209. številka. Ljubljana, v sredo 12. septembra 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan sveder, IzimBl nedelje In praznike, ter velja po p o iti prejeman aa avetro-og rake deteta aa vse leto 2B K, sa pol teta 13 K, sa Četrt leta 8 K 80 h, na jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 60 h, aa jeden meaeo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom radona se aa vse leto 2 K. — Za tuje deiele toliko več, kolikor znata poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpofiujatvo naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Itiristopne petitrvrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 k C9 se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ee izvole" trankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnlitvu naj se b!a» govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegova ulice 8t. 2, vhod v upravniatvo pa a Kongresnega trga 81, 12. „Slovenski Narod" telefon fit. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon fit. 85. „Sokol" v Vipavi. (Konec.) Ko se je starosta dr. Ivan Tavčar vipavskemu ženatvu zahvalil za prekrasen dar, nadaljeval je nekako takole: Pri ti slovesni priliki, ko se je razvila zastava narodno-naprednega društva z Goč, rad spregovorim Se nekaj besed, dasi sem s pričetka imel namen, izreči jedinole zahvalo ljubeznivemu ženstvu, ki je z lepim darom okrasilo staro zastavo ljubljanskega Sokola. Da sem farizej, bi Vam lagal, da govori sv. Duh iz mene. No pa tega ne storim, tem manj ker sem prepričan, da bodo ti mladiči, ki so ravnokar kakor mlada pra-38ta, kadar se jim Sčipljejo dolgi zobovi, krulili mej nami, povračujoč se pred svojega dušnega pastirja, kijih je danes tu sem poslal, morda s tisto predrznostjo, kakor dr. Šu-steršič v Ribnici, tulili: V Vipavi se je oglašal sv. Duh iz nas! (Smeh, .Slovenec" bi pisal: bučen smeh). Pomenljivo je društvo, katero ste v Gočah ustanovili. Bralno društvo je to, in zategadelj za narod prekoristno! Zakaj ? Na kratko Vam to razložim. Tu v bližini imate nekje župnika, ki je nekdaj očitno povedal, da mu je kmet ljubSi bolj kot je neumen in zabit In to zategadelj, ker je tacega nevednega kmeta lažje v nebesa pripraviti. Po načrtu tega župnika so toraj nebesa samo za tepce in stare ženske. No, pa jo bode marsikater duhovnik prav hitro z nebes zopet popihal, če ne bo ondi tudi — mladega ženstva. (Bučen smeh). Doslej se je vam kmetom velikokrat pridigovalo, da zadošča za vse Vaše potrebe, če se ravnate po izreku: moli in delaj! Kako pa ste izhajali s to modrostjo do sedaj? Po mojih mislih ne posebno dobro, ker se je vam le prerado pripetilo, da ste bili sicer verne ovčice, ali vendarle ovčice, s kojih so drugi volno strigli. (Pritrjevanje in bnčen smeh) Moli in delaj! Lep izrek je to, in obilo modrosti tiči v teh besedah. Molitev je potrebna, delo je potrebno. Mrtva molitev in mrtvo delo, oba nista vredna pokvarjenega jajca! Pristopiti mora še tretje. Slovenskega kmeta Se ne bodete reSili, če mu neprestano na uho trobite: moli in delaj! Pristopiti ima Se tretje, in oznanovati se mu mora: Moli, delaj, a pri tem misli! če bi med Vami vstal kak Janez Krsnik, moral bi Vam neprenehoma oznanjevati: Slovenski kmetje mislite, mislite in zopet mislite. (Pritrjevanje). Moli in misli! Molitev brez misli je mrtva; če se ne motim, govori že sveto pismo nekaj o tem! Nekdaj, ko Se ni bilo na zemlji krščanstva, imeli so tam zadej, ne vem ali je bilo v Aziji, ali v Afriki, Boga, ki ga je ljudstvo iskreno in prav rado častilo. Ali tega svojega Boga častilo in molilo je ljudstvo brez misli, takorekoč tja v dan. Bogu je bilo ime Moloh, in imel je tudi svoje služabnike, imel je prav veliko svojih služabnikov! In ti služabniki bili so jako prebrisani ljudje, ter so takoj opazili, da moli ljudstvo svojega Moloha, ne da bi kaj mislilo pri tem. In pričeli so ljudstvu takorekoč z jednim, a zelo donečim glasom govoriti o tem, da je bog Moloh lačen, in da nima večjega veselja, kakor če se mu prav veliko klavnih darov pred oltar privleče. In lahkoverno ljudstvo se je pehalo in trudilo, da je prav veliko voličev in kozličev privleklo pred Molohove oltarje, meneč, da jih daruje bogu. Za oltarji pa so tičali Molohovi služabniki, pa so dan za dnevom pojedli pečenko, tisto pečenko, katero je hotelo ljudstvo darovati svojemu Bogu! (Bučen smeh). Vidite, to ljudstvo je takrat samo molilo, a mislilo ni ničesar pri tem, ker bi drugače bilo prišlo do spoznanja, da Bog ni lačen, in da so lačni samo njegovi služabniki! (Bučen smeh). Hvala Bogu, Molohovi časi so minuli, in svet se je spokoril, in sedaj molimo vse-gamogočnega in vsedobrotljivega večnega Boga! Tudi njegove služabnike, ki nas s svojo tolažbo spremljajo od rojstva do smrti, visoko čislamo, visoko spoštujemo. Nekaj pa jih je — in to so posebno tisti, ki se neprestano vtikajo v politiko, — ki žive, kakor bi bili služabniki Molohovi, ki okrog Gospodovega oltarja ne nosijo svojega srca, ki se okrog tega oltarja plazijo le s svojim trebuhom, ki od oltarja, kakor je pravično, ne Žive, temveč se m a s 1e" od njega. (Burno pritrjevanje). Zatorej Vam, Vipavski poljedelci, kličem: molite in mislite! Pa tudi pri delu je treba misliti. V prvi vrsti že zategadelj, ker čas hiti, in tudi poljedelec mora s časom napredovati V drugi vrsti pa zategadelj, ker se tudi v vaše delo vtikajo tiste mušice s farovža! Ti ljudje hočejo vse znati in prišli bomo kmalo tako daleč, da bodo naši duhovniki živinorejo, kozlorejo, zakonske dolžnosti in druge tak« posvetne reči bolje umeli, nego umejo mašo brati! (Bučen smeh). Ti pa, dragi Vipavec, delaj in misli. In potem bo Bog — če tudi brez pripomoči božjih služabnikov, blagoslovil Tvoja polja, blagoslovil pred vsem vinorodne tvoje gorice, da ti jih ne pokonča strupena rosa. In blagoslovil bo tudi tvojo dušo, da se ne zaje v njo kaka grda, črna rja 1 Torej molite, delajte, mislite in mislite! Društva, kakor so bralna društva, kakor je .Triglav", so prekoristna, ker s čitanjem napeljujejo, ako se ustanove mej priprostim narodom, svoje člene, da prično misliti in misliti! Da bi se ta namen dosegel, v to krepki sokolski .Na zdar!" Temu govoru sledilo je burno pritrjevanje. Po ti slavnosti odkorakali smo k javni telovadbi, h koji se je nabralo do tritisoč hvaležnega občinstva. Javna telovadba se je vršila na telo-vadiSču, prirejenem v ta namen na travniku g. graSčaka Majerja. Priredba tega telova-diSča je bila jako pametna, in jo je naj to-pleje priporočati tudi za druge jednake prilike. Vrsta klopi okoli obsežnega telovadnega prostora je omogočila vdeležbo mnogim, ki sicer ne bi prišli iz bojazni pred dolgotrajnim stanjem. Zajedno pa je bilo na vstopnine prostem prostoru za plačanimi sedeži nerazmerno večjemu Številu gledalcev mogoče videti telovadbo, kakor navadno pri drugih javnih telovadbah, ko so se gledalci gnetli in vedno bolj zoževali krog okoli telovadcev, kar je povzročalo nered med telovadci samimi. Na