TRBOVLJE, 29. MARCA 1962
2^'TEDNIK
GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK STANE ŠUŠTAR - ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK
LETO
XV.
ŠTEVILKA
14.
CENA 20 DIN
Referendum - oblike soodločanja
Lahko trdimo, da je dobil referendum kot ena od oblik soodločanja državljanov v važnejših in pomembnejših zadevah pri nas že zgodovinsko pravico. Z novo ustavo se bo pa pomen referenduma še znatneje povečal. Ob tem pa
—	žal — ugotavljamo, da smo doslej v Zasavju na referendum povsem pozabili, tako v delu občinskih ljudskih odborov kot v delu samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah.
V zadnjem času so občinski ljudski odbori v Zasavju na sejah zborov proizvajalcev in na sejah občinskih zborov oziroma na skupnih sejah (kot je pač določeno to z zakonskimi določili) sprejeli vrsto važnih odlokov, ki neposredno zadevajo same občane. Odborniki občinskih ljudskih odborov so glasovali za sprejem odlokov. Toda ob tem žal ni bilo opaziti, da bi kdo od odbornikov občinskih ljudskih odborov pred ses3mi Iiudsk'h odborov spregovoril o teh odlokih s tovariši, ki so mu zaupali mesto v ljudskem odboru in se z njimi pomenil. Tudi ni bilo opaziti, da bi občinski ljudslti odbori — edina izjema tu je menda občinski ljudski odbor v Hrastniku - pred sprejemom važnejših odlokov obvestili občane o določenih problemih, jim nadrobno razgrnili stanje in potrebe ter hkrati tudi možnosti za rešitev.
Večkrat je slišati, da so taki oziroma podobni predlogi za posamezne seje občinskih ljudskih odborov premalo temeljito pripri pravi jeni in zato nekateri izražajo bojazen, da bi v primeru
—	če bi razpisali referendum — ne uspeli prepričati občanov o nujnosti uvedbe posameznih odlokov. Sicer je res, da ob tako slabih pripravah referendumi verjetno ne bi uspeli. To pa še ne bi bilo nič strašnega, ker bi se sicer za drug referendum mnogo mnogo bolje pripravili. In če bi bili posamezni izračuni izdelani do podrobnosti in prikazano težavno stanje, verjetno ne bi bilo občana, ki bi ob referendumu re-
BIVŠI
DACHAUČANI!
Sekcije internirancev Laško, Rečica in Zagorje ob Savi organizirajo zbor bivših internirancev koncentracijskega taborišča Dachau. Zbor bo 29. aprila ob 10. uri na Gorah nad Hrastnikom, na dan osvoboditve taborišča Dachau izpod nacizma.
Na svidenje na Gorah.
kel ne in odklonil pripravljenost tudi z lastnimi sredstvi pomagati pri reševanju posameznih perečih problemov, zlasti še, če bo uvidel, da so vse druge možnosti izčrpane in da je res potrebna pomoč občanov.
Zaradi pomanjkljive izdelave posameznih analiz in zavoljo tega, ker o predlogih odlokov, ki zadevajo občane, razpravljajo samo na sejah občins>kih ljudskih odborov — čeprav je tako zadoščeno sicer vsem zakonskim predpisom — je slišati med občani mnogo upravičenih pripomb, ki so povsem nepotrebne, če bi se odločili za druge oblike soodločanja občanov pri raznih važnih in tudi nevažnih odločitvah — če sicer sploh lahko posamezne odločitve razvrščamo v važne in nevažne — niso obvezni in da je zato zadoščeno vsem zakonskim predpisom, če o posameznih stvareh razpravlja na sejah občinski ljudski odbor in jih osvoji.
Ne moremo molče tudi mimo ugotovitev ob sprejemanju zadnjih zaključnih računov v gospodarskih organizacijah v Zasavju. Čeprav je bilo slišati med člani kolektivov nemalo predlogov za to, kako razdeliti sredstva iz skladov skupne porabe, doslej — žal — še ni bilo primera, da bi se delavski svet odločil in razpisal referendum o uporabi teh sredstev. Tudi v gospodarskih organizacijah naglašajo, da referendumi niso obvezni. To je tudi res! Toda pri tem pozabljajo na razpoloženje članov kolektivov in na njihove pravice do soodločanja.
Dejstvo je, da odborniki občinskega ljudskega odbora niso komuna in da člani delavskega sveta prav tako tudi niso delovni kolektiv.
