3. številta.
1 LiHbliiil i mM", i. jmuwjt
m\. leto.
•Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
telo leto.......K 24*—
pol leta ......  .   , 12*—
četrt leta   ....... 6-—
na mesec   ......   .   2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto...... . K 22-—
pol leta .......   0 II«—
četrt leta   ....... 5*50
na mesec   ...... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Sraduistro i KnaJlova ulica it 5 (v pritličju) levo, telefon sL 34.
ixha|a vsak dara sveeer
Inaerati veljajo: peterostopna petit 12 vin-, za trikrat ali večkrat po 10 vi vrsta 20 vin. Pri veT"
Upravništvu naj se pošiljajo
to je admin!
■ Posamezna števili
Na pismena naročila brez istodol „Narodna tli
■sedelie in praznike.
za enkrat po 14 vin., za dvakrat po Parte ta zatirala vrsta 16 vin. Poslano insenajah po dogovoru.
:nine, reklamacije, inserati itd. itivne stvari.
vetja 10 vinarjev. ■
vooslatve naročnine se ne ozira, t* telefon it 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25*—
pol leta , 13-—
četrt leta...... .6*50
na mesec   . i « . • . . 2*30
za Nemčijo: celo leto......„  K »Trza Ameriko In vse druge dežele; celo leto......K 35>-«
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnic t vo (spodaj, dvorišče levo), Rnaflova nliea ■ št 5 telefon št. SS
Razgovor s francoskim poslancem Ob. Ferryjeni.
(O mednarodnem položaju. — Ali je pokopana ideja revanže med Francozi? — Kaj stori Francija, ako se Nemčija zaplete v kako vojno? — O jugoslovanskih zmagah. — Francoski topovi na Balkanu.)
Sijajne zmage, ki so jih izvoje-vali v vojni proti Turčiji balkanski Slovani, so presenetile in zadivile ves kulturni svet. Zlasti naravnost vzradošceni pa so bili Francozi, ta viteški narod, ki simpatizira z vsakomur, ki se bori za plemenite ideje svobode, enakosti in bratstva.
V francoski javnosti je imela zmaga slovanskega orožja na Balkanu še druge posledice: vse francosko javno mnenje se je jelo živo zanimati za jugoslovanski problem, francoski državniki in politiki pa so jeli intenzivno študirati vprašanja, tičoča se političnega in kulturnega življenja Jugoslovanov.
Med politiki, ki so se zaintereso-vali za jugoslovansko stvar, se je z največjo intenzivnostjo lotil študija jugoslovanskega problema poslanec vogeškega obmejnega okrožja v francoski poslanski zbornici Ab. F c r r y , nečak velikega francoskega državnika, večkratnega ministrskega predsednika Julesa Ferrvja.
Dasi stoje na Francoskem tik pred volitvami novega predsednika republike, torej v času. ko najvišje pljuskajo valovi politične borbe, vendar to dejstvo ni moglo politika Ferrvja zadržati, da bi ne porabil zadnje, mu pred volitvami še razpoložljive dneve in da bi ne pohitel v Avstrijo in na Balkan, da na licu mesta prouči kulturne in politične razmere na slovanskem jugu.
Monsieur F e r r y se je včeraj in predvčerajšnem mudil v spremstvu svojega prijatelja odvetnika H e i m a tudi v Ljubljani. Eden izmed naših urednikov je imel priliko se seznaniti z gospodom poslancem, ki je bil toli prijazen, da mu je dovolil razgovor o raznih aktualnih vprašanjih.
Vsebino tega razgovora podajamo v naslednjem:
I.
Na vprašanje, kako sodijo na Francoskem v političnih in diploma-tičnih krogih o mednarodnem evrop-
LISTEK.
Daudet in njegov poman „Supho".
Med velikimi romancierji francoske realistične šole (Balzac, brata Concourt, Flaubert, Zola) zavzema Daudet odlično mesto. Z resničnostjo slikanja in karaktiristike združuje v lepi harmoniji bogato in plemenito čuvstvo ter živi in prisrčni ton pripovedovanja. Med imenovanimi mojstri francoskega romana je širši publiki vsled svojega ljubeznjivega značaja, ki se pojavlja povsod v njegovi umetnosti, še najbolj simpatičen.
Daudet je optimist; ne razkriva S slastjo senčnih strani človeškega življenja, ne išče svoje slave v risanju surovih instinktov, poltne, gole narave, temveč skuša luč in senco enakomerno razdeliti in izenačiti dobro z zlim. četudi se njegovi romani skoro vsi tragično končujejo, vplivajo vendar na nravno čustvo čitatelja blažilno in bodrilno. Pri tem čutimo povsod gorko srce pisateljevo, ki živi s svojimi osebami in sočustvuje z njihovo usodo, in ne stoji nad njimi mrzlo in preračunljivo.
skem položaju, je gospod poslanec odgovoril približno tako-le:
»Še pred IS dnevi smo bili na Francoskem prepričani, da pride do evropskega konflikta, ki bo imel za nujno posledico splošno evropsko vojno. Toda situacija se je nenadoma spremenila na bolje, črni oblaki na mednarodnem horizontu so se polagoma razpršili in sedaj je položaj tak, da se zdi, da je srečno odstranjena vsaj vsaka večja nevarnost za kak kočljiv mednarodni konflikt.
S tem pa seveda nečem trditi, da je že tudi odstranjeno vsako netivo za morebitne konflikte.
Nasprotno! Netiva za nepričakovane konflikte je povsodi še več kakor zadosti in treba bo porabiti mnogo državniške previdnosti, ako se bo hotelo s šibko ladjico miru srečno obveslati vse vrtince nevarne mednarodne situacije!
Včasih zadostuje samo iskrica, da zaneti požar, tako tudi tukaj lahko izzove najneznatnejša malenkost najdalekosežnejše in najusodepomej-še dogodke.
To možnost uvažujejo naravno tudi vse velesile in hočejo biti pripravljene za vse slučaje.«
»»Tudi Francija?«.:
»Da, tudi Francija!«
»»Francija je itak pripravljena ob vsakem času, ker ima dovolj svojega lastnega denarja.««
»Da, to je res, da imamo dovolj denarja, a vendar je tudi pri nas v zadnjem času opažati v javnem prometu nedostajanje — zlata, kakor paradoksno se sicer to glasi.
V prometu imamo dovolj bankovcev, dovolj srebra, zlato pa je postalo redko, da se ga komaj dobi: steklo se je pač v državne blagajnice, da bo pripravljeno za vse slučaje.
Vidite, ko sva se s prijateljem odpravljala na pot, sva se hotela preskrbeti z zlatim denarjem. Toda jedva in jedva sva z velikim trudom dobila skupaj za 800 frankov zlatega denarja.
Zlato torej drže v državnih blagajnah in to je, pravijo, vedno zanesljivo znamenje, da položaj ni brez nevarnosti in da je treba računati z resnimi časi.
Sicer pa se prav gotovo tudi pri vas opaža isti pojav!«
— »»Da, tudi pri nas v Avstriji ni dobiti zlata, ker ga je država potegnila iz prometa, vendar pa je prav v denarnem vprašanju velikan-
ski razloček med Francijo in Avstrijo: pri vas na Francoskem imate vkljub temu v prometu denarja v izobilju, pri nas v Avstriji pa nedosta-ja denarja na vseh koncih in krajih in na posodo ga ni dooiti niti proti najvišjim obrestim!««
»Pa kaj je vzrok temu?« je maii-cijozno vprašal gospod Ferrv.
— »»Ker ste vi Francoz je potegnili svoj kapital iz Avstrije in neki vaš diplomat je v »Oesterreichische Rundschau« povedal odkrito, da ste to storili zategadelj, ker je Avstro-Ogrska v zvezi z Nemčijo!««
Poslanec Ferrv se je malo zamislil, potem pa so se mu zableščale črne oči in monotono je spregovoril besede:
»Ne vem, ne, ne-vem nič o tem ...« _
Kritični dnevi.
Dunaj, 3. januarja.
V Londonu so napočili kritični dnevi. Konferenca veleposlanikov se je ustavila na vprašanju albanskih mej, mirovna konferenca se je osredotočila na eni sami besedi »Odrin«.
Včerajšnja posvetovanja veleposlanikov lo t.ajala dolge ure — vendar niso imela nikakega pozitivnega lezultata. V albanski zadevi je bilo rešiti od vsega začetka dvoje prin-cipijalnih vprašanj, prvo, ali naj se ustanovi avtonomna Albanija, ali ne, ie bilo nepričakovano naglo rešeno. Konferenca se je odločila za avtonomijo te dežele, ki jo hoče Evropa izrezati iz sivega telesa Balkanske zveze, da pod krinko nacijonalne pravičnosti zadosti svojim posebnim političnim načrtom in aspiracijam. Drugo, kakšne naj bodo meje, dela nepričakovane težave. Oficijozni članki dunajskih listov so nam razo-deli tozadevno mnenje trozveze, ki bi rada pobasala v bisago znamenitih albanskih junakov, ki so se dali odkupiti turškemu jarmu s krvjo balkanskih zaveznikov, največji* del od srbske armade osvojenega ozemlja, dala jim Skader in Peč, Prizren in Bitolj.
Konkreten, na londonski konferenci prednešen predlog zastopnikov trozveze pa še ne eksistira. To se more morda tolmačiti ugodno, ker je treba sklepati, da postane tako ruski predlog podlaga nadaljnim tozadevnim pogajanjem. Ruski predlog se glasi: Meje avtonomne Albanije naj
se določijo tako, da bodo pripadale bodoči novi državi le one pokrajine, katere so izključno arnavtske. Ta predlog odgovarja tako avtonomije željnim albanskim težnjam, kakor tudi dejanskemu položaju ter razmeram, katere je ustvarila sila topov in mečev. Odgovarja, če se mu da potrebna vsebinska interpretacija tudi ideji, za katero so balkanske države prelile potoke krvi, žrtvovale tisoče cvetočih življenj in milijone narodnega premoženja. Je to narodno osvobojevalna ideja. Če že zraste na srbskih in bolgarskih žrtvah avtonomna Albanija, potem ji ne sme pripadati niti ena duša, za katere svobodo so krvaveli jugoslovanski junaki.
Ruski predlog odgovarja tej ideji le takrat in tedaj, če se interpretira pojem »arnavtska pokrajina« ne le s pomočjo nezanesljivih etno-grafičnih številk, temveč tudi na podlagi historičnih dejstev. V našem intervie\vu s srbskim poslanikom gospodom Jovanovičem, so s posebnim poudarkom izražena tudi historična prava Srbije na nekatere pokrajine, katere bi za albansko narodnost navdušeni diplomatje^ tako radi prišteli Albaniji. Treba je še po-sebe konstatirati, da je v zadnjih desetletjih arnavtska nasilnost*, podpirana od turškega režima, srbsko prebivalstvo iz mnogih krajev naravnost izgnala in da so zopet cele pokrajine, katerih prebivalstvo je srbskega plemena, četudi govori danes večinoma usiljeni mu arnavtski jezik.
Trebalo bi pa le sestaviti o teh pokrajinah krajevni repertorij, ki je skoraj izključno srbski — ne le sela, vasi, mesta, tudi polja in gore, reke in jezera imajo po pretežni večini srbska ali pa bolgarska imena. To je z eno besedo stara sveta jugoslovanska zemlja, uropana morda toda vendar le slovanska tem boli, ker so jo pridobile nazaj zopet slovanske armade. Ako bo od Francije predlagana objektivna komisija, ki naj do-žene, katere pokrajine so albanske, res vspostavliena, potem se bo morala ozirati na vsa ta dejstva, jih vpoštevati, jih vzeti za podlago rezultata svojih raziskavanj, ker le takrat je pravična rešitev tega vprašanja v smislu od Rusije predlaganega principa mogoča.
Zatrjuje se, da se trozveza brani akceptirati ruski princip. V kolikor se tiče naše monarhije, bi bilo našim diplomatom nujno nasvetova-
ti, da še enkrat prečitajo besede dr. Barnreitherja, ki jih je ta izgovoril minuli teden v seji gosposke zbornice. Opozoril je vodilne državnike, da imajo še enkrat priložnost pokazati balkanskim državam, da Avstrija nikakor noče biti njihova nasprotnica in svaril je, naj naša monarhija ne vzame pri določevanju albanskih meja prevelikega odija na sebe. Silno učinkujoče je bivši avstrijski minister, Nemec, svaril pred »enthuzi-jasniom« za albansko avtonomijo, za katero stoji itak temno vprašanje evropskega miru...
Oziri na evropski mir, velikanski interes, ki ga ima naša država na prijateljstvu z Rusijo zahtevajo, da se predvsem Avstrija z najboljšo voljo in najrevnejšim stremljenjem zavzame za končni sporazum. Svet štrli v orožju in težko pričakuje prebivalstvo brez razlike narodnosti rešilno besedo, ki bi pomenjala, da je mir zasiguran.
Tembolj, ker se zdi, da bodo londonske mirovne konference navzlic vsem težkočam vendar-le uspešno končale. Edino resno težkočo dela pravzaprav le še usoda Odrina. Pod pritiskom javnega razpoloženja se turška vlada, boječa se revolucije ne upa ukloniti. Vse je pripravljena dati, le Odrin naj ostane turški. Toda balkanske države so neizprosne, solidarno izjavljajo, da bodo pogajanja prerusile, vojsko zopet pričele, ako se bo Turčija še nadalje ustavljala. Zahtevajo od turških delegatov sko-rajšen strikten odgovor. Odrinsko vprašanje je ustavilo vsa pogajanja in če tudi bi se dale vse ostale zadeve že urediti — ni do danes nikakega definitivnega rezultata. Veleposlaniki evropskih velevlasti so se danes odločili staviti mirovnim delegatom propozicije za nadaljno postopanje. Turčija naj se glede Odrina principijelno uda, vendar pa se naj ureditev celega odrinskega vprašanja preloži na poznejšo dobo, do takrat namreč, ko bo utrdba od lakote in pomanjkanja premagana že — v bolgarskih rokah. Vsa ostala vprašanja pa se naj rešijo takoj. Velesile bi torej rade ločile cel materijal takorekcč v dva dela. Morda je to postopanje modro in za mir koristno — v enem oziru pa vsebuje veliko nevarnost. Balkanska zveza bi storila veliko politično hibo, ako pripusti, da posežejo prsti evropskih diplomatov zopet v njene lastne zadeve. Čim se pripravlja Evropa za medijacije in in-
Pri čitanju Daudetovili romanov postane čitatelju gorko pri srcu, in njegovo zanimanje rase neprestano, ker je pisatelj razumel kakor malokdo, razviti dejanje in je dvigniti in zaplesti, da vibrira življenje in kipi, dokler se ne umiri v logičnem in naravnem zaključku. K temu pride še končno čar blestečega in plastičnega jezika, ki ima za vsako razpoloženje in odnošaje prave izraze in je zlasti v plastičnem slikanju milieuja vreden občudovanja.
Vse imenovane prednosti nahajamo tudi v njegovem romanu »Sa-pho«, ki je izšel leta 1884. in je med njegovimi deli najbolj realističen in se že bliža oni naturalistični smeri, v kateri je Zola tako zaslul. Daudet imenuje to delo »slike iz pariškega življenja,« v njih opisuje življenje mladega dijaka Jeana Gaussina, ki živi v skupnem gospodarstvu z dosti starejšo metreso, lahkoživko Fani Legrandovo, ki so jo njeni prejšnji ljubimci, umetniki in literatje, nazvali Saphos, po znani, grški pesnici, ki je živela na otoku Lesbos, in se je, vsaj kakor pripoveduje bajka, zaljubila v mnogo mlajšega Phaona in je potem vsled nesrečne ljubezni skočila v morje. To skupno življenje neizkušenega človeka z zrelo pariško sladostrastnico, je podano z veliko plastiko in natančnostjo z vsemi ni-jansami, borbami, strastni in poltni-
ni užitki, ljubosumnostjo, tragiko in resigniranostjo. Ljubezni in razkošja sita, razuzdana in rafinirana kurtizana se v svoji nevarni dobi vsesa kot pijavka v lepega in zdravega 21-letnega moža, pozabiti hoče vsa svoja prejšnja razmerja, zapusti bogatega ljubimca in zaživi z dijakom skromno življenje, odreče se vsem udobnostim in komfortu, ki so ga ji nudile zveze z bogatimi, a postarnimi ljubimci, da more še enkrat živeti in se naslajati v naročju mladosti. Dijaka Jeana Gaussina zaplete v mreže svoje strasti in mehkužnih naslad, mori mladega moža s svojo ljubosumnostjo in malimi spletkami in ga ovija vedno bolj in bolj. Dijak se pogreza vedno nižje in ko se ji že hoče izviti, ga zgrabi še enkrat, da ga kasneje že vsega slabega in brez ener-žije zapusti nenadoma in prepusti obupu. A sama gre k prejšnjemu ljubimcu, Flamantu, ki je zaradi nie prestal dolgotrajno ječo, in živi zdaj s svojim in njenim sinom nekje v bližini Pariza. — To življenje je opisano z veliko sugestivno silo in plastiko, rafinirani 2načaj pariške Saphe je podan z vso realistiko in naravnostjo, z vsemi nijansarai in podrobnostmi. Simpatično je orisan dijak Gaussin, njegova tiha tragika, kateri ne more ubežati, dokler je ni preživel do konca.Krasni so idilični opisi njegovega rojstnega kraja, karak-
teristično je podano življenje pariških umetnikov in literatov. Sploh zasluži to delo največje zanimanje našega občinstva.
Alphonse Daudet, pisatelj romana »Sapho«, se je rodil leta 1840. v južni Franciji, kasneje se je preselil v Pariz, kjer se je začela njegova pisateljska karijera. Zaslul je najprej s »Pismi iz mojega mlina«, zbirko manjših povestic in slik s kmečkega življenja, s solnčne Provence. Med drugim je spisal roman »Fromont jun. in Risler sen.«, ki opisuje družabne razmere v dobi drugega cesarstva, roman »Jak«, -Le Nabab«, »Les rois en exil«, »Numa Roume-stan«, »1 Evangeliste«, »V Immortel« in druge. — Umrl je leta 1898.
Daudet je ljubeznjiv pripovedovalec, ki je združil resnico z lepoto v svojih delih. — Slovenski prevod romana »Sapho« je oskrbel gosp. O« Zupančič, izdala ga je »Narodna knjigarna« v okusni opremi.
Skrivnost hiše št. 17.
Roman;
Angleški spisal J. Storer Clousten.
« (Dalje.)
Ona se ie zganila in ga je prestrašeno pogledala. A on se ji je pri-
jazno smehljal in to jo je zopet pomirilo.
»Seveda me smatraš za kako pustolovko,« je rekla.
»Pustolovko!« je ponavljal on. »Prisegam ti, ljuba Marija, da kaj takega še v sanjah ne mislim.«
»To bi bilo samo naravno,« je trdila ona, »saj si se slučajno z mano seznanil na železnici.«
»In kako srečen slučaj je bil to,« se je on smehljal.
»V družbi pa si nisva bila predstavljena,« je nadaljevala ona »in ti mi lahko verjameš ali pa tudi ne, da sem sirota pomorskega častnika.«
»Seveda ti verjamem — tvoja beseda mi popolnoma zadostuje.«
Zdaj se je končno tudi ona nasmehnila.
»Ti si res smešno zaupen,« je rekla.
»Ti vendar tudi; saj sem jaz morda malopridnež.«
»Ne, Francis,« je šepetala zaru-de\ kakor vedno, kadar ga je ogovor rila s krstnim imenom, »to je nekaj popolnoma drugega. Ti si bogat in dobro znan in spoštovan, jaz pa sem revna in iz skromne rodovine in — in dalje ti o sebi ničesar več ne izdam !«
»To bom že še vse dognal,« je zaklical mladi oficir, »saj se vendar
tcrvcncije Je skrajni čas, da rečejo balkanski diplomati odločno besedo mir ali vojna... Car Ferdinand je včeraj dejal, da upa na ugodni in zadovoljni konec londonskih dni.
Siovensko-klerikolnl ob-strukcionistivslepi ulici.
Celje, 3. januarja.
Načelstvi ustavovernega velepo-sestva in zveze nemško - nacijonal-nih poslancev sta imeli v Gradcu dne 30. decembra pod predsedstvom deželnega glavarja grofa Edmunda Attemsa sejo, o kateri se je izdal poseben, tudi v našem listu omenjen komunike. Politično važnih je na tem komunikeju troje stvari: prvič to, da je veleposestvo z nemškimi nacijo-nalci glede postopanja napram slovensko - klerikalnim obstrukcijoni-stom solidarno, drugič, da se je moglo obstrukcijonistom očitati, da še sedaj ne vedo, zakaj obstruirajo, ali da vsaj niso podali nobenih zahtev, na podlagi katerih bi se mogla vršiti pogajanja za toliko potrebno dela-zmožnost štajerskega deželnega zbora, in tretjič, da je veČina pogajanja, ki so si jih slovenski klerikalci preko Sturgkha in Clarvja želeli, že poprej kot brezuspešna odklonila, ko so se sploh začela in dr. Korošcu skoraj ne bo preostajalo drugega, kakor žalostna, za naš narod sramotna in skrajno škodljiva pot v Kanoso, ki bo prišla prej ali slej, pred aH po dežel-nozborskih volitvah.
Dejstvo, da je veleposestvo tako odločno dokumentiralo svojo solidarnost z nemškimi nacijonalci, je za nadaljni razvoj obstrukcije in za stališče slovenske delegacije v deželnem zboru sploh velepomernb no. Ako pregledamo potek sedanje deželno-zborske obstrukcije, vidimo, da so se zastopniki ustavovernega velepose-stva dvakrat trudili za sporazum med slovenskimi klerikalci in nemškimi nacijonalci. Ponujali so dr. Korošcu sami dovolj Častno spravo. Čije pogoji pa bi se bili dali še za Slovence ugodno modificirati, ako bi bili prišli zastopniki klerikalnega dežel-nozborskega kluba in bi bili izjavili: to in to nam dajte, pa bo prišlo do normalnih razmer. Ali dr. Korošec bi rad enkrat imel v deželnem šolskem svetu policaja in ovaduha za slovensko napredno učiteljstvo, drugič mu ni bilo po volji zvišanje učiteljskih plač, tretjič ne bi rad imel zvišanja deželnih doklad, četrtič je zahteval regulacijo Drave in Pesnice, ki je že sklenjena, in tako je šlo to naprej. Dr. Korošec je govoril v Gradcu drugače ko doma, na klerikalnih shodih se je govorilo o »slovenskih pravicah«, za katere se bojda bore klerikalni deželni poslanci v Gradcu — a na naše in cele misleče srodnješta-jerske slovenske javnost* pozive, naj vendar gospodje v deželnozborskem Slovenskem klubu povedo, katere in kakšne so te pravice, so molčali. Taka taktika je vzela obstrukcijonistom ugled doma in v Gradcu. Že lansko leto je zveza nemško - nacijo-nalnih poslancev očitala slovenskim klerikalcem, da obstruirajo samo zate, ker so za pozitivno delo nezmožni in da imajo samo večino s^svoji-mi pogajanji za norca. Takrat še ustavoverno veleposestvo vendar ni bilo tega naziranja in je še enkrat poskusilo spravno akcijo — toda že pod težavnejšimi pogoji kakor leta 1910. Naši klerikalci so pri svoji taktiki ostali in sedaj vidimo veleposestvo v eni bojni vrsti z Ornigom, Stallnerjem in VVastianom. Dr. Koro-
Ijubiva, kaj ne, Marija — moram torej vse izvedeti.«
Pogledala ga je s prestrašenim, a vzlic temu nič manj odločnim pogledom.
»Se ne!« je prosila. »Francis, prosim te, še ne.«
Motril jo je iiekaj trenotkov pazljivo in molčal.
»Zakaj še ne, ljuba Marija,« je rekel pozneje.
»Ker tako želim.«
»Saj vendar ne more biti nič takega, česar bi se ti, draga, morala sramovati?
»Sramovati?« je ponavljala in nekoliko odlašala z odgovorom; potem je rekla z odločnim glasom: »Ne, Francis! Nisem kriva, da sem... a kmalu bom svobodna in potem ...
Utihnila je, kakor bi se bala da je že preveč povedala.
»Razumem, draga Marija,« je rekel: »mislim, da razumem; saj sem koj nekaj takega domneval...«
»Kaj?«
»Bodiva odkritosrčna drug proti drugemu,« je prosil. »Če ti povem svoje domnevanje, draga, aH mi poveš potem ti vse drugo?«
»Ne, ne,« se je branila; »težko, da si uganil resnico. Sicer pa, kako pozno je že, Francis?«
»Še tri četrt na šest ni, ljubica."
»Hiteti moram,«  le vzkliknila
ona.
šsc še ne pozna razmer v deželnem zboru in tudi ne v deželni upravi; ali čudimo se prof. Robiču in dr. Janko-viču, da sta pustila mirne duše priti do tako nevarne igre. Pravijo sicer, da sta se upirala in govorilo se je mnogo o sporih v klerikalnem dežel-nozborskem klubu; prof. Robič in dr. JankoviČ sta pa trdila sama, da nista pametnejša ko kaplan Korošec —« torej jima bo že treba oficijalno verjeti. Za nas pa ni vse eno, kako postopa konservativno veleposestvo v deželnem zboru, osobito zaraditega ne, ker tvorijo naši poslanci komaj sedmino vseh deželnih zastopnikov in rabimo torej, če ne prijateljev, pa vsaj objektivnih presojevalcev naših zahtev. Da ni došlo do bojev za nemški poslovni jezik, je preprečilo veleposestvo in da se nas ni pri deželnih investicijah še bolj zapostavljalo, imajo precej zaslug veleposestniški deželni odborniki. Lahko bi celo navedli konkretne slučaje, a te uo gotovo povedal nevednemu kaplanu Korošcu deželni odbornik RobiČ. — Lahko si seveda na prste izračuni-mo, kako bo v bodoče postopanje vseh deželnih odbornikov v tem oziru.
Da kaplanu Korošcu nekoliko olajšamo zagovor, mu povemo, da je že res, da je Irec Parnell uvedel v angleškem parlamentu obstrukcijo samo zato, da je večino sistematično dražil in izzival, da, naravnost Šikaniral in da so se morebiti mnogi angleški parlamentarci odločili za Home Rule samo zato, da se znebijo nadležnih Ircev. Ali kdo bi hotel primerjati delokrog angleškega parlamenta s to skromno gospodarsko korporacijo, ki se imenuje deželni zbor štajerski? Prej bi bila kaka primera mogoča s parlamentom in tam obstruirajo slovenski klerikalci samo zato, da izve Stiirgkhova vlada za našo nezadovoljnost. Taki dovtipi so za naše razmere po mnenju klerikalnih parlamentarcev — oprostite, če sem rabil neprimeren izraz — Čisto umestni, vladi pa očividno silno prijetni. V štajerskem deželnem zboru pa je taka taktika tem bolj obsojanja vredna, ker plačujemo zanjo visoke bojne stroške, ne da bi nam bilo upati na kakršenkoli dobiček. Po vseh drugih deželah delajo narodnostne manjšine pozitivno politiko: na Tirolskem, v Istri, na Češkem in Gali-škem po načelu: do, ut des. Naši klerikalni deželni poslanci pa so vse drugačni tiči: oni prepuščajo večini, da naj ona ugane, kaj nam spodnje-Štajerskim Slovencem manjka, naj ona skrbi za naše narodne in gospodarske postulate! To je lažje, ko delati in misliti ter v političnem življenju ustvarjati. Nam je odkritosrčno žal — ali danes moramo z Nemci vred izreči nad kierikalno kliko, ki spravlja naš lepi slovenski Spodnji Štajer iz ene politične nesreče v drugo, najostrejšo sodbo, ki je za politične voditelje mogoča: klerikalni naši deželni poslanci so pokazali svojo popolno politično nezmožnost in treba bo naše delo in naš boj v Gradcu zaupati drugim rokam.
Razmere na Ogrskem.
Nasprotniki vladne volilne reforme začnejo te dni s svojo akcijo ter prirede številne protestne shode. Socialni demokrati bodo imeli 26. t. m. strankino zborovanje, na katerem bodo sklepali o bojni taktiki proti osnovi volilne reforme. Največjo senzacijo vzbuja izstop Mvšega predsednika poslanske zbornice posl. pl. Navava iz narodne delovne stranke. V svojem pismu, ki ga je pi-
Gledal jo je prav razočaran, z roko je pa segel v žep svoje suknje in potegnil iz njega usnjen etvi tem-nomodre barve.
»Tu, ljuba Marija, sem ti nekaj prinesel,« je rekel in ji potisnil etvi v roko.
Pritisnila je na pero in skoro za-vrisnila veselja.
»Biseri,« je vzkliknila »ah, Francis, ti so zame dosti prelepi!«
»Zate, draga, ni nobena stvar prelepa,« je zagotavljal on z občudu-jočim pogledom.
Minuto pozneje sta bila na cesti in njiju roki sta se sklenili.
»Zeiiš - li voz?« je vprašal.
»Ne, Francis, raje avto - izvo-ščeka,« je odgovorila ona, »sicer pridem prepozno.«
»Prepozno — kam?«
»Ne izprašuj me, Francis, prosim te.«
V tem hipu se je mimo pripeljal avto - izvošček. Lord Francis je mignil vozniku, dekle je skočilo v voz in se pozdravljaje z roko odpeljalo.
»Ko bi le vedel, kam se pelje,« je zavzdihnil mladi oficir in nezadovoljno gledal za vozom.
Tedaj je pripeljal mimo drug avto - izvošček in voznik je vprašujoče dvignil roko. Lorda Francisa je spreletela nova misel — prikimal je.
»Sledite  avto - izvoščeku, ki
sal strankinemu predsedniku, pravi, da ne odobrava osnove volilne reforme in da se bo bojeval proti temeljnim principom te osnove. Kakšen pomen in učinek ba imel Nava-yev izstop, se še ne da dognati. Nekateri listi poročajo, da namerava odstopiti tudi poljedeljski minister grof Bela Serenvi. Vzrok temu pa ni volilna reforma, temveč ker hoče grof Berchtold balkanskim državam pri ureditvi trgovskih razmer dovoliti razne koncesije. Grof Serenyi je kot agrarec proti takim koncesijam. Grof Tisza pa ima razne osebne konflikte. Komaj je končan njegov dvoboj z grofom Karolvijem, že ima novo afero z grofom Aladarjem Sze-ehenvijem. Že danes je gotovo, da se na Ogrskem vsi pošteno misleči krogi odvračajo od vladajoče stranke, kateri ni nobeno sredstvo prenasilno za dosego svojih ciljev. In upati je, da bodo tudi na merodajnih mestih spoznali, da se morajo razmere na Ogrskem temeljito izpremeniti,
Med vojna in mirom.
Mirovna pogajanja.
Iz Sofije poročajo, da je govoril bolgarski car pred odposlanstvom, ki mu je prineslo odgovor bolgarskega sobranja na prestol.govor tei med drugim naglašal samozatajevanje in brezprimerno hrabrost bolgarske armade, s katero se je bojevala za osvoboditev in rešitev svojih bratov v Turčiji. V r.adaljnem govoru je nato izjavil: Londonska pogajanja, še niso dala onega rezultata, ki ga pričakujemo mi z uinljivo nestrpnostjo, tu^i še niso dala ta pogajanja onega rezultata, ki bi ga bilo želeti v interesu človečnosti in dobrega razmerja med Turčijo in Balkansko zvezo. Še vedno upam, da nam bo mogoče priti do sporazuma, da bomo v kratkem mogli zopet pričeti z velikimi deli miru. Če bi pa božja previdnost hotela drugače, se ne bomo obotavljali, zgrabiti za orožje in prisiliti sovražnika, da nam da za naše dragocene žrtve primerno zadoščenje.
Neverjetna je vest, ki jo beleži »Lokalanzeiger« iz Carigrada, glasom katere so baje v zunanjem ministrstvu v Carigradu izjavili sledeče:
Naši delegatje so predložili zastopnikom velesil turške protipred-loge. Balkanski delegatje so sprejeli turški predlog glede Odrina pod pogojem, da se uredi bolgarsko - turška meja severno od odrinskega vilajeta. Odrin in Lozengrad ostaneta Turčiji C Egejskih otokih Turčija noče več razpravljati, pač pa je pripravljena, razpravljati o usodi Krete z delegati Balkanske zveze.
Mirovna konferenca, ki bi se bila morala pričeti včeraj ob 4. popoldne, sc je pričela šele ob 6. zvečer. To se je zgodilo na željo turških delegatov, ki so bili dobili nove instrukcije ter so se hoteli o njih še prej posvetovati. Tudi delegatje Balkanske zveze so imeli posvetovanja, predno se je začela skupna konferenca. Posvetovanja se bavijo v prvi vrsti z vprašanjem Odrina ter se zdi neverjetno, da bi bila Turčija že sedaj pripravljena, predati trdnjavo. Tudi če se Odrin vda, bi bila žrtev, ki se zahteva od Turčije, tako velika z ozi-rom na razpoloženje v Carigradu, da hi bilo reba najti formulo, ki bi Turčiji kolikor toliko olajšala to neizogibno koncesijo. Turki, ki se ne morejo pritoževati nad preštevilnimi prijat 'ji, vedo, da je Odrin izgubljen; nekaj pa bi njeni delegatje vendar radi prinesli domov.
vozi pred vami,« je velel šoferju, stopivši v voz.
V Oxford - ulici je bila taka gneča, da je prišel prav blizu, zasledovanemu vozu; tu je voz, v katerem je sedela Marija, krenil v ulico Baker in potem na severno stran.
»Upam, da ne bo pri malem okencu nazaj pogledala,« je lord Francis sam sebi govoril; »kaj bi pač o meni mislila?«
Stisnit se je v kot in pomaknil klobuk globoko na čelo. Sicer ji ni nikdar obljubil, da ji ne bo sledil... a zakaj se je potem skrival? Vsedel se je zopet pokonci in to je njegovo vest nekoliko pomirilo. Med tem je prišel v okraj sv. Johna gozd. Na vogalu mirne, ne preveč razsvetljene ulice se je prvi voz vstavil, mlado dekle je izstopilo, plačalo šoferja in odšlo v ulico.
»Če sem že tako daleč prišel,« si je mislil lord Francis, »potem...« Plačal je šoferja in šel skrivajoč se za njo v ulico Hiacint.
Kakor se je lord Francis prepričal, je Marija izginila v hiši št. 47.
Obstal je za nekaj trenotkov in se zamislil, potem si je rekel s popolnim prepričanjem-
»Kaj drugega ne more biti, nikakor ne.«
Počasi se je pes odpravil proti domU#      (DaUe prihodnjič.)
Glede ruskega predloga piše pariški »Temps«, da namerava ustvariti ruski predlog kompromis glede albanskega vprašanja med zahtevami Avstro - Ogrske in Balkanske zveze. Na no*ben način pa ne pripucti Rusija, da bi dobila ona gotove prednosti na škodo Slovanov ter je še pred kratkim zavrnila predlog Avstro - Ogrske, ki bi Rusiji odprl pot skozi Dardanele, če Srbov ne podpira.
K pogajanjem veleposlanikov v Londonu se je odpeljal, kakor piše5 »Neues Wiener Tagblatt«, sekcijski šef v avstro - ogrskem zunanjem ministrstvu, Božidar Ippen, ki je bil delj časa kot konzul v Skadru ter velja kot izboren poznavalec albanskih razmer.
*    * * Albanija.
Na Dunaj je dospel Fran Skan-derbeg, sin markija Jovana Skander-bega, enega izmed pretendentov za albanski prestol. Fran Skanderbeg se je izrazil napram enemu izmed urednikov »Neue Freie Presse« sledeče: Moj oče in jaz se ne bova silila v ospredje, dasiravno bi imela gotovo pravico, priglasiti kandidaturo za albanski prestol. Naša rodbina izhaja direktno od Skanderbega, čegar ime je znano po vsej Albaniji. Ko se je v teh dnevih prvič govorilo o samostojnosti Albanije, je dobil moj oče od vseh strani brzojavke (?) in pisma, da naj kandidira za albanski prestol, toda moj oče noče slišati ničesar o oficijalni kondidaturi. Volitev kneza je stvar albanskega naroda, narod sam se mora odločiti.
Kakor smo poročali v snočnji številki, so predali albanski odposlanci siru Edvardu Greyu memorandum, ki ga hočejo izročiti tudi veleposlanikom. Najvažnejše točke tega memoranduma so: Albanija hoče postati na balkanskem polotoku element ravnovesja in miru (?) Da pa more izvršiti to svojo nalogo, je treba, da se ojači narodna homogenost, ki jo je Albanija ohranila do sedaj, potom organizacije, ki mora biti krepka, pravična in trajna. Ta organizacija ne more biti drugega, kakor absolutna neodvisnost.
Med ranjenimi srbskimi brati.
Slike in črtice. Pripoveduje dr. Ivan O r a ž e n. XII.
Srbska »slava«.
Srbi imenujejo »slava« praznovanje in češčenje domačega patrona, svetnika, ki si ga je izbrala vsaka rodbina kot svojega posebnega varuha. Glava rodbine nosi ime patrona. Ta »slava« se praznuje jako slovesno. Tudi bolnice imajo svojega patrona in njegov dan praznujejo in slave vsi bolniki, ki se nahajajo ravno tedaj v bolnicah.
Tudi mi smo doživeli tako »slavo« v naši bolnici. Že dopoldan prišlo je vse polno ljudi iz Niša obiskat naše ranjence. Prinesli so jim seboj različna darila, ter potvice, oni sladkarije, katere Srbi jako ljubijo, zopet drugi cigarete; nihče ni prišel praznih rok. Hodili so iz sobe v sobo, delili darila in se veselo razgovarjali z ranjenci. Prišel je tudi vojaški duhovnik in blagoslovil vsa jedila. Vojaki so bili veseli in lepo jih je bilo gledati ko so sedeli ali ležali v čistih posteljah in v belem perilu.
Posebno mnogo ljudi je pa prišlo popoldan. Ti so prinesli ranjencem cvetlice in zelene vejice, katere so potrosili po tleh in po posteljah. Dozdevalo se nam je, da se je zbrala velika družina, katere člani se že dolgo niso videli, in ki se sedaj vesele svojega svidenja.
Tudi mi smo šli pogledat iz ene sobe v drugo in se veselili tega lepega običaja.
Vstopili smo tudi v sobo, kjer so ležali ranjeni Turki. In začudili smo se. Na mizicah ob posteljah bile so postavljene sladkarije in druga darila, na posteljah pa in odejah raz-trošene so bile cvetice. Dopadel ^se je nam ta milosrden čin srbskih žena, ker dokazale so s tem, da se v-ranjeni neprijatelj ravno tako smili kot ranjeni brat. Bil je to lep dan v bolnici.
Ravno iste dni je pa prinesla dunajska »Reichspost« zadnji članek svojega korespondenta, ki se je mudil en dan v Nišu in v katerem je na najnesramnejši način lagal ta po-štenjakovič. Lagal je, da' se ga ranjene Turke v niških bolnicah nihče ne zmeni, da leže v blatu, da zdravniki za nje ne store nič. Trdil je, da so Srbi v Nišu streljali na ranjene Turke in jih nekaj tudi pobili. Lopov! Tvoje klevete ne dosežejo peta niških prebivalcev, in Turki bi ti sami pljunili v obraz radi tvojega brezvestnega huiskania.
xni.
Demokratizem v srbski vojski.
Dokler obstojajo vojske je prav gotovo potrebna v njih železna disciplina. Disciplina pa naj vlada v pravem času in v resnih trenutkih; v času nevarnosti strni disciplina vse moštvo in vse oficirje v nepremagljiv zbor.
Drugače naj pa vlada med vojaki in oficirji spoštovanje, ljubezen in zaupanje.
Videli smo v Nišu, da so sedeli priprosti vojaki in oficirji skupaj pri eni mizi in se prav prijateljsko razgovarjali med seboj.
Prišel je prostak v kavarno. Mize bile so precej zasedene; le pri mizi, kjer je sedel divizijski general S. z svojo družbo, bilo je še več prostora. In vojak se ni dolgo premišljal. Pristopil je k generalovi mizi, pozdravil prijazno in se vsedel. General pa mu je odzdravil: »Dober večer, brate!«
Ranjenci v bolnici govorili so z največjim in odkritim spoštovanjem
0 svojih oficirjih; pravili so nam, da so morali večkrat svoje častnike vleči nazaj za suknje, ker so se preveč izpostavljali nevarnostim, češ, kdo nas naj pa potem vodi ako nam Turki postrele naše častnike.
Oficirji so pa z navdušenjem in ljubeznijo pripovedovali o hrabrosti vojakov in njih vzorni disciplini. Eden je hvalil drugega; pešci topni-čarstvo, to zopet prve. Videli smo, da vlada v ti vojski železna disciplina, a zraven te ste enakopravni medsebojno spoštovanje in ljubezen.
XIV.
Divizijski general S.
Za časa vojne pregledal je vsa pisma in brzojavke, ki so se odpošiljale po pošti najprvo častnik divizijske komande, napisal na nje »pregledano« in šele potem jih je ekspe-dirala pošta.
Nekega večera sedimo v restavracijski kavarni hotela »Orient«, kamor je tudi redno zahajal divizijski general S. z svojim adjutantom-polkovnikom.
Tudi nocoj sta sedela oba gospoda pri svoji navadni mizi in večerjala.
Pa vstopi priprosta kmetska žena in popraša natakarja po divizijski komandi. Napoti jo k generalovi mizi. Žena pristopi in polkovnik jo vpraša vljudno česa želi.
— Gospodine, sina imam v vojni; trikrat sem mu že pisala pa še nisem dobila od njega odgovora. Bojim se za njega in pišem mu še enkrat. Prosim te podpiši mi pismo, da ga oddam na pošto. —
— Čuješ, tukaj ni komanda, pridi jutri dopoldne tja in dotični častnik ti podpiše pismo. Oddaš pač jutri pismo; tukaj tudi nimamo štampilije.
— Gospodine, siromašna sem in rada bi se Še nocoj vrnila domov, da ne trošim novcev za prenočišče. Podpiši mi. —
Ko zasliši general, da bo žena teško utrpela novce za prenočišče, pusti svojo večerjo, vstane izza mize in ji reče: »Daj meni pismo, da ga prečitam in se na kuverti podpišem, držalo bo tudi brez štampilije.«
Žena je vsa srečna in general se podpiše.
— Na majka pismo, pa bodi mirna, ne boj se preveč za sina. —
— Hvala ti general. Lahko noč.
— Lahko noč, žena. Pa srečna ti pot. —
Vsem je bil ta vrli mož simpatičen, od tega večera pa smo ga vsi zaljubili. Storil je dobro delo.
XV.
»Naš brat je.«
Ranjenec I. iz sela K. je bil med vsemi ranjenci najčmernejši in najbolj tih. Skoraj nikoli se ni razgovar-jal z svojimi tovariši in tudi nam je le nerad odgovarjal. Res je izgubil siromak desno nogo, ali sumili smo, da mora biti še kateri drugi vzrok njegove žalosti.
En večer vstopimo po poslu v sobo, v kateri je ležal. Na naše začudenje smo zagledali stati okolo njegove postelje deset moških. Bili so visoke, čvrste postave in vsi so nosili na glavah velikanske kučme iz ovčje kože. Naš ranjenec je pa bil ves spremenjen, dobre volje in prav živahno se je z njimi razgovarjal.
Vprašamo jih smeje: »No, kaj pa vi, ali imate kako sejo?«
— Ne, nego smo čuli, da je naš Ivan ranjen in da leži v vaši bolnici. Pa smo se zbrali vaščani, da ga obiščemo in vidimo kako se kaj počuti naš brat. —
— Kaj, ta je vaš brat? —
— Da, naš brat je; siromak nima ni staršev, ni rodnega brata ali sestre in zato smo mu mi vsi sovaščani bratje. —
S ponosom in ljubeznijo so gt* dali na njega in vsak mu je stiinO roko dar v denarju. Ta dar prtle'
1 eotovo iz srca.
8LOVEM8KI HAUOO.
Stran 3.
— Kadar ozdraviš Ivan pa nam
sporoči, da pridemo vsi po tebe. In nič se ne boj če tudi si brez noge, izgubil si jo tudi za nas in mi vsi bode« mo skrbeli za tebe. —
Ivanu so se pa zaiskriie oči veselja.
Stisnili so mu še roko in se poslovili od njega. Pri vratih se je pa še vsakdo obrnil nazaj in se mu na-smehljal. Sedaj smo šele vedeli, zakaj je bil naš Ivan tako tih in žalosten. Siromak je pričakoval, da pridejo li njegovi bratje. In ni se varal, prišli so bratje! On je pa bil od tega večera naprej miren in vesel.
Hehvaležnost je plačilo sveta ali nemški inštruktorji od turških matrozov pretepeni
in
Sofija, 29. decembra.
Ker mislim, da nemška brzojavna agencija ne bo predala zgoraj omenjenega fakta, hitim, da vam ga v pismu priobčim.
Tukajšnjemu listu »Reč« se poroča danes brzojavno sledeče iz Carigrada :
Prošlo ie že več kot tri mesece, odkar ooveljništva flot niso dobila plače. Lastniki, večinoma mladotur-ki, so zbrali matroze, ter jim naznanili, da vlada nima namena, jim dati plačila: predložili so jim torej, naj zahtevajo, da pade kabinet in da se pokličejo na vlast Mladoturki pod vosivoin Talat - beja.«
Glavni poveljnik Nazim paša in načelnik štaba Izet paša sta izvedela ) nemirih med mornarji; odpotovala sta hitro proti Pardanelam, vzemši sabo 25.000 turških (zlatih) lir, da '/plačata mornarjem vsaj en del zaostale plače.
Ko sta se prepričala, prispevša na določen kraj. da tam ni nobene discipline, je bil glavni poveljnik eskadre takoj odstavljen.
Značilen je sledeči dogodek v isti floti za odnosa je, ki vladajo med turškimi mornarji in njihovimi nemškimi inštruktorji: Ko se je flota vrnila iz boja. so turški mornarji napadli svoje nemške inštruktorje, pretepali jih in nekatere celo — ubili.«
To se je zgodilo menda zato. ker se je vračala turška flota — kakor poročali neki nemški časniki — zmagonosno« iz boja proti grški flo-::. S tem napadom   mornarjev na svoje načelnike - inštruktorje se izstavlja ta : zmaga  smehu vsakega nepristrano sodečega človeka.
Če občuti slučajno kakšen nemški turnarček krepko pest slovenskega fanta, takoj zakriči vse časopisje rajhu«, kakor tudi nemško in nem->kutarsko   časopisje   v   Avstriji o barbarstvu   Slovanov. A zdaj, ko so dobili grozne batine nemški inštruktorji — kar je s človeškega sta-šca sicer obžalovati — od svojih turških učencev - mornarjev, a ne-kateri so celo ubiti, — vlada grobna tišina po omenjenih časnikih o tem žalnem slučaju, da ne bi postali pošteni Nemci na svoje prijatelje Turke »voljni. Saj Turki niso barbari, — oni so se pač vsled -zmag« opojeni spozabili in natolkli svoje dobrotnike, ki so jim posredno ali nepo-i edno pripomogli do teh »zmag«. — .labeant sibi!
A. B.
SfajersHa.
Iz   deželnega  šolskega sveta.
Imenovan je def. učitelj pri Novi cerkvi blizu Ptuja Jožef Kladnik za učitelja v Sevnici: prestavljen je def. učitelj in šolski vodja v Pernicah Karel Vollmaner v Špital pod Seme-ringom.
Iz Celja. Na premišljevanja »SI. Gosp.« o bojda slabem gospodarstvu liberalcev moramo odgovoriti, da bi bilo za prijatelje klerikalce silno zdravo, ako bi enkrat posvetili malo več pozornosti lastnim podjetjem. Ni namreč normalno, ako človek piha tam, kjer ga ne peče. Naši celjski klerikalci so specijelno zelo mnogo-stranski; poleg politike, izobraževanja, posojilničevanja jih posebno za-i ima hotelska industrija. Ustanovili si) neko hotelsko družbo, ki je prevzela od ljudske posojilnice v Celju belega vola« in v Šoštanju čeden hotel * Avstrijo«; pravijo, da tudi hotel dobernske klerikalne posojilnice na Doberni. K tej družbi so pristopili sami kapitalisti, kakor n. pr. Benko-vič, Korošec, Samec in še drugi taki gospodje. Kako je s celjskim »belim volom«, ne vemo natančno; čudno se nam samo zdi, da je njegova vrednost svoječasno v bilancah ljudske posojilnice skoraj prerazveseljivo naraščala. Na hotel »Avstrijo« je posodila ljudska posojilnica, pardon, imenovana premožna hotelska družba vsotice, ki se pišejo s šestimi šte-
vilkami. Tam se gode čudeži; svoječasno, ko je bil hotel brez pripadajočih gospodarskih poslopij, so se vedno oglašali kupci, sedaj pa, ko je družba kupila ta poslopja za okroglo vsotico, so kupci izostali. Obrt v tem hotelu seveda cvete in kakor čujemo, bo izplačala hotelska družba letos — ali prav gotovo drugo leto lepe dividende. In na Doberni — pa naj bo, za enkrat bo zadosti. Gg. klerikalci bi v resnici lahko pomislili, da v hiši obešenca ni dobro ne zdravo govoriti o vrvi.
Iz Celja. Razdružila se je »Prva južnoštajerska lesna industrijska družba«, v kateri so bili Trpeji, Italijan Glanferro in Borlak iz Zreč. O vzrokih te razdružitve se govori po mestu mnogokaj interesantnega. Je pač dandanes trda za groše.
Iz Celja, (še mestni prora-č u n.) Mnenje nekega našega dopisnika, da ne bodo nemški listi prinesli podrobnosti iz celjskega mestnega proračuna, se je izkazalo kot resnično. O dolgočasni proračunski »debati« v seji mestnega sveta so priobčili nemški listi silno previdno poročilo, v katerem ne čitaš niti ene številke o mestnih dolgovih, o strahovitih izdatkih za mestno upravo, o dolgu Unionbanki, o novih posojilih, o dohodkih iz hiš in posestev itd. Proračunska razprava, v kolikor se sploh sme čitanje proračuna tako imenovati, dela na nas vtisk, da večina celjskih mestnih svetovalcev nima pojma o pravem gospodarskem stanju mesta in da slepo potrdijo to, kar hočejo Jabornegg, Rauscher in dr. Zangger. Toda nekaj se je pa le zboljšalo! Na predlog trgovca Zanggerja se bode sedaj pobiralo pri mestni posredovalnici za nakup in prodajo hiš ter posestev od strank neko odškodnino za mestno blagajno. Kako bo s provizijami, o tem se žalibože ni razpravljalo. Včasi se dobi celih 7000 K — kar bi prišlo suhemu mestnemu mošnjičku zelo vprid! Drugače pa ostane vse pri starem do — poloma. Škoda, da še nismo prišli v Celju do tega, da bi se o takih vprašanjih razpravljalo na javnih shodih!
Iz Celja. (Z a 1 o k a 1 n o železnico Celje - Vitanje) se zavzema nekdo v »Grazer Tagblat-tu«. Ker je težko dokazati rentabili-teto takega podjetja, bi naj vzpodbujali nemškonacijonalne poslance na-cijonalni razlogi zanj. Vojnik, Dobr-:■ i in Vitanje bi dobili zvezo z nemškim Celjem in več opore za tamošnje trhlo nemškutarstvo. Slovenski državni poslanci se bodo morali spomniti, da je na Sp. Štajerskem mnogo nujnejših železničnih projektov ko je ta!
Iz Brega pri Celju nam pišejo: Poprej Frajletovo hišo je kupil menda vojaški erar, ker vdimo tam dan-zadnevom delati vojake od 87. peš-polka. Ljudje ugibljejo, kaj se bo s to hišo ukrenilo?
Iz Brežic nam poročajo: Sod-nijski kanciist Jožef Ledinek je prestavljen k okrajnemu sodišču v Feh-ring na Srednje Štajersko.
Slovenska Bistrica. Pravi in odkritosrčni prijatelji se kaj radi zberejo na Silvestrov večer k neprisiljeni zabavi, da se poslovijo od starega leta in si stisnejo ob 12. uri roke na srečno novo leto. Tudi bistriški Slovenci v tem oziru niso zaostali. Naša čitalnica je priredila na Silvestro-vo animiran zabavni večer, ki se je jako dobro obnesel. Na dnevnem redu je bila godba naših šramelnov, petje, šaljivi nastopi, burka: »Proč z ženskami«, srečolov itd. Obisk je bil zelo zadovoljiv. Razmeroma velika dvorana hotela »Avstrije« je bila zasedena do zadnjega kotička. Videli smo pač do malega vse slovenjebi-striške Slovence. Pohvalno se moramo izraziti o naših diletantih, ki so v burki »Proč z ženskami« prav moj-stersko nastopili in zbranemu občinstvu res preskrbeli pravo Silvestro-vo zabavo. Ne bomo ocenjevali posameznih vlog; rečemo samo to, da imajo vsi potrebne zmožnosti za nastope na našem odru. Gospod P i n t e r je s svojimi kupleti vsakega posameznika pošteno okrcal in žel za svojo umetnost največjo pohvalo. Hitro so minule zadnje urice starega leta in ko je odbila 12. ura se je g. dr. L e m e ž v izbranih besedah poslavljal od starega leta, spominja-joč se zadnjih dogodkov, ki so se odigrali na Balkanu in na Slovenskem ter navduševal zbrano občinstvo k odločnemu nastopu v boju za pravice našega slovenskega naroda. — Tako je ta večer prav živahno potekel, zabava je trajala do ranega jutra. Nemčurji pa so v svoji šparkasi prodajali dolgčas, ker so si menda v svesti, da jim bo pri nas tudi kmalu odbila — zadnja ura. Najbolj potrt pa je bil V a c a k, ker ga je kot pristnega nemčurja nemčurski »Feuerwehr« ignoriral in ga niti k veselici ni povabil. Nekateri pravijo, da bode postal zopet Čeh z dušo in telesom in da je že vrgel nemčursko puško v koruzo. Bomo videli 1
Ormoža. (Krmežljav-Ček v — klerikalni posojilnici.) V tukajšnji bivši Geršakovi posojilnici sedi po milosti poštenih kmetov neki Schaller, ki je »vodja« klerikalcev v Ormožu in okolici. Kaj je mož počenjal ppprej, mu je očital »Narodni list« že poleti, a mož ni nič reagiral, kar je jako značilno. Sedaj pa tudi počenja stvari, ki se ne dado združiti ne s katolicizmom in ne z narodnostjo. Tako se je iz gotovih razlogov po Schallerjevi volji napravila Slomškova slavnost pri Skorčiču, zagrizenem Nemcu, v prostorih, kjer prirejata tudi Siidmarka in Schulverein, če treba, svoje veselice. Govoril je tam dr. Hohnjec in drugi katoliški narodnjaki — samo zato, ker lazi Schaller za Skorčičevo hčerjo. Zveze med Schallerjem in Skorčiči razlagajo morda tudi napade na različne ormoške Slovence, ki jih na veliko škodo naše narodne stvari priobčujejo mariborski listi. Razmere v posojilnični hiši, kjer je poprej vedno vladal mir, so postale vsled tega pritepenega človeka neznosne. Navedli bi lahko še mnogo zanimivih stvari, tako da bi »neumni kmetje« v posojilniičnem odboru, s katerimi bojda lahko Schaller dela, kar hoče, lepo gledali — a zanašamo se, da bo tudi brez tega kmalu nastal red in mir kakor je bil vedno poprej.
Braslovče. Telovadno društvo »Sokol« ima svoj redni letni občni zbor dne 6. prosinca ob 3. uri popoldne v gostilni brata Vrankoviča. Pričakuje se polnoštevilna udeležba. Prijateljice in prijatelji sokolstva dobro došli!
Konjice. V nedeljo, dne 5. januarja 1913 ob polu 4. uri popoldne priredi dramatični klub v Konjicah v dvorani Narodnega doma gledališko igro. Predstavljala se bo veseloigra v 4. dejanjih »Brat Martin«. Ker ta igra nudi mnoge užitka, se občinstvo prav vljudno vabi, k mnogobrojni udeležbi. Vstopnina za osebo na sedež 1 K, stojišče 40 v.
Glede železnice Polzela - Motnik ve povedati »Slov. Gosp.«, da je po zatrdilu železniškega ministrstva popolnoma zasigurana. Kaj pa je z drugimi nujnimi železniškimi projekti na Sp. Štajerskem? N. pr. s sotcisko in gornjegrajsko žeieznico? Bojimo se, da bodo ostali gg. dr. Benkovič, dr. Jankovič in dr. Verstovšek odgovor dolžni.
Iz Maribora. Tu je umrl odvetnik in posestnik dr. Henrik Lorber, star 45 let, sin bivšega dolgoletnega mariborskega podžupana dr. Henrika Lorberia. Tudi umrli mlajši Lorber se je živahno udeleževal političnega življenja in je stal v vodilnih nemškonacijonalnih vrstah.
Iz Maribora. V četrtek, dne 2. januarja je imel novoizvoljeni občinski svet svojo prvo sejo, v kateri je bil izvoljen znova za župana dr. S c h m i d e r e r , za podžupana pa državni poslanec W a s t i a n. Štirje svetovalci so Bernhard, Futter, dr. Mallv (dosedaj podžupan) in dr. Oro-sel (slavno propadli županski kandidat).
Iz Maribora. Ker mene v blatenju in hujskanju že znana lista »Straža« in »Slov. Gospodar« zaporedoma napadata, sem primoran slav. občinstvu razjasniti sledeče: Prvič je trditev omenjenih dveh listov, da od mene »Slov. Narod« ne sprejme nobenih notic nesramna laž; ravno nasprotno moram omeniti, da je »Slov. Narod« do sedaj Še vedno objavil moje vposlane notice. Drugič je tudi podla laž, da bi jaz kdaj hujskai proti Cirilovi trgovini; ravno nasprotno sem delal do sedaj z isto še vedno v sporazumljenju. To hujskanje v teh časopisih zaradi tega torej menda vendar ne gre iz dotične trgovine ali tiskarne, ampak le iz uredništva. Tretjič si domišlja dotični dopisnik, da se bojda zelo jezim na te napade v listih, a nasprotno moram trditi, da sem tem napadom prav hvaležen, ker si s tem pridobivam dan za dnevom nove odjemalce, katere poprej sploh nisem imel. Torej res najboljša in najcenejša reklama. Četrtič pa še omenim, da je ta veleznani in cele noči prekrokani urednik »Straže« moral dobiti svojo zasluženo kazen, ker me je takrat v »Narodnem domu« na njemu že znan način izzival; takih posledic je pa itak danes že vajen, ker so pri njem na dnevnem redu. Torej tudi tožba, katero misli proti meni vložiti, za njega ne bode posebno dobro izpadla. Na koncu pa moram omeniti, da se, za vse še na-daljne napade v »Straži« in »Slov. Gospodarju« popolnoma nič ne zmenim, ter bodem tudi nadalje še delal v procvit slovenstva in svoje trgovine. — VilkoWeixL
. Iz Gradca. (Nemška nestrpnost.) Grajski dnevniki priobčujejo malodane dan za dnevom notice, v katerih se poroča, da še je zaprlo tega ali onega Slovaaf »uradi veleizdaje. Ta »veleizdaja« obstoji največkrat v tem, da kejb na ulici ali v gostilni v slovans|iH|>uJbi nekođko politizira. V najveiHBUudih
se ne sme niti slovenski ali srbohrvaški govoriti. Uglednemu slovenskemu gospoda se je zgodilo, da so ga hoteli v neki kavarni dati aretirati, ker je s tovarišem slovenski govoril. Natakar je takoj sumil v njem srbskega vohuna. In nemško časopisje kakor »Tagespost«, »Tagblatt« in dr. še to ničvredno postopanje in šikaniranje Slovanov podpira!
Narodna Čitalnica v Celovcu
priredi v nedeljo, dne 26. januarja 1913 zvečer v veliki dvorani hotela Trabesinger veliko predpustno veselico združeno s vojaškim koncertom in pleeom. Pri veselici svira godba c. in kr. 17. pešpolka v Celovcu. Prosi se vse Slovence in Slovenke, da v kolikor mogoče velikem številu po-setijo našo prireditev in pokažejo, 'da čutijo z nami. Druge slovenske liste prosimo za ponatis.
Na naslov deželnega šolskega sveta v Celovcu. Skoro pet let se že bore Slovenci v Vogrčah za šolo s siovenskim učnim jezikom. Šlo je od Poncija do Pilata, od instance do instance, dokler ni že skoro pred letom razsodilo upravno sodišče na Dunaju, da mora deželni šolski svet v Celovcu vpeljati na šoli v Vogrčah slovenski učni jezik. Toda deželni šolski svet se za ta ukaz do sedaj še ni zmenil in baje so ti oblastni Nemci še celo tako predrzni, da so izjavili, da se to ne bo nikdar zgodilo. Deželni šolski svet se protivi naravnost najvišji odločbi, če o tem najvišja instanca že kaj ve, ne vemo, gotovo pa je, da če ve, in ne zna, ali noče svojih ukrepov tudi uresničiti, da jo stavlja to v jako čudno luč. Bržkone pa je cela stvar v rokah nižjih šolskih funkcijonarjev, ki sporazumno z deželnim šolskim svetom bagatelizi-rajo ukrepe najvišje instance.
Dobra kupčija celovške občine. Občinski svet celovški je sklenil, da prevzame mesto s 1. januarjem pogrebno podjetje zasebnika Reichla. Meščanom je bilo to všeč, ker gotovo bo lepši in vzornejši red. Če vodi celo podjetje občina, kot pa zasebnik. Saj opravičeno vsak to lahko pričakuje. To bi bilo v redu. Gre samo zato, kakšne kupčije občina dela. To je tista kočljiva točka, pri kateri se je mesto urezalo, kakor pišejo nemški listi. Celovška mestna občina se je namreč zavezala, da bo izplačevala Reiciilu skozi deset let vsako leto 20.000 K, njegovega sina pa nastavi za ravnatelja mestnega pogrebnega zavoda, in sicer s plačo, ki je enaka uradniku 8. činovnega razreda, pri Čemur pa se mu a priori vračuna 10 službenih let. To bi bilo torej okroglo 6000 K na leto. Poleg tega je pa prevzela občina baje še po-sebe Reichlov fundus instruetus (stare vozove, konje in opremo) za 200.000 K. No, ta kupčija za Reichla gotovo ni bila slaba in ni čudno, da še celo najbolj štram Nemci migajo z ramami.
Umrl je v Celovcu ces. svetnik Franc Josip N e u n e r , posestnik in trgovec in brat bivšega celovškega župana.
Vsled neozdravljive bolezni se je ustrelil v Celovcu na domačem dvorišču pekovski pomočnik Franc Kocjan. Zadel se je v glavo, ko je prišel zdravnik je bil že mrtev.
Ponarejene krone. V Celovcu opažajo že delj časa, da krožijo po mestu ponarejene krone. Včeraj so dobili celo pri deželnem plačilnem uradu krono, ki je bila ponarejena. Krona je iz kovine Britania, ima letnico 1894 in je prav dobro ponarejena.
Primorsko.
Iz pomorske službe. Za prov. stavbne adjunkte v Trstu so imenovani inženirji Adalbert Svoboda, Alfred Radoničič, Hugo Kav-č i č, Franc K o b e r n a v s e r in Al. F r u h w i r t h.
Iz državnoželezniške službe. V državnoželezniško službo vstopita VI. pL K h i 11 e 1, asistent na Opčini in R. V e 1 e b a, stavbni asistent v Gorici. Prestavljeni so: Juž. B. Wolf, strojni asistent iz Gorice k vodstvu kurilnice v Gorici; Jos. Tomandel, višji oficijal gradbenem vodstvu v Novem mestu v Line; Boguslav Berbuč, asistent v Gorici k ravnateljstvu severoza-padne železnice adjunkt Hen. Wl-z e k pa obratno; Lovro Testen, adjunkt in postajenačelnik v Kanalu v Gorico; Mihael R o ž a n e c, asistent v Trstu prosta luka k državni železnici v Trstu; Alojz Šubic pa obratno; inž. H. Freund, stavbni adjunkt v Gorici v Inomost in Ivan vitez pL Car r ar a, adjunkt v Trstu v Beljak. Imenovani so: M. Bernfeld, rev. pri ravnateljstvu (5) za prometnega kontrolorja in Karel P 611 n e r, inšpektor v Lincu za kontrolorja v Trst Iz službe le stopil dr. Dušan Mariaovič, urad. asp. v Trstu.
Polom goriške »Bance popola-re« pred tržaškim sodiščem. Pred goriškim porotnim sodiščem se je vršila od 5. julija do 13. avgusta 1911 obravnava proti ravnatelju in urad-ništvu goriške »Bance popolare« zaradi velikih goljufij, ki so jih izvršili obtoženci v škodo zavoda, O tem smo že poročali takrat obširno. Takrat so bili Viljem in Dina Konforti in Piani oproščeni, obsojeni pa so bili ravnatelj Colle in Lenassi vsak na dva meseca, dr. Luzzato pa na tri mesece težke ječe. Proti tej razsodbi sta se Lenassi in dr. Luzzato pritožila, pritožbi se je ugodilo in tržaško deželno sodišče je bilo delegirano za novo obravnavo. Ta obravnava se vrši sedaj v Trstu in vzbuja veliko zanimanja v vseh krogih. O obravnavi bomo še natančneje poročali.
Preziranje slovenskega jezika pri davčni   administraciji  v Trstu.
Davčna administracija kljub raznim opominom in skušnjami s Slovenci, ki zahtevamo tudi v tem uradu svoje pravice, še vedno prezira in bagatelizira slovenski jezik. Dosledno in s trmo pošilja ta uprava tudi notorič-no slovenskim strankam svoja obvestila in spise v italijanskem jeziku oziroma rabi nemško - italijanske tiskovine. V slučaju, da stranka zavrne spis in ga ne sprejme, pa se posluži ta uprava neokusne prevare z novo kuverto, ki ".ma slovenski naslov, v njej pa je prvotna laska listina. To meji že na smešnost in s takimi ljudmi je res težko resno govoriti.
Goljuf inkasant. Inkasant tvrdke Rovelli v Trstu M. Oskar je dvignil pred nekaj dnevi pri tvrdki Angeli v Trstu sponarejenim računom 1996 K 50 v in pobegnil. Včeraj pa se je mož vrnil zopet v Trst, kjer so ga aretirali.
Samomor mornarjev. V Pulju je
skočil v morje s torpednega čolna št. 36 mornar Masanič. Njegovo truplo so potegnili drugi dan iz vode. Isto jutro ob 7. pa se je ustrelil na štacijskem parniku »Mars« 221etni mornar Nikolaj Zaje.
Predrzen tat uhanov za 2000 K aretiran. Pred nekaj dnevi smo poročali, na kako rafiniran in predrzen način je ogoljufal neki neznanec zakonska Špeličeva v Trstu za uhane, vredne 2000 K, katere sta hotela zakonska prodati. Bralci se gotovo še spominjajo predrzne goljufije v čakalnici ravnatelja parobrodne družbe Avstro - Američana. Policija je tatu zasledovala na podlagi opisa, katerega sta dala o tatu oškodovanca. In res se je posrečilo dvema policijskima agentoma, da sta našla podobnega človeka v hotelu »Mon-cenisio«, kjer je stanoval pod imenom Emil Visintini. Ta Visintini pa ni nihče drugi kot znani bivši komisar Avstro - Američane Andrej Čoke 1 j, ki je bil udeležen tudi pri velikih goljufijah v škodo Avstro-Američane, o katerih goljufijah se je obravnavalo pred tržaško poroto. Ko so moža pripeljali na policijo, je ta takoj priznal svojo predrzno goljufijo.
Strašen čin matere v mesečno-sti. Inkasant tvrdke Singer v Trstu Felit Beleli se je pred 41/? leti oženil in živel v lepi harmoniji s svojo ženo. Imela sta 4 in polmeseca starega sinčka, katerega je posebno mati strastno ljubila. V petek ponoči, zjutraj okoli 3. ure pokliče žena svojega moža. Ko se je mož predramil je zagledal strašen prizor. Ob postelji otroka je stala njegova žena bleda in z izbuljenimi očmi gledala, na posteljo. V eni roki je držala krvavo britev, z drugo pa je kazala na posteljo, kjer je ležal otrok v mlaki krvi s skoro popolnoma odrezano glavo. Ko je mož skočil po konci je žena za-ječala: »Otrok je bolan« in se sesedla na tla. Ko je poklical mož sosede in zdravnika je padla žena v popolno nezavest. Odpeljali so jo v bolnišnico. 2ena, ki je stara šele 24 let je trpela v svoji mladosti na mesecnosti. Pri porodu je bila v silni nevarnosti. Zdravnik je rekel, da je treba žrtvovati otrGka, da reši mater. Toda ona je zahtevala operacijo in jo tudi srečno prestala in s tem rešila otroka. Gotovo je, da je to močno vplivalo na njo in oglasila se je stara bolezen* ki je postala ravno vsled prevelike ljubezni do otroka usodna za otroka. Gotovo je tudi, da če se žena prebudi in ko zve, kaj je storila v svoji zmedenosti, da bo vsled žalosti njeno duševno stanje toliko trpelo, da je malo upanja, da bi še popolnoma okrevala.
„Sava" društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov na Dunaju.
II.        • i
Desetletnica ustanovitve dunajske »Save« je obenem deset! nic# velikega raa&ola v slovenskem
klerikalnem dijaštvu; radi tega le potrebno, da se o tem — po preteku desetih let menda  sine ira et studio
— spregovori beseda tudi od naše strani. Razkol bil je tedaj neobhodno potreben: izviral je iz duha in razpoloženja Časa in iz značajev ter nazorov voditeljev obeh struj. Na eni strani večja dovzetnost za ideje, ki so bile tedaj moderne, močno narodno čutenje in iskrena želja po izhodu iz desolatnih političnih razmer v domovini; na drugi strani odločno, ne-omajljivo prepričanje in krepek čut potrebe, hoditi isto pot dalje, bodisi da se je dosedaj izkazala za neplodno: to dvoje karakterizira tedanje naziranje narodno-radikalne, oziroma svobodomiselne dijaške struje. Naša struja bila je torej v gotovem oziru konservativna — kar se ji je tedaj mnogo predbacivalo —, ker je ostala v bistvu na prejšnjem stališču; obenem bila je pa v daljšem pomenu gotovo radikalnejša, ker je šla v svojem svetovnem prepričanju odločneje na levico  kot — takratna
— narodno-radikalna struja. Črtanje besede »svoboda« iz gesla »Slovenije« — za novo geslo izbralo se je; »Iz naroda za narod« — napadi na neklerikalne vodilne osebnosti v domovini ravno tako kot na klerikalne in mnogo drugih znakov opravičilo je tedaj sum, da nova struja na vprašanje svobodomiselnega svetovnega naziranja ne bo polagala te važnosti, ki se je zdela ustanoviteljem »Save« neobhodno potrebna. Vsled tega jim v reformirani »Sloveniji« ri bilo več mesta.
Narodno-radikalno gibanje razvijalo se je med tem neprestano — včasih med hudimi krizami — dalje; prešlo je rano od svojega začetnega absolutnega« nacijonalizma. iz katerega stališča je tudi vzeto ime narodno- radikalno, preko Masarv-kovega realizma do onih nazorov, ki danes tam prevladujejo in ki so vsakomur znani, kdor zasleduje naše dijaško gibanje. Mi smo medtem ostali na svojem stališču, ki je z besedo • svobodomiselni« v naslovu društva boljše in krajše označeno, kakor z dolgimi programatičnimi izvajanji, in ne da se tajiti, da se nam je narodni radiKalizem približal. Nasprotstva so se ublažila, ostalo je le še deloma obojestransko neumevanje.
»Slovenija« in »Sava< sta na Dunaju po nekaterih brezpomembnih konfliktih v prvih letih hodile vedno paralelno pot; bilo je mnogo važnih vprašanj, v katerih je bilo sodelovanje obeh društev mogoče, da naravnost potrebno. V vseh narodnih vprašanjih, predvsem nastopali smo lahko skupno, in ker se je narodno-radikalna struja približala našemu kulturnemu vzoru svobodomiselnosti, odpira se za bodočnost tudi tu široko polje, ki je lahko in z uspehom skupno obdelujemo.
Mnogo neumevanja vlada pa v Jomovini in tudi med srednješolskim dijaštvom o našem stališču v dvoboi-nem vprašanju; to vprašanje, samo na sebi malenkostno, ]e v nemških visokošolskih mestih važno dijaško stanovsko vprašanje radi duha velikega dela nemškega dijaštva. Še enkrat bodi na tem mestu na vsa usta povedano, da dunajska »Sava« ni in ni nikdar bila sabljaško društvo, da ne stoji in ni nikdar stala na takozva-nem »stališču absolutne satisfakcije«. >Sava<' stoji v tem vprašanju na ( Jločno svobodomiselnem, res tolerantnem stališču: ona prepušča vsakemu članu, da se po svoji vesti, po svojih nazorih, po svojem naziranju o časti svobodno odloči za ali proti. Nikdar se ni v »Savi« zahtevalo od članov, da bi stali na stališču brezpogojne satisfakcije, in dalo bi se trditi - mrotovljcnie je seveda danes nemogoče — da je večino večina »Sa-vanov« stala za svojo osebo na proti-dvobojnem stališču.
Moderna doba je doba diferencijacije, in daleč proč so časi, ko je bil
— ali bo — en hlev in en pastir. Dijaško društvo med Slovenci nima danes več namena, da bi združilo kolikor mogoče vse sonarodnjake v sebi: ono je zmožno za življenje in procvit le, če združi četudi majhno levilo resničnih somišljenikov, ki stoje v vseh važnih narodnih in kulturnih vprašanjih — o gospodarskih je teško govoriti — na istem stališču. Slovensko svobodomiselno di-jaštvo je potrebovalo svoje lastno ognjišče in ga je tudi dobilo v »Sa-vi«; kako se potem široke mase na-~odno-radikalnega dijaštva v svojih društvih notranje dalje razvijajo, se nas neposredno ne tiče. Vedno pa živimo v zavesti, da bodo vsaj vsa važna narodna vprašanja našla nas in narodno-radikalno dijaštvo v resnem obojestranskem sporazumu.
Ce bi se hotelo na kratko karakterizirati še danes obstojajoči bistveni razloček med narodno-radikalno strujo in »Savo« v nazorih o vzgoji obema pripadajočega dijaškega naraščaja, reklo bi se menda lahko, da polaga narodno-radikalna struja največjo važnost na vzgojo umstvenih
zmožnosti svojih članov. »Sava« pa na vzgojo odločnega značaja. Če bosta torej obe struji dal«' narodu vestnih narodnih delavcev m neupogljivih bojevnikov za svoje prepričanje, imel bo naš narod največjo korist od razkola pred desetimi leti.
III.
Kronika delovanja društva »Save« v teh desetih letih, ki so zdaj pretekla, bila bi predolga in utrudljiva tudi za pridnega in zainteresiranega čitatelja; omejiti se hočemo torej samo na kratko in kurzorično revijo važnejših dogodkov, nastopa društva o splošno zanimivih prilikah in glavnih potez njegovega delovanja.
Število društvenih članov ni skoro nikdar prekoračilo petdeseto-rice, padlo je pa neznatno pod tride-setorico le v dveh poletnih tečajih, ko so itak vsa društva slabo obiskana.
Društveni predsedniki te desetletne dobe so bili: I. (letni) tečaj 1903
— III. (letni) tečaj 1904 med. Gabr. Hočevar;   IV. (zimski) tečaj 1904/5
— 12. maja 1905 v V. (letnem) tečaju 1905 phil. Sever; od 12. maja 1905 v V. (letnem) tečaju 1905 do konca tega tečaja phil. Svetlin; VI. (zimski) tečaj 1905/6 iur. Fran Ros; VII. (letni) tečaj 1906 phil. Evgen Vavken; VIII. (zimki) tečaj 1906/7 — IX. (letni) tečaj 1907 med. Klun; X. (zimski) tečaj 1907/8 iur. Mate Suhač; XI. (letni) tečaj 190S — XII. (zimski) tečaj 1908/9 iur. Ciril Pavlin; XIII. (letni) tečaj 1909 do 19. maja 1909 iur. dr. phil. Hacin,, od tedaj do konca tečaja iur. Mile Jenko; XIV. (zimski) tečaj   1909/10 —   XV. (letni) tečaj
1910 iur. Ciril Pavlin; XVI. (zimski) tečaj   1910/11 — XVII. (letni) tečaj
1911 forest. Lapajne; XVIII. (zimski) tečaj   1911/12 — XIX. (letni) tečaj
1912 techn. Urbančič:   XX. (zimski) tečaj 1912/13 forest. Lapajne.
V slovenskem vseuči!;škem vprašanju, ki je obenem narodno in dijaško stanovsko vprašanje, nastopala je »Sava« vedno v stiku z »Slovenijo«. Priredilo se Je tekom njenega obstanka več shodov, kjer so govorniki iz obeh društev zahtevali odločno slovensko vseučilišče; nekaterih teh shodov udeležili so se tudi različni slovenski in slovanski poslanci. Leta 1909, ko je vsled bližajoče se rešitve italijanske pravne fakultete postalo vprašanje pereče, izvolil se je iz srede obeh društev stalen »vseučiliški odbor«, ki mu je bil predsednik »Slovenijan« med. Mirko Černič. Ta odbor je med drugim izdal tudi poljudno brošuro o tem vprašanju iz peresa njegovega predsednika, ki je pa bila zaplenjena in jo je moral posl. dr. Ravnihar imuni-zirati. Na eni strani radi odklanjajo-čega stališča vlade in veČine slovenske državnozborske delegacije (poslancev slovenske ljudske stranke), na drugi strani pa tudi radi med dijaštvom oujno rastoče brezbrižnosti in indiference, moral se je odbor raz-iti, ne da bi zaznamoval kak pozitiven uspeh.
Na drugem narodnem polju steklo si je društvo »Sava« velike zasluge: odprlo je družbi sv. Cirila in Metoda nov vir dohodkov z upeljavo »legitimacijskega listka«. Ideja je jako enostavna: vsako društvo ima interes na tem, da se njega član o danem trenotku lahko legitimira kot član, in to se izvrši na podlagi listka, ki vsebuje vse potrebne podatke. Če se potem ta listek zaračuni z 20 v, ki pripadejo — po odštetju lastnih stroškov za tisk itd. — družbi sv. Cirila in Metoda, ne obteži to člana, vendar se pa nabere sčasoma lep znesek za narodne namene.
Na VI. rednem občnem zboru V. tečaja dne 1. julija 1905 sprejelo je društvo na predlog phil. Evgena Vavkena in phil. Gv. Sajovica izdajanje legitimacijskega listka v svoje roke; konstituiral se je v to svrho poseben odsek, ki obstoja še danes. Kljub temu, da še mnoga društva navzlic agitaciji po časopisju še ne poznajo te uvedbe in da je — posebno začetkoma — hitrejšemu razpečava-nju precej škodovalo intransigentno stališče »Save« v kulturnih vprašanjih, zamoglo je društvo vendar dosedaj izročiti družbi sv. Cirila in Metoda 1400 K kot čisti uspeh te svoje ideje.
V ostalih zunanjih zadevah stalo je društvo v kolikor mogoče dobrih stikih s slovanskimi dijaškimi društvi na Dunaju. Udeležilo se je vsake akcije, ki je imela namen streti strahovlado nemško-radikalnega dijaštva na dunajski univerzi. Ko se je po kravalih v auli v jeseni 1. 1905 ustanovil »Slovanski komite«, kamor naj bi pošiljala vsa slovanska društva svoje zastopnike, poslala jih je tudi »Sava«, dokler ni »komite« po več letnem zborovanju radi svoje nepri kladne sestave zaspal, gotovo ne po krivdi slovenskega dijaštva, ki je kazalo za to tudi kulturno pomembno zbliževanje dunajskih slovanskih akademikov vedno veliko zanimanje.
Leta 1908, ob času Wahrmundo-
ve afere, pristopilo je društvo takrat ad hoc izvoljenemu »Vertrauens-mannerkomitee der freicheitiichen Studentenschaft«, kjer je bilo zbrano razen nemško-radikalnega vse svobodomiselno in napredno dunajsko dijaštvo. *
Leta 1910 pa se je započelo novo gibanje med dijaštvom, izhajajoče iz Ljubljane, ki je merilo na ožjo zvezo društev, ki si stoje po svojih nazorih in tradicijah blizu, to je: ljubljanske in dunajske »Save«, graške&a »Triglava« in praške »Ilirije«. Razen slednjega društva, ki je imelo stvarne pomisleke, stopila so imenovana društva v ožjo zvezo s tem, da so se dne 5. januarja 1911 strnila v skupno »Organizacijo svobodomiselnega na-rodno-naprednega dijaštva.«
Dne 3. marca 1908 priredilo je društvo v proslavo štiristoletnice rojstva Primoža Trubarja literarno-družabni večer, ki je izborno uspel in na katerem so sodelovali dr. Ivan Prijatelj, Ivan Cankar, operni pevec Levar in dr.
Na notranje stavilo si je društvo za nalogo, gojiti pravo prisrčno kolegijalnost med svojimi člani, jim podati družabne in prijateljske opore v tujem in marsikedaj so/iažnem mestu in vzgojiti naraščaj v smislu svojih vzorov za značajne, odločne može, na katere se bo ob usodni uri narod lahko zanašal. Vršila so se v društvu tudi predavanja — zlasti živahno v zimskih tečajih 1. 1906/7 ! t 1909/10 — obdržavali kurzi v italijanščini itd.
Na tako važno vprašanje poboljšanja gmotnega položaja slovenskega dijaštva oziralo se je društvo od prvih početkov dalje z vso resnobo. Skrbelo je po zastopnikih, ki ji je redno pošiljalo k sejam »Slovenskega podpornega društva« na Dunaju, da so podpore dobili le res potrebni dijaki ter da se je pri razdelitvi istih oziralo tudi na slovensko svobodomiselno dijaštvo. Leta 1909 pa je društvo na inicijativo društva »Ilirije« v Pragi jelo proučevati vprašanje dijaške samopomoči, in na občnem zboru dne 4. decembra 1909 predložil je odbor kot sad teh studij občnemu zboru osnutek pravil za »podporni sklad«, ki se je tudi sprejel. V ta podporni sklad se stekalo prispevki kakih priredb, veselic, prostovoljni doneski in dohodki 2 vin. kolka, ki ga je v to svrho založila »Ilirija« in ga daje posameznim društvom za nižjo ceno na razpolago; sklad ima pa namen, da se iz njega dovoljuje potrebnim članom podpora, bodisi kot brezobrestno posojilo, bodisi kako drugače.
S tem kratkim pregledom popolnoma umevno niti od daleč ni izčrpano delovanje društva v dobi 10. let, to je približno dveh akademičnih pr-neracij. Upamo pa, da bo tudi toliko zadostovalo, da prežene mnogobrojne razširjene napačne pojme in predsodke in da stavi našemu občinstvu sliko resnične »Save« pred oči.
»Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov Sava na Dunaju« si je v tem razdobju utrdilo tla, da gleda tudi v sedanjih resnih dnevih brez bojazni v bodočnost in da upa tudi nadalje ravno tako uspešno vršiti težko nalogo, ki si jo je postavilo: vzgajati svojemu narodu smele, odločne, neupogljive značaje, ki mu jih je ravno sedaj treba bolj ko kadarkoli poprej.
Jeseniške novice.
Boj proti alkoholu. Ze več nedelj slišimo v cerkvi razne pastirske liste, ki oznanjujejo boj proti alkoholu. Gotovo lepa in čedna namera, da ne bi bila — hinavska. Gotovo mora vsakdo odobravati, da je počel najvišji cerkveni knez v deželi boj proti alkoholu, kazoč na njegove žalostne posledice. Ali besedam naj slede tudi dejanja. Radovedni smo, kako si škof misli ta boj proti alkoholu, ko pa vpeljuje po deželi po svojih duhovnih pomočnikih razna konsumna društva, kjer se potoči in popije več špirita in kjer se pijančuje več kot v vseh drugih gostilnah vojvodinje kranjske! Tako imamo n. pr. pri nas na Jesenicah oziroma na Savi že 10 let obstoječe konsumno društvo. To konsum-no društvo se je do danes celo brez koncesije ves čas pečalo v najvišji meri s točenjem šnopsa in drugimi alkoholnimi ubijalci. Drugje, kje so tako srečni, da imajo katoliške šnop-sarije, tudi ni bolje! — Če hoče tedaj škof svoje besede ugotoviti, Jim dati pravo podlago in jih okoristiti, naj najpreje zapove in zabrani v kon-sumnih društvih točenje žganja in drugih alkoholnih pijač! Garantiramo mu potem, da bodo njegove besede padle na rodovitna tla in rodile stote-ren sad, ker s tem bo rešil delavca zapeljevanja v pijančevanje in pono-čevanje po katoliških konsumih in teatrih! Besedam naj slede dejanja, slep*- Je vse le pesek v oči, vse samo _htimbvr!
I. delavsko katoliško konsumno društvo, oziroma njega voditelji so morali gotovo delati kisel obraz, ko so brali na črni deski v tovarni razglas, da se bodo odslej dobivala v kasti živila (razen alkoholnih pijač, ki se ne prodajajo) po lastni ceni. Sedaj se gre temu kat. konsumnemu društvu za življenje. Vzdrževala ga bo le še katoliška oštarija!
V plavž'h kranjske industrijske družbe v Skednju so se v soboto 3 fužinski delavci ponesrečili. Pri čiščenju kanala za plin so jih strupeni plim zadušili. Dva sta bila takoj mrtva, enega so rešili in upajo, da ga ohranijo pri življenju. Ponesrečenci niso bili jeseniški, ampak tam pristojni delavci.
Samopriznanje. Ko je pred nedavnim nesla k Skubicu gostilničar-ka in posestnica Tancar spovedni listek, ji imenovani gospod zaukaže, naj malo počaka. Zena, nekdanja Šinkovčeva farovška kuharica, od nog do glave udana duhovnikom in božji volji, je res počakala. Srce ji je utripalo kakor na smrtno uro, kaj ji imajo »prečastiti« povedati. Ko je bilo vse končano, je našla milost v gospodovih očeh, da so jo poklicali »pred se«. Najprvo jo je fajmošter »milostno« ozmerjal radi njenega soproga, ker baje poučuje šolarčke za neko predstavo v svoji gostilni. Na koncu še pristavi: »Vaša gostilna je navaden pajzel, vse noči imate harmoniko itd. Imenitno priznanje! Torej vodja klerikalne stranke na Jesenicah je sam s tem potrdil našo trditev še bolj drastično, da so klerikalne gostilne sami »pajzelni«. Ker je Tan-carjeva gostilna pristno farška oštarija, ker so imeli za časa zadnjih občinskih volitev klerikalci tu svoj agi-tacijski lokal, ker sem zahajajo tudi naši maziljenci božji, nas posebno veseli Skubiceva ta trditev. Tako hodijo naši duhovni v »paizelne«. Bravo! Ali se ne glasi neki slovenski pregovor, da se lepa družba dobi le na lepem prostoru. — Dober tek, Anton Skubic!
Slovensko delavsko pevsko društvo »Sava« ponavlja na dan sv. Treh kraljev popoldne ob 3. v dvorani »Jelen« na Savi igro »Brat Martin« za zunanje goste. Med igro sode-ljuje I. delavski orkester gosp. Mo-dreta. Dvorana je zakurjena.
s
+ Redna seja občinskega sveta ljubljanskega bo v torek, dne 7. januarja 1913, ob 6. zvečer v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrenje zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o dopisu mestnega magistrata glede ustanovnega pisma za ustanovo za obubožane obrtnike; 2. o odloku deželnega odbora glede preda-jalnih prostorov prodajalcev zelja Kačarja in Marenke. IV. Finančnega odseka poročilo o dopisu c. kr. priv. Južne železnice glede soudeležbe mestne občine pri letošnji razstavi »Adrija« na Dunaju. V. Stavbnega odseka poročila: 1. o ponudbah za dimnikarska dela v mestnih poslopjih za leta 1913, 1914 in 1915; 2. o dopisu mestnega magistrata glede končne kolavdacije razširjevalnih stavb pri mestni infanterijski vojašnici; 3. o dopisu muzeja »Rudolfinuma« glede prepustitve arheoloških izkopin na mestnem ozemlju; 4. o ponudbi stavbenika F. Sogla glede ureditve ceste v Rožno dolino; 5. o poročilu mestnega stavbnega urada glede razširjanja Streliške ulice ob »Ljudskem domu«; 6. o samostalnem predlogu občinskega svetnika Stauda-cherja glede delnega tlakovanja Gradišča; 7. o samostalnem predlogu občinskega svetnika T. Novaka glede ureditve poti na Rakovo jelšo. VI. Šolskega odseka poročilo glede določitve kuratorija za novo ustanovljeno dnevno zavetišče za dečke v šoli Na prulah. VII. Obrtnega odseka poročilo o razpisu c. kr. deželne vlade glede določitve delavnega časa ter zapiranja prodajalnic v ozemlju mesta Ljubljane. VIII. Odseka za službeno pragmatike poročilo o načrtu nove službene pragmatike za magistratne uradnike. B. Tajne seje: I. Naznanila predsedstva. II. Odobrene zapisnika zadnje seje. III. Personalnega in pravnega odseka poročila: 1. o prošnjah za razpisano službo mestnega arhivarja; 2. o prošnji nekega začasnega mestnega uslužbenca za adjutum. IV. Direktorija mestne zastavljalnice poročilo o prošnjah za razpisano službo cenilca dragocenosti m efektov pri mestni zastavljalnici. V. Direktorija mestnega užitninskega zakupa poročila: 1. o proračunu mestnega užitninskega zakupa za leto 1913; 2. o samostalnem predlogu obč. svet. dr. Zajca glede starostnega zavarovanja uslužbencev mestnega užitninskega zakupa; 3. o prošnji nekega uslužbenca za starostno preskrbo. VI. Obrtnega odseka poročila o raznih prošnjah za obrtne koncesije.
r-f Sodba o balkanskih narodih.
Včerajšnja »Die Zeit« piše: »Vojaška in politična Evropa se je do zadnjega trenotka upirala domnevanju, da bi male balkanske države mogle brez tuje pomoči započeti vojno proti Turčiji. Ker se je vrhu tega tudi splošno utrdilo prepričanje, da je ruski orjak brez vsake vojaške moči, in ker se je smatralo za popolnoma izključeno, da bi kakšna druga velesila balkanske narode bodrila na vojno, je splošno prevladovalo uvere-nje, da bo prav lahko mogoče teritorijalni status quo na Balkanu vzdrževati brez posebnega truda še za dlje časa. Nato pa so prišla velika presenečenja. Male balkanske državice, ki so jih doslej   smatrali kot qtiantite negligeable, so naenkrat nastopile z nepričakovano energijo; pokazale so neverjetno samozatajeva-nje s tem,  da so potisnile v ozadje vse stare rivalnosti in spore ter se sporazumele k skupnemu postopanju. In sicer brez   pomoči in bodrila od zunaj: Rusi niso bili nič manj presenečeni kakor vsi drugi.   Potem pa vojaško tako visoko cenjena Turčija, katere notranja gniloba in dekadenca je ostala velika   tajnost za vse, razen za njene male sosede, ki so po dolgoletnih naporih in po vztrajnem delu odkrili do najneznatnejše podrobnosti vse njene slabosti in napake. Celo vojaški strokovnjaki so se v svoji, ponajveč pač površni sodbi o notranji vrednosti vojujočih se armad   močno   motili.   Ne   glede na to, da se je splošno precenjeval vpliv nemških inštruktorjev na velike mase turške armade, so mnegi bili prepričani, da nadkriljujejo višji turški generali balkanske generale ravno v vodstvu velikih vojaških mas, ker so prav Turki imeli priliko, prisostvovati velikim vojaškim vajam v inozemstvu, dočim so Balkanci k večjemu imeli divizijske manevre, a še te ne vsako leto. Nadalje: Bolgarski vojaški poveljniki so skoraj brez izjeme dobili svojo vojaško vzgojo v Rusiji. Ker pa se Rusi v vojni z Japonci niso izkazali kot veliki vojskovodje, se je splošno domnevalo, da se tudi nlihovi učenci ne bodo posebno odlikovali. Toda to so bile napačne sodbe, kakor vse druge .. .«
+ Zasluga dr. Ivana Šusteršiča. Dr. Ivan Šusteršič ima že toliko zaslug, da bi pomenjalo vodo nositi v Gradaščico, ako bi hoteli vse te njegove »zasluge« naštevati. Prosimo vas, kaj vse je že dandanes dr. Šu-steršičeva »zasluga«: ako napravi korak, ako zamahne z roko, da, ako kihne malo krepkeje kakor sicer, vse to se že prišteva med njegove »velike zasluge«. Med Šusteršičeve častilce in oboževatelje spada tudi hrvaško-klerikalno glasilo »Hrvatska«. Ta list je iztaknil novo Šusteršičevo »zaslugo«. Piše namreč: »Dr. Šusteršič se je pokazal tudi v zadnjem času, da je dorasel gospodom Čehom, Poljakom in njihovim zaveznikom na jugu, dokazal je, da more hrvaško-slo-venski klub brez njih m proti njim voditi borbo za svojo pravično stvar, in ji izvojevati — zmago. In to jih peče, zato se zgražajo. Ko se Čehi prepričajo, da smo mi na jugu faktor, s katerim je treba računati kot z enako močnim Činiteljem, šele takrat bo prišlo do uvaževanja medsebojne moči, medsebojnih pravic in interesov, šele takrat bo mogoče zbližanje. Hrvati in Slovenci ne bodo več v poslanski zbornici štafaža češke gospode, a to je neminljiva — zasluga dr. Ivana Šusteršiča.« Torej nova dr. Šusterši-čeva zasluga — da slovenski in hrvaški klerikalci niso več štafaža Čehov! Da,nečejo biti štafaža ne Čehov ne Poljakov, ne njihovih — zaveznikov na jugu, pač pa so v vsi svoji pasji ponižnosti, poslušnosti in pokorščini šlapce njegove velemožnost* gosp. dr. Šusteršiča!
+ Za Albance milijarde, a za kulturne potrebe doma? Ako zahtevamo pri nas v Avstriji kako potrebno novo šolo ali kakšno drugo nujno potrebno kulturno napravo, vselej dobimo za odgovor, da država sicer priznava potrebo dotične naprave, vendar pa obžaluje, da one naprave ne more oživotvoriti, ker baje nima denarja. Tako se glase leto za letom stereotipni odgovori avstrijske vlade na. vsako našo kulturno zahtevo. Lani pa so si izmislile brihtne in modre glavice naših diplomatov, da bi bilo na Balkanu preža-lostno in preenolično, ako bi tamkaj zavladal mir in red. Zato hočejo izvaliti veliko Albanijo, ne morda iz navdušenja za veliko idejo svobode in narodne samoodločbe, marveč zgolj iz zelene zavisti, da bi se okrepila in res osvobodila vseh nepoklicanih vplivov mala sosednja državica, ki nima drugega greha na sebi, kakor ta, da je slovanska, da je jugoslovanska. Zato v boj za veliko Albanijo, četudi to stare milijarde! Pa te milijarde bo glačal pohlevni avstrijski davkoplačevalec, ki bo seveda vesel, da sme izkrvaveti za — veliko Albanijo, samo da prepreči, da bi se sosednja Srbija povečala za kakih 300.000 duš! Ta državica je namreč za SOmilijonsko avstro - ogrsko
Mili Mil HIMrMl
države življenjska nevarnost, ta nevarnost pa Je seveda takoj odstranjena, če bo Srbija v bodoče štela mesto 5 milijonov, samo — 4 milftone in 700.000 prebivalcev. To je kakor na dlani in tepec tisti, ki bi tega ne verjel! Zato ven milijone in milijarde iz blagajen za ta naš vzvišeni, naš življenjski cilj! Kaj naše kulturne potrebe, kaj gospodarski razvoj in napredek, kaj ljudsko blagostanje, k vragu z vsem tem, za to nimamo denarja, za nas je bolj pereče, bolj nujno in bolj važno vprašanje, ako dobi ljubljena in oboževana domovina Skipe-tarjev Peć in Janino, Prizren in Bi-tolj! Zato živela Velika Albanija, ta zenica našega očesa, ta naša golobica, ta izvor vseh naših nad in vsega našega hrepenenja in koprnenja, četudi pri tem vzame vse avstrijske davkoplačevalce sam vrag!
+ Žrtev klerikalne strahovlade — samomor preganjanega učitelja. V Matenji vasi na Notranjskem se je včeraj, v petek, ob 9. dopoldne ustrelil ondotni učitelj Vinko Brus. Šel je v smrt kot žrtev klerikalne strahovlade na Kranjskem. Vinko Brus je bil star 27 let in je služil kot učitelj sedmo leto. Bil je živahen in simpatičen mlad mož, ki so ga vsi radi imeli, a živel je v skrajni bedi. Mizerna plača ga je zakopala v dolgove, iz katerih si ni znal pomagati. Večkrat je mislil, da zapusti učiteljski stan in si poišče kako drugo službo, s plačo, vredno človeka, poskušal je to tudi, a sreča mu ni bila naklonjena. Stradal je dalje in si pomagal z dolgovi,kakor je vedel in znal. Po mišljenju je bil naprednjak, a sc političnih bojev ni nič udeleževal. Samo enkrat je zaklical par nedolžnih besed. Bilo je to na nekem shodu, ki ga je priredil dr. Pegan. Brus se je tega shoda udeležil in ko je dr. Pegan na tisti surovi način, ki ie njemu lasten, očital naprednim učiteljem, da iščejo postranske zaslužke, je Brus zaklical: »ker nas preslabo plačate.« — Dr. Pegan je takrat odgovoril: »Še tega niste vredni.« A ni mu zadostovalo, da je Brusa tako rovtarsko nahrulil — tudi v Črne bukve je dal zapisati Brusa. V zadnjem času so postale Brusove denarne stiske posebno hude. Zadnje njegovo upanje je bilo, da dobi draginjsko doklado. Že par tednov ie govoril, da si bo pomagal, če dobi to borno draginjsko doklado, drugače "»a da mu ne bo več živeti. Dokla-de pa ni dooil. Ves okraj je vedel, da ie li>rus eden najbolj potrebnih učite-v, a doVim so dobile te doklade klerikalne kreature, ki imajo hiše in premoženje, je ta revež ni dobil. Brusa je ta vnebovpijoča krivica strahovito potrla, zadnji čas je bil Kar izgubljen, in včeraj je naredil iec vsi bedi in vsemu preganjanju in si je pognal kroglo v srce.
+ Klerikalen kandidat za gorenjska mesta. Iz Kamnika nam podajo: Komaj se je razglasil termin i volitev deželnega poslanca go-renjskih mest Kamnik - Tržič - Radovljica, se že govori o klerikalnih k indidatih. Kot prvi se je menda priglasil deželnosodni svetnik Fr. R e-kr a 11 y iz Radovljice. Koliko je resnice na tem, ne vemo. beležimo to le kot vestni kronisti.
+ Zopet velikanska blamaža nemškega časopisja. Pred par dnevi ie silno razburilo javno mnenje po-:lo drugega kavasa konzulata v Prizrenu o usodi konzula Prochaske, ki je je priobčila »Frankfurter Zei-tung«, ki je je seveda vsa hjskujoča nemška žurnalistika z največjo slastjo ponatisnila. Merodajni krogi so seveda to vsaj v bistvu dementirali. Najlepše in najznačilnejše za poroče-valca omenjenega nemškega lista pa je dejstvo, da sploh ne eksistira ka-v j . z imenom Issa H~num Ali, ker je to ime žensko. Hanum pomenja namreč turško ženo.
+ Politična društva imajo do 10. K m. predložiti mestnemu magistratu poimenski seznam svojih članov. Vsaka zakasnitev je kazniva.
— Jubilej odličnega slovanskega žurnalista. Ob novem letu je poteklo 30 let, odkar zastopa cesarski svetnik Josip Penižek kot urednik »Na-rodniefa Listu«, ta odličen slovanski dnevnik na Dunaju. S početka so-trudnik znamenitega političnega žur-nalista Gustava Eima, vodi že dolga
informačno in poročevalsko slu-
Nvojega lista. Njegovo publici-Mično delovanje je nerazločljivo združeno s tokom in napredkom češke politike, globoko poznanje zgodovinske strukture naše države, rtz ume van je njenih razvojnih sil, sijajno izurjeno žurnalistično pero, katerega vodi bistroumna in originalna dikcija. Karakterizujejo tega odličnega slovanskega časnikarja. Zlasti parlament je njegova domačija, nje-simpatična in vseskozi originalna osebnost mu je pridobila ne le spoštovanje ožjih tovarišev, katerim Je v mnogem oziru učitelj in vzgled neumornega, svojih velikih dolžnosti se zavedajočega strokovnjaka, temveč tudi prijatelje in častilce na vseh straneh visokih zbornic, pri vseh strankah, pri prijateljih in nasprotni-
kih. Cesarski svetnik Penižek Je danes eden najvplivnejših žurnalistov dunajskega parlamenta, kojega vsestranske zveze, poznanje političnih vprašanj in dogodkov so za redakcijo, kateri pripada, dragocene vrednosti. Nemalo po zaslugi cesarskega svetnika sc postali »Nar. Listy« eden izmed najboljše informiranih in najvplivnejših listov v Avstriji. Jubilar v težavah in enoličnostih svojega poklica ni zakrknil. Vsekakor si je ohranil živo zanimanje tudi za vprašanja, ki leže precej v stran od njegovega poklica. Posebno globoko se je cesarski svetnik Penižek bavil s slovensko lepo literaturo, in njemu je prištevati zaslugo, da je podal Čehom lep in dovršen prevod našega Prešerna. Njegovi stiki s slovenskim javnim življenjem so bili tudi sicer vedno živahni in ozki. Cesarski svetnik Penižek je bil, dokler nismo ustanovili na Dunaju lastno zastopništvo, dolga leta korespondent našega lista in še danes ceni naše dunajsko uredništvo izvrstnega moža kot iskrenega prijatelja slovenskega naprednega tiska. Uredništvo »Slov. Naroda« se pridružuje Častilcem gospoda cesarskega svetnika ter mu iskreno kliče: »Na mnogaja ljeta!«
— Položaj slovenskih podpornih društev na visokih šolah. Naša podporna društva so sklenila račune za preteklo leto, razposlala so te račune tistim, oa katerih pričakujejo denarnih prispevkov. Zadnje dneve minolega leta dobili smo tiskana poročila iz Gradca, z Dunaja in iz Prage. Pregledal sem vsa troja poročila natanko. Hočem tu kratko omeniti one točke, katere sem našel povsod: 1. Potrebe slovenskih podpornih društev rastejo, v isti razmeri s potrebami pa ne rastejo prispevki. 2. Da je najti med podporniki prav malo takih, kateri so dolžniki podpornih društev, ker so za časa studij dobivali podpore, brez katerih bi studij niti končati ne mogli. — Ti dolžniki, kateri so danes že v službi, in imajo primerne dohodke, so v prvi ViSti dolžni vračati prejete podpore, oi morali biti vsi med udi podpornih društev. S tem bi storili le svojo dolžnost! Podporna društva pa bi dobila več sredstev, bi ne bila vedno v zadregah in denarnih stiskah. Ker se dolžniki podpornih društev ne zavedajo svojih dolžnosti, je treba, da jih podporna društva po svojih odborih energično opominjajo, kjer tudi to ne izda. naj se pa pustijo vsi oziri v stran. Revnih slovenskih dijakov je vedno dovolj na visokih šolah, ti so potrebni podpore. Od kod pa se naj dobi denar? Po mestih in trgih se pri nabiranju prispevkov največ doseže, ako prevzame to nalogo kak dijak. Posel ni prijeten, pa nekdo ga mora opraviti. — Na P t u -ji, dne 3. januarja 1913. Dr. Jurte 1 a.
— Odbor Rdečega križa balkanskih držav je v svoji včerajšnji seji sklenil, da se razide, ker je svoje delo končal. Odborove posle bo do končne ureditve vodilo predsedstvo. Za preglednike računov sta bila izbrana izven odbora stoječa gospoda Viktor Rohrmann in Ivan P f i -b i I. Čim ta gospoda končata svoj posel, bo odbor položil javen račun o svojem delovanju.
— Darovi za novo leto. G. dr. Alojzij L a v š, ravnatelj podružnice Ljubljanske kreditne banke v Splitu, je daroval knjižnici gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj 10 K, za Narodni sklad 10 K in za »Sokolski dom« »Sokola II.« tudi 10 K. Vrlemu narodnjaku, ki tudi izven slovenskih mej ne pozabi narodnih potreb v domovini, iskrena zahvala in krepek na zdar!
— Darovi za Dizabetino otroško bolnišnico. Društvo za vzdrževanje Elizabetine otroške bolnišnice v Ljubljani je po c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju kot uspeh dosedanjega nabiranja prejelo znesek 77 K 90 v in sicer: Zbirko županstva v Žmincu 20 K, dar gospoda župnika Potokarja v Tržiču 10 K, dar gospoda župnika prof. dr. Marinka v Mavčičah 15 K, zbirka županstva v 2ab-nici 9 K 40 v, županstva v Stari Loki 23 K 50 v. Vsem plemenitim darovalcem bodi izrečena najiskrenejša zahvala!
— Umrl je v četrtek, dne 2. t. m. v Ljubljani gosp. Artur baron W o 1 -kensperg, grajščak na Puštalu pri Škofji Loki. Pogreb bo jutri v nedeljo v Stari Loki. Pokojnik se je šele pred nekaj tedni poročil.
— Konkurenca prisilne delavnice. Obrtniki na Viču in v okolici tožijo, da nimajo zaslužka. Zlasti se v tem oziru pritožujejo čevljarji, ^kljub temu pa je županstvo oddalo napravo čevljev za uboge otrok^ — prisilni delavnici. To ni prav in poskrbeti bo treba, da prisilne delavnice vsaj v teh težkih časih ne bodo delale konkurence revnim obrtnikom.
— Iz Simon Gregorčičeve lavne ljudske knjižnice v LJubljani se le v letu 1912. izposodilo 19.329 knjig 8322 obiskovalcem. Knjižnica je od svoje ustanovitve v letu 1907 do danes iz-
posodila 97.480 knjig, Knjig pa Iteie knjižnica 5150. Tekom leta 1912. je knjižnici priraslo 1331 knjig in sicer
Cotom nakupa 786 in podarjenih Je ilo 545 knjig. Darovatelji so večinoma iz stanov, kateri niso ravno preveč flnancilelno podprti, a vedo ceniti pomen knjižnic, dočim ni nikogar iz onih petičnih krogov. Vsem velikodušnim darovalcem bodi izrečena Iskrena zahvala in naj ostanejo še v bodoče naklonjeni kulturni stvari.
— Za knjižnico gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj je daroval gosp. Rudolf Va-s i č, trgovski sotrudnik veliko zbirko prav lepih knjig; gosp. Viktor Zajec, črkostavec, pa eno knjigo. Obema plemenitfma darovateljema iskrena zahvala za njiju požrtvovalnost.
— Nova telefonska zveza. Z 28.
decembrom 1912 uvedel se je telefonski promet med Ljubljano in Kis-martonom. Govorilna pristojbina za navaden triminuten pogovor znaša 4 krone.
Iz Novega Vodmata se nam piše: »Sokol« in Ciril - Metodova podružnica prirejata zadnje čase skupno veselice. Če gre tako laglje in več nese, bo vsem prav. Veselice se zadnji čas prirejajo pri Antonu Pečarju v Novem Vodmatu. To pa marsikateremu naprednjaku ni prav. Pečar je namreč strasten klerikalec in Oražmov agitator, in zato so naprednjak! nezadovoljni, da se veselice naših društev prirejajo tam. Nismo tega povedali pred veselico, ki je bila te dni, ker želimo rečenima društvoma vse dobro, povemo pa to zdaj, da se bosta društvi pri morebitnih novih veselicah na to ozirali, ker je v Mostah dovolj naprednih gosti-len.
Pretep med polnočnicami. Na Homcu pri Kamniku je silno pobožna mladina, saj so vsi fantje in dekleta v Marijini družbi. Toda to fantov Čisto nič ne zavira, da bi se cele noči ne klatili in potepali okrog ter lazili od okna do okna. Tudi stepo se radi, ako se le morejo. Tako so se na sveti večer prav pošteno stepli celo med polnočnicami. To je vzgledna katoliška mladina.
Iz Borovnice. Pri nas v kurilnici se dogajajo prav lepe stvari odkar smo dobili strojnega namestnika Franca Slanovca. Najbolj se počuti, če more vpiti »Heil und Sieg«, kar je njegov običajni pozdrav. Delavec mu je pa trn v peti in s kurjači postopa tako, da hoče svojo kulturo pokazati že s tem, da maže kurjače z žlindro po obrazu. Ko se inu je nekoč postavil kurjač K. po robu zaradi take neotesanosti, mu je z žlindro pomazal obleko. Toda tudi druge grehe ima Slanovc na svoji grbi. To pot se je znesel nad štiriletnim otrokom, ki je prinesel v hišo mleko in ker vrat za seboj ni mogel zapreti, ga je začel Slanovec zmerjati iz svojega stanovanja tako, da je bil otrok ves zbegan, vsled česar je otrokova mati začela izpraševati, kaj je otrok storil. Slanovec pa ji je zagrozil, da jo zadavi, če ni takoj tiha. Če bi to tudi ne imelo nobenih posledic za otroka, je vendar Slanovec s tem pokazal svojo oliko. Njegovo postopanje s kurjači pa zahteva vsekakor pozornost. Če s svojim postopanjem v kratkem ne preneha, bodo kurjači prisiljeni napraviti potrebne korake, Če nočeta nadzornik Grudner in nadzornik Riedl napraviti takemu postopanju konca. Splošno ogorčenje vlada zlasti zaradi tega, ker postopa tako človek, ki ima toliko masla na glavi. Upamo, da bo ta opomin pomagal, ker smo v nasprotnem slučaju primorani objaviti brez pardona ves njegov register grehov na mero-dajnem mestu. Treba bo, da mu stopi južnoželezniška uprava že enkrat na prste in naj imata z nadzornikom Riedlom v Ljubljani še tolikokrat av-dijence in razgovore. Splošno se sodi, da bi bilo bolje takemu človeku, kadar pride denuncirat, pokazati vrata, kar bi bilo tudi v prid službi. V nasprotnem slučaju bi bili primorani govoriti o stvareh, v katere bi končno morala poseči tudi sodnija in bi marikaj ne bilo po volji g. Grun-dnerju,kt sedaj tega človeka podpira. Opozarjamo tedaj Slanovca še enkrat, da nas prostovoljno reši svoje osebe ter poživljamo južnoželezni-ško upravo, da naj skrbi za to, da ne bo nadaljnih škandalov. Opozarjamo tudi na odstavek 52. službenega reda. Če pa bi te še dosti blagohotne besede ne izdale, smo seveda prisiljeni napeti druge strune.
Pet dni zaradi vode. Gostilničar Franc Drenik v Prečini ima ob izviru potoka enakega imena blizo starinskega gradu Lukna, svoj mlin in žago. Podjetje ima v najemu. Nekega dne pa je mlinar pozabil odpreti zatvornice tata, tako, da je voda navzgor nekoliko zaostajala. To Je opazil posestnik prvega mlina in električne naprave ob izviru Prečne. Mož. ki ima sicer toliko dela, da pusti svoje stavbe se podirati, to pot ni imel nujnejšega opravila, šel ie in to malenkost ovadil na politično oblast. Tu pa za vsake malenkost sploh že
ne poznajo več druge kazni, nego arest, in so za to, ker Je najemnik to nerodnost napravil, obsodili lastnika podjetja na pet dni zapora. (Kakor znano, ima gosp. Drenik posebnega prijatelja pri politični oblasti v Novem mestu.) Dreniku se je ta kazen vendar malo prehuda zdela; pritožil se je na visoko deželno vlado. Te dni mu je visoka deželna vlada dala vedeti, da mu je kazen »milostnim potom«  spremenila v primerno globo.
Kdo je komu nasedel? V številki 288. »Slov. Naroda« smo poročali popolnoma po resnici o ženitovanjskem potovanju nekega novomeškega dijaka, ki ga pa nismo hoteli imenovati z imenom, ker mu nismo hoteli škoditi in ga raztrobiti v svet, učiteljski zbor pa je o tem itak že vedel. Kakor smo pričakovali, tako se je zgodilo. Oglasil se je zaščitnik de-vičarjev, dr. Ažman v »Slovencu« z dne 20. decembra I. L, št. 293, in je prekosil samega sebe v neresničnem in zavitem poročanju. Najprej pa je lopnil s konjskim kopitom po poročevalcu, trdeč, da je »Slovenski Narod« že večkrat nasedel temu dopisniku. Očividno je nameraval doseči, da bi se ne sprejemali več dopisi tega dopisnika. Toda dr. Ažman je sam grozovito nasedel. Mi smo trdili, da dijak V. še ni najhujši in da je eden še hujši. Imenovali nismo nobenega imena tudi z začetno črko ne. In vendar pravi dr. Ažman: V veliko veselje dopisnikovo bodi povedano, da tudi oni devičar. ki je baje še hujši od tega dijaka, ni v Marijini družbi. — Za boga, dr. Ažman, kako morete trditi, da oni ni devičar in v Marijini družbi, ko ne veste, koga smo imeli v mislih? To kaže, da vi že kar naprej trdite, da ni »devičar«, o vsakem, ki se kaj pregreši, pa vam je na srcu, vi vtajite »devištvo« vsakemu, ki je kaj zagrešil. Če ste ga pa spoznali iz dopisa vendarle, potem je pa res, kar se javno govori o tem dijaku in neki gospe, in potem je res gosp. ravnatelj zaslišal to gospo in da je ta dijak vkljub »natančni« preiskavi še na gimnaziji, govori pri današnjih žalostnih razmerah dovolj jasno za to, da je ta drugi dijak devičar. Sicer pa, kaj se bova prerekala o tem, če je ta ali oni krivec devičar! Objavite imena vseh članov deške Marijaniške kongregacije, pa ne bo nobenega krega in prepira o »devištvu« tega ali onega več. Z V. bi se ne bavili več, če bi ne bilo nujno potrebno postaviti resnicoljubnost vašo in vašega človeka v pravo luč, tako pa smo prisiljeni. Dr. Ažmanov nasvet, naj se prepričamo o tem, če je bil V. devičar ali ne, smo upoštevali, seveda nismo vprašali patra Pavla o tem, marveč V. samega in dijake, in kaj smo zvedeli? Tisto nedeljo, ko je prebil V. prvi del karcer-ja, je hodil s tovariši po trgu in rekel na glas: »Zdaj bom pa izstopil iz Marijine družbe.« To vemo, da gostilničar nima navade objavljati imenika svojih ljubih gostov, kakor vi ne boste objavili imenika svojih ljubih »devičarjev«, toda vi ste prišli enkrat v Jacazovo gostilno in zalotili sami več dijakov, Če se ne motimo, tudi V. samega. Da jih niste denuncirali, bi bilo lepo. če bi se držali tega načela povsod in proti vsem dijakom. Ker letos prav nič ne dvomimo več o vaši resnicoljubnosti — lani smo dvomili o vaši objektivnosti, pa ste rekli, da je ravno to dokaz vaše objektivnosti —, vam tudi ne verjamemo, da je »šprical« V. samo eno mašo, toda nasedli vam ne bomo; povejte vi, kateri dan je »šprical« mašo po vašem, potem bomo pa mi povedali, katere dneve še in bomo to lahko dokazali. Če bo pa to V. prav, je pa drugo vprašanje. Trditev, da hočemo komu uničiti življenje z denun-cijanstvom, odločno zavračamo. Če bi to res bilo, bi davno že spravili pred javnost, da je nek dijak vaše gimnazijske stranke neko šolsko leto padel koncem leta iz nekega predmeta in Je nosil že tri dni spričevalo z dvojko v žepu, pa ste ga vi peljali k ravnatelju, ki mu je »skomandiral« prvi red proti temu, da obljubi, da bo izstopil iz novomeškega gimnazija. Toda mi nočemo nikomur škoditi — le v Avgijev hlev hočemo včasih posvetiti z bengalično lučjo. Vi boste gotovo skušali tudi ta — zelo zanimiv slučaj ali pa vsaj pripadništvo tega dijaka k vaši gimnazijski stranki vtajiti. V tem slučaju bomo pa Še boli zanimive reči poročali. Končno pribijemo: V. Je dobil 16 ur karcerja za ženitovanjsko potovanje, nek drug dijak pa je bil izključen, ker je poslovenil pesem: Salomon der Weise sprach, in je imenoval namesto Salomona Šarabona. Dejanje se manj kaznuje, kakor beseda in vendar pravi pregovor: beseda ni konj. Končno vam želi, gosp. Ažman, pri zavijanju več sreče v novem letu resnični
MladlnoIJub. Črnomaljski fantje prirede letos svoj L fantovski ples in sicer dne 1L prosinca 1913 ob 8. »večer v dvorani hotela Lackner. — Ker bo to letos v Crnomliu sigurno najlepša predpusc-na prireditev, ter vlada že zdaj m
isto največje zanimanje, pričakovati je tako iz Črnomlja kakor tudi iz okolice največje udeležbe.
Nepričakovano nazadnjaštvo. Iz M e 11 i k e se nam piše: Nekaj metliških obrtnikov v zvezi z okoliškimi je pri občnem zboru obrtne zadruge dne 29. decembra p. L tukajšnji obrtni in trgovski nadaljevalnici, ki deluje prav uspešno že 20 let, odreklo sedanjo, vsakoletno podporo v znesku sto kron. Drugod se take šole ustanavljajo nanovo in razširjajo, pri nas pa hočejo obrtniki nizke izomike za svoje otroke in druge vajence kar zapreti to edino nadaljujočo izobra-ževalnico, da pokažejo tako svojo brezobzirno nehvaležnost tistim razumnim in naprednim obrtnikom, ki. so jo ustanovili v izobrazbo in korist izredne vrednosti za obrtniški in trgovski naraščaj s hvalevredno požrtvovalnostjo.   Menda bode marsikoga oblila rdečica pri čitanju teh vrstic, da se je dal prav po nazadnjaških navodilih samo zaradi izkoriščanja vajencev zapeljati po nekaterih obrtnikih, katerim Šolske oblasti ne morejo izpolniti vseh njih dobička-nosnih in sebičnih, za d.uge pa nevarnih, pogubnih želj. Izpogledal se bo izobraženi svet, čitajoč to originalno, mojstersko pogođeno novico! Pri tem žalostnem pojavu nas tolaži edino še to, da se je našlo še zavednih obrtnikov, ki so hoteli preprečiti s  svarilnimi besedami ta sramotilni sklep. Žalibog je bil ves njihov trud brezuspešen! Zato čast naprednim in razsodnim obrtnikom Antonu Trčku, Franu VVeissu, O. Kopiniču i. dr. za njih možati nastop. Kdo je največ polen in drugega netiva pripravil, da se sežge ta stara, občekoristna stavba, ne bomo razpravljali danes, ker se nadejamo, da se bodo v prihodnje sedanji zapeljanci pri dražbi svetovno-znane, dragocene »Nevednosti« obrnili z gnjusom od takih, katerim je žal, da znajo za silo začečkati svoje ime, ker bi mogli   z najmočnejšim trudom označiti svoj podpis s čarov-nim križem. Mnogo naprednih obrtnikov, ki se. ne sluteč kaj slabega, niso udeležili zbora, osobito pa trgovci, ugledni meščani in drugi šolski interesenti obsojajo  ta brezmi-selni napad na nameravano uničenje obrtnega in trgovskega pouka. Brez-dvomno  tudi  politične oblasti proti takim izbruhom nevednosti ne bodo držale rok križem. — Meščan in član obrtne zadruge.
Mrlič v breznu nad Moravo na Dolenjskem. Na potu med Ajdovcem in Pod lipo so nad selom Morava našli v nekem breznu mrliča — in sicer žensko, ki se je ponoči vračala iz vinograda in se je tamkaj ponesrečila.
Običajni mesečni sestanek uči-teljstva Radovljiškega okraja se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. v hotelu »Triglav« na Bledu in sicer popoldne.
Nasledki klerikalnega gospodarstva. Iz Bohinja nam poročajo: Če se kdo hoče prepričati, kake dobro-dejne posledice prinašajo klerikalne organizacije, naj pride pogledat v Bohinj. Tu poje boben kar se da. In če pojde tako naprej, bo še ves Bohinj prodan.
Lov v Kamni gorici. Iz Kamne gorice nam poročajo. Letošnje leto pride naš občinski lov na dražbo. Javnost že sedaj opozarjamo na t& da naj se pravočasno prično zanimati za ta lov, kajti drugače ga zna zopet dobiti naš Dolfe za ceno par slabih čevljev. Lovci pozor!
Božičnica in Silvestrovo v »Domu na Vršiču« je navdušilo vse udeležence tako zelo za krasoto zimske narave, da so izrazili želje, da bi bil »Dom« i za 5. in 6. prosinca oskrbovan. Odbor kranjskogorske podružnice S. P. D. nam sporoča, da bo ob lepem vremenu za ta 2 dni v »Domu«: zopet vsega dovolj in vabi vse prijatelje lahkih zimskih tur in udobnega bivanja v gorah ter sankanja v sredi med nebotičnimi sneženimi ve-liani v Kranjsko goro in na Vršič. Vreme je bilo za praznike zelo ugodno in je znašala toplota 4° C ob 10. dopoldne. Tudi peč v »Domu« dobro greje.
Zimski šport. Iz Bohinja se nam brzojavlja: temperatura — 2 C, snežne razmere izborne. Istotako se poroča iz Kranjske gore, da je zimsko vreme krasno, mnogo snega in ugodno za vse stroke zimskega športa. Znižani vozni listki Bohinjska Bistrica tja in nazaj 4 K 90 v, Kranjska gora 4 K 40 v izdaja Deželna Zveza za tujski promet, Miklošičeva cesta 6.
Zdravniška vest. Dr. Jos. Froh-lich, em. zdravnik za notranje bolezni I. vseučiliške klinike prof. Noor-dena na Dunaju kot specialist za notranje bolezni in dietno zdravljenje, želodečne in črevesne bolezni ter nepravo prebavo, ordinira od 2. januarja v Zagrebu, Ilica 21, od 10 do pol 12. dopoldne in pol 3. do 5. popoldne. Telefon 1938.
Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 4., nedeljo 5. in ponedeljek (L januarja: Naravni posnetKi: »D^ii brovnik, biser Adrije«. — »Gaui tojv: tednik«, — Dramatično: »Ni
Stran 6.
SLOVENSKI NAROO.
o stev.
Jetno vprašanje« {n pa nadaljevanje
krasne drame »2enska brez srca«, ki je pretekli teden vzbujala občo pozornost med gledalci. Komično: »Slabo pojasnilo.« — »Najboljši tip«. — »Mirko brzoslikar«. — V torek krasna francoska veseloigra »Dama iz Maxima«. Danes zadnja predstava ob 10. zvečer.
Tujski promet v LJubljani. Meseca decembra je prišlo v Ljubljano 5616 tujcev, torej 1047 več nego v istem mesecu prejšnjega leta in 561 manj kakor prejšnji mesec. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1456, Sion 1217, Lloyd 386, Cesar avstrijski 264, Malic 205, Ilirija 198, Južni kolodvor 156, Štrukelj 140, Tratnik 98 m v ostalih gostilnah in prenočiščih 1496 tujcev. — Bilo pa je s Kranjskega 1336, z Dunaja 932, iz slovenskih dežel 1352, iz dežel češke krone 122, iz drugih avstrijskih dežel 1207, z Ogrskega 161, iz Hrvaške in Slavonije 256, iz Bosne in Hercegovine 12, iz Nemčije S6, iz Italije 41, iz Rusije 5, iz Anglije 1. iz Francije 7, iz Rumunije 2, iz ostalih evropskih dežel 27, iz Severne Amerike 56, iz ostale Amerike 3 in iz Azije, Afrike in Avstralije 6 tujcev.
Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 22. do 28. decembra 1912. Novorojencev je bilo 14, umrlo jih j? 24. med temi 18 domačinov in 6 tujcev. Umrli so 1 za otro-čico, 3 za jetiko. 1 vsled mrtvouda, 1 vsled nezgode in 18 za različnimi boleznimi. Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer l za otročico, 1 za noricami, 1 za tifuzom, 2 za vratico.
S ceste. Včeraj je delavec Jožef Bukovnik po Marijinem trgu s kolesom tako neprevidno vozil, da je zadel nekega^ gospoda in ga podrl na tla. — V Šolskem drevoredu je pa mesarski vajenec z vozom zadel in podrl 531etno Marijo Gromovo, katera se je pri padcu na desni roki in na obrazu znatno telesno poškodovala.
Nevarnež, Snoči je v Hrenovi ulici neki lahkomišljenec z ulice v \ežna vrata s samokresom oddal tri strele. Policija mu je samokres zaplenila. Junak je to že parkrat storil in mu bodo sedaj bržkone to veselje pregnali.
Delavsko gibanje. Včeraj se je iz Amerike pripeljalo 40 Hrvatov, iz Nemčije pa 50 Macedoncev.
Izgubljeno in najdeno. Dijak Viljem Ravbar je izgubil zeleno denarnico, v kateri je imel 10 K 84 v denarja. — Najdena je dobavna tobačna knjiga, katero dobi lastnik na osrednji policijski stražnici. — Ga. Rozaliia Privškova je izgubila žensko ročno torbico v Kateri je imela 15 K denarja — Stanko Pobeška je našel denarnico s prstanom in brožo.
Dobro znana oseba, ki je našla zlato zapestnico s priveskom se opominja, da jo takoj odda na mestnem magis^atu ako ne mara imeti sitnosti. — Opazovalec.
Domača veselica z godbo bo v ponedeljek 6. januarja t. 1. v gostilni Leon-, Sv. Floriiana ulica št. 6. Glej inserat.
Znano gostilno pri »Lipi« v Židovski ulici je prevzel znani restav-rater g. Ivan Fried!. Več v inseratu.
Narodnei obramba.
Gosp. L. Borovnik, lastn.k dobro-znane puškarne v Borovljah, je podaril družbi sv. Cirila in Metoda namesto običajnih novoletnih voščil, 20 K, a želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto. Družba se svojemu dobrotniku iskreno zahvaljuje ter toplo priporoča to narodno tvrdko vsem slovenskim lovcem. — Dobe se tudi bogati ceniki.
Ženska podružnica v Ribnici je nabrala med ribniškimi rodoljubi za odkup od novoletnih voščil iu mesto vsakoletne veselice 82 K. Vzornim Slovenkam: hvala!
Ameriški Slovenci so se kaj Iju-beznjivo spomnili družbe sv. Cirila in Metoda za novo leto. Po Ijubljan-ski kreditni banki je nakazal gosp. M. Pogorelec, Chicago, lil., 100 K, gosp. AL Andoišck, tajnik I. Cirii-Metodo-vc podružnice v Novem Jorku, je poslal 40o K s prisrčnim opisom, kako se zanimajo naši rojaki v Ameriki za jo staro domovino in za prevažno Ciril-Metodovo družbo. Srčne po-zdr ive našim dobrim rojakom v daljni tujini.
Za Ciril-Metodov obrambni sklad so se nadalje prijavili: 1079. MariiaPfeifer. učiteljica v Trstu (plačala 200 K): 1080. Neimenovan, tu (plačal 200 K).
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslai: 1. gosp. I. P i 1 n a č e k, tovarnar v Kraljevem Gradcu na Češkem, 300 K, kot prispevek od prodaje toaletnega mila, stearinskih in glicerinskih sveč. — 2. TvrdkaA. I:. Skaberne v Ljubljani je poslala 200 K kot prispevek od Cirii-Metodovega platna. — 3. Češka akcijska pivovarna je zopet poslala Ciril-Metodovi družbi zne-
sek 50 K 30 v, kot prispevek od piva, prodanega po slovenskih pokrajinah. — Vse označene tvrdke priporočamo rodoljubnemu občinstvu prav toplo.
Društvena naznanila.
»Društvo slovenskih časnikarjev« v Ljubljani bo imelo v soboto, dne 8. februarja ob 6. zvečer v uredniških prostorih »Slovenskega Naroda« svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom.
Predpustni zabavni večer »Gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj« se je preložil na nedoločen čas, ker ni bilo mogoče dobiti niti seksteta, niti kake druge godbe za jutri večer.
Jubilej akad. fer. društva »Sava« v Ljubljani in društva svobodomiselnih slov. akademikov »Sava« na Dunaju. Slovesna proslava je določena na. 4. in 5. januarja. 4. januarja zvečer bo v ljubljanskem Narodnem domu prijateljski sestanek nekdanjih in sedanjih društvenikov s prijatelji na-rodno-naprednega dijaštva. V nedeljo, 5. januarja se vrši dopoldne ob 10. v slavnostni dvorani Narodnega doma slavnostna seja, pri kateri se izvrši pobratenje »Save« in graške-ga »Triglava«, formalni znak skupnosti v »Organizaciji svobodomiselnega narodno-naprednega dijaštva«. V nedeljo zvečer ob 8. se prične »Savanski« jubilejni ples v veliki dvorani Narodnega doma in v vseh stranskih prostorih. Poleg društvenih starejsin, njihovih rodbin, aktivnih društvenikov, zastopnikov raznih oblastev in korporacij so povabljeni na ples vsi Slovenci, ki simpati-zujejo z narodno-naprednim dijaštvom in torej posebno pismeno vabilo za obisk plesa ns potrebno. Rešitev toiletnega vprašanja je prepuščena vsakemu posameznemu, posebna tolleta ni predpisana. Vstopnina znaša za osebo 3 K, dijaške vstopnice so po 1 K 50 v. družinske vstopnice za 3 osebe po 7 K. Ker je večer v prvi vrsti posvečen valčku, bo popolni orkester Slov. Filharmonije I sviral najmodernejše operetne valčke. Ker se udeleži »Savanskega« plesa razven ljubljanske družbe mnogo gostov iz Štajerske in Primorskega ter vse Kranjske, je poleg lepega obiska zagotovljena prijetna zabava.
Mladinska skupina N. S. Z. se v kratkem ustanovi ter je prvi sestanek v nedeljo 5. t. m. ob 2. popoldne v društveni čitalnici v Narodnem domu.
Med najprijetnejše prireditve letošnjega predpusta bode gotovo šteti veselico Društva nižjih mestnih uslužbencev, ki se vrši jutri, v nedeljo dne S. t m. ob 8. zvečer v Mestnem domu. Pomnoženi veselični odbor poskrbel je v vsakem oziru, da ne bode nikdo nepotolažen odšel z veselice. Vsakdo se bode lahko neprisiljeno zabaval, saj prireditev se vrsi v geslu: >Svoji med svojimi« in ne bo ne duha ne sluha o kaki napetosti. Preskrbliena je izborna godba za ples: slušal bodeš umetniško izvajane, najnovejše slovanske, osobito jugoslovanske skladbe; odličen pevski zbor te bode kratkočasil med od-odmori in znani gosp. Štepic bode skrbel za tvoj telesni blagor oh zmernih cenah, kakor zna le on, saj je obljubil, da se tako imenitna kapljica še ni pila v Mestnem domu. kakršna se bo na jutrajšnji prireditvi. Komur je torej do res domače, neprisiljene zabave in pravega razvedrila, pridi jutri zvečer v Mestni dom.
145. prijateljski sestanek članov društva slov. trg. sotrudntkov se vrši dne 5. prosinca t. I. v salonu restavracije »Matjan-Perles«. Odbor vabi vse gg. tovariše, da se tega važnega sestanka polnoštevilno udeleže.
Podporno in pravovarstveno društvo državnih uradnih slug, pod-uradnikov in pomožnih slug za Kranjsko priredi v soboto dne 11. ja-j nuarja 1913 ob 8. zvečer v vseh restavracijskih prostorih hotela »Llovd« predpustno plesno veselico z malo vstopnino 60 v za osebo. Vabila se bodo začela z današnjim dnem razpošiljati. Čisti dohodek pripade podpornemu skladu.
Narodna socijalna zveza priredi v soboto, dne 4. t. m. dva sestanka. Na Viču se vrši sestanek ob 8. uri zvečer v gostilni gosp. Oblaka. Opozarjamo tovariše na Viču, Glincah in v Rožni dolini, da se sestanka polnoštevilno udeleže ter pripeljejo tudi somišljenike seboj. — Šišenski člani imajo pa svoj redni mesečni sestanek ob pol 8. zvečer v gostilni Pri Vodniku.
Telovadno društvo Sokol v Stepami vasi vljudno naznanja vsem bratom članom, da se vrši 2. redni občni zbor jutri v nedeljo, dne 5. januarja t. 1. ob 3. popoldne v sokolski telovadnici pri bratu Jos. AnžiČu (pri Soršu) s sledečim dnevnim redom: 1. poročilo blagajnika, tajnika ter ostalega odbora, 2. volitev od-| bora ter raznoterosti. K številni ude-{ ležbi vljudno vabi odbor.
Narodna čitalnica v Novem mestu ima svoj redni občni zbor dne 11. januarja 1913 ob 8. zvečer v svojih prostorih. Dnevni red: letna poročila funkcijonarjev in volitev novega odbora.
Občni zbor Radovljiškega Sokola se vrši dne 6. t. m. v prostorih R. Kunstlja ob 3. popoldne.
Petlndvajsetletnico svojega obstanka praznuje »Zaveza jugoslov. avstrijskih učiteljskih društev« letos in sicer meseca avgusta v dneh 13. in 14. na slovesen način v Ljubljani. Na to slavlje se povabi tudi vsa ostala slovanska učiteljska društva. Ob tej priliki izda »Zaveza« spominsko knjigo. Tisti čas zboruje v Ljubljani tudi »avstrijska slovanska učiteljska zveza«.
Prostovoljno gasilno društvo v Radovljici priredi dne 5. t. m. veliko veselico v prostorih gostilne R. Kun-stelj. Čisti dohodek je namenjen društveni blagajni, da se pokrije pri-mankljaj. Upamo, da se povabilu odzove vse radovljiško občinstvo, da s to svojo udeležbo pokaže, da ve čislati človekoljubno delo, ki ga ima vršiti to društvo. Naznanjamo, da naše društvo ni našlo milosti pri deželnem odboru, ko je razdeljeval podporo, a kljub temu ostanemo pri geslu: Bližnjemu na pomoč.
Prosveta.
Iz gledališke pisarne. Pri korekturi lepaka za nedeljsko popoldansko predstavo »Ptičar« se je vrinila pomota, da poje Adama gospod Bukšek; zasedba ostane tudi to pot ista, kakor doslej. Pri »Ubijaču« (v nedeljo zvečer ob 7. uri, nepar) odpadejo nekatera nebistvena mesta, da se predstava predolgo ne zavleče. — V ponedeljek zvečer ima primadona gdčna. Lowczynska dve vlogi: Antonijo, s katero je dosegla na našem odru tako lep uspeh, ter Giulietto — oboje poje v poljskem jeziku. »Naskok na mlin < študirata ona in gosp. Harfner v slovenščini. Ljubke »Zimske pravljice« s petjem in plesom, ki se vprizori na Sv. Treh kraljev dan popoldne kot četrta mladinska predstava, bodo brez dvoma veseli naši malčki, pa tudi odrasli.
Umetnost.
»Koncert   v   dvorani Mestnega doma« dne 3. januarja 1.1. Glasbeni akademik gosp. 4°sip R i j a v e c in gojenec praškega konservatorija, g. Janko Ravnik,   sta   priredila z uspešno reklamo včeraj koncert. Pomagalo    jima  je  pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«, ki je zapelo pod vodstvom svojega dirigenta gospoda P r e 1 o v c a dve pesmi za mešan zbor. Avtor obeh je znani in popularni Emil A d a m i č, ki se bavi v zadnjem času zlasti s srbs'iimi in hrvaškimi narodnimi motivi in jih vpleta slovenskim tekstom. Pozabil ni nanje pri Kettejevi »Ptička zapevala«, in popolnoma se jih je poslužil v pesmi -Mlad junak po vasi jezdi«, ki končava z zelo efektnim koncem. Gosp. Janko Ravnik   je   igral   na klavir Rachmaninoffa dve stvari in Mozart-Biilo\va tretjo fantazijo v c-molu. Za-skladbi »Večerna pesem«   in »Moment«, ki nam kažeta   mladega in razvijajočega   se   skladatelja lepih zmožnosti.   Uspeh večera je odločil gosp. Josip Riiavec, ki razpolaga z dobrim in obsežnim tenorskim materijalom. Srednja lega mu je polna in mehka in višina lahka in zvočna. Izgovarja spretno in tekst dobro karakterizira. Melodijozne operne arije mu teko — rekel bi — zlasti iz srca. Prepel je včeraj trinajst   pesmi in arij, ne da bi se mu poznala ob koncu utrujenost. Od Lajovica je zapel pet pesmi in med temi je dosegla največ dobro občutena »Serenada«. V močnih čuvstvih se giblje tudi: »Oh, tako prešla mi je mladost« in za njo: »Jaz pa vem,« ki je nežna, čuvstvena in prijazna lirska stvarca. Intresantni sta bili obe Ravnikovi pesmi. Melodi-jozna, zanosna in prisrčna pesem g. Josipa Michla: »Da jo ljubim«, ki jo je kot prvo zapel gosp. interpret, je oživila koncert in poslušalce prevzela in navdušila. Najbolj v živo je zadela krasna  arija Rudolfa iz Puccinijeve opere »La Boheme« in za njo romanca Radamesa iz opere »Aida«. — Koncert je bil dobro obiskan, kar je prav. Mladim ljudem treba dati materijalne in moralne vzpodbude.
Ispred sodišča.
Izpred porotnega sodišča v Novem mestu.
Papež nevarno zbolel, ne gre na vojsko, ampak... Papež je naenkrat nevarno zbolel in ker nevarni bolniki nikjer po svetu ne gredo na vojsko, tudi on ne bo šel. Papež pa ima tudi res hudo holezen: božjast ga lomi. Že več let ga lomi, a tako ga še ni nikdar prijeta, kakor zadnjič, ko se Je bil ravno pripravil, da gre na vojsko. Saj Še še spominjate,
ni še dolgo temu, ko smo o tem obširno in po svoji najboljši vesti poročali. Samo to smo tam zamolčali, da njegov oče sicer res ni nikdar popival v gostilnah, ampak v veži gosti-len je natihpma rad stisnil kak liter-ček, da si je malo privezal svojo dušo. To ni bilo jasno, drugo je vse prav, kar smo o tem važnem dogodku iz Broda pri Novem mestu poročali. Ravno na starega leta dan pa so Papeža povabili na okrajno sodnijo v Novem mestu, da tarn radovednim gospodom pove, kako je bilo takrat, ko je hodil na vojsko, on, Papež. Ra-devolje se je odzval temu vabilu. Že nekaj dni poprej se je o tem vabilu posvetoval s svojim osebnim zdravnikom, milem mu sosedu in prijatelju na Brodu. Ta mu je dal za to pot vsa potrebna navodila. 2e nekaj dni preje smo slišali, da Papež nori, odkar je iz vojske prišel. No, so rekli, če Papež nori, ga spravimo na Studenec, posestvo, kar ga še ima, mu vtaknemo pod kuratelo. Čim je ta hud recept prišel na kosmata ušesa Papeža samega, je postal za precejšnjo mero treznejši. In v tem izpre-menjenem položaju je prišel na starega leta dan pred gospoda sodnika. Prav prijazno ga je sprejel sodnik, kot se to napram Papežu spodobi, ki je celih 9 far spravil pokoncu, da gre na vojsko. Sodnik ga je opozoril, da se je s to svojo hojo na vojsko spri s § 308, to je nekaj takega, kar prepoveduje ljudstvo ob času vojne nevarnosti po nepotrebnem vznemirjati. A Papežu je bilo to nekaj, o ČemUr on toliko ve, kakor kdaj bo umrl. Prav čisto nič ne ve, da je tiste dni res hodil na vojsko, da se je s fijakarji vozil okrog, popival po gostilnah ter povsod širil novico: vojska je že tukaj, jaz, Papež sam, grem prvi na vojsko. Tudi ne ve, da se je pustil celo gori daleč v Suho krajino peljati k svoji tašči, ki mu je pot na vojsko podkovala z lepimi kronicami, ki jih je drugo jutro zabil v Mirni peči — prva postaja na — vojsko. On je že pet let božjasten, tako pa ga božjast še ni nikdar lomila, kot ravno to pot. Tri dni ga je držala, pomislite ljudje božji! Predno bo kaj s tistim § 308 k. z., bodo še učeni zdravniki dognali, če se res na svetu dobi taka — božjast, ki kar po tri dni drži Papeža, kadar gre na — vojsko.
Izpred kasacijskega sodišča.
»Agent — provocateur.« Povodom zadnjih državnozborskih volitev v Lvovu je zvedel neki agent-provocateur, da kupuje agitator Mihael Machlowsky glasove za svojega kandidata. Ta agent je hotel speljati agitatorja na led in ga spraviti v kazen. Pridobil je zase nekega prijatelja, kateremu je izročil svoje volilne listine z nalogo, da jih ta Machlovv-skemu proda in ga nato ovadi. Mach-Jowski je šel res na limanice in kupil legitimacijo in glasovnico za 10 K. Agent-provocateur ga je ovadil in pred deželnim sodiščem v Lvovu je bil MachIowski zaradi prestopka § 3. vol. zak. obsojen, njegova sokrivca, agent-provocateur in njegov pomagač, pa sta bila oproščena, čes, ker nista imela namena goljufati, marveč sta nastavila le past Mach-lowskemu in ga res pripravila v kazen. Proti tej obsodbi se je pritožil državni pravdnik zaradi oprostitve agenta-provocateurja in njegovega pomagača, obsojeni Machknvski pa zaradi krivdoreka. Kasacijsko sodišče pa je zavrnilo obe pritožbi, potrdilo prvo razsodbo in se povsem pridružilo mnenju deželnega lvovskega sodišča.
Očitanje prestane kazni v županskih poročilih. Neki občinski svetnik v Divači je vložil z več drugimi svetniki pri deželnem odboru v Gorici in pri okr. glavarstvu v Sežani prošnjo, da se loči davčna občina Divača od krajne občine Naklo, in da se ustanovi samostojna krajna občina v Divači. Med drugim so navedli prosilci tudi, da se ne morejo udeleževati občinskih sej v Naklem, ker se je prvemu prosilcu od več občinskih svetnikov v Naklem grozilo, da ga nabijejo. Deželni odbor v Gorici in okrajno glavarstvo v Sežani je poslalo ti prošnji občinskemu predstojniku v Naklem z nalogom, da izreče svoje mnenje o tej zadevi. Občinski predstojnik je odgovoril obema uradoma in navedel med drugim, da je bil od vseh občinskih svetnikov v Naklem zaradi telesne poškodbe samo eden kaznovan, in ta je ravno prosilec sam. Prosilec se je čutil s tem razžaljenega na svoji časti in je občinskega predstojnika tožil. Okrajno sodišče v Sežani je spoznalo, da je obtoženi župan kriv in ga je obsodilo na 20 kron globe ali pa dva dni zapora. Tq, obsodbo je potrdilo tudi deželno sodišče v Trstu z dostav-kom, da je v tem slučaju obtoženec kot župan prekoračil v svojih navedbah mejo potrebe. Zadeva je šla pred kasacijsko sodišče, ki je razsodilo sledeče: S sodbo okrajnega sodišča v Sežani in deželnega sodišča v Trstu se Je kršil zakon. Obe sodbi se
torej razveljavita in obtoženec opro-Šča. V razlogih navaja sodišče med drugim, da obe sodbi ne tolmačita prav pomena »sramotiti«, ki ga zahteva § 497. 2upan kot tak ni imel namena sramotiti tožnika, marveč je navedel v svojem odgovoru kot suho dejstvo le to, kar je bilo res in kar je služilo posebno v izpodbijanje omenjene prošnje, ki se je pred vsem opirala na grožnjo telesne poškodbe. Zgodilo se je to tudi ne po županovi, marveč po inicijativi tožnika samega.
Razne stvari.
* Zrakoplov dosegel veliko vi« šino. Iz Turina poročajo: Registrirni ziakoplov, ki ga je izpustil profesor Gamba iz zvezdarne v Paviji v študijske svrhe, je dosegel višino 37.700 metrov.
* Ponesrečena nemška zrako-plovca. Iz Lipskega poročajo: Dva podčastnika-zrakoplovca sta padla predvčerajšnjem pri izkušnji za pilota v neki smrekovi gozd. Aparat se je popolnoma razbil. Oba zrakoplovca sta se težko poškodovala.
* Grozen Čin matere. Iz Liberca poročajo: Tridesetletna, od svojega moža ločena, oficijantova žena Lang, je v nekem tukajšnjem hotelu zadavila svojega soproga in svojega petletnega otroka. Nato se je obesila na okno.
* Eksplozija v lekarni.   Iz Ino-
mosta poročajo: V laboratoriju lekarne tukajšnje bolnice je predvčerajšnjim eksplodiral bencin. Magister Rigotti je dobil težke opekline, neki laborant pa smrtnonevarne. Laboratorij je bil vsled eksplozije razrušen.
* Velika stavka v Novem Jorku.
Iz Novega Jorka poročajo, da se stavka konfekcijskih delavcev vedno bolj širi in da skoro že v vseh tvor-nicah stavkajo. Mnogo oseb je bilo aretiranih, ker so stavkujoči napadli neko tvornico ter napodili iz nje delavce.
* Miliarder Rockfeller se skriva.
Iz Novega Jorka poročajo: Sedemdeset policijskih uradnikov straži novo palačo \Viliiama Rocktellerja, ki se skriva, ker noče ugoditi nepričakovanemu vabilu kongresne komisije za preiskavo finančnega trusta. Policija mora razganjati veliko množico, ki se zbira pred palačo.
* 2ene plačujejo alimente. Da so na celem svetu možje, ki morajo svojim ločenim ženam plačevati alimente, je dovolj znano. Manj znano pa je, da je v Ameriki precejšnje število žen, ki plačujejo svojim bivšim so-prodom za to, da so se mogle znebiti zakonskega jarma. Po uradni statistiki znaša število takih žen, ki plačujejo svoje bivše može, v Ohio 673, v VVisconsinu 566, v Illinois čez 500, v Indiani 150 in v Penslvvaniji 60. V Novem Jorku so jih našteli 61.
* Za filateliste. Povodom tristo-letnega jubileja vlade rodu Roma-novcev na Ruskem se bodo izdale začetkom leta 1913. jubilejske poštne znamke v vrednosti 1 do 70 kopejk. Na znamkah bodo slike vseh vladarjev iz rodu Romanovcev. Pozneje bodo izdali rubeljske poštne znamke s sliko moskovskega Kremlja.
* Kako se voli francoski oredsed-nik. Dne 17. januarja se vrši v Ver-saillesu pri Parizu, nekdanjem kraljevskem gradu, volitev predsednika francoske republike. Voli ga narodno zborovanje, katera člani so člani obeh zbornic, senatorji in poslanci. Nihče drugi, n. pr. tudi ne minister, ki ni poslanec ali senator, nima dostopa. Na zborovanju se samo voli, ne sme se o ničemur drugem posvetovati ali sklepati, nego le o volitvi. Za predsednika sme biti izvoljen vsak Francoz. Starostnih mej ni. Enkrat so predlagali, nai se ne voli tisti, ki so mu odvzete državljanske in politične pravice. To pa so zavrgli. En pogoj pa vendar nalaga zakon kandidatu: ne sme biti član rodbine, ki je v deželi vladala. Če bi torej kdo oddal glas za princa Napoleona ali za vojvodo Orlenskega, tedaj bi bil ta glas neveljaven. Predsednik se voli na sedem let in se nato zopet lahko voli. Navadno je predsednik izvoljen že pri prvi volitvi. Le v dveh slučajih (Faure in Sadi-Carnot) so morali dvakrat voliti. Zborovanje vodi predsednik senata. Voli se z navadno večino. Novi predsednik nastopi svoje mesto en mesec po izvolitvi, samo, če je njegov prednik umrl, nastopi takoj.
* Loterija »Viribus Unitis«. Srečke te poljudne, dobrodelne loterije so pri občinstvu že jako priljubljene. Pri žrebanju dne 23. januarja t. 1. se bo izžrebalo 6075 dobitkov, med tem 3 glavni dobitki, vredni po 30.000 K, 3000 K in 2000 K, ki se na željo izplačajo tudi v gotovini. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in pri loterijski upravi na Dunaju, L, An der Hulben 1.
* Nova delniška družba. Kakor se nam naznanja, so dosedaj pri Ka-threinerjevem   podjetju udeležene
i\Tdke izpremenilc to podjetje v delniško družbo pod firmo Kathreiner-jeve tvornice za sladno kavo d. d. Pelniška glavnica znaša 4 milijone Kron. Kathreinerjcva Kneippova sadna kava se doslej razpečava že nad 22 let ter je postala znamenito industrijsko blago, kar se spričo nove ustanovitve pač najbolje razvidi. Kakor nadalje čujemo, se gradi nova velika tvornica, ki se bo v kratkem izročila obratu.
* Z mrzlim letnim časom se zopet prične skrb v vsaki rodbini, kjer so otroci in zlasti šolska mladina. Pot v šolo ob vsakemu vremenu, hitra prememba, vse to je jako nevarno in ob vsej previdnoti vendar ni moči otrok obvarovati prehlajenja. Naj se torej spominja kot času primerno na znane pristne Faveve mineralne sodenske pastilje, ki bi jih bito treba pred vsem vporabljati od-\ račilno po načelu, da je boljše od-\ racati kakor lečiti. Faveve pristne sodenske pastilje izborno učinkujejo na sluznice vratu, odvračajo pretila
nje in pomagajo tudi boriti se proti nastajajočemu in že razvitemu pre-iilajenju. Poleg tega: pastilje učinku-jajejo tudi pri otrokih, ki jih radi uživajo.
* Pobiti, izdelani, za delo nesposobni so ljudje, ki nimajo rednega telesnega odvajanja.   Kdor se hoče
hraniti svežega in zdravega, naj > sak dan pred zajirkom použije pol \ inske kupice prirodne Franc Jože-fove grenčice. Ta hitro in pripravno uredi telesno odvajanje, čisti kri, pospešuje presnavljanje in varuje pred hudimi obolelostmi in njih posledicami. Dr. Felix, telesni zdravnik Nj. \ elič. kralja Belgijcev, pripominja:
C est un des meilleurs toni-purga-tifs«. — Zahtevajte v bližnji lekarni, urogeriji ali trgovini z mineralnimi vodami pristno Franc Jožefovo gren-:ico. Kier bi se ne dobila, naj se naroči  naravnost  od razpošiljalnega
: nateijstva v Budapešti.
Telefonsko in brzojavno poročila.
Vodja ruske kadetske stranke, Pavel Miljukov,  o mednarodnem položaju.
Dunaj, 4. januarja. Včeraj je prispel semkaj vodja ruske kadetske anke, Pavel Miljukov, ki se nahaja na informacijskem potovanju na Balkan. Miljukov je eden najboljših poznavalcev balkansih razmer, ker je dalj ~asa deloval v Sofiji kot profesor na bolgarskem vseučilišču. Govori tudi vsa jugoslovanska narečja. Ker zavzema tudi veleugledno pozi-:ijo v ruskem javnem življenju kot vodja velike ruske napredne stranke, ie njegovo mnenje o mednarodnem položaju in o razmerah na Balkanu, gotovo velezanimivo.
Naš dunajski urednik ga je vsled tega obiskal ter imel ž njim dolg razgovor, katerega izčrpliivo vsebino objavimo v prihodnji številki. Danes
odajamo samo važnejše odlomke iz •ega razgovora.
Profesor Miljukov je med drugim naglašal, da še niso izginili vsi temni oblaki z mednarodnega obzor-ia. Prihodnji teden bo še velekriti-čen. Med vsemi vprašanji, ki se tiče-mednarodne politike, je najtežav-e in najnevarnejše brez dvoma vprašanje, tičoče se albanskih mej. Stališče Avstro-Ogrske, odnosno trozveze, v tem vprašanju je diametralno nasprotno stališču Rusije in trojnega sporazuma.    Rusija,  ki je
vojim balkanskim   prijateljem na-
»etovala treznost v njihovih zahtevah, je sedaj trdno odločena podpirati upravičene srbske zahteve glede albanskih mej, to tembolj, ker se je ^rbija glede pristaniškega vprašanja -rezpogojno podvrgla sodbi Evrope. Zato bo Rusija nastopila v Londonu vso odločnostjo za pravice in za
rbske zahteve. Rusija sv bo zavzela za srbske zahteve s toliko energijo, da se ne bo niti prestrašila v tem svo-em nastopu celo izvajati najskrajnejše konsekvence. Pri tem se upira ruska politika tudi na argument, da mora Evropa vpoštevati dosedanjo treznost srbske politike in da je sedaj trozveza, predvsem pa Avstro-Ogr-ska na vrsti, da pokaže, da je tudi ona Uotsopna trezni in pametni politiki. Mednarodni položaj je torej videti dokaj kritičen, vendar pa je Miljukov mnenja, da se bo Evropa izognila krvavim konfliktom, dasi se Evropa pripravlja za vse slučaje. Tudi Rusija ^ torila vse, kar zahteva potreba in
arnost države.
Glede Balkanske zveze je ruski
ržavnik mnenja, da je osnovana na trdnem in zdravem temelju in da bo ostala v veljavi tudi po končani volni.
Miljukov zatrjuje, da je zveza medBolgarsko in Srbijo tesna in trajna in da je zvezna pogodba sklenje-i na 25 let. — Miljukov je danes po-setil parlament, kjer se je dalj časa razgovarjal z načelnikom ukrajinskega kluba dr. Levickim. Zvečer so ga povabili Poljaki v svojo sredo, na če-
lu jim minister ^Dlugosz in predsednik »Kola poljskega«, dr. Leo.
Welsskirehner.
Dur.aj, 4. januarja. Danes dopoldne se je vršila slavnostna zaprisega dr. Weisskirchnerja kot novega dunajskega župana. Namestnik Bienerth je v svojem govoru ostro kritiziral poče-njanje kršanske soc. večine in jo je opozarjal na to, da naj se zaveda, da ima občinski odbor večinoma le upravne in gospodarske naloge in nima namena spravljati v zvezo z občinsko upravo strankarske prepire.
Ogrski justični minister.
Dunaj, 4. januarja. Ogrski ministrski predsednik Lukacs je bil sprejet danes ob 10. od cesarja v avdijenci, ter mu poročal o tekočih zadevah. Predlagal je za novega justičnega ministra sekcijskega šefa Balogha. Ob četrt na 11. se je vršil skupni ministrski svet pod predsedstvom zun. ministra Berchtolda.
Ogrski naučni minister.
Budimdešta, 4. januarja. V političnih krogih se zatrjuje, da namerava podati naučni minister Zichy zaradi volilne reforme jutri demisijo. Vladni krogi to vest dementirajo.
Vohun.
Belgrad, 4. januarja 1913. Stampa poroča, da so v Zemunu aretirali kot srbskega vohuna srbskega dvornega špediterja.. Šele na reklamacijo srbskega dvora so ga izpustili.
Rusija.
Petrograd, 4. januarja. Kakor se govori, je pričakovati v kratkem odstopa trgovskega ministra Timaševa. Kot njegov naslednik pride baje v poštev predsednik eksportne komore Demisov.
Obsojeni ruski Židje.
Moskva, 4. jan. Pred tukajšnim sodiščem je stalo včeraj 280 Zidov obtoženih zaradi falsifikacije zobozdrav-niških spričeval v svrho, da se smejo prosto gibati v Židom nedostopnih ruskih gubernijah. 97 Zidov je bilo oproščenih, drugi so bili obsojeni na po 1 leto ječe. Obsojenih je bilo tudi 9 zdravnikov in več uradnikov, ki so pomagali Zidom pri falsifikacijah.
Kriza na Portugalskem. Lizbona, 4. januarja 1913. Vlada bo podala jutri svojo demisijo. Orkan.
VVashington, 4. januarja 1913. Ob obali Atlanskega oceana je divjal včeraj strahovit orkan, ki je napravil zlasti mnogo škode v Chesapeake.
*
MED VOJNO IN MIROM. Ultimatum.
London, 4. januarja. Kakor Izve Reuterjev biro, so predložili delegati Balkanske zveze v včerajšni konferenci turškim delegatom ultimatum, ki obsega tri glavne točke in sicer:
1. Predajo Krete,
2. predajo Egejskih otokov,
3. predajo Odrina in
4. predajo Skadra
Izjavili so, da bodo prekinili pogajanja, če ne dobe tozadevno do ponedeljka ob 4. popoldne zadovoljive izjave. »Zakaj ne jutri?« so vprašali turški delegati. »Tudi dobro«, so odgovorili delegati »Balkanske zveze«.
Turški predlogi.
London, 4. decembra. V včerajšnji konferenci so stavili turški delegati sledeče pismene predloge Bol-garsko-turška meja naj teče o!) reki Ardi do Adaha, nato m.) teče preko Gumoldžine do jezera Burugel, oziroma do zaliva Saros. Tako bi pripadal Odrin Turčiji. Turčija je pripravljena predati Kreto velesilam pod pogojem, da tam uvedejo specijalno upravo in vlado in da balkanski zavezniki ne zahtevajo nobenega Egejskega otoka. Balkanski delegati so imeli takoj nato sejo, v kateri so sklenili pismen odgovor ter konstatirati, da Turčija očividno glede rezultata vojne še sedaj ni na jasnem ter sili Balkansko zvezo, da prekine pogajanja. Zahtevali so nato, da odgovori Balkanska zveza do ponedeljka ob 4. popoldne.
1. Ali je Turčija pripravljena prepustiti Kreto zaveznikom?
2. Ali prepusti Egejske otoke, in
3. ali hoče proponirati tako bol-garsko-turško mejo, da nade Odrin v bolgarsko ozemlje?
Turški delegati so odgovorili, da oddajo odgovor že danes, s čemer so bili delegati Balkanske zveze zadovoljni. Danes je tedaj odločilen dan.
London, 4. januarja. Angleško časopisje smatra današnji dan kot odločilen ter pravi, da je malo verjetno, da bi se vojna obnovila, ker so dobili turški delegati iz Carigrada obvestilo, da je turški vojni minister izjavil velikemu vezirju, da turška armada ni pripravljena za nadaljevanje vojne. Listi pišejo, da je položaj sicer kritičen, da pa obstoja vendar še upanje, da pride še v zadnjem trenutku do sporazuma glede Odrina in Egejskih otokov.
Razpoloženje delegatov Balkanske zveze fe bilo koncem včerajšnje seje zelo ogorčeno. Takoj po seji so imeli srbski in bolgarski delegati posvetovanje z ruskim velepslamkora, s katerim so razmotrivali nadaljne korake.
Berolin, 4. januarja. Nemško časopisje smatra položaj kot zelo resen, vendar ne veruje tudi v slučaju, če se pogajanja prekinejo, na obnovitev vojne, ker bodo v zadnjem tre-notku morda velesile prisilile Turčijo k popustljivosti.
Položaj v Carigradu.
Carigrad, 4. januarja. Kot dokaz za kritični položaj v Turčiji se navaja dejstvo, da sta poveljnik carigradske garnizije Memduh paša in poveljnik prvega armadnega zbora opozorila velikega vezirja na vznemirljivo gibanje v prvem armadnem zboru, ki zahteva drakonične korake, eventualno tudi smrtne obsodbe proti mladoturškim agitatorjem, sicer ne moreta prevzeti nikakršnih garancij za varnost glavnega mesta. Zdi se, da je vojaška diktatura popolnoma neizogibna.
Carigrad, 4. januarja. Notranji položaj Turčije je mnogo bolj zmeden, da celo že silno opasen, mnogo bolj, kakor kdaj poprej, ter spominja s svojimi številnimi skrivnostnimi dogodki, ki si jih ne ve nihče tolmačiti, na zadnje dneve absolutizma. Javnega mnenja ni več, samo tajno šepetanje in presenetljive katastrofe. Časopisje ne sme prinašati poročil o važnih državnih dogodkih. Članki listov se gibljejo med željo po miru in med vojnim razpoloženjem. Enkrat poživljajo na obupen boj, drugič propovedujejo, da naj se Turčija popolnoma umakne v Ana-tolijo in resno cvropizira svojo upravo. Na eni strani govore listi za naslanjanje na trozvezo, drugi listi pa zagovarjajo popolnoma resno ruski protektorat. Pri tem se kaže bolj kakor kdaj prej strankarsko sovraštvo med liberalci, konservativci in mladoturki. Podobno omahuje tudi vlada v očigled odločitvi o življenju in smrti evropske Turčije kakor to dokazuje skrivnostni beg mladoturškega voditelja Dzambolata v spremstvu častniki, ki bi ga bil moral stražiti. Sultan kaže sicer v zadnjem času izredno močno osebno voljo glede ohranitve Odrina celo za ceno nove vojne in pa za ceno prestola. Pri tem se opira na zatrdila mladoturških generalov, da je armada popolnoma na njegovi strani. Kljub temu je moral opustiti namen obiskati vojsko pri Čataldži. Storil je to na nasvet velikega vezirja.
Carigrad, 4. januarja. Razpoloženje armade, ki je, odkar je Enver beg v glavnem taborišču, še bolj bojevito, bi moglo biti usodepolno za Carigrad, če vlada preda Odrin. Zlasti živahno je gibanje med komitejem. Mahmud Šefket paša je baje izjavil, da za sedaj ne bo sprejel nobenega poveljnistva, če treba, pa bo zopet prevzel vrhovno povelje nad armado. Veliki vezir prenočuje že več tednov v svojem uradu, ker se ne čuti več varnega v svoji oddaljeni palači v Štambulu. Baje je dobil že opetovano grozilna pisma.
Carigrad, 4. januarja. Turško časopisje poživlja javnost, da naj se spoprijazni z mislijo, da odstopi Turčija svojo evropsko posest balkanskim državam. Le Odrin naj ostane turški. V javnosti krožijo vesti, da namerava sultan odstopiti. Finančna kalamiteta v Turčiji vedno bolj narašča. Ta mesec vlada ni mogla izplačati uradnikom plač. Pri Čataldži se širi agitacija za bivšega sultana Abdul Hamida. Politična situacija je naravnost obupna.
Konferenca veleposlanikov.
Pariš, 4. januarja. »Eccho de Pariš« poroča, da bodo delegati balkanske zveze izročili v današnji konferenci veleposlanikov memorandum glede albanskih mej.
Albanija. Rim, 4. januarja. »Tribuna« poroča, da je odpotoval znani pretendent princ Ahmed Fuat v Pariš, da dela propagando za neodvisnost Albanije.
Odrin.
Sofija, 4. januarja. Begunci iz Odrina poročajo, da odpošilja odrin-sko prebivalstvo dan na dan deputacije k poveljniku odrinske posadke s prošnjo, da naj trdnjavo proda. V Odrinu vlada lakota in bolezni se strahovito širijo. Mesto je v popolni temi, ker je zmanjkalo tudi petroleja. Mesa ni mogoče dobiti. Najhujši sovražniki pa so bolezni in epidemije. Vsak dan se pričakuje kapitulacija. V Draču.
Belgrad, 4. januarja. General Popovič je baje brzojavil »Malemu Journalu«, da niti misliti ni na-to, da bi srbske čete zapustile Drač. Brzojavka pravi med drugim: Nočemo ničesar vedeti o ministrskem predsedniku Pasiču. Niti en srbski vojak ne bo zapustil Drača.
Justična uprava v okupiranih pokrajinah.
Belgrad* 4. januarja. Kraljevski ukaz določa, da naj se ustanove v okupiranih pokrajinah nova okrožna sodišča. V Skoplju se ustanovi najvišji sodni dvor.
Otok Kios.
Atene, 4. januarja. Z otoka Kiosa je dospela dne 2. t. m. sledeča brzojavka: Ves dan so prodirale grške Čete v notranjost otoka. Turki so se dolgo upirali, vedno pa so se morali umakniti. En grški bataljon je prodiral proti Sv. Jurju in zasedel pozicije pri Hagii Pateresu. Turki so se umaknili in se zbrali, da izvrše protinapad. Grki so imeli dva mrtva in dva ranjena. Proti večeru so se Turki brezpogojno udali. Vjeii smo 1800 Turkov in jim vzeli 2 topa ter mnogo orožja, municije in živil. Romunska.
London, 4. januarja. Iz Bukarešte poroča »Daily Telegraph«: Skoro gotovo je, da bo Romunska, če bi Jonescu ne imel uspeha v svojih pogajanjih z Danevom, zasedla one bolgarske pokrajine, ki jih sedaj zahteva.   Vse priprave so že končane.
Pariš, 4. januarja. V tukajšnih diplomatičnih krogih pričakujejo, da se bo Bolgarska sedaj jasno izrazila o romunskih zahtevah. V razgovoru z Misujem je Danev izjavil, da se bo Bolgarska odrekla Dobrudži, da pa sedaj še ne more govoriti o takih obveznostih. Bolgarska noče dati nobenih obveznih izjav dokler ni gotova sadov svojih zmag.
Sofija, 4. januarja. Poslanec Bol-čev je izjavil včeraj pri sprejemu poslancev nekemu časnikarju, da se zdi Bolgarski popolnoma nepravilno, če zahteva Romunska pred sklenjenim mirom kompenzacije. Romunska nima pravice kaj zahtevati in če bi res zasedla s svojim vojaštvom od bolgarskega vojaštva popolnoma zapuščene pokrajine, bi to vsa Evropa obsojala. Upamo, da ne bo Avstro-Ogrska, ki nam stoji v Carigradu na strani, podpirala takih romunskih namenov.
London, 4. januarja. »Times« piše o včerajšnjem pogovoru romunskega ministra Jonescuja z dr. Danevom, da ni bil brezuspešen. Rusija je nasvetovala Bolgarski, da naj privoli v rektifikacijo bolgarsko-ro-munske meje od trdnjave Silistrije do Črnega morja, da se izogne eventualnim komplikacijam.
6ospodarstvo.
— Sokol je znamka najboljšega kavnega pridatka Kolinske kavne primesi iz edine jugoslovanske tovarne kavnih primesi v Ljubljani. Zahtevajte torej odločno in izrecno vedno samo Kolinsko kavno primes z znamko Sokol, ki je na prodaj v korist Družbi sv. Cirila in Metoda.
— Mestna hranilnica ljubljanska. 1734 strank je vložilo meseca decembra 1912 1,780.390 K 33 v, 1640 strank je dvignilo 1,918.419 K 03 v. Stanje vlog 41,907.649 K 24 v. Število vložnih knjižic 28.674. V IV. četrtletju se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo 289.700 K, vrnilo 350.685 K 05 v. Stanje posojil 35,421.495 K 72 v.
— Pospeševanje obrti. V letu 1913 priredi tukajšni »Zavod za pospeševanje obrti« sledeče podučne tečaje: v Novem mestu tečaj za knjigovodstvo, v Št. Vidu nad Ljubljano II. tečaj za lesna dokončevalna dela, v Češnjici pri Železnikih I. tečaj za sodarje, v Ljubljani III. tečaj za knjigovodstvo, III. tečaj za krojače in II. tečaj za krojačice, II. tečaj za avtogensko varenje, poleg tega še več tečajev po drugih krajih, pri katerih se bo oziralo na pripravljene prošnje in lokalne potrebe.
— Vzorne obrate priredil bo tudi, kakor že do sedaj c. kr. obrtno-pospeševalni urad na Dunaju v več perijodah za mizarje, krojače, čevljarje, kolarje, ključavničarje, elek-tro- in vodovodne instalaterje, krz-narje in več drugih. Za pojasnila o udeležitvi tečajev zavoda za pospeševanje obrti, kakor tudi vzornih obratov na Dunaju naj se obrača na naslov »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« v Ljubljani, Dunajska cesta št 22, ki podaja iste brezplačno.
— II. tečaj za lesna dokončevalna dela v Št. Vidu se bo začel 17. februarja in vršil s celodnevnim podukom približno 8 dni Sprejeti se more le še nekaj udeležencev in naj se naslove prijavi ter ev. vprašanja za pojasnila na naslov »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem« v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22.
— Mizarska dela za pošf&i urad v Opati]!. Rok za vlaganje ponudb za dobavo pohištva, ki je potrebno za poštni urad v Opatiji, je c. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu podaljšalo do 11. januarja 1913 opoldne. Ponudbe se odpro navedeni dan ob 12» opoldne v sobi št 12.
— Izseljevanje v Ameriko. Do 30. septembra 1912 je odpravila družba Austro-Amerikana čez Trst 18.575 izseljencev iz Avstrije. Proti lanskemu letu se je število zvišalo za 7667 oseb. Za prihodnja leta je pričakovati, da se bo Število avstrijskih izseljencev v Ameriko zmanjšalo, kajti v Združenih državah ameriških je bil sprejet zakon, ki v marsikaterem oziru otežkočuje priseljevanje in ki popolnoma izključuje priseljevanje več nego 16 let starih inozem-cev, ki ne znajo brati in pisati. In ravno iz Avstrije se razen Italije in Rusije izseljuje največ analfabetov v Ameriko. Popolnoma naravno je, da se bodo izseljenci obrnili v drugo smer, predvsem — na Balkan, kjer bodo za priseljevanje inozemcev za vladanja slovanskih kraljev nedvomno nastale boljše eksistenčne razmere. Na Srbskem, Bolgarskem in povsod na Balkanu je še mnogo neobdelane zemlje.
— Prednosti v vodi topljivega umetnega gnojila. Kulturne rastline porabijo mnogo fosforjeve kisline; v tleh dobe samo majhno zalogo v sprejemljivem stanju, zatorej je gnojenje z v vodi topljivo fosforjevo kislino jako važno. Ako tudi v obili meri rabimo teško topljiva gnojila, vendar pridejo uspehi prepozno do veljave, čakati moramo, da se pri več letinah gnojenje izplača, medtem ko pri gnojenju s superfosfatovim gnojenjem poleg kalijevega in dušikovega gnojenja dosežemo hiter obrat in prihranitev obratnih stroškov. Gnojenje s superfosfatom in kalijevimi solmi poleg dušika povzroči hitro zakoreninjenje vseh žit, jih varuje škode po slani, vpliva na hitro obrasenje, jih varuje poleženja in ugodno pospešuje zorenje z lepim klasjem. V vodi raztopljiva fosforova kislina superfosfatov se hitro razširi v zemlji, ostane dobro razdeljena v njej ter jo zemlja veže na sebe ne da bi jo propuščala v spodnje plasti. V vodi raztopljiva fosforova kislina superfosfatov nikdar ne izgine iz obližja korenin (razen pri lahki vap-neni ali močvirnati zemlji); poljedelec ne utrpi niti če izdatno gnoji, ničesar na gnojilu. Uporablja pa se su-perfosfat zlasti pri suhi in slabi prsti ter pri kratkoaobnih rastlinah, tedaj pri vseh rastlinah, ki imajo poletne sadove in pri katerih hočemo v kratkem času imeti velik dobiček. V ilovnati zemlji in tudi v teški zemlji je superfosfat kot fosforokislo gnojilo pri rastlinah s klasjem in travah ne-prekosljiv in daje najboljše uspehe. Malo višja cena v vodi raztopljive fosforove kisline in fcsforove kisline v drugi obliki je upravičena vsled višjih stroškov pri izdelovanju in zlasti vsled njene večje ucinkujočno-sti. Priporočati je tedaj vsakemu naprednemu poljedelcu, da se prepriča s poskusi o vrednosti in učinkovanju teh gnojil in da obogati svoje izkušnje z uporabo teh gnojil. Tovarne superfosfatov niso zvišale glasom cenikov svojih cen kljub zvišanim cenam za izdelovanje, med tem ko se je zvišala navadna in v citronovi kislini topljiva fosforova kislina, posebno v Tomaževi žlindri, za mnogo.
Darila.
Upravništvu naših listov so po« slali:
Za Ciril-Metodovo družbo Emil Pakiž, Sv. Križ pri Trstu 2 K, mesto novoletnih voščil, Ivan Božič iz Banjaluke v Bosni 21 K, nabrala družba Kranjskih fantov v hiši strica Božiča v Banjaluki, Josip Gole iz Čažme 7 K, M. Klančnik iz Sv. Lucije ob Soči 6 K 50 v, nabral v veseli družbi v gostilni Fr. Škerta pri Sv. Luciji, Fran Planinec, viš. rev. juž. žel. v Ljubljani 8 kron, mesto venca na krsto svaka Ivana Premruta v Št. Vidu nad Vipavo in Jos. Lavrenčič, župan v Postojni 10 K, mesto venca na krsto gospe Milke Šerko. Skupaj 54 K 50 v.
Za »Rdeči križ balkanskih držav« Marija Urbančič (roj. Vidrih) iz Bača pri Knežaku po gospe Veri dr. Šlajmerjevi 86 kron.
Za »Narodni sklad« Emil Pakiž, Sv. Križ pri Trstu 3 K, mesto novoletnih voščil in G. K. iz Novega mesta 3 K. Skupaj 6 kron.
Tvrdka Ed. Kavčič v Ljubljani dosedanji vspeh prodaje »Dijaških vžigalic« in sicer: »Radogoju« 50 K, »Podpornemu društvu slov. visoko-šolcev v Gradcu« 50 K, »Podpornemu društvu slov. visokošolcev na Dunaju« 50 K in »Podpornemu društvu slov. visokošolcev v Pragic 50 kron.
Živeli nabiralci in darovalci!
Današnji list obsega 16 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik; Valentia Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Stran 8.
SLOVENSKI NAROD.
Pročitane napredne Časopise
zbira in razpošilja tajništvo Narod-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina m06, Izvrše valni odbor prosi vljndno svoje somišljenike v Ljubljani, da pošiljajo redno vsak četrtek prečitane napredna časopise preteklega tedna v tajniški nrad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo krajevna politična društva precitane Časopise v svojem okraju.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 30. decembra: Angela Še-fic, zidarjeva hči, 8 mesecev, Streli-ška ulica 15.
Dne 31. decembra: Marija Raz-ložnik, hiralka, 64 let, Radeckega cesta 11.
Dne 2. januarja: Ana Jamnik, bivša šivilja, 74 let, Japljeva ulica 2. — Egon Cebin, rejenec, 18 dni, Tržaška cesta 11. — Katarina Hafner, občinska uboga, 74 let. Gosposka ulica 3. — Pavla Elsner, poštna ofici-jantka, 53 let, Poljanska cesta 31. — Baron Artur VVolkensperg, grajščak, 57 let, Beethovnova ulica 9. V deželni bolnici:
Dne 31. decembra: Frančiška Perušek, kovačeva žena, 33 let. — Marija Korbar, žena zasebnega uradnika, 33 let. — Marija Strupi, žena užitkarja, 71 let.
Dne 1. januarja: Frančiška Ma-tevžič, delavka, 40 let.
Ceno domaće zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „Mollovega Seidliiz-praska", ki se dobi 7a nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 L Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. Moli, c. in kr. dvorni zalagatelj na Dunaja, Tnchlaaben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 33
Fayeve pristne
sodenske mineralne pastilje |
se »rajajo ii idrarilnih vrelcev IU. in XVIII. občine Soden pod flg Taunusom, ter so se že     :: «
STO LETJA
iiborno obnesle pri y{
kalijo, btipavosti in bronhialni katarju. |
K  DtfkJaojijtt peaireita. — Cra» 1*25 a ftatlja. — Dcbiia a pmod SI
»ssjssaa^r&snsafis^Kss ^sss
Edor ve razločiti dober Bfcjg od slabega, se ne da preslepiti s ponaredbaml, ampak zahteva pristni
Po slabem pitju Si bolan. Od tega boš Vesel, močan I
„FL0RIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela,
Postavno varovano.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 4. januarja 1913. Termin.
PSenica za april 1913       . za 50 kg
Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg
Rž za april 1913       ... za 50 kg
Rž za oktober 1912 ... za 50 kg
Oves za april 1913       .  . za 50 kg
Oves za oktober 1912  . . za 50 kg
Koruza za mai 1913 za BO kg
Koruza za julij 1913 ... za 50 kg
11-82 11-94 1027 972 1086 916 762 786
Borzna poročila.
MnUlanaka
„Kreditna banka v Ljubljani«.
Uradi! iirtl siasjstt fetrtt 4. januarji ms
■aletfeaol papirji.
4V, majeva renta   . .  . .
4*2*/» srebrna renta .  .  . .
4V» avitr. kronska renta . .
*•/• ogr. „ „ . , 4*U kranjsko deželno posojilo
4% k, o. češke M. banke .
Sredka,
Srečke lf 1. 1860 »/«   . .
m    »i 11 1864 • ■  •  • •
•. tiske......
lemeljske I.isdaje .
ogrske hlpotečne . . dan. kontu alne
avstr. kreditne . . .
ljubljanske . .  . .
avstr. rdeč. križa  . .
ogr.    ,f     M     . .
basllikn . . ; . . turške        . . .
»1
iS M •i m ii
n i» »•
Qa!*loo.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . , Alplne-Montan .... CeŠke sladkorne družbe • Zivnostenske tanke.  • .
Valute.
Cekini Marke Franki Lire . Rubljl.
BfUrii
85-85
88 20 85 90 64 65
89 —
457
438 — 617 75 511 — 99 60 708 — 1042 — 369 -26875
11-43 117*80 95-70 94 25 25350
442 — 618 75
M2-100 60 709 -1043 — 375 — 26973
11-47 118-10 95 90 94 55 25425
•aroaioa Jolks Wolkens»erg-Strappl naznanja v lastnem in v imenu svojega svaka Avgusta ba-WU WolMeaaperya, svojega nečaka Avgusta Bertholda ter v imenu vseh sorodnikov prebridko vest o smrti svojega ljubljenega soproga
imetnika fidejkomisa, graščaka na v Puštalu
ki je v četrtek, 2. januarja 1913 ob 11. uri ponoči po dolgem, težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče blaženo preminil.
Pogreb bo v nedeljo, 5. janu-irja 1913 iz grajske kapele v Pu italu ob 3. pop. in bodo pokojnika na pokopališču v Stari Loki v lastni grobnici položili k večnemu počitku.
Sv. posmrtne maše se bodo slu žile v farni cerkvi Sv. Jakoba v Skofji Loki in pri frančiškanih v Ljubljani. 731
V Ljubljani, 3. januarja 1913.
Prvi kranjski pogTebni zavod Fr Doberlet
Meieorolotfčno poročilo.
ViSina nad morjem 300*2 Srednji rtatol tlak 736 mm
januar. J	Čas opazovanja	Stanje barometra ? mm	Tempera-jI turavC0 1	Vetrovi	Nebo
3.	2. pop.'	7385	4-0	si. jvzh.	megleno
>•	9. zv.	741 0	25	slab sever	oblačno
4	7. zj.	743-5	1-3	si. jvzh.	9
	Sredn	a včerajšnja		temperatura  2 5',	
Zahvala.
Za vse izkazano sočutje ob bolezni in smrti naše ljubljene soproge, mamice, sestre in svakinje, gospe
roj. Pilto
norm. —2 7° Padavina v 24 urah 0-0 mm.
se tako! sprejme
pri Fr. P. Zajec. Ljubljana, Stari trg 9.
kakor tudi za mnogobrojno Častno spremstvo na njeni zadnji poti se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini šentpeterski in načelstvu Gospod, zveze: g. predsedniku prof. Dermastija in načel, ravnatelju preč. g. Janko Jcvanu vsem in vsakemu posebej Bog plati 74
Ljubljana, 3. januarja 1913.
Žalujoči ostali.
Zahvala.
K bridki nesreči ki nas je zadela povodom izgube našega edinega, iskrenoljubljenega sina, gospoda
Matej Sfucina
došlo nam je toliko iskrenega sočutja, da nam ni mogoče se zahvaliti vsakemu posebej. 57 Storimo to tem potom, ter naj prejmejo^ našo prisrčno zahvalo predvsem g. zdravstveni svetnik dr. Šlajmer, g. pri-marij dr. Jenko ter g. dr. Abramovič za njih požrtvovalnost ob času bolezni, dalje g. pevci Rokodelskega društva, vsi darovatelji krasnih vencev ter vsi sorodniki, prijatelji in znanci ki so prihiteli od blizu in daleč, da spremijo pokojnika k večnemu počitku.
Posebno zahvato pa smo dolžni preč. g. župniku Stazinski in šolski mladini na Črnučah kakor tudi slavni tvrdki F. M. Schmidt. Vsem in vsakemu posebej: Bog povrni!
Žalujoča rodbina Stuoinova.
a. štev.
Gospodična
n maki i trpini i Kani »
Samo pridne prosilke naj ponudbe z vsemi potrebnimi navedbami pošljejo na  Frane Schweigor, Celovec,
ViehplatZ 9. — Želi se fotografija.
66
Voda opazovana s po-večalnim steklom.
Kapljica tekočine, ki se je vzela iz pljuč na sopilih trpečega človeka, in tretji dan po njegovi smrti, je vsebovala mikrobe, ki so tu narisani.
Goudron - Guyot usmrti te mikrobe v vodi kakor tudi v pljučih.
Pred kakimi 30. leti so je posrečilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, kotran v vodi raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes, pri vseh lekarnah pod imenom »Goudron-Guyot« neko s kotranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot ako dobra kotranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlicL
Rabljenje zdravila »Goudron - Guvot«, pri vsaki jedi, in sicer enakomerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo najhujša obolenja sopil, kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljati bolj priprosto in uspešnejše zdravilo.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega »Goudron - Guyot«, tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi »Goudron - Guyot«. Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raz-topljivega kotrana, in tako tudi uspešnejše kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron - Govotova nosi ime Guyot natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov:
Maison Frere, 19, ure Jacob, Pariš.....
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi kotrano-vemu okusu, lahko nadomestijo tega Guyot s kroglicami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega kotrana, in katere se jemljejo 1—2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo ja-i ko malo.
Barva, pastil Guyot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom »Guyot«.
Zaloga: Maison Frere, 19, rue Jacob, Pariz in v vseh lekarnah.
V Ljubljani se dobi v lekarnah: Gabr. Piccol?; Fr. Sušnik; U. pl. Trnkoczy; Ph. Mr. Jos. čizmar.
Proda se lepa dobroohraajena kompletna
za jedilno sobo.
Cena K 800*—. Naslov pove upravni-štvo »Slovenskega Naroda«. 4803
V rudnik na Kranjskem
se sprejme takoj 58 V 10
Naslov pove uprav.  »Slov. Naroda«.
v visokem pritličju,
pripravna tudi za pisarno.
se odda s prvim januarjem 1913
na Slovenskem trgu S.
(Trg pred sodnijo.) 67
gostilna pri Ceomi
Florjanska ulica 6.
V ponedeljek, 6. januraja ti.
domača veselic
z godbo.
Začetek ob 7. Začetek ob 7.
Za obilen obisk se priporočata
Leon in Fani Pogačnik.
Vinko jfiaoic
i Hran!
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano nai, boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 65
V Ljubljani, Cerknici, Trnovem, Podgradu, Trstu, Pulfu, Reki, Zadru, S pij eru, Erce trnovem, Kotoru, Sv. Luciji ob Soči, Beljaku, Celovca« Inomostu, Bolcanu in Tri centu
Brzojavi:   Valjčni mlin, Kranj.
C, kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-cemcnt v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne trdote daleč nadkrilfujoči dobroti kakor rudi svoje priznano izvrstno apno.
2307
Priporočila in izpričevala
raznih  uradov  in naj slovi te j ših  tvrdk   so   na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, L, Maximilianstrasse 9.
ANTON SCHUSTER
Konfekcija
za dame in deklice.
trgovi
LHaia, Stritarjeva ul. 7.
Milu blago, nzb uit. Izuči Iranko.
JlfCod. blago
sukno, platno, garniture, preproge, ierpe, rate, plett Itd.
Dobro ohranjen
71
pianino
se ceno proda na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega c. 2, I. nad.
Zatekel se je
17
lovski pes
velike postave temno rjave barve ena noga bela, sliši na ime Mavrin na lovu v Dobrunjah.   Odda naj se proti
nagradi pri Ferdo Sever, Lfnbljana Wolfova ulica štev. 12.
4042
Herbabnvfev podfosforokisli
apneno železnati sirup
ta
PrUton samo s spodnjo varstveno ansmso.
i \ ■ ti
tetlWLtUtHtlS»SII¥WIIS|fi
Pre4 sssaredbami se svari.
Herbabnvjeva
aromatiška esenca
It 43 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj,
pospešuje tek. Povzdiguje slast in reditev trupla je izboren za tvoritev krvi in kosti, posebno pri slabotnih otrocih. — Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
ŽtVm^SU: D"*- Hellmanna lekarnlca „Zur Barmherzlgkeit"
_—__ (»MAMV-JBV ••••es!«sfc|. - ,
Zaloge pri gg. leksriisjjih v LJuMJonl in No
tt 41 let uvedeio ii trlo areiuaseao bolečine tolažeče sredstvo za vdrgneoje. Lajša in
odstranja bolečine v sklepih in mišicah ter živčne bolečine. ===== Steklenica stane 2 K, po pošti 40 h več za zavoj. ----
H DiiiaiD 111, iiito 73—75.
I1
5
DW
02
70
Spomini na grozno nesrečo parnika „Titanic".
Spomine na grozne dogodke, ki so se dogodile, ko se je vsled malomarnosti in kaznivega postopanja pa-
roplovne družbe Whi'e Star - Line potopil parnlk »Titanic« in sto in sto pasažirjev,  predvsem izseljencev,
nam slika gospodična Jana li u 1 k o -v a, ki je bila pred časom odgojiteljica v Št. Vidu na Koroškem. V zadnjem času pred nesrečo je bila odgojiteljica v rodbini liavristona v Londonu. Tedaj se je ta rodbina, gospod liavriston, njegova soproga in l4let~ na hčeipa,odločila preseliti se v Ameriko. Odpeljali so se s parnikom »Titanic«. Šele pred kratkim se je Jana Hulkova vrnila v Evropo, kjer je časnikarjem opisala grozne prizore in doživljaje, ki jih je preživela. Ko je parnik prvič trčil ob ledeno goro, ni to povzročilo nikakega strahu, ker je bil vsakdo prepričan, da se ladja sploh ne rnore potopiti. Šele ko je kapitan Smith glasno pozval pasažirje, ki so pribežali na krov, naj vsakdo vzame k sebi svoje dokumente, je nastala panika. Gospodična Hulkova pripoveduje nadalje: »Hitela sem dol v kajuto, da pomagam gospe Havri-stonovi pri napravljanju. Toda vse je že hitelo na krov. Malokdo od nas je imel čas, obleči toplejšo obleko. Jaz sama sem imela na sebi le ogriniaeo in čevlje. Zdaj, šele na krovu, se nam Je pojavila vsa resnost situacije. Stalo je tam par duhovnikov - pasažirjev — ki so klicali ostalim ljudem: »V par minutah bomo stali vsi pred obličjem božjim; kdor hoče olajšati svojo dušo, naj stori tako!« Nadaljne besede duhovnikov se niso več slišale vsled kričanja in ječanja. Vse je bežalo tedaj k čolnom, ki so jih tedaj mornarji že začeli spuščati v morje. Y tem hipu smo slišali iz prostorov tretjega razreda strele. Potniki tega razreda, katerim nišo sporočili grozeče nevarnosti, so šele zdaj iz kričanja izvedeli o tej nevarnosti. Ker niso hoteli ostati zadaj, so se hoteli preriniti do čolnov. Ladijski častniki pa so hoteli to preprečiti in so ustrelili več izmed teh siromakov. Mi ostali <\no vsi na enem kupu čakali, da spuste čolne. Izdali so geslo: »Žene in otroci, naprej!- Toda ko so bili čolni v morju, so skakali v nje vsi, brez razlike, kakor blazni. Za moje Krilo se je prijelo dveletno dete. Hitro sem je vzela v naročje, kajti sicer bi je takoj nato pohodili ljudje, ki so pritiskali. Videla sem na potu k robu ladje najmanj 12 otroških trupel, ki so ležali na krovu popolnoma pohoieni.
Gospo Havristonovo in hčerko so spustili v čoln, ki je bil tretji pred lednjim čolnom. Takoj nato so mene vrgli v čoln. Udarila sem z desno stranjo lica ob rob čolna in izgubila sem za par hipov zavest, vendar pa sem ves ta čas tiščala k sebi ono dete. Ko sem se zavedla, mi je tekla kri po obrazu. Razbila sem si Č( ljust ter izbila skoro vse zgornje zobe. Gospod Havriston je stal v tem iiipu na kraju ladje »Titanic« ter tolažil svojo soprogo, ki se je obnašala kakor blazna, s tem,   da bodo tudi
a izpustili v naslednji čoln. Ko a je njegova soproga videla, da je to nemogoče, se je dvignila s čolna zopet navzgor, popolnoma na krov, kamor ji je sledila tudi hči. Brez svojega soproga se ni hotela rešiti . . .
Grozni krik me je opozoril zopet na drugi prizor: Mlada, krasna žena se je zapletla s svojimi dolgimi, razpuščenimi rdečimi lasmi v vijak, s pomočjo katerega se čolni spuščajo, ter je bila v pravem pomenu be-sede skalpirana: z glave so ji bili strgani vsi lasje s kožo vred. Nezavestna je padla v naš čoln, toda navzlic veliki izgubi krvi so jo rešili.
Soproga milijarderja, gospa Astorjeva, ni hotela vstopiti v nas čoln, čeprav so ji tam ponudili prostor, kajti — izgubila je čevelj ter je hotela, da ga dohi nazaj. Mi vsi smo že poznali one njene paradne čeveljčke: bili so napravljeni iz perja kanarčkov ter okrašeni z dragimi, krasnimi sponkami iz briljantov. Navzlic njenemu kriku ni nihče smatral za potrebno, da bi se zapoznil na krovu zaradi njenega čeveljčka in gospa Astorjeva je bila končno vendarle rešena, kajti pozneje sem jo zapazila na »Carpathi«. Prva dva rešilna čolna, ki sta bila preobremenjena, sta se potopila, ostalih 16 čolnov je odplulo le s težavo od parnika. Nepozabljiv mi ostane pogled na krasno mlado Američanko v prvem čolnu. Stala je pokonci v krasni svileni toaleti, globoko izrezani, spredaj v čolnu ter prevzela vodstvo: z določnim, močnim glasom je zapovedovala mornarjem posameznih čolnov. In brez najmanjšega odpora so jo poslušali možje . . .
Noč je bila grozno mrzla, nekateri in nekatere so bili celo v sami srajci...
Ko smo bili nekoliko oddaljeni od »Titanica«, smo videli, kako se je
sprednji del ogromne ladje naenkrat
vzdignil kvišku in kako je nato cela ladja s svojim zadnjim koncem naprej, padla v valovje ter izginila v njem. V tem hipu smo slišali z mesta, kjer je ladja izginila, grozno vpitje, krik, ječanje . . . trajalo je to par minut ter nam trgalo srce ... In potem smo se zavedli, da je vse, kar nam je bilo drago, že izgubljeno ... In tedaj se je odzvalo iz Čolnov obupno plakanje, ki se je re da opisati. Šest ur smo potem veslali — šest ur, ki so se nam zdele šest dnevov, pod nebom, polnim svetlikajočih se zvezd. Končno je izšlo solnce ter osvetlilo celo našo bedo.«
Gospodična Hulkova nam nato slika srečanje s »Carpathio«: »V tem hipu so premnogim že zmrzle roke in noge, tako da je bilo treba te siromake dati v vreče ter jih tako zvleči na krov. Neka gospa je, ko se je začutila na krovu »Carpathie«, je naenkrat skočila kakor blazna ter začela kričati: »Lilly! Lillv!« ter skočila v morje. Jaz pa tudi v tem trenutku rešitve nisem izpustila deteta, ki sem je rešila. Pritiskala sem ga vedno k sebi ter ga tako rešila tudi pred mrazom. Kmalu je dete postalo veselo. Kdo so bili njegovi roditelji, nisem nikdar izvedela . . .«
Spomin na grozno nesrečo, ki jo je povzročila lakomnost družbe Whi-te Star Line, ki smatra človeka, ubogega izseljenca za navadno blago. Upamo, da bodo postali ljudje, posebno pa naši izseljenci previdnejši ter ne bodo zaupali sebe, svojcev in svojega premoženja družbi, katerim so le navadno tovorno blago .. .
Po zdravniških poročilih   se je
izkazalo pri revmatizmu, protinu in nevralgiji kot sigurno bolečine tolažeče, za oplahnenje oteklin in obnovljenje gibčnosti členkov * sigurno učinkujoče sredstvo »Contrheumnn« iz lekarne B. Fragner, Praga. Glej inserat. Ia.
Jfamcsto ribjega olja
Koliko otrok silijo, naj pijo ribje olje; seveda imajo starši dober namen, otroci pa jim bodo hvaležni ako smejo namesto ribjega olja uživati Scottovo emulzijo. Zakaj v tem preparatu ni več zaznati duha in okusa ribjega olja, otrokom pa smetanasta zmes prija največkrat tako, da pri pogledu na steklenico prično vpiti in brcati z nogami. Uspeh Scottove emulzije je — kakor nas uči izkušnja — pogosto presenetljiv, da slabotni otroci svoje vrstnike pogosto telesno in duševno prenose. Pa vedno samo pristna Scottova emulzija, nikoli ponaredbe.
Cena originalni steklenici 'i K. no v.   Dobiva se
po vseli lekarnah. Proti vpošiljatri fio v v pismenih inamkah dobite od rrrdke SCOTT & BOAVNE, d. z. o   z. na Dunaju VII. s^licevaje se na nas list enkratno
vpoiiratev po:rkušnje od kake lekarne.
_________^
Proti
22
Izborno deluje dobro znana antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno In odstranjuje neprijetno sapo iz ust 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
* LJubljani, Re&ljeva cesta stov. 1
poleg Franc Jožefovega jubilejnega mostu.
V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani boiniških blagajn juž. železnice, c. kr. tobačne tovarne in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnsine-ustna In sobna voda.
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908.
Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče antiseptične melnaine-uatne sobne
voda, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zob oboi, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal
Spoštovanjem
Maio Kaurinović, kr. pošte meštar
A. KUNST
lf»MjMa Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega isdelka za dame, gospode in otroke i« vodno na izbero.
Vsakršna naročila se ii/ršujejo tečno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce poslati. 40
Ali ste oženjeni?
Potem zahtevajte novo vzorce 3 za 1 K, 6 za 1 K 80 h, 12 za K 340. llustrovan cenovnik z zdravniškimi nasveti gratis in franko (zaprto 30 h)   — L Slnger, nloienicna manufaktura, Duoaf L, Wiesingerstr. 3 F.
Frofla se v mesta 4768
•v
Tesarski
4809
l F. J
EK
pri c kr. dež. sod. zapriseženi strokovnjak in koncesijoniranr oglaševalec in trgovec glasovirjev
v Ljubljani, Poljanska c. 13.
GlasovIr|e, pia nine In harmonije iz prvovrstnih dvornih in komornih tvrdk imam   v lastni zalogi, bogato izbiro po solidnih cenah. Jamčim pismeno deset let!  Tudi stare glasovirje imam vedno v zalogi. Uglaševanje
(polir) dobro izurjen v svoji stroki
se takoj spi*ejme.
Zgiasiti se je pri Antonu Steinerg Opekarska c. št. 31. v Ljubljani.
v nje bližini pritlična
zelo pripravna za železničarja ali kakega uradnika. Plačani pogoji jako ugodni. Več pove Jožef Graien, Moste pri Ljubila*;.
Pozor trgovci! 4804 Pozor trgovci! Preda se v mesta dvonadstropna
HIŠA
s šestero strankami, blizo 2 cerkva. V hiši se nahaja čez 50 let obstoječa trgovina s špecerijskim in galanterijskim blagom, jako dobro vpeljana; lokal je prostoren in zraven skladišče. Proda se radi družinskih razmer. Naslov pove upravništvo »Slcv. Naroda«.
in harmonijev ter
precizno in ceno.
vseh sistemov glasovirjev vsa popravila izvršujem Stare glasovirje ugodno zamenjam! — Svarim pred nakupom event. falzifikatov in navidezno cenega pofelna, ter nudim vsakomur ogledati si mojo prvovrstno zalogo V Glasbeni Matici uglašuje izključno le G. F. J u rase k.
i k
i
Zastonj
dobi vsak i ološ *o in  200 igel, ako naenkrat na-:: roči 6 plošč. ::
:      o sitonjl Z
dobi vsakdo 1 album m 200 igel, ako naenkrat naroČi 10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej
tudi na prav primerne mesečne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarje. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite", Odeon, Jumbo idr.
Preprodajalci dobijo popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zaf ec
Ljubljana, Stari trg 9.
Ljudevit Borovnlk
puškar v Borovljah (Fer-lach) na Koroškem.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnib ' pusek za lovce in strelce po najnovejših j sistemi!; pod popolnim jamstvom. Tudi pre- j delale stare samokresnice, sorejema vsako- ; vrstna popravila, ter jih točno in dobro vivršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnici in od mene preizkušene. — lluatro-39 vanl ceniki zastonj.
W Hmeriko m Kanado J&A
CUNARD LSHE.
Pannonia iz Trsta dne 30. januarja 1913. Ultonia iz Trsta ene 7. januarja 1913.
in se ustavi v Mesini, Palermu, Neaplju
Iz LiverpoEa;
Lasitania dne 4. in 25. januarja, 15. febr. 1913. Manretania 11. januarja, 1. in 22. februarja 1913.
[eno češko posteljno perje
1 kg sivega očiščenega 2 K, boljše K 2-40, napolbelo K belo K 4*80, prima mehke K 6'—,veleprima K 7-20. Naj-vrste snežno belo perje K 9*60. —
izdelane postelje L^^l^š
nega posteljnega inleta. Prav dobro napolnjeno! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm široka K 10-—, K 12-—, K 15 — in K 18'—, 2 metra dolga, 140 cm široka K 13-—, K 15—, K 18—, K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K 3—, K 3*50 in K 4-—, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4'50, K 5-50 in K 6"—. Nepovoljno se za-[ menja ali denar nazaj. — Natančni ilustro-vani cenik gratis in franko. 2915
: Benedikt Sacbse!. Lotes 1135, pri Plznju na Češkem.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih ;n damah vse bolezni spolovil, iztok, kapa-vico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki odpovedo.
m
48
lirah
Škatlja (100 kom.) K 5'—. 2 škatlji za 13     eno zdravljenje. — Izdeluje
Delta' Laboratoire de Prođults Chlralques a Pails
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
t Lekarna Mariaiiilf, BadapsSta. VI. Liszt Ferenc-ter 20
j po povzetju ali ako se znesek pošlje naprej.
Pojasnila, vozne karte:
3©5ip Jtupica
jermen ar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
krasno opremljenih ; v zalogt je dalje
12 različnih sani
lahkih, po zelo nizki ceni.
Dunaj I., Karntnerring 4, Trst, Via Ghega 8, pri vseh agenturah v deželnih glavnih mestih, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook & sin, pri vseh Lloydovih agenturah in agentih Dalmatie. III. razred. Cena: Trst-Ne\v York 170 K, otroci pod 12 let K 85-— več 20 K pristojbine od osebe.
FRANC KOS
Lfubliana, Sodna ulica št. 3«
Speciielna mehanična
glgfilna indDstriia <n trgovina
za površne in spodne iopice, moderčke, te-'Gvnike, nogavice, rokavice, posebne ofcle-b zoper trganje ple-tilni materija! i. t. i
na drobno in debelo
Šivalni stroji od 70 K naprej, pletilni stroj
■ n ni
Mlad gospod, 25 let star, z večletno trg. prakso, sedaj poslovodja v stalni službi, želi znanja z gospico ne črez 23 let staro, ki ima veselje do trgovine in nekaj premoŽenja. 24 Cenjene ponudbe s sliko do 20. jan. 1913 na uprav. „Slov. Naroda* pod naslovom „Srečnl dom".
Zadeva je strogo tajna zato anonimnega ne vpošte vam.
■
j
Pozor!
Pozor!
patent »\Vederman« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno podpletujejo. 232
::   Podpirajte domačo industrijo. ::
finih
ročnih del
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
večkrat provzročajo neznosne bolečine. Za njih hitro pomirienje in potolaženje, ta cplahnjenje oteklin in obnovo premičnosti členkov ter odstranjenje občutka mrgolenja učinkuje presenetljivo -—-- zanesljivo ■
IK betadn* »uaba (mtntoloMUol- »a. Lj£      Usisan koštan}«* terleftelO, J£
w LJubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranie
Montiranje
Plisiranje :-: :-:
pri vtemnju, masiranj u ter v obkladkih. 1 lonček 1K Ako poUletenaprej K1-50 dobite 1 lonček »     » kj
K 1-50 dobite 1 lonček  \ e'. K 5*—   »     S lončkov l c K 9*—   »    10    » ji
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni.
c. in kr. dvorni dobavitelji, Praga-UI., fttv. 203.
Fante na mu %*4tika m I zalog« v tzdctcvcuta. I lakaraah
f fclnMIanli lekarne Je* Majr, te % FiMOli, Joc GitaAr.
le (Presserm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 503,0 boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin.
Pričakujem cenjenih naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož 3527 v korist družbi sv. Cirila in jtfetota.
najpreizkušenejše, najzaneslivejše in .   najcenejše .
s lostorovo kislo gnojila s
za vse vrste zemlje dalje 44
afflOBiiakove, kalijeve in solitnro sapggasfati
dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil kupčevalci kmetijske zadi. in društva
Samo superioslaft
v ceni ni poskočil 11
Centralna pisarna društva avstr. superfosfat. tvornic
*^age,FHkepyl7-
nKSSSHHa^H
273965
1961
82
B. GOtzl, LJubljana
3331
Mestni trg st. 19.
Krasne novosti zimskih oblek in površnikov
Za naročila po meri največja Izbira tn- in Inozemskega blaga.
S€ai*l St«  8a     Brez konkurence. Najnižje cene.        Solidne postrežba.
Trgovski poslovodja, star 25 lat,
vojaščine prost, z dobrimi referencami,
iell prevzeti na rašun ali pod ugodnimi pogoji v najem t
to Trgovi
Položi sc lahko kavcija. Prijazni dopisi pod ■00" na upravništvo „Slov. Naroda".
več beganja
kadilcev cigaret „ottomnn"
k« so s sofliio upravnega sodišča do Dunaja ad 9. marca 1912 vse imitacije iz&risaoe.
Brata
Prodajalnicas
Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Union".
Ijiiaia
243
Delavnica 8
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
n w w
M W
w w w
H
Naznanilo.
Vljudno naznanjam p, n. občinstvu, da sem prevzela v lastno režijo
hotel in restavrant
pri »Zlatem Jelenu" v Gorici,
Skrbela bodem, da bode cenj. gostom poleg plzenskega in puntigamskega piva na razpolago vedno le pristna naravna vina in dobra kuhinja.
Nadejam se, pridobiti si s točno postrežbo, z zmernimi cenami in snažno oskrbo sob zaupanje od strani slav. občinstva. Za obilen obisk se priporočam
68 Pavla Boren.
rt
2
N
M H H
M H
Elegantna, nova, moderna
plesno obleko
za sloko damo, bela angleška oblika, na svilo delano, novo, Otroški Stol in otroški športni voziček se pre da na Bleiweisova cesta štev. 15. II. nadstropje duri XII« 46
Potniki
za  razŠirjevanje   nabožnih predmetov
se iščejo ob visoki proviziji.
Lahek in gotov zaslužek. — Ponudbe pod „DšVOtionalien" na upravništvo
»Slovenskega Naroda«. 4800
se sprejme takoj v službo.
Prednost imajo absolventi kmetijske šole na Grmu. Izpričevala naj se pošljejo  na   oskrbništvo   Sevorin na
Kolpi Hrvaško. h
Srečno novo leto
želim, obenem naznanjam, da sem otvoril
4797
kllučnun
sko obrt
in se priporočam cenj. odjemalcem za prijazna naročila.
Vencelj Brapek, fiubljana, v Rebri št. 11.
Sprejmem tudi 2 vajenca. ™
t*
ss
os
a
o
s
m
j^^a    *      <y      ^      <J v'
Otvoritveno naznanilo. S
Usojava se naznaniti cenj. občinstvu, da otvoriva v Sredo 8. t. m. |W1
dobroznano s
restavracijo pri Up
v Židovski ulici.
Točilo se bo Reininghausovo marčno pivo ter najboljša naravna vina. Vsak dan velika izbira zajtrkovalnih specialiiet.
Vsako soboto velika pojedina klobas, v te) restavraciji, kakor tudi v hotel-restavr. Bellevue.
Znano dobra kuhinja. Znano dobra kuhinja.
Josipina in Iv. Friedl, restavr. na Bellevue in pri Lipi.
XX XX XX
XXXXXX SXXXXX
XX XX
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
XX,
iXXi__
xxxxxx xs<xxxx
%a spalno In jedilne sobe, salone In gosposko sobe. Preproge, zastorji, modrocl na vzmet žimnatk modreci, otroški vozički Itd.
««• S
m fl
O
"5 O
J
ca
XX XX
Najsolidnejše blago.
JXX
xxxxxx xxxxxx
iz večjega kraja na Notranjskem s_7 letno prakso
želi vstopiti kot pomočnica
k boljši Šivilji v Ljubljani. VeČ uprav. »Slov. Naroda«.
51
Zajamčen uspeh
ali denar nazaj.
Zdravniški izkaz
o izvrstnem učinku.
Štev. i/13
O.lbj
64
Ustrezaje §-u 29 odv. reda se objavlja, da so začetkom tega leta vpisani v tukajšnji odvetniški imenik naslednji gospodje, in sicer s sedežem:
dobite cb rabi med.
jtfesečna soba
s posebnim vhodom se odda.
Gledališka nI. 7. II. nadstr.. vr. št 9. poleg L drž. gimnazije.
00
Prodajalka
se takoj sprejme
* trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe na upravništvo „S1. Naroda" pod .dobra moč44. 4767
Dosodaj najboljši in najpopolnejši
m
Dr. $. Rixa kreme za prsi
oblastveno preiskano, car. neškodljivo za vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi se zunanje. Poizkusna pušica K 3, velika pušica, zadostna za uspeh K 8*--Razpoštljanje strogo diskretno. 35
Kos dr. A. Riz, laboratorij, Dunaj IX.t Berggasse 171
Zaloge v Ljubljani i Lekarna pri „ZIa-tem jelenu", drogeriji Kane in „Adrija".
V LJubljani:
Dr. Ambrositsch Edwin , Eger Ferdinand ,  Frlan Fran .  Furlan Josip Kobler Fran Dr. Kokalj Alojzij Krisper Valentin Majaron Danilo Novak Fran Oblak Josip C Papež Fran Pegan Vladislav Pire Makso Poček Fran Ravnihar Viadimir Sajovic Josip Schweitzer Viljem Stare Emil Suyer Albin Šusteršič Ivan
Dr. Svigelj Anton
, Tavčar Ivan
, Tekavčič Fran
, Tominšek Fran
. Trillcr Karol
.  Vallentschag Otto Vencajz Ivan P. Dr. Vodušek Božidar
, VVurzbach Maximilian Edler v. Tannenberg
m  Žirovnik Janko.
V Eamniku:
Dr. Kraut Alojzij.
V Hranju:
Dr. I<ušar Josip . Stempihar Valentin.
V Litiji;
Dr. Jamšek Janko.
V Postojni:
Dr. Jane Ignacij.
V Novem mestu:
Dr. Schegula Jakob „  Slane Karol a Žitek Vladimir „ Globevnik Jožef.
V Ribnici:
Dr. Rajh Štefan.
V Krškem:
Dr. Dimnik Ivan.
V Črnomlju;
Dr. Sturm Karol.
V Sočevju:
Dr. Golf Franc
V Ljubljani, dne 1. januarja 1913.
Za odbor odvetniške zbornice kranjske:
Dr. Danilo Majaron, m. p.
predsednik.
▼ oljnatih barvah na platno izvršuje
za ceno K 35-—.
Popolna podobnost priznana od najožjih prijateljev in kolegov Aškerca. Slika tudi po vsaki drugi fotografiji z garancijo za popolno podobnost ter umetniško izvršitev. Restavrsra istotam stare
oljnate slike. Umetniški atelje A. ČERNE, LJubljana, Seienburgova nUoa štev. 7. L nadstropje.
£XXXXXŽ
m
i i
ii
M
Marsikak trgovec
m
m
brez svoje krivde.
Mnogi Izmed njih si ne vedo pomagati v borbi za obstanek. Le-fl na] se obrnejo zaupljivo v zaprtih pismih z naslovom »NEZAKRIVLJENI KONKURZ" na upravništvo »Slov. Naroda".
dobro izvežbana manufakturista, spretna prodajalca in trgovski
učenec
poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine in 2 razreda srednje šole SO
sprejmejo v manufakturno trgovino pri Vinko Skotu v Ilirski Bistrici, Notranjsko. 62
Pozor!    ~ Pozor!
Za trgovca in kr5mar(a (tudi dva kompanjona) se ponuja lepa prihod-
njost. Proda 80f ali se da v najem
x enoaadstropno hišo z dobro ido-de gostilno in prodajalno, ki bi se
na debe lo naredil velik promet z iitom in moko ter z vinom. To posestvo ima 4epo gospodarsko poslopje z velikim vrtom in lepim kegljiščem. Ponudbe na uprav »Slov. Nar.«pod hKJL
8485
9
72
4278
Za krattt čas,
Lahkoživ gospod najboljših let fe imel dve hčerki v starosti 14 in 16 let. Nekega dne je izvedel, da je imela mlajša hčerka ljubezenski sestanek z nekim gimnazijcem. Poklical jo je pred sebe in jo primerno podučil in oštel ter svojo pridigo zaključit z besedami:
Ravnaj se po vzgledu, ki ti ga daje tvoja starejša sestra.
Oh, papa, je odgovorila ošteta hčerka, saj vendar veš, da je Erna svoj značaj podedovala po mami, jaz pa — po tebi.
Gospod nadporočnik se je s svojo mlado soprogo povrnil z ženito-vanjskega potovanja. Našel je svoje novo stanovanje v najlepšem redu m je pohvalil »burša«, ki mu je bil zdaj dodeljen.
»Jutri zjutraj me /budi ob šestih,^ je zvečer naročil »buršu«.
Naslednje jutro je >burš < najprej deset minut trkal na vrata in ker se nihče ni oglasil, je vstopil v sobo in začel stresati oficirja:
»Gospod nadporočnik — sest je ura.*:
Nadporočnik se ni prebudil, pač pa sc je prestrašena vzravnala njegova /ena. »Burš« jo je pa nežno potisnil nazaj na posteljo, rekoč:
»Vi lahko naprej spite, gospodična; to je navada pri vseh oficirjih.*
— Ah, fantič moj, — tako hudo mi je — žrtvovala sem ti svoje dobro ime . . .
— Nič se ne žalosti — vsaka kupčija Se združena s stroški.
Dva krščena Zida sta se nekaj sprla in drug drugega prav nekrščau-^ko zmerjala.
— Ti lump. grdi. ti si sin tistega Judeža, ki je našega Izveličarja za trideset srebrnikov prodal.
— Kar molči! Če bi bil tvoj praoče v Jeruzalemu vedel za tisto kupčijo, bi bil Izveličarja Še za dvajset srebrnikov prodal.
Strasno mora biti, je zavzdihnila posebna prijateljica petja, če taka operna pevka kar naenkrat zapazi, da je izgubila glas.
Da, to mora biti strašno, je odgovoril gospod, ampak še dosti strane jše je. če pevka sploh ne zapazi, \t je izgubila glas.
Gospodična Olga se je kar naj-vkrbneje  oblekla in je zmagujoče stopilr v salon, kjer je sedel gospod 'avel, ki ga je hotela očarati. A ka-n se je začudila, videč svojo sestri-i Matildo,   ki je sedela gospodu ! 'avlu na ko'enih . . .
Via tilda, kako se pa obnašaš, je ogorčenjem zaklicala gospodična ' >lga. Kaj te ni sram? Koj pojdi dol.
Zakaj pa. je zaklicala Matilda, .•z sem bila prva na tem kolenu in ne bom vedno tebi umikala.
— Moj sin — o, moj sin, ta bo -V^aj izrednega, nekaj prav posebnega . . .
—= Kako pa to veste?
— Pomislite! Rojen je 12. 12. 12 ob 12. in 12 min. — to vendar ne mo-n postati človek, kakršnih je na tu-v-ute.
— Kako pa, draga prijateljica, vaša hči? Ali je srečna v zakonu?
— Srečna! Njen mož se pričo nje ust ne upa odpreti. O, že zdaj se
vidi. da je nad tem zakonom božji blagoslov.
0 *
Lastnik menažerije: Vi bi radi stopili pri meni v službo. Ali ste vajeni živali?
Hlapec: Kar sem živ, sem takorekoč vedno pri konjih.
Lastnik menažerije: To je že nekaj, a ne dovolj. Glavna stvar pri meni je prisotnost duha. C° bi na pr. tiger uskočil iz kletke — kake korake bi vi napravili?
Hlapec: Gospod — prav dolge.
Uravanje telesnega odvajanja je
eden glavnih pogojev pri odpravljanju nerednosti prebave. Prehuda od-vajila so kakor znano, škodljiva. Zato pa rabimo brez motečega postranskega učinka neopazno mila odvajalna sredstva, ki 3e tudi prebave ne dotikajo, nego je pospešujejo in ja-čijo, namreč dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavatelja v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnjih lekarnah.       VII a
MOJA STARA
izkušnja je in ostane, da za pregnanje peg ter za pridobitev in ohranitev ne^ne, mehke polti ni boljšega mila nego svetovnoznano litijsko mlečno mtlo s konjičkom, znamka konjiček tvrdke Bergmann & Co., Dečin n. L — Komad po 80 vinarjev se dobiva po lekarnah, drogerijah, parfumerijah in vseh enakih trgovinah. — Istotako se Bergmanova lilijska krema „IVZaneia" čudovito obnaša za pridobitev nežnih, mehkih damskih rok. V pušicah po :  :  70 vin. se dobiva povsod.   : ;
JfaroZila 3a j
= v hit niče =
, sprejema
ti ar o d na tiskarna
in
0larodna knjigarna
Za otroške bolezni
od zdravnikov prav rada priporočena.
največja zaloga navadnih da najfinejiiu
otroških vozičkov
in navadne do najfinejše
M. Pakič
Pilil! I jutri naprej a prodaja ]jpj|
galanterijsko blago in pletenine
iz konkurzne mase Ludovika Dolenca v Prešernovi ulici pod tvornaškimi cenami.
Eupnjte In zahtevajte edino le e
alkalicna kislina
Ob želodčni kislini
škrofeljnih, rachitis oteklosti žlez
katarjih oslovskem kašlju.
je najboljši. 53
Glavna zsloos ni Prvi sle?, zalogi čaja In ruma na dsiielo v Ljiljani, Rožna ulica M ii
Moderna ročna dela in materija
s 11 mm
je zdrav želodec. Dolžnost človeka je tedaj, da si ohrani zdrav želodec, ali pa, če se pojavijo nered-r.osti, jih odstrani.
Po mnogih zahvalnih pismih, pa so se izkazala za povzdiffo slasti in odstranitev slabe prebave, telesnega zaprtja, vspehavanja, slabega okusa, sla-bosti, pomanjkanja spanja itd več kot tri desetletju „BBADY-}eve ŽELODČNE KAPLJICE", preje »Marijaeeljske kapljice«, kot i.anesliivo domače sredstvo pri motenju prebave pri otrocih in odra-šenih najuspešnejše.
P&ziti  se je   treba  pred   enako se glasečimi ponaredbami in talz fikacijami  in   naj se paii na varstveno znamko Matere božje z  g /7 ' • • / < , otrokom na desni roki in na podpis .?
Dobiva se v vseh lekarnah v steklenicah po 9o vin. in K I-oO. Razpošilja se na deželi po le-kams.ru C. Brandjrjn, Dunaj L, Fleischmarkt 2 482 <6 steklenic K 5*40, 3 dvojnate steklenice K 4*80 brez vsakih stroSkov.)
i josip Rojina j
J   krojač prve vrste J«
J j J se nahaja sedaj v lastni hiši
Franca Mi testa 1
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kroja in elegantne izvršitve.
TvDiDiika zaloga najfinejši! angi. l in fraiit. specijalitet blaga.
«- za HM
r=^2>
Volna za športne obleke, čepice itd. Zgotovljene, pričete in predtiskane vezenine v največji izberi. Predtiska-rija. Vezenje na roko. Tamburiranje. Plisiranje itd. Popolna zaloga telovadnih oblek. — Zunanja naročila :: se izvršujejo točno in vestno. ::-
m
3
na Dunajski cesti v Ljublfazsi pred
delavskimi hišami in na CHinc&h takoj ob  mestni  meji na  Tržaški C3Sti,
vse z najlepšo lego so po izberi za — primerne cene -
na prodaj.
Več se poizve pri  lastniku Jos> Tribuč, na Glincah 37. 2416
i
K
želi veselega nesebičnega znanja
z gospodično ali gospo.
Diskretnost častna stvar. — Dopisi pod „ OSKAR" poste restante Ljubljana.
I
Ohranitev zdravega]
želodca
zavisi poglavitno ▼ ohranitvi, pospeševanju in uravnavanju prebavljeni* ter odstranitvi zoprneps telesnega zaprtja. Preizkusimo, iz izbrano naj« boljših in najbolj ućlnkujočih zdravilnih seliic skrbno pripravljeno, tek zbujajočo, prebavo pospešujoče in voljno odvajajoče domače zdravilo, ki zmanjšuje In odstranja znane nasledke ne« zmernostt, slabe diete, prehlajenozti ln zoprnega telesnega zaprtja, n. pr. gorečieo, napenjanje, preillno tvorltev kultne ter krone bolečine, le DR. BOSE BAASA.M ZA 2EI.035C lekarne B. Fragner v Pragi
...-Mftl     Vsi deli znvo
VaniO 1      sine noftlo oblastveno zavarovano varstveno znamko.
Giavna zaloga 3 lekarna
b. fragner,
c ta kr. dvorni dobavitel) .Pri črnem orlu', Praga
Mi sirana 203.  Ogel trudovi ulice.
Bazpoilllanie po polti vsak dan.
1 oela steklenica ti, 1 polovična steklenica 1 K. Ako pošljete po posti uapre: K 1*50, dnbite 1 malo stekle, r.ico, ako K 2*80 eno veliko utekle ii'.), za K 4'70 dvo veliki steklenici, sa K 8 — « vciike s t* ki,, sa KtSr— pa 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje Avttro-ogr. mont.fb.ije
V Ljgbliui: likam J«, Iifr. dr. Q. Vtotf, ta. Crfnar. Zalog« » ttarue Antro-Ojnkt
umetniške,',
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
GIN KR DVORNA IIN KOMORNA DOBfiMTELJfl USTflNOVLIEINO 17-43
ini
Prešernova ulica 7. j
m
N
N
:
Odvetnik
i
S dr. Boleslav Bole ■
• e
odprl je pisarno
• e
v Trstu, Via S. Giorgio 10
72    hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribje olje iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 steklenica K 1"80.
Zoper kašelj, zaslize-nost In prehlajenje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok. — 1 steklenica 1 krono.
Zaloga vseh  tu- in inozemskih specialitet ter preizkušenih domačih zdravil.
Izborna toaletna sredstva „Ada".
Vedno sveže gumijeve špetialitete.
Oddajajo se tudi zdravila sa člane vseh bolniških blagajn.
Razpošilja se 2 krat na dan na vse strani. »""»"»......'".......
Telefon 10.28.
Telefon 10.28.
■■BB8BBBElS£b&SSiaM
bbbbJ
Pharm. Mag.
Josip Cižmiif
lekarna pri zlatem orlu
fcJaMJaaa, Jarelcev trg it a.
; Madi inventure:
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, plaščev, paletojev, jopic, bluz, raglanov, ::   oblek, klobukov in vse drugo blago
47
SO °\o i%pod lastne cene.
„j&TiglešPco skladišče dblefc" O. JBerrbatovm, JMestni trg ŠL S.
04
Y-Y
500 kron!!
Vam plačam, ako moj uničevalec korenin .mazilo Ria* nc odstrani v 3 dneh brez bolečin VaŠ>h kurjih očes, bradavic, otiščanccv itd. — Cena lončka z jamstvenim pismom 1 K. —
Um, h&fi (teta) L tftsi prctt 12/64 Otnkt
4206
Sprejmejo so takoj
1 učenec
in
4785
zanesljiva v stavbaem in pohištvenem delu.  pri   Ignacu  Toplaku, mizarju v Trbovljah II.
S trgovsko prakso, zmožna slovenskega in nemškega jezika 3
se sprejme » trgovino z nei. Haioio.
Ozira se na one, ki so bile v enaki službi. Ponudbe na upr. »SI. Naroda«.
Nadležne Rodne
na obrazu aH na rokah odstrani v 5 minutah
Dr« A, Rixa
^VjP o&lianjsvalst Me.
^aJ' ^škodljivo, gotov *     i        uspeheh. Pusica za 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos. dr. B. 8ix, laboratorij, Seh) OL Bcrggasse 17. E.
Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kauc in „Ađrija".
Gramofonske plošče
z najnovejšimi slovenskimi posnetki
so izšle in se dobe v
:: ateljeju za gramofone ::
I tep, Lili
Sodna ulica št. 5.
jajnečja zaloga godneniri avtomatov in iraeiaiooov.
Cenj. gg. gostilnčarjem posojajem godbene a v tomate brez vsakega plačila In dajem še od nabranega denarja odstotke. — Kdor rabi tedaj avtomat naj se zglasi — tudi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam naj-::   novejših plošč.
■V
Najfinejši
špirit
:iz žita, najbolja: kakovost za žganje
se dobi edino v množinah od 60 litrov naprej po nizki
tovarniški ceni pri tvrdki
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočtmi se 12 vplačili.
4*
•■• * .••  vzajemno zavarovalna banka v Pragi.   .-. -Rezervni fondi B 38,461.431*36 — Izplačane odiftodulne ta kapitailjo K 123,257.695-77
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
iii. * Wsa pojasnila cfajai ' 1
Mm lastijttvo i Dnini SiSete« v Gosposki iti itn. 12.
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenj uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte !
B e 1 e»
žametno mehke
napravi
ii rožnato n
olt
TolŠčobe prosta maza za roke Glicerinova in medena strjenina.
Pomaga čez noč.
0
proti krhkim in razpokanim rokam.
Cena K —-70 in K 1 20.
Po vseh lekarnah, drogerijah, ::   parfumerijah in brivnicah. ::
iuri Dralle, Podmokli n. L.
Glavno zastopstvo za južne dežele:
V. JAliACH in DRUGy Trst.
Vprašanja na Teodorja Korna, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdejujejo strelovodi kleparska in krovska dela iz različnega blaga
.v
ODB
Gospodinje ! Pozor ! !
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite splošno znane svetovne znamke
LAIMSCHEINA
IVilifS@AIlBZ£E
1153
H. Rosner & Ko.
Llubiiana. pclerj pivovarne JdIob".
jj&Jf*!8§CUIW** ni ra tlinska margarina.
UNIXUnfIcc se 'z !-'uie 12 najčistejše go-99•»aiBam^paa    veje 0bistne tolšče z visoko
pasterizirano smetano, ima torej največjo re-dilno vrednost in je resnično zdrav.
■Ifllln? 11M C C "i umeten, nego najčižči j,UEIIIVUm    naravni izdelek.
UNIKUM^ Je Fid ^1 cenejši od na-9 j**««1***™ za %JU |o vadnega presnega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši nego to.
SAMO BLAIMSCHE1NOV
UM 3 B£ BI BUM' Je   resnično edino in * pravo nadomestilo za
99
presno maslo, ki daleč prekaša vse doslei hvalisano. Izdelovanje
BLA1MSCHE1NA „UNIKUM"
je varovano s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
Cenjena gospodinja J
f
:-:   Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za x
pečenje B
kuiianje    maslen kruh
BLAIMSCHEINA 33 U H IIC U M " MARGARINO
Dobiva se povsod. — Poizkušnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
nnnnnnnnnnnnnnnnnnii
star 25 let, veŠČ slovenščine in nemščine želi dobiti službo v trgovini na Spodnjem Štajerskem« Ponudbe
na upr. »Si. Nar.« pod „pošten mladenič".
481!
30
iz poštene rodbine, z dobro Šolsko izobrazbo, zmožna slov. in nem. jezika,
se sprsjmeta v trgovino z mešsnim blagom.
Josip ESsner, Litija. 2
C$£   IFliJS JIL
mmr- Gosposka ulica 4.
I nadstropje, levo.
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
ii sluzi
je v   udobnost   cenj.   občinstva   zopet v središču mesta.
c   Priporoča in namešča le boljše ::
ii i» lah vnte
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih slnieb, zlasti za ženska Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamkaza odgovor.
najfineje kakovosti po 5, 7,9 in 12 kron — vse vrste lasne pod« lage in mrežice — barva za lase in brado ,sNeril" po 2 in 4 E — toaletne potrebščine — lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Sfrmoli
brivec in Rasničar
Ljub!)
jana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase
v slovenskem jeziku.
1. zvezek:
Bazenski zakon
o hudodelstvih, pregreških in  prestopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi   zakoni kazenskopravnega obsega.
V platno vezan 6 E; po poŠti S K 20 vin,
jfaroSna knjigarna
v Ljubljani«
Brzojavke: Prometna banka Ljubljana.
Telefon štev. 41. s:
'■■.....iiiii «■..........mmii.....■■...........i m i—i iiim™MnriiHfflM
Stanje denarnih vlog na bran. knjižice 30. avg. 1912
bi     K 70,147.763--.
ss
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dnoajn. — Ustanovljena 1864. - 29 podružnic   V0|3l H Ufl-Sl. Petra teiti (V Ii JlSSiCurailODi fitUraiD. Delniški kapital in reservt 52,000.000 kron.
!
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, e. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na hranilne kniižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem _ Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje fdepoti) vrednostnih
Papirjev in posojila nanje. ___ Hmmi,mm .troko •nndajodili tran««liCS««h vn«k««&r bre^i^l^čno
- Uatmena In pismena pojasnila In nasveti o vseh v Mitenv ■»■-«•■"»    r     * * r
Najkulantnejše Izvrševanje borznih naroell na vseh tuzemskih in inozemskih mestih, mm izpla čevanje kuponov in iižrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Naiemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nsh&zlla v Ameriko ta Ii Ansertke. 166q
1155
63
lAvstnceresirna družbaze2.0unajxix.Eisent»hnstrasseNS6i.rel.2ZZ88.
MM****.**** Ceno posteljno perje!
1 kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljžejra 240 K; prima polbdesra 2*80 K; belega 4 K; belega puhastega 5'l0 K; kjj velefinepi snelnobelejja, puljenega, 6'4u K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kr naprej fracko.
l$otwl!ene psleljeT^ns ss^sjs
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 k; puh f4 K; posamezne pernice 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, »glavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80, 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4 K 50, 5 K 20. 5 K 70, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoce se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Dešenice it. 767, Češko.
Ve JPe.r*rxx
BW zzet klavir ~W
ki se je igrala prvič 24. t. m. v slovenskem deželnem gledališču in ki je žeia tako buren aplavz, da se je morala ponoviti, je ravnokar  izšla v založbi
arodne knjigarne«
Dobi se jo v vseh knjigarnah tu in na slovanskem jugu.
ta 8173,1
1VSL
Nič ve 6 nisem mogla prenavljat i.
Gospa Pellerin, 52 let stara, je živela ločena od s^oje rodbine in se je bala za usodo
svojega sina, ki je bil v vojni na Madagaskarju.
Ni trajalo dolgo, in je opasno zbolela.
.Ves tek sem izgubila", je pisala, in nisem mogla ničesar več prebavljati. Ce sem le kako malenkost zavžila, me je začela boleti glava in zdelo se mi je, kakor bi bila v želodcu napihnjena: sledilo je temu ali bljuvanje ali pa močni želodčni krči, ki so provzročili grozne bolečine. Ker nisem ničesar več mogla prebaviti, sem grozno oslabela, shujšala in postala sem
čisto melanholična.
Od neke prijateljici sem izvedela o čudovitem učinku oglja Belloc pri želodčnih boleznih ter som sklenila, da jih takoj poskusim.
Vzela sem po vsakem kosilu po dve žlici teja praška in že po 4 dneh nisem čutila v želodcu ne tiščanja ne težav; lahko sem prebavljaia* pečeno meso in moj prejšnji tek se
mi je zopet povrnil. Mesto da sem hujšala, sem se jela zopet rediti in kmalu sem bila zopet obilna, kot preje: ravnotako sem postala zopet dobre volje.
Ko sem se na ta način zdravila 10 dni, sem popolnoma okrevala. Od tistega časa nisem več bljuvala, nisem imela več želodčnih krčev in moje zaupanje v to zdravilno sredstvo je brezmejno. iMarija PELLERIN, Argentan (Creuze), Francosko, 3. februarja 1896.
V iesnici zadostuje, da se uživa oglje Belloc po vsakem kosilu po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bo-ijzni, da, celo zestirele bolezni in take, ki se zoperstavijajo vsakemu drueeir»u zdraviiu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek, pospešuje prebavo in odstranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je ne- i Gospa PELLERIN.    prekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu po jedi, proti migreni, * ki je posledica slabega pribavljanja, proti gorečici, proti vzpehavanju, kakor tudi proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
N..jpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc   v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat ali v presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga iabimo
Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič", ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pasti.je Belloc.
2—3 pastiije po vsaki jedi in kadar nastopijo relodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastiije vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna U. pl. Trnkoczy A. Bohinc lekarna Ph. Mr. Jcs. Ćižmaf.
Fužin: JiMrg (Štajersko)
Centrala: Dunaj VI.. Wallgasse 39
Danner & Co.
Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, ::
jekla za vrtanje kamenja, jeklo za sekire, nože In različno domače orodje, s pile, klativa L t. d.
s; najboljše kakovosti, si
Dopisale: slovensko, hrvaško, srbsko, rusko, a     francosko, angleško, italijansko itd. :i
Avtomobilske vzmeti.
Stampiliie
vseh vrit sa
itd.
Anton Cerne
graver is Udelovatelf kavčukovih stsmplUJ
Uuhllflna. stori trg 20.
Ceniki tresk*. 235
Blaž Jesenko i
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
1    najnovejše fasone ===
po najnižji ceni.
UustroTsni ceniki zastonj in poštnine prosto.
BnVJfcniOTPNssafl|
E3 O
domačega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
najcenejši nakup!
Ljubljana, Stari trg 9.
Predno se obrnete drugam, oglejte si mojo bogato zalogo pravih, najfineiŠih švicarskih ur iz zlata in srebra, ure za dame z diamanti in briljanti, zapestnice, uhane, vratne verižice, poročne in druge prstane, krasne nastavke iz kina srebra, namizna orodja itd.
Zahtevajte cenik,
pošljem ga zastonj'
Vsa popravila izvršujem v svoji Iastnj ::      delavnici točno in solidno.
Teodor Kom
(poprej Henrik Sorn)
pokrival« streli in klepar, vpeljalet strelovodov, ter instalater vodovodov
Ljijana, Poljanska cesta 11.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih dei ter pokrivanje z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
astot-cmntoii ftriljra fftaiil) patent btstfctk
z izbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
lilu hi tafchjski eprm tat*!j« puri«.
Poprave točno in ceno. PrortConi brezplačno ia pošt. prosto.
Vile, stanovanjske hiše stavbne parcele v mestu kot v okolici se pod |ako ugodnimi pogoji prodajo.
Posredovalnica za nakup in prodajo:
Valentin Accetto
Kolodvorska ulica štev. 8.
II Blagovolite pisati po vzorce 1
ii
Velika prodaja
po znatno znižanih cenah!!
Barhenti — Flanele — Zimsko, plesno blago.
Preproge, zastori, garniture, namizne in kavine garniture, brisače, žepne rute Oprave za neveste. Havlič-kove tkanine. — Ostanki sukna in modnega blaga.
Dob.'O znani izvozni zavod, ustanovljen 1.1887
V. J. Mek ie brat. Kopališča PoHraift (tefko)
Obdržite najboljše I Vzorci franko 11
"30 m ostankov 18 K, 40 m ostankov 24 K-J Božična tkanina kos 23 m K 1550 in 17*50.| i preproga za na steno s sliko 5 K 60 vj
□DUG
0
„Dvorni tokajec"]
V c, in kr. dvorni kleti se prodajo nastopne vrste tokajskega vina v V2 litrskih steklenicah od 6 steklenic naprej in sicer od steklenic :
Vrste 1 tokajsko (Bratenwein) a K 2"20
„ 2    ,      samorodno a K 330
„ 3    . . a K 440
. 4    . , a K 550
. 5   .        iztok a K 8*80
. 6    . . a K 11-
Vrste 7 . 8 . 9
n 10 s H
. 12
iztok      a K 13*20 esenca  a K 17*50 a K 22— 4 K 55-— muškatelec a K 33*—
a K in
3-30
kr.
brandv
Naročila se izvršujejo samo potom pismenih prijav pri Ca dvorni kleti. Osebni promat v cesarski dvorni kleti je izključen Dopošlje špediter po povzetju vseh stroškov,
3IŠ3f=
ilajlfii in ipsia pot
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljiljane čez Mrmm v tleiHcik
37 je proga
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih Finiand, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odkod iz Ijubljane vsak torek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat čez Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladao potrjen zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ullea
odslej
stev. 35y
od južnega kolodvora na desno poleg predilnice*
m pražska akciova strojirna =
Cdffve Rusten, Bromovsk^ a Ringhoffer). Centralna pisarna v Pragi II., Marijina ulica štev. 36
dobavlja
Precizijske vroćeparne strofe z Doerflovim ventllnim krmilom do naj
večjih razsežnosti in največjim dosežnim hranjenjem pare, Hitro idoče parne stroje postavljene ležeče ali stoječe z razdeljevalnim krmUom
in regulatorjem osi, zlasti pripravni za pogon dinamostrojev, Parne turbine, patent Zceilv,
Parne kotle vsek vrat, zlasti vodnocevne kotle z največjo tvorilnostjo,
Preparllnlke kovanoželezne konstrukcije,
SeoaoBaleerle,
Vodo čistilce aparate,
Motorje sa surovo olje, izvršeni ležeče ali stoječe, Braokovne stiskalnice, sistem Astfalck,
Transmisije s kplutastimi ležišč za mazanje najnovejše in najSolj preizkušene konstrukcije,
Frlkclfske »vezave. m. ____ - _B1
Popolne nove opreme ali rekonstrukcije pivovaren, hladilnih naprav,
klavnic, inalnio in sladkornih tvornic, Rad&iske In latinske stroje« po ase make vodne naprave, prenašala©
■trols. parne cestne vali©, Kompleta« premogove separacijske naprave, Mostove vseh vrst gradenj in velikosti,
trjave, lsdlfske Itises, dvlgalniko ia tovore, vrtakuke, baggerje,
Oeracalae plOSCC, poljske železnice za različne namene itd., Napravo ta centralno kurjavo in zračenje za šole, javne zavode kurjave tvornic, sušilnih naprav Itd., itd.
Zslsnilv Trstu: iladleženar Karel Stremel MmarctiomM Telefon št. 1403.
Ivi inivlrrVf^mTnB%
26
TBC
68
Stran 14
3 štev.
Ixd ©le vatalj vosov
Franc Visjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo
42      novih in to rabljenih
par vnznv.
Najboljši^ešknmkupn^ir^
jertja, K 10:-,
1 kg novega sivega, puljenegu posteljnega  perja  K  2'—, boljšega K 2-40, polbelega K 2*80, belega K 4'—, boljšega K 6, gosposkega snežnobelega K 8—, puh, siv K 6—, 7—, 8'—, puh, bel prsni puh K 12—, carski puh K 14 — od 5 kilogramov naprej franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega, rdečega, modrega, rumenega  ali  belega nankinga,
pernica okoli 180 X 120 cm vel. z dvema zglavnikoma okoli 80 X 60 cm vel., zadosti novim, sivim, stanovitnim perjem K 16 — , napol puh K 20-—, puh K 24—, pernica sama K 12*—, 14—, 16—, zglavnik sam K 3—, 350 in 4*—. Pernica okoli 180 X 116cm vel. K 15—, 18 — 20*—, zglavnik oholi 90 X 70 cm vel. K 450, 5 — in 550, spodnja blazina okoli 180 X 116 cm vel. K 13—, 15—, 18*—. Otroške postelje, posteljne preobleke, rjuhe, flanelaste odeje, kovtri, modroci itd. najceneje razpošilja po "povzetju, za-
vojnina zastonj, od K 10 — naprej franko 4063
JOŽEF BLAHUT, Dešenice št. 38 (Sumava).
Neugajajoče se zamepja ali denar nazaj. Zahtevajte natančen ilustrovani cenik gratis in franko.
Ivan Jax&sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo
9
aM&VSKUBi iBSSBi}
za rodbino in obrt.
EiizpiaEoi kuni za vezeoje v iiiii.
Pisalni stroji „ADLER",
'?! etilni stroji
vsek. velikosti.
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana:
Pariz 1985
London 1905.
Slavnemu občinstvu v mestu «n na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
z napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno
Cene brez konkurence, ss
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2—60 K komad, tako da si vsakdo lahko izbere.
FR. IGLIC
Ljubljana^ Mestni trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo venci v isti hiši v I. nadstr.
EL6RTR0T€HHi;K
DemiiRA dihi!
PREJE
KOLBEN IN
PRAGA-VYSOCANY
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. s: Električni obrat vseli vrst. Ventilatorji, u Tnr-bogeneratorji, električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obtožnice in žarnice vseh vrst Vodne turbine vsek sestavov (Frencis, Pelton). s: Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev dragih tvrdfc. a Vse potrebe za instaliranje.
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča stojo
veliko zalogo gotovih oblek sa gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših V2or" cih in najnižjih cenah izvršujejo.
il fi
Peka rij a, slaščičarna in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale:
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
3*£
j. Cadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urban če ve manjf. trgovine
priporoča
klobuke
čepite, razno moško perilo, kravate, ovratnike itd. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
L. HIKUSCIf
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoCa svojo veliko izber dežnikov in aolnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
v celju! Slovenska tvrtka, ^oeljui
bMijs vritte mostne teMnice za tehtanje živine in vozove vseh sistemov in velikosti
—-— Prevzame jih tudi v prenovljenje. -
Startni in ometni kliaWar IVAN REBEK teiie, Poljanska ulica St. 14.
1n.111n1.nm
mmmmm
9 I"    1      ■ ' t
'xxL uaddjat uUončerbs peči) \
23o baotu. naslovi se usoAemu nasuvanijo.
Štedilnikov in peči *>.*.o.z.ffle£s d'Stiocenpe afUas£cijsfu>. c......-"V:?
L b. prlv. zavarovalna dražba.
t. kr. piiv. zavaiov. dražba za življenje.
„Austfljshl Falite" no Dunaju.
Vplačana delniška glavnica K 8,000.000.
Družba zavaruje:
a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih stvari, nadalje proti požarnim škodam živine, zalogo vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.:
h) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
e) proti škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
/) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Delniška glavnica. . .
Stanje zavarovanih svot , Premijske rezerve . . , Letni dohodki na premijah
.  K 6,000.000
K 230,000.000 „ 60,000.000 „ 12,000.000
Dražba zavaruje na človeško življenje po najraznovrstnejših kombinacijah, kakor: a) za slučaj smrti: da je glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti na njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; o) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, oziroma s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti, nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanja otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vzgojinskib rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor nezavrženost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd
Natančneja pojasnila daje radovolj no
Generalni zastop v Ljubljani
38
Sodnijska ulica štev. 1.
Vodja generalnega zastopa: Jos. Prosenc.
Idrija - Logatec, kolodvor.
n
Odhod iz Idrije:
Prihod v Logatec:
ob  7 50 zjutraj ,   1*40 popoldan ,   5*10 popoldan
Gene z avtomobilnlm cmnibnsom:
4649
ob 6*-— zjutraj „ 12*— opoldan »  3*30 popoldan
Odhod iz Logatca:
ob  8*30 zjutraj .   230 popoldan ,   6*30 zvečer
Prihod v Idrijo:
ob 10-20 zjutraj m   4«_ popoldan »  8*15 zvečer
Cene a kombiniranim avtomobilom:
Idrija - Logatec   ali nasprotno
Idrija-God o vič „
Godovič - Hotedršica , Hotedršica - Logatec
1. razred za osebo
K 3-— , 1-50 - 1'50 . 1-50
II. razred za osebo
K 2-~ „ 1 — .
- 1 —
Idrija - Logatec Idrija - Godovič Godovič - Hotedršica Hotedršica - Logatec
ali nasprotno
I. razred za osebo
K 3— , 1*50 , 150 . 1-50
IL razred za osebo
K 2'-. 1-. 1-
Označena vožnja se vrši vsak delavnik} omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldan omnitms.
JT  Totnost se po možnosti vzdržuje, vendar pa ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. "§!
Valentin Lapajne v Idriji.
najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko s parni JeveronMega Umita'
iz
3411
Bremna
v
NewYork
s cesarskimi brzoparniki „KAISEB WILHEE.HI", »KROMPIONZ WiXHELM", „KAISSB TOLBELM d. GROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo S do 6 dni. »
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za pamike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite JS
v Lfubliani edino le pri 3B
o
ska Ii i«.)]
nasproti občeznani gostilni »pri starem Tišierju".
Odkod ls Ljubljane |o vsak torek, Četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se tikajo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reehta In solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor Col orado, Meksiko, Kalifornijo Arizoaa, Utaa, Wloniog, Nevada, Orevoo ia Washiiisrton nudi nas« društvo posebna ugodno in izredno ceno čez ealvesten. Odhod na tej premi iz Bremn
enkrat mesečno.
se dobivajo pa tudi listki preko Baltlraora in na vse ostate dele sveta kakor Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Coiomfco, Singapore v Avstralijo itd.
trn
Ml
61
66
8F
UD
092817
5675^7
24
Trgovina z orožjem ta ckr. uloga staodnika Lecnner t Jzo&l, frUtc. firimT l
priporoma po tvorniških cenah kot najboljše branlino orodje avtom, žepne pištole, točno zastreljene sistemov „Browning*, Steyr«, .Mauser* in „ttayard* samokresi najbogatejše iz-blre že od K 550 naprej, floberti in karabinarice, dvocevne lovske puške od 36 K naprej. Patrone, patronske stročnice itd itd Cenovnik gratis in tranko. 4658 cenovnik gratis HSo.
Stavnna hrib And.
naznanja slavn. občinstvu, da fe od Simona Treo dedičev kupila ves inventar, ter vzela v najem pisarno na Sv. Petra cesti št. 25 in skladišče na Opekarski cesti št. 35, ter bode izvrševala vestno in solidno vsa zidarska in v fo stroko spadajoča dola po nizki ceni.
Načrti in proračuni pa pri oddaji delo brezplačno.
(BristoJI^
jedilno in namizno orodje*
Samo era sama kako vos"
nafboljia.
Dunaj L
Opernring 5
Beiariclisbof.
u namiznih ilic *
'2 namiznih vilic 30.
/2 namiznih nožev 3or
12 desertnih vilic 27r
iZ desertnih noiev 22r
f2 kavnih ilic f&r
t zafemalka za i«ho far
9 i!*c= sa sočivio B
Po vaeh aaaatlli preprodajalci.
mi
3H31Š3J:
311
Potniki v Severno k Jalno Ameriko
se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
ii
m
Trst — New York, Buenos Aires, Eio de Janerio, Santos itd.
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vijakoma
električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih Je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domaČe hrane z vinom, svež krnh, posteljo, kopelj itd. :
Si GDHOD PARI11K0V: V Severno Ameriko vsako soboto, ? Jnžno Ameriko vsakih 14 M.
Vsakovrstna pojasnila daje radevolje brezplačno in prodaia vozne liste glavni zastopnik •
Kranjsko. Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
sni
ISI
falF=lfolf5lF=i?ai^f
IIŠ1E
Li
Fr. Ševčlk im
63
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih
šk in samokresov
lastnega 'zdelka. kakor tudi belgijskih, sulskih in čeških strogo preizkušenih pU&kf za katere jamčim za dober strel. Posebno priporočam lahke trOCevke in puške BOOk s Kruppovinri cevmi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
IJHHT    po najnižjih cenah.
Popravila ta naročbe so izvršnjefo točno In zanesljivo.
Cenovniki na zahtevanje zastonj In poštnina prosto.
Perje
za postelje in puh
priporoči po najnižjih cenah
EMIL KRAJEC
preje F« Hiti
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročita se točno izvršujejo.
Fr. P. Zajec
Ljubljana i Stari trg 9.
Kot prvi edini slovenski oblastveno konce sion. optik in strokovnjak priporoča svo
optični zavod
kakor vsakovrstna očala in ščipažnike, toplomere, arafcomere, hvgroraetre, daljnoglede vaeh vrst, kakor ,-Zeiss, Busch, Goerz" itd., ter vse v to stroko spadajoče predmete. Vsa popravila izvršujem točno in solidno v svoji z električnim obratom urejeni delavnici.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Ustanovljeno 1845.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
m Appetura sukna.
i mft rtrmiil
KyUo.nL
i Poljanski nasip • Ozka ulica št. 4. i Sprejemališče
Sdenbnrgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Ljubljana,
Danoisko cesto 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
pušk in samokresov levsaiu pBtraiim, v»b del koles (bidUsv)
kakor tudi
umetatni opi n aaiiiraili aaal.
Popravila pušk, samokresov in biciklov točno in solidno.
Ccovnik zaatoaf ia poitnia oprotmto
ttisa z
in drugim zemljiščem
se takoj proda.
Hiša je v Bovcu, je enonadstropna in pripravna za ::: vsako obrt. Natančno se poizve pri
Gašpar Lavtižarju v Kranjski gori
Združeni čevljarji
v Lfablš&ni, WoUova nllca št 14
Odliko rajal na mednarodni raz-efavi na Bnna'a leta £900.
priporočajo sve'o bogato zalogo obuva! za poletno mik
Vse vrste moških, damskih ia otroških čevljev
lastnega in tujega izdelka.
Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila Itd.
vedno v največji izberi
Speciallsil za prane gorske in lovske čevlje.
Izdelujejo se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenike
E 518/12/59.
4815
glasilo domika.
Na dražbi dne 21. grudna 1912
prodana posestva
vlož štev. 1048 in 1082 deželne deske kranjske, izvzemši parcele štev. 2175,
si se (Mlatila Ljudski posojili v Lji
za najboljši ponudek in sicer prvi vložek za 35.000 K, drugi pa za 190.000 K.
Domik se z nadponudbo ne more ovreči.
C. kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II.,
dne 21. grudna 1912.
v
F. L. Popper čevlji
aj za gospode in gospe so nogam
^ najbolj priležni, lični iu najboljše
g kakovosti.   Naprodaj  samo pri
" JULIJI STOR, Ljubljana
a Prešernova ulica št. 5.
Goysserski čevlji za turiste, bigijeničui čevlji za otroke ia Uwn-teniiis-čevlji.
Ustanovljena 1884. Ustanovljena 1884.
b'EOATIA
zavarovalna, zadruga v Zagrebu.
Glavni zastop za Kranjsko, Koroško in Štajersko v Ljub:jani pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezije cesta štev 8.
v Zagrebu v lastni hiši, vogal Marovsk€ fflrjJTJllj} ■■' - in Preradovićeve ulice. — LutlilOlu
Podružnica v Trstu, Via del Lavatoio štev. S, n. nadatr.
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Ha življenje.
[
1* Zavarovanje jjlavnic za slučaj doživi jenja in smrti;
29
2. zavarovanje dote;
3. zavarovanje življenske rente;
II. Proti škodi In požaru.
1. Zavarovanje zgradeb, (hiš, gospodarskih poslopij, tovaren).
2. Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajainiškega blaga, gospodarskih strojev; blaga itd. itd).
3. Zavarovanja poljskih pridelkov (žita, sena itd.)
III. Zavarovanje ataklenlh šip.
Zadružno imetje vseh oddelkov znaša......... K 2,713.674*13
Od tega temeljna glavnica............. K 800.000--—
Dohodek letne premije s pristojbinami . . . * . • . . * K 1,363.040*89
Izplačane odškodnine .......»•••»••• K 4,970.238 48
Sposobni mestni posredovalci in alrHzi-terjl sa sprojmelo pod agodiilml pogojL
Tvitfta Mav, Iti, VtMea 188.
1
10
34
8762
(Cvetlični sneg)
nova znanstveno izdelana
NEI6E DE FLEURS
krema za roke in ohraz
higieaako najboljše toaletno sredstvo sedanjosti. Dobiva sa povsod I Lonček 80 h., škauja K 160. Zaloga:  H0T „ A dri a", B. Cvančara v Ljubljani. "W Zaloga
Prva kranjska mizarska zadruga !H»
k vpis. 11 m iiKiKin — Msjrefl ždtzBiSiB postaji Viinarit i listni hiii
Mizarska delavnica t strpni obratom na parno silo.
Velika zaloga spalnih, jedilnih in salonskih oprav, vseh vrst in slogov od preprostih do najnovejših, po najnižjih cenah, brez konkurence! Izdeluje vsa pohištvena in stavbna dela, oprave za hotele in sanatorije in druge javne zgradbe. — Zaloga v St. Vidu nad Ljubljano. — Prodajalna v Ljubljani. Dunajska cesta Štev. 18, hiša  Kmetske posojilnice.
fra^Inai m razpolaga, ProraCaat in satrti bmplafafl-
domsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
NI. Krištofič-Bučar
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša«
Velika izbira najmodernejših
kostumov, oblek, jop, plaščev, kril in pelerin
v vsaki velikosti in fazoni, tudi po meri.
Bluze, nočne halje, predpasnike, perilo, modno in športno blago,
nanovo vpeljana kožuliovina po najnižjih cenah.
Otroške oblekce, plaščke, pelerince, čepice in klobučke.
Higienično perilo ia druge potrebščine za novorojenčke.
Pošilja na izbiro tudi na deželo.
Visoko, mederno podoiio, lepoto linij, udobnost dajo samo Warnerja Rust Proof
stezniki
j (Originalno amerikan. izdelek).
Se pere kakor vsako drugo perilo, ne da bi se odstranile vloge, oaf Za vsak kos se jamči. "M
Edina zaloga v Ljubljani:
Josipi na Podkrajšek,
Ljubljana, Čevljarska ul. 2.
Priporoča tudi veliko zalogo higien. perila J&grovega in f etra ter vse drage modne predmete najboljše kakovosti.
Poštna naročila se izvršujejo točno.
15
sprejme v trgovino z meš. blagom Otto Homan v Radovljici.
Jfiaslo, malisno štupo, suhe gobe, vinski kamen
jabolka namizna in hruške za mošt, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučne peške, koruzno slamo, smrekove storže, želod, krompir, sploh vse deželne pridelke, kakor tudi petrolejske in oljnate sode, ter močnate solne ?n otrobne vreče kupi vsako množino
veletrgovina ANTON KOLENC,
Celja, Grafika cesta 22. 3095
Resna šemtna
ponudba.
4817
3 9 letni samec, vešč popolnoma poljedelstva in trgovine z 10.000 K premoženja bi se rad priženil na "kako veeje nezadolženo posestvo, trgovino ali gostilno. — Vzame gospico ali vdovo brez ozira na starost. — Ponudbe s sliko se prosi poste restante štev. 873 :: Maribor.
Strogo solidna najstaroiia domača tvrdio.
Ju veli, zlatnina,
srebrnina ter razne ure.
Popravila ia nora dela po najoliji ceni.
Edina zaloga ur
z znamko
IIP
M
Lud. Cer ne p
juvelir, trgovec z arami ter saprt-seteai soda! cenilec.
Ljubljana, Wolfova ulica št. 3.
Ceniki zastonj. Ceniki zastonj.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmay@r
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se! 3440       Prosim, prepričajte se!
i i
FERNETBRANCA
Specialiteia tvrtke fratelli Jranca, Jtfilan
je vsled svojih silno dieietskih in odlično želodec :-: krepečih lastnosti :
2657
Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, HI. Ungarg. 20.
Najfinejši okus zrnate kave : slastno - dišeče - osvežujoče ,
v-. • ■
Največja slovenska hranilnica! Največja slovenska hranilnica!
„MU8TNA HRANILNICA LJUBLJANSKA" V LJUBLJANI
v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3
je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 300 tisoč kron rezervnega zaklada. — Sprejema vloge vsak delavnik. — Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov.
Vloženi denar obrestuje po ■aT* 4% % brez odbitka.
Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilar no varna. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jer obi denar mladoletnih otrok in varovancev, župnišča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo m nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. — Hranilnica posoja na zemljišča
in poslopja proti &% % obrestim in najmanj *|< °\0 amortizacije.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — Fosoja tudi na menice in vrednostne papirje.
i
BflflBKsEBSHB
■HM
Hal
775281
75