tem praktično urejenem telovadiSču je vadilo 24 telovadcev ljubljanskega „Sokola" pod vodstvom na- čelnika dr. Viktorja M u r n i k a po kratkem rajalnem nastopu proste vaje, francoski boks in na orodji: bradlji, konju in drogu. Telovadbo sta zaključili skupini na konju in bradlji. Gledalcev javne telovadbe je bilo gotovo tisoč in še nekaj sto, in glasno odobravanje in ploskanje je pričalo o uspehu, imenitnem tudi v Vipavi, kakor doslej še povsod, kjer so nastopili ljubljanskega .Sokola" telovadci. Naj bi bil kmalu dosežen tudi namen te javne telovadbe, da bi kmalu za vihrala v Vipavi domača sokolska zastava! Po telovadbi bil je ,pod Skalo" koncert, pozneje pa ples. Zabave in veselja bilo je obilo, a lepo Vipavo smo zapuščali s ponosno zavestjo, da je naša, da je narodno napredna. K slavnosti doSli so tile brzojavi: Nabrežina: TržaSki in goriški Sokol, izpolnjujoč svojo sokolsko nalogo ob Adriji, pozdravlja iskreno pre Irage brate iz Kranjske ob goriški meji. In tako mi tukaj vsi na delu za bodočnost naroda. .Na zdar!" Nabrežina: O priliki razvitja naše zastave kličemo bratski aNa zdar!" .Nabrežina'. Kranj: Prosto, čisto, svobodi in napredku od Drave pa do Soče — to bodi naloga sokolska danes in vekomaj. Slava svobodomiselni Vipavi. Dr. Triller. Bel i grad. Iz dalnje slovanske Srbije zbranim Sokolom krepki sokolski .Na zdar!" Ivan Vernik. Osebno na dr. Tavčarja je bila poslana naslednja brzojavka: Nabrežina: Kot prvoboritelju ideje naprednosti na čelu Sokola pozdravljata Vas iz naSe kraSke trdnjave dr. Turna, GabrSček. V IJiihlJi*"!* 12. septembra. Driavnozborske volitve. Oficiozna .Wiener Abendpost" poroča: Z ozirom na to, da je bila dosedanja volilna doba (okoli 66 dnij) prekratka, z ozirom na to, da bodo imele politične okr. oblasti in občine z raznimi in dolgotrajnimi preddeli za ljudsko štetje mnogo posla, in končno z ozirom na to, da so v mesecu decembru in januvarju katoliški in LISTEK. Varaždinske Toplice. Non curatur, qui curat. »Ne ozdravi, kogar skrbi mučijo!" Ta rek je bil zapisan na vseh rimskih kopališčih, in vsak lahko sprevidi, koliko človeške modrosti tiči v teh besedah. Rimljani so povsodi, kamor so razširili svoje gospostvo, najprej skrbeli za dobre, zložne ceste in za zdravo vodo, bodisi pitno ali zdravilno. Še celo naSe neznatne toplice v Mediji pri Trojanah so poiskali in jih izkoriščali. Čuditi se moramo našim starino-slovcem, da iščejo postajo ,ad Medias" (itin. Hyero8.) pri Gomilskem (Mat. Letopis 1897, str. 11), ko je vendar to očividno naša Medija (Bad Galleneg), Čeravno ni ob glavni cesti, nego stran od nje postavljena. Saj so v potopisih zaznamovani tudi kraji, k* so stali daleč od glavnih vojaških cest, n pr. Aqua viva, t. j. sedanje Varaždinske Toplice. Bolj znano ime pa je bilo v rimljanski dobi Aquae Jasae po panonskem ljud fitvu .Jasi", katere omenja Plinij kot bi-valce v porečju Drave. Ko so Rimljani razširili svoje gospostvo- dq Donave, so posta- vili svoj glavni tabor v Ptuj (t. j. sedanjo vas Hajdin), kjer so bile 1. 14. po Kr. kar tri legije zbrane, in XIII. dvojnata legija je imela svoj stalni kvartir v Ptuju. Kdo ne ve, koliko vremenskih nezgod mora vojak prestati še dandanaSnji, ko se na večje razdalje vozi po železnici, in da so nasledki temu trganje po udih, protin, skrnina in druge take mučiteljice človeSkega telesa! Kaj je naravnejše, nego da si človek iSče leka v takih bolečinah, in narava sama ga ponuja v svojih zdravilnih vodah, zlasti v toplicah. Med vsemi Toplicami na Slovenskem in Hrvaškem so varaždinske najmočnejše in tudi najbolj delujoče, kakor nam dokazuje prelepo Število stalnih gostov. Toplina vode znaša brez izjeme 58° C in vsakih 24 ur je priteče 40.000 hI izpod zemlje. Najbogatejša je žvepla, potem klora in raznih drugih organičnih sestavin. Poleg tople vode nahaja se v Toplicah na nekem bližnjem travniku tudi zdravilno blato, ki ima v sebi žvepleno železo. TopliSca voda ne pomaga samo proti gori omenjenim boleznim, nego tudi proti nervoznosti, katera se dandanaSnji vedno bolj Siri. Zdravniki priporočajo to vodo celo piti, čeS, dv se ž njo pospešuje menjavo telesnih tvarin V Varaždinske Toplice je precej dolga in okolna pot. Iz Ljubljane je najbolje voziti se na Čakavec in Varaždin, madjarski .Varasd". čakavec je docela čifutsko-madjarsko gnezdo, a Varaždin bo tekmoval kmalu z njim. Razen glavnega trga okoli župne cerkve in bližnjih ulic nahajajo se v mestu skoro samo pritlične hiSe (izvzemši gledališča in gimnazije) v ravnih, precej Širokih ulicah, kakorSne se nahajajo sploh po vsej Hrvatski. Ravnokar omenjena gimnazija nas spominja mnogih slovenskih, učiteljev pisateljev, ki so v Varaždinu živeli in delovali, n. pr. M. Lazarja, Fr. Erjavca Iv. TuSka in pred vsemi M. Valjavca. Iz Varaždina v Toplice je 17 km, a od postaje Varaždin Toplice takoimenovane „zagorske železnice" tri Četrt ure z vozom. Pot vodi čez lepo porastene in deloma dobro obdelane griče gori pa doli, (najvišja točka znaša 257 m nad morjem, 100 m nad Varaždinom in skoro ravno toliko nad Toplicami). Ob cesti se vidi nekaj lepih vil in vrtov bogatih Varaždincev. Zadnji del ceste se spušča precej strmo k Toplicam navzdol, ki leže kakor prislonjene na severnem obronku Bedenjske doline. Trg Šteje 1500 prebivalcev, ima zdravilišče, rimskokatoliško cerkev, poŠto in brzojav, ki deluje skozi celo leto, Stirirazrednico, občinske urade, pazar itd. Na zgodovinskih tleh smo. L 8. p° Kr. je Avgustov pastorek in poznejši cesar Tiberij potolkel panonske upornike pod Ba-tovim poveljništvom ob reki Bednji (Ba-thinus), ki se izliva v Dravo jugovzhodno od Varaždina. S tem je bil panonski upor užugan. o katerem se je sam Avgust izrazil, da je silno nevaren celo rimskemu mestu, kamor bi mogli uporniki v najkrajšem času prispeti. Po tem dogodku so zaslovele Toplice kot izvrstno zdravilišče, katero so porabljali zlasti vojaki ptujske garnizije, tako n. pr. vojaSki tribun (major) M. Fabius Fabulius. Vsak ozdravljenec je dal postaviti spominsko ploščo nimfam (povodnim vilam) in takih ploSČ so 1.1843 precej izkopali. Nad vhodom v zdraviliščni park je postavljen velik nadpisni kamen s krasnimi, črkami iz klasične dobe, ki pravi, da ga je posvetila nimfam ptujska občina na povelje cesarjevega namestnika Tulija Tuska. L. 1867 je dal angleški arheolog Mac Donnel na svoje stroške sistematično kopati v Toplicah in naSel ostanke nim-feja ter mnogo rimskih starin. Blizu topli-Skega izvira so našli mramorne plošče s krasnimi reljevi grške in rimske mitologije. Te plošče so porabili za ograjo pri vodnjaku, ki drži 25 m do topliSkega vrelca. (Konec prih.) grško orientalski prazniki, se bode bodoča volilna doba v primeri z 1. 