Stev.Zll
i i
¥ LlnMfuL v poneftHek. 18. septembra 1919.
s Velja po pošti: sa
Za oelo lato naprej . K 28'— za pol lota „ . „ 13'— za četrt lata „ . „ 6*50 za as meaeo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 33'—
V	LJnblJanl na dom:
Za ealo lato Bapra] . K 2V— za pol leta „ . „ 18'— za četrt leta * . „ 8'— za en meseo „ . „ 2'—
V	oprail prejeman meteCoo K 1*90
ear Drednlitvo Je v Kopitarjevi nllol itev. B/HL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. cs=
Političen list za slovenski narod.
Leto xxxix.
■.....Inserati: mmm
Enostolpna petltvrsta (73 n): u enkrat . . . . p* 18 » ■a dvakrat . . . . „ 18 m sa trikrat . , . . „ M * sa večkrat primera popvt.
Poslano ln rekL notice:
eaoetolpna petltvrsta (78ana) 30 vinarjev.
vsak dan. isvsemil nedelja ta
prasnlke, ob ari popolna.
Opravnlitvo Je v Kopitarjevi nllol itev. I. ivatr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ograke paitae hran. račnn št 28J51L — Upravnlškega tele iona it 188.
Danagnla številka obsega 6 strani.
Skupščina S. K. S. Z.
Včeraj je bil dan tihega, nešumne-ga dela za ljudsko izobrazbo. Ob letnem zborovanju S. K. S. Z. se je blagoslovil v Ljubljani »Ljudski Dom«, popoldne so zborovali delegati v okrilju S. K. S. Z. združenih društev, dan je pa zaključila otvoritvena predstava Ljudskega odra, poleg tega se je ustanovilo dopoldne v Ljudskem Domu srednje-kranjsko okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze in društvo trgovskih vajencev. Dan dela, ki mu gotovo ne izostane uspeh.
BLAGOSLOVLJENJE LJUDSKEGA DOMA.
Po sv. maši ob 9. uri dopoldne v stolnici so se zbrali v Ljudskem Domu zastopniki naših društev iz cele Slovenije. V veliki dvorani je bil pripravljen mal oltarček. Ljudski Dom je blagoslovil predsednik zadruge Ljudski Dom preč. g. kanonik Šiška. Asistirali so mu preč. gg. : podpredsednik S. K. S. Z. vikar Luka Smolnikar in Zvezina odbornika katehet Čadež in Merhar (Silvin Sardenko). V lepem, krasnem govoru je č. g. kanonik Šiška nagovoril zbrane delegate. Izvajal je med drugim: »Čudno je videti v današnjih časih oltar v gledališki dvorani. To dokazuje,. da bo hodil naš Ljudski oder po potinr po katerih naj" bf "hodilo vsako gledišče. Iz te hiše bo potekal studenec prave krščanske omike in izobrazbe. Videli boste, da bo delo »Ljudskega doma, zgrajenega z žrtvami uspešno. Blagoslavljamo Ljudski Dom, ker brez božjega blagoslova je vsako človeško delo prazno. Bodi Ljudski Dom Bogu v čast in v korist izobrazbe slovenskega krščanskega ljudstva! Po krasnem govoru g. kanon. Šiške se je blagoslovil Ljudski Dom, nakar so se udeleženci razšli.
SKUPŠČINA S. K. S. Z.
Ker skupščine ni mogel voditi oboleli predsednik Slovenske krščansko-socialne zveze poslanec dr. Krek, ji je predsedoval državni poslanec Evgen Jarc. Skupščina je bila po delegatih prav dobro obiskana. Zastopane so bile pokrajinske Slovenske krščanskosoci-alne zveze, štajerska, koroška in primorska, nadalje zastopniki vseh slovensko katoliških akademičnih društev, slov. krščanskega socialnega delavstva, med navzočimi smo opazili tudi deželna odbornika dr. Pegana in dr. Zajca.
Predsednik Evgen Jarc pozdravi kratko skupščino in podeli besedo tajniku kranjske Slovenske krščansko socialne zveze.
Poročilo za Kranjsko.
Poroča » Z v e z i n « tajnik.
Preteklo leto je bilo za našo Zvezo velevažno: Zveza se je namreč povzdignila iz onega temnega gostaškega življenja, ki ga je živela brez svojega doma dosedaj in se preselila v novo svetišče, ki je bilo danes slovesno blagoslovljeno in otvorjeno in ki je namenjeno le izobrazbi in prosveti našega ljudstva. Zveza se je ojačila, postala je naše najmočnejše društvo, krog nje so se zbrali letos v ogromnem številu najvišji sloji, združeni z obrtnikom in trgovcem, delavcem in krščanskim delodajalcem. Zveza se preraja in stremi po oni popolnosti, da bo mogla ustrezati željam inteligentstva in težnjam ljudstva.
V novem domu je razvila živahno delovanje, lepo prostorno čitalnico, knjižnico itd. Omenjamo to zato, ker je in bo ta dom ne le clom, zbirališče samo naše Zveze v ožjem pomenu, marveč to je in bo dom vse Slovenije, združene pod našo zastavo. Vsakteri član naše organizacije, ki se pomudi v Ljubljani, najde tu lepo zavetišče, prva pot mu
bodi v dom, kjer dobi eventuelno vseh potrebnih navodil in informacij.
Naša ideja raste, delavci se množe, razorana ledina zavzema vedno širše meje. 168 kranjskih društev je letos združenih že v Zvezi: med njimi 4 aka-demična: »Danica« na Dunaju, »Zarja« v Gradcu, Slovenska Dijaška Zveza v Ljubljani in »Dan« v Pragi.
V	6 dekanijah imamo dekanijske odbore: v Idriji, Kamniku, Postojni, Radovljici, Trebnjem in Trnovem. Med njimi omenimo posebno živahno, idealno urejeno delovanje idrijskega odbora. Glede drugih omenimo, da nekateri lepo delujejo, drugi pa kažejo malo znakov življenja. Vodstvo poživlja najnujnejše vse že obstoječe k rednemu clelu, kjer pa jih še ni, tam naj se prej-komogoče ustanove. Naša moč raste, delo se kopiči, zato rabimo nujnih manjših organiziranih skupin.
V	tem letu se je definitivno uredilo naše obrambeno društvo »Slovenska Straža«, ki se lepo razvija; nje poročilo sledi pozneje.
Skrb za posle, oziroma za one, ki se; selijo iz kraja v kraj, se je odstopilo društvu sv. Marte in Rafaelovemu društvu; obe društvi lepo delujeta. Na tem mestu opozarjamo naša društva, naj skrbno pazijo na to, da dobi vsakdo, ki zapusti domovanje, natančno direkr tivo, da se ve kje oglasiti, ako pride V tuj kraj.	>
Potrebo časopisa za ženska vprašanja rešuje »Domoljubova« priloga »N»r ša gospodinja«.
Za duševno izobrazbo se je storilo veliko, veliko: v naših društvih se je vežbalo v petju nad 2500 pevcev in pevk, muziciralo je okrog 600 godcev, oziroma tamburašev, ki so priredili skupaj nad 80 raznih glasbenih priredb, predstavljalo se je nad 500krat, igralcev in igralk štejejo društva nad 1100 v svojih gledaliških odsekih. Predavanj se je vršilo krog 1000.
To živahno, pestro življenje se je gibalo veliko v privatnih najetih društvenih prostorih, starih šolah, kapla-nijah itd. Dozidan je ravno 30. društveni dom na Kranjskem; to so navadno najlepša, najponosnejša poslopja v okrajih.
Za poučne tečaje letošnje leto vsled notranjega dela ni bilo posebno ugodno, vendar se je tudi tu storilo veliko, poslali smo veliko predavateljev po deželi, se udeležili nebroj slavnosti z zvezino zastavo, kar nam dela vedno velike stroške, ki nam jih društva ne krijejo. Sicer se je stik z društvi zelo poživil, korespondenca zelo pomnožila. Zveza ima v svrho točnega uradovanja lepo urejeno pisarno in stalne uradne ure. Drutšva prosimo, da blagovolijo naše dopise uvaževati in točneje reševati.
Razmerje z ostalimi zvezami je ostalo podobno onemu prejšnja leta, želimo le, da bi se blagovolilo našo korespondenco pri vseh Zvezah tako vpo-štev&ti kot jo vpošteva Zveza za Koroško, ki nam odgovarja vedno točno z obratno pošto. Naša misel raste tudi v obmejnih krajih, prodrla je na sosedni jug in se vkoreninila z žilavo silo med severnimi brati. (Živahno odobravanje.)
Štajerska S. K. S. Z.
O štajerski S. K. S. Z. je poročal g. dr. H o h n j e c :
S. K. S. Z. za Štajersko ima sedaj pod svojim okriljem 140 članic, proti 120 lanskega društvenega leta, na novo je torej pristopilo 20 članic.
97 društev je poslalo poročilo o občnem zboru. Udnino za pretcčeno leto je še na dolgu 30 članic. V preteče-nem društvenem letu je bilo 10 odboro-vih sej in eden občni zbor.
Centralna knjižnica ima sedaj 317 izposojevalccv knjig; izposodilo se je v društvenem letu 2950 knjig. Na novo smo kupili 27 knjig različne vsebine. Darovalo se nam je 850 knjig različne vsebine, večinoma pa Mohorjevih knjig, nekaj pa tudi matičnih,4 prirasti* je
torej centralni knjižnici 877 knjig, tako da sedaj šteje centralna knjižnica 6827 knjig.
Nastopili so kot govorniki iz Maribora od 1. januarja 1910 do 1. septembra 1911: vlč g. dr. Hohnjec 60krat, vlč. g. dr. Korošec 45krat, g. Žebot 50krat, g. Kemperle 34krat, g. dr. Leskovar 24-krat, vlč. g. dr. Kovačič 9krat, g. Puše-hjak 22krat, vlč. g. dr. Medved 2krat.
Letošnjo zimo smo priredili dva socialna tečaja, in sicer za obmejne Slovence v Št. Ilju v Slovenskih goricah in v Konjicah. Oba sta izborno iztekla, udeležba dobra, zanimanje veliko.
S. K. S. Z. za Štajersko je priredila letos dva romarska vlaka pod vodstvom vlč. g. profesorja dr. Jerovšeka •na Trsat.
Mladeniških in dekliških zvez je po 50. Telovadnih društev Orlov je sedaj na slovenskem Štajerskem 14.
Na občnem zboru dne 6. aprila 1911 je bil izvoljen stari odbor, in sicer: dr. Anton Korošec, predsednik; dr. J. Hohnjec, podpredsednik; dr. Franc Kovačič, dr. Karol Verstovšek, dr. Anton Jerovšek, župnik Evald Vračko, Ivan Kociper, dr. Fr. Lukman, Franc Žebot, Franc Gomilšek, odborniki; Vinko Zol-gar, blagajnik; dr. Anton Medved, Ivan Gorišek, Franc Spindler, Vlado Puše-njak, namestniki; Alojzij Haubenreich, Anton Tkavc, računska pregledovalca.
S. K. S. Z. plačuje naročnino za revne obmejne Slovence za 135 izvodov »Slovenskega Gospodarja« in za 10 izvodov »Našega Doma«.
S. K. S. Z. je poslala lansko leto in letos veliko število knjig, in sicer: na Remšnik 150, Gornjo Radgono za Prek-murce čez 200, v Apače 100, Kamnico čez 100, v Marenberg čez 250.
Pisem se je v osrednji pisarni rešilo čez 300.
Odborove seje se vrše navadno vsak prvi četrtek v mesecu.
Blagajniško poročilo od lanskega občnega zbora pa do 15. septembra 1911:
Dohodkov......K 1423 27
Izdatkov......K 77625
V poštni hranilnici .
K 64702 K 44596
Skupaj premoženja . . K 109298
V zalogi je veliko znakov Z. S. M. in posebno Z. S. D.
Če gledam nazaj, moram izjaviti, da sem zadovoljen z uspehi. Naša Štajerska se pomlaja, izobraža. Na sedanjih temeljih zidajmo naprej. Porazili smo liberalce, a ti poizkušajo terorizirati naprej 1. s frazo skupnosti, 2. s terorjem po psovkah in 3. s sirovo silo. Mimo teh liberalnih fraz, psovk in siro-voeti naprej! (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Primorska S. K. S. Z.
Poroča urednik Frančišek K r e m ž a r.
Lani smo imeli 64 društev, letos jih je 81. Poročevalec z veseljem naglasa, da se tako lepo širi na Goriškem mla-deniško gibanje. Imamo 32 telovadnih odsekov s približno 1000 Orli, med katerimi jih je 500 do 600 uniformiranih. Priredila sta se dva tečaja. Izobraževalna organizacija se osobito lepo širi po Krasu. Zeli, da bi bilo tudi na Trža^ škem glede na izobraževalno organizacijo več korajže. (Živahno odobravanje.)
Koroška S. K. S. Z.
Poroča tajnik Vajncerl.)
Koroška S. K. S. Z. je bila ustanovljena 12. januarja 1908 z namenom, da ustanavlja katoliška slovenska izobraževalna društva, ki so osobito potrebna na Koroškem, kjer nimamo slovenskih šol. Zveza skrbi osobito za govornike in je odposlala leta 1910. govornike osem-najstkrat, leta 1911. pa tudi osemnajst-krat. Želimo načrtov za temeljite govore. ker jih manjka. Denarni oromet iz-
kazuje leta 1910. 7187 kron, leta 1900. je pa izkazoval okroglo 700 kron. Zveza ima nastavljenega lastnega tajnika in ima redne seje. Društvene domove imamo v Prevaljah, Žitari Vasi in v Železni Kaplji. Širili smo smisel za abstinenca Mladinskih knjižnic imamo 65. V naSI Zvezi je včlanjenih 29 izobraževalnih, 1 mladeniško, 3 delavska in 1 tambu-raško društvo. Ustanovili smo letos 5 novih društev (lani 2). Zveza je založila razglednice, Višarsko knjigo, tiskovine za župne urade. Na.še prihodnje delo: Ženska organizacija, orlovska organizacija in društveni domovi. (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Predsednik Jarc sc zahvali poročevalcem za temeljita poročila in s ponosom konstatira, da združuje S. K. S. Z. 424 društev.
POROČILO O »ZVEZI ORLOV«.
Poroča predsednik dr. Lovro Pogačnik.
Predsedstvo Zveze Orlov je imelo od zadnjega občnega zbora pa do danes 30 sej, katerih so se predsedstveni člani udeleževali polnoštevilno.
Odsekov se je ustanovilo na novo 21. Razpustil se je odsek v Cerknem na Goriškem, preminul je odsek v Vodicah pri Kamniku. Zveza Orlov šteje danes 147 odsekov, ki jako marljivo delujejo.
Od meseca marca pa do 25. maja so se vršili vsako nedeljo mladeniški tečaji pri vseh okrožjih. Razven preda* vanj se je na teh tečajih telovadilo 6 do 8 ur.
Po končanih mladeniških tečajih se je vršila odborova seja 25. maja 1911 na Bledu. Pri seji je bilo zastopanih 72 odsekov.
Nadalje so se ustanovile v preteče* nem letu 3 orlovske godbe in sicer v D. M. v Polju, Škocijanu in Št. Juriju na Dolenjskem. Četrta orlovska godba se snuje v Radečah.
Vsled sklepa odborove seje je zalo« žila Zveza Orlov lastne kolke in diplome.
Dne 6. decembra pretečenega leta je odposlala Zveza Orlov okrožnice na vse odseke, v katerih jih poživlja, da naj agitirajo za naše časopisje.
Zveza Orlov bode v kratkem izdala poslovnik za podzveze in za vaditeljski zbor pa vežbalnik.
Dne 10. septembra 1911 se je ustanovila podzveza za Štajersko v Petrov-čah.
V zadnjih dveh mesecih so se vršile javne telovadbe skoro pri vseh okrožjih. Zveza Orlov se trudi, da bode mladeniški tabor in javna telovadba prj-hodnje leto kolikor mogoče dobro izpadla.
Govornik ostro obsodi koroško deželno vlado, ki prepoveduje Orlom nastopati na koroški slovenski zemlji v tistih uniformah, ki jih je odobrila vlada. (Burni protestni klici.) Storilo se bo vse, da si izvojujemo pravico! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Predsednik Jarc: Ob razpustu Katoliškega političnega društva je dobila koroška deželna vlada dolg nos. Slovenski poslanci bomo storili vse, da tudi glede na prepoved uniform ne bo zrasla nemška pre« šernost v oblake. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Dramatični odseki.
Poroča profesor Robida.
Poročevalec naglaša potrebo, da sa organizirajo dramatični odseki po naših izobraževalnih društvih. Slovenska Krščansko Socialna Zveza bo izkušala organizirati v vsakem društvu drama« tični odsek.
Podpredsednik L. Smolnikar: »Priporočam, naj bi se prejkomogoče jeli ustanavljati po vseh izobraževalnih društvih dramatični odseki. Po deželi je veliko društev, ki imajo lepo, prikladno urejene odre. Z malimi stroški se odri po deželi tako izboljšavajo, da so nekateri naravnost vzorni. Dramatični odsek si mislim tako-le: Itfvoli
m pet do tesl oseb, ki prevzamejo dolžnost, da skrbe za primeren repertoir, za primerne igre, da skrbe za dobre režiserje in da preskrbe in izobrazijo dobre igralce in igralke. Mi smo imeli sedaj v LJubljani režiserski tečaj. Morebiti bo mogoče izvesti eno- ali dvadnevne režiserske tečaje po dekanijskih okrožjih. (Odobravanje in ploskanje.)
Predsednik J a r r : Dozdeva se mi, da ne bomo imeli dovolj iger, primernih za naše odre. Klasične igre se mi za zdaj zde še pretežke za naše ljudstvo. Gospode bi opozoril na verske drame. Spominjam se še iz mladih let, S kakim vesoljem sem pohajal k verskim dramam v Novem mostu, ki sta jih takrat prirejala umrli profesor Vrhovec iti sedanji nižjeavstrijski deželni odbornik Sturin. Želim in priporočam, naj se dvigne tudi misel za nabožno dramo.
0 Bogomili.
Poroča V o v k o.
»Bogomila« ni nikaka nova organizacija, marveč le odsek katoliških slo-venskih izobraževalnih društev, kakor 0. pr. Orel. Za Bogomilo veljajo pravila Izobraževalnega drušivu in popolnoma Od vi-11 u od glavnega društva, dasi ima svoj odbor, svojo predsednico. V odboru izobraževalnega društva ima Bogomila svojo zastopnico. Blagajna bodi Skuuna, lahko pa ima Bogomila tudi kaj malega v pokritje svojih stroškov. Potrebne so Bogomile, da nam ženstva no vzamejo nasprotniki. Preozkosrčni De smemo biti pri izbiranju članic za Bogomilo. Osvoboditi moramo naše ženske iz duševne nosamostojuosti. Bogomila delaj na to, da se vzgojo žen-fcke za dobro gospodinje. Izuriti morajo Bogomile svoje članice za milijonarke ea našo dobro in sveto stvar. Za narodnoobrambno delo, w krasno usprva-jočo Jugoslovansko Strokovno Zvezo %e bo moglo delavstvo rekrutirati v >bliki avantgarde članic Bogomil. Bogomila imej: pevski zbor, lastno odseke, tamburanje. predstave, knjižnice, tasopisje. Zanjo naj se prirejajo posebna predavanja. Poziva na delo za Bogomilo duhovščino in nase dobro misleče (Učiteljic. S. K. S. Z. delaj na to, da plena društva zasnujejo čimuajveč Renskih odsekov Bogomil.
V imenu naših dobrih deklet, raztresenih po celi Sloveniji, v imenu dobre stvari Vas prosim: Za vzemimo se z vsemi silami za žensko organizacijo! (Trud gotovo ne bo zastonj. Potem bo Slovelo slovensko dekle še bolj in mi *»omr> opravičeno peli:
»Solnce deklet je Slovensko dekle.« (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Zbirke naravoslovnih in kulturnih
predmetov.
Poroča ravnatelj dr. Man-t u a n i.
Poročevalec radi kratkega časa ni Worrel podati tako obširnega poročila, Itakor bi bili vsi želeli. Prav želeli bi, da poročevalec o velevažnem predmetu poda morebiti v »Društveniku« širšo faznravo. Priporočal je izobraževalnim društvom naravoslovne in zgodovinske fcbirke. Sprejela se je na njegov predrag sledeča, resolucija:
»Zvezina društva naj ustanove majhne krajevne, toda ne stalne tbirke naravoslovnih in kulturnih predmetov.«
Zveza pevskih zborov.
poroča odbornik S. K. S. Z. in pevo-rodja »Ljubljane«, g. c. kr. finančni koncipist S v e t e k.
Razposlale so se poizvedovalne pole z 18 vprašanji. Odgovorom povzamemo, da je v Zvezi 162 pevskih zborov S približno 2500 grli. Kot živo potrebo se od vseli naglaša izdaja nove pesmarice, dalje vsakoletni tečaji za izobrazbo pevovodij, posredovalnico za pevske priredbe, programe, muzikalijc itd. Z ozirom na to, da je liberalna zveza pevskih društev pod patronanco »Gl. Mat.« ra temi našimi okrožnicami razposlala enake vprašalne pole ter da skuša liberalna klika pod pretvezo nepristranosti In objektivnosti, opirajoč se na simpatije nekaterih naših somišljenikov do omenjenega glasbenega zavoda, dosledno izpoctriašatj tla našemu organi-zutoričnemu delu. se gosp. poročevalec vzdrži nadaljne izjave o prihodnjem delu v prid Zveze. Pripomni in poudarja, da v strokovnem oziru prav sam deluje v tem smislu in da ga ne ostraši očito in prikrito nasprotovanje tudi od strani onih. od katerih bi bilo pričakovati, da bodo kot somišljeniki raje sodelovali v okrilju S. K. S. Z., kot, pa služili za štafažo in nakit liberalcem v Vegovih ulicah. Ce se v doglednem času kljub vsej požrtvovalnosti ne bo doseglo. kar bi se lahko, tedaj ne bo pre-ostnjalo druzega kot imenoma priti na dan /. naSimi talmi-somiSljeniki in
podpiratelji liberalcev. (Živahno pritrjevanje in ploskarije.)
Dr. Krekov pozdrav skupščini 8. K. S. Z.
Prvi podpredsednik Zveze prečita sledeči pismeni pozdrav dr. Kreka: <
Vsem zborovalcem pozdrav. Pre-hlajen, ne morem na shod. Zato iz dalje par misli:
S. K. S. Z. v Ljubljani se v kratkem preosnuje. Načeloma je odbor že sklenil, da se v Ljubljani ustanovi posebno društvo. Potem bo Zveza samo centrala našemu izobraževalnemu društvenemu življenju. Za to gre, da ji res vdihnemo krepkega življenja. Vsako leto moramo imeti vsaj po en tedenski socialni kurz. Pisarna mora biti primerno uravnana. Zelo prav bi bilo, ko bi mogli društveno življenje poživiti z letaki, ki naj bi važna vprašanja, kakor jih rodi dan, kratko in temeljito obravnavali. Ta reč. bi bila nova, pa potrebna. Da jo moremo izpeljati, je treba, centrali poznati zaupnike. Odbori povsod ne zadostujejo. Vsako društvo naj dobi za posamezne kraje svojega okrožja zaupnike, ki naj jih naznani svoji in glavni centrali. Ti zaupniki morajo izvrševati agitatorsko delo za predavanja, prireditve, veselice, pa tudi skrbeti, da se razširja dober tisk, zlasti da pridejo med ljudi letaki. Ti se seveda pečajo lahko tudi z dnevnimi političnimi vprašanji.
Glavna reč jc pa finančna. Če skupščina prizna nujnost tega, kar na-svetujem, se mora poskrbeti tudi za sredstva, ki morajo sloneti na društvih, oziroma društvenikih. Dokler ne dobi zavest, da je treba močne centrale, v tem svojega izraza, da se zanjo tudi kaj žrtvuje, bo vse le od danes do jutri. Nasvetu jem, naj se pri današnji skupščini izvoli poseben odbor za to vprašanje, ki naj bodo v njem zastopniki centrale, pokrajinskih društev in par mož, ki naj jih izmed delavnih članov na društvenem polju določi skupščina. Izbere naj se takoj poročevalec za to reč. Ko sc poročilo izdela, naj se pošlje vsem odborovim članom. Potem se bo videlo, v koliko jc potreben skupen dogovor.
Rad bi vedel, kako se po društvih prebira ali študira naša socialna literatura. Knjižničarji naj bi centrali javljali, kako je s to rečjo. Od skupščine bi rad vedel, ali se želi druga izdaja Socializma. V kratkem dovršim Zgodbe, potem se lahko lotim tega dela.
Svoj čas se je pri neki skupščini naše S. K. S. Z. vprašalo, kje bi se dobila snov za agrarno politiko. Svetoval sem edino knjigo, ki jo imamo v Avstriji v tem oziru: Dr. Schiff: Agrar-politik. Nekaj izvodov se je res naročilo, a kolikor zasledujem predavanja in spise o kmečkem vprašanju, se mi zdi, da se je le malokdo res vglobil v to reč. Zato mislim, da bi bila potrebna agramopolitična knjiga v slovenščini, — material za lasten študij, pa tudi za predavanja in spise. Pozdravil bi vsak sklep v tem oziru.
Napredujemo; ravno zato pa tudi vemo, kje nam manjka. Živeli vsi, ki se tega zavedajo, živeli pa tembolj tisti, ki hočejo na delo, da se izpopolnimo. Bog blagoslovi naše delo! (Živahno ploskanje in klici: Živio dr. Krek!)
Nasveti dr. Kreka se sprejmejo in se dr. Krek naprosi, da spiše II. izdajo »Socializma« in drugo izdajo »Črnih bukev kmečkega stanu«.
O »Slovenski Straži«.
Poroča j u r i s t Jež.
Podajam poročilo o najmlajšem detetu S. K. S. Z., o »Slovenski Straži«. Na, občnem zboru S. K. Z. leta 1909 v Št. Jakobu v Rožu se je sklenilo, naj se deluje na to, da. vsako izobraževalno društvo osnuje svoj narodnoobrambni odsek. V S. K. S. Z. pa se je sestavil odbor, ki naj bi določil, kako bi se narodnoobrambno delo centraliziralo. Ta odbor je prišel do sklepa, da naj se osnuje posebno društvo. — In lansko leto smo imeli li. maja ustanovno zborovanje našega narodnoobrambnega društva, Slovenske Straže. Voditelj slovenskega ljudstva dr. Ivan Šusteršič je otvoril izborovanje in povdarjal, da je »Slovenska Straža« organizirano slovensko ljudstvo pri hrambi svojih svetinj, svoje zemlje in jezika. »Slovenska Straža« je bila potrebna. Obmejni bratje potrebujejo dejanske pomoči. Potrebna pa je bila tudi zato, ker pri nas tudi v pri-prostem srcu kmečkega očeta in kmečke matere globoko gori ljubezen za lo našo zemljo. Tudi priprosti človek je zahteval, da se mu d d priložnost, da da duška svoji ljubezni in želji, da varje narod v nesreči in po svojih skromnih močeh prinese žrtev za boj bratov na meji. Če bi v srcu pri prost ega človeka ne bilo toliko globokega umovanja za narodno misel in toliko vroče požrtvovalne ljubezni, bi slovenska domovina ne videla lanskega 10. julija, zlatega dne v slovenski zgodovini. Kakor da se
je zbudila kralj Matjaževa vojska, je : bil ta dan. 161 bataljonov slovenske narodne vojske smo postavili ta dan na narodno bojišče, ustanovilo se je 10. julija 161 podružnic »Slovenske Straže«. Lep narodni praznik je bil ta dan. Tako smo namah dobili svojo narodnoobrambno organizacijo in šli smo takoj na resno delo. Prva skrb nam je bila med ljudstvom buditi zanimanje za, narodnoobrambno delo in poglobiti narodno vzgojo. V enem letu se je ustanovilo še 10 podružnic, tako da jih imamo danes 201, kar nas navdaja s ponosom, da je nI v Sloveniji organizacije, ki bi v enem letu imela tako silno organizatorično moč, da bi zbrala tako Število v svojem okrilju. Število naših podružnic pa nam daje tudi zavest, da smo na pravem potu in oživlja v nas upanje, da bomo v doglednem času uresničili cilj »Slovenske Straže«: »V vsaki župniji bodi podružnica »Slovenske Straže«! Ta podružnica pa vzgajaj značajne, požrtvovalne Slovence! Značajno ljudstvo! To bo najboljši branitelj domovine! In za ta cilj žc dela na Kranjskem 109 podružnic, na Štajerskem 55, na Koroškem 15, na Goriškem 15, na Tržaškem 5, tudi Istra ima 2 podružnici. »Slovenska Straža« dela v sredini in na meji domovine. Doma vzgajati in zbirati, na meji buditi in pomagati! Kako pomagati obmejnim bratom? Z izobrazbo, z vzgojo, z organizacijo, s kulturnim delom! Dobro vemo, da tolikih svot ne bomo zbrali kakor Nemci. V denarju nc moremo konkurirati, z denarjem pa tudi nočemo delati. Mi ne kupujemo duš z denarjem! Ta način Nemcem ni prinesel zaželjenega uspeha. Mi delamo z moraličnimi, duševnimi sredstvi. Podpiramo samo skupine ljudstva, organizacijo, nikdar posameznika. Naj sledi nekaj številk. Natančno poročilo se poda na prvi veliki skupščini, ki se vrši 1. oktobra. Koliko dohodkov pa je imela »Slovenska Straža« prvo leto? Vsi dohodki znašajo do 30. junija 1911 58.503 K 31 vin. Stroški pa 18.690 K 27 Vinarjev. Premoženje je znašalo 22.798 kron 41 vin. Podpor pa se je dosedaj izplačalo že 31.744 K 99 v. Za izobrazbo se je dalo 9926 K 18 v. Ustanovili smo 2 novi obmejni K. s. izobraževalni društvi. Za knjižnice 4206 K 18 v. Vzdržujemo 80 knjižnic, ki štejejo okrog 10.000 knjig in vse krasno delujejo. Za obmejne gledališke odre 1080 K. 329 obmejnih hiš smo preskrbljevali s časopisjem 1663 K 62 v. Za šolstvo 10.864 K 47 vin. Imamo že prvo leto na Štajerskem otroška vrtca v Velenju in Sv. Križu pri Trstu. Za obmejno dijaštvo 2812 K 54 vin. Slovenski Dijaški Dom v C«-lovcu. Za narodno gospodarstvo 527 K 50 v. Ustanovili smo 2 obmejni hranilnici in posojilnici in 1 živinorejsko zadrugo. Za proučevanje narodnoobrambnega dela 210 K. Za obmejno delavstvo smo ustanovili 2 knjižnici in 1 strok, organizacijo, 210 K. Skrb za izseljence je stala 810 K. Navajati bi imeli še veliko drobnega tihega dela, a naj bo to prihranjeno skupščini »Slovenske Straže«. Navedli bi lahko tudi dokaj uspehov. Toda posebno značaj našega dela nam nalaga devizo: Molčati in delati naprej!
Končamo. Uspehi se vidijo na meji. Obmejni Slovenci so se z velikim zaupanjem oklenili »Slovenske Straže«. V enem letu smo spoznali tudi to, da je tudi z malo podporo veliko pomaga-nb. Naj tudi v bodoče naš vinar zaleže toliko kakor tujčev goldinar!
To je poročilo o življenju najmlajšega deteta S. K. S. Z. In danes je prilika, da ji pokažemo svojo otroško vdanost in hvaležnost. Kajti brez S. K. S. Z. bi danes ne imeli »Slovenske Straže«, brez izobraževalnih društev ne toliko podružnic. To je njihovo delo in njihovi so uspehi »Slovenske Straže«.
In tako končamo svoje poročilo z željo, naj bo najmlajši otrok materi S. K. S. Z. ljub sestricam in bratom. Orlu, Bogomili in izobraževalnim društvom pa pri srcu kakor do zdaj! Naj skrbijo, da zraste in postane kmalu vse slovensko ljudstvo ena sama velika — »Slovenska Straža«! (Živahno odobravanje in ploskanje.)
Jugoslovanska Strokovna Zveza.
Poroča dež. odbornik dr. Iv.
Zajec.
Načelnik Jugoslovanske Strokovne Zveze dr. Zajec poda poročilo o delovanju Jugoslovanske Strokovne Zveze. Njegovo poročilo objavi doslovno »Naša Moč«. Na njegov predlog se sprejme sledeča resolucija:
l.^Slov. kršč. soc. zveza se poživlja, da naroči vsem svojim društvom, da ustanavljajo plačilnice in skupine po svojih društvih.
Z. Zlasti pa naj sc polote organizacije kmečkih poslov, ker je S. K. S. Z. prepričana, da je J. S. Z. sposobna združiti kmečko posle strokovno in jih obvurovati tujih iti kvarnih vplivov.
Končen govor.
Ker je s tem dnevni red izčn>an, zaključi predsednik Jarc skupščino z željo, naj Bog blagoslovi izobraževalno delo S. K. S. Z.
Večerno slavij e.
Zvečer je bila krasno uspela otvo-ritvena predstava »Ljudskega odra«. Krasno »besedo« »Ljudskemu odru«, ki jo je izpregovoril ob njegovi otvoritvi Siivin Sardenko, objavimo radi pomanjkanja prostora jutri, kakor tudi oceno o predstavi. Včerajšen dan je bil lep dan slovenske krščanske ljudske izobrazbe.
Veliki dragiojski izgredi na Dunaju.
Posebno poročilo »Slovencu«,
Dunaj, 18. septembra.
Socialnodemokraška stranka v Avstriji potrebuje nemirov. Stranka na-fl znotraj propada, njeni zastopniki v državnem zboru pa niso mogli izpolniti visokih obljub, ki so jih dali pred zadnjimi volitvami delavstvu. Tisti, za katere je šla socialna demokracija v boj na Dunaju, veleindustrijci, so povzročili veliko draginjo. Socialna demokracija pa hoče zdaj krivdo na draginji naprtiti »agrarcem« in »klerikalizmu« in zato na neverjeten način hujska mase. Žalibog se ji je na Dunaju posrečilo včeraj povzročiti izgrede, ki so Imeli popolnoma revolucionaren značaj. Socialnodemokraška stranka je povzročila, da so ljudje, ki jih ni draginja kot taka prignala do takih korakov, ampak predmestni temni elementi, katerim je vsaka prilika dobra, da izlijejo svoje sovraštvo do države, do avtoritete, do reda in mira včeraj na Dunaju na nezaslišan način divjali. Državna oblast je, kolikor je pač bila pripravljena, najhujše ekscese preprečila in upati je, da sc neredom napravi konec. Draginjski nemiri draginje ne bodo absolutno nič zmanjšali, ampak nasprotno le povečali.
Izgredi so se pa vršili tako-le:
Socialnodemokraška stranka je na Ringu med rotovžem in parlamentom priredila demonstracijo, koje posebnost se je že v tem kazala, da socialnodemokraška organizacija ni to pot preskrbela za reditelje. Število demonstrantov jc bilo nekoliko manjše kakor pri znani demonstracija za splošno in enako volilno pi'avico in pri prvi demonstraciji za draginjo in se ceni na 120—140.000 oseb, med njimi več tlso-čev žensk.
Ze v zgodnjih zjutranjih urah so se zbrali manifestanti po različnih okrajih in brez standart in drugih emblemov korakali proti rotovžu. Med maršom so množice vpile zoper agrarce in vlado. Vsa policija, kolikor je je bilo na razpolago, je bila postavljena ob Ringu in ob cestah, ki se vanj stekajo. Vrhtega pa je bila vsa dunajska garni-zija strogo pripravljena. Poleg tega pa so bili vhodi v Herrengasse tako od Schottengasse kakor od dvornega gledišča po liuzarjih in dragoncih zasedeni. Goste vrste policistov peš in na konjih so stale, pred kavalerijskimi oddelki. Posebno skrb je oblast posvetila ogrskemu ministrstvu v Bankgasse, ki je bilo posebič po policiji in vojaštvu zastraženo, ravno tako vojno ministrstvo.
Shod pred rotovžem.
Shod se je vršil pred rotovžem. Moral se je ustaviti tramvajski promet. Od rampe rotovža so govorili in množico hujskali poslanci Šeitz, Winarsky, Domes, Winter, Schuhmeier, Reu-mann, Skaret, VVutschl, David, Bret-sehneider, Pernerstorfer, Silberer, P61-zer, Sigi in drugi. Vsi so zabavljali zoper agrarce, prav malo jih Je pa govorilo zoper kar.ele.
Vzkliki množice.
Med govori je množica vzklikala »Živio Portugal!« — »Živela revolucija I« — »Angleško govoritil« — Generalni Stra-k!« — »Pasivna rezistenca!«
itd. Več demonstrantov je dvignilo podobo, na kateri je bil naslikan na la-terni viseč minister. Nek mlad demonstrant. je zlezel na kandelaber in pritrdil zastavo z napisom: »Živela revolucija!« Veliko pozornost je vzbudilo, ko sc je med demonstrante pomešalo 500 poš nih in brzojavnih uslužbencev v uniformah. Tudi kipe pred rotovžem je množica okrasila z različnimi zastavami z revolucionarnimi napisi.
Proti 11. uri je bil shod končan in množica se je pojoč različne pesmi vlila po Ringu.
Ekscesi sodrge.
Dočim je velik del demonstrantov odšel proti domu, so drugi oddelki začeli na več krajih uprizarjati velike iz-jrrede. Med neprestanimi fej-killci na
vlado in agrarce se je del množice obrnil proti dvornemu Ringu. Vrata pred zunanjim dvorom so se takoj zaprla. Naenkrat se raznese, gotovo namenoma, glas, da je nekdo iz okna poslopja upravnega sodišča na oglu Bellarije na demonstrante dvakrat ustrelil. Nato se med divjimi vzkliki množica obrne proti poslopju in je začne s kamni bombardirati, šipe oken v parterju po-bije sodrga s palicami, v nasproti leže-Jemu vrtu pred naravoslovskim in historičnim muzejem pobijajo ekscedenti kandelabre in mečejo kosce železa proti oknom zgornjih nadstropij upravnega sodišča. Sodrga je odbila celo kose zidu. V tem tumultu pa so bile tudi bližnje trgovine zelo prizadete. Sodrga je začela namreč o5ividno v namena pleniti, pobijati šipe pri bližnjih restavracijah in trgovinah, hoteč vanje udre-ti. Pred kavarno Bellaria je množica med antimilitarističnimi vzkliki napadla častnika, ki se je bil pripeljal v avtomobihi in je moral v kavarno zbe-žati, koje šipe je sodrga pobila. Straža je bila nasproti ekscedentom brez moči.
Prizor pred jnstično palačo.
Množica je drla naprej proti justič-ni palači, kjer je prišlo do jako razburljivega prizora. Ko je straža hotela so-drgo, ki ]e hotela v jnstično palačo ndretl, potisniti nazaj, se je policijski kordon predrl. Straža je morala potegniti sablje in eden demonstrantov jo je dobil po glavi, da je močno krvavel. Več aretiranih je množica policiji iztrgala, tako da je bilo treba vsakega aretiranega z eskorto odpeljati. Medtem pa je mob na zadnji strani palače pobil okna, ravnotako pri kavarni Lang in pri dvornih hlevih. Ker ni sodrga imela dovolj kamnov, je iz kavarn vzela
stole in z njimi poslopja obmetavala.
Vo.aštvo.
Naposled je stopilo v akcijo vojaštvo. Eskadron ulancev je začel proti sodrgi prodirati in je bil s peklenskim vriščem sprejet. Sodrga je vojake nesramno izzivala in žalila. Na trgu med obema dvornima muzejema je bil postavljen eskadron huzarjev. Iz Bellarije je prodirala kompanija 32. pehotnega polka in kompanija Deutschmei-strov. Sodrga je vojakom klicala: »Ali ste lačni?« — »Ali ste danes že dobili kaj jesti?« in podobno. Medtem je skušala policija trg okoli Bellarije izprazniti, kar se je okoli pol dveh popoldne tudi posrečilo. Sodrga, ki je bila okna pri dvornih hlevih pobila, se je pa zopet zbrala. Policija pa jih je pregnala ter naposled razgnala tudi množico, ki je cel čas stala na rampi parlamenta in ondi kričala.
Nadaljni Izgredi.
Nič manj turbulentne scene so se odigravale na takozvani Freiung. Ko je po končanem shodu velika množica pod vodstvom poslanca Wlnterja šla
skozi Teinfaltsstrasse čez Schottengas-se, je našla vhode v Herrengasse po gostem kordonu policistov, za katerimi je stal oddelek dragoncev, zaprte. Množica je s preteče povzdignjenimi palicami in med fej-klici na vlado in agrarce šla naprej proti vojnemu ministrstvu, kjer je pa oddlek huzarjev cesto zapiral. Demonstranti so ironično klicali: Eljen! Vnovič so se preteče dvigale palice in kričalo: Fej! Trajalo je dolgo časa, da se je tu mir naredil.
Počil je glas, da je nekdo iz rotov-ža na množico vrgel čašo piva, kar je pa bilo zlagano. Takoj je sodrga okna, ki gledajo proti Bartenstein- in Landes-gerichtsgasse, pobila. Tudi v okolišu rotovža so bila okna pobita. Ekscedenti, ki jih je policija pognala od justične palače, so se spravili na dvorna muzeja in tukaj pobili okna v suterenu, izdrli kandelabre in polomili ograjo.
Ko so pa ekscedente tudi tukaj stran pognali, so se zopet pred rotov-žem zbrali. Bili so skoro sami fanta-lini. Prostora pred rotovžem policija ni mogla izlepa izprazniti, ker se je sodrga vedno umikala v park. Policija jc sodrgo s konji nazaj poganjala, pri tem pa so konji večkrat padali.
Vo]aštvo in policija se je zelo prizanesljivo obnašala; sodrga je policijo obmetavala s kozarci in kamni in več stražnikov ranila. Veliko policistov se je vsled padca s konjev poškodovalo. Tu je policija 70 do 80 demonstrantov zaprla in jih izročila deželnemu sodišču zaradi zločina javnega nasilstva. Sodrga je zlasti s pokalnimi žabicami plašila.
Divje ženske.
Zlasti so divjale ženske. Nosile so fantom in možem kamnje, steklenico itd., jih podžigale in pred vojaki vpile: »Kar prehodite nas!«
Siloviti izgredi v 0'takrlngn.
Napadi na šole in farovž.
Barikade.
Salva vo aštva — 1 ubit — 58 ranjenih.
Najbolj je sodrga divjala v Otta-kringu. Tu so pobijali šipe pri javnih poslopjih in demolirali trgovine. Sodrga se je lo ila celo šol! Na ljudski šoli na oglu Hasnergasse in Ilipplgasse so pobili šipe in razdrli ograjo. Sodrga je obmetavala s kamni tudi farovž Alt-lerchenfeldske cerkve. Iz parkov so zdrli klopi in zgradili barikade. Ekscedenti so iz šol pometali klopi, šolske tiskovine, knjige, omare in jih pometali na cesto.
Oblast je nato dirigirala vse vojaško proti Ottakringu in posrečilo se je saj glavne ceste očistiti demonstrantov. Sodrga je vojaštvo sprejela s kamenjem. VojaStvo Je prodirajo z bajoneti in več oseb ranilo. Pocestni boji so trajali cel dopoldne do večera. Demonstranti so se vedno zbirali in za barikadami zavarovani vojaštvo s kamenjem bombardirali. Kavaleri a Je bila primorana sodrgo večkrat naskočiti. — Proti večeru je postal položaj še bolj nevaren, ker so se prikazali »Platten-briiderjl«. Ti elementi so hoteli v hiše udreti in pleniti, vsled česar so hišni oskrbniki hitro vsa vrata zaprli. Ker le niso demonstrantje odnehali in je začelo deloma iz njihovih vrst, deloma iz oken na policijo in vojaštvo kamnje padati, je končno bilo vojaštvo primo-rano na sodrgo oddati salvo. En demonstrant Je bil z bajone om prehoden, da je na licu mesta Izdihnil, ranjenih pa je bilo 58 oseb, 4 zelo težko, vendar so tu vmes všteti tudi vojaki in policisti. Od policistov jih je več težko ranjenih. Aretiranih pa je bilo v Ottakringu 100 oseb.
Vlada izdala razglas in obetala prekl sod.
V pozni noči Je izdal magistrat razglas, da se bo proti vsakršnim nadaljnjim demonstracijam z vso odločnostjo nastopilo in vse storilo, da se vsakršni nadaljnji eksces prepreči. Ako se bodo izgredi nadaljevali, se bo proglasil prekl sod.
Dragim; a se vsled teh nečuvenih izgredov, pri katerih so se demolirale celo šole, gotovo ne bo zmanjšala. Kar« teli se ekscesov ne bodo prav nič ustrašili, suša vsled demonstracij ne bo ponehala, ampak pomoč proti draginji se da doseči le s pametnim delom v prid kmečkega stanu in z zakonom zoper kartele. Vlada bo vsled teh barbarskih ekscesov le ojačena in posledice bo trpelo ljudstvo, voditelji - hujskači pa se bodo poskrili I
Socialnodemokraško vodstvo je izdalo razglas, da organizirani delavci ekscesov niso povzročili, marveč nedisciplinirani elementi. Stranka pozivlje delavce, naj gredo mirno zopet na delo.
K temu razglasu ni nič drugega pripomniti, kot to, da so ravno socialno-demokraški govorniki množico naščuvali. Nek socialnodemokraški draginj-ski govornik je zadnjič celo o laternah, na katerih bi se imeli pobesiti ministri, govoril. »Arbeiterzeitung« sama je o tem poročala. Potem ni čudno, če množice podivjajo.
• * *
Danes mir.
Dunaj, 18. septembra. Danes vlada povsod popoln mir. Delavstvo povsod dela.
Shod državnih uradnikov.
Osrednja organizacija državnih uradnikov je sklicala za včeraj shod v »Union«, da zavzame stališče do dra-ginjskega vprašanja. Shod je bil precej dobro obiskan, navzočih nad 300 uradnikov iz Ljubljane in iz dežele. Vodil ga je višji davčni upravitelj Lilleg. Izjavil je, da shod nima druzega namena, kakor da izrazi uradništvo staro svojo zahtevo po službeni pragmatiki in časovnem avanzina in se zavzame za izboljšanje gmotnega položaja uradni-štva, ki je, kakor je priznal notranji minister grof Wiekenburg v pododse-ku, skrajno žalosten. Profesor Reisner je nato referiral o znanih zahtevah uradništva, pripisoval krivdo, da se nič ne zgodi, vladi in parlamentu in predlagal dvoje resolucii. katerih ena izraža zgoraj označene zahteve, druga pa gre za tem, da sc uvrsti Ljubljana v I. plačilni razred aktivitetnih doklad z ozirom na. to, da je svoj čas prišla v II. razred kot deželno stolno mesto, kamor sedaj itak spada, ker znaša prebivalstvo nad 40.000 duš. Obe resoluciji ste bili soglasno sprejeti. Državni poslanec dr. Ravnihar je zavrnil očitanje, kakor da bi bil parlament kriv, da se ni zgodilo nič za uradnike. Da parlament ni deloval, so krive marveč žalostne narodnostne razmere v Avstriji, nad katerimi se »podtakne vsako ministrstvo
in izrazil dvom, da bi bil Gautsch tisti, ki bo napravil red in mir. Kot poslanec ljubljanski in »edini pravi meščanski zastopnik« je izjavil, da se uradništvo takorekoč ponuja, da bo zastopal njihove koristi in to tembolj, ker tvori uradništvo jedro narodno - napredne stranke. Državni poslanec Jarc jc izjavil, da ne dvomi, da se bo morala druga ljudska zbornica bržkone čimprej pečati z uradniškim vprašanjem, ker bo gotovo takoj zopet na vrsti draginj-sko vprašanje. Ker so poslanci S. L. S. prepričani o veliki važnosti dobre uprave, bodo presojali to vprašanje s strogo objektivnega stališča, kar bo zanje tem lažje, ker niso navezani na uradništvo kot svoje volilce. Poleg gmotnega vprašanja bo pa treba sprožiti in rešiti vprašanje upravne reforme. O Avstriji velja žalibog reklo: »Der Zopf, der hangt ihm hinten«. Imamo preveč uradništva, zato pa je slabje plačano kakor n. pr. na Angleškem. Temu prevelikemu številu uradništva je pa vzrok naš okosteneli birokrati-zem, naša znana »Vielschreiberei«, ki se kaže najbolj v pretiravanju malenkosti. Najbolji dokaz zanjo je n. pr. dejstvo, da je severna železnica kot privatna družba izhajala izvrstno, podržavljena pa samo povečuje deficit državnih železnic, ki znaša vsako leto nad 100 milijonov kron. Treba bi bilo tudi reduciranja števila mest pri centralnih uradih, kjer se je zgodilo, da se je za posameznega uradnika nalašč ustvaril poseben oddelek. S. L. S. bo presojala to vprašanje objektivno s stališča: Kdor dela in vrši svojo dolžnost, temu gre tudi njegova pravica! Izvajanja obeh državnih poslancev so bila sprejeta z živahnim odobravanjem, na kar je predsednik g. Lilleg shod zaključil.
Ohrlno pospeševalni nrad.
Slovesno zaključenje tečajev.
Komaj je minulo leto, odkar ima kranjska kronovina svoj obrtno-pospe-ševalni urad. Pozno se je rodil prepo-treben zavod, a upamo, da dohiti, kar je bilo do sedaj zamujenega, v prospeh kranjskega obrtništva. Včeraj, nedeljo 17. t. mes. je bil za zavod slovesen dan; zaključili so se namreč trije poučni tečaji in otvorila razstava del in risb, ki so jih udeleženci tečajev izdelali.
Slavlje se je vršilo ob 10. uri dopoldne. Udeležili so se ga: od vlade gg. dvorni svetnik grof Chorinsky in okrajni glavar Praksmarer; dež. odbor je zastopal deželni odbornik g. dr. Ivan Zajec ; mestno občino za odsotnega vladnega svetnika g. Lascha-na, magistratni svetnik g. Š e š e k ; trg. in obrtno zbornico pa gg. dr. M u r -n i k in dr. W i n d i s c h e r. Slavlja so se udeležili tudi državni poslanec gosp. profesor Jarc, obrt. nadzornik S an -t r u č e k in več gospodov ravnateljev mestnih ljudskih šol. Med navzočimi je bilo tudi veliko gospodov načelnikov obrtnih zadrug. Slavlja so se udeležili tudi vsi udeleženci in udeleženke tečajev in mnogo občinstva. Predsednik kuratorija obrtno - pospeševalnega urada g. K r e g a r, je pozdravil vse zgoraj imenovane zastopnike in občinstvo. Poudarjal je, da spada med naloge obrtno - pospeševalnega urada praktičen poduk za samostojne mojstre in tiste, ki mislijo samostojni postati. Brez vsakega hrupa smo otvorili tri teča je. Da so se tečaji po načrtu izvršili, gre zasluga v prvi vrsti ravnatelju obrtno - pospeševalnega urada g. inženirju Remcu. Prvi tečaj, katerega smo otvorili je bil za krojačice, katerih se ga je udeležilo 43 gospa in go-spodičen. Ker pa je bilo to število preveliko za uspešno poučevanje, se je moral tečaj ločiti v dva oddelka in sicer se je poučeval prvi oddelek dopoldne drugi pa popoldne. Drugi tečaj je bil otvorjen za krojače, udeležencev je bilo 22. Tretji tečaj se je vršil za čevljarje, udeležencev je bilo 24 moških in ena ženska. Tečaj za krojačice je poučevala ga. H u b m a j e r j e v a , tečaj za krojače g. Lož ar, za poučevanje čevljarskega tečaja pa je dobil učitelja obrtno-pospeševalni urad od centralnega urada na Dunaju, v osebi g. Lastovka. Temu učitelju je bil prideljen od obrtno - pospeševalnega urada, kot pomožni učitelj g. M a j c e.
K praktičnim tečajem se je priklo-pilo tudi poučevanje v knjigovodstvu. Poučeval je učitelj slovenske trgovske šole g. G o g a 1 a. Predsednik je izrekel vsem učnim močem zahvalo za trud in vestno poučevanje.
Nadalje je predsednik izrekel tudi zahvalo sedanjemu upravitelju mestne občine, vladnemu svetniku g. L a -s c h a n u, za brezplačno dovolitev velike dvorane v Mestnem domu, kjer se jo vršil krojaški tečaj in kjer je razstava izdelkov udeležencev tecaiev; nada-
lje ravnatelju slovenske trgovske šole. g. Remcu, za brezplačno prepustitev prostorov v slovenski trgovski šoli, kjer se jc vršil tečaj za krojačice in ravnatelju prve mestne deške šole g. Dimniku, za brezplačno dovolitev prostora v šoli, kjer se je vršil čevljarski tečaj.
Predsednik se jc tudi vsem udeležencem in udeleženkam zahvalil za redno obiskovanje tečajev in tečaje zaključil. Da pa tudi občinstvo vidi, kaj sc jo poučevalo in kaj se je praktično izdelovalo v tečajih, se je priredila razstava del, ki so se izgotovila v tečajih. Razstava bo otvorjena do torka zvečer. Predsednik sc je nato zahvalil vsem navzočim in prosil vsestranske podpore, kajti pospeševalni urad čakajo še velike naloge.
G. ravnatelj pospeševalnega urada R e m c je nato govoril o potrebah in nalogah pospeševalnega urada.
Malega obrtnika se mora seznaniti z modernimi napravami in pripomočki, ki se rabijo pri izdeljavi, da se hitreje in ceneje dela. Delavske moči so danes drage, treba je torej misliti, kako je izdelati, da sc stvar ne podraži, vendar pa lahko konkurira. Veliki kapital je dandanes organiziran in to napravi mali mož tudi lahko, ako se organizira in ako se seznani z najmodernejšimi pripomočki, ki sc rabijo pri izdelovanju obrtnih izdelkov. G. ravnatelj se je tudi zahvalil vsem učnim močem in zagotovil, da bo pospeševalni urad storil vse, kar je v procvit in prospeh obrtnega stanu. Končno je naznanil, da se bodo, potem predno so zaključi slavlje, razdelila izpričevala udeležencem tečajev.
Načelnik krojaške zadruge g. J e« 1 o č n i k , sc je zahvalil imenom zadruge obrtno - pospeševalnemu uradu za naklonjenost.
Deželni odbornik g. dr. Ivan Za* j e c , je govoril in poudarjal, kako prodira veliki kapital. Tudi mali obrtnik treba da kaj stori. To pa je mogoče, ako se strokovno naobrazi in se seznani z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki. Govornik poudarja nadalje, da bo deželni odbor kranjski podpiral obrt-, no - pospeševalni zavod, kolikor mogoče in kolikor razmere pripuščajo.
Načelnik čevljarske zadruge gosp. E r j a v e c , se je zahvalil imenom čevljarske zadruge. Imenom udeleženk tečaja za krojačice se je zahvalila gdč, S c 1 j a k , imenom čevljarjev gospod Breskvar in imenom krojačev gosp. R a v k a r.
Nato so načelnik krojaške zadru« ge .ravnatelj in predsednik obrtno - po-> speševalnega urada, razdelili udeležen* cem tečajev, od urada izdana izpričevala.
Predsednik pa je nato zaključil slavlje in otvoril razstavo. Navzoči so si potem ogledali razstavo. Vidijo se od vseh treh tečajev risbe, računanje o meri, vidi se pa tudi veliko izvršenih del, katere so udeleženke in udeleženci v tečajih napravili. Tako je pokazal obrtno - pospeševalni urad, da je nastopil pravo pot,
Vsi udeleženci so bili vidno veseli nad uspehi, katere so dosegli v tečajih. Obrtno - pospeševalni zavod, pa čaka še velika naloga, kajti prirediti bode moral še veliko takih tečajev za razne obrti. Začetek je storjen, zanimanje za tečaje je čimdalje večje in tudi uspehi tečajev se bodo kmalu pokazali.
Književnost.
*	Jakoba Aleš ovca izbrani spisi.
Priredil Jos. Vole. Založila »Katoliška Bukvama«.
I. zvezek: Kako sem so j&2 likal. 1 del.
.II. zvezek: Isto. 2. del.
III.	zvezek: Isto. 3. del.
Cena 1 K 20, vezano 2 K za vsak' posamezen del.
Ta povest slovenskega trpina je posejana z najboljšimi biseri pravega ljudskega humorja.
IV.	in V. zvezek: »Ljubljanski slike, podoba ljubljanskega mesta pod drobnogledom«. Cena 1 K 80 vin., vezano 2 K 60 vin. »Katoliška Bukvar-na« bo nadaljevala z izdajanjem Alo-ševčevih spisov in bodo sledili ponatisi iz »Brenccljna«, dalje »Ričet iz 2ab-jeka« itd., potem povesti: »Ne v Ame-i riko«, »Petelinov Janez«, »Iz sodniji skega življenja« itd.
*	Iz dnevnika mladega poredneia. Ameriška humoreska. Priredil Janko Dolžan. Ljudske knjižnice 12. zveizok, Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena 1 K 40 vin., vezano 2 K 30 v. Poleg Alešovčevih spisov je to zopet lepa knjiga dobro zadetega zdravega humorja. Ta šaljivi dnevnik, ki si ga je napisal poreden deček, kateremu d4 vsaka stvar in vsak dogodek povod za novo burito, bo nudil braveii prav lose zabave.
Krajevnim šolskim svetom in šolskim vodstvom naznanjamo glede šolskih tiskovin in učil, tla smo dobili letos tako ogromno mnogo naročil v tej Stroki, da do sedaj ni bilo mogoče vseh sproti odpraviti in so se nekatera nekoliko zakasnela.
Ravnokar pa smo ukrenili potrebno ter pomnožili tozadevno osobje tako, da se bodo naročila na tiskovine in učila v bodoče kar najtočnejo in brez vsake zamude izvrševala. — Katol.
Bukvama v L j u b 1 j a n i. ' ^gg-
Dnevne novice.
ji
► -{-' Shod S. L. S. Včeraj se je vršil fcjutraj ob 7. uri v Veliki Dolini javen Bhod, na katerem je govoril poslanec Gostinčar o političnih razmerah in o bodočih nalogah državnega zbora. Neki liberalen trgovec Dolinar je skrbel Ta humor s tem, da je pričel iz svojega stanovanja kričati, češ, da nima miru in zakaj se je govornik Gostinčar obrnil proti njegovi hiši. Za ta junaški čin je možic žel splošni smeh. Popoldne pa je bil shod v Cerkljah, na katerem sta govorila poslanca Illadnik in Gostinčar ter župnik Gnjezda iz Velike Doline. Shod je izrekel popolno zaupanje S. L. S. in poslancu Hladniku.
Okrajni šolski nadzornik nemš-klh Sol v kočevskem, novomeškem in črnomaljskem okraju, je postal Matija Primosch, voditelj kočevske dekliške Bole. ^
6. Tribnlk, suplent na gimnaziji v Celju, je dobil enako službo v Mariboru.
v"— Poročila sta se g. Josip Skala, c. kr. dežeino-brambovski nadporočnik v Rulju in gdč. Beti Starkova.
—	C. kr. okrajno glavarstvo v Ko-
Mrju je živinski semenj v Ribnici, dne 21. t. m. dovolilo za živino iz neokuženih.krajev.
—	Ža planinski dom na Vršiču bo
preostalo od planinske veselice vKranj-ski gori nad 150 kron, kar znači lep dohodek za to važno postojanko. Kako fc> vedo ceniti domačini, so pokazali s tem, da so marljivima nabiralkama gdč. Hrovatovi in Tičarjevi prav drage volje dajali kronice in petakone za »slovensko kočo« in za »našo hišo«, tako da se je nabralo čez 120 K še pred veselico. Ker so tudi Mojstranci po g. Hafnerju podali zbirko 25 K. gospodične prodajalke in gospe blagajničar-ke marljivo gledale, da noben gost ni odšel brez spominka in šopka domov ter pevci in pevke skrbeli za živahnost in ker tudi gostje niso zaostajali v ra-iiodamosti, zato je razumljiv uspeh veselice. Za novi dom se že stavi temelj Ifn obdelava les. Naj se posreči odboru dobiti mnogo prijateljev in podpornikov. da bo stavba tudi denarno solidno stala na trdni podlagi.
—	Strahote ob zadnjih vojaških ¥«Jah na Hrvaškem? »Hrv. Pravo« z dne 15. t. m. poroča, da so se ob zadnjih vojaških vajah na Hrvaškem godile jprave strahote. Višji rta so postopali z Imoštvom nezaslišano strogo in surovo. V Liki je vsled silne žeje in napora umrlo 4 3 m o ■/.. in sicer 20 od stoječe vojske in 23 domobrancev. Vsi so pokopani v Liki. Ob Drežniku v Liki pa S« ponoči jezdilo po nevarnem potu četvero huzarjev, ki so vsi s konji vred strmoglavili \ žrelo in umrli.
—lOletnlco svojega. obstanka praznuje letos dekliška Marijanska kongre-gacija v Novem mestu s cerkveno slav-hostjo 1. oktobra.
—	Na brata streljal, ker ga je hotel Odvrniti od pohajkovanja, je delomržni Mate Perjavec v Roki. Vekoslav Perja-vec, ki je skrben vinotržec, je bil zadet v roko. Mate Perjavca so zaprli.
LJaDljanske novice.
ij Cvetlični dan narodno - naprednega dljaštva. Od kompetentne strani slovenskega katoliškega narodnega di-faštva smo o tej prireditvi prejeli sledeče pojasnilo. Cvetlični dan je strogo liberalna prireditev. Prodaja cvetlic po ljubljanskih ulicah se vrši v korist »Radogoju«, ki je izključno liberalno-radlkalno podporno društvo. Še-le večerna prireditev v Narodnem domu, ko bodo sami med seboj, je namenjena skupni m dijaškim podpornim društvom na Dunaju, v Gradcu in v Pragi. Naša sodba o tej prireditvi je sledeča: (Aranžerji te prireditve so ravnali ali nekorektno ali zlobno, ko so določili Izkupiček cvetlične razprodaje, kjer bodo apelirali na svoje, pa tudi gotovo jia naše občinstvo, svojim strankarskim interesom dohodek večerne prireditve na čast narodno - naprednim damam pa skupnim društvom. Dokaz, Via jim je več za liberalna podporna društva, nego za skupna društva. Naše občinstvo rini pa l>i jih v tem podpiralo. Seveda*
lj Rdeči terorizem. Pri mizarskem mojstru S. Praprotniku so stopili danes zjutraj pomočniki v stavko, zato ker ni hotel odpustiti nekega poniočiji-ka, ki ni upisan v soc. demokraško organizacijo. Ker ima Praprotnik ravno sedaj veliko nujnih mizarskih naročil, si ni mogel drugače pomagati, ako se je hotel obvarovati občutne škode, da jo teroristom ustregel in obljubil pomočnika odpustiti. Soc. demokraški mizarji 30 nato zopet šli na delo.
lj Ženski zbor »Ljubljane« ima danes prvo vajo, za katero se niso posebna vabila razposlalo. Začetek točno ob pol osmih.
lj Občni zbor »Ljubljane« se vrši dne 7. oktobra t. 1.
lj Ljubljanska davčna administracija pred upravnim sodiščem obsojena. Nekak poseben vijak imajo pri davčni administraciji v Ljubljani, odkar službujeta tamkaj Kittag in Spindler. Bržčas bi ta dva gospoda rada na stroške davkoplačevalcev avalizirala. Radi tega je tudi samoobsebi umevno, da je pri ljubljanskih davkoplačevalcih privrela ogorčenost do viška. Predno je prišel komisar Spindler v Ljubljano, je služboval v Kamniku in je iztiskal tamkaj od davkoplačevalcev na neusmiljen način pretirane davke tako, da je bil ves Kamnik ogorčen. Sedaj, ko je prišel Spindler pred 2 leti v Ljubljano, pa nadaljuje tukaj svoje neslavno podjet je. Kakor drugim davkoplačevalcem, predpisala je davčna administracija lanskega leta tudi tukajšnjemu odvetniku dr .Josipu Furlanu neverjetno visok dohodninski davek, češ, da zasluži na leto v svoii pisarni najmanj 60.000 K. Vsled pritožbe dr. Josipa Fur-la.na na upravno sodišče se je tamkaj v javni razpravi dne 16. septembra t. 1. dognalo, da je ljubljanska davčna administracija popolnoma svojevoljno in brez vsake podlage cenila ta dohodek dr. Josipa Furlana na 60.000 K, vsled česar je razsodbo ljubljanske davčne administracije glede te odmere razveljavilo. Skrajni čas bi že bil, da. bi finančno ravnat, skrbelo za to, da se takemu samovoljnemu obdavčenju po svojih uradnikih napravi enkrat za vselej konec. Kajti pred upravno sodišče ne more vsak obrtnik. Pred upravnim sodiščem mora imeti pritožitelj zastoostvo odvetnika in ne dobi nobenega povračila stroškov, če tudi zmago. Kako pridejo torej ljubljanski davkoplačevalci do tega, da bi sc morali radi početja Kittaga in Spindlerja na isvoje stroške pritoževati na upravno sodišče.' Taka davčna uradnika v pen-zijon, ne pa na tako odgovornosti polno mesto! Sicer se pa premišljuje o tem, kako napraviti akcijo zoper uradnika, ki cenita dohodke »po zunanjem videzu življenja« čisto po svojem videzu I
lj Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov priredi za ljubljansko, zidanmoško in jeseniško podružnico, društveni shod, ki bo v torek, dne 19. septembra 1911 ob 8. uri zvečer v salonu hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica v Ljubljani. Dnevni red: Položaj železniškega uradništva. Ker bo shod v,sled »kritičnega časa« zelo važen, se pričakuje od železniškega uradništva polne udeležbe. — Odbor.
lj Football tekma Rapid (Gračani) kontra Ilirija, je izpadla 2:2. Igralo se je živahno, dobro. Ljubljančani so od zadnje tekme s Hrvati napredovali, a bodo morali še bolj. Kombinacija še ni popolna.
lj Prodaja konja. Oskrbovalna komisija pri 1. bataljonu c. kr. domobranskega pešpolka št. 27 naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo dne 30. septembra t. 1., ob 10. uri dopoldne prodala enega eraričnega tovornega konja za ježo na mestnem živinskem trgu v Ljubljani po dražbe-nem potu največ nudečemu proti plačilu prodajne cene v gotovini in po kol-kovni lestvici III. odpadajoče pristojbine.
lj S ceste. Sinoči sta se v neki gostilni na Vodovodni cesti sprla dva top-ničarja in neki mizar. Ko sta se vojaka mizarja hotola lotiti, je ta zbežal. Med begom je na polju padel v dva metra globoko jamo ter se pri padcu na desni nogi tako poškodoval, da ni mogel več vstati. Stražnik je nato poklical rešilni voz, s katerim so poškodovanca prepeljali v deželno bolnišnico.
lj Umrli so v Ljubljani: Marijana Ramovš, mestna uboga, 84 let. — Cecilija Berdajs, žena nadpaznika prisilne delavnice, 58 let. — Melhijor Anton Stražišar, posestnik, 54 let. — Gabrijel Pust, sin ključavničarskega mojstra, linpol leta. — Uršula Rinki, mestna uboga, 89 let, — Viktor Blaž, sin železt niškega uslužbenca, 5 mesecev.
■■■■I'	■ ■■	...	......
: Naročajte ..Slovenca".:
Telefonska in brzojavna poročila.
VOLITEV ŽUZANA NA VRHNIKI.
Vrhnika, 18. septembra. Včeraj sc je vršila na Vrhniki volitev župana in občinskih svetovalcev. Z velikim navdušenjem je bil izvoljen za župana g. Franc Tršar, dosedanji podžupan vrhniški. Od mladih nog je žrtvoval svoje moči za naša načelo, od nekdaj je bil trn v peti liberalcem, vsikdar ljubljenec našega ljudstva. Ohrani Bog ga mnoga leta v županski časti!
DRAGINJSKI IZGREDI NA DUNAJU.
(Najnovejša poročila.)
Dunaj, 18. septembra. Ekscesi, ki so se danes ponoči vršili v Ottakringu, so imeli značaj nezaslišane podivjanosti. Ekscedenti so demolirall dve ljudski šoli, pometali knjige, učila in klopi na cesto, iz klopi pa napravili barikade ter za njimi napadali oboroženo moč. Ekscedenti so prevrnili tudi tramvajske vagone in jih zažgali. Ekscedenti so metali na vojaštvo kamenje. Na nekem mestu sta vojaštvo in množica s posebno silo butnila skupaj, tako da Je vojaštvo, oddelek infanterije, bilo primorano oddati salvo. Pri tem je bil en delavec ranjen v trebuh, v katerem je kroglja obtičala, drugi jc bil od strela lahko ranjen, nekdo drugi pa, 24-letni delavec Otto Frotzelberger je bil od bajoneta preboden, tako da je takoj izdihnil. Natančno število ranjenih seveda ni znano, dočim jih je korespon-denčni urad dopoldne cenil na 58, jih sedaj nad 90, od druge strani se pa ceni število okroglo na 180. Med ranjenimi ekscedenti se nahajala tudi so-cialnodemokraška poslanca David in Forstner. Na glavi je ranjen tudi mladi praktikant Otmar Pogatschnigg. Ranjenih pa je tudi veliko policajev in vojakov. Policijski komisar Frommel je bil ranjen na glavi; rano mu je prizadel likalnik, ki ga je nekdo vrgel nanj z okna. Škode vsled Ubitih šip je okoli 20.000 K. Vojaštvo je ostalo do 11. ure ponoči v Ottakringu. Policijsko ravnateljstvo jc izdalo razglas, da se morajo v Otakringu zapreti vežna vrata ob osmih, gostilne in kavarne pa ob devetih zvečer. Policijsko ravnateljstvo obenem ponovno grozi s prekim sodom, ako bi se ekscesi ponovili. Cesar se je danes peljal v dvor mimo upravnega sodišča, koder ie sodrga najhujše divjala, in si je razdejanja ogledoval ter se Jako ogorčeno o tem izrazil. Potem je sprejel '"nadvojvodo prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kateri mu je poročal o ve-. likih vojaških vajah na Ogrskem. Ministrski predsednik baron Gautsch in minister za notranje zadeve Wicken-burg sta si o ekscesih pustila danes popoldne obširno poročati. — Glede na razglns socialnodemokraškega vodstva se povdar a, da niso izključno takozva-ne plato mogle uprizoriti ekscesov, ker jih je za to veliko premalo, pač pa so se demonstracij udeležile večinoma od socialnodemokraških govornikov pred rotovžem naščuvane množice. Današnji dan je mirno potekel in se sodi, da se ekscesi ne bodo ponovili, ker se je sodrga zbala napovedanih energičnih korakov oblasti.
DRUGE PODROBNOSTI O DUNAJSKIH IZGREDIH.
Dunaj, 18. septembra. Najširši krogi so ogorčeni nad soc. demokratičnim Vodstvom, ki je množico najprej naščuvalo, zdaj pa pušča demonstrante na cedilu in jih zatajuje.
Dunaj, 18. septembra. V Otakringu jo sodrga najbolj divjala v Kaiser- in Tlialia ulici, kjer je pobila šipe na trgovinah, i z drla kandelabrc, da razsvetljava ni več funkcionirala in hotola zažgati več tramvajskih vagonov, tako da je morala stopiti v akcijo požarna bramba. Ekscedenti so našli podporo po nekaterih hišah, iz katerih so iz ne-razsvetljenih stanovanj metali na vojaštvo najraznoverstnejše predmete. Števila ranjencev ni mogoče natančno dognati, ker so veliko ranjencev poskrili po hišah in ondi položili v postelje; druge ranjence jo. pa. rešilno društvo neprestano odpoljovalo v bolnišnice.
Dunaj, 18. septembra. Ob 1. uri ponoči je bilo okoli pol milijona ljudi zbranih pred dvorom. Po kratkem času se je ta množica v popolnem miru razšla. Privatne vesti pravijo, da je šest mrtvih, bržkone pa se to ne bo potrdilo.
IZGREDI V SEDANU.
Pariz, 18. septembra. V Sedanu so bili te dni veliki izgredi radi draginje. Delavci so povzročili 24urno stavko. Zvečer so bili spopadi s policijo. Ranjen jo bil en policist.
NAPAD NA. STOLIPINA.
Kijev, 18. septembra. Stolipinovo zdravstveno stanje sc je nekoliko poslabšalo.
Kijev, 18. septembra, Napadalca Bagvovn bo sodilo vojno sodišče 20. *oi>tembra.
Peterburg, 18. septembra. Zdra\ stveno stanje Stolypina se je zelo po slabšalo, ker je pristopilo vnetje tre bušne mrene. Njegov položaj jc jako re sen.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Pekin, 18. septembra. Del vojaikojj iz sečuanske province je prestopil k rej volucionarjem. Vstaja se širi tudi Tibet.
MAROČANSKA POGAJANJA.
Berolin, 18. septembra. »Nort deutsche Allgemeine Zeitung« poroča da jc sporazumljcnje med Nemci i| Francozi gotovo, če bosta obe vlad imeli lo nekoliko dobre volje.
Gospdlarstm
(Dalje.)
Droži, njih usiroj, način življenja delovanja.
D roži kot bud-lke vrenja so silil no majhni živi stvori, ki so obdaro.) vani z vsemi lastnostmi živih bitij iij se torej rede in množe. Po svojem zna Čaju so droži nizkoorganizovane rasti linice, ki jih je prištevati k pravim gliJ vam in ker prebivajo predvsem in polj glavitno v sladkih tekočinah in sokol vili, se imenujejo sladkorne gliviefj (Saecharomyces).
Ustroj d rož je prav enostavenj Njih telo obstoja namreč iz ene sami okroglo, podolgaste, oziroma meho|| vite, večinoma pa jajaste stanice, ki jol imenujemo kvasno stanico. Ta stanica* je izredno majhna, saj meri v premenij le Viooa do 1/ioo milimetra. Prav kakor kurje jajce lupina, tako obdaja kvasno! stanico propustna in prožna staničiml kožica ali membrana. Vsebino stanic«! tvori zdaj bolj zdaj manj prozorna inj služnasta protoplasma imenovana tva-l rina. Protoplasma sestoja po vsej ver-l jetnosti iz neke beljakovini slične snovi, v kateri sc opazujejo skoraj vednoj male, ostro obrobljeno votlinice. Te vo-J tlinicc ali v a k n o 1 i so izpolnjeni s t a n i č n i m s o k o m , v katerem soi raztopljene rudninske soli in neorgais-sko snovi, ki služijo za hranjenje, razmnoževanje in za ostalo življenjsko de j lovanje kvasnih stanic. Protoplasma! pa jo najvažnejši del kvašnih stanio.J ker povzroča in vzdržuje vse življenjske pojave drož.
Prav tako enostaven, kakor njih| ustroj, je tudi n a č in r a z m noži v e (r a z p l o d i t v e) d r o ž. Ta po-l stopek so da prav lopo opazovati, ak«! se spravi kvasna stanica v kapljico] kipelne tekočine in se jo potem opazuj« pod drobnogledom pri približno 600-kratni povečavi. Prav kmalu je videti izpremenibne na kvasili staliici. Te iz- j premembe obstojajo v tem, da dobi kvasna stanica na enem. ali na večili mestih, večinoma pa na izbočenem j kraju trebušast izrastek. Ta izrastek| postaja čedalje večji, dokler no doseže obliko in velikost matične stani-c e ali matice. Na onem mestu, kjer sc je prikazal izrastek, so stanica skupaj zategne tako, da na novo nastala | m 1 a d a sla n i c a ali. m 1 a d i c a le še prav rahlo visi na matičinem telesu. Potreba je zdaj lo neznatnega sunka, da se od matice loči mladica, ki se potem kot samostojni stvor dalje razvija in na čisto podoben način hrani in množi. Ta post o p e k imenuje-m o r a z množit o, v ali k 1 i t j e kvasnih sta n i c. Ako sunki po klitju drož izostanejo, potem stvarjajo mladico v. maticami najrazličnejše k 1 i t n c v e z i ali n a s e 1 i š č a.
V normalnih razmerah se razmno-žitev drož vrši le na onienjeni način. To pa ni edini način razmnoževanja drož, ker nas izkušnje in opazovanja učo, do se raznovrstne kvasno glivico pri neugodnih bvaniibenih in drugih življenjskih pogojih razplodujejo tudi s pomočjo t roso v. Trosi pa nastanejo lo tedaj, ako živijo droži pri zadostni vlagi in zadost nem zračnem pritoku izven tekočin. V toni slučaju se vsebina kvasile stanice skrči ter se napravi \ njej po več okroglih in zrnatih stvorov, katerih vsak se obda s krepko t rosno kožico. Take stvore imenujemo trose in ti so napram vnanjim vplivom izredno trpežni. Ako zdaj nanese slučaj, da pride kvasna stanica s trosi v kipelno tekočino, tedaj se trosi na-pno in se vslecl tega stanična kožica ali membrana razpoči. Trosi se s tem osvobodijo in začno kliti ter stvarjajc tako kvasno. stanice prvotnih oblik Stvar.ja.nje trosov pa se nc vrši nikdar v moštu samem in ima zaradi tega ta oblika drož pri pridelovanju vina le toliko pomena, kolikor so stvarjajo trosi v vinogradnih tleh. Kot trosi prezimijo namreč droži naravnost izborilo in jih potoni zanese veter ali pa jih raznesejo žuželke (ose) na grozdje, ko zopet zori. Z grozdjem pridejo končno te droži tudi v mošt, kjer začno in završijo kot budilke vrenja svojo delovanje. (Dalje.)