ISSN 0023-2424
1	
	
	
	
Knjižnica
38, 1/2 Lju6Cjana 1994
Izdajatelj (published by): Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
Uredniški svet (editorial board): Jože Čakš, Mihael Glavan (chairman), Miha Mohor, Franc Kuzmič, Janez Mrdavšič,
Mirko Nidorfer, Smilja Pejanovič, Nataša Petrov,
Rajko Slokar
Glavna in odgovorna urednica (editor): Jelka Gazvoda
Uredniški odbor (assistant editors): Martin Grum,
Silva Novljan, Nataša Petrov
Prevod v angleščino (English translations): Veselin Miškovič
Naslov uredništva (address of administration): ZBDS, Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, Ljubljana, Slovenija
Tisk (printed by): biro m, Ljubljana
Naklada 1150 izvodov (printed in 1150 copies)
Naročnina (subscription rates) 900 SIT za člane ZBDS (for members of SLA) in 2600 SIT oz. 25 USD za nečlane (for non-members)
Revijo subvencionirajo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport in Ministrstvo za znanost in tehnologijo
ISSN 0023-2424
Po mnenju Urada vlade za informiranje je KNJIŽNICA proizvod informativnega značaja.
■V	
KNJIŽNICA	
Glasilo Zveze bibliotekarskih	
društev Slovenije	
letnik	38
številka	1/2
Ljubljana, junij 1994	
UDK 01/02(497.12X05)
KNJIŽNICA. Glasilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 38(1994) 1/2 LIBRARY. Journal of the Slovene Library Association 38(1994) 1/2
KNJIŽNICA je začela izhajati leta 1957 kot glasilo Društva bibliotekarjev Slovenije. Po preimenovanju Društva v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije je leta 1984 postala glasilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.
Uredniki KNJIŽNICE so bili doslej:
Maks Veselko dr. Branko Berčič
1957
Maks Veselko Jože Munda Maks Veselko
Vlasta Pacheiner dr. Bruno Hartman
od 1958 do 1962 od 1963 do 1964 od 1965 do 1969 od 1970 do 1971 od 1972 do 1973 od 1974 do 1979
VSEBINA - CONTENTS
ČLANKI - ARTICLES
Kodrič-Dačič, Eva: Obvezni izvod na slovenskem ozemlju (1807-1945) - Legal Deposit on the Slovenian Theritory (1807-1945) ...........................................................7
Kodrič-Dačič, Eva: Aktualni problemi slovenskega obveznega izvoda
-	Current Problems of Slovenian Legal Deposit........................23
Wagner, Lidija: Članek. Primerjalna analiza z bibliografskega vidika (II. del) - Article. A Comparative Analysis from the Bibliographic Point of View (Part 2)..................................47
Žumer, mag. Maja: Informacijske potrebe znanstvenikov -
Information Needs of Scientists.......................................69
Markovič, Ivan: Še o programu CDS/ISIS. Aplikacija BIBLO in njena dejanska uporabnost - Some More About the CDS/ISIS Program. Application BIBLO and Its Actual Usability...................77
ZAPISI - NOTES
Ambrožič, mag. Melita: Strokovni izpiti in kvalifikacije bibliotekarske stroke (1991-1993) - Profesional Examinations and Qualifications in Librarianship (1991-1993) ........................ 103
BIBLIOGRAFIJA - BIBLIOGRAPHY
Wagner, Lidija: Slovenske bibliografije v letu 1993 - Slovene
Bibliographies in 1993 .............................................. 123
Vrabec, Ljuba; Krapež, Vilma: Bibliografija Borisa Pahorja -
Bibliography of Boris Pahor ..........................................149
ZBDS - SLA
Čopove diplome 93.........................................................183
Razpis za podelitev Čopovih diplom 1994 ................................. 185
Natečaj za nagrade Kalanovega sklada .....................................187
ČLANKI
ARTICLES
OBVEZNI IZVOD NA SLOVENSKEM OZEMLJU (1807-1945)
Eva Kodrič-Dačič, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
UDK 021.84(497.12)
Povzetek
Leta 1807 je bila v vseh slovenskih deželah uvedena določba o obveznem izvodu. Deželne univerzne oziroma licealne knjižnice so dobivale brezplačen izvod vsakega tiska. Leto dni kasneje je dunajska Hofbibliothek, predhodnica današnje Österreichische Nationalbibliothek, dobila pravico do obveznega izvoda iz celega avstrijskega cesarstva. Ta privilegij je obdržala vse do konca prve svetovne vojne. Slovensko etnično ozemlje je bilo po prvi svetovni vojni razdeljeno med Jugoslavijo, Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Na jugoslovanskem ozemlju je ostala le ljubljanska Licejska knjižnica. Med obema vojnama je prejemala obvezni izvod periodičnih publikacij z močno okrnjenega slovenskega ozemlja. Sodoben zakon o obveznem izvodu je Slovenija dobila spet šele po drugi svetovni vojni.
UDC 021.84(497.12)
Summary
In 1807, the regulation on legal deposit had been introduced in all Slovenian countries. Liceal libraries began to recive a free copy of each printed matter. A year later, the Hofbibliothek of Vienne got the right to receive legal deposit from the whole Austrian empire. It retained this right till the end of the World War I. Slovenian ethnical teritory was after the World War I devided between Yugoslavia, Italy, Austria and Hungary. Only the Lyceal Library of Ljubljana remained on the Yugoslav teritory. Between the two world wars it was receiving legal deposit from the restricted Slovenian teritory. Slovenia got the modern legal deposit legislation only after the World war II.
KODRIČ-DAČIČ, Eva: Legal Deposit on the Slovenian Theritory (1807-1945). Knjižnica, Ljubljana, 38 (1994) 1/2, 7-22
Uvod
V	tem članku bi rada predstavila zakone, odloke, predpise in druge pravne akte v zvezi z obveznim izvodom, ki so v preteklosti veljali na slovenskih tleh. Obenem bi rada pokazala tudi vpliv, ki ga je imela knjižničarska stroka na tvorbo teh zakonov, njihovo uvajanje in izvajanje, ter kritiko teh predpisov.
Fraza, da Slovenci živimo na prepihu, na ozemlju, kjer se križajo interesi in vplivi velikih narodov in kultur, seje tudi pri tej raziskavi izkazala za kruto resnico. Začetek poglavja je tako postavljen v Avstrijsko cesarstvo, sledijo Ilirske province, pa Avstro-Ogrska monarhija, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. Kraljevina Jugoslavija, Socialistična Federativna Republika Jugoslavija in končno Republika Slovenija. Vsaka sprememba meja in političnega sistema prinese s seboj tudi spremembo zakonov in med njimi v prvi vrsti tudi spremembe določb o obveznem izvodu, ki so bile na našem ozemlju dobrih sto let (od leta 1852 do leta 1945) vključene v zakon o tisku.
Odločbe o tisku se torej pri nas hitro menjajo. Še preden se v praksi uveljavijo določbe enega zakona, že jih izpodrinejo druge. Nekateri odloki so v veljavi le nekaj mesecev, drugi zdržijo cela desetletja. Najdlje so ostale v veljavi določbe avstrijskega zakona o tisku iz leta 1862 - vse do konca prve svetovne vojne.
To poglavje je vsebinsko razdeljeno na dva zgodovinsko pogojena dela:
- obvezni izvod v Avstrijskem cesarstvu in Ilirskih provincah,
- obvezni izvod med prvo in drugo svetovno vojno.
Obvezni izvod v Avstrijskem cesarstvu in v Ilirskih provincah
Prvi odlok o obvezni oddaji tiskov, ki je veljaven v vsem Avstrijskem cesarstvu in torej tudi v slovenskih deželah, izide 2.aprila 1807. Leto kasneje dobi dunajska k.k. Hofbibliothek pravico do obveznega izvoda z vseh področij cesarstva. Sledi cela vrsta odlokov, ki poskušajo izboljšati prvi odlok o obveznem izvodu.
Nemirna leta Napoleonovih vojn seveda niso omogočala lahkega uveljavljanja zakonov. Leta 1809 zasedejo Francozi skoraj 2/3 slovenskega etničnega ozemlja in v Ilirskih provincah (pril. 1) razglasijo svojo zakonodajo
- tudi kar se tiče obveznega izvoda.
Ilirske province
Nova administrativno politična tvorba, ki je nastala s francosko zasedbo slovenskih in hrvaških dežel 14. oktobra 1809, prinese s sabo tudi nove določbe o obveznem izvodu. Maršal Marmont je z uredbo 27. julija 1810 ustanovil v Ljubljani glavno cenzuro za Ilirske province. Uredba se v slovenskem prevodu glasi:
Glavna cenzura s sedežem v Ljubljani mora poznati, voditi in nadzirati po vseh Ilirskih deželah stvari, ki so navedene v teh členih:
Členi.
Vsaka knjiga in tiskovina z literarno snovjo,ki se natisne v v teh deželah ali se uvozi kot trgovski predmet, se mora predložiti glavni cenzuri, ki ji dovoli publikacijo in razpečavanje ali jo pa prepove po ukazu vlade, kateri o njej poroča. Da bi se pospešil uvoz, širjenje in natisk knjig, se izda vsakršno dovoljenje in se oproste knjige davka in pristojbin, samo če ne vsebujejo ničesar, kar bi kršilo dolžno spoštovanje do vladarja in vlade, nravnosti in vere. Od vsake knjige in tiskovine, ki se natisne v Iliriji, mora dati tiskar naprej po en izvod vsaki licejski knjižnici in predložiti potrdilo glavni cenzuri.
Člen II.
Gledališča in javne predstave v Iliriji nadzoruje in vodi glavna cenzura. Sporočiti se ji mora naprej, kaj se namerava predstavljati, da se dobi dovoljenje. Ona nadzoruje vsako gledališko predstavo.
Člen III.
Glavna cenzura bo skrbela za uredništvo uradnega periodičnega lista, ki bo prinašal vladne akte, politične in drugačne novice.
Ta list bo izhajal po dvakrat na teden v dveh izdajah hkrati: ena v francoščini in nemščini, druga v italijanščini in ilirščini.1
Licejska knjižnica je torej za dobo približno treh let (Avstrija zasede Ilirske province leta 1812 in jih leta 1814 anektira) dobila pravico do enega izvoda vsakega tiska z obsežnega ozemlja, ki se je raztezalo od Tirolske na severu, do Boke Kotorske na jugu.
Zavezanec je tiskar. Potrdilo o oddanem obveznem izvodu je treba predložiti cenzuri. Verjetno je bil to predpogoj za distribucijo.
” Janko Tavzes: Slovenski preporod pod Francozi, Ljubljana, 1929, str.19
Ilirske province zajemajo žal le dobro polovico slovenskega etničnega ozemlja, za ostalo slovensko ozemlje še naprej velja avstrijska zakonodaja.
V	kratkem času se francoska oblast ni utrdila do te mere, da bi lahko zakone dosledno uveljavljala. Celo več! Iz korespondence direktorja glavne cenzure in inšpektorja javnih bibliotek Bartolomea Benincase je razvidno, da tiskarji uredbe niso upoštevali. B. Benincasa namreč 9.januarja 1811 piše generalnemu komisarju policije v Trstu, da od razglasa uredbe ni dobil še ničesar in da ne verjame, da v šestih mesecih ni izšla nobena knjiga.2
2.2 Avstrijsko cesarstvo
Kot sem že omenila, je bil prvi odlok o obveznih izvodih, ki je zajemal vse slovenske dežele, sprejet 2.aprila 1807 (pril. 2). Ta odlok je le eden izmed mnogih zakonov, naredb, aktov in inštrukcij, ki so v tem času urejali področje knjižničarstva. Pri tem ne gre le za kratka določila o ustanavljanju ali financiranju knjižnic, temveč za strokovno poglobljena navodila o njihovi organizaciji, vodenju, katalogih , izposoji itd... Dobro razvita knjižničarska stroka seveda ni mogla obiti določb o obveznem izvodu. Odločba iz leta 1807 se glasi:
Da beinahe in allen Staaten eingeßhret ist, dass Buchhändler und Buchdrucker von neuen Werken, welche vonihnen aufgelegt werden, ein, manchmal auch mehrere Exemplare zum Gebrauche der öffentlichen Bibliotheken und zu anderen Absischten unentgeltlich abgeben müssen, die Last, welche dadurch den Verlegern auf gebürdet wird, ganz unbedeutend, der hieraus für die öffentlichen Bibliotheken erwachsende Vorteil aber nicht unwichtig ist. So hat die Landesstelle, in so weit es nicht etwa schon besteht, die Einleitung zu treffen, dass von jedem dortlandes im Drucke erscheinenden Werke an die Universitäts- oder Lizeal- Bibliothek ein Exemplar unentgeldlichabgegeben werde.3
Odločba torej predpisuje, da morajo knjigotržci in tiskarji, seveda na račun založnika (če prav razumem tekst nekoliko nejasnega dekreta) brezplačno oddati po en izvod vsakega natisnjenega dela "deželni" univerzitetni ali licealni knjižnici.
Tako dobijo pravico do obveznega izvoda s področja slovenskih dežel naslednje knjižnice oz. njihove predhodnice:
- za Kranjsko: Študijska knjižnica v Ljubljani,
- za Štajersko: Univerzitetna knjižnica v Gradcu,
21 Melitta Pivec-Stele: Ljubljanska Licealna biblioteka v dobi Ilirskih provinc (1809-1813),
Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana, 1974, str.49 3> Kropatschek, J.: Sammlung der Gesetze, welche in den sämtlichen k.k.Erblanden erscheinen sind, Wien,1792,Bd. 1807, Nr.7402
- za Koroško: Študijska knjižnica v Celovcu,
- za Goriško in Gradiščansko: Študijska knjižnica v Gorici,
- za Istro in Trst: crarični oddelek ljudske knjižnice v Trstu4.
Leto dni kasneje izide za Slovence prav tako pomemben zakon, ki dunajski Dvorni knjižnici, predhodnici današnjeOesterreichische Nationalbibliothek, daje privilegij obveznega izvoda iz celotnega cesarstva. K.k. Hofbibliothek je prva in verjetno tudi zadnja knjižnica, ki je prejemala obvezni izvod z vsega slovenskega ozemlja. Naša "nacionalka" ostane celih 110 let, do konca prve svetovne vojne.
Odlok iz 20. junija 1808:
Se. Majestät haben zu befehlen gerührt, dass den sämmtlichen in den k.k. Staaten nen aufgelegten und nachgedruckten Schriften, dann von Kupferstichen und Landkarten ein unentgeltliches Exemplar zum Gebrauche der k. k. Hofbibliothek, als einer gemeinnüglichen Anstalt, in Hinkunft abgeliefert zuerden solle.
Die Landesstelle hat daher diesen höchsten Befel sämmtlichen Buchhändlern durch ihre vorgesesste Behörde Kundzumachen und ihnen besten genaue Befolgung aufzutragen.5
Zakona sta bila sicer razglašena, pot do njune uveljavitve pa še dolga in trnova. Oblast seje očitno odzivala na številne strokovne pobude, popravke in predloge, saj v prvi polovici devetnajstega stoletja vsakih nekaj let izhajajo dopolnila navedenih odlokov. Ključno vlogo pri uvajanju in izpopolnjevanju zakona je imel prefekt dunajske Dvorne knjižnice, grof Josef Maksymilian Ossolinski.
Avstrijska bibliotekarka Johanna Thiel opisuje njegova prizadevanja v svojem referatu "Zur Geschichte des Pflichtexemplares im Kaisertum Oesterreich (1807-1827)"6.
Grof Ossolinski je zasedel mesto ravnatelja Dvorne knjižnice leta 1809 in ostal na tem mestu vse do svoje smrti leta 1827. Že leta 1809 opozarja oblasti, da se zakon o obveznem izvodu ne izvaja in predlaga nekaj dopolnil. Po njegovem mnenju je treba pošiljati prve izdaje, ponovljene izdaje, ponatise v tujini založenih del, originalna dela ali njihove prevode ne glede na to, ali je v publikaciji navedeno mesto tiska ali ne, samo da je publikacija v resnici nastala v državi. Prav tako je treba pošiljati izvode periodičnih tiskov, monografij v več delih itd... Predlaga tudi, da vsak lastnik novih izdaj knjig,
4> Grassaucr F.: Handbuch für Universitäts- und Studien- Bibliotheken, Wien, 1899, str.268
5) Kropatschek, Bd 1808, Nr.8079
61 Biblos, Jg.26(l 977), H.3, str.290-296
zemljevidov, bakrorezov, pa najsi bo to avtor ali založnik, ne sme prej dobiti pravice do prodaje, dokler ne odda obveznega izvoda območnemu cenzurnemu uradu.
Ker odlok o obveznem izvodu tega ni podrobneje določal, je morala Dvoma knjižnica plačevati poštnino za obvezne izvode, ki so prihajali iz province. Poštnina je lahko tudi nekajkrat presegala ceno poslanih knjig, zato predlaga Ossolinski in se pri tem sklicuje na Francijo (Sie!: smo leta 181 l)in druge kultivirane evropske države, da bi bili lahko obvezni izvodi oproščeni poštnine. Za kršitelje zakona predlaga tudi globo v višini desetkratne vrednosti knjige, ki bi jo bilo treba nakazati Dvorni knjižnici.
Istega leta se ponovno pritožuje nad neizpolnjevanjem zakona. Posebej navaja Madžarsko, iz katere je do tedaj Dvorna knjižnica prejela le nekaj tam založenih latinskih knjig, knjig v madžarščini pa sploh ne.
Odlok z dne 23.februarja 1811 upošteva vse te predloge in jih uzakonja. V tem aktu se tudi prvič pojavi termin dolžnostni izvod: Pflicht-Exemplar.
Odlok predpisuje:
J) Da morajo vsi založniki literarnih ali umetniških del brezplačno poslati brezhiben izvod knjige (na boljšetnpapirju), zemljevida ali bakroreza Dvorni knjižnici,
2) Šele na osnovi dokazila, da so odposlali obvezni izvod Dvorni knjižnici, smejo založniki prodajati svoje knjige in jih ponatiskovati,
3) Ta obveznost velja tudi za dela, natisnjena na Madžarskem, ne glede na to, ali so natisnjena v nemškem, latinskem ali madžarskem jeziku,
4) Odredba se nanaša tudi na časopise, kot so Der Sammler, Der Österreichische Beobachter, Das Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, pa tudi na v Državni tiskarni natisnjeni Shematismus,
5) Založniki morajo oddati obvezne izvode najbližjemu cenzurnemu uradu, ki jih na državne stroške dostavi Dvorni knjižnici/
Mesec dni kasneje, 15. marca 18118, izide nov odlok, ki se nanaša na obvezni izvod za univerzitetne in licejske knjižnice. Odlok natančneje določa vrsto gradiva, ki ga morajo v tem primeru neidentificirani zavezanci poslati knjižnicam. To so natisnjena dela, kamor spadajo tudi časniki, Časopisi in
7) Goutta, Wilhelm Gerhard: Sammlung der sämmtlichen politischen und Justiz-Gesetze, Wien, 1814, Bd.4, Nro.44
8) Goutta, Bd.4, Nro.73
zemljevidi. Pri tem je treba paziti, da so izvodi za knjižnice dobro tiskani, oziroma da so natisnjeni na boljšem papirju.
13. februarja 18129 je tu spet nov odlok, ki se nanaša na Dvorno knjižnico.
D Vsak prodajalec bakrorezov mora poslati Dvorni knjižnici po en izvod vsakega izdanega bakroreza, preden ga začne prodajati.
2) Pod izrazom bakrorez niso mišljena le umetniška dela kot npr. zgodovinski bakrorezi, portreti, krajine, slike živali, ornamenti, vinjete itd..., temveč tudi vse geografske karte in imizikalije.
3) Trgovci z umetninami morajo od vseh navedenih zvrsti bakrorezov poslati dobro ohranjen in odtisnjen izvod, če je mogoče v barvah in brez teksta (v primeru, da je bakrorez vključen kot ilustracija v tekst).
4) Zavezanci morajo v roku šestih mesecev poslati vse zaostale izvode Dvorni knjižnici.
5) Za nove knjige in bakroreze je določeno, da jih morajo zavezanci oddati v roku štirih tednov, drugače bo gradivo odvzeto.
6) Deželni uradi morajo poskrbeti, da se bodo določila izvajala.
Tudi predpis z dne 15.avgusta 1815 se nanaša le na Dvorno knjižnico:
Založniki časopisov ne smejo prevzeti nobene objave novih del, bakrorezov, zemljevidov, če nimajo dovoljenja za izdajo, ki ga daje cenzurni urad province in za katerega je predpogoj obvezni izvod.10
Do tega datuma potekajo predpisi za obvezni izvod za Dvorno knjižnico in za univerzne in licealne biblioteke ločeno. Pri tem lahko opazimo, da je bila skrb za zbirko Dvorne knjižnice neprimerno večja. Kakorkoli že, novi odlok z dne 1. oktobra 181511 združuje predpise o obveznem izvodu. Odslej veljajo vsi predpisi, ki so bili izdani za Dvorno knjižnico, tudi za univerzitetne in licealne knjižnice, ki prejemajo obvezne izvode iz svojih dežel.
Z odlokom 4. novembra 181512 je obvezni izvod razširjen tudi na samozaložnike in na tuje pisatelje, ki svoja dela zalagajo v avstrijskem cesarstvu. Na novo zajame tudi litografije kot tudi gradivo v vseh novih tiskarskih tehnikah, ki jih bodo iznašli ("alle künstigen Druckerfindungen").
Goutta, Bd.6, Nro.47
10) Goutta, Bd.lO,Nro.l75
,n Goutta, Bd.l0,Nro.220
12)	Goutta, Bd.lO,Nro. 251
Vsebinsko je zdaj zakon o obveznem izvodu praktično zaključen in leta 1825 lahko v Instruction für die k.k. Universitäts- und Studienbibliotheken provisorisch erlassen mit Stud. Hof. Decrete vom 23.Juli 1825, o obveznem izvodu beremo:
1) Od vsakega dela, ki je natisnjeno v provinci, kjer obstaja knjižnica, ali izide v založbi knjigotržca iz te province, je treba poslati po en izvod na boljšem papirju univerzitetni ali licejski knjižnici.
2) Ta obveznost velja tudi za vse brez spremnega teksta natisnjene zemljevide, bakroreze, litografijein sploh za vsev katerikoli tehniki natisnjene literarne produkte,
3) ter tudi za vse vrste bakrorezov, ki so natisnjeni v tekstu. Ceje mogoče, je treba poslati bakrorez, odtisnjen brez teksta in v barvah.
•13
4) Za izvrševanje naredbe skrbijo provincialni cenzurni uradi .
Taka skrb zakonodajalca je seveda morala tudi v praksi obroditi sadove. Naslednik Grofa Ossolinskega ugotavlja leta 1827, da se je dotok obveznega izvoda izboljšal. Redno so ga pošiljali s cenzurnih uradov nemških dežel, Galicije, Lombardije in Benečije, ne pa iz Madžarske in Sedmograškega14.
Do konca stoletja izide še več predpisov, ki se nanašajo na obvezni izvod in ki določajo vlogo knjižnic pri nadzoru in izterjavi obveznega izvoda.
Uradne publikacije postanejo predmet obveznega izvoda leta 1823. Dvorna in državna tiskarna je od tega leta naprej dolžna pošiljati obvezne izvode vseh svojih tiskov.
Najpomembnejši zakon, ki je nastal v devetnajstem stoletju in ki sc nanaša na obvezni izvod, je seveda zakon o tisku iz 17. decembra 18621 Oglejmo si ga natančneje:
Na obvezni izvod se nanašajo 4.,7.,9. in 18. člen tega zakona.
Zakon se nanaša na vse tiske, ki so namenjeni za prodajo in so založeni ali natisnjeni znotraj meja.
Termin tisk je posebej definiran in predstavlja po tem zakonu vse izdelke umetnosti in literature, ki so razmnoženi z mehaničnimi ali kemičnimi sredstvi.
13)	Grassauer, str. 206
141 Thiel Johanna, Zur Geschichte des Pflichtexemplares im Kaisertum Österreich (1807-1827), Biblos, Jg.26(1977), H.3, str.290-296 1S> Reichs-Gesetz Blatt für das Kaiserthum Österreich, Jg. 1863,4.del, str.145-156
Dolžnost izvzema, če uporabim moderno terminologijo, interne publikacije in drobni tisk, ali kot je navedeno v zakonu:"... welche lediglich den Bedürfnissen des Gewerkes und Verkehres oder des häuslichen und gefel-ligen lebens zu dienen bestimmt sind, wie: Formulare, Preiszettel, Visitka'r-ten...".
Publikacije je treba poslati v osmih dneh po izzidu.
Zavezanec je založnik, tiskar pa le v primeru, če tiska za tuje založnike ali če je založnik v knjigi napačno naveden ali pa je ta podatek sploh izpuščen.
Obvezni izvod po tem zakonu prejemajo:
- državno ministrstvo,
- policijsko ministrstvo,
- Dvorna knjižnica,
- univerzitetna ali deželna knjižnica upravne enote,
v primeru pa, da gre za periodiko, je treba poslati še en izvod - vodstvu upravne enote, v kateri je publikacija izšla.
Po zakonu je treba torej pošiljati 4 oz. 5 izvodov vsake publikacije.
Zakon o tisku navaja tudi definicijo periodične publikacije in pri tem opozarja, da sem ne spadajo monografije v več zvezkih.
Pošiljke obveznega izvoda so oproščene poštnine.
Za zelo drage publikacije dopušča zakon tudi možnost kompenzacije.
Če zavezanec zakona ne izpolnjuje, je dolžan plačati globo in seveda predložiti obvezni izvod.
Pred seboj imamo končno popolnoma moderen zakon o obveznem izvodu. Njegove določbe najdemo še danes v večini veljavnih zakonov. Zakon velja seveda za vse slovenske dežele: Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorsko z Gorico, Trstom in Istro.
In kako so ta zakon izvajali v slovenskih deželah in še posebej na Kranjskem? Slabo!
Leta 1879 prejme ljubljanska Licejska knjižnica 108 enot obveznega izvoda, Celovška 51, Gorica 20, graška univerzitetna knjižnica pa 127. Podatki
ilustrirajo splošno nerazvitost slovenskih dežel, saj istega leta univerzitetna knjižnica v Pragi prejme kar 1668 enot17.
Konrad Stefan v svoji zgodovini ljubljanske študijske knjižnice18 ugotavlja, da ljubljanska knjižnica z obveznim izvodom ni veliko pridobila. Zavezanci zakona ne izpolnjujejo, večina obveznega izvoda pride v knjižnico šele na osnovi reklamacije. Publikacije tudi niso posebno dragocene, saj do zaključka pregleda ni našel nobene, za katero bi bila potrebna odškodnina.
Stefan vidi predvsem dve prednosti obveznega izvoda. Z njim je knjižnica dobila status deželne knjižnice, posebno vrednost pa vidi v tem, da obvezni izvod prinaša gradivo za raziskavo socialnega in kulturnega življenja na Kranjskem.
Obvezni izvod na Slovenskem med obema vojnama
Po koncu prve svetovne vojne dobimo Slovenci prvo slovensko odredbo o obveznem izvodu.
Poverjenstvo za notranje zadeve Narodne vlade SHS v Ljubljani, ki po prvem decembru kot "verni tolmač slovenskega dela troedinega naroda"izreka zvestobo Njega veličanstvu Kralju Petru in regentu Aleksandru, 16. decembra 1918 izda naredbo o obveznem izvodu19. Sklicuje se na avstrijski zakon (sie!) z dne 17. decembra 1862.
Tiskarne morajo službeno dostavljati po 7 izvodov vsake za prodajo namenjene tiskovine, ki se založi in natisne na ozemlju Narodne vlade SHS v Ljubljani. Obvezne izvode prejemajo:
- licejska knjižnica v Ljubljani,
- vseučiliščna knjižnica v Zagrebu,
- vseučiliščna knjižnica v Beogradu,
- knjižnica zgodovinskega društva v Mariboru,
- predsedništvo Narodne vlade SHS v Ljubljani,
- državno pravdništvo,
- pristojno okrajno glavarstvo oz. pristojno policijsko ravnateljstvo.
17) Grassauer, str.62-63
18) Stefan, Konrad: Geschischte der Entstehung und Verwaltung der k.k. Studien-Bibliothek, Ljubljana, 1907
191 Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani, 1.1,1818, št.23
Uredba je v veljavi le nekaj mesecev, saj jo že 5. julija naslednjega leta nadomesti uredba ministrskega sveta Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev20.
Vsak tiskar na ozemlju kraljevine mora dati 3 izvode "vsake natisnjene stvari" in 4 izvode periodičnih političnih publikacij. Oddati jih mora v roku desetih dni od izda "na reverz" krajevni policijski oblasti. Namenjeni so naslednjim knjižnicam:
- Narodni biblioteki v Beogradu,
- Vseučiliščni knjižnici v Zagrebu,
- Licejski knjižnici v Ljubljani,
- Ministrstvu za notranje zadeve pa le publikacije s politično vsebino.
Zanimiv je zahtevek, da mora dobiti Narodna biblioteka izvode na boljšem papirju. Prav tako ima pravico do prepovedanih spisov, ki jih drugi dve knjižnici očitno ne prejemata.
Ta odredba je v veljavi polnih šest let, do izida Zakona o tisku leta 1925 .
7. člen tega zakona se glasi:
"Tiskar mora, preden začne razširjati natisnjene tiovine in periodične spise, poslati od vsakih izmed njih po pet izvodov državnemn pravdnikn, odnosno krajevnemu policijskemu (političnemu) oblastmi, ki obdrži en izvod zase, izroči enega narodni knjižnici v Beogradu, enega vseučiliški knjižnici v Zagrebu, enega licealni knjižnici v Ljubljani, enega pa oblastni državni ali javni knjižnici. Razširjanje se sme začeti, čim se ti izvodi izroče pristojnemu oblastvu."
V	70. členu tega zakona je navedena tudi kazen za kršitelje: 3000 dinarjev ali zapor do treh mesecev.
Pred seboj imamo značilen primer obveznega izvoda kot stranskega produkta nadzora tiska. Odločbe, ki se nanašajo na obvezni izvod, so v strokovnem pogledu velik in težko razumljiv korak nazaj. Vsaj za Slovence je to tudi prelom s tradicijo. V primerjavi z avstrijskim zakonom o tisku se v njem odraža popolna odsotnost knjižničarske stroke, saj je obvezni izvod za knjižnice v tem zakonu le stranski proizvod policijskega nadzora tiska.
Zakon o tisku z dne 6. avgusta 1929 ne prinese za knjižnice nobenih novosti. Zanimiva sta le komentarja k sedmemu členu, ki v obliki razsodb ugotavlja, da za krivdo tiskarja zadostuje gola ugotovitev, da so se novine začele
201 Uradni list deželne vlade za Slovenijo, 1.1,1919, št.l 23
21 * Zakon o tisku, Službene novine Kraljevine Srba,Hrvata i Slovenaca, 1.39,1925, št.179) 221 Zakon o tisku, Ljubljana, Jugoslovanska knjigama, 1930
razširjati prej, kot je bilo državnemu tožilcu poslanih 5 izvodov. Oddaja na pošto ne pomeni začetka razširjanja, če za izvode niso bile plačane poštne storitve.
Izvajanje tako nedoslednega zakona je bilo v praksi očitno katastrofalno. Zelo kritično in prizadeto je o tem pisal Avgust Pirjevec v svojem delu Knjižnice in knjižničarsko delo. Ker odlomek jasno odslikava stanje obveznega izvoda na Slovenskem med obema vojnama, ga navajam v celoti:
Ko pa je izšel leta 1925 zakon o tisku, se je začel kaos, ki traja še danes. Sedmi člen zakona o tisku namreč določa,"da mora tiskar, preden začne razširjati natisnjene novine in periodične spise, poslati od vsakega izmed njih po pet izvodov državnemu pravdništvu odnosno policijskemu (političnemu)oblastvu, ki obdrži en izvod zase, izroči enega narodni knjižnici v Beogradu, enega vseučiliški knjižnici v Zagrebu, enega licealni knjižnici v Ljubljani, enega pa oblastni državni ali javni knjižnici".
Po tiskovnem zakonu zadošča tedaj za nadzorstveno (politično, policijsko, cenzurno) oblast samo en izvod, ni jih treba več treh. Glavna sprememba pa se tiče vprašanja, od katerih tiskov morajo pošiljati tiskarne obvezne primerke. Po besedilu 7. člena imajo navedene knjižnice samo še pravico, da dobivajo obvezne izvode časnikov, časopisov in periodičnih tiskov. Vseh ostalih tiskov zakon sploh ne omenja več. Vendar so bili tiskarji tako širokogrudni, da so pošiljali po pet izvodov vseh tiskov pristojnemu državnemu tožilstvu, nekatere tiskarne pa so se ravnale po 7. členu tiskovnega zakona in po starih predpisih ter pošiljajo po pet, a večkrat tudi po deset izvodov vseh tiskov, ki jih pa knjižnice ne dobivajo v polnem obsegu in jih tudi ne dobiva Univerzitetna biblioteka v Ljubljani, akoravno je njena pravica do dolžnostnih izvodov stara že 130 let.
Državni tožilci namreč, ki so se krčevito držali črke tiskovnega zakona, so pošiljali upravičenim knjižnicam od prejetih obveznih izvodov samo časnike, časopise in periodica, vse druge tiske pa so si obdržali. Kje se zdaj te knjige hranijo, kdo jih ima, kako priti do knjig,ki so po našem pojmovanju dolžnostnih izvodov namenjeni javnosti, tega knjižničarji ne vedo.
Vprašati pa se smemo tudi, kam gre peti izvod, namenjen"oblastni, državni ali javni knjižnici", ko je izvod za ljubljansko državno (študijsko, licejsko ali "licealno") knjižnico tako še posebej naveden v zakonu? Ugotoviti moramo torej, da hrani po današnji praksi vsako državno tožilstvo najmanj dva izvoda vseh poslanih tiskov, ki ne spadajo med "novine in periodične tiske", zato ker jih knjižnicam ne razdelijo.
Zakon o tisku velja zdaj že petnajsto leto, v teh 15 letih so si pridobila neka tera državna tožilstva, policijskaravnateljstva (že od leta 1918), banska uprava
(od leta 1918)in prosvetni oddelek banske uprave iz dolžnostnih izvodov že prav lepe knjižnice. Vprašamo tedaj: Kje so te knjižnice, kdaj, kje in ob katerih urah so javnosti odprte? Obveznega pošiljanja vseh tiskov si niso izmislile knjižnice ali knjižničarji kot sekaturo za tiskarje in založnike, ta uredba je nastala v dolgih stoletjih, ustvarile so jo javne in znanstvene potrebe. Zaradi javnih in znanstvenih potreb jih tiskarji tudi pošiljajo, ne pa zato, da bi jih po raznih uradih zaklepal v zaprašene omare kak novodobni Argus, ki si domišlja, da je tudi bibliotekar, ali da bi jih državna tožilstva darovala v dobrodelne namene, n.pr. knjižnicam po kaznilnicah. Obvezni izvodi so javna dajatev, o njih je dajati javen račun in jih postaviti v javne knjižnice že zato, da se ne bo zbujal neopravičen sum, da se z njimi bogatijo privatne knjižnice anonimnih knjigoljubcev.
Ob vsem tem kaosu, ki je nastal zaradi člena 7 tiskovnega zakona, je nerazumljivo samo to, da tiskarji molčijo. Pošiljajo po pet do deset izvodov vsakega tiska, upravičene knjižnice jih dobijo ali tudi ne dobijo, nihče prav ne ve, kaj se z desetimi obveznimi izvodi godi, nihče ne vodi o njih računa, javni delavci ne vedo, kje bi si jih mogli ogledati - a tiskarji molčijo in tudi ves trud organizacije jugoslovenskih knjižničarjev, da bi dobili današnjim potrebam javnih znanstvenih knjižnic ustrezajoč zakon o dolžnostnih izvodih, še ni imel uspeha."23
Sklep
Obvezni izvod se zakonsko uveljavi na Slovenskem v začetku devetnajstega stoletja. Najprej za oddajo univerzitetnim in študijskim knjižnicam, leto dni kasneje pa še za dunajsko Dvorno knjižnico. Dvorna knjižnica je že prej uživala ta privilegij. S področja nemških dežel je začela prejemati obvezni izvod že leta 1624.
Funkcija prvega odloka je kulturno-izobraževalna, saj izrecno omenja obvezni izvod v zvezi z javnimi knjižnicami. Eksplicitno seveda noben odlok ne navaja smotrov, zaradi katerih je bil uveljavljen. Funkcije obveznega izvoda so se širile skladno z razvojem družbenih potreb in narodne zavesti.
Odloki, ki se nanašajo na obvezni izvod, so le del obsežne in strokovno dovolj poglobljene zakonodaje, ki se je v začetku devetnajstega stoletja nanašala na knjižničarstvo. V osmih letih po prvem odloku lahko sledimo vrsti predpisov, ki so postopoma definirali gradivo, ki ga zajema obvezni izvod ter skušali kar najbolj inteligentno zagotoviti izvajanje tega zakona (obvezni izvod je pogoj za distribucijo, ponatiskovanje in oglašanje gradiva). Z odloki iz leta 1815 je bil zakon o obveznemizvodu vsebinsko zaključen. Razmeroma
Avgust Pirjevec Knjižnice in knjižničarsko delo, Celje, 1940, str. 322-324
hitro definiranje problemov in pojmov ter neposredna zakonska uveljavitev strokovnih predlogov kaže na velik angažma knjižničarjev na eni in izjemen posluh oblasti na drugi strani.
Odprto ostaja vprašanje, zakaj so se določbe o obveznem izvodu leta 1862 znašle v zakonu o tisku. Viharno leto 1848, ki leži v ozadju tega zakona, ne more biti edini razlog. Verjetno je že prej vzporedno z obveznim izvodom za knjižnice obstajal tudi cenzurni izvod : hipoteza, ki bi jo bilo zanimivo preveriti z analizo cenzure v Avstrijskem cesarstvu.
Zakon o tisku iz leta 1862 torej predpisuje tudi dva cenzurna izvoda. V strokovnem pogledu so določbe, ki se nanašajo na obvezni izvod dobro izpeljane. Odlična je definicija tiska ("... vsi izdelki umetnosti in literature, ki so razmnoženi z mehaničnimi ali kemičnimi sredstvi.."), ki je aktualna še danes, saj zajema celoten spekter publikacij od knjig pa do CD-romov.
Obdobje med obema vojnama pomeni, vsaj kar se tiče zakona o obveznem izvodu, za knjižnice hudo nazadovanje. Razcvet obveznega izvoda se začne šele po drugi svetovni vojni. Zakon o obveznem izvodu je spet samostojen in izločen iz zakona o tisku. Osrednje mesto pri oblikovanju zakona spet dobi stroka in zakon se začne tudi v praksi dosledno izvajati.
Edina knjižnica, ki je v zgodovini obveznega izvoda zajemala obvezni izvod s celotnega slovenskega etničnega ozemlja, je dunajska Dvorna knjižnica, predhodnica današnje Österreichische Nationalbibliothek. Današnja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je edina knjižnica na slovenskem ozemlju, ki obvezni izvod prejema že vse od leta 1807. Ker je bila po statusu deželna knjižnica za Kranjsko, se lahko nadejamo, da so v njenih fondih do leta 1918 le obvezni izvodi s tega področja. Obvezni izvod iz drugih slovenskih pokrajin je po tem letu ostal zunaj državnih meja v katere je bil vključen pretežni del slovenskega ozemlja: v Avstriji (Dunaj, Gradec) in v Italiji (Gorica, Trst).
Ilirske province, ki so v začetku devetnajstega stoletja močno razširile ozemeljsko pristojnost ljubljanske licejske knjižnice, so v praksi prej predstavljale moteč element pri celostnem uvajanju zakona o obveznem izvodu na slovenskem ozemlju kot pa pridobitev za knjižnico. Že omenjeno opazko glavnega cenzorja Benincase o dotoku gradiva lahko dopolnim tudi z izjavo g. Vienneya, glavnega intendanta za Civilno Hrvaško, ki pravi, "da bi bil zelo vesel, ko bi se mogle Benincasove funkcije (tj. funkcije glavnega cenzorja -op. avtorja) raztegniti tudi na to pokrajino, a žal ne pozna ta dežela ne literature, ne gledališč, ne knjigam, ne literarnih publikacij"24.
20	24	*	Tavzes:	str.33
Koliko gradiva je bilo v tem času sploh natisnjenega in koliko ga je na osnovi zakona o cenzuri prišlo v licealno biblioteko? Točen odgovor bi nam dala le primerjalna analiza tiska v slovenskih deželah in dejanskega dotoka gradiva v knjižnico. To ne velja le za čas Ilirskih provinc, temveč zacelotno obdobje do konca druge svetovne vojne. Glede na opombe in mnenja sodobnikov o izpolnjevanju določb o obveznem zakonu pa lahko sklepam, da je bil obvezni izvod vse do konca druge svetovne vojne le postranski vir za pridobivanje gradiva. Šele po letu 1945, ko je zakon o obveznem izvodu spet postavljen na strokovne temelje in ko zavezanci redno izpolnjujejo zakonske določbe, dobi lahko obvezni izvod tiste moderne funkcije, ki se nam danes zdijo samoumevne: postane osnovni način zbiranja gradiva za nacionalno zbirko in temelj za izdelavo nacionalne bibliografije.
Po prvi svetovni vojni je bilo slovensko etnično ozemlje razdeljeno med štiri države. Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Obvezni izvod z okrnjenega slovenskega ozemlja (tudi iz okrnjene Kranjske, če že hočemo) se sicer spet steka v licejsko knjižnico, vendar dobra tretjina slovenskega ozemlja ostaja zunaj meja. Obenem pa dobi licejska knjižnica pravico do obveznega izvoda s celotnega področja nove države.
Po drugi svetovni vojni se razmere bistveno spremenijo. Slovensko ozemlje, ki ga zajema zakon, je v primeru s Kraljevino Jugosla vijo precej večje, znotraj republike pa dobijo pravico do obveznega izvoda vse "regijske" knjižnice. Z močnim razvojem tiskarske industrije je obvezni izvod prevzel prvo mesto med načini pridobivanja gradiva. Leta 1990 pridobi NUK 20.381 knjig in od tega jih kar 16.925 odpade na obvezni izvod.
Z razpadom Jugoslavije se tudi za Slovence konča zlata doba obveznega izvoda. Dotok obveznega izvoda iz bivših republik postopoma usahne. Leta 1993 je z odločbo Ministrstva za kulturo, ki predlaga le še 16 obveznih izvodov za kritje slovenskih potreb, tudi s slovenske strani formalno ukinjen.
Literatura in viri
Pugelj, Viktorija. Obvezni izvodi v povojni slovenski knjižničarski praksi. Ljubljana, 1983
"Zakon o tisku", Službene novine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, 39, (1925); 179
Zakon o tisku. Ljubljana : Jugoslovanska knjigama, 1930
"PressGesetz vom 17. December 1862". Reichs-Gesetz - Blatt: für das Kaiserthum Österreich, 1863
Stefan, Konrad. Geschichte der Entstehung und Vermattung der k.k. Studien-Bibliothek in Laibach. - Ljubljana, 1907
Pivec-Stele, Melitta. "Ljubljanska licealna biblioteka v dobi Ilirskih provinc (1809-1813)." Zbornik NUK 1, Ljubljana, 1974,: 49-52
Tavzes, Janko. Slovenski preporod pod francozi. Ljubljana, 1929
Kropatschek, J.(ur.). Sammlung der Gesetze, welche in den sämtlichen k.k.Erblanden erschienen sind. Wien,1792
Grassauer F.. Handbuch für Universitäts- und Studien- Bibliotheken. Wien, 1899
Goutta, Wilhelm Gerhard (ur.). Sammlung der sämmtlichen politischen und Justiz-Gesetze. Wien, 1814
Johanna Thiel. "Zur Geschichte des Pflichtexemplares im Kaisertum Österreich (1807 -1827)". Biblos, 26, (1979): 3
Uradni list Narodne vlade SHS v Ljubljani, 1, (1818): 23
Uradni list deželne vlade za Slovenijo, 1 (1919): 123
Avgust Pirjevec. Knjižnice in knjižničarsko delo, Celje, 1940
AKTUALNI PROBLEMI SLOVENSKEGA OBVEZNEGA IZVODA
Eva Kodrič-Dačič, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
UDK 021.84(497.12)
Povzetek
Članek obravnava problematiko zakonodaje o obveznem izvodu predvsem z vidika bibliotekarske stroke. Prikazuje način zbiranja obveznega izvoda v Sloveniji, kot so ga omogočali jugoslovanski zakoni od 1.1945 dalje. Po osamosvojitvi Slovenije se je pokazala potreba po spremembi zakona o obveznem izvodu zaradi zmanjšanega števila prvotnih prejemnikov, ob tem pa tudi možnost, da se v novi zakon vključijo spremembe, ki zadevajo tako nove funkcije nacionalne knjižnice kot tudi gradiva na sodobnih medijih.
UDC 021.84(497.12)
Summary
The article deals with the problems of legal deposit legislation, especially from the point of view of library profession. Collecting of legal deposit in Slovenia, enabled by Yugoslav legislation after 1945 is presented. After the independence of Slovenia a need for change in the legal deposit legislation has shown up, because of reduced number of previous addressees. At the same time this is also the opportunity for including changes regarding new functions of the national library as well as the obligation of depositing publications on modern media into the new legal deposit law.
KODRIČ-DAČIČ, Eva: Current Problems of Slovenian Legal Deposit. Knjižnica, Ljubljana, 38 (1994) 1/2,23-45
Zakon o obveznem pošiljanju tiskov iz leta 1972 je v veljavi že triindvajseto leto. Spoštovanja vredna starost, saj z njo zaseda drugo mesto v času veljave. Dalj časa so zavezanci na pod ročju slovenskih dežel izpolnjevali le še določbe avstroogrskega zakona o tisku iz leta 1862 - vse do leta 1918.
V	Narodni in univerzitetni knjižnici smo knjižničarji, ki se ukvarjamo z njegovim izvajanjem, že dalj časa opažali pomanjkljivosti. Prav tako so prihajale kritike in opozorila iz splošnoizobraževalnih knjižnic. Zavest o potrebnih spremembah je bila torej prisotna že dosti pred razpadom Jugoslavije, ki je nazadnje dal povod za spremembo zakona.
Zakoni o obveznem izvodu po drugi svetovni vojni
Veljavni zakon o obveznem pošiljanju tiskov iz leta 1972 je rezultat cele vrste zakonov, ki so izšli v Jugoslaviji na zveznem in republiškem nivoju po drugi svetovni vojni. Ker je veljavni zakon zadnji člen v tej razvojni liniji, na kratko navajam značilnosti njegovih predhodnikov1.
Prvi Odlok o dolžnostnem dostavljanju tiskovin na področju Jugoslavije je bil razglašen že pred koncem druge svetovne vojne, 13.2.1945. Vsak tiskar na področju Jugoslavije je moral dostavljati po osem izvodov vsakega tiska poverjeništvu prosvete v Nacionalnem komiteju osvoboditve Jugoslavije in po en izvod posameznim federalnim enotam. Obvezni izvodi so oproščeni poštnine, zavezanec pa jih mora poslati pred razpečevanjem. Drobni tisk je iz te obveznosti izključen.
Uredba o obveznem dostavljanju tiskanih stvari (Uradni list demokratične federativne Jugoslavije, 1945, št.52), z dne 20. julija 1945, predpisuje 15 izvodov vsakega tiska. Tri obdrži državna centralna knjižnica, dva izvoda uporabi za zamenjavo s knjižnicami iz inozemstva, po dva izvoda pošlje vsaki centralni knjižnici tistih federalnih enot, na katerih ozemlju ti tiski niso izšli.
Pomemben je tretji člen, ki dopušča Ministrstvu za prosveto vsake federalne enote, da za potrebe knjižnic na svojem področju odredi dodatno število obveznih izvodov.
Uredba slovenskega ministrstva za prosveto o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic, z dne 10. septembra 1945, pripiše tem knjižnicam po en izvod vseh tiskanih del in grafičnih izdelkov s področja Slovenije. Slabega pol leta kasneje, 1. marca 1946, so ustanovljene tudi prve tri študijske
11 O tem izčrpno piše tudi Viktorija Pugelj v svoji diplomski nalogi: Viktorija Pugelj: Obvezni izvodi v povojni knjižničarski praksi, Ljubljana, 1983
knjižnice v Celju, Mariboru in Novem mestu, ki svoje fonde izpopolnjujejo z obveznim izvodom.
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani dobi pravico do obveznega izvoda (v dveh izvodih) 24. oktobra 1945. V skladu z zvezno Uredbo o obveznem dostavljanju tiskanih stvari pa ji pripadata tudi po dva izvoda tiskov iz ostale Jugoslavije.
Leta 1953 izide nova jugoslovanska Uredba o obveznem pošiljanju tiskov. Predpisuje osem izvodov vsakega tiska, ki ga mora tiskarna poslati centralni knjižnici ljudske republike, v kateri je tiskarna, en izvod pa Bibliografskemu inštitutu FLRJ. Od sedmih prejetih izvodov obdrži republiška knjižnica dva izvoda zase, ostale pa razpošlje centralnim knjižnicam drugih ljudskih republik. Ta sistem distribucije obveznega izvoda se je razen v Sloveniji, kjer je nacionalna knjižnica zbirala tudi gradivo za Jugoslovanski bibliografski inštitut, obdržal do razpada Jugoslavije.
Leta 1960 izide v Sloveniji Odlok o obveznem pošiljanju tiskov študijskim knjižnicam. S tem odlokom dobijo poleg študijskih knjižnic v Mariboru, Celju, Kopru in Novem mestu obvezni izvod tudi študijske knjižnice v Kranju, Murski Soboti in Novi Gorici, vendar zadnje le obvezne izvode periodike. Iz obveznega izvoda je izvzet drobni tisk.
Jugoslovanski Temeljni zakon o pošiljanju tiskov določenim zavodom izide leta 1965. Predpisuje 10 obveznih izvodov vsakega tiska, ki jih je treba pošiljati centralni knjižnici republike, v kateri je tiskarna (9 izvodov), in Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu (1 izvod). Od prejetih izvodov obdrži centralna knjižnica zase dva izvoda, ostalih sedem pa pošlje centralnim knjižnicam drugih republik in avtonomnih pokrajin. Zakon vključuje tudi drobni tisk, ki ga je treba pošiljati le centralnim republiškim knjižnicam.
Slovenski Zakon o obveznem pošiljanju tiskov izide leta 1971 in razširi krog prejemnikov obveznega izvoda v okviru republike. Tako prejemajo ves obvezni izvod poleg Narodne in univerzitetne knjižnice še: VSK Maribor (2 izv.), študijske knjižnice v Celju, Kopru, Murski Soboti, Novem Mestu, Ravnah na Koroškem, Kranju, Novi Gorici in na Ptuju.
Istega leta je s sprejetjem ustavnih amandmajev prenehal veljati jugoslovanski Temeljni zakon o pošiljanju tiskov določenim zavodom. Republika Slovenija sprejme leta 1972 no v Zakon o obveznem pošiljanju tiskov (UL SRS, 29.1972, št.55), ki je še danes v veljavi. Ta zakon prizna pravico do obveznega izvoda tudi slovenskima knjižnicama v Trstu in Celovcu.
Zakon o obveznem pošiljanju tiskov
Kljub temu da je zakon vitalnega pomena za delovanje slovenskega knjižničnega informacijskega sistema, pa se z njegovim uveljavljanjem in delovanjem ukvarja le ozek krog strokovnih delavcev. Zato ne bo odveč vsebinska predstavitev zakona:
Funkcije zakona:
Zakon o obveznem pošiljanju tiskov omogoča ohranitev vseh tiskov kot narodnih kulturnih vrednot in dostopnost teh tiskov za proučevanje in uporabo.
Obseg gradiva:
Gradivo, ki ga zajema zakon, je določeno v 3.členu. Po zakonu je treba pošiljati vse publikacije (knjige, brošure, separate, muzikalije, revije, časnike, zemljevide, atlante vseh vrst, umetniške reprodukcije, kataloge, programe, razglednice ...) in njihove priloge (tabele, grafikoni, obrazci ...), kakor tudi gramofonske plošče, glasbene razglednice, tonske kasete, video kasete in podobno, ki so namenjene za razširjanje oziroma za prodajo.
Zavezanec je tiskar.
Izjemoma je zavezanec:
- založnik, ki ima sedež v Sloveniji, publikacijo pa natisne zunaj slovenskih meja,
- založnik uradnih publikacij,
NUK prejema po tem zakonu poleg obveznih izvodov (od tiskarja) tudi z zakonom določeno število uradnih publikacij od njihovega založnika. Ti izvodi so namenjeni mednarodni izmenjavi uradnih publikacij. Do razpada Jugoslavije je NUK te izvode pošiljala Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu, ki je izdeloval bibliografijo uradnih publikacij in skrbel za njihovo izmenjavo s tujino.
- naročniki (založniki, izdajatelji) tiskov zaupne narave.
število izvodov:
Zakon predpisuje 22 izvodov vsakega tiska in določa sledeče izjeme:
- le 2 izvoda (za NUK) internih publikacij, službenih in trgovskih obrazcev, letakov, reklamnih objav (plakatov), kratkih oglasov in zasebnih sporočil, ponovnih natiskov oziroma dotiskov ter obveznih izvodov tiskov na drugačnem papirju in z drugačnimi platnicami, kot so namenjeni za splošno razširjanje tiskov zaupne narave,
2) Od leta 1993 prejema NUK le še po 16 izvodov vseh tiskov.
- le 11 izvodov ( za NUK, UKM, JBI in republiške nacionalke) gramofonskih plošč, glasbenih razglednic, tonskih kaset in video kaset3,
- do 15 izvodov uradnih publikacij za mednarodno izmenjavo poleg že obveznih 22 izvodov.
Prejemniki obveznega izvoda:
Obvezni izvod je prejemalo 20 knjižnic oziroma ustanov:
- Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani (2 izv.)
- Univerzitetna knjižnica Maribor (2 izv.)
- Osrednja knjižnica Celje,
- Osrednja knjižnica občine Kranj,
- Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper,
- Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica,
- Študijska knjižnica Mirana Jarca , Novo mesto,
- Ljudska in študijska knjižnica Ptuj,
- Pokrajinska študijska knjižnica Murska Sobota,
- Koroška osrednja knjižnica "Dr.Franc Sušnik", Ravne na Koroškem
- Narodna in študijska knjižnica Trst
- Slovenska študijska knjižnica Celovec
- Jugoslovanski bibliografski inštitut, Beograd
- Narodna biblioteka Srbije,Beograd
- Biblioteka Matice Srbske,Novi Sad
- Nacionalna i sveučilišna biblioteka Zagreb
- Narodna i u ni verzi tetska biblioteka Kosova, Priština
- Narodna i univerzitetska biblioteka "Kliment Ohridski", Skopje
- Centralna narodna biblioteka SR CG, Titograd
- Narodna i univerzitetska biblioteka Bosne i Hercegovine, Sarajevo
Glede na vrsto knjižnic in njihov odnos do obveznega izvoda imamo opraviti s kar šestimi različnimi prejemniki:
- Jugoslovanski bibliografski inštitut,
- republiške (in pokrajinski) nacionalne knjižnice,
- Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana,
- Univerzitetna knjižnica Maribor,
- 8 splošnoizobraževalnih knjižnic v Sloveniji,
- 2 slovenski knjižnici v zamejstvu.
3> Od leta 1993 pošilja NUK avdiovizualno gradivo, ki je bilo prej namenjeno knjižnicam po Jugoslaviji, slovenskim splošnoizobraževalnim knjižnicam, ki imajo pravico do obveznega izvoda. Ker se prav proizvajalci tega gradiva najbolj pogosto izmikajo svoji obveznosti, NUK seveda ne dobavlja vsega gradiva.
Obvezne izvode je zavezanec dolžan poslati Narodni in univerzitetni knjižnici takoj po izdelavi prvih izvodov. Knjižnica razpošlje gradivo ustanovam, ki imajo pravico do obveznega izvoda.
Za tiske vojaških ustanov in enot je določen poseben postopek na osnovi zveznega zakona4.
Zavezanec mora poslati obvezne izvode Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani takoj po izdelavi oziroma po prejemu.
Kontrolo nad izvajanjem zakona zagotavljajo naslednje določbe:
- zavezanci morajo enkrat mesečno poslati Narodni in univerzitetni knjižnici poročilo o izdelanih/izdanih tiskih,
- zavezanci morajo omogočiti predstavniku Narodne in univerzitetne knjižnice, da se prepriča, ali se zavezanec ravna po določbah zakona,
- zavezanci morajo vsako spremembo v svojem pravno-organizacijskem statusu sporočiti Narodni in univerzitetni knjižnici.
Za kršitelje zakona so predvidene globe.
Gradivo, ki je prihajalo v knjižnice po poti obveznega izvoda, je sčasoma začelo izpolnjevati funkcije, ki jih zakon prvotno ni predpisoval. Danes so funkcije zakona o obveznem izvodu številne in raznolike. Zakon zagotavlja ohranitev vseh tiskov kot narodne kulturne dediščine, omogoča izdelavo nacionalne bibliografije, dostopnost vseh publikacij za znanstvene in raziskovalne namene, splošno dostopnost publikacij, izdelavo statistike in delovanje slovenskega ISSN in ISBN centra. Zaradi specifične situacije v Sloveniji, predvsem zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev za knjižnice in še posebej za nakup knjižničnega gradiva, pa ima zakon o obveznem izvodu v Sloveniji še dve funkciji. Zagotavlja uravnotežen policentričen razvoj knjižničnega informacijskega sistema in prisotnost slovenske knjige na celotnem slovenskem etničnem ozemlju (z izjemo slovenske manjšine na Madžarskem).
Razlogi za spremembo zakona
Spremembo zakona narekuje v prvi vrsti razpad Jugoslavije in s tem povezane nove dolžnosti Slovenije kot samostojne države. Strokovni razlogi za spremembo zakona so šele na drugem mestu, saj je bil zakon iz leta 1972 v tem pogledu dobro izpeljan. V strokovnem pogledu bi bilo potrebnih le
4> Temeljni zakon o pošiljanju tiskov določenim zavodom (UL SFRJ, 1965, št.l 5-653)
nekaj dopolnil zaradi razvoja medijev ter popravkov nekaterih drugih pomanjkljivosti, ki so se izkristalizirale v njegovi dvajsetletni veljavi.
Razpad Jugoslavije
Z razpadom Jugoslavije je Slovenija postopoma (od leta 1991 naprej) ukinjala obvezni izvod za druge republike. Do ukinjanja obveznega izvoda ni prišlo na osnovi formalnega dogovora med knjižnicami, temveč zaradi trganja poštnih in železniških povezav med republikami. Izmenjava obveznega izvoda se je najdlje ohranila s Hrvaško, vendar smo tudi to z letom 1994 ukinili. Spremembe, ki jih bo zaradi razpada države treba uveljaviti v novem zakonu, se nanašajo na uradne publikacije, izmenjavo obveznega izvoda z bivšimi jugoslovanskimi republikami (s tem je povezano število obveznih izvodov) ter na publikacije vojaških enot in ustanov.
Uradne publikacije
Jugoslovanski bibliografski inštitut je na osnovi obveznega izvoda izdeloval Jugoslovansko bibliografijo ter opravljal še mnoge druge naloge. Za nas je najbolj pomembna bibliografija uradnih publikacij in distribucija uradnih publikacij, ki je zaradi razpada Jugoslavije zastala. 11. člen veljavnega Zakona o obveznem pošiljanju tiskov določa, da mora založnik poslati do 15 izvodov vsake uradne publikacije Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Po tem zakonu je uradna publikacija vsak tisk, ki ga izda organ družbenopolitične skupnosti kot svojo uradno izdajo. Ti dodatni izvodi (tiskar mora poslati 22 izvodov) so bili namenjeni mednarodni izmenjavi uradnih publikacij. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je zbirala slovenske uradne publikacije in jih pošiljala Jugoslovenskemu bibliografskemu institutu, obenem pa je bila depozitarna knjižnica za določene uradne publikacije britanske vlade in UNESCa.
Uradne publikacije omogočajo neposreden vpogled v delovanje določene države oziroma organizacije, saj prinašajo zakone, normative, sklepe konferenc, parlamentarne debate itd. Zato so pomembne ne le kot dokumentarno gradivo za zgodovinarje, ekonomiste in pravnike, temveč so obvezen vir pri delu vlade, vladnih teles in državne administracije na splošno. Slovenija bo morala ponovno oživiti zamenjavo uradnih publikacij in vzpostaviti povezave z deželami, ki so za nas zanimive. V ta namen je potrebno ponovno določiti pojem in obseg uradnih publikacij, sprejeti ustrezne zakonske osnove (zakon o obveznem izvodu publikacij), izdelati bibliografijo uradnih publikacij in vzpostaviti NUK kot depozitarno knjižnico ter v njenem okviru organizirati referenčni center.
Izmenjava obveznega izvoda z drugimi republikami
Jugoslovanske nacionalne knjižnice so si obvezni izvod med seboj izmenjavale. Obvezni izvod iz drugih republik je predstavljal velik del njihovega letnega dotoka. Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani je v letu 1990 pridobila 20.381 knjig in od tega jih je kar 16.925 odpadlo na obvezni izvod, 10.172 s področja bi vše Jugoslavije. Večino smo lahko s pridom uporabili, del gradiva pa je bil seveda odveč. Posebno so nam koristili različni visokošolski učbeniki in številna prevodna literatura, ki nam je bila v srbskem oziroma hrvaškem jeziku bolj dosegljiva kakor v originalu.
Izmenjavo obveznega izvoda smo najdlje ohranili s sosednjo Hrvaško. Na pobudo Nacionalne i sveučilišne biblioteke smo jo z letom 1994 ukinili. V predlogu novega zakona o obveznem izvodu pa Hrvaške več ne vljučujemo. Seveda bi izmenjavo obveznega izvoda s Hrvaško lahko ohranili, če bi na obeh straneh obstajal interes. Taka izmenjava ni v svetu nič nenavadnega. Države, ki so bile včasih formalno povezane, še danes vzdržujejo kulturne stike te vrste ( Velika Britanija in Irska, Francija in Alžirija, Portugalska in Brazilija).
Publikacije vojaških enot in vojaških ustanov
Temeljni zakon o pošiljanju tiskov določenim zavodom iz leta 1965, katerega določbe vključuje tudi veljavni slovenski Zakon o obveznem pošiljanju tiskov, daje poseben status vojski in publikacijam vojaških ustanov. V 1. členu določa, da morajo vojaške tiskarne pošiljati obvezne izvode tiskov Državnemu sekretariatu za narodno obrambo. Drugi odstavek 10. člena določa, da morajo vojaške tiskarne pošiljati poročila Državnemu sekretariatu za narodno obrambo. Te določbe povzema slovenski Zakon o obveznem pošiljanju tiskov v 7. členu in v 3. odstavku 13. člena.
V	skladu z mestom vojske v naši družbi ni več razloga za priviligiran odnos do nje. Publikacije vojaških tiskarn in ustanov naj se kot vse ostale publikacije hranijo v knjižnici. Seveda pa je treba določiti mejo med tajnim internim gradivom in ostalimi publikacijami. Kaj se bo v praksi dogajalo s tem gradivom, je seveda vprašanje. Narodna in univerzitetna knjižnica šele sedaj dobiva, predvsem zaradi osveščenosti nekaterih posameznikov, desetletja stare generalske naloge in skripta policijskih šol. Če se bo ta tradicija nadaljevala - potruditi se bomo morali da ne potem bomo izgubili dokumente o zelo pomembni dejavnosti slovenske države.
Strokovne pomanjkljivosti veljavnega zakona
Definicija gradiva
Definicija gradiva, ki ga zajema zakon o obveznem izvodu, je vsekakor najtežja strokovna naloga. Kot že rečeno, je veljavni zakon v tem pogledu dobro opravil svojo nalogo, saj je do nedavnega pokrival (kljub temu da se nanaša le na tiske) vse publikacije. Celo več - zajemal je, kot se je izkazalo, preširok krog gradiva. Glede definicije gradiva se pojavlja kar nekaj načelnih problemov:
Prva je dilema, ali naj zakon o obveznem izvodu pokriva celotno tiskarsko produkcijo ali pa le produkcijo slovenskih založb. Veljavni zakon o obveznem izvodu z določitvijo tiskarja za zavezanca avtomatično vključuje vso slovensko tiskarsko produkcijo. Tiskarska industrija je v zadnjih desetletjih prevzemala vedno več tujih naročil in s tem so se stekale v naše knjižnice nezaželene publikacije. Razen redkih izjem, ko je šlo za kvalitetna dela znanih založb, so to v glavnem publikacije s komercialno ali versko č vsebino. Gre za knjige, ki so pogosto napisane v Slovencem manj dostopnih jezikih in ki se pogosto pona tisku jejo. Take publikacije, v tem so si knjižnice edine, le obremenjujejo delavce v knjižnicah in knjižnična skladišča. To gradivo tudi ni predmet nacionalne bibliografije. Knjižnice celo predlagajo, da bi za zavezanca postavili založnika, ker bi se tako izognili temu balastnemu gradivu.
Z razvojem novih nosilcev zapisov je postal v zadnjih letih neustrezen 3. člen zakona o obveznem izvodu, ki določa gradivo, ki so ga zavezanci dolžni pošiljati. Publikacije, ki izhajajo v obliki CD-roma, na različnih elektronskih medijih in podobno niso predmet zakona. Prav tako je z današnjega stališča nesmiselno razlikovati med knjižnim in avdiovizualnim gradivom. Zadnje je po veljavnem zakonu namenjeno le Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, Univerzitetni knjižnici Maribor in nacionalkam v bivših jugoslovanskih republikah.
Marsikateri zakon o obveznem izvodu (npr. norveški) vključuje tudi nacionalne televizijske in radijske programe. Tega pomembnega gradiva se naš veljavni zakon ne dotika, vendar bi bilo treba njegovo zbiranje in hrambo zakonsko urediti.
Problematičen je tudi drobni tisk. Zakon ga zagotavlja premalo in preveč obenem. Obvezni izvod je nenadomestljiv pri oblikovanju domoznanskih zbirk, saj je to praviloma gradivo, ki ga ni mogoče kupiti na trgu. Po drugi strani pa je odveč, če se vsebinsko ne nanaša na področja, ki so v intresu določene knjižnice.
Sprašujemo se tudi o smiselnosti obveznih izvodov dnevnikov. Dnevno časopisje močno povečuje stroške distribucije. Vsaka štirinajstdnevna pošiljka jih vsebuje približno 12 kg. Ko prispejo do našlovnika, so že zastareli. Zato bi bilo smiselno opustiti obvezni izvod dnevnikov. Knjižnice dnevno časopisje tako ali tako kupujejo. Vprašljiva je tudi hramba dnevnega časopisja v splošnoizobraževalnih knjižnicah, saj zavzemajo veliko prostora. Ustreznejše bi bilo mikrofilmanje dnevnikov.
Zavezanec
Tiskarska produkcija je preširoka in prinaša preveč balastnega gradiva. Na prvi pogled se zdi najbolj preprosta rešitev vzpostavitev založnika kot zavezanca. Za to govori kar nekaj zelo tehtnih razlogov:
- založnik je odgovoren za realizacijo publikacije,
- eden od kriterijev za vključitev publikacije v Slovensko bibliografijo je slovenska založba,
- z določitvijo založnika za zavezanca bi odpadle publikacije tiskane v neznanih jezikih za tuje naročnike,
- periodične publikacije bi bile lažje dostopne. Založniki periodičnih publikacij pogosto menjajo tiskarja, zato je kompletiranje te vrste gradiva lahko na moč zamudna naloga.
Število izvodov
Število obveznih izvodov, kar 22, je seveda že na prvi pogled previsoko, če ga primerjamo s številom obveznih izvodov v deželah Zahodne Evrope. Kritika založnikov, ki dejansko nosijo stroške obveznega izvoda, je umestna, vendar pogosto pretirana, saj lahko slišimo celo očitke, da je prav obvezni izvod glavni krivec za visoko ceno slovenske knjige.
Ko že govorimo o številu obveznih izvodov, je smiselno opozoriti tudi na "cenzurni izvod"5, ki so ga do leta 1990 prejemala slovenska javna tožilstva. Slovenski Zakon o javnem obveščanju je v 57.členu predpisoval tiskarju
51 Izraz navajam v narekovajih, ker to ni strokovni termin, vsebinsko pa ustrezno označuje namen teh obveznih izvodov, to je nadzor tiska. Omenjam ga zato, ker sta bila na Slovenskem "cenzurni izvod" in obvezni izvod za knjižnice del istega zakona in se šele po drugi svetovni vojni začneta obravnavati ločeno. Oba tipa obveznega izvoda bremenita istega zavezanca, to je tiskarja oziroma založnika. Še danes številne države poznajo oba tipa obveznega izvoda: v Italiji na primer ju obravnava isti zakon, v Avstriji pa sta dela ločenih zakonov.
61 Zakon je izdan na osnovi jugoslovanskega Zakona o preprečevanju zlorabe svobode tiska in drugih oblik javnega obveščanja, ki v 4.členu predpisuje dva izvoda za javno tožilstvo.
oziroma založniku (če časopis ni bil natisnjen ali razmnožen v tiskarni), da mora prve tri izvode (Sie! - tudi Zakon o obveznem izvodu zahteva prvih 22 izvodov) poslati pristojnemu temeljnemu javnemu tožilstvu. To je obvezni izvod v funkciji nadzora tiska.
Število obveznih izvodov se je torej v Sloveniji z razpadom Jugoslavije in ukinitvijo zakona o javnem obveščanju de facto znižalo s 25 na 16.
Odločitev o številu obveznih izvodov je v osnovi politična. Knjižničarska stroka lahko, in seveda tudi mora določiti le minimalno število obveznih izvodov. Končna odločitev o tem, koliko izvodov in katerim knjižnicam bodo le-ti pripadali, pa je odvisna od trenutne družbeno-politične klime in prodornosti zainteresiranih strani, v našem primeru knjižničarjev na eni strani in založnikov na drugi. Minimalno število obveznih izvodov je odvisno od funkcij, ki jih le-ti opravljajo:
- za ohranitev/arhiviranje gradiva sta potrebna vsaj dva izvoda, ki se hranita na dveh različnih mestih,
- dostopnost gradiva za raziskovanje in uporabo zahteva po en izvod v univerzitetnih knjižnicah (torej dodatna 2 oz. 3, če se bo uresničil projekt tretje univerze v Kopru),
- za izdelavo Slovenske bibliografije, centralne katalogizacije, za med-bibliotečno izposojo ter za delovanje ISSN in ISBN centra je potreben še en izvod za Nacionalno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani,
Najtežje je določiti število izvodov, ki omogočajo splošno dostopnost publikacij po regijah in v zamejstvu. Ta funkcija zakona je najbolj sporna, saj je deležna številnih kritik s strani knjižničarjev, kot tudi s strani zavezancev . Možni izpad obveznega izvoda bi s povečanimi sredstvi za nakup knjižničnega gradiva moralo pokrivati Ministrstvo za kulturo, ki pa doslej ni dalo nobenih zagotovil, da bo pokrilo stroške. Celo več, ugotavlja, da denarja za te namene ni. Prav tako še ni izdelan zakon o knjižničarstvu, ki bi ga nujno potrebovali, če bi hoteli na novo določiti knjižnice, ki bi prejemale obvezni izvod.
71 Da bi ugotovili, kakšen pomen ima obvezni izvod za splošnoizobraževalne knjižnice, sem v začetku leta 1993 opravila med knjižnicami, ki ga prejemajo, kratko anketo. Objavljena je na koncu tega Članka.
Pomanjkljivosti administrativne narave
Rok za dobavo obveznega izvoda
Problematična je določba o dobavi obveznih izvodov takoj po izdelavi. Kljub temu da je določba jasna, prihaja v praksi do stalnih kršitev. Deloma so razlogi za to objektivni (zavezanec v roku nekaj tednov izdela različni publikaciji in ju, še posebej če ni iz Ljubljane, odda naenkrat), pogosteje pa se zavezanci preprosto sprenevedajo. Zaradi takih zamud kasni Narodna in univerzitetna knjižnica s centralno katalogizacijo, in zaradi njih se pojavljajo nedoslednosti v Slovenski bibliografiji.
Nadzor nad zavezanci in sankcioniranje
Ena izmed slabosti obstoječega zakona je neinformiranost Narodne in univerzitetne knjižnice o novih zavezancih. Izdelovalci publikacij se po veljavnih zakonih 8) niso mogli registrirati kot tiskarji, zato so se prijavljali kot izdelovalci papirne embalaže, izdelovalci fotokopij in podobno. Med vsemi temi različnimi nazivi je bilo v praksi nemogoče izslediti obrtnike, ki so se dejansko ukvarjali s tiskom. Prav tako ni določbe, po kateri bi NUK avtomatično prejela informacijo o registraciji tiskarske dejavnosti. Zaradi velikega števila občin v Sloveniji in le enega referenta, ki polovico svojega delovnega časa opravlja reklamacije obveznega izvoda, nadzor nad zavezanci ni mogoč.
Zato bi bilo smiselno k reklamiranju gradiva vključiti tudi splošnoizobraževalne knjižnice, ki prejemajo obvezni izvod.
Za kršitve zakona o obveznem izvodu so po veljavnem zakonu predpisane denarne kazni. V zadnjih desetih letih, verjetno etudi prej, ni bilo niti enega primera, da bi Narodna in univerzitetna knjižnica izpeljala sodni postopek proti kršiteljem. Ker kršitev zakona običajno ugotovimo šele več mesecev kasneje in je sodna procedura relativno dolgotrajna, postopek zastara. Zato bi bila edina smiselna rešitev ta, da je izpolnjevanje določil zakona o obveznem izvodu pogoj za opravljanje dejavnosti.
8) Obrtni zakon (UL SRS, 36.1979, št.l) v 7. členu predpisuje:
"Kot gospodarsko dejavnost s samostojnim osebnim delom po tem zakonu ni mogoče opravljati naslednjih delavnosti:... tiskarstvo in grafična dejavnost razen tiskanja not, tiskovin in izdelkov sitotiska ter tiska, ki je potreben za izdelavo embalaže in predmetov papirne, plastične in druge galanterije;...”. Določba je bila v veljavi do sprejetja novega obrtnega zakona leta 1988.
Druge kritike in predlogi
Ob oblikovanju tez za novi zakon o obveznem izvodu publikacij, so se pojavile tudi zelo umestne pripombe, kritike in predlogi, ki kažejo problematiko obveznega izvoda z novega zornega kota.
S	področja prava prihaja pomislek, da je zakon o obveznem izvodu tiskov sporen že sam po sebi. Nezdružljiv je z duhom zakonodaje, saj predpisuje naturalne dajatve. Kot laik na področju prava lahko zavrnem ta očitek le z dejstvom, da poznajo zakon o obveznem izvodu v vseh razvitih državah in da so države brez tega zakona prej izjema kot pa pravilo.
Drugi pomislek se nanaša na odnos do gradiva, ki je zbrano na osnovi tega zakona. Če na eni strani zavezanci bolj ali manj izpolnjujejo določbe zakona, pa na drugi strani zatajijo financerji, ki naj bi skrbeli za nacionalno dediščino. Narodna in univerzitetna knjižnica ne dobiva zadostnih sredstev za uresničevanje nobenega od naštetih ciljev zakona. Arhivske kopije obveznega izvoda se hranijo v neustreznih prostorih. Če v nekaj desetletjih ne bodo razpadle zaradi vlage in mraza, pa bodo prav gotovo zaradi slabega papirja, na katerem so izdelane. Neknjižno gradivo ima zaradi specifičnih pogojev shranjevanja (ki jih NUK seveda ne more zagotoviti) še krajšo življenjsko dobo. Zaradi pomanjkanja denarja ni delavcev, ki bi nadzorovali dotok gradiva, zato je izpad večji kot bi bil sicer. Pomanjkanje delavcev hromi tudi izdelavo Slovenske bibliografije, obdelavo gradiva, izdelavo centralne katalogizacije in tako naprej. Zato bi bilo v zakonu smiselno določiti tudi financerja, ki bi omogočal izvajati cilje zakona, ne le zavezanca, ki zagotavlja gradivo.
Pojavili so se predlogi, naj bi v zakon o obveznem izvodu vključili tudi določbe o obvezni katalogizaciji v tisku (CIP) in mednarodni standardni knjižni in serijski številki (ISBN, ISSN). Katalogizacija v tisku in mednarodna standardna številka sta koristila pripomočka pri preverjanju dotoka gradiva. Žal ne pokrivata vseh publikacij. Mnenja sem, da take določbe ne sodijo v zakon o obveznem pošiljanju publikacij. Če naj bi se katalogizacija v tisku in mednarodne standardne številke že uzakonile, potem naj se ustrezne določbe vključijo v nova zakona o knjižničarstvu ali založništvu. V zakon o obveznem izvodu bi sodile le v primeru, če bi določanje ISBN, ISSN in izdelavo CIPa vezali na dostavo obveznega izvoda.
Anketa
Da bi bila slika o obveznem izvodu popolna, sem v začetku leta 1993 med knjižnicami, ki v Sloveniji prejemajo obvezni izvod, opravila anketo. V anketi sem zajela vse slovenske splošnoizobraževalne knjižnice, ki prejemajo ob-
vezni izvod in Univerzitetno knjižnico Maribor. Vse knjižnice so izpolnjene formularje vrnile, zato se jim zahvaljujem za sodelovanje.
V	anketo sem vključila vprašanja, ki zahtevajo opisne odgovore. Ker se odgovori ponavljajo, sem si vzela pravico do redakcije in sem jih smiselno skrajšala. Pri primerjavah je treba upoštevati tudi dejstvo, da Univerzitetna knjižnica Maribor prejema po dva izvoda gradiva.
Knjižnice so v tabelah zaradi večje preglenosti označene s številkami:
1 Osrednja knjižnica Celje,
2 Osrednja knjižnica občine Kranj,
3 Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper,
4 Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica,
5 Študijska knjižnica Mirana Jarca, Novo Mesto, 6 Ljudska in študijska knjižnica Ptuj,
7	Pokrajinska študijska knjižnica Murska Sobota, 8 Koroška osrednja knjižnica "Dr.Franc Sušnik", 9 Univerzitetna knjižnica Maribor (2 izv.),
1	Kakšen % celotnega dotoka v letu 1992 predstavlja obvezni izvod (inven-tarizirano gradivo)?
v celoti	knjige	periodika
1 33,09 %	31 %	73,41 %
2 31 %	28%	3%
3 46%	39%	70%
4 31 %	27%	4,4%
5 nad 50 %	30%	70%
6	22 %	80%
7 21,5 %	23%	28 %
8 50%	74%	20%
9 46,5 %	38%	24%
2 Koliko obveznega izvoda, prispelega v letu 1992, v tekočem letu niste inventarizirali?		
v celoti	knjige	periodika
1 60%	15%	30%
2 30%	19%	11 %
3 60%	-	60%
4 30,5 %	30%	32%
5 40%	20%	50%
6 40 %*	40%*	ne inventarizirajo
7
15%
15%
16%
8	30%	59%	41 %
9	-	-	-
* Zastoj zaradi avtomatizacije
3 Koliko gradiva ste izločili		v (%)?	
	knjige	periodika	drobni tisk
1	5%	25%	odberejo, kar je uporabno za domoznansko zbirko
2	19%	-	-
3	15%	30%	80%
4	30%	25%	80%
5	20%	20%	6%
6	24%	40%	80%
7	16%	13%	30%
8	16%	51 %	hranijo le domoznanski DT
9	209*	-	-
* verjetno enot (opomba avtorice)
4 Kaj ste storili z izločenim gradivom?
1 Vrednejše gradivo deponirajo za morebitno kasnejšo uporabo, DT in podobno pa so dali v "predelavo".
2 Neobdelani obvezni izvod iz leta 1992 so deponirali. Predvsem ponatise oz. dotise, ki jih imajo v oddelkih v zadostnem številu, so dali knjižnici v Škofji Loki.
3 Knjige in drobni tisk darujejo šolam, vrtcem, matičnim knjižnicam v regiji in posameznikom, ki jih posredujejo tujcem ali Slovencem, ki živijo pri nas ali v tujini.
4 Nekaj časa hranijo, nato ponudijo šolam in drugim manjšim knjižnicam, končno dajo v skladišče, kjer čaka na kakršnokoli odločitev.
5 Del gradiva začasno deponirajo, nekaj ga ponudijo krajevnim in drugim knjižnicam ter zainteresiranim individualnim uporabnikom.
6 Begunski centri, zamenjava, dar. Drobne tiske, ki niso za domoznansko zbirko, pa skupaj z izločeno periodiko dajo na odpad.
7 Deponirajo, podarijo šolam, knjižnicam.
8 Nevpisano gradivo začasno skladiščijo.
9 Gradivo je deponirano v akcesiji in čaka na morebitno zameno z drugimi knjižnicami in ustanovami.
5 Kaj storite z dnevniki ter časniki in časopisi, ki izhajajo tedensko oz. štirinajstdnevno?
1 Hranijo jih in na koncu leta dajo v vezavo, saj so kupljeni izvodi povsem iztrošeni.
2 Vpisujejo jih v kartoteko periodike, jih kompletirajo in shranijo. Gradivo ni inventarizirano oziroma postavljeno na signaturo. Je pa dosegljivo in ga izposojajo v časopisni čitalnici.
3 Nekatere le evidentirajo in odložijo, nekatere razstavijo v čitalnici.
4 Hranijo, letos so prvič odpisali nekaj starejših letnikov.
5-
6 Kompletirajo in hranijo cel letnik (neinventariziran) nekatere za stalno, druge za nekaj let. Vso periodiko, tudi izločeno, pa pregledajo in uporabijo za domoznansko zbirko.
7 Pomembnejše vežejo v letnike, ostalo hranijo le tekoče leto.
8 Kompletirajo, inventarizirajo in postavijo v skladišče. Kompletirajo večinoma obvezne izvode.
9 jih sproti obdelujejo in hranijo.
6	Koliko % tujejezičnih publikacij izločite?
1 Izločijo publikacije v težko dostopnih jezikih (arabski, albanski, finski, švedski...) - težko določijo procent.
2 cca 50 %
314%
4	70%
6 Vse prve natise (v vseh jezikih vpišejo) - ponatise pa hranijo in uporabijo kot dar.
7 50%
810%
91,5%
7	Kakšne kriterije uporabljate pri izločanju tujejezičnih publikacij?
1 - vsebina (zastopanost tem v fondih knjižnice),
- jezikovna dostopnost;
2 jeziki, ki jih uporabniki ne obvladajo (nordijski, hebrejščina, arabščina, kitajščina);
3 - jeziki,
- ozko strokovne publikacije;
4 - izločajo publikacije, ki niso v angleškem, francoskem, italijanskem, nemškem, srbohrvaškem jeziku;
- 3.,4. nespremenjene izdaje in ponatise publikacij, ki jih že imajo;
5 - tuj jezik,
- vsebinski kriteriji;
6 -ponatis;
7 - jezik, pisava, stroka - vsebina;
8 - publikacije v skandinavskih, arabskih in drugih jezikih, razen tistih, ki so grafično zanimive;
9 - jeziki, katerih literature uporabniki ne iščejo.
8	Katero gradivo, ki ga dobivate kot obvezni izvod, je po vašem popolnoma odveč?
1	- gradivo, ki je zavoljo jezikovne bariere neuporabno oziroma bi ga lahko uporabljal zelo omejen krog bralcev;
- drobni tisk, ki ni domoznansko zanimiv;
2 - gradivo v malo poznanih jezikih;
3 - gradivo v malo poznanih jezikih;
4 - gradivo v malo poznanih jezikih;
5 - knjige v določenih tujih jezikih, neustrezna vsebina, tuji drobni tisk;
6 - ponatisi tujejezičnih publikacij (kuharice, misteriji, ...), razna navodila za uporabo strojev in naprav, reklamno gradivo (vendar ne vse), nekatera tovarniška glasila in interne publikacije, ki ne posegajo v domoznansko zbirko;
7 - gradivo v tujih jezikih, ki jih skoraj nihče ne obvlada;
8 -gradivo v malo poznanih jezikih;
9 - vse, kar ni slovenika, v tujih jezikih, kar je vsebinsko nerelevantno ali v jezikih, ki jih uporabniki ne obvladajo.
9	Katero gradivo bi po vašem mnenju morali še vključiti v obvezni izvod?
1 - študijsko gradivo, ki ga za svoje študente interno pripravljajo fakultete, višje in visoke šole;
- plakati, koledarji, razglednice, razni prospekti (filmski, gledališki, prospekti krajev), razna vabila (koncerti, ostale kulturne in športne prireditve);
2 - avdio in video gradivo (predvsem kasete);
3 - vse domoznansko za našo regijo,
- vse neknjižno (AV) gradivo;
4 - vse (!) publikacije visokošolskih organizacij;
5 - vso sivo literaturo, sloveniko, ki se tiska izven Slovenije, visokošolske učbenike;
6 - neknjižno gradivo,
- samozaložniki in manjše tiskarne (predvsem visokošolske!);
7 - knjige v slovenskem jeziku, ki so tiskane zunaj Slovenije, CD plošče, video kasete
8 - A V gradivo,
- publikacije fakultet;
9 - vsaj sloveniko, ne glede na medije, relevantno tujejezično tiskarsko produkcijo v Sloveniji.
10 Ali gradivo iz obveznega izvoda pokriva potrebe vaše domoznanske zbirke?
1 - ne: v glavnem ustreza po vsebini, po obsegu ne;
2 - da : če se tiskarne držijo zakona;
3 - v glavnem pri knjižnem gradivu, pri neknjižnem pa ne; 4 - ne v celoti, ker so publikacije iz Italije izključene; 5 - v precejšnji meri;
6 - v glavnem da, vendar ne v celoti;
7 - le delno - domoznanska dejavnost knjižnice sega tudi čez državno mejo, namreč v Porabje na Madžarskem;
8 - domoznanske da, za redno uporabo dokupujejo;
9 - ne povsem; pogrešajo gradivo, ki ga izdajajo nekatere privatne založbe in samozaložbe, ter polpublikacije oz. gradivo na sodobnih medijih.
11 Koliko gradiva za domoznanske zbirke črpate iz obveznega izvoda, koliko ga kupujete (v %)? Napišite tudi grobo oceno stroškov!
1 30 % iz obveznega izvoda in darov, ostalo nakup,
- stroški: 919.000,00
2 Ob izpolnjevanju zakona dokup ne bi bil potreben. Dokupijo cca 10 % gradiva.
- stroški: 400.000,00
3 70 %, ostalo pridobijo preko nakupov, zamene in darov.
4 80 %, 12 % drugih provenienc,
- stroški: 150.000,00
5 60 % iz obveznega izvoda,
6 80 % obvezni izvod, 20 % lasmi nakup,
7 80 % obvezni izvod, 20 % nakup,
- stroški: 80.000,00 -100.000,00
8 Lokalna bibliografija člankov nastaja na podlagi obveznega izvoda (periodika). 30 % knjig iz domoznanskega oddelka pa je iz obveznih izvodov.
-stroški. 157.000,00
9 periodika - 90 % knjige - 80 %
DT - 20 %
- stroški: 1.000.000,00
12	NUK ne more nadzorovati vse tiskarske produkcije. Ali ste pripravljeni prevzeti reklamiranje in izterjavo obveznih izvodov za svojo regijo?
1 Da, vendar bi morali za to biti kadrovsko krepkejši. Če bi to pomenilo tudi fizično upravljanje z gradivom, bi problem predstavljal tudi prostor in seveda potreben denar.
2 Da, delno to že počnejo. Obrnili so se že na Gorenjske občinske knjižnice.
3 Ne, ker menijo, da bi bila ta oblika še manj učinkovita, oziroma si ne predstavljajo, kako bi bilo to izvedljivo.
4 Da, če bodo pravočasno seznanjeni s proizvodi založniške (ali tiskarske) produkcije in če bo to zakon omogočal.
5 Da, samo to bi bilo potrebno dodatno financirati.
6 Pred leti smo bili ena od redkih knjižnic, ki je podpisala sporazum o sofinanciranju kontrolorja za obvezni izvod, ki bi bil zaposlen pri NUK. Sami te funkcije niso sposobni prevzeti, saj že za sedanjo organiziranost akcesije nimajo posebnega delavca.
7 Da
8 Da
9 V glavnem to že počnejo (cca 400 monografskih enot). Zadeve je treba rešiti z novim sistemom, ki ga naj uveljavi zakonodaja.
13 V čem vidite smisel obveznega izvoda?
Poleg v zakonu definiranih funkcij obveznega izvoda in že v anketi ponujenih odgovorov, (brezplačni dotok gradiva, pregled nad slovensko knjižno produkcijo, brezplačna tuja literatura), vidijo knjižnice pomen obveznega izvoda še v sledečem:
- dostopnost kolikor toliko kompletne knjižne produkcije v slovenskem kulturnem prostoru;
- zagotavljanje slovenike, ki na knjižnem trgu ni povsem dosegljiva ali ni v običajni knjižni ponudbi;
- enakomerna in policentrična dostopnost gradiva v celi Sloveniji;
- po 32 letih prejemanja je obvezni izvod del slovenskega nacionalnega programa;
- v primeru, da usahnejo sredstva, kar se knjižnicam lahko zelo hitro zgodi, je obvezni izvod edini izvod, ki ga knjižnica dobi;
- knjižnica z njim omili razliko med lastnim prirastkom in predpisanimi standardi;
- z obveznim izvodom so v sistemu, brez njega so periferija;
- na podlagi ogleda obveznega izvoda se knjižnice odločajo za nakup;
- brezplačen obvezni nakup je potuha financerjem.
14 Kaj vas v obstoječem zakonu najbolj moti in kakšne spremembe predlagate?
- V zakonu samem bi težko našli posebno moteče rešitve. Moti neupoštevanje oziroma nespoštovanje določb in sankcij.
- Za neknjižno gradivo predlagajo, da vsaka prejemnica obveznega izvoda prejme le tisto, za katerega zbiranje je odgovorna glede na razdelitev oziroma dogovor o oblikovanju domoznanskih regij.
- Moti nekonsekventnost pri sankcioniranju neizpolnjevanja zakona. Nadzor je možen v fazi dajanja mnenja o oprostitvi prometnega davka pri Ministrstvu za kulturo pa tudi pri dajanju CIP in ISBN.
- Zakona ne izpolnjujejio vsi tiskarji, ker ga včasih ne poznajo.
- Oddaja obveznega izvoda naj bi bila stvar založnika, ne pa tiskarja.
- Proizvodnja za tuja tržišča ne bi smela priti do njih, ker ustvarja nesmiselno dodatno delo.
- Po razpadu Jugoslavije je treba ustrezno spremeniti število obveznih izvodov (z 22 znižati na 13 oz.14).
- Obvezni izvod je treba naložiti založnikom, tako da bi dobili tudi tisto, kar je zunaj Slovenije, znebili bi se pa nepotrebnega tujejezičnega balasta.
- Tistim redkim založnikom, ki trdijo, da je obvezni izvod finančno breme, je potrebno predstaviti efekt obveznega izvoda: knjižnice ne le naročajo
knjige po obveznem izvodu, temveč s tem usmerjajo tudi nabavno politiko knjigarn, ki jim te knjige dobavljajo.
- Najbolj moti to (pa ne v zakonu, temveč nasploh), da odpravo obveznega izvoda najbolj podpira (vsaj zdi se) NUK, čeprav bi ga v prid slovenskega knjižničarstva morala najbolj zagovarjati.
- Obvezni izvod naj ne bo v funkciji subvencioniranja količinsko bogate nabave v knjižnici, pač pa v vlogi ohranjanja kulturne dediščine (arhivski izvod), bibliografske kontrole oziroma splošne dostopnosti gradiva (predvsem v nacionalnem oziroma državnem smislu).
Na osnovi zavesti o opisanih problemih, pregleda sodobnih zakonov, upoštevanja tradicije obveznega izvoda na slovenskem in izvedene ankete, so bile izdelane teze za nov zakon o obveznem izvodu publikacij. Rešitve niso niti idealne niti revolucionarne, zagotavljajo pa vsebinsko kontinuiteto in uvajajo tisto stopnjo strokovnih rešitev, ki bo v danih razmerah optimalno vplivala na funkcionalnost zakona.
Literatura in viri
1) Viktorija Pugelj. Obvezni izvodi v povojni knjižničarski praksi, Ljubljana, 1983
2) "Odlok o dolžnostnem dostavljanju tiskovin na področju Jugoslavije", UL, 1945 :4
3) "Uredba o obveznem dostavljanju tiskanih stvari", Uradni list demokratične federativne Jugoslavije, 1945 :52
4) "Uredba ministrstva za prosveto o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic, z dne 10. septembra 1945". Uradni list slovenskega narodno osvobodilnega sveta in narodne vlade Slovenije, 1945 :37,
5) "Odredba o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic za celjsko, mariborsko in novomeško okrožje", UL LRS, 1946,: 19)
6) "Uredba Narodne vlade Slovenije o Narodni in univerzitetni knjižnici", Uradni list slovenskega narodno osvobodilnega sveta in narodne vlade Slovenije, 1 /2(1945): 46)
7) "Uredba o obveznem pošiljanju tiskov", UL FLRJ, 1953,: 27
8) "Odlok o obveznem pošiljanju tiskov študijskim knjižnicam", UL LRS, 17 (1960): 33
9) 'Temeljni zakon o pošiljanju tiskov določenim zavodom", UL SFRJ, 1965:15
10) "Odlok o obveznem pošiljanju tiskov študijskim knjižnicam", UL LRS, 17(1960): 33
11) 'Temeljni zakon o pošiljanju tiskov določenim zavodom", UL SFRJ, 1965:15
12) "Zakon o obveznem pošiljanju tiskov", UL SRS, 28 (1971): 21
13) "Zakon o obveznem pošiljanju tiskov", UL SRS, 29 (1972): 55
14) 'Temeljni zakon o pošiljanju tiskov določenim zavodom", UL SFRJ, 1965 :15- 653
15) "Zakon o javnem obveščanju", UL SRS, 1986 : 2
16) "Obrtni zakon", UL SRS, 36 (1979): 1
ČLANEK. Primerjalna analiza z bibliografskega vidika (II. del)
Lidija Wagner, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
UDK 015 (497.12):002:659.2
Povzetek
Besedilo obravnava bibliografski opis članka oziroma prispevka. Opira se predvsem na Slovensko bibliografijo, njene kriterije in način popisovanja. Definicija bibliografije je iztočnica za primerjavo med Slovensko bibliografijo ter drugimi nacionalnimi in strokovnimi bibliografijami. Podane so sugestije za kooperativno obdelavo člankov med NUK in nosilci znanstveno-tehničnih informacij, ter z domoznanskimi zbirkami.
Prispevek je bil predstavljen kot specialistična naloga pred Komisijo za priznavanje kvalifikacij v knjižničarski stroki.
Ključne besede: članki (bibliografska obdelava/elementi opisa/Slovenska bibli-ografija/nacionalnebibliografije)
UDC 015(497.12): 002: 659.2
Summary
The text deals with the bibliographic description of an article. It rests mainly on the Slovenian Bibliography, its criteria, and description mode. The comparison between the Slovenian Bibliography and other national and special ones is derived from the definition of bibliography. Suggestions for cooperative processing of articles among NUL, information services and neighbourhood research collections are offered.
WAGNER, Lidija: Article. A Comparative Analysis from the Bibliographic Point of View (Part 2). Knjižnica, Ljubljana, 38 (1994) 1/2,47-68
2.2.3.	Vsebinska obdelava članka za SB
Po Unescovih smernicah za izdelavo nacionalnih tekočih bibliografij je treba opisano gradivo tudi vsebinsko obdelati. Za vsebinsko obdelavo se mora uporabiti kak mednarodno priznan sistem. Pri nas se je v glavnem uveljavil sistem univerzalne decimalne klasifikacije (UDK), katerega prednost je predvsem to, da ne postavlja jezikovnih pregraj, saj so vsa znanja razvrščena v številčne skupine. Poznavalcu tega desetiškega sistema je takoj jasno, o čem dokument govori. Tak sistem je manj uporaben za tiste centre, ki zbirajo in opisujejo zgolj gradivo z enega samega strokovnega področja. V takih primerih bi morali uporabljati zelo razvejane vrstilce, ki pa v večini primerov ne bi mogli zaobjeti natančne vsebine dokumenta. UDK klasifikacija je praktična predvsem za knjižnice, ki zbirajo gradivo z vseh področij znanja in so vključene v mednarodno izmenjavo gradiva ali informacij. Za nepoznavalce je tak sistem preveč zapleten in nenaraven.
Strokovne bibliografije, predvsem INDOK centri, ki obdelujejo članke z določenih strokovnih področij, uporabljajo za vsebinsko obdelavo v glavnem deskriptorje. Prednost takega sistema je boljša in bolj poglobljena vsebinska analiza dokumenta ter uporaba besed, ki so za uporabnika bolj naravne, vendar ima tak sistem tudi svoje slabe strani. Pri iskanju informacij je nujno poznavanje jezika, v katerem so deskriptorji pisani, včasih je treba imeti kar veliko iznajdljivosti, da uganemo kombinacijo besed. Tako obdelani dokumenti bi nujno morali imeti kontrolirane geslovnike, ki bi bili uporabnikom dostopni. Deskriptorski sistem mora biti nepretrgoma pod kontrolo, potrebno je usklajevati izraze in fraze. V praksi se je izkazalo, da je ravno vsebinska analiza najbolj subjektivna, saj celo en in isti človek vsebinsko enako ne obdela istega ali podobnega dokumenta v nekem časovnem zamiku.
Tabela 4- Pregled vsebinske obdelave
sistem vsebinske obdelave	SB	HB	TBI	BMI
UDK	+	-	+	-
druge vrste klasifikacije	-	+	-	-
gesla ali deskriptorji	-	+	+	+
abstrakt	-	-	-	-
Tabela velja za tiskane bibliografije. SB uporablja UDK sistem in v novejšem času tudi predmetne oznake v obliki ključnih besed. Prehajamo v fazo kontroliranih gesel, ki jih moramo usklajevati z ostalim obdelanim gradivom. Naš cilj je izdelati normativno datoteko gesel tako za knjižno
Nadaljevanje članka iz: Knjižnica, 37 (1993) 5t. 1 /2,41-60
gradivo kot tudi za članek. Datoteka bi morala biti sestavni del vzajemnega kataloga kot njegov kontroliran podsistem.
Bibliografija Jugoslavije je uporabljala za klasifikacijo prav tako UDK sistem in sistem gesel, iz katerih je nastajalo v tiskani obliki predmetno kazalo.
Hrvatska bibliografija v tiskani obliki ne uporablja UDK sistema, ampak ima le predmetno kazalo, ki vsebuje imena oseb, narodov, držav, zemljepisna imena ter gesla za osnovno temo, o kateri članek govori (glej primer 32).
Primer 32
Slavonija
šolstvo
šolstvo, zgodovina zaposlovanje
Biomedicina Iugoslavica uporablja mednarodni sistem indeksiranja MEDLARS. V začetku, ko je še izhajala le kot Biomedicina Slovenica, so bili deskriptorji v slovenščini, nato je pokrivala celoten prostor bivše Jugoslavije. Jezikovne ovire so premostili z uporabo angleščine (glej primer 33)
Primer 33
22767 CC
Vrbič V, Homan D, Završnik B.
Stanje oralnega zdravja in potreb po zdravljenju pri prebivalstvuv SR Sloveniji. (The state of oral health and the assessment of the treatment needs in the population of SR Slovenia.)
Zdrav Vars 1989; 28 (4,5): 89-96 (4 ref)
DENTAL HEALTH SURVEYS / DENTAL CARIES + epidemiology + diagnosis / I’ERIODONTAL DISEASES + epidemiology + diagnosis
Nobena bibliografija ne vsebuje izvlečkov, ki so za uporabnika sicer zelo dragocen vir informacij.
2.2.4.	Ureditev člankov v SB
Običajno so bibliografije urejene po enem od treh osnovnih principov:
- abecedna razdelitev
- vsebinska razdelitev
- kronološka razdelitev
Po Unescovih smernicah za izdelavo tekočih nacionalnih bibliografij naj bi bile le-te urejene po vsebinskem ključu. Nacionalne bibliografije doslej večinoma niso imele predmetnih kazal, če pa že, potem so bila ta kazala v
nacionalnih jezikih. Za mednarodno izmenjavo informacij in univerzalno bibliografsko kontrolo je vsebinska ureditev bolj uporabna. Vsebinske skupine naj ne bi bile preveč razdrobljene, pa tudi ne preobširne. Ravno pri določanju teh skupin nosi bibliograf veliko odgovornost za pravilno odločitev.
Tabela 5 - Pregled ureditve bibliografij
ureditev	SB	HB	JBI	BMI
abecedna	.	_		-
vsebinska	+	+	+	-
Slovenska bibliografija člankov je imela že od vsega začetka svojega izhajanja vsebinsko ureditev. Vsebinski sklopi so bili oblikovani po UDK skupinah, znotraj katerih so članki razvrščeni po abecedi. Na prvi pogled je taka ureditev preprosta in logična, vendar se je pri interdisciplinarnih člankih težko odločiti, v katero strokovno skupino bomo članke uvrstili. Tudi samo abecediranje znotraj vsebinskih sklopov je včasih povzročalo težave, še posebej v primerih, ko se je avtor podpisal s kratico, ki je vsebovala še dodatne znake (pike, črtice, oklepaje, itd.), pa kratice nismo mogli razrešiti. Izdelali smo interna pravila za abecediranje, ki so veljala tako za abecedno imenske kartoteke, kot tudi za abecedno uvrščanje člankov v skupine UDK in za abecednoimenska kazala. Ta pravila niso bila žal nikoli objavljena. Ni moj namen, da jih tu predstavim, rada bi le opozorila tako sestavljalce kot tudi uporabnike bibliografij na določene posebnosti. Pri računalniško podprti obdelavi člankov je logika abecediranja drugačna, kar je razvidno iz tiskanih bibliografij, ki so rezultat take obdelave.
Hrvatska bibliografija je prav tako urejena po vsebini. Vsebinske skupine niso oblikovane po UDK, temveč po pruskem sistemu, znotraj teh sklopov pa je gradivo razvrščeno po abecednem redu.
Bibliografija Jugoslavije je bila zaradi svoje obsežnosti razdeljena na tri serije, ki so v bistvu trije veliki vsebinski sklopi. Serija A vsebuje članke iz družbenih ved, Serija B iz naravoslovnih in tehničnih ved ter medicine, Serija C pa članke s področja umetnosti, filologije in književnosti. Če bi hoteli prikazati, katere UDK skupine pokrivajo posamezne serije, potem pokriva Serija A skupine: 0,1, 2, 3 in 9, Serija B: skupini 5 in 6, Serija C: 7, 8. V posameznih serijah so članki razdeljeni v vsebinske skupine po sistemu UDK, znotraj skupin pa velja abeceda avtorjev oziroma značnic.
Glede principa urejenosti sta si JBI in SB bibliografiji zelo podobni.
Biomedicina Iugoslavica je primer povsem neurejene bibliografije. Popisi si sledijo brez reda. Tudi samo gradivo ni ločeno, ampak so članki, monografije
in atlasi med seboj poljubno pomešani. Bibliografija nima niti abecednega reda. Bibliografske enote si sledijo preprosto po kronološkem zaporedju obdelave. Vsaka enota ima oznako tipa dokumenta in matično številko. Na prvi pogled bi človek pomislil, da se v taki bibliografiji ne more hitro najti željene informacije, vendar pa rešujeta njeno uporabnost imensko in predmetno kazalo, ki je sestavljeno po sistemu permutiranih fraznih gesel.
2.2.5 Publiciranje SB in dostopnost informacij
Po Unescovih smernicah za izdelavo tekočih nacionalnih bibliografij mora biti tekoča nacionalna bibliografija ažurna in dostopna vsaj v kataložni obliki. Če se ustanova odloči za objavljanje, mora biti periodičnost objavljanja vsaj tromesečna. Glede prednostnega reda so članki po načelih IFLA za univerzalno bibliografsko kontrolo šele na tretjem mestu glede prioritete gradiva, ki ga mora ustanova zajeti v tekoče nacionalne bibliografije.
Tabela 6 - Pregled prioritetnih stopenj gradiva za tekoče nacionalne bibliografije
I. stopnja prioritete (minimalni izbor)
- monografske publikacije (knjige, brošure)
- serijske publikacije (novi naslovi ali ob spremembi naslova )
- uradne publikacije
II. stopnja prioritete (srednji izbor)
- muzikalije
- kartografsko gradivo
- standardi
- patenti
- disertacije (objavljene in neobjavljene)
- zborniki s posvetovanj
- znanstvenoraziskovalna dela (poročila, referati)
III. stopnja prioritete (maksimalni izbor)
- članki iz serijskih publikacij
- zvočne kasete
- gramofonske plošče
- video
- umetniške reprodukcije
- plakati
- tovarniški tiski (drobni tisk)
- filmi
- izdaje za slepe
- diapozitivi in avdiovizualni material
- strojnočitljivi mediji
- ekstemika
Te stopnje so bile sprejete v Manili 1980. leta na bibliografski sekciji IFLA. Že v preteklosti je prišlo do sprememb kriterijev glede izbora prioritetnega gradiva, saj je bil prvotno članek uvrščen znatno višje na prednostni lestvici. Verjetno se bo ta makrostruktura prioritet še spreminjala, gotovo se bodo na prednostnih mestih znašli tudi drugi mediji, kot so na primer CD gradiva, saj so to najobsežnejši nosilci informacij.
Slovenska bibliografija člankov je začela izhajati v tiskani obliki takoj po drugi svetovni vojni. Članki iz predvojenga obdobja so dostopni le v kataložni obliki, nekaj pred vojnega gradiva pa je vključenega v žeobjavljenih bibliografijah, ki jih je izdajal Leksikografski zavod v Zagrebu.Te bibliografije so izhajale zelo počasi in so pokrivale posamezna strokovna področja. SB člankov za leta 1945-1950 je izšla v samostojni publikaciji, nato pa je izhajala v letnih kumulacijah skupaj z ostalim popisanim gradivom. Zaradi naraščanja števila člankov za posamezna leta, pomanjkanja kadrov ter objektivnih in subjektivnih težav s tiskom in financiranjem, smo bibliografijo za leto 1977 razdelili na dva dela. V prvem delu je popis serijskih publikacij, knjig in ostalega neknjižnega gradiva, v drugem delu pa popis člankov. Zadnja tiskana bibliografija člankov je izšla leta 1989 za leti 1978/79, se pravi z desetletno zamudo glede na datum objave popisanih člankov. Iz preglednice je razvidno naraščanje gradiva, zamuda pri natisu in kadrovska zased-
Tabela 7 - Pregled izdaj SB člankov za posamezna leta, število člankov za posamezna leta in število bibliografov za posamezna leta
ba.
SB za leto
leto izida
število člankov v SB
število
bibliografov
52	1955
1951
1952
1953
1954
1945-50
1963
1953
1954
1956
1957
1958
13.656
5.122
6.996
5.884
6.421
6.268
2
2
2
2
2
2
1956	1960	6.818	2
1957	1961	7.860	2
1958	1963	7.225	2
1959	1963	6.647	2
1960	1964	6.722	2
1961	1965	7.452	2
1962	1966	6.227	2
1963	1966	6.724	2
1964	1968	6.437	2
1965	1969	6.024	2
1966	1970	6.575	2
1967	1971	6.856	2
1968	1972	7.229	2
1969	1974	8.691	2
1970	1974	8.430	2
1971	1975	8.257	2
1972	1976	9.204	2
1973	1981	9.352	2
1974	1979	9.698	2
1975	1981	10.316	3
1976	1983	10.473	3
1977	1985	16.349	3
1978-79	1989	36.249	4
Število člankov se nanaša le na oštevilčene objavljene bibliografske enote v bibliografiji.
Diagram 3 - Grafični prikaz naraščanja člankov v letnih bibliografijah od leta 1945 do 1978/79 ter števila bibliografov
/
I
S
u
(,
. št. bibliografov
Leto
Diagram 4 - Grafični prikaz naraščanja letnih zamud pri natisu bibliografije člankov ter števila bibliografov od leta 1945-1978/79
e
r.
4J
O)
I'
Leto
Glavni vzrok za tako velike zamude pri objavljanju bibliografije je naraščanje gradiva in premajhno število bibliografov. Za ilustracijo naj, omeni m, da je Skupnost jugoslovanskih nacionalnih knjižnic sprejela seznam povprečnih norm dela v nacionalnih knjižnicah. Po teh normah traja obdelava članka eno uro, kar bi pomenilo okoli 2.000 člankov letno na delavca ob predpostavki, da dela v povprečju enajst mesecev na leto. Iz tabele in diagrama je razvidno, da pri nas en bibliograf letno obdela vsaj 1.000 člankov več, kot je normativ.
V	zadnjih letih je obdelal en bibliograf povprečno 4.000 člankov na leto. Ko so se bibliografije izdelovale še na tradicionalen način, je taka obdelava terjala veliko zamudnih opravil pri pripravi za natis, izdelavi kazal in pri tiskarskih korekturah. Odkar poteka računalniško podprta obdelava, sta potrebni le še redakcija in ena korektura, veliko več časa pa se porabi za vsebinsko obdelavo, saj poleg UDK vrstilca, ki sedaj ni več samo okvirno določen vrstilec za skupino, ampak veliko bolj natančen. Uporabljamo tudi ključne besede oziroma gesla, ki jih je potrebno nenehno usklajevati.
Drugi vzrok za zamudo je pomanjkanje finančnih sredstev, ki so potrebna za tiskanje bibliografije. Do sedaj je dobivala NUK kot nosilec nacionalne bibliografije dotacije v ta namen od treh financerjev (Ministrstva za znanost in tehnologijo, Ministrstva za šolstvo in šport in Ministrstva za kulturo). Dogovorjeno je bilo, da bo vsako od treh ministrstev dalo tretjino, v praksi pa je bilo drugače. Največji delež je dajalo Ministrstvo za znanost in tehnologijo (prej RSS). V zadnjih letih je ravno ta financer kategorično nastopil proti financiranju SB člankov v tiskani obliki z razlago, da je ta bibliografija nepotrebna, saj imamo v Sloveniji veliko 1NDOK centrov, ki so zadolženi za dokumentacijsko obdelavo posameznih strokovnih področij, ki se prekrivajo s SB (glej Diagram 1). Ministrstvo za kulturo je trdilo ravno nasprotno, da se mora namreč bibliografija še naprej pojavljati v tiskani obliki, saj je prepotrebni pripomoček za znanstveno in strokovno delo. V NUK-u smo se
odločili, da ne bomo tiskali bibliografije člankov toliko časa, dokler ne bomo dobili dovolj sredstev za kadrovsko okrepitev in za stroške tiskanja. Izvedli smo tudi anketo o potrebnosti bibliografije člankov. Pozitivno so v glavnem odgovorile splošnoizobraževalne knjižnice, vendar s pripombo, da potrebujejo ažurno bibliografijo.
Prednosti tiskane bibliografije so predvsem v večji dostopnosti, hkrati pa predstavlja taka bibliografija trajen dokument o ustvarjalnosti naroda. Slaba stran tiskane oblike je predvsem neažurno izhajanje, pri čemer posamezna bibliografija pokriva le določeno obdobje, napake ostanejo trajne.
Podatki so dostopni v kataložni obliki v NUK, v tiskani obliki do leta 1990 pa v Bibliografiji Jugoslavije, ki je pokrivala okoli 70 % slovenskega revial-nega tiska oziroma člankov v njem (glej poglavje izbora in diagram 1).
V	letu 1989 je poskusno stekla računalniško podprta on-line obdelava člankov za vzajemni katalog, kar je povečalo dostopnost informacij. Članki od leta 1991 dalje najbi bili praviloma obdelani računalniško in tako dostopni v vzajemnem katalogu. Žal zaradi pomanjkanja kadrov ne moremo doseči ažurne obdelave. Število člankov se veča, računalniška obdelava je bolj zahtevna, bibliografov je premalo, pa tudi računalniška opremljenost ni zadostna.
Tabela 8 - Pregled izdajanj bibliografij člankov v tiskani obliki in periodičnost izhajanja
pogostnost izhajanja	SB	HB	JBI	BMI
mesečno	-	+	+	-
tromesečno	-	-	-	+
letno	+	-	-	-
Hrvaška bibliografija je doživela podobno usodo kot SB. Od leta 1983 dalje so bili članki dostopni le v bazi nacionalne knjižnice v Zagrebu. HB je ponovno zaživela v tiskani obliki po osamosvojitvi Hrvaške.
Bibliografi ja Jugoslavije je kontinuirano izhajala do razpada Jugoslavije (junij 1991).
Biomedicina lugoslavica je izhajala vsake tri mesece, ob razpadu Jugoslavije pa je tudi ta bibliografija ugasnila.
3.	Vzajemni katalog (VK)
Vzajemni katalog predstavlja kooperativno on-line računalniško podprto obdelavo. Prednost takega sistema je v racionalizaciji obdelave, saj se vsak dokument obdela le enkrat in kot tak postane dostopen vsem aktivnim in pasivnim udeležencem sistema. Aktivni sodelavci imajo določene pravice in dolžnosti glede same obdelave podatkov za VK. Vsak podatek iz skupne baze lahko uporabijo bodisi za ustvarjanje svoje lastne lokalne baze ali pa za informacijsko delo. Če podatek prevzamejo, ga lahko priredijo svojim potrebam, dodajo lokalne in lokacijske podatke in tako tvorijo oziroma dopolnjujejo lokalni katalog. Na vzajemnem nivoju ostane podatek nespremenjen, to je tak kot ga je vnesel prvi obdelovalec. Poleg njega samega lahko spreminja zapis le še posebej pooblaščena oseba, ki ima funkcijo nadrejenega redaktorja. To vlogo so sprva imeli samo pooblaščeni "redaktorji" v NUK in v JB1. Po razpadu Jugoslavije pa so bili imenovani "redaktorji" iz posameznih slovenskih knjižnic, še vedno pa so glavni "nadredaktorji" (funkcija LOCK 2) v NUK.
Grafični prikaz 1 - Delovanje VK
20.
VK
COBIB
K... sodelujoče knjižnice v VK
Grafični prikaz 2 - Vnos podatkov in možne izhodne oblike (output)
coeiB
011
i
listki zfi rvi7.ru katn-
1 OtTf"
) inventarna knjiga j, lok Inn izposoja j, medknjižnična izposoje ^ centralni katalogi ■» bibliografije bilteni
razne statistike
Iz grafičnega prikaza je razvidno, kaj vse lahko dobimo z enkratnim vnosom oziroma enkratno obdelavo dokumenta prek VK, ki se v sistemu SZTI ATLASS imenuje COBIB baza (kooperativna bibliografska baza). Oba sistema, tako sistem vzajemnega kataloga kot sistem ATLASS - vzdržuje programsko in strojno IZUM (Inštitut informacijskih znanosti Univerze v Mariboru).
VK so na začetku kreirale predvsem nacionalne knjižnice v Jugoslaviji skupaj z nekaterimi visokošolskimi in specialnimi knjižnicami ter Jugoslovanski bibliografski inštitut. V letu 1991 pa so se vključile tudi večje (osrednje) splošnoizobraževalne knjižnice iz Slovenije.
Za delovanje takega on-line sistema smo se morali dogovoriti o enotnem strojno čitljivem formatu za prenos prodatkov, ki mora imeti tri glavne komponente:
- pravila za organiziranje podatkov za prenos
- kode oziroma oznake za identifikacijo različnih elementov (primer: avtor, naslov...)
- pravila za opis različnih elementov, ki so kar pravila za katalogizacijo (ISBD/CP)
Pravila za prenos bibliografskih podatkov uporabljajo ISO standard 2709. Standard je mednarodno priznan za izmenjavo na magnetnih trakovih in za formatiranje bibliografskih podatkov on-line.
Za identifikacijo elementov smo prevzeli MARC oziroma UNIMARC format (Universal Machine Readable Cataloging) kot univerzalni format za izmenjavo bibliografskih informacij.
Pravila za katalogizaijo so določena s pravili 1SBD. Članki so sestavni del vzajemnega kataloga, zato si poglejmo strukturo ustreznih podatkov.
UNIMARC je razdeljen na deset osnovnih blokov:
0 -	Blok za identifikacijo
1 -	Blok za	kodirane podatke
2 -	Blok za	opisovanje - katalogizacijo
3 -	Blok opomb
4 -	Blok za povezovanje kataložnih enot
5 -	Blok sorodnih naslovov
6 -	Blok vsebinske analize
7 -	Blok podatkov o odgovornosti
8-	Blok mednarodne uporabe
9 -	Blok nacionalne uporabe
Posamezni bloki se delijo na polja s številčnimi oznakami in podpolja, ki imajo črkovne oznake. Za obdelavo članka pridejo v poštev naslednja polja s podpolji:
Blok 0-
001 a stanje stavka
OOlb vrsta stavka
001 c tip dokumenta
001d hierarhični odnos - bibliografski nivo
011 a ISSN matične serijske publikacije
Blok 1-
100a datum prvega vnosa
100b oznaka leta izida
100c leto objave 1
lOOd ..... leto objave 2
lOOe koda namembnosti
lOOg koda za modificirani stavek
lOOh jezik centra za katalogizacijo
lOOi koda za transliteracjo
1001 abeceda / pisava stvarnega naslova
101 a jezik teksta
101b jezik posrednega teksta
101 c jezik originalnega teksta
101 d jezik povzetka
101 g jezik glavnega stvarnega naslova
lOli jezik spremnega gradiva
105a koda za ilustracije
105i tip dela
Blok 2-
200a glavni stvarni naslov
200c glavni stvarni naslov drugega avtorja
200d vzporedni stvarni nalsov
200e podnaslov
200f prvi podatek o odgovornosti
200g drugi in naslednji podatki o odgovornosti
200h oznaka dela
200i podrejeni stvarni naslov
215a materialni opis - mesto članka brez matične publikacije
Blok 3-
300a opombe
320a opombe o literaturi, povzetkih
327a opombe o vsebini
330a besedilo abstrakta
330z jezik besedila abstrakta
Blok 4-
4641  polje za povezovanje z matično publikacijo, ki nima ISSN
številke
Blok 5—
532a razširjeni naslov
540a dodatni naslov, ki ga oblikuje katalogizator
541a prevedeni naslov, ki ga oblikuje katalogizator
541 e prevedeni podnaslov
541 z jezik prevoda
Blok 6»
60 0 lastno ime kot predmetna oznaka
60 1 korporativno ime kot predmetna oznaka
60 2 rodbinsko ime kot predmetna oznaka
60 4 ime avtorja in stvarni naslov kot predmetna oznaka
60 5 stvarni naslov kot predmetna oznaka
60 6 tema članka kot predmetna oznaka
60 7 zemljepisno ime kot predmetna oznaka
60 8 časovna predmetna oznaka
60 9 formalna predmetna oznaka
610a .... prosto oblikovane predmetne oznake 627a.... gesla 670 PRECIS
675a .... univerzalna decimalna klasifikacija (UDK)
675b .... UDK vrstilec za uvrščanje v vsebinske grupe
676 Deweyeva decimalna klasifikacija (DDK)
680 Klasifikacija Kongresne knjižnice
686 ostale klasifikacije
Blok 7-
700a .... priimek (primarna odgovornost = značnica)
700b .... ime (primarna odgovornost = del značnice)
700c .... osebne oznake za poklic, naziv, itd.
700d .... rimske številke, ki so sestavni del imen 700e.... kraj zaposlitve 700f.... datumi
7004 .... koda za varstvo avtorstva
7008.... šifra fakultete
7009.... šifra VTO
701a .... priimek (alternativna odgovornost = sooavtor)
701b .... ime (alternativna odgovornost = sooavtor)
701c.... osebne oznake za poklic, naziv, itd.
701d .... rimske številke, ki so sestavni del imen 701 e .... kraj zaposlitve 701 f.... datumi
7014 .... koda za vrsto avtorstva
7016 .... povezovalno podpolje za različne oblike alternativne odgovornosti
7018.... šifra fakultete
7019.... šifra VTO
702a .... priimek (sekundarna odgovornost)
702b .... ime (sekundarna odgovornost)
702c .... osebne oznake za poklic, naziv, itd.
702d .... rimske številke, ki so sestavni del imen 702e.... kraj zaposlitve 702f.... datumi
7024 .... koda za vrsto avtorstva
7026 .... povezovalno podpolje za različne oblike alternativne odgovornosti 7028 .... šifra fakultete
7029.... šifra VTO
711 in 712 z vsemi podpolji (abcdfegh46) navadno ne uporabljamo, podobno velja za polji 911 in 912.
Blok 9-
900a .... priimek (primarna odgovornost), različna oblika (psevdonim, dvojni priimki, kratice)
900b .... ime (primarna odgovornost), različna oblika
901 a .... priimek, različna oblika (sekundarna odgovornost)
901 b .... ime, različna oblika
902a .... priimek, različna oblika (sekundarna odgovornost)
902b .... ime, različna oblika
9026.... povezovalno podpolje 960abccdfxyzw6 - 969axyzw6
992b .... osebne kode obdelovalcev, ustanove (namenjeno za statistike, biltene, bibliografije, itd.)
Podrobna razlaga blokov, polj in podpolj je razvidna iz Priročnika UN1MARC, ki ga je izdal NUK leta 1989.
Za vzajemni katalog smo za običajni opis članka predlagali naslednja polja s podpolji kot delovni direktorij (ob predpostavki, da je možno po potrebi vedno dodati posamezna polja oziroma podpolja):
Tabela 9 - Običajni opis za Članek: polja in podpolja UNIMARC strukture
OOlabcd 01 la lOOch lOlac 105a 200aefg 215a 300a 320a 327a 330az 4641 610a 675ab 700ab4 701ab4 702ab4 992b
Prvotno je bilo dogovorjeno, da je edino povezovalno polje med člankom in matično publikacijo polje 4641, ki je kar matična številka zapisa vira v vzajemnem katalogu. Po strukturi zapisa je članek vedno v hierarhičnem odnosu z matično publikacijo. Negativna stran takega načina obdelave je v nesamostojnosti baze člankov, pozitivna stran pa je poenoteno izpisovanje naslova serijske publikacije ali monografske publikacije - vira, za katerega vemo, da je bil večkrat napačno oblikovan ali poenostavljen. V COBIB bazi je oblikovana kontrolirana zbirka serijskih publikacij, ki se hkrati vključujejo v mednarodni sistem 1SDS (International Serials Data System). Kontrola obeh sistemov poteka prek ISSN (International Standard Serial Number) številke, zato smo se odločili, da je bolje povezovati članek z matično serijsko publikacijo kar prek ISSN številke. Pri članku je to polje 011 a, pri serijski publikaciji pa je 01 le. Obe polji sta iskalni v vzajemnem katalogu.
Tu je tudi bistvena razlika med opisom članka v INDOK centrih, kjer ne poznajo hierarhije. Članek je obdelan neodvisno od obdelave matične publikacije, povezava z matično publikacijo ni kontrolirana.
4.	ATLASS
ATLASS je programski paket za potrebe SZTI, predvsem za iskanje po bazah podatkov. Deluje prek informacijskega servisa IZUM-a. Bistvena razlika od vzajemnega kataloga je off-line delovanje. Vsaka institucija neodvisno obdeluje svoje gradivo po različnih programih in strukturah, nato pa v določenih časovnih obdobjih paketno pošilja ažurirane podatke za ATLASS, ki so ga v glavnem oblikovali INDOK centri s svojimi specializiranimi bazami. Del tega sistema je tudi vzajemni katalog, ki ga kot nacionalno kataložno bibliografsko bazo imenujemo COB1B.
Prednosti tega sistema so v dostopnosti informacij, vendar ATLASS še ne omogoča prevzemanja podatkov in njihovega procesiranja za lastne potrebe, kot je to možno v samem vzajemnem katalogu za aktivne udeležence.
Grafični prikaz 3 - Prikaz delovanja ATLASS
spec. b.nze CEK
FSPN
BIOM
SP
COBIB
VK
ustnvno
sod.
-V informacije
Iz poglavja o zbiranju in izboru člankov za SB, iz tabele št.l in iz diagrama št.l je razvidno, da naletimo na iste članke tako v posameznih specializiranih bazah, ki jih izdelujejo INDOK centri, in v vzajemnem katalogu. Dogaja se celo, da vsebinsko interdisciplinaren članek obdelata dva ali več INDOK centrov, hkrati pa je tudi predmet COBIB baze. V vzajemnem katalogu je rešen problem podvojene obdelave z možnostjo prevzemanja podatkov, kar je tudi za to gradivo racionalizacija.
5.	Zaključek
Iz analize je razvidno, da je kriterij selekcije člankov za SB širši kot za ostale bibliografije, kar je v skladu s funkcijo, ki jo ima kot nacionalna bibliografija. Temeljna naloga nacionalne bibliografije namreč ni samo, da prikaže članke
z vidika znanstvenih in tehničnih informacij, ampak tudi z vidika tvornosti naroda. V primeru, da je ta narod številčno majhen, pa je vključitev člankov v nacionalno bibliografijo toliko bolj upravičena, saj so tedaj kriteriji za predstavitev posameznega naroda drugačni. V svetu smo v glavnem prisotni z našo kulturo, umetnostjo in zgodovino, posamezna strokovna področja pa predstavljajo le del svetovnega mozaika. Članki s posameznih strokovnih področij se morajo vključevati tako v nacionalno bibliografijo kot tudi v mednarodno izmenjavo znanstvenih in tehničnih informacij, ne predstavljajo pa edine specifike nacionalne produkcije, ampak so le del narodove predstavitve.
Opis članka sledi smernicam UNESCO za izdelavo tekočih nacionalnih bibliografij, saj uporabljamo standard ISBD(CP). Standard je žal manj primeren za uporabnike, ker je izpisovanje ISSN številke kot del povezovalnega elementa za identifikacijo vira (naslova serijske publikacije) moteče. Z vidika mednarodne izmenjave pa je za nacionalno bibliografijo tam izpis obvezen. Vrstni red številčnih podatkov za vir je prav tako neprijeten, saj bi bilo bolj logično zaporedje podatkov od širših k ožjim (letnik, letnica, številka, strani), vendar moramo upoštevati standard in tudi v tem primeru ne more pri ti do dileme, kaj posamezen številčni podatek pomeni, saj je vrstni red podatkov predpisan.
Za vsebinsko obdelavo uporabljamo mednarodni sistem UDK, ki je za nacionalne bibliografije kar primeren, posebno še z vidika univerzalne bibliografske kontrole. Manj primeren pa je za uporabnika, ki navadno tega sistema ne pozna. Odkar poteka računalniško podprta obdelava članka, smo za vsebinsko obdelavo začeli uporabljati tudi ključne besede (gesla), ki izvirajo predvsem iz naravnega jezika in ustaljenih besednih kombinacij. Tako tudi v tem delu sledimo Unescovim smernicam.
Pri publiciranju ne sledimo Unescovim smernicam v celoti, ker ne tiskamo več bibliografije člankov. Vzorci, ki so nas privedli do take odločitve, so podani v poglavju o publiciranju SB in dostopnosti informacij. V kataložni obliki so članki dostopni v NUK, novejše gradivo pa tudi on-line prek vzajemnega kataloga oziroma COBIB baze.
Pri tradicionalni obdelavi je bil članek samostojen korpus. Odkar pa je obdelava računalniško podprta in se za strukturo podatkov uporabljajo UN1MARC ter vsa pravila, ki so povezana z VK, pa je opis članka podrejen opisu vira, to je opisu serijske ali monografske publikacije. Tako je članek vedno v hierarhičnem odnosu in ni možna samostojna obdelava oziroma neodvisen vnos podatkov za članek brez predhodnega vnosa nadrejene publikacije. Tak način obdelave je neeleganten, tog in zamuden, vendar ima tudi svoje dobre strani, kar je v našem primeru kontrola oziroma poenotenje zapisovanja matične publikacije. Vendar bi to verjetno lahko dosegli tudi na
drugačen način. V vzajemnem katalogu se tako prepletajo članki z ostalim gradivom, kar je včasih moteče, posebno še pri podrejenem programu, ki je namenjen prezenčni izposoji knjižnega gradiva. Menim, da bi se morali dogovoriti, da se članek obdeluje samostojno, podobno kot to delajo INDOK centri.
Iz ugotovljenega sledi, da SB člankov izpolnjuje v glavnem vse pogoje, ki so značilni za tekoče nacionalne bibliografije, kot jih predpisujejo UNESCO in ISBD standardi, hkrati pa zajema v slovenskem prostoru tudi ves tisti del, ki je zanimiv z vidika znanstvenih in tehničnih informacij.
Po primerjavah pri posameznih poglavjih sem ugotovila, da se prekrivamo predvsem:
- s sistemom SZTI
- z (nekdanjim) JB1
Obdelujemo iste članke iz slovenskih časopisov, znanstvenih in strokovnih zbornikov kot INDOK centri.
Elementi opisa so v glavnem isti, le pri izpisih je vrstni red podatkov različen.
Bistvene razlike so le pri vsebinski obdelavi, kar je povsem razumljivo, saj specializirani centri morajo bolj natančno analizirati vsebino dokumenta kot pa nacionalna bibliografija, ki je po vsebini splošna bibliografija, saj obsega vsa človeška znanja.
Nujno je kooperativno sodelovanje pri obdelavi člankov. Do razpada Jugoslavije je bilo zelo dobro sodelovanje z JBI ob skupni graditvi baze COBIB. Po osamosvojitvi Slovenije pa se vzpostavlja kooperativna obdelava člankov predvsem s posameznimi splošnoizobraževalnimi knjižnicami, ki gradijo domoznanske zbirke, manj pa z INDOK centri.
6.	Smernice za kooperativno obdelavo člankov
Za kooperativno sodelovanje pri obdelavi slovenskih člankov se ponujata dve osnovni možnosti:
a)	Prva bi bila sodelovanje v VK in graditvi COBIB baze. Za nekatere INDOK centre bi bilo to verjetno manj spremenljivo, saj to pomeni, sprejeti vsa pravila, ki jih zahteva kooperativno sodelovanje v VK. Prenekateri sedanji specializirani centri pa so delovali neodvisno od ostalih in s svojimi lastnimi pravili. VK pomeni sprejeti vse dogovorjene standarde od strukture zapisa po UNIMARC do ISBD(CP) standarda. Kooperativna obdelava pomeni
igrati kot uglašen orkester in ne kot solist, kar jedo sedaj praksa posameznih INDOK centrov. Vzpostaviti bi morali komunikacijske zveze, predvsem SIPAX linije, kar zahteva nekaj finančnih sredstev. Postali bi odvisni od delovanja programskih rešitev celotnega sistema VK in njegovega izvajalca, to je IZUM- a. Prenekateri INDOK center verjetno ne bo hotel sodelovati v VK, kajti takoj bi postalo jasno, da so te specializirane baze v bistvu prav tako neke vrste nacionalne bibliografske baze za posamezna strokovna področja, morda le z bolj poglobljeno vsebinsko obdelavo, vendar s slabšo formalno obdelavo.
b)	Druga pot bi bila dopolnitev programov v sistemu ATLASS, ki bi omogočali prevzemanje podatkov iz posameznih specializiranih baz, prestrukturiranje podatkov in nadaljnje procesiranje. Tudi tu je treba še rešiti probleme tehnične izvedbe, dodatno pa bi se pojavili problemi lastništva baz !
V	obeh primerih bi se morali dogovoriti o razdelitvi naslovov serijskih publikacij in zbornikov glede na specifiko strokovnih področij posameznih INDOK centrov.
Ne bi se smelo dogajati, da bi obdelali le tiste članke, ki so potrebni za oblikovanje njihovih baz, ampak bi ob razdelitvi naslovov sprejeli obveznost kompletne obdelave po združenih kriterijih. Ostali alternativni članki bi bili dostopni v VK ali ATLASS-u. Kot primer naj navedem Biomedicino lugos-lavico, ki izbira članke tudi iz "Naših razgledov", vendar zelo selektivno. V tem primeru bi NUK obdelala kompletne "Naše razglede", Biomedicina lugoslavica pa bi prevzela članke, ki jih potrebuje za svojo lokalno bazo. Zavedamo se, da ima SB zelo širok kriterij izbora, ki presega potrebe in interese SZTI, je pa v splošnem interesu nacionalne baze. Podoben odnos bo nastal ob priključitvi tistih regionalnih splošnoizobraževalnih knjižnic, ki bodo hotele graditi svoje domoznanske baze oziroma zbirke. V njihovem primeru bo gotovo izbor še širši kot je za SB. Sistem VK bi moral dopustiti možnost lastne presoje, katero gradivo je potrebno le na lokalnem nivoju in katero na vzajemnem. Trenu tno programske rešitve te selekcije ne dopuščajo (opomba avtorja: domoznanstvo se že vključuje v VK, namreč naloga je nastajala v začetku leta 1991).
Končni cilj kooperativnega sodelovanja bi bil:
- racionalizacija obdelave
- preprečevanje podvajanj obdelave
- ažurna obdelava
- povečana kvaliteta obdelave
- večja dostopnost do informacij
- prevzemanje podatkov za lastne potrebe
NUK mora tako imeti poleg aktivne vloge kreatorja še:
- koordinacijo
- redakcijo
- izobraževanje
- oblikovanje normativne datoteke avtorjev
V	primeru tiskane bibliografije bo morala NUK skrbeti za vsebinsko usklajevanje, redakcijo in korekturo.
Kitajski izrek pravi: "Teorija brez prakse je jalova, praksa brez teorije je nevarna". Upamo, da bomo teoretična izhodišča za kooperativno obdelavo članka izpeljali tudi v praksi s sodelovanjem NUK, 1NDOK centri in ostalimi knjižnicami v slovenskem prostoru (opomba avtorja: Po razpadu Jugoslavije ni več sodelovanja z JBI, postopoma pa se vključujejo različne knjižnice po Sloveniji, s katerimi se že vzpostavlja delitev naslovov serijskih publikacij za obdelavo članka).
Viri in literatura
1. Bibliografija Jugoslavije: članci i priloži u serijskim publikacijama,
Beograd,1979,1989
2. Bibliografija rasprava, članaka i književnih radova u časopisima SR Hrvatske, Zagreb, 1981,1983
3. Biomedicina lugoslavica: index medicus iugoslavicus, Ljubljana, 1990
4. Guidelines for the application of the ISBDs to the description of Component Parts, London, 1988
5. Guidelines for the National Bibliographic Agency and the National Bibliography, Paris, 1979
6. Lista prosečnih normi rada i vremena u jugoslovanskim nacionalnim bibliotekama, Sarajevo, 1989
7. Logar, Janez: Uvod v bibliografijo, Ljubljana, 1970
8. Manual on Bibliographic Control, Paris, 1983
9. Milosavljevič, Ivana: "Univerzalna tekuča analitička Bibliografija Jugoslavije". V: Savetovanje "Tekuče bibliografije u Jugoslaviji",
Beograd,1986
10. Priročnik za UNIMARC, Ljubljana, 1989
11. Slovenska Bibliografija, Ljubljana, 1978/79
12. Sorokin, Branka: "Bibliografska kontrola u Jugoslaviji na primjeru Bibliografije Jugoslavije, Serije A, B i C i Bibliografije rasprava, članaka i književnih radova u časopisima SR Hrvatske".
V: Savetovanje "Tekiiče bibliografije u Jugoslaviji", Beograd, 1986
13. Veselko, Maks: Uvod v bibliologijo in bibliografijo, Ljubljana, 1984
PRILOGA
Priloga obsega nekaj primerov člankov iz poglavja o opisu članka v obliki izpisa po računalniško podprti obdelavi in upoštevanju novega standarda za članek ISBD(CP). Le ločilo med ISSN in impresumom je drugačno. Uporabljamo vejico",", ker je program še v fazi preizkušanja in dogovarjanja. Pri izpisanih primerih sem tako ročno korigirala ločilo. Pravilno je pika presledek črta
Upoštevani primeri v ISBD(CP) obliki
Primer 2
POPOVIČ, Branislav
Primjena monitorskog koncepta u izgradnji operacionog sistema za periodično aktiviranje programa / Branislav Popovič, Matija Exel, Milan Mekinda.
V: Informatica. - ISSN 0350-5596. - Letn.l, št.2 (1977), str.13-16.
24626432
Primer 3
PREIZKUŠANJE mikro-računalniŠkih modulov / Marko Kovačevič, Drago Novak, J. Novak, Anton P. Železnikar.
V: Informatica. - ISSN 0350-5596. - Letn.l, št.3 (1977), str.32-34.
24628224
Primer 5
GLEIM, Klaus Henrich
Gostiteljice proizvajalcev listne mane / Klaus Henrich Gleim; prevedel Julij Mayer,
V: Slovenski čebelar. - ISSN 0350-4697. - Letn. 79, št.7 (1977), str.239-241. Ilustr..
24634368
Primer 6
DRUŠKOVIČ, Drago
Les laurfeats du prix Prešeren de 1977 / D.D. i.e. Drago Družkovič.
V: Le livre slovöne. - ISSN 0459-6242. - An.15, št. 1 /2 (1977), str.53.
Primer 7
KADOIČ, Štefan
Povpraševanje po kadrih VŠOD vedno večje / Štefan Kadoič; pripravil J.O. i.e. Jože Ovsenik.
V: Organizacija in kadri. - ISSN 0350-1531. - Let. 11, št.6 (1978), str.589-590+592.
Primer 10
ŠUBIC, Anton
Osnove / Anton Šubic V: Mladina. - ISSN 0350-9346. - Št.42 (27.X.1977), str.22 = Mlada pota. -Št.3 (27.X.1977), str.4.
Primer 11
RAJKOVIČ, Vladislav
Neogibni "stroji", družba, etika in ljudje: o vidikih informatike in računalniških informacijskih sredstvih / Vladislav Rajkovič.
V: NR. Naši razgledi. - ISSN 0547-3276. - Letn. 26, št.23 (9.XII.1977), str.620+607. Portret.
24636416
Primer 12
KOŠIR, Manca
Po domišljijo v Dubrovnik : dnevniški zapisi / Manca Košir. V: 7D. - ISSN 0351-8485. - Letn.6, št.36 (8.IX.1977), str.22-23; št.37, (15.IX. 1977), str.22-23. Ilustr..
O	poletnih igrah
24641024
Primer 13
ŠTANCER, Milan
I	PesmiI / Milan Štancer.
V: Obrazi. - ISSN 0473-7229. - Letn.7, št. 1/2 (1977), str.17-18.
Vsebina: Suha žetev; Potres; Kozjanska muka; Pojoča zemlja.
24642304
Primer 21
ŠUKLJE, Rapa
Lotili smo se vsega— / Rapa Šuklje; zapisala Bojana Podpečan V: Dnevnik. - ISSN 0350-753X. - Letn.26, št.349 (25.XII.1977), str.13
O delu pri radiu in radijskih oddajah.
INFORMACIJSKE POTREBE ZNANSTVENIKOV
mag. Maja Žumer, Računalniški center Univerze v Ljubljani
UDK 659.25: 001.891
Povzetek
Podan je kratek pregled raziskav informacijskih potreb in informacijskega obnašanja znanstvenikov. Prve študije so se začele kmalu po drugi svetovni vojni, v zadnjih letih pa postajajo vedno bolj specializirane in interdisciplinarne. Avtorica prispeva pregled bistvenih razultatov nakaterih pomembnejših študij, kar naj bi prispevalo k boljšemu načrtovanju informacijskih sistemov tudi pri nas.
UDC 659.25:001.891
Summary
A short overview of research of information needs and information behaviour of scientists is given. The first studies on this matter began soon after WW II, now they are becoming more specialized and interdisciplinary. The author offers a summary of essencial results of different prominent studies, hoping that this would improve information systems planning in our country.
ŽUMER, Maja: Information Needs of Scientists. Knjižnica, Ljubljana, 38 (1994) 1/2,69-75
Raziskovanje informacijskih potreb uporabnikov in njihovega informacijskega obnašanja je nujno potrebno ob načrtovanju novih in izboljševanju obstoječih informacijskih sistemov. Vsak človek ima informacijske potrebe; zadovoljuje jih lahko formalno ali neformalno in pri tem uporablja različne posrednike informacij (posamezniki, agencije, knjižnice ...) in različne vire (ustne, tiskane, računalniške zbirke ...). Znanstvenikom kot posebni skupini so namenjeni številni specializirani informacijski sistemi, zato je študij njihovih informacijskih potreb toliko pomembnejši.
Čas med drugo svetovno vojno in predvsem tik po njej je prinesel velik porast znanstvenega raziskovanja. Pojav ogromne količine znanstvenih informacij je narekoval začetek informacijske znanosti in tudi študija informacijskih potreb.
V svojem zgodovinskem (in neštetokrat citiranem) članku (1) je Vannevar Bush poudaril, da so bile takratne metode za prenos in pregledovanje raziskovalnih rezultatov povsem neprimerne. Kot odgovor na naraščajočo količino informacij in znanja je predlagal vizionarski model osebnega informacijskega sistema. Nekatere njegovih idej (še) niso bile uresničene, druge (npr. hypertext in hypermedia) pa šele pred kratkim. Temu članku je sledil razvoj novih sistemov za poizvedovanje; ti so poskušali premostiti probleme, ki so jih znanstveniki imeli ob pridobivanju informacij. Takoj je postalo očitno, da bodo ta nova orodja učinkovita le, če bodo načrtovana v skladu z dejanskimi zahtevami znanstvenikov, ki so jim namenjena. Tako so se začele raziskave potreb in informacijskega obnašanja znanstvenikov.
M. J. Voigt v članku (2) analizira informacijske navade skandinavskih znanstvenikov (biologov, kemikov, fizikov in elektro inženirjev). Analizo je zasnoval na svoji teoriji treh različnih pristopov do informacij:
- sprotni pristop je posledica znanstvenikove potrebe, da je na tekočem s splošnimi dogajanji v svoji stroki
- vsakodnevni pristop zadovoljuje potrebo po specifični informaciji, ki je direktno povezana z raziskovalnim delom ali neposrednimi problemi
- izčrpni pristop pa je zahteva po celoviti informaciji na nekem področju. Ta pristop je tipičen ob začetku nove raziskave.
V konkretnih primerih seveda stvari niso tako jasno razmejene, vsekakor pa velja, da različni pristopi zahtevajo zelo različna informacijska orodja in servise.
H.	Menzel (3) opaža, da vedno več znanstvenikov zahteva informacije, zahtevajo jo hitreje, z večjim poudarkom na interdisciplinarnosti in ne omejeno le na lastno geografsko okolje. Posebej poudarja raznorodnost informacijskih funkcij in pomembnost neformalnih in osebnih stikov. Informacijske potrebe znanstvenikov se mu zdijo zelo pomembna raziskovalna
tema. Voigtovi klasifikaciji informacijskih pristopov dodaja znanstvenikovo potrebo po obnovitvi znanja. Informacijske potrebe klasificira glede na:
- aktivnost ali fazo znanstvenikovega dela, za katero je potrebna informacija (npr. priprava predavanja, planiranje raziskave, branje zaradi splošne razgledanosti)
- vsebino in obliko zahtevane informacije (npr. iskanje rezultatov ali podatkov, poizvedovanje po metodi ali postopku, teoretično ozadje)
- primarno ali sekundarno področje znanstvenikovega zanimanja.
V članku predlaga tudi teme in plan bodočega raziskovanja.
R.H. Orr (4) pa gleda na problematiko iz povsem druge perspektive. Znanstvenik je zanj procesor informacij in za opis njegovega delovanja mu služi analogija z računalnikom. Tako govori o vhodnih/izhodnih kanalih, pravilih za izbiro kanalov, o spremenljivkah v zvezi z vhodom in izhodom ter kvantitativnih metodah za vrednotenje. Ta model se v nadaljnjih raziskavah ni uveljavil, je pa zanimiv kot ilustracija splošnega navdušenja nad računalniki v tem obdobju.
T. J. Allen (5) pa se je osredotočil na komunikacijsko obnašanje tehnologov. Njegova opažanja lahko posplošimo na vso aplikativno znanost. Pri tej vrsti raziskav je še posebej kritična izmenjava informacij z okoljem. Po eni strani je ta komunikacija nujno potrebna, hkrati pa je treba preprečiti odtok občutljivih informacij. Avtor predlaga koncept informacijskega vratarja kot najprimernejši model organizacije pretoka informacij.
Med informacijskim vedenjem različnih znanstvenikov so očitne razlike, ki jih lahko pripišemo predvsem njihovi stroki in okolju, pa tudi informacijskemu stilu (6). Ta je definiran kot težnja k določenemu vzorcu obnašanja v poizvedovanju in uporabi informacij. Razumevanje procesa, v katerem znanstvenik izoblikuje svoj informacijski stil, je pomembno za načrtovanje izobraževanja.
V začetku so se vse raziskave usmerile v proučevanje splošnih zakonitosti informacijskih potreb naravoslovcev in tehnikov. Leta 1967 se je v Veliki Britaniji začel projekt INFROSS (7), ki je bil posvečen družboslovcem in humanistom. Za te je do tedaj veljalo, da zanje informacije niso tako zelo pomembne. Raziskava je pokazala, da imajo tudi oni informacijske probleme, ki pa se samo v splošnih značilnostih ujemajo s tistimi, ki jih imajo naravoslovci in tehniki. Večina do tedaj razvitih informacijskih sistemov in orodij se je pokazala za neustrezne za družboslovce in humaniste. V okviru projekta INFROSS se je začela raziskava na velikem nacionalnem vzorcu podatkov (pridobljenih z opazovanjem) o informacijskih navadah teh znanstvenikov. Na Bath University so za potrebe zbiranja podatkov vzpostavili eksperimentalni osebni informacijski sistem. Opazovali so tako
uporabo različnih informacijskih virov kot tudi metode lociranja informacij v knjižnici. Delo M. Slater (8) (9) je nadaljevanje tega projekta. Zanimivo je, da je opazila nekaj razlik glede na prve raziskave. Takrat so se znanstveniki v približno enakem številu opisali kot "zaporedni uporabniki informacij" (taki, ki uporabljajo različne vire le enega za drugim) in "vzporedni uporabniki" (ki uporabljajo praviloma več virov hkrati in jih med seboj dopolnjujejo in primerjajo). Dvajset let kasneje so se vsi znanstveniki opisali kot vzporedni uporabniki. Ta rezultat je zanimiv sam po sebi, bistvenega pomena pa je za organizacijo gradiva v knjižnici, saj kaže na nujnost prostega pristopa.
Raziskave so se usmerile tudi v ocenjevanje uspešnosti vedno številnejših informacijskih centrov in upravičevanje njihovega obstoja. Te raziskeve so poskušale dati odgovor na vprašanje, kako dobro so informacijski centri odgovorili na uporabnikove potrebe. F.W Lancaster (10) je te raziskave uvrstil v dve grupi:
- usmerjene h knjižnici ali informacijskemu centru
- usmerjene k uporabniku
Uporabljene so bile različne metode zbiranja podatkov: vprašalnik, intervju, skupinski intervju, analiza dnevnikov, opazovanje, analiza citiranja, analiza izposoje... Avtor predvsem opozarja, naj se raziskavebolj usmerijo k uporabnikom.
Zaključek večine teh študij je bil, da knjižnice in informacijski centri niso primarni vir informacij za znanstvenike: ti dajejo prednost lastnim virom in neformalnim komunikacijskim potem. Očitno je postalo tudi, da znanstveniki izbirajo informacijski vir po "liniji najmanjšega odpora", tako da dajejo prednost lahko dostopnim in enostavno uporabnim virom. Do teh zaključkov je prišel tudi j.F.B. Rowland (11), ki je preučeval sistem znanstvenega informiranja v V eliki Bri tani ji. Ci 1 j raziska ve so bi la priporočila za nadaljnji razvoj. Rezultati so pokazali, da še vedno prevladuje tradicionalni pristop k informacijam, čeprav po drugi strani velika večina odobrava in priporoča uporabo različnih računalniških metod poizvedovanja po podatkih. Nasmeh pa nam privabi priznanje, da je le manj kot polovica vprašanih računalniški sistem tudi v resnici kdaj uporabila.
D.O. Case (12) je proučeval fazo med trenutkom, ko znanstvenik dobi informacijo in časom, ko jo dejansko uporabi. Raziskoval je metode, ki jih družboslovci in humanisti uporabljajo za shranjevanje in iskanje v privatni zbirki. Rezultati ponovno potrjujejo Bushevo vizijo in pravilnost koncepta njegovega 'memexa'.
Novejše raziskave so vedno ožje. Omejujejo se na posamezne znanstvene discipline (biotehnologijo (13), fiziko (14)), državo ali vrsto držav (npr. nerazvite države (15)). Poleg tradicionalnih informacijskih virov proučujejo
elektronsko komuniciranje, CD-ROM in zbirke polnega teksta, dokazujejo pa, da je pogovor še vedno najljubši in največkrat uporabljen vir (16).
J. Palmer (17) je uvedla metodo cluster analysis za kvalitativno in kvantitativno opredelitev vrst uporabnikov. Informacijsko vedenje je najbolj odvisno od znanstvene discipline (predvsem, kako hitro se ta spreminja), pa tudi od subjektivnih faktorjev, predvsem osebnega informacijskega stila. Uporabnike zelo duhovito razdeli v 6 razredov:
- informacijski vladar je uporabnik, ki ima lasten obsežen, a zelo dobro organiziran in fleksibilen informacijski sistem.
- informacijski poslovnež ima lasten sistem, ki pa je manj organiziran. Uporablja številne informacijske strategije
- informacijski lovec ima ožje definirane cilje, uporablja manjše število različnih strategij.
- informacijski pragmatik poizveduje občasno, vedno v povezavi s konkretnim problemom. Nima stalne strategije.
- informacijski nabiralec redko poizveduje, zanaša se na svoje znanje. Ne skrbi ga količina podatkov, ki je na voljo.
- informacijski izobčenec nima nobenega sistema za organizacijo informacij ali poizvedovanje. Meni, da informacij ne potrebuje.
J. Poland (18) daje pregled raziskav neformalnih komunikacij med znanstveniki, predvsem v zvezi z novo komunikacijsko tehnologijo.
Raziskav informacijskih potreb znanstvenikov nikakor ne manjka in večina študij (ki postajajo vedno bolj podrobne) potrjuje izsledke prejšnjih. Pravzaprav je kar presenetljivo, da vsi ti številni rezultati niso bolj pomagali pri načrtovanju informacijskih sistemov. Znanstveniki namreč še vedno ne vidijo knjižnice ali informacijskega centra kot glavnega vira informacij, hkrati pa ne uporabljajo vseh dostopnih virov s svojega področja. Kanček optimizma vliva opažanje, da se večina znanstvenikov tega problema zaveda.
V	času, ko so tudi našim znanstvenikom dostopni različni informacijski viri in storitve, bi raziskave njihovih potreb lahko pomagale izboljšati ponudbo naših informacijskih servisov, hkrati pa bi s takimi študijami knjižnice in informacijski centri lahko bolje upravičevali svoj obstoj.
Literatura
1. Bush, Vannevar. "As We May Think," Atlantic Monthly 176, (1945): 101-108.
2. Voigt, Melvin J. Scientist's Approaches to Information. ACRL Monograph Number 24. Chicago: ALA, 1961.
3. Menzel, Herbert. 'The Information Needs of Current Scientific Research." Library Quarterly 34 (January 1964): 4-19.
4. Orr, Richard H. "The Scientist as an Information Processor: A Conceptual Model Illustrated with Data on Variables Related to Library Utilization." V: Communication Among Scientists and Engineers, ed. Carnot E. Nelson and Donald K. Pollock. Lexington, Mass.: D.C.Heath, 1970 :143-189.
5. Allen, Thomas J. "Roles in Technical Communication Networks," ibid.: 191-208.
6. Rubinstein, Albert H. et al. "Explorations on the Information-Seek-ing Style of Researchers," ibid.: 209-231.
7. Line, Maurice. 'The Information Uses and Needs of Social Scientists: An Overview of INFROSS." ASLIB Proceedings 23(August 1971): 412-433.
8. Slater, Margaret. "Social Scientists' Information Needs in the 1980s." journal of Documentation 44(September 1988): 226-237.
9.	_________. Information Needs of Social Scientists, British Library Re-
search Paper 60 (1989).
10. Lancaster, F.W. "Assessment of the Technical Information Requre-
ments of Users." V: Contemporary Problems in Technical Library and Information Center Management: A State-of-the-Art, ed. A. Rees. Washington: ASIS, 1974 :59-86.
11. Rowland, J.F.B. "The Scientist7s View of his Information System," Journal od Documentation 38 (March 1982): 38-42.
12. Case, Donald O. "Collection and Organization of Written Information by Social Scientist and Humanists: A Review and Exploratory Study," Journal of Information Science 12(1986): 97-104.
13. Grefsheim, Suzanne, Jon Franklin in Diana Cunningham. "Biotechnology Awareness Study, part 1: Where Scientists Get Their Information," Bulletin of Medical Library Association 79(January 1991): 36-43.
14. Allen, Robert S. "Physics Information and Scientific Communication: Information Sources and Communication Patterns," Science and Technolog}/ Libraries lKSpring 1991): 27-39.
15. Premsmit, Pimrumpai. "Information Needs of Academic Medical Scientists at Chulaloghorn University," Bulletin of Medical Library Association 78(October 1990): 383-386.
16. Raitt, David I. "The Information-Seeking and Communication Habits of Scientists and Engineers," ASIS Proceedings 22(1985): 319-323.
17. Palmer, Judith. "Scientists and Information: I. Using Cluster Analysis to Identify Information Style," Journal of Documentation 47(June 1991): 105-129.
18. Poland, Jean. "Informal Communication among Scientists and Engineers: A Review of the Literature," Science and Technology Libraries lKSpring 1991): 83-90.
ŠE O PROGRAMU CDS/ISIS Aplikacija BIBLO in njena dejanska uporabnost
Markovič Ivan, Gimnazija Gian Rinaido Carli, Koper
UDK 025.3/.5: 519.68
Povzetek
Prispevek nakazuje probleme, ki so se pojavili z uvedbo računalnikov v naše knjižnice. Avtor se z nekoliko bolj poljudnega zornega kota dotika konkretnih težav, s katerimi se knjižničar spopada pri vsakdanjem delu s programom CDS/ ISIS in njegovo aplikacijo BIBLO, katere najbolj zanimive zmogljivosti so tu tudi predstavljene.
UDC 025.3/.5: 519.68
Summary
The article indicates some problems that turned up when computers were introduced into libraries. The author discusses troubles which a librarian is confronted with during his everyday work with the program CDS/ISIS and its application BIBLO, the most interesting features of which are here presented.
MARKOVIČ, Ivan: Some More About the CDS/ISIS Program. Application Biblo and Its Actual Usability. Knjižnica, Ljubljana, 38 (1994) 1/2,77-99
Uvod
Prednostim, ki jih je vpeljava in dokončna uveljavitev računalniške obdelave podatkov prinesla v vse vrste knjižnic, seveda ne gre oporekati. Celo več. Lahko trdimo, da so se knjižnice in knjižničarji dokaj hitro vključili in si prisvojili dobršen del novosti, povezanih z računalništvom. Razlogov za to seveda ne gre iskati v kaki izrazitejši "osveščenosti" bibliotekarjev, knjižničarjev, bibliofilov in vseh ostalih, ki tvorijo široki spekter naše stroke, marveč so sad objektivnih, konkretnih potreb vsakdanjega opravila. Za vsako knjižnico predstavlja prihod računalnika pravo "odrešitev" in dolgo pričakovani dogodek; čudežni stroj, ki nas bo rešil dolgotrajnega tipkanja (ali ste že opazili, s kakšno veščino knjižničarjevi prsti udarjajo po tipkovnici ?), fotokopiranja, dolgotrajnega in enoličnega razmnoževanja podatkov, pa še abecednega razvrščanja v kataloge, da o iskanju podatkov, urejanju dokumentacije, izposoji itn. niti ne govorimo. No, ko se prvotni entuziazem poleže, ostane knjižničar z računalnikom sam, na zaslonu pa se vrstijo vprašanja in večinoma novosti, ki jih na prvem seminarju računalništva ali celo na nadaljevalnem tečaju, ni bilo srečati. Sicer pa v vsaki "hiši" obstaja strokovnjak za računalniške zadeve, ki kar rad priskoči na pomoč in večinoma zlahka reši vsako zadrego, vendar se le-te neprestano vrstijo, zlasti v primerih, ko se knjižničar malo opogumi in zaide v še neraziskane vode novih menijev, podmenijev, DOS... Večje težave pa se začnejo, ko prijatelja -računalniškega mojstra - ni pri roki, ali smo mu z nenehnim povpraševanjem po pomoči in pojasnilih postali kar nadležni, da se nas polagoma izogiba; najhuje pa je, ko nam niti ta "prijatelj" ne more več pomagati, kajti že preveč smo zašli v programu, katerega vprašanja so sedaj malce preveč strokovno usmerjena tudi za našega prijatelja, ki mu ponavadi kratice AIK, ISBD in podobni 'bibliotekarski" iznajdki kaj malo pomenijo. V tem trenutku naj bi nam priskočili na pomoč pisni priročniki, vendar je njih konzultiranje zelo dolgotrajno in težavno, večinoma nam lahko pomagajo šele, ko smo že prebrodili začetniške težave.
Kljub vsemu prizadevanju in entuziazmu ostane sleherni knjižničar (čast izjemam !), ampak ne samo knjižničar, temveč gotovo vsak človek, ki se poskuša prilagoditi vdoru računalnika na njegovo delovno mesto, nekoliko nezaupljiv do vsakovrstnih novotarij. Še več, vkolikor nam uspe obvladati en program, se s tem brž zadovoljimo in nas novosti (te pa vsaka verzija prav gotovo prinaša) ter obljubljene izboljšave kaj malo pritegnejo; prvi primer nas je pač že dobro izučil.
Pričujočega zapisa ni napisal strokovnjak za računalnike, pač pa bibliotekar, ki na nekem programu (konkretno CDS/ISIS) vsakodnevno dela. Pobudo za ta spis je neposredno sprožil sicer odličen članek (Musek Matjaž: MIKRO CDS/ISIS: razvoj, uporaba in interakcija s standardi COBISS - MICRO _Q CDS/ISIS, v Knjižnici 36, 3/4, str. 7-39, Ljubljana 1992), naš namen pa je /O
predstaviti, tudi s praktičnim primerom, nekatere oblike delovanja programa CDS/ISIS in nakazati, tokrat z našega, nekoliko bolj poljudno bibliotekarskega zornega kota, nekatere njegove značilnosti in prednosti, pa tudi konkretne pomanjkljivosti in težave pri delu z njim.
1.	Aplikacija BIBLO
1.1	Splošni podatki
Ena izmed največjih prednosti programa CDS/ISIS verzija 3.0, je možnost ustvarjanja različnih aplikacij, oziroma kreiranja novih, lastnih baz podatkov. Obstaja že veliko aplikacij, jezikovnih inačic in različnih baz podatkov, že pripravljenih za uporabo, če se tako izrazimo. Seveda bi bilo idealno ustvariti lastno inačico oz. aplikacijo, in to nam program tudi omogoča, vendar je tako opravilo kljub zagotovilu strokovnjakov dolgotrajno in za nas navadne smrtnike dokaj zapleteno. Treba je namreč vnaprej določiti vse parametre (dolžino, obseg, razvrstitev...) slehernega polja, njihova imena, format, pa še obliko listkovnih ali drugačnih izpisov (display) in na splošno vnaprej predvideti vse mogoče kombinacije, inačice in vse tiste roči, ki jih bomo kdajkoli potrebovali ali se z njimi srečevali. V primeru da nečesa ne moremo predvideti, se utegnejo reči dodatno zakomplicirati; nato moramo znova posegati v samo strukturo, kjer pa prežijo nove čeri, med katerimi je seveda najhujša izguba podatkov in seveda celotnega našega dela. No, reči niso vedno tako črne; izdelava lastne baze podatkov morda ni tako zapletena, vendar po našem mnenju kljub vsemu onkraj sposobnosti navadnega knjižničarja. Zaradi tega je vsekakor bolj smotrno prepustiti take zadeve strokovnjakom in poseči po že pripravljenih primerih oz. aplikacijah.
Ena izmed teh je tudi aplikacija BIBLO, ki jo brezplačno, kot je sicer brezplačen celoten software CDS/ISIS, ponuja Občina Benetke (Sistema bibliotecario urbano di Venezia), od sedaj pa ga je mogoče dobiti tudi pri matičnem oddelku Osrednje Knjižnice Srečko Vilhar v Kopru.
Aplikacija BIBLO je zelo razširjena v Benečiji, Furlaniji in na splošno v Severni Italiji, v Srednji in Južni Italiji pa je nekoliko bolj razširjena aplikacija TECA, katero je mogoče naročiti pri: Regione Toscana, Servizio beni librari e archivistici (RT) via Gustavo Modena, 13 CAP 50121 FIRENZE.
Obe aplikaciji sta primerni in že prisotni na Koprskem, narodnostno mešanem območju, ker poleg klasične angleške jezikovne verzije ponujata tudi italijansko. BIBLO je v uporabi torej tudi v matičnem oddelku za italijansko etnično skupino pri Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru, v Gimnaziji Gian Rinaldo Carli Koper, v Osnovni šoli Pier Paolo Vergerio
Koper, v Osnovni šoli Pietro Coppo Izola, v Gimnaziji A. Soma Piran, v Skupnostih Italijanov v Kopru, Izoli in Piranu ter v italijanskih šolah Istre (Pulj, Buje, Reka). Program CDS/ISIS verzija 3.0, aplikacijo BIBLO imajo in polagoma uvajajo tudi v koprskem Pokrajinskem muzeju in v Biološki pomorski postaji v Piranu.
1.2 Arhiv BIBLO
Arhiv BIBLO je dokumentarni tip arhiva, katerega tvori 82 polj, od katerih je 45 večkrat uporabnih, oziroma jih lahko večkrat ponovimo (na primer če želimo večkrat ponoviti isto ISBD polje - dvojno avtorstvo itn.). Arhiv BIBLO nam omogoča uporabo različnih delovnih mask (worksheets), odvisno od naših upravnih, administrativnih ali kataloških potreb. Podatki so hranjeni v poljih, polja pa so označena s številkami (TAG); skupnost polj imenujemo zapis (rekord) in le-ta predstavlja naš osnovni dokument.
Boljša stran programa CDS/ISIS je vsekakor hiter pristop k informaciji, oz. zelo lahko in učinkovito iskanje podatkov, imen, gesel itn. Da bi bilo to mogoče, pa se program opira na strukturo indeksiranih ključev (INVERTED FILE), katero je treba nenehno ažurirati.
CDS/ISIS omogoča ustvarjanje baze podatkov do 16.000.000 zapisov (če poenostavimo, v praksi nam vsaka enota knjižnega gradiva zavzame le en zapis), vsak zapis pa lahko vsebuje kar 8.000 znakov !
Toliko o splošnih podatkih, v nadaljevanju pa se bomo seznanili z nekaterimi podrobnostmi pri praktičnih operacijah. Ker pa predpostavljamo, da so naši bralci že seznanjeni z delom na podobnem programu (UNIMARC), bomo marsikaj preleteli vprid posebnostim programa CDS/ISIS 3.0.
2.	Vnos podatkov
2.1	MFN število
Potem ko smo se iz osnovnega menija odločili za vnos podatkov (opcija E), sc nam na zaslonu prikaže meni IXE1 (da ne bo strahu, od tu dalje bomo zapisovali tudi imena-kratice menijev, ki jih bomo sproti srečevali, le zaradi lažje identifikacije!), ki vsebuje funkcije za upravljanje z določenim arhivom
-	Data base (ime arhiva je izpisano spodaj levo na našem zaslonu, nove baze podatkov pa kreiramo s pritiskom na tipko C glavnega menuja, vendar je tako opravilo, kot smo že povedali, precej zahtevna zadeva). Pod imenom Data base, kjer se trenutno nahajamo in delamo, stoji število Max MFN
oziroma skupno število dokumentov, ki smo jih doslej v naši bazi podatkov sploh odprli! MFN (Master file number), je v bistvu število dokumentov, ki smo jih do sedaj in na katerikoli način odprli, ne glede na to, ali se na določenih zapisih podatki sploh resnično nahajajo. Podatke je namreč mogoče tudi zbrisati, odprtega zapisa pa ne! Vsakokrat, ko bomo odprli zapis, se bo število MFN zvečalo za eno enoto in tega ne bo več mogoče spremeniti (no, možno je izbrisati celoten Master file, kar pa je enako uničevanju celotnega arhiva - kar pa je seveda veliko nevarnejša operacija, ki je ne svetujemo, vkolikor smo v naš računalnik že vnašali podatke).
Zakaj sploh toliko govora o MFN številu?
MFN število bo vedno prisotno pri vseh operacijah na programu CDS/ISIS. Na primer, ko bomo naše podatke izposojali drugim ali obratno, se bo MFN število zvečalo za število na novo vnešenih zapisov; pri dopolnjevanju ali popravljanju že obstoječih dokumentov nas bo računalnik povprašal po številu MFN itn... Je torej število, ki bo vedno prisotno na našem zaslonu, toda napačno je verjeti, da Max MFN predstavlja tudi realno število dokumentov (knjig), ki jih imamo shranjene v računalniku. Če na primer zbrišemo dokument (Dokument je mogoče zbrisati, ko se nahajamo v zapisu samem, s kazalcem na dnu zaslona, kjer imamo ponavadi možnost preiti na novo ali prejšnjo stran, oziroma znova na vrh strani in ponovno spremeniti
-	popraviti podatke; tu se nam torej ponavadi ponuja možnost zapustitve dokumenta (X), njegovega brisanja (C), ali ponovnega oživljanja po brisanju (R)), ne moremo hkrati zbrisati tudi MFN števila, ki bo vedno ostalo kot nekakšen dokaz, da je na tem mestu nekaj že bilo.
Mogoče se bo bralcem vse to besedičenje okoli MFN števila zdelo nekoliko odveč, vendar vam zagotavljam, da je prav to število povzročalo mnoge preglavice uporabnikom ISIS programa.
Urejenost je prva knjižničarjeva navada, brez nje bi se kmalu brezizhodno izgubil v morju podatkov. Iz izkušenj vemo, da so gotovo vsi knjižničarji, ki so se pomerili s programom CDS/ISIS, enačili MFN število s številom knjig, oziroma ga imeli za neko novo računalniško inventarno številko, kljub temu da je za inventarno številko enote seveda že pripravljeno natančno določeno območje (TAG). Ideja v principu ni napačna (vnašati dokumente drugega za drugim kot v neko inventarno knjigo), toda le kaj storiti, ko želimo na primer zadnje podatke izbrisati, ali pa (še huje), če pri dupliciranju (razmnoževanju) že obstoječih zapisov (opcija U menuja IXE1), pomotoma podvojimo napačno MFN številko? V takih primerih imamo v računalniku prazne ali podvojene iste dokumente in seveda naše MFN število ne odraža realnega inventarnega stanja knjižne zaloge, kar je za knjižničarjevo psiho gotovi) pogubno; želel bi namreč preprosto izbrisati nekatere nepriljubljene MFN številke, a žal to sploh ni mogoče. Kaj storiti? Edina možna rešitev je seveda
v še večji natančnosti, oziroma recimo, sproti zapisovati vse "luknje" in nezaželene "dvojčke" in nanje potem vnesti nove "sveže" podatke, tako da je naš MFN vedno "poln", ter da odraža resnično stanje dokumentov. Seveda, spraševali se boste, zakaj so "projektanti" ISIS-a dovolili kaj takega, oziroma zakaj niso predvideli možnosti "uničevanja" sleherne MFN številke. No, razlika je v konceptu razmišljanja. Za programerje je MFN število (in to je seveda prvotni pravi namen), le število odprtih dokumentov in zaenkrat le-to. Toliko dokumentov smo do sedaj odprli in pika. Računalniku ni mar, ali so na dokumentih resnično tudi podatki, naprava nam le prikaže določeno stanje. Drugo, za delovanje programa sploh ni pomembno, da so odprti zapisi resnično tudi zasedeni, oziroma ni strahu, da bi nam zaradi tega pri, recimo tiskanju katalogov ali bibliografije, računalnik izpisal tudi serijo belih kartončkov, ali storil kakršnokoli drugo "napako" . In tretje, glede inventarne številke, zanjo obstaja natančno določeno polje in tudi tukaj nebi smelo biti problemov. Problemi nastajajo torej pri nas knjižničarjih, ker imamo vcepljen smisel dolžnosti nenehnega statističnega poročanja o številu enot... V tolažbo pa še to, da si z malo truda in natančnosti lahko uredimo tudi celotno MFN serijo "brez lukenj". Če ne zaradi drugega, pa vsaj zaradi ljubezni do reda in čistosti.
Samo vnašanje podatkov je sicer dokaj enostavno, ker, kakor že pri drugih programih, ki so pri nas v uporabi, sami podatki sledijo takoimenovani "kapici" (s pritiskom na tipko Fl, ki nam je pri tem na voljo za pomoč, tipka F6 pa zbriše tekst celotnega področja (TAG) oziroma od kazalca naprej).
2.2	Maske za vnos podatkov
Za vnos podatkov so nam na voljo takoimenovane maske ("worksheets"); na isti zapis namreč lahko vnašamo podatke s pomočjo različnih mask, maske pa izbiramo po trenutni potrebi, in sicer odvisno od tega, če želimo le katalogizirati ali pa opravljati razne druge, večinoma administrativne operacije. Pritisk na tipko H menija 1XE1 nam ponuja izbiro kar osmih tovrstnih mask!
Ves postopek vnašanja podatkov pa je zasnovan približno takole: prvič naj bi le zbirali podatke o publikacijah, ki jih predlagamo za nakup, v tem primeru bi izbrali masko "predlogi". Nato bi nekatere od teh resnično tudi naročili (maska "naročila") ter po prejemu naročeno publikacijo tudi dokončno vnesli v računalnik (maska "katalogizacija"). Seveda pri tem ne gre za odpiranje novih zapisov, temveč za popravljanje in dodajanje določenih podatkov. Taka je idejna zasnova, vendar v praksi lahko začetni stopnji izpustimo in preidemo neposredno na katalogizacijo.
2.3	Tvorjenje novih mask za vnos podatkov
Ena od zagotovo boljših lastnosti programa CDS/1SIS je ta, da nam omogoča razmeroma lahke in enostavne posege, s katerimi si lahko olajšamo in poenostavimo delo. Te možnosti se nam odprejo, ko izberemo opcijo D glavnega menija (definiranje in modificiranje arhiva), se prebijemo skozi geslo - "password" ter se znajdemo v meniju IXDEF, kjer so nam na voljo naslednje opcije: L-zamenjava jezikovne verzije, C-definiranje novega arhiva, U- modifikacija že definiranega arhiva, I-re/inicializacija master- fila in X-izhod. Pustimo torej za drugič definiranje novega arhiva (C) in se rajši niti ne dotikajmo opcije I, utegnili bi si namreč izbrisati vse podatke. Pritisnimo torej tipko U in znašli se bomo v meniju IXDBU, kjer imamo na razpolago kar 11 možnosti (črke od A do K).
Pred nadaljevanjem pa se moramo za trenutek ustaviti in pojasniti nekatere osnovne pojme glede strukture in samega delovanja programa CDS/ISIS.
Da bi deloval program ISIS, mora imeti definirane 4 osnovne stvari:
1. Natančno definirana polja arhiva, to kar strokovnjaki imenujejo "Field Definition Table" - kratica FDT; oziroma zapis, kjer so določena imena polj (to so na primer lahko polja ISBD-ja ali pa drugi zgolj administrativni pojmi: naslov, navedbe odgovornosti, izdaja itn...), vsako polje pa ima natančno določeno številko (TAG), dolžino, karakter (črkovno ali številčno polje) itn...
2. Natančno definirane termine, besede ali izraze, ki bodo uvrščeni v abecedno listo invertirane datoteke (Field Select Table-FST) in ki jih bo mogoče "poklicati" pri iskanju. FST je v bistvu zapis ASCII, ki služi tudi za urejanje, izmenjavo ter prikazovanje (display) podatkov.
3. Natančno definirane maske za vnos podatkov (worksheet).
4. Natančno definirane formate za vizualizacijo registriranih zapisov (display).
Z drugimi besedami, da bi program deloval, mora imeti določena polja, v katera bomo zapisovali podatke (1). Podatke je mogoče vnašati skozi različne maske (3), vkolikor pa želimo podatke čim hitreje najti, moramo seveda označiti, katere podatke nameravamo iskati (2) in v kakšni obliki jih želimo videti (4).
Vrnimo se torej k meniju.
Opcija
A)	- omogoča spreminjanje že definiranih polj "Field Definition Table".
B,C,D) - omogočajo ustvarjanje - spreminjanje, prepisovanje in brisanje maske za vnos podatkov.
E,F,G) - omogočajo ustvarjanje - spreminjanje, prepisovanje in brisanje že omenjene "Field Select Table".
H,I,J) - omogočajo ustvarjanje - spreminjanje, prepisovanje in brisanje display formatov.
K) je neke vrste katalog, kjer so prikazane vse maske, FDT in FST celotnega menija.
Vrnimo se torej k naši nalogi in sicer tvorjenju novih mask za vnos podatkov. Izbrali bomo opcijo B.
Računalnik nas bo vprašal po imenu maske za vnos podatkov. Napišemo ime, ki smo si ga izbrali za našo masko, in pritisnemo Enter.
Od tu naprej bomo le odgovarjali na računalnikova vprašanja in ustvarjali masko, ki si jo želimo: prvo številko (TAG) polja ki si ga želimo, pozicijo (črta-kolona) kjer bo polje stalo, njegovo dolžino, default podatke itn... Na voljo nam je tudi pomoč in seveda možnost popravljanja. Z malo prakse in potrpežljivosti si bomo lahko ustvarili masko za vnos podatkov, ki bo ustrezala našim željam in potrebam.
Vprašanje, ki se nam sedaj zastavlja, je, zakaj pa vse to, ali ni enostavnejše uporabljati že določene maske? Seveda jih lahko uporabljamo, vendar spominjam se nedavnega dogodka, ko je določen knjižničar, na demonstraciji nove verzije programa Šolska knjižnica, pogrešal rubriko kjer bi zapisal številko fakture...
Gotovo nemogoče je ustreči vsem zahtevam in željam in hkrati obdržati enostavnost in funkcionalnost programa. CDS/1S1S omogoča prav to, lahko si sami ustvarimo program po lastni potrebi. In ne le z dodajanem novih podatkov temveč tudi z krčenjem nepotrebnih. Nadalje, določene maske lahko uporabljamo tudi v druge namene. Navedel bom le en primer: vkolikor smo zasledili ali samo zasumili napako v določenem polju, lahko si naredimo tudi masko recimo "za popravke". Le-ta bo izjemno enostavna in vidljiva. Z tako poenostavljeno masko bomo z lahkoto "preleteli" preko mnogo zapisov v izjemno kratkem času (na primer lahko iščemo nekaj v opombah, naredimo
masko, ki vsebuje le polje opomb), ker se bomo na ta način izognili zamudnemu delu z kazalcem.
2.4 Ostale opcije za vnos podatkov
Opcija U menija za vnos podatkov IXE1 omogoča podvajanje oz. razmnoževanje slehernega dokumenta, kar je zelo koristno zlasti pri večstopenjskem opisu in opisovanju publikacij v več zvezkih. Na ta način nam je prihranjeno zamudno ponavljanje istih podatkov (zaželjeni dokument enostavno razmnožimo in vanj vnesemo le nujne popravke - na primer številko snopiča, število strani, morebitno različno leto publikacije itn). Programerji ISIS so problem večstopenjskega opisa rešili torej na precej praktičen način, mogoče sprva ne tako enostaven, toda način, ki nam pušča precej "interpretativne" svobode pri reševanju slehernega primera. Različne podatke lahko namreč vnesemo v različna polja in jih lahko nekako "kombiniramo" po lastni potrebi in seveda presoji. Menimo, da je tak način reševanja dvo ali večstopenjskega opisa dober, čeprav zahtevnejši, morda ne idealen, zagotovo pa predstavlja veliko, gotovo popolno, podporo pri reševanju tovrstnih problemov.
Enako praktična se je v praksi pokazala tudi opcija D istega menuja -definicija "default" podatkov. Default je v računalništvu neka nespremenljiva vrednost, ki je lahko stalna ali pa izgine, ko zapustimo program. Pri ISIS-u lahko uporabimo default vrednosti zlasti takrat, kadar nameravamo vnašati ponavljajoče se podatke in sicer: potem, ko smo izbrali primerno masko, pritisnemo na tipko D (meni IXE1) in enostavno vtipkamo vrednosti, za katere menimo, da bodo ostale nespremenjene ves čas, ko nameravamo delati (na primer datum vpisa). Z vnosom default podatkov bo naše delo veliko enostavnejše in hitrejše, kar je seveda ugodnost, ki je ne smemo prezreti.
Če strnemo, kar je bilo do sedaj rečeno, lahko sklepamo, da je vnašanje podatkov pri CDS/ISIS precej zahtevno opravilo. Velikokrat želja po poenostavljanju in olajšanju dela pripelje do nasprotnega učinka; različne maske, polja, večstopenjski opisi itn. so namenjeni reševanju vseh možnih inačic pri katalogiziranju, hkrati pa naj bi sproti pomagali pri obvladovanju administrativne problematike. Pri tem pa se je sam program toliko razbohotil, da bomo morali kar dobro zasukati rokave, preden bomo lahko okusili prve sadove njegove uporabnosti. Nekaj podobnega se dogaja skoraj pri vseh računalniških programih: vsaka inačica predstavlja vrsto novosti, "olajšav", sam program pa je čedalje zahtevnejši, bolj glomazen, zahteva več prostora, njegova končna konkretna uporabnost pa je vprašljiva (enako kakor pri birokraciji, ki stalno raste, se širi in obnavlja do te meje, da jo je mogoče obvladati samo z vpeljavo nove birokracije... in tako v nedogled v
začaranem krogu). Sicer pa je pri vsej dokumentalistiki vnašanje podatkov sila nehvaležno, in tako je tudi pri CDS/ISIS. Sadove bomo pobirali pozneje, oziroma drugi jih bodo, in ko bodo vnešeni poda tki tud i resnično v rabi. Tod a o tem v naslednjem poglavju.
3.	Iskanje pokatkov
3.1	Invertirana datoteka
Iskanje podatkov je že bilo temeljito predstavljeno (Matjaž Musek, cit. str. 18-20), že navedenega ne nameravamo ponavljati, pač pa se bomo podrobneje seznanili z nekaterimi osnovnejšimi pojmi.
Program predvideva možnost opravljanja dveh različnih inačic iskanja podatkov: hitre in počasne.
Hitro iskanje nam posreduje zadetke nemudoma, in predstavlja hkrati tudi ugodnejšo rešitev. V ta namen program goji tako imenovani "inverted file" oziroma datoteko, ki jo sproti invertiramo (opcija I glavnega menija - ali pri izhodu iz programa), katere razlog za obstoj je prav ta, da omogoča najhitrejše možno iskanje. Program v bistvu uporablja pointer-je invertirane datoteke za takojšnje odkrivanje vseh zapisov, ki izpoljnjujejo določeno zahtevo, ter jih vizualizira v izbranem formatu.
Počasno iskanje zahteva več časa, ker program analizira vse zapise po vrsti (sekvenčno iskanje). Tovrstno iskanje pa analizira celoten zapis, se pravi tudi podatke, ki jih invertirana datoteka ne vsebuje! Da bi se izognili zamudnemu iskanju po celem arhivu, oziroma po vseh zapisih v njihovi celoti, lahko najprej opravimo hitro iskanje, ga shranimo (opcija P menija EXGEN) in nato opravimo počasno-sekvenčno iskanje po le-tem.
Program nam torej omogoča kombiniranje različnih iskanj, njih shranitev in opravljanje novih v neomejenem časovnem obdobju.
V	teoriji je možno poiskati in najti gotovo vse podatke, ki smo jih vpisali v naš arhiv, brez izjem in v časovno sprejemljivem obdobju.
Jezik obeh načinov iskanja je gotovo istovrsten in temelji na Boolovi algebri.
3.2	Slovar
CDS/ISIS nam omogoča tudi drug način iskanja in sicer neposredno iz terminov invertirane datoteke (Inverted file). Z opcijo T menija 1XGEN nam je na voljo abecedno numerični slovar, ki ga lahko listamo in iz njega tudi neposredno izbiramo, tudi s pomočjo Boolovih operatorjev. S pritiskom na črko S program avtomatično vnese operator OR (+) (lahko uporabljamo tudi operatorja AND (*) in NOT (Č)), ob izhodu pa (tipka X) program avtomatično vizualizira in ob nadaljnjem pritisku na tipko Enter poišče izbrane termine z operatorji vred.
Z opcijo G ponovno izvedemo iskanja, ki smo jih že opravili in shranili. Program nas povpraša po številu seta (že opravljene operacije), nakar se nam na zaslonu prikaže tekst že izvedene operacije. Tako prihranimo čas in trud, ker se izognemo dolgočasnemu ponavljanju zlasti dolgih iskalnih izrazov, ko s prej opravljenim iskanjem nismo zadovoljni in želimo vnesti neko spremembo. ISIS, kot smo že povedali, omogoča shranjevanje zadetkov (opcija P) v natančno določen file (file dobi ekstenzijo .SAV in je hranjen v direktoriju ISIS) pod imenom, ki smo si ga sami izbrali. Shranjene operacije lahko torej zopet pokličemo, spremenimo, urejujemo, tiskamo ter prenesemo v drugo datoteko.
3.3	Tezaver
In končno naj omenimo še eno možnost, ki jo omogoča aplikacija BIBLO in siccr TEZAVER, ki ga lahko sestavimo glede na naše specifične potrebe. Z opcijo J - funkcije tezavra, program preide v drugo bazo podatkov - THES -kjer lahko vnesemo, zbrišemo in medsebojno povežemo vse zapise, ki jih knjižnica uporablja s semantičnim opisom na osnovi določenega tezavra. Odnosi so tisti, ki jih predvideva jezik tezavrov; posamezna gesla pa lahko "ulovimo", ter z njimi opravimo iskanja v arhivu BIBLO.
4.	Tiskanje
4.1	Tiskanje z aplikacijo BIBLO
Aplikacija BIBLO omogoča enostavno tiskanje kataložnih listkov (mednarodni format), bibliografij in vrsto drugih listovnih izdelkov na zelo preprost in hiter način.
Opcija P glavnega menija nas pripelje v meni IXPRT.
Najprej poglejmo opciji T in H, ki sta enakovredni. Vkolikor izberemo opcijo T, se nam prikaže novi meni, ki nam ponuja novih 12 možnosti, oziroma: A tiskanje kompletnega seta dokumentov po MFN številu (se pravi glavni in vsi ostali, vpise vseh dokumentov, ki smo jih izbrali za tiskanje, na primer MFN številke od 1 do 1000...), B tiskanje urejenih katalogov, C tiskanje izključno glavnih vpisov, O tiskanje bibliografije in druge pomožne, zgolj administrativno informativne inačice. Če se torej odločimo za opcijo A (tiskanje kompletnega seta dokumentov po MFN številu), nam bo program ponudil na izbiro 4 dodatne, in sicer standardne bibliografske kataloge kot: tiskanje abecednega imenskega, geselskega, naslovnega, sistematskega in topografskega kataloga (topografski katalog ureja dokumente po njihovi postavitvi v knjižnici). Podobno ali enako velja tudi pri ostalih inačicah, na primer opcija O tiskanje bibliografije, ki jo prav tako lahko uredimo po abecedno imenskem, geselskem, sistematskem in topografskem obrazcu.
Opcija H nudi dve možnosti, in sicer: tiskanje zadetkov predhodno izvedenega in spravljenega iskanja, ter tiskanje od MFN... do MFN.... števila. Katerokoli inačico bomo izbrali, nas bo nato program povedel do že znanega menija z dvanajstimi različnimi možnostmi urejanja in tiskanja. Pred samim tiskanjem se na zaslonu prikažeta še d ve delovni maski in sicer maska "print format" in maska za urejanje. Prva maska vsebuje v defaultu tiste podatke, ki urejajo zunanji videz listkovnega dokumenta, kot na primer mesto, kjer bo izpisana signatura, glavni naslov, velikost črk, razdalje itn. Vkolikor želimo podatke v defaultu spremeniti, se moramo vrniti v glavni meni in od tod izbrati opcijo D in nato U ter H = ustvarjanje/popravljanje display formatov. Nadaljnje informacije prve maske pa se nanašajo na stranične parametre in sicer dolžina ter širina vrstic, tiskovni format črk, številčenje strani (pri bibliografijah) itn. Maska za urejanje vsebuje ključe, parametre in vrstni red, po katerem računalnik ureja podatke pred tiskanjem (na primer definicija (V61ČS) pomeni, da bodo dokumenti sprva razvrščeni po abecedni vrsti gesel). Le bežen pogled na to masko nam bo zagotovo odvrnil vsako željo po njenem spreminjanju. Vkolikor pa se boste vseeno odločili za tovrstne pustolovščine, povejmo še, da pot do memoriranja novih skupin parametrov in ustvarjanja novih mask za urejanje in tiskanje, vodi znova skozi glavni meni k meniju IXM Ul = funkcije sistema: tedaj bo treba prepisati eno od mask že v sistemu IYPRT ali IYSRT v novo imenovano masko, kjer bomo lahko memorirali vse željene nove parametre.
4.2	Rešitev naloge
Ob koncu teh poglavij si oglejmo še konkreten primer delovanja iskalnih in tiskalnih funkcij CDS/ISIS.
Problem, ki ga moramo rešiti, je naslednji: delamo v knjižnici, kjer hranimo veliko starih in dragocenih knjig; veliko obiskovalcev nas povpraša, pa tudi nas zanima, katere izmed njih so nastarejše. Približno vemo, da najstarejše publikacije, ki jih poseduje naša knjižnica, segajo nazaj v 16. stoletje, želimo natančen seznam (gre konkretno za knjižnico Gimnazije Gian Rinaldo Carli v Kopru).
Zadano nalogo smo rešili na naslednji način:
- opcija S (iskalne funkcije) glavnega menija
- opcija S menija IXGEN iskalna rečenica: 15$/(14)
(kjer 15$ predstavlja desno skrajšani termin 1500, 1501...1599 oziroma vse dokumente, kjer je vpisano število od 1500 do 1599. Ker pa bi se tako postavljen zadetek nanašal na celoten dokument, oziroma bi lahko pomenil tudi knjigo s 1500 stranmi ali podobno, smo morali strniti iskalno področje le na TAG 14 oziroma področje leta publikacije)
- opcija P (shranjevanje zadetkov) menija IXGEN
- X vrnitev v glavni meni
- opcija P (funkcije tiskanja in urejanja) glavnega menija
- opcija H menija IXPRT
- tiskanje iskanja
- tiskanje abecedno urejene bibliografije
Rezultat tako zasnovanega iskanja pa tukaj kar neposredno predstavljamo (glej spremno gradivo).
5.	Backup in izmenjava podatkov
Čeprav je program v bistvu kompatibilen s slovenskim nacionalnim sistemom COBISS (format UNIM ARC), je usklajevanje obeh programov precej zahtevno in povzroča hude preglavice (vkolikor želimo imeti na enem samem računalniku podatke dveh različnih programov (op. cit. str. 32-34); zaradi tega bo v tem poglavju govor le o izmenjavi podatkov znotraj CDS/ISIS.
Prva, preprostejša možnost, ki jo imamo na voljo, je izmenjava podatkov s pomočjo Backup-a. Z izbiro inačice M glavnega menija, se nam na zaslonu izpiše meni 1XCH. Izberemo opcijo B (Backup Master File), damo v računalnik disketo in po kratkem času imamo celoten arhiv na disketi, kajti Backup prepiše vse naše dokumente! Ko smo že pri Backup-u, povejmo še to, da ga je smotrno uporabljati skoraj vsakodnevno, zlasti ko v računalnik vnašamo
nove podatke; shranjevanje le-teh na disketo izven trdega diska toplo svetujemo iz "varnostnih" razlogov (vkolikor bi namreč iz kateregakoli razloga izgubili podatke z našega trdega diska, bi jih z lahkoto vnovič vnesli v računalnik). Dobra je torej navada, opravljati sistematičen Backup in naše podatke shranjevati tudi na disketo, pa četudi jih nimamo namena izposojati.
Z opcijo R (polnjenje Master Fila po Backup-u) bomo izvedli obratno operacijo oziroma Restore, kar pomeni, da bomo v naš računalnik vnesli podatke z diskete (na kateri so seveda podatki predhodno opravljenega Backup-a). Pri tem moramo biti pozorni, kajti operacija Restore bo res vnesla na naš računalnik podatke z diskete, toda pri tem bo zbrisala vse obstoječe podatke! Žal nam sam program tega opozorila ne postavlja.
Vkolikor pa želimo naše obstoječe podatke ohraniti in le-tem dodati nove, bo treba izbrati inačico I (ISO 27Ü9) menija IXCH, toda v tem primeru ne moremo uporabljati podatkov iz Backup-a, temveč disketo, na kateri so dokumenti, ki so bili prepisani z operacijo E (selitev notranjega CDS/IS1S arhiva). Na ta način večinoma ne selimo celotnega arhiva, temveč le njegove posamezne dele, na primer od MFN... do MFN...
6.	Arhiv PRUT - izposoja
6.1	Splošni podatki
Fred zaključkom še nekaj beseda o izposoji (opcija R glavnega menija). Aplikacija je sicer v italijanskem jeziku (vse pojme in menije, ki pa so tu prikazani v slovenščini, je zaradi jasnosti začasno prevedel sam avtor) vendar bi bil njen morebitni prevod v slovenščino zagotovo zanimiv za marsikatero knjižnico.
Frogram v bistvu kombinira in jemlje podatke iz dveh fizično ločenih arhivov, oziroma baze podatkov BIBLO, kjer se hranijo podatki, ki se nanašajo na dokumente in bazo podatkov FRUT, kjer so spravljeni podatki o obiskovalcih in izposoji.
Samo delo z aplikacijo je izjemno preprosto in učinkovito.
Izposoja v bistvu temelji na dveh osnovnih predpostavkah: številki izkaznice obiskovalca ter inventarni številki publikacije. Inventarno število publikacije vpisujemo sproti pri vnosu podatkov (TAG 1), številko izkaznice pa pri izposoji.
Sprva nas program opozori na tekoči datum in čas in nas vpraša, ali ju želimo spremeniti (kajti, kot že vemo, vsi računalniki še nimajo vgrajene ure, ki teče tudi, ko računalnik izključimo), nato pa se nam na zaslonu prikaže glavni menu ( nekoliko nas spominja na meni, kot ga ima recimo dBase IV); s kazalcem izbiramo med štirimi glavnimi delovnimi področji programa, ki so izpisana na zaslonu zgoraj in sicer: uporabniki, izposoja, zamude, statistike.
Ob vstopu v aplikacijo izposoje (obravnavali bomo verzijo 3.0, ki je priložena aplikaciji BIBLO) nam računalnik avtomatično odpre polje izposoje, tiste funkcije torej, ki jih najpogosteje uporabljamo.
6.2	Uporabniki
Da bi bili čim jasnejši, bomo vendar začeli z uporabniki.
Meni "uporabniki" je videti, kot sledi:
uporabniki	izposoja	zamude	statistike
- novi vpisi
- spremi njanje pod a tko v
- iskanje uporabnikov
- iskanje dokumentov v izposoji
- število vpisanih
- naslednja številka izkaznice
- tiskanje seznama uporabnikov
- obnova vpisov
- shranjevanje podatkov PRUT
Poglejmo najprej, kako poteka vpisovanje novih uporabnikov. Sleherni novi vpis odpre nov zapis v bazi podatkov PRUT. Vpisovanje je zelo enostavno saj moramo vnesti (enkrat za vselej) podatke o obiskovalcu, kot na primer: priimek in ime, leto rojstva, spol, naslov stanovanja, podatke o dokumentu, ki nam ga je priložil ob vpisu (osebna izkaznica...), telefonsko številko itn. Posebno pozornost gre vendar nameniti številki izkaznice, datumu vpisa in izposojevalnemu roku. Te podatke bo računalnik vnesel avtomatično, oziroma jih bomo sami določili (enkrat za vselej ob preliminarnem Setup-u). Setup opravimo ali spremenimo kadarkoli z pritiskom na tipki ' Alt S" glavnega menija izposoje, tako da sami določimo na primer željeno iz-posojevalno dobo in mnogo drugih parametrov, ki jih tukaj nimamo časa posebej predstavljati. Setup-a seveda ni obvezno spreminjati, vkolikor nam podatki v default-u ustrezajo.
Ko smo vnesli podatke vpisa, jih bo računalnik sam shranil potem, ko bomo z dna zaslona, enako kakor pri vnosu podatkov v BIBLO, pritisnili Enter.
S tem je vnos opravljen; vnešene podatke lahko spremenimo /spreminjanje podatkov/ ali pa popolnoma obnovimo /obnova vpisov/.
Da bi podatke spremenili ali karkoli izvedeli o uporabniku, imamo na voljo "iskanje uporabnikov": le to poteka s pomočjo imena in priimka uporabnika ali številko izkaznice. Vkolikor je naše iskanje negativno, nas bo računalnik na to opozoril, v slučaju zadetka pa se nam bo na zaslonu pojavil display s podatki o uporabniku, ki smo jih bili zapisali pri vpisu.
Nadaljnja možnost je "iskanje dokumentov v izposoji". Le-to lahko opravimo, vkolikor v računalnik vnesemo številko izkaznice ali pa priimek in ime uporabnika. Pri zadetku se nam bodo na zaslonu razvrstili vsi dokumenti, ki si jih je uporabnik izposodil, oziroma obvestilo, da nima nobenega izposojenega dokumenta, oziroma (lahko tudi), da številka izkaznice in uporabnik ne obstajata - nista vpisana.
O "tiskanju seznama uporabnikov" ni treba izgubljati besed, pri "shranjevanju podatkov PRUT" gre v bistvu za Backup podatkov celotnega arhiva PRUT - izposoje na disketo.
6.3	Izposoja
Meni "izposoja" in hkrati meni, ki se najprej prikaže ob vstopu v aplikacijo, je videti kot sledi:
uporabniki	izposoja	zamude	statistike
- nove izposoje
- nove izposoje z določitvijo izposojevalne dobe
- vračanje dokumentov
- podaljšanje izposoje
- rezervacije
- seznam rezerviranih dokumentov
- razveljavitev rezervacij
- skupno število rezerviranih dokumentov
- iskanje podatkov, ki se nanašajo na dokumente
- vpis novih dokumentov
Izposojanje novih dokumentov "nove izposoje" je ena izmed opcij aplikacije PRUT, ki jo največ uporabljamo. Vkolikor želimo dokument izposoditi, moramo, kot smo že zapisali, poznati osebne podatke uporabnika (številko izkaznice) in seveda inventarno številko dokumenta. Ob izbiri opcije "nove izposoje" nam bo torej računalnik postavil naslednje vprašanje:
vpiši številko izkaznice uporabnika... vpiši inventarno številko dokumenta.
Program bo nadaljeval le, če bosta izpolnjena oba pogoja, vkolikor se ne bo avtomatično vrnil h glavnemu meniju.
Program bo v bistvu preveril:
1) ali navedena izkaznica obstaja in ali ima uporabnik pravico do izposoje.
2) ali navedeni dokument obstaja in ga je dovoljeno izposoditi
3) status dokumenta, oziroma:
a) dokument je že v izposoji in ni rezerviran
b) dokument ni za izposojo - rezerviral ga je uporabnik, ki si ga sedaj želi izposoditi
c) dokument ni za izposojo - rezerviral ga je drugi uporabnik in ne ta, ki si ga sedaj želi izposoditi
d) dokument ni za isposojo.
Vse navedene možnosti bo program pretehtal in nam posredoval ustrezno obvestilo.
Vkolikor bodo izpolnjeni vsi pogoji za izposojo, bo program na zaslonu vizualiziral podatke o uporabniku in dokumentu; šele nato nas bo vprašal, ali potrjujemo izposojo in končno vse podatke o opravljeni izposoji tudi shranil.
Vkolikor želimo spremeniti izposojevalno dobo, oziroma nam trenutno iz kateregakoli vzroka ne ustreza doba, ki smo jo označili v Setup-u, izberemo opcijo "nove izposoje z določitvijo izposojevalne dobe". V tem primeru bo procedura enaka prejšnji z edino razliko, da bomo morali naknadno navesti izposojevalno dobo za konkretni primer.
Pri "vračanju dokumentov" moramo navesti le inventarno številko dokumenta. Vkolikor je navedeni dokument resnično v izposoji, bo program, kakor že pri izposoji, na zaslonu avtomatično prikazal podatke o uporabniku in dokumentu, nakar bomo morali le potrditi, da je dokument vrnjen in postopka je konec.
Enako je pri "podaljšanju izposoje": zadostuje le vpisati inventarno številko in ob vizualizaciji podatkov odgovoriti pritrdilno.
Pri "rezervacijah" moramo vnesti inventarno številko dokumenta, ki ga želimo rezervirati in številko izkaznice uporabnika.
Pri "razveljavitvi rezervacije" navedemo le inventarno številko dokumenta; vkolikor želimo izvedeti skupno število rezerviranih dokumentov, imamo za to na voljo tudi posebno opcijo. Iskanje podatkov, ki se nanašajo na dokumente, je v bistvu iskanje podatkov, ki smo ga že spoznali v 3. poglavju; pozitivna plat opcije je v tem, da lahko iskanje opravimo, ne da bi morali zapustiti aplikacijo izposoje.
Enako velja tudi za opcijo vpisovanja novih dokumentov: na voljo nam je poenostavljena maska za vnos podatkov, tako vnešene dokumente pa seveda lahko kasneje zopet pregledamo in natančneje opišemo v maski za vnos podatkov arhiva Biblo.
6.4	Zamude
Meni "zamude" je videti, kot sledi:
uporabniki	izposoja	zamude	statistike
- dokumenti v izposoji
- dokumenti, ki jim je pretekel izposojevalni rok
- tiskanje opominov
- seštevek izposojenih dokumentov
- seštevek dokumentov, ki jim je potekel izposojevalni rok
Opcija "dokumenti v izposoji" vizualizira vse dokumente in uporabnike, oziroma sleherno izposojo (v časovnem zaporedju). Seveda imamo tu na razpolago še različne funkcije, ki pomagajo pri iskanju.
Ostale opcije menija "zamude" so zelo enostavne in jih ni treba posebej opisovati.
Pri "tiskanju opominov" bo program izdelal dva modula, kjer bodo vidni podatki o uporabniku in podatki o dokumentu. Opomini bodo tiskani po kronološkem redu izposoje in za sleherni nevrnjeni dokument posebej. Po tiskanju bo program vse podatke o opominu tudi shranil: tako bo mogoče izvedeti, kdaj in koliko opominov je bilo odposlanih.
6.5	Statistike
Menu statistike je videti, kot sledi:
uporabniki	izposoja	zamude	statistike
- skupno število izposojenih dokumentov
- izposoja moški in ženske
- izposoja po UDK
- izposoja po sektorjih
- izposoja po poklicu
- novi vpisi po poklicu
- vpisi po starosti
- vpisi po kraju bivanja
Razen prve opcije, kjer nam program takoj posreduje število izposojenih dokumentov, nas bo pri vseh ostalih inačicah povprašal po časovnem presledku, o katerem želimo izvedeti podatke:
po mesecu po letu izhod
Nato bomo morali vnesti še zaželjeno letnico in eventualno mesec.
Program nam bo nato predstavil podatke z dvema različnima display-ema:
A) z zaporedjem box-ov, ki označujejo obdobje, odstotek in skupno število izposojenih dokumentov
B) z navpičnimi kolonami podatkov, navedenih pod točko A.
Podatke na zaslonu je mogoče tudi neposredno tiskati.
Ob koncu poglavja o izposoji le še nekaj splošnih ugotovitev. Program je izjemno preprost in učinkovit. Morda se na prvi pogled, ob branju te naše male "prezentacije", reči zdijo nekoliko zapletene, vendar je gotovo nemogoče prikazati vse možnosti, ki jih program nudi in hkrati ohraniti enostavnost predstavitve. Določeni prehodi, ki jih z računalnikom z lahkoto obvladamo (premikanje z kazalcem...) in nam ne delajo nobenih težav, se nam ob branju zdijo izjemno zapleteni in neobvladljivi. Pravkar navedeno velja za aplikacijo izposoje, ki je zaradi svoje enostavnosti in učinkovitosti lahko knjižničarju v veliko pomoč.
Zaključek
Kljub zagotavljanju strokovnjakov CDS/ISIS nikakor ni lahek program. V upravljanje nam je dana baza podatkov, ki sčasoma lahko naraste do gotovo neslutenih dimenzij; medtem ko je vnos podatkov, čeprav zamuden, dokaj enostaven, se lahko težave pokažejo pozneje, zlasti pri iskalnih in upravljalnih nalogah. Lahko celo trdimo, da program CDS/ISIS zahteva od knjižničarjev veliko več kot ostale baze podatkov od drugih uslužbencev, denimo v bančništvu, administraciji itn.
Žal se tudi z računalništvom nadaljujejo stare težave poenostavljanja in poenotenja vseh parametrov slehernega knjižničarskega dela. Poleg olajšanja je vpeljava računalnikov prinesla s seboj celo plejado novih odprtih vprašanj, kot so nabava računalniške opreme in ne nazadnje tudi programov; hkrati pa so se razblinila tudi vsa tista pričakovanja, ki so prav v infor-matiziranju podatkov videla dokončno uveljavitev in polet slovenskega knjižničnega informacijskega sistema, tako kot je bil pred leti tudi zasnovan. Namesto da bi delo poenostavili in poenotili, se je to še bolj sparcializiralo in zaprlo v male "srednjeveške fevde", kjer vsi samostojno živijo in delujejo v sicer določeni blaginji, toda brez skupnega nacionalnega jezika. Če so bile prej razlike v različnih oblikah črk pisalnih strojev, so danes še večji razkoli med različnimi vrstami računalnikov, tipkovnic in navsezadnje tudi programov.
S pričujočim spisom smo želeli strniti le nekatere naše izkušnje pri delu s programom CDS/ISIS in tako, morda posredno, olajša ti začetne težave vsem tistim, ki se s tem programom prvič srečujejo.
Viri
Mini-micro CDS/ISIS: reference manual: (version 2.3), Paris, Unesco, 1989
Biondi, Giovanni. Un software per la gestione delle informazioni: CDS/ISIS rel. 2.0: manuale ad uso dell'utente, Firenze, 1988
Balbi, Luise, Donatella Muran, Gabriela Parodi. In biblioteca con ISIS : uso deli'applicativo BIBLO del programma CDS/ISIS, Trieste, 1991
Pozzana Elvio. PRS applicativo per la gestione del prestito dal programma CDS/ISIS ver. 3.0 (versione 2.0 maržo 1992), Venezia, 1992
Spremno gradivo
SDCF
ARIOSTO, Ludvico; RUSCELLI, leronimo. Orlando Furioso: tutto ricorretto, & di nuove Figure adornato. Con leannotazioni, gli avver-timenti, & le dichiarazioni di leronimo Ruscelli. Lavita deli' Autore descritta dal signor Giovan Battista Pigna. Gli Scotri de’ luoghi mutati dali’ Autore dopo la prima impressione. La dichiaratione di tutte le is-torie, & lefavole toccate nel presente libro, fat te da M. Nicolo'
Eugenico di nuovo aggiuntovi li Cinque canti del medesimo autore et una tavola de' principi di tutte le Stanze. Con altre cose ulili, & neces-sarie. In Venezia, appresso gli Heredi di Vincenzo Valgrisi, 1580, 654 p, ill, 24 cm
B14V
BEMBO, Pietro. Petri Bembi insignia, quotquot extant, opuscula: nempe De himitatione libellus, De Aetna Dialogus, De Culice Vergili), & Terentij fabul is, Carminum libellus. /Romae?/, s.n., /1512 ?/, 320 p, 17 cm
B14III
CESARE, Giulio, Scaligero. lulii Caesaris Scaligeri, viri c!a... Poetices
libri VII. s.n., apud Antonium Vincentinum, 1561,354, 54 p, 31 cm
CICERONE, Marco Tullio. Ciceronis de officiis libri III: Cato maior, vel de Senectute, Laelius vel de Amicitia, Paradoxa Stoicorum sex.
Venetiis, apud Ioanncm Mariam Bonellum, 1568,221 p, 30 cm
B14II
CICERONE, Marco Tullio. Epistoles ad familiares. Venetiis, apud Ioan-nem Mariam Bonnellum, 1557,260 p, 30 cm
B14III
CLEMENTE, Alessandrini; HERVETO, Gcntiano. Clcmentis
Alexandrini opera quae extant. In officina Sanctandreana, 1592, 364 p, 31 cm
NO B14I
DE VIGENERE, Blaise; HAMELIN, lean. Les Decades qui se trovveiit de Tite Live mises en language francoise: La premiere, par Blaise de Vigenere Bonrbonnois: auec des Annotations & figures pour I'intelligence de l'antiquite Romaine: plus une description particuliere des lieux: & une Chronologie generale des principalis Potentats de la terre .... tomo primo:. ä Paris, Chez Nicolas Chesneau, rue Sainct Ia-ques au Chesne verd, 1583,1752 colonne
NO B14I
DE VIGENERE Blaise; HAMELIN, lean. Les Decades qui se trovvent de Tite Live wises en language francoise: La premiere, par Blaise de Vigenere Bcnirbonnois: auec des Annotations & figures pour I'intelligence de l'antiquite' Romaine: plus tine description particuliere des lieux: & une Chronologie generale des principalis Potentats de la terre .... tomo secondo:. ä Paris, Chez Nicolas Chesneau, rue Sainct laques au Chesne verd, 1583, pp 1753 1785, pp 200, 230
B14II
LIVIO, Tito. T. Livius Patavius historicus duobus libris auctus: cum L.
Flori Epitome. Addito indice copioso: R. Leonardo Aretino de primo bello punico.Ac imaginibus res gestas exprimentibus. Venetiis, T. Melchior Sesam & Petrus de Rauanis, 1520,295 p, 31 cm
PEROTTO, Nicolao. Pohjbii historia rum libri qitinqtie in latiam conversi linguam Nicolao Perotto interprete. Venetiis, in aedibus Aldi et Andreae Soceri, 1520,127, 295 p, 30 cm
B14II
TOSCANELLA, Oratio. Armonia di hitti i principali rettori, et tnigliori degli antichi, & nostri tempi posta in registro et accordata. In Venetia, Per Giovanni Varisco &Compagni, 1569,11, 64 p, 31 cm
L1VIII
TREVISANUS, Andreas. Index omnium materiamm quae in Venetiarum Statutis continentur. Venetiis, Apud Cominum de Trdino Montis-ferrati, 1548,260 p, 17 cm
B14II
VALERIANI, Joannes Pierus; CAELIO, Augustino. Hieroglyphica sive de sacris aegyptiorum, aliamm' que gentium Uteris Commentarij, a Caelio Augustino... illustrati. Basileae, per Thommam Guarinium, 1567,441 p, ill, 34 cm
B14III
VALERIO, Massimo. Valerii Maximifactorum, et dictorum
memorabilium libri novem, guae omnia recenti ac nostra editione diligentissime exposita sunt, accuratissime elaborata. Venetiis, apud Haeredes Ioannis Mariae Bonelli, 1575, 231 p, 29 cm
14VI
VIDA, Hieronimo. // sileno.dialogho di Hieronimo Vida giustinopolitano, nel quale si discorre della felicitaodei mortali, & si conclude ehe tra tutte le cose di questo mondo Vamante fniisca solo la vera & perfetta beatitudine humana. In Vicenza, appresso Giorgio Greco, 1589, 123 p, 15 cm
ZAPISI
STROKOVNI IZPITI IN KVALIFIKACIJE BIBLIOTEKARSKE STROKE (1991-1993)
mag. Melita Ambrožič, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
UDK 377 :023-05
Knjižničarski strokovni izpiti so bili postopoma (glede na nazive) vpeljani v Sloveniji od leta 1951 dalje. Precej časa (do uvedbe rednega študija knjižničarstva), so bili edina oblika preverjanja strokovne usposobljenosti delavcev knjižnic. Pri strokovnih izpitih (ki jih poznajo tudi druge stroke) gre za preverjanje usposobljenosti za delo v knjižnici, ki si jo knjižničarji pridobijo v času pripravniške dobe1 oz. v času usposabljanja za delo v knjižnici tisti delavci, ki so v knjižničarstvo prišli iz drugih poklicev.
Prvi strokovni izpiti bibliotekarske stroke so bili izvedeni leta 1951 in sicer za nazive bibliotekarski tehnik (končana osnovna šola), knjižničar (končana srednja šola) in bibliotekar (končana visoka šola). Izpiti za naziv bibliotekarski tehnik so bili izvedeni le enkrat, nadomestili so jih izpiti za naziv knjižničarski manipulant (1958), v letu 1974 pa so se začeli izvajati še izpiti za naziv višji knjižničar (končana višja šola). Do konca leta 1993 je strokovne izpite opravilo 1.639 delavcev knjižnic (Tabela 1). Zanimivo je, da je bilo v 43-tih letih opravljenih skoraj enako število izpitov za nazive knjižničar, višji knjižničar oz. bibliotekar (po ena tretjina).
1* Dolžina le-te je vezana na predpi ■■ s področja delovne zakonodaje in traja za delavce s končano srednjo šolo 6 mesecev, višjo šolo 9 mesecev in s končano visoko izobrazbo 12 mesecev.
AMBROŽIČ, Melita: Professional Examinations and Qualifications in Librarian-ship (1991 -1993). Knjižnica, Ljubljana, 38 (1994) 1/2,103-119
Strokovni naziv	izobrazba2	uvedeni	štev. izpitov
bibliotekarski tehnik	osnovna	1951	4 (0%)
knjižničarski manipulant	osnovna	1958-78	123 (8%)
knjižničar	srednja	1951-93	499 (30%)
višji knjižničar	višja	1974-93	524 (32%)
bibliotekar	visoka	1951-93	489 (30%)
		Skupaj	1639 100%)
Leta 1975 so bili uvedeni tudi bibliotekarski specialistični in raziskovalni nazivi (bibliotekar specialist, višji bibliotekar specialist, bibliotekarski svetovalec), ki jih lahko pridobivajo delavci z visoko izobrazbo in strokovnim izpitom ter izpolnjenimi posebnimi pogoji.3
V višji naziv lahko napredujejo tudi delavci s srednjo in višjo izobrazbo (v naziv knjižničarski referent oz. višji knjižničarski referent).
V zadnjih treh letih število prijavljenih kandidatov za opravljanje strokovnih izpitov in vlog za priznanje ali pridobitev določene strokovne kvalifikacije neprestano narašča. Žal ne moremo reči, da gre za večjo profesionalizacijo stroke ali višjo "strokovno zavest" v knjižničarstvu, saj je šele zakonodaja izven knjižničarstva (ki financiranje knjižničnih delavcev pogojuje z njihovo ustrezno strokovno usposobljenostjo t.j. opravljenim strokovnim izpitom) povzročila spoštovanje določil Zakona o knjižničarstvu glede strokovnosti kadrov v knjižnicah.4
V zadnjih treh letih (po zadnjem objavljenem pregledu v Knjižnici) je strokovne izpite opravilo 267 knjižničarskih delavcev in sicer največ za kvalifikacijo bibliotekar (37%), največ kandidatov pa je bilo iz splošnoizobraževalnih knjižnic (41%). Opazen je trend naraščanja števila kandidatov za kvalifikacijo bibliotekar; glede na vrsto knjižnice, iz katere prihajajo kandidati, pa narašča število kandidatov iz šolskih knjižnic (zlasti po sprejemu novega zakona o osnovni šoli).
2* Glede na šolski sistem, ki se je v petdesetih in šestdesetih letih razlikoval od današnjega, zasledimo v knjigi izpitov tudi nazive kot npr. nižji bibliotekar, višji bibliotekar, knjižničar I, knjižničar II ipd. V tabeli 1 smo nazive smiselno razvrstili glede na zahtevano izobrazbo za pridobitev naziva po veljavnem sporazumu o pridobivanju kvalifikacij bibliotekarske stroke.
3* Pogoji so: določena delovna doba v knjižničarstvu, specialistična pismena naloga, objavljanje strokovnih prispevkov oz. del, predavanja, aktivno delo v strokovnem društvu ipd.
4* Kar kažejo analize podatkov o kandidatih, ki opravljajo strokovne izpite. Le-ti imajo namreč večinoma že večletni delovni staž v knjižničarstvu (nekateri tudi več kot dvajset let), ko se prijavljajo na izpite.
kvalifikacije knjižnice	B	VK	K	SKUPAJ
Splošnoizobraževalne	30	38	42	110(41%)
Visokošolske	28	6	12	46(17%)
Šolske	19	28	9	56 (21%)
Specialne	19	12	8	39 (15%)
NUK	3	1	6	10 (4%)
Nezaposleni	1	1	4	6 (2%)
Skupaj__________________100(37%)	86(32%)	81(30%)	267(100%)
Leta 1991 je bilo opravljenih 81 strokovnih izpitov, leta 1992 86 ter leta 1993 100. V Tabeli 3 smo knjižničarske delavce razvrstili glede na strokovne nazive (kvalifikacije), navajamo tudi knjižnico, v kateri je bil kandidat zaposlen v času opravljanja strokovnega izpita5 ter leto izpita.
Tabela 3: Seznam knjižničarskih delavcev, ki so opravili strokovne izpite (1991-1993)
BIBLIOTEKARJI
Priimek in ime	Ustanova	Leto
-------------------------------------------------------------------      izpita
1.	Bošnjak Aleš	Institut inf. znanosti, Maribor	1993
2.	Bošnjak Blanka	Mariborska knjižnica, Maribor	1992
3.	Božič Tatjana	Škofijska gimnazija Vipava	1992
4.	Bradač Jana	Centralna bioteh. knjiž., BF, Ljubljana	1993
5.	Brajkovič Brigita	Knjiž. Gimnazije Želim!je, Ig pri Ljubljani	1993
6.	Brešar Tadeja	Institut inf. znanosti, Maribor	1992
7.	Brezo všek Breda	UKM, Maribor	1991
8.	Brkan Metka	Knjiž. Tehniške fakultete, Maribor	1992
9.	Bržan Alferija	Ekonom, in družb, srednja šola, Koper	1991
10.	Cindrič Alojz	Knjiž. Odd. za soc., FF, Ljubljana	1992
11.	Cvetek Marija	Knjiž. Odd. za slov. jez., FF, Ljubljana	1992
12. Čerče Peter		Knjiž. Pomorskega muzeja, Piran	1993
13. Černe Tea		Javni zavod Miklova hiša, Ribnica	1993
14. Černec Cvetka		Knjiž. OŠ F. Leskošek-Luka, Ljubljana	1991
15.	Debeljak Darja	Knjiž. Fakultete za šport, Ljubljana	1991
16.	Denona Vesna	Knjiž. Fak. za strojništvo, Ljubljana	1993
5* Ker so se imena nekaterih knjižnic spremenila, smo navedli tisto, ki je veljalo v času, ko je opravljal izpit zadnji kandidat iz določene knjižnice.
17.	Fekonja Aleksandra	Mariborska knjižnica, Maribor	1993
18.	Flego Alenka	Knjiž. Poklic, kovin, srednje šole, Koper	1991
19.	Franki Simona	Matična knjižnica Litija	1993
20.	Gabrovšek Darja	Institut inf. znanosti, Maribor	1992
21.	Goropevšek Branko	Osrednja knjižnica Celje	1992
22.	Goršič Marjeta	Knjiž. Odd. za živil, teh., BF, Ljubljana	1993
23.	Gorup Janja	Knjižnica Bežigrad, Ljubljana	1993
24.	Grahek Vladimira	Študijska knjižnica M. Jarca, Novo mesto	1993
25.	Hainz Damijana	Knjižnica Oton Župančič, Ljubljana	1991
26.	Hanžurej Dušan	Institut inf. znanosti, Maribor	1992
27.	Haramija Dragica	Knjižnica Pedagoške fakultete, Maribor	1991
28. 29.	Hribar Marija Hriberšek	Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica	1991
	Balkovec Elizabeta	Knjiž. Odd. za zgod., FF, Ljubljana	1993
30.	Hudelja Mihaela	Knjiž. Odd. za etnolog., FF, Ljubljana	1991
31.	Jamnik Alenka	Knjiž. Prirod, muzeja Slovenije, Ljubljana	1991
32.	Jazbec Doroteja	Knjižnica Pedagoške fakultete, Ljubljana	1993
33.	Jug Janez	Osrednja družb, knjižnica, FDV, Ljubljana	1992
34.	Kalčič Dunja	Knjižnica Centra za ment. zdravljenje, Lj.	1991
35.	Kanič Ivan	NUK, Ljubljana	1992
36.	Kavčič-Čolič Alenka	Knjiž. Mednarodn. centra, Ljubljana	1991
37.	Knez Vladimir	Ljudska in studijska knjižnica, Ptuj	1991
38.	Koren Marija	Knjiž. OŠ Ajdovščina	1993
39.	Koštric Ciril	Občinska matična knjižnica, Gornja Radgona	1993
40.	Kotar Mojca	Knjiž. Odd. za teks. teh., FNT, Ljubljana	1993
41.	Kovar Barbara	Mariborska knjižnica, Maribor	1991
42.	Križnik Nela	Slovanska knjižnica, Ljubljana	1993
43.	Kumer Milan	Ljudska in študijska knjižnica, Ptuj	1992
44.	Kumer Nataša	Knjiž. STZŠ, Novo mesto	1993
45.	Lajovic Aleksandra	Knjižnica Šiška, Ljubljana	1993
46.	Leban Viljem	Knjižnica Cirila Kosmača, Tolmin	1993
47.	Lebar Marija	Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka	1992
48.	Lebez Mira	CTK, Ljubljana	1991
49.	Legat Dunja	INDOK center Tehniške fakultete, Maribor	1993
50.	Leskovec Zvonka	Knjiž. OŠ Trnovo, Ljubljana	1992
51.	Lovrec-Jagačič Zora	Mariborska knjižnica, Maribor	1993
52.	Maček Srečko	Osrednja knjižnica Celje	1992
53.	Marinček Lili	Knjiž. Kmetij, inšt. Slovenije, Ljubljana	1993
54.	Martinčič Cvetka	Občinska knjižnica Jesenice	1993
55.	Marušič Irena	Knjiž. Tehniš. sredn. centra, Nova Gorica	1992
56.	Mavrič Tatjana	Knjižnica Šiška, Ljubljana	1993
57.	Meden Rudi	Knjižnica A.T. Linharta, Radovljica	1991
58.	Mikuž Nežka	Knjiž. Sred. šole Veno Pilon, Ajdovščina	1992
59.	Mišič Matjaž	Knjižnica Oton Župančič, Ljubljana	1993
60.	Monetti Peter	Knjiž. Andrag. centra Slovenije, Ljubljana	1992
61.	Müller Karmen	Mariborska knjižnica, Maribor	1991
62.	Novak Doroteja	Knjiž. Pravne fakultete, Ljubljana	1992
63.	Novak Mirjam	Knjiž. Srednje šole Domžale	1992
64.	Oblak Marija	nezap., Ljubljana	1991
65.	Pavlič Andrej	Knjiž. Sred. gostinske šole, Radenci	1992
66.	Pegan Kristina	Knjiž. Odd. za germ, jez., FF, Ljubljana	1991
67.	Pernek Darka	Institut inf. znanosti, Maribor	1993
68.	Peršič Boža	Knjiž. OŠ Šempas	1992
69.	Peršič Magda	Knjiž. Goriškega muzeja, Nova Gorica	1992
70. Peterlin Jelka		Knjiž. OŠ Šalek, Velenje	1991
71.	Pleničar Andreja	Študijska knjižnica M. Jarca, Novo mesto	1991
72.	Polajnar Nataša	Knjiž. Odd. za umet. zgod., FF, Ljubljana	1993
73.	Požar Ksenija	Knjiž. Pravne fakultete, Ljubljana	1992
74.	Požar Pavel	Knjiž. Srednje šole Krško	1993
75.	Prelesnik-Drozg Marjeta	Knjiž. Odd. za rom. jez., FF, Ljubljana	1993
76.	Reichenberg Mitja	UKM, Maribor	1993
77.	Rogelj-škafar Bojana Rutar Milica	Knjiž. Slov. etnograf, muzeja, Ljubljana	1991
78.		Knjiž. Gimnazije Tolmin	1993
79. Savovič Ljubiša		Knjižnica Velenje	1991
80.	Sedej Janez	Knjiž. Slov. etnograf, muzeja, Ljubljana	1993
81.	Slabe Ksenija	Institut inf. znanosti, Maribor	1993
82.	Sovine Bogdan	CTK, Ljubljana	1993
83.	Sternad Ida	Osrednja knjižnica Celje	1992
84.	Stemad Metka	NUK, Ljubljana	1992
85.	Štern Anatol	Osrednja knjižnica občine Kranj	1991
86.	Štuhec	NUK, Ljubljana	1993
Senegačnik Barbara
87.	Tiegl Agata	Matematična knjižnica, FNT, Ljubljana	1992
88.	Tomanič Karmen	Knjiž. Odd. za agronomijo, BF, Ljubljana	1991
89.	Trebušak Irena	Knjiž. Geološkega zavoda, Ljubljana	1993
90.	Trunkelj Betka	Matična knjižnica Kamnik	1993
91.	Unuk Drago	Institut inf. znanosti, Maribor	1992
92.	Uran Mojca	Knjiž. AGRFT, Ljubljana	1993
93.	Vodenik Frančiška Knjiž. Odd. za montanistiko, FNT,	1992
Ljubljana
94.	Zadnikar Antonija Knjiž. Urbanist, inštituta RS, Ljubljana	1991
95.	Zevnik Mateja	Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana	1992
%.	Zupan Sanda	Knjiž. OŠ Karavanških kurirjev NOB,	1991
Jesenice
97.	Žigon-Lulik	Goriška knjižnica F. Bevka, Nova Gorica	1992
Zdenka
98.	Žitnik Tomaž	Knjiž. Srednje gradb. šole I. Kavčiča, Lj.	1992
99.	Žmavc Ksenija	Knjiž. Sred. Š. za gost. in turizem, N.	1992
mesto
100. Žuraj Mihaela	Knjižnica Pravne fakultete, Ljubljana	1992
VIŠJI KNJIŽNI Č ARJI
Priimek in ime	Ustanova	Leto
______________________________________________________izpita
1.	Adamlje Vanja	Matična knjižnica Litija	1992
2.	Andolšek Majda	Knjiž. OŠ Koseze, Ljubljana	1993
3.	Arnež Tina	Matična knjižnica Kamnik	1991
4.	Bajt Darja	Knjiž. OŠ Simona Gregorčiča, Kobarid	1993
5.	Bezeljak Jelka	Mestna knjižnica in čitalnica, Idrija	1992
6.	Blago vič Marjeta	Občinska matična knjižnica Ljutomer	1993
7.	Blei vveis-T r steniški	Knjiž. Inštituta Jožef Stefan, Ljubljana	1993
	Maja		
8.	Boruta Marija	Knjižnica Velenje	1991
9.	Brunec Doris	Knjiž. OŠ Bojana Ilicha, Maribor	1993
10.	Cirar Darja	Zavod za usp. slušno in govorno	1993
		motenih, Lj.	
11.	Dobrovnik Ana	Knjiž. Biotehniške fakultete, Ljubljana	1991
12.	Dragman	Knjiž. GIP "PIONIR", Novo mesto	1991
	Marjetka		
13.	Gabršček Lidija	Knjižnica Cirila Kosmača, Tolmin	1993
14.	Gajser Zdenka	Mariborska knjižnica, Maribor	1993
15.	Gradišnik Irena	Mariborska knjižnica, Maribor	1992
16.	Hartman Zinka	II. gimnazija Maribor, Maribor	1993
17.	Holc Nada	ZIK Knjižnica "Ksaverja Meška",	1991
Slov.Gradec
18. Hrovat Anica	Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana	1991
19. Hunski Mara	Knjiž. OŠ Podčetrtek	1992
20. Jevnikar Lučka	Knjiž. OŠ Hrvatini, Ankaran	1993
21. Job Manuela	Knjižnica B. Zupančiča, Postojna	1993
22. Jordan Milanka	nezap., Trbovlje	1991
23. Jovanoska Zdenka	Zavod RS za šolstvo in šport, Ljubljana	1992
24. Jurgec Dani	Osrednja knjižnica občine Kranj	1991
25. Kapun Irena	Knjiž. OŠ Bratov Greifov, Sp. Duplek	1993
26. Karlin Barbara	Knjižnica Oton Župančič, Ljubljana	1991
27. Klemenc Manica	Knjižnica M. Samsa, Ilirska Bistrica	1991
28. Kolar Janja	Knjižnica B. Zupančiča, Postojna	1991
29. Kolar Veronika	Osrednja knjižnica Celje	1991
30.	Kolmačič Biserka	Knjiž. Srednješolskega centra Ptuj	1992
31.	Komar Gvido	Matična knjižnica, Logatec	1992
32.	Koritnik Nada	Knjižnica M. Samsa, Ilirska Bistrica	1991
33.	Korošec Irena	MORS, Ljubljana	1993
34.	Kostrevc Rado	Knjiž. OŠ Krmelj	1993
35.	Kovač Vanda	ZKO Lendava - Knjižnica	1993
36.	Kovačič Dragica	Knjiž. OŠ M. Novak-Jovo, Ljubljana	1991
37.	Kovše Agica	Mariborska knjižnica, Maribor	1993
38.	Krajnc-Vrečko	Škofijska teološka knjižnica, Maribor	1993
Štefanija
39. Kranjc Katja	Knjiž. Moderne galerije, Ljubljana	1992
40.	Kreutz Mojca	Knjiž. OŠ Glazija, Celje	1993
41.	Kreže Helena	Knjiž. OŠ nar. heroja Rajka, Hrastnik	1993
42.	Kroflič Martina	Knjiž. I. Osnovne šole Celje	1992
43.	Krušič Janez	Matematična knjižnica, FNT, Ljubljana	1993
44.	Kukolj Majda	Knjiž. OŠ Maksa Durjave, Maribor	1993
45.	Kursar Trček	MNZ RS, Ljubljana	1993
Antea
46.	Kuštrin Nataša	Goriška knjižnica F. Bevka, Nova Gorica 1992
47.	LekšanMaja	Cankarjeva knjižnica, Vrhnika	1993
48.	Logar Damijana	Knjižnica M. Samsa, Ilirska Bistrica	1991
49. Magdalene-	Knjižnica Šiška, Ljubljana	1992
Jevnikar Andreja
50. Maričič Lidija	Knjiž. OŠ F. Rozman-Stane, Ljubljana	1993
51. Marinč Mojca	Knjižnica Kočevje	1992
52. Mederal Alma	Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana	1993
53. Mislej-Božič Nadja	Matična knjižnica Izola	1992
54. Muc Irena	Zavod za izobraž. in kulturo, -Črnomelj	1992
55. Ogrič Tatjana	Knjiž. OŠ Idrija	1992
56. Pečan Marija	Muzej ljudske revolucije Slovenije,	1991
Ljubljana
57. Pernat Tatjana	Mariborska knjižnica, Maribor	1991
58. Podmiljšak Nives	Knjižnica Domžale	1991
59. Podvornik Zlatka	Knjiž. OŠ Borisa Kidriča, Kidričevo	1993
60. Pohar-Sušnik Eva	NUK, Ljubljana	1992
61. Pugelj Viktorija	Knjiž. OŠ Miška Kranjca, Ljubljana	1992
62 Rečnik Alojz	MORS, Ljubljana	1993
63. Sečkar Gabrijela	Pokrajinska in štud. knjižnica, Murska	1992
Sobota
64. SevšekEma	Knjiž. Iskra, Dobrepolje	1991
65. Simončič Marija	Knjiž. OŠ Leskovec	1993
66. Simonič Albina	študijska knjižnica M. Jarca, Novo mesto	1991
67. Skok Vlasta	Knjiž. OŠ Solkan, Nova Gorica	1992
68. Stojkečič Ljiljana	Knjižnica Šiška, Ljubljana	1991
69. Strgar Zlatka	Železarna Ravne, Ravne na Koroškem	1991
70. Špraha Andrej	Knjižnica Bežigrad, Ljubljana	1991
71. Štruc Zdenka	Mariborska knjižnica, Maribor	1991
72. Tomše Alenka	Knjiž. Tehniške fakultete, Maribor	1993
73. Utroša Bence	Pokrajinska in štud. knjižnica, Murska	1991
Gabriela	Sobota
74. Veg Viljem	Knjiž. OŠ Mladika, Ptuj	1993
75. Zalar Leonida	Knjiž. OŠ Heroja J. Hribarja, Stari trg	1992
76. Zelenik	Knjiž. Arhitekt, muzeja Ljubljana	1992
Aleksandra Alenka
77. Zenunovič Alenka Knjiž. OŠ Olge Meglič, Ptuj	1993
78. Zorka Paulina	Knjiž. OŠ "Dušan Munih", Most na Soči	1992
79. Žagar Lidija	Knjiž. OŠ Zbora odposlancev Kočevje,	1991
Kočevje
80. Žibert Ivanka	Knjiž. OŠ Ane Gale, Sevnica	1993
81. Žigon Marina	Knjiž. OŠ Dante Alighieri, Izola	1991
82. Žitnik Tatjana	Knjiž. Odd. za kem. in kem.teh., FNT, Lj.	1992
83. Žižek Irena	UKM, Maribor	1992
84. Žižek Slavko	Mariborska knjižnica, Maribor	1993
85. Žnideršič Nataša	Knjiž. OŠ Alojza Kebeta, Ljubljana-	1991
Šentvid
86. Žoldoš Žužana	ZKO Lendava - Knjižnica____________________1993
KNJIŽNIČARJI
Priimek in ime		Ustanova	Leto izpita
1.	Andree Vesna	Knjiž. Ljubljanske banke, Ljubljana	1992
2.	Baš Maja	Občinska knjižnica Jesenice	1992
3.	Belančič Leon	Osrednja knjižnica občine Kranj	1992
4.	Bračun Andreja	Mariborska knjižnica, Maribor	1991
5.	Bukovec Robert	NUK, Ljubljana	1991
6.	Čoki Darja	Knji/. Visoke pravne šole, Maribor	1992
7.	Čop Cveta	Knjižnica Dravograd	1992
8.	Darlič-Milutinovič Daniela	Knjiž. OŠ Dante Alighieri, Izola	1991
9.	Debevc Marija	Knjiž. STZŠ, Novo mesto	1993
10.	Dolenc Alenka Marinka	NUK, Ljubljana	1992
11.	Doler Tadeja	Knjiž. OŠ Slavko Šlander, Prebold	1993
12.	Dorner Ivan	Mariborska knjižnica, Maribor	1992
13.	Feguš Dušan	NUK, Ljubljana	1992
14.	Frantar Nataša	Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana	1993
15. Geohelli Marjan		Matična knjižnica Logatec	1991
16. Golež Tatjana		Mariborska knjižnica, Maribor	1993
17.	Golob Natalija	Knjiž. Železarne Ravne, Ravne na Koroškem	1991
18.	Golob Robert	UKM, Maribor	1993
19.	Gregorič Borut	Knjiž. Zgodov. arhiva Ljubljana, Ljubljana Občinska mat. knjižnica, Šmarje pri Jelšah	1992
20. Grobin Avguština			1991
21.	Henigman Marjeta	Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana	1992
22.	Jamšek Aleš	Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana	1992
23. Jerančič Blanka		Knjiž. KRKA, Novo mesto	1991
24.	Kavčič Magda	Cankarjeva knjižnica, Vrhnika	1993
25.	Kavčič Mojca	Knjižnica Bežigrad, Ljubljana	1991
26.	Kirn Silva	Knjiž. Oš Stopiče	1992
27.	Koderman Helena	Cankarjeva knjižnica, Vrhnika	1991
28.	Kolar Dragica	Knjiž. OŠ Koroški jeklarji, Ravne na Kor.	1991
29.	Kopač Zdenka	Knjižnica Domžale	1991
30.	Koritnik Dušan	Knjižnica Oton Župančič, Ljubljana	1993
31.	Kos Darja	Knjiž. Inšt. za diag. in inter.radiol., Lj.	1991
32.	Kovačič Sabina	Knjiž. Državnega zbora RS, Ljubljana	1993
33.	Krapež Romea	Knjiž. Seizmol. zavoda RS, Ljubljana	1991
34.	Kres Vesna	Matična knjižnica Litija	1992
35.	Kromar Darja	Matična knjižnica Izola	1993
36.	Lapajne Dragana	nezap., Ljubljana	1992
37.	Lapi Milena	Knjiž. OŠ Videm ob Ščavnici	1992
38.	Leban Nada	Matična knjižnica Piran	1991
39.	Logar Darja	Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica	1992
40.	Lukovnjak Suzana	Pokrajinska in štud. knjižnica, Murska Sobota	1991
41.	Medvešek Irena	Knjižnica Zagorje ob Savi	1991
42.	Mercina Alenka	Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljubljana	1992
43.	Merlak Ivanka	Matična knjižnica Logatec	1993
44.	Mlinarič Damijan	Mariborska knjižnica, Maribor	1991
45.	Mlinarič Marjetka	nezap., Kog	1991
46.	Müllner Mateja	nezap., Škofja Loka	1993
47.	Mužar Slavko	NUK, Ljubljana	1992
48.	Nedovič Olivera	Knjiž. Odd. za arheologijo, FF, Ljubljana	1993
49.	Noč Iztok	Občinska knjižnica Jesenice	1993
50.	Panevski Mojca	Knjiž. Ekon. poslovne fakultete, Maribor	1991
51.	Peršuh Lilijana	Knjiž. Ekon. poslovne fakultete, Maribor	1992
52.	Peterka Alenka	Knjižnica Pravne fakultete, Ljubljana	1992
53.	Pleteršek Kristina	Mariborska knjižnica, Maribor	1993
54. Podgoršek		Knjiž. Srednje zdravst. šole, Maribor	1993
	Bernarda		
55. Podlogar Mateja		Knjižnica Hrastnik	1992
56. Podobnik Igor		Knjižnica Šiška, Ljubljana	1993
57. Poro pat Dušan		UKM, Maribor	1993
58. Pungartnik Janez		Knjižnica Trebnje	1993
59.	Pušnik Miro	CTK, Ljubljana	1993
60.	Rauter Katarina	Občinska matična knjižnica, Gornja	1993
		Radgona	
61.	Repinc Metka	Knjižnica A.T. Linharta, Radovljica	1992
62. Savarin Tanja		Knjiž. OŠ istrskega odreda, Slov. Gračišče	1991
63.	Selinšek Božica	UKM, Maribor	1991
64. Sever Mojca		Občinska matična knjižnica, Rogaška Slatina	1993
65.	Sevljak Jožica	Matična knjižnica Litija	1992
66.	Smogavec Alenka	Mariborska knjižnica, Maribor	1991
67.	Špindler Amalija	Knjižnica Visoke pravne šole, Maribor	1991
68.	Strahinič Marta	Ljudska knjižnica Metlika	1992
69.	Stupan Danijela	Mariborska knjižnica, Maribor	1991
70.	Suhadolnik	Knjižnica Pravne fakultete, Ljubljana	1992
Simona
71. Šrot Maksimilijana Knjiž. OŠ Juričevega Drejčka, Ravne na 1993
Kor.
72. Šteh Jelena	Knjiž. Tovarne kemičnih izdelkov,	1991
Hrastnik
73. Toplak Zdenka	Pokrajinska in stud. knjižnica, Murska	1993
Sobota
74. Turk Roman	Občinska mat. knjižnica, Šmarje pri	1993
Jelšah
75. Učak Bojan	nezap., Ljubljana	1991
76. Ujčič Nataša	NUK, Ljubljana	1993
77. Vajngerl Andreja	UKM, Maribor	1993
78. Vončina Klavdij	Mestna knjižnica in čitalnica, Idrija	1992
79. Vozel Nadja	NUK, Ljubljana	1992
80. Vugrinec Marija	Pokrajinska in štud. knjižnica, Murska	1993
Sobota
81. Zidar-Dolničar	Knjižnica Bežigrad, Ljubljana	1992
Katarina
Več kot tretjina kandidatov je bilo iz Ljubljane (96 oz. 36%) in Maribora (45 oz. 17%), iz ostalih krajev pa skupaj 126 kandidatov oz. 47% (7 Novo mesto; 6 Celje; 5 Murska Sobota, Nova Gorica in Ptuj; 4 Izola, Jesenice, Litija in Ravne na Koroškem; 3 Domžale, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Kranj, Logatec, Tolmin, Velenje in Vrhnika; 2 Ajdovščina, Cerknica, Gornja Radgona, Kamnik, Kočevje, Koper, Lendava, Piran, Postojna, Radovljica, Škofja Loka, in Šmarje pri Jelšah; 1 Ankaran, Črnomelj, Dobrepolje, Dravograd, Ig pr i Ljubljani, Kidričevo, Kobarid, Kog, Krmelj, Krško, Leskovec, Ljutomer, Metlika, Most na Soči, Podčetrtek, Prebold, Radenci, Ribnica, Rogaška Slatina, Sevnica, Slov. Gradec, Slovensko Gračišče, Sp. Duplek, Stari trg, Stopiče, Šempas, Trbovlje, Trebnje, Videm ob Ščavnici, Vipava in Zagorje ob Savi).
V	zadnjih treh letih je nazive bibliotekarske stroke pridobilo skupaj 113 knjižničarskih delavcev, kar pomeni, da je imelaKomisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke kar precej dela. Žal je tri "najvišje" strokovne nazive, kot lahko vidimo v Tabeli 4, pridobilo le 9 knjižničarskih delavcev, kar 104 pa so pridobili nazive, za katere se po veljavnem sporazumu ne zahteva pismena naloga oz. izpolnjevanje t.i. posebnih pogojev (utemeljitev za kandidata daje njegova matična ustanova, ne pa od Komisije za priz-
navanje kvalifikacij imenovani ocenjevalci). Med podeljenimi nazivi prevladujejo višji knjižničarski referenti (37%), naziva knjižničarski referent in višji bibliotekar pa je pridobilo skoraj enako število kandidatov (po 27%).
Tabela 4: Priznani strokovni nazivi
naziv	1991	1992	1993	SKUPAI
bibliotekarski svetovalec	1	1	-	2
višji bibliotekar specialist	-	4	-	4
bibliotekar specialist	2	-	1	3
višji bibliotekar	13	11	7	31
višji knjižničarski referent	12	13	17	42
knjižničarski referent	10	7	14	31
	38	36	39	113
Tabela 5: Seznam knjižničarskih delavcev, ki so pridobili strokovne nazive (1991-1993)				
BIBLIOTEKARSKI SVETOVALEC
Priimek in ime	Lst.ini n.)	Leto naziva
1. Kranjec Marko	Knjiž. Oddelka za slov. jez. in knjiž., FF, Lj NUK, Ljubljana	1992
2. Banič Tatjana		1991
VIŠJI BILIOTEKAR SPECIALIST
Priimek in ime	Ustanova	Leto naziva
1. Dular Franja	Narodni muzej, Ljubljana	1992
2. Leske Zorka	Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana	1992
3. Rajh Bernard	UKM, Maribor	1992
4. Sapač Irena	UKM, Maribor	1992
BIBLIOTEKAR SPECIALIST		
Priimek in ime	Ustanova	Leto naziva
1. Gazvoda Jelka	NUK, Ljubljana	1991
2. Kodrič-Dačič Eva	NUK, Ljubljana	1993
3. Wagner Lidija	NUK, Ljubljana	1991
Priimek in ime	Ustanova	Leto
   naziva
1.	Ambrožič Melita	NUK, Ljubljana	1992
2.	Čertalič Vera	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica	1993
3.	Češnovar Nada	CTK, Ljubljana	1991
4.	Erjavec Marija VeraKnjiž. Arhiva RS		1991
5.	Fink Alojz	Osrednja knjižnica S. Vilharja, Koper	1991
6.	Hočevar Ivica	Knjiž. BF-Oddelek za živ. tehnologijo, Ljubljana	1991
7.	Hrovat Jasna	NUK, Ljubljana	1991
8.	Jakac-Bizjak Vilenka	NUK, Ljubljana	1991
9.	Jejčič Andreina	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica	1993
10. Jukič Boris		Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica	1993
11.	Kanič Alenka	NUK, Ljubljana	1991
12.	Klašnja Monika	CTK, Ljubljana	1991
13.	Kocjančič Mihaela	NUK, Ljubljana	1992
14.	Končnik-Simonič Simona	Knjiž. FNT - kemija in kem. teh., Ljubljana	1991
15.	Kovač Tatjana	NUK, Ljubljana	1991
16.	Logar-Pleško Alenka	Knjiž. Oddelka za sl. jez. in knjiž., FF, Lj.	1992
17.	Martelanc Ana	NUK, Ljubljana	1991
18.	Mihalič- Klemenčič Alenka	UKM, Maribor	1992
19.	Pečko-Mlekuš Helena	CTK, Ljubljana	1991
20.	Petek Marija	CTK, Ljubljan	1992
21.	Petermanec Zdenka	Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor	1992
22.	Petrič-Zavašnik Anka	NUK, Ljubljana	1992
23.	Praznik Anton	Knjižnica Oton Župančič, Ljubljana	1993
24.	Praznik Varja	UKM, Maribor	1992
25. Smole-Gašparovič Ali»		Knjiž. Pedagoške fakultete, Ljubljana	1993
26.	Sollner-Perdih A na	Knjiž. Oddelka za sl. jezike in knjiž., FF. T i	1992
27. špes Majda		H* UKM, Maribor	1992
28.	Švajger Marko	CTK, Ljubljana	1991
29.	Vodopivec Lidija	CTK, Ljubljana	1992
30.	Vrabec Ljuba	Osrednja knjižnica S. Vilharja, Koper	1993
31.	Zupančič ladranka Študijska knjižnica M. Jarca, Novo mesto	1993
VIŠJI KNJIŽNIČARSKI REFERENT
Priimek in ime	Ustanova	Leto
_______________________________________________________________________naziva
1.	Andrič Nives	Osrednja knjižnica S. Vilharja, Koper	1992
2.	Beltram-Rok	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova	1993
Tamara	Gorica
3. Boštjan Meta	Koroška	osrednja	knjižnica,	Ravne na	1993
Koroškem
4.	Bremše Majda	Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana	1993
5.	Brezovar Zlata	Cankarjeva knjižnica, Vrhnika	1991
6.	Brišnik Irena	Knjižnica Pedagoške fakultete, Ljubljana	1993
7.	Demšar Marjeta	Knjižnica Slovenskega šolskega muzeja,	1992
Lj.
8.	Florjančič Ana	Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka	1992
9.	Grapulin Janja	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova	1993
Gorica
10.	Gregorc Nives	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova	1993
Gorica
11.	Gregorič Vida	NUK, Ljubljana	1992
12.	Grgantov Meta	NUK, Ljubljana	1991
13.	Grmek Marija	Knjižnica Bena Zupančiča, Postojna	1992
14.	Haberl Sonja	UKM, Maribor	1992
15.	Kogovšek Vili	CTK, Ljubljana	1991
16.	Komac Darko	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova	1993
Gorica
17.	Konjar Joža	Matična knjižnica Litija	1993
18.	Kramberger	NUK, Ljubljana	1993
Margerita
19.	Krojs Cvetka	UKM, Maribor	1992
20.	Marušič Tatjana	NUK, Ljubljana	1991
21.	Mazi Marija	Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana	1993
22.	Metlikovič Teja	NUK, Ljubljana	1991
23.	Močilnik Marija	Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj	1991
Gradec
24.	Molnar Darja	Koroška osrednja knjižnica, Ravne na	1993
Koroškem
25. Mozetič Stanka	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica	1993
26. Nelc-Kočevar Martina	Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica	1993
27. Pauman Jožefa	UKM, Maribor	1992
28. Perko Lenka	CTK, Ljubljana	1991
29. Pinter Milena	Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana	1993
30. Pucelj Ida	Študijska knjižnica M. Jarca, Novo mesto	1992
31. Savkovič Majenka	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica	1993
32. Seliškar Anka	Knjižnica Bežigrad	1992
33. Serša Marija	Knjižnica Toneta Seliškarja, Trbovlje	1992
34. Skobir Alenka	CTK, Ljubljana	1991
35. Štukelj Valentina	Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka	1992
36. Taler Snežna	Knjižnica Ivana Tavčarja, Škofja Loka	1992
37. Uršič Ivica	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica	1993
38. Valtl Alenka	Knjižnica Ksaverja Meška, Slovenj Gradec	1991
39. Voljč Ivanka	Cankarjeva knjižnica, Vrhnika	1991
40. Zadel Marjeta	NUK, Ljubljana	1991
41. Žagar Valerija	NUK, Ljubljana	1991
42. Žitko Nevenka	Knjižnica Oton Župančič, Ljubljana	1993
KNJIŽNIČARSKI REFERENT
Priimek in ime		Ustanova	Leto naziva
1.	Acman Ellena	Koroška osrednja knjižnica, Ravne na Koroškem	1993
2.	Ahačič Jožica	Tržiška knjižnica, Tržič	1992
3.	Baraga Darinka	CTK, Ljubljana	1991
4.	Božič Gabrijela	Osrednja knjižnica S. Vilharja, Koper	1993
5.	Bregar Darja	NUK, Ljubljana	1993
6.	Dolenc Marjeta	NUK, Ljubljana	1991
7.	Ferlež Bojan	UKM, Maribor	1992
8.	Gajšek Blaženka	UKM, Maribor	1992
9.	Glavnik Stanislava NUK, Ljubljana		1991
10.	Gojak-Vilhar Branka	Osrednja knjižnica S. Vilharja, Koper	1993
11.	Intihar Mirjam	NUK, Ljubljana	1991
12. Janežič Irena		Biblioteka SAZU	1991
13.	Jesenovec Irena	Cankarjeva knjižnica, Vrhnika	1991
14.	Kocina Vasiljka	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica	1993
15.	Kovačič Vilma	Osrednja knjižnica S. Vilharja, Koper	1993
16.	Lavrič Nevenka	Osrednja knjižnica S. Vilharja, Koper	1993
17.	Maršič Marija	Tržiška knjižnica, Tržič	1992
18.	Mele Helena	Knjižnica Jožeta Udoviča, Cerknica	1991
19.	Miroševič Zrinka	NUK, Ljubljana	1993
20.	Mrvar Nataša	NUK, Ljubljana	1991
21.	Musek Vesna	NUK, Ljubljana	1991
22.	Penko-Podboj Marija Prelovšek Marja	Knjiž. Fakultete za strojništvo, Ljubljana	1992
23.		NUK, Ljubljana	1992
24.	Renko Katarina	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica	1993
25.	Sorta Manilo	Osrednja knjižnica S. Vilharja, Koper	1993
26. Tomažič Zlatka		Knjižnica Prežihov Voranc, Ljubljana	1993
27. Trojar Sonja		Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica	1993
28.	Verbič Milena	CTK, Ljubljana	1991
29.	Vidmar Nevenka	Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica	1993
30.	Vozel Vida	Knjižnica Toneta Seliškarja, Trbovlje	1993
31. ŽunecAna		UKM, Maribor	1992
V	obravnavanem obdobju je bilo iz bibliotekarstva oz. informacijskih ved opravljenih nekaj magisterijev in žal samo en doktorat znanosti. Vsi so bili opravljeni izven Slovenije. Trenutno v Sloveniji nimamo nobenega doktorja bibliotekarskih ved.6
Tabela 6: Opravljeni magisteriji in doktorat iz bibliotekarstva oz. informacijskih ved (1991-1993)
Priimek in ime____________Ustanova_____________Ntmv	Univerza	Leto
1. Ambrožič Melita	NUK, Ljubljana	mag.	Zagreb,	1993
Hrvaška
2. Balažič Darko	NUK, Ljubljana	mag.	Sheffield,	1993
V. Britanija
6* Ob dejstvu, da "stane" doktorski študij kar nekaj sto tisoč SIT in od kandidatov, ki niso zaposleni na visokošolskih ustanovah zahteva še dodatne napore (študijski dopusti, če so, so namreč neprimerno krajši kot na visokošolskih ustanovah), nas upravičeno lahko skrbi za prihodnost stroke.
3.	Češnovar Nada	CTK, Ljubljana	mag.	Zagreb, Hrvaška	1992
4.	+Popovič Mirko	NUK, Ljubljana	dr.	Sheffield, V. Britanija	1991
5.	Žumer Maja	Računaln. center Univ. v Li.	mag.	Kent, ZDA	1993
Tako strokovni izpiti kot priznavanja kvalifikacij bibliotekarske stroke so potekali po pravilniku iz leta 1980, ki ga je čas seveda že "prehitel". Zadnji dve leti je tekla priprava predlogov dveh novih pravilnikov in sicer Pravilnika o strokovnih izpitih in izpitih za preverjanje strokovne usposobljenosti knjižničarskih delavcev ter Pravilnika o pridobivanju strokovnih nazivov. Žal nova pravilnika ne bosta mogla sama po sebi dvigniti raven strokovne usposobljenosti kadrov v naših knjižnicah - opravljen strokovni izpit ali pridobljen določen strokovni naziv je seveda premalo, če knjižničarski delavci svoje strokovno izpopolnjevanje s tem zaključijo.
■
BIBLIOGRAFIJA
BIBLIOGRAPHY
SLOVENSKE BIBLIOGRAFIJE V LETU 1993
Lidija Wagner, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana
UDK 016(497.12)
Splošne bibliografije
Bibliografija - novosti: iz dokumentacije Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja. - Teorija in praksa 1993 št.1/2 - št.ll/12
Urejeno po vsebini. Prispevek v posameznih številkah spreminja naslov
Emeršič, Jakob: Gradivo za bibliografijo ptujskih tiskov. - Littera scripta manet. 1993 str.109-128 Urejeno kronološko
Hočevar, Matjaž: Mesečna bibliografija. - Knjiga 1993 št.l /2 -št.10/11
Urejeno po vsebini (UDK grupe)
Jovanoska, Zdenka: Novo v Zavodovi knjižnici. - Ogledalo 1993 št.l /2 str.38-43; št.3 str.37-42; št.4/5 str.37-39 Urejeno po vsebini
Knjige v tisku. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica 1993 / uredila Alenka Kanič (izhaja mesečno)
Majovski, Ksenija in Magda Pavlič Maver: Slovenska bibliografija v Italiji. - Jadranski koledar 1993 str.183-204 Vsebuje serijske publikacije in knjige
Rogelj-Škafar, Bojana: Periodika 1993. - Etnolog 1993 str.362-377 Urejeno po državah. Ob naslovu revije so našteti tudi avtorji s svojimi prispevki
Seznam knjižnih novosti. - Ljubljana : Centralna tehniška knjižnica 1993 št.1-6 / sestavil in uredil Bogdan Sovine Urejeno po UDK skupinah
WAGNER, Lidija: Slovene Bibliographies in 1993. Knjižnica, Ljubljana, 38 (1993) 1/2,123-147
Seznam novih knjig. - Maribor : Univerzitetna knjižnica 1993 št.1-41 uredila Alenka Mihalič-Klemenčič
Vsebuje knjige, periodične publikacije, neknjižno gradivo
Slovenska bibliografija. Knjige. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica 1993, št. 1-4 + register / uredila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Glavnik, Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Alenke Mayer-Laznik in Tjaše Pavletič-Lacko 2731 enot. Urejeno po vsebini UDK. Vsebuje tudi imensko in predmetno kazalo
Slovenska bibliografija. B, Knjige. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica 36 (1982) (tiskano 1993) / uredila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Dimc, Martina Gruma, Matjaža Hočevarja, Alenke Mayer-Laznik in Tjaše Pavletič-Lacko 2495 enot. Urejeno po abecedi,
Vsebuje tudi imensko kazalo in pregled po strokah UDK grup
Škafar, Vinko: Knjige in knjižnica v nekdanjem kapucinskem samostanu v Mariboru. - Časopis za zgodovino in narodopisje 1993 št.l str.62-92
Bibliografija med tekstom. Vsebuje tudi seznam knjig
Turk-Škraba,Mira: Novosti iz založniškega centra Zavoda. -Ogledalo 1993 št.l /2 str .44-46; št.3 str.42-43; št.4/5 str .39-40
Urbančič, Boris: Literatura. - Urbančič, Boris. Slovenskočeški kulturni stiki. 1993 str.72-77 Urejeno po abecedi
Bibliografija sodelavcev strokovnih in znanstvenih institucij
‘Bibliografija arhivskih delavcev. - Arhivi 1990 št.l /2 str.186-192 Urejeno po abecedi
Diplomska dela v letu 1992 ; Magisteriji v letu 1992 ; Doktorati v letu
1992.	- Oddelek za farmacijo / uredil Danijel Kikelj. 1993 str.57-62
Hočevar, Ivica in Barbka Slemenik: Bibliografija člankov, referatov, posterjev in drugih objav od januarja do decembra 1992. -Bitenčevi živilski dnevi (15; 1993; Ljubljana). Ogljikovi hidrati. 1993 str. 189-203
Urejeno po abecedi. Vsebuje tudi avtorsko kazalo
Hočevar, Ivica in Barbka Slemenik: Bibliografija diplomskih nalog magistrskih del in doktorskih disertacij od maja 1992 do maja 1993. - Bitenčevi živilski dnevi (15 ; 1993 ; Ljubljana). Ogljikovi hidrati. 1993 str.163-188 Bibliografske enote imajo tudi kratko vsebino.
Vsebuje tudi imensko kazalo
Katedra za farmacevtsko kemijo. - Oddelek za farmacijo / uredil Danijel Kikelj. 1993 str.26
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: tekoči raziskovalni projekti, objavljene publikacije v letu 1992, predavanja, elaborati, poročila, drugo
Katedra za farmacevtsko tehnologijo. - Oddelek za farmacijo / uredil Danijel Kikelj. 1993 str.31-37
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: tekoči raziskovalni projekti, objavljene publikacije v letu 1992, ostalo
Katedra za farmakognozijo. - Oddelek za farmacijo / uredil Danijel Kikelj. 1993 str.38
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: objavljene publikacije v letu 1992, ostalo
Katedra za klinično biokemijo. - Oddelek za farmacijo / uredil Danijel Kikelj. 1993 str.39-42
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: objavljene publikacije v letu 1992, predavanja, elaborati in poročila, ostalo
Kovačec-Naglič, Ksenija: Bibliografija Urbanističnega inštituta Republike Slovenije : 1992 / uredila Ksenija Kovačec Naglič. -Ljubljana : Urbanistični inštitut Republike Slovenije, 1993. - 60 str. - (Urbani izziv, 1993)
Urejeno po vsebini
Krnel-Umek, Duša: Bibliografija sodelavcev projekta Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre od 1986 do 1990. - Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre. 1993 str.243-254
Urejeno po abecedi
Objavljena dela v letu 1992. - Letno poročilo 1992 / Biotehniška fakulteta, Oddelek za živinorejo. 1993 str.63-227 Urejeno po abecedi. Vsebuje tudi izvlečke in predmetno kazalo
Objavljena dela v letu 1993. - Letno poročilo / Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko. 1993 str.73-256 Vsebuje tudi avtorske izvlečke, bibliograßjo, predmetno kazalo
Rogelj-Škafar, Bojana: Bibliografije sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja s področij etnologije, muzeologije in varstva kulturne dediščine. - Etnolog 1993 str. 334-362 Urejeno po abecedi
Sket, Dušan injure Dimeč: Bibliografija sodelavcev Medicinske
fakultete za leto 1992 : seznam dokumentov in seznam avtorjev. -Raziskovalno delo in bibliografija sodelavcev Medicinske fakultete 1993 str.70-99
Sket, Ivanka: Pregled raziskovalnega dela 1954-1993 / pripravila in uredila Ivanka Sket. - Ljubljana : Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti, 1993. -1 zv.
Vsebuje kronološki pregled raziskav s kratko vsebino
Univerza (Ljubljana). Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo.
Pregled znanstvenoraziskovalnega dela v letu 1992 / uredil Rajko Pavlovec. - Ljubljana : Univerza, 1993. - 95 str.
Urejeno po vsebini
Višja šola za notranje zadeve (Ljubljana). Diplomske naloge študentov VŠNZ : povzetki 1992/93 / glavna urednica Melita Djurič. -Ljubljana : Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, 1993. - 74 str.
Urejeno po vsebini
Vršeč, Milan: Bibliografija. - Višja šola za notranje zadeve (Ljubljana). Kronika šole z bibliografijo. 1993 str.53-146 Urejeno po abecedi. Vsebuje hidi biografske podatke
Bibliotekarstvo. Bibliografska kazala. Bibliografija bibliografij
*Intihar-Ferjan, Jana: Zbornik za umetnostno zgodovino : bibliografija 1921 (I) -1944 (XX) in nova vrsta 1951 (I) -1991 (XXVII) / Jana Intihar Ferjan. - Ljubljana : Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, 1992. - 96 str.
Urejeno po vsebini. Vsebuje tudi kazalo piscev ter kazalo umetnikov in krajev
Krnel-Umek, Duša: Bibliografija bibliografij o Istri. - Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre. 1993 str.235-241 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: bibliografska in stvarna kazala časopisja, bibliografije, katalogi in seznami knjižnic, osebne bibliografije, časniki in časopisi, družbene vede, zgodovina
Signalne informacije iz bibliotekarstva. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica 1993 št.l - št.12 / ureja Jelka Kastelic Vsebuje popise knjig in kazala posameznih številk periodike
Stergar, Nataša: Bibliografsko kazalo Kronike časopisa za slovensko krajevno zgodovino : XXI-XL (1973-1992). - Kronika 1993 št.l st.39-75
Švent, Rozina: Bibliografsko kazalo Duhovnega življenja : I-LX : 1933-
1992	/ sestavila Rozina Švent. - Ljubljana Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993. - 341 str.
Urejeno po vsebini. Vsebuje tudi imensko kazalo in stvarno kazalo
Wagner, Lidija: Slovenske bibliografije v letu 1992. - Knjižnica 1993 št.l/2 str.135-160
Urejeno po vsebini
Zemljič-Golob, Sinja: Bibliografija Traditiones 1993 str.153-190
842 enot. Urejeno po vsebini. Vsebuje tudi abecedni seznam sodelavcev
Filozofija. Psihologija
Lash, Scott: Bibliografija. - Lash, Scott. Sociologija postmodernizma. 1993 str.273-279 Urejeno po abecedi
Musek, Janek: Seznam literature. - Musek, Janek. Znanstvena podoba osebnosti. 1993 str.407-413 Urejeno po abecedi
Musek, Janek: Seznam uporabljene in citirane literature. - Musek, Janek. Osebnost in vrednote. 1993 str.267-275 Urejeno po abecedi
Musek, Janek: Viri in literatura. - Musek, Janek. Osebnost pod drobnogledom. 1993 str.382-384
Ule, Mirjana: Literatura. - Ule, Mirjana. Psihologija vsakdanjega življenja. 1993 str.249 Urejeno po abecedi
Verstvo
Kocijančič, Gorazd in Frančišek Jere: Bibliografija. - Grški očetje o molitvi. 1993 str.320-336 Urejeno po vsebini
Zupan, Gojko, Mitja Ferenc in France M. Dolinar: Viri. - Zupan, Gojko. Cerkve na Kočevskem nekoč in danes. 1993 str.250-254 Urejeno po abecedi
Družbene in politične ved
Berce, Helena: Uporabljeni viri in literatura ; Priporočena literatura. -Berce, Helena. Likovna vzgoja. Načini dela pri likovni vzgoji. Priročnik. 1993 str.173-175 Urejeno po abecedi
Bohinc, Rado: Uporabljena literatura. - Bohinc, Rado. Upravljanje gospodarskih družb. 1993 str.207-209 Urejeno po abecedi
Cerar, Miro (1963-): Literatura. - Cerar, Miro. Večrazsežnost človekovih pravic in dolžnosti. 1993 str.173-181 Urejeno po abecedi
*Dhority, Lynn: Bibliografija. - Dhority, Lynn. Ustvarjalne metode učenja. 1992 str.234-242 Urejeno po vsebini
Gantar, Pavel: Literatura. - Gantar, Pavel. Sociološka kritika teorij planiranja. 1993 str.283-297 Urejeno po abecedi
Izbrana bibliografija monografij in člankov, ki obravnavajo življenje in delo Slovenskega etnografskega muzeja in njegovih sodelavcev ter vprašanja v zvezi z etnologijo in muzeologijo. - Rogelj-Škafar, Bojana. Slovenski etnografski muzej - sprehod skozi čas in le delno skozi prostor. 1993 str.25-28 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje knjige in članke
Južnič, Stane: Bibliografija. - Južnič, Stane. Identiteta. 1993 str.351-355 Urejeno po abecedi
Končar, Polonca: Literatura. - Končar, Polonca. Mednarodno delovno pravo. 1993 str.181-187
Urejeno po abecedi
Krapež, Vilma in Ljuba Vrabec: Etnografija Istre : bibliografski popis razstave. - Knjižnica 1993 št.4 str.129-145 Urejeno po vsebini
*Lipnik, Jožef: Literatura. - Lipnik, Jožef. Metoda branja in dela z besedilom v osnovni šoli. 1992 str.152-164 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje knjige (132 enot) in članke (83 enot)
Malačič, Janez: Literatura in viri. - Malačič, Janez. Demografija. 1993 str.329-334
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje knjige (75 enot) in članke (62 enot)
Milenkovič, Marija: Nove knjige v knjižnicah Inštituta za
kriminologijo in Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije. -Revija za kriminalistiko in kriminologijo 1993 št.l - št.4
Urejeno po vsebini
Pavlica, Miro: GV register veljavnih predpisov Republike Slovenije / pripravil Miroslav Pavlica. - Ljubljana : Gospodarski vestnik,
1993.	-1 zv. - (Nova slovenska zakonodaja)
Urejeno po vsebini. Vsebuje tudi dodatke s spremembami
Pavliha, Marko: Bibliography. - Pavliha, Marko. Implied terms of voyage charters. 1993 str.257-263 Urejeno po abecedi. Vsebuje knjige in članke
Pavlovič, Zoran: Uporabljena literatura in dokumenti. - Pavlovič, Zoran. Psihološke pravice otroka. 1993 str.259-267 Urejeno po abecedi
Planina, Janez: Literatura; Viri. - Planina, Janez. Ekonomika turizma. Del 1 1993 str.240-247 Urejeno po abecedi
Pučko, Danijel: Uporabljena in navedena literatura. - Pučko, Danijel. Planiranje v podjetjih. 1993 str.475-481 Urejeno po abecedi
Radič, Tomislav: Literatura. - Vox populi. 1993 str.397-398 Urejeno po abecedi
Rozman, Rudi: Literatura. - Rozman, Rudi. Management. 1993 str. 301-305
Urejeno po abecedi
Rozman, Rudi: Literatura. - Rozman, Rudi. Planiranje poslovanja podjetja. 1993 str.297-312 Urejeno po abecedi
Sagadin, Janez: Literatura. - Sagadin, Janez. Poglavja iz metodologije pedagoškega raziskovanja. 1993 str.232-242 189 enot. Urejeno po abecedi
Stanič, Gojko: Referenčna literatura. - Stanič, Gojko. Moje delnice. 1993 str .61-63 Urejeno po abecedi
Trojar, Štefan: Literatura in viri. - Trojar, Štefan. Sodobni pogledi na pouk zgodovine. 1993 str.151-160 262 enot. Urejeno po zvrsteh
Turk, Ivan: Temeljna literatura. - Turk, Ivan. Uvod v ekonomiko gospodarske družbe. 1993 str.295-298 Urejeno po abecedi
Vilfan, Sergij: Novejša literatura o pravni zgodovini za daljša obdobja v jugoslovanskih jezikih. - Vilfan, Sergij. Uvod v pravno zgodovino. 1993 str.160 Urejeno po vsebini
Vršeč, Milan: Literatura. - Vršeč, Milan. Organiziranje in vodenje policije. Splošni del. 1993 str.310-317 174 enot. Urejeno po abecedi
Wechtersbach,Rado: Literatura. - Wechtersbach, Rado. Vrednotenje projekta Petra. 1993 str.211-221
Urejeno po abecedi
Zupančič, Karel: Seznam v opombah navedene literature; Pravni viri. - Zupančič, Karel. Oris družinskega prava. 1993 str.169-176 Urejeno po abecedi
Žagar, Janja: Opombe. - Žagar, Janja. Pasovi in sklepanci. 1993 str.27-29
97	enot
Žnidaršič-Kranjc, Alenka: Planirani stečaji? 1993 str.200-207 122 enot. Urejeno po abecedi
Naravoslovne in uporabne vede. Medicina
Čibej, Jože Andrej: Literatura. - Čibej, Jože Andrej. Matematika za računovodje in finančnike. 1993 str.354-364 Urejeno po abecedi
Goršič, Marjeta: Bilten INDOK službe Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete. - Les 1993 št.l /2 - št.12
Urejeno po vsebini. V št.7/8 članka ni. Naslov se spreminja
Kaltnekar, Zdravko: Seznam literature. - Kaltnekar, Zdravko. Logistika v proizvodnem podjetju. 1993 str.523-530 Urejeno po abecedi. Vsebuje knjige (145 enot) in revije (16 enot)
Kordiš, Franjo: Viri. - Kordiš, Franjo. Dinarsko jelovo bukovi gozdovi v Sloveniji. 1993 str.133-137
75	enot. Urejeno po abecedi
Navinšek, Boris: Literatura. - Navinšek, Boris. Trde zaščitne prevleke. 1993 str.231-236 192 enot
Seznam revij, ki jih prejema INDOK služba Oddelka za lesarstvo BF. -Les 1993 št.l/2 str.47
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: tuje revije, slovenske revije, baze podatkov
Spaič, Savo: Literatura. - Spaič, Savo. Metalografska analiza. 1993 str. 167
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: literatura in viri (150 enot), periodika (4 enot)
*Šprajc, Ivan: Bibliografija. - Šprajc, Ivan. Arheoastronomija. 1991 (arheološka obvestila posebna številka) str.53-55 Urejeno po abecedi
"Urbančič, Dina in Anica Gradišek: Literatura. - Urbančič, Dina. Osnove zdravstvene nege bolnika. 1992 str.337-340 Urejeno po abecedi. 89 + 5 enot
Založništvo
Državna založba Slovenije (Ljubljana). Katalog glasbenih izdaj 1993 / urednica Pavla Uršič-Kunej. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, Dejavnost založništva šolskega programa, 1993. - 24 str.
Urejeno po vsebini
Državna založba Slovenije (Ljubljana). Katalog učbenikov in
priročnikov 1993 / uredila Maja Kraigher. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1993. - 59 str.
Urejeno po zvrsteh
Rot, Andrej: Knjige, ki so izšle pri SKA v letih 1954-1992. - Ob srebrni reki. 1993 str.310-313
76	enot. SKA= Slovenska kulturna akcija - Buenos Aires
Umetnost
Hrvatin, Emil: Bibliografija. - Hrvatin, Emil. Ponavljanje, norost, disciplina. 1993 str.137-138
Urejeno po abecedi
"■Katalog filmov na videokasetah VHS. - Ljubljana : VIBA film, 1992. -32 f.
Škrjanec, Breda: Uporabljeni viri za zgodovino grafičnih bienalov. -Škrjanec, Breda. Zgodovina ljubljanskih grafičnih bienalov. 1993 str.65-74
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: katalogi, periodika
Štefančič, Marcel, ml.: Bibliografija za daljše, širše in navsezadnje tudi globlje razumevanje iztrebljevalca in post-holokavstnih filmov. - Blade runner. 1993 str.114 Urejeno po abecedi
Urbanizem. Arhitektura
*Hoyer, Sonja Ana: Izbrana literatura. - Hoyer, Sonja Ana. Hiša Tartini v Piranu. 1992 str.136-138 Urejeno po abecedi
Prosen, Anton: Literatura in viri. - Prosen, Anton. Sonaravno urejanje podeželskega prostora. 1993 str.167-174 Urejeno po abecedi
Šport
Kristan, Silvo: Izbor leposlovnega in poučnega berila v slovenskem jeziku. - Kristan, Silvo. V gore— . 1993 str.272-274 Urejeno po abecedi. Vsebuje literaturo o gorah in planil is tim
Kristan, Silvo: Izbor strokovnih del v slovenskem jeziku. - Kristan, Silvo. V gore—. 1993 str.270-271 Urejeno po abecedi
Jezikoslovje. Književnost
Bajt, Drago: Dodatna literatura. - Bajt, Drago. Pišem, torej sem. 1993 str.266-270 Urejeno po abecedi
Bajt, Drago: Uporabljena literatura. - Bajt, Drago. Pišem, torej sem. 1993 str. 133-134 Urejeno po abecedi
Cvetek, Marija: Literatura. - Naš voča so včas zapodval. 1993 str.328
Ferk, Janko: Prevodi iz avstrijske literature v slovenščino 1970-1992. -Celovški zvon 1993 (marec) št.38 str. 70-73 Urejeno po abecedi
Koruza, Jože: Opombe. - Koruza, Jože. Značaj pesniškega zbornika "Pisanice od lepeh umetnosti". 1993 str.289-338 Urejeno po vsebini
Kos, Janko: Bibliografija. - Kos, Janko. Lirika. 1993 str. 107-109 Urejeno po abecedi
Kranjec, Marko: Bibliografija. - Brižinski spomeniki. 1993 str.161-181
Urejeno kronološko
Kranjec, Marko, Alenka Logar-Pleško, Anka Sollner-Perdih in Marija Cvetek: Slovenistika v letu 1991 : bibliografski pregled. -Jezik in slovstvo 1992/93 (januar) št.4 str. 145-164 Urejeno po vsebini. Vsebuje hidi dodatke za J 989-1990
Makovec-Černe, Jasna: Členitev po aktualnosti in besediloslovje: bibliografija / Jasna Makovec-Černe. - Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1993. - 36 str. - (Razprave Filozofske fakultete)
Urejeno po abecedi
Nekaj časopisnih ocen o "Drvarski Mariji". - Tomažič, Jože. Drvarska Marija. 1993 str.126-128 Bibliografija v tekstu
Slapšak, Svetlana: Bibliografija. - Ženska v grški drami. 1993 str.197-204
Urejeno po abecedi
Stanonik, Marija: Bibliografija (viri in literatura). - Stanonik, Marija. Slovstvena folklora v domačem okolju. 1993 str. 129 Urejeno po vsebini
Troha, Vera: Bibliografija. - Troha, Vera. Futurizem. 1993 str.110-117
Urejeno po abecedi
Zadravec, Franc: Strokovna literatura. - Zadravec, Franc. Slovenska ekspresionistična literatura. 1993 str.295
Osebne bibliografije
ADAMIČ, LOUIS
*Žitnik, Janja: Literatura. - Žitnik, Janja. Louis Adamič in sodobniki. 1992 str.211-214
Urejeno po abecedi
ALJAŽ, JAKOB
Bjelčevič, Aleš: Avtorska in stvarna bibliografija Jakoba Aljaža. -Aljažev zbornik. 1993 str.289-296
Urejeno po vsebini. Vsebuje: planinski in drugi spisi, glasbena dela, spisi o Aljažu
ARISTOTELES
Kalan, Valentin: Izbrana bibliografija. - Aristoteles. O duši. 1993 str.256-269
Vsebuje: izdaje, prevodi, komentarji, šhidije in interpretacije (De Anima, Parva Naturalia)
BARŠI, JOŽE
Gspan, Eva: Dokumentacija. - Barši, Jože. Jože Barši. 1993 str.13-16
Urejeno po vsebini. Vsebuje: življenjepis, samostojne razstave, skupinske razstave, umetnikova bibliografija in literatura o umetniku, odzivi na razstave
BEER, NIKOLAJ
Obal, Franc: Razstave; Nagrade; Bibliografija. - Beer, Nikolaj. 1993 str. 103-106 Urejeno po zvrsteh
BEGIČ, MIRSAD
Komelj, Milček: Dokumentacija. - Begič, Mirsad. 1993 str.116-123 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: življenjski podatki, samostojne razstave, pomembnejše skupinske razstave, nagrade, bibliografija
BERNIK JANEZ
Stele-Možina, Melita in Sabina Povšič: Dokumentacija. - Bernik, Janez. Janez Bernik. 1993 str.169-184
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija, samostojne razstave, skupinske razstave, nagrade, zbirke, bibliografija (izbor)
BRECHT, BERTOLT
Kranjc, Mojca: Brechtov dramski opus. - Brecht, Bertolt. Šest iger. 1993 str.349-355. - Podpis M.K.
56 enot
BRETANO, FRANZ
HEIDEGGER, MARTIN HUSSERL, EDMUND
Literatura. - Hribar, Tine. Fenomenologija. Knj. 1 1993 str. 427-435
BUČAR, FRANCE
T.K.: Bibliografija prof. dr. Franceta Bučarja...- Bučar, France.
Prehod čez rdeče morje. 1993 str.135-153
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjige, objave v periodiki in zbornikih,
prevodi
CANKAR, IVAN
Toporišič, Ivan: Bibliografija. - Cankar, Ivan. Pohujšanje v dolini
šentflorjanski. 1993 str .25-26
Vsebuje pregled knjižnih izdaj "Pohujšanja" in o delu
Toporišič,Ivan: Kronološki pregled Cankarjevega življenja in dela. - Cankar, Ivan. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. 1993 str.6-7
Bibliografija v tekstu
CANKAR, IVAN družina
Zadnik, Vesna: Literatura. - Zadnik, Vesna. Rodbina Ivana Cankarja. 1993 str .51-52
22 enot
CERVANTES SAAVEDRA, MIGUEL de
Virk, Tomo: Bibliografija. - Cervantes Saavedra, Miguel de. Don Kihot. 1993 str.27-28
Vsebuje: Cervantesova dela v slovenskih izdajah in o Cervantesu in njegovih delih
Virk, Tomo: Kronološki pregled Cervantesovega življenja in dela. - Cervantes Saavedra, Miguel de. Don Kihot. 1993 str.6-7 Bibliografija v tekstu
CLAUDEL, PAUL
Claudelovo življenje in delo. - Claudel, Paul. Sejalec božje mere. 1993 str.298-302
Urejeno kronološko. Vsebuje: biografski podatki, Claudelovo delo
Zupan, Barbara: Paul Claudel pri nas. - Claudel, Paul. Izbrane drame. 1993 str.393-406
Urejeno po vsebini. Vsebuje: objavljeni prevodi, na slovenskih odrih, neposredni stiki, izbrana bibliografija, uprizoritve
Življenje in delo Paula Claudela.- Claudel, Paul. Izbrane drame. 1993 str.379-381
Urejeno kronološko. Bibliografija v tekstu
CVETAJEVA, MARINA
Bajt, Drago: Življenje in delo Marine Cvetajeve. - Cvetajeva, Marina. Marina Cvetajeva. 1993 str.188-191 Urejeno kronološko. Bibliografija v tekstu
ČADEŽ, DRAGICA
Dokumentacija. - Čadež, Dragica. Vrata. 1993 str.13-14 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojne razstave, sodelovanje na skupinskih razstavah, simpoziji, nagrade, študijska potovanja, štipendije...
ČOP, BOJAN
juvančič-Mehle, Ana: Bibliografija akademika prof. dr. Bojana Čopa ob njegovi sedemdesetletnici. - Linguistica 1993 str.9-17
98	enot. Urejeno po vsebini. Vsebuje: knjige, znanstveni prispevki v serijskih publikacijah in zbornikih, ocene, poročila, uredniško in prevajalsko delo
DAUDET, ALPHONSE
Knjižna bibliografija Alphonsa Daudeta. - Daudet, Alphonse. Sapfo. 1993 str.143
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: pesmi, romani in kratka proza, igre, spomini
DOLENC, BOŽIDAR
Dolenc, Božidar in Primož Lampič: Dokumentacija. - Dolenc, Božidar. Božidar Dolenc. 1993 str.30-36
Urejeno po vsebini. Vsebuje: kronologija, samostojne razstave, izbrane skupinske razstave, zastopanost v zbirkah, objavljene fotografije v časopisih in revijah, izbrane nagrade, izbrana bibliografija
DURKHEIM EMILE
*Izbrana bibliografija del Emila Durkheima. - Durkheim, Emile. Samomor. 1992 str.157-158
Urejeno kronološko
EVANS-PRITCHARD, EDWARD E.
Izbrana bibliografija del Edvvarda E. Evansa-Pritcharda. - Evans-Pritchard, Edward E. Ljudstvo Nuar. 1993 str.317-319 Urejeno kronološko
FERFILA, BOGOMIL
’Bibliography. - Ferfila, Bogomil. K novemu ekonomskemu sistemu jugoslovanske družbe. 1990 str.529-554 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: raziskovalne naloge, monografije, znanstveni članki, ostali članki, prispevki na radiu in TV
FRANKL, VIKTOR EMIL
Glavna dela Viktorja E. Frankla. - Franki, Viktor E. Kljub vsemu rečem življenju da. 1993 str. 106-107
GALIČ, ŠTEFAN
Dokumentacija. - Galič, Štefan. Štefan Galič. 1993 str.9-12 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: življenjepisni podatki, samostojne razstave, pomembnejše skupinske razstave, nagrade, priznanja
Štefan Galič. - Galič, Štefan. 1993 str.9-11
Urejeno po vsebini. Vsebuje: življenjepis, osebne razstave, nagrade in
priznanja, skupinske razstave
GALLUS JACOBUS
*Woodbridge, Wilson Fredric: Index to the opus Musicum of Jakob Handl Gallus. - Gallus Carniolusin evropska renesanca. Del 2 1992 str.207-288
GARIN, EUGENIO
Bibliografija knjižnih del Eugenia Garina. - Garin, Eugenio. Spisi o humanizmu in renesansi. 1993 str.210-211
GOJKOVIČ, VIKTOR
Viktor Gojkovič. - Galič, Štefan. Štefan Galič. 1993 str.19-20 Urejeno po vsebini. Vsebuje: življenjepis, samostojne razstave, kiparski simpoziji, nagrade in priznanja
GOODY, JACK
Bibliografija del Jacka R. Goodvja. - Goodv, Jack. Med pisnim in ustnim. 1993 str.350-352
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjige, uredništvo zbornikov, članki (izbor), prevod v slovenščino
GORDIMER, NADINE
Gordimerjeva pri nas. - Gordimer, Nadine. Izbrane novele. 1993 str.436
Vsebuje: prevodi, o avtorici
GRUBER, GABRIJEL
*Juričič, Daniela: Arhivsko gradivo o Gabrijelu Gruberju ; Literatura o Gabrielu Gruberju. - Arhivi 1990 št.1/2 str.54
GRUM, SLAVKO
Kralj, Lado: Bibliografija. - Grum, Slavko. Dogodek v mestu Gogi. 1993 str .25-26
Kralj, Lado: Kronološki pregled Grumovega življenja in dela. 1993 str .6-8 Bibliografija v tekstu
HANDKE, PETER
Šlibar, Neva: Peter Handke im Slowenischen Raum : eine Bibliographie. - Acta neophilologica 1993 str.79-88 Urejeno po zvrsteh
HEIDEGGER, MARTIN glej BRETANO, FRANZ
HOČEVAR, TOUSSAINT
*List of publications by Toussaint S.Hočevar. - Slovene studies 1989 št.1/2 str.15-20 111 enot
HOFMANNSTHAL, HUGO von
Grafenauer, Niko: Hugo von Hofmannsthal: življenje in delo. -Hofmannsthal, Hugo von. Slehernik. 1993 str.82-83 Bibliografija v tekstu z biografijo
HUSSERL, EDMUND glej BRETANO, FRANZ
JARCJANKO
Smole-Gašparovič, Natalja, Karel Bačer in Nataša Petrov: Bibliografija Janka Jarca. - Jarčev zbornik. 1993 str.313-317 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjige, razprave in Članki, uredništvo in souredništvo
KARIM, AZAD
Dokumentacija. - Karim Azad. Azad Karim. 1993 str.11-12 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografski podatki, osebne razstave, pomembnejše skupinske razstave, slikarske kolonije, nagrade
KLEMENČIČ, FRAN
Vrhunc, Polonca: Literatura o umetniku. - Klemenčič, Fran. Fran Klemenčič. 1993 str .75-86 Urejeno kronološko
KOGOJ, MARIJ
Loparnik, Borut in Zoran Krstulovič: Bibliografija o Mariju Kogoju. - Muzikološki zbornik 1993 str.59-105 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojne publikacije, razprave, seminarske, diplomske, strokovne in magistrske naloge, doktorske disertacije, prispevki, ocene, slovarji, enciklopedije, leksikoni, spomini, drugo. Vsebuje tudi kazalo piscev, kazalo periodičnih publikacij, kazalo objav po letih
KOROPEC, J OŽE
Curk, Jože: Bibliografija. - Časopis za zgodovino in narodopisje 1993 št.l str.7-9
100	enot
KOTAR JOŽE
Dokumentacija. - Kotar, Jože. Jože Kotar. 1993 str.33-35 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: kratka biografija, samostojne razstave, iz bibliografije, pomembnejše kolonije in srečanja, slikarske nagrade
KOVIČ, KAJETAN
Kovič, Kajetan: Kaj sem doslej napisal. - Kovič, Kajetan. Moj prijatelj Piki Jakob. 1993 str.117-122
Bibliografija v tekstu
LANC, ALADIN
Dokumentacija. - Lane, Aladin. Aladin Lane. 1993 str.76-79
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojne razstave, skupinske razstave, likovne kolonije, nagrade, izbrana bibliografija
LAVTIŽAR, JOSIP
Benedik, Marko: Lavtižarjeva tiskana dela. - Benedik, Marko. Josip Lavtižar. 1993 str.37-38
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: cerkvene skladbe, operete, zgodovinska dela, potopisi, šmarnice
MAJCEN, ANDREJ
Ciglar, Tone: Dela, ki govorijo o misijonarju Majcnu : v celoti ali daljši prispevki. - Ciglar, Tone. Andrej Majcen - vietnamski Don Boško. 1993 str.222
MAJCEN, IRENA
Avguštin, Maruša: Dokumentacija. - Majcen, Irena. Irena Majcen. 1993 str.9-10
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografski podatki, samostojne razstave, skupinske razstave, bibliografija o ilustratorki, seznam ilustriranih knjig
MAKŠE, ROMAN
Dokumentacija. - Makše, Roman. Roman Makše. 1993 str.15-16
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: življenjepis, samostojne razstave, skupinske razstave, bibliografija (izbor)
MAUSER, KAREL
Pibernik, Franc: Viri za posebej označene navedke. - Pibernik, Franc. Karel Mauser. 1993 str.141-144
101	enota
MEDVED, ANTON
Kolar, Metoda: Seznam uporabljenih virov; Citati. - Anton Medved. 1993 str .54-55
MESARIČ, FRANC
Obal, Franc: Franc Mesarič : samostojne razstave, skupinske razstave, nagrade, iz bibliografije. - Mesarič, Franc. Doma 1984-1994.1993 str.36-39
MEŠKO, KSAVER
Kocijan, Gregor: Meškovo življenje in slovstveno delo. - Podpis: G.K. - Meško, Ksaver. Kam plovemo? 1993 str. 176-180 Urejeno kronološko. Bibliografija v tekstu
MODERNDORFER, VINKO
Vinko Moderndorfer. - Moderndorfer, Vinko. Krog male smrti.
1993	ovoj
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: poezija, poezija za otroke, radijske igre za otroke, radijske igre za odrasle, lutkovne igrice, gledališke igre, TV scena
MODIC, MARKO
štrumej, Lara: Dokumentacija. - Modic, Marko. Texturon. 1993 str.60-61
Urejeno po vsebini. Vsebuje: samostojne razstave, skupinske razstave, akcije, knjige, izbrana bibliograßja, TV oddaje in video projekti
MORAVEC, DUŠAN
*Munda, Jože: Bibliografija Dušana Moravca ob sedemdesetletnici. - Slavistična revija 1990 št.4 str.469-489 Urejeno kronološko
NOVAČAN, ANTON
Bibliografija...- Novačan, Anton. Izbrano delo. 1993 str.393-396 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: monografije A .N., prevodi, navedbe del Antona Novačana v bibliografijah, bibliografija člankov in razprav o A.N., literarna zapuščina
OSTERC, SLAVKO
Bibliografija Osterčevih skladb. - Cvetko, Dragotin. Osebnost skladatelja Slavka Osterca. 1993 str.187-196 Bibliografijo je sestavljal Slavko Osterc (prvi dve verziji), dodelal pa jo je Danilo Pokorn
PANGERC, BORIS
Bibliografija. - Pangerc, Boris. Bližanje. 1993 ovoj Urejeno kronološko, Vsebuje monografije
FAZ, OCTAVIO
Paz pri nas. - Paz, Octavio. Izbrane pesmi. 1993 str.228-229 Vsebuje prevode in o avtorju
PEČAR, JANEZ
Milenkovič, Marija: Bibliografija del prof. dr. Janeza Pečarja : od leta 1956 do leta 1993 / zbrala in uredila Marija Milenkovič. -Ljubljana : M. Milenkovič, 1993 458 enot. Urejeno po zvrsteh
POGAČAR, TADEJ
Dokumentacija. - Pogačar, Tadej. Tadej Pogačar. 1993 str.14-16 Vsebuje: življenjepis, izbrane samostojne razstave, izbrane skupinske razstave, umetnikova bibliografija in literatura o umetniku, iz literature o umetniku
POGAČNIK, ANTON
Židov, Nena: Izbrana bibliografija dr. Antona Pogačnika. - Etnolog 1993 str.202-203 37 mot
POGAČNIK JOŽE
Pogačnik, Jože: Bibliografija Jožeta Pogačnika ob šestdesetletnici / priredil Martin Grum. - Slavistična revija 1993 št.2 str.297-328 Urejeno kronološko
POTOČNIK, VLADIMIR
Mileta, Edita: Dokumentacija. - Potočnik, Vladimir. Vladimir Potočnik. 1993 str.11-12
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojne razstave, skupinske razstave, nagrade, ostalo
PREŠEREN, FRANCE
Mušič, Janez: Glavni viri. - Mušič, Janez. Zgodbe o Prešernu. 1993 str.108-109 Urejeno po abecedi
PRETNAR, TONE
Logar-Pleško, Alenka: Bibliografija Toneta Pretnarja. - Slavistična revija 1993 št.2 str.277-295 Urejeno kronološko
RAJNAR, MIRKO
Obal, Franc: Biografija ; Bibliografija. - Rajnar, Mirko. Mirko Raj-nar. 1993 str.8
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija, samostojne razstave, skupinske razstave, nagrade, bibliografija
SCHREINER, HENRIK
Tancer, Mladen: Kronološki pregled Schreinerjevih pomembnejših spisov; Viri pomembnejših zapisov o Henriku Schreinerju. - Časopis za zgodovino in narodopisje 1993 št.2 str.289-290
Obe bibliografiji sta del članka z naslovom: Pedagoški profil Henrika Schreinerja
SIMMEL, GEORG
Bibliografija Simmlovih del v nemščini in angleščini. - Simmel, Georg. Temeljna vprašanja sociologije. 1993 str.95-99 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjige v nemščini, posthumne objave, najnovejše izdaje, knjige v angleščini
SIVEC, IVAN
Bibliografija. - Sivec, Ivan. Jutro ob kresu. 1993 str.229 Urejeno kronološko
SLIVNIKER-BELANTIČ, VIDA
Slivniker-Belantič, Vida: Biografija in bibliografija. - Slivniker-Belantič, Vida. Vida Slivniker Belantič. 1993 str. 43-47
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija, seznam del, nagrade, samostojne razstave
SLOMŠEK, ANTON MARTIN
Krajnc, Slavko: Bibliografia. - Krajnc, Slavko. L' opera liturgica di Anton Martin Slomšek nella sua attivita pastorale. 1993 str.13-55 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: arhivi, pisma, razna dela, dokumenti, študije o Slomšku, ostala referenčna literatura
SPACAL, JOŽE
Plestenjak, Dušan: Dokumentacija ; Izbrana bibliografija. - Spacal, Jože. Televizijska scenografija Jožeta Spacala. 1993 str.164-172 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija, razstave, nagrade, izbrana bibliografija
STEFAN, JOŽEF
Sitar, Sandi: Dela. - Sitar, Sandi. Jožef Štefan. 1993 str.138-145 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: pesmi, publicistika, razprave
STRNIŠA, GREGOR
Grum, Martin, Matjaž Hočevar in Borut Osojnik: Bibliografija Gregorja Strniše. - Gregor Strniša. 1993 str.207-223 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojne pesniške zbirke, pesmi (revijalne objave), pesmi v antologijah, radijske igre, uprizoritve, proza, prevodi, diplomske naloge o Strniši, biografski zapisi
STROPNIK, IVO
Beležka o avtorju. - Stropnik, Ivo. Skrivalnica v očesu. 1993 str. 102
Vsebuje knjižne izdaje in prevode
STUPICA, GABRIJEL
Menaše, Ljerka: Kronika. - Stupica, Gabrijel. Gabrijel Stupica. 1993 str.121-173
Vsebuje: osebna kronika, ostale kronike, monografije, individualne predstavitve, leksikoni, priročniki, katalogi zbirk, predstavitve v drugih knjigah, osebne razstave, skupinske razstave, ostalo
SUHADOLNIK, STANISLAV
Hafner, Jana: Bibliografija Stanislava Suhadolnika. - Slavistična revija 1993 št.4 str.589-596 Urejeno po zvrsteh
SVETINA, IVO
Bibliografija Iva Svetina. - Svetina, Ivo. Zlata kapica. 1993 ščitni ovitek
Urejeno po zvrsteh
ŠALAMUN, TOMAŽ
Bibliografija Tomaža Šalamuna. - Šalamun, Tomaž. Glagoli sonca. 1993 str.195-199
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: pesniške zbirke, prevodi, izidi v svetovnih antologijah, proza, nagrade
ŠAŠEL, JAROSLAV
*Šašel-Kos, Marjeta: Bibliography. - Šašel, Jaroslav. Opera selec-ta. 1992 str.11-29 Urejeno po vsebini
ŠEFRAN, GORAZD
Škrjanec, Breda: Dokumentacija. - Šefran, Gorazd, šefran. 1993 str.33-35
Urejeno kronološko
ŠILIH, GUSTAV
Tancer, Mladen: Bibliografija Gustava Šiliha in o Gustavu Šilihu. - Stoletnica rojstva Gustava Šiliha. 1993 str.25-41 Vsebuje Silihova dela (knjige in članke), uredniško delo, ocene Silihovih del, zapisi o avtorju
ŠTRAVS, JANE
Dokumentacija. - Štravs, Jane. Jane Štravs. 1993 str.37 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografske podatke, samostojne razstave, izbrane skupinske razstave, izbrana bibliografija
TAVČAR, IVAN
Kocijan, Gregor: Bibliografija. - Tavčar, Ivan. Visoška kronika. 1993 str .35-36
Vsebuje pregled izdaj Visoške kronike in o Visoški kroniki
Kocijan, Gregor: Kronološki pregled Tavčarjevega življenja in dela. - Tavčar, Ivan. Visoška kronika. 1993 str.6-8 Bibliografija v tekstu
THEOPHRASTUS von HOHENHEIM PARACELSUS
Predin, Štefan: Viri in literatura. - Predin, Štefan. Theophrastus von Hohenheim Paracelsus. 1993 str.61-63 32 enot
TORNAY, ENDRE ANDRAS
Ipkovichne Szakaly, Ildiko: Dokumentacija. - Tornav, Endre Andras. Tornay Endre Andras. 1993 str.13-16
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: biografija, nagrade, razstave, bibliografija
TRDINA, JANEZ
Hudolin, Mojca: Spremna beseda. - Trdina, Janez. Bajke in povesti o Gorjancih. 1993 str.114-117
Urejeno kronološko. Vsebuje življenje in delo Janeza Trdine
VARL, IVAN
Pregl-Kobe, Tatjana, Marjan Miklavc in Milenka Pungerčar: Dokumentacija. - Varl, Ivan. Ivan Varl. 1993 str.66-76 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: samostojne razstave, skupinske razstave, oblikovanje, nagrade, bibliografija, Ivan Varl kot javni kritik
VEROVŠEK, ANTON
Clemenz, Majda: Pregled dela Antona Verovška v Ljubljani in v Trstu. - Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja 1993 št.60/61 str.99-114
VETRIH, POLONA
Šumi, Nada: Gledališki opus Polone Vetrih. - Šumi, Nada.
Polona Vetrih. 1993 str.88-89 Urejeno kronološko
VEYNE, PAUL
^Izbrana bibliografija Paula Veyna. - Veyne Paul. Rimska erotična elegija. 1992 str.282
VULIKIČ, VELIMIR
Vulikič, Velimir: Bibliografija. - Vulikič, Velimir. Beg iz pekla. 1993 str.180 Urejeno po vsebini
WEST, FRANZ
Dokumentacija. - West, Franz. Franz West. 1993 str.15-17 Urejeno po vsebini. Vsebuje: osebne razstave, skupinske razstave
WILDE, OSCAR
Gabrijelčič, Uroš: Življenje in delo Oscarja Wilda. - Wilde, Oscar. Človeška duša v socializmu. 1993 str.237-239 Bibliografija z biografijo v tekstu
WOLLSTONECRAFT, MARY
Dela Mary Wollstonecraft. - Wollstonecraft, Mary. Zagovor pravic ženske. 1993 str.XXVII-XXVIIl
ZORMAN, FOJŽ A.
Avguštin, Maruša: Dokumentacija. - Zorman, Fojž A. Fojž A. Zorman. 1993 str.25-27
Urejeno po vsebini. Vsebuje: kratko biografijo, samostojne razstave, skupinske razstave, nagrade in priznanja, bibliografija
ZUPAN, VITOMIL
Grum, Martin, Matjaž Hočevar in Borut Osojnik: Bibliografija. -Vitomil Zupan. 1993 str.163-184
Urejeno po vsebini. Vsebuje: samostojne objave, knjige za otroke, revijalne objave, radijske in TV igre, Zupan prevajalec, prispevki o Zupanu
ZWEIG, ŠTEFAN
Šlibar, Neva in Vesna Kondrič-Horvat: Stefan Zvveig in Slowenien (1932- 1989). - Znanstvena revija. Humanistika 1993 št.l str. 125-128
Urejeno po zvrsteh. Vsebuje knjige in članke, gledališče
Bibliografije več oseb
Kavčič, Janez: Znane osebnosti. - Idrijska obzorja. 1993 str.215-221
Urejeno kronološko. Vsebuje kratke biografske podatke
Rot, Andrej: Življenjski in bibliografski podatki. - Ob srebrni reki. 1993 str.327-336 Urejeno po abecedi
Slovenske filmske zvezde Silvan Furlan...et al; album sta uredila Silvan Furlan in Marcel Štefančič, jr.; biofilmografije igralcev je zbrala Lilijana Nedič. - Ljubljana : Slovenski gledališki in filmski muzej, 1993. - 68 str.
Bibliografija v tekstu
Zemljepis. Zgodovina
*Archivio Centrale dello Stato (Roma). Vodnik po arhivskem
gradivu za zgodovino Slovencev in drugih narodov nekdanje Jugoslavije v Centralnem državnem arhivu v Rimu : 1918-1947 / redakcija France Dolinar... et al. - Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 1992. - 565 str. - (Publikacije Arhiva Slovenije. Vodniki ;2)
Urejeno po vsebini
Bradeško, Tatjana: Izbor literature za pouk zgodovine. - Zgodovina v šoli 1993 št. 1 str.59-61
Budna, Nataša, Jože Dežman in Janez Lušina: Viri, literatura in opombe. - Budna, Nataša. Gorenjski partizan. 1993 str.349-357 Urejeno po zvrsteh
Cevc, Tone: Literatura. - Cevc, Tone. Velika planina. 1993 str.94-96 Urejeno po abecedi
Čar, Jože: Najpomembnejša tiskana dela o rudniku in Idriji. - Idrijska obzorja. 1993 str. 173-183
50 enot. Urejeno po abecedi. Bibliografija z anotacijaini
Darovec, Darko: Literatura. - Darovec, Darko. Pregled zgodovine Istre 1992 (tiskano 1993) str.79-84 Urejeno po abecedi
Ferenc, Mitja: Pomembnejša literatura. - Ferenc, Mitja. Kočevska izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev. 1993 str.l 11-112
Guštin, Mitja, Radovan Cunja in Katarina Katja Predovnik:
Literatura. - Guštin, Mitja. Podbočje, Stari grad. 1993 str.103-108 Urejeno po abecedi
Klavora, Vasja: Viri. - Klavora, Vasja. Plavi križ. 1993 str.304-307 Urejeno po zvrsteh. Vsebuje: knjižne publikacije, članki, ustni in drugi viri
Lukan, Vinko: Viri in literatura. - Lukan, Vinko. Opatje selo skozi čas. 1993 str.87
Pelc, Stanko: Literatura. - Pelc, Stanko. Občina Domžale - primer spreminjanja obmestne pokrajine v okolici Ljubljanje. 1993 str.145-149
Urejeno po abecedi
Potočnik, Jože: Viri in literatura. - Od kovačije do moderne tovarne. 1993 str.51
22	enot. O nastanku in razvoju Tovarne kos Slovenj Gradec
Sekulič, Ante: Viri, arhivsko gradivo ; Literatura. - Sekulič, Ante. Olimje v XVII. in XVIII. stoletju. 1993 str.107-109
Sitar, Sandi: Viri in literatura. - Sitar, Sandi. Jožef Stefan. 1993 str.146-151
Vsebuje: biografska dela, zgodovina znanosti in tehnike, zgodovina, zemljepis, statistika, dodatna literatura
Vomer-Gojkovič, Mojca in Nataša Kolar: Važnejša literatura. -Vomer- Gojkovič, Mojca. Archaeologia Poetovionensis. 1993 str.78-79
Vrišer, Andreja: Literatura. - Vrišer, Andreja. Noša v baroku na slovenskem. 1993 str.76-78 Urejeno po zvrsteh
Bibiliografske enote, označene z zvezdico, so izšle pred letom 1993.
,'K . '
'
BIBLIOGRAFIJA BORISA PAHORJA
Ljuba Vrabec, Vilma Krapež, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Koper
UDK 012
Osemdesetletnico tržaškega pisatelja Borisa Pahorja je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja počastila z razstavo (14. septembra -14. oktobra 1993) ter z literarnim večerom (22. septembra 1993), ko je o avtorjevem delu, predvsem o romanu Vila ob jezeru, spregovorila književnica Ivanka Hergold iz Trsta. Ob tej priložnosti je nastala tudi ta bibliografija, ki obsega 238 enot. Znotraj posameznih poglavij je urejena kronološko, na koncu pa je podan seznam avtorjev in naslovov.
Bibliografijo sestavljajo:
I. MONOGRAFIJE (od 1 do 41)
a) samostojne izdaje (od 1 do 28)
b) samostojno prevedena dela (od 29 do 31)
c) izbor iz slovenskih antologij ter B. Pahor kot avtor uvodov in polemik (od 32 do 38)
d) drugo (od 39 do 41: Pahorjev zbornik z bibliografijo, videokaseta s pogovorom z B. Pahorjem, ki ga je pripravila Ivanka Harold ter Kocbekova pisma Pahorju.)
II. ČLANKI - izbor (od 42 do 235)
a) prve objave v časopisju (od 42 do 53)
b) literarni in polemični prispevki (od 54 do 80)
c) prevodi Pahorjevih del v tujejezičnih časopisih in antologijah (od 81 do 98)
d) o pahorjevem življenju in delu - tudi intervjuji (od 99 do 163)
e) recenzije posameznih Pahorjevih del (od 164 do 235)
III. SERIJSKE PUBLIKACIJE (od 236 do 238)
Boris Pahor je sodeloval kot urednik pri revijah Sidro, Tokovi in Zaliv.
VRABEC, Ljuba, Vilma KRAPEŽ: Bibliography of Boris Pahor. Knjižnica, Ljubljana, 38 (1994) 1/2,149-179
Avtorska bibliografija - monografije
1.	Samostojne izdaje
1948
1
PAHOR, Boris
Moj tržaški naslov: črtice od tu in tam, še posebej z naše zemlje na zapadu, z belega tržaškega brega / Boris Pahor. -Trst: Gregorčičeva založba, 1948 (Trst: Zadružna tiskarna). -171 str.; 20 cm
1277192	D	909
1952
PAHOR, Boris
Svobodna polemika / Boris Pahor. -Trst: samozal., 1952 (v Trstu : Tiskarna Založništva tržaškega tiska). - 14 str. ;
25	cm
532529	D18397
1955
3
PAHOR, Boris
Mesto v zalivu : roman / Boris Pahor. Koper: Lipa, 1955 (v Ljubljani:
Slovenski poročevalec). - 296 str.; 21 cm 519473	D	3401
PAHOR, Boris
Vila ob jezeru : kratek roman / Boris Pahor. - Maribor: Obzorja, 1955 (V Ljubljani: "Jože Moškrič"). - 237 str.; 19 cm
13618	D	208
1956
5
PAHOR, Boris
Nomadi brez oaze: afriška kronika Boris Pahor. - V Kopru : Primorska založba Lipa, 1956 (V Ljubljani: "Slovenski poročevalec"). - 402 str.; 20 cm
15666	D	5554
1958
PAHOR, Boris
Onkraj pekla so ljudje: roman / Boris Pahor. - V Ljubljani: Državna založba Slovenije, 1958. - 542 str.; 20 cm 2226696	D	8486
PAHOR, Boris
Na sipini / Boris Pahor. - Ljubljana : Slovenska matica, 1960. - 285 str.; 20 cm 512316	D17957
1961
8
PAHOR, Boris
Onkraj pekla so ljudje / Boris Pahor: (roman). - 2.(predel.) izd. - Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1961. -294 str.; 17 cm
526385	D 50656
1963
PAHOR, Boris
Mali samouk / Boris Pahor; ilustriral Rudi Saksida. - (Ljubljana): Mladinska knjiga, 1963. - (20) str.: ilustr.; 19 cm. -(Knjižnica Čebelica; 80)
(O življenju Josipa Godine-Ver-deljskega) / K.B.: str.(20)
2342408	D	6523/80
1964
10
PAHOR, Boris
Mesto v zalivu: roman / Boris Pahor; (sprem. bes. in op. so sest. iz avtorjevega gradiva in iz objavljenih recenzij ; slikovne priloge so grafike Lojzeta Spacala). - (2. popr. izd.). - V Ljubljani: Mladinska knjiga, 1964. -193 str., (4) f. pril.: ilustr.; 19 cm. - (Sivi kondor; 7) Spremna beseda: str. 183-190. - Opombe / B.P.: str.191-193
804894	D	50075/7
PAHOR, Boris
Parnik trobi nji / Boris Pahor. - V Ljubljani: Cankarjeva založba, 1964. -310 str.; 19 cm. - (Zbirka Bela krizantema)
2341896	D 21461
1967 12
PAHOR, Boris
Nekropola / Boris Pahor; Oprem. Bronislav Fajon. - Maribor: Založba Obzorja ; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1967. -197 str.; 19 cm 30961665	D 22869
1969
13
PAHOR, Boris
Odisej ob jamboru : glose in polemični zapiski / (Boris Pahor). - Trst: Zaliv,
1969 (Trst: Graphis). - 192 str.; 18 cm. -(Kosovelova knjižnica; 1)
Avtor naveden v kolofonu
26673409	D 26453/1
1970
14
PAHOR, Boris
Skarabej v srcu : ladijski dnevnik / Boris Pahor. - Maribor: Obzorja, 1970. -303 str.; 19 cm
Spremna beseda: na ovojnih listih 2340872	D 26171
1971
15
PAHOR, Boris
Odisej ob jamboru : glose in polemični zapiski / (Boris Pahor). - 2. razš. izd. s posebnim epilogom. - Trst: Zaliv, 1971 (Trst: Graphis). - 223 str.; 18 cm. -(Kosovelova knjižnica; 1 (i. e. 4))
Avtor naveden v kolofonu
101429	D 266453/4
16
PAHOR, Boris
Grmada v pristanu : novele / Boris Pahor; (uvodna beseda L. Čermelj; literamo-zgodovinska študija Jože Pogačnik). - Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1972 (Celje : Aero). -305 str.; 20 cm
836638	D	28436
1974
17
PAHOR, Boris
Varno naročje : izbrane novele in črtice / Boris Pahor. - Maribor: Založba Obzorja, 1974 (Maribor: Mariborski tisk). -258 str.; 19 cm
Leposlovno delo Borisa Pahorja / Joža Mahnič: str.229-(259)
376110	D 29973
1975
18
PAHOR, Boris
Zatemnitev: roman / Boris Pahor. -Trst: Zaliv, 1975 (Tipografia Triestina). -254 str.; 19 cm. - (Kosovelova knjižnica ;7)
Pripis: str.253-254
662321	26453/7
1978
19
PAHOR, Boris
Spopad s pomladjo: roman / Boris Pahor. - (3., predel, izd.). - Trst: avtor,
1978	(Trst: Tipografia Triestina). - 333 str.; 19 cm
527409	D	33223
1983
20
PAHOR, Boris
Tržaški mozaik: izbor občasnih zapiskov / Boris Pahor. - Ljubljana : Cankarjeva založba, 1983. - 408 str.; 21 cm Se en drobec k Pahorjevemu Tržaškemu mozaiku / Založnica: str.407-(409)
23191047	D	33804
21
PAHOR, Boris
V	labirintu: roman / Boris Pahor; (spremno besedo napisal Bogo Grafenauer). - Ljubljana : Slovenska matica, 1984 (Ljubljana : "Jože Moškrič"). - 636 str.; 21 cm Spremna beseda zgodovinarja in odgovornega urednika k Pahorjevemu romanu "V labirintu"/ Bogo Grafenauer str. 627-(637)
757790	D	33900
1987
22
PAHOR, Boris
Zatemnitev: roman / Boris Pahor. -Ljubljana : Slovenska matica, 1987 (Ljubljana : "Jože Moškrič”). - 325 str.;
20	cm 2.000 izv.
1633544	D	34373
1989
23
PAHOR, Boris
Ta ocean strašno odprt: dnevniški zapiski od julija 1974 do februarja 1976. Sledi zapis iz leta 1980, dodane pa so še razne priloge / Boris Pahor; (spremna beseda Bogo Grafenauer). - Ljubljana : Slovenska matica, 1989. - 402 str.; 21 cm Edvard Kocbek v tretji krizi svojega življenja / Bogo Grafenauer: str.388-(403)
208136	D	34678
24
PAHOR, Boris
Mesto v zalivu : roman / Boris Pahor; (spremni esej Evgen Bavčar). - 3. dopolnjena izd. - Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1989 (Gorica : Grafica Goriziana). - 326 str.; 20 cm. - (Leposlovje)
O pisatelju in delu / Evgen Bavčar: str. 313-322. - Bibliografija: str. 324-(326) 22655488	34714
25
PAHOR, Boris
Žlahtne transverzale: dnevniški zapiski : 1979-1985 / Boris Pahor. - Ljubljana: Založništvo slovenske knjige, 1991 (Ljubljana : Mrežar). - 358 str.; 20 cm 22380544	D	34982
1992
26
PAHOR, Boris
Napoved nove plovbe : dnevniški zapiski 1986-1989 / Boris Pahor. - Maribor: Obzorja, 1992 (Maribor: Mariborski tisk). -520 str.; 21 cm ISBN 86-377-0623-1 30750977	D	34583
1993
27
PAHOR, Boris
Odisej ob jamboru : glose in polemični zapiski / (Boris Pahor). - 3., razširjena izd. s tremi prilogami. - Koper : Lipa,
1993 (Ljubljana : Delo). - 244 str.; 20 cm Avtor naveden v kolofonu ISBN 961-215-005-2
37085440	D	35323
28
PAHOR, Boris
Vila ob jezeru : roman / Boris Pahor. -Celovec; Ljubljana ; Dunaj: Mohorjeva založba, 1993 (Celovec : Mohorjeva družba). - 225 str.; 20 cm Izdano ob 80-letnici avtorja ISBN 3-85013-310-9
6280505	D	35285
2.	Prevodi
1958
29
PAHOR, Boris
Vila na jezeru: roman / Boris Pahor; prevela Roksanda Njeguš. - Beograd : Kosmos, 1958 (Beograd : "Slobodan Jovič”). - 280 str.; 20 cm. - (Biblioteka Jugoslovenski romani; 13) Knjiga (last Slovanske knjižnice) obdelana zaradi bibliografije B.Pahorja. - Prevod dela:"Vila ob jezeru". - Cir.
765745
1990
30
PAHOR, Boris
Pelerin parmi les ombres : recit / Boris Pahor; traduit du Slovene par Andree
Luck-Gaye. - Paris : La Table Ronde,
1990.	- 253 str.; 21 cm Prevod dela: Necropole. - Z avtorjevim podpisom in datumom v rokopisu ISBN 2-7103-0438-4
22876416	D	35269
1993
31
PAHOR, Boris
Pilgrimanto inter ombroj / Boris Pahor; el la slovena tradukis Janko Štruc. - Maribor: Interkulturo; Celovec/Klagenfurt: Mohorjeva založba, 1993. -167; 20 cm Naslov originala: Nekropola ISBN 3-85013-301-X
708401	D	35302
3.	Izbor iz slovenskih antologij ter B. Pahor kot avtor uvodov in polemik
1949
32
SPACAL, Lojze
Spacal / (Lojze Spacal); uvodno besedo napisal Boris Pahor. - Trst: samozal.,
(1949)	(Trst: Založništvo tržaškega tiska). - (12)+(4) str.+(26) reprod.: ilustr.; 17 cm
Monografija je izšla v 600 bibliofilskih numeriranih izvodih, 99 od teh je vezanih v platno, oštevilčenih z rimskimi številkami in s slikarjevim podpisom. - Nekaj ocen iz revij in časopisja na zadnjih straneh 540977	D	6477
1966
33
Z očmi zazrtimi v svobodo; (zbornik uredil France Filipič). - V Ljubljani:
"Borec", 1966 (Tiskarna Ljudske pravice). - 389 str., (15) pril.: ilustr.; 18 cm
Vsebina: Naslov na žaganici; Hostije za konje; Vlakna / Boris Pahor: str.273-
291,293-303,327-342
726065	22458
1967
34
RUSI most: iz del sodobnih tržaških slovenskih pisateljev; (Izbral in uredil Jože Pogačnik; likovne priloge iz del Avgusta Černigoja). - Ljubljana : Mladinska knjiga ;Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1967 (v Ljubljani: Tiskarna Ljudske pravicel). - 168 str.; 18 cm. - (Knjižnica Sivi kondor; 17) Sodobno tržaško slovstvo / Jože Pogačnik: str. (138)-149. - Podatki o avtorjih: str. 150-155. - Opombe in pojasnila: str. 157-168. - Vsebina: Grmada; Kaki; Moj bratranec Ciril; Parnik trobi nji; Gostoljubnost; Veseli trio / Boris Pahor: str. 5-50. Ura poklica ; Deček od Misisipija ; Senčni ples; Pogled iz stolpa / Alojz Rebula: str. 51-94. Dve materi / Andrej Budal: str.95-104.
Ljudje ob cesti / Milan Lipovec: str. 105-107. Zrasel sem do prebujenja / Igor Tuta: str.108-110. Prihodnjo neideljo / Josip Tavčar str.111-114. Nosim te; Ni
tako dobrega ; Koliko vode; Pismo; Trudnost; Pesem o morju ; Beg; Pašnik / Miroslav Košuta: str.115-119. Bikoborba brez bika ; Ljubim zemljo zakaj kruh ni iz železa ; Stopinje III; Sodniška prikazen; Bes / Irena Žerjal-PuČnik: str.120-123. Devin; Molitev; Ne jokaj, zemlja; V globoki dolini; Noč / Filibert Benedetič: str.124-127. Lebjezen čudna stvar; Velika lebjezen; Paletne padan griže; Sunce gre zad / Marija Mijot: str.128-129. Kdo; Ta tihi trenutek; Takrat ; Pesem nunci / Bruna Pertot: str. 130-132. Bolečina ; Veselje; Memento mori; Molitev / Igor Tuta: str.133-134. Štiri podobe / Marko Kravos: str. 135-137
2294024	D	50075/17
1970
35
KOSOVEL, Srečko
Srečko Kosovel v Trstu / Srečko Kosovel, Sta no Kosovel, Boris Pahor,
Milko Bambič. - Trst: "Zaliv", 1970 (Trst : "Graphis”). - 88 str.: ilustr.; 18 cm. -(Kosovelova knjižnica; 2)
770353	D 26453/2
1975
36
PAHOR, Boris
Edvard Kocbek : pričevalec našega časa / Boris Pahor, Alojz Rebula. - Trst:
Zaliv, 1975. - 153 str.; 22 cm. -(Kosovelova knjižnica; 6)
Vsebuje: Polemika ob zbirki novel "Strah in pogum" / Boris Pahor. Premišljevanje o "Listini” / Alojz Rebula. Edvard Kocbek, Odgovori 28760065	D	26453/6
1985
37
SLEDOVI Drage: izbor iz dnevnikov (ob dvajsetletnici Drage) / Vinko Beličič, Vinko Ošlak, Boris Pahor, Alojz Rebula ; (knjigo je uredil Marij Maver). -Trst: Mladika, 1985 (v Trstu : Tiskarna Graphart). -190 str.: ilustr.; 20 cm 510263	D	34203
1992
38
GODINA Verdelski, Josip
Živcnjc Josipa Godine Verdelskega : opisal on sam leta 1879 s pristavkom raznih stranskih rečijza razdelitev mej domačince po njegovi smerti: s podobo zgoraj imenovanega. - (Anastatični ponatis). - Trst: Marijin dom pri Sv. Ivanu, 1992. - 184 str., pril.: avtorj. sl.;
19	cm
Izv. izd.: V Terstu : Tisk sinov K. Amati, 1879. - Poklon zaslužnemu samohodcu / Boris Pahor: str. (3-7) - -29832448	D	35093
4.	Drugo
1984
39
KOCBEK, Edvard
Peščena ura : pisma Borisu Pahorju 1940-1980 / Edvard Kocbek. - Ljubljana : Slovenska matica, 1984. - 219 str.; 21 cm
Najnujnejše opombe / Boris Pahor str. 205-219
14486785	D	33911
1992
40
PAHOR, Boris
Boris Pahor (Videoposnetek): videozapisi / (Boris Pahor; (inter-vjuvala) Ivanka Hergold ; zamisel videozapisov Ani Pertot; režija Samo Milavec; producent Sergio Ferrari). -Trst: Ponteco, 1992. -1 videokaseta (VHSX58 min)
Intervju posnet v Barkovljah, 24. maja
1991.	- Podatki vzeti z ovoja
760625	D
1993
PAHORJEV zbornik: spomini, pogledi, gradivo / uredili Marija Pirjevec, Vera Ban Tuta. - Trst: Narodna in študijska knjižnica ; Trst (etc.): Slavistično društvo, 1993 (Gorica : Grafica
Goriziana). - 246 str.; 21 cm Jubilejni zbornik ob osemdesetletnici. -Bibliografija Borisa Pahorja / Martina Legiša: str.238-246
33605121	D	35305
Avtorska bibliografija - članki
1.	Prve objave
1938
42
PAHOR, Boris
Bebec Janez / Jožko Ambrožič. V: Mladika, 18, (1937), str.287-288.
728881
43
PAHOR, Boris
Rdeči plašč / Jožko Ambrožič. V: Mladika, 19, (1938), str. 14-15.
728625
44
PAHOR, Boris
Jambori in jadra / (Boris Pahor). V: Brinjevke. - ISSN C500-3881,1938, str.7-10.
883505
1939
45
PAHOR, Boris
Podobe iz Trsta / Boris Pahor. V: Dejanje. - ISSN 1318-2013,2, št.3 (1939), str.105-108.
Vsebuje: Kanal; Pomol; Obrežje; Praz-niške piščali; Parnik iz Kopra.
729137
1940
46
PAHOR, Boris
Človek pod motovilom / Boris Pahor. V: Dejanje. - ISSN 1318-2013,3, št.l (1940), str.8-17.
729393
1949
47
PAHOR, Boris
Slovenček samouk / Boris Pahor. V: Razgledi, 4, (1949), str.36-38.
Izšlo 1963 kot Mali samouk.
819761
48
PAHOR, Boris
Prevratna jesen / Boris Pahor. V: Razgled i, 4, (1949), str.481 -498+6,
(1951), str. 103,163,199,245, 304,393, 451,501.
Izšlo 1955 kot Mesto v zalivu.
820017
1950
49
PAHOR, Boris
Malka / Boris Pahor. V: Razgledi, 5
(1950),str.289-315.
818993
50
PAHOR, Boris
Laneni kosmiči v laseh / Boris Pahor. V: Razgledi, 5, (1950), str.451 -475,497-529.
V	dveh nadaljevanjih. - Novela izšla leta 1955 kot roman Vila ob jezeru.
819249
51
PAHOR, Boris
Miklavževo 1950 / Boris Pahor. V: Razgledi, 5, (1950), str.1-9.
Vojki Šmucovi v spomin.
819505
52
PAHOR, Boris
Umor nedolžnih otročičev / Boris Pahor. V: Razgledi, 5, (1950), str.145-160,213-229,261-270.
V	treh nadaljevanjih.
818737
53
PAHOR, Boris
Na robu puščave / Boris Pahor. V: Razgledi, 5, (1950), str.12-31. 818481
2.	Izbor literarnih in polemičnih prispevkov
1966
54
PAHOR, Boris
Vlakna / Boris Pahor.
V: Z očmi zazrtimi v svobodo, 1966, str.327-342.
726833
1987
55
PRIMORSKI pisatelji o revialnem tisku na Primorskem; Za objavo pripravil Jože Hočevar.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,11, št.76/77 (1987), str.478-487.
Z okrogle mize so objavljeni temeljni prispevki Aleksandra Peršolje, Edel-mana Jurinčiča, Borisa Pahoria,Jožeka Štucina, Ivka Spetiča, Vlada Sava, Franca Goljevščka.
13997056
56
PAHOR, Boris
Slovensko italijansko sosedstvo ali usoda mojega mesta / Boris Pahor. V: Celovški Zvon, 5, št. 15 (1987), str. 11-20. Besedilo je vzporedno v slovenščini in italijanščini.
17369600
57
PAHOR, Boris
Enotni kulturni prostor ali enotna kulturna floskula : (odgovori na vprašanja v anketi Primorskega dnevnika)
/ Boris Pahor.
V: Celovški Zvon, 5, št. 14 (1987), str. 81-
82.
17321216
58
PAHOR, Boris
Srečko Kosovel ob usodi Primorske in Koroške: (osnutek za morebitno poplnejšo raziskavo) / Boris Pahor.
V: Celovški Zvon, 5, št. 14 (1987), str. 29-36.
17308160
1988
59
PAHOR, Boris
Usoda bele lise : Diaspora kot izziv -Vilenica 1988 / Boris Pahor.
V: Nova revija / glavni urednik Niko Grafenauer. - ISSN 0351-9805,7, št.80 (1988), str.1915-1918.
17103616
60
PAHOR, Boris
Evropski Cankar / Boris Pahor.
V: Nova revija / glavni urednik Niko Grafenauer. - ISSN 0351-9805, 7, št.78/79 (1988), str. 1706-1708.
O Cankarjevem tržaškem predavanju 1. 1918.
17041664
61
PAHOR, Boris
Spontani, patološki in preračunani odkloni: (od kod sovraštvo večine do manjšine) / Boris Pahor.
V: Nova revija / glavni urednik Niko Grafenauer. - ISSN 0351-9805,7, št.77 (1988), str. 1388-1392.
O tržaških Slovencih.
16926208
62
PAHOR, Boris
O rižanski razsodbi in o italijansko-slovenskem sožitju v Trstu / Boris Pahor.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,12, št.79 (1988), str.65. K članku Aurelie Gruber-Benco v št.76/771987.
14270208
63
DRUGO mednarodno srečanje pisateljev ob meji: Portorož, februarja 1987.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,12, št.80/81 (1988), str.81-281. Prispevki so objavljeni v slovenščini, italijanščini, hrvaščini in nemščini. - Prispevke so objavili: Arnaldo Alberti, Alexander Blokh, Loredana Bogliun-Debeljuh,
Wilier Bordon, Gino Brazzoduro, Frano Čale, Alessandro Damiani, Branimir Donat, Nedjeljko Fabrio, Boris Hrovat, Dragojančar, Mladen Machiedo,
Claudio Magris,Tonko Maroevič,
Predrag Matvejevič, Boris Pahor, Milan Ra kovač, Renzo Ricchi, Eros Sequi,
Veno Taufer, Ful vio Tomizza, Scrgio Turconi,Gerd van de Moetter, Franco Verdi, Tomislav VVruss.
14321664
1989
64
PAHOR, Boris
Narodna zavest včeraj in danes / Boris Pahor.
V: Dom in svet / (uredil Stanko Janežič). - ISSN 0353-7234, (1989), str.161-169.
18425856
65
PAHOR, Boris
Prvobitne so identitete : Srednja Evropa - metafora in njen prevod / Boris Pahor.
V: Naši razgledi. - ISSN 0547-3276, 38, št. 18 (22.IX.1989), str. 526-526.
289832%
PAHOR, Boris
Morje kot simbol / Boris Pahor. V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,13, št.95/96 (i.e.93/94) (1989), str.247-251.
O	morski motiviki v slovenski primorski književnosti.
15528960
67
PAHOR, Boris
Usoda bele lise / Boris Pahor.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,13, št.91/92 (1989), str.103-105. O diaspori. -Glej popravek v št.95/96 str.394.
15415552
1990
68
Z narodno spravo - konec državljanske vojne? / Dušan Biber... (et al.); (anketo pripravil) Boris Mlakar.
V: Borec / glavna in odgovorna urednica Milena Štrajnar. - ISSN 0006-7725,
42,	št. 5/6/7 (1990), str. 581-716.
Sodelovali: Dušan Biber, Zdenko Čepič, Vida Deželak, Ervin Dolenc, Aleš Gabrič, Bojan Godeša, Božidar Gorjan, Janez Gradišnik, Ignac Gregorač, Vekoslav Grmič, Damijan Guštin, Vlado Habjan, Spomenka Hribar, Rado Jan, Ivan Jenko, Milica Kacin-Wohinz, Vladimir Kavčič, Tone Kebe, Marko Kerševan,
Jurij Kogoj, Stane Kovač, Peter Kovačič-Peršin, Zvone Kržišnik, Branko Marušič, Janko Messner, Boris Pahor,
Mile Pavlin, France Perovšek, Janko Pleterski, Zoran Polič, Janko Prunk, Justin Stanovnik, Milica Strgar, Franci Strle, Lilijana Trampuž, Anton Trstenjak, Tine Velikonja, Marko Vrhunec,
Miha Žužek.
35549952
69
PAHOR, Boris
O	svobodni Sloveniji / Boris Pahor.
V: Nova revija / glavni urednik Niko Grafenauer. - ISSN 0351-9805,9, št.95 (1990), str.332-333. Tematska številka Samostojna Slovenija.
188264%
PAHOR, Boris
Bodimo soustvarjalci evropske renesanse : predlog Charte '90 o pravicah manjšin / Boris Pahor.
V: Naši razgledi. - ISSN 0547-3276, 39, št. 18 (28.IX.1990), str.518-519. Vilenica '90.
21567488
71
ANKETA o izobčeni literaturi; Pripravlja Alenka Puhar.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521, 32, št.4
(6.1.1990)-št.109 (12.V.1990).
Izšlo v št.4,10,22,28,34,58,109. -Sodelovali so: Rudi Šeligo, Jože Pučnik, Mitja Vošnjak, Tomo Martelanc, Tomaž Ertl, Drago Jančar, Slobodan Rakočevič, BorutTrekman, Boris Pahor, Reginald Vospernik, Janez Zajc, Slavko Beznik, Bernard Rajh, Vladimir Kavčič, Majda Gaspari
Polemika: Ivo Žajdela št.34 (10.11.1990) str.29-30; Lovro Sturm št.64 (17.III. 1990) str.18; Polde Verbovšek št.64 (17.m.l990) str.18; Ciril Bergles št.64
(17.111.1990) str.18; Vinko Beličič št.70
(24.111.1990) str.18; Rozina Švent št.70
(24.111.1990) str.18; Ivo Žajdela št.76 (31.IH.1990) str.18; Janez Rotar št.82 (7.IV.1990) str.18; Mirko Nidorfer št.82 (7.IV.1990) str.18; podpis Narodna in univerzitetna knjižnica št.82 (7.IV.1990) str.18.
16240640
72
PAHOR, Boris
Nova knjiga J.-M.Domenacha - Evropa kot kulturni izziv / Boris Pahor.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,32, št.300 (27.XII.1990), str.15. Ob izidu dela J.-M.Domenacha Europa: le defi cul-turel.
28358144
PAHOR, Boris
Moja srečanja z Bevkom : nekaj vtisov / Boris Pahor.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,15, št.l 12 (1990), str.695-698. Prispevek na Primorskih slovenističnih dnevih ob stoletnici Bevka.
20414722
74
PAHOR, Boris
Vsak narod je svoje sreče kovač: Parini, družbeni reformator (1729-1799): Al-fieri proti trinoštvu (1749-1803): Foscolo in čaščenje narodovega genija (1778-1827) / Boris Pahor.
V: Srce in oko / glavni in odgovorni urednik Janez Kajzer. - ISSN 0353-4979, št. 14 (1990), str. 182-185.
14385666
1991
75
PAHOR, Boris
Protiiredentistični iredentist: narodna identiteta v italijanski književnosti: ScipioSlataper / Boris Pahor.
V: Srce in oko / glavni in odgovorni urednik Janez Kajzer. - ISSN 0353-4979 (1990), 2, št.l9(1991), str.522-524.
19927298
76
PAHOR, Boris
Moja prva vez z Bevkom / Boris Pahor. V: Srce in oko / glavni in odgovorni urednik Janez Kajzer. - ISSN 0353-4979 (1990), 2, št,19(1991), str.497-498.
19926530
77
PAHOR, Boris
Ta veliki Francoz tudi danes kot včeraj naš mentor: ob knjigi pogovorov s pisateljem Vercorsom / Boris Pahor.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,33, št.85 (11 .IV. 1991), str.15. Pravo ime pisatelja je Jean Bruller.
33821696
1992
78
PAHOR, Boris
Razveljavitev teze o nezgodovinskih narodih : Vilenica 1992 / Boris Pahor.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521, 34, št.221 (24.IX.1992), str. 14.
33262080
79
PAHOR, Boris
Zakaj se sama zateka v nemški svet, če nam svetuje Napoleona : Vale,
Slovenia! / Boris Pahor.
V: Delo / glavni in odgovorni uredni Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,33, št.6
(9.1.1992), str.15.
K članku Maruše Krese v Die Zeit oz. prevodu v Novi reviji št.l 15 ob aktualnih dogodkih v Sloveniji.
28936448
1993
80
PAHOR, Boris
Odkod sovraštvo večine do manjšine : (spontani, patološki in preračunani odkloni) / Boris Pahor.
V: Dialogi / glavni in odgovorni urednik Bernard Rajh. - ISSN 0012-2068,29, Št.6/7 (1993), str.99-104.
Vsebuje tudi podatke o avtorju.
795697
3.	Prevodi v tujih revijah in antologijah
1951
81
PAHOR, Boris
Moj grad Trst / Boris Pahor.
V: Suvremene slovenske novele / priredili Miško Kranjec i Slavko Kolar, 1951,str.320-326.
663601
1953
82
PAHOR, Boris
Čelični trbuh / Boris Pahor; (sa slovenačkog preveoUroš Džonič).
V: Poezija-proza, (za) 1952, str.292-299. Odlomek iz romana.
766769
1955
83
PAHOR, Boris
Na školjima / Boris Pahor.
V: Priče s krša i mora / odabrao i preveo Tone Potokar, 1955, str.227-246. 658481
1956
84
PAHOR, Boris
Vila na jezeru : (odlomak iz romana) /
Boris Pahor; sa slovenačkog preveo Ranko Burmazovič.
V: Poezija-proza, za 1955, str.273-277.
Iz romana Vila ob jezeru.
764465
1958
85
PAHOR, Boris
Ovaj mali trokut / Boris Pahor; (sa slovenačkog preveli Vida i Rade Pečnik).
V: Poezija-proza, (za) 1956, str.292-298. Iz knjige: Nomadi brez oaze.
768049
196?
86
PAHOR, Boris
I	s one strane pakla ima ljudi / Boris Pahor; (prevela sa slovenačkogRoksan-da Njeguš).
V: Poezija-proza, (za 1958-1959), str.508-516.
Iz knjige: Onkraj pekla so ljudje.
767537
1965
87
PAHOR, Boris
La coupole decendre / Boris Pahor. 159  
V: Conteurs slovenes contemporains / textes traduits par Zorica Hadji-Vidoj-kovič, Victor Jesenik, Jean Yves Lacroix, Vera Naumov, Claude Vincenot, 1965, str.164-174.
664113
1966
88
PAHOR, Boris
Hostije za konje / Boris Pahor.
V: Savremena slovenačka pripovetka / izbor, prevod, predgovor Roksanda Njeguš, 1966, str.293-303.
Besedilo vcir.
726577
89
PAHOR, Boris
Njegov bratic Ciril / Boris Pahor; (prev.Milivoj Sla viček).
V: Dvadeset godina jugoslavenske proze / suradnici Miloš I.Bandič (et al.),
1966, st r. 181 -200.
Iz knjige "Na sipini".
764209
1967
90
PAHOR, Boris
La necropole / par Boris Pahor; trad, par Viktor Jesenik.
V: Le livre slovene. - ISSN 0459-6242,5, št.l (oktober 1967), str.6-14.
Prevod začetnih strani romana Nekropole.
649777
1977
91
PAHOR, Boris
Lepke a fogason / Boris Pahor; for-ditasa Dudas Kalman.
V: Teli ej, (1970?), str.55-60.
769329
1973
92
PAHOR, Boris
Hamukupola / Boris Pahor; Toth Ferenc forditasa.
V: A SZLOVEN irodalom kistukre / valogatta, a bevezetot es az ismerteto
szovegeket irta Stanko Janež, 1973, str.597-605. Boris Pahor (1912-): str.595-596.
768305
93
PAHOR, Boris
Fiori per un lebroso / Boris Pahor; traduzionedi B.P..
V: Le livre slovene. - ISSN 0459-6242,
11, št.3/4 (1973), str. 166-169. Podatki o avtorju: str. 195-196.
649265
1979
94
PAHOR, Boris
Giochi di bambini / Boris Pahor; trad Mara Debljuh Poldini.
V: La Bora, 3, št. 4 (maj 1979), str.50-51. Ilustr.
Iz "Rusi most" Ponte rosso, 1967.
820529
1983
95
PAHOR, Boris
Mosaique de Trieste / Boris Pahor; traduit par Andree Luck.
V: Le livre slovene. - ISSN 0459-6242,
21,	št.3/4 (1983), str.17-22.
Portret. Odlomek iz romana Tržaški mozaik.
650033
1985
96
PAHOR, Boris
Dor Falter auf dem Kleiderhaken / Boris Pahor.
V: Zeichen und Wege, 1985, str.71-76. 706865
1987
97
PAHOR, Boris
Arret sur le Ponte Vecchio / Boris Pahor.
V: Le livre slovene. - ISSN 0459-6242,
25, št. 1/2 (1987), str.24-27.
16752640
1992
98
PAHOR, Boris
Auf dem Fels / (Boris Pahor); uber-
4.	O življenju in delu B. Pahorja
1955
99
PETERLIN, Jože
Naši obiski / Alojz Rebula : (obisk) Borisa Pahorja / Jože Peterlin.
V: Literarne vaje. - ISSN V500-7399, 7,
Št. 1 (nov. 1955), str. 1-2. Portret.
821809
1960
100
ZUPANČIČ, Danica
Finžgar in Pahor o svojem otroštvu / Danica Zupančič.
V: Sodobnost / glavni in odgovorni urednik Ciril Zlobec. - ISSN 0038-0482,
8, št. 7 (1960), str.665-667.
632625
101
MILIČ, Jolka
Med rojaki / Jolka Milič.
V: Naši razgledi. - ISSN 0547-3276,9, Št.
16	(27.8.1960),str.375-376.
560689
1963 102
PETDESET
50	let Borisa Pahorja / L.B..
V: Gospodarstvo. - ISSN Y500-0076,17, št.461 (11.10.1963), str.3.
730673
1964
103
BENEDETIČ, Filibcrt
Razmišljanja ob Pahorjevi petdesetletnici / Filibert Benedetič.
V: Jadranski koledar, 1964, str.157-160.
S sl.
704049
setzt von Bibiana Meško.
V: Litterae slovenicae. - ISSN 1318-0177, 30, št. 1 (=80)(1992), str.(57)-77.
584753
1965
104
PAHOR, Boris
Razgovor z Borisom Pahorjem.
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,14, št.545
(29.4.1965), str.6.
Razgovor s pisateljem.
733233
105
PETRE, Fran
Književno pričevanje o Trstu / Fran Petre.
V: Primorski dnevnik, 21, št.62
(14.3.1965), str.3.
546353
1966
106
JUVANČIČ, Ivo
Boris Pahor in Trst: zgodovinske silnice v njegovih romanih / Ivo Juvančič.
V: Primorski dnevnik. - ISSN Y500-4586,
22,	št.117 (1966) -125(1966).
704561
107
BARBARIČ, Štefan
Tema morja v novejši slovenski prozi / Štefan Barbarič.
V: Jezik in slovstvo / glavni in odgovorni urednik Aleksander Skaza. - ISSN 0021-6933,11, št.3 (1966), str.59-67.
631601
1967
108
CUDERMAN, Vinko
Zapiski na rob polemik s Pahorjevimi glosami 65 / Vinko Cuderman.
V: Kaplje, 2, št.6 (1967), str.32-36.
708913
LEGIŠA, Lino
Boris Pahor: profils litteraires slovenes / Lino Legiša ; trad, par Viktor Jesenik.
V: Le livre Slovene. - ISSN 0459-6242,5, št. 1 (oktober 1967), str.2-4. Portret.
562225
1968 110
PAHOR, Boris
Zvestoba svoji narodni biti: pogovor z Borisom Pahorjem / Boris Pahor; vpraševal Drago Jančar. V: Dialogi / glavni in odgovorni urednik Bernard Rajh. - ISSN 0012-2068,4, št. 12 (1968), str.665-667.
705841
1969 111
S helebardami v idejni boj: (štiri kočljiva vprašanja ob "aretaciji" kočljive knjige).
V: Srečanja. - ISSN 0038-8777,4, št.21/22 (1969), str.33-34. Gre za knjigo Borisa Pahorja Odisej ob jamboru.
705585
1970 112
POGAČNIK, Jože
Boris Pahor in Alojz Rebula / Jože Pogačnik.
V: Zaliv, št.31/32 (1970), str.214-226.
558385
1971
113
SLOVESNA podelitev osme nagrade "Vstajenje" Borisu Pahorju.
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,20, št.
840 (6.maja 1971), str. 6.
703793
114
KOŠUTA, Miroslav
Dva dnevnika: Pahor in Rebula / Miroslav Košuta.
V: Dan / glavni urednik Miroslav Košuta. - ISSN Y500-7402,1, št.2 (1971), str.25-26.
822321
115
POGAČNIK, Jože
Besedna ustvarjalca : a) Boris Pahor: b) Alojz Rebula / Jože Pogačnik.
V: Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo / Jože Pogačnik, 1972, str.91-125. Portreta.
654897
1973
116
ŠESTDESETLETNIK.
V: Primorski dnevnik. - ISSN Y500-4586,29, št. 199 (26.8.1973), str.3.
731441
117
PAHOR, Boris
Pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem ob njegovi 60-letnici / Boris Pahor.
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,22, St.951 (9.8.1973), str. 6.
730929
118
KMECL, Matjaž
Slovenian Literature Abroad / Matjaž Kmecl; translated by Mirko Jurak.
V: Le livre slovene. - ISSN 0459-6242,
11, št.3/4 (1973), str.139-150. Slovenian Literature in the Littoral (Primorska)
Region (Abroad): str.145-150.
729649
1979
119
DEBELJUH Poldini, Mara
I	due temi di Boris Pahor: nella nar-rativa dollo serittore sloveno - di cui la "Bora" presenta la prima traduzione in italiano di un suo racconto... / Mara Debljuh Poldini.
V: La Bora, 3, št.4 (maj 1979), str.49.
Portret.
820273
120
REBULA, Alojz
Borisu Pahorju ob sedemdesetletnici / Alojz Rebula.
V: Mladika. - ISSN Y500-425X, 27, št.5-6 (julij 1983), str.66. S sl.
703537
1985
121
JEVNIKAR, Martin
Pahor Boris / Jem..
V: Primorski slovenski biografski leksikon / uredil Martin Jevnikar, 1985, str.550-554.
728369
122
DOLENC, Jože
Boris Pahor - 70 let / Jože Dolenc.
V: Mohorjev koledar..., 1985, str. 167-169.
703281
123
PAHOR, Boris
Pogovor z Borisom Pahorjem / Boris Pahor; (pogovor je vodil) D. Rupel.
V: Nova revija / glavni urednik Niko Grafenauer. - ISSN 0351-9805,4, št.33/34 (1985), str. 106-117.
554033
1988
124
HORVAT, Franc
"Rad bi še povedal o tem nam dragem mestu..." : s tržaškim pisateljem / Franc Horvat.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521, 30, št. 103 (5.5.1988), str. 7. Portret.
550449
125
PAHOR, Boris
Pisatelj Boris Pahor slavi danes 75-let-nico / Boris Pahor.
V: Primorski dnevnik. - ISSN Y500-
4586,44,	št. 186 (26.8.1988), str.9.
Pogovor s pisateljem.
732209
126
PAHOR, Boris
Odprto pismo Ivanki Hergold / Boris Pahor.
V: Primorski dnevnik. - ISSN Y500-
4586,45,	št. 143 (21.6.1989), str.9.
734513
127
PAHOR, Boris
"Pravo republiko morajo slovenski voditelji vseh nazorov skupno šele izoblikovati" / Boris Pahor; (intervju val) Robert Škrlj.
V: Primorske novice / glavni in odgovorni urednik za izdajo na območju občin Ilirska Bistrica, Izola,
Koper, Piran, Postojna in Sežana Slobodan Valentinčič. - ISSN 0350-4468,
43,	št. 88 (10.11.1989), str. 5.
703025
1990
128
PAHOR, Boris
Pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem / Boris Pahor; (pogovor vodila) Helena Jovanovič.
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,40, št.
1757 (1.11.1990), str. 6,8.
702769
129
CENDA, Marija
Tržaški pisatelj Boris Pahor: mesečni literarni portret književnika / Marija Cenda.
V: Primorski dnevnik, 46, št.163
(15.7.1990), str.13.
543793
1991
130
PAHOR, Boris
"Slovenija lahko postane vzgled še neizoblikovanim entitetam" / Boris Pahor; pogovor pripravila Cveta Guzej-Sabadin.
V: Primorske novice / glavni in odgovorni urednik za izdajo na območju občin Ilirska Bistrica, Izola,
Koper, Piran, Postojna in Sežana
Slobodan Valentinčič. - ISSN 0350-4468,	1	£3
45,	št.2 (8.1.1991), str.4. Portret.
730417
131
PAHOR, Boris
Revija je poudarjala zgodovinski pomen narodovega upora : ob koncu tržaške revije / Boris Pahor; (pogovor vodil) Jože Horvat.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,33, št.
178	(1.8.1991), str. 5.
25555714
1992
132
PAHOR, Boris
"Pretolkli smo se z zvestobo sebi in z vero v bogastvo duha" / Boris Pahor; (pogovarjal se je) Marijan Zlobec.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,34, št.29 (5.II. 1992), str. 17. Portret.
29587968
133
PREŠERNOVI nagrajenci '92 : Boris Pahor...: nagrade Prešernovega sklada... Marjan Tomšič...
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,34, št.31
(7.II.1992), str.6. Uroš Krek in Boris Pahor.
29615360
134
PAHOR, Boris
Boris Pahor, profesor, pisatelj / Boris Pahor; (pogovor je pripravila) Elena Leghissa.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,17, št. 134-135(1992), str.433-436.
699441
135
PAHOR, Boris
Boris Pahor: brez pomoči duhovnikov ni mogoče misliti na preživetje manjšine / Boris Pahor; pogovor s Prešernovim
nagrajencem Božo Rus tja.
V: Ognjišče / glavni in odgovorni urednik Franc Bole. - ISSN 1318-1289,28,
št.4 (april 1992), str.8-12.
699697
136
DOBITNIKI Prešernovih nagrad : ...Boris Pahor Prešernova nagrada za življenjsko delo,... Marjan Tomšič nagrada Prešernovega sklada za deli Oštrigeca in Kažuni.
V: Primorske novice / glavni in odgovorni urednik za izdajo na območju občin Ilirska Bistrica, Izola,
Koper, Piran, Postojna in Sežana Slobodan Valentinčič. - ISSN 0350-4468,
46,	št.10 (7.2.1992), str.28. S sl.
705329
137
POGAČNIK, Jože
Boris Pahor literarisches werk / Jože Pogačnik; übersetzt von Marija Javor Briški.
V: Litterae slovenicae. - ISSN 1318-0177,
30, Št.l(=80) (1992) str.45-55. Portret.
650545
138
TAVČAR, Zora
Končno lovor tudi Primorcem / Zora Tavčar.
V: Primorski dnevnik. - ISSN Y500-
4586.48, št.46 (23.2.1992), str. 9.
700209
139
PREDSTAVILI so zadnjo knjigo Borisa Pahorja : sinoči v prostorih Tržaške knjigarne.
V: Primorski dnevnik. - ISSN Y500-
4586.48, št.235 (9.10.1992), str.5.
732977
140
PAHOR, Boris
Vedno je šlo za problem svobode v vseh njenih oblikah : Boris Pahor o Evropi, Slovencih, Trstu in sebi / Boris Pahor; (pogovor) Nadja Kriščak.
V: Primorski dnevnik. - ISSN Y500-
4586.48, št.49 (27.2.1992), str.9. S sl.
701745
141
147
PAHOR, Boris
Kaj naj rečemo slavnostni podelitvi nagrad / Boris Pahor.
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,42, št. 1817(13.2.1992), str. 3. S sl.
700721
142
PIRJEVEC, Marija
Pisatelj Boris Pahor med etničnim in ontološkim humanizmom / Marija Pirjevec.
V: Na pretoku dveh literatur / Marija Pirjevec, 1992, str. 17-24. Bibliografija: str.24.
433713
143
PISATELJU Borisu Pahorju letošnja Prešernova nagrada : ob slovenskem kulturnem prazniku visoko priznanje za življenskodelo.
V: Primorski dnevnik, 48, Št.32
(7.2.1992), str. 1,2. Portret.
543537
144
JAN, Zoltan
Dve slovenistični razpravi v videmski reviji / Zoltan Jan.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,17, št.
139	(1992), str.783-785.
374065
145
PIRJEVEC, Marija
Pahorjeva proza o barbarstvo! / Marija Pirjevec.
V: Primorski dnevnik, 48, št.33
(8.2.1992), str.9,1. Ob Prešernovi nagradi tržaškemu pisatelju odlomek iz eseja o njem.
543025
146
POGAČNIK, Jože
Boris Pahors literarisches Werk / Jože Pogačnik; übersetzt von Marija Javor Briški.
V: Litterae slovenicae. - ISSN 1318-0177,
30, št.l(=80)(1992), str. (45)-54. Portret. 584497
ŠKAMPERLE, Igor
Skica Borisa Pahorja / (Igor Škamperle). V: Primorski dnevnik, 48, Št.152
(3.7.1992), str.7.
S preniskih srečanj.
542769
1993
148
JEVNIKAR, Martin
Tržaški literarni ustvarjalci: vloga Borisa Pahorja in Alojza Rebule / Martin Jevnikar.
V: Katoliški glas, 45, št.10 (18.3.1993), str.4. Ilustr.
593713
149
MAVER, Andrej
Boris Pahor in kritika / Andrej Maver.
V: Rast, št.77, 78,81 (1993). v nad.
494897
150
PAHOR, Boris
V	mojih delih je osebno doživljanje v dialektičnem razmerju z režimskim ozračjem / Boris Pahor; Marjeta Novak Kajzer.
V: Kako pišejo / Marjeta Novak Kajzer, 1993, str.233-243. Portret.
533809
151
PIRJEVEC, Marija
Kocbekov pogled na roman v pismih Borisu Pahorju : uvodno predavanje na nedavnem zborovanju slovenskih slavistov... / Marija Pirjevec.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,35, št.245 (21.10.1993), str.13-14. Pahorjev portret.
731697
152
ŠKAMPERLE, Igor
Portretna skica Borisa Pahorja / Igor Škamperle.
V: Dialogi / glavni in odgovorni urednik Bernard Rajh. - ISSN 0012-2068,29, št.6/7 (1993), str.105-109. Vsebuje tudi podatke o avtorju.	_
792625
153
BAVČAR, Evgen
Kraševec, gluh za rdeče in črne sirene slovenskih skrajnosti: ob pisateljevi osemdesetletnici / Evgen Bavčar.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,35, št.197 (26.8.1993), str.13. Portret.
656433
154
VRABEC, Ljuba
Razstava ob 80-letnici tržaškega pisatelja Borisa Pahorja / Ljuba Vrabec.
V: Knjižničarske novice / uredil Dare Balažič, 3, št.l 1 (12.XI.1993), str.17-18. Notica.
800305
155
SREČANJE z Borisom Pahorjem ob pisateljevi osemdesetletnici: ob tej priložnosti predstavili tudi zbornik.
V: Primorski dnevnik. - ISSN Y500-
4586.49, št.318 (27.XI.1993), str.6. Ilustr. 868401
156
PAHOR, Boris
Pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem / Boris Pahor.
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,43,
Št1757 (!58) (1.11.1993), str.6.
733489
157
TUTA, Vera
Najprej o delu Borisa Pahorja : o pisatelju, ki je bil na srečanju je predavala prof. M. Pirjevec / Vera Tuta.
V: Primorski dnevnik. - ISSN Y500-
4586.49, št.291 (31.X.1993),str.13.
S slavističnega zborovanja.
749873
158
VIDIC, Tomo
Srečanje z Borisom Pahorjem: Osrednja knjižnica in Slavistično društvo iz Kopra ob pisateljevem jubileju / Tomo Vidic.
V: Primorske novice / glavni in odgovorni urednik za izdajo na
območju občin Ilirska Bistrica, Izola,
Koper, Piran, Postojna in Sežana SloDodan Valentinčič. - ISSN 0350-4468,
47, št.75 (28.9.1993), str.9.
730161
159
PAHOR, Boris
"Iz taborišč je vodila pot skozi dimnik" : pogovor s tržaškim pisateljem Borisom Pahorjem ob njegovi 80-letnici / Boris Pahor; (pogovarjala se je) Majda Suša.
V: Primorske novice / glavni in odgovorni urednik za izdajo na območju občin Ilirska Bistrica, Izola,
Koper, Piran, Postojna in Sežana Slobodan Valentinčič. - ISSN 0350-4468,
47,	št.76 (1.10.1993), str.28. Portret.
729905
160
PIRJEVEC, Marija
Kosovel, Bartol, Pahor - trije tržaški avtorji v francoščini / Marija Pirjevec.
V: Dialogi / glavni in odgovorni urednik Bernard Rajh. - ISSN 0012-2068,29, št.6/7 (1993), str.129-135.
Vsebuje tudi podatke o avtorju. - Bibliografija: str.135.
792881
161
JAN, Zoltan
Zgodnje Pahorjevo uredniško delo / Zoltan Jan.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,18, št. 147 (1993), str.504-509.
S posvetovanja: Četrti primorski slovenistični dnevi. - Bibliografija: str.509.
655409
162
VRABEC, Ljuba
Razstava ob 80-letnici tržaškega pisatelja Borisa Pahorja / Ljuba Vrabec.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,18, št. 151 (1993), str.824.
827953
KNEZ Stojkovič, Olga
Počastitev 80-letnice Borisa Pahorja / O.K.S..
5.	Ocene posameznih del
1949
164
BARTOL, Vladimir
Moj tržaški naslov: Boris Pahor... / Vladimir Bartol.
V: Novi svet. - ISSN 1318-2242,1949, str.913-916.
822577
1955
165
REBULA, Alojz
Boris Pahor: Vila ob jezeru / Alojz Rebula.
V: Literarne vaje. - ISSN Y500-7399, 7, št.l (nov. 1955), str.25.
820785
1956
166
BUDAL, Andrej
Boris Pahor: Mesto v zalivu / A. Budal. V: Literarne vaje. - ISSN Y500-7399,8, št.6 (apr. 1957), str. 187.
821297
1957
167
ŠTIH, Bojan
Razmišljanje o Pahorjevih "Nomadih brez oaze" / Bojan Štih.
V: Sodobnost / glavni in odgovorni urednik Ciril Zlobec. - ISSN 0038-0482,
5, št.5 (1957), str.443-449.
734001
1958
168
HAJDNIK, Vili
Boris Pahor: "Onkraj pekla so ljudje" / Vili Hajdnik.
V: Literarne vaje. - ISSN V500-7399,10,
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,35, št.268 (18.XI.1993), str.7.
771377
št.6 (apr. 1959), str.187-188.
821041
1960
169
BRECELJ, Marjan
Kronist zasužnjene Primorske / Marja Brecelj.
V: Primorske novice. - ISSN 1318-1122,
14,	št.24 (8.6.1960).
633137
170
JAVORNIK, Mirko
Dve knjigi o tržaških ljudeh / Mirko Javornik.
V: Mladika,4, št.7/8 (1960), str.106-107.
O knjigah tržaških pisateljev Rebule in Pahorja.
549937
171
KONJAR, Viktor
Na molu San Carlo / V.K..
V: Mladina. - ISSN 0350-9346, št.34 (1960), str.7.
631089
172
ČERMELJ, Lavo
Pevec mračne preteklosti prerok boljše prihodnosti: ob novih dveh knjigah Borisa Pahorja / Lavo Čermelj.
V: Primorski dnevnik, 16, št.159
(3.7.1960), str.3.
547633
173
ŠTIH, Bojan
Na rob Pahorjevega Kresa v pristanu / Bojan Štih.
V: Sodobnost / glavni in odgovorni urednik Ciril Zlobec. - ISSN 0038-0482,
8, št.8/9 (1960), str.843-948.
632113
174
|ŠOMEN,Brankol
Kres v pristanu / B.Š..
V: Mladina. - ISSN 0350-9346, št.24 (1960),str.6.
630833
175
GODNIČ, Stanka
Grenko mesto / Stanka Godnič.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,2, št.228
(21.8.1960).
551217
1961
176
BUDAL, Andrej
Onkraj pekla so ljudje : še o drugi izdaji romana Borisa Pahorja / Andrej Budal.
V: Primorski dnevnik, 17, št.l 14
(16.5.1961), str.3.
547377
177
PAHOR, Boris
Razgovor s pisateljem Borisom Pahorjem : ob drugi izdaji romana "Onkraj pekla so ljudje" / Boris Pahor;
(pogovarjal se je) i.f..
V: Primorski dnevnik. - ISSN Y500-4586,17, št.67 (19.3.1961), str.3.
733745
1964
178
BUDAL, Andrej
Ob drugi izdaji romana Borisa Pahorja "Mesto v zalivu" / Andrej Budal.
V: Primorski dnevnik, 20, št.361
(15.11.1964), str.3.
547121
179
BUDAL, Andrej
Boris Pahor Parnik trobi nji / Andrej Budal.
V: Primorski dnevnik, 20, št.295
(31.12.1964), str.3.
546609
180
MESTO v zalivu Borisa Pahorja v
168	knjižnici Sivi kondor.
V: Primorski dnevnik, 20, št.238
(20.10.1964), str.2.
546865
1965
181
MUŠIČ, Janez
Boris Pahor: Parnik trobi nji / Janez Mušič.
V: Tribuna / v.d. glavnega urednika Bojan Korenini. - ISSN 0041-2724,15, št. 14/15 (19.5.1965). str.13.
631345
182
PIBERNIK, France
Boris Pahor: Parnik trobi nji / F. Pibernik, J. Mahnič, B. Trekman.
V: Sodobnost / glavni in odgovorni urednik Ciril Zlobec. - ISSN 0038-0482,
13, št.4 (1965), str.371-377.
632369
183
ZAGRAJŠEK, Ernest
Boris Pahor: "Parnik trobi nji" / E.Z..
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,14, št.534
(4.2.1965), str.6.
553521
184
KMECL, Matjaž
B. Pahor: Parnik trobi nji / M. Kmecl. V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521, 7, št.41
(13.2.1965), str.5.
551473
185
MERLAK-Detela, Milena
Parnik trobi primorskemu Slovencu / Sonja Merlak-Detela.
V: Most, 2, št.l (1965), str.29.
557873
186
PIBERNIK, France
Književnost: Boris Pahor, Parnik trobi nji / France Pibernik, Joža Mahnič,
Borut Trekman.
V: Sodobnost / glavni in odgovorni urednik Ciril Zlobec. - ISSN 0038-0482,
13, št.4 (1965), str.371-377.
736305
187
POTRČ, Ivan
Altera pars / Ivan Potrč.
V: Naši razgledi. - ISSN 0547-3276,16, št.3 (ll.febr.1967), str.57.
Polemika z zapisi Borisa Pahorja v Zalivu.
704305
188
PIBERNIK, France
Boris Pahor Nekropola / France Pibernik.
V: Sodobnost / glavni in odgovorni urednik Ciril Zlobec. - ISSN 0038-0482,
15,	št.8/9 (1967), str.927-930.
632881
189
MAHNIČ, Jože
Še enkrat o Pahorjevi Nekropoli / Jože Mahnič.
V: Primorski dnevnik, 23, št.155
(2.7.1967), str. 3.
546097
190
PETAROS, Robert
Boris Pahor Nekropola : nova knjiga tržaškega pisatelja / Robert Petaros.
V: Primorski dnevnik, 23, št.131
(4.6.1967), str.3.
545841
1969
191
BORIS Pahor: "Odisej ob jamboru".
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,18, št.762 (25.9.1969), str.6.
553265
1971
192
RUPEL, Dimitrij
Branje / Dimitrij Rupel.
V: Naši razgledi. - ISSN 0547-3276,20, št.9 (14.5.1971), str.273.
Boris Pahor: Skarabej v srcu.
561969
ŠIFRER, Jože
Skarabej v srcu / Jože Šifrer.
V: Sodobnost / glavni in odgovorni urednik Ciril Zlobec. - ISSN 0038-0482. 631857
194
PROF. Rebula o novi Pahorjevi knjigi /
L. M..
V: Gospodarstvo. - ISSN Y500-0076,
24(25!), št.833 (12.3.1971), str.3.
O knjgi Skarabej v srcu.
557617
1972
195
BORIS Pahor: "Odisej ob jamboru".
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,21, št.886
(13.4.1972), str.6.
553009
1973
196
RUPEL, Slavko
Grmada v pristanu / Sl.Ru..
V: Primorski dnevnik, 29, št.65
(18.3.1973), str.5.
545585
197
JEVNIKAR, Martin
Zamejska in zdomska literatura : Boris Pahor / Martin Jevnikar.
V: Mladika, 17, št.2 (1973), str.37.
549681
198
MITROVIČ, Marija
O Pahorjevi Nekropoli / Marija Mitrovič; prevedel J.G..
V: Prostor in čas. - ISSN 1318-2250, (5), št.10/11 (1973), str.674-676.
Prevod iz Književnih novin 23.12.1967, št.317.
822065
199
INKRET, Andrej
Branje.
V: Naši razgledi. - ISSN 0547-3276,22, št.9 (11.5.1973), str.229-230.
Vsebuje: Bolečina / Karel Grabeljšek; Grmada v pristanu / Boris Pahor;
Mojih pet bičev / Nada Matičič; Polda / Janko Perat.
734769
1974
200
ČUK, Silvester
Priporočamo berite: Boris Pahor: Varno naročje: Založba Obzorja, Maribor 1974... / S.Čuk.
V: Ognjišče / glavni in odgovorni urednik Franc Bole. - ISSN 1318-1289,10, št. 10 (okt. 1974), str.37-38.
734257
201
HORVAT, Jože
Boris Pahor: Varno naročje / J.H..
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,16, št. 172 (26.7.1974), str.6.
550961
202
JEVNIKAR, Martin
Boris Pahor: Varno naročje / Martin Jev-nikar.
V: Mladika, 18, št.10 (1974), str.156.
549425
1975
203
JEVNIKAR, Martin
Boris Pahor: Zatemnitev / Martin Jev-nikar.
V: Literarne vaje. - ISSN Y500-7399,27, št.l (nov. 1975), str.31.
821553
1983
204
PAVŠIČ, Tomaž
'Tržaški mozaik" Borisa Pahorja / Tomaž Pavšič.
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,33, št. 1441 (22.12.1983), str.6.
552753
1984
205
ŠIFRER, Jože
O	Trstu in sebi: o romanu Borisa Pahorja "V labirintu", ki ga je izdala
Slovenska matica v Ljubljani / Jože Šifrer.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,26, št.208 (6.9.1984), str.8.
550705
206
CUKALE, Jože
Pahorjev "Tržaški mozaik" / Jože Cukale.
V: Katoliški glas, 36, št.47 (6.12.1984), str.3.
554801
207
CIBIC, Majda
Dve novosti na knjižnem trgu : Boris Pahor: V labirintu... / Majda Cibic.
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,34, št. 1465 (28.6.1984), str.6.
552497
208
JEVNIKAR, Martin
Boris Pahor: V labirintu / Martin Jev-nikar.
V: Mladika, 28, št.8 (oktober 1984), str.116-117.
549169
209
PREDSTAVITEV novega Pahorjevega romana in Kocbekovih pisem, llustr.
V: Primorski dnevnik, 40, št.l29
(30.5.1984), str.5.
544305
210
BORIS Pahor: V labirintu....
V: Ognjišče / glavni in odgovorni urednik Franc Bole, 20, št.9 (september 1984), str.37.
558897
211
MERMOLJA, Ace
Meditacija o zgodovinskem obdobju : ob romanu Borisa Pahorja V labirintu / Ace Mermolja.
V: Primorski dnevnik, 40, št.241
(10.10.1984), str.9.
545329
ZORN, Aleksander
Boris Pahor: V labirintu / Aleksander Zorn.
V: Naši razgledi. - ISSN 0547-3276, 33, št. 18 (28.9.1984), str.518.
560433
213
JEVNIKAR, Martin
Boris Pahor: Tržaški mozaik / Martin Jevnikar.
V: Mladika, 28, št.5/6 (junij 1984), str.78-79.
548913
214
PONIŽ, Denis
Tržaški svet v letih 1945-49 : Boris Pahor: V labirintu... / Denis Poniž.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,8, št.49 (1984), str.264-265.
554545
215
ŠKRLJ, Robert
Pahorjev Tržaški mozaik / Robert Škrlj. V: Primorske novice / glavni in odgovorni urednik za izdajo na območju občin Ilirska Bistrica, Izola,
Koper, Piran, Postojna in Sežana Slobodan Valentinčič. - ISSN 0350-4468,
38, Št.5 (13.1.1984), str.6.
554289
216
BORIS Pahor: Tržaški mozaik....
V: Ognjišče / glavni in odgovorni urednik Franc Bole, 20, št.3 (marec 1984), str.37.
559153
217
NOVO delo Borisa Pahorja.
V: Novi list. - ISSN Y500-4446, 34, št. 1461 (31.5.1984), str. 10.
V	labirintu.
552241
218
BLAŽIČ, Viktor
Roman kot edino mogoči upor / Viktor Blažič.
V: Zaliv, št.M (1984), str.47-53. Ob
Pahorjevem romanu v Labirintu.
555057
1985
219
ŠTIH, Bojan
Labirint (slovenske) usode v Trstu / Bojan Štih.
V: Novi list. - ISSN Y500-4446,35, št. 1492 (31.1.1985), str.6,8.
551985
220
PONIŽ, Denis
Boris Pahor: Im Labyrinth : roman... / Denis Poniž; übersetzt von Madita Šetinc.
V: Le livre Slovene. - ISSN 0459-6242,
23, št. 1/2 (1985), str.63.
650289
1987
221
JEVNIKAR, Martin
Boris Pahor: Zatemnitev / Martin Jevnikar.
V: Mladika,31, št.7(1987), str.100-101. 548657
222
CENDA-KIinc, Marija
Ponatis Pahorjevega avtobiografskega romana / Marija Cenda-Klinc.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,11, št.76/77 (1987), str.524-525. Boris Pahor: Zatemnitev.
14027008
1989
223
PIRJEVEC, Jože
Dnevniški zapiski Borisa Pahorja / Jože Pirjevec.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,13, št.99 (1989), str.677-678.
15751424
224
HERGOLD, Ivanka
Vprašanja o človekovi ogroženi nacionalni identiteti: pri ZTT je izšla tretja dopolnjena izdaja Pahorjevega 1
romana Mesto v zalivu / Ivanka Hergold.
V: Primorski dnevnik, 45, št.143 (21.6.1989), str.9.
544049
225
HORVAT, Jože
Zagovor Edvarda Kocboka : Boris Pahor: Ta ocean strašno odprt / Jože Horvat.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,31, št.154 (6.7.1989), str.5.
550193
226
JEVNIKAR, Martin
Boris Pahor: Ta ocean strašno odprt: zamejska in zdomska literatura / Martin Jevnikar.
V: Mladika, 33, št.5/6 (1989), str.92-93. 548145
227
BORIS Pahor: Ta ocean strašno odprt.... V: Ognjišče / glavni in odgovorni urednik Franc Bole, 25, št.9 (september 1989), str.37.#
559409
1990
228
PAHORJEVA Nekropola v francoskem prevodu : drevi predstavitev v tržaškem kulturnem domu.
V: Primorski dnevnik, 46, št.282 (11.12.1990), str.4.
543281
229
HERGOLD, Ivanka
Ekonomija uničevanja življenj in strategija preživetja : zapiski o Pahorjevi Nekropoli / Ivanka Hergold.
V: Delo / glavni in odgovorni urednik Tit Doberšek. - ISSN 0350-7521,32, št.250 (25.X.1990), str.13-15; Št.261 (8.XI.1990),str.l4.
O	taboriščni prozi in romanu "Nekropola” Borisa Pahorja.
24066048
1991
230
JEVNIKAR, Martin
Boris Pahor: Žlahtne tranzverzale: zamejska in zdomska literatura / Martin Jevnikar.
V: Mladika, 35, št.7 (julij 1991), str.136. 547889
1992
231
HERGOLD, Ivanka
Čisto na rob o mačkah: Napovedi nove plovbe na rob / Ivanka Hergold.
V: Primorski dnevnik, 48, št.236 (10.10.1992), str.9.
542513
1993
232
JELINČIČ, Dušan
Postcipirani dnevniki: Boris Pahor Napoved nove plovbe, dnevniški zapisi 1986-1989, založba Obzorja, Maribor 1992, str.555 / Dušan Jelinčič.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,18, št. 147 (1993), str.540.
727857
233
JEVNIKAR, Martin
Boris Pahor: Vila ob jezeru : zamejska in zdomska literatura / Martin Jevnikar.
V: Mladika. - ISSN Y500-425X, 37, št.9/10 (december 1993), str.250.
876849
234
ODISEJ ob jamboru : predstavitev knjige, ki so jo ob izidu leta 1969 oblasti zasegle / (nut).
V: Primorske novice / glavni in odgovorni urednik za izdajo na območju občin Ilirska Bistrica, Izola,
Koper, Piran, Postojna in Sežana SloDodan Valentinčič. - ISSN 0350-4468,
47, št.101 (28.XII.1993), str.9.
857393
MOKRIN-Pauer, Vida
Osveta ljubezni: Boris Pahor: Vila ob jezeru... / Vida Mokrin-Pauer.
V: Primorska srečanja / glavni urednik Marjan Tavčar. - ISSN 0350-5723,18, št. 150 (1993), str.779.
854065
Avtorska bibliografija - serijske publikacije
1. Uredniško delo
1953
236
SIDRO : neodvisna tržaška kulturna revija / uredili Boris Pahor, Alojz Rebula in Pavle Merku. - 1953, št. 1-2. -Trst: "Sidro", 1953.-25 cm Občasno 31756033
1956
237
TOKOVI: zbornik... / uredili Boris Pahor, Alojz Rebula, Josip Tavčar. - Let.
1	(1965). - Trst: (s.n.), 1956. - 25 cm Samo ena številka
817713	D	5439
1966-1990
238
ZALIV : revija za književnost in kulturo. -1966, št. 1 -1990, št.4. - Trst: (S. n.), 1966-1990.-22 cm Četrtletno 29102081
Kazalo avtorjev
Alberti, Arnaldo soavtor 63
Bambič, Milko soavtor 35 Ban Tuta, Vera urednik 41 Barbarič, Štefan 107 Bartol, Vladimir 164 Bavčar, Evgen avtor 153 Bavčar, Evgen avtor uvoda 24 Beličič, Vinko diskutant 71 Beličič, Vinko soavtor 37 Benedetič, Filibert 103 Benedetič, Filibert avtor 34 Bergles, Ciril diskutant 71 Beznik, Slavko soavtor 71 Biber, Dušan soavtor 68 Blažič, Viktor 218 Blokh, Alexander soavtor 63 Bogliun-Debeljuh, Loredana soavtor 63
Bordon, Wilier soavtor 63 Brazzoduro, Gino soavtor 63
Brecelj, Marjan 169 Budal, Andrej 166,176, 178,179 Budal, Andrej avtor 34 Burmazovič, Ranko prevajalec 84
Cenda, Marija 129 Cenda-Klinc, Marija 222 Cibic, Majda 207 Cuderman, Vinko 108 Cukale, Jože 206
Čale, Frano soavtor 63 Čepič, Zdenko soavtor 68 Čermelj, Lavo 172 Čermelj, L. avtor uvoda 16 Černigoj, Avgust ilustrator 34 Čuk, Silvester 200
Damiani, Alessandro soavtor 63 Debeljuh Poldini, Mara 119 Debeljuh Poldini, Mara prevajalec 94
Deželak, Vida soavtor 68 Dolenc, Ervin soavtor 68 Dolenc, Jože 122 Donat, Branimir soavtor 63 Dudas, Kalman prevajalec 91
Džonič, Uroš prevajalec 82 Ertl, Tomaž soavtor 71
Fabrio, Nedjeljko soavtor 63 Fajon, Bronislav oprema knjige 12
Filipič, France urednik 33
Gabrič, Aleš soavtor 68 Gaspari, Majda soavtor 71 Godeša, Bojan soavtor 68 Godina Verdelski, Josip 38 Godnič, Stanka 175 Goljevšček, Franc soavtor 55 Gorjan, Božidar soavtor 68 Gradišnik, Janez prevajalec 198 Gradišnik, Janez soavtor 68 Grafenauer, Bogo prevajalec 21 Grafenauer, Božo pisec spremnega gradiva 23 Gregorač, Ignac soavtor 68 Grmič, Vekoslav soavtor 68 Guštin, Damijan soavtor 68 Guzej-Sabadin, Cveta oseba, ki intervju va 130
Habjan, Vlado soavtor 68 Hajdnik, Vili 168 Hergold, Ivanka 224, 229, 231 Hergold, Ivanka oseba, ki intervjuva 40
Hergold, Ivanka oseba, ki so ji pisma poslana 126 Hočevar, Jože ostalo 55 Horvat, Franc 124 Horvat, Jože 201,225 Horvat, Jože oseba, ki intervjuva 131 Hribar, Spomenka soavtor 68 Hrovat, Boris soavtor 63
Inkret, Andrej 199
Jan, Rado soavtor 68 Jan, Zoltan 144 Jan, Zoltan avtor 161
Jančar, Drago oseba, ki intervjuva 110 Jančar, Drago soavtor 63,71 Javor Briški, Marija prevajalec 137 Javornik, Mirko 170 Javor-Briški, Marija prevajalec 146 Jelinčič, Dušan 232 Jenko, Ivan soavtor 68 Jesenik, Viktor prevajalec 90,109 Jevnikar, Martin 121,148,197, 202, 203, 208, 213, 221, 226, 230,233 Jovanovič, Helena oseba, ki intervjuva 128 Jurak, Mirko prevajalec 118 Jurinčič, Edelman soavtor 55 Juvančič, Ivo 106
Kacin-Wohinz, Milica soavtor 68 Kavčič, Vladimir soavtor 68, 71 Kebe, Tone soavtor 68 Kerševan, Marko soavtor 68 Kmecl, Matjaž 184 Kmecl, Matjaž avtor 118 Knez Stojkovič, Olga 163 Kocbek, Edvard 39 Kocbek, Edvard oseba ali ustanova, kateri je knjiga ali rokopis posvečen 36 Kogoj, Jurij soavtor 68 Konjar, Viktor 171 Kosovel, Srečko avtor 35 Kosovel, Stano soavtor 35 Košuta, Miroslav 114 Košuta, Miroslav avtor 34 Kovač, Stane soavtor 68 Kovačič-Peršin, Peter soavtor 68 Kravos, Marko avtor 34 Kriščak, Nadja oseba, ki intervjuva 140
Kržišnik, Zvone soavtor 68
Leghissa, Elena oseba, ki intervjuva 134
Legiša, Lino avtor 109 Luck, And ree prevajalec 95 Luck-Gaye, Andree prevajalec 30
Machiedo, Mladen soavtor 63 Magris, Claudio soavtor 63 Mahnič, Joža pisec recenzij 17 Mahnič, Joža soavtor 182,186 Mahnič, Jože 189
Maroevič, Tonko soavtor 63 Martelanc, Tomo soavtor 71 Marušič, Branko soavtor 68 Matvejevič, Predrag soavtor 63 Maver, Andrej 149 Merlak-Detela, Milena 185 Mermolja, Ace 211 Messner, Janko soavtor 68 Meško, Bibiana prevajalec 98 Mijot, Marija avtor 34 Milavec, Samo režiser 40 Milič, Jolka 101 Mitrovič, Marija 198 Moetter van de, Gerd soavtor 63 Mokrin-Pauer, Vida 235 Mušič, Janez 181
Nidorfer, Mirko diskutant 71 Novak Kajzer, Marjeta oseba, ki intervju va 150
Njeguš, Roksanda prevajalec 29, 86
Ošlak, Vinko soavtor 37
Pahor, Boris 2, 3, 5, 8,10,12,13,15,
16,17,19, 20, 21, 22, 36, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 59, 60, 61, 62, 64, 66, 67, 69, 70, 72, 74, 75, 76, 79, 80, 82, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 91, 92, 94, 96, 97, 126,141 Pahor, Boris avtor 1, 4, 6, 7, 9,11,14, 18, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 33,34,56,57,58,65,73, 77, 78, 81, 83, 90, 93, 95, 98 Pahor, Boris avtor uvoda 32, 38 Pahor, Boris oseba, ki se intervjuva 40,104,110,117,123,125,127,128, 130,131,132,134,135,140,150,
156,159,177 Pahor, Boris oseba, ki so ji pisma poslana 39 Pahor, Boris prevajalec 93 Pahor, Boris soavtor 37, 55,63,68, 71 Pahor, Boris soavtor urednik 35 Pavlin, Mile soavtor 68 Pavšič, Tomaž 204 Pečnik, Rade prevajalec 85 Pečnik, Vida prevajalec 85 Perovšek, France soavtor 68 Peršolja, Aleksander soavtor 55
Pertot, Bruna avtor 34 Petaros, Robert 190 Peterlin, Jože 99 Petre, Fran 105 Pibernik, France 186,188 Pibernik, France avtor 182 Pirjevec, Jože 223 Pirjevec, Marija 142,145,151,160 Pirjevec, Marija urednik 41 Pleterski, Janko soavtor 68 Pogačnik, Jože 112,115,146 Pogačnik, Jože avtor 137 Pogačnik, Jože pisec spremnega gradiva 16 Pogačnik, Jože urednik 34 Polič, Zoran soavtor 68 Poniž, Denis 214 Poniž, Denis avtor 220 Potrč, Ivan 187 Prunk, Janko soavtor 68 Pučnik, Jože soavtor 71 Puhar, Alenka oseba, ki intervjuva 71
Rajh, Bernard soavtor 71 Rakočevič, Slobodan soavtor 71 Rakovac, Milan soavtor 63 Rebula, Alojz 36,120,165 Rebula, Alojz avtor 34 Rebula, Alojz soavtor 37 Ricchi, Renzo soavtor 63 Rotar, Janez diskutant 71 Rupel, Dimitrij 192 Rupel, Dimitrij oseba, ki intervjuva 123
Rupel, Slavko 196
Rustja, Božo oseba, ki intervjuva 135
Saksida, Rudi ilustrator 9
Sequi, Eros soavtor 63
Slaviček, Milivoj prevajalec 89
Spacal, Lojze avtor 32
Spacal, Lojze ilustrator 10
Spetič, Ivko soavtor 55
Stanovnik, Justin soavtor 68
Strgar, Milica soavtor 68
Strle, Franci soavtor 68
Suša, Majda oseba, ki intervjuva 159
šav, Vlado soavtor 55 Šeligo, Rudi soavtor 71 Šetinc, Madita prevajalec 220
Šifrer, Jože 193,205 Škamperle, Igor 147,152 Škrlj, Robert 215
Škrlj, Robert oseba, ki intervjuva 127 (šomen, Branko) 174 Štih, Bojan 167,173,219 Štruc, Janko prevajalec 31 Štucin, Jožek soavtor 55 Šturm, Lovro diskutant 71 švent, Rozina diskutant 71
Taufer, Veno soavtor 63 Tavčar, Josip avtor 34 Tavčar, Zora 138 Tomizza, Fulvio soavtor 63 Toth, Ferenc prevajalec 92 Trampuž, Lilijana soavtor 68 Trekman, Borut soavtor 71,182,186 Trstenjak, Anton soavtor 68 Turconi, Sergio soavtor 63 Tuta, Igor avtor 34 Tuta, Vera 157
Velikonja, Tine soavtor 68 Verbovšek, Polde diskutant 71 Verdi, Franco soavtor 63 Vidic, Tomo 158 Vospernik, Reginald soavtor 71 Vošnjak, Mitja soavtor 71 Vrabec, Ljuba 162 Vrabec, Ljuba avtor 154 Vrhunec, Marko soavtor 68
Wruss, Tomislav soavtor 63
Zagrajšek, Ernest 183 Zajc, Janez soavtor 71 Zlobec, Marijan oseba, ki intervjuva 132
Zorn, Aleksander 212 Zupančič, Danica 100
Žajdela, Ivo diskutant 71 Žerjal-Pučnik, Irena avtor 34 Žužek, Miha soavtor 68
Kazalo naslovov
Altera pars 187 Anketa o izobčeni literaturi 71 Arret sur le Ponte Vecchio 97 Auf dem Fels 98
Bebec Janez 42 Besedna ustvarjalca 115 Bodimo soustvarjalci evropske renesanse 70 Boris Pahor 40,109,135 Boris Pahor in Alojz Rebula 112 Boris Pahor in kritika 149 Boris Pahor in Trst 106 Boris Pahor literarisches werk 137 Boris Pahor, profesor, pisatelj 134 Boris Pahor - 70 let 122 Boris Pahor: Im Labyrinth 220 Boris Pahor: Mesto v zalivu 166 Boris Pahor: Nekropola 188,190 Boris Pahor: "Odisej ob jamboru" 191,
195
Boris Pahor: "Onkraj pekla so ljudje"
168
Boris Pahor: "Parnik trobi nji" 183 Boris Pahor: Parnik trobi nji 179,181,
182
Boris Pahor: Ta ocean strašno odprt
226
Boris Pahor: Ta ocean strašno odprt...
227
Boris Pahor: Tržaški mozaik 213 Boris Pahor: Tržaški mozaik... 216 Boris Pahor: V labirintu 208,212 Boris Pahor: V labirintu... 210 Boris Pahor: Varno naročje 201, 202 Boris Pahor: Vila ob jezeru 165,233 Boris Pahor: Zatemnitev 203, 221 Boris Pahor: Žlahtne tranzverzale 230 Boris Pahors literarisches Werk 146 Borisu Pahorju ob sedemdesetletnici 120
Branje 192,199
B. Pahor: Parnik trobi nji 184
Čelični trbuh 82
Čisto na rob o mačkah 231
Der Falter auf dem Kleiderhaken 96 Dnevniški zapiski Borisa Pahorja 223 Dobitniki Prešernovih nagrad 136 Drugo mednarodno srečanje pisateljev ob meji 63 Dva dnevnika: Pahor in Rebula 114 Dve knjigi o tržaških ljudeh 170 Dve novosti na knjižnem trgu 207 Dve slovenistični razpravi v videmski reviji 144
Edvard Kocbek 36 Ekonomija uničevanja življenj in strategija preživetja 229 Enotni kulturni prostor ali enotna kulturna floskula 57 Evropski Cankar 60
Finžgar in Pahor o svojem otroštvu 100
Fiori per un lebroso 93
Giochi di bambini 94 Grenko mesto 175 Grmada v pristanu 16,196
Hamukupola 92 Hostije za konje 88
=1 =due temi di Boris Pahor 119
I	s one Strane pakla ima ljudi 86 "Iz taborišč je vodila pot skozi dimnik" 159
Jambori in jadra 44
Kaj naj rečem o slavnostni podelitvi nagrad 141 Književno pričevanje o Trstu 105 Književnost 186
Kocbekov pogled na roman v pismih Borisu Pahorju 151 Končno lovor tudi Primorcem 138 Kosovel, Bartol, Pahor - trije tržaški avtorji v francoščini 160 Kraševec, gluh za rdeče in črne sirene slovenskih skrajnosti 153 Kres v pristanu 174
La coupole decendre 87 La necropole 90
Labirint (slovenske) usode v Trstu 219
Laneni kosmiči v laseh 50
Lepke a fogason 91
Mali samouk 9
Malka 49
Med rojaki 101
Meditacija o zgodovinskem obdobju
211
Mesto v zalivu 3,10, 24 Mesto v zalivu Borisa Pahorja v knjižnici Sivi kondor 180 Miklavževo 1950 51 Moj grad Trst 81 Moj tržaški naslov 1,164 Moja prva vez z Bevkom 76 Moja srečanja z Bevkom 73 Morje kot simbol 66 Mosaique de Trieste 95
Na molu San Carlo 171 Na rob Pahorjevega Kresa v pristanu
173
Na robu puščave 53 Na sipini 7 Na školjima 83
Najprej o delu Borisa Pahorja 157 Napoved nove plovbe 26 Narodna zavest včeraj in danes 64 Naši obiski 99 Nekropola 12 Nomadi brez oaze 5 Nova knjiga J.-M.Domenacha - Evropa kot kulturni izziv 72 Novo delo Borisa Pahorja 217
Njegov bratič Ciril 89
O Pahorjevi Nekropoli 198 O rižanski razsodbi in o italijansko-slovenskem sožitju v Trstu 62 O svobodni Sloveniji 69 O Trstu in sebi 205
Ob drugi izdaji romana Borisa Pahorja "Mesto v zalivu" 178 Odisej ob jamboru 13,15, 27, 234 Odkod sovraštvo večine do manjšine 80
Odprto pismo Ivanki Hergold 126 Onkraj pekla so ljudje 6,8,176 Osveta ljubezni 235 Ovaj mali trokut 85
Pahor Boris 121
Pahorjev "Tržaški mozaik" 206 Pahorjev Tržaški mozaik 215 Pahorjev zbornik 41 Pahorjeva Nekropola v francoskem prevodu 228 Pahorjeva proza o barbarstvu 145 Parnik trobi nji 11
Parnik trobi primorskemu Slovencu
185
Pelerin parmi les ombres 30 Peščena ura 39
Pevec mračne preteklosti prerok boljše prihodnosti 172 Pilgrimanto inter ombroj 31 Pisatelj Boris Pahor med etničnim in ontološkim humanizmom 142 Pisatelj Boris Pahor slavi danes 75-let-nico 125 Pisatelju Borisu Pahorju letošnja Prešernova nagrada 143 Počastitev 80-letnice Borisa Pahorja 163
Podobe iz Trsta 45
Pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem 128,156 Pogovor s pisateljem Borisom Pahorjem ob njegovi 60-letnici 117 Pogovor z Borisom Pahorjem 123 Ponatis Pahorjevega avtobiografskega romana 222 Portretna skica Borisa Pahorja 152 Postcipirani dnevniki 232 "Pravo republiko morajo slovenski voditelji vseh nazorov skupno šele izoblikovati" 127 Predstavili so zadnjo knjigo Borisa Pahorja 139 Predstavitev novega Pahorjevega romana in Kocbekovih pisem.
Ilustr 209 Prešernovi nagrajenci '92133 "Pretolkli smo se z zvestobo sebi in z vero v bogastvo duha" 132 Prevratna jesen 48
Primorski pisatelji o revialnem tisku na Primorskem 55 Priporočamo berite 200 Prof. Rebula o novi Pahorjevi knjigi 194
Protiiredentistični iredentist 75 Prvobitne so identitete 65
"Rad bi še povedal o tem nam dragem mestu..." 124 Razgovor s pisateljem Borisom Pahorjem 177
Razgovor z Borisom Pahorjem 104 Razmišljanja ob Pahorjevi petdesetletnici 103
Razmišljanje o Pahorjevih "Nomadih brez oaze" 167 Razstava ob 80-letnici tržaškega pisatelja Borisa Pahorja 154,162 Razveljavitev teze o nezgodovinskih narodih 78 Rdeči plašč 43
Revija je poudarjala zgodovinski pomen narodovega upora 131 Roman kot edino mogoči upor 218 Rusi most 34
S helebardami v idejni boj 111 Sidro 236
Skarabej v srcu 14,193 Skica Borisa Pahorja 147 Sledovi Drage 37 Slovenček samouk 47 Slovenian Literature Abroad 118 "Slovenija lahko postane vzgled še neizoblikovanim entitetam" 130 Slovensko italijansko sosedstvo ali usoda mojega mesta 56 Slovesna podelitev osme nagrade "Vstajenje" Borisu Pahorju 113 Spacal 32
Spontani, patološki in preračunani odkloni 61 Spopad s pomladjo 19 Srečanje z Borisom Pahorjem 158 Srečanje z Borisom Pahorjem ob pisateljevi osemdesetletnici 155 Srečko Kosovel ob usodi Primorske in Koroške 58 Srečko Kosovel v Trstu 35 Svobodna polemika 2
še enkrat o Pahorjevi Nekropoli 189 Šestdesetletnik 116
Ta ocean strašno odprt 23 Ta veliki Francoz tudi danes kot včeraj naš mentor 77 Tema morja v novejši slovenski prozi 107 Tokovi 237
Tržaški literarni ustvarjalci 148 Tržaški mozaik 20 'Tržaški mozaik” Borisa Pahorja 204 Tržaški pisatelj Boris Pahor 129 Tržaški svet v letih 1945-49 214
Umor nedolžnih otročičev 52 Usoda bele lise 59,67
V labirintu 21
V mojih delih je osebno doživljanje v dialektičnem razmerju z režimskim ozračjem 150
Varno naročje 17
Vedno je šlo za problem svobode v vseh njenih oblikah 140 Vila na jezeru 29,84
Vila ob jezeru 4, 28 Vlakna 54
Vprašanja o človekovi ogroženi nacionalni identiteti 224 Vsak narod je svoje sreče kovač 74
Z narodno spravo - konec državljanske vojne? 68 Z očmi zazrtimi v svobodo 33 Zagovor Edvarda Kocbeka 225 Zakaj se sama zateka v nemški svet, če nam svetuje Napoleona 79 Zaliv 238
Zamejska in zdomska literatura 197 Zapiski na rob polemik s Pahorjevimi glosami 65108 Zatemnitev 18, 22 Zgodnje Pahorjevo uredniško delo 161
Zvestoba svoji narodni biti 110
Živenje Josipa Godine Verdelskega 38 Žlahtne transverzale 25
50 let Borisa Pahorja 102
To je prva bibliografija, ki jo je Osrednja knjižnica Koper pripravila iz sistema COBISS. Avtorici bibliografije se za sodelovanje zahvaljuje va sodelavki dipl.ing. Alenki Šauperl-Zorko ter delavcem IZUMA, posebno dipl. ing. Romani Muhvič.
ZBDS
SLA
.
ČOPOVE DIPLOME 93
Mag. Nada ČEŠNOVAR, v. bibliotekar, vodja matične službe, CTK, Ljubljana
za društveno, izobraževalno in strokovno delo, zlasti pri raziskovanju potreb uporabnikov in izobraževanju kadrov
Od leta 1989 se v CTK posveča izobraževanju kadrov in njihovemu statusu v družbi, potrebam uporabnikov knjižnice pa je posvečeno tudi njeno magistrsko delo. S strokovnim delom v organih Zveze bibliotekarskih društev in zunaj nje ter s publicističnim delom s svojega področja odločilno prispeva k uveljavljanju stroke zlasti v okviru specialnih knjižnic.
Jelka GAZVODA, bibliotekar specialist, vodja Oddelka za periodični tisk, NUK Ljubljana
za društveno, predavateljsko in strokovno delo, zlasti pri obdelavi in ohranjanju periodičnega tiska
Kot vodja Oddelka za periodični tisk pri NUK se Jelka Gazvoda od 1982 posveča obdelavi in ohranjanju periodičnega tiska, s tega področja je tudi njena specialistična naloga. Njena prizadevanja za polnopravno članstvo naše države v mednarodnem sistemu ISSN so prispevala k temu, da je v NUK sedež slovenskega nacionalnega centra ISSN, katerega direktorica je. Kot glavna in odgovorna urednica revije Knjižnica z najdaljšim uredniškim stažem je odločilno prispevala k oblikovanju profila slovenskega bibliotekarskega strokovnega glasila, s publicističnim in predavateljskim delom pa k uveljavitvi stroke.
Nataša PETROV, bibliotekar, vodja Dolenjske bibliografije, Študijska knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto
za organizacijsko, društveno in strokovno delo, zlasti na področju domoznanske dokumentacije
V času njenega ravnateljevanja je Študijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu poglobila in razširila svojo dejavnost in se uveljavila v slovenskem prostoru, kot vodja sektorja dejavnosti pa je Nataša Petrov prispevala k uveljavitvi informativne dejavnosti dolenjske bibliografije.
183
Tudi zaradi njenega treznega in vztrajnega prizadevanja se domoznanska dejavnost naših knjižnic uspešno prebija v ospredje bibliotekarske pozornosti.
Mag. Bernard RAJH, bibliotekar specialist, ravnatelj Univerzitetne knjižnice Maribor
za organizacijsko, strokovno in publicistično delo, zlasti na področju domoznanske dejavnosti in vodenja UKM
Mag. Rajh je že kot dokumentalist v Oddelku domoznanske dokumentacije UKM v praksi in teoretično poglobil in razširil vidike domoznanske dejavnosti, z avtomatizacijo oddelka pa je razrešil desetletne probleme v zvezi z ažurnostjo informacij. V obdobju ravnateljevanja v UKM se je uspešno spopadel s problemi tehnične, strokovne in organizacijske narave, ki jih je postavljala pred knjižnico nova stavba. Pomemben je njegov prispevek k uveljavitvi strožjih in učinkovitejših okvirov KISUM ter pri oblikovanju bibliotekarske strokovne terminologije.
Nataša STERGAR, bibliotekar specialist, vodja knjižnice oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta, Ljubljana
za strokovno, publicistično in organizacijsko delo, zlasti pri aplikaciji bibliotekarske vede na historično
Po letu 1980, ko je prevzela vodstvo knjižnice, ki po številu hranjenega gradiva zavzema drugo mesto na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se je uspešno spopadla s problemi posodabljanja knjižnice. Njeno bibliografsko delo na področju slovenskega zgodovinopisja se uvršča med vidnejše dosežke slovenske bibliografske stroke, poglobljeno delo z uporabniki in raziskovalci, ki se jim posveča z vso širino razgledanosti po stroki, pa pomembno prispeva k uveljavljanju mreže naših visokošolskih knjižnic.
KOMISIJA ZA ČOPOVE DIPLOME PRI ZVEZI BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
objavlja
RAZPIS ZA PODELITEV ČOPOVIH DIPLOM 1994
za izredne uspehe na bibliotekarskem področju
Pri izboru kandidatov je treba upoštevati Pravilnik o podeljevanju Čopovih diplom zlasti v naslednjem:
1. Priznanje razpisuje Komisija za Čopove diplome pri ZBDS, podeljuje pa se posameznikom, organizacijam in društvom praviloma na zasedanjih skupščine zveži!.
2. Predlog za podelitev Čopove diplome lahko vložijo posamezni člani zveze (področna društva) ali knjižnice.
3. Kandidati za Čopove diplome morajo izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev:
a) aktivno delovanje v bibliotekarskih strokovnih organizacijah (posvetovanja, komisije, sekcije ipd.)
b) strokovno delo (publicistika, predavanja, vzgoja in izobraževanje kadrov ipd.)
c) organizacijsko delo (ustanavljanje, razvoj in afirmacija knjižnic in knjižnične mreže ipd.)
4)	Predlog za podelitev Čopove diplome mora vsebovati:
- ime in naslov predlagatelja
- ime in naslov predlaganega kandidata
- podrobno obrazložitev, iz katere bo razvidno, ali predlagani kandidat izpolnjuje pogoje za podelitev diplome
- datum, ko je predlagatelj sklenil predlagati kandidata za podelitev diplome
- žig in podpis predlagatelja.
5)	Predloge je treba poslati do 15.8.1994 na naslov:
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Komisija za Čopove diplome, 61000 Ljubljana, Turjaška 1.
Komisija za Čopove diplome
UPRAVNI ODBOR KALANOVEGA SKLADA PRI ZVEZI BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
razpisuje na osnovi veljavnega pravilnika
NATEČAJ ZA NAGRADE KALANOVEGA SKLADA
1. Nagrade Kalanovega sklada prejmejo knjižničarski delavci za strokovna dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju teorije slovenske knjižničarske vede in k praksi knjižničarske dejavnosti.
2. Za nagrade Kalanovega sklada se lahko potegujejo:
- strokovna dela, ki obravnavajo eno izmed tem z naslednjih knjižničarskih strokovnih področij:
- Problemi in rešitve vsebinske obdelave publikacij
- Knjižnica in lokalna skupnost
- strokovna dela slovenskih avtorjev s področja knjižničarstva, objavljena v slovenskem ali tujem strokovnem tisku med 15.8.1991 in 15.7.1994.
3. Strokovna dela z razpisanih področij tematskih področij predložijo upravnemu odboru sklada avtorji del. Že objavljena strokovna dela pa lahko predlagajo za nagrado ali posamezna bibliotekarska društva ali Zveza bibliotekarskih društev Slovenije ali člani upravnega odbora Kalanovega sklada.
4. Strokovna dela, ki se potegujejo za nagrade Kalanovega sklada, morajo biti predložena upravnemu odboru sklada najkasneje do 15.7.1994.
5. Predloge za nagrade morajo avtorji oziroma predlagatelj pisno predložiti na naslov: Kalanov sklad pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije, 61000 Ljubljana, Turjaška 1.
6. Upravni odbor Kalanovega sklada si pridržuje pravico, da nagrade ne podeli, če predložena dela po njegovi presoji ne ustrezajo razpisanim pogojem.
Datum: 19.1.1994
MWikLWZ
■C •
'
■
NAVODILA AVTORJEM
- Rokopise sprejema uredništvo revije oziroma glavni urednik na naslov ZBDS s pripisom "Za Knjižnico*.
- Avtor naj pošlje svoj prispevek na računalniški disketi z oznako zapisa in navedPo uporabljenega urejevalnika besedil ter izpisom na papirju.
- Naslovu rokopisa (na posebnem listu) sledita ime in priimek avtorja z naslednjimi podatki: avtorjev poklic, delovno mesto in popoln naslov. Dodati je potrebno številko žiro računa oziroma izjavo, da žiro račun ni potreben.
- V primeru, da je prispevek napisalo več avtorjev, naj vsak od njih posreduje podatke iz tretje alineje, razen tega pa še svoj delež pri prispevku v odstotkih ali številu strani.
- Rokopisu članka je potrebno priložiti povzetek, ki naj ne bo daljši od 100 besed; po želji lahko avtor sam poskrbi za prevod naslova in povzetka v angleščino.
- Besedila, kijih uvrščamo v Zapise ali druge rubrike, ne potrebujejo povzetka.
- Rokopis članka naj bo opremljen z UDK vrstilcem, po želji pa tudi s ključnimi besedami.
- Citirana dela naj bodo prav tako na posebnem listu, tipkana z enakim presledkom kot ostalo besedilo in označena z enakimi številkami kot v besedilu. Pri navajanju člankov iz revij je potrebno označiti ime in priimek avtorja, naslov članka, naslov revije, kraj izdaje, letnik, letnico, številko in strani, na katerih je člankek izšel. Pri citiranju monografij je za popolnost podatkovtreba upoštevati tudi izdajatelja oz. založbo.
- Citati naj bodo natančno označeni, naveden mora biti vir: ime in priimek avtorja, naslov publikacije, kraj in leto izdaje, stran.
- Uredništvo sprejema le taka besedila, ki še niso bila objavljena drugje in niso predložena v objavo v kakem drugem časopisu (za to odgovarja avtor).
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
b
146 8591994
920080944,1/2
Knjižnica. Glasilo Zveze bibliotekarskih društev Slovenije -Glasilo izdaja Zveza bibliotekarskih društev Slovenije -Letnik ima štiri številke - Glav-nra in odgovorna urednica J. Gazvoda - Uredniški odbor: M. Grum, S. Novljan - Naslov uredništva: ZBDS, Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 61000 Ljubljana, Slovenija - Žiro račun 50100-678-47436 - Tisk biro m, Ljubljana