1897 nekoliko podaljšala, zlasti je čas od 21. decembra do 3. janavarja radi praznikov brez volitev. V onih deželah pa, kjer žive* verniki grSko-orientalske cerkve v istem Številu kakor na GaliSkem, v Bukovini in Dalmaciji, pa se volitve od 3. do srede januvarja 1901 ne morejo vršiti. Le v Galiciji in na Kranjskem, kjer se vrSe" direktne volitve prvikrat v sploSnem volilnem razredu in v deželnih občinah, se bodo vrSile volitve že pred 21. decembrom. Razne stranke so že objavile svoje volilne oklice. Deželna predsedstva objavijo določilo glede volitev tekom tega tedna Kitajska kriza. Lihungčang je poslal velevlastim svoje polnomočje, da sme s pooblaščenci obravnavati glede miru. Cesarsko pooblastilo daje Lihungčangu popolno pravico, da sklepa docela samostojno in neodvisno, ne da bi moral dogovarjati se s cesarjem in vlado. Hkratu se javlja, da je svetoval Lihungčang dvoru, naj se vrne zopet v Pekin. Ker pa se je bati, da bodo velevlasti kaznovale one dvornike, ki so zakrivile ustajo in krvave boje, se dvor bržčas ne vrne. Japonska vlada je sporočila Rusiji, da je pripravljena umakniti svoje čete iz Pekina ter pustiti ondi preko zime le posadko. Rusija umakne svoje vojaštvo iz Pekina, vendar pa ostane v pokrajini Pečili 15.000 mož. Američauski generalni konzul Gvodlow naznanja, da je bilo v minoli ustaji umorjenih 56 misijonarjev, med temi je bilo 34 angleških in 22 američanskih. Bržčas pa je bilo umorjenih še drugih 37 misijonarjev. Lista umorjencev kaže 109 Angležev in 61 Američanov. Popolnega števila ni možno povedati. Gotovo je, da je med umorjenimi tudi nekaj usmiljenk. Tudi razni švedski in danski protestantje so bili umorjeni. Mo-ritev in preganjanje kristjanov pa se nadaljuje. V notranjih delih dežele mislijo Kitajci splošno, da so zmagali in čestitajo cesarici, da je državo osvobodila tujcev. Vojna v Južni Afriki. Angleži so dosegli na juznoafričanskem bojišču zopet velik — fiasko. „Daily Mail" poroča, da so angleške čete zapustile Betlehem, Fourierburg, Senekal in Ladvbrand, katere prostore so Buri zopet zasedli. Lord Roberts pa poroča 9 t. m.: General French je zapustil danes Carolino in zadel na svojem maršu znaten odpor, a pregnal je Bure iz treh pozicij, katerih eno so osvojili Angleži z velikim junaštvom. Angleške izgube so velike; Buri so pustili na bojišču nekaj mrtvih. General French je nadaljeval svoj marš v Baberton. Tudi general Buller je imel 8. t. m. boj z Buri pri Spitzkoppu, a nagajala mu je — megla! Buller je izgubil 13 mrtvih in 25 ranjencev. Roberts je preložil svoj glavni tabor iz Bel-fasta zopet nazaj v Pretorijo. Predsednika Kriiger in Stejn sta baje v Delagoa-bai, odkoder moreta z ladijo pobegniti. Dopisi. Iz novomeškega okraja, 10. septembra. Uradna okrajna učiteljska konferenca se je vršila dne 6. septembra v Ru-dolfovem. C. kr. okrajni šolski nadzornik g. JerŠinovic spominja se v svojem govoru najprej sedemdesetletnice našega presvit-lega vladarja z vznesenimi besedami, ki so šle iz srca v srce. Govor se je končal z živio-klici. Učiteljstvo zapoje cesarsko himno. Prav lepo so se slišali vmes zvonki glasovi gospic učiteljic. Za tem gosp. nadzornik pozdravi in predstavi novega gosp. okrajnega glavarja c. kr. svetnika Fried-richa, istotako pozdravi g. gimnazijskega ravnatelja šolskega svetnika dr. Detelo. Na to se predstavijo učitelji posamezno novemu g. okrajnemu glavarju, kateri se je z vsakim prijazno pomenkoval. Posamezni referati bili so z dobro-klici sprejeti. Nadučitelj g. Koncilja je referiral o spisju v ljudski šoli; nadučitelj g. AndoljSek pa o hospitacijah v ljudski Soli. Nato so sledile običajne vsakoletne volitve v knjižnični in stalni odbor ter volitev dveh zastopnikov v c kr. okrajni Šolski svet Pri tej volitvi se je pokazalo, da je pred vsako volitvijo treba nekoliko pomenka, drugače se glasovi brez potrebe cepijo, kar je le v zamudo časa. Saj vendar se ne more od učitelja zahtevati, da bi vedel misli posa- meznikov, ali da bi kar sv. Duh govoril iz njega, kakor je smelo trdil o .Sebi* korifeja vseh korifej g. dr. ŠuSterSič. Ko se je volilo po listkih v prvifi, dobil je le gosp. Koncilja naS vzorni večletni zastopnik skoraj vse glasove in je bil izvoljen. Za druzega zastopnika so se pa glasovi tako cepili, da nihče voljenih ni dobil večine. Treba je bilo ožje volitve. Med tem pa se oglasi izvoljeni g. Koncilja ter naznani, da on izvolitve ne sprejme. Vsi smo se začudeno spogledali, ugibajoč, kaj vendar je napotilo našega prezaslužnega zastopnika v to. Prigovarjali smo ga, naj vendar Se ostane naš zastopnik. A on je ostal pri svojem sklepu in izvolitve ni sprejel. Učiteljstvo bilo je nekako razburjeno, saj je uvidelo, da z g. Konciljem izgubi enega najboljših in neustrašnih zastopnikov. S tom odpadla je ožja volitev, pričeli smo tedaj vnovič. Izid druge volitve je bil, da sta bila izvoljena zastopnikoma gosp. nadučitelj Andolšek in učitelj Matko. Od novoizvoljenih ne dvomimo, da bosta hodila po poti, po kateri je hodil naš uzorni g. Koncilja, saj sta oba kremenitega značaja in trdne volje. Po štiri ure trajajočem zborovanji se je konferencija zaključila. Ob polu 2. uri popoludne bil je skupni obed pri Štemburji, pri katerem so nas počastili s svojo navzočnostjo že prej imenovani gg. vladni svetnik Friedrich in gimnazijski ravnatelj Detela. Mnogo prav umestnih na-pitnic smo slišali. Pri izborni postrežbi g. Štemburja vendar ni bilo tako živahne zabave, kakor je v navadi o tacih prilikah. Tudi petja smo pogrešali. No, pa drugo, ali ne gospodje pevci? Iz Idrije, 11. septembra. Koncert notranjskega okrožja akađ. ferijalnoga druStva „Sava",) prirejen v c. kr. rudniškem gledališču mesta Idrije, je uspel nepričakovano dobro. Za navdušenim prologom, ki ga je izborno deklamovala gdč. P. L, vrstile so se pevske točke, izmed katerih je posebno hvalno omeniti solo-spevov stud. ing. Janka Krsnika Spremlje-vala ga je na klavirju s priznano dovršenostjo izborna pianistinja gdč. Anica La-pajnetova. Nato je sledil .Napoleonov samo var". Z veseljem smemo konstatirati, da ni kmalu kaka igra na diletantskom odru tako uspela kakor ravno ta. Ne-le to, da se je pokazala gdč. D. L. kot izvrsten igralski talent, temveč, da so tudi drugi diletantje, na čelu jim gdč. Antonija Likar-jeva, bili svoji nalogi kos, je pričalo burno priznanje. Splošno moramo omenjati, da se je idrijsko prebivalstvo zelo zanimalo za ta koncert, in želeti je le, - da bi akad. ferijalno društvo .Sava" še večkrat kaj tacega priredilo. Dnevne vesti. V Ljubljani, 12 septembra. — Osebne vesti. Deželni predsednik baron Hein se je danes odpeljal na Dunaj. — Odlikovanje. Arhitekt g. Makso Fabiani, doma iz Kobdilja na Krasu, je dobil na svetovni razstavi v Parizu za ne katere interieur-načrte, mej njimi takozvani dvorni salon v avstrijskem paviljonu .grand prix". Čestitamo! — Katoliški shod. Klerikalna stranka je postopala jako pametno, ko je svoj shod omejila le na povabljene goste. S tem se je otresla oblastvenega nadzorstva in to je zanjo prava sreča. Ves shod se vrši v znamenju najbesnejSega Ščuvanja, tako da se razni klerikalci sami zgražajo nad podivjanostjo in besnostjo nekaterih govornikov. Posebno so se odlikovali Skof Jeglič, Vencajz in Koblar. Hujska se proti vsemu, celo proti sodnikom in v cesarjevem imenu izrečenim razsodbam. Zlasti strastno je govoril Skof, tako strastno, da bi bil moral vsak vladni zastopnik, ki bi bil navzočen, shod nemudoma razpustiti. In takemu shodu je prisostvoval deželni predsednik! Iz „Slovenca" smo sinoči izvedeli, da je tudi bivSi poslanec Berks prišel na shod. Že ko smo moža videli v kazinski kavarni, smo slutili, da je priSel v Ljubljano, posvedočit svoje katoliško mišljenje. Klerikalci so ga bili tako veseli, da so ga izvolili za podpredsednika. Gosp. vitezu Berksu se pač tudi ta žrtev ne zdi prevelika, samo da dobi zopet — mandat! — Ponesrečena katoliika manifestacija. Klerikalci so mislili, da bodo s katoliškim shodom Ljubljani imponirali, da vpri-zore v ozidju našega narodnega in naprednega mesta mogočno klerikalno manifestacijo, a njihovi računi so se klavrno izjalovili. Ze vdeležba sama priča, kako gineva klerikalizam. Cele mesece so prirejali posebne shode po deželi ter vabili ljudstvo na shod, duhovSčina v vseh slovenskih pokrajinah je bila na nogah in agitovala za ndeležbo, a vzlic temu ni uspeha. Udeležba jeza polovico manjSa, kakor na prvem katoliškem shodu Sicer pa se vdeležu-jejo shoda samo duhovniki, mežnarji in nekaj z veliko silo zbobnanega kmetskoga ljudstva, dočim je slovenska inteligenca povsem izostala. Ljubljana je tem nepovab Ijenim gostom na sijajen način pokazala, da ni v klerikalnem taboru, da je in ostane naprednega mišljenja. Klerikalci so pričakovali, da bo Ljubljana vsaj deloma v zastavah. A kako razočaranje. Razen na cerkvah, samostanih in duhovniških poslopjih ni v celem mestu deset hiš, ki bi bile razobesile zastave. Toda klerikalci tudi tega, vendar dosti jasnega migljaja niso razumeli. Stranka, ki ima količkaj prevdarnosti, bi bila to uvaževala, in bi ne bila priredila nobenega javnega nastopa. Ali naši klerikalci ao hoteli Ljubljani na vsak način imponirati in so tako sebi in škofu nakopali včerajšnjo jako bridko blamažo. Že popoludne so mogli spoznati, da znajo Ljubljančani biti hudomušni. Ko so popoludne prišli Dolenjci in Gorenjci — bilo jih je kacih 400 in z godbo na čelu korakali v mesto, pozdravljalo jih je občinstvo z dovtipnimi klici in pikrimi opazkami. Posebno gasilci in Doiiižalci, ki so imeli vsi j ednake slamnike, so jih slišali. Domžalskih u deležnikov se je prijel priimek .slamoglavci". V tem je začelo goreti na gradu in v klerikalnih krogih je zavladala velika žalost, kajti gorela je auhljad, ki je bila pripravljena za kres. Najprej je bil škofov brat, sedaj ravnatelj .Gospodarske zveze", ki je praktičen mož, a v politiki malo izkušen, za to, naj se za kres porabi stara zaloga .Narodnega gospodarja". Ta zaloga je neki tolika, da bi kres lahko kar ves teden gorel. Seveda ni obveljal ta predlog, in zato so napeljali iz Polhovega gradca 400 butar, da bi jih zvečer zažgali. Grmada je bila neki velikanska, a goreti je začela — prezgodaj. Kako je ogenj nastal, ni znano. Gasilci so rešili kacih 100 butar, druge so vse zgorele. Bakljada sama je privabila obilo ljudstva na ulice, a nihče ni vedel, ne od kod pojde sprevod in kod bo hodil. Klerikalni aranžerji so še v zadnji uri premenili prvotni načrt, a vzlic temu niso utekli nemili usodi. Sprevoda se je vdeležilo še dosti ljudi, posebno žensk. Tudi nekaj zastav in neko cerkveno bandero so nosili, nad vse pa se je vzdigovala znana pogrebna zastava. Koliko smeha je obudila ta zastava! Koder se je pojavila, so ljudje klicali: .Po-grebci gredo". Nikjer nobenega pozdrava. Nosilci lampijonov so sicer včasih zaklicali ,živio", a nihče se jim ni odzval. Pač pa je občinstvo vdeležnike sprevoda neprestano in na najrazličnejše načine dražilo, tako da so naposled korakali vsi kakor poparjeni. Sprevod se je ustavil najprej pri deželnem predsedništvu, kjer se je čulo tudi nekaj petju prav malo podobnega cviljenja — potem pa pred škofijo. Tu pa se je draženje premenilo v veliko demonstracijo, ki je trajala skoro celo uro. Zbralo se je tam na stotine ljudstva in to je, čim se je pokazal škof in so klerikalci ga pozdravili, začelo žvižgati na vse pretege in potem zopet klicati ,Živio Tavčar" in „Živio Hribar". Klerikalci so bili kar prepadeni. Ko se je začelo petje, so hudomušni ljudje k i h a 1 i, kar se je dalo ter pevce spravili iz konteksta. In komaj so se klerikalci zopet oglasili, zagrmeli so iznova klici „Živio Tavčar", „Živio Hribar". Tudi klici .Abcug Skof", „Pereat škof", „Abcug devičarji" so se čuli. Bil je tak dirindaj, da je polno številno zbrana policija le iz težka vzdrževala red. V posebno neugodnem položaju so bili duhovniki, katerih se je zbrale mnogo pred škofijo. Pričakovali so lepo ovacijo škofu, a mesto te nčakali demonstracijo. Koder je občinstvo videlo kaj duhovnikov, začelo jih je dražiti Jn tudi žaliti, tako da so se hitro poizgubili. na vse strani. Napetost je postajala čedajTje večja Posamezniki so se začeli že riniti v vrsto vdeležnikov sprevoda, kar bi bilo lahko provzročilo velik konflikt, ko so naposled klerikalci pobrali svoje lampi-jončke in odSli. Občinstvo jih dalje ni motilo, pač pa je množica broječa nad 400 oseb odkorakala na Breg, kjer je priredila dr. Tavčarju viharno ovacijo. Od tod je množica odSla pred hišo župana Hribarja in tudi njemu priredila tako ovacijo. Vse te demonstracije in ovacije so imele očitni značaj spontanosti; iz njih pa so mogli klerikalci posneti, kako bi se jim bilo godilo da niso svoje bakljade priredili pod pre. tvezo, da hočejo ž njo proslaviti cesarjevo 701etnico. — Izostalo streljanje z Grada, župan Hribar je na prošnjo prirediteljev včerajšnje bakljade dovolil, da se sme tedaj, ko bo pri deželnem predsedniku serenada ustreliti 21krat z Grada. Stavil je samo pogoj, da se to naznani občinstvu v vseh ljubljanskih dnevnikih, kar je pač povse naravna zahteva, saj je vender potrebno, da se občinstvo o tem obvesti, in da je na streljanje pripravljeno. Klerikalci pa so županovo veliko prijaznost slabo plačali. Naznanili so pač, a šele včeraj zvečer, v „Slovencu", da se bo streljalo, niso pa ta cega obvestila poslali ne našemu listu, ne uradni „Laibacher Zeitung", tako da občinstvo ni bilo pripravljeno, zlasti ker „Slovenca" v Ljubljani le redkokdo čita. Župan je iz tega preziranja svojih v interesu občinstva stavljenih pogojev izvajal naravno posledico in ni dovolil, da bi se bilo včeraj streljalo. — Pri sinočni bakljadi je svirala novomeška godba. Aranžerji so bili prosil; vojaške godbe, a je niso dobili, ker je vojaško zapovedništvo spoznalo, da se hoče cesarjeva 701etnica porabiti ie kot pretveza za klerikalno demonstracijo. Sprevoda se je udeležilo tudi nekaj gasilcev iz bližnje okolice in kakih 20 železničarjev. Gasilce, katerih je bilo jako malo, je vodil nekdanji navdušeni liberalec Ogorelec iz Šmarja. Mož je ves čas v tla gledal. Menda ga je bilo sram. Železničarje je odbor kršč. soc. želez, društva vabil s posebnimi listki, na katerih je rečeno, da je železniško ministrstvo dovolilo, da se smejo železničarji sprevoda v uniformah udeležiti. Ti listki so se razposlali po celi deželi, a odziv je bil slab in udeležba malenkostna. Tudi nekaj knapov v ličnih oblekah je bilo v sprevodu, a tudi teh je bilo bore malu. Največ je pač bilo kmetov, žensk in fan-tičev. In s takimi bakljadami se hoče Ljubljani imponirati? — Razgrajanje žegnanega petjotarja. Piše se nam: Po sinočni .katoliški bakljad;" me je zaneslo v .Vajvazorjevo kavarno". Pri nasprotni mizi etabliral se je bil v društvu dveh polcivilno opravljenih privile-girovanih katoličanov in tistega .starino-slovca" Pečnika, ki vedno zabavlja črez .Narod", potem pa, da ne bi sedel, lepo zamere prosi in svoje psovke javno prekli-cuje po listih, neki polopit pop. Gotovo je menil, da je v kaki petjotarski katoliški beznici, kajti vedel se je uprav po gor-jansko. S hričečim glasom je zabavljal črez naprednjake ter mej drugim dejal: Ko so liberalci pri bakljadi klicali: „Živio Tavčar!", sem jaz kričal: .Crkni Tavčar!" Ko smo se pričeli drugi obračati k mizi, kjer je besnel ta božji namestnik, dregnil ga je sosed, ter mu nekaj šepnil na uho. Potem šele je ta omikani maziljenec pričel tišje govoriti. — Temu rovtarju bi bilo svetovati, da se po javnih lokalih obnaša nekoliko dostojneje, če ne bi se mu utegnilo pripetiti, da ga drugi gostje vržejo pod kap. Petjotarske oštarije pa ljubljanske kavarne naj ne de vije v jeden in isti koš! — Moč katoliškega shoda. Preprost, dobrodušen možiček, posestnik nekje na Gorenjskem, je prišel tudi na katoliški shod in je danes zjutraj presenečen poslušal, kako se je na njem zabavljalo čez banko .Slavijo". Seve mož dotičnomu otrobovezcu ni verjel niti najmanjše besedice, kajti po zaključenem zborovanju je prišel mož na ravnost v banko .Slavijo", kjer je ponovil svoje zavarovanje za nadaljnih 10 lot in plačal zavarovalnino za leto dnij naprej Res, čudna so pota Gospodova! — Beraštvo dr. Šušteršiča. .Gorenjec" piše : Dr. Šušteršič je dal v svojem govoru v Ribnici katoliški stranki prav pošten migljaj s kolom. Pripovedoval je, da za ves svoj trud, ki ga ima, ne dobi ničesar, da ima celo veliko gmotno škodo, ker se .liberalci", „ki se največ pravdajo in goljufajo", ogibajo njegove pisarne. Šušter-šiču radi verujemo, kajti on kot dober in vnet katoličan se gotovo nikdar ne zlaže. Kako nespameten je bil tedaj odbor klerikalne posojilnice v Srednji vasi v Bohinju* ki si je naročil prepis pravil pri sicer ravno tako pobožnem in vernem ljubljanskem advokatu, kakor je Šušteršič ter zanje plačal celih 158 kron. Nekateri trdijo, da se piSe tisti advokat ŠuSterSič, a jaz tega ne verujem, ker on vedno govori resnico. Dr. ŠuSterSič naj pa hitro pošlje katoliški stranki svoje ekspenzare, kajti Mica Kovačeva je nepoboljšljiva. _ Državno pravdništvo je zaradi naših notic o stotniku Stusche, ki je pri vajah Notranjskem vsekal reservista V. Tkavca s sabljo po glavi, oziroma zaradi prve dotičnih notic začelo proti nam postopati in sinoči v uredniških prostorih izvršilo celo hišno preiskavo, ki pa je bila brez uspeha. Mi se tega postopanja čisto nič ne bojimo, zlasti ker bomo posablja-nega V. Tkavca samega postavili kot pričo in se bo pri tisti obravnavi že pokazalo, koliko je vreden uradni popravek, ki smo ga priobčili v pondeljek. Čudno pa se nam zdi, da je gosp. Verderber začel postopati samo proti našemu listu, ne pa tudi proti ^Slovencu", dasi je ta še prej kakor rniin v dosti ostrejši formi o tej stvari poročal. S tem nikakor nečemo ^Slovencu" nakopati kake preiskave, saj je prav gotovo, da bi mu ravno tako malo škodovala, kakor bo nam, zabeležili smo to samo, da se spozna dvojna mera, po kateri v nas gosp. Verderber meri pravico. — Državnozborske volitve na Štajerskem so že razpisane in se bodo vršile v prvi polovici meseca januvarja. Peta kurija bo volila dne 3. januvarja, kmetske občine dne 8. januvarja, mesta in trgi dne 11. januvarja, trgovinske zbornice dne 14. januvarja in veleposestvo dne 15. januvarja. — Slovensko umetniško društvo priredi povodom otvoritve I. slovenske umetniške razstave dne 15. t. m. v gore njih prostorih „Narodnoga doma" ob 8. uri zvečer na korist razstave slavnostno akademijo s sledečim vsporedom: 1. Ouvertura, igra vojaški orkester. 2 E. Gangl: Prolog, govori režiser g. R. Deyl. 3. A. Foerster: Kitica, čveterospev, pojo gg. M. Dev, W. Radkiewicz, T. 01šewski in A. Polašek. 4. a) I. Novotn^: „Razhodna divčina", b) Dr. B. Ipavic: „Ljubica", c) J. Čajkovsky: „Le en trenutek še !poje g. J. Germ. 5. Rubinstein Popper: Melodija za cello in klavir, izvajata gg. P. Lozar in J. Cinner. 6. a) B. Smetana: Arija iz opere ,Hubička", b) J. Prochazka: Milovani, poje gdč. E. Noemi. 7. I. Čajkovskij: Arija iz opere ,Evgenij Onjegin", poje gosp. T. 01-Šewski. 8. A. Dvofak: „Rasi, rasi, travica !" pojeta gg. M. Dev in W. Radkiewicz. 9. a) N. N.: „Prognani poljski knez". Balada, b) G. Meverbeer: Arija Hoela iz opere „Dinorah", poje g. Nolli. 10. G. Donizetti: Šesterospev iz opere ,.Lucija", pojo gg. E. Noemi, M. Dev, T. 01šewski, Orželski, J. Germ in g. A. Polašek. Vse pevske točke spremlja na klavirju g. I. Cinner. Po akademiji ples, pri katerem svira vojaška godba 27. peš polka. Vstopnina: Sedeži od 1—3 vrste 3 K; sedeži od 4—7 vrste 2 K; od 8 do 12 vrste 1 K 60 h. Stojišča 1 K, za di-jaštvo 50 h. Vstopnice se dobe" v trafiki g. ^ešarka in zvečer pri blagajni. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Ivan Dejak f. Danes popoldne je bil umrli g. Dejak prepeljan z vozom v Senožeče. Sprevod je šel od Auerjeve hiše do tobačne tovarne. Udeležba je bila jako velika. Poleg oficirjev, na čelu jim pod maršal pl. Hochsmann, so se sprevoda udeležili župan Hribar z obč. svetniki in dolga vrsta druzega občinstva iz najboljših krogov. Krsta je pod mnogobrojnimi venci pcvse izginila. .Sokol" je spremil pokojnega člena korporativno z zastavo. — Umrl je dna 7. t. m. v bolnišnici v Trstu gospod Ivan Može, trgovec in posestnik v Vipavi v 57. letu svoje starosti. Pokojnik bil je jako blagega srca ter je z denarjem rad podpiral razna narodna dru Stva. Tudi reveži vipavski izgubili so v njem svojega velicega podpornika. Bodi mu zem-Jjica lahka! — Bohinjska železnica in Oorje pri Bledu. Iz Gorij se nam piše: Vsacemu otroku zdelo bi se smešno, ako se uresničijo kolodvori Dobrava Bled-Zaka-Štenge, kakor je bilo odobreno pri zadnji komisiji skozi Bohinj. Na Dobravi stal naj bi kolodvor, na tisti Dobravi, kjer stoji kacih pet koč in zraven na tako skritem kraju, da bi ga motal človek podnevi z lučjo iskati. Dobrava fcuaa nobenega uvoza še manj izvoza, in tudi ni ne jednega ne druzega pričakovati. Kar se tiče osebnega prometa, bode ta kolodvor menda zato v takem kraju, da bode "Banj zamude, ker tam res ne bode potreba vrat odpirati in zapirati. Ako bi koga ve selilo na postajo Dobravo, vzame naj seboj jedno klobaso in dereze, kajti najbližja stranka ima celo uro hoda in mora Se zraven hribolazec biti, da se ne prekucne v globočine Vintgarja. Da bi se mogel kdo tja voziti, Se misliti ni. Gorje, tiste prekrasne Gorje z okolico, so se prezrle. Kaj so Gorje ? Tisti kraj so, kateri ima več prometa kakor Dobrava-Bled štenge. Gorje imajo že sedaj okroglih 800—900 vagonov prometa in zraven 3000 prebivalcev. Čudno se nam zdi, da se danes, v 19. stoletju, prezirajo interesi takega prometa. Ta promet imajo Gorje že davno brez železnice, ako bi pa gospoda malo naprej videla, bi vedela, da se bo promet znamenito povečal. V naši občini nahaja se veliko rudeče rude, krede za cement, oziroma planjava same Sote in poleg tega imamo stalno in smemo reči skoraj največjo vodno moč na Kranjskem. Drugi kolodvor stal naj bi v tako imenovani Zaki, v tisti Zaki, v kateri bi divjega petelina preje in laglje dobil, kakor pa domačega. Po mnenju Blejcev in Gorjancev stal naj bi ta kolodvor zato v Zaki, ker ni nobene prave poti, in da bi Gorjanci in Blejci Se za naprej v Lesce vozili in hodili, ali morebiti pa zato, da bi se prišlem tujcem noč in dan na ušesa žvižgalo in ropotalo, ali pa da bi se jim kadilo, kakor da bi se kresovi z mokro slamo kurili. Škoda, da so zvonce odstranili, da bi bil še hujši ropot. Zakaj ne bi bil kolodvor na Račici ali v Spodnjih Gorjah, kjer je sreda Gorij in Bleda in so lepe, bližnje ravne ceste že vrejene, kar bi jih tako še le delati mogli. Tretji kolodvor naj bi pa bil v Štengah. Štenge imajo res okoli 300 vagonov lesnega prometa, kar se pa osebnega tiče, peljal se bode k većemu kak Žagar, kajti najbližja hiša je eno uro odstranjena. Četrti kolodvor bode pa na vrh Bače, a za tega naj se Bohinjci zanimajo. — Učiteljske premembe na Štajerskem. Imenovani so: Simon Meglic, učitelj na Vranskem, nadučiteljem istotam; Ferdinand Rosenstein, učitelj na Sladki gori, nadučiteljem v Stranicah; Beno Sera jnik, učitelj v Čadramu, učiteljem na ljudski šoli s slovenskim učnim jezikom v Konjicah; Matilda Vidmajer, začasna učiteljica v Čadramu, za stalno učiteljico v Zibiki. Kot suplenta oziroma suplentki za dobo potrebovanja so nastavljeni: Mihael Roš v Dolu, Karol Hlebec v konjiški okolici; Beti Supanek na Vranskem in Ida Mazi v Trbovljah. — Izgubil se je pred osmimi dnevi slaboumni Jože Mirtič z Dvora, star 34 let, brade obraščene, hodi bos, srajco ima iz črne kotenine, klobuk pohabljen. Velikosti je srednje, posebnih znamenj nima, le palce na nogah ima izredno velike. Govoriti ne mara. če kdo naleti nanj, ali ga najde, naj blagovoli sporočiti županstvu na Dvoru. — Desertiral je Rudolf Gro.is, sanitetni vojak v tukajšnji vojaški bol d ci. Danes zjutraj so ga baje ljudje videli v Tivolskem gozdu. — Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom meseca avgusta pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt in sicer: Vinko Žnidaršič, Igriške ulice štev. 8, knjigoveški obrt; Ant. Gorše Marije Terezije cesta štev. 16, gostil-ničarski in krčmarski obrt; F rane Železnik, Dunajska cesta štev. 7, trgovsko agencijo in komisijo; Helena Kržišnik, Kuhnova cesta štev. 21, prodajo sadja, sladčic in kruha; tvrdka K. in R. Ježek (po namestniku Ivanu Komatiču), Dunajska cesta št. 11, zalogo poljedelskih strojev; Ana De-bevec, Emonska cesta štev. 5, gostilničarski in krčmarski obrt; Alojzij Kernc, Stari trg štev. 21, sejmarstvo z galanterijskim blagom in devocijonalijami; Beatrica Heliel, Radeckega cesta štev. 1, žensko krojaštvo; Rudolf Weber, Trnovske ulice štev. 23, trgovino z optičnimi izdelki; Aleksander Gotzl, Marije Terezije Testa štev. 12, po-zlatarski obrt; Margareta JanzekoviČ, Flo-rijanske ulice štev. 9, prodajo živil in sladčic; Edvard Cramero, Stari trg štev. 6, brivski obrt; Alojzij Gasparotti, Marije Terezije cesta štev. 10, pečenje kostanja. — Odglasili, oziroma faktično opustili pa so obrt: Adolf Klarer, Florijanske ulice štev. 22, preprogarski obrt in malo trgovino s pohištvom; Marija Erbežnik, šolski drevored, prodajo sadja in semena; Anton Mlakar, Jurčičev trg štev. 2, krojaški obrt; Marjana Lenarčič, KonjuSne ulice štev. 13, prodajo živil in malo trgovino s pivom v stek- lenicah in žganimi opojnimi pijačami; Matija Zdešar, Poljanski nasip Štev. 48, kuhanje žganja; Franc Melihar, Vodmat, čevljarski obrt. — Povozil je danes dopoludne neki izvoSČek na Radeckega cesti Ste v. 4 tri in pol leta starega Josipa Podkrajnika. Deček je hotel pred vozom uteči čez cesto, a ga je kolo prijelo in mu Slo čez levo nogo. — Slaščice- je prevrnil na tla včeraj popoludne neki pijan voznik prodajalki na Vodnikovem trgu. — Mestna posredovalnica za delo in službe je razSirila svoje delovanje sedaj tudi na posredovanje dijaških stanovanj. Tako dobe stariši pojasnilo glede primernih stanovanj in hrane svoji deci, katero pošiljajo v Ljubljano v Solo. Nasprotno pa zvedo oddajale i stanovanj hrane, kdo da išče primerno oskrbe svoji deci. Za posredovanje je uplačati 40 vin. vpisnine. * Razbojnik Tašo llić, o katerem smo poročali nedavno, da trepeče pred njim vsa sremska okolica, je izvršil v četrtek novo razbojništvo. Vukovarska meščana Rukavina in Kostenac sta se vračala z vozom iz Moro vi ća v Vukovar. V gozdu Gladnoš, na cesti med Tovarnikom in So-tinom, ju napade ta dva razbojnika, katerih jeden je bil logarsko oblečeni llić. Z orožjem v roki sta jima vzela ves denar, uro, verižico in prstane, potem sedla na voz ter se odpeljala. Razbojnik llić ja oropal potnika torej tudi dveh konj in voza! * Živa zgorela. Z Reke poročajo: Na trgu Scarpa v hiši Gelleticha v 4. nadstropju se je dogodil strašen slučaj. Tam stanuje kapelan Ban s teto in sestro. Okoli 7. uri zvečer je bila sestra sama v kuhinji. Ko je popravljala svetilko, se je svetilka razbila ter jo polila s petrolejem, ki se je vžgal. Hipoma je bila vsa v plamenu. Dobila je grozne opekline ter umrla, ko so jo prinesli v bolniščnico. * Šestero žensk zastrupljenih. V Varni v Bolgariji se je zgodil 24. avgusta strašen zločin. Učiteljeva žena Romančuk je povabila k sebi nekaj prijateljic. Dala jim je kave in sladkarij. Kmalu na to pa so se pojavile pri damah take bolečine, da so morali poklicati zdravnika. Ali prepozno! Vseh šestero dam je umrlo. Zločinec je bil sluga gospe Romančuk, ki je zamesil v sladkarije strupa, ker je hotel umoriti svojo gospodinjo. Vzel ji je namreč več denarja ter ji potem odpovedal službo. Mislil je, da se tako ne izve za njegovo tatvino. Morilca in tatu pa so dobili kmalu. * Podrla se je šola v španski vasi Linares radi viharja ter pokopala v razvalinah deseterico otrok. Španija ima pač revne šole, da jih podira veter! * Največja kuhinja na svetu. Pariška trgovska hiša „Bon Marche", v kateri ima posla blizu 4000 ljudi, ima svojo kantiro. Najmanjši kotel meri 200 1, večji merijo okoli 800 1. Na vsaki ponvi se peče okoli 300 koteletov, ponev pa imajo 50. V vsakem loncu se kuha po 150 kg. Kadar so na vrsti omelete, porabijo 8000 jajec. Kuho opravlja 60 kuharjev s 100 pomočniki. * Železen mož na popotovanju. Kapitan Louis Perew je napravil mehanizem, katerega goni gazolinov stroj. Spredaj je avtomobil, zadej pa stopa 7*/> črevlja visok železen mož, ki govori s pomočjo fonografa ter se k r e t a kakor bi bil živ. Perew bo sedel v avtomobilu, železni mož, ki je pričvršćen nanj, bo stopal za njim tako naglo in uspešno, da bodeta prišla vsako uro okoli 15 angleških milj daleč. Perew potuje iz New-Yorka v San Fran-ciseo. Književnost — Avstrijska zgodovina za ljudske šole. V spomin na 701etnico rojstva Nj. cesarskega in kraljevega Apostolskega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. priredil Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. V Ljubljani 1900. Založil Josip Petrič, trgovec s šolskimi potrebščinami. Tisk Rudolfa Milica. Ni Se dolgo temu, ko so vojaSka ob lastva poudarjala, da se v ljudski šoli premalo goji avstrijska zgodovina. Gotovo ni temu kriv učitelj, ampak razmere. Vseh pomožnih knjig si učitelj ne more nabaviti; v okrajni knjižnici se pa tudi ne dobi vselej vsega, kar rabi za pouk. Največkrat pa takih pomožnih knjig učitelj sploh dobiti ne more. Priti v okom temu nedostatku pri zgodovinskem pouku je namen tu omenjene .Avstrijske zgodovine za ljudske Sole". Zato trdno pričakujemo, da bo učitelj stvo radostno seglo po tej knjigi ter jo bode naročalo za se, za šolarske in učiteljske knjižnice in jo širilo tudi med ljudsko Šolsko mladino. — Vsebina: I Avstrijske dežele v starih časih. Od Rimljanov do sv. Štefana prvega, ogrskega kralja. II. Babenberžani 976.—1246. HI. Medvladje. IV. Rudolf Habsburški. V. Avstrija pod Habsburžani. VI. Avstrija pod dinastijo habsburško-lotarinško od 1. 1870. VII. Avstrija kot konstitucijonalna država. 1. Vlada avstrijskih dežel. 2. Vlada ogrskih dežel. 3. Skupna vlada. VIII Pravice in dolžnosti avstrijskih državljanov. IX. Viteški redi in odlikovanja. X. Grbi. XI. Cesarjev naslov. XII. Rodopis cesarske rodo-vine. XIII. Kako se je razvijala naša država. XIV. Pregled, kako se je razvijala naša država. XV. Avstrijski vladarji. XVI. Gesla avstrijskih vladarjev. XVII. Časovna tabela. XVIII. Zgodovina kranjske dežele. XIX. Zgodovina Ljubljane. XX Avstrijska cesarska pesem po prvotni melodiji J. Havdna. XXXI. Zgodovina avstrijske cesarske pesmi. — To so glavni podatki vsebine; razvidno je iz tega, da je zbrano v tej knjigi vse, kar potrebuje učitelj pri pouku avstrijske zgodovine. Knjiga je tudi zelo primerna za obdaritev učencev povodom praznovanja cesarjevega godu. Na čelu nosi knjiga prav dobro cesarjevo podobo. .Avstrijska zgodovina za ljudske šole, ki ima jako lepo obliko in lep tisek, se dobiva pri založniku po 2 K knjiga." Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 12. septembra. Uradna „Wiener Abendpost" naznanja, da se že tekom prihodnjih dni razglase odredbe dež. šefov, s katerimi se določi termin za nove volitve ter dostavlja, da se bodo na Kranjskem, kjer bodo kmetske občine in peta kurija direktno volile, vršile volitve iz nekaterih kurij že pred 21. decembrom. Dunaj 12. septembra. Od poslancev nemške nacionalne stranke se čuje, da računa ta stranka z vso gotovostjo na pridobitev Einspielerjevega mandata, tako da bi koroški Slo-> venci zopet ne imeli nobenega zastopnika v državnem zboru. Praga 12. septembra. Finančni minister B6hm-Bawerk je zopet jedenkrat pokazal svojo barvo. Kakor poroča „Hlas Naroda", je ravnokar izdal zaupen ukaz na finančno ravnateljstvo, s katerim se iztrebijo zadnji sledovi češkega notranjega uradnega jezika. Vsi višji finančni svetniki so morali posebno obljubiti, da bodo glede tega ukaza varovali tajnost. Line 12. septembra. Ebenhoch prijavlja v rLinzer Volksblattu" članek, v katerem pravi, da ni upanja, če se bodo dežele, kjer vlada narodni boj, izrekle proti obstrukciji ter dostavlja, da, če se to ne zgodi, potem je bil razpust nepotreben, potem je parlamentarizem uničen. J asi o 12. septembra. Namestnik grof Pininski je imel izredno dolgo avdienco pri cesarju. Čuje se, da o priliki, ko pride cesar v dotiko z mero-dajnimi političnimi osebami Gališke, je pričakovati iz cesarjevih ust velevažne politične enunciacije. London 12. septembra. V Šang-haju je bilo izkrcanih 600 mož japonske armade. Narodno gospodarstvo. — C. in kr. intendanca 3. voja poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da nakupi c. in kr. vojaški erar po kupčijski uzauci večje množine žita kakor: pšenice, rži in ovsa. Za oddajo blaga so določeni naslednji kraji: Gradec, Maribor, Celovec, Beljak, Ljubljana, Trst, Gorica in Pola. Nakupilo se bo 4360 m. stotov pšenice, 28.220 m. stotov rži in 38.400 m. stotov ovsa. S kolekom za 1 krono kole-kovane prodajne ponudbe je zapečatene poslati do dne 18. septembra t. I. do 10. i ure dopoludne na c. in kr. intendanoo 3. kora v Gradec. Natančnejši ponudbeni po goji in roki za oddajo blaga se lahko po-izvedo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Darila. Upravnlitvu naloga liata so poslali: Za družbo sv. Ciril« In Motoda. Magda Pezdirec, učiteljica v Črnomlja pošilja 6 K 10 v, katero so darovali: gospa Katina Gustin iz Metlike 2 K, g. c. kr. sod. pristav Ivan Toporia a rodbino 1 K, g. okrožni zdravnik dr. Josip Ma-leriC z rodbino 1 K, Leči z rodbino 2 K, mali Avček 10 v. — Živeli! Za Prešernov spomenik: Magda Pezdir učiteljica v Črnomlju poSilja^ 6 K 10 v, katere so darovali o priliki izleta v Vojno vas: gdC. Mirni Kavčič, c. kr. učiteljica na rudarski Boli v Idriji 1 K, g. c. kr. sodni pristav Ivan ToporiS z rodbino 1 K, g. okrožni zdravnik dr. Josip Malenč z rodbino 1 K, Leči z rodbino 2 K, mali AvCek 10 v. — Weinberger Fr. v Zagorjah ob Savi posipa 4 K, katere so darovali v krapinskih Toplicah gg. Levičar, trgovec in posestnik iz Samobora Franjo Topol&čak iz Zagreba, Davorin Bukove, posestnik iz Zagorja ter pošiljatelj vsak po 1 K. — G. dr. Stuhec B. v Ptuju 20 K, nabranih koncem šolskega leta pri dijaški veselici v Ptuju. — Skupaj 29 K 10 vin. — Živeli darovalci in nabiralci ter njih posnemovalci! Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljenja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Moll-ovega Seidlitz-pra&ka", ki se dobi za nizko ceno in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna škatljica 2 K a. v. Po poštnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (11—8) Meteorologično poročilo. Vtii.-ia nad morjem SO0'3m. gradnji tračni tlak 7S6'0 mm. P. čas opa- ha o zovanja metra v in in. li. 9. zvečer 738 9 12 7. zjutraj 7394 ■ 2. popol. 7408 a « a '-i h 3 Vetrovi Nebo <■*2 IS 12*2 brezvetr. 15 2 j al. jjvzh. megla « del. jasno cq Srednja včerajšnja temperatura 15*9\ nor-•aale: 16 5°. ZO-o-rLaJsisa. borza dne 12. septembra 1900. ^upni državni dolg v no*ah .... 97-70 'ikupni državr«. c*olg v Kfchra .... 9735 Avstrijska zlata iar ba ....... 116*70 \vstrijska kronsha <^u.% 4°/0 .... 97*85 -./grška zlata ranti 4°0. .... . . 115-05 J)grska kronska rantu 4%..... 90*95 Avstro-ogrske borčne c! "jr.ee .... 1705- - kreditne dehveo......... 666 50 ijondon vista . . . ,...... 242*10 Nemški drž.bankovc n 100 rrirk . . 11827 90 mark........, . . . 2366 10 frankov........... 19*31 'talijanski bankovci........ 90*20 ■V kr. cekini..... .... 11*41 Prodajalna z vso opravo za špecerijsko trgovino, odda se v najem na Tržaški cesti štev. 47 v Ljubljani. (1852—1) Mlad trgovski pomočnik (inanuTaMurlHl), zmožen slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi in italijanskega v govoru, ter ima tudiv veselje do potovanja, želi svojo dosedanjo službo premen It i. Ponudbe pod A. B. upravništvu „Slov. Naroda". (1856—1) se sprejmć na hrano in stanovanje. (1768-3) Mestni trg št. 3, m. nadstr. Kovačija a stanovanjem vred, e vsem potrebnim orodjem in dvema mehovoma, se takoj odda. Za obilo posla se jamči. Več pove lastnik kovačije Janez Derganc v Semiču, Dolenjsko. (1832—2) (1853—1) s tremi stajami in s šupo se da s 1. novembrom 1.1, v najem. Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.". Graška trgovska akademija. Abiturijentski tečaj. Enoleten trg-ovskl teeatj za nbsol-vente srednjih sol, ki se hote lotiti trgovskih in industrijalnih podjetij, ali ki hote" kot visokošolci (juristi) razširiti svoje vednosti. (1638—3) Obsežne prospekte razpošilja ravnateljska) pisarna, Kaiserfeldgasse štev. 25. Ravnatelj: Podpisanec priporoča še jednega učenca v prodajalno za Ljubljano. Deček dovršil je v Ljubljani 5. razred ter tudi napravil vsprejemni izpit za srednje šole. Priporočenec je priden, pošten in ubogljiv sin trgovca in posestnika ter v 14. letu. — Pogoje pove Jakob Zebre, učitelj v Starem trgu pri Rakeku. Vstop takoj. (1857—1) Proti malokrvnosti ima v Želez&ato vino lekarnarja 6. Piccoli v Ljubljani dvor. založnika Njeg. Svetosti papeže sen QQkrat več železa kakor druga po reklami nezaslužno sloveča ehlna-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino. v m. (1368—8) Vsled tega največje Jamstvo za Izdatnost tega vina pri malokrvnlh, nervoznih ali vsled bolezni oslabelih oMenah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavlh otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra. Vnanja naročila proti povzetju. (1761-3) Na c. kr. cesarja Franca Jožefa I. državni gimnaziji v Kranju vpi- savali se bodo učenci, kateri nameravajo vstopiti v jirvi razred v soboto, dne 15. septembra od 8. ure nadalje v ravnateljevi pisarni. Vsprejemne preskušnje se bodo vršile v ponedeljek 17. septembra od 8. ure zjutraj nadalje. Dotični učenci pridejo naj v spremstvu starišev ali njihovih namestnikov ter naj prineso seboj krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Vzprejemna taksa je določena na 6 K 80 v., ki se bode onim, ki preskušnje ne bi prestali, vrnila. Učencem, ki so že doslej obiskavali ta zavod, se je javiti dne 17. septembra pri ravnateljstvu s šolskim izpričevalom zadnjega polletja ter plačati 2 K 80 v. prispevka za učila in igrala. Učenci, ki nameravajo pristopiti z dragih učllišč v II. do VIII. razred tukajšnjega zavoda, naj si preskrbe na izpričevalu zadnjega polletja pripomnjo o pravilno naznanjenem odhodu. Šolsko leto 1900/1901 se prične 18. septembra s slovesno sv. mašo. Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa I. drž. gimnazije v Kranju, dne 31. avgusta 1900. ajlepše Likamo perilo se doseže, ako se vporablja svetovnoznani američanski Brillant-škrob na lesk Frica Schulz-a jun., Ileb iti IApsho lahko in gotovo z vsakim likalo m. Samo pristen z varstv. znamko „Globus". I. (1362—4) V zavojčkih po 24 vinarjev povsod na prodaj. Trgovski vajenec slovenskega in nemškega jezika zmožen, sprejme se takoj v trgovino z železnino. Kje, pove upravništvo .Slovenskega Naroda". (1854—1) Marija Sever učiteljica na klavirju stanuje na Jurčičevem trgu št 3 in se nahaja doma vsak dan od IO. do 12. ure dopoludne. (1804—3) Novo! Novo! V Lattermannovem drevoredu. Kinematograf Oeser model S»00. V elegantnem paviljonu. Lastna električna razsvetljevalna vpeljava. Podobe v naravni velikosti. Originalni posnetki iz pariške svetovne razstave kakor: vožnja na Seni skozi razstavo, slavni vrteči se trotoar, življenje na razstavi itd. itd. — Nadalje podobe iz burske vojne. Razen tega interesantni in izredno komični prizori. Predtttave vh»U dan, in sieer ob nedeljah in praznikih ob 3., «.. 9. In S. uri %-ierer, ob delavnikih ob -1., 6. In H. uri zvever. t'enei I. prostor SO kr., H prestor «0 kr. Otroci in vojaki iz moStva plačajo polovico. Programi se dobe pri blagajni. Velespoštovanjem J. o«- V stanovanje sprejme i85o-& iz boljših hiš mestni učitelj. Kje? pove upravniStvo „Slov. Nar.". Sprejmem vestnega in spretnega trgovskega pomočnika kateri je v železnini in Speceriji dobro iz-vežban, pod dobrimi pogoji. Ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo „Slov. Naroda". (1823—2) V najem se vzame manjša prodajalnica oziroma pripraven prostor v mestu ali na deželi. Ponudbe pod: „J. G. št. 99 poste restante Ljubljana", (1834 -2 Gostilna 1841-ii na lepem prostoru v Ljubljani se da v najem za novemberski termin. Kje? pove upravništvo „Slov. Nar." (1849—2) ier. oziroma kot poslovodjo, 25—30 let starega, zmožnega obeh deželnih jezikov išče tvrdka z mešanim blagom v nekem večjem trgu na Spodnjem Štajerskem. Ponudbe na upravništvo „ Slo venskega Naroda". (181B-2) 1 P. n. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel v najem Točil bodem pristna dolenjska, vipavska in istrijanska vina, kakor tudi izborno Reininghausovo marčno pivo po zmerni ceni, in so vedno mrzla in gorka jedila na razpolaganje. Za obilen obisk se priporočam Anton Zabukovec (1787—3) bivši gostilničar „pri Šikcu" v Gradišči. '*y g|]jg-v?;** ^.tv y»Jtv §pj vff^IT«* '■ofria* -A—-g..y vjTtif v^ts-vS - Od 1. oktobra tOOO do 30. septembra IBOfl se odda •gnoj od kakih 200 službenih konj divizijskoga topničarskega polka št. 7 v meščanski topni carski vojašnici. Gnoj se na željo odda skupaj od kakih 200 konj ali pa od posameznih baterij (po kakih 50 konj). Plačuje se na mesec in sicer za nazaj proti pobotnici. Računalo se bode po resničnem številu konj. Ponudbe s priloženim vadijem (za cel polk 100 K, za vsako posamezno baterije po 30 K) naj se pošljejo do dne SO. septembra t« 1. do 8. ure zjutraj sem. V ponudbah naj bo znesek za vsacega konja na dan zabeležen. Prevzemalec mora vadij za kavcijo pri polku spravljen pustiti. Natančneje se poizve v polkovni pisarni (nova topničarska vojašnica). V Ljubljani, dne" 10. septembra 1900. (1865—1: C. in kr. poveljstvo divizijskega topničarskega polka št. 7. Ustanovljeno leta ■*-*.»€». Dr. Jožefa Waldherr-ja zasebni učni in vzgojevalni zavod za dečke v Ljubljani Beethoven-ove ulice št. 6 v lastni hiši U788-3) trgovski pripravljalni tečaj (jednoleten) I. semester šolskega leta lOOO IBOI se prične dne 18. septembra IttOO. Programe kakor natančnejša pojasnila razpošilja na zahtevanje poštnine prosto vodstvo. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne