234. številka.
Ljubljana, t četrtek 11. oktobra 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, LzimBi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 28 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K BO h, za jeden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano brez poBiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K BO h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom raCuna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor^znaaa poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od itiriatopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ca ae dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvoli rrankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga 5t. 12. Upravnlstvu {naj se bla* govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga 5t. 12.
„Slovenski Narod*4 telefon it. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št. 85.
Sikofantje ljubljanskega knezoškofa.
Slovencevci so iztaknili novo veleizdajatve narodno • napredne stranke, in s to svojo iznajdbo krošnjarijo sedaj okrog najvišjih krogov, ter denuncirajo nas naprednjake, mej tem, ko svojo gobovo lojalnost hvalijo, da se kar vse cedi.  Pograbili so govor dr. Trillerja v »Narodnem doma", govor, ki je bil improviziran, ki ni bil steno-grafiran, in iz kojega so vrha tega iztrgali par besed, katere jim je na uho prinesel v „Narodni dom* odposlani vohunček. Dr. Trttler,ki je govoril v svojem lastnem imenu, nikakor pa ne v imenu narodne napredne stranke, je res trdil, da se nam jo od Rima istotako emancipirati, kakor se nam je bilo emancipirati od Dunaja. Ali tem svojim besedam je dal podlago, tako podlago, da ni mogla nastati niti najmanjša nejasnost.  Če je govoril o Dunaju, govoril je pri tem tudi o znanih načelih starega centralističnega vladnega sistema, kojega prva in jedina dolžnost tiči v tem, da bi po ne m čil nas Slovence. In če je govoril o Rimu, govoril je pri tem o tisti fanatični puhloglavosti naših duhovnikov, ki hočejo vse podjarmiti, ter nas na duševnem polju nekako tako porimljaniti, kakor bi nas centralistična vlada rada pori e m č i 1 a na posvetnem polju. V tem smisla je Triller smel govoriti o emancipaciji od Dunaja in Rima, meneč pri tem, da se nam je emancipirati od načel centralistične vlade, kakor tudi od pogubnih načel ošabnega far-štva.   0 kaki veleizdaji pri celem Triller-jevem govoru ni bilo ne duha ne sluha, in pameten in dostojen človek sploh ni mogel priti do veleizdaje, ako ni hotel nalašč priti. .Slovenec' pa je vzlic temu prišel do veleizdaje, in zatorej piše včeraj o Trillerjevem govoru takole:
, V veliki politiki pa velja našim liberalnim nasprotnikom geslo: Proč od Dunaja in od Rima! — Jako značilne so v tem pogledu besede dr. Trillerjeve, značilne tudi radi tega, ker nam v bengalični luči osvetljuje izgrede, ki so se vršili po ljubljanskih ulicah oni večer ob katoliškem shodu, ko je slovensko krščansko ljudstvo
napravilo velikansko bakljado v proslavo TOIetnice našega vladarja. Iz vseh kotov je bila najeta poulična sodrga, ki je z najsu rovejšim izzivanjem hotela zmanjšati sijaj te veličastne patriotične demonstracije, spri-čajoče sveta, kako tesno je narod slovenski spojen z Dunajem in Rimom.
Slovenski liberalci po vsem tem nimajo druzega vodila, kakor z razširjanjem korupcije v vseh panogah javnega življenja za-atrupljevati naš narod, izsesavati iz njega življensko silo in ga tako v bližnjem času narodnim nasprotnikom izročiti v dar kot kadaver.
Vsakdo, ki ljubi svoj narod, komar je draga lepa domača zemlja, in vidi, v kako nevarnost da so slovenski liberalci pritirali narod in domačo zemljo, mora nastopiti kot radovoljec v tej usodni borbi. Nasprotnikom naporov za gospodarsko organizacijo, boril-cem za emancipacijo od Dunaja in Rima pokaže naj naše pošteno krščansko slovensko ljudstvo, da zanje ni odločilnega mesta v naši sredi. — Najlepša prilika za tak odgovor so bližnje državnozborske volitve. Zato pozivljemo vse svoje somišljenike, naj neumorno delujejo, da pri volitvah pride na dan prava volja našega ljudstva, vedno zvestega Bogu, domu in vladarju!"
Človek, ki to čita, bi se najraje smejal, če bi v vsem ne tičala tista izvanredna, strupena hudobnost katoliške duhovščine, koji je za uničenje političnega nasprotnika dobro vsako in tudi najpodlejše sredstvo! Odkar je slaboglasni dr. Šusteršič čutil, da se mu tresejo tla pod nogami, od tedaj čepi kakor črni gavran na veji, da bi izvohal kje kako malo veleizdajico, ter jo fruktifi-ciral potem za svojo kliko. Tako je ta politični plesač na vrvi porabil neki vsklik na shoda v Lescah, ter ga zanesel pred javnost in hotel ž njim na prav perfiden način očrniti našo stranko, da je nelojalna, in da hoče proč od Avstrije. Istotako je hotel brezvestni politični komedijaš zlorabiti demonstracije pri znani klaverni bakljadi katoliškega shoda, češ, demonstriralo se je proti cesarja, dočim vsak ve, da se je demonstriralo jedino le proti kreaturam, ki so katoliški shod izkoriščale za svoje ničvredne zasebne namene. Ravno isto se po-
skuša sedaj z dr. Trillerjevim govorom! Ve-leizdajstvo se je izmislilo za volilne namene, ali izmislilo se je tudi zategadelj, ker ti umazani bonci brez obrekovanja, brez laži živeti ne morejo. In če se jim posreči obrekovati na zgorej, lagati na zgorej, se od samega veselja valjajo po svojem blata!
In lojalnost na katoliškem shodu ? Mi ne damo piškavega oreha za njo! Pri nas, to je pri naši stranki ima avstrijski cesar več veljave, nego je ima sto rimskih papežev. Nam je Fran Josip prvi gospodar, in daleč, daleč za njim pride Lev iz Rima! Vi pa, ako bi vam to rimski škof ukazal, znebite se v hipa vsake lojalnosti, kakor se znebi kača svoje kože. In na katoliškem shodu, da ste bili lojalni! Najprej ste se spominjali rimskega papeža, in to v diti-rambah, da je priprosti narod, ki ne pozna pravih razmer, in posebno tudi ne vašega hinavstva, moral nehote priti do prepričanja, da je papež na svetu vse, in da je posebno avstrijski car nekak vazal rimskega škofa. Šele na drugem mestu spominjali ste se svojega vladarja, in kmet, ko je krevsal s katoliškega shoda v svoje hribe, če je pričel mej potjo kaj premišljevati, se je pač nehote moral povpraševati sam pri sebi, za koliko je rimski papež več, nego je cesar avstrijski? Tako izgleda vaša lojalnost, raztrgana katoliška gospođa, in tako odgojujete vi priprosto ljudstvo k lojalnemu mišljenju! Cesarja pred papežem ponižujete, v tem obstoji vsa vaša lojalnosti Zatorej se nikar ne silite v ospredje, ker vas povsod poznajo predobro. Predobro pa se povsod tudi ve, da je vaša lojalnost toliko vredna — kot je vredno vaše versko prepričanje! To zadnje pa je blago brez vsake cene, prav nič vredno, kakor ubita skleda na smetišču!
V EJublJanl. 11. oktobra. Rusi o avstrijskih razmerah.
.Novosti" so te dni razpravljale v posebnem članka o avstrijskih razmerah ter so prišle do zaključka, da nove volitve ne bodo prinesle srečnega izhoda iz sedanjih zmešnjav. .Novosti" menijo, da je vir vse notranjepolitične avstr. krize kriv le sedanji
volilni sistem. Dokler se ta ne izpremen pravično, ne bo mira v Avstriji
Ubogi Khuen-Hedervary !
Kdo bi bil mislil' Madjari s Hćder-varvjem niso zadovoljni ter ga slikajo kot fanatičnega — čujte! — Hrvata, ki ne misli na nič druzega kot na zmanjšanje madjarske domovine in na osvoboditev Hrvatske in Slavonije. Glasilo Banffvja, .Magvar Sz6", očita banu, da goji veliko-hrvatako idejo, ter da je dovolil, da so se vršile v Zagrebu antimadjarske demonstracije. Te so — prvi hrvatski katoliški shod! Pa tudi Kallav ni všeč svojim rojakom, ker ni pomadjaril nezadovoljnih Muhamedance v ! Zares, Madjari so jako skromni ljudje!
Dogodki na Kitajskem.
Reuterjev bir6 poroča iz Pekina 4. t. m.: Prepisi edikta, ki sporoča, da je princem Kang-Yi, Todi-Tien in Tuai Jing vzet njihov naslov z dostojanstvom vred, so se izročili članom diplomatskega kora. Princ Tuan izgubi vsa dostojanska mesta in pravico do pokojnine ter se izroči ministrstva cesarske hiše, da ga kaznuje. Kang-Yi in Chao-Shu Tchiao se izroče cenzorskemu uradu. Cesarju je ležeče na tem, da dokaže, da se ne obotavlja ostro kaznovati člane lastne družine, ki so opravljali državne posle slabo. V Newyork pa je poroči Reuterjev biro iz Pekina 7 t. m.: Cesarica vdova je v Taijnenfu resno zbolela. Cesar ima v zadnjem času v drž. poslih svobodno roko. Lihungčang je sporočil nemški vladi, da se njenim zahtevam vstreže. Vinghien, KangYi in Chao-Shu-Tchiao bodo obglav ljeni, princ Tšvang, vojvoda Tsailan in princ Sih obsojeni v dosmrtno ječo in princ Tuan izgnan k cesarskim vojaškim poštnim cestam na sibirski meji. Angleški listi poročajo, da bi se kitajski cesar rad vrnil v Pekin, a cesarica-vdova ga zadržuje. V Paotingfu je bilo baje te dni 12.000 kitajskih vojakov, med Paotingfuom in Pekinom pa prav toliko. Vendar se poroča iz Šang-haja, da so zavezne čete dospele do Pa-otingfua, ne da bi se jim bil kdo postavil nasproti. Hkratu pa se javlja, da Rusi in N&mci Angleže povsod ignorirajo po svoji volji, vsled česar so Angleži skrajno ogor-
LISTEK.
Prva slovenska umetniška razstava.
(Kobilčeva, Franke, Jama.)
Ivana Kobilčeva je slikarica, ki uživa že vrsto let dobro umetniško ime v jugoslovanskih krogih. Njena dela se odlikujejo po neizmerni marljivosti in pričajo, da ima gospodičina veliko resnega truda za seboj. Vse je napravljeno fino; nekoliko pač preveč — žensko. Način njenega slikanja jo razlikuje od moških kolegov iste Kakovosti nekako tako, kakor se razločuje ženska pisava od moške. Fino, lepo in tudi nekam malenkostno se nam predstavlja njena tehnika; valkvrski boio-toh6 nam ne doni Jz te umetnosti, preje pač prisrčnost bra-bantske Else. Vendar ne postaje nikdar sentimentalna ter si vseskozi varuje no-bleao. Da je ženska, priča že to, da rada slika cvetice; a ravno te slike so mad njenimi še najmanj simpatične. Najboljše so primeroma vrtnice (št. 6). Menda je pri vseh teh podobah tudi slikanje na olja krivo, da niso dovolj vonjave. Akvarel ali gvaša bi jih vse drugače povzdignila.
Kobilčina .Parižanka" je lepo, gorko delo, vredno distingiranega salona. Narejena je do zadnjega potegljaja z neizmerno ljubeznijo in z okusom fine dame. čudno je to, da Kobilčine slike ne napravljajo nemodernega vtisa, v celem pa tudi modernega ne. Ali je umetnica obtičala na stališču, katero je hitri moderni razvoj prekoračil in pustil nekako na sredi svojega pota? Upajmo, da ne! — Najmodernejše vplivajo .likarice", ki se .približujejo načinu, po katerem slika Vesel. Zanimiva luč pada skozi zastor druge sobe v prvo, kjer se dekleta pečajo z likanjem perila. Zrak je delan mojstrsko. Poleg .Parižanke" mi je to delo najljubše od Kobilčinih; v teh dveh je gospodičina Kobilčeva najlepše pokazala, da je do koncev prstov a metni ca — ne samo tehnično dovršena slikarica Njena velika oljnata slika .poleti", jedno največjih platen v razstavi, je delana z isto občudovanja vredno marljivostjo, ki odlikuje vsa Kobilčina dela. Pred leti sta prinesla francoska .L' Illustration" in — mislim — tudi angleški tednik reprodukcijo. Delo je mišljeno polnozračno, pa je vendar ostalo nekak kompromis. Mogoče je temu krivo to, da je barva tekom časa vdarila v platno in slika na ta način iz-
gubila jako mnogo od prvotne mikavnosti. Zlasti solnčnate lise so menda izgubile na blesku; vse sence so danes nekoliko črn-kaste. Mogoče škoduje tudi soseščina Ve selovega svežega .beneškega vrta".
Portret biskupa Strossmajerja nam priča, kako se more tudi pri delih, ki so naročena in se oficialno podarjajo kakemu javnemu zastopu, ogniti usnjati svečan-stvenosti. Biskup sedi na stolu; dobrohoten, prikupen starec, katerega bi rad in brez straha ogovoril, če bi ga srečal. Nič poze; to je Strossmajer — ne vladika, ampak Strossmajer izvrstni človek, katerega ljubi narod brez razlike vere in mišljenja. Ženska roka umetničina se pa tukaj bolj občuti kot pri , Parižanki", kajti pri slednji je čutenju umetničinemu prišla vsebina slike naproti, pri moškem portretu pa je bilo treba snov premagati.
Žal, da gospodičina Kobilčeva ni razstavila tudi kaj pastelnih portretov. Na polja te nežne tehnike je dosegla že mnogo krasnih nspehov, in živo se spominjam pastelov na njeni razstavi v ljubljanski realki. Tega je že nekaj let; in tedaj sem si mislil to, kar si mislim danes: da bi nam naklonila usoda še kaj takih umetnic f
Ivan Franke, predsednik .sloven-
skega umetniškega društva", je razstavi' več del iz časov, ko še ni bil profesor in cesarski svetnik, pač pa mlad, nadebuden umetniški talent. Muza slikarstva mu ni bila mila, kajti posadila ga je v morje domačega našega filistrstva, da je moral pač ukloniti vrat pred neizprosno kranjsko vsakdanjostjo — če ne bi pa bil postal najnesrečnejše bitje pod solncem. Z obžalovanjem gledamo te čvrste slika, ki so si obdržale kljub svoji čisto zastareli tehniki in že zdavno prošlem razumevanji slikarskih nalog vendar gorko in zdravo umetniško jedro. Če bi bila usoda Franketa pustila v tujini, bi bil danes protagonista naših najboljših, najmodernejših — — — Po načinu tedanjega vkusa so vsi Franketovi portreti praznično oblečeni, baron Winkler nosi železno krono okrog vratu. A vendar je bil gospod profesor Franke preveč umetnik, in ni se spozabil, kot mnogi njegovi sodobniki, da bi bil tudi v obraz svojim modelom položil oficialen izraz, kakor da so birmanski botri. Raz vsa ta lica odseva duša dotičnikova, podobnost ni mehanična, samo linearna, ampak tudi psihološka. In to je, kar tem slikam še danes podaja svež umetniški čar. — Mislim, da je med portreti Franketovimi
dalje časa praktikujejo. Ali se je temu v bran postaviti, ali se je mirno ubiti dati?
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11. oktobra.
— Osebna vest. Davčni nadzornik v Postojni, g. dr. Ivan PonebSek, je imenovan viSjim davčnim nadozornikom.
— „Slovenec" je radi naše notice, s katero smo zavračali njegove nesramne napade na ..umetniško društvo1', uprav pobesnel. Naš mirni odgovor pa je tale: Tržaška „Eiinoet" je prinesla takoj v ponedeljek o nedeljskem izletu dvoje vesti, v katerih je konstatovala z veseljem, da so se vrnili izletniki iz Ljubljane popolnoma zadovoljni, polni navdušenja ter najlepših spominov. „Tržaški Slovenci smo" — je pisala ..Edinost" — „povdarjali soglasno, daše nikoli nismo zadovoIjnejši zapuščali Ljubljane. Zlasti nas je ganilo do srca, ko so nam trpini iz Istre drhtečim glasom zatrjevali, da je bil to najlepši dan v življe nju njihovem". In našemu uredniku je voditelj tržaških izletnikov, gosp. prof. Mandić vpričo gospe Ponikvarjevezatrjeval, da ni bil v Ljubljani še nikdar toli zadovoljen in srečen kakor minolo nedeljo. Vse je bilo torej zadovoljno, le stari spletkar „SIovenec", ki dela zdražbo in zgago kjer le more, je poskušal v ponedeljek dokazati, da ..umetniško društvo" ni postopalo pravilno niti pri sprejemu niti pri raznih prilikah tekom dneva. In zakaj ne? Ker ni povabilo društva, v katerem so prvaki Štefe, Kregar in Gostinčar ! In ker ni bilo tega društva, tako je dokazoval »Slovenec", je bila vsa slavnost ponesrečena. „Slovensko umetniško društvo" ni odgovorilo na vsa podtikanja in zavijanja ničesar. Ni se dalo zvabiti na ulico, ni se hotelo vmešati v politično polemiziranje, nego je kot ne politično, izključno le z umetnostjo se baveče društvo molčalo na vsa izzivanja, saj je javnosti itak znano, da ni ,,umetniško društvo" samo priredilo niti sprejema na kolodovoru niti drugih točk dnevnega reda izletovega, nego da se je priredilo vse skupno z drugimi faktorji, ki so poklicani v prvi vrsti, da zastopajo Ljubljano, kadar sprejema mile goste. „Slovensko umetniško društvo" torej tudi z notico, ki je izšla v naši torkovi Številki, ni v prav nobeni zvezi ter je nam ni poslal niti odbor niti kak posamezen odbornik, nego smo jo napisali sami, ki smo zanjo odgovorni le sebi in nikomur drugemu. Mi nismo nič vprašali, če je odboru ..umetniškega društva" naša notica všeč ali ne. Naša notica tudi nikakor ni imela oficijalnega značaja. „Slovenec' jej ga le podtika, da bi mogel društvu škodovati, ker društvo sovraži in se na vse načine trudi, da bi je razbil, da bi mej Člani zdražbo napravil. Zdaj podi iz društva vse tiste, ki niso slikarji ali kiparji, zdaj zopet obeta materijalno škodo tistim slikarjem in kiparjem, ki pri kaki cerkvi kaj zaslužijo. Pomagalo pa to ne bo nič, in zato nas tudi ni ostra-šila včerajšna grozilna in pretilna „Slovence va" filipika, nego smo slej kot prej pre verjeni, da klerikalnih društev v
nedeljo ni prav nihče pogrešal. Konstatujemo pa vnovič, da sta klerikalna ljubljanska lista vedno skušala delati „umetni-škemu društvu" le škodo, da „Slovenec" ni hotel sprejeti niti plačanega inserata, nego je v slogi s „SIov. Listom" na vse možne načine blatil in napadal ves odbor in posamezne društvene člane, ki imajo za ustanovitev društva in uresničenje sedanje razstave največje zasluge. Toliko odgovarjamo; če pa hoče izvedeti kaj več, naj se obrne na — po vsej Ljubljani znani — naslov pred8edništva za strankarski boj prav hudobno zlorabljenega ..Umetniškega društva"!
— „Nov konsum". Ljubljanski gostilničarji snujejo tovarno za sodovko, in zaradi tega je lažnjivi kljukec, ki sliši na ime .Slovenec'', napadel nas, Češ, ta tovarna je nov konsum. Počasi, gospodje. To podjetje je produktivna zadruga, in za take smo mi vedno bili. Naši somišljeniki so jih v deželi snovali, ko se klerikalcem še sanjalo ni o kaki organizaciji. Naši so mišljeniki so ustanovili prve mlekarske zadruge, naši somišljeniki so ustanovili žreb-ljarsko zadrugo, in naš list je v vsaki priliki se zavzemal za produktivne zadruge. Pobijali smo vedno le neproduktivne zadruge in pobijali jih bomo tudi v naprej, dokler ne razpade sleparska organizacija, ki so jo klerikalci ustvarili. Zakaj pa klerikalci ne snujejo produktivnih zadrug, nego le trgovine s špecerijskim in manufakturnim blagom ? Odgovor je lahak Zato, ker bi pri produktivnih zadrugah ne mogli ničesar potlačiti v svoje malhe, kakor to delajo pri konsumih.
— Daleč smo prišli. Dekan in žup nik Kunstelj iz Cerknice je bil danes pri tukajšnjem prizivnem sodišči zaradi žaljenja nečega orožnika obsojen na globo 40 K, oziroma 4 dni zapora Doslej so aamo kmetski fantje prišli v konflikte z orožniki, a kakor se vidi, bodo poslej tudi župniki in dekani iskali na tem polju svoje lavorike. Res, daleč smo prišli!
— Nabergoj — oproščen. Povodom zadnjih deželnozborskih vcJtev je imel g. Ivan Nabergoj, prezaslužni prvoboritelj tržaških Slovencev, na Prošeku malo kontroverzo z mestnim redarjem Čukom, ker je leta skušal vplivati na volilce v prid laški stranki. Redar Čuk se je čutil ioz. žaljenega in je šel g. Nabergoja tožit. Prvo sodišče je res obsodilo g. Nabergoja po § 312. kaz. zak. (žaljenje javnih organov) na 50 K globe. Gosp. Nabergoj je proti tej obsodbi vložil vzklic. Včeraj se je v Trstu vršila vzklicna obravnava in pri tej je bil g. Nabergoj popolnoma oproščen.
— Škof Flapp je vsem duhovnikom poreško-puljske škofije zagrozil, da odstavi vsakega in mu prepove niaiševati, kdor bi poskusil uvesti glagolico v cerkev. Kakor smo že pred več časom poročali, je rimska kurija izrecno dovolila, da se sme rabiti glagolica tam, kjer je bila kdaj v navadi, škof Flapp pa je svojim duhovnikom kar najstrožje prepovedal, storiti to, kar je papež dovolil!
— Kersnik v „Osterr. Ungar. Revue. Gospod profesor Anton Funtek, ki si je pridobil kot prevajalec slovenskih poezij največjih zaslug ter je  objavil v .Osterr
ceni. Lepa sloga torej ni tako velika, kakor se je zatrjevalo!
Vojna v Južni Afriki. Po dolgem premoru je razveselila Angleže nova veat z južnoafričanskega bojišča: general Bnller javlja, da .goni Bure pred seboj".   To vapričo majhnega števila Burov sicer ni posebna umetnost, a nekaj je vendarle. Sploh pa Angleži a poročili   lorda Robertsa   niso zadovoljni Tako n. p. piše .Morning Leader": .31 besed lorda   Robertsa po   brzojavu, da sporoče, da je e n Bur ubit, 38 besed, da povedo, da je padel zopet en Bur, 18 besed, da naznanijo, da ni padel nihče in 28 besed, da javijo, daje nekaj Burov začelo izgub ljati pogum, ter da nimajo niti konj niti streljiva itd." Res je, da se zglase na ta način vesti zadnjih dnij in s polno pravico vprašuje omenjeni list, ali je vredno na stroške drž. blagajne brzojavljati domov take bedarije. Roberts pa sporoča še nekaj drugih zanimivih po-drobnostij, n. pr. da je bila v London vračajoča se  .City  of London-Volunteers" nadzorovana, da je nekega korporala ubila strela, da sta bila dva Škota ubita vsled eksplozije v Komatipoortu in dva druga blizu Rustenburga, da beže majhni oddelki Burov itd. Vse take malenkosti se poročajo kot jako važne.  Dveh resnih železniških nesreč, katerih eno so povzročili a mar o dni Buri" ter so imeli pri tem Angleži sedem mrtvih in 17 ranjencev, teh dveh nezgod pa se Roberts jedva dotakne. Seveda je le vzrok stara zanikernost angležkih častnikov, da dopuščajo, da vozijo vlaki ponoči skozi kraje, kjer so še sovražniki. Angležem je pač malo za par sto vojakov, ki se pobijejo brez koristi za domovino! — Zadnja brzojavka v .Times" poroča: Divizija kolonialnih čet in čete polkovnika Delisle so se tri dni, od 5. do 7. t. m., borile z Dewetom. Angleži so pregnali Bure iz njihovih postajank in razkropili njihove oddelke, ki so bežali docela demoralizirani.  Dewet  ima  na  razpolago pet topov in okoli 1000 mož. Boj se je vršil pred gorami Vredeforta. Izgube Angležev so neznatne. — Če je le res! Čudno, zakaj brzojavka ne govori nič o izgubah Burov. Menda jih že ni bilo nič !
Dopisi.
Iz Ljubljane, 10 oktobra. V rSloven Cevi" št. 229. Čitamo notico, ki je naperjena iz očitno škodoželjnih namenov proti prvi slovenski tovarni pletenin g. Drag. Hribarja. Tudi tukaj išče .Slovenec" dlako v jajcu, da bi svojim somišljenikom dokazal, da g. Drag. Hribar uporablja za svoje tovarniško podjetje le drugorodce, kakor „Slovenec" trdi, da nekega Žida. S tem hoče dokazati ^Slovenec" svojo hinavsko bratoljubje ter na ta način kolikor mogoče škodovati narodnemu podjetju. Vprašamo, kaj mu je na poti Čeh g. M. Griinler? Ni li mogoče kos svojemu delu in poklicu? In kdo pa je oni žid, kojega .Slovenec" imenuje v svojem članku? Mi ga ne poznamo! Gospod Drag. Hribar ima pač dva popotnika, a ta sta oba Slovenca z dušo in telesom. Tako je torej škofov list zopet lagal. Vprašamo pa: Ali   ne zalagajo židje konsumnih društev ?
najboljši oni mojega rajnega očeta, dra. Zamika, in pa matere gospoda dra Papeža.
Zelo zanimive so Franketove tri oljnate sličice, kažoče pokrajine v Kitaju. Franke je o svojem bivanju onde spisal zanimivi roman .Postillon d' amour", ki se nahaja v „Ljubljanskom Zvonu". — V omenjenih treh sličicah se umetnik približuje načinu vzhodnoazijskih kultur, kojih slikarska vrlina in moč leži v barvasti ploskvi, pri kateri le ton in krepkost predmetov določujeta njihovo razdaljo, ne sence in perspektiva. In ta plosko vi ta umetnost (Flacbenkunst), ki je veledekorativna ter je dandanes neizmerno preustrojila evrop sko slikarstvo (impressionisti, moderni risarji; vsa vporabljena [angewandte] umetnost), je že tedaj mikala mladega Fran keta. Če bi ne bile imenovane tri slike tako začrnele, bi lahko mislil, da so delo najmodernejše Šole. Seveda jim manjka tudi širokosti današnjega čopičevega po-tegljaja.
Marljive svinčnikove risbe kitajskih tipov (št. 150) bi bile izvrstne ilustracije za kako popotno delo in bodo marsikoga mikale vsled sedanjih boksarskih nerodnosti j.
Ali ne obiskujejo židovski potovalci cerkvene štacune? Ali ne plačujejo duhovniki Židom fakture z novci poštenega, a Se nezavednega slovenskega kmeta? No! Vprašamo, jeli to .svoji k svojim?" Dobro vemo, kam pea taco moli. .Slovenec" bi želel, da bi tudi potnika g. Drag. Hribarja stopila čez prag prodajalne konsumnih društev, a to se ne zgodi, posebno pa v Trnovem ne. Ali mogoče ne ve še tega .Slovenec", da kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade? Taka lažnjiva obrekovanja kakor jih donaša .Slovenec" so pač smrtni in tudi v nebo vpijoči greh. Želeli bi, naj .Slovenec" pometa po pred pred pragom konsumnih društev in vzajemne zavarovalnice, kjer dva ultra nemškutarja slovenski kruh jesta.
Z dežele, 9. oktobra. Na Dunaju izhajajoči tednik ,Die Wage" ima v 41. štev. zanimiv članek o .katoliški znanosti". Katoliško duhovenstvo je namreč neko posebno vrsto vede iznašlo; zove se katoliška veda. Matematika, zemljepis, zgodovina, naravoslovje, vse se mora vjemati s katoliško vero, z dogmi, češ, da sicer ni veda. To vedo kultivirati, je naloga katoliških učenjakov. .Wage" je mnenja, da se ne more govoriti o kaki narodni in ne kaki versko pobarvani vedi; veda je prosta vsega tega. Jezuitje na Nemškem so osnovali .kongres katoliških učenjakov", ki je internacionalen. Člen tega kongresa zamore vsakdo biti, ki plača štiri marke, sprejme se pa tudi več. Tu nam pride na misel naše .katoliško učenjaško društvo" okoli .Obzornika" in zopet najdemo, da je tudi v tem oziru slovenski duhovnik le posnemovalec te .učenjaške in-ternaciole". Vse, kar jezuitje organizujejo, najde na Slovenskem posnemovalcev. Dotični članek v .Wage" govori tudi nekaj o našem dr. Šusteršiču. .Wage" piše, da se katoliško učenjaštvo obrača le do meščanstva, v tem ko ima za kmeta drugo učenost, drugo pesem. .Wage" pravi: Na našem avstrijskem jugu je bil pred kratkim katoliški shod, in na tem shodu se je oglasil mož, ki je morda 14 dni pozneje v Monako vem štiri marke plačal, da more kot „katoliški učenjak" pri kongresu katoliških učenjakov sodelovati, prav hudo proti inteligenci: .Inteligentne zovejo iste, ki nimajo vere, je namreč govoril naš slavni dr. Šu-steršič. Ali naj se le velike mase krščanskega ljudstva proti mestni inteligenci v boj postavijo in potem bode inteligenca izginila, kakor kaplja v morju". Kmetov tedaj še ni treba učiti, kako se veda spaja v soglasju z vero. Na deželi še pomaga stara metoda, v mestih se poskuša z novo, s propagiranjem .katoliške vede". „Wage* do stavlja: Končno zmago slobodne vede in neodvisnega mišljenja ne bodo kmetske pesti; ne učenjaški kongresi zadrževali. — Kaj bi list šele rekel, če bi vedel, da si dr. ŠusteršiČ resno domišljava, da je s svetim Duhom sklenil posebno pogodbo! Čujemo, da hoče ta dr. ŠusteršiČ nekje v mestni skupini za državni zbor kandidirati. Pri nas „im oster. Siiden" je vse mogoče. Dr. ŠusteršiČ je voditelj naših krščanskih gospodarskih organizatorjev. Ali čuješ, slovenski meščan, da hočejo kmeta proti tebi nahuj-skati! Kakor znano, to hujskanje tudi ?e
Če gledam portrete Matija Jame, polašča se me vselej neki pomirljivo prijeten občutek, kakor če bi pil dobro mo-nakovsko pivo. Nekaj Rembrandsko prikupno - solidnega , širokega , zaupljivega imajo te podobe, ki so sicer delane povsem moderno. Maks Slevogt ima včasih tak ton v svojih figurah. Jama rad dela v gorkih zlatih tonih, poklada pa barvo zelo na debelo, pastozno na platno. On je zelo pozitiven, zelo resničen in zelo simpatičen. Lepe so vse te glave, izvzemši morda študijo št. 112, ki je afektirana v svoji priprostosti. Najlepša pa, in sploh ena najlepših v razstavi je portret dame (št. 93). Ukusna, prosta prireditev priča, da je to delo čin posebno srečnega razpoloženja. Kako fino se odloča klobuk od zelenkaste draperije, kako prepričevalno lepo se zlagajo črni klobuk, lasje in obleka k gor-kemu inkarnatu profiliranega obraza! Veliko uslugo je izkazal Jami gospod Jakopič, ki je podobo obdal z okvirom, kateri se v tonu tako enotno podaja k vsemu, da si slike v drugačnem okviru skoro predstavljati ne morem. Od drugih portretov je še omeniti onega št. 188, poprsje mladega Italijana. Kedar Jama dela v gorki temoti,
je njegov medenozlati ton zelo prijeten. Varuje naj se, da mu ne postane manira! Nekoliko rjast na primer je na njegovi „usmiljenki" (št. 148), ki je delana svetlo. Naj se čuva pred ono „sauce hollandaise", ki je postala že tako vsakdanja na Len b a c h o v i h slavnoznanih portretih, slikanih na prozorni način starih mojstov. Omenjena „usmiljenka" je sicer zelo enotno in lepo polnozračno delo v primernem dekorativnem okviru, ki ga je umetnik sam napravil.
Kot pokrajinar se Jama predstavlja zelo dostojno.
Kdor pozna svetlobo na mestnem trgu ljubljanskem v predpoldanskih urah, bode rad cenil Jamovo sliko glavnega trga. .Solčni zahod na Selu" pri Ljubljani je jako lepo delo, a ga še ni na razstavi. Trije otroci, ki južinajo na pragu hiše, so v barvi simpatični. Ugajajo tudi občinstvu precej splošno, a le zarad modelov ; ugajali bi mu ravno tako, če bi bili fotografirani, torej to dopadajenje z umetnostjo nima ničesa opraviti. To delce je pač Jama tudi naredil zato, da ga je prodal; proti umetniškemu svojemu prepričanju je slikal žanr. .Motiv ob Ljubljanici" (175) je delan po naročilu in je le kopija narave;
izgleda kot kolorirana fotografija in je pač s pripomočjo fotografij narejen. Na razstavo ne spada, to Jama sam pravi. Tudi „v mraku" je menda podoba, ki je v risbi podprta nekoliko s fotografiffnimi študijami. V barvi pa je samostojno opazovana. Zastor, ki je znotraj razsvetljen od luči, zunaj pa od lune, je dobro pogojen v svoji vmazano-rdeči barvi. Vendar je Jama boljši, če dela čisto po naravi; zato so portreti in pokrajine lepše, kot druge figuralne stvari, kjer si ni mogel naročiti dragih modelov.
Če bi le naši umetniki dobili toliko mecenstva, da bi mogli plačevati vsaj svojo izobrazbo--•
Tako pa morajo slikati sproti za prodajo ; in prodaja je navadno najbolje to, kar je škodljivo vsemu razvoju in kar se v nemškem umetniškem žargonu zove .Kitsch", to so .pildki", kakor jih nahajamo še dandanes v „Gartenlaube", in ki ginejo vsako rahločutno frajlo: otročički. ki se igrajčkajo s kužki, kateri so jim mlekec na žemljico izlivčkali — in kar je še takih neumetniških absurdnosti], kjer anekdota nadomešča umetnost.
Miljutin Zamik.
Ungar. Reue" že celo serijo pesniških prevodov, prevel je sedaj za ta zbornik tudi Kersnikov najboljši roman .Očetov greh" pod naslovom .Des Vaters Sohuld". Prevod je začel izhajati v 1. zvezku tekočega letnika. Kakor vsi Funtkovi prevodi se čita tudi ta gladko in elegantno ter se vzlic svobodnemu prevodu vendarle tesno oklepa originala. Želeli bi, da bi se poskrbelo, da bi izSel ta Kersnikov roman J v knjigi ter da bi zbral g. prof. Funtek svoje pesniške prevode v skupnem zvezku. To bi tudi trije, neslovanske narode seznanilo z našo literaturo, ki je doslej malone neznana.
— Vodstvo tobačne tovarne nam z ozirom na naše vprašanje, če se je delavcu Valentinu Baharju dovolil dopust, piše: „Da se je delavcu Val. Baharju pač dovolil 4 tedenski dopust, toda nikakor ne v agitacijske svrhe, temveč na predlog tovarniškega zdravnika iz zdravstvenih ozi-rov, ker imenovani delavec trpi na malokrvnosti." — Mi smo že v dotični svoji notici povedali, da tovarniško vodstvo ni Baharju dovolilo dopusta v agitacijske namene. Konstatujemo pa, da porablja malo-krvni Bahar svoj dopust za jako intenzivno politično agitacijo. Vrh tega pa se dejstvo, da ima Bahar dopust, porablja za agitacijo, češ tobačna tovarna sama želi, naj bi vse šlo za Kreka v boj, in je zato dala Baharju dopust.
— Iz Kozjega se nam piše: Mnogo volilcev in županstev našega okraja je sklenilo, vse moči zastaviti za izvolitev gosp. Dragotina Hribarja v V. kuriji, kandidaturo g. Žičkarja, ki je sam izjavil, da rajše kandidira v kmetskih občinah Ptuj Ljutomer, pa z vsemi silami pobijati. — Gosp. urednik! Vašemu mnenju o šoli v „Marijanišču" moram žalibog pritrditi. Neki tukajšnji posestnik imel je svoja dva fanta več let v „Marijanišču". A vkljub temu, da sta fanta izredno nadarjena, sta letos pri vzprejemnem izpitu za gimnazij popolnoma propadla, ker sta se v „Marijanišču" premalo naučila. Katekizem znata sicer na pamet, v drugih predmetih pa sta v Ljubljani še celo to pozabila, kar sta se v tukajšnji ljudski šoli naučila. Taki so uspehi v klerikalnih šolah.'
— Državnozborske voliltve na Koroškem. Nemški kandidatje doslej še niso določeni za vse okraje. V mestni skupini Beljak- Spital je stališče dr. Steinw enderja tako trdno, da je vsak resni boj izključen, Wolfovci bi sicer Steinwenderja jako radi podrli, a to je doslej še nemogoče. V Celovcu bo zopet izvoljen urednik lista „Freie Stimmen", \V. Dobrnig. Občinski svet celovški mu je v zadnji svoji seji izrekel priznavanje na njegovem delovanju in ga pozval, naj zopet kandiduje. Glede druzih kandidatov še ni nič določenega, vendar je brez dvoma, da postane dr. Le-misch zopet poslanec. O koro ških Slovencih se nič ne čuje. Bržčas čakajo na izid volitev volilnih mož, predno se odločijo, kdo naj kandidira za Einspielerjev mandat.
— Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani naznanja, d a se bo prihodnjo nedeljo, dne 14. t. m. ob 10. uri dopoldne v domači kapeli novega zavetišča usmiljenih sester (Leoninum) na Vodmatu kot cerkvena obletnica našega društva v smislu pravil darovala maša za prospeh društva kakor tudi za duševno zveličanje vseh umrlih udov in dobrotnikov istega.
— Slovensko trgovsko pevsko društvo opozarja svoje častite gg. pevce, da je danes točno ob pol 9. uri pevska vaja.
— Kolesarsko društvo „Ilirija" priredi v nedeljo, dne 14. oktobra skupni izlet čez Cernuški most, skozi Gameljne, Šmartno, Šmarje in Št. Vid v Dolnice, kjer se vrši Prosta zabava v znani gostilni. Odhod ob 1- ari popoludne iz društvene dvorane pri ^Avstrijskem carju". Prijatelji društva dobro došli
— Meščanska godba bo igrala v ne-delJo od 11.—12, ure predpoldne. V nedeljo zvečer pa se vrši v „Nar. domu" koncert. Vspored objavimo jutri.
— Glas iz občinstva. Piše se nam: Ko sem zadnjič obiskal nekega nadomestnega rezervista, prosila me je cela tolpa teh revežev, naj ponesem njih pisma na poŠto. Začudil sem se, ko sem izvedel, da P" tej vojašnici ni poštnega nabiralnika. •Toda temu je istina. Vsi vojaki so primorani pisma oddajati nepoznanim ljudem v roke, da jih ponese* na pošto. Ali je morda
res uboga deželna bramba tako „mindar-werthig" od drugih vojašnic, kakor topni-carske in dr., kjer jih 5krat, reci: petkrat na dan pobirajo? Prosi se nujne opomoči. Slavna poštna uprava naj blagovoli najhitreje ta nedostatek odstraniti.
— Oddajanje mitnic v zakup. Od 1. januvarja 1. 1901 naprej se bode pobiranje pristojbin pri petih na podlagi zakona z dne 26 avgusta 1891. L drž. zak. št. 140 urejenih cestnih mitnicah na Kranjskem (Jezica, Drenova gorica, Vrhnika, Smolenja vas in Poganice) potom javne dražbe v zakup oddalo. Dotični razglas se ob jednem objavlja v tukajšnem uradnem listu. Ta razglas je za občinstvo zaradi tega posebne važnosti, ker se bode pri dražbi vsaka mitnica za se kot poseben zakupen predmet izklicovala, ter dražba pri c. kr. davč nem uradu, v čegar okraji se mitnica nahaja, vršila, tedaj je vsakemu, tudi manj imovitemu prilika dana, se dražbe z uspehom vdeležiti. Osobito pa naj bi občine, v katerih so mitnice postavljene, kmetovalci, posestniki in veliki obrtniki mitninskega kraja nikari ne zamudili ugodne prilike, ker so jim zagotovljena v dražbenih po gojih pri vložitvi začasne varščine važna olajšila, kakor tudi v drugem obziru marsikatera prednost pred drugimi vdeležniki.
— Mrtvo našli so na paši v Stavini pri Prevaljah v brdskem okraju posestnika hčer Marijo ErjavŠek.
— Nezgoda. Včeraj popoludne so podirali na Resljevi cesti pri stavbi Reisner-jeve hiše stavbni oder. Zidarski vajenec Jak. Cimulini je nesel po odru lestev in ni pazil na tla. Najedenkrat mu je zmanjkalo odra in je padel kake 4 metre globoko na kam-nje in si je prebil glavo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico.
— „Baron Kalibari" je baje že bil prepeljan na Žabjek. V stolnem Belem gradu je tudi že sleparil in ga ogerska oblast tudi zasleduje. Izvršil je tamkaj neki sedem goljufij in tatvin.
— Izgubljene stvari. Včeraj je izgubila neka dama na Dunajski cesti zlat uhan z dijamantom. — Neka druga dama je iz gubila na poti od Valvazorjevega trga po Gosposki ulici do kazine zlato verižico z oklepi, vredno 80 kron.
* Profesor   Albert   češki pesnik.
Umrli dunajski kirurg je izdal troje antologij čeških pesnikov v nemškem prevodu. V zapuščini pa so našli 40 originalnih pesmij, pisanih v češkem jeziku, zbranih pod skupnim naslovom „Na zemlji in na nebu." Pesmi izidejo v kratkem v Pragi.
* Zemlja je požrla pri Duhcovem na Češkem v ponedeljek popoludne neko ženo, ko je pobirala krompir. Zgodilo se je to blizu Amalijinega rova, kjer je bilo hoditi prepovedano. O ženi ni niti sledu več.
* Kaznovan — „hier!" Na avstrijskih tleh se morajo pri kontrolnih shodih reservisti zglašati le z besedico „hiertt Kdor zine .zde" ali atukaj", mora v luknjo. Drugače je na ogrski strani. Tam se mora oglašati človek le „jelen". V Turocz-Szent-Mar tonu pa se je te dni neki nemški reser-vist pri kontrolnem shodu honvedov oglasil .hier". Dobil je šest d ni j zapora.
* Zopet eden! Rimski kasacijski dvor se je bavil te dni v zadnji instanci z goljufijami duhovnika Antonia Grassa iz Gajazza, ki je bil£lani v Benetkah radi raznih sleparstev obsojen v triletno ječo ter bil postavljen pod policijsko nadzorstvo. Tega duhovnika je bil škof v Newyorku radi nesramnega življenja suspendiral „a divinis", t. j. čitati ni smel maše in ni smel podeljevati zakramentov, šel je nato v Rim in si tam — baje z denarjem — pridobil zopet pravico, da sme brati mašo. Opravljal je to seveda zopet za denar v cerkvi sv. Evstahija pri Pantheonu. Dobil je za vsako mašo 1 liro 50 centimov do 3 lire. Poleg tega je bil spovednik nun (!) pri Garibaldijevem mostu. Ko so ga aretirali, se je izkazalo, da je imel lepo trgovino z nesramnimi slikami, fotografijami, ter da je bil — zelo bolan.  Kasacijski dvor je sodbo potrdil.
* Duhovnik — tihotapec. Nedavno so poročali listi, da je hotela neka nuna iz Genove vtihotapiti smodke in tobak preko meje. Te dni pa so zasačili francoskega katoliškega duhovnika, ki je imel za obrt tihotapstvo z vžigalicami. Dobili so ga na postaji Bellegarde pri Genevi. Plačati je moral 600 frankov globe!
* Koliko veljajo misioni? V Mona-kovem je bil zadnje dni zbor, ki se je imenoval „kongres katoliških učenjakov". Učenost te gospode je zelo dvojbene vrednosti. Ali zanimivi so nekateri podatki s tega kongresa. Monsignore Baumgarten je poročal o misijonih in naštel svote, ki so bile tekom 19. stoletja porabljene za misi-jone. Nabrali in izdali so: društvo za razširjenje vere 275,000.000 mark, društvo sv. Bonifacija 36,000000 m., društvo de-tinjstva Jezusovega 87,000 000 m., afričan-sko društvo nemških katoličanov 1,500 000 m., misijonsko društvo sv. Ljudevita 18,000.000 m., društvo sv. dežele 340.000 m., društvo angeljev varuhov 410.000 m, društvo za Knechstedten 105.000 m., dr. za uboge zamorske otroke v srednji Afriki 580 000 m., sodalita sv. Petra Clav. 530.000m, Leopoldinskaustanova 1,100.000 mark, društvo za katoliške šole na vzhodn 3,640000 m., Oeuvre des partants 1,600.000 mark, protisuženjsko društvo 120.000 m., nabiranje velikega petka za sveto deželo 500000 m, epifanska zbirka za misijone 2,000.000 m., neznana društva 5,000.000 m., posebne zbirke v Nemčiji 2,000000 mark, posebne zbirke v drugih deželah 20.000.000 mark, propaganda 100,000 00 m., rastave 11,000.000 m., premoženje misijonarjev 23,000900 m., darila naravnost misijonarjem 15 000 000 m, vzgojevalni doneski 95,000 000 m., darila sv. stolice 22,000.000 m., skupaj 721,815 000 mark. Razven tega je bilo porabljeno okrog 780,000.000 mark denarja, ki se ne more detaljno izkazati — skupaj torej okrog poldruge miljarde. Vprašanja? Koliko velja spreobrnitev jednega divjaka? Koliko več koristnega bi se lahko storilo za poldrugo miljardo?
* Iz lože je padel v pariškem gledališču „des Gobelina" te dni med pred stavo neki Louis Laville. Nesrečnež je bil na II. galeriji, a se je nagnil predaleč ter padel v globočino na glavo v parterju sedeče 141etne deklice. Udaril je z glavo na glavo deklice s toliko silo, da sta obležala oba onesveščena. Odnesli so ju v bol-niščnico.
* 40 oseb zmeekanih. Iz Petrograda poročajo, da se je v gostilni Nikanderskega samostana pri Pškovu pripetila velika nesreča. Bila je ondi neka cerkvena slavnost in okoli 5000 romarjev in romaric je pre nočevalo v samostanu. Vsled silne teže se je strop II. nadstropja udri in padel na speče romarje v I. nadstropju. Nekdo je razen tega zakričal še „Ogenj!" in tudi iz drugih nadstropij je drlo vse na prosto. Zmečkanih je bilo 36 žensk in 4 moški, ranjenih pa 20 oseb, med temi 4 smrtno.
* V dobi elektricitete. V Kanzasu izhajajoč list poroča: „V ponedeljek je pomagala neka tukajšnja deklica nekemu tujcu z robcem in v torek sta bila že poročena. V sredo mu je pomigala z metljo, a v četrtek je vložil že tožbo za ločitev". Tako se godi v dobi elektricitete: „drum priife wer sich ewig bindet!"
Književnost.
Marko Vovčok: Pučke pripoviesti. (Zagreb. Izdanje .Matice Hrvatske".) (Konec.)
Rekla sem že zgoraj, da ima veliko prednost v teh povestih prekrasni slog', kratek, a jedrnat, kjer ni nobene besede brezpomembne, nobene besede odveč in vendar veje v teh pripovedovanjih toliko božanske poezije! Evo n. primer kako kratko, a markantno opisuje kozaka Kohana:
.Dok je još bio momak, trepne samo crnim obrvama, a djevojke venu i luduju; a sada, kad je ostario, makne samo siedim brkom, pa zašuti sva družina".
Drugod opisuje zopet gosposki dom takole: .Pred očima nam zatitra: i zeleno, i crveno, i bielo, i modro . . . čega ondje nema! Možda ste kadgod zavirili u židovski dućan? Svega dosta; u prvi mah ne možeš ni razabrati, što je liepo, a što bi se, vidite, moralo baciti na smetište, da ljude straši. Tako i tu: Po uglovima se blista, po zidovima se sjaji. Dotrče nekakove gospojice, brze i znatiželjne kao sorake; po-vrte se, povrte pred očima, pa bježi za vrata! A sama gospodja . . . tako je napih-nuta, kao da je kvasom začinjena; sva u prstenju, u baršunu. Pridje ravno k zrcalu, okrene se dva puta, i sve zašumi po sobi kao suho lišće; izvali se na stolac, Sto su ga joj podmetnuli, pa onda pogleda u nas".
Kako ljubko in krasno je opisana sestrica Melasja in njen brat Mihajlo! Kako
divno popisani bregovi Dnjepra in dehteči vrtovi v cvetju. Zdi se, da vonjaš oni pomladanski vonj razevelih vrtov, da vidiš bujni, rdeči, beli in sivi mak.
A ljudje? Ti se ti tako smilijo, da bi najrajši segel v žep ter jim pomagal, ali šel do tiste grde, trdosrčne gospode ter jo zadavil.
Ko bi hotela citirati vse, kar je lepega, morala bi vse kar zaporedoma prepisati. Moj namen pa je bil le opomniti Slovence na to lepo, zdravo, umetniško čtivo!
.Hrvatska Matica" daje svojim členom prekrasnih knjig; poleg originalov prinaša prevode najboljših ruskih pisateljev. Ko bi tudi .Slovenska Matica" našla dobrih prevajalcev, in ko bi hotela zalagati prevode velikih slovanskih umetnikov ! Marica.
— „Život" ima v knjigi II. Sv. IV. tole vsebino: Slike: Robert Frangeš: Sv. Dominik. Ivan Tišov: Nastava. Robert Frangeš: Model bika. Sadržaj: Ivo Cippico: Otrgnuti život — Mihovil Nikolić: Oktobar. — Srgjan Tucić : Zadnje poglavje. — Mul-tatuli: Ideje. (U visinama; Sokrates) Pre vela Nina Vavra — Matica Hrvatska God. 1899. Prof. Franjo Valla: Novi vijek, napisao Janko Kobarid. — Prof. Milivoj Šrepel: Preporod u Italiji, napisao Vladimir Lu-naček. — Vladimir Turković: Dojmovi sa pariške izložbe. Savremeno francesko slikarstvo. — Milan Marjanović: Friedrich Nietzsche. — Dušan N. Plavšid: Slovenska umjetnost — Iz književnog i umjetničkog svijeta: Kazalište: Hrvatsko kazalište. — Književnost: Milivoj Podravski : Pjesme. Braća Ostojić: Pjesme. Umjetnost: Izložba u Zagrebu. Sa pariške izložbe. — Smotra. — Odveč bi bilo priporočati to najlepšo moderno hrvatsko revijo iznova slovenskemu občinstvu. Kdor je čital le en sam zvezek, se je mogel prepričati, da je „Život" zbornik, ki dela čast jugoslovanskemu časopisju po svojem bogatem, zanimivem, vsekdar aktuvalnem m nepretiranih modernih idej polnem zadržaju ter po svojih doslej nedosežnih umetniških prilogah, reprodukcijah slik in kipov.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 11. oktobra. Cesarje včeraj vsprejel prezidenta upravnega sodišča grofa Schonborna v posebni dolgi avdijenci, ki ima odločno političen pomen, ministrski predsednik Korber pa je konferiral s članom gospodske zbornice knezom F ii r s t e n-bergom.
Dunaj 11. oktobra. Avskultant Ivan Bremec je imenovan sodnim pristavom v Logatcu.
Dunaj 11. oktobra. Deželni poslanec dr. J o č e v i č je imenovan deželnim glavarjem dalmatinskim na mesto umrlega dr. Bulata.
Praga 11. oktobra. V včerajšnji seji deželnega odbora je dr. Šk ar d a predlagal, naj se vlado pozove, da skliče deželni zbor. Nemški deželni odbornik dr. W e r u n s k y se je izrekel proti temu in je zahteval, naj se njegov ugovor predloži ministrstvu. Deželni maršal je to odklonil, na kar je bil Škardov predlog sprejet.
Praga 11. oktobra. Kompromisna pogajanja mej mladočeško stranko in mej stranko narodnih delavcev so se razbila.
Lvov 11. oktobra. V Stanislavu je imel grof Dzieduszycky govor o politiškem položaju. Rekel je, da je češka obstrukcija morala nastati, ker so merodajni krogi kapitulirali pred nemško obstrukcijo. Češka obstrukcija je bila le posledica te kapitulacije. Ako tudi v novem parlamentu ne neha, ako tudi novi parlament ne bo mogel funkcionirati, potem se vporabijo izredna sredstva, kar bo tudi Poljake zelo zadelo.
Bero lin 11. oktobra. Waldersee je Lihungčangu odločno odrekel zahtevani pogovor. V petek poj de Wal-dersee v Pekin.
London 11. oktobra. Iz Indije pojde 1000 mož angleške vojske, da zasedejo Honkong.
London 11. oktobra Iz Tientsina se poroča, da je nemška armada dobila povelje, zasesti železnico od Pekina v Jangsu; ostale proge zasedejo Rusi. Angleži zasedejo samo pristan čing-vantao.
Listnica upravništva.
Gosp. Anton Flego, dijak v Skednju: Naslov za dopise in prijave novemu slovenskemu trgovskemu druStvu „Merkur" je: Gosp. Ferko Kersnik, knjigovodja pri tvrdki F. Ks. Souvan v Loumjara.
0O.OOO kron je glavni dobitek invalidsko zahvalne loterije, ki se izplača z odtegnenimi 20°/ v gotovem denarju. Opozarjamo čast. svoje Čitatelje, da bode žrebanje dne* 10. novembra 1000.
Pri Ervlnu Burdyeh-u, lekarju v 8boQI Loki se dobivai (321—70)
iptlkom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Hudo Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadosCajoča za eno leto, stane « kroni, po poŠti «-0» kroni.
Zahvala.
Vsem blagim dobrotnikom, s pomočjo kojih je bilo povodom praznovanja sedemdesetletnice Nj. Vel. presv. cesarja Frančiška Jožefa I. dne" 4. oktobra t. 1. pogoščenih z jedjo in pijačo 180 otrok poljanske dvorazrednice, se v imenu obda-rovancev presrčno zahvaljujem.
I«an Pipan Bolski voditelj.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 6. oktobra: Marija Matko, delavčeva hči, 2 me8., Opekarska cesta St. 24, črevesni katar. — Julij Endlicher, montan-inženir, 44 let, GradaSke ulice St. 8, jetika.
Meteorologično poročilo.
ViilD« nad morjam SOC-Sm. Hrodnji mračni tlak 7S6-0 min.
0. 0 w	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Ž5P i |<> 1 Vetrovi	lil Nebo   IS * i A 3 |S a.
10	9. zvečer	7378	11-8 si. jvzhod	1 -jasno g
11 ■	7. zjutraj 2. popol.	734-5 7338	6*4'si. svzhod' megla 196 ar. jzahod del. oblač. 0	
Srednja včerajšnja temperatura 12-5°, nor-raale: 1140.
DZ>-o.3aaoSsls:^ "bcrza
dne 11. oktobra 1900.
Skupni državni dolg v notah ... 97 —
Skupni državni dolg v srebra .... 96 65
Avstrijska zlata renta...... 11465
Avstrijska kronska renta 4°/..... 97-30
Ogrska zlata renta 4°/a.  .  .          .   . 114 20
Cereka kronska renta 4a/0 ..... 90 35
Av8tro-ogrske bančne deinice .... 1698" —
Kreditne delnico......... 64250
London vista.......... 24197»/i
^em&ki drž.bankovc za 100 mark .  . 11820
30 mark............ 23 61
90 frankov........... 1927
italijanski bankovci.   . ..... 90*45
3. kr. cekini..... 11"45
troomi pomočnic
(manuTakturlst), vešč slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi ter italijanskega nekoliko v govoru, želi nastopiti v Ljubljani službo kot kontaptoarlst. Isti ima tudi veselje do potovanja.
Ponudbe naj se pošiljajo pod A. B. lOOO upravništvu „Slov. Naroda". (2100—1)
Gostilna y Ljubljani
se odda na račun.
Posebno pripravna je za mesarje. — Kje? se izve v upravništvu „Slov. Naroda". (2085—2)
IfcTaozadnji žlsukLtn.1
se dobe samo še ta
£§I po najnižjih cenah
pri (2097)
Jos. Leuz-u.
Učenec
iz dobre biSe, ki je dovršil vsaj II. gimn. razred, vsprejmem v svojo manufakturno trgovino. (2064-3)
Jos. Medved, Novomesto.
se daje takoj v najem.
Vpraša naj se v graščini Thurn pri Ljubljani. (2055-3)
po novi secesiji opremljeno, v središči mesta v Zag-reku, se zaradi druzega podjetja v Avstriji odda od 1500 gld. do 800 gld. in tudi ceneje. Prednost se daje strokovnim ve&čakom za Ia. po-setnike. čisti dohodek na mesec je 130 gld.
Ponudbe pod Šifro Zvonimir Stanlale, Zagreb, Juriaireve u lire 1«. (2087—2)
grajsko posestvo
v krasni legi na Koposkem, 15
minut od kolodvora oddaljeno, skupno 70 oralov, arondirano, globoka zemlja I. vrste, stavbena area 2200 Gm., 8tanovalna hiša vili podobna, veranda, balkon, terase, vrelčna pitna voda, 1000 komadov rodečih sadnih dreves, gospodarska poslopja, vse v najboljšem stanju, je zaradi rodbinskih razmer na prodaj. Prijazne ponudbe pod: D. potita
Prevali, Koroško". (2o96—1)
Nikdar ved v življenju!!
355 važnih komadov za samo 3 K 60 h.
1 krasna pozlačena ura z lepo verižico, z jednoletno pismeno garancijo, 6 finih žepnih robcev, belih ali barvastih, ovratnica z orijentalskimi biseri, najlepši ženski nakit, 1 lep moški prstan z imitiranim žlahtnim kamenom, tudi za dame, 1 garnitura manšetnih in srajčnih gumbov iz double-zlata, vsi s patentnim zaklopom, 1 krasen smodkin nastavek z jantarjem, 1 ff. žepni nož, 1 komad dišečega toaletnega mila, 1 usnjat port-mone, 1 toaletno zrcalo z etuijem, 1 par bouto-nov z imit. briljantom, prav dobro ponarejenim, 1 večna beležnica, 20 predmetov za dopisne potrebe in še 255 raznih stvari, neobhodno potrebnih v hiši, gratis.
Vse skupaj z uro, ki je sama tega denarja vredna, velja le 3 H »O k.
Razpošilja proti povzetju nova krakovska razpoSiljalna tvrdka (.2101)
P^. Windisch
Za   neugajajoče  se vrne denar.
Krasne novosti
nagrobnih
vencev
priporoča (2070—1)
Karol Recknagel
Mestni trg št, 24.
Zadnji teden!
vštevši nedeljo 14. t. m. ostane historični-mehanični
panoptikum
v Lattermannovem drevoredu razstavljen. Istotam je
tudi zopet
nova serija panoramskih slik.
Vstopnina je znižana!
(2086—3)
Clmetnijl^et razjtaua
t> „lV{e$tnen) doma"
& 1   i>5«k dan ed 9. dopoludne de 4. popoludne.   I Ig
TgsalR&.© t6p da
modra gospodinja ni nikoli potratna, da se pa tudi modra gospodinja ne boji za vinar, katerega mora za pripoznano dobro blago več plačati, kakor za manj vredno in slabo. Modra gospodinja ne bode na primer nikdar druzega mila kupila, kakor sloveče Do eri n k-o v o milo h novo, ker ve, da ohrani s tem lepoto in svežost polti, da nadalje najboljše dobi, kar more nuditi milna branša, ter da vsejedno kupi po ceni. lioerlnir-ovo milo m novo bodi vsakemu toaletno milo! Povsod
se dobiva po 34» kr. ,l (503—4)
V IjJuhljMiii prodajajo » Anton KrlNper. Vatto Petrlrle in AtkumI Aurr. CSeneralna zaloga i A. ?lot»elk «V Co., DiinuJ.
trgovski pomočnik
izurjen v trgovini z mešanim blagom, išče službe v kaki manufakturni trgovini.
Ponudbe pod „št. 100 J." upravništvu ,Slov. Naroda". (2102—1)
Vsled smrti svojega šefa iščem kot
notarski solicitator
in (2092—2;
koncipijent
«m, «- primerne službe.
tu. Kr. avstrijski jfe gžam žeisznlcg,
izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta. Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; Cez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez KIe;n-Reiflmg v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, ćez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal. Dunaj. — Ob 4. nri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reining v Steyr, Line. Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri
54 m zjutraj,  ob  l. uri 5 m popoludne, ob 6. uri
55 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. uri 15 m zjutraj OEobni vlak z Dunaja v:a Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plzna, Bu-deje/ic, Solnograda, Luk a. Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — 0b ti. uri 1H m dopoludne os>bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Solnograda. Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca. Inomosta. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja. Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Eosevja. Osobni vlaki: Ob ». uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri o'J m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. nri 2S ra zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihcd v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer.
Mlad mož
24 let star, kateri je dovršil petrazredno ljudsko Solo, sprejme se
kot pazniški kandidat
v c. kr. glavni tobačni tovarni v Ljubljani. (2098-1
Častita gospodinja!
Poskusite velezanimivo, patentovano
Reithoffer~&aglQyistna milo.
)   Nesnaga sama takoj odpada! S      Neškodljivost zajamčena, zzzz.
Dobiva se v trgovini (2023—10,
Edmund Kavčič
Prešernove ulice nasproti glavne pošte
Kdor
ima za prodati deželnih pridelkov
kakor: (1800—16)
fižol, krompir 1. t. d.
naj se obrne zaupno na podpisanega, kateri prejema blago v komisijon in posreduje prodaje vsakršnega blaga proti primerni odškodnini.
Alojzij Grebene
v Trstu <•
ulica I"«*«-*-«««.*,«* št.309 32.
pooblaščena javna tehtnica in trgovina s prašiči in domačimi pridelki.
Spretzie, solidne
potovalne uradnike
(•* I* i ijr.it«- i° § e>
za vse zavarovalne stroke vsprejme proti visoki proviziji, sšasoma tudi m Hlalnn pla o tukajšnji glavni zastop stare, na Kranjskem že dolgo poslujoCe tuzemake zavarovalnice.
Lastnoročno pisane ponudbe naj se pošiljajo pod: „akviziter upravništvu „Slov. Naroda". (1631—21;
1C.
Dne 15. oktobra 1900, v ponedeljek na sv. Terezije dan dopoludne ob 3. uri se bode
grajščina Rakovnik pri Ljubljani
po kosih, to je: poslopja, vsako za se, njive, travniki in gozdi prostovoljno na licu mesta prodajali.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1900.
(206o_2) Fran Hren, lastnik.
Velika vojaško-invalidska   I Zadnji mesec!
loterija v zlatu in srebru.1
Glavni dobitek60.000kron.
v gotovem denarju 20° 0 manj. (.2051—3)
Invalidske srečke a 1 krono
priporočat J. C. HIA VEK w LJubljani.
(
ljubljanska kreditna banka"
v Ljubljani
Špitalske m«. 2.
2Ta.lc-a.pi In prodaja vseh vrst rent, državnih papirjev, sastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nejših pogojih. (1877—24)
^Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti knrzni iz&ubi. 3Froxa.es« k vsem žrebanjem.
Sprejemanje čLenarnln, vlog na vložne knjižice, na tekoči račnn in na giro-konto s 4°'0 obrestovan jem od dne vloge do dne vzdiga. Eskorapt rxa.en.jlc najknlantneje. Borzna naročila.
I
Iadajatalj in odgovorni urednik: Joaip Nolli.
Lastnina in tisk BNarodno Tiskarne".
19473911