Ker bo verjetno v prihodnje na dnevnih redih zasedanj občinskih ljudskih odborov in organov samoupravljanja v gospodarskih organizacijah mnogo vprašanj, ki
bodo neposredno zadevala občane oziroma člane delovnih kolektivov, bi bilo prav. da bi se sme-leje odločevali za referendume. Ob tem pa seveda ne bi smeli misliti, da neuspel referendum pomeni, da občani oziroma člani delovnih kolektivov niso za sodelovanje pri reševanju posameznih problemov. Nasprotno — pomenil bo, da so bile priprave na referendum nezadostne in da se
bo veljalo v prihodnje mnogo bolj potruditi in priti pred občane oziroma člane delovnih kolektivov (ki so prav tako tudi občani) s podrobnejšimi izračuni, analizami, potrebami in prikazi možnosti za rešitev teh potreb oz. problemov. Ob takih pripravah pa skoro ni bojazni, da bi občani oz. člani delovnih kolektivov odrekli pripravljenost sodelovanja in pomoči! — (ma)
Velika akcija na Kleku
Krajevna organizacija Zveze bo sam uredil vso potrebno na-borcev na Kleku je začela obsež- peljavo v domu, vodovodni in-no akcijo za gradnjo doma bor- stalater Jože Vodopivec, ki je
cev v Dolenjskih Toplicah. Klek. kjer je okrog 350 volivcev, ima 120 članov Zveze borcev, je pa ves okoliš sodeloval v NOB in ga smatramo za partizanski kraj. Ker je skoraj tretjina borcev bolnih za revmo, nevrozo in podobnimi boleznimi, ki jih je mogoče zelo ugodno zdraviti v Dolenjskih Toplicah, so se na zadnjem občnem zboru zedinili za gradnjo doma, v katerem
sicer že v pokoju, je obljubil, da bo uredil vse vodovodne napeljave, in tako in podobno tudi drugi — mizarji, tesarji, zidarji, vozniki itd.
V prvi nabiralni akciji se je zlasti izkazal Johan Grobler, pismonoša, ki je prvi prispeval 5000 dinarjev, njegovemu zgledu pa je sledil 13-članski gradbeni odbor s prispevkom po 1000 din. Zdaj zbirajo v Praprečah, na
bodo našli prostor vsi, ki se bodo Partizanskem vrhu, v Planinski
posiužili zdravljenja. Stroški zdravljenja, ki sicer znašajo dnevno okrog 1600 din, se bodo
znatno znižali in
vasi in na Kleku. Franc Flis s Kleka je tudi prispeval 5000 din. je pa to izseljenec, ki se je pred
nekaterih tremi leti vrnil iz Amerike,
primerih ne bodo presegali stroškov preskrbe doma — če bodo družine prevzele oskrbo v času bivanja v domu same.
Seveda še dokončno ni določen način delovanja doma, ker so šele začeli z zbiranjem sredstev za njegovo gradnjo. Predvidevajo, da bo gradnja stala okrog pet milijonov dinarjev in da bodo zbrali denarja okrog 2 milijona, a vsa dela bodo opravili sami, kajti okoliš Kleka ima dovolj mojstrov in strokovnjakov za posamezna obrtniška in podobna dela. Tako se je na primer električar Franc Dragar obvezal, da
Franc Ceč je prispeval 1000 din in 5 kub. metrov lesa, podobno Jože Klančišar 1500 din in tudi 5 kub. metrov lesa iz Planinske vasi in podobno drugi. Vsega so doslej zbrali 100.200 dinarjev in 62 kub. metrov lesa. Les so že začeli sekati in ga bodo v treh dneh posekali. Ker pa je veliko prebivalcev tega okoliša zaposlenih pri Rudniku, pri STT in v drugih podjetjih v Trbovljah, bodo zaprosili za prispevek tudi ta podjetja. Pričakujejo p da jim bo pomagal tudi občinski ljudski odbor v Trbovljah.
or
Dober predlog odklonjen - zakaj ?
Vzorna skrb v hrastniški
za borce
1 v* •
občim
Na nedavni občinski konferenci občinskega odbora Zveze borcev v Hrastniku so ugotovili, da je odbor v lanskem letu vzorno skrbel za borce, invalide in otroke borcev. Vsi borci, razen kmetovalcev, so zaposleni pretežno v industriji in večina si jih je pridobila tudi primerno kvalifikacijo. Stroške prekvalifikacije so krila podjetja. Ob tem še ni povsod rešeno vprašanje primernega delovnega mesta članov ZB.
Občinski odbor Zveze borcev je lani tudi organiziral splošni zdravniški pregled za vse člane in sl
tako ustvaril evidenco o zdravstvenem stanju članov organizacije. To bo omogočilo pravilno in pravočasno zdravljenje članov ZB. Lani je bilo na primer predlaganih za zdravljenje 63 borcev, bilo pa jih je poslanih na zdravljenje le 23, ker zdravstvena komisija ni ugotovila večjih potreb.
Socialno ogroženim borcem je bila lani dana enkratna denarna pomoč v znesku 370.000 din, kar je bilo razdeljeno 95 članom ZB. Trije člani prejemajo priznavalnino v znesku 6000 din mesečno, dva člana pa dobivata redno de-
Kako pomagati?
