FUBLjMKP AMP P11T1IBUTKD UgDKt PEWIT (Ud. 866) iUTlOUUD BY TMI ACT OF OCTOBMK 6, 117. OttBIAf TP FOtT OPFICT OP MEW YORK. IT. Y. By Order of the President. A. B. Burleson, P. BL Qg,
The Largest Slovenian Daily in the United States
Issued every day except 8ur. 'ys and legal Holidav«
W 75,000 Readers. i
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Ha j Teč ji slovenski dnevnik v Združenih drŽavah.
Velja u tm leto..........$5 00
Za pol leta..............................3.00
Za Mew York celo leto________6.00
Za inozemstvo celo leto ...	7.00
TELEFON: 2876 COBTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT
NO. 119. — *TEV. 119.	NEW YORK, THURSDAY, MAY 20, 1920. — ČETRTEK, 20. MAJA, 1920.	VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII.
PRIDOBITVE FRANCOZOV VHYTHE
LIST " MATIN" PRAVI. DA SO SEDAJ INTERESI REPUBLIKE ZVEZANI 8 CELO EVROPO — FRANCIJA USPEŠNA GLEDE VOJNE ODŠKODNINE — POROČA EDWIN L. JAMES.
Pari*, Krawija. maja. — List •• Matin" je olijavil analizo u-spehov k on feritne v Hylh»\ ki ji' predmet tako številnih kumen-lirjfV v fr:«nrosk«'in »M^op.sjn. Va/na ttx'kji, katero po vda rja .Ma tiii, je dogovor >?l»*de j l.u « v:mja fiam-o*krga dolg.i. odplačevanja i,<niiki- vojne odikiw l o.im* H*r -stalile Amerike napram /.avezirikim aeiffnvom.
V	elan kit Motim: »,e 'jlasi:
— l*rtd koufri 'i'io v Hvthe niso imeli zavezniki nobenega fi-nam'neg* sistem;-. I/ «i tetra si-stnkn |>a «ra iin.ijo. Da je ta listom jM>polen m (lolaeeit, 1 ulita niti MiMerand, nil i Llovd Oleorgp. Oba miuist	pr^dsednihLa pa *.ti» lahko preprieana, da sta stopila sko-
ro istiw'-usno na realna tla.
V	namenu, ne ho Kramlja minirana vsled svoje zrnate, je potieha, tla upošteva svoj nemški kredit.
Ta oetvklna resnjea, ki je diktirala politiko Millerancla za nje-l i, je ix itft tudi vsakemu drugemu in tudi oeetom mirovne pogodbe. Slednji pa žaliho^ ni«.<» našli sredstev, tla l»i uporabili pravila, lii so I la «>hrazl<v.ena v tej {M*yodbi.
I *a e so rekli. «i. t i a m mora dati Nemčija, zadolžniee Ln Nem-< .ja ni nikdar olw>t»t\Ijala storiti to. (ilede m»'tode pogajanj o teh yiidolinie i h ni v mirovni pogodili zapisano nobene besedice. Pred s:avljajo zase priznanj«' dolga in ni'*i'sar drugega. V resniei niso ni-kake zadolžim*«*, teinv««- le prineipiji.
Neki zunanji elan reparaeijske komisije je rekel pred nekaj ilnevi:
V	lahko *pm »t«• ve«"- bilijonov teh zadolžim- v svojo pisalno mizo ter jo pustite odpeto. NiUdo jih ne ho vzel
Mil'ejnnd je ime« M.lopo povesti vas iz te finančne megl^.
Nem."i ja, j r;:vi Llovtl (.Jeorge ob vsaki priliki, — more I l-i. ,:ti svoje dolgov, ie pod pogojeni, da dela in da se rekonstruira.
Na* ministrski predsednik je rekel Lloyd George-u, da za-i.feva ta izjava protip> edlog: — Nemčiji naj >e pomaga zopet na m*jre le pod popojem. <!a se jo prisili zadostiti njenim obveznostim. K«'s prelahko hi hil«. n hi se Nemčiji potem, ko je prieela vojno \ namenu, da -»i otvo i nova tržisea in potem, ko hi hila poražena, približala nam ter relih.:
IMistite me, d:i se preositujem. (ilede tega kar sem vam po-inšil.i, l::tr >em vam prizadela žalosti in ran, o tent homo videli point* je.
V	Sjhi Remo sta Millerand in Lloyd CJeorge soglasno izjavila, <ia riii>:i N« rneija kupiti »vojo prosperiteto, ee jo hoče dohiti nazaj.
Trel. i je bilo !•• še doloeiti metodo. To ji* hil namen sestanka v llvlh'\ Orividno mote Nemčija zadostiti svojim obveznostim le potom letnega Otlpla« e% anja razširjenega na dolgo vrsto let.
VELIKI IZGREDI
NA ITALIJANSKEM
Ljudska množica je požgala občinsko hiao v St. Michele v beneški provinci.
Rim, Italija 19. maja. — !><> resnUt izgredov je prišlo v St. Michele, v nek/ vasi beneške pro-' vime, v bližini izliva reke Taglia-ntento, — soglasno s poročilom l.sta 1'opolo Romano.
Ljttdska množica je napadla oh-einsko hišo zažgala poslopje ter ranila kraljevskega komisarja.' Občinski uradniki so bili prisilje-( u i poskakati skozi okna poslopja,-k* je bilo popolnoma »inieeno, obrnem z vnemi občinskimi arhivi vred.
MORILEC SE JE USMRTIL NA GROBU ŽRTEV.
Greenville, lil., 19. maja. — Potem ko so je skrival v gozdovih pet dni in pet noči, dočitn so ga šerifi s svojimi pomoč tli k i iskali, ker se ga je dolžilo. da je umoril
LESNI ALKOHOL MORI.
i
. .Toledo, Ohio, 19. maja. — Ker j je mIo zaznamovati sedem smrtnih slučajev v teku dveh tednov, je prieela policija z velikim pogonom proti prodajalcem lesnega | alkohola ter drugih strupenih pi-( jae. Izvršila je že dve aretaciji in J eden izmed ;«retiranih je posest-1 n i k neke prodajalne barv In bikov. Aretiran je hil ker ni zaznamoval prodaje lesnega alkohola i kot strupa.
I>rugi aretirani je neki '.John j Miller, železniški uslužbenec, ka-j t ere pa se dolži da je razpeeaval i strupeno pijačo. Zvezne oblasti soj s policijo vred na delu da iztrebi-i jo to zlo.
I Več kot dvajset nadaljnih žrtev se zdravi v bolnicah.
Se enkrat svarimo vse čitato-lj<l. naj ne pijejo uikakih pijač, dokler se ne prepričajo, če so pristne in neškodljive. Posebno se [je treba varovati tajnih razpeče-vrJcev, ki si služijo s tem kruh.
svojo ženo ter dva otroka, je prišel Harlev O. Beasley, star 25 let, t:a grob svojih žrtev ter si tam po-irnal krogljo v glavo.
"SUSQUEHANNA" NE ODPLUJE
Za potovanje v <!;:ro domovino so se pojavile zopet nove težko-ee. V Franciji je v-lika stavka, vsled česar francoski parniki, na katerih je navadno potovalo največ naših rojakov, ne vozijo. Kadar bo ta stavka končana in se bo zopet pričel redni potniški promet, Lottio naznanili v 4tClas Naroda".
Vsled te stavke je za Jugoslovane odprta s^imo Cosulieh proga, katere parniki vozijo v Trst. Pa tudi tu so se pojavile ovire; parni k "Susquehanna", la bi bil imel odpluti 12. maja, je zopet preklican, tako da od parnika "Argentina", ki odpluje 5. junija, pa do parnika "President Wilson", ki odpluje 8. julija, nimamo na razpolago nobenga parnika.
Oni rojaki, katerim smo sporočili, da smo za nje preskrbeli prostore na '' Susqueha n n i", naj tedaj ne pridejo v New York v juniju, kakor jim je bilo naročeno, temveč šele okoli 4. julija, ker smo jih vpisali za parnik "President Wilson".
Vsem onim pa, ki *o bili namenjeni v kratkem odpotovati v Jugoslavijo, svetujemo, da ostanejo na svojih mestih in pri svojem delu, dokler ne bomo v našem Irsu sporočili, da so se razmere kaj izboljšale in je potovanje zopet odprto. ^	_ _	Tnik lakatr.
VREDNOST FRANKA
SEDAJ RASTE
--I
Naraščanje vrednosti franka na ! pariški borzi pripisujejo odločitvi glede reparacije.
( Pariz, Francija, 15). maja. — Nadaljnje značilno padanje ino-|zimske denarne vrednosti se je Ziivrš lo ua pariškem trgu danes zjutraj. Angleški funt je stal od pričetka 4S frankov in ameriški dolar 12 frankov in pol.
Včerajšnje zaključne kvotacije ' so bile r»3 frankov za funt iti l^J j frankov in 74 centimov za ameri-tški dolar.
Neki visoki uradnik Francoske' btmke je dal danes izraza svojemu naziranjit, da pomenja to presenetljivo padanje angleške in I ameriške valute pričetck povrat-ika starega ravnotežja. Odlok fran |ci>sk«* vlade, s katerim se prepo-1 veduje uvažanje luksuri joznih ( predmetov, smatra za pričetek in nadaljni vzrok je bila konfe-irenea v Ilythe. Xa temelju tam storjenih sklepov so i>rišli finančniki v Franciji do prepričanja, da ! bo Nemčija odplačala vsaj nekaj ; svojega dolga.
Prodajalci na debelo niso pri-i zadeti vsled tega padanja funta
I in dolarja, kajti večino blaga, ka-lerega se ima pri rokah, se je nakupilo proti kreditu tridesetih, I šestdesetih ali devetdesetih dni. Trpijo le oni, ki kupujejo za gotov denar iit teh je sorazmerno inalo.
ZA OBNOVITEV TRGOVSKIH1 ZVEZ Z RUSUO.
Wazhington, 1). C., 19. maja. —
Senator Borah je danes v senatu - , -i zahteval, naj se takoj obnovi trgovske zveze umi Združenimi državami in sov jet no Rusijo. Rekel je, da je to potrebno iz humanitarnih ozirov.
— Edino na ta način se lahko 1 borimo proti boljševizmu — je izjavil, — če nasitimo lačne. Kako r<naj zadovoljimo ruski narod, če nočemo žnjim trgovati?
Ravno vsled tega, ker ne trgujemo z Rusijo, so življenjski stro-' ški v lej deželi tako strašno na-> rasli.
URADNIK ARETIRAN i RADI UPORA
Prejšnji angleški vojak je obdol-' žen razširjevanja nelojalnosti med irskimi vojaki.
London, Anglija, 19. maja. — Kot se je izvedelo, pripisuje vla-h;. veliko važnost aretaciji Ilarry IVrev Rurgessa katerega se dolži, da je skušal s'rili listajo v angle-1 ški armadi. I r rot i njemu so baje1 pričali irski stražarji in pričakovati je senzaeijonalnih razvojev lekom zaslišanja v soboto.
Burgess, ki je po rotiti Anirlež, ima za t>eboj zelo raznoliko in ro-'n-.antično karijero. Kot renčar v Južni Ameriki se je boril proti handitom in tatovom živine ter bil tam zapleten tudi v neko politično revolucijo Pozneje se je preselil v Canado, kjer je stopil v vojaško službo. Boril se je s Ca-nadci tekom vojne, hil ranjen ter odpuščen iz vojaške službe. Nato je odšel v Anglijo, kjer je pričel izdajati neki list katerega je na originalen način imenoval Workers Dreadnought. Medtem ko je bil zaposlen pri svojem časnikarskem podjetju, je bil aretiran pod obdolžbo, da skušal korumpi-rati lojalnost irskih vojakov, ka-tfrim je pripovedoval, da bo prišlo v Angliji vsaki čas tlo boljše viške revolucije in do zmage bolj-
I še vi kov.
Število irskih vojakov, katere je ujel v svoje mreže ni še znano in kot rečeno je pričakovati senzaeijonalnih razvojev, ko se l>o vršilo nadaljnje zaslišanje v soboto.
|	LIGA ALI SVET?
*
London, Anglija, 19. maja. — Lord Robert Cecil, eden izmed o-četov Lige narodov, bo dvignil kot se je izvedelo v angleški poslanski zbornici vprašanje, če se bo Ligi dovolilo poslovati ali Če bo vso silo še nadalje držal v rokah najvišji svet. Kot vzgled je r a vedel zadevo poljske ofenzive. Cecil bo zahteval od vlade izjavo glede te točke in pri tem ga bo - najbrž podpirala večina angleške-gr. parlamenta.
FRANCOSKI PARNIKI ZOPET VOZIJO
Parniki francoske proge prično prihodnji teden zopet z vožnjo v Havre.
Parnik "FRANCE" odpluje 29. maja. Odhod drugih parnikov bomo pozneje naznanili.
Kdor bi želel potovati s "FRANCE**, naj se takoj prijavi ter naj bo v našem uradu najkasneje v sredo, 26. maja zjutraj.
Frank Memt.
~ v "	~	i
GONZALES BODOČI PRESEDNIK MEHIKE
__V
Člani mehiškega kongresa se sko-re soglasno zavzemajo zanj kot
za provizoričnega načelnika vlade
__ < i
Mexico City, Mehika. 19. maja. J1
Izvolitev generala Pablo <Jonzale-l':
>•,;; za provizoričnega predsednika r"
ehike je dejanski zagotovljena.I
soglasno /. informacijo, katero se J"
je dobilo iz nekega neoficijelne—
ga. a skrajno zanesljivega vira.
Sedaj, ko se Ignacij Bonillas, prej
šnji poslanik v drnženih državah. \
skriva z generalom Carranzo
vred. je objavil general Gonzales, n
da se umakne kot predsedniški
kandidat pri volitvah, ki se bodo
vršile ilne 4. julija. C lasi se, da
se je pri podrobnem poizvedova— ^
njit med člani kongresa dognalo,
da je pretežna večina poslancev 11
vu Conzalesa kot provizori'-nega
predsednika. General de la Iluer-
tnačelnik revolucionarne stran- l<
ke je pozval kongres, naj se se-
stane k izvanrednemu zasedanju
dne 14. maja, da izvoli provizorič- s
nega predsednika.	1'
. Mexico City, Mehika. 19. maja
Ml smo izgubljeni. Z Bogom, go- ■
spod je — To so bile baje zadnje |
bestnle Carranze pre<l Jijegovim
begom iz oblegan:h vlakov v ju-
tru dne 11. maja, ko se je ustavil
zr trenutek pred množico prestra-
šenih civilnih beguncev, par milj
iztočno o<l S.in Marcos, spremljan n
ti
od par pristašev ter zavarovan od majhne kavalerijske sile.
Pobegli predsednik je šel preko ozke doline, skozi katero teče mehiška centralna železnica, se usta- ? vil za par trenutkov da opazuje J< liberalne revolucionarne sile, kako sc zasedle vlak. ter nato izginil r v smeri proti goram.	11
Domneva se, da se nahaja Car- % ran za na poti proti obali preko Cosre de Perrote. v namerni, da i se vkrca na kak majhen parnik v i kakem majhnem pristanišču, V.n njegovem spremstvu se nahaja 0 baje tudi Bonillas, prejšnji mehi- 11 ški poslanik v Združenih državah.
Motorni voz, s katerim je hotel s
Carranza odvesti velike množine '
zlatega denarja, se je na poti po- z
lomil in vojaki so dobili pretežni 11
del tega zlata.
__v
ZAVEZNIKI PROTESJIBAJO " PROTI JAPONSKI GRABEŽLJIVOSTI.	Is
Pariz Francija, 10. maja. — Iz zanesljivega vira se je doznalo, da 11 jc medzavezniški tehnični odbor, ki se nahaja sedaj na .laponskem, ri ostro protestiral proti japonski ^ vladi, ker je zaplenila del kitajske vzhodne železniške proge v ' Mandžttrižji. Ja]>onska je baje to z storila s privoljenjem generala 1 Semenova načelnika ruskih reak- x eionareev.	s
Pre<lsednik odbora Stevenson je tekel japonski vladi, da seje se- s ine za bodoči svetovni konflikt. I
~DENARNE POfilLJATVE V ISTRO, NA GORlfiKO IN NOTRANJSKO.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na ' Notranjskem, po ozemlju, ki je za- 1 sedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantirano m 1 vsako poiiljater, toda za kaka mo- ' goče zamude ▼ izplačilu na mora- 1 mo prekleti nikalrs obresnostL
50 lir .... $ 3.00	1
100 lir____$ 5.70
300 lir .... $1**0
500 lir____$27.50
1000 lir .... $54.00 Denar nam podati ja najbolj* po Domestic Portal Money Order, ali pa po Now York Bank Draft I
Bivši vodja madžarskih komunistov, Bela Kun, katerega so hoteli zastrupiti z zastrupljenimi piškoti v dunajski ječi.
BRUSILOV SE JE POLASTIL KONTROLE V RUSIJI
NOVI POVELJNIK V MOSKVI JE BAJE ODGOVOREN ZA NOVI NAVAL NA POJSKO. — BOJI V BLIŽINI KIJEVA. — ANGLEŠKI STROKOVNI DELAVCI V MOSKVI.
London, Anglija, maja. — Soglasno 7. verodostojnimi sporo-Cili. ki so dospela da nos semkaj, ima general Aleksij Brusilov v svojih rokah najvišjo kontrolo v Rusiji. <VIo Lenin je l»il jmiUnjen i:a stran, vsjrj za nekaj <";isa. dočim je l.il najvišji sv-t ljudskih U«>-inisarjev, prisiljen j.revzeti sekundarno stališče.
Brnsilova smatrajo za cne»n najveejih vojakov Rusije iti nje-hiu pripisujejo novo ofenzivo, ki je hila vpnzorjena proti Poljakom v bližini Kijeva.
V	nekem ofieij« Inom poroeiln iz Moskve .-»e plaši:
—	V okraju Kij-v.«, na levem bregu Dnjepra. m- vrše boji štiri-1 iijst milj severoiztočno in južno-iztoeno od Kijeva. V smeri Slobina in Mozirja so naše čete, ki so pričele s protiaki-ijo v bližini železnice, potisnile sovražnik-j nazaj na desni breg Beresine.
—	V Cerkasi okraju so zavzele naše eete veeje število vasi na desnem bregu Dnjepra.
V	brezžičnem brzojavnem sporočilu iz Moskve se glasi, da mi dospeli včeraj v Moskvo angleški delavci, zastopniki, norveških in švedskih strokovnih unij skandinavskih kovinskih delavcev t« ?- člani Ameriškega Rdeee.'a križa. Leon Kamenov, predsednik moskovskega sov jet a, je po^tlravil goste na postaji.
A. A. Pureell je v imenu angleških strokovnih unij odgovoril ter dal izraza upanju, da bodo imeli angleški strokovni delavci kina lu priliko pozdraviti zastopnike ruskih delavcev kot svoje goste.
M. Kamenev je izjavil, da bi ruski narod kmalu premagaj vse svoje težkoče in da bi rdeča zastava kmalu plapolala nad Anglijo, Če bi 0,000.000 angleških delavcev dvignilo svoj glas. Ko so Šli iuo. zemski gostje po ulieah. jim jc prebivalstvo burno nazdravljalo.
POLJAKI NAPREDUJEJO V SMERI PROTI DOMU
Bolj še viki so potisnili napadalce na obeh krilih nazaj. — Koncentracija Čet vzhodno od Kijeva.
Varšava, Poljsko, 19. maja. —j Uradno je bilo sporočeno, da so začeli boljševiki vzhidno od Kijeva koncentrirati veliko armado.
— Južno od Dvine — pravi poročilo — so se morali Poljaki u-makniti silnemu pritisku ter zavzeti svoje prejšnje postojonke.
Varšava, Poljska, 39. maja. — Iz ofieijelnega vira se je doznalo, da so boljševiki na severni fronti med Dvino in Borlsovom uvedli ofenzivo. Ker so boljševiki v premoči, so se Poljaki umaknili.
London, Anglija, 19. maja. — Neka brezžična brazojavka iz Moskve naznanja, da so izvojevali boljševiki nad Poljaki več važnih zmag s tem, da so prekoračili Dvine pri Polocku.
Poljaki so začeli bežati, prebivalstvo je pa boljsevike navdušeno pozdravilo.
Včeraj je bilo sporočeno iz Moskve :
V okraju Orša, severno od Mo-.hileva, so naše čete s pomočjo male flotile zavzele Konec.
Pri Tarašči, šestdeset milj južne od Kijeva smo zavzeli vas Vin-grad.
London, Anglija, 19. maja. — Danes je povzročilo v poslanski zbornici vprašanje, če zavezniki podpirajo poljsko ofenzivo ali ne, veliko debato. Posebno so se poslanci sklicevali na izjavo polj-sega poslanika, ki je rekel, da smatrajo zavezniki ofenzivo kot potrebno.
VROČA RITKA V
PREMOG. OKRAJU
Na eni strani policija in prebivalci na drugi pa majnerji. — Dvanajst oseb mrtvih.
j Matewan, AV. Va., 19. maja. — Deset mož je hilo mrtvih, trije pa smrtno nevarno ranjeni v bitki, k. se je vršila med majnerji in detektivi. Mrtvih je bilo pet detektivov in pet majnarjev.
Mrtve so odpeljali v Williamson, ranjene pa v bolnišnico v Welch, W. Va.
Boju je dal povod sledeči dogodek: — Strajkarski agitator jlra Mullens se je približal detektivu Albertu Feldsu ter ga vprašal, če ima varan t za njegovo are tičijo. Felds je pritrdil, nakar ga je Mullens ustrelil.
Takoj zatem se je vnel boj med majnarji in detektivi.
Mestna uprava je izjavila, tla ne more brez pomoči čet obvladati situacije.
TUDI KRALJ BO NOSIL OVERALLS.
London, Anglija, 19. maja. -— Kralj Juri se je postavil na čelo angleškega gibanja za overalls. Naročil si je overalls za pet dolarjev. Nosil jih bo v svoji pisarni.
Vladni govornik Bon ar Law je rekel, da omenjene izjave ni čital. Ko so pa zahtevali od njega odločen odgovor, je izjavil: j — Mi nismo poljske vlade nikdar navduševali za ofenzivo in v tej zadevi nismo tudi nikdar izra-Izili svojega mnenja.
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati
v stari kraj ali pa za vožnje listke.
h"
Sedaj živimo t času negotovosti in zlorabe, vsak skuia postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Bazni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh (asih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Naše denarne pošiljatve ee zadnji Sme primeroma sedanjim razmeram ▼ Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
800 kron____$2.40	1,000 kron	$ 7.70 1
400 kron____$3.20	6,000 kron .... $38.50 1
- 000 kron .... $4 00	10,000 kron .... $75.00 1
Označen* oene to veljam« do dne, ko m nadomestijo i dragimi Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Orde«
I al! pa po Mew T«k Bwk Draft.
* , - " v- r-.Srrfk. JVKBKA TKANK 8AKSE* .
—* W.v^rr^-Qftn^	1mvmL
GLAS NARODA, 20. MAJA 1920
" G o A SJNA^jJ O D A *
jjpJSoVimSnrwToSvm
'cittiiiii Si	«f' MaiSttJi?' S? YLin55,0|!l! 'i?**
__"Ql— Wuod*M MUM	to .......m aiWj >Mltof._
ta mTmb	ŽS vžrti —	fiS
ILAI NARODA
aw'IvUH^InSTjgl ■MM
■trnt mtšm, ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^**
•LA«NARODA _Tinpmmi CHIIKI MU_"_

Novice iz Slovenije
Naša pomoč potrebna in jb moramo
nuditi.
Ki.c i.a pomoč v prilog nar«»dom iztočil* Evrope, katerega je d v i trn li Mr. Davison v svojem iiagovoru v J>e» Moines, je tak, da ne i ,ori- dežela ostati gluha v spričo njega ter ga mora čuti. Vsi nagibi čiovt'«'-aiiHivu, vse plemenitejše last ost i ameriškega naroda zahteva-j , splošen in praktičen odziv na klt«-e milijfmov mož, žensk iu otrok, i so sedaj žrtve bolezi.i m stradanja, bede in obupa. Še nikdar ni-Miio ostali y..idaj, kad.i je bilo treba prožili roko v pomoč ter poti. a^'itl i, dom* ah v iiii /eiuttvu, prizadetim občinam. ki so nas prosile potno« i. poročilo ,Vr. Davisona glede razmer v novih baltiških <i r/.u . h. i, . 1 'oljskem, C'«-ho-Sia\aškvm, v ('krajini, v Avstriji, Ku-muitski »Jugoslaviji hi Albaniji pa predstavlja našim pogledom naj bolj ti rnim m najbolj strašno sliko človeškega trpljenja, kar se jih j- s. k. <l,ij pnds'.ivilo našim očem. {V stavimo ta prizor nepopisne-| >i...iiijUunj.i .n I« ue. ki je pt»sledi<-a opustošenj iti žrtev vojne, i..»»proti svoji lasim uohiiiei ter prostosti vseh strašnih posledic krvavega boja, potem moralno biti v resnici trdega srca, če pustimo, »In bi namišljene ovire stale na poti potrebni pomoči Mi smo v sta i : »U;ti, k ■ j j 11 o tem no more biti niti najmanjšega dvoma. V res iiiei naiu manjka le dobre volje.
M . Dav i»ou kol načelnik *veta Rdečega križa, je imel na raz-jx-i-.u iiajl>olj!»f \ire informacij glede dejanskega položaja v Ev-i> v ' p.ti:..j, <i.i l.u v ..k Amerikam*!-, ki bo prečital ta poziv, gi-i , v »iti', svojega, w -a ier ravnal tudi temu primerno. Vsled oine-jrn'•■_'<i < a-a [>ri ua^o\«.rti je bil v stanu navesti le nekaj posameznosti. Te p- -.imeznosti p* popolnoma zadostujejo, da nam povedo .strašno povest. Kpidt i.i-je divjajo skoro neovirano, — legar, tuber-1 tlf /a k*./.* in kob ra, dravuiška pomoč je nezadostna i ndostikrat j»! ideta po dva /dravn ka na tisoče in tisoč« bolnikov. Obstaja tudr « i»/..»h»vanja vredno jxnnanjkanje živil in zdravniških potrebščin, t'triei so slabo prehranjeni m izčrpanost odraslih kaže, <la je tudi i'.ith I rana n«-;-adostn& /a vzdržan je zdravja. Slabotna in otopela •rr uet-aci, a r<»ste navzgor iu ta bo predstavljala stariše bodočega pre-1.. v a I s i \ a teh dežel. Preseneti ji vo bedo teh narodov iztočne Evrope jia . • itm-oče presoditi le na temelju natančnega čilanja poročila }' r. l)aviM»Mi.
To ni. liikaka dobrodelnost razven če je dobrodelnost dolžnost, jti nas.i dolžuoot v teui slučaju je vzvišena nad vsak dvom. Mi ramo [»omagati, k ijti pomoč je nujno potrebna in ker bi mogli
ljudje s srei iz kamena zadrževati pomoč, brez katere inora poginiti na milijone naš>h sodobnikov.
M«»•'.>. e >• videti neprimerno, ča se meša razmisleke osebnih in •< te v z onimi, ki ie tičejo višjih impulzov duha in srca. Ker pa se .!• Mr.	son dotaknil tudi te točke, je primerno reči, da ne bo
•	'eiiar, kater«".,'a damo, temveč dejanje dejanja samega, dejstvo, da pr.i -tjanio na p<«moe \ s.m irpečnm. neizmerno pripomoglo k temu. «».> i" « d>/ele K v rope zopet dobile dobro mnenje o nas. To do bfo intuii.)" j.- ./.o:bil«, ko kiiio se umaknili iz posla mirovne ui a vila ve.
\a sij., j e 11 na in mi o m- odzvali pozivu na našo pomoč v vojpi /'.i to n.i, i Ev rop.i hvaležna i/ glnjtin svojega srca. Evropa pa čuke moramo . u it mi sami, da smo pustili svoje delo le iiapol iz-\ rs-Mio. V vel.ki meri »e naša zadeva moralna in telesna restavracija ' > i'-v i/ti .e F.vi eipe. Dati jim moramo priliko za življenje in • o it r i. prrraemti »i.iili stališče obupa v ono upanja. Mr. Lkavison u .»vlja da se ne moremo izogniti posledicam nadlog ki |"ii i u:: nad te narode prav tako malo kot bi bili v stanu i; i ■ -led . a n vojne. Izogniti se tem posledicam pa je mo ■-•** •• 1»* : .. ' i t.... m, dr se jih odstrani tam, kjer so se pojavile.
To m delo ltdeče^a križa in to tudi ni delo privatne dobrodel
•	Tu delo /n \lade. Mr. Davison je praktičen kot pač inore " i | r. j ' i t^L. ^a obsega. 1'retllaga, da naj kongres dovoli svti'... k. 1 in prts i.itla ."i0() milijonov dolarjev. Nadalje predlaga ii«|M. • .. i-.Miuisijo t r« h A meri kancev, takih mož kot so general I « u-. II 'over ali j»rej.šiiji t«jn;k Kane. Ta komisija naj bi ime-
i- dio::.t da i. d/..i; nje razmere v prizadetih deželah ter razpo-k • -Jiuloi.i. Z> li tudi, da bi naša vlada povabila druge vlade, ki v v '..n i [.omagati, <!a sodelujejejo j»ri tem človekoljubnem pod .,< .1 \« !■• nt /a iI\i»'iij ne more biti, da bi bile druge vlade priprav Ijeen 1 Udi! i pomoč. M otivi, k. silijo nas, da odpomoremo temu bed-nemn stanju. I>i bili ;..trodajni tudi pri drugih vladah. Mr. Davi--"ii »hoii.i miti in.no. da bi bil dttiar, katerega bi se posodilo na ta i n, kone no vrnilo. Po njegovem miM-iiju naj bi se dovolilo liberalne poL'<»je glede obresti ter dalo <losti časa za zopetno usta-no\ Ijenje r« Inili naro Ino ffo^pmlarskih razmer, predno naj bi se prizadete tlfžrle obrvii eidlo z brt-me.nom povračanja }>osojenega delta rja. *
Denar, dovoljen v ta namen, bi seveda porabilo v tej deželi siinii ter nakupil« tuk:«j vse potrebne stvari. Poziv pa se ne obrača 1» ua kongres, temveč na deželo v splowem, na vse Amerikanee. Za-deva stoji \ist»ko nad vserpi razmisleki in pomrsleki politike, nad \setTi« pretl^uslki in pojmovanji jrlede našega razmerja do vojne in
nj»inh po-ledie. To nujen po»i%- na izvršen je jasne dolžnosti.
1
Velika je moč navdušenja, samo vneti ga je treba hi netiti.
• • •
Velika vprašanja, ki gredo mimo nas. to ko pojavi iz družbe za družbo in človek mora razviti svoje sile, da jih razreši in ravno v t< ra more človek ustvariti v sebi velikega človeka, ki je vedno bližje spoznanju. Vprašanja so zato. da jih razmišljamo, da iičemo odgovora na nje; in a tem v sebi budimo moči, množe se nam aile, dvigamo sami sebe in v ras zmaguje človek, veliki elovek, ki ie prosi
Tatvina prašičev v klavnici. 1
ljubljanska policija je aretira-1
la dva mesarska pomočnika, Josipa -Jagra in Franca Rozino, ki, sta bila sovdeležena pri tatvini; prašič«v v mestni klavnici. Due 18. aprila so »tirje mesarski po-, močniki ponoči odnesli tri polo-' vice zaklanih prašičev, last Vnov-J &e val nice za živino. Meso je bilo] vredno okoli 12.000 K. Prašiče so1 še isto noč skrili v neko šupo na Poljanski cesti. Drugi dan zjutraj pa so jih prodali nekemu gostilničarju ua Karlovski cesti, ki jim je plačal 7560 K. Policija je pravočasno izsledila mes»o, katero je gostilničarju zaplenila ter izročila nazaj Vnovcevatnici za živino, obenem pa aretirala gori o-nienjena. d oči m še dva iščejo.
Cerkvena tatica.
Aretirana je bila Marija Mi-klavčič, ker je petkrat kradla v imhilinski cerkvi v Ljubljani. I -kradla je iz nabiralnika. Tatvino je opazil cerkovnik Knez.
Razgrajač.
Rudar Ivan llončina se je pripeljal iz Kočevja v Ljubljano, k.i/'r je močno [w>pival in razgrajal. Policija ga je aretirala, ttwla tudi v zaporu j»* raizgrajal naprej ill je eel o šipe ]>obil. Ko s«* je iz-treznil, je pa poravnal škodo in z velikim mačkom zapustil policijo.
Tujskoprometne vesti iz Kranjske gore.
Na Bledu, v Bohinju, ob Vrb-skem in Blaškem jezeru je opažati letos močno gibanje za sprejem letovLščnikov in turistov. Tudi v gorenji »Savinski dolini se opaža nekaj siičnega in upati je. da se bo letos tudi Kranjska ^o-ra. ta idilični kraj pod "Slovenskimi Dolomiti", pripravlja, da sprejme zopet svoje stare in nove goste.— Bivše Lepševalno društvo" je izgubilo sicer po svojem ustanovniku in dolgoletnem iz-bornem voditelju, odišlem dr. med. Tičarju premnogo, toda upati je. da se bo društvo tudi po njegovem odhodu skušalo dvigniti in postaviti Kranjsko goro na ono stopnjo slovenskih letovišč, ki ga po svoji izborili legi in naravni hiagodarjenosti zasluži. — Xovi odbor društva, ki se je preobrazilo v Prometno društvo, je
—i—i
na delu, da čimpreje očisti Kranjsko goro in okolico neljubih vojnih ostankov, uredi in pripravi večje število privatnih stanovanj pole^ obstoječih hotelov in gosti-len, da prenovi izprehajališča in popravi pota ter jih nanovo markira. Upati je, da se tudi nanovo premosti Pišenca v Babi.
Odpuščajo dalavke.
Iz Polakove tovarne za usnje v Ljubljani so jeli odpuščati iz službe delavke, ki so bile že v službi .">—6 let. Pravijo, da morajo omejiti delo, ker jim primanjkuje surovin, toda to je samo izgovor, ker se istočasno sprejemajo nove delavke s kmetov, ponajveč iz premožnejših hiš. Odpuščene delavke so same Ljubljančanke, ki so tako postavljene na cesto in izročene največji bedi. Takšno postopanje se mora v sedanjem času obsojati. Miljonsko podjetje, kakršno je Polakova tovarna, pač nima vzroka, da bi v sedanjih tea-kih časih podilo na cesto svoje delavstvo, ki mu je med vojno s svojim delom pomagalo, da se je po<i jet je razvilo in vzcvetelo tako. da je morda eno prvih na slo vanskem jugu.
Hladi globetroter.
V Ljubljano je prišel inteligen ten ruski dijak, dolgih las s tipičnim ruskim profilom; star je 18 let.
* Kako se zoveš?"
"Vladimir Markovič, Rus iz Bjezice. Orlovske gubernije.7'
"Odkod prihajal in kod si potoval?"
"Oospod. dolga je moja pot: Sibirija, Vladivostok, Kitaj. Cev-lon, Bombay, Port Said, Italija — Trst."
"Kako si potoval V1
"Po raznih ladjah. Pri Angle-žHi in Rusih. V Suezu mi je pogorel 4. februarja letos ruski par-nik "Tula". Znate. Dim — dim. Potem eksplozija. Zleteli smo v zrak. Rešil sem si življenje. Prišel sem v Italijo. Italjani so me izgnali in sedaj sem v Jugoslaviji."
"Koliko imaš denarja?"
"Štiri krone 20 vinarjev."
O Trstu ve, da bivajo tam Slovani.
"Kam potu ješ V'
"V Rusijo. Hočem nadaljevati študije."
Razne vesti.
Peter Zgaga
- i
Krmpir je po šestnajst feentov funt.
In kljub temu sta se pojavila v New Yorku dva slovenska junaka, ki se bosta še tekom tega meseca poročila.
* * •
Deklica se je poročila s fantom, ki je takoj po poroki nastopil ka
zen in sicer dosmrtno jeCo.
To je pa res idealen zakon.
Ko se je bil pojavil na ulici prvi človek z marelo, ga je množica pobila.
—	Da, to je usoda človeka, ki si predrzne javno nastopiti s svojo
novo idejo.
* - # * *
Ze sest tednov je spomlad v ko. led ar ju.
—	Skoda, da je samo v koledarju.
* * •
Nesrečne poroke so jako redke, dočim je na svetu velikih nesrečnih zakonov.
*
Londonska propaganada Je Lenina 87. usmrtila in 36. pregnala iz Rusije.
Sedaj ga je strmoglavil Bms!-lov.
Bog ve, če Lenin kaj ve o tem T
"Bureau of Mines" naznanja, da bo to leto jako manjkalo teko čih kuril.
Jaz rad vrjamen. Že zadnjo zimo si nisem mogel privoščiti čaja z rumom.
Neprestano smo upali, da se bo do cene živilom znižale. Ko smo pa dobili poročilo, da bo kongres natančno preiskal eelo zadevo, se
je naše upanje razblinilo v nič.
* * *
Po južnih državah so začeli v ladni uradniki konfiscirati ječmen in hmelj, češ, da se iz tega dveli sestavin lahko dela pivo.
Najbrže tudi krompirja vsled* tega ni za dobiti, ker se lahko dela iz njega alkohol.
Izza leta 1913 se je sladkor podražil za 400 procentov.
Izza leta 1913 so kompanije delavcem, ki so zaposljeni pri izdelovanju sladkorja, zvišale plačo samo za 15 procetnov.
Ali bi ne bilo dobro, če bi tistim iblajtarjem, ki atikajo po naših stanovanjih in iščejo pijačo, vlada zapovedala preiskati, kam je šlo 385 procentov?
ENKRAT NA TEDEN, JE VSE KAR PRAVIM
Pravice ienak v prestopnem letu.
V anglosaškem narodu je po starem običaju ohranjena ženska pravica, da si v prestopnem letu poišče moža, ako prej ni bila deležna sreče, da bi ga dobila. Ako moški odbije žeusko ponudbo, mora plačati zuatno svoto ali dati jej velik dar. Na Škotskem je bil leta 1288. zakon, ki je dajal de* kletoni pravico, izbrati si moža. Tudi Francija je imela tak zakon. Angleška pravica za pridobitev moža v prestopnem letu bi prišla prav tudi marsikateri devici na Slovenskem.
Češki agrarci kupujejo tiskarne.
"1'eškč Slovo" poroča, da so agrarci kupili 25. tiskarno iu &i-eer tiskarno A. Melioherja v Ji-hlavi za 155,0LK> kron.
Leg-ar v Galiciji.
Po poročilih iz vzhodne Galicije je obolelo tamkaj nad 100,000 oseb na legarju. V nekaterih večjih krajih je zahteval legar velikanske žrtve. Vsled nezadostnih sanitarnih odredb in lakote se epidemija vodno "bolj Miri proti zajiadu. Iz Krakova poročajo, da sedaj dnevno naznani nad 20 novih slučajev legarja. Vsled naglega širjenja epidemije se boje, da se bo legar v kratkem pojavil epm»»mičn© tudi v Nemški Avstriji in Oeboslovaški.
Prebivalstvo Carigrada.
Carigrad ima sedaj 1 miljon in 17 tisoč prebivalcev. Od teh je Turkov 450,000, med njimi uradnikov in vojakov 2 družinami 150 tisoč. Grkov je 440,000, Armencev 150.000, ostali pripadajo drugim narodnostim.
Krto as daim fnwnra.
"Mariborski Delavec" je pri-insaral: * * Vitezi! Lepota, inteligenca m pleiMei« tast sroa m moji zakladu toda
moja mlada prekipevajoča duša vene v samoti, kakor cvetka brez solnca. Hrepenim po vitezu, ki me s poljubom vzbudi v novo življe-■Jnje, a viteza ni. Pomlad razgri-»|nja svoj pisani cvet in moja Iju-,I bežen čaka dopisov pod "Majska i cvetka" na upravo "Mariborske-l ga Delavca"." Trgovina z vitezi . in zakladi cvete... o
Panislaanako gibanje proti zavezniški politiki. 1 Sulejmin E1 Baruni, vodja muslimanov v Afriki, ki se je v Libiji boril proti Italiji, je poslal v sporazumu z afriškimi musli-. manskimi poglavarji ententniin , velesilam memorandum. kje.r <*po-. zarja na po&ubno politiko vrhov-. nega sveta napram Turčiji. Protestira proti prenosu tunike pre-Istol u*e v Anatoli jo iu da ost an e j sultan v Carigradu samo v avo-. jem svojstvu kot kalif, ker musli-
>	mani nikakor ne bodo dopuščali kakršenkoli vpliv s strani tujih
. oblasti na imenovanje kalifa, ka-( tero ne "odvisi niti od turške na-. rodnosti, niti od parlamenta, tem-I več le od skupnosti vseh nra^li-^manov. Protestira nadalje proti ! zasedi i vseh večjih turških mest i po zavezniških četah in opozarja /.da zagrešena f*>litika entente napram Turčiji lahko izzove oboro-• žen odpor pan islam a.	v
Škoda po nemirih v Eatno.
Skoda, ki so jo v Essenu po-1 vzrojilo neorganizirane tolpe, zna-
>	«a po površni cenitvi najmanj 10 jmiljonov mark. -
L
Napad na predseekuka hoaamhf 1	vlado.
Kn se je predsednik bosanske >:«maljske vlade dr. Srskič vračal v avtomobilu iz Helgrada v Sarajevo, je hotel prenočiti v Zavido-! viču. Tam je nek individui poiz-- kiu»il ievTKtt na njega atentat z 1 bodalom, ko je avtomobil atal
Neki Anglež je rekel, da so Ame-rikanci naravnost živalsko boga" ti.
Ce je mislil stenice v newyor* šekm Eastsajdu, je v marsikaterem oziru pogodil.
* * *
Veličastitemu K. Z.
"Ena se tebi je želja spol nil a: Blizu, prav blizu Jolieta, da si"
Milo sa drago.
Sema je vprašal pleše a :
"Kaj se tak v jasnem bliska?"
Plešec (kaj so njemu stiska In zadrege in skrbi?) lopne šemo kar po glavi in nato, smeje se, pravi:
"Lej ga, lej ga, kaj grmi?*'
Ustava čeho-slovaške republike
Po ustavi čeho-slovaške republike je položena zakonodajna moč v roke posLi uske zbornice (narodnega shromaždenja) in senata. Volilno pravico za poslansko zbornico ima vsak državljan brez razlike spola, ki je dovršil 21. leto. za senat pa vsak. ki je izpolnil 26. leto. Pasivno volilno pravico za narodno shromažde-njnje ima vsako, ki je dovršil 30. ze senat pa vsakdo, ki je dovršil 45 leto. Pri narodnem shromažde-nju traja zakonodajalna doba 6 let, pri senatu pa 8 let. Narodno shromaždenje ima v roki v>o za-konodaljno moč, senat pa je samo neke vrste kontrolni organ. Senatu se predlagajo vsi v zbornici sprejeti zakoni. Senat ima sam pravico inicijative. ne more pa preprečiti nobenega sklepa poslanske zbornice in brez soglasja narodnega shromaždenja ne more l'obeden senatni sklep postati zakon. O zakonu, ki ga je sprejela zbornica, mora senat sklepati tekom G tednov, dočim ima poslanska zbornica tri mesece časa, da sklepa o zakonskih načrtih, ki jih je sprejel senat. Ako senat odkloni kakšen zakonski predlo«*, ki ga je sprejela poslanska zbornica, postane le ta v kljub temu zakon, ako narodno shromaždenje z navadno večino znova sprejme do-tični predlog. Ako pa je senat tr??etrinsko večino odklonil do-tično predlogo, mora shromaždenje s tripetinsko večino znova sprejeti to predlogo, ako hoče da postane zakon. Predsednika republike volita s tripetinsko večino zbornica in senat. Predsednika ni mogoče odstaviti. Vojno more predsednik napovedati samo s soglasjem obeli zbornic in sicer s tripetinsko večino. Da se ne more noben prezident polastiti absolutne vlade, je določeno, da se sme ena in ista oseba voliti za predsednika samo v dveh volilnih dobah. V tem oziru je ustava napravila izjemo glede sedanjega predsednika Masarvka. Določa namreč. da ostane Masaryk predsednik do svoje smrti. Poslanska niča šteje 300 poslanev, senat pa 150 poslancev. Vqlilni red sloni na proporcijonalnem sistemu. Volilna okrožja obsegajo pol milijona do 1 miljona prebivalcev.
To je sicer staroversko, toda sta-roverski ljudje, ki verujejo v želi-šča, s« bolj zdravi kot pa današnji pametni otroci. Če hočete dobiti nazaj zadovoljstvo in zdravje, vzemite enkrat ali dvakrat na teden kako čisto želiščno zdravilo, ki bo uredilo Črevesje, pomirilo jetra, izčistilo lediee, pomagalo prebavi, osladilo, želodec, izčistilo ter obo" gatilo kri in zboljšalo vaše zdravje. Bolgarski Krvni Čaj je priljubljeno družinsko zdravilo v več mi" ljnih zadovoljnih domov. Zdravniki ga priporočajo. Vsi lekarnarji ga prodajajo. Z veseljem vam bom poslal velik družinski zavoj, poštnina plačana, zavarovano, za $1.25 ali tri zavoje za $3.15 ali šest ska-tel j za $5.25. Naslov: IT. H. von Schlick. President Marvel Pro* ducts Co., 9 Marvel Bldg., Pittsburgh. Pa.	(Adv.)
NAZNANILO
delničarjem Chandler Creek Oil & Gas Company.
Tem potom naznanjam vsem del ničarjem te kompanije, da se vrši dne 2. junija 1920 letna seja
v kompanijski pisarni, soba 5 Harrison Building. Canon City, Colo. Pričetek ol> 10. uri zjutraj. Pri tej seji se ImkIo volili direktorji za eno leto, ki b»>do vodili pos»d, dokler ne bodo izvoljeni pri prihodnji letni seji njih namestniki. Obenem se I10 ukrepalo o na-daljnem delovanju naše kompanije.
Canon City, Colo., 26. apr. 1920. Math. Slanovieh, predsednik, r ls-20—5)
IŠČEM
Slovenko ali Hrvatico za kuhati
v gozdu desetim fantom, bodisi z možem ali kaka vdova, čeprav ima enega ali dva otroka, 11a to se ne gleda. Plača $G0 na mesec. Če katero veseli priti, ali mož z ženo, naj se pošljejo natančna pojasnila 11a: Louis Prebevšek, K. D. 3. Coudensport, Pa. (20-22—5)
KROJAČI, POZOR, KROJAČI!
Delo dobita 2 izurjena krojača, uajsibo kar najbolj ugaja ».a vrhnje suknje ali rekelce, hlače, telovnike, ali samo za popravljanje. Delo stalno, plača po dogovoru. Pridite ali pišite na naslov: J. A. Ambrozich, 41ti Pierce St., Eve-loth, Minn.	(11-5 v d)
Kje je moj sin VICTOR IvOTRIČ, star 20 let ? Pred 4. leti se je nahajal llMJ milj <k| Denver.Colo., in kje sedaj, mi je neznano. Torej prosim cenjene rojake po celi Ameriki, ako kdo zna za njega in njegov naslov, 11a mojo častno besedo plačam 5 dolarjev taistemu, kateri mi ga naznani. Za njega bi rad izvedel njegov oče Andrew Ixitrich, 3433 \V. 20. PI., Cliieago, 111. (4x 20-4 & C,13,20-5)
# . • Narodna ekonomija.
Zopet morje barke nosi, trgovina se razvija, pevec glavo si ubija z<; eksportom in importom. Velik križ je pa z raportom, sleherni ga dnevno prosi, kakšno pot, da gre kupčija? Meni znano je natančno poročilo to finančno: Eksportirali smo mnogo kišt. napoljenih s zalogo čevljev, gvanta in kambrika. No, z importom ni velika. Če so mi podadki znani, bili so v-vsem od lani biznesko importovan i samo trije frančiškani.
pred neko hišo. Atentator je naj-prvo tajil svoje dejanje, kasneje pa je priznal. Pri njem so našli veliko laniljo.
400,000 dinarjev poneveril.
Blagajnik železniškega, ravnateljstva v Belgradu Perivoj Zarit' je poizkušal izvršiti samomor v kopališču v Dušanovi ulici s tem, da »i je hotel prerezati vrat. Ker. ■iu to ni mpelo, ae je sam prijavil policiji. Povedal je, da je hotel iz-' vršiti samomor, ker mu v blaga j-' nizkem izkaau manjka 400,000 di-' narjev, ki jih je zaigral z železniškim uradnikom Stojkovičem in znanim igralcem iz Pančeva, Popov i čem. Skupaj s svojim denar-' jem j«--izgubil 505,600 dinarjev. J
in avoboden.
* POZOR. GOZDARJI!
Delo dobi več mož za beliti hoje. Plača je od korta 5 dolarjev, ali pa na dan 5 dolarjev in lirana. Gozd je v ravnini. Katerega veseli, naj pride tako in se oglasi v William Cronswater. Camp, ali pa pri: Frank Debevec, Box 128, Arroyo, Elk Co., Pa.
Rada bi izvedela za naslov svoje prijateljice HEhEXE KAL-Č1Č. omožene SUBGO. Pred 3. meseci se je nahajala v Barber-tonu, Ohio, in sedaj mi je neznano. kje se nahaja.. Zatorej prosim cenjene rojake, ako kateri ve za nje naslov, da mi ga javi, ali pa če sama bere ta o-glas. naj se sama javi svoji prijateljici: Mrs. Josie Šknfea (rojena Kovač), R. D. 1, Eden-burg. Pa.	(20-21—5)
vabilo ka veselico,
katero prirede delničarji Slovenske Dvorane v White Valley, Fa., v pondeljek 31. maja 1920. Tem
potom vljuduo vabimo vsa slov. društva iz White Valley. Export, Del molit in drugih slovenskih naselbin ter rojake in rojakinje iz vseli krajev in vetrov bližnji!* in daljnih. Igrala bo dobra godba na pihala. Pričetek veselice ob 2. uri popoldne in bo trajala do 10. zvečer, Vstopnina $1.00. Neopojne pijače I10 dosti, tudi sladoleda ne bo manjkalo, za kar bo skrbel v to izvoljeni od!>or. Xa veselo svidenje 31. maja!
Odbor Slovenske Dvorane.
(2x 20627—5)
f
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest. da je <lne 8. maja 19 Ji J ob 2. uri popoldno moja ljubljena soproga ANGELA RAUCH roj. Tekavec po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspala v najlepši starosti 34 let.
Pokojna je bila doma iz Gorenje vaf-i pri Ribniei na Kranjskem. podomače .Mihevčeva. Bila je članica društva št. 45 KSKJ. v Kast Heleni, Mont.. Hrvatske Narodne Zajedli ice v Kouiuliup. Mont.. in <1 veh angleških društev. Pogreb se je vršil 12. maja iz slovenske cerkve na pokopališče. Za pokojno je opravil tukajšnji duhoven F. Thomas Tenessv u. Koundiip vse po katoliško cerkvene obrede in sv. mašo za pokojno.
Pokojnica bila tihega značaja in priljubljena med znanci in prijau-lji. Tukaj zapušča mene, očeta iu mater, enega brala, eno sestro in dve sestrični.
Tem potoni se prisrčno zahvaljujem vsem. ki so jo spremili k zadnjemu počitku. Hvala društvu št. 88 JSKJ., katero je darovalo krasni venec in položilo na krsto. Hvala vseiai tistim, ki so jej darovali krasne vence in ki so jo obiskali na mrtvaškem odru.
Tebi, neporabljena soproga, naj bo lahka ameriška žemljica in počivaj v miru. Zapustila si iue za vedno na tem svetu, a vidimo se zopet nad zvezdami.
Žalujoči ostali: Martin Ranch, soprog. Peter in Neža, oče in mati.
Edvard, brat.
Štefanija, se*tra. Neža omožena Komar, Frančiška omožena Zobec, sestrični. P. O. Box 147, Roundup, Mont.

Ju*
Ml
. . . : sv - '• . .
W*	'	' '^HM^ niM VAfcQPA, MAJA 1920	,	___
GUItlJiMl ® iiiiliske jeuhbte
VSTAHOYUXHA URA 1181.	OULVHI mUo KLT, HI.	IHKOEPOSIBAVA IXTA 1900.
OBEOOK J. PO RENTA, Box 1T6» Bl
Diamond. Wiib. LEONARD 8LABODNIK. Box 480
Ely, Minnesota. JOHN R UPNIK. 8. WL Box 34, Export PL
Pi aval Odfcw.
JOHN PLAUTZ Jr, 432-7th Ar*^ Oa
lomet, Midi. JOHN MOVERN, «24-2nd Ava, Dalttfc
Minnesota. MATT. POGORELO. T W. Madlaoo BL Chicago, ILL
RUDOLF PEED AN, 6028 BL OUb
Avence, Cleveland. Ohio. FRANK SKRABEC, 4*94 WaablOgtOB
St., Denver, Colo. GREGOR HRESCAK, 407 — 8th Ara.
Johnstown, Pa. I Jednotlno glasilo: "GLAS NARODA*
til*val DraUUL
Predsednik: M1HAE1 ROTAN&PK. < Box mi, Cooemaufh. Pa.
Puditredsed.: LOUIS BALANT. Box 100, Pear Arenoa. Lorain, O.
rajnik: JOSEPH PISHLER, Wtj, Minnesota.
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Blj, Mlaannla
Blaasjnlk nelzpla^ntb amrtnln: LOUIS COSTELLO, Hal Ida, Colo.
Vrbo ml Zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK. §43 E Ohio Street, N. 8., Plttaburgh, Pa.
JOHN GOUZE, Ely, Minnesota.
ANTHONY MOTZ, 9041 Arenas M So. Chlcaca, III.
i IVAN VAROGA, S126 Natrona Alley. Pittsburgh, Pa.
i
Vaa stvari tikajoča aa aradnlh aadev kakor tudi denarna poMljatev na. f
•a poAlljajo na glavnega tajnika. Vaa pritotbe naj aa pofilljajo na predaad nlka porotnega odbora. Profoje aa aprejem novih Članov ln sploh vaa adrav uikka spriervsla as naj poAlljajo na vrhovnega sdravnika.	'
Jugoslovanska Katoliška Jednota aa priporoča vsem Jugoslovanom aa I obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congress" lestvtcL A j blagajni Ima okrog $300,000. (trlstotlsoC dolarjev). BolnlAdh podpor, od , Akodnin, ln pomnrtnln je lxplaCala Se nad poldrugi mlljon dolarjev. Jednota ] Ate Je okrog 8 Uso« rednih članov (loe) ln okrog 3 tiso« otrok v Mladinskem oddelka. Društva Jednota ae nahajajo po rasnih slovenskih naselbinah 1 Tam. kjer jih 8a nI. priporočamo vstanovltev novih. Kdor fell postati dar 1 naj se iglast prt tajnika blllaega drafitva JSKJ. Za vstanovltev novih drnStet se pa obrnite na glavnega tajnika. Novo drofitvo aa lahko vaanovl a 8 dan) , aH Članicami.
Oklic za volitve delegatom.
(1 lasom pravil se imajo vršiti volitve delegatov za enajsto redno konvencijo J. S. K. Jednote, prihodnji mesec, to je, meseca junija. V to svrho poiljamo društvom, katera imajo po pravilih pravieo do zastopstva na konvenciji poverilnice.	I
Članstvo in uradnike se opozarja, da pravilno izvolijo svoje de-I»-irate, du ne pride pozneje do kakih pritožb, kot se je že večkrat dogodilo. Kandidat za delegata zainore hiti član ali članica, ki je iliiprani društvu enakopraven, to je, da ima pravico do vseli dobrot Ki jih daje J. S, K. J., biti mora tudi ameriški državljan. Ženska društva so enakopravna z moškimi in imajo pravico izvoliti delegati' nje iz svoje srede.
Volitve se vrae z listki. Vsak kandidat mora imeti absolutne večine, to je, da ima vsaj en glas več od vseh oddanih glasov, nego protikandidat ali protikandidati skupaj, da je izvoljen. Ako je več kandidatov iu nobeden ne prejme absolutne večine, tedaj prideta v ožjo volitev lista dva kandidata, ki imata največ glasov. Nominacije s«» javne, kandidata nominira eden iz med navzočih članov. Ako član I sprt-ji^e kandidaturo pride na volitev v nasprotnem slučaju pa ne.
I	Vsako društvo, katero šteje tri mesec p:ed konvencijo 2"» do
II	1 >0 enakopravnih članov<ic1, zamore poslati enega delegata na zbo*] M	r »vanje. Društva »"e/. l.~>0 članov imajo pravice poslati po dva dele-11	gatov za zborovanje. Dništva, ki štejejo manj kakor 25 enakopravnih I član » (ic), lahko pošljejo spisana porin ila na predsednika pravnega H odbora dednote.
I	Dnevnice po $0.00 dnevno in vožnje stroške za delegate in glav-
II	ne odbornike plača Jednota.
1 Koncčno se še priporoča, da se pri volitvah delegatov opuste si vse osebnosti. Izvolite dclgatim nepristransko najbolj zmožne ln 9 dobre člane. S tem nam bo zagotovljeno uspešno zborovanje v pri«! I Jednote in vsega članstva, katero je pod njenim okriljem, i Z bratakim pozdravom,
I	,, Joseph Pishler* gl. tajnik.
[Priporočila in nasveti za prihod-I njo konvencijo JSKJ.
1| Moji nasveti so, da naj se ome-
■	j i jo nevarna tlela in poklici. Več-!
9 krat za|»eljc človeka v taka dela*
M dobra plača ali ImiIjm zaslužek; t<>,
H je dobro. Kdor IhhV pa s tem ri-
SsUirati. naj da. a ne na računi
9 .Icdimte tak naj da na svoj ra-l m
m ,un-
m I*«»leg Vseh načrtov pa priporo-
■	čam, da se izroči organizac.ijo v1
■	roke dobrega odbora. Da bi pa
■	kdo ne mislil, da kritiziram seda-j 9 nji o.Lbor, povetu, da se je odbor j
■	trudil, kolikor je bilo v njegovi
■	iiKKi. Navedem naj le malo poji dat kov, in aieer, kako se v častil 9 volitev izstopa. Pri nas se malo j M gl«*da, da se spravi odbor v org*-j B ni/at'ijo. Ko pridejo volitve, eden j
■	predlaga enega, drugi drugega, 9 |>oteni gre na glasovanje. Kateri, n piejme večino, ta je izvoljen. To.j
■	kot mi jaz predstavljam, niso ni-( M kake volitve, .laz si to predatav-I tjam kupiti mačka v vreči. C« Id l<fc?*jal«N' sprejme nespodobnega
■	delavca, ga odalovi, če |»a nespo-
■	mkn odtMirnik dobi vfčia«*, sedi M v iMtlmrn in to vse na »kodo član-. I«lvu do prihodnje konvencije. Za-j Sto pa je moj nasvet, in to če je 9 nn pravem mestu ali ne, da pr^1 Hamlite pred v*rm stari mfbor. <M-| Hlnirotka, kateri ni za drtsfo r or-, I prani/aeiji kot sa pa rani o, naj *e
■	ne volt. V sak m lahko prepriča I če presodi vse podrolrtinsti, da I organizacije trpe največ rabi sla-
bih odbornikov. Zato pa se naj 'vedno gleda na to. da se izvoli dobre odbornike. Kako pa T Vsak idelegat, ki sprejme kako nominacijo. naj -bi povedal |w>sebneniu odboru svoje zmožnosti in izkuš-uje. Ta posebni odbor naj potem 'poroča konvenciji in priporoča najzmožnejše. Konvencija pa naj | gleda. »la izvoli res može. ki kaj razumejo in ki bodo v korist or-jganizaeiji. ne pa voliti takih, ki jniso za to. Kdor se zamisli v vse 'podrobnosti, se hitro prepriča, da se pri nas vse gleda na obleko in pa mošnjo. Mladi in zmožni ljudje ostanejo v manjšini le jzato, ker nimajo toliko p<nl pal-eem. Pri organizaciji ima vsak <*H>ornik veliko dela, le kdor ga (hoče izvrševati; zdr; 'eje, na-jčrte, reRlamo, izbolja. ije — po-j I ja je dovolj. Le škoda, da je to vse bres delavcev.
IViporočal bi tudi. da ni treba, da v« dno eni sedijo v odborih. Vaj se da prilika tudi drugim, da fKkkažejo tudi drugi, kaj znajo. V t «111 ram je prav, da ae da | vsem prilika, da lahko izrazi svoje mnenj«« in razpravlja o orga-'nizaeiji. Prepričan se<n pa, da jima manukatero društvo v svoji jstvdi i»n»fe«i jonalnega delegat«, kateri gre na vsako konvencijo, pa toliko zaleže, kut bi ga qe bilo. Vsakdo društvo lahko spozna uuned svoje srede člazia, ki je u
1
to sposoben, in da lahko društvo: , potom njega v resnici pričakuje. \ tla bo zastopal njih koristi. Imel sem že priliko take delegate opazovati. da se niso ves čas konvencije oglasili. Ko je pa bil predlog stavljen po katerem delegatu in da se je dotičniku dopadel. da je začel le kimati z glavo. Dosti je takih, ki gredo le zato na konvencijo, da obiščejo kraje, kate-, rili drugače ne bi mogoče mogli.
Zato priporočam že predstoječi konvenciji, da naj ukrcplje na sejah in povstKl, da se izboljša celokupni sistem organizacije. Marsikateri si predstavlja, da je organizacija in članstvo vseeno. To 'pa ni res. To sta dve stranki: orga- j nizaeija s svojimi pravili in pre- ^ moženjem ter članstvo. Interesi teh dveh strank so pa različni. Organizacija mora gledati na pros-peh. na svojo moč. na zdravo podlago in napredek. Članstvo paj* mora gledati zopet na svoje ko-j^ risti. Koristi organizacije so: da ( raste, da napreduje denarno in ' l ima dobro podlago sqilo-h, da va- J . ruje svojo blagajno pred izkori- i ' ščanjem bodisi v tej ali oni ob- i liki. Organizacija ima svoje ob- : veznosti napram članstvu zopet svoje napram organizaciji. Koristi članstva so zopet v tem, da ima tiovolj varnosti za svoje podpore in smrtnine. Najbolj pravil-l* no bi še bilo, da se voli odbor naj n konvenciji, ki bi varoval samo j 'koristi organizacije in drugi odbor, ki bi varoval koristi član-t ' stva.
^ Konvencija JSK.T. bo stala veliko svoto denarja, veliko bodo ^ stale vožnje, veliko dnevnice, rezultat pa je navadno precej drag. Zato pa naj se gleda, da ne l»odo denarji, težko prihranjeni od delavskih žuljev, kar tako ponepo-trebnem razmetavam. Ce se poglobimo v notranjost organizacije, se prepričamo, da Jednota je zato. da nas ptMlpira, vsi drugi priveski so samo priveski, kateri ve nas članstva držijo in to do-'kler so članstvu v korist. Kakor-j hitro taki priveski težijo članstvo. ovirajo Jednoto, proč ž njimi! Torej ne držimo se onih prin-eipov kot smo jih videli v stari Avstriji, katera je že davno v razvalinah.
t'e presodimo natanko, je organizacija tudi država v državi. Zatorej rečem, da ne pozabimo nikdar na ustavo Združenih držav, lo je i>opnlna osebna svoboda — verska, politična in druga — in vedimo. da je na podlagi teh principov zrastla mogočna svetovna država. Da. personal liberty — osebna svoboda — to naj je tista skrivnost, ki daje tako rast drugim organizacijam, da mogočno napredujejo. Bodimo prsri med prvimi in ne prvi med eoklSrji. Pojdimo torej z narodom. pojdimo z zdravim napredkom. drugače i»ojde narod in napredek preko nas. Xartni je okusil slast svobode in liikdar več jo ne izgubi, Žrtvujmo svoje zmožnosti za vgladbo pota, napredka in ne hodimo za onimi, ki bi nas zapeljali v močvirje. Odprimo oči in pojdimo, kamor gre narod!
Poživljam pa članstvo naše si. JSKJ.. da naj se še drugi oglasijo s svojimi nasveti. Skoraj v vsaki izdaji glasila pregledujem, da najdem kake nasvete za pred-1 stoječo konvencijo, pa žal, da še do danes nisem kaj takega opazil.1 Poživljam vsaj glavne odbornike, da dajo kake nasvete. Cenjeni so-bratje, če boste čakali, da se boste na konvenciji posvetovali, ni! to nikakor pravilno, kajti vsaka ura in vsaka minuta bo sttfla veliko denarja. Vsak član naše JeJ-note sprejema glasilo in je opra-| vičen dopisovati v njega. Saj zato ga plačamo. Torej še enkrat vam kličem: z nasveti na dan!
Toliko za danes, oglasim pa se zopet prihodnjič. K sklepu pozdravljam članstvo JSKJ.
John Pezdire.
tajnik društva št. 61 JSK-T..
Reading. Pa.
Ker pazno zasledujem razprave h konvenciji JSKJ. sobrata Pea-
r	i
Slovaško vprašanje v praški zbornici i
J	__, i
i V nistranskem okrožju je me- %
•	seea marca izbruhnila s*avka '
•	kmetskih delavcev organiziranih ^ -v socijalno-demokratskih stro-
i
- kovnih društvih. Prišlo je do spo- j
•	padov stavkujoeih z orožniki, pri j 1 katerih sta bila ustreljena dva
w delavca. Socijalni demokratje so
spravili zadevo dne 8 aprila pred
parlament in so ostro napadli mi-
1 nistra za Slovaško, Šrobarja, na-
a zivajoč ga: krvavi pes. diktator i-
Slovaške. To je isti Srobar, ki je
-	dal zapreti voditelja ljudske . stranke, p. Illinko, ki je interniral celo vrsto njegovih pristašev.
| Šrobar je bil dovolj previden, da
Ljse je izognil viharju v zbornici 1
[Potem ko je duševni voditelj so- 1 .. . . i t eijalne demokracije, Stivin, ozna-
t čil Grobarja za "največjega rab- j
-	lja slovaškega ljudstva, ki j«* pes
-	in ne človek"', je ministrski pred-
-	sednik zagotovil zbornici, da bo ^
-	Šrobar sam pri prihodnji seji dal } t odgovor na stavljno interpelaci- T
-	jo. Totla minister je, kot poroča l a "Narodni politika", na poti zbo- , * lel za špansko hripo in socijalni (
demokratje so stavili predlog, naj 7 a|sc debata o tem vprašanju razvije f "l št le na eni izmed prihodnjih sej.
Ta čas je stari parlament že mr- 1 1 tcv, danes govori češkoslovaški j; narod sam — na voliščih.	j i
Celovčani za Jugoslavijo.
- I1
Nedavno tega so bili v Celovcu j 4 veliki kravali zaradi prehrane.!-> Ljudstvo je demonstriralo preti, ^ gistratom in zahtevalo, da se pre-i
: skrbi mesto z zadostno množino 1 . ...... }
jt. j ajpotrebnejših živil. Posebna de- • ri pntaeija se je oglasila tudi pri mednarodni zavezniški komisiji v Celovcu ter jo prosila, da naj zastavi svoj upi i v v to, da bo celovško mesto dobilo živež, ker je po-j manjkanje življenjskih potrebščin v uiestu takti veliko, da ni izklju-j čeno, da izbruhnejo nemiri. De-j pntaeija je mednarodni komisiji celo izjavila, da bi pretežna večina celovškega prebivalstva ne imela nič proti temu, ako zasedejo Celovec jugoslovanske čete, ker sc zaveda, da bi v tem slučaju bila prehrana celoAŠkega mesta zagotovljena. Tudi v raznih drugih krajih glasovalne cone TJ je opaziti močan preokret v razpoloženju napram Jugoslaviji. Zdi se, da bodo celo razne nemške občine i v tej coni pri plebiscitu glasovale ze pripadnost k sosednemu jugoslovanskemu kraljestvu. Zlasti med kmetskim prebivalstvom se vedno bolj širi prepričanje, da je tudi za nemški del Koroške edina rešitev pred gospodarskim propadom združitev z Jugoslavijo.
(direa, kojega nasveti so jako do-(bri, tudi jaz bi par nasvetov priporočal delegatom, da bi jih na konvenciji sprejeli.
Dobro bi bilo, ko delegat predlaga in ko podpira predlog ali kar .je že. da bi se tudi njegovo ime (ali pa vsaj priimek zapisalo v zapisnik; potem bi člani njegovega društva vsaj vedeli, kaj je pred-j lagal eden ali drugi. V resnici bi nekoliko več časa vzelo, ali jaz I mislim, da bi članstvo bilo s tem ! zadovoljno.
j Glasilo naj bi/ imela Jednota ,svoje, in sicer enkrat na teden ali; i pa enkrat na mesec, kakor bi že določili.
I Priporočal bi tudi, da bi Jed-, nota izdajala vsako leto koledar. •' To so moji nasveti. Nič ne de.; ako se prav kateri ne strinja s tem.
Malo čudno se mi tudi zdi, ker se ne vidi no1»enega nasveta od, glavnih odbornikov. Kaj je neki vzrok T
Pozdrav vsem elanom in članicam JSKJ.
Jurij Previč,	j
član društva it, 1X6 JSKJ.
-
Pismo iz Bolgraria 'l
-
i V slovenskih časopisih je bilo j že večkrat čitati o draginji, ki vlada v Uelgradu. Zelo hudo trpe ptM.1 pezo te neznosne dragiuje oni uradniki, poduradniki in j uslužbenci, ki jih je država v Bel-grad poklicala, oziroma, ki so ^e priglasili, da bodo delali na ured-1 i »i državne administracije v Bel-' gradu. Najhujše zlo seve pa je. 1 ker ni dovoljno stanovanj in ker * -to najemniki izdani povsem naj1 ■ milost in nemilost svojim sta no- >
-	daveem.	< r Svoj čas, ko se je v narodnem 1 p predstavništvu razpravljalo o za- < e l konu v varstvo najemnikov, je s.
-	Anton Kristan opozarjal zborni-co, naj se enak varstveni zakon ]
a sprejme tudi za .podnajemnike, < L češ, najemnik bo sedaj zavaro- i ( van, plačal bo za stanovanje pri- ,
bližno toliko kot pred vojno, ali ^ sobo, ki jo ho oddal podnajemni-s ku. bo pa zaračunil silno drago.
tla bo dobil za eno sobo v enem ^ ^ mesecu toliko, kot bo dal za celo j stanovanje v enem letu. No. zbornica se takrat s svojo Protič-Ko-rošee-Pribieevičevo vlado ni ozi- P rala-na to. Prešla je na "dnevni '' red". Sedaj ra že silno bridko ( občuti potrebo podobnega zakona js za Belgrad. Zlasti wlkar je prišlo'r sem okrog 7000 Rusov.	j'
lielgrajski uradniki in usluž-|s betici, ki smo se preselili sem, smo 1 i j zato zelo hvaležni sodrugu Anto-fI | nu Kristanu, da je te dni vložil 1 11 (►zadevo o interpelacijo in ž njo ! opozoril sedanjo vlado na razme- £ j re. v katerih živimo.	1
: Interpelacija poslanca Antona 1 i Kristana se glasi:	j
; Gospod predsednik ministrske- ' ga sveta!	\
1 Položaj uradnikov in uradnic, j ki >;o bili ali premeščeni, ali dru- , gače primorani. da stopijo v slu-(] ,'žbo države v Relgradu, je vsak ^ jtlan slal^ši. in dogaja sc često, da" jotlhajajo najbtdjši uradniki z »pet Iv one službe, kjer so bili poprej. ' iZivIjenske in stanovanjske raz-> 'j mere v Belgrad u postajajo na-' S ravnost katastrofalne.	r
"j Oženjeni morajo večinoma ži-' j vet i ločeno otl družine, ker stano-j vanj za družino sploh ne morejo | 'jdobiti. Stanovanje za samca se s -'težavo dobi. ali najemnina varira ■ med 150 in 400 dinarji mesečno.
Hrana za samca, ki se v gostil-[ . ni hrani, in to morajo po veČini ■ , skoraj vsi, velja dnevno najmanj . dinarjev. In tO nič posebnega.1 . Zjutraj kava s kruhom velja 3 dinarje, kosilo opoldne najmanj 6j [ I dinarjev (juha T>0 para, meso s , prikuho 2 dinarja 50 para, moč-f nata jed 2 dinarja, kruh in drugo . 1 dinar), večerja stane zopet najmanj 6 dinarjev.
Prav tako so druge potrebščine . silno drage. Pranje spodnje oble-j 1 ke in robcev: večji komad 2 di-narja. manjši komad 1 dinar. Bri-! vcc zahteva za britje 2 dinarja. | S «čo, ki jo dobi. regimo kak-. ' sen ekretar klase ali kakšen " še nižji v rangu. se stanu primer-/ 1 no ne more izhajati. Kdor pa mo-| ra še za družino, od ko je ločeno živi. skrbeti, ta je pa naravnost revež, ln umevno je. da hrepeni i ! po tem. da more oditi čimprej iz ;
Bel grada.	{'
l( Zadnji čas, ko se je pomnožilo " prebivalstvo Bclgrada še s'tisoči ' ruskih begunaev. so se stanova-' : nja, zlasti sobe. silno podražile. 1 Gospodinje vedno povišujejo sta-';
narino in kažejo na Ruse, češ, ti, L plačajo kolikor hočejo, i: _
Mrzlo podnebje in rast živali
Po opazovanjih nemškega nara- , " voslovea ergmanna žive v mrzlem
podnebju večje živali, kjer rabi- ( | jo večje telesne površine za oddajanje telesne toplote, živali v^ . gorkih krajih pa ne rabijo toliko'] I toplote, zato je tndi njih telesna ; i ttst manjša. Celo živali iste vrste
so v mrzlih krajih telesno veeje 1 . kot v gorkih krajih. Kot primer i | lahko slnži ga v ran, ki se nahaja ' i po vsi zemlji. V severnih krajih j je gavran mnoro večji kot v i
DEBATA GLEDE ŽELEZNI ČARSKE STAVKE
V FRANCOSKI POSLANSKI ZBORNICI
SOVBAŽNE SOCIJALISTIČNE INTERPELACIJE V POSLANSKI ZBORNICI. — VLADA UPA NA ZMAGO. — PREMETENA POTEZA FRANCOSKIH ŽELEZNIC. — PREKINJENJE DELA V ŽELEZNIKIH DELAVNICAH.
Poroča Walter Duranty.
Pariz Francija, 18. maja. — Po >klepu vlade, tla razpusti (le-tjneralno delavsko fedeneijo. ki je dejanski zadala največji udarec . stavkarskemu gibanju, so štiri velike železnice sklenile ponesti boj direktno v sovražno deželo s tem, tin so koncčno zaprle svoje popra-l vilne delavnice, ki so vedno predstavljale glavne postojanke agita-- vije v vrstah železničarjev. Ceni se, tla bo vsled te akcije izgubilo približno 10,000 mož t^elo.
Važna stran tega gibanja otl strani železnic jc bila, tla ta korak a ni pomenjal izprtja, -emveč dejanski opnst te panoge službe otl 'i sirani železnic. Od sedaj naprej bodo vse poprave železniškega ii);i-_ terijala izvrševale neotlvisne privatne delavnice, ki nimajo nobenega stika z železnicami se?;iiini. To pomenja. da bo 10.000 prizadetih '' mož prenehalo pripadati železni carski m unijam. Brez dvoma bodo ti možje v stanu dobiti dela v ne-železnišlzih delavnicah, kajti po-vprašanje po izurjenih delavcih presega tlaleko zalogo Uikih delav-eev, a mesto da bi spadali v vrste železničarjev, bt>do spadali otl s«*-tlaj naprej v organizacijo kovinskih delavcev.
Eksekutivni uradniki železniških dnižb izjavljajo, da je bilo pri vseh delavskih sporih tekom zadnjih dveh let razmerje delavcev iz delavnic, ki so zahtevali stavke, v splošnem nekako !K) odstotkov, dočim je bilo razmerje onih, ki so zahtevali stavko pri železničarjih i samih, to je onih, ki so bili dejanski zaposleni v železniški službi, ravno obratno, tla je namreč le otl 10 tlo takih železničarjev zahtevalo stavke. Ker so bili vsi zadnji spori posledica zahtev tlelav-Jske unije za nachjonaiizaeijo železnic in vseli prometnih sredstev iu ker so unijo vodili eskstremisti v železniških dt-lavnicah, so družbe 'prepričane, da bodo z najnovejšo akcijo otl reza na tla največjim kričačem iz vrst uslužbencev v delavnicah.
Dejstvo je. tla je imelo močno stališče vlade ter sovražno stališče občinstva za posledico poraz, ki je soglasno z izjemo nekega delavskega voditelja, največji, kar jih je doživelo delo v Franciji tekom zadnjih petdesetih let. Železnice so se seveda hitro poslfižile prilike, ki se jim jc "milila. Uličnih korakov s>o se pt►služili tndi ■ "niojstri"' v drugih panogah, ki so takoj brezpogojno odpustili
ljudi, katere so smatrali za kolovodje cele agitacije. '	Pri prejšnjih velikih francoskih »tavkah. celo «'•* so bile neuspeš-
ne, so bili možje dosti močni, tia so vstrajali pri zahtevi, da se ni-' i kogar ne odpusti kot enega izmeti pogojev, da vrnejo na ib lo. V L,r ajnovejšem slučaju pa ne morejo izsiliti niti t. zahteve iu delavski voditelji cenijo, da je najmanj 10.000 njih najbolj bojevitih pri-t stašev, — brez ozira na uslužbence delavnic, — izgubilo tlelo po celi deželi.
i Celo ta provokatija pa ne more vzbuditi glavnega stana (lene-jralnc delavske federacije i/, njegove otopelosti poraza. Ko so ga .'vprašali včeraj glede položaja, je Leon .Jotihaux, tajnik federacije, .'le skomignil z rameni ter rekel;
—	Mislim, da bo pač treba vsakemu iti nazaj na tlelo. — On in 3 l jegov tovariš Merrhc:m koviniiiskt unije, sta nasprotovala stavki i'otl prvega pričetka rer ne moreta sedaj uvideti, kaj koristi prete-.'pati mrtvega konja.
-[ Ekstremisti med železničarji ter nekateri pristaniški, kovinski i delavci hočejo v družbi z večino premogarjev še vedno nadaljevati j s stavko ter se glasi, ua je prišlo tekom zadnjih dveh dni tlo burnih -'prizorov na delavskih zborovanjih. To jc najbrž tudi vzrok splošne
-	pohitosti iu izmučenosii, katero je zapaziti v glavnem stanu.
»j V nasprotju s strahom, kateremu jt? dal meni izraza eden iz-5 med zmernih voditelji v koncem preteklega tedna, je sedaj očivid-'|no, da so bili ekstremisti oni. ki so izgubili skoro ves upliv in zmer-) ni odgovarjajo na obdolžbe strahopetnosti in mlačnosti na nasled-" nji način:
—	Vaša krivda j*», da ste s silo izvedli nepriljubljeno stavko ob neprimernem času. — Ta izrek je zadel na odobravanje vseh, z iz-ijemo ekstreinistične manjšine. Ce bodo zmerni v stanu vzdržati se .na sedanjem stališču ter spraviti ljudi nazaj k delu brez vsakega 'zavlačevanja, je vrjeino, tla ne bo vlada, kateri je znano, da je bila Istavka vsiljena generalni federaciji od strani ekstremistične manj-
j šine, nadaljevala s svojo akcijo, da razpusti Generalno delavsko fe-.'deracijo. Taka spravljiva politika bi seveda še nadalje ojačila ziner-_!;io strujo. V takem slučaju bi bil iziti celega stavkarskega gibanja ) zadovoljiv. Legitimna sekcija organiziranega tlela bi bila ojačena t in boljševiški revolucionarni element bi doživel občuten poraz, i i Pariz, Francija, 18 maja — Ko se bo danes sestala francoska s poslanska zbornica, bo poročal ministrski predsednik Millerand gle-Jde svojega sestanka z Llovd Geor-eom v Ilvthe, Anglija ter dal ta-> koj nato izraza svoji pripravljenosti, da odgovarja na interpelacije, i tikajoče se stavke. Deset tozadevnih interpelacij se že nahaja v ro--^-ah predsednika poslanske zbornice, štiri te interpelacije, ki prihajajo iz rok delavskih voditeljev imajo namen spraviti vlado v te-
-	žaven položaj.
1 V ofieijelnih krogih se glasi, da bo imela vlada pri glasovanju nn razpolago najmanj 4."»0 glasov, proti 100 glasovom nasprotnikov.
Generalna delavska federacija je izjavila, da ne bo pozvala nn stavko nikakih nadaljr.ih unij, ker smatra sile. ki so že na stavki, z azadostne, da se zagotovo uspešnost stavkarskega gibanja.
Boris Souvarine. socijalistični urednik, je bil aretiran pod ob-dolžbo, da je koval zarote proti varnosti države.
zmernem podnebju. Pravi velikan pa je na visokih planjavah mrzlega Tibeta. Že gavran v gorkejših krajih Ogrske je mnogo manjši kot oni v Alpah. Največji gavra-' ni se pa nahajajo v severnem de-J hi Severne Amerike. Isto se opaža tndi pri različnih sesalcih. Ta-j ko je tndi dehor v aeverni Šve-J
<»iji znatno večji kot oni v Špa-Jniji. Mravljinček v mrzlejši Tor-maniji je večji kot v gorkejSi Nt»-Gvineji. Isto se opaža tudi pri srni. kozi itd. Med ljudmi so se-Jverni prebivalci večji in močnejši kot oni iz južnih krajev. Prebivalci najmrzlejših delov Južne (Amerike so največji ljudje tploh.
Morilci na debelo, kojih špeciatiteta so ženske.
Poroča Eugene S. Baarcrar
CgiAS<HAHei>A. 2»MAJA 192» —
Serija leta 1920 za morilce žensk je v polnem teku. Tekom zadujih' štirinajstih dni m> izkušena peresa
en (»nikar je v opisala dvoje teh zanimivih ter čudnih človeških bitij.
V	prvi vrsti prihaja v pošte v ele* vek iz 1'alifornije, James H. lluirt, drugače Walter Andrew Watson, ]>f-i/nan bičano*!, ki str je u/cuil • «1 petnajst do t ridesetkrat in morilce najmanj devetih svojih žen«.'
Najti je tudi Kgipčana. katere" [ mu pripisujejo, soglasno s kabelskimi poro-11. i umor najmanj dvajset žensk.	•
Ka/ven trga pa je ie vedno r1 rokah f ran conk t h sod išč sitna j' slavnega Henri Landru, morilca iz Ciambais. Pariški " Figaro"* pa je vzbudit v spominu dejstvo, <la je letos stoletni«« slavnega morile« ž«-nsk ua debelo iz Lyouaa, Leliev'1 re. ki je pred sto leti nastopal pod imeti«*« Clievalier ter kotiral svoje življenje na gilotini.
* Od k * h I pa izvira angleško imej fllue-lward ali Blauhart, torej "mo- . dra brati«", s katerim se označuje) niorilee žensk po poklicu * Povest o lem se je povedalo /e v^ krat ' Tradicija pravi, da Je živel v sever« zapadni Franciji v časih sto-j letne vojne, to je vojne med K ran-j eijo nt Anglijo, nekdaj plemenita*, po imenu liilles de 1*aval, baron* de Ketz. liil je junaški borllee pro-ti Angležem, a svojo slavo si je pridobil z naravnost peklensko okru i tosljo, s katero j«* umoril kak ducat svojih žena, ki so sledile druga drugi. Mogoče je, da bi na raslo štev ilo njegovih žrtev «1o sto. če bi ne bil storil majhnega pre-{.»reška /i>|*r svojega nadgospoda, v o j v« m ) o iz Kretonske. 1'bijaitje žensk, ee se je vršilo to mi diskre* ton način, se je v onih dneh. če drugega ne. vsaj prezrlo. Nelojal-1 nost proti vladarju pa je bila ne'j idpu.slljiva in ubogi Ciilles je mo-: ml končati ua grmadi v bližini! Nantes.
Ptveej dvoma prevladuje, če je bil <iilies tie Laval zgodovinski prototip slavne francoske novele iz sedemnajstega stoletja, vsletl katere se je ime Bluebeard vdo-mačilo v vsili jezikih. V povesti katero je spisal Charles Perault. slavni pripovedovalec povesti, st j«* junak, vitez Ilaoul, imenovan BarbeTtleue po svoji modrikast<e čmi polni bradi, sedemkrat zapo~ redoma jioročil. Sest teh žena je izginilo brez sledu. Medina pa .» post.da osvetnica vseh prejšnih na naslednji čudni način.
Kaoul, ki je zapustil svoj grad po .važnih opravkih, je izročil eel sveženj ključev Katimi. svoji sed-mi ženi z naročilom, da gre lahko vsepovsod po celem gradu, da pa lic sme stopiti v neko posebno sobo v stolpu. Ni treba posebej onie" n jat i, da se Fatima ni mogla usta" vljati skušnjavi, da je odprla vrata prepovedane sobe ter videla v njej grozone preostanke svojih šestih prednic.
Ilaoul se je vrnil, zapazil kri na ključih ter na ta način izvedet, da ni prestala Fatima kot vseh prejšuih šest žena. najvišje preizkušnje zakonske pokorščine. V-sled tega se je pripravil, da unio" ri tudi njo prav kot je storil to z ostalnimi šestimi. V tem času pa' so dospeli bratje Fatlme ser na j padi llaoula ki m* je kmato zgnt-l
dil smrtno ranjen ua tla.
• *
*
Perrault j«* mogoče poznal po_ vest o (iilles de l^avalu. vendar pa obstaja bolj splošno znani u zoreč mor ilea žena v "Tisoč in eni noči". kjer je zaslediti ta motiv dva* krati iu prvič v eebxn okvirju po" i Vesti same. Sultana X«-herazade pripoveduje 1001 |M»ve«t skozi t«»Ii-ko v Ker o v v namenu, da se Izogne usmrčeu ju v jutru po prvi zakonski noči. Ta eksekucija je predstavljala zelo neprijetno fofrmal" noat, kateri je njen krvoločni mož izpostavljal vse svoj prejšue žene. Tekom svojih povesti pripoveduje tudi eno, ki je zelo slična oni Perraulta.
V	tej ali oni obliki se prikazn-jejo taki morilci žensk v literaturi.in narodnih pripovedkah številnih dežela in narodov. Pred Per-rautom sta ta motiv uporabila dva Italijana v šestnajstem stoletju, Straparola in Cian Alesio Abbatu" tis. Obstaja tudi nemški Rlaubart, katerega je navedel slavni Griinm v eni svojih pripovedk. Verzija, ki je presenetljivo slična Pcrrautovi povrniti, se j«' ohranila do danes v Ijnd-kih prpiovestih Estonske.
Bretonska v severni Franciji pa je videti najbolj priljubljeno lovi.
^ šče za morilce žensk. Legenda o < 'oLuoru ali Conomoru. bretomskem | glavarju, ki je umoril celo serijo i žena. dokler ga niso konečno urno"' rili sorodniki neke žrtve, sega nazaj v šesto stoletje po Kristu. V* sled tega se lahko povsem po pra-viei domneva, da je bil Couoraor.. ne pa, (idles de Latval zgodovinski! Bluebeard bretonske dežele, kajti' soglasno z najnovejšimi preiska" i f vami je imel (iilles le eno ženo. kij ga je preživela. Na drugi strani! pa je imel strast, da muči mlade ■ dečke do smrti.
Najti je začilue skupne poteze I v slučajih dveh največjih ženskjh . morilcev v zadnjem času, namreč Francoza Landru in Californijca Watsoii-Huirt. Glavna razlika je seveda ta. da se je Watson priznal krivim umora vsaj erte izmed petnajstih do tridesetih žena, dočim je neformalno priznal umor nada-ljnih osem žensk, radi česar se na" , haja sedaj v ječi v Los Angeles, i obsojen na dosmrtno ječo, dočim vstraja Landru, kojega proces preil francosko poroto se bo prijel prihodnjega oktobra. Se dose" j da j na svojem prvotnem stališču i odpora. Ima celo navado norčevati ! se iz državnega pravdnika, ki vodi kazensko zasledovanje. Nadaljna | razlika obstaja v tem, da se je Watson dejanski poročil s svojimi žrtvami ter izvrševal bigamijo i na desno in levo z večjo brezbrižnostjo kot jo naprimer kaže drug [človek, če kupi naprimer novo i obleko, dočim je ostal Pan drv veren voji resnični" ženi ter zvabil svoje žrtve v smrt z obljubo, da se bo jMiročii z njimi. Watson je imel po več železov ob istem času v ognju Ier imel preeej, čeprav čudne zabave s tem, da je hodil s to ali ono svojih žena po gledališčih in restavrantih. ko bi se lahko sestal s celim ducatom svojih ostalih žena. Landru pa se je. kot poročajo, trajno držal prinei" pija "ena ob gotovem času" ter ni nikdar umoril svoje zaročenke preje kot pO preteku štirindvaj-stih ur po smrti njene prednice.
Velika sličnost med obema pa j obstaja v razvitih trgovskih metodah ter uspešnih odredbah, katerih sta se posluževala oba.
Do leta 191"» je živel Ilenri Landru mirno in ugledno življenje fra neoskega buržauazijca srednje-' ga razreda. Po poklicu inžinir je i držal svojo ženo in otroke v pre* eejšni udobnosti. V onetu letu pa se je zaVšila v njem neka skrivnostna izprememba iu lotil se je nevarne karijere I)on -Tu a na ter morilca na debelo. Oglašal je v listih, da se želi seznaniti z samotnimi udovami srednje starosti in nekolikimi sredstvi v svrho zako" na. Nato je najel neko samotno vilo v enem izmed bolj oddaljenih predmestij Pariza ter zavedel eno žrtev *a dugo, da se je preselila k njemu s svojim pohištvom vred. Nato je, soglasno s francoske policijo. umoril vsako žensko, se izne-bil trupclj na način, ki je do danes ostal nepojasnjen ter odšel na nadaljna zavojevanja. Cveljavilo se je teorijo, da je imel gost iu oster dim. ki se je dvigal od ča>a do časa iz dimnika vile in ki je prvotno J obrnil sum sosedov na dogodke I za zaprtimi oknicami vile, oprav-j ka s izvanredno kratkim in koreni" j tim načinom ločitve zakona, katerega se je Landru posluževal. Landru, ki se je že preje polastil denarja in dragocenosti svojih žrtev, je nato mimo^ razproda 1 pohištvo ter se vrnil k svoji ženi in svojim otrokom, »la preživi krat* i ke počitnice s "zaslužkom" ter prične nato z naslednjo operaeijo.
Landru ni vršil svojih operaeij v velikem obsegu. Soglasno s pariškim poročevalcem Manchester fiiiardina je bil zadovoljen, če si je mogel na ta način preskrbeti primerno življenje. Njegov duh je hil oni malega branjevca ali kra* inarja. Mogoče je smatral ta zli način življenja kot bi smatral navaden človek zrakoplovni polet, katerega bi moral izvršiti parkrat ua leto. Sistematični umor ni bil pri Landru-ju več črna nmetnost. temveč navaden posel.
— Landru'jeva metoda, — nadaljuje poročevalec, — je bila ekou nomija v najlepšem pomenu besede. Kupil je povratni tiket za sebe, a le en tiket za svojo žrtev. Manjkalo je premoga in žrtve so morale prinesti s seboj žakelj pre" moga. Pozneje je odšel v njih prejšna stanovanja ter pobral pohištvo. re ni mogel dobiti od prodajalcev primernih cen, je najel
sam prodajalno ter prodajal "direktno konsumentom". Njegove knjige so v dobrem redu, polne; skr'vnosftiih znamenj, ki s ose gaJ
tovo tikale žensk, katere je zvab^i ljal v smrt.
—	Tudi njegova osebnost zaslu*, ži par besed. To je resen, bradat človek, ostrih oči, lahkih manir ter je videti, da ima precej nagne-lija do sentimentalnosti. Vse na-1 meravne žrtve, ki so mu ušle. so*' glašajo v tem. da je znal govoriti odkrito in da je ljubil cvetke iu godbo. To je bil človek, ki je v-zbujal simpatije v ženski, ki sa". m a ni bila v eelem ovojem živi je.' nju deležna nikake romantike. |
Landru je imel •zapisnik, v ka'| terega je vpisoval svoje žrtve ter, zaznamoval napredke svojih različnih "podjetij"*. "Watsou-Huirt iz Californije pa je imel sistem inJ deksa. obstoječega iz kart, na ka"j tete je zapisoval le prva imena svojih "ženaj
Ker ima rekord nekako t ride-' se t ih žensk v petnajstih letih, je' moral ta ealifornijski Bluebeard' -azumeti umetnosti, s katerimi se' pridobi ženske ter jih je tudi ra-l zumel. V skrivnostnem črnem kov-j čegu iz usnja, katerega je vedno j nosil pri sebi in na katerega je| strogo pazil., je imel seznan svo-j jih žrtev, — premaganih in bodočih. — v katerem so bila navedena njih imena, njih navade, okusi, nagn en j a in razpoloženja.
Kot je vedel Shakespeare, tako je vedel tudi lluirt, da je treba' laskati se ženskim mi liam. Vsletl tega s** je posluževal z veliko pozornostjo vseh majhnih stvari. — boubončkov in poljubov, cvetk in objemov, — in ko si je pridobil otroško zaupanje žensk, jim je v-zel denar in lastnino, ne da bi one protestirale proti temu.
Kako izvrstno je vršil svoj po* sel je razvidno iz pričevanja njegove osemindvajsete žene, neke Mrs. Minnie E. Bal lew iz Chicago.
—	Tudi če bi njegove žene polnile bolniške sobe, bi šla še vedno preko oeelega kontinenta. <la sem deležna enega izmed onih dragih poljubov, tako sladkih in gorkih;' — je rekla.	j
—	O, kak čudovit igralec, je bil!( Moral je igrati ves eas .kajti jazi vem, da čutijo vse ostale ženske' isto kar čutim jaz. Nikdar bi si, ne mogla misliti, da je tako lju-' bimkovanje mogoče.
—	Njegovi poljub so bili tako sladki in gorki. Obkladal me je s takimi pozornostmi! Bil je ide"j alen ljubimec. Nikdar ni pozabil onih majhnih stvari, ki pomenja-jo toliko.
—	Bil mi je zelo udan. Kjer koli sva se ustavila v hotelih, sva imela najboljše sobe. Vedno je gledal na to, da so bile vaze polne cvetk. Dajal mi je funte in funte kendija. Povsod je bil pripravljen avtomobil, da me odpelje. Njegovega ljubimkovanja nI bilo nikdar kouec.
V istem črnem kovčegn je nosil lluirt seznam idej. katere je spoznal za koristne pri ljubimko" vanju. Imel je tudi uzorec za pisma strastne narave. Kno teh pr sem. katero je pisal neki ženski v Sopkane. Washington, se glasi:
—	Dragi srček!
—	Moral sem se vrniti nazaj v Mehiko ter sem sedaj zopet tukaj. Srček, spoznal sem. da mi ne bo mogoče kmalu vrniti na sver ter priti v Spokane k tebi. Srček", imela bova krasen dom v enem najlepših krajev kar si jih kedaj videla. Srček. vse. kar imam. je za te in za najinega dečka Willie. Jaz vem. da boš vesela imeti dom za njega, da lahko skrbiš za njega kot hočeš. Srček, naslovi na Oakland, C*aU e'o Oakland Hotel.
7.\ nebroj poljubi
L. G.
/
Da so bila sva taka pisma umetna, je razvidno iz tega uzorca, a njegove žene so bile prepričane, da so predstavljala izlive ljubečega srca.
Malo je dosedaj znano o egipčanskem jnorileu žensk, o katerem se je pred kratkim poročalo, da je urtioril dvajset žensk, sežgal njih trupla ter ohranil njih glave za spomin. Glave so našli v neki hiši v Tanta, majhnem mestu se. verozapadno od Kajire. To mesto je znano radi svojih mohamedan* skih sla vnosi i in sejmov. Soglasno z oblastmi so bile ženske zvablje-ne v hišo pod pretvezo, da se bodo sestale z bogatim občudovalcem.
O boljševizmu^ 1
Profesor harkovske univerze S. Kuljbakin je objavil razpravo o ruskem boljševizma v kateri v povsem mirnem tonu odgovarja na vprašnnje, zakaj beže iz Rusije ne samo ljudje stare reakcije, ampak tudi skromni delavci, predstavitelji inteligence in ljudje, naj-ibolj demokratskega mišljenja, ki so se vse svoje življenje borili E i proti samovolji carizira in saujali o novem, sijajnem, svobodnem a j življenju prve dni revolucije. Izvajanja Kuljbakiua se v bistvu kri- 1 |jeo s sodbo iu obsodbo Doljševiškega režima, ki jo ima o njen« zna- s (ni ruski mislec Mereškovski, prerok socialnega prevrata v Rusiji in 1 neizprosni nasprotnik carističnega samodrštva stare Rusije	s
Kuljba kin izvaja med drugim: Komunistični program je znan.'1 Ali vsaka rnnzika, pa naj bo naj idealne jša, velja samo tedaj, kadar * (.sc dobro odsvira. Kazcntega je treba z naglasiti, da boljševizem ne 1 pre<lsta I ja nekaj stalnega, utrjenega. Od leta 1917 do 1920 je stop- c njevaje menjaval svoje oblike iu kar predstavlja zadnji čas, ni niti ' podba onega, kar je bil v začetku. Boljševizem *e je začel z aiiarhi.-jo, brezobzirnim plenjenjem in ruštnjem vsega, na kar je zadel, a ^ [završil je z najhujšo centralizacijo iu absolutizmom, toda z absolu- * ■ t j zrnom, ki se nikakor ne more nazivati prosvitljenim. Začel se je z ^ j zahtevami. Doli z vojsko, doli z nasiljem, doli z disciplino, doli s * smrtno kaznijo, doli s cenzuro, ua drugi strani je zahteval svobodo s govora, svobodo tiska, zborovalno svobodo in razdelitev zemlje na- J rodu. To je bilo tedaj, ko je državo upravljala revolucionarna za-j2 'časna vlada. Ta gesla so odgovarjala razpoloženju in željam prebi- I |valstva, utrujenega v vojni in vsled vojne dovedenega do propasti. 1 Ali kakor hitro preide oblast v roke boljaevikov, so začeli boj s ee- 1 lini svetom v imenu nasilne uvedbe sovjetske uprave po celem sve- 1 tu. Nato so nanovo uvedli kruto disciplino in razvili pritisk oblasti s I do najvišje mere. ki se more zamisliti, tado da je smrtna kazen pri I njih najbolj razširjeno sredstvo za kaznovanje tudi najmaujšega , prestopka, a streljanje brez sodišča in aretacije so postale povsem 1 običajna pojava. Svoboda zborovanja in govora, svoboda tiska se • [imenuje buržoaslu predsodek, tako da ta svoboda velja samo za ko- 1 j ni itn i stično stranko. Kar se tiče zemlje, pripada eelenm narodu, a ' j ne njegovim zasebnim predstavnikom, kmet pa je v stvari saiuo su- 1 žen j, ki je dolžan obdelovati gotovi del zemlje in ki dobi zato toli- 1 ko žita. koliko je potiebuo. da zase je za sebe in svojo družino. Xa -ta način došli boljševiki od anarhije do absolutizma. Boljševiški ( režim ima pa ml prvega trenotka svojega razvoja do zadnjega, se- : danjega trenotka skupno, stalno črto: to je, ne priznava se pravo, 5 me o7 i se na nobene pravne norme. Boljševiški pravoslovei, kakor ' »iablouski. Gojhbart, Sinička Rei-sker, ne priznavajo možnosti ne * ideji prava ne ideji praviee. "Pravo je samo orožje borbe". Drža- ! Vil je — diktatura proletarijata. a diktatura proletarijata *'je o- ' blast, ki sloni neposredno na nasilju in ni vezana po nobenih zako-» ill"'. "Ako kdo govori o nasilju sploh, brea ozira na pogoje, po ka- ! teiih se razlikuje rvkacijonarno nasilje od revolucionarnega nasi- 1 lja, dokazuje, da se odreka revoluciji". To so besede samega Lenina : v njegovi polemiki s Kautskvm. Nasilje, nasilje in zopet nasilje! Xa 1 to besedo zadenemo ob vsakem koraku v delih boljševiških teoretikov in voditeljev. Osebnost kot taka nima samo nobene pravice do i last nine, ampak sploh nobene pravice.
Zanimivo je, da je tudi kolektivnost, to je delavska masa, ki ji v- teoriji pripada oblast, nekompetentna v vprašanju uprave; zato je saiuo oropana oblasti. Naloga revolucionarnih povzročiteljev po besedah Lenina ni, la izvajajo voljo večine, nego da sami ustvarjajo J\oljo. Na ta način obiast ni v rokah naroda, ue v rokah delavstva, I ampak v osebah diktatorjev. Zato si namesto delavskih, vojaških in I kmetskih sovjetov jemljejo oblast izvrševalni odbori, sestavljeni od j li do 4 ljudi in komisarji. Lastuina posameznika se ne priznava, niti pri obleki, knjigah. Vse pripada "delavskemu razredu". Državljan j sovjetske republike ne uživa samo nobenega lastninskega prava, H bi bilo na kak način utrjeno s kakim prejšnjim stalnim zakonom. Namesto zakonov nastopajo naredbe. Diktatorska oblast, to so komisarji morejo na poljuben način odrejati meje prava za vsako ose-ibo s prostimi dekreti. Komisar ne more biti brez ozira na usposobljenost — univerzitetni komisar je navadno dijak — začetnik ali kak potek a rsK i pripravnik. Sovjetski državljan mora zjutraj najprej prelistati sovjetske časopise, da prebere naredbe, ki jih je vsak dan v izobilju. Tam najde, da mora pod kaznijo ječe prinesti določeno množino rabljev ali obleke; jutri mora prinesti na določen kraj svojo posteljo, pojutrišnjem se objavlja, da je vsa posoda državna. Vi-jno smejo piti samo komisarji. Vsak državljan druge, ne s»vjetske .države ima pravico do svobode, ako ni izvršil kakega zločina.% do zaščite zakona proti samcvojli in nasilju in pravico, da bo sojen po zakonu, pravično in nepristransko. Samo sovjetski državljair nima pravice ne na eno, ne na drugo, ne na tretje. Človek, ki ni izvršil nobenega prestopka, more biti aretiran, kot talec. Proti sodbam dik-j tatorjev je zaman vsaka tožba. Obstoji revolucionarno sodišče, obstoji "izredna komisije", ki jo imenujejo "erezvičajka". Revolucionarno sodišče je sestavljeno iz ljudi, ki o pravu nimajo pojnta in sodijo "na podlagi revolucionarne vesti". "Črezvičajka" prediAav-Ija po svojem tipu oddelek tajne policije, ki se je za časa carsfrva j naziva 1 "zaščitni oddelek", ali "ohranka", vendar pa "črezviča^-jlia" daleč prekaša svojo prednico. Opravljajo jo "drugovj", ki so j sposobni za mučenje, za sadizem. Dovolj je anonimna ovadb«, iz zlobe ali maščevalnosti, in človeka odpeljejo v "črezvicajko", kjer st ;r.mči v temnih, vlažnih in smrdljivih kleteh in se duši v svojih in tujih odpadkih. Vsak čas ga pozivajo zavoljo preiskave ali streljanja, 'potem ga pošiljajo nazaj v iste kleti; uekolikokrat mora okusiti predsmrtne muke prej nego ga ustrelijo. V dopolnilo so "koncentracijska taborišča" kjer se nahajajo talci ali kontrarevolucije sumljivi ljudje. Redkokcdr.j je od tu kdo izpuščen. V Ilarkovu je leta 1919 sam komisar, nepismeni čevljar Sajenko, sam z revoJverjem moril "kontrarevolucionarje".	»
j Včasi so v uradnem sovjetskem organu objavljena imena ubi-jlih z navedbo vzroka za streljanje. Na primer: N. N. ie. bil ustreljen zato, ker je bil zr. Časa carstva general, drugi zopet, ker je imel veliko zemlje, tretji, mladenič, star 16 let, ker je bil sin posestnika zemlje, itd. Ali je naravno, da so bili med ustreljenimi tiKli delavci .in drugi navadni Zemljani, ki takega postopanja niso odobravali. V J-črezvičajki" iu v '-koncentracijskem taborišču" niso samo ubija-'li, nego tudi mučili.
----? 1
•
Oh, dvom je strašna, strašna reč; hujši menda od bolesti. Kaviar smo gotovi kake stvari, kolikor nas je ona tudi stfela težav in j bolesti, ipek nazadnje se ji vdamo iu kolikokrat celo r. neka voJj-f nost jo. Dvom pak nnn vedno zib je. srce med upi in bojaznijo in v naši duši vzbuja hoje, koji nam povzroeujejo bridkih t«žav
j Mesto tega pa jih je morilec oropal vsega nakita, denarja ter jih | nato umoril.
>' Ko bodo prišla natančnejša poročila o. tem egipčanskem Blau* i bartu, bomo tudi mi obširno poročali o celi. zadevi, tako s krimi" i nološkega kot psihopatičnega in socijalnega stališča.
Železniška nesreča v PontebL <
Agencija Štefani javlja: Osem| tovornih voz, ki so se odtrgali v Pontebi od vlaka, je zadelo na belskem mostu na brzovlak Trst-Dunaj. 13 oseb je bilo mrtvih, 28 ranjenih. Žrtve so povečini egipt ski dijaki, ki jrn se peljali v Berlin.	_ .. -	.
Slike in sličice v strajkar-,
skem gi(ranjo v Lfubflani
- ■ t i . . v
Udeleženci vseh štrajkarskili manifestacinj in demonstracij niso bili več samo železničarji in njihove žene iu otroei. marveč so se jim pridružili tisti sloji, pred katerimi pošten človek zapenjal suknjo In tišči pest v žepu, da mu j ne zmanjka denarja iz. nje-, tato-' \ i. vlomilci; kateri po milosti ljubljanske porote svobodno na-1 daljujejo svojo obrt. so pomnože-; vali vrste 5t raj kuj oči h železničarjev. '"Lačni smo, lačni!" — jej klicala neka lepo rejena, celi j Ljubljani znana dama, neželezni-čarka. katera je verižila ves čas j vojske iu verižila, dokler je pi-l skala lokomotiva. Cmljivo je. dal je zdaj huda. ker se ne more vo-f iziti po kupčijah, ker je zamudila priliko, da si kupi avtomobil. In j ko ji je nekdo to povedal, ki tudi! ni železničar in si je "hec" ogle-i daval, bi jo bil kmalu pošteno skupil, če hi ne stal blizu oboroženi mož. Maso so tvorili v prvt vrsti ljudje, kateri žive od brezposelnih podpor in kateri delajo! skrbi svetniku Kerševanu. ker so j najzvestejši pomočniki tihotapcev; ip verižnikov. Seznami ljudi, kateri dobivajo brezposelno pod-1 poro, se morajo pregledati; kdor( je sposoben, naj dela. krr tlela jej dovolj; nikakor ne gre, da vzdržuje država ljudi, kateri pomno j žujejo vrste komunističnhi gard.j Karisti javne varnosti zahtevajo, da se postopači iu barabe iu izpu 1 ščeni kaznjenci iz Ljubljane pre eej izženo.
Medtem, ko je bila "demonstracija" pred dežen« v lado, se je tudi zgodilo več zelo značilnih in smešnih prizorov. Dva reveža med demonstranti niso mogli ugotoviti, četudi štrajkata — sta žvižga ( la in kričala; toda nepričakovano sta se pričela razgovarjati med seboj, in sicer o teži prešičev. ka-„ Ure oba pitata; "Moja svinja je . težja, kakor tvoja!" — "Ne. mo , ja je težja!" — "Prodaj mi jo!"
Iu pričela se je pred dež. vlado { kupčija za svinjo: pristopili so-L tudi mešetarji : štrajkarska de-j monstracija in svinjska kupčija: , slika današnjega dne. Med tuljenjem in žvižganjem je pa neka , demonstrantka nahulila drugo:
*	"Ti, tvoja koza mi je solato sned-la !"* — "Lažeš!" — "N>: ško-j do, katero je koza povzročila, po-
. vrni!" — "Ne!" in sledile so j ljubeznjive besede, katere para-
I	grafi, kateri varujejo osebno čast. y kaznujejo. "Le počakaj, tožila te
bom!" Videli smo danes tudi ti-:
ste sumljive postave, katero sojf
pred leti po Ljubljani pobijale poj'
dnevi šipe in plenile. Prepričanir
smo, da se taki prizori zdaj v
t Ljubljani ne bodo ponavljali. — .
, In skozi okno deželne vlade je| ii .. i-i -i gledal duševni voditelj bojsevi-;,
s kov, mladi "buržoazijsko" v z go-11
jeni dr. Lemež. In pričeli so ve-j
t rižniki in postopači in zločinci inj|
tatovi klicati- Proč z verižniki! ,
% Doli z njimi! Pesti so se dvigale
■ proti dr. Leinežu. ki je začudeno
gledal; komunistični reditelji mo
ba so pa pričeli miriti ljudi, n I
koč: "Dr. Lemež je. ali ga ne po-1 C	...
znate!" Iu debeli verižni k je za-
" klical: "A. dr. Lemež je. naj pa^
! ostane!" Vmešavati se j«- pričeli
tudi gospod Prepcluh, kar se nam
eudno zdi, ker se je g. Abditus
t predstavljal slovenski javnosti kor
precej trezni socialno politični
II	znanstvenik. Kdaj se je prelevil . v boljševike, ne vemo.
Opoldne je odpeljal z glavnega j . kolodvora gorenjski vlak: oj.j št raj k se lomi. vlak vozi! In za-[ pri i so prelaz na Dunajski cest i. | ' Konrunisti so prihiteli in nagnali! ljudi na tračnice. In kričali so; | "Preko nas mora vlak! ,' Mak se ustavi Pribite državni varnostni
•	stražntiki, orožniki in srbski juna-i- ki. Konuinistični reditelji so prvi a izginil^ Lo so zagledali bajonete, i- Med kooiumisti se je posebno od-v likovala gospodična Jerica Turk.
hči posestrrice in gostilničarke. katera se l*> morala zagovarjati n. pred dež. sodiščem. ke» se je pre-v grešila proti $ HM. srbskega kri-a mrnalnega zakinna. Komunisti so v Šiški pretepli požrtvovalnega stro 8 jevodjo Franea Moko. Državni \- varnostni stražniki, detektivi, po-v Fjcijski uradniki, orožniki in vojaki vrše svojo težavno službo
isnsn
so zelo pogosto TiUd nerodnih Iodic, f Tak simptom jo največkrat pnro E znamenj«, ki vas opozarja na dej- S stvo. da ledice in mehur ne delata ■ pravilno. Popravi ju. Rabi	§
Severa's I Kidney and Liver § Remedy
(Severovo Zdravilo za ledice). ki je priporočljivo kadarkoli potrebujejo ledice ali mehur tonike. Vzemite ga proti vnetju mehurja in ledic, ne odhajanju vode. proti odtekanju goste urine, bolečinam pri uriniranju, o točenim nogam, kar prihaja vsled nerodnosti ledic. Cene 75 centov in $1.25 ter Bc in 5c davka. Naprej v .vseh lekarnah.
Ob mrtvaškem odru žrtev
Po "Napreju".
Žalosten .ie bil dan. Se žalosi-I rjejš«> naše razpoložen,i»\ Komali s * i no v deželno bolnico k našim
I mrtvim bratom, žrtvam delavske solidarnosti. Devet jih je že leža-ilo na mrtvaškem <vlru. devef mladih. čvrstih, žilavih delavcev. I"u-. teze ua obrazu nekaj svetega in
I Usta šepečejo.
Driifr za druirim stopajo ljudje. J ki truinoma romajo k žrtvam kr-jvavih krivic, v hladni črni vesti-! bul mrtvašnice v deželni boluiei. da počaste njih spomin, da jih še 'enkrat vidijo, svoje brate, da si dobro zapomnijo te nesrečne dogodke. da vedo tem bolje soditi v življenju.
Ves čas. od opoldne l!(I. aprila do pozne mračne ure. so se gne-1 le pr«*d mrtvašnico gruče delav-iti drujrega občinstva, ki so iz. j pietete počastili s{>omiii svojih to-i varišev. (iinljivi prizori. Kakor bi (občinstvo moril sila t» žiik vzduli: j tak občutek je bilo razbrati z o-I brazov. pt» gov«ir*M-aJi pa. dai se mora nedolžno prelita kri delav-.(čeva maščevati. -Tok zaostalih že-!n.» iu sorodnikov padlih žrtev je kakor slaba vest krivcev — krvnikov. ..
Ljudstva silna množica. Na o-b».|j stran»-h Zaloške ceste do št ipetrske eefkve ill »hI talil JK) Aha-1 cijevi eesti do železniškega mostu : na .Martinovi <-esti je stala A>ie--ko/j dolga vrsta ljudi, povečini -jsavkujoče delavstvo s svojimi -: družinami. Vlada slovesnega po-* jrrt-ba ni dovtdila.
Posamezno so vršili pogrebi
. žrtev. Presledka pol tire in še več. > Ob dveh popoldne sta se vršila . dva pogreba. Spremljali so žrtve , njih bližnji sorodniki in znanci. ( Posebno *o v velikem številu j J svojih j k> gre bo v vdeležili železni-r, »arj i s svojimi družinami. Ljudstvo pa je hotelo videti vse, po-j čast it i vse. čutiti vso krvavo liri i i v ico. ki se je zg«xlila nad brati, j Tja |Mtzm> v mrak so se žalni (sprevodi še vedno pomikali na ^pokopališče pri Svetem Križu.
Ljudje so potrpežljivo pričakali •j vseli. Deset mrtvaških voz, deset žrtev. — Ljudje pa so odhajali domov s trpko sodbo v srcu: uiti i pogreba delavstvu ne dajo. Pri FSogit. zapomnimo si!
Spomin nanje, bratje, nam ho i - vet. svet za v»*dno!
l ' .--
Poljski Zid je se selijo na Poznani-sko.
Židovski naroddii komite v Var-j šavi je naprosil vlado, da bi smel kolonizirati Poznanjskp. češ, da je lam jako malo židovskega ele-i j men t a. Židovska banka je naka-izala za pri?etek kolonizacije 100 [tisoč mark.
Samomor.
Ttajnik ilkrajinskepa poslani] štva na Dunaju Miha P»ilenskij si je vzel življenje vsl»-d poneverje nja 10 miljonov kron v tuji -valuj ti. ki jih je prejel v nakazilo.
•	proti komunistom in proti mobtj . z najfinejšim taktom, toda tudi . z največjo odločnost jo. Ljubljan
i »ani splošno obsojajo štrajk že
•	lezničarjev med seboj, kadar sc
-	sami, pa najhujše zabavljajo že
•	lezničarji in to tembolj, ker se j«! > po reku: "Kdor ne dela, naj t ud
i u« je", razglasilo, da bo iz želez
-	ničarske aprovizacije dobil o<j
-	zdaj blago le tisti železničar, ka
m
ALAS XABODA. 20- MAJA 1920
• • 'i Zlato odhaja, ker ga ne potrebujejo.
Poroča B. M. Talbo:
Star pregovor pravi, da zapo-! »Ide čem- uavifnr, ee zapodite zla- i to v skrivališče. To je bilo iloka. rano ver kot eukrat. Demoralize- J, eiju zlatega standarda obenem z , izvanredno viaokiai zivljenskimi ] at ronki aedanjih dni nam nudita najbolj prepričevalen »loka/ med vsemi, kar jih je mogoč-e najti.
Vzrok tega je deloma duše<4ov.' ni iti deloma ekanemaki. <*lnvek bof ( lieljae opravil avoje dnevno Uelo, ( če se ga plača z zlatu, ki pome-l»ja za njega ve*- jo varnost in na. kupuo ailo kot pa papirnati denar, j za katerim ne stoji noneua zlata ] rezerva kot <»f»ora. To je prav jm»-aebno re*ni«"no glede Evrope, kjer ' j*- lulo prebivaUt vo vajena veliko ( zlata in »»rebra ter zelo malo pa- j pirja. Xadaljni in bolj važni vzrok pa je, da ima zlato enakomerno mednarodno nakupno silo ali mo«* ter da je edina oblika denarja, ko- 1 jega vred noht je ne i/prem in ja na 1 glavnih mednarodnih trgih.
Itankirji in ekonomi so pridogo- ' vali zmernost in povečano pro- 1 dukeijo kot sreds'vo. da se odpra* ' vi ardaj t »I »stoječe pomanjkanje • najbolj p«»trehmh stvari za vsak- 1 danje življenje. Potem ke se od- 1 pravi to pomaii jkanje ter ga nadomesti. pa ostane še \edno pr»»bleni I zopet ne ustanovitve stroja /a pro- I sto izmenjavo t« h izgotovljenih 1 predmetov in tega izgotovljenega ^ hlapa med enim narodoui in dru. 1 gim.	I
lito/« ska deiioma vredn«»st je 1 sedaj demoralizi.*ana «lo takega 1 obsegu — iti -»it er radt p*»manjka* 1 iijm /lata na t-vrop»kt-iu kontinentu, — da je koro nemofpo^e vršiti ' mednarodna trgovino, razven na ' temelju iz.menjave ene |M»trel»š«*i' ' ne /j drug««. * eetnnr sm<> se vrtii-|i v prvotni študij me« I na rod nega
trgovanja, v štadij barantanja.
ha se zopet ustanovi zlati stan" dard. ne bo treba založiti vsaki narod z. množino zlata, ki-In» enaka m noš i tu vilaj olwitojf»>pa papirna tei«a denarja. I ra vitalna ali sta IdlLmeijttka sila zlata je tako velika. da zadostuje majhen odstotek 1 zlate kovine, da se prepreči veli*! ' ko omahovanje |M*aiuezmli valut na inozemskih tržiščih. Za<li*tujf ' t«»l>ko. da se u ra v na mednarodne < bilance v navadni trgovini ter do-il ma ter ustvari doma primerno iTit-li šeslovno ozračje.	«
Narodi Kvrope si lahko prid«£* . \ ta namen potrebno zLa t o le v slu* « • a ju, da Združene države in neka" i ] tere druge dežele, ki imajo obilo , rmene kovine, dovolijo zoj»et oditi , nekaj zlata v dežele, iz katerih je|| prilo. V seilalijem času odhajajo { naše pošiljat ve zlata v glavucm v(| Južno Ameriko, kjer že sedaj vec zlate rezerve, za papirnatim denarjem kot pa kjerkoli drugod na svetu. ve bi imela cela Kvropa enako 1 množino dvajsetih do 2-~> odstotkov ' zlate rezerve, bi ne bilo najti no* ' l»ene tež k o«*e pri izvrševanju med- ' narodne trgovine in mednarm lile. <
ga prometa.	!
Anglija si na vse načine priza* 1 deva z.oj»et uveljaviti zlato re- ; zervo tj svojim papirnatim <lciiar_ jem, n«' bi s te«n povzročala pre več zadreg za druge dežele, ki Is-totakn potrebujejo zlata. Anglija pa se nahaja v veliko boljšem položaju kot pa oataJe dežele. V sta" n ju je nabavljati si zlato, ki prihaja iz Transvala katero zlato sv dobiva povečini iz rudnikov, ki so v angleških rokah. TransvM proizvaja na leto zlata v približni v" rednosti 17"» milijonov dolarjev. Celo v aedanjeui čaan ima v prometu nahajajoči se angleški papirnati denar, ki znaša približno 440 milijonov funtov, zlato rezer* vo približno l.~»0 milijonov funtov ali '14 odstotkov vsega v prometu nahajajočega se papirnatega de_, na rja. Ce bbi ostal ves pridelek zla ta Transvala v Angliji, bi bilo treba let dveh let, <la se spravi fuut sterling na temelj funta za funt v papirnatem denarju iu zlatu. Veliko tega zlata pa Je uporabilo za odplačevanje inozemskih dolgov ali pa za financiranje angleških podjetij na inozemskih poljih. V r jet no je tla ne l>o angleška valuta na strogo zlati ptajlagi še celih pet let ali še več.
Druge dežele Ivvrope. ki so w vdeležile vojne, niso v tako srečnem položaju. Francoski papir* na ti deuar ima zlato rezervo, k7 znaša le 14 odstotkov; italijanski 12 odstotkov; belgijski 7 odstotkov ; nnmalri malo nad dva o4&tot%
i
ka in avstrijtki ie štiri desetine ] enega odstotka.	;
Združene države imajt> več kot t 40 odstotkov slate rezerve, Japon- i ska 7."» odstotkov. Španska 6.1. Ho* j Untlska 02. Švica ."»7. Danska 47. j Norveška 3Ti, Švetlska tt* iu Ar- , gentina 76.
K^r obstaja taka razlika v zla- t tih rezervah med glavnimi naro«11 . sveta, je nt-mogts'-e uravnati med* narodne tlolgove na starem temelju. Vsled nekega čudnega slučaja poživljata tako National Bank of Commerce v New York ti kot ' Ka relays Hank of Londonu v svo" ® jih tozadevnih publikacijah na u- "
veljav'jenje odredb, tla se zopet " ustanovi zlati standard. To sta dva ' izmed največjih finančnih zavodov '
v	svojih t m] nosnih deželah.	<
Kljub priporočilom vodilnih *
bankirjev pa bo nemogoče zop«*t i ustanoviti zlati standard, dokler i s«» bo iz Združenih držav odvaža-lo zlato v dele držav, kjer sc ga najmanj potrebuje. Vsle«! tega bo* do velike množine zlata, ki odhajajo, v Argentino, konečno ustvarile za to deželo težavne proble* me. če jih že niso.
Skandinavski narodi so takoj ▼ j pričetku vojne spoznali, kakšni j problemi se bodo pojavili vsprieo t prevelikih zab»u zlata. Odklonil so torej uvoz velikih pošiljatev zlata. Argentina bi lahko (»omagala J pri zojxLnem ustanovi jen ju eko- 1 nottiskega ravnotežja ter rešila sa- ' ino sl»e poznejših zadren. če bi v- 1 prizorila >J»či»o akcijo ler sledila J vzgUdu škandinavskih .ležel v pn-H č-etku vojne, zlato bi pričelo «»d~ j ha jat i v K vrt »po ter pript »moglo k i
stabiliziranju ali ustaljeiiju valut. >
- j j
il
Volitve m Češkem
- t
Iziti volitev v čehoslovaško na- ' n ')n<» skupš- ino je nastopen: V ' volilnem t»kraju Prasa je iz vol je- ! rili 7 nartMinib demokratov in ^i- 1 >•» r: dr. Kramar, Purkvnova. v'c- ■ verka. Navratil. Sis. Maš*-k in Hrečka. s čehodovaakih stteijali-1 -t»»\ . 11 si- er: tir. lleneš. Stribrnv, Zeminova. S|wituv. Hurival, Tuč-n \, I.entiova in llrizbv, za stopniki ljudske stranke; dr. Mu-Zi-nee. Mvslivee in Adawiovsky. «xl napretlnih Mieialutttv je izvoljen samo Mod raček, socialnih de-n:«»kratov je izvoljenih 13 in si-c r: Netu»*e, Tusar. Meissner. Mali.. Tayerle. Winter. Touz.il. Joha-ri->. Mauser. Srb. Novak. Koutlel- ' ka in Clrieh. «xl obrtne -tranke -MtČOeh, ♦» otl agrarne stranke: Svehla. Hasaca. .Prokupek, Vra-lty, Srdmko in Kremen. Sest • mandatov je preostalo za drugi skrutinij. Razmerje glasov v lir- J lin je nastopno!, čehoslovaški socialisti 16.-"»#2, socialni demokrati
'>.0»i2, iMinški socialist i 12.2oS, Ijutlska stranka 10.404. čehoslova-ški agrai*ei J01*S. narodni demokrati lS.s.-,r, napredni socialisti
H274. Zionist i 2045. združene meščanske stnmke 22.r»:t2 glasov. — Kazinerje oddanih glasov v Plani je nastopno: čehoslovaški socialisti M)6.*t. mm iului demokati 17,(62. t*apre<ltii socialist: 14-">s, narodni detn»krati 14.440. Ljudska stranka 1(»71 glasov.
Jtaljansko-poljske prijateljstvo
a
Italjanska vlada se pridno suče ok»»li Ceho-Sloviikov, avsirijskih Nenieev in tudi okoli Poljakov, 'le tlni je bila otvorjena v Variu-
vi	razstava italjanske grafična, u-uietiu»sti. Navzoč je bil general PiLsudski. italjansko minister-po-slan i k Tommasini. general Roiuei. i^MKtokiki nuncij Mons. Ratti iu mnogo poljskih veljakov. Razstavo jc organiziral prof. Manacorda, ki je prišel v Varšavo po nalofni italjanske vlade. Poljski listi pišejo simpatično o razstavi, katere občinstvo posora v obilni meri. haljani pravijo, da je to nov do-' kaz italjansko-po4jskega prijatelj-atva.	_ I
Gospodarski dogovori med Italijo in
- Avstrijo.
Dunajski li».ti so objavili gosp^nlarske dogovore med Italijo in Avstrijo. Ti m» v glavnem: 1. Italjai^ka vlatla da 20.0U0 ton ž.ta ixx{j tnoke antieipatno gl^sie na ameriško mt»kt». dovoljeno Italiji, kij prispe kotn em mese.-a v Trst. •>. Italjanska vlada ustanovi kouipen-j j /aeiiski urad za retruiat ijo kreditov in dfdgov meti državljani obeh i; tiežel. 2. Italjanska viana raztegne na avstrijske državljane vi" ju-!, lidičtie in gospodarski ugodnosti iz saint germanskega dogovora, to M Jc. da btnlo trgovci i>: Avstrije smeli svobodntt trgovati hal ji inj; l*o iuiela Avstrija gu-ii traiisita vse one ugodnosti. 4. Italiji pre-|< vzame gradbt» pretleisk.- železnice, ki ln» stala par stt> milijonov lir. j I Avstrija tla ua razpob gi» vse že izdelane načrte. ."». Dovolijo se razne h tarifne olajšav«- uied ob« uia državama. To gospodarski dogovor'.!! za katerimi tiči velik«7 italjanska politika, izražena v glavnem \ '1 ptedelski železnici. p«» icsiteri bi se o^itila v prometu «. Trotom lugo-j' slavije ne samo Avsttija. ampak tutli t eho-Slovaška iu I*oljska. Na' jusru in v sre«lnje Ev-«.pi. povso<li plete italjanska \ bula ptsl lepin. | naslovom gospodarski!, odnošajev zveze proti Jugoslaviji ti*»ti ča>, ko njeni glavni držaMiiki iš<"-ej«» sporazuma z Jugoslovani. Seveila. sporazum bi moral	v italijanskem smislu sestavljen kakor vo «.e-
s.avljeui gtis|HMlarski otlnošaj: - srednjo Evropd. Takegit spttraz.u-j -ma pa mi ne maramo Avstrijski vlatli svetujemo, naj pazi, kaj deli in naj nikar preveč ne kriči "Viva 1'Italia!" 1'pošteva naj tudi v. polni mei i svoje slovanske sosede, s katerimi jej je prav potreba | dobrih tsi noša je v. kaj: i ako I »i preveč uda h. italjanskim spret-kain. ii;M>crjet»mi pr«»ti Jai$rOslovauoin. bi j<» utegnila nekoč zboe ita-j^ i.jaiiske politike m«Wrno glava boleti.	j
rst vabi.	,
Tržaška "L Kmanipazit»ne piše v članku, naslovljenem "Avstrijska republika, zdravstvu j in proevitaj tla je Kenner «m1 <h1- I l:odu iz Italije vzkliknil iz vlaka: "Viva I" Italia!" I.ist pravi, da je bil io pozdrav prijal.ja prijatelju. Vsakdo, s komur j«- prišel Ren- ! i.er v dotiko. ga je spi«• jemal kot prijatelja iu mu pokazal, da "»»d-kar s<» se potegnili njegovi rojaki čez naravni alpski branik, ki ga 1 je postavila narava. l:o: tuejo med obema narodoma, odkar j.- iz.gi n,La habsburška Avstrija", ne obstaja več v Italiji sovraštvo proti' Avstrijcem. "Med uaiui ni več nobenega spora, nobenih razlik v in i teresili. nobenih razlik v mišljenju". Meti tolikimi sovražniki, ki] jih je i m ela Avstrija meti zatiranimi nartali. "ni bilo nobenega, ki,' t-i jo sovra/d l»»»lj tw| i4a>. Ži\* li smo, da smo -u prokliujali. i/p.hI jedali njene teMielje m da smo jo uničili". ' Avstrijske republike net t -ži breme pregreh onega režima, ki je h t »tel vladati v Italiji. Vsled svoje zemljepisne le»e. vsled svojih političnih institucij, vsled svojih mirovnih )»rizaMk\»iij je avstrijskar epublika država, ki vsb*»l, fatalnost i stvari postane na j i skrenejši ]»rijatelj Italije m»sl vsetuij našimi sosetii. Toda samo k<»t ItaljanL ampak m- poselmo k«»t Tr-' žaičatii s*- veselimo '.-gi. intimnega prijateljstva. Tr^t je Inka. dolo ! čena za prebml a\tr j-keniu Idagii..." P<» razbitju Frane Jožefovej' krone in uničenju v »s- nego ene imperijske vojske se je «M*-i^tšb» o-zračje nespravljive mrnžje. Med Rimom in Dunajem ni več "jM.-j j_..dba i; rob. prem i r j- -.mrt ". kakor j.- bil dal xkle^ili (iuerazzi v Boarmor. marve."- skupn«*sl wuljenja in inlei»-^ov ". - Trst \abi iMi-jemalce.
' i D'Annnazijeva republika.
Tržaška republik-nska "L" Kmaui-ipazione" prinaša |mnI nado-j Vfun "Reka" sledeči člaiičič:	|
' Reška tragedija se nagiba koncu. Oblegovaua mul sedem me-, secev. izčr)»aiia. bo R« ka v kratkem vetlela za svojo usodo. Kako.' Vprašanje, na katero :u lahek odgovor. Reka .si skuje mogoče sama svojo usodo, ne bo ji je določal San Reuio, to prijetno morsko letovišče, kjer se bo odigraval zadnji prizor mirovne komedije. Izdana, zapuščena, zasmehovana Reka se pripravlja v svoji ljubezni in v svoji boli na zadnji zab-i. liajpredrznejai in mogoče uajlejši. Nekaj je v zraku, kar spominja leta 171*1 v Parizu. Reka preživlja v strahu in upu novo upanje. V dvoranah poveljstva kujejo D*Anuuiizi-jevi kovači in komunist Sisa. Kdo ve. kaj.' Sot-ijalna. komunistična republika bo mogoče iskra. Sanreniski ognjegasci bi se mogli alarmirati. Treba hiteti. Nezaupanje reških socijalistov proti D*An-i nnziju st* ptilega. Profili tep«, kar se pripravlja, postajajo jastiejsi in možje reda iu težkih žepov se gibljejo in hodijo v Rim. Treba je hiteti. Nič gotovega ne more vedeti. Ootovo pa je. da kmalu k«Hi-ča vse. Ali italjanska Reka ali Reka nove človečnosti. Mislim na noč 12. septembra. Su^ujeui iu liagomadeui v tovornem avtomobilu Mno se vozili v noči p/t polni luči. J^ili siuo prepričani, da gremo proti celemu svetil. Pred Pmlgradoui nas je ustavil neki general, nam govoril o pameti, o rimski omiki iu obzirnosti. Tutli grozil nam je. Ni maral, da bi šii na Sfceko. Mi f»a smo nadaljevali pot. <iovori i«-ga generala me sf»ocninj:<jo krmference v San Retuu. Tudi tam se je govorilo iu grozilo. Trnki general je imel prazno pištolo. Zg t m lovi na
gie tlalje svojo 4»ot, kdor se ji zoperstavi, ga pogazi. .-■■ ■ ■ ■—
Jugoslavia irredenta
Velik požar v ladjedelnici.
Ponoči na 20. aprila je nastal v mehanični delavnici ladjedelnice v Tržiču požar, ki je povzročil veliko čkodo. Vzrok požara še ni dognan.
Štrajk mestnih učiteljev.
Dne 19. aprila mo začeli štraj-kati mesiui učitelji v Gorici v z.uak protesta, ker šolska oblast noče izplačati dovodnih doklad. *" Camera del laivoro" j>odjiira štrajkujtK-e. — V Ptfiju so aitraj-kali mestni učitelji dva tedna v znak protesta, ker niso dt4»ili doklad še za mesce februar.
PcediUka ielesnica. K
j V lit»riri so imeli &ast t upniki javionoinulh. administrativnih, tr-j govskih in indus-trijskili orjani-izacij zborovanje v deželni liiši f»od [predsedstvom comm. dr. Pettari-
na. Poročilo pravi, da so se vde-leiili zborovanja tutli zastopniki tolminskega okraja. Zborovanje je imelo namen pospešiti gradnjo predilske železnice. Sprejela se je resolucija, v kateri se zahteva, da prične vlada čimprej in najprej z gradbo te proge, da bo mogoče dobavljati surovin iz Nemške Avstrije. Čelioslova*ike in Nemčije *'net*lvisno od nadležne jugoslovanske kontrole". Ustanavlja se pos«4«*n akcijski odlmr. ki ima nalogo pospeševati gradnjo pri osrednji vladi. Zbor se pridružuje zahtevi tržaške trgovske iu obrtne zbornice, ki zahteva zvezo z lfc'ko potom posebne proge, ki naj hi tekla če mogoče ;zključjio po italjanski zemlji:
j istotako podpira goreče zahtevo imenovane zbornice po iitternaei-1
| jonalizat-i ji proge Re ka-Zagreb-
- Budimpešta.
IMe iz Jugoslavije. *
Angleško odlikovanje rektorja J dr. J. Cvijiča.
"Pravda" poroča, da je dolgo-' letucga rektorja l»elgrajskega vse- ,, učilišča tir. Jovana Cvijiča t»dli- f] koval atigh-ški kralj z najvišjim j, angleškim zlatim redom, patron- j, r.ko svetinjo. Odlikovanje je vi»o- z ko priznanje angleškega I -alja 1( za št u« I i v geografiji in geoIo-lV giji. Ta re«l potleljuje aiLgleški(v kralj vsako leto s«iiiu» enemu uče- | njaku. Ia*ndt»nska kraljeva geo-ji, grat'ska družita priretli povodom h: tega «hI'iktivanja tir. Cvijiču dne ,, •11. utaja t. I. velik diner.
l1
Kinematografi na Dunaja. /
Na Dunaju je 170 kinematogra- >
tViv: v ujih je mesta za ."»S.tllMl o-1 s s«-b. Prebivalstvo iz.tla dnevno za li zabave v kinematografih okoli,
442.207 K. Lepa svota!	|
f-
Marija Beatrice Bourbonjska. j
"lierliner Tageblatt" javlja iz. Rima. da so aretirali prmeeziujt>i Marijo lieatt-ice Rourlwtujsko, ko je iu»tela vtihotapili čez mejo ne kaj starih italjanskih slik.	®
Zahteve brodarjev.
Sekcija brodarjev je predložila
ravnateljstvu hntdarskega simli-
- 1
kata v Delcratiu svoje zahteve za
izboljšanje stanja iu položaja brtularjev r
1.	Oseinumi delavnik: za ileb« j uatl S ur na dan plača nad odstotkov več.
2.	l>a "C vsemu delavskemu in služrbenemu < »sob ju na parnikih. 1 vlačilcih, v pristaniščih, agetici jah in skladiš»'-il» poviša današnja plača in draginjske doklade.	>1
o. Da s*- tuese.-tia j»lača plačuje | vnaprej, čezurno d«-b» pa kotecem ( in«-s»-ea.	I ^
4. Prepovedau«» j.- pi»raJ>ljanje j mlajših t»se4> za privatne i»o>it prt-^l[»ostavljeuih.
"». PrejNivedano je prejemanje j 1 iHnlkupiiiiit* za usluge privatnim; ox-bam.
G. Kaznovanje osobja sme vrviti ( I samo disei|»liuarno s.-bšč,-. ki ; sestavljajo pred>tavitelji ravna I jtelj-t\a in osebja vm*1i katrg rij . i iti ki jiii osebje v»»li tajnim gla suvanjem.
7. Predpisuje r«*d redovitegai tiaprxcbtvaiija v službi, ki ga t r«»lira in o katerem odlo-nje «iis ! j t-i plinarn t» so<liš?''e tako da je iz ' i ključem* vsako zapostavljanje.
S
Avtomobilska nesreča.
Iz Osjeka p»»r«»čajo. <la se. je 1> . aprila pripetila v bližini Ca buna I v«-<"ja avtomobilska nesreča. Do- I pf>ldne sta se mlpeljala iz Zagr«-b;. flva avtrunobila; na enem «.e jt- ( nahajal meti drugimi potniki tud 1 bi\*ši notranji minister Svetozar 1 Pribičevič in ravnatelj iiar»>dne banke v Zagrebu Aleksander. Kn ( a\*t4»mobiI s»- j«' prevrnil, pri čemur si je pretresel šofer možgani 1 iu izgubil oko. medtem ko si je ravnatelj Aleksander zlomil roko. j Drugi avtomobil, v katerem se je j nahajal Svetozar Pribičevič. je peljal ranjence v Virovitieo. rav- , natelja Aleksandra pa v Osjek kjer se mu je nudila zdravniška ponit.e. Svet' zar Pribieevie ii Aleksander sta drugi dan nada Ijevala svojo ^wit v 1 teograd.
Rešil brod in tri mornarje.
Ko j«» tidplul brt»d "Vclebit" iz Oradea proti Makarski. je nasta grozovit vihar in parobrod se j: moral vmiti v luko. Malo pret' njegovim po vrat kom je vihar t*l trgal od kiiija mali brtnl "Zvoni mir" s tremi mornarji. Poveljnik t ,4 Vek-bita"' jim je šel hitro na , pomoč kljub veliki nevarnosti ter , rešil brod in mornarje.
Pred 118 lati so javno pretepal' navijalce cen.
Po velik tli vojnah je vedno dra 1 ginja. Tako je bilo tudi pred 11 ?* leti Na Dunaju so imeli 1S02 leti določene tele cene: hleb 2 lihri z; 14 krajcarjev, libra govejega ntc ^ s;; 7 kr., telečega 10 kr., libra spe ha 2£ kr.. jnas,il 23 kr., vrček p: va 7 krajcarjev. Nekateri.'proda , jalei se niso držali maksimalni! cen. Zato je policija začela prot rjim energično postopati in ko ' gar so zalotili, da prodaja nat~ * I določeno ceno. so ga gnali na po " lic jski komisarijat, kjer so ga ta - koj obsodili in mu jih javno na šteli 25.	(
i VABILO NA IGRO IN PLES, !
katero priredi pevsko društvo "Prešeren" dne 29. maja 1920
v K. S. Domu v Pittsburghu, Pa Igra se imenuje "Nemško ne znajo . za kar se je v resnici marsikatera uc-prilika zgodila, ko jr j na lovenskih tieh rabilo h« sam»» ; nemški je/.ik v vlatlnih službenih poslih. Zato j.- igra jako smešna i in zabavna, ko pretLstavlja eiit» i zgodbict». katera je nastala zaradi < tega. ker nemšk<» niso znali. Za voljo tt^ga vl judno vabi \-v,- -d... 1 venske rojake in rojakinje v Pittsburghu in okoli,-",, da bi -.e te , igre -j»olnošteviln<» vibdežili. Začetek ob jxd s. uri zvečer. Vstopnina za mo>U,- ."»."m- iu za ženske -»-»#-. /.f všieto vojiti davek. l'o igr. !»le-, in ]»rt>sLa zabava. Za prigrizek in pijačo bo skibtd <Mll»i>r Iv. S. Doma. ki iii.a ravno Jiletnico svojesra ol-.stoja. Za obilo \d.-li-ž-
l»o s.- pri por« ;čsi
Odbor p«-v. dr Preš,-r!;a. 1 2".J4.2ti "»
Začimbe, ieliača ln najraznorret-nejia
domača zdravila
i
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik.
MATH. PEZD1R
P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY.
Pozor!
SLOVENCI, HRVATJE IN SRBI
k» potujete akori New York.
Ne pozabite na moj hotel- kjer , dobite najboljša prenočišča in bo , rte najboljše postrežem. — Cist« sobe a eno ali dvema postelj ima
Prostora n 250 oseb.
I Domača kuhinja. Najnižje osne
AUGUST BACH. 63 Greenwich St. New York, N. Y
POZOR ROJAKU
tNnju-spe^neje mazilo za žeii^k" lase kakor t ml i /a niožke brke in Imelo. t si n-za mazila r.r:i-tej.» v «;tih i^luili krasni. g»*sti in ib-lgi lasje kakor t tal i ni..?-kiiu kra-ni hr ki in l>ra<!:i in ii»* U«lu oditatlli in, _	ne oMvelL m-viua-
tizem. kostiU.I ail trganje ▼ rokali. nogah iu v križu, v osmih tliieb |toi»olnt»tiia t»zilravim. rane, oi*-kline, l»ule. ture. kraste in krilite, pitne noge, kurje <icesat tneblinc v tlnevili iM»|M»inoma odstranim. K<1«t bi moje zilravilo t»ri»* ns|»-lia ral»il, ti>u jam«*-i m ti $T».(Jft. Fiiite takoj po cenik, ki sa takoj i»ošijeni zastonj.
Krasni žei»ni ^KOLEI>AR" za leto 1920 popolnonia zastonj, priložite znamko za 'J centa za poštniiio in ga takoj
poSljenv
JACOB WAHČIČ
CHS Bonna Avc„ VE. Cleveland. O.
I
IZ PREKMURJA.
I/. Ahitske Sot»ote poit»čajo: Pri nas* se j,- »In,. 21. marca t. 1. vršil prav imj>t»/anten nianitVsiacijski hod v prilo«; naših bratov v Pri-morju in v prih»g vstant»vitve .1 u-go-Iovaii k.- Matice. S!hkI sr je \ » ši| \ pa" ki", -i-, d	" i "š/.ap;i-
rvja. Na pitzdravni «ovt»r ravnatelja štrekija je i>o\/el bes»»do tloni.tčin ir. Kuhar, ki je /bralie-• 11 u narodti poljudni »»bliki raz-tolmač^l pomen shoda in JiusorIo-van-U.- Matije. V 1»'ui smislu si> zbran« :»u naretlu v vznesenih besedah irovt»rili tudi gg. dr. Zavr-iiik. Spanzer. Krk\eiiik iu K - l--r Po ir. K' tini )»r« Ilauana res •Inei-.i;s ■ ■ .(!• U • i' -Jela. S'loda v.. j». vddeiilo ir »t« vo do oneuuto ljutli.
Pred >!i« d r: med istim, kakor tudi po shodu je za]>el p« vski zli r p-imern i	nt. Uar j«' j»o-
• lui" . ial-i naro-i i. K je morda prvič slišal b po n:i>.. pečeni. Z, - sij uči I - j." h. d ■/ " Le. »o našo d« >in. > vitni *
Prekmi .it'-i -»<• / zaniman jem tlili i:avdi>eiii>ii b»-ciam govornikov.
Vrle	uar« lite ženske .-<»
j »red n j> > zl» -rovan.iu pri !••<> prodajale cvetke ter nabrale za .l-i»od. va? -ko Matic d.» 17t«> kron.
.|i-^o>b»vatiski Matici je pri--t..pil,. i|.	članov.
Pl'V . To v» 'je /borovaii jc je V Murski S > 111 > t • uspelo nad \le-j» » iu » asin»».
Ali kd-» " resnici pi.pt»liit»ma r.i~ zume \asJ Ali r.i/unie!« samega sebe?
IŠ.Vm moj-ira i»:.:'.» A^T«»\'A si lil, doma i/ Do'»re[» -1 j:i. va.h K -mpolj.- št. 71. k .tijsko. Ko-, j a i-'' \ ' olorndo i Itaii. ker
sem slikal od nek»-ga roial.a. tla je in t!, vas pr« -sini. ai;o je ka-:.-r» i, i j zuan<>.	.ii blaijo-
voli luizuaniti. za ar bom zelo hvalt . i e je i v. naj s»* pa ^.-»t!i o«la-i svojemu bratu: Joe Stih. P. *». Ni!\v.»o«!. 1 Mint »is.
is> r.i
Suho Grozdje
importirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00
Posebne cene na veliko.
BALKAN IMPORTING CO
61 53 Cherry Street New York. N. Y.
Z t::.r< ciioin pošljite >-5- v naprej.
^/Q	BUCKEY
9 pomenja kakovost
H g-rantiran stoprocentni i IK čisti slatini ekstrakt I fljB liincla in strt»j za maše-nje .steklenic vse to so
JUt JAMES CONNOR
|U|1J* 24 S. Illinois St.
Indianapolis, Ind.
i Pišit«1 v slovenskem jeziku.
^ bh ^j*! H
! 1 • Skrajšajte kuhinske ure.	^jM^f
I Ni treba zgodaj vstajati za naprav-
■	ljanje ognja. Ni treba napolnjevati	llltmmiil
■	premoga, prenašati pepela, nič več saj.	^IL Dlllf j I Proč so vse nepotrebnosti, ki vam dalj.	y^wv
■	šajo ure. New Perfection Oil Cok Stove	#
■	vam da polno vročino za knhanje po ii-	m
! I Posebna shramba na peči obdržuje v-	m Jj§8 ti
! I ročino. Segrevajte jo trideset minut,	R re^yk [i
I I P°^em Pa ugasnite. Vročina bo ostala	■ • f^^U^(fšš
i I toliko časa, da boste ali jed na mizo.	% jJH^^Ki9Ji
I New Perfection Oil Cook Stove uporab	W B
j I Ija 3,000,000 ljudi. Imamo jih z 1, a, 3	\
» I Prodajajo jih prodajalci vsepovsod.	I ' JjjjJ^a^
j
OLAS VABAHA. 20. MAJA 1020
ANŽE PITOV
4U
" ZAVZEJTJEi BASTILE.
AMIWdtt Dumaa, A
5."»	(Nadaljevanje.)
—	Mezmerizem, kaj ne? — j«- r* kla muilama «le Sta«*l smeli-
—	Ha, tneznierizi in. tako j»*.
—	Ali ste sprejemali lrk«*ije pri mojstru samem!
—	Mi. inatiaiua Mesiner je bil le neence. Mezmerizem ali prav zaprav mairi'etizeni j- vetla. ki j«- bila znana i- K«ip«-anoni ter starim Ciikrnii. Izgubila s«- j«- v oceanu Sr«lnji*jta veka. Shakespeare jo jen ganil v xvojeni Vaehl»etu. Obain <»ranier jo je zopet naael ter1 umrl ra«l lejra. Veliki mojster, moj mojster pa je groff t agliostro.
Ta slepar? j<- vzkliknila uwulama «le Stael.
>fa«laiua. var tjte se sunlit i s sodobniki. nie^to z zanamci. Temu šarlatanu mor:u:i zahvaliti za svoje zn_nje in svet se :uu bo luogCM-e moral zah>a!it" za svojo prostost.
Mogoče. — ih)vrnila tnailama smehljaje. — Jaz govorim, i e Ja bi poznala st\;ir. «loeiin govorite vi o tem z vednostjo. Vrjet-1io je, (la imate v pn;v iu »la jaz nimam.... P« vrnimo s«- nazaj k vam. Zakaj pa >-tc tol.kn easa ostali pro." iz Krain-ije* Zakaj se niste vrnili, Ja zavzanut« svoje mesto med velikimi učenjaki?
—	Madama. jaz s«» moram dosti učiti, preti no bom mogel stopiti meti mojstre.	,
Sedaj ste konečno tu. a v trenutku, kil je za nas zelo slab. Moj oče. o katerem %em prepričana, da bi se smatral srečnirg iti vam i a roko v vsakem oz«m, j«' padel v nemilost ter mlpotoval pred tremi dnevi.
(Silitert se je nasmehnil.
-— litrspn barono- i, - je r*ke| ter se anlalino poklonil., — pred šestimi <ln«-\t s.-ni bil na povelje g«»sp<«ila baron* NV.-kcrja utaknjeu v Itastib«.
Madama de Sat«»l je zardela.
V r«-stii«i. g««sp4^| moj. tu mi pravile nekaj, kar me 7cl«> preseneča. Vi v llastili.' Kaj pa ste storili?
T«» »ni morejo povedati le oni, ki so me dali zapreti.
—	In kako ste zopet prišli iz nje?
—	M a« lama. raditega. ker ni nobene Rastile več.
Kaj, nobene !ta»lile več? — j«- vzkliknila gospa de Stael z lic it4«-zmrn Za čt Mien j«
—	Ali u.ste čuli 'opCVf
—	Da, seveda, topove, a to ko le topovi.
Dovolite lin r» i vam naslednje; — Nemogoče je. da bi madama d«* Stael, hčerka barona Neck* rja, ob tej uri ne vedela, da je i a i od zavzel liastilo.
Zagotavljam vam, gospod moj, — je od vrnila baronica v zadregi. j..z u«' v«»m za d<rgodke izza odhoda mojega o«'-eta ter se pečam le s tem, da i-»kam radi njegove odsotnosti.
Madama. madiiiua. — je odvrnil tiilbert t«*r zmajeval z glavo, državni kurirji so preveč vaj**»ii poti. ki vodi v grad. da bi v Hiirih urah. »nikar je padla Itastila, vsaj eden ne prišel s tozad"vnim poriHilom.
Itaroniea je videla, da ji ni mogoče odgovorit i., ne da bi očito 1'igala. laganje s»> ji gnusilo in izpremetiila je pogovor.
—	In kateri okoliščini se moram zahvaliti zai čast vašega obiska? — je vprašala
Želel sem iiiieti čast, da govorim z gospodom baronom Nee-
l.erjeui.
Vi vemlar veste. «la ga ni več v Franciji?
Madama, m« r' s,- /.,1» tak«» urvamredno. da bi se bil go^ptnl Nei k« r »nisi i »nil. t«>!.«> nepolitično. <t.i bi ne nadzoroval «lo*rodk«»v. tla li<lni. r.i -iiiuiin s tem. da mi b«rste oziuo-ili prostor. kj«-r gn lah-
l.o vidim.
Našli ga bosle v It ril sel ju, gospo«! moj.
Doktor liilhert »«• je po/oruo in presunljivo ozrl v baronico.
Ilv.d.i v.itn. 1.1 dama, j«- rekel ter se priklonil. — Oilpotoval b«ftn torej v Itruselj. k«*r mil imam sporočili stvari največje važ-
l.osii.
Maalania «le Siaei j«* napravila kretnjo obotavl ja n ja ter rekla nato :
Na srečo vas poznam, go*pod moj ter vem. da st<» resen člo-Vik. Te tako va/ne stvari bi gotovo izgubile na svoji vrednosti, če lu šle sko/i druga"n>iu.... l'o nemilosti iu vsem tem. kar se je zgo-ililo, kaj more biti še 'ako važnega za mojega očeta?
Najti j«* hodočno t. mailama, in mogoče ne bom jaz brez u-pliva na bodih-nost. Vs* tpa je brez koristi. Ail veste, koliko stvari se lahko za vrši v dvaj>etih urah? O. kako neprevidnost je napravil gosp«ti! baron Neeker. ko j«' stavil «lvajs,*t ur med sebe iu dogodke. Meti svojo roko in cilj!
—	V resnici, gospod moj, vi me strašite. — je rekla m;ulama de Stari. — Kes pričenjam misliti, da je napravil moj oče neprevidnost iu nespametnost.	*
Kaj hočete, midama? Stvari so pač take, kaj ne? Jaz se hočem le še najpouižn. j> opravičiti za motenje, katero sem povzročil. Z«lravst\-ujte, ina«lpma !
I til roiiK-a pa ga j«* zadržala ter rekla:
—	Rečem vam, g« -pod inoj, da me strašite in da ste mi dolžni pojasnilo glede vsega, kar me sedaj vznemirja.
—	Ali. madama. v t*-m trenutku moram nadzorovati toliko o-kchnili interesov. <la .»i je popolnoma nemogoče misliti na one drugih. tile namreč za » oje življenje in čast kot bi tudi šlo za življenje in časa gospoda Neeker ja, če bi mogel takoj slišati besed«*, katere mu bom povedal šele po dvajsetih urah.
<iospod moj, «iovolite mi, da se spomnim neke okoliščine, na katero sem predolgo pozabila. Ne more se namreč razpravljati o takih vprašanjih jmmI mdint nebom, v parku ter preti ušesi vseh.
—	Madama. dov.Jjiijem si odgovoriti vam. da se nahajam pri \a* in da je \ sled tega vaša stvar določit i mesto najinega sestanka. Kaj želite f Na uslugo sem vam.
Napravite mi uslugo ter končajva ta pogovor v mojem Kabinet u.
—	Aha. — si je rekel Gilbert, sam pri sebi. — t> bi jo hotel •»praviti v z*«lrego. bi ;»• vprašal, če se nahaja ta karbiet v Brnselju.
Ničesar pa ni vprašal ter se le omej i na to. tla je sledi! baroni-Vci, ki je hitro odkor..kala proti gradu.
I'red prneeljem ?tr našla onega lakaja, ki je sprejel (»ilberra. Gospa de Stael mu j;* napravila znamenje, odprla sama vrata ter od-ve«11 m doktorja v svoj kabinet, ki je bil sicer ličuo opremljen, a karal bolj možki kot p« ionski okus. Obe vrati in oba okna sta se izpirala na v rtič. ki je !»»l nedostopen ne le za tuje poglede, temv«te tudi za tuja ušesa.
Ko sta dospela tjakaj, je madama de Stael zopet zaprla vrata Mm ael»oj. ne obrnila proti Gilbert u ter rekla :
—	Gospod moj, v imenu človečanstva vaa pozivljem, da pov£
4
Dne 11. maja 1920 je bil pri»»b-{
I	čen v 4 i lasu Xart«da «»glas. naslov-j Ijcn **t"lanstvu SNPJ.", v kate-»-«-,. i je skrpueano skupaj meh /1 bne šk«Hl«»željm»sti iu |»ehar za-vi ti pristno telebanskega kalilo a. Oglas je bil |m«slan iz lt<H-k Springs, Wyo.. kjer sem živel jaz. piedno sem bil vpoklican v artna-«1«.. (ki tega časa je preteklo sko-r«> dve leti. zato sc mi čudno ztli.' zakaj se ni onih reči. katerrli me p« šiljatelj (»glasa dolži. prej obravnavalo. ko sem bil jaz še tam.' I> lo bi pač bolj praktično tako.1 krjti če k<lo napravi sleparijo, ga je treba tak««j prijeti, ne pa ča-k; ti. da se ga • posmodi" te«laj. k«« je n. ;»r. kandiilat za gl. «kI-( 'm mika Jetlnote. Jaz t«»r«-j nisem
»pi.šel u Ilis-k Springsa' v ("hiea-. Ig«. k«»t se trdi v tistem spisu, am-i»«. c st-in prišel v Chicago iz vojaki » bolnišnice in p<Klvzei študije
:►« J vodstvom *"Vocati«mal Kdu-■ . ... i ion. do katerih smo imeli pra-
! o -o v vojni ranjeni vojaki. To
a u pojasnil zato, da ne bo kdo
a; pačuo sodil, ker ni v spisu p«»-
v« lano. k«laj se j«* vse t«« vnš?l«» iu
ki'.aj s4i se nehale "vdove in siro-
« kriviti pod menoj"'. Stvar je
t« ej sledeča:
Slične pritožbe, kot so bile pri-
»1 -ene v omenjenem «»glasu, so
ne fioslane tudi gl. predsedniku
| S .'I'J. (»n jih je predložil seji gl.
! H.jora v razsodbo. Ker se trdi v
'jti 'cm spisu, da sem jaz trgal
d}>ore od ust vdovam ter se hva-
! i', da sem preskrbe 1 hromemu
■ • iratu	o«lškotlnine.
* «m .lovil sem ga pa s ^6(iil.(iii. sem
j ;m "skrl»cl za sejo gl. odbora za to
-ji* rehiic d«ikumcnte. v kateriii so
"jpi.tva dejstva merodajnilt faktor-
II	.ie . ki s<» imeli s tistimi zadevami i »j avka. (Kivetniške izjave in
>( « Inijskc rekorde ter pismeno iz-i ji. «i bivie vdove Piuk s»*m pred-_•!«.. ;1 s«-ji (slbora SNPJ.. ki je zbo-, n ala v marcu	Odbor je
J evidel. da je vse to le zloben i: škodoželju napad na mene k«»t j tdidata za mesto bodočega j! »i. gajnika SNPJ.. pa je sklenil. |d; taki osebni napadi, ki so brez ii< llage iu 'dokazov, ne spadajo v glasil«« .lediiot«-. Da 1 • ■ pa l»il«> i resni«-»- na tem. bi pa jaz s]) >h ne kandidiral, ker Iu bil že pi j dosti diskreditiran. kajti za "t o iii bili skrbeli moji politični 'n; protniki. ki bi bili radi pora-»i vsako priliko, čeprav bila ta s.a stodstotkov manjša, k«»t se i u uiguje v tistem oglasu. Zaiii-kar/o je pri teh natolcevanjih t<».
1«. (»nt bil v nadz. odlwiru SNPJ. j.n zvoljen tudi glavnini preds«-d-ii out SDPD I ta riba ra — in to |m»-,mii, ko se je krivenjc vdov neha » in tudi oni s šestimi stotaki je žo odkorakal. Vsi ljudje v, Itn k Springs, Wyo.. in okolici so ve leli o teh tožbah in pogajanjih] s 1 ompanijo. zato bi me prav go-' tov i ne bili poslali ua nobeno* ko veneijo. če bi bil res tak kot tr« »i oglašale«-: kajti kanditlatov
če se prav spfiminjam — ni no! enkrat primanjkovalo.	|
> ieer je pa ves spis le nekako naj ihovanje muhe v slona. Zlob-jno na m »ga van je. tla bi ljudje, katerim niso tiste zadeve znane, vr-je'i jskIIc in umazane laži sebi«"-neži. Nikdar ni bila moja navada. hvaliti se. kaj sem izvršil; to-' !«la I er se me hoče onečastiri v rečeh. s katerimi sem imel veliko »leli in truda, naj mi bo dovolje-uo nojasniti vsaj nakratko.
F • sta bila brata Piuk zadušena v premngovem rovu v Supe-jrior. Wyo.. sem jaz pre^krbcl j»o-jtrebno preiskavo in zbral eviden-jeo zt uspešno pogajanj«* s kom-panijo. K«» je konijianija izplačala -v«»t ' v smislu p»«ig«Mllie. s-* bili navzoči vsi deiliči z njih privatni ir» svetovalcem. |»odpisali p«»-T 'r|S«i ter odobrili plačo zame in •»!•	Tako je bilo izvršeno'
o v* njiženo na s'»tlniji. Kopijo ti tega sem prejel od sodnije in m predbržil seji gl. otlbora. V drn«»'«'in slučaju pa zija strašna vrzel med *2r».00n.n0 in fcfiOO.OO.
♦
Hicer je le namigavanje. da sem jaz blufal % prvo svoto. izplačal pa drugo; vendar pa bi marsikdo lahko mislil — kaj vraga je pa
~ I
ste, v čem obstaja skrivnost, ki vas je privedla v Siant Queii in ko-j: je sporočitev je lahko koristna za mojega očeta.
— Madama. — je odvrnil Gilbert. — če bi me mogel vaš gospod oče slišati tukaj, če bi mogel vedeti, tla sem jaz mož, ki je poslal kralju tajno spomenico, naslovljeno: — Ideje o položaju Evrope in I O napredku prostosti, — potem sem trdno prepričan, da bi gospod Neeker ua mestu prišel ter mi rekel: — lJosj»o I Gilbert, kaj hočete' od mene? Govorite, jaz vas čujem
'Doljo priMajiil
Katerih se tiče«
z drugim denarjem ? Bilo je ta- 1 ko-le. Valentin Za vršil i k se je po- v liesrečil v preniogovein rovu in noga je pokvarjena za vse živi je- I nje. Zdravilo ga je več zdravili- I k««v. pa j«' bil vedno slališi. Od ] društev je prejel že vso pod]M»ro. Denarja ni bilo več; delati j«- poizkušal lahka dela, ker je bil v stiski — noga je bila čimdalje si*bša. ISrat nekega zdravnika, • »dvetnik. se je začel zanimati za stvar in je poizvedel, kako s«» je oni ponesrečil. Svetoval j«\ naj Završnik. ker je bil" mladoleten, dobi varuha, ki bo za njega k«uu-panijo tožil. Nobenega ni bilo. da bi si upal prevzeti t«i «lelo. Itd je z««}»et Tauchar. ki se je lotil tega 'dela. in si«-«-r lotil energično in [vztrajno! Vložil sem tožl«o za rJU.OOO.OO. Dva tetina je trajala tožba in porotniki s«» res prvič 'odločili £25.0iNM)0; obveljalo je za <Ivajset tism". ker je bila za t«»-| liko tožba vložena. Kompanijski. odvetnik je takoj govoril o pri-j zivu in res smo kmalu prejeli ob-j 'v«*stilo «mI našega »»tlvelnika. <la j»- stališče razpustilo s«««lni «»d|ok| 'in da ln> nova obravnava. Pred-J lin je prišlo do druge obravnave, j so nam zbegali vse priče iu Za-1 Ivi-šnik mi je svetoval, naj se po-godinio s kompanijo. ker ga je 'skrbelo, tla bi nazatlnje morila še 'nič ne bilo. Priče in midva smo imeli mnogo stroškov, ker je bila tožba v Salt Lake City.* Pričam bi bil rad plačal fant. denarja pa ni bih« od kje vzet L Pisal sem od-jvetniku. naj pri«le in ko je sprevidel. da je skoraj nemogoče računati na novo obravnavo, se je pobotal s kompanijo za nekaj /manj kot dva tisoč dolarjev. Pogodba med Završnik«nn in odvetnikom je bila. vsiik polovico, kar se dobi. priče plača Završnik. I Mislim, tla z<laj ni treba pojas-'njevati.. zakaj je imel le fimi do-, larjev. k«> je plačal priče. Koliko 's.-ni imel jaz s tiso afer«« tlela in :str«škov. veni le sani: deloma pa 'je znano tutli Zavnšniku. k«r mi je rekel ob času. ko mi je plačal, kolikor- sem računal, da mu ježal. , ker ni ni«»g«-l za trud plačali vsaj , dehnoa. Potem pa mi pride brez-znacajnež umazanih namenov in ldati p««šieiiega človeka, ki j«» š»* i vedno in povsod vsa dela izvršil
solidno in pošteno.
Na vprašanje, kolikokrat so mi
I mestne «»blasti svetovale, naj se t • . , '. spravim z mesta, pojasnim sledeče; Enkrat ;:em baš v Glas N aro« In I pisal dopis in kritiziral mestne I oblasti, ker so a rest ante dali na cesto delati in jim privezali težke 1 krogle ua nng«\ ,la bi kilo ne po-^hegnil. Gospod župan so seveda (pri obravnavi grdo gledali in rek-. li. da je administracija njrli me-
I
'sta najlniljša v Zedinjenih državah ter tla če se mi n.- dopade.J lahko kar izginem nazaj čez Južo.| K«lo pa ni že kaj takega zvedel
i	od kapitalistov in njih hlapcev, če je res delal kaj za delavske in-
iierese? Pri kompanijah iu drugih mogotcih nisem bil p«»sebno pri-Ijubljen. ua kar sem j h »m »sen. Ako kako ščene na komand«« teh proizvaja glas«.ve v luno, me prav • i ič ne vznemirja. Ztlel«» se mi je pa |K>trebili« vsaj nekoliko pt»jas-ii i t i. da ne bo napačnega razumevanja.
Adv.	Frank S. Tauchar.
1 Gosulich črta I
Direktno potovanje ▼ Dubrovnik (Gravosa) in Trst
ARGENTINA ......... 5. Junija
SUSQUEHANNA ......12. junija
) PRES. WILSON ........ a julija
Potom listkov, izdani* za vm kraje v Jusodavijl In Srb« 11
Kukulne usodnosti prvega, dm-K^sa In tretj<rgm raireda
Potniki tretjega razreda dobivajo .'	brezplačno vin«.
PHELPS BROTHERS & CO.
'	Paaaenoer Department
4 West Street	Ne« Tevfc
it
C	"
,, Zvedel bi ra»l za naslov FRANCA .M"<;. |MMlomače Doberšck. »I««■ i' ma iz Križeče vasi. Studenict i-l pri Poljčanah. Štajersk««. Pre«I ►-! vojno se je nahajal v Ifelgium a! Wis. Ako kateri cenjenih čita ^ teljev zna za njegov naslov |.i prosim, tla mi ga iiemudouui . j |Hfšlje. za kar mu bom prav j livab-žen; v slučaju pa, da m >. sam čita te vrstice, želim, tla s« 0 mi takoj oglasi, kajti sporočit e mu imam nekaj zcl«i važnega i: rt starega kraja. — August Col ;l 1 intler. To — !ith Avenue, New York, N. Y.	{20-22— 5
li ~ ~ " 1- NAZNANILO IN PRIPOROČILO
l" Rojakom naznanjamo, da potu je po uržavi Pennsylvania roja!
• j
^a^	a«
i. -.
l.	"^J^^H
ii
GEORGE WALETICH,
ki je pooblaščen pobirati naroč nino za Glas Naroda in izdajat: ° pravoveljavna potrdila. Sedaj st a nahaja v državi Pennsylvaniji e Prosimo rojake, da mu gredo nt roke in ga priporočamo. Za naklo a njenost se vam že vnaprej zahva - 1 ju jemo.	^
TJpravništ vo Olas Naroda.
!\	BESEDNJAK % M
ia	je najbolj potrebna knjiga pri učenju tujega jezika. Če	B|
I'	želite pomnožiti svojo zalogo angleških besed si boste	B|
I ■	naročili najnovejši	■.
■	J ANGLESKaSLOVENSKI BESEDNJAK J
■	B ki ga je sestavil dr. F. J. Kem.	aB
■	Obsega 25,00 angleških besed s slovensko izgovarjavo L1
■	in točnimi slovenskimi izrazi. Knjigo boste rabili celo živ- J
■	a 1 jen je. Kupite jo za svoje otroke. Cena 5 dolarjev. Naro- J
■	čite na sledeči naslv	ni
■	■	Dr. F. J. KERN	%
■	"	6202 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, OHIO.	\
■	_	Naročilu priložite »lenar. ček ali Mt»ney Order. Iščemo za-	J
■	_	stopuike po naselbinah.	Ji
mwwwwwv^^awwwwvfl
S Zdravim samo moške, t
S	Dr. Ko* or Ja aaJatareJB slovenski odra mik. Ipeciallst v Ptttp-	|
5 targb« ta taft »Mtao lakoJnje v c*ravlJenjo motklL bolesaL	J
t 2e str upi jen j« krti adravt s !
slovitim 60«. ki ca Ja ImM	J
profesor dr. EbrUctt Ako Imata	j
e grlu, ako vam Ispaiaji lasjs. \ ves Ml v kostek, pridi ta la ftCtatll rmm bsa kil. Nikakor M j
Vso ialočeranjs la ftmaala m	j
liprHan]« vode sdraelm po aa>	j
noTeJSI metodi In e kolikor ■»	|
H«6e kratkem časa. Kadar ape	j
snate, da nimate weč moške ssoflL	j
De Čakajte, temveč pridite la	j
▼mil vam bom mofto mot	j
Kilo oadrarlm v «0 arak ksas	j
BoleMne v mehnrj«. e4 «S	|
J	' aar prihajajo bolettaa v krftta	I
J	Slovenski adravnlk. bi krito, paienj« pri aokraaja	I
C	te oetaie bcledne te vrst« sdrmvlm a največjo gotovostjo.	|
J	BevmaUzem. trzanje, bale«—. sUklirn. Utaj, tkrefljs to trsp J
2	katee fcelfl ki nastanejo vsled aeČlsU krvi, oodravlm v krmrkess
2	tseo, da nI treba leteti.
2	Prater ve: V ponedeljek, sredo In petek od a afntrsj dol a	I
2	poldne. Y torek. Četrtek la Mteto od & aSotTaJ do 4 Willi. V mete	I
S	'U <*o t popoldne.
2	Po ~<ati ne delujem. Pridite oeebno. We ponblt« Ime In BtertflN	I
\ Dr. KOLER 638 PENN AVE,	i
-- , -1
Kako je Avstrija intrigirala
Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka
Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe
DROF. IIART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tej;a časa.
Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jili predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige.
Hon. Maurice Francis Ei;an, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v 44New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City
STANE $3.00
PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI.
Taki ponudbe vam ne nudi noben drugi zdrnvnfk.
Jaz imam toliko zaii|«atij:i v sv««j usfieh in »iwwsob-n«»st. da vas morem o»lraviti. tla za svoje i»riza«le-vanje pri ias«'m z« I ra v I jen ju ne zahtevam niti mita vnaprej. I'la«"-ajte za uiojo uslugo, ko l«oste z«lra-vl. Jaz isein najstarejši šjiee.jalist v Pittslmrghu. s -»o letim prakso. K meni prihajajo If udje od blizu iu «lalee. «la jib hitro ozalravim. Govori se slovensko
Dr. B. F. MULLiN, ipecijalist. 411 FOIKTH A VIL. 1 na«lstropje. PITTSBURGH Pazite na štev. 411 Četrta Ave.	PENNA.
DOCTOR LORENZQ
COINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK	' JL F
laECIJALItT MO&KIH BOLC2NI
644 Penn Ave Pittsburgh, pa. W^k
MoJa otroka j« zdravljenje akutnih in kronttnSi bolezni Jaz mam ie zdravim nnd 23 let ter imam e k usnje v vaeh boleznih in kefl, znam slovensko, zato vas moiem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let tem pridobil poseboo skušnjo pri ozdravljenju moškii bolezni. Zato «ee morete popolnoma zanesti na m«ne, moja skrl pa je, da vas popolnoma ozdravim. No odlašajte, ampak pridit« čimprej«.
Ja* «t»«*li nminim hrt. mmh m Nee »e I............ v arts, la-
neeenje lee. Mtttaf v keeteti. etere rene. UvCm, Mnm, »oioSloot. neleenl -r?Mll	»•	rmmmlcm. wwlMnn. katar, state ftne.
Uradne ere net V »»lHlilu eredan ta eetfcMi od •. nee atatrnl de A. NMHM. - V temin. Cetrtnm i« eobote* ee I. Mre alntrnl de S. M eeeoer. Ofe nedefla* ne de a ««n HwMni. PO POtTI NB ZDRAVIM. MlOCTK OSZOWO. NC POZABITI 1MB IN
Dr. L0RENZ ^ i^aW. rmsirocH. t a.
IS Posebno naznanilo slovenskim salonerjem,	"J
j klubom in javnosti v splošnem« \	jj
i V zalogi imam izvrstne sajderje, kot jabolčne, ja*	» ■ i godove in malinove, ginger domači in importiran; ginger ,u
| cordial navadni in POSEBNO MOČAN.__• ■
■	Prodajam različne ŽELODČNE O&ENČICE, NEAR
I PIVA IN SLADE.	J*
1 Vse te zgorajimenovane pristne pijače prodajam na	i .
1 debelo IN NA DROBNO, v sodčkih, galonah, škatljah ali	i j
1 steklenicah	■ <
Kdor hoče dobiti za nizko ceno pošteno, čisto in osvežujo.	I ^
čo pijače, naj sc obrne na staro in dobro znano tvrdko.	■ ^
j S T E F AtN C A B A L I K	j!
I PRODAJALEC MA DEBELO	j"
i 968 Liberty Avcnae Pittsbtrgh, Pa.	j*
j	(blizo Union postaje)
l po nizkih cenah prodaja, samo prvovrstne, najčistejše	■ a'
j in obče osvežujoče pijače in ki prodaja pri	f g
VEČJIH NAROČILIH PO P08EBNI CEHL	Ji
I	* |
AOJTKZ HAROOAJTE 81 MA "O L A 8 lilODA", ifAJVEČJI jLOVEgm PMV1IUL V jTOBOŽJPmjpRŽAVAH.