138, številka; Ljubljana, y soboto 17. junija 1905. XXXVIII. leto. -ta vsak dan zvečer, izimSl cedeče in praznik«, t«r velja po pošt! prcjeman m avstro-ograke dežel« za vse lete 16 K, ae pel lata 18 K, aa četrt leta 6 K 60 h, sa en mesec t K 30 h. Za Ljubljano ■ poSUjanjem m dom aa rte »t« ti Ks za pol leta IS K, za četrt leta 6 K, za en mesee S K. Kdor hodi tam ponj, pla&a za vs« leto 21 K, aa pel leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mese« 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor snaSa poStnina. — i oaročb« brez istodobne vpošujatve naročnine >e ne ozira. — Za oznanila ee plačuje od peteroatopna petlt-vrste po 11 h, Se ae ae oznanilo tiska enkrat, pe 10 h, Se ae dvakrat, in po 8 h, če iz Maka trikrat ali večkrat. — Dopisi aa* ta izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in uprevnlitvo je v Knaflovih ulicah it. 6, hi sicer uredništvo v I. nadstropja, upravniStvo pa v pritličja. — UpravniStm naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, oznanila, L J. administrativne a t vari. Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85. ir I fiskarniška podjetja kat tiskovnega društva. Kat. tiskovno društvo v Ljubljani, ii ima nalogo zlagati vojni zaklad za ■jakovrstne malucedne klerikalne na-iene, je tekom zadnjih let na delu, da lonopolizira tiskarsko obrt v kranjski ieželi. Svojo mrežo je pričelo presti na )olenjskem in si prisvojilo Krajčevo iskarno v Novem mestu. Nato je vzelo a piko Miličevo tiskarno in jo v resici zagotovilo svojim krempljem. Po mrti tiskarja R. Šeberja v Postojni so bdelovali njegovo dedinjo, ter jo prijavili, da jim je prodala tiskarno. Na« alu kat. tiskovnega društva na Šeber-evo tiskarno v Postojni se je bilo tedaj oalone nemogoče ustavljati. Društvo si e nagromadilo tako premoženje, da ne leda na nekaj tisočakov, kadar gre za lerikalno propagando in tako so pla-ali tudi Šeberjevo tiskarno tako, kakor nore plačati le človek, ki ne ve, kam denarjem. Ko je imelo kat. tiskovno ruštvo srečno štiri tiskarne v rokah, vedno ni našlo pokoja. Lazili so koli Lampretove tiskarne v Kranju in o tam niso opravili ničesar, poskušali 0 svojo srečo v Radovljici. Za to mesto 1 bilo dobiti koncesije, šli so torej šje na Gorenjsko in v svoji nadna- avni požresnosti vložili prošnjo za ti-karsko koncesijo na Jesenicah. No, ričakovati je, da se glede Jesenic iz-aiovijo naklepi katoliških polipov, kajti liko razsodnosti bo saj pripisovati ladi, da ne pripomore k popolnemu onopoliziranju tiskarske podjetnosti v lerikalnih rokah, katero bi moralo pričo premoči enega konkurenta naj-bčutnejše zadeti ostala tiskarska pod-etja v deželi. Tako imajo dandanes klerikalci leg svojega glavnega taborišča v katoliški tiskarni" in v nekdanji Mili-evi tiskarni v Ljubljani še dva deta-irana fora na deželi — eno tiskarno v ostojni in eno v Novem mestu. To opičenje tiskarskih koncesij v eni roki jasno kaže na eni strani brezmejno dobičkaželjnost katoliških kapitalistov, ki slepe ljudstvo pri vsaki priliki s svojim gromenjem proti zasebnemu kapitalu in izpostavljajo svoje socijalno čuteče srce, v praksi pa se odlikujejo z izbrano manČestrsko brezobzirnostjo in odjedo, kjer le mogoče, mladim tiskarjem se one redke prilike, ki omogočajo osamosvojo. Na drugi strani pa dejstvo, da se je od strani dež. vlade podeljevala kat. tiskovnemu društvu s Čudovito munifecenco koncesija za kon- j cesijo, potrjuje to, kar smo že ponovno trdili, da vlada kjer le more ščiti in ! favorizira klerikalce za njih „dobro j službo." Ali to bodi povedano le mimogrede. Danes nam je v prvi vrsti na tem, da razkrijemo, kako postopa kat. tiskovno društvo, na katero kaplja dan na dan škofov blagoslov, v svojem kupČijskem poslovanju. Kolovodje kat. tiskovnega društva vedo vrlo dobro, da imajo dostojni ljudje neradi opravka s /»Jerikalnimi podjetji. Ko so polagoma pridobili Krajčevo tiskarno, Miličevo in naposled Še-berjevo, so si zategadelj dobro premislili, priznati občinstvu, da so vsa ta navedena tiskarska podjetja klerikalna last. Skrbno so pazili in še pazijo, da Širše občinstvo ne zve za faktični položaj Napisi so na obrtovališčih, računi, oglasi in inserati še dandanes nosijo ime prejšnjega lastnika. Tako vodijo tiskarno v Novem mestu pod staro firmo Krajčevo, istotako postopajo pri tiskarni v Postojni, ki posluje prejkoslej pod znanim in priljubljenim imenom šeberjevim. Samo toliko so izpremenili prejšnjo firmo, da so pristavili skromen pristavek „nasl.", ki ae pa seveda v naglici skoro redno prezre. Pri nekdanji Mi licc vi tiskarni pa si niti tega truda niso dali, da bi saj za silo varovali videz in tako je Še dandanes čitati na Starem trgu napis „Buchdruckerei R. Milic Tiskarna." To je izvestno nedostojno postopanje brez primere, ne- vredno najslabšega jezuita. Ali ne samo to! To ravnanje ni samo nelojalno, ampak tudi v kričečem nasprotju s postavnimi določbami. Obrtni zakon izrecno veli v § 44, da morajo imeti obrtniki na svojih obrtovališčih primerno vnanje oznanilo (napis.) Tega pa, da više navedeni napis na nekdanji Miličevi tiskarni odgovarja postavnim predpisom, celo najpredrznejši klerikalni jurist ne bo trdil. Naravnost Škandalozno pa postopa kat. tiskovno društvo pri svoji tiskarni v Postojni. Napis se glasi: „Tiskarna R. Šeber nasl." V reklamnih inseratih, na tiskovinah, na računih ter v kupČijskem poslovanju sploh pa rabijo redno in dosledno ime: „Tiskarna R. Šeber nasl. v Postojni". Namen tega početja je prozoren. Umrli tiskarnar Šeber je s kulantnim kupčijskim poslovanjem povzdignil svoje podjetje in zagotovil tiskarni dober glas. Tiskarna je zlasti po Notranjskem obče znana. Ljudje so radi naročali pri umrlem Seberju, ki je bil vrl narodnjak in postrežljiv trgovec. To priljubljenost tiskarne so hoteli klerikalci dobro izkoristiti za svojo bisago, zato so kupivši tiskarno pridržali renomirano ime, nepriljubljeno firmo katol. tiskovnega društva pa prikrivajo z največjo pozornostjo, računajoč pri tem na nepoučenost širših slojev. O tem, da dosegajo svoj namen, ne more biti dvoma. Vprašanje pa je, kako morejo oblastva mirno gledati to nepravilno početje. Ali so klerikalci na Kranjskem res že „legibus excepti?" Tiskarsko podjetje R. Seberja v Postojni ni bilo nikdar protokolirana firma. Zategadelj pa tudi o firmi v zmislu trgovinskega zakona ni moč govoriti. To pa je v tem primeru odlične važnosti, ker le za protokolirane firme velja člen 22. trg. zakona, ki dopušča voditi dediču ali kupcu z dovoljenjem dedičev, odnosno prejšnjega lastnika obrtno podjetje pod staro nepremenjeno firmo ali pod staro firmo s primernim dostavkom. Neprotokoliranih „firm" pa ni dopustno prenašati. Nedopustno je zategadelj, da kat. tiskovno društvo vodi svojo tiskarno v Postojni pod imenom prejšnjega lastnika, četudi s pristavkom „nasl." Kot tiskovno društvo si je brez vsake pravice prisvojilo renomirano ime Šeberjevo in ga izrablja na umazan način za svoje podjetje. Jasno je, da je pri tem znatno oškodovan lastnik akci-denčne tiskarne v Postojni M. Seber. Sicer je bila svoječasna lastnica tiskarne vdova R. Šeberja po § 56 obrt reda upravičena, voditi tiskarno pod starim imenom, nikakor pa ni imela pravice, razpolagati ob prodaji tiskarne katol. tiskovnemu društvu z imenom svojega moža, ker ime, ki ga je rabil za oznako svojega podjetja, ni bila protokolirana firma. Iz povedanega je povzeti, da določb trg. zakona o rabi firm ni navajati na tiskarsko podjetje kat. tiskovnega društva v Postojni. V poštev prihajajo le zadevne določbe obrtnega reda. Obrtni red pa, govoreč o oznaki obrtovališč določa, da so obrtniki dolžni imeti na svojih obrtovališčih primerno vnanje oznanilo. In sedaj vprašamo, ali se more smatrati napis „Tiskarna R. Seber nasl." za primerno oznamenilo podjetja kat. tiskovnega društva, ko vendar navedeni napis ne pouči nikogar o pravem lastniku podjetja, ki se namenoma prikriva! Ali kat. tiskovno društvo ne vpo-rablja omenjene oznake le za svoje obrtovališče, marveč označuje tudi izdelke svoje tiskarne v Postojni s tem imenom ter se tega oznamenila poslužuje sploh v celotnem kupčijskem poslovanju. S tem pa še očitnejše krši obrtni red, ki določa v g 49, da zakrivi obrtni prestopek oni obrtnik, ki svoje obrtne izdelke označuje z imenom, ki mn ne gre, kakor tudi tisti obrtnik, ki se v svojem kupčijskem poslovanju poslužuje nepristojeČega mu imena. In isti paragraf določa pod točko 4., da zakrivi obrtni prestopek vsak obrtnik, ki se ne poslužuje v svojem kupčijskem poslovanju svojega celega imena, dasi ni dobil te pravice z vpisom svoje tvrke v trgovinski register. Pripomnimo samo še to, da so to oficijalni delikti; obrtno oblastvo bi se bilo moralo torej že zdavnaj ganiti in pomagati pravici do velj.ave. Osvetlili smo postopanje katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani, navajajoč suha dejstva. Mislimo, da nam mora pritrditi vsakdo, če ob sklepu pravimo: KupČijsko postopanje katoliškega tiskovnega društva je vseskozi nevredno poštenega in solidnega podjetnika, nedostojno in nelojalno ter prekaša v svoji iznajdljivosti ob iskanju umazanih sredstev celo najrafiniranejšo Čifutarijo! Pismo iz Hrvatske. V Zagrebu, 15. junija. (Koalicija opozicijonalnih strank. — Hrvatje napram Dunaju in Pešti. — Kovačević — hrvatski minister. — Volitve v Koprivnici.) Zadnje moje pismo je nekoliko razburilo naše kroge. Nisem mislil in tudi ne nameravam Vaš liet uvesti v kolo naše strankarske polemike. Poročal sem Vara samo resnico o raznih stališčih, ki jih zavzemajo posamezne naše frakcije napram započeti akoiji opozici.'nnalnih pobi* cev, in o zakulisnih motivih, ki prtšinjajo naše časopisje in mu dajeio odločilno smer. Otroka je treba takoj imenovati s pravim imenom, da javnost izve, kaj se sice od njega pričakovati, da se kasneje ne pojavi, kakor je to navada, razočaranje, ako stvar ne uspe. »Nov. Lista, »Novi Srbobran« in »Pokret« so popolnoma potrdili moja izvajanja, »Novi Srbobran« pa je še pripomni), da se Srbi ne bodo nikakor dali uloviti na limaniee dr. Franku, a naravnost čuden preokret Frankov z ozžrom na priznanje Sr- Prijatelj Sime. Spisala Sonja. Vsako nedeljo je prijezdil mimo Kna. Velika, širokopleča postava, ko-ati, nekoliko osiveli brki in črne, ognje-ite oči. Klobuk po strani in rdečo rbo preko rame — Še zdaj ga vidim. Zamahnil bi s klobukom v pozdrav er izginil po cesti. Takrat so mi bili Žumberčani so-edje. Samoten in otožen je njih svet. ozabljen košček slovanskega Balkana, i je bogvedi kako zašel v naše Gor- ince. Po kamenitih bregovih te vodi pot duša ti zasanja. Žalostne so tiste ■toje, ali lepe ... In žive duše ni, ki 1 jih motila. Le tupatam se oglasi ftstir. Z otožnim, zateglim glasom je apel staro narodno pesem. Ne umeješ esed, ali v napevu je vsa žalostnolepa ?odovina njenega naroda . . . Včasih te sreča dekle. Ozek, resen brazek gleda izpod pisanega robca in *bela črna kita ji visi po hrbtu. — Hvaljen Isus! — Zvedavo te •"Cmerijo oči in dekle gre svojo pot. ■ tistih oči ne moreš pozabiti izlepa. Crne so kot viharna noč in tudi v njih je vsa otoŽnolepa zgodovina narodova ... Po osojnih brdih je zorelo grozdje in po senčnih vrtovih so višnjele slive. Tisti čas me je zanesel pot do njegovega doma. Na solnčnem bregu mu je stala hiša, in če si stopil na prag, se je odprla očem lepa slika. Nebroj zelenih gričev, nebroj belih cerkvic, a za njimi širna ravan in sinja Kolpa. Zdajci je stal pred menoj nedeljski znanec. — Daleč ste prišli na šetnjo! — Prijel je za klobuk ter mi segel v roko. — To je moj dom, a jaz sem Sime Bogdanović — da oprostite. — — Lep prostor ste si izbrali gazda. — Lep prostor, da, bogme! Ali življenje je trudapolno. — Pokazal je preko ceste, kjer so v strmem bregu visele ozke njivice. — Tu ne opraviš z živino ničesar; vse mora obdelati tvoja roka. No, muke dosti! Ali verujte mi, da so mi hiljade oralov Banata na razpolago, ne bi je ostavil rodne zemlje! — Navdušeno si je navihal brke in čudovito so se mu zaiskrile oči. Mene pa se je lotila misel, da stoji pred menoj Uskok, ki se je bil pravkar do živega stepel s Turčinom ter ga zapodil preko Granice. Odsihdob sva bila prijatelja in nikoli ni jezdil mimo okna, ne da bi se bil ustavil. Vselej je imel povedati kako novico. Kadar je prijahal počasi, mirno, veselega obličja, sem vedela, da mu je pisal starejši sin iz Amerike. Polna tihe sreče so bila tista pisma ... Morda jih je pisal ob nedeljah. Solnce je sijalo skozi okno in po cesti je žvižgal nekdo veselo pesem. Sin pa je sedel za mizo, pero v roki, bel list pred seboj. — Marta, kaj naj pišem? — Pogledal bi mlado, lepo Ženo, ki mu je ovila toplo roko okrog vratu, nastavil pero in duša bi mu izpregovorila . . . Včasih pa je pridirjal Sime ves razburjen iz mesta in srdito so mu gledale oči izpod košatih obrvi. No, takrat se je bil sigurno sestal s hčerjo, ki mu je bila omožena v sosednji župi. Mož jej je bil pijanec in siroti se baje ni godilo najbolje. Ali tupatam je privihral izredno zidane volje. Prepeval je na konju kot dvajsetleten mladenič. — V žepu imate Perino pismo, gazda! — — Odkod to znate, zlato moje ? — — No, vidim vaš obraz in čajem vašo pesem! — Nasmejal se je zadovoljno. Pero mu je bil mlajši sin. Študiral je na Dunaju za zdravnika. Sime ga je ljubil najbolj in o njem je govoril najraje. Podjetno bi si navihal brke, J zasvetile bi se mu oči. In tedaj ne bi skoparil z besedami. Še zdaj ga čujem, kako je razlagal sosedu promocijo svojega sina. — V petek so imenovali mojega Perico doktorjem. Osobita čast, da znaš! — Uprl je v seljaka oči kot bi mu hotel pogledati na dno duše, dali umeje velikanski pomen tega naslova. In nadaljeval je navdušeno: — Bila je velika slavnost. Misli si sredi Beča veliko palačo/ Vsa je okičena s srebrom in zlatom. Vanjo 80 privedli mojega dečka na izpit. Pripeljal se je celo sam kralj, da ga posluša. Izpitavali so Perico o rečeh, ki jih ne umeje naš učitelj, niti naš pop, morda niti naš biskup. Ali vrli moj dečko je odgovarjal, da so se mu vsi čudili. To jej šlo, kakor namazano z oljem. In naposled mu je izročil sam kralj — Bog ga oblagodaril — list, na katerem je bilo napisano z zlatimi Črkami, kako jako je učen moj Pero. In rekel je kralj: — Zdaj idi, moj sinko, ves svet ti je odprti Takega vrlega dečka nima vsa Hrvatska, niti vsa Avstro-Ogrska, da kratko velim: takega nima ves svet! — Občudovala sem Simovo bujno domišljijo. No, kadar je govoril o mlajšem Binu, je bil govornik in pesnik obenem. Veselega obličja se ustavi nekoč pred oknom. — Bi li čašico rakije, Sime? —■ ga vprašam. — Dakako, zlato moje, ali prosim vas kasneje I — Takoj sem znala, da pride na vrsto neizogibni doktor. In že je začel: — Ćujte, kaj sem izvedel o Perici. Srečam doli v mestu gospoda, ki je študiral z mojim dečkom. — Dali vam kaj piše doktor? — me vpraša. — Kje bi jemal siromak Čas, da mi piše! No, pisal mi je pred tremi meseci — mu odgovorim. — Srečal sem ga v Belemgradu — veli gospod — in dal vas je po* zdraviti. Da samo vidite, kako se mu godi! Sam kralj ga je dal pozvati predse in kraljična, jedva ga je ugledala, mahoma se je zaljubila vanj. — Oprostite Sime, ali katera kraljična je bila to ? — ga vprašam. Toda Sime bi se bil skoro ujezil. — No, katera bi to bila! Hči novega kralja vsekakor! — je odgovoril enostavno. Ali nekoč se je zgodilo čudo. Sime je prijezdil iz mesta, ne da bi se bil oglasil. Ves sključen je sedel na konja in srepo je strmel predse. Pognal je konja in kakor blisk je šinil mimo okna. hov in srbskega imena je potrdilo tudi samo »Hrvatsko Pravo«. Ta list je sicer reagiral na moje pismo, ni pa se niti najmanje dotaknil najvažnejše vesti, da ae je izjavil dr. Frank na konferenci opozioi-jonainih poslancev, da je pripravljen podpisati izjavo, ki znaci abdikacijo dosedanje starčevi6znake Srbom sovražne politike, čim je »Hrvatako Pravo« indirektno priznalo to, odpade zame dolžnost, da odgovarjam »Hrv. Pravu«, s čimer se je dosedaj diakreditoval dr. Frank. Ako sme vodja politične stranke opetovano kar preko noči tako na glavo postavljati glavna načela svoje stranke, potem prenehata on in njegova stranka biti faktor, s katerim se sme o politični akoiji resno in zanesljivo računati, to tembolj, ker se tak politični salto mortale dr. Franka ne more smatrati za zdravo evolucijo v njegovem mišljenju; ni namreč zagotovljeno, da bi ž3 jutri ne pokazal svoje etare narave. Tako je ob priliki jugoslovanskega sestanka »Hrvatsko Pravo« simpatično pozdravilo srbske in bolgarske goste v Zagrebu, dr. Frank je celo bil prisoten pri sestanku v knjiievniškem društvu in vodjn starčevićanskih dijakov je na dijaškem komerzu naravnost slavil jugoslovansko misel, toda ni še preteklo štirinajst dni, ie je izvrševalni odbor Frankove stranke preklel jugoslovansko idejo, jo proglasil za »narodno izdajstvo« ter ukazal svojim pristašem, da morajo to »izdajalsko« idejo pobijati povscdi in pri vsaki priliki: zato se tudi sedaj ne ve, pod kakšno formulo je povabil dr. Frank na konferenco v Zagreb slovenske poslance, ali po stari starčevićanski metodi kot »planinske Hrvate«, ali kot SLovence; v zadnjem slučaju bi zopet priznal jugoslovansko idejo, vsaj v tej državi. Z ozirom na krizo v Ogrski so se naše frakcije v glavnem razdelile v dva tabora. Vladajoča stranka — madjaroni so stopili odkrito na plan proti koaliciji madjarskih strank in B tem tudi proti madjarskim zahtevam; če bi pa Madjari izvojevali nekaj od svojih zahtev, terjajo v tem slučaju zase polovico plena. To stališče odobrava »Obzor", deloma -Hrv. Pravo- in klerikalno -Hrvatstvo.- Nasprotni pa so ti politiki mlajši elementi okoli rNovega,Lista-,-Pokreta", -Novega Srborana", in deloma tudi okrog .Narodne Obrane-. Ti označujejo stališče vladne stranke, kakor tudi onih opozicijonalcev, ki jih v tem podpirajo, kot avstrijsko stališče. Khuen Še tudi sedaj vodi V30 politiko, on služi Dunaju, a po njegovem navodilu deluje njegov adlatus Tomašić, predsednik hrvatske delegacije v budim-peltanskem parlamentu. „Novi List- je pisal prošlo sredo, da je izvedel iz zanesljivega vira v Pešti, da bi bili Madjari (koalicija) voljni stopiti v razgovor s Hrvati, da bi izvedeli, pod kakimi pogoji bi bili pripravljeni pomagati Madjarom proti Dunaju. Toda ker se je hrvatska delegacija popolnoma in brezpogojno vdala službi Khuenovi in z njegovim posredovanjem Dunaju, nimamo za taka pogajanja sposobnih ljudi. Mi torej zopet služimo brezplačno tajnim interesom, končno pa nas bodo tepli s palicami z obeh strani: iz Pešte za osveto, z Dunaja pa v zahvalo. Kako daleč je zašla naša delegacija v službi dinastičnim interesom, dokazuje najbolj imenovanje Stjepana KovaČevića za hrvatskega ministra v Fejervarvjeveni kabinetu. To ministrstvo ni parlamentarno, nego se mora smatrati kakor bič z Dunaja, samo Hrvat v njem je Član ene parlamentarne skupine. KovaČević je najbolj izrazit predstavitelj Khuenove klike v vladni stranki, rojen nasi!nik, ki se ni strašil največjih nasilstev proti opoziciji, in je celo v parlamentu zahteval, da se naj Še bolj brezobzirno postopa proti njej in se ji naj odvzemo vse državne ugodnosti in pravice. On je v naši javnosti najostudnejša osebnost, ožigosan z najgršim imenom narodne izdajice. Zato se tudi ni čuditi, da je vstopil v nasilno Fejervarvjevo ministrstvo, saj spada tudi tjakaj. Čez nekoliko mesecev bo že pac vlekel mastno pokojnino. V Koprivnici bodo skoro razpisane naknadne volitve narodnega poslanca. Dasi je ta okraj zastopal v zadnjem času Madjaron, se vendar smatra Koprivnica za opozicijonalno posest in bi v tem okraju topot lahko prodrl opo-zicijonalec, ako bi se napele vse sile. -Hrvatska stranska prava- nima dosedaj nobenega pripravnega kandidata, da si je vindiciral župnik Zagorac ta okraj nekako zase. Nekateri Koprivnicam" so ponudili kandidaturo naprednjakom, -Hrv. stranka prava- pa, kakor Čujem, vseuČiškemu profesorju dr. Š u r m i n u; ki simpatizuje najbolj z naprednjak!. Toda dr. Surmin je kandidaturo odločno odklonil. V nedeljo je bil v Koprivnici volilni shod, na katerem je poskušala teren Radićeva stranka, a ta shod se je popolnoma ponesrečil. Pri inteligenci se je ta stranka temeljito diskretovala radi svojega postopanja pri volitvah v Petrinji. _ A. Belgrajska pisma. L (-ut.) Znani Živojin Baljgdžie, ki je odšel iz Belgrada v Zemun, da ubeži zasluženi kazni, uganja v svojem novem domicila neumnosti. Sicer je Belgrad Že navajen na Balug-džićeve ekscese, ali to, kar on v poslednjem Času dela, začuđuje tudi one, ki so do sedaj mislili, da je v tem Človeku vendar nekaj resnosti. Temu gospodu ni ngajal bivši ministrski predsednik N. Pašie, kateremu je bil kot šef tiskovnega urada podrejen in zato ga je začel napadati kot izdajalca, ki je baje prodal Srbijo bolgarskemu knezu Ferdinandu, kakor bi bila Srbija Pašieeva hiša, ki jo lahko proda komur in kadar hoče. Ko je Balugdžić sprevidel, da mu tega ; nihče ne veruje in ko je bil radi tega tudi obsojen na večmesečen zapor, katerega se je rešil s tem, da je ponoči ubežal v Zemun, je začel lagati na druge načine. Najprej je raz-nesel v revolverskem .Malem Žurnalu" senzacijonalno vest, da N. Pašić podpira z denarjem dispozicijskega fonda belgrajska lista „Opozicijo" in „Narodni List". To je bilo, seveda, še bolj smešno, nego povest o izdajalstvu, ker noben pameten človek ne bo veroval, da bi kak ministrski predsednik podpiral liste, ki njega in njegovo stranko na naj-besnejši način napadajo. S tem torej tudi ni šlo in Balugdžić si je mislil: Srbi sovražijo Avstrijo bolj kot Turško; kaj ko bi iznesel pred strmeči svet trditev, da je Pašić avstrofil. Ta ideja je morala Balugdžić u silno ugajati, ker je v „Štampi- napisal kar dva članka, v katerih popolnoma resno trdi, da je N. Pašić avstrofil prve vrste. No, sedaj bo Pašić gotovo popolnoma onemogočen, ker ga bo kot avstrofila ogorčen narod kamenjal. — Pa ni nihče veroval niti tej laži, in ona je imela čisto drug efekt, kakor je to želel Balugdžić. Dogodilo se je namreč to, da se Balugdžića, ki se je hotel pokazati za pristaša radikalno-demokratiške stranke, ki je sedaj na vladi, ta stranka odreka in njeni organi ga psuje jo kar se da. Na ta način je gospod Balugdžić seveda izgubil vsako vrednost in četudi bo uganjal še naprej neumno3ti po Zemunu, se nihče več ne bo zmenil za njega, ker on je doigral popolnoma! Volilna borba se je že začela. Vplivnejši člani vseh strank so se razšli po notranjosti Srbije, kjer prirejajo ljudske shode, na katerih prihaja večkrat do burnih prizorov. Strank je veliko, ali vse te stranke (liberalna, nacijonalna, napredna, kmetska, soc.-demokratska — in morebiti Še kaka strančica) imajo zelo malo vpliva, tako da se vodi prava borba pravzaprav samo med radikalci in njihovimi otroci, radikalnimi demo krati. O rezultatu volitev, ki se bodo vršile koncem julija, ne more se danes absolutno ničesar reči. Radikalci so trdno prepričani, da zmagajo, a ravno tako upajo tudi radikalni demokratje, da dobijo večino. Govoril sem z bivšim ministrskim predsednikom Pašićem in sem ga vprašal, kaj misli o rezultatu volitev. On je kategorično izjavil, da dobijo radikalci veČino, ker imajo močne argumente za posojilo, radi katerega je skupština razpuščena. Argumenti so istinito močni, ker vsi Srbi priznavajo potrebo oboroženja in novih železnic, za katere se je posojilo sploh sklepalo, ali mogoče je tudi to, da se narod, ki ni strokovnjak v financijah, postavi na stran radikalnih demokratov, ki hočejo tudi vojsko oborožiti z najmodernejšimi topovi in narediti nove železnice, ali na drug način : Topove kupiti „na vero", a za železnice najeti posojilo doma, pri hipoteČni banki. Istina je, to se ne da izvesti, ker 1. tovarne topov ne bodo dale „na vero", a 2. hipotečna banka nima dovolj kapitala, da bi mogla financirati zidanje 600 kilometrov novih železnic, oziroma, ako tudi ima toliko kapitala, naškodilo bi se državi s tem posojilom, ker Srbija nima materijala za železnice, pa ga mora kupiti zunaj, in tako bi šlo iz Srbije kakih 20 milijonov v zlatu, kar bi imelo neizogibno posledico: da bi narastla interesna mera v Srbiji. V ostalem, o posojilu, oboroževanju in novih železnicah bom govoril o drugi priliki natančnejše. Med srbsko in turško vlado je prišlo do konflikta. V stanovanju atašeja srbskega konzulata v Bitolju (Monastir) ao uvedle turške oblasti hišno preiskavo, češ, da ataše stoji v zvezi z revolucionarnim komitetom. S tem so turške oblasti prekršile konzularno konvencijo in srbska vlada je vložila pri Porti energičen protest, v katerem zahteva satisfakcije. Turška bo seveda celo stvar zavlačevala, predlagala komisije, preiskave itd. — po turških adetih (običajih) in stvar se bo zavlekla ad ca-lendas graecas. Ta slučaj je interesanten zato, ker se iz njega jasno vidi, da turške oblasti ne rešpektirajo nikogar, niti tujih konzulov in njihovih uradnikov ! No, 3Časoma postanejo najbrže tudi Turki pametni — ako ne bo že prepozno. Turkom se lahko reče, da so divjaki in V3e slabo, ali se jim mora priznati: da so dobri diplomati, ker vlečejo celo Evropo imenitno za nos! Državni zbor. Na Dunaju, 16 junija. Danes je bil za kranjske klerikalne poslance pravi sodni dan v poslanski zbornici. Postali eo namreč ti naši ščurki predrzni ter šli v boj za far-ško malho, dasi morajo sami vedeti, da se z maslom na glavi ne 8 m e na solne e. Poslanec »dr» Žitnik kot glavni govornik za zvišanje duhovniških plač je hotel polemi-zovati z izvajanji dr. Tavčarja ter posebno skušal zanikati očitanje, u c 0. da duhovniki sa d obred e ustanove darovani denar p rabijo za svoje namene Oi »dr.« Žitnik, je vsaj v se k da, odklonil (? ?), ako je ho tel k j« pri njem založiti denar i. nabožne namene. (Poslantc dr Krek se v sroji klopi priđus smeje, da mu trebušček poskakuj Poslanec S tein : Saj Je Žitnik gospod s prelomljeno cestno besedo v kranjskem dežel, nem zboru, ali ne go«p. grof Barbo? Kaj pa je a častno besedo, Žitnik? Bilo bi zel« zanimivo, ako bi nam tuka pojasnili. Poslanec Žitnik (rdej kot kuhan rak): »Tu ni pril.t za t o !< Posl. Stein: Toda čast: besedo ste prelomili? Nato je sledil za kler kalce pi mor, ker je nastopil »Avgus (grof Sternberg), katerega vi »Slovenec« zadnje čase sum ljivo stiska pod svoj čr slsii. Grof je favraČai očitan e, d* p konjak ter r«-kel: »Ne pijem kcnjaK*. temuč le prav dobro vino. Vir: poslanik sol n ca, ki s si dišečo kislino zanaša v t izmučena Človeška src-beške občutke. (Viharna v posl. dr. Krek se je diskre;:. hzni ! Poslanec dr. Tavčar je spuščal udarec na udarec, kal vsak je drža), na poslanca ž.i ljeta zaradi njegovih napi dov iz seje prejšnjega dni Svoj govor je aSkljasU dr Ta v »N ebom stopil na n i v ..' gospodu dvornemu ave' ki je zdrav, krepak mož tal, da dobiva visoko penzija od države.11 Petem je obraČuiil z dv-svetnikom še poslanec Stein. k izjavil, da mora na včeraj izvajan j a renegata slovem k Stranke, nekdanjega 1 i b nega, sedaj klerikalnega staša Šakljeta popraviti, da res, da bi bili duhovniki r ni. Strio dvorn-ga ir S u k 1 j e t a , ki j 9 bil m Krnskem katoliški duhovnik, d kakor ni bil v zelo slal* razmerah, ker je mogel dvornemu svetniku Sukljeti posoditi 150 gld. In k stric umrl, dvorni svetnih Š u kije ni vrnit teh 150 gl dasi ga je sodni pristav temu pozival. I z ha zal o -celo. da je župnik teh 1 .">1 vzel iz cerkvenega zaklada Ker dvorni svetnik ni v teh 150 gld., proglasil se jc njegov stric za poneverjalc □alie v orilogi- — Kam tako brzo, gazda? Čujte, oj Sime ! — Ali že je izginil za oglom. In potem je prišla nedelja, druga, tretja, četrta — mojega znanca^ od nikoder. In napotila sem se, da pogledam, kaj mi dela stari prijatelj. — Stoji v slivnjaku in obrezuje drevje. — Da ste mi zdravi, Sime! A kje vas to para nosi, da vas ni videti več v našem selu? — — Ej, staremu človeku zdravje ne velja! Nabladil sem se in ležal skoro mesec dni. — Okrenil se je v stran in zdi se mi, da sem mu zasačila solzo v očeh. Po cesti je prišel Človek. — Hri8tos voskrese! — Odkril se je spoštljivo. Bil je teden po Uskrsu in unijati se ves teden pozdravljajo s tem vzklikom. — Vo istinu voskrese! Odkod prihajaš, Niko? — vpraša Sime. — Ha, bil sem doli v mestu, v lekarni. Ali Čuješ, Sime, jeli istina, kar govore doli, da se ti je ustrelil sin? Pravijo, da je temu Že mesec dni. — S Simovega obličja je izginila poslednja kapljica krvi. — Kdo b je to obesil na nos ? — je vprašal hripavo. — Vprašali so me v lekarni, dali znam kaj o tem. — — Grom jih ubil! Lažejo, ti velim. Naj gredo do tipoč vragov, nesramni lažniki! Da jih čujem jaz, ubil bi jih vse po vrsti! — Ves bled je bil in glas se mu je tresel . . . Mesec dni kasneje pa se je ustavil pred oknom voz. Stopil je z njega Sime v črni obleki in brez rdeče torbe. Na vozu pa je nekdo uravnaval rjav potni kovčeg. — Kam, gazda? — se začudim. — Daleč preko vode — je odgovoril Sime z zamolklim glasom. — Eh, vam pač ne bi bilo treba, prijatelj! Deca imajo kruh, i vam se ne godi, da bi gladovali. — — Istina ! Ali meni se je — recimo — zdajci zadolgočasilo na našem bregu. Deca so me ostavila, starca, a jaz nečem, da prebijem stare dni sam. Idem k sinu v Ameriko, naj mi vnuki kratkočasijo starost. Podal mi je roko in se brzo okrenil v stran. Kaj ti je, prijatelj, da ostavljaš rodno zemljo, ki je ne bi zamenil za tisoč oralov Banata? Vprašanje mi je bilo na jeziku, ali nisem imela poguma, da ga izpregovorim. — Pa srečen pot, Sime in dajte, da velim: na svidenje! — Odkimal je molče in sedel na voz ... Koristka. Povest. (Dalje.) Jakliča je obšlo toplo sočutje, ko je slišal izpoved Slavikovo in razumel je, da je ta mehki nesamostojni značaj izgnbil vso notranjo zaslombo, ko je prišel do spoznanja, da ga je Olga Ie varala in izkoriščala njegovo naivnost, in obenem začel slutiti, da je brezupna tudi njegova ljubezen do baronice. Nadejal se je, da mu bo baronica tista moralna opora, ki mu da moč, da začne novo življenje; videl je v njej pravo nasprotje Olge, nesrečno a krepostno ženo, pri kateri bi mogel najti tisto tiho srečo, ki jo je doslej zaman iskal. In zato je trepetaje čakal, kaj poreče Jaklič. Ali tolažilne besede ni uČakal. Jakliču se je S lavi k smilil, ah zdelo se mu je, da mu mora razkriti brezobzirno resnico, da mora njegovo srčno rano izžgati, ako se naj zaceli. In zato je z neusmiljeno brezobir-nostjo povedal Slaviku vse, kar mu je bilo treba vedeti. Razkril mu je, da ga ni Olga nikdar ljubila in ga vedno le izkoriščala in varala. Povedal mu je vse, kar mu je bilo znano o Olgi, le da jo je nekdaj sam ljubil in da je tudi Olga njega ljubila, tega mu ni povedal. Trepetaje je poslušal Slavik Jakličeva razkritja. Bolelo ga je, ko je sedaj spoznal, da Olga ni bila vredna njegove ljubezni, da ga je podlo varala in nesramno izkoriščala. Čutil se je užaljenega, da je taki ženski vse Žrtvoval, svoje imetje in svojo eksistenco, in peklo ga je, da se mu morajo vsi posmehovati, ki ga poznajo in vedo za njegovo razmerje do Olge. Jaklič pa je tudi o baronici Tako govoril in vsaka njegova beseda je Slavika zadevala v srce, kakor vbod s stiletom. „Ti misliš, da je baronica nekako nasprotje Rozmanove Olge," je s trdim glasom rekel Jaklič, „ali motiš se kr vavo. Baronica je pokvarjena ženska, izpridena skoz in skoz, samo da zna svoje početje prikrivati. Perverzna žen-ska ti je, brez srca —u nKako moreš to trditi?" je vzkipel Slavik. „Ali imaš dokazov?" „No če bi bila sila —" „Ne verjamem ti," je nadaljeval Slavik. »Občeval sem od tedaj, kar sva bila skupaj pri baronici, jako mnogo i njo. Spoznal sem jo in jo gotovo bolje poznam, kakor ti." „Čemu me potem izprašuješ o njej ?" „Nikdar nisem slišal iz njenih ust ne ene frivolne besede. Baronica je idealnega mišljenja, je utelešena krepost in si je s tem pridobila mojo ljubezen." „Ti jo resnično ljubiš „Da, ljubim jo iz vse duše." „Potem stori kar hočeš. Jaz NI te svaril, ker se mi smiliš. Ti si ljiv, skoro bi rekel nedolžen m!. Nikar ne sili slepo v svojo nes: Jaklič je nato pretrgal pog ni zinil niti besedice več o b.. Slavik tudi ni več silil vanj. Obl je slutnja, da je bil Jaklič sam ljen v baronico in da govori zdai -o nji, ker ni uslišala njegove (ju -: Zdaj je Slavik na tihem pomii J Jakliča. Prepričan je bil, da je bal D odklonila Jakličevo ljubezen ker njega in to mu je napolnilo d najslajšimi upanji in mu pregnal v* mračne misli. Ko je Slavik končno ou-gledal Jaklič dolgo za njim kak : jemal od njega slovo za vedno. so mu je, da dere slavik v sv srečo in žal mu je bilo, da mu ni p vedal več o baronici. Lahko bi ma b povedal, da ima baronica vedno & po več ljubimcev in da je njena začeti nova razmerja in jih nenados pretrgati; lahko bi mu tudi ptftfl da lovi baronica njega samega ic -nastavlja vsakovrstnih zanjk, on p* : se ogiba in da se mu njeno p studi. Zamišljeno je slonet pri oknu naslonjal svoje Čelo ob steklo. V spoid I. Priloga „Slovenskomu Narodu" St 138, dn6 17. junija 1905. ^rkvenega V- zaklada. Tako , fl s i I e t o v o postopanje je -redno n j e go v i h k 1 e r i k a 1 n ih drugo v Žlindre in Žitniika, je v kranjkem deželnem -poru prelomil častno besedi« (Viharni klici: čujte, čujte! in hrup) Poslanec Suklje se je hotel iz-r;ti, toda S t u i n mu je zaklioal: „S!ov. Narod« je rekel, da ste podli lažnjivec in vi niste reagoTali!" Ker se je začel dvorni svetnik gklcevati na svojo Častno be-edo, zabrusil mu j* posl. Stein: y|Vasa častna beseda je ravno tako slaba kakor fiusterši-čeva in Žltnikova. Ta dva *ta tudi lagala." Poslanec dr. Susteršič: »Na taka sumničenja (?) ne reagiram, ker s o pod mojo častjo !« poal. dr. Krek je strmel v d r. Susteršiča, ker mu je bilo menda veliko presenečenje, da njegov ožlin-drani prijatelj pozna besedo »čast«) Pesi. Stein (dr. Šusteršiču): In vi lažete Se tu kaj ! Kler ikalni renegat sploh ne spada v xbornico ! Po teh hudih »žehtah« se je iskon o zvišanju duhovskih plač izročil proračunskemu odsek«. Nato se je vršila volitev desetih ilsnov v kvotno deputaeijo. Izmed Jagoslovanov je ,bil izvoljen posl. PovSe. Končno je prišla še na vrsto predloga o krajevnih želez- o ca h. PosL dr. Ferjančič se je zavzemal za podaljšanje kamniške železnice v Savinjo dolino, železnico v Idrijo, za podaljšanje dolenjske želez-r *« o rodovitne Belekra-ne, in za zgradbo novih železnic Škofia Loka-Želez-n i k i in Kranj-Tržič. Izmed podanih interpelacij v današnji seji je omeniti: Poslanec dr. Derschatta je interpeliral zt-radi imenovanja žel. oficijala Hrašovca za predstojnika žel. obratnega urada v Ljubljani; nadalje pa še zaradi dogodkov v D O ž al & h. Posl. Robič je interpeliral zaradi znanega sklepa mariborskega občinskega sveta zoper slovenske napise. Posl. vit. Berks je interpeliral, zak^j štajersko namestništvc Uko zavlačuje rešitev slovenskih rekurzov. mu je prišla Olga. Kako jo je ljubil. Tudi ko je že vedel, da je propadla, jo je še ljubil, goreče in strastno in moral je preboleti težke in hude muke, predno je to ljubezen izruval iz svojega srca. Najprej je bil poskušal zadušiti to ljubezen s pijančevanjem, a ni mu se posrečilo, nego ga vrglo na smrtno poRteljo ] potem je iskal pozabe in razvedrila v napornem delu in v družabnem življenju ali tudi to ni poma galo in morda bi bil izkrvavel na tej ljubezni, da ga ni slučaj seznanil 8 skromnim tihim dekletcem, ki si je s svojo vdanostjo in naravno ljubkostjo pridobilo njegovo srce. Jaklič se je zavedal, da svoje neveste ne ljubi tako, kakor je nekoč ljubil Olgo, ne tako strastno in ne tako brezmejno, zato pa toliko iskreneje in globoko jc bil prepričan, da najde pri mirno srečo in tiho zadovoljstvo. Gledal je nanjo kakor na rešilnega angela, ki ga je v vrtincu življenja prijel *a roko in mu pokazal tih in miren kotiček, kamor ne segajo viharji. Drobna glavica se je naslonila na Jakličevo ramo in mehka roka se mu je ovila okrog vratu. Jaklič ni bil slišal, ko je Btopila njegova nevesta v sobo. Ko se je stisnila k njemu, se je prebudil iz svojih sanj. Objel jo je s svojimi krepkimi rokami, in ko je slonela n& njegovem srcu, ji je pogladil kodrce 8 Čela in ji šepetal na uho: „Moje sladko dekle.u (Dalje prih.) Domžale. (Interpelacija poslanca dr. Ferjan-čiča in tovarišev na Nj. ekscelenco gospoda ministra notranjih zadev.) V Domžalah, v slovenskem kraju čisto slovenskega kamniškega okraja na Kranjskem, se je naselilo pred nekaj leti nekaj tirolskih družin, ki se pešajo a pletenjem kit in proizvajanjem slamnikov, kar je tam že od nekdaj v navadi. Vsled alabih mezd domačemu prebivalstvu so dospeli do blagostanja in mislijo, da si smejo dovoljevati šnorl nemškonaoionalnih prireditev. Tika prireditev ee je izvršila pod zaščito »Sulmarke« ob priliki olagoslovljenia zastave 1. junija t. 1. K tej prireditvi bo prišli, odzvavši se povabilu, Nemci iz Kranjskega in bližnjih pokrajin, prisotna je bila pa tudi politična okrajna oblast z vsemi svojimi člani, deloma uradno, deloma kot udeležniki slavnosti. Ko se je iz slavnostnega prostora zaslišala »Waeht am Rbein« in ae je izvedelo, da se je razvila črno-žolto-rdeČa zastava, ee je polastila domačega prebivalstva razburjenost, ki je bila toliko bolj razumljiva, ker se je ravne takrat naznanilo, da je bila na Dunaju uradno prepovedana slavnost slovanskih telovadcev vsied pritiska vseh nemških strank. Od uradnega organa se je zahtevalo, naj povzroči, da se odstrani neroškonaoionalna zastava, v katerem slučaju je bilo pričakovati z gotovostjo, da bo nadaljna siavnost mirno potekla. Tej zahtevi ae ni ugodilo, pač pa je bila Slovencem odvzeta njihova deželna z&stava. Temu je pripisovati, da je število demonstrantov zoper provokatorično nemškcaacton&lno prireditev vedno bolj naraščalo. Prisotni žand^rrntr ji s* ni posrečilo r&sgnati demonstrantov zato je bilo tfelegrcfičuo poklicano okr^pljenje iz Ljubljane. Došli žao-darmerijski oddelek je takoj začel izpraznisvati prostor pred veseHčnira lokalom — z rsbo oroifa — akoravno za to ni bilo zadostnega vzroka. Žandarmerija je streljala proti mncž.ci, neki čisto mirni gledalec, kakor splošno trdi, je bil zaboden a bajonetom in ko je s težavo sapa! prosi kolodvora, je dobil sunek s puškinim kopitom, da se je zgradil is si zlomil nogo. Zdaj 88 trdi in uradni list pr^i poroča, da se je kt?ž!jalo naprej is množice. To je absolutna izmišljotina in ima namen, da olepša ravnanje žandarmerije in opravičuje rabo orožja. Takih demonstracij, kot je imenovana, se neštavilno zgodi, ne da bi se rabilo pri tem orožje. Kako malo nevarna je bila ta demonstracija, do-knzuje dejstvo, da se ni nobenemu udeiežniku slavnosti nič hudega pri petiio. Splch bi pa te demonstracij e ne b o- Če bi se bila odstranila nerr-škn-nacionalna, zastava, ki je provocirala v slovenskem kraju slovensko ljudstvo. D\ bi se to zgodilo, je bila vzpričo razburjene množice dolžnost prisotnih vladnih organov že brez ozira na simboliko te zastave. Podpisani vprašajo Njega ekscelenco: »Kako zagovarja vlada ravnanje žandarmerije in protipostavno postopanje svojih uradnih organov pri izgredu dne 1. junija 1.1 v Domžalah ?« Dunaj, 14. junija 1905. Slede podpisi. Železnica Kranj-Tržič. (Interpelacija poslanca dr. Ferjančiča in tovarišev na Nj. ekscelenco gosp. vodjo železniškega ministrstva.) Lokalna železnica Kranj-Tržič je bila po več desetletij trajajočih prizadevanjih interesentov končno postavno zagotovljena z zakonom z dne 15. julija 1903. Pričakovati je bilo, da se bo sovražna zvezda, ki je nad tem železničnim projektom tako dolgo vladala, zdaj skrila in da se bo pričela delati železnica s toliko večjo hitrostjo. Toda temu ni tako. Usoda, ki je zasledovala doslej ta železniški projekt, ga zasleduje tudi sdaj po njegovem zakonitem zajamčenju. Sprejetju zakona so sledili poznejši koraki in formalnosti v skoraj sumljivo počasnem tempu, deloma gotovo vsled tega, ker se je pojavil predlog, napraviti električno železniso. Vendar bi se moglo in moralo to vse v dveh letih po sprejetju zakona sigurno dognati in s gradbo v tekočem leta pričeti. Temu nasproti je dostavila vlada interesentom, reševaje politični obhod proge, neveselo in naravnost presenetljivo obvestilo, da se mora trasa saradi stavbno - ekonomičnih prednosti spremeniti, oziroma da se mora dvigniti od 17 do 25 promille, ako-ravno je pritrdila trasiranju z odlo kom z dne 27. junij* 1902 kakor se je obravnavalo pri reviziji v letu 1893 Ta določba je tembolj presenetljiva, ker je bila stavbna potrebščina postavno določena, na katere podlagi so se doneski interesentov vplačali, katere vsote popolnoma zadostujejo za dvigujenje proge 17 pro mille; kakor se je dosdaj vselo. Se tako majhna spremenitev proge bi povsročila Že sama na sebi in vsled njej sledečih formalnosti, da bi se s delom Če tako kmslu ne pričelo, ako-ravno bi oblastva ekspeditivno postopala. Podpisani stavijo torej na Njega ekscelenco gospoda vodjo železniškega ministrstva vprašanje: 1. Kako opravičuje vlada svojo naredbo, ki določa nove spremembe pri trasiranju lokalne železnice Kranj Tržič ? 2. Ali je pripravljena vlada, da pospeši z vso eneržijo končni začetek gradbe te lokalne železnice, ki je bila že pred dvemi leti postavno zajam čena?« Na Dunaju, 14. junija 1905. Slede podpisi. fssjng na Daljnem ?ztokfi General Linevič proti miru. Kakor poroča »Barlicer Tag blčtt«, je poslal vrhovni poveljnik raake armade v Mandžuriji, general Lice vič, carjuNikoiaiu preti sklepu mira ta le protest: »Ko sem sliš&l o ponuibi pred sodnika RooseveUa, da bi pcsredovfJ v prilog miru, in izvedel, da je V&3e veličanstvo dovolilo, da se priČno rcirovna pogajanja, som takoj sklical vojni svet, ki so se ga udeležili vsi arm&dni poveljniki, kar jih je bilo navzočih v glavnem taborišču. Po vestnega razmotrivanju motivov za sklep miru in položaja naših armad, s« usojs&a V»še veličanstvo opozoriti dr to{ da smo se vsi 6egh sno in energično izrekli za to, da se vojna n&daljuje do dne, ko bo Vsega-mogočni dodelil naporom naše armade venec zmage. Miraent po bit kah pri Mukdenu in Tsušimi ni pripraven za mirovna pogajanja. Sovražnik bo vsekakor, pijan svojih uspehom, stavil take pogoje, ki bi škodovali čast? in ugleda naše domovine. Vendar pa ni nobenega vzroka, da bi sprejeli take pogoje, ker as še ne nahajamo v nikakem obupnem položaju. Poraz pri Tsušimi je žalosten dogodek, a se prav nič ne tiče naše hrabre armade, ki se nahaja v izbor nem stanju in kar gori od hrepenenja, da bi se z uspehom osvetila svvražniku. Pozicije, na katerih se sedaj nahajajo naši voji, so izborno utrjene. Silno deževje mi je v zadnjem Času branilo, da nisem stopil v ofenzivo, toda sedaj, ko so izgube pri Mukdenu nadomeščene in naše armade ojačene z novimi kori iz Evrope, se čutim dovolj močnega, da z uspehom lahko kljubujem so vražniku. Nadejam se, da bom tekom tega meseca lahko stopil v ofenzivo, kar bo temeljito spremenilo položaj na bojišču. Naglašam vnovič, da sme Vaše veličanstvo popolnoma isupati v moč naših armad, in da naš položaj ni nikakor tako kritičen, da bi bilo treba misliti na mir, čigar pogoji bi bili neugodni in nečastni sa Rusijo.« Ruska armada v obupnem položaju ? V nasprotju s trditvijo generala Lineviča, da poloiaj ruske armade ni kritičen, marveč da bo ista skoro stopila v uspešno ofenzivo, pa poročajo angleški listi, da se nahaja Li nevič v naravnost obupnem položaju. »Daily Chroniole« javlja, da je japon ski generalni štab dobil veleugodna poročila iz glavnega taborišča o sedanjem strategičnem položaju japon ake armade. General Linevič ae nahaja sedaj v mnogo bolj obupnem položaju, kakor kdaj preje Kuropat kin. Glavni voji Kamimurove armade stoje že pred O morom. Ruska ar mada je dejansko obkoliena in je orez dvoma izgubljena, č m se znova prićno vejne operacije. V prihodnii bitki bo japonska armada izvršil« isto nalogo, kakor jo je brodovje v Korejskem prelivu. »Times« pa poročajo is Petro grada, da se je general Mi lov, po veljnik 8. armadnega kora, ki se je bolan vrnil v Petrograd, izrazil, da je popolnoma nemogoče, da bi general Linevič mogel vzdržati japon ski napad, ali da bi mu bilo eelo mogoče poraziti Japonce. Glavni ja ponski napad se bo najbrže pričel na skrajnem levem krilu. Z mandžurskega bojišča, Kakor poroča »Rus«, so Japonci v centru osvojili gorski prelaz Jandilin in vrhove severno od reke Kao do vasi MaaČenoi in S e n š u. »Ruskoje Slovo« pa javlja, da zadnji boji med pre^s-)o za zesluge, ki si jih je veliki kri^z, $t»-k«t t"*^m 24 let odkar j$ bi* velifci admiral, sra razvoj ruske mornarice. Govori se, da je demisiioniral tudi minister vojne mornarice. A ve lan. Kot nje gova naslednika se imenujeta admirala Brile v in Čuhnin. Admiral Nebogatov. Kakor poreč* iist »N->?a Zim«, je admiral Nebogatov poskusil v Sasehu izvršiti samomor. Krogla mu je obtičal« v roki in ranjencu, ki je bil bre« zavesti, so prepelrali v bel-nico. Sin se vest, da je Nebogatov zbl&zotl. Pravi vzrok ruskega poraza pri Tsušimi. »Novemu Vremenu« se brao-javlja iz Mansle: Japonsko brodovje je v bitki v Korejskim prelivu raz meroma slabo manevriralo m tudi si i-bo streljalo. Granate so letele preko ruskih ladij in padale v morje dve milji daleč od ruskega brodovja. Japonski ogenj je imel samo namen prikriti navzočnost podmorskih ladij. Mi smo imeli 45 težkih topov, a Ja ponci samo 20 Ako bi ne imeli podvodnih ladij, bi nas na noben način ne mogli poraziti. S podmorskimi ladjami pa bi lahko uničili ne samo rusko, marveč vsako drugo brodovje. O mirovnem vprašanju. Ie \Vashingsona se brtojavlja: Japonsk-i je deoidirano odklonila, da bi naznanila svoje mirovne pogoje, in izjavila, da stopi v mirovna pogajanja šele, kadar bodo ruski delegati dobili neomejena pooblastila za sklep miru. Parlamentarni položaj. Dunaj, 16. junija. Nevarni politični oblaki, ki so Še včeraj viseli nad političnim obzorjem, so se zopet razpodili. Pogajanja ministrskega predsednika s češkimi in nemlkimi voditelji se povoljno razvijajo. Vse je odviano od ofioijalne iajave barona G a u t o h s o češkem vseučilišču in jezikovnem vpralanju. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 16. junija. Danes se je baron Fejervarv v popolni gala-uniformi poklonil predsednikoma obeh zbornic ter jima naznanil, da je imenovan za ministrskega predsednika. Zbornici se predstavi novo ministrstvo v sredo. Nova vlada se bo baje držala na krmilu eno leto. — Liberalna stranka bo takoj v prvi seji izjavila, da je ničesar ne veže na novo vlado. — Obenem s Tiszo-vim ministrstvom se odslovi tudi šest političnih državnih tajnikov. Dogodki v Macedoniji. Skoplje, 15 junija. Velika grška četa je imela hud boj s turškim vojaštvom Grkov je padlo 25, a 12 so jih Torki u eli. Turške izgube niso znane. Demisija ministra Delcasseja. Pariz, 16. junija. Zatrjuje se, da je demisija ministra zunanjih zadev Delcasseja bila neposredna posledica nemškega ultimatuma Franciji. — Z druge strani ae selo poroča, da je Deloaaee sklenil s nekim poslaništvom tajno ofenzivno in defenzivno pogodbo, o kateri je izvedel ministrski predsednik Rouvier šele po ofioislnem poročilu nemškega cesarja. — V današnjem ministrskem svetu se je odločil ministrski predsednik Rouvier, da prevzame tudi ministrstvo zunanjih zadev. Odpad Norveške. London, 16. junija. Kralj Oskar je neizprosen proti norveškim prekucuhom ter je celo brzojavne čestitke predsedstva norveške zbornice in ministrstva povodom poroke švedskega princa Gustava Adolfa vrnil nedotaknjene v Kri stijanij o. — V norveških vladnih krogih izjavljajo, ako švedska vladarska hiša seče imenovati katerega svojih članov na norveški prestol ,&e proglasi takoj republika. Sleparije v angleški armadni upravi za časa vojne z Buri. London, 16 luaija. Sedaj š-.le je izšlo poročilo tozadevne preiskovalne komisije. Poročilo obsega 571 strani tar dokazuje, da so vplivni častniki z raznimi mešetarji oškodovali vojno upravo za več milijonov. Tako je n. pr. polkovnik Morgan priskrbel svojemu bratu nabavljanje za armado, da je samo pri cvau »zaslužil« na dan po 24 000 K. Dnevne vesti V LjuDljani, 17. junija. — V dunajskem parlamentu so bile predvčerajšnjim in včeraj velezanimive debate o zvišanju duhovskih plač. Krepko je v to debato posegel tudi dr. Tavčar in klerikalci kar cviltjo jeze in bolečin, tako jih je zadel dr. Tavčar. Poslali so v boj renegata Sukljet«. Tisti Šuklje, ki je nekdaj duhovščino najbolj črtil in preganjal, je nastopil zdaj kot njen zagovornik. »Slovenec« se obupno trudi, da bi predstavil Suklje-tov govor kot velik uspeh in piše, kakor bi bil Šuklje dr. Tavčarja kar zmlinčil. Kdor je vzel kak večji list v roke in videl, kako obš rno so ti listi poročali o dr. Tavčarju in kako bagatelisirajo govor Šukljetov, tisti sprevidi na prvi hip, kako prazno in neumno je »Slovenčevo« besedičenje, da se pa to še bolje spozna, naj navedemo sodbo dunajske »Arbeiter Zeitung«, ki je dr. Tavčarju skrajno nasprotna in ga je na veliko veselje »Slovenčevo« prav zadnji čas silno napadala. Sodba takega lista je gotovo v tem slučaju uvaževanja vredna. »Arbeiter Zeitung« pravi: »An aaohlisben \\\rt ragen die Reden der Abgeordneten Tavčar und L6-sker hervor« in nadaljuje potem o Su k ljetu: »Nun kam der alovenisehe Ab geordnete i u k 1 j e su Wort, am gegen die brillante Rede des Abgeordneten Tavčar iu polemisie- ren H.-rr Suklje iat dafiir der passsnde Mann. Das ist ein gar strehnamer Herr. Professor an einem \Viener Gvmnas uro. slovenischer Agitator, unter der Koalitionsregierung mit der Sinecure im Sohulbuokerveriag belchnt, dann ein Liberaler, jetzt wieder ein Klerikalen der H e r r trifft allesr was e t w a s tragt. Die treffende Kritik des Abgeordneten Tavčar wollte er damit entkiliften, dass der Advo kat Tavčar fur eine V e r t e i d i -(T u n g ein Honorar genommen hat! Welche Đ olheit! Dabei musste man den verlogenen Klerikalen genau beachten. Mit dusterer Slimme enahlte er, dass jener Klient zum Tode verurteilt worden ist, dass ein Kmd zuriiokblieb, »ein einjiihriges "VViirmchen«, dessen Mutter, eben seine Gattin, jener Mann ermordet hatte. Nor so nebenbei ervvahnte er aber, dass es ein »vermogen-der bauerlicherBesitzer«, also cffenbar ein reiober Mann ge-wesen ist! Wie Abgeordneter Tavčar in einem Z\vsohenruf erklarte, bat er ftir die miibsame und zeitrau-bende Verteidigung 700 Gulden be-kommen — und das soli ein Argu ment fkr die Kongrua aus Staats-mitteln sein!« Tu se vidi, kakšen je bil uspeh dr. Tavčarja in kakšen Šukljetov! Včeraj je dr. Tavčar zopet govoril in naš poročevalec nam javlja, da je znamenito zdelal Šukljeta. Sploh je bil pa včerajšnji dan za klerikalec v resnici dan strahote. Suklje, Žitnik in Susteršič so slišali tudi z drugih strani take, da su kakor pijane muhe begali po parlamentu in iskali, kje bi skrili svojo sramoto. Lahko se reče: Včeraj so bili Suklje, Žitnik in Susteršič v parlamentu moralično ju-atifioirani. — Najnovejši prijatelj kranjskih klerikalcev. Ti naši klerikalci morajo biti že precej na kantu, da jim je dober celo — grof Sternberg. O tem človeku je ves parlament edin, da je čisto navadna baraba, vzlic svojemu plemstvu popolnoma propadel človek brez časti in dostojnosti. Ker se je ta subjekt v parlamentu surovo obnašal proti dr. Tavčarju, si je pridobil ljubezen naših klerikalcev. Da, »Slovenec* je zaljubljen v grofa Stern-berga in mi se temu nič ne čudimo, kajti — gliha vkup štriha! — Staroslovensko bogoslužje. „Slovenčeva" poročila o sta-roslovenskem bogoslužju in o tozadevnem zboru škofov v Rimu so skrajno zvijačna in hinavska. Ker „Slovenec" na tako grd način vara slovensko javnost, si štejemo v dolžnost, priobčiti informativno pismo, katero smo prejeli iz Rima od veleuglednega slovanskega pisatelja, ki živi že več let v Rimu in ima tesne zveze in znanja z različnimi v cerkvenih zadevah vplivnimi duhovniki. V tem pismu je rečeno: ^Spoštovano uredništvo! Vprašali ste me, v kakem stadiju je zadeva o sta-roslovenskem bogoslužju in česa je pričakovati. Na to Vam po svojih informacijah lahko odgovorim: Starosioven-sko bogoslužje se počasi popolnoma zaduši in lahko mi verujete, da v nekaj desetletjih ne bo več sledu o njem. Za obnovitev starega privilegija v celem obsegu s e sploh ni noben škof zavzel. Vsa prizadevanja nekaterih hrvatskih škofov so merila na to, da se ohrani oziroma obnovi staroslovensko bogoslužje v Dalmaciji, v Hrvatskem Primorju in v Istri, a tudi tod le v onih krajih, kjer je bilo svoje dni v navadi. A tudi tega niso dosegli. Mero-dajni cerkveni krogi (papež in kardinali) so pač veliki nasprotniki staroslovenskega bogoslužja, in to iz različnih nagibov: 1.) Smatrajo danes najstrožjo centralizacijo cerkve za nujno potrebno, ker so malone vse katoliške države cerkvi nasprotne in skušajo njeno moč in njen vpliv oslabiti. 2.) Sodijo cerkveni krogi, da bi se s staroslovenskim bogoslužjem ustvarila napol avtonomna jugoslovanska cerkvena organizacija. Kuriji bi potem več ne bilo mogoče, pošiljati med južne Slovane takih Škofov, kakor so Jordan, Nagi, Nakić. Flapp, Jeglič, Kahn in drugi — a škofa Strossmavrovega značaja neče Rim nikdar vec pustiti do oblasti. 3.) Va tikaii skuša sedaj na vse načine, da se približa in sprijazni z Italijo in si prizadeva na vso moč, da si pridobi zaupanje italijanskega naroda. Italijani so šovinisti in v narodnem oziru skrajno občutljivi. Za kar se Slovani ali Nemci dostikrat niti ne zmenijo, to povzroči med Italijani lahko največjo krizo. Prav posebno pa so občutljivi Italijani, kadar se gre za „provincie irredentc." Udari danes v Trstu Italijana za nho — jutri ti že grme vsi italijanski listi in parlament ima svojo debato. Ko bi papež — ne glede na to, da je sam skoz in skoz Italijan in očiten nasprotnik Slovanov — danes ugodil zahtevi glede staroslovenskega bogoslužja, kateri zahtevi Italijani strastno nasprotujejo, bi bila vsa njegova politika v nevarnosti. Njegova politika pa meri na to, da dobi od Italije kar mogoče koncesij in denarja in zato je bilo v naprej popolnoma izključeno, da bi ugodil želji južnih Slovanov, ki v cerkvi itak skoro nič ne štejejo. Tako so mi pojasnili zadevo višji duhovniki, ki so o stvari natančno poučeni in mislim, da ni vzroka dvomiti o njih besedah. Staroslovenskemu bogoslužju se koplje sedaj grob. Sami ste krivi, da je do tega prišlo. Tudi Rim je samo toliko Časa prešeren in ošaben, dokler se mu ne pokaže Nadaljne navedbe tega pisma ne spadajo v javnost. Kar nam je sporočil popolnoma verodostojni pisatelj tega pisma priča jasno, kako je »Slovenec" varal javnost glede staroslovenskega bogoslužja in kako dobro so opravili svoje delo tisti ljudje, ki smo jih imenovali rablje staroslovenske službe božje. — Kupčija v cerkvi. Fabriciranje molitvenikov je na Slovenskem cvetoča obrt, pri kateri zaslužijo naši duhovniki toliko denarja, da ne vedo kam ž njim. Poročali smo, kako je nedavno izdal špeku-lativen duhovnik nov molitvenik za šolarje in kako so katehetje otroke silili, da morajo kupiti ta molitvenik. Naš nastop proti temu početju je izdal. Deželni šolski svet je prepovedal to U8iljevanje molitvenikov in prisilil katehete, da morajo že prodane molitvenike vzeti nazaj Klerikalce je to strahovito jetilo, toda morali so se vdati. S tem so prišli v veliko zadrege, zakaj napravili so tistih molitvenikov 40.000 izvodov. A dolgo niso bili v zadregi. Začeli so s prižnioe agitirati za te molitvenike. Oni dan je v Cerknici sam dekan s prižnice opozarjal botre, naj birmancem kupijo za birmo prav ta molitvenik in z vso močjo jim je pihal na dušo, da so drugačna darila nepotrebna in da je potreben birmancem prav ta molitvenik. Cerkev je pač nehala biti hram bcžji in je postala št&cuna, kjer delajo u-hovniki kupčije z molitveniki. Pri ti priliki se je dekan tudi drugače izkazal skrbnega za — bisago. Po vedal je, da ne sme noben boter peljati več kot dva birmanca k birmi. Čssih so botri imeli kar po šeBt in sedem birmancev. Zdaj se hoče to odpraviti. Ce sme boter imeti le dva birmanca namesto šest ali sedem, je Beveda treba več botrov in čim več je botov, toliko več je — o fra. — V nedeljo ni greh delati. Tako je povedal župnik v Žabnici. In zakaj ni greh delati? Zato, ker pride ljubljanski škof Bo-naventura v torek v Zibnioo. Žup nik je rekel: »Ako bodete delali v nedeljo slavoloke za škofov sprejem, ni greh!« Tedaj za škofa delati in se truditi, ni greb; Če pa kmet mahne v ne-neljo s koBO po travi, je pa že frda-man. Dvojna mera za greh. če delaš potrebno zase, je greb; če delaš za škofa nepotrebno, pa ni greh. Radovedni smo, ali bodo napredni Žab-ničanje res šli tlako delat škofu in fajmoštru Čiku? Kakor čujemo, so že v več krajih sklenili, letos škofa ne pozdravljati, ne napravljati slavolokov itd. To je prav, to je prav moško! Škofu naj svetijo tiste zarjavele devičarice in poškienfani devičarji! — Beneficijat Bernik v Domžalah. Piše se nam iz Dom- žal: O domžalskih razmerah in izgredih se je v raznih listih pisalo, vendar če nobeden list ni omenil onega moža, ki je največ kriv, da so postali tukajšnji Nemsi tako prevzetni, da mislijo, da imajo ie tudi v serkvi vso oblast. Ta mož je naš podjetni beneficijat Bernik. Takoj ko se je tu namestil, se je lotil s veliko vnemo nabiranja denarjev za ustanovitev samostojne Župnije, kajti v tako lepem in prijaznem kraju bi bilo vendar veliko lepše pasti in striči svoje ovčice kot župnik — kakor pa kot navadni benefisijat. Kot tak je od svojih ovčio tako odvisen, da, ako se tem zameri, lahko zadrgnejo svoje mošnjičke in ker drugih dohodkov nima kot prosta darila, bi moral po brati svoja čila in kopita ter oditi. Kako izpade v takem slučaju običajni »ofer«, o tem bi lahko povedal bivši beneficijat Strupi, kateri je, ko bi se moral pričeti oznanjeni »ofer«, dolgo čakal, toda nobenega ni bilo darovat; šele na glasno vprašanje: »Ali ne bo nobenega?« se jih je dvignilo nekaj, kateri so se bali njegovega sovraštva, da so ae njegovemu pozivu odzvali in darovali. Tu bodi povedano, da je imel Strupi svoje slabosti, vendar prodal se ni. Ko pa je padlo Berniku nekaj sto krone od dveh bogato pogrnjenih tirolskih miz za ustanovitev župnije, je ta mož takoj uvidel potrebo, da se mora kakim 20 Nemcem, ki slovensko ne razumejo in sploh v cerkev ne zahajajo in tudi k nemškim pridigam ne bodo po drugega zahajali kot demonstrirat, nemško pet in pridi govat, in to na isti lepi slovenski Goričiai, katero je zgradil s svojimi žulji domačin, kmet in delavec, katere nazivljejo naši Nemoi berače. Is zapiskov Strupija in tudi svojih se g. Bernik lahko prepriča, koliko so prispevali domačini k zgradbi cerkve, pokopališča in ustanovi župnije ter notranji opravi cerkve — v gotovini in s tlako. Prišel bo do prepričanja, da bi bil dosegel svoj cilj tudi brez podrepovanja Tiroloem, ako pa so g. Bernik hoteli narediti kšeft, bi bili lahko dosegli več. Pojasnite nam, koliko od nabranih 12000 K so daro vali kranjski berači, koliko pa nem ski veljaki, da bodemo vedeli nemško radodarnost po vrednosti ceniti. Mi nolo nedeljo je žugal benefi cijat vsakemu s sodnijo,kdor bi se predrznil pri božji službi kakega Tirolca žaliti. Do tega ne pride in se kaj takega ne zgodi, kajti do surovosti in nasilnosti n»s tudi to ne pritira, da nas dušni pastir našo slovensko cerkev nemškim nacionalcem za ne kaj sto kronic prodaja. Torej Vaše žuganje in naročitev žandarjev je bilo popolnoma odveč, govorila pa bode bera in ofer vsaj pri zavednih ljudeh. — „Slovence11 in „Dručtvo i j' slovenskih književnikov in časnikarjev". Pohlevno društvo slovenskih književnikov in časnikarjev je v zadnjem času, kakor se kaže, pobožnemu »Slovencu« najhujši trn v peti. Pri vsaki mogoči priliki se obregne vanj in razlije nanj žolč svojega gneva in sovraštva. In vendar mu društvo ni storilo n ''česar zalega, — razen ako že samo njega obstanek smatra »Slovenec« za žalitev. Opetovano smo že naglašali, da je »Društvo slovenskih književnikov in Časnikarjev« nepolitično in ima v prvi vrsti Človekoljuben namen. Takoj sprva se je hotelo postaviti na nestrankarsko stališče; dokaz tega je to, da so se notice o ustanovitvi društva pošiljale tudi »Slovencu«. Toda človekoljubni »Slovenec« teh notio ni priobčil ter s tem pokazal, da ni samo nasproten društvu kot takemu, marveč da je neizprosen sovražnik vsakemu stremljenju, ki bi merilo na to, da bi se organizovali književniki in časnikarji, se emanoipovali od varuštva raznih faktorjev ter si UBtvarili krepko gmotno zaslombo. Tega si seveda ne upa javno povedati, zato napada naše društvo, češ, da je strankarsko. Gospoda, ali morete v to navesti urno en najmanjši dokaz? Ako je v vas samo še iskriva poštenja, morate priznati, da so vaše trditve grda laž in natolcevanje. Sicer pa je nam docela vseeno, v katero kategorijo nas uvršča brumni »Slovenec«, ker vemo prav dobro, da njegovi pristaši ne bodo darovali društvu niti enega vinarja, ako bi bilo naše društvo še tako pogodu šenklavškim gospodom. »Dru štvo slovenskih književnikov in časnikarjev« mrze iz dna duše gospodje okoli »Slovenca«, zato jih jezi, da se društvo krepko razvija, in tare jih bleda zavist, da se javnost zanima zanj in je tudi gmotno izdatno pod pira. In Častiti duhovni in nedubovni gospodje dajejo duška svoji jezi in zavisti s tem, da o društvu kriče, da nesramno »fehtari« To si upajo sto riti ljudje, ki sami skoro noč in dan lazijo okrog z žvenkljajočim nabiralnikom in skušajo iz ljudstva ispre-šati zadnji novec — ne morda v kake dobrodelne ali človekoljubne namene, marveč edino zato da napolnijo svoje vsekdar nenasitne žepe. Pač precejšnje porcije impertinenoe je potreba, da se dolži s take strani, ki ima v tem oziru toliko masla na glavi, »fehtarije« eminentno človekoljubno društvo, ker vabi k pristopu svoje somišljenike in nabira darove za bednega in nesrečnega pisatelja! Podravski skoro gotovo ni liberalec, no, mi tudi nismo vprašali po tem, ko je nas prosil pomoči. Naši somišljeniki so na naš poziv segli v žep in mu pomagali. Kaj ete pa storili vi, klerikalna gospoda, ki imate vsekdar na jeziku krščansko ljubezen in usmiljenje? Nič in nič! Podravski bi lahko gladu in bede umrl, ako bi se zana šal na pomoč takih poštenjakov, kakor ste vi! Fej, takšnim farizejem! »Slo-venčevim« urednikom seveda tudi ni prav, ako bi se strnilo »Pisateljsko podporno društvo« z »Društvom slovenskih književnikov in časnikarjev«, češ, da so liberalci pohlepni po denarju, ki ga ima prvo društvo. Ne maramo odgovarjati »Slovencu«, povemo pa: Dokler ne dokažete, da je samo en vinar od vsote 18 000 K, kijoima »Pisateljsko podporno društvo«, došel iz klerikalnih rok, dotlej tudi gospoda »Siovenčeva«, nimate pravice se vtikati v stvari, ki so zgolj interna zadeva društva samega! — Draga zabava. Iz Škofje Loke se nam poroča: V ljubljanski bolnišnici je umrl v torek 13. t. m. bivši nunski oče Fik. Brumne škofjeloške nune so nagnale vse samostanske šolarice v Ljubljano k pogrebu. Zameriti bi sicer ne bilo toliko, če bi se zgodil ta izlet na stroške nun. Toda bogaboječe nune so ukazale učenkam iti v Ljubljano k pogrebu na lastne s troske. To je nedopustno, da nune učenke javne ljudske Šole tako vpre-gajo za ki erikalno štafažo. Slavne šolske oblasti naj tem pobožnjakinjam, kakor tudi sedanjemu katehetu Jancu, malo bolj gledajo na prste, drugače si bodo te ženske upale še več. Ta samostan poleg ponemčevanja skrbi za najskrajnejše ponemmnjevanje deklet. Do kdaj pojde še to naprej ? — Iz Idrije se nam piše: Oaim gospodom, ki se jeze, da ne odgovarjamo na »Slovenca«, izjavljamo: 1.) Naš namen ni izzivati polemiko, ampak samo beležiti najvažnejše politične pojave. 2.) Anonimni »Slaven-Čevi« dopisniki nas ne morejo raz-žaliti; podobni so psu, ki se zaganja v luno. Po vedno se ponavljajočem refrenu »od lemenata« se nam sicer zdi, da poznamo dopisnika, ki se pri takih napadih z veseljem spominja onih sladkih časov, ko je ponoči uha jal iz lemenata jest prepovedan sad; pa dotični gospod bo nam že verjel, da bi bilo pod našo častjo, odgovarjati človeku, ki zahteva od nas, da bi bili morali za skledo leče prodati svoje prepričanje, in ki je tako zabit ali pa tako zloben, da niti najnavad-nejše ironije ne mora ali pa neče razumeti. Kdo bi se neki prerekal s človekom, ki vkljub svojim žegnom laže, da klerikalcem ni šlo za politiko, da njihovi kandidati niso bili klerikalci itd.?! 3) Da gospodom, ki smo jih ovekoTeČili s svojim dopisom, nismo delali krivice, pač najbolj spri-čuje dejstvo, da jih »Slovenec« ščiti s tako vnemo in da so bili Bami »Slovenca« strašno veseli. To je naru v popolno zadoščenje 4) Tistim, fcv terim se pa zdi nastop proti dezerJ terjem preradikalen, bodi povedano da so Čisto navadne šaiobarde. G — Občinske volitve v $0J stanju. Piše se nam : Kakor smo jJ včeraj poročali, zmagali so Slovenci J tretjem in drugem razredu, dočim so v prvem razvedu kakor lani, zmagali Nemci ženim glasom veČine. Nerasti sta hotela takrat rešiti župnik G o ve-d i Č in tajnik okrajnega glavarstva v I Novem mestu, Demscher. Mož je pat dolgo pot zastonj napravil in s svojim] izzivalnim nastopom le pokazal, kako močno sovraži Slovence, in to koti politični uradnik na Kranj, skem. O župniku Govediču bi bilo pač škoda izgubljati besede, kajti od tega splošno znanega svinjarja ni bilo kaj boljšega pričakovati. Toda tokrat se je zmotil; volilna komisija ga namreč ni pripustila k volit vi, ker se ni izkazal s potrebnimi pooblastilom. Sramotno jo je moral popihati pod splošnim zasmehom in I ploskanjem zbranih slovenskih volilcev.| Značilno je, kako je „Slovenec" prikril da je Govedič katoliški duhovniki V svoji brzojavki je zapisal samo „Go-| vedič odklonjen". 99% „Slovencevih' bralcev seveda ne ve, da je Govedini župnik. — Imenovanje. Absolvirani pravnik g. Vinko Borštner je ima. novan konoeptnim praktikantom pri| politični upravi na Kranjskem. — Na naslov c. kr. postnel direkcije v Trstu. Prva zadeva vsake poštne uprave je, da skrbi za kar največjo točnost pri dostavljanja poštnih pošiljate v, saj vendar poŠiljalci plačajo poštnino. Pogodba se pač glasi:I Plačam točno, zato d o s ta vi točno.| Za točnost pa je treba v Avstriji povsod jezikovno kvalificiranih uradnikov. To pa menda ne velja pri poštni am-bulanci Dunaj—Trst. Tu so nastavljeni sami Nemci kot ambulančni poštni| uradniki, ki niso zmožni jezika dežel, kjer jim je ambulanco oskrbovati. J e zikovno kvalificirani Slovenci, navzlic prošnji ne dobe ara-bulančne službe. To neznanje deželne-a J jezika rodi vse polno nedostatkov in| kričečih krivic pri dostavljanju, osobito časnikov in nakaznic. Tako n. pr. -j da navedemo nekaj slučajev iz sto —I se Časniki na Spodnjem Štajerskem, v okolici Trsta ter celo v Lo-gatcuin drugih krajih! mnogokrat za-vozijo, da jih adresati dobe edeu ali I dva dni prepozno. To je nečuvena ia| neoprostua hiba. — Naravuost Škodljivo pa je nepravilno dirigiranje nakaznic. Nakaznica, pravilno naslovljena v Kapelo pri Radencih je šla — v Rumo na Slavonskem, I mora vsak na slovenskem ozemlju | službujoči poštni uradnik vedeti, da je ta kraj ua Spod. Štajerskem. Ne samo, da je adresat denar prepozno dobil, moral je odpošiljatelj vnovič trositi poštnino. Ko je vsekakor za po upravo škandalozno. Kaj misli slavna direkcija, da se bodemo nemškim uradnikom na ljubo na slovenskem ozemlju učili nam od Nemcev oktroiranih sest* škili krajevnih imen ! Ta bi bila K Torej red in jezikovnim okrajem uradnike, ki so dotičnega jezika zmožni ia poznajo slovenska krajevna i uit ki so edino prava. To pravico smem* tembolj zahtevati, ker jo plačujem a — Za pisatelja Podrav- skega je nam poslal g. Andrej Urš i C, posestnik in gostilničar v II Bistrici, nabranih 5 K Iskrena hvala! — Doslej je »Društvo slov. književnikov in časnikarjev« poslalo Podravskemu od nabranega denarja 640 K. v blagajni pa se še nahaja okoli 150 K. K*r je dobil odbor poročilo, da je Podravski tako hudo bolan, da bo težko okreval, je sklenil, uvaževaje, da je s poslanim denarjem Podravski za dlje časa preskrbljen, da 89 preostali znesek zanj plodonosno naloži in se mu izplača, kadar bo zopet potreboval podpore. S tem pa seveda ni rečeno, da bi se ne sprejemali nadaljni prispevki. Ravno nasprotno! Slej kakor prej prosimo vse plemenite in rodoljubne Slovence, naj ne pozabijo na bednega Podravskega. Darila sprejema g Kasto Pustoslemšek, tajnik »Društva slov. književnikov in časnikarjev« v Ljubljani. — Koslerjev vrt utegne postati jutri, povodom velike ljudske veselice pevskega društva »Ljubljana« rendezvous, prostor vsega boljšega občinstva ljubljanskega. Odbor zgorajšnjega društva potrudil se je resno, da a to prireditvijo zadosti vsem, še tako razkošnim zahtevani osnjenih poaetnikov. Poleg izborno sestavljenega pevskega programi, BafT Daljav v prilogi! 2. Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 138, dne 17. junija 1905. jjca jako izbran spored vojaška godba. Ples, šaljiva pošta, otroške igre, arečolov, ljudska zabavali šča, kecrljsnje na dobitke itd. nudilo bode občinstvu kar največ zabave. Upamo tedaj, da ostane parola narodnega občinstva ljubljanskega za jutrišnji •j. : vse na Koslerjev vrt. — Damski komite za Prešernovo veselico tvorijo tele dame: predsednici: gospa Franja dr. Tavčarjeva in Milica Hribarjeva. Načelnice posameznim p d sekora : gospa Aurova, gospa er. Bleiweisova, gospa Dimnici , ^ospa dr. Fer jan čiče v a, m •„>. F ranke to v«, gospa Gart-nerjeva, gospa Govekarjeva, gospa Grobelnikova, gospa dr. Hribarjeva, gospa Jebačinova, gospa dr. Jenkova, gospa Juvan-Jičeva, gospa Kačičeva, gospa dr. Kokaljeva. gospa K oble r-jeva, gospa dr. K ušar j e va, gospa Leustekova, gospioa L o z a r -jeva, gospa dr. Majaronova, gospa ing. Pavlinova. gospa Pin-jsrjeva, gospa ProsonČeva, fC?P» SubiŽcva, pjspa dr. Trav-narjeva, gospa dr. Trillerjeva, ffcpr-a Z a j č e v a . gospa dr. Z b a š čikova, gospa dr. Z&rnikova, gospa dr. Zupancova in gospa Zupančičeva. — Razstava pisari j učencev obrtno-nadaljevalne šole je^ bila tudi letos binkoštne praznike v St. Vidu pri Ljubljani. Razstavljenih je bilo iz prvega tečaja (učitelj g. Gorjup) 110 listov, iz H. tečaja a (^učitelj g. A. Arko) 90 listov in iz II. tečaja b (učitelj g. A. Lenarčič), katerega obiskujejo prostovoljno sami absolventi obrtno-nadaljevalne šole, 45 listov in 30 lepih detajlov iz prostoročnega, geometričnega, konstrukcijskega, projekcijskega, strokovega risanja in risanja po naravi. Toliko listov -e bilo pa strokovnjakom še na razpo- _ uje v mapah, ker je prostor pre-Tsajhe^ da bi se mogli vsi razstaviti. Zanimali so strokovnjake zopet najbolj detajli, t. j. v naravni velikosti risani rski, kljucarski in drugi objekti, ob katerih se učenci za praktično življenje največ nauče. — Razstavo je obiskalo mnogo domačinov. Pa tudi iz drugih krajev, osobito iz Ljubljane, so prišli razni prijatelji šole, Četudi je bilo vreme jako čmerikavo. Med temi so bili gg. deželni šolski nadzornik Fr. Leveč, ravnatelj umerno-obrtne strokovne šole Iv. Sobic, podobar Zv. Vurnik iz Radovljice i. t. d. — V to šolo se je vpisalo 1*37 učencev, od katerih je koncem leta ostalo še 144 in sicer v pripravljalnem tečaju 70, v I. tečaju 31, v II. a tečaju 19 in v II. b tečaju 24. Pri pouku je bilo povprečno vselei navzočih 89' 0. Napredek je bil tudi precej povoljen. V pripravljalnem tečaju, kjer se zbirajo acenci od vseh vetrov in je bilo med njimi tudi nekaj analfabetov, je bilo sposobnih 35 in nesposobnih 35. Avl. letniku je že bilo sposobnih 25, nesposobnih pa 6, v II. letniku a sposobnih 18 in nesposoben 1, a v II. letniku b vseh 24 sposobnih. Dodamo naj še, da je bilo izmed 144 učencev 108 mizarjev, 16 ključarjev, kleparjev in kamnosekov, 14 krojačev, Čevljarjev in sedlarjev, 5 kovačev, kolarjev, sodarjev in 1 mesar. — Nov zdraviliški zavod. M'nali teden se je otvorsl nov zdraviliški zavod »Hvgiea«, čigar ustanovitev se je splošno pozdravila z veseljem, ker odgovarja davni in j&kc občutni potrebi. Zavod je nastanjen na Elizabetni cesti v posebnem poslopju tik Jozefinuma. Prirejen je elegantno in z vsem konfor-tom ter je opremljen z najmodernejšimi aparati. Zdravljenje se -vrši na hidropatiČen ali eibktropattčen način, s kopel mi električnih Inči, z električnimi sadnimi kcpeim:, s kopel-&i s tekočo ogljikovo kislino, s noaBažo itd. Zavod ima seveda zdravniško vodstvo. Novi za^od je za Ljubljano važna zdravstvena prido-b.tev in zato opozarjamo nanj občinstvo. — Veselica šišenskega »Sokola" z Javno telovadbo, i i se vrši v nedeljo, dne 2. julija na Koslerjevem vrtu, se v slučaju neugodnega vremena prestavi na naslednjo nedeljo. — Na Golico I Glavni oddelek ^letnikov odhaja k slavnostni otvoritvi Kadilnikovekoče jutri v nedeljo z vlakom ob petih zJntraj. Planinci in prijatelji planin-6ta, udeležite se mnogobrojno te Javnosti. — Slovenskega planinskega društva podružnica za kranjski okraj vabi člane po dru ž ^ce k slavnostni otvoritvi koče na Go-toci, ki bo to nedeljo dne 18. t. m. pdhod z vlakom v nedeljo zjutraj ob 0 nri 48 m. Ob 11. uri dopoldne bode n* vrhu sv. maša. K otvoiitvi pride, kakor Čujemo, veliko število koroških Slovencev, kakor tudi drugih članov in Qpamo, da bo tudi naša podružnica, *akor dosedaj, vrlo zastopana. V ne-^jo, dne 25. t. m. ima odbor po dru ž-^ce v zvezi z osrednjim odborom na Stolu ogled radi stavbe podružnične koče. Člane, ki jih stvar zanima (po- hitelo se bode tudi na vrh Stola), vabimo najvljudneje k pridružitvi. Odhod v soboto popoldne z vlakom ob 4 uri 54 m. Na praznik sv. Petra in Pavla je izlet na Višarje. Odhod v soboto popoldne z vlakom ob 12. uri 38 m., komur pa bi o tem času ne bilo mogoče, naj odide z vlakom na večer ali pa s po-nočnimi vlaki. Dotičnike, ki bi želeli prenočiti, prosimo, da v svrho naročitve prenočišča to prijavijo društvenemu predsedstvu ali tajništvu do nedelje 25. t. m. Pri neugodnemu vremenu se poslednja dva prijavljena izleta opustita oziroma preložita se dan preložitve prijavi pozneje. — Umrl je v Hotederšici pri Logatcu g. Rado Plečnik, večletni gospodar dručtva »Naprej« v Gradcu. Pokojnik je bil krepak značaj in zaradi narodne zavednosti med graškimi Slovenci spločno priljubljen. — Društvo učiteljev in šolskih prijateljev okraja logaškega je izvolilo za častna . . . , „ „ 1864 .... a tiisk* .... 0 zem. kred. I. emisijo n n n *!• m 9 ogr. hip. banko . „ srbsko a frs. 100'— s turško..... dasilika srečko . . . Kreditne 9 ... Inomoško m • • . ILrakovsk« „ Ljubljansko B Av-t. rud. križa , . • . Ogr. mm . • • Rudolfovo s 8aloborška „ , . , Dunajsko kom. 8 . . . Delnic? Južno železnico .... Državne ieleznie« . • Avstr.-ogrske bančne delnioo Avstr. kreditno banko . . Ogrsko . ... ZrvnoBtonak« „ Premogokop ▼ M o« tu (Brftx) Aipiuske montan .... Praške šel. iudr. dr. . . . Btma-Marany1..... TrboTlJske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbo . Češko sladkorno družbo , . Vavlnte. 0. kr. sekta...... 10 fraaki....... SO marke....... Severeigne...... Marko........ Laiki bankovtl..... KubUi......i . D«larJI........ I Oftuar I 100-40 10030 100-50 119-60 97-50 1 117-70 99-60 10060 100- -101*40 100-^5 loo-as lUl-15 107 65 100-50 100-60 10005 ; 100 — 100-76 99*— 99*60 j 319-15 I 101 — l| 191 H 293 60 168 25 I 304 — I 80350 27-2 75 104-142 25 la-tt 482 50 89-«6 — 57 — 36- -«4--74'bO U5 — 8*. 60 66S --164 I 778 50 »40 ft4> 627 50 2654 550 60 273— 577 — 169 - 11-32 wn 18-48 11-96 1173» 9650 252 87 4-84 100-' 100- 50 100*74 119-80 97-70 117*14 101- 101- 60 100- 102- 40 160*44 1JU'6j 102-15 10865 101-50 100 8C 101— 101-101-75 100'- m*s4 1C*2- 194-Jo 29j H I 7il OS 1 ni .3 aio -S0i» M 274 75 109 ki 143 tb *7 H 492 50 83-60 97-71— 68'-37- 81 - tbd — af*ai •64'-" 66>-" 77:' 5-146-60 Iti«- rjrM 551 60 276 -5S3 -172 11 1915 13-M 24-04 117*52 »&7l 153 5— Žitno cene v Budimpešti Dno 17. junija 1906. Te>i Plenica Bi K« Ovos oktober . , oktober • . Jniy . . maj 1906 . oktober 1906 100 kf. 100 . 100 . 100 , 100 . 157« 127« 1504 lit« 11*10 Nespremenjeno. tfeteorologično poročilo J Čas "3 opazo-B van i a Stanje barometra v mm Vetrovi Nebr 16 S- EV- 17 7.rj. S pup 7323 731 3 729 4 161 12 7 254 brezvetr. bL svzh. p. m. jzah jasno megla jasrjo Srednia včeraiSnja temperatura: 18 6' ^rnialG- 17 91 - Padavina 1*9 mm. Zahvala. Za mnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda Viktorja Naglasa za lepe darovane verce in za mnogoštevilno časteče spremstvo na počivališče dragega pokojnika, se vsem prijateljem in znancem naj-presrčnejše zahvaljujem. V Ljubljani, 17. junija 1905. 1944 Jelka Naglas. Zahvala. Zamenljive izraze sožalja, krasne vence in obilno udeležbo pri pogrebu našega ljubljenega Andrejčka izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem, posebej Se preč. :uhovSčini, p. n. gg ravnatelju in profesorjem na c. kr. višji realki v Ljubljani, učiteljskemu osobju v Ribnici, rajnikovim součencem in ribniškim tržanom srčno zahvalo. V Ribnici, 15. junija 1905. :-25 Rodovina Podbojeva, naravna alkalična kislina j najboljša zdravilna in osvežujoča pijača, I ki se je vedno dobro obnesla pri želodč-I nih in črevesnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja, in jo priporočajo naj-, ;-:čnejši zdravniki kot bistveno ;pocx-] xrf.r-a.lri.© sredstvo pri Karlovovar-skih in drugih kopalnih zdravljenjih, kakor tudi po rabi teh toplic in za na-daljno zdravljenje. 3891—1 ani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Patru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih ecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Kdor išče službe al] hoče premeniti, kdor je \vmwd,xt služba, naj se obrne, naj bo moški i ženska, od tukaj ali od drugod, na Cone. I. Spez. Stelfenvermittlungs-lnsti-tut OLOUHY v GRADCU, Hans Sachs- gasse štev. 5. 1941 Priložiti je znamko za odgovor. konja za vožnjo sta naprodaj. *^|a*§ Vpraša naj se na Rimski cesti št. 17, I. nadstr. 1937 Proda se malo rabljena 1. mize, stoli, naslonjala, obešala in drago. — Blago se lahko ogleda v Ljubljani, na Dolenjski cesti, nasproti Pjankarja._1946 Razglas. Podpisano društvo išče čLsLCSurjSL. Plača 1080 kronjinjl20;kron za stanovanje. 4r«3 ,4 Prosilec mora biti star 24 let ter zmožen v govoru in pisavi slovenskega ter vsaj za silo tudi nemškega jezika. Prošnje z izpričevali dosedanjih 8lužb je vložiti do 10. julija t. I. društvo. Zakupno društvo za ^užitnino za okraj Lož 3 dne 16. junija 1905. mm\ I9i5-i Al. ZnidarŠiČ, reprezentant. (vdor trpi na padavici, krčih in drugih živčnih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zsstonj in poštnine prosto razpošilja pri v« Setivvanen-Apotlaelte t ruEil&ftirt a. Ifl. 1600—5 Otročji voziček na 3 kolesih," dobro ohranjen, se po nizki ceni takoj proda. 1927 Vpraša se na Žabjaku w trafiki. s skladiščem 1911-2 je 8 1. novembrom za oddati. Fani Bilina Židovske ulice 1, I. nadstr. Naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela prodajalno kjer je bil dosedaj g. Anton Zavodnik kot kompanjon, na svoj lastni račun. Za mnogobrojni obisk se priporoča 3X*arija Kregar 1920 trgovina mešanega blaga v Bohinjski Beli štev. 9. Cunard-LIne. Prv* direktna brzoparniška vožnja Trst—New-York in nazaj. Oceanska vožnia R dni. Izvrstna domača hrana, pijača in 100 kg prosto prtljage že od Ljubljane. Najpripravnejša in se*iaj najcenejša pot iz Avstrije v Ameriko. Radi pojasnil in šifkart se je obrniti na „glavno agenturo Cunard Line v Ljubljano, Nova ulica 3.14 blizu kavarne ..Evropa"). Cunarđovi brzoparniki I naj se ne zamenjuje^ z drugimi iz Trsta počasneje vozečimi parnikL 3633 — 27 Odda se črez 700 hI. belega, rumenega ali črnega vina postavljenega na vsak kolodvor v lastnih sodih po 16 kr. liter. Plačljivo v Štirih mesecih ali v 30 dneh z 2°/0 odbitka. — Vinski trgovci in gostil ničarji se vljudno vabijo na to izvrstno kapljico in se prosi naročila in vprašanja pošiljati pod naslovom: „K. N., Spodnja Šiška" poste restante. 1947 Bottger-ja podganska smrt za popolno pokončanje vseh podgan, struf i prosta za ljudi in domače živali, a 80 vin., in 120 vinarjev se dobiva 3amo v deželni lekarn! ,,§»rl CTarlJt po-iii jajc nj" -VI. l.4MiMtf-Uu In v lekarni l hal (i pl. Irnkiit/.-}« v IJublJanl. Z uspehom podganske smrti sem bil jafco zadovoljen. Po prvem nastavljenju sam naSel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo. Schvreinfurt, dne 11. tebr. 1899. 054—20 aLi« Ueeii^ mlekarija. ' i f m m m RISTOFLE Jtin namizna #redje J'riz turno nmt boljši posrmbrfn*. NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In 6AJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. 8318-25 E4io aadomeatlli za pravo man. Specialni predmeti za hotele, re •tavracije in kavarne ter na pen-aiona, aneaaže itd. C. in kr. dvorni dobavitelji GHRISTOFLE&Cie. DUNAJ I. OPERNRINO 6 (ZtElNZIOHSHOF). IlnstrATABl r«B*rnlk tulil]. Pi ml iisin mtipiiki-inJiJalcI. trn j»«iW« priftaoitt ■••ij« vil ladtlki p* Img »▼•r»iik» niak* i* um« C H R 1 ^ i.Oi'l.L -C7ravdlno d.o*voljaiza.a\ že 15 let obstoječa najsterejSa ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. FLUX Gosposke ulice št 6 1935 prlporoea lam namriea le holjcie službe iskajoče vsake vrste za IJ ubijano In drugod. Potnima tukaj. — I¥atanene|e v pliarnl. — Vestna ln kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. Večja gostilna se išče v najem ali na račun. Ponudbe upravništvu „ Slovenskega Naroda". 1930—1 1938 1 ^Za vsako rodovi no važno Jilustrovano knjigo o premno-igem blagoslovu z otroki raz-|«oIUja s prepisi vec tisoče** Laahvalnih pisem Ujno za \oo h v avstr. znamkah eospa A. 14 A fT PA kS Berolin S. W. 220. niadenatraese 60. . 500 sežnjev bukovih drv lepih, suhih, po 60 ctm dolgih Je> naprodaj Kje, pove uprav. „Slov. Naroda". Mreže' za otroške posteljice v raznih barvah kakor tudi vsa druga slična dela izvršuje po najnižji ceni Aleksander Valj a vec ■b;* Tr#asl>ii cesti &*• 7. o to <2V. Gospodična, stara t9 let, izobražena, j Č6000 h^ron vrednim premoženjem na deželi se želi se-snaniti j gospodom 25—30 let starim, ki bi imet stalno službo. Le resne ponudbe do 30. t. m. pod šifro „Mladost" poste re' Stante Ljubljana. 1943 Za naročila zadostuje dopisnica nakar pridem osebno na dom. ~*SMI 150 hektolitrov belega vina večjidel traminca in rizlinga iti 20 hektolitrov črnega vina iz leta 1904 prodaja Ivas, Potočnik gražčinski oskrbnik v Zagrebu, Zrinjski trg št. 3, palača Burattl. 1929 1 99 Romulus" napol svilnat ileinili s pristnim v blago vtkani m napisom ..Komiiluti". 3664—18 99 Remus" dežnilc iz čiste svile, popolnoma neotežene J'nsten samo z napisom ..l£eFttus", vtkanim v blago. Ceno, elegantno, lahko, nepremoč-;jlvo. Se ne trga po gubah. V Ljubljani jih prodaja samo Josip Vidmar, izdelovalec dežnikov, Stari - trg. - Tamkaj tudi preoblačijo dežnike z blagom ,.Romulus" in ,.Remus". X Samostojnega zaslužka, neodvisne eksistence si žele mnogi. Kako to lahko dosežete tudi z najmanjšimi sredstvi, izveste lahko brezplačno, če takoj pošljete po dopisnici svoj naslov. Dokažemo lahko mnogoštevilna priznanja iz vseh krogov. Naša prvotna firma posluje že 25 let, torej se Ie z zaupanjem obrnite na liidtiatrlevterli Menennlrteai pri Dunaju in zahtevajte takoj brezplačno katalog. 1931 3zvir moči za vse, ki se čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je | ^atiatogeti ki ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela. I dobiva se po lekarnah in*drogerij ah." Brošure poSilja gratis in franko Bauer & Cie, Berlin S W. 48 Generalni zastopnik za Avstro-Ogrsko C. Bradv, Dunaj, I. Fleischmarkt 1. PO C. kr. priv. tovarna za cement Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah J) ri poroča svoj pri po znan o izvrsten M*ortlaad — cfiammt v vedno ednakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glodć tlakovne in odporne trdote dalee nadkrlljujorl dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno. Priporočila In »pričeval« raznih uradov in najslo v ito j B ih tvrdk so na razpolago. Centralni urad: nin-u Dunaja Iv M*aiaclixill£aLiisti-8sse O. Za pomoč v hiši in v proda-jalnici se sprejme takoj dekle v lahko službo na deželi. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 1834-3 Denar za ranžiranje. za vse častnike, vse uradnike, vse stanovske osebe. Najkulantneiši pogoji in najnižje obresti. Prikladno odplačevanje v 60 do 160 mesečnih obrokih. Brez stroškov in hitra reSitev. Najvišji zneski na obresti, užitke in založene denarje. Natančna vpraSanja v nemSkem jeziku s poštnino za nazaj pod šifro ,,Bolide Geldquelle 9" na anončno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj l., Ro-tenturmstrasse 9. 1766—4 Izvežban 1857—3 Metalec lerje? želi priti v službo h kakemu trgovcu te stroke, toda le na deželo. Vajen je v izdelovanju vseh likerjev. — Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda", H!isa z gostilniško koncesijo, pri pravua tudi za trgovino, se odda v najem v sredini trga Senožeče. Natančneje pove Franjo Sbrizaj v Senožečah. 1882—3 Lepa vila v JPofsitojiai im protlivj. PojasniBa daje odvetnik F. Piki v Postojni. 1859-3 -'r^t? i fej Cstanovlieno leU 1842. U ^^K05LIKflRJ/1. SUKAKJA aJ J BRATA EBERLl £UUBURMR, ^^"LV = *N V^Tl - Telefon It. 154. - ^/ h^J-%\JZ za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah F. HIT"! 1433 7 'ed. škofijo št- 20. Zunanja naroČila se točno izvršujejo. ^epremorlJI\ I pla SCI iz orig. "angl. dvojnega blaga iz ovčje volne J. ^lilllljt'MI \ lo-i» m pa 1922—1 gumijevi plašči vsake vrste za fOMpode, dame ln otroke. Vzorci, cene in navodilo z\ mero z obratno poŠto. PAGET & Co. llunaj, I Riemer^as^e 13. Čudovita novost! 325 komadov za 2 gld. Krasna ura z lepo verižico, točno idoča, za katero se daje dveletna garancija; zelo lepa laterna maglca z 25 krasnimi podobzml, zelo zabavno; i zelo elegantna broža najnovejše oblike, 1 lepa kravatna igla s simili briljantom, 1 krasen koli je iz ori en t. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin usnjat mosnjiček, jako elegantni nastavek za amotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-zlatih mansetnih in 8rajčnih gumbov s patent, zaklepom, 1 ff mklast žepm nožek, 1 ff. toaletno zrcalo, belg. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in Se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebojev hifii zastonj. Krasnih 325 komadov a uro. ki ie sama tega denarja vredna, po&ilja proti po&tnemu povzetju za 2 gld. raz-posujainica S. Kebano, Krakov mt. 9tS. Ako ne ugaja, ae denar vrne. 1933 Mnogo priznalmh piaem. Jeller-USa JtUTO Pod to znamko zavarovalni Fellerjev rastlinski esenčni fluid je, kakor razvidno iz zdravn. priznanj in 60.000 pismenih zahval, izvrstno lečilo in domaČe zdravilo za lajšanje in zabranitev bolezni, posebno hvaljeno za pro-tinske in revm. bol., bodenje, trganje, glavobol, zobobol, bol. v prsih, vratu in križu in za druge iz preh. nastale bolesti, nepril. krča in nervoz. 12 m. ali 6 dvoj. stekl. franko 5 K. PoSilja: E. V. Feller, Stubica, Elzin trg, Hrvaško. 59 19C8—3 Sprejme se prodajalk v manufakturni stroki dobro izvežbana, pri 5 kron in več zaslužka na dan! Družba pletilnih strojev za domače delavce. Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddajenost ne škodi nič in blago prodamo mi. THON. IX. WHlTTIOB &: Co. Trst, Via Catnpanile 156. 1907-2 444 1B čistilno sredstvo * za vsako boljše obuvalo. Rumeno in i-mn. Posebno priporočljivo za čevlje iz boxcalfs-f os-caria-, chevreaux- In lakovega usnja. Dunaj XII. 1. Orni gaV Pazite na tvorniŠko znamko. ■-♦-* o- m m -a ni stroji. ra-gomljn v proracunjeuem znesku 7000 K po zmanjševalni dražbi na licu m^t* v Dragomlju. Načrti in proračuni leže na vpogled pri županstvu v Domžalah. Ponudniki imajo položiti 10% na prevzeto delo spadajočega zneska. Delo se bode oddalo skupno. Cestni odbor za kamniški okraj dne 16. junija 11)05. 1939-1 Načelnik: J o s. Moćnik, vina doba Samo "TPH -TIN G zamori vse stenice z zalego vred in vso drugo z=z^=z==z=: mrčes. — Povsod naprodaj po ti: v */n lA in 5 literskih steklenicah ceneje. Brizgalka Glavna zaloga v JLj ubijani. Anton Kane, drogerija. 177 ———— Draga sredstva odločno zavračajte! .........—. Ces. kr. avstrijske 0 državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod Iz voznega x©o.a» Veijaven od dne 1. junija J 905. lets. ODHOD IZ LJUBLJANE ju?, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči oso Tlak v TrbH Re!>ak, Celovao, Franzensfeste, inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selithal š Aniset -Solno^rad, čas Ki^;- -Reitiii <• v Sicyr, a hinc, na Dunaj via Amstetteu. — Ob 5. nr. zjutraj osobni vlak v Trbiž od 1. .uuija do tO. septembra ob nedeljah in praznikik. — Ob 1, nri r &jutr>*j osobui viak v » bol, Beljak. CeJovec, F, aazensteste, Ljubno, Daaaj, ta Seli i v Solnograd. Iaomost, čez ..e:fling f Luic, Budejevice, Plzen. Mariji^^ are, Heb. Frincove vare. Karlove vare, Prago, Lipsko, ^ez Amstettcn na Our.ai. — Ob 11 ,iri 44 m dopoldne o»obm vlar v Trbiž. Pontabel. Beljak, Celovec, Ljubno, Selzr-ial, Dunaj, Rolnogiad, Ženeva, Pariz. — Ob 3. ari 15 m popolne osobni vlak v Podnart-Kropo, s;trao ob nede praznikih. — Ob 3. on 68 b popoldue eaobm vlak « Irbiž, Beljak, Pontabelj, CtJovce, Pn» zensfeste, Monakovo, Liabno, i?«z Klein ReHiug v Stefi Lhic, Budejevice, Plzen, Marijino vare Heb, Francovc vare, Karlove vare, Ptaca, Ljubljana-Linc-Praga iuektni voz i. in 11. r :: Lipsko. na Dnnaj ?ez Amsfetren. - Ob 10. un po _o^'* osebam rlak v TrbL*,, Beljak, zensfeste, inomosi, Monako v*-. (Ljubljana-Monakovo direktni ?oz I. in D .-az^eda^ PROQA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ot 7. on 17 m Zjutraj osebni vlak f Novo mestu, Stražo, Toplice, Kočevje, cb 1 uri 5 m pop. i-totako. — Ob 7 uri * a zvečer » Novo mesto, Xwć>vje, — PRIHOD V LJUBLJANO jv&. kol PROGA IZ TRBIŽA Ob ari i 3 m s;utraj oeobu viak s Dunaja Čez Auisrt^tpn, ifomkovo ;Mouakovo-Lju diickt. voz I., II. raz.). luomobi, Franzensfeste Sclaograc Line, Sieyr, Au-see, Liubuo, Celovec, Beljak Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbža. — Ob 1: •. 10 ui dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijne vare. Prago (Praga-Liiu ljana direktni voz I. in n. razreda), Plzec, Budejevice, Bolaograd, Lino, 5teyr, Para Ženevo. Curib, Bregenc, Icoiaost, Zeli oh )ezeiii, Len.i-Gastcin, Ljnh'.o, Golovec, Mnoho: Pontabei. — Ob 4. tr 29 m popoldne o^bui vlak z Dunaja, Ljabna. Selzthala, B Celovca, Monakovega, Ir.cmosta, Franzeususta, Pontabia. — Ob 8. ari 06 m zvečer osobni vlafc z Dunaja, Lipskega Prage, Franzensfeste, Karlovih vaiov Hef>a. Max. vacov, Plzna Bndejt Lines. Ljubna, Beljaka Celovca, Pontabia, vez Se^thal od Inomosta in S^luo<:iada. — Ob uri 5 m zvečtr iz Lesec Bleda samo ob nedeljah in praznikih. — Ob 10 uri 40 m z osobni vlak iz Trbiža od 1. junija do 10. septembra ob nedeljah in praznikih. - PROGA Q NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni viak: . Ob K ari 44 m zjutraj osobni vlak bi No «rega mes^ » Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Tooii*. Noviga me^ta. Kočevja in ob 8 nri BI x. frvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. tt 96 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. nri 10 u zvečer. — Ob tO iri samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V DGBUANO drž. koi IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 4^ m ziutraj, ob 10, uri 69 m dopoldne. o'o 6 uri I Ob 9. uri 65 m ^onoči aamo ob ^edeliah in praznikih. — Sr&dajee^r^prjki čas 'e za j>red iriajaiiiilli časom v Ljubljani 1 HJdravliške stiskalnice Zlata svetinja Szegedin 1899 Zlata svetinja Budapešta 1899 Zlata svetinja Požun 1902 Za hidrav- liške stiskalnice izdelujejo in za vinski in sadni momt za velik obrat z eno ali dvema prevoznima košarama. Stiskalnice za vino, sadno vino in sadni sok a gonitvijo na roke s pritiskom Herkulcs. lesena ali železna gonitev. Mlini za sadje in grozdje, robkalni stroji in sušilni aparati za sadje. razpošiljajo kot 3pecijaliteto najnovejše konstrukcije Ph. Mavfarth & Co. 1942-1 Dunaj, lil i Specijalna tovarna strojev za vporabo sadja. Z Iluatrovani katalogi gratis in franko. Prosim za skorajšnja vprašanja. - R4S Velifc uspeh proti parnim lokomobilom! Bernhardtovi petrolinski lokomobili in motorji delajo za polovico ceneje nego parni stroji in jim ni treba iz-prašanih strojnikov, za postavljanje ni treba koncesije, obrat je popolnoma varen, brez vsakega dima, brez saj in duha. Naprave za sesalni plin od 10—ICO konjskih sil v popolni izvršitvi. Obratnih stroškov 2—3 vinarje za vsako uro in konjsko moč. Več prospekti tvornice, za motorje in stroje G. BERNHARDTs SOHIME a?l Vt.S. XII., Kelionbrunnerstraiiee 193/«« f roda se vsled bolezni male rodbine obče znana dobro idoea trgovina tikoma farne cerkve z veliko okolico, ustanovljena leta 1870, 2 velikimi skladišči) dvema filijalkama in pekarijo. Naprodaj je tudi posestvo s dvema hišama od kojib glavna je posebno lepo zidana in prostorna, ter se v njej nahaja glavna lepo urejena trgovina. — Kupi lahko vse skupaj tudi kaka družba. — Keference so reflektantom na razpolago. Vec se izve pri lastniku 1SU_4 T. Mlekužn, Stari trg pri Rakeku. Najcenejša pot za zdaj!! eđ erpen dražbe pri weuj CJCrR pošteni m * x snažni postrežbi. Natančen zanesljiv pouk in veijavne listke Hitra in varna vožnja z moderno opravljenimi novimi brzoparniki te sobdne dobite v 86 v—14 pravo c Vaderl Kolodvorskih ulicah št. 41 ~— od južnega kolodvora na desno.- zastopstvo ,,Rdeče zvezde"1 Fran Dolenc« V našo pisarno pridite za gotovo vsaj v torek dopoldne, da prestopite asno na barko v soboto zjutraj". Naši parniki — Fmland, Kronland, and, ZeelaDd — vozijo do New-Yorka sedem dni. To je pribito. Vliudnost, snaga in zdrava hrana je na njih pri nas prvo in zadnje. .—_ mmSm FRANC STUPICA v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. 1 = zraven Figovca = trgovina z železnino, poljedelskimi stroji in špecerijskim blagom priporoča Pcrtisisi is lm csment, železniško sine in traverze :i oboke štorjo za strope, stresni klej, izolirne plošče, razne štedilnike in peči, kovanje za okna in vrata, kovanje za okna „Patent Avstrija", železno, počinjeno in cinkasto pločevino, mrt-že za sejanje peska, mrežo in bodečo žico za ograje, ter vse druge stavbne potrebščine, vodne žage, samokolnice, nagrobne križe, tehtnice in Uteži. Orodje za mizarje, tesarje, kolar je, kovače in ključavničarje. m fnn Navadne in stranske (Fliigel) pumpe za vodo, pumpe za gnojnico, železne, počinjene in svinčene cevi za napeljavo vode. H*OČke za mleko, stroji za posnemanje mleka, oprave za mlekarne, lične kletke in razna kuhinjska oprava. Velika zaloga Slamoreznic, mlatilnic, gepeljnov, čistilnic, trijerjev, preš za grozdje in sadje, strojev za košnjo, plugov in bran. Plahte za vozove, svetilke za kočije. Poljska semena, poljski mavec, svetovnoznani redilni prašek za živino, korenine in fibris za izdelovanje ščeti in čopičev. 928—13 Vedno sveže špecerijsko blago in ra^ne rudninske vode/ A. KUNST 4 i 3 LJubljana rSidoTrelce ulice -=fc. Velika zaloga obuval lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno ne Izbero. VsakerSna naročila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se ahranjajejo in saznamenujejo. — Pri zunanjih naročilih blagovoli naj so vzorec vpoalatt. ► ► ► ► 1 i o i e i 09 m mumm ca CD ~* Spredaj ravna oblika, ne želodec, priporoča v največji izberi Alojzij perschć v Ljubljani Pred škofijo a«. 21. i i i Uftanov-lieno leta 1842. i c i i 4 Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov. -H Električni obrat. H— Brata Eberl Prodajalna in komptoar: Miklošičeva cesta št. 6. Delavnica: Igriške ulice št. 8. Pleskarska oojstra c. kr. drž. Id c. kr. priv. Jož. želez. Slikarja napisov, Stavblnska in pohištvena pleskarja. Velika izbirka dr. Schoenfeld-ovih barv v tubah za akad. slikarje. Zalojra čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štedilnega mazila za hrastove pode, karbollneja Itd. Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanje sobnih tal pod imenom „Repldol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestn in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah. J I i i i i i i i I Sušnih ostankov veliko v zalogi. Za padalu ii t poletno sezono se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom HUGO IHL I xxxv Ljubjani x x x ^ vŠpitalskibulicahit.4. Vzorci na zahtevanje poštnine prosto Cementna zarezna strešna opeka iz portland cementa in peska. Streha prihodnjosti. Patentirana v 30 državah. Trpežnejša In bolj lahka streha kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz Ilovice. 26 Edini i z d e 1 o v a t e 1 j za Kranjsko JANKO TRAUN IzdelovatelJ cementnln Is Olince pri Ljubljani, »gJ Prodaja vina poceni. Zaradi potrebnega izpraznenja kleti proda vlastelinstvo Dubrova, pošta Krapina-Toplice na Hrvaškem, vse vino lastnega pridelka, oko^i EOO hI čistih nepokvarjenih belih vin najboliše kakovosti iz leta 18^5 in 1904. po najnižji ceni in opozarja na to ugodno priliko zlasti gostilničarje. Odda se ga najmanj 8 hI skupaj. Prodana vina se postavijo brezplačno na rogaški kolodvor. VpraSanja na gorenji naslov 1637—9 Zaradi drngega podjetja opustim svoj'o manufakturno trgovino in bodem odslej razprodajal po čudovito znižanih cenah vse v trgovini se nahajajoče predmete suknenega modnega in perilnega blaga, platno za rjuhe, najboljše cvilhe za matrace, kovtre, koce, preproge i. t. d. S spoštovanjem 143-25 Franc Dolenc v Ljubljani, Stari trg št 1. ^ ^ % HLODI 2g Nova parna žaga v Ljubljani kupuje, začenši od 15. maja t. 1., hlode po Bledeči ceni: hlode od 25 cm debeline naprej po K 28 Hrastove Bukove Jelkove Smrekove Borovčeve „ „22 dolgest od 2 metra naprej. Cene se razumejo za kubični meter franko kolodvor Ljubljana. Za daljša pojasnila blagovolite se obrniti na Antona Vcglieiighl V IJlllllJaill. 767-19 j) 24 „ .. ao „ t) 30, 25, 14/ 13, m 16, J 15, 16, 15, Novi modroc „Sa ni t as" pri snaženja. tu peresih" Navadni stari modroc pri snaženja. ki se lahko snažijo zračijo in popravljajo ima vedno v zalogi ali pa izvrši po naročilu 127—25 Dragotin Puc proprogar in tapetnik Dunajska cesta 18. Ljubljana Dunajska cesta 18. j3 ima najlepši seučnati vrt v ljubljanski okolici, lepo lego, krasna izprehajališca po gozdih in po ravnem in za nedeljske izlete v bližini Ljubljane najpriprav-nejši kraj. Pot čez Golovec preko Orlega na Lavrieo je prijateljem pešhoje zelo priporočati, ker se nudi izletnikom Da tem zložnem potu najlepši razgled ua vse strani. DoleDJska državna cesta na Lavrieo je najboljša v okolici in vrlo porabil.', za kolesarje in izvoščke, za ekvipaže in za pešce. Na Lavrieo je pa tudi jako ugodna železniška zveza ter stane vožnja od dol. kolodvora samo 20 vin. Vlak pribaja ob polu 2. popoldne na Lavrieo in odpelje v Ljubljano ob 8. uri in 13 minut zvečer. Za vožnjo nazaj se dobi tudi omnibus, ako se oglasi 15 do 24 oseb. — V Lenčetovi restavraciji na Lavrici, ki jo vodi restavraterka Antonija llink se dobivajo dobra okrepčila s fino pijačo in jedili vsakomur se pa mora na bip priljubiti prijetno bivanje na prijaznem gostilniškem vrtu in tik njega se nahajaj-•čem logu pri dobri kapljici finega vina. 1867—3 Vsem izletnikom, ki nameravajo ob prostem času poleteti kam v okolico, zlasti rodovinam in drugim družbam bodi toplo priporočeno — letovišče Lavrica. •k •k Upravno premoženje: K 7,024 718 89. Hranilne vloge; K 7,651 91541. KuBa S ^ * ■ ' _ • ■ % u \ i* i Denarni promet: K 32,039.761-84. Rezervni zaklad: K 12087815. regi s trovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni hiai na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 4I|2°|0 brez o«lt»ltfea» rentne^a -» M^mim m^Lmm 4^Ea> ^^Efc Jb^BEi J^EBi tit rn tj? Ttz tn ti? tj? ti? ti? ti? ti? ti? ti? ti? Ivan Jax in sin i v Ljubljani, Dunajska cesta 17 I priporočata svojo bogato zalogo •,fi\' glasbenih avtomatov m pisalnih strojev. -«=ao£x2- -a^c^. -o®o -a^o- | reliko zalogo ■ ■ ■ I za dame gospode \ T9. kravat za gospode toaletnega blaga dalje SSetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd. iz najbolje renomiranih tovarn priporoča Alojzij Persche IO ubijana 25 Pred škofijo št. 21. *> I* A o M 3 O •H S i. N e i o 3 r 1916-1 V petek po Sv. Rešnjem Telesu, dne 23. Junija 1905, do. poldne ob 8. uri se bodo stavbišča, travniki, njive in gozdi pokojnega g. Antona Povše (Anžoka) Iz Sp. Šiške hiš. št. 9 Da lici mest< - prostovoljno razprodajah. 1758-6 rančišfeOTri (Franzensbad.) azni. MUDr. EMIL OLIVA, em. asistent klinike prof. Rubeške in hospitant strok, klinik v Berlinu, St jkholm u in Parizu član I shoda srb. zdrav, v Belgradu ordinuje zopet v Frančiškovih Lažnih „Hotel Stadt Leipzig". Odgovarja na vsakršna vprafianja, event. pre3krbi stanovanje. Obrtno uatlalj. šola za zidarje t Renčali pri Gorici Za šolsko leto 1905/6, začenši s 1. oktobrom, trajajoč do 1. maja, ge želi dobiti učitelja risanja. Glavni predmet stavbeno strokovno risanje. Učni jezik slovenski; 20 učnih ur na teden. Tozadevne ponudbe, opremljene z dokazi sposobljenosti in zahteve glede plače, se naj pošljejo na županstvo Renče. (Natančneja pojasnila drage volje.) lftlh — 1 tabak naznanja si. občinstvu in častitim odjemalcem, da naj se pisma in sploh vsa naročila in pošiljatve naslovljajo samo na D 1891-3 rva kranjska mizarsko zadrugo v Si I Opr. št. A 12/5 14. s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznan C. kr. okrajno sodišče v Višnji gori naznanja, da je umrl dne 4. ( cembra 1904 Anton Centa, posestnik iz Vidma št. 27, zapustiv.ši naredbu p slednje volje, v kateri je postavil za dediče tudi Antona, Franceta, Me.C Centa in Marijo Centa oniož. Kožar. Ker je sodišču bvališee Antona, Franceta, Meto Centa in Marije Kc.;;' neznano, se poživljajo taisti, da se v enem letu od spodaj imenovauega dne tem sodišču javijo in zglasijo za dediče, ker bi se sicer zapuščina obravnav, i. le z zglasivšimi se dediči in z njim postavljenim skrbnikom. C. kr. okrajno sodišče Višnja gora, odd. I. dne 8. junija 190r>. Trajno mladost in večno lepoto garantira a prof. Roubierja | prašek f,AbaX"* Senzacijonalna jjj znanstvena iznajd-| ha francoek prof.J Roubierja, ki so joj odobrili zdravniki} in jo občuduje ves j svet, se bo sedaj™ uvedla tudi v Av-8tro-0grski. Prašek nAbax" ni šminka, ni cre-me ne lepotilo nego fisti rastlinski proizvod čudovitega učinka, ki se prideva vodi pri umivanju in kopanju ; njega uporaba je_torej jako preprosta. Prašek „Abax" ne daje samo lepote nego zagotav lja onim, id ga rabijo, večno lepoto in daje najbolj propadlemu obrazu in telesu čudovito Bvežost, bujen stas in prekrasne teles ne oblike. Celo starejše dame, polne gub, dosežejo s pmikom „Ab*\>' ta čudež. Postarana polt se izpremeni neopaženo, odloči in nadomesti z drugo. V kra'.kem dot novo kožo, mlado in enotno, brei najmanjših vrask ali peg. In to idealno pretvoritev. to neprestano mladost dosežemo v tako kratkem času, da le istežka spoznamo v mladi in prikupni dami ono, ki je bila prej sUra in vela Pri vsaki starosti, in JM Vam je obra* poin vrask in peg, če so Vam rdečica in druge nepopolnosti, ki kazr kožo, razdrapale polt, posložite se te dragocene izuajdbe. Rabite prnirlt „Ato»v m postali bodete mladi, lepi in sveži. Ta čudoviti uspeh je popolnoma gotov in do seči ga je moč v kratkem času. Da dokažemo, da je ta iznajdba popo'noma znanstvena In čudovitega učinka, se zavezujemo, da znesek povrnemo, če bi Izostal uspeh. Dobiva se v velikih zavitkih po K 5-—, K 10-, K 15 — In K 20 —. PoSilja proti povzetju ali denar naprej 1913 M. Feith, Dunaj, VL, Mariahilferstrasse 45. 7 UYRO 26 Sedlarij a \9e odda takoj v najem. Več se izve pri Tereziji Flander L Železnikih. 1884—3 Cono češko posteljno perje! 5 kg novega sknbljenega K 960, boljšega K 12—; j \, jako mehkega skub^enega K 18*—; K34*— snežno belega, mehkega, skubljenega g SO"—, K 30-—. Pošilja se franko proti povzetju. Tndi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. 1918-1 Benedikt Sachsel, Lobes 35. pošta Plzen na Češkem. Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v v8akorSni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši innaj-xne]5i izdelek. Največja prihranitev v3. Specijaliteta: Stedilna ognjišča ra hotele, gostilne, restavracije, kavarne Ji Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani ::iki. 1255—7 Tovarna za stedilna ognjišča „Triumph" Ooltls<»limi izanie nazaj. »vsej*«* cenovni k o vsakovrstnih štampilijah. Najnovejši stroji za numeriranje, šablone, klešče za plombe, vžigalni pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Preše za vzbočeni tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, soUdon izvršeni jn oni>A na Ruskem, 111 Puškinskaja 16. tenovnikl zastonj. 246—22 Nujno svarilo. Častito občinstvo v nJega lastnem Interesu opozarjamo, da M delajo poizkusi rastlinsko mast pod različnimi imeni iu znamkami poveličevati in spravljati na tr#. Pred nakupom takih malovrednih ponaredb nujno svarimo, zakaj le po našem, v vseh državah patentovanem načinu napravljeni KUNEROL je dokazano prva In najboljša rastlinska mast, ki je kot najčišča jed Ina mast priznana od avtoritet. 25o8—38 Popolno nadomestilo za surovo maslo, svinjsko mast, maslo itd. Zahtevajte ,,Kunerol" v vsaki boljši prodajalnici jestvin. V kraje, kjer so „Kuncrol" še ne dobiva, pošiljamo poskusne poštne škatlje po okoli 6 kg brutto po 6 K 50 h za škatljo, Iranko na vsake avstro-ogrsko pošto proti povzetju. Za razpeče-valce po železnici v zavitkih po l/i ^ 1 ^6' zabojih pa od 10 kg naprej. Za grosiste prednostne cene I ___ Brošure in zdravniška izpričevala zastonj. Prva in najstarejša tovarna za rastlinsko mast v monarhiji Emanuel Khuner & sin Dunaj XIV 2. Etablirana 1880. C. kr. dvomi založnik. Kdor išče dohodkov, kdor si želi postranskega zaslužka, kdor stremi za samostojno eksistenco, kdor bi rad zaslužil denar, naj takoj riše dopisnico na them. 111-(ItiMtrlnverli §lebenhlrten pri Dunaju in naj zahteva brezplačno dopo-slatev ilustrovanega kataloga. .Za eksistenco se imam zahvaliti Vam". Ig M v. A. rŠkcda, da nisem vedel za Vaš naslov že prej". F. L. v. W. Takih izjav je na stotine. 1 1464 3 „Katne" voda za prsi. Najlepši kras za ženske so lepe prsi Senzacionalno sredstvo za dosego prekrasnih prsi in edino po svojem presenetljivem učinku. .Kathe* voda za prsi se rabi le na zunaj, je toraj primerna za vsakršno konstitueuo ter je docela vegetabilna in zajamčeno neškodljiva. Steklenica stane 4 gld., poskusna steklenica pa 2 gl. 50 kr. _ z navodilom o uporabi vred. — Razpošilja diskretno in pod povzetjem 63—24 Pred ničvrednimi posnemki svarimo; pristno samo v glavni zalogi: gospa K A THE MENZEL Dunaj, 18. okr., Schulg. št. 3., I. vr. 39. m: mi trn Odlikovano 2 najvišjo cdliko ,,Grand Ppx" na svetov, razstavi vSt. Louisu V tablicah po 10 h naprodaj povsod. Dobra kuharica Obsega na f>76 straneh več nego 1900 receptov za pripravljanje zajokusnejših jedi domaČe in tuie kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezane. 16 IZSIct Mlnka ^asi^eva JW v založništvu Lavoslava Schwentnerja v Ljubljani. Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po posti 6 K 65 h. Hvali jo vse: kuharica s svojega str^kovnjaškega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih kuharskih kniigah nenavadne opreme, in končno varčna ospodinja zaradi njene cene, ker ni nič dražja, nego znane nemške kuharske knjige. 60 — 241 t 72-24 Amerikanske avtomatične = samobasalne puške na šitre $\$tem fircuning. 1 k to tak o imam veliko lalogo -----— puške in revolverje ~- najnovejših sistemov po najnišjih conah. — fc^dnoprtpo«*, FRANC ŠEVĆIK mm« kT#«Mnin* prlJtT. puikar, Židovske uli«« 7. ■»! 18» /ni po ceni in so moji vi8okoramni Singerjevi šival, stroji in vozna kolesa: Sin-ger, se goni na noge, 1 s pokrovcem 51 K, Ringschiff 79 K, Cen-tral-Bobbin 92 K, 5 let reelne garancije, 15 K naprej, drago po povzetju. Vozna kolesa, model 1905. Nove zvončaste lege, lahek tek, z opravo 120 K. Cevi 4 in 5 K, plašči 6, 7, 8, 9 K, sesalka 80 h, sesalka na noge 3 K, oljnata svetiljka K 190, 2 20, acetvle-nova svetilka K 3 20, K 3-70, 450, veriga K 2-80 do 320, pedal K 360 in K 4—, Priprava za ponikljanje K 170, emajlni lak 80 h, sedlo K 3oU, 4 —. Za kompletno emajliranje vseh svetlih delov kolesa, kakor balance, prečk in za izbrušenje konusa, da je kolo kakor novo K 24'—. Naprava za prosti tek z zanožno zavoro, model 1905 K 28. 75 različnih rabljenih koles najnovejših modelov K 45, 65, 76, 80, kompletni. Razpošilja se le proti povzetju. Plačila na obroke izključena. Cenovnik o voznih kolesih in šivalnih strojih zastonj. Velik bogato ilustrovan cenovnik o vseh mogočih pritiklinah za kolesa se pošlje proti vpo-šiljatvi 60 h franko. 1043—3 M. RUNBAKIN DUNAJ, Llchtenetolnstr. 23. Ustan. 1874. Bi ifr Fotografija! S tem uljudno naznanjam, da icm svoj fotografski atelije v I a jiit>lj2iui. Kolodvorske ulice st. 32 vr popolnoma na novo uredil "me z= in opremil iz-zrzzzzz: z najnovejšimi aparati najmodernejšimi prospekti (ozadji) in krasnimi dekoracijami ter mi je vsled tega omogočeno ustreči največjim zahtevam častitega občinstva, a navzlic temu z zmernimi cenami in pošteno točno izvršitvijo. z==^= Prodam po nizki ceni ^Z^ZZI^ZIZ vse prejšnje v zelo dobrem stanu nahajajoče se fotografske aparate, prospekte, dekoracije i. t. d. Priporočam se za mnogoštevilna naročila ter biljeiim •t najodličnejšim spoštovanjem 1384—8 avorin crvek Fotograf Ljubljana, Kolodvorske ulice it 32. 2P F. P.VIDIC Sl Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna - peči - ponudijo vsako poljubno množino zarezane strežne opeke . »Koroški model ti 1238-19 (Strangfalzziegel). TJarve; aj rdeči naravno žgani, bj črno impregnirani. Te vrste strniti so patentovani v vseh kulturnih državah, — Lastniti patentov: F. P. VIDIC & Komp. in JOSIP MARZOLA. | MT Najličnejše, najcenejše in priprostejše strešno kritje. Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. ■■■■■■■■■■ Sprejmejo se zastopniki. ~^NI MS" Takojšna In najzanesljivejša postrežba. t*MW Sprejmejo se zastopniki Nie vec telesnega zaprtja p° ™bi sov K 5 franko po povzetja. 13C9 5 Vsak dan sveži Več pomočnikov in učencev sprejme Franc Lončar kleparski mojster v Sp. Šiški 76 pri Ljubljani. 1878—2 se dobiva 1030-12 v kavarni in slaščičarni Jakob Zalaznik Stari trg štev. 21. NOVO! ne poznam za gojitev kože. osobito Ka odstranitev peg in za do-sego nežrje po ti boijšega ia uspešnejšega zdravilnega mila, rego je preizkušeno Bergmannovo lilijno mlsćnato milo (mamka 2 škrata) Bergmann & Co., Dečin ob Labi. Prodajajo kos po 80 vin.: Drogerija Anion Kane, J. VVutscherja nasl. V Schiffer in Oto Fettich - Frankheim 1 930—7 v Ljubljani. Jvan Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zauimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritike o svojem delu „Hiša Marije Pomočnice" in brani svoje umetniško staii-Ve. Izza Prešernove ,.Nuve pisanje' ni bila pozneje več napisana nobena bolj&a in ostrejša e a tira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izSla 9 elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—69 Cena: broš. 2 K; po poŠti 2 K 10 v.; eieg. vez. '6 K 20 v.; po pošti 3 K SO v. Založništvo £• Schvientner k. v Ljubljani Prešernove ulice št. 3. Ohranitev zdravega ŽELODCA tiči največ ▼ ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavljaoja ter odstranitvi nadležnega zaprtja. Preizkušeno, iz izbranih najboljših iu uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in probavljanje pospešujuče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani ruano nasledke nezinernosti, slabe diete, pruhla-jenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je tir. Kose tmlztnit za it4ttdrtt iz lekarne B. FRAONKKJA v PKAOI. H VARILO! šm V Vsi deli embalaže - g) ^ imajo postavno oo-KM ponovano varstveno znamko. (■lavna /ai«-: , iskana B. FRAGNER-ja v Pragi, o. iii kr. dvornega* dobavitelja == ,,|irl trnem «rl t»** — Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice 203. Po pošti razpošllia ie vsak dati. Proti vpošiljatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 160 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine presto. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske. V LJubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Piccoll, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b detschlager, J. Mayr. 2678-20 Učenka poštenih staršev se sprejme pod do brimi pogoji v večjo trgovino na deželi. Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda". 1903 -2 Založnik zveze c. k. av. drž. uradnikov mm mm v I K zlatar* Ljubljana, Prešernove ulice 5 priporoča slav. občinstvu svojo veJ?k > zalogo zlatnine m srebrnine, briljantov in diamantov in drugih v njegovo stroko 142 spadaj čih stvarij 25 proda se skoro novo Pri motor M Naslov pove upravništvo ,S1 , Naroda". 1-, Družine, pozor! Išče se za 17 let starega, dobr vzgojenega srbskega gimnazijca v Ljub ljani kaka boljša družina, kjer bi bil za časa počitnic I vsem preskrbi ji bi imel priliko praktično se vežba*: \ nemškem jeziku. Pismene ponudbe na: dr. Ivan Orsržeti, zdravnik v Ljubljani. Mes jet da proti luskinam in izpada: . las ni uspeSneiše^a sredstva in tod ne bolj osvežujoč3 vode za gh; nego je svetovnuslavni Bergnvn ov originalni um Sh.mpooing-Bay (znamka : 2 akrjita) Bergmanzn & Co., Dečin ob Labi ki je znano najstarejša in najbd.ša znamka ruma Bay. Prodnata v steklenicah po 2 K Drogerija Anten Kane in bri.ee O. Fettich-Frankheim 3 930 —7 v Ljubljani. Le malo č se prodam zi^adi opiictitre trgovine 172-32 vse blago pod tvormško ceni v modni trgovini Rudolf JiEiH Stari trg št. 13 is. I S ko zdraviliški zavod za hidroterapijo, elektroterapijo, masažo itd. MittliortO v novem traktu „Joseflnuma", Poljanska cesta UDIJcinclj (vhod Elizabetna cesta štev. 2). Uporabljajo se pod zdravniškim nadzorstvom vsi načiui hidropatičnega zdravljenja 'tudi po Kneippu), kopeli v električni luči, električne kadne kopeli, kopeli s tekočo ogljikovo kislino, kopeli v ig čevju in druge medicinalne kopeli. Aparati za uporabo vročega zraka i. t. d. Galvanična, faradična in statična elektriciteta. Masaža, ročna in z vibratorjem. IJS^ Ambulatorično zdravljenje vseh bolezni ^L\\\ (razen infekclfsbili in an^evnlli). Zavod je otvorjen vse leto, in sicer vsak dan od 7. do 12. ure dopoldue iu od 3. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih le od 7. do 11. ure dopoldne. Zdravniška ordinacija od 9. do 10. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne. 1873-2 izkusite in prepričani boste, da je naravna sfudenčnlca Coketova fe* = voda = najboljše zdravilo proti gosi, oteklemu vratu, bolečin ocem, težki sapi, pokvarje nemu Želodcu, otekle mu trebuhu itd. Dobiva se pri laatniku Štefanu Berpnt posestnik na Črnučah pri Ljubljani LJubljana, Dunajska cesta 16. ac Zahtevajte pri nakupu Varstvena znamka. Schicht-ovo štedilno milo z znamko „jelen". Ono je B^F~ zajamčeno čisto ~M in brez vsake škodljive primesi. — Pere izvrstno. Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime .SCHICHT11 in varstveno znamko ..JELEN11. irjgv—95 fl" Dobiva se povsod! Ustje (Cesto) Juri Sehicht največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodue tukama".