Na številnih razpravah v občinah Zasavja jo bilo govora o hribovskih kmetijah in kmetovalcih, bi zaradi starosti ne morejo ali bmalu ne bodo več mogli obdelovati zemlje, zadruge pa te zem-zaradi izračunane nerenta-bllnosti ne marajo niti odkupiti niti prevzeti v zakup. Pisali smo že o tem, da to v osnovi ni So,‘ialno vprašanje, temveč kme-*l.!sko-gospodarsko, in "■ so ga *ato v prvi vrsti dolžn reševati n'ctljske zadruge skupaj z osta-imi gospodarskimi člnltclji v ob-na*>. Takšnega načina reševanja j" »e lotili v litijski občini s proštom ovčereje, v hrastniški pa na Gorah z uveljavljanjem živinoreje. Kljub temu so stališča Pitijskih strokovnjakov razllč-®a‘ mentem ko gospodarstveniki jtolavljajo, da za ta problem še nekcga uradnega stališča, vi yi>rašanje so obravnavali no-‘na-r-ji tudi na nedavni tiskovni
^r<vtariat
lOl
nrenci, ki Jo Je sklical Sc-Izvršnega sveta za ln-
LRS, In sicer na temo: aa komune pri varstvu borcev
in invalidov in decentralizacija služb tega varstva. Na vprašanje o socialnem problemu hribovskih kmetij, ki ga je zastavil eden izmed novinarjev, je predsednica Sveta za socialno varstvo LRS tovarišica ADA Krivic odgovorila, da je to izrazito ekonomsko vprašanje in se le posredno pojavlja kot socialno vprašanje. Kako bomo reševali to vprašanje, trenutno še ni opredeljeno z natančnim stališčem, ker bodo o tem naši najvišji forumi še razpravljali na osnovi elaborata, ki ga je že pripravil Kmetijski institut Slovenije.
V kolikor so posamezni primeri, ki nujno zahtevajo neodložljivo rešitev, zlasti ko gre za ljudi, ki so skozi ves čas narodnoosvobodilne vojne aktivno sodelovali, je te primere potrebno reševati v obsegu socialnega varstva. So namreč primeri starih kmetovalcev, ki imajo za pokojnino le leta NOB. Takšnim, ki so zaslužni iz časov NOB, je mogoče zagotoviti pokojnino po posebnem (80.) členu zakona o pokojninskem zava-
Razprava o družbenem Planu v Hrastniku
Ha eteblt četrtek je bila razširje-bor8e<]a Plenuma občinskega od-®° oti v Hrastniku, na kateri 61aivravnavali predlog družbenega Cilj U ln Proračuna hrastniške ob-«tranz£ !eto 1962. Po izčrpni, vse-Pre<j, ‘ razpravi so sprejeli več Vgj. °8°v in sklepov v zvezi z iz-družbenega plana v le-
O predlogu družbenega plana in proračuna so te dni razpravljali tudi volivci na svojih zborih. Predlogi občanov bodo služili za dokončno sestavo družbenega plana in proračuna, o katerem bosta že v soboto, 31. marca, razpravljala oba zbora občinskega LO v Hrastniku.
Ut
rovanju, seveda na predlog socialnega varstva in s soglasjem za to pristojne posebne komisije. Te možnosti smo se tudi v zelo upravičenih primerih še premalo posluževali, in sicer zato, ker prizadeti vseh svojih pravic še ne poznajo. Posebno zaslužni borci imajo pravico tudi do priznavalnine. S priznavalninami je prav tako mogoče učinkovito reševati socialne probleme, zlasti zato, ker je s priznavalnino združena tudi pravica do zdravstvenega zavarovanja, kar pa Je v mnogih primerih celo več vredno kot sama priznavalnina. Ena izmed možnosti je tudi upravičenost do invalidskega dodatka, recimo staršem padlih borcev, vendar v obravnavanem primeru le tedaj, če občinski ljudski odbor prevzame njihovo zemljo, e katero se ne morejo preživljati.
To so med drugimi vprašanja, Id jih bo v bodoče morala obravnavati socialno-varstvena služba pri občinskih ljudskih odborih. Prav zaradi ieh in podobnih problemov, ki sodijo v socialno varstvo, ki vključuje skrb za borce In invalide, bi bilo idealno, če bi pri občinah imeli v teh službah tudi ali predvsem bivše borce, ki bodo lahko s posebno prizadevnostjo in primernim čustvovanjem obravnavali zelo raznolika vprašanja borcev in Invalidov In vseh tovarišev, ki sodijo v sklop zakonov o socialnem varstvu borcev in invalidov. Najznačilnejše pa je to, da bodo socialni delavci morali ODKRIVATI PROBLEME BORCEV IN INVALIDOV, ker so to pretežno skromni in ponosni ljudje ln ne Iščejo radi pomoči od nikogar, tudi ne od družbe, katero eo pomagali ustvariti.
narno pomoč. Za to Je občinski ljudski odbor sredstva pravočasno zagotovil.
Trenutno je še nekaj nerešenih stanovanjskih problemov borcev. Gre za 8 družin, ki nimajo primernih stanovanj. Občinski odbor ZB je lani uspel rešiti stanovanjsko vprašanje za nekaj najnujnejših primerov. Nekaj borcev gradi stanovanja iz lastnih sredstev in s posojili stanovanjskega in drugih skladov. Borci se ponekod pritožujejo nad pomanjkljivostjo pozornosti nekaterih podjetij, ki grabijo stanovanja za svoje delavce.
V	evidenci organizacije je še 45 otrok padlih borcev. Ti se šolajo s pomočjo štipendij, ki jih daje občinski ljudski odbor v višini 1,460.000 din letno. Zdravstveno ogroženi so lč 4 otroci. Organizacija vestno skrbi za razvoj teh otrok.
