Celje - skladišče D-Per 581/1982 5000000294,7 COBISS o v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.* .v/.v.v.v.v.v.v.v.*. ■ GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Ste«. 7 (107) Julij 1982 Slavnostni govor predsednika IS SRS tov. Zemljariča Predsednik delavskega sveta Jakob Hrepevnik sprejema visoko državno odlikovanje s katerim je bila odlikovana delovna organizacija Tovarišice in tovariši! Dovolite mi, da delavcem Zdravilišča Rogaška Slatina in tudi DO Sava iz Kranja ter vsem načrtovalcem in izvajalcem pri izgradnji hotela Sava ob doseženem uspehu in današnji slovesnosti najprej iskreno čestitam. Delavci Zdravilišča Rogaška Slatina so kot le malokod drugod že pred približno 20 leti sprejeli dolgoročni načrt, ki ga uspešno uresničujejo. Kot skrbni, odgovorni in tudi v prihodnost usmerjeni gospodarji so se tudi že zgodaj odločili za združitev zdraviliške in turistične dejavnosti, s katero so želeli omogočiti zdravljenje na visoki strokovno kakovostni ravni, s sodobnimi metodami in dvigniti gostinske storitve na višjo raven. Znali so izkoristiti privlačnost bogatih in zdravilnih mineralnih vrelcev, katerih zdravilnost, ki je pomagata veliko ljudem, slovi ne le doma, ampak tudi po svetu. Danes z zadovoljstvom skupaj ugotavljamo, da sta ta usmeritev in povezovanje obrodila že veliko sadov. Priča napredka in takega uspeha je tudi novi hotel, hotel Sava, ki ga odpiramo danes. Izgradnja tega hotela je izraz uspešnega uresničevanja dolgoročno zastavljenih ciljev, potrditev smotrnosti združevanja in enotnega načrtovanja zdraviliške in turistične dejavnosti, potrditev koristnega dolgoročnega samoupravnega združevanja dela in sredstev in dohodkovne povezanosti med organizacijami združenega dela. Z njo smo dosegli, da se bo letno število tujih gostov v Rogaški Slatini povzpelo s sedanjih 85 tisoč na 140 tisoč ter da se bo podvojil devizni priliv. Slovenija je v dosedanjem turističnem rzavoju dosegla pomembne rezultate. Toda ti so glede na naše naravne možnosti še veliko premajhni, saj imamo celo večje naravne lepote kot marsikatera večja država, najbolj pestre možnosti na majhnem prostoru in smo najbliže evropskim tržiščem. Slovenija mora postati prava turistična dežela, za domače in tuje turiste. Zato moramo v njej z najširšo družbeno akcijo in mobilizacijo ter strokovnim delom spodbuditi in ustvariti pravo turistično razpoloženje. Turizem obravnavamo predvsem kot gospodarsko dejavnost Vendar so dolgoročno prav tako pomembni tudi mnogi drugi učinki, kot npr. spoznavanje kulturnih in umetniških vrednot, različnih narodnih običajev in navad, zbliževanje ljudi, narodov in držav in drugo. V družbenem planu SR Slovenije smo si za razvoj turizma za obdobje 1981-1985 zadati obsežne naloge. Med drugim, da se bo letno povečeval tuji turistični promet za 6 %, da bo letna rast deviznega priliva večja za 8 % in da se bo domači turistični promet povečeval za 3,5 %. V tem času naj bi pridobili 15.000 novih ležišč za zdraviliški, obmorski, gorski in tranzitni turizem. Bistveno naj bi povečali zimske športne zmogljivosti, zboljšali turistom namenjene prodajne in druge storitve, prometne razmere, še bolj razvili nekatere oblike turizma, kot so mladinski, planinski in kongresni turizem. Čeprav je v sedanjem gospodarskem položaju videti program hudo obsežen, ga v predvidenem spreminjanju srednjeročnega družbenega načrta Slovenije ne bi smeli zmanjševati. Turistično gospodarstvo lahko daje v krajšem času precej večji devizni priliv, dohodek, več možnosti za zaposlovanje. To pa nam narekuje, da mu še naprej dajemo prednost. Vsi moramo vztrajati in smo odgovorni, da ne bomo ostali le pri besedah! V prvem letu uresničevanja plana je bila dosežena načrtovana stopnja rasti tujega turističnega prometa. Žal letos nismo storili vsega, kar bi mogli in morali, da bi v državi izkoristili vse možnosti za večjo turistično bero; deloma zaradi objektivnih gospodarskih razmer, deloma zaradi dopuščanja različnih težav in podcenjevanja njihovega vpliva na turistični priliv, kot so pomanjkanje bencina in nekaterih drugih izdelkov. Ne glede na te spodrsljaje moramo tudi zaradi izredno težkega gospodarskega položaja in pomanjkanja deviznih sredstev storiti vse, da se bo povečalo število tujih turistov pri nas. Pri tem seveda nikakor ne smemo zanemariti domačih turistov. Turistično gostinske organizacije združenega dela, potovalne agencije in vsi drugi bi se morali v sedanjih razmerah kar najbolj no in vzdrževano je tudi področje Janine z gozdnato površino in sprehajalnimi potmi. V povojnem obdobju je bila večja skrb posvečena središču Rogaške, kjer je bil zgrajen tudi centralni baročni park, ki se s svojimi ostro začrtanimi geometrijskimi oblikami lepo ujema z arhitekturo zgradb Zdraviliškega doma in hotela Styria. Po izgradnji hotela Donat so bili zgrajeni še objekti in naprave za šport in rekreacijo in urejenezelenice med hotelom in športnimi objekti. V letošnji pomladi pa je bil centralni park dobesedno uničen. Toda vsi vemo, da je bilo treba podzemeljske inštalacije zaradi dotrajanosti in premajhnih kapacitet prej ali slej obnoviti. Zato so kritike na ta račun deloma neupravičene. Vendar pa bi lahko prigovarjali intenzivnosti gradnje, ki poteka razmeroma počasi in sočasno po celotni površini tako, da so včasih močno ovirani celo prehodi.Pri vseh teh gradnjah pa delavci Zdravilišča nimamo velikega vpliva, ker smo odvisni od tujih izvajalcev del, ti pa zopet imajo svoje težave z nabavo repromaterialov, s pomanjkanjem ustrezne delovne sile, z okvarami na stro- Predstavljamo ženski pevski zbor Zdravilišča V mesecu aprilu letos je bila v Rogaški Slatini občinska revija pevskih zborov. Sodelovalo je 8 zborov: moški, mešani in edini ženski pevski zbor Svoboda Rogaška Slatina. No, danes se zbor ne imenuje več Svoboda, ampak Ženski pevski zbor Zdravilišča Rogaška Slatina. O delovanju in samem nastanku tega zbora sem se pogovarjala z zborovodjo tov. Plohlom. jih itd. Po končanju grobih zemeljskih del v parku in neposredni okolici novega hotela bodo potrebni ogromni napori delavcev parka tudi širše delovne skupnosti - v prvi etapi - za hitro normalizacijo stanja neposredne okolice hotela in centralnega praka. V drugi etapi urejanja okolja, ki bo potekala že v drugem letu in še kasneje, bomo morali razširiti sedanje intenzivno urejene parkovne površine vsaj do Zdraviliških blokov in urediti sprehajalne poti ob potočkih in zdraviliških gozdovih. Zakaj omenjam razširitev? Zgradili smo nov hotelski kompleks visoke kategorije in velikih kapacitet in povsem naravno je, da moramo gostu omogočiti izstop iz hotela v urejeno okolje in sprehod v lepo okolico, v kateri se lahko spočije, odmaknjen od mestnega hrupa. Samo hotelska soba in gostinske storitve naj bodo še tako dobre, ne morejo zadovoljiti našega gosta. Franc Lipnik Kako je prišlo do ustanovitve zbora? Že več let smo si želeli, da bi v Rogaški ustanovili ženski pevski zbor. Končno je po prizadevanju mnogih - decembra 1980 bila avdicija in 6. januarja 1981 prva vaja. Zbor je bil ustanovljen pri kulturnem društvu Svoboda Rogaška Slatina - kot sekcija tega društva. V začetku je sodelovalo okrog 70 pevk. Ker pa je pravzaprav velika obveznost hoditi na vaje redno 1 krat tedensko, jih je nekaj odstopilo, tako da zbor sedaj šteje približno 50 pevk. Kakšna pa je sestava zbora? So kakšni problemi glede na to, da imamo ženske več obveznosti kot moški? Sestava je zelo pestra tako po poklicih kot po starosti. Sodelujejo pevke od 20 leta naprej, pa tudi upokojenke najdemo. Vendar pa to za sodelovanje v zboru sploh ni pomembno. Obiski na vajah so še kar dobri, če pomislimo, da imamo pred nastopom vaje kar 2 krat tedensko. Res pa je kakšna odsotna tudi zaradi bolezni družinskega člana ali pa ima porodniški dopust. Toda to niso takšni izostanki, da ne bi mogli delati naprej. Kako pa je z nastopi? Kdaj ste z dekleti nastopili prvič? Prvi nastop je bil že 27. aprila 1981 - torej po dobrih 3 mesecih - na proslavi v Rogaški Slatini. To ni bil samostojen nastop, pač pa skupaj z moškim zborom. Nato je zbor sodeloval še na proslavi za 29. november in na občinskem prazniku v Vinskem vrhu. Letos je zbor imel nastop skupaj z moškim zborom v pivnici in na občinski reviji pevskih zborov. Torej ste se že naučili veliko pesmi. Koliko? Program pesmi je po težavnostni stopnji primeren za začetno skupino. Ko bodo pevke dobro obvladale ta program, se bomo lotili tudi srednje težavnostne stopnje. Do konca junija letos, to je do konca letošnje sezone računamo, da bo zbor obvladal 9 samostojnih pesmi, 7 množičnih - enoglasnih in 2 za sodelovanje z moškim zborom, ki sta štiriglasni. To je za eno sezono in pol - lahko rečem - zelo veliko. Kakšni pa so načrti z zborom v bodoče? Sedaj, do konca sezone se bomo udeležili 13. pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, kjer bo sodelovalo približno 8.000 pevcev. Tabor bo potekal pod geslom: »Pojo naj ljudje«. Sodelovali bomo na občinskem prazniku 12. septembra letos, ki bo v Rogaški, pogovarjamo pa se tudi, da bi imeli krajše nastope ob otvoritvi razstav v Pivnici. Seveda pa bomo sodelovali tudi na proslavah. Na občinski reviji so se pevke predstavile s tremi pesmimi. Katerimi? Revija je bila posvečena kongresu. Zapeli smo umetno pesem V tesni kletki, borbeno, Jutri gremo v napad in nazadnje še koroško narodno, Pobi pojo. Takoj po nastopu na reviji sem pevke obiskala za odrom. Bile so žarečih lic, zadovoljne, ker so v dvorani še vedno ploskali, in vesele. Niso imele veliko časa -samo za nekaj besed. »Zakaj pojete«? sem jih vprašala. »Iz veselja, za razvedrilo, za sprostitev, da pozabiš na skrbi...« Ste imele kaj treme - takole samostojno nastopiti pred domačim občinstvom? »Trema je že, toda enkraten je občutek, ko veš, da poješ svojim. Tega se ne da povedati...« Po ploskanju sodeč, smo bili poslušalci zadovoljni? »To je edino plačilo za naš trud in vesele smo,« so rekle. Naučile ste se že precej pesmic. Katera vam je najbljubša? Zedinile so se, da »Pobi pojo...« ki so mi jo povedale: Pobi pojo, da zaspati ne md, bom pa mogla zaviti v rjuho glavo. Udarniško urejanje zdraviliškega parka Dekleta pojo: »Pobi pojo« DELOVNE ORGANIZACIJE ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Kako smo poslovali v prvem polletju Za nami je šest mesecev dela in poslovanja. Pripravili in sprejeli smo poročila o poslovanju, bilanco uspeha in delitev dohodka. Skupno smo dosegli 380 milijonov dinarjev celotnega prihodka, to je 30 % več kot lani. Dohodek v znesku din 147,554.000 din je le za 24 % večji zaradi nesorazmernega povečanja stroškov. Obračunani prispevki po zakonih in sporazumih znašajo blizu 20 milijonov in so povečani za 27 %. Pogodbene obveznosti - 6,560.000 din so na račun obresti od kreditov, ki se zmanjšujejo, skoraj v enakem znesku kot lani. Celoten pregled obveznosti iz dohodka po koristnikih je v prilogi. Delitev čistega dohodka omogoča pokritje vseh izplačanih osebnih dohodkov in obveznih skladov, ter delno oblikovanje sklada skupne porabe in poslovnega sklada. Znesek za sklade je izenačen z lanskoletnim in manjši od pričakovanega. Znesek za pokritje izplačanih osebnih dohodkov je večji za 30,7 %. Ta delitev ni usklajena z družbenim dogovorom, ker je porast dohodka nižji - le 24,2 %. Zaradi višine povprečnega izplačanega osebnega dohodka - ta znaša 11.232,00 din - smo se odločili za hitrejše povečevanje osebnih dohodkov, ki bo pokrito z dohodkom, doseženim v sezonskih mesecih. Zato je še bolj pomembno, da dogovorjene plane prometa in prodaje dosežemo. ZBIRU A poi—linic* se; dohodek 67,937.912,01 48,075.622,97 14,451.080,65 17,o9o.176,45 147,554.792,05 prispevki lt doh. 9,335.318,25 5,941.687,45 2,123.175,35 2,275.318,95 19,675.5oo,oo pogodbene obvetnoeti 4,713.068,45 1,245.362,lo 319.298,60 282.752,55 6,56o.481,7o doh.ta del.skupnost 11,172.000,00 12,822.000,00 1,956.000,00 - 25.95o.OOO,00 AH nad minimalno 3.000.000,00 3.000.000,00 PHISPEVU IZ DOHODKA 25,22o.386,7o 23,oo9.o49,55 4,398.473,95 2,558.o71,5o 55,185.981,7o ČI8TI DOHODEK 42,717.525,31 25,066.573,42 1o,o52.6o6,7o 14,532.1o4,95 92,%8.81o,38 osebni dohodki 39,629.593,7o 16,364.600,05 8,867.374,80 11,991.652,85 76,853.221,4o ekipna porrta-stan.d. 1,824.491,7o 668.687,9o 378.673,2o l,34o.452,lo 4,212.3o4,9o Ooetali - 500.000,00 - l,2oo.ooo,oo 1,7oo.ooo,00 reservni sklad l,ol9.o7o,oo l,2ol.89o,55 361.277,00 - 2,582.237,55 poslovni sklad 244.369,91 6,331.394,92 445.281,'/0 - 7,o21.o46,5? 4. v nezanesljivih napovedih izvajalca gradbenih del pri hotelu Sava o izročitvi objekta za obratovanje Določene penzionske in zdravstvene cene za zdravljenje zdravstvenih varovancev in vojaških vojnih invalidov v letu 1981, obračunane po faktorskem sistemu niso zadoščale za kritje OD v sektorju zdravstva. Za leto 1982 kalkulirana cena za enak obseg (paket) storitev je dosegla din 1.150,- za oskrbni dan. Cena, ki do danes še nima formalne uveljavitve, pa je sprožila pri naročnikih dokajšnjo abstinenco, saj znaša indeks prispelih predlogov do 30.6.1982 -zdravstveni zavarov. 61 %, voj. vojni invalidi pa 32 %. Nastalo praznino so popolnih t.i. samoplačniki. Dnevna potrošnja njih v zdravstvenem sektorju pa je omejena na minimum. Indeks števila nočitev znaša 100, zviša pa se na 103, če dodamo delavce - monterje pri gradnji hotela SAVA, ki so bili začasno nastanjeni v treh hotelih. Obisk gostov iz inozemstva je v nekaterih mesecih obetajoče porastel. Indeks znaša 97 %; vzrok za pad je iskati v reakcijah tujcev s predčasnimi odhodi in odpovedjo sklenjenih rezervacij zaradi nemira iz gradbišča. Odsev tega je v fizičnih kazalcih zdravstvenega sektorja (ind. 93). Občutno je povečan indeks rentgenskih ekspozicij (119), EKG (129) in gastroskopij (110). Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so življenjski stroški porasli za 17 %. Indeks porasta je mnogo višji pri živilih, energiji in storitvah, ki so pretežni del v naši reprodukciji. Oskrba z osnovnimi živili ni bila v zastoju. Močan poseg v dohodek pa bo povzročil prometni davek (73 %) na tekoča (verjetno tudi plinasta) goriva. Omenjena inflatorna gibanja bodo občutno zarezala v ostanek dohodka - namenjenega za sklade. Nihanje števila obiskovalcev iz inozemstva, ki je dosezalo tudi indekse 109,107 in se ustalilo na 97, nam osiromašuje multiplika-tivne učinke, ki jih prinaša devizna realizacija. Prodaja bonov za devize s stimulativnim popustom 8 % za izvenpensionsko potrošnjo bo dala efekte šele v drugi polovici leta. Izpad obiska gostov iz inozemstva je v dobršni meri povzročen z informacijami v sredstvih obveščanja tamkajšnje javnosti o pomanjkanju pri nas (bencin, kava, nekatera živila, časopisi). V potrditev tega število odpovedanih rezervacij. PERIODIČNI OBRAČUN I-VI/82 ZBIRNA ZDRAVILIŠČE BILANCA USPEHA Zdraviliška dejavnost Polnilnica Vzdrževalna dejavnost 8ku|ne SKUPAJ vrednost opr.dela 164.237.742,31 14o.o2o.35o,o2 44.537.017,75 26.247.135,60 375.o42.245.60 terjatve 1.1. 11.624.836,55 4.265.180,98 94.597,55 28.882,45 16.ol3.497.53 terjatve 3o.6. 7.563.527,05 3.622.2o2,o5 88.53o,65 31.968,80 11.3o6.228,55 CELOTNI PRIHODEK 168.299.o51.81 14o.663.328.95 44.543.o84,65 26.244.o49,25 379.749.514,66 material 43.271.252,30 42.4o9.114,20 23.035.478,65 1.53o.l39,7o Ho.245.984,85 36.498.486.7o 29.925.852,25 4.598.712,85 2.4o7.224,30 73.430.276,10 drugi stroški 6.084.759,15 16.o75.9o2.o5 212.124,80 644.527,55 23.017.313,55 povračila 349.o24.9o 450.855,60 183.o74,4o 1.614.665,85 2.597.620,75 amortizacija 13.953.587.2o 7.093.975,55 2.o96.855,lo 2.922.370,45 26.066.788,3o drugi in izredni stroški 2o4.o29,55 172.2o6,9o 30.459.65 34.944,95 441.641,o5 -3.54o.2oo.57 - 64.7ol,45 - 3.6o4.9o2,o2 pohib™ 92.587.7o5.98 3o.o92.oo4,oo 9.153.872,80 232.194.722,58 DOHODEK 67.937.912,ol 48.o75.622.97 14.451.080,65 17.o9o.176.45 147.554.792,08 G POROČILO DIREKTORJA TOZD Zdraviliška dejavnost Temeljne značilnosti poslovanja v prvi polovici leta 1982 se odražajo: 1. v restrikcijah pri družbenih plačnikih zdraviliškega zdravljenja 2. v rasti inflacije in prekoračitvi ravni cen začrtanih z resolucijo 3. v nihanju trenda nočitev gostov iz tujine Hotel Sava tuje agencije niso upoštevale v svojih programih, ker nismo mogli navesti točnega dne pričetka obratovanja. Številne ovire tehničnega značaja še 30.6.1982 ne govore v prid določenemu datumu, 25.7.1982. Nemir, še posebno pozno ponoči iz gradbišča, nas je primoral k odobravanju popustov za tekoče in za naslednje leto. Nezanesljive napovedi o otvoritvi obratovanja in minimalne rezervacije za ta hotel, pa bodo posledično povzročile porast stroškov, padec proizvodnosti dela in eventualno nižjo rast OD. Proizvodnost dela, ocenjena z denarno vrednostnimi kazalci, je v porastu (delovne ure indeks 103, promet 140). Ugoden je porast števila nočitev na eno uro opravljenega dela v hotelih. Na en zdravniški pregled je bilo v celotnem zdravstvu porabljenega več časa, v fizioterapiji pa je bilo na eno opravljeno uro manj postopkov. Manj je bilo pitnih kart za paciente, ki se zdravijo na družbene stroške (indeks 83), za ostale pa je indeks 91. Nastanitvene kapacitete so bile koriščene enako kot lani (57 %). Ugoden je porast prodaje količin vseh vrst pijač z indeksom 126 na bazo leta 1980 pa je indeks 141. Nasprotno tendenco pa izkazujejo indeksi penzionskih obrokov (82/81 96, 82/80 90). Lahko ocenimo, da so fizični kazalci o obsegu izvršenih planskih nalog ugodni. Nominalni vrednostni kazalec o prometu, ki je izražen z indeksom 140 (82/81) bo devalviran ob izračunu ostanka dohodka spričo skokovitega porasta cen in prispevkov. POROČILO DIREKTORJA TOZD Polnilnica Prvih šest mesecev dela in poslovanja je že lahko merilo uspešnosti ali neuspešnosti poslovanja. Če pogledamo fizični obseg poslovanja v primerjavi z lanskim letom in v primerjavi s planom, vidimo, da so kazalci uspešnosti ugodni in da dosegamo rezultate, ki smo si jih zastavili v začetku leta. Tako smo napolnili: 16.101.700 steklenic mineralne vode, kar je 4 % več kot smo planirali in 5 % več kot v preteklem letu 3.069.350 steklenic Trimvita, kar je 10 % več kot plan in 15 % več kot lani. Tudi prodaja je bila uspešna, saj smo prodali: 15.844.843 steklenic mineralne vode, kar je 3 % več kot plan in 4 % več kot lansko leto 2.974.554 steklenic Trimvita, kar je 6 % več kot plan in 11 % več kot lani. 1.974.689 kg plina C02 kar je 12 % več kot plan in 26 % več kot lani. Ob tem bi posebej izpostavil izvoz mineralne vode, ki je sicer še nekoliko pod planom, vendar pa za 3 % večji od lanskoletnega v prvem polletju. Tudi produktivnost dela, merjena skozi količine na enoto časa je večja kot v preteklem letu. Na eno uro polnilnice smo napolnili 377,14 litrov pijače, v preteklem letu 348,87 litrov pijače (indeks 108), na eno uro plinarne pa smo napolnili 77,87 kg plina, lansko leto 77,25 (indeks 101). Poraba potrošnega materiala je v vseh postavkah nižja kot v preteklem letu in pomeni večjo gospodarnost pri sami polnitvi proizvodov. Tudi lom steklenic je nekoliko manjši kot v preteklem letu. Vrednostno pa zanaša 0,256 din loma na eno napolnjeno steklenico. Pri bolniških izostankih beležimo porast in to predvsem pri izostankih do 30 dni bolniške. Tako odpade na delavca 9 dni bolniške, v preteklem letu 7 dni. Ta podatek nas zadolžuje, da moramo našo nadzorno zdravniško službo drugače organizirati. Le na kratko spregovorimo še o problemih preskrbe z reproma-terialom, kjer se srečujemo z vedno večjimi problemi. Zadnje čase izstopa problem pri izdobavi etiket, ker je veliko pomanjkanje papirja. Kljub težavam na tem področju ni prišlo do zastojev zaradi pomanjkanja in upamo, da bomo tudi vnaprej uspeli priskrbeti potrebne količine za nemotemo proizvodnjo. V letošnjem letu smo z organizacijo dveh izmen uspeli zadovoljiti potrebe naših kupcev tudi v konicah sezone. O prodajni problematiki na domačem in tujem trgu pa bo poročal komercialni sektor. ugotavljamo, da je v drugih enotah enako ali manjše kot v prvem polletju lani. Manjše število ur imajo kovinarji, pralnica, PTT mehanik, vrtnarija, cvetličarna, servisna služba in odvoz smeti. S porabo in dobavo energije v kotlarni v tem času sicer ni bilo problemov, ponovno pa ugotavljamo znaten porast cene plina, ki narašča enako kot drugim naftnim derivatom. če primerjamo finančno realizacijo z opravljenimi urami v naši temeljni organizaciji menimo, da so pokazatelji ugodni, zlasti zaradi tega ker ugotavljamo, da smo cene naših delovnih ur dvignili za povprečno 16 %, da pašo se stroški in osebni dohodki v istem času dvignili nad planskimi predvidevanji za to obdobje. Glede na vse prikazano bi morali biti tudi finančni rezultati v temeljni organizaciji boljši kot v preteklem letu. POROČILO DIREKTORJA komercialnega sektorja Planske naloge komercialnega sektorja so dokaj ambiciozne in zahtevne. Še posebej na splošno situacijo, na katero žal nismo imuni. Toda naloge smo sprejeli kot obvezo in izdelali tudi operativne programe in zadolžitve z jasno obvezo, da naredimo vse, da naložene obveznosti realiziramo. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo prvo polletje uspešno končali, vsaj glede fizičnih pokazateljev. Upamo, da bodo tudi finančni ugodni, dasiravno zaradi kontrole cen naših proizvodov in uslug na to nimamo velikega vpliva, razen racionalnega gospodarjenja in zmanjševanja stroškov. Seveda pa nas polletje ne sme uspavati ker vendarle nekateri tržni in stabilizacijski ukrepi, ki se že izvajajo, ali nakazujejo, opozarjajo na resnost, ki nam predstoji. Zdraviliško gostinska dejavnost Pri postavljanju planskih nalog za leto 1982 smo izhajali iz:-števila nočitev doseženih v letu 1982 po kategorijah gostov - razpoložljivih kapacitet v letu 1982 (hotel Sava in Park sta všteta od 1.7.1982 dalje) - razmer na tržišču, ki smo jih lahko ocenili v času postavljanja plana 1982 Tako smo predvideli skupno 330.000 nočitev od tega: 33.000 nočitev hotel Sava, 7.000 nočitev hotel Park, 290.000 nočitev ostali hoteli (kapaciteta iz I. 1981) Pri tem: nočitev tujih gostov 100.000 nočitev domačih gostov 230.000 od tega:samoplačnikov 100.000 socialnih gostov 130.000 POROČILO DIREKTORJA TOZD Vzdrževalna dejavnost Če analiziramo primerjalne podatke opravljenih delovnih ur in opravljenega dela v prvem polletju 1982 s preteklim letom, ugotovimo, da so ta gibanja zelo ugodna. Število opravljenih ur je bilo letos za 1 % večje. Najbolj se je povečalo število ur v kurilnici, zaradi podaljšanja delovnega Časar ker se je priključila na kurilnico tudi Polnilnica in število ur v parkih zaradi obnavljanja parkovnih površin. V kurilnici seje povečalo število ur za 20 %, v parkih pa za 21 %. Zelo ugodni so podatki o izostankih z dela;:,Število ur bolniških izostankov se je letos zmanjšalo za 18 %, kar je najboljši rezultat v primerjavi z drugimi temeljnimi organizacijami in skupnimi službami. Podatki o delu pralnice kažejo, da je bilo letos opranega perila za 8 % več kot v istem obdobju lanskega leta in za 3 % manj opravljenih delovnih ur kot v preteklem letu. Tako je bilo letos v I. polletju opranega na eno uro za 11 % več perila kot v istem obdobju preteklega leta (letos 17,90 kg, lani 16,12 kg). Na povečano količino opranega perila je vplivalo pranje perila za SCT, katerega delavci so stanovali v naših hotelih. Realizacija vrtnarije se je povečala za 24 %. Če konstatiramo, da smo v vrtnariji povečali cene le za 16 % lahko z gotovostjo trdimo, da se je povečala prodaja v vrtnariji za cca 8 %. To povečanje gre zlasti na račun novega rastlinjaka v vrtnariji. Tudi enota Cvetličarna je povečala realizacijo za 64 % in bo realizacijo povečala tudi v drugem polletju. Temu primeren pa bo tudi rezultat v cvetličarni bistveno boljši kot v preteklem letu. Tudi na rezultat v cvetličarni je vplival nov rastlinjak v vrtnariji. Če vzamemo število opravljenih ur v parku in v kotlarni Pri rezultatih za I. polletje ugotavljamo: - doseganje plana skupnih nočitev - doseganje plana tujih nočitev - doseganje plana domačih nočitev od tega: samoplačniki domači soc. gosti (na druž. str.) 103 98 (pri Nemcih 84%) 104 117 89 Izpad pri nočitvah tujih gostov je nastal zaradi motenj pri izgradnji, saj so se dnevno vršile in se še vrstijo pritožbe gostov predvsem iz hotela Donat. Največ tovrstnih stornacij beležimo pri nemških gostih (zato indeks 84). Izpad pri gostih na družbene stroške (indeks 89) smo z večjo angažiranostjo pri aranžmanski in direktni prodaji uspeli zaposliti z domačimi samoplačniki (med samoplačnike štejemo tudi tiste, ki prihajajo preko delovnih organizacij). Tako obdelava tržišča, ki jo je podvzela prodajna služba daje željene rezultate. Prodajna služba je podvzela akcije načrtovane v letnem programu dela: - vključitev Save in drugih hotelov v prodajne kataloge pri organizatorjih potovanja (tujih in domačih) - obdelava domačega tržišča - obiski pri delovnih organizacijah, skupnostih zdravstvenega zavarovanja, republiških in občinskih organih za pošiljanje VVI na zdravljenje - izvajanje akcij pospeševanja prodaje z obiski agencijskih uslužbencev, zdravnikov, novinarjev v Rogaški in predstavitve Zdravilišča na sejmih in pri poslovnih partnerjih (agencijah) - obdelava tujega tržišča (močnejše povezovanje z obstoječimi in iskanje novih posrednikov - agencij, razgovori s predstavniki avstrij, bolniških blagajn) - priprava posebnih uvajalnih aranžmanov in aranžmanov za prodajo v obdobju jesen-zima 82/83, vključevanje v prodajni program pri agencijah - tekoče usklajevanje prodajne politike in uravnavanje direktne prodaje med posameznimi hotelskimi kompleksi in izvajanje drugih tekočih nalog za normalno odvijanje prodajnih tokov. Pri prognozi za II. polletje moramo upoštevati naslednje: - še vedno porajajoče pritožbe zaradi motenj pri gradnji veznega hodnika onemogočajo večjo angažiranost (propagiranje) pri tujih organizatorjih potovanj - agencijah. Ostre določbe zakona o zaščiti potrošnika v emitivnih deželah nalagajo vso odgovornost za prikrivanje vsega izrednega stanja v razpisanem cilju potovanja agencijam. K temu moramo poudariti, da ustna propaganda v tem času zelo negativno deluje, saj gostje po povratku domov poročajo o nevšečnostih, ki so jih v času bivanja v zdravilišču doživeli - priliv predlogov za zdravljenje od 30. 6. 1982 je močno pod nivojem za isto obdobje v letu 1981 (indeks 61, pri VVI celo samo 32). V tem času smo prejeli 1.752 napotnic manj, kar predstavlja če računamo samo 90 % izkoristek (10 % jih ne bi nastopilo zdravljenja) izpad v višini 33.000 nočitev. - hotelske kapacitete, ki so bile po planu predvidene, da bodo odprte s 1. 7. 1982, bodo odprte kasneje (polovica Save s 25. 7. dalje, vezni hodnik kot bistven pogoj za to kategorijo, ki je bil objavljen v prospektu, predvidoma šele do konca septembra, tudi dvigala-litri do 25. 7. še ne bodo montirani. Hotel Park vtem letu sploh ne bo na razpolago. Če upoštevamo vse te okoliščine, lahko objektivno ocenimo, da predvidenega števila nočitev v drugi polovici ne bo možno uresničiti. Nova kapaciteta in izpad gostov na družbene stroške nalagata potrebo po intenziviranju in izpopolnitvi celotnega področja aktivnosti, ki se nanašajo na komuniciranje s trgom. Precej težav pri tekočem izvajanju celovite prodajne politike nastaja zaradi razdrobljenosti in neustreznega pojmovanja po-mebnosti posameznih nalog na področju dela za zagotovitev optimalnega plasmana kapacitete. Organiziranost prodajne funkcije po programu, ki je bil predložen in sprejet že v decembru, še vedno ni izpeljana. Prodaja proizvodov Podatki o prodaji proizvodov TOZD Polnilnica so po šestih mesecih ugodni tako v primerjavi z lanskoletno realizacijo, kakor tudi v primerjavi z visokim planom, ki smo ši ga zastavili. če analiziramo prodajo posameznih izdelkov, lahko ugotovimo, da smo glede na planske naloge povečali prodajo Donata za 2 %, Templa za 3 %, Trimvita za 6 %. Z rezultati smo v glavnem lahko zadovoljni, saj povečujemo prodajo na območju bližnje okolice Rogaške Slatine, kar pomeni, da počasi osvajamo naše tržišče in tako izpolnjujemo naloge, katere smo si zadali v letu 1977 z novo organizacijo komercialne službe in distribucije na tem terenu. Seveda na ugoden porast prodaje v letu 1982 vpliva več faktorjev: - v temeljni organizaciji Polnilnica so pravočasno usposobili za delo drugo izmeno in s tem zagotovili, da smo v začetku glavne sezone štartali z zadostno zalogo proizvodov - dostava na drobno je v okolici uspela zaradi zadostnega števila delavcev in šoferjev - kljub velikim težavam z repromateriali na jugoslovanskem tržišču, je temeljna organizacija Polnilnica uspela zagotoviti skoraj nemoteno proizvodnjo. Zastoji, ki so zaradi tega nastali, pa niso bistveno vplivali na rezultate prodaje zaradi že omenjenih pravočasnih zalog, - kljub težki gospodarski situaciji v SFRJ in zaradi tega tudi padca osebnega standarda, so po naši oceni propomogli k temu, da je na tržišču prišlo do delnega prestrukturiranja potrošnje od kvalitetnih dražjih sokov in brezalkoholnih pijač na cenejše umetno slajene brezalkoholne pijače in mineralno vodo - seveda pa tudi stalna dobra obdelava terena, kontakti s kupci, organiziranje prevozov in drugo. Kljub ugodnim rezultatom pa ne smemo pozabiti na aktivnost konkurence (Jamnička je letos pričela s proizvodnjo brezalkoholnih pijač s tremi okusi - nizkokalorična pijača Radenske z novimi tremi okusi Svvinga, Bukovička banja z novo paleto brezalkoholnih pijač) in moramo vložiti še več naporov, da realiziramo, kar smo si zadali s temelji plana 1981/85, se pravi, da zamenjamo strojno opremo polnilnice in takrat pričnemo s proizvodnjo nove palete brezalkohola. Glede na to, da bi to akcijo na osnovi srednjeročnega plana morali že zaključiti v letošnjem letu, pozivamo vse odgovorne, da z vso resnostjo in v najkrajšem času pristopijo k reševanju tega problema, ker v prihodnosti brez realizacije gornjega ne bo mogoče izpolnjevati planov, ki smo si jih zastavili s srednjeročnim planom 1981/85. Kot smo že napovedovali v lanskem letu in v poročilu o tromesečnem poslovanju v letošnjem letu, trend prodaje C02 plina nenehno raste, tako, da v letošnjem letu pričakujemo takšno realizacijo kot smo si jo začrtali s srednjeročnim planom - tako, da bomo že letos prodali količine, ki smo si jih načrtovali za leto 1985. Kot vidimo, je investicija v C02 plin, kljub pomislekom odgovornih delavcev na samem začetku dala izredne rezultate. Zato smatramo, da je treba pospešiti vse akcije za porizvodnjo novih cistern, ker bomo s prodajo teh cistern zagotovili še večjo prodajo C02 plina. Izvoz mineralne vode Izvoz mineralne vode je v okviru planskih predvidevanj. Ker pa nam je uspelo, da je v Avstriji problem ugodno rešen, je pričakovati še ugodnejše rezultate za drugo polletje. Upamo, da bomo plan celo presegli. Seveda so tudi problemi, ki pa jih poskušamo tekoče reševati. Propaganda se realizira v okviru planskih zadolžitev. Pospešene so nekatere akcije v zvezi z novim hotelom Sava. Zunanje akcije - obdelava inozemskih tržišč tako za vodo, kot za gostinsko zdraviliško dejavnost, se realizirajo v skrčenem obsegu, pač v okviru sredstev. Za komercialni sektor bomo storili vse, da se planske naloge realizirajo. V tem smislu so tudi konkretne naloge in skupne in osebne zadolžitve. Prepričani smo, da rezultati ne bodo in ne smejo izostati. POROČILO DIREKTORJA EKONOMSKO FINANČNEGA SEKTORJA VREDNOSTNI OBRAČUN POSLOVANJA V PRVEM POLLETJU'82 Vrednostni obračun poslovanja smo izvršili v bilancah uspeha, kjer iz zbranih vplačil za storitve in prodane proizvode pokrivamo izdatke za material, storitve in druge stroške, obveznosti iz dohodka, izplačane osebne dohodke ter z razliko ugotavljamo uspešnost poslovanja vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti. Vse te podatke primerjamo z doseženimi v lanskem letu in planiranimi za prvo polletje. Zdraviliška dejavnost Dosežen je planiran znesek iztržkov - 168,299.050 din. V tem znesku je preko tri milijone stimulacije za povečan priliv deviz v preteklem letu. Stimulacija za račune tujih gostov, ki so plačali z dinarji, obračunana v znesku dva milijona din, še ni plačana in zato ni vključena v obračun. Isto velja tudi za razliko v ceni storitev za zdravstveno zavarovanje, ker so bile cene za tekoče leto potrjene šele 20. 7. 1982. V obračunu neprijetno preseneča povečanje stroškov materiala in storitev, ki ob celo manjšem fizičnem obsegu presegajo planiranega za 10 %, kar znaša 10 milijonov nepredvidenih izdatkov. Planiran dohodek in čisti dohodek zato ni dosežen. Računamo, da se bo razmerje delno izboljšalo, ko bomo obračunali razlike v ceni za zdravstveno zavarovanje za nazaj, vendar ne moremo računati, da nam bodo zdravstvene skupnosti - razen iz Slovenije -vse to priznale. Ugotovljen čisti dohodek - 42,717.525 din pokriva - vse izplačane osebne dohodke in neizkoriščene ure - dogovorjena sredstva za stanovanjsko izgr. - in obvezne rezervni sklad - za ostanek predlagamo razporeditev za poslovni sklad. Polnilnica Presežen količinski obseg prodaje se odraža tudi v celotnem prihodku - ki je v znesku 140,663.328 din večji od planiranega za 15 %._ Žal so se z enako mero povečali tudi stroški, čeprav izvzamemo stroške izdelave nove serije cistern, in je dosežen dohodek in čisti dohodek le v višini planiranega. 39,629.593 din 1,824.491 din 1,019.070 din 244.369 din Iz doseženega čistega dohodka - 25,066.573 din so pokriti - izplačani osebni dohodki 16,364.600 din - dogovorjena sredstva za stanovanjsko izgradnjo 668.687 din - obvezni rezervni sklad 2,5 % od D 1,201.890 din Za ostanek predlagamo da razporedimo - za skupno porabo 500.000 din - in za poslovni sklad 6,331.394 din Vzdrževalna dejavnost Celotni prihodek obračunan v znesku 44,543.084 din predstavlja plačane storitve in material, dogovorjen prispevek za ureditev parka in stroške kurjave. Čeprav so povečani stroški materiala in storitev v celoti prenešeni na koristnike - predvsem Zdraviliško dejavnost, je tudi povečanje režijskih stroškov omejilo dohodek in čisti dohodek bistveno pod planiran znesek. Pri tem pa še ni obračunan znesek investicijskega vzdrževanja kurilnice. Dosežen čisti dohodek din 10,052.606,70 pokriva - izplačane osebne dohodke 8,867.374 din - dogovorjena sredstva za stanovanjsko izgradnjo 378.673 din - obvezni rezervni sklad 361.277 din - Za razliko predlagamo razporeditev v poslovni sklad 445.281 din DS skupne službe Z letnim planom so dogovorjena sredstva za obračun dela dohodka, ki ga temeljne organizacije združujejo za skupne službe. Dogovorjeno je tudi, da se med letom mesečno združuje dvanajstine letnega zneska. Na tej osnovi je obračunan celotni prihodek za skupne službe v znesku 25,950.000 din in povečan za lastne dohodke centra in druge dohodke 294.049 din. V prilogi je izvršen tudi izračun po merilih plana in doseženih rezultatih. Iz odstopljenega dohodka so pokriti stroški in prispevki ter iz čistega dohodka 14,532.104 din - izplačani osebni dohodki 11,991.652 din - za dogovorjeno stanovanjsko izgradnjo 1,340.452 din - in za ostalo skupno porabo 1,200.000 din Rezervega in poslovnega sklada delovne skupnosti ne formirajo. ■Vr Da glih zavijem v rjuho glavo pa vendar še slišim, da pobi pojo... Zbor smo torej spoznali po njihovem nastopu in po pripovedovanju. Je pa še precej stvari in problemov, Tako na primer ni bilo urejeno financiranje zbora. Kulturna skupnost občine financira le vodenje vaj, če pa hoče zbor nastopiti, mora biti tudi primerno oblečen. Kje dobiti denar? Zdravilišče je edino velikodušno priskočilo na pomoč. In potem je bilo vprašanje: Ali ne bi bil lahko to pevski zbor Zdravilišča? In tako je sedaj. Zdravilišče je bogatejše za kulturno dobrino, pa ne samo Zdravilišče, bogatejša je Rogaška in bogatejša je tudi občina, saj je to edini ženski pevski zbor. Ob trdem delu pevk in zborovodje ter ob naši pomoči se jim bo prav gotovo uresničila skrita želja - v prihodnjem letu pripraviti samostojen koncert. In prav gotovo bodo zapele njihovo najljubšo: »Pobi P0'0 - " Jožica Kores dr. Milan Istenič reže trak ob otvoritvi hotela SAVA Govor predsednika ška dejavnost Ob tem svečanem, za Zdravilišče zgodovinskem trenutku, ko sprejemamo simbol za upravljanje s tem novim hotelom v svoje roke, vam v imenu delovnih ljudi, kakor tudi samoupravnih organov temeljne organizacije Zdraviliška dejavnost v Zdravilišču Rog. Slatina zagotavljam, da bomo s hotelom gospodarili v dobrobit DS TOZD Zdravili- delovne organizacije in tako celotne jugoslovanske samoupravne družbene skupnosti. Novi hotel sprejemamo ob 90. obletnici rojstva največjega sina jugoslovanskih narodov in narodnosti, velikana dvajsetega stoletja - tovariša Tita. On se je boril, z zmago osvobodil naše narode ter začrtal pot naše družbene skup- Skupen nastop moškega in ženskega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Slatina n osti. Zavedamo se, da smo dolžni to pridobitev ohraniti in jo razvijati v smeri začrtane poti, ki nam jo je nakazal. Boriti se moramo še naprej. Z zavestnim in odgovornim delom,s sredstvi, ki jih imamo, dosegati dobre delovne rezultate, to so naše delovne zmage. Dobri rezultati, delovne zmage, to nam mora biti garancija za naš obstoj in nadaljnji razvoj. Jože Strašek Glavni direktor Lojze Libnik in tov. Zemljarič, predsednik IS Slovenije - ogled hotela s projektantom ing. Pečenkom Smo res »Balkanezi«? Upravičena jeza gosta Happeja iz Avstrije me je spodbudila k razmišljanju, da njegov pa tudi podoben primer kakšnega drugega »potnika«, ki že leta zahaja v Zdravilišče, zasluži malo naše pozornosti. Vzporedno s tem bi hotel na kratko osvetliti tudi ostale negativne pojave, ki se hote ali nehote mnogim gostom v času bivanja ali med samim potovanjem vtisnejo v spomin. S skoraj 20-letnim stažem v recepciji imaš vsekakor priložnost prisluhniti ljudem, ki že leta in leta redno zahajajo iskat tisto, po čemer hrepeni sleherni smrtnik-zdravje. Ne bi bili povsem normalni pa tudi življenje ne bi bilo popolno, če bi si bili vsi enaki. Pestrost in zanimivost je torej ravno v tem, da smo drug od drugega po karakterju, pa tudi po dobrih, a še večkrat po slabih lastnostih, povsem različni. Da se ne bi preveč spuščal v malenkosti, naj preidem k stvari. Kot že rečeno, je naš stari znanec iz Graza tudi letos s soprogo prišel k nam na tritedensko zdravljenje. Veliko let že prihaja, celo po dvakrat letno. Dobro obvlada slovenski pa tudi srbohrvaški jezik. Torej mu ni težko razumeti in prisluhniti naši besedi. Pripotoval je 14. 4. zvečer z avtobusom, ki je imel skoraj uro zamude. Ni prvič, da ob prestopu meje carinik zaradi strogih carinskih predpisov, ko najde nekaj zrnc kave, ki si jih naš človek z užitkom pa tudi s strahom zamaskira kamorkoli, nažene vse potnike iz avtobusa. Tudi tokrat so v čemernem deževnem večeru vsi brez izjeme zapustili svoje prostore v avtobusu ter v koloni z vso prtljago čakali na milost in nemilost, da jih roka pravice pregleda. Tudi naša dva starejša in poštena gosta sta prišla na vrsto. Nič ni pomagalo prepričevanje, da sta oba avstrijska državljana, da že veliko let zahajata v Rogaško in da razen osebne garderobe ter malenkosti, ki k njej spadajo, nimata ničesar. Seveda sta imela s seboj svoj denar, s katerim plačujeta gostinske in zdravstvene storitve pa tudi drugače si zelo rada privoščita. »Nema št a da pričaš«, jih je kar s »ti« neprijazno nagovoril carinik, ter ukazal, da odpreta vso prtljago. Tesno nabasani kovčki z vso vsebino so ležali razmetani, ker je roka carinika zašla v vsak kotiček. Iz strogega in delno s psovkami obogatenega besednega zaklada je bilo mogoče razbrati, da bi po »kulturno« opravljenem obredu najrajši obadva poslal, odkoder sta prišla. Potniki so pobirali in naravnost metali svoje stvari v kovčke, da bi čimprejzasedli svoja mesta. »Ko bi v tem trenutku bil nekje taksi, bi se nemudoma vrnil in v tem letu nebi več prišel, je ob vstopu v recepcijo dejal naš znanec. Sreča je bila v tem, da sta s šoferjem dobra prijatelja. Ta je ob tem neljubem dogodku obadva prepričal, da sta navkljub tako nenavadnemu sprejemu nadaljevala pot. Da, prijateljsko prepričevanje šoferja, želja po snidenju s starimi znanci ter zdravilna moč vode so pripomogli, da sta šla, kamor sta se namenila. Toda kaj bo s tistimi gosti in turisti, ki šoferja ne bodo poznali, ki bodo prvič prestopili našo mejo? Jih bo podobno ali pa morda še slabše ravnanje mladih carinikov in varnostnih organov obrnilo nazaj? Čemu toliko sredstev za reklamo, informativnih meti— dijev, ki nenehno vabijo in obljubljajo, ko pa nam dnevno in na vsakem koraku nekdo, ki želi ugajati le sebi in svojim predpisom ter hoče biti nenormalno dosleden, odganja goste ali pa zagreni bivanje marsikomu. Toda včasih samo zaradi nekaj zrnc kave, neznanja jezika in nekulturnega obnašanja. Nič manj boleč ni tudi dogodek stare gostje, tudi Avstrijke, ki je poslala pismo nekdanjemu nosaču Avgustu, ki jo je pospremil k avtobusu »Croatiatrans«, v preteklem letu. Kovčke sta mirno spravila v prtljažnik in gospa je plačala prtljažni listek kar spodaj, ter pustila še nekaj napitnine. Nič hudega sluteč, toda brez listkov, je vesela in zadovoljna vstopila. Ko je bilo treba plačati vozovnico, je sprevodnik zahteval tudi plačilo prtljage. Spet ni nič pomagalo zatrjevanje in prepričevanje, da je prtljago vendar že plačala, preden je vstopila. Sprevodnik, ki ni znal niti besede nemško, je vztrajal in brezpogojno zahteval plačilo. Žensko, kot je razvidno iz njenega pisma, je pred vsemi potniki v njej tujem jeziku ozmerjal, zasmehoval ter na koncu zahteval, da izstopi če ne bo plačala. Šokirana in vznemirjena je plačala prtljago vdrugič, tokrat brez napitnine. Pogledal sem korespondenco, iskal njeno ime, toda za letos še ni rezervirala. Prepirčan pa sem, če zopet pride, nikoli več s »plavim« avto busom, saj marsikdo, ki bi enako doživel, tudi ne bi. Včasih resda bolj poredko, se tudi nam samim zgodijo spodrsljaji. Gostje Kovačič iz Dalmacije, ki že leta in leta zahajajo k nam, so stari in dobri znanci, tako nam v recepciji, kot v sprejemni pisarni. Pred leti, ko so prišli in ostali po mesec dni, so imeli priložnost, da obiščejo Postojno in mimogrede še svoje prijatelje v Ljubljani. Seveda so lepo poprosili, če poleg hrane za tri dni lahko odpovedo tudi sobo. Na srečo, ali pa tudi ne, smo sobo za vse tri dni zasedli z drugimi gosti. Ko so se vrnili, jim je s strani vodje bilo rečeno, da se soba v nobenem primeru ne odpoveduje pa čeprav je v tem terminu bila popolnjena, se pravi, da se kljub temu mora plačati. Po krajšem medsebojnem »prav ali naprav« je vendarle zmagala treznost in gostje, ki bi v nasprotnem primeru tudi plredčasno odpotovali, so svoje bivanje celo podaljšali. Tudi tu je šlo za doslednost in princip. Ker smo že omenili »princip«, bi kazalo reči še besedico, dve. Tudi sami v svoji zagnanosti večkrat ne dopustimo, da bi nekdo upravičeno žel male sadove učinka oziroma razlike, ki se je od lanskega poletja pojavila kot oblika neke stimulacije oziroma nagrade nekomu, ki je v preteklem mesecu za kakšno promilo povečal svojo storilnost. Tako smo se tudi v recepciji morali nemudoma sestati in za kakšne pol ure prekiniti delo ter razpravljati o tej neljubi nagradi, ki je za mesec avgust po mnenju poslovodje pripadla prvim trem na sprejemnem okencu. Razlika slabih 10 starih tisočakov, ki je sploh zanemarljiva, je vendarle povzročila precej vroče krvi. Čeprav bi morda prišla v prihodnjem mesecu na vrsto ostala trojica ali še kdo, ni prišlo do kompromisa. Zopet zaradi principa. Pa bi bilo bolje, da bi v tem času opravljali vsak svoje saj je izostanek verjetno veljal več kot predlagana razlika. Ne spominjam se, če je v septembru bila na vrsti ostala polovica, ki je sestanek brezpogojno zahtevala, vem pa, da nihče izmed nas »prvih« v tem primeru ne bi niti pomislil na kakšen sestanek. Tudi če bi nekomu pripadla dosti večja razlika oziroma bi se zaradi večjega obsega dela ali prehoda od enega delovnega mesta k drugemu povečali njegovi mesečni prejemki in to bistveno, se verjetno ne bi sestali, pa čeprav bi se morda lahko. Trenutnim spodrsljajem pri opravljanju službenih dolžnosti, kjerkoli, ne bi smeli dajati tolikšne pomembnosti da ne bi mogli ob pametni razsodnosti in prisotnosti človeške kulture preprečiti marsikatere nevoščljivosti in jemati volje marsikdaj in marsikomu. Tudi nam včasih kakšen tujec pa celo domač gost, ne bi očital, da smo pač »balkanezi« in da bomo to tudi ostali. Vedno nam ta beseda ni dobrodošla in vedno si je tudi ne zaslužimo, včasih pa povsem upravičeno. Jože Berk Vprašujemo V vašem glasilu »VRELCI« št. 5 sem prebral, da lahko vprašamo in povemo nepravilnosti, četudi anonimno. Sem krajan iz Rogaške Slatine in rad hodim z ženo na sprehod v naravo v okolico Rogaške Slatine. Večkrat sem rad zavil od Donatskega doma navkreber proti šoli ali na levo pod Janino. Zadnje čase naju to odvrača. Ko pridem približno 30 metrov od Donatskega doma na levo, ob poti oziroma cesti vidim barake (kurnike), kurjo farmo in svinjake. V njih krulijo prašiči. Zraven je kup gnoja, ki tako smrdi naokoli, da je včasih nemogoče iti mimo. Tudi razni tuji gostje hodijo tod mimo na kratek izlet in se čudijo, da to svinjarijo sploh nihče ne vidi, ali pa noče videti. Niti krajevna skupnost, niti zdravilišče. Ko bo prišel nekoč novinar in dal to v časopis, potem se bo mogoče kdo ozrl na to! Nisem seznanjem, čigava je ta farma. Sicer pa boste ugotovili sami. Sedaj poleti ni tako vidno iz gozda, ko je obraščeno z listjem, od jeseni do pomladi pa barake svetijo daleč naokoli. Mislim, da je gozd last Zdravilišča, zato sem se tudi oglasil. Oprostite, ker se nisem predstavil oz. podpisal, vendar je stvar resnična in ne laž. Lep pozdrav Krajan Kadrovske novice V mesecu maju 1982 so sklenili delovno razmerje v Zdravilišču naslednji delavci: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracija Fideršek Danica, čiščenje restavracij, določen čas, Artič Nežika, čiščenje restavracij, določen čas, Marjeta Gajšt, čiščenje restavracij, določen čas, Greta Rebič, čiščenje kuhinje, določen čas, Marjeta Nežmah, čiščenje restavracij, določen čas, Neža Jerič, čiščenje restavracij, določen čas, Elizabeta Kores, čiščenje restavracij, določen čas, Branka Frangeš, enostavna točajska opravila, določen čas, Verica Bele, pomivanje posode, določen čas, Vesna Tepeš, enostavna točajska opravila, določen čas, Biserka Krklec, pomivanje posode, določen čas, Ana Sherwood, točajska opravila, določen čas, Jožica Drofenik, pomivanje posode, določen čas. Hoteli Zinka Kovačič, pomoč pri pospravljanju, določen čas, Milica Jerič, pomoč pri pospravljanju, določen čas, Cvetka Žgajner, pomoč pri pospravljanju, določen čas, Milena Pavlovič, pomoč pri pospravljanju, določen čas, Alojzija Mikolič, pomoč pri Po poteh Štirinajste (nadaljevanje in konec) Danes zaključujemo poročanje o Štirinajsti, ki nam ga je pomagal realizirati tov. Anton Vidmar - Luka. Naj povemo še to, da so Štirinajsta in njene enote že med vojno dobile več pohval in priznanj za svoje uspešne akcije in zmagovite boje, za požrtvovalnost in junaštvo ter doprinos v boju za nacionalno in socialno osvoboditev, in to od vrhovnega komandanta maršala Josipa Broza - Tita po opravljenem pohodu na Štajersko, od glavnega štaba NOV in PO Slovenije, od štaba 7. korpusa in štaba 4. operativne cone. Dne 26. oktobra 1944 je glavni štab NOV in POS proglasil Štirinajsto za udarno in pri tem poudaril, da se je ta divizija z izredno borbenostjo proslavila v neštetih bojih. Leta 1951 je bila Štirinajsta proglašena za proletarsko divizijo. Tomšičeva brigada je bila že 1944. leta odlikovana z redom narodne odvoboditve, nato pa z redom partizanske zvezde z zlatim vencem, z redom zaslug za narod z zlatimi žarki, 1972. leta pa z redom narodnega heroja. Šercerjeva brigada je bila odlikovana z redom narodne osvoboditve, redom partizanske zvezde z zlatim vencem, redom zaslug za narod, 1979. leta pa je prejela red narodnega heroja. Bračičeva brigada je dobila red zaslug za narod I. stopnje, red bratstva in enost-nosti I. stopnje in red partizanske zvezde z zlatim vencem. Številni borci in poveljniki Štirinajste so bili med vojno pohvaljeni za svoja hrabra dejanja in odlikovani med NOB in po osvoboditvi. Z redom narodnega heroja je bilo odlikovanih 23 pripadnikov Tomšičeve, Šercerjeve in Bračičeve brigade ter štaba divizije, ki so bili v navedenih enotah pospravljanju, določen čas, Franc Šket, opravila hot. vratarja, nedoločen čas, He-dvika Dobovišek, opravila žurnalista, nedoločen čas. Zdravstvo Ivan Milinovič, priprava min. kopeli, določen čas, Vesna Ramljak, priprava min, kopeli, določen čas, Anica Križanec, čiščenje terapije, določen čas, Martina Plavčak, čiščenje terapije, določen čas, Ankica Bru-čič, čiščenje terapije, določen čas, Zdenka Lorger, čiščenje terapije, določen čas, Matilda Gmajnič, opravila fizioterapevta, določen čas. TOZD POLNILNICA Slava Polajžer, razklati, in prebiranje steklenic, določen čas, Katarina Špilak, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas, Štefan Fidler, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas, Ljudmila Gajser, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas, Jožica Galun, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas, Marija Juračič, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas, Helena Belcer, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas, Vlasta Marš, razkladanje in prebiranje steklenic, določen'čas, Majda Špilak, razkladanje in prebiranje steklenic, določen čas. od ustanovitve Štirinajste. Na padle borce Štirinajste, njene boje in akcije ter pohode spominjajo številni pomniki. Zahvaljujem se tov. Luki za pester in za marsikoga zanimiv prikaz legendarnega pohoda Štirinajste na Štajersko. Te vrstice, ki se z današnjo številko iztekajo, so nas v danes povsem drugačnem svetu in življenju vsaj za hip spomnile na tiste težke dni, ko je padlo toliko življenj za ideale in lepšo bodočnost vseh nas. Naj ne bodo te žrtve nikoli zaman! Gordana Kitak magnezijeva slatina DONAT Mg VRELCI - glasilo delavcev Zdravilišča Rogaška Slatina. Izdajajo ga delavski sveti vseh TOZD in SDS Zdravilišča. Izhaja mesečno v nakladi 1100 izvodov in ga prejemajo vsi član delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Božo Kolar, tehnični urednik Anton Slivnik, lektor Vlado Kern. Tisk in oblikovanje Tiskarna Cinkarne Celje. Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na osnovi mnenja republiškega sekretarja za informacije. TOZD Vzdrževalna dejavnost Angela Lipnik, strojno likanje, določen čas, Betka Žgajner, strojno likanje, določen čas. Delovna skupnost skupnih služb Marjetica Škorjanc, evidentiranje, nedoločen čas. Delovno razmerje je prenehalo v mesecu maju 1982 naslednjim delavcem: TOZD ZDRAVILIŠKA DEJAVNOST Restavracije Anici Mikša, kontrola izdaje jedil, sporazumno prenehalo delovno razmerje, Da-miru Kramariču, natakarska opravila, sporazumno prenehalo delovno razmerje. TOZD Polnilnica Jožetu Strgarju, razkladanje in prebiranje steklenic, samovoljno prekinil delovno razmerje, Zofiji Gal, razkladanje in prebiranje steklenic, starostno upokojena. Zakonsko zvezo je sklenil Božidar Gobec, šofer v TOZD Polnilnica. Tončka Kitak V slovo Tatjani Z bolečino v srcu smo se delavci Zdravilišča žal prezgodaj poslovili od tebe, od tebe pridne, požrtvovalne, tihe in vestne delavke. Nečloveška smrt te je istrgala na najgrozovitejši in človeškemu umu nedojemljiv način iz naše sredine. Imela si šele 21 pomladi in bila si na pragu novega - mirnejšega življenja, katerega si si tako želela in ga potrebovala zase in za svojo hčerkico. Dasiravno smo delali skupaj le dve leti, cenimo tvoje delo, ki je bilo nemalokdaj naporno pa si vendar v svoji notranjosti kljub težkim pogojem živela v lepem svetu. Doživljala si vse lepo z občutkom sreče, kot da bi slutila najhujše. Ohranili te bomo v trajnem spominu. 18. junija 1982. leta, ob 16. uri. Slavnostne otvoritve novega hotela SAVA so se udeležili številni vabljeni gostje. Začetek je bil v slavnostni dvorani zdravilišča. Slavnostni dan je bil še prijetnejši ob ubranih zvokih moškega in ženskega pevskega zbora Zdravilišča Rogaška Slatina, popestrila ga je še folklorna skupina SAVE iz Kranja. Ključ novega hotela je predal dolgoletni sodelavec, bivši predsednik skupnega delavskega sveta zdravilišča, dr. Milan Istenič, predsedniku delavskega sveta TOZD Zdraviliška dejavnost, tovarišu Strašeku. Predsedniku izvršnega sveta Slovenije tovarišu Zemljariču in vabljenim gostom je razložil svoj novi realizirani projekt ing. Borut Pečenko. Po ogledu hotela je bila na ogled razstava pogrinjkov, ki so jih pripravili posamezniki iz vseh gostinskih obratov zdravilišča in kulinarična razstava vseh restavracij zdravilišča, kar je že pred ogledom strogo ocenila posebna ocenjevalna komisija. Vse to je ob domači kapljici še povečalo zadovoljstvo nad doseženimi uspehi in sadovi skupnega sodelovanja s sovlagatelji. Dokaz je veselo omizje s »sladkim« grbom Hotela SAVA. Za trud ob naporni otvoritvi pa spominski posnetek ob bogato obloženi mizi. Hotel SAVA je bil slavnostno odprt. Zaželimo - mnogo zadovoljnih gostov v prijetnem okolju. I j 2fU IkciVfl 1