V	vseh komisijah, ki se ukvarjajo z vprašanji borcev invalidov in otroki padlih borcev, je delovalo lani 46 članov ZB. Ena od najtežjih del je zadela komisijo za priznavanje delovne dobe, ki je od 118 vloženih prošenj lahko ugodno rešila 98 prošenj, ostale Pa je morala zavrniti zaradi pomanjkljivih dokazov.
Nedavno smo se za kratek čas ustavili v Industriji gradbenegd materiala v Zagorju. Hoteli sme zvedeti kaj več o delovanju ekonomskih enot, toda zvedeli smo nekaj nenavadnega: v tej industriji obstaja predlog za izboljšanje organizacije dela, ki bi imel ob uveljavitvi za posledico zvišanje osebnega dohodka za okrog 10 odstotkov na osnovi zvišanja storilnosti. Ta predlog upošteva ob tem tudi povečanje staleža zaposlenih za osemnajst mesecev, skrajšanje delovnega časa pri pečeh za žganje opeke za 4 dni v mesecu, ob tem pa povečanje proizvodnje za 6000 ton, ne da bi se istočasno povečali proizvodni stroški. V resnici gre za okrog 40 milijonov povečane realizacije oziroma za polno izkoriščanje kapacitet.
Ta predlog temelji tudi na dejstvu, da je letošnja proizvodnja zagotovljena tudi z naročili, ki se seveda lahko med letom tudi zmanjšajo, vendar je komerciala zagotovila podjetju takšen odjem, da za prodajo celotne proizvodnje ne bo skrbi. Tako trdijo v upravi podjetja.
Posebej pa imajo v načrtu še znatno povečanje storilnosti na osnovi investiranja gradnje bunkerjev za apno in za premog, kar bo znaten prispevek k stabilizaciji proizvodnje. Bunker za premog nameravajo zgraditi v letošnjem letu, bunker za apno pa v prihodnjem letu. Stroški bodo dosegli 30 milijonov po obsegu gradnje, ki jo sami predvidevajo. Investicijo pa bodo plačali iz lastnih sredstev.
Z oborm ugotavljamo, da imajo ekonomske enote, oziroma celotno podjetje primemo perspektivo razvoja in zagotovljeno konkurenčnost, toda tukaj nastopajo drugi momenti. Pojavlja se vprašanje zmanjšanja staleža zaposlenih za 8 odstotkov. Teh osem odstotkov manj delavcev bi imelo nadaljnjo zaposlitev z uvedbo dela pri pečeh v 4 izmenah. Ker bi ob tem imel kolektiv zagotovljeno povečanje osnovnih dohodkov za okrog 10 odstotkov, je vprašanje, zakaj delovni kolektiv ne sodelp^v z upravo podjetja pri načrtovanju boljše proizvodnje, boljše organizacije dela itd.
Morebiti je odgovor na to vprašanje v ugotovitvi, da potekajo seje delavskega sveta brez razprav — sodeč po zapisnikih delavskega sveta — kjer so omenjeni kot di-skutanti predvsem vodilni uslužbenci ali celo samo oni. V podjetju je šest ekonomskih enot, ki pa še nimajo svojih pristojnosti, prav tako kot nimajo svojih pristojnosti obratni delavski sveti, kar pomeni, da so oboji le formalno ustanovljeni ln formalno obstajajo. Vprašanje je ob tem, ali je sindikalna podružnica o tem spregovorila kdaj odločno in konstruktivno, in kako je vplivala na ekonomske in družbene odnose v podjetju. Ali so razpravljali o predlogu za izboljšanje organizacije dela v podjetju na vseh pristojnih mestih, in kako so člani upravljanja in družbenih organizacij v podjetju tak vsekakor pozitiven predlog propagirali in utemeljevali med delavci? Vsekakor kaže, da subjektivni činitelji v podjetju niso storili vsega, kar bi bilo v prid podjetju.
Ker je v tem času opaziti v podjetju tudi druga nesoglasja, ki imajo več ali manj prizvok osebnih nagnjenj in stališč, bo vsekakor potrebno, da bo nov delavski svet seznanjen z vsemi podrobnostmi gospodarjenja, s katerim bo imel v prihodnje opraviti, in da bo seznanjen tudi z vsemi na-
pakami, ki utegnejo ovirati delovanje družbenega upravljanja.
Vsekakor bi bilo umestno znova proučiti vse dobre predloge, ki utegnejo vplivati na razvoj podjetja in posebej ekonomskih enot ln se odločiti tako, da bo družbeno koristno, ker bo tedaj koristno tudi za slehernega člana kolektiva.
Cut
odgovornosti
Sobotna seja občinskega LO Trbovlje. Vprašanje javne razsvetljave na Dobrni. Ze na eni izmed zadnjih sej občinskega LO je bilo rečeno, da naj Komunala Trbovlje v najkrajšem času uredi javno razsvetljavo na Dobrni, da bodo ljudje lahko hodili ponoči na delo ali z njega brez bojazni, da se kdo ne bo ponesrečil. V ta namen je bil tudi izdan nalog Komunali. Gospodarski odsek ObLO je imel tudi razgovore s predstavniki Komunale in podjetjem Elektro-Trbov-lje ter dobil zagotovilo: »V najkrajšem času bo to vprašanje rešeno!«
Nedavno tega je pa odbornik s tega področja slišal neljub očitek »Lažnivec!« Očitek je šd na račun neizpolnjene obljube. In šele ko je občinski LO ponovno posredoval v tej zadevi, je bila naloga lahko v najkrajšem času opravljena. In če ne bi posredoval — bi bila Dobrna še brez javne razsvetljave.
Nehote se vprašujemo: ali se tako izpolnjujejo sklepi občinskega ljudskega odbora? Ali je potrebna za izvršitev nekega naloga ponovna urgenca? Kje je čut odgovornosti do občanov? Na račun malomarnosti mora odbornik poslušati nezaslužene očitke.
Sklicani so tudi zbori volivcev -proizvajalcev
Na področju zagorskega občinskega LO ugotavljajo te dni živahno dejavnost ob razpravah o predlogu družbenega plana in proračuna občinskega LO Zagorje ob Savi za leto 1962. Tako je bilo zadnji ponedeljek razširjeno plenarno zasedanje občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta ter občinskega komiteja ZKS in občinskega komiteja LMS. Danes bodo po vseh gospodarskih organizacijah zbori volivcev-proizvajalcev, na katerih bodo razpravljali o predlogu družbenega plana in proračuna in o predlogu uvedbe 5-odstotnega dopolnilnega proračunskega prispevka za kritje potreb šolstva. Jutri In v nedeljo pa bodo na vsem območju zagorske občine zbori občanov, na katerih bodo prav tako razpravljali o predloženem osnutku plana in proračuna. Ker je ta osnutek prejela vsaka družina na področju občine, pričaKU-jejo še večjo udeležbo in razpravo, kot je bila na prvih zborih občanov.
V okviru modernizacije PTT omrežja na področju ljubljanskega okraja sodi tudi gradnja novega poštnega poslopja v Litiji. Računajo, da bo poslopje dograjeno do III. faze še letos.
letošnja Štafeta
MLADOSTI
Pred dnevi je bil v Ljubljani prvi sestanek Republiškega odbora za proslavo Dneva mladosti, ki
DOGODKI TEH DNI
PRVI DOMAČ PRISTANIŠKI ŽERJAV
V mariborski »Metalni« so iz-,	.	. ... delali prvi standardni pristaniški
ljano (zborovanje bo na Titovi moral slediti tudi drugi - boljša žerj z nosilno,stjo 3 t0ne. Neka-
Ir« Ml j 4 a 4- rs	*
ga je imenoval Centralni komite cesti pred Konzorcijem ob 16. uri) kvaliteta.
LMS. Na seji so razpravljali o smernicah za praznovanje Dneva
in 11. aprila na mostu na Dragonji, ko bodo slovenski mladinci
tera podjetja v Jugoslaviji sicer
mladosti v Sloveniji ter o izved- predali štafetno palico tekačem iz najhitreje izravna .izbiro poti
ljudske republike Hrvatske.
bi štafete mladosti v naši republiki. Temelj za razpravo o letošnjem praznovanju tega velikega mladinskega praznika je bilo pismo Zveznega odbora za proslavo Dneva mladosti, v katerem je med drugim poudarjeno, da naj
letošnje proslavljanje zajame pravj me(i drugim govoril pred-
REFUBLIŠKO POSVETOVANJE EKONOMISTOV V MARIBORU
Prejšnji teden je bilo v Mariboru republiško posvetovanje za 82 odstotkov. Razen tega so se ekonomistov, na katerem je v raz- tudi cene zdravil povišale za 34
Skupščina je v načelu zavzela izdelujejo podobne žerjave, toda stališče, naj se to nesorazmerje v kooperaciji s tujimi podjetji.
Povod za izdelavo tipske vrste žerjavov za pristanišča so dala jugoslovanska pristanišča, ki ču-
in postopka pa prepušča zdravstveni službi. Lani so se stroški
čimširši krog mladine in vsega	gospodarskega odbora in zdravstvenega zavarovanja so vsi
ostalega prebivalstva v mestih, delovnih kolektivih, na šolah in
zdravljenja povečali v ambulan- ti jo še vedno pomanjkanje tipizi-tah za 75 odstotkov, v bolnišnicah rane opreme, predvsem pristani-za 54 odstotkov in v zdraviliščih	žerjavov. Žerjav, ki so ga
izdelali v »Metalni«, ima popolnoma zvarjeno konstrukcijo, od-odstotkov. — Zaradi podražitve likuje pa ga sposobnost hitrega
zlasti še po vaseh. V delovnih kolektivih, šolah in stanovanjskih ter krajevnih skupnostih bi naj bilo tudi težišče letošnjega proslavljanja.
Praznovanje Dneva mladosti ima letos še poseben pomen, zato ker bomo s proslavami počastili 70. rojstni dan predsednika republike, tovariša Tita. Večje prireditve v ljudski republiki Sloveniji, za katere bo skupaj z okraj-
član Izvršnega sveta LRS Tone okrajni zavodi za socialno zava-Bole. Dlje časa se je zadržal zla- rovanje, z izjemo kranjskega,
sti na problemih, ki zadevajo ugotovili za lani negativno bilan-plačilno bilanco glede na njen co na tem področju, obseg in strukturo ter nakazal vrsto stvarnih gospodarskih nalog.
SKUPŠČINA REPUBLIŠKEGA ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
Na zadnji skupščini republiške ga Zavoda za socialno zavarova-
DESETLETNICA SLIKARSKIH KOLONIJ V VOJVODINI
Ob desetletnici ustanovitve slikarskih kolonij v Vojvodini so v binsko zdravljenje rakastih obo-nedeljo v Galeriji Matice srpske lenj. Aparat so dispanzerju darovali dalmatinski izseljenci z Nove Zelandije. Splitski dispanzer
manevriranja z bremenom, kar je pri razkladanju in nakladanju zelo pomembno.
SPLIT DOBIL APARAT ZA GLOBINSKO ZDRAVLJENJE RAKA
V splitskem onkološkem dispanzerju nameščajo- aparat »Chaul-Siemens«, ki se uporablja za glo-
Naši dopisniki
poročajo
v Novem Sadu odprli razstavo slikarskih in kiparskih del tistih
nimi odbori za proslavo Dneva nje v Ljubljani so spet opozorili umetnikov, ki so v teh kolonijah pa ima tudi aparat za površinsko
mladosti v Kranju, Ljubljani in na
Kopru, skrbel republiški odbor, cenami in kvaliteto uslug v zdrav-bodo 7. aprila ob odhodu zvezne stveni službi. Precej je primerov.
določeno nesorazmerje med našli nov ustvarjalni navdih. -
Razstavljenih je čez sto likovnih del, ustvarjenih v slikarskih ko-
zdravljenje raka in prehaja tako iz institucije za zgodnje odkrivanje te bolezni v prvo preventiv-
štafete z Jesenic, 10. aprila ob da je bil s povečanjem cen stor-
prihodu štafete mladosti v Ljub- jen le prvi korak, ki bi mu nujno Zrenjanlnu in v Bački Topoli.
<F
lonijah v Bečeju, Senti, Ečki pri no-kurativno središče za rakasta
obolenja na jadranski obali.
Z novim temeljnim zakonom h javnih cestah so vse javne ceste razdeljene v štiri razrede oziroma kategorije. Ceste IV. reda določi občinski LO in je dolžan skrbeti za njihovo vzdrževanje. Na sobotni seji obeh zborov občinskega LO v Trbovljah je bil sprejet odlok o cestah IV. kategorije, ki jih je na območju komune 42 kilometrov. Najkrajša cesta te kategorije je cesta Hvala— Lesjak, najdalja pa Trbovlje— Vrhe v’dolžini 11 km.
Gradnja trboveljskega rekreacijskega kopališča se nadaljuje. Da pa bi se lahko v ta nameri črpala potrebna sredstva, je bilo treba ustanoviti zadeven sklad. — Za upravo sklada je bil imenovan 11-članski upravni odbor in 5-čianski tehnični odbor. Sprejeli so na seji tudi pravila sklada.
Oba zbora občinskega LO sta na seji sprejela predlog, po katerem se zbirajo prispevki za komunalno ureditev stavbnih zemljišč na posebnem računu v Narodni banki in da s sredstvi komunalnega prispevka razpolaga
Po svetu
SPREJEM T KAIRU Predsednik ZAR Gamal A bdel Naser je v nedeljo zvečer sprejel Mika Tripala, predsednika Centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, ki je obiskal ZAR na povabilo Visokega komiteja za mladinsko skrbstvo. V daljšem in prisrčnem razgovoru se je predsednik Naser zanimal za delo in dejavnost Ljudske mladine Jugoslavije in za možnost nadaljnjega sodelovanja.
PRVA VOJAŠKA PARADA V maroškem mestu Udžda je Imela alžirska osvobodilna vojska prvo vojaško parado. Navzoči so bili podpredsednik Ben Bela in štirje njegovi tovariši, ki so jih francoske oblasti po sklenitvi sporazuma o prenehanju sovražnosti izpuslile iz zaporov.
AVDO HUMO V LIBIJI Član Zveznega Izvršnega sveta Avdo Humo se je med obiskom v Libiji pogovarjal tudi z libijskim ministrom ra Industrijo Alagijem o gospodarskih stikih, tehničnem t sodelovanju In trgovinski izmenjavi med Libijo in Jugoslavijo.
NOVA METODA ZA ODKRIVANJE PODZEMELJSKIH EKSPLOZIJ
»Sunday Times« piše, da bodo začeli ta teden uporabljati novo britansko metodo za odkrivanje podzemeljskih jedrskih eksplozij. Navajajo, da bo mogoče z novo metodo bolj zanesljivo kakor prej ugotoviti, kdaj se je zgodila podzemeljska jedrska eksplozija, kdaj pa je bil manjši naravni potres. Menijo, da bi se s tem zmanjšale potrebe po morebitnem nadzorstvu na sovjetskem ozemlju.
REORGANIZACIJA SOVJETSKEGA KMETIJSTVA CK KP SZ in ministrski svet SZ sta sprejela sklep o reorganizaciji upravljanja v kmetijstvu. Ustanovili bodo dve skupini organov — proizvajalne kolhozno sov-ho/.ne uprave, v vseh oblasteh, pokrajinah In republikah ter komiteje o oblasteh in pokrajinah. Delo novih uprav bo osredotočeno na povečanje kmetijske proizvodnje, da bi tako brezpogojno izpolnili državni plan nakupa kmetijskih pridelkov ter omogočili zadostne državne zaloge.
HITER POZIV
Francoska . vlada je sklenila, naj njenega veleposlanika v Moskvi Maurice de Jeana takoj odpokličejo v Pariz zaradi posvetovanj. Odpoklic je v zvezi z odločitvijo Sovjetske zveze, da de iure prizna začasno alžir. vlado.
PROTI JEDRSKEMU OROŽJU
V poročilu Britanskega združenja za Združene narode je rečeno, da je vsak peti Anglež pristaš ideje, naj se Velika Britanija odreče jedrskemu orožju. Ta podatek je rezultat odgovorov, ki jih Je dalo pol milijonu Britancev vseh starosti In slojev. Od 23 vprašanih jih Je 22 Izjavilo, da so za to, da v razgovorih o razorožitvi sodeluje tudi Kitajska.
Z gradnjo so že pričeli
2e dolgo eo v Hrastniku občutili potrebo po nemotenem napajanju z električno energijo, za kar je potrebna nova, večja razdelilna tranisformatonska postaja (RTP). Podjetje Elektro-Trbovlje se je odločilo za to gradnjo, katere glavni projekt je že potrjen. Pred dnevi so v Hrastniku sklenili pogodbo s Splošnim gradbenim podjetjem v kraju, ki bo izvedlo vsa gradbena dela, medtem ko bo notranjo opremo postaje uredilo podjetje Elektro-Trbovlje.
Gradnja nove RTP je v Hrastniku nujno potrebna. Nove tovarne v kraju, Steklarna Hrastnik, Tovarna kemičnih izdelkov in Rudnik z obratoma Hrastnik in Dol, ki so v izgradnji oziroma v rekonstrukciji, bodo v izdatni meri po skončanju vseh del povečali konsum električne energije. Pa tudi v podjetjih samih so predvidene nove transformatorske postaje za napajanje njihovih obratov, ki so vse dimenzionirane na transformacijo 35 kV.
Da se v čim večji meri zagotovi nemoteno napajanje glavnih po-
trošnikov z električno energijo, je v I. fazi tega gradbenega načrta predvidena gradnja 35 kV daljnovoda Trbovlje — Laško, zgradil pa naj bi se še nov 35 kV daljnovod od Elektrarne Trbovlje do RTP v Hrastniku. Po programu je določeno, da bi se rudniški obrat v Hrastniku napajal iz novega 35 kV etikališča po enem daljnovodu, enako obrat Dol, medtem ko je napajanje Steklarne in Kemične tovarne predvideno po dveh daljnovodih.
V prvi fazi tega projekta bi se zgradilo le 35 kV stikališče, ki bi omogočilo zanesljivo napajanje glavnih potrošnikov, ki so v tem pogledu želu občutljivi, tako na primer novi obrat elektrolize v Tovarni kemičnih izdelkov, a tudi rudniški obrat na Dolu.
Vse to in ostalo je terjalo hitro rešitev tega vprašanja. Da bi se pa zagotovila zanesljiva preskrba z električnim tokom na 10 kV strani je predvidena za ostale potrošnike v Hrastniku izgradnja transformacije toka 35/10 kV v
Včeraj seja ObLO Zagorje
Za naslednji teden ee predvideva lepo toplo te sončno vreme.
.ZASAVSKI TEDNIK«! Tiska CP »Gorenjski tisk« v Kranju — Uredništvo In uprava: TRBOVLJE. Tr* revolucije 11/11; telelon 60191. poštni predel 82. Tekoči račun Pri Narodni bankj Trbovlje 600-13-3-118	- letna naročnina
120 dinarjev ti dostavnino). mesečna 60 din (prav tako * doetav-nlno) - Nenaročenih rokopisov In
Včeraj je bila v Zagorju ob Savi 42. seja občinskega LO. Na ločenih sejah so odborniki občinskega zbora in zbora proizvajalcev poslušali poročilo mandatno imunitetne komisije, razpravljali In sklepali o odloku o notranji organizaciji upravnih organov, ustanovitvi, izvolitvi ter o pravicah in dolžnostih sveta delovnega kolektiva in arbitražnega sveta uprave občinskega LO Zagorje ob Savi, razpravljali in sklepali o potrditvi pravilnika o notranji organizaciji, delovnih razmerjih in delitvi dohodka uprave občinskega LO Zagorje ob Savi, o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevkih investitorjev k stroškom za pripravo in komunalno ureditev stavbnih zemljišč, o odloku o hišnem redu, o odloku o obveznem izvajanju noranjo telefonske instalacije, o finansiranju gradnje bolnice v Trbovljah, o najetju posojil pri Komunalni banki, o uvedbi 5-odstotnega do-
Anketa o delavskem samoupravljanju
V	Strojni tovarni v Trbovljah so prejšnji teden izvedli anketo med vsemi člani tovarniškega kolektiva o razvoju dlavekega samoupravljanja v podjetju. Anketa, ki je obsegala petdeset vprašanj, je bila anonimna. Anketo je izvedel Zavod za izobraževanje kadrov in proučevanje organizacije dela v Kranju. Prvotno je anketa obsegala 45 točk, v STT so pa dodali k njej še prt točk, ln to predvsem, da ugotove, kako ee uveljavlja nov sistem delitve dohodka in kakšno mnenje imajo člani kolektiva o odpravi tarifnih postavk.
Podobno anketo so v tovarni izvedli že lansko leto, tako da Je sedanja anketa že druga, prihodnje leto bodo pa v podjetju izvedli še tretjo.
45-uml delovni teden
tudi v Elektrarni
V	Elektrarni Trbovlje že izvajajo sklep o 45-uroem delovnem tednu. Člani kolektiva bodo tako presti vsako tretjo soboto. Ob izvajanju 45-umega delovnega tedna eo ugotovili, da obratovanje tn produkcija ne bosta trpela, ker sta dve delovni tretjini etalno zasedeni.
Ta ukrep vodstva podjetja eo zlasti pozdravile zaposlene žene, ki bodo v bodoče mimo nedelj vsaj enkrat v mesecu en dan več
polnilnega proračunskega prispevka ,0 garancijah in o letnem poročilu Zavoda za socialno zavarovanje.
Na skupini seji obeh zborov je pa bilo obravnavano poročilo komisije za volitve in imenovanja.
Občinski zdravstveni
Investicijski sklad
Zagonski občinski LO je že sprejel odlok o uetanovitivi občinskega zdravstvenega investicijskega Sklada. Zdravstveni zavodi so namreč oproščeni plačevanja obresti od poslovnega sklada, prispevka iz dohodka in prispevka v družbene investicijske sklade, in se gradnje, razširitve in oprema zdravstvenih zavodov, znanstveno raziskovalno delo, strokovno izpopolnjevanje zdravstvenih delavcev ter preventivni zdravstveni ukrepi, ki eo splošnega pomena, finansirajo iz različnih skladov, dotacij in kredi tov. Ker so ta sredstva bila razdrobljena, jih je bilo nujno treba zbrati v enem samem skladu, čigar sredstva se bodo uporabljala kot namenska finančna sredstva ali kot posojila.
III. etapi z 1 transformatorjem 2,5 MVA. Celotna postaja je pa projektirana tako, da bo v perspektivi možno postaviti celo 2 transformatorja po 4 MVA.
Izgradnja RTP v Hrastniku je razdeljena na 3 etape. V prvi fazi bi se zgradili le trije dovodi 35 kV in odvodi za Tovarno kemičnih izdelkov, kar je trenutno najbolj pereč problem, ker je pričel v tovarni delati obrat elektrolize. V II. fazi, ki je prav tako zelo nujna, je pa predvidena zgraditev 35 kV daljnovodov za oba rudnika, ki sta tudi v rekonstrukciji. Za tretjo etapo pa prihaja v poštev nakup prvega transformatorja 2,5 MVA z ureditvijo pripadajočih transformatorskih celic 35 in 10 kV.
Začasno bo podjetje Elektro-Trbovlje to investicijo finansiralo z lastnimi sredstvi, vendar računa na potrebni investicijski
kredit za izvedbo te naloge, ki je za hrastniško industrijo nujno potrebna.
Stroški Za izgradnjo RTP v Hrastniku so preračunani na okoli 75 milijonov din.
ZA NAČRTNO UPORABO SREDSTEV ZA UREJANJE KOMUNALNIH VPRAŠANJ
Z namenom, da bi se sredstva, ki se že stekajo za ureditev komunalnih zadev, enotno in načrt-ro uporabljala, in da bi sc okvir dotoka razširil z namenskimi vlogami politično-teritorialnih enot, zavodov in drugih organizacij, je bil ustanovljen Komunalni sklad občine Zagorje ob Savi. Sredstva sklada bodo služila za asanaoijska dela, odkupe in odškodnine stavb in zemljišč, lahko jih pa bodo uporabili tudi za razširitev in rekonstrukcijo komunalnih naprav.
Televizor vsaki organizaciji
V hrastniški občini so se odločili za to, da naj bo pri vsaki krajevni organizaciji SZDL tudi televizor. Občinski odbor SZDL je sklenil pomagati do nakupa tistim krajevnim organizacijam, ki bodo najhitreje zbrale največ sredstev za nakup televizorja.
Razen tega je med krajevnimi organizacijami SZDL precej takšnih, ki se zelo potegujejo za gradnjo svojih družbenih domov, torej prostorov za shajanje. Med najbolj problematičnimi kraji omenjajo Čeče in Krnice. V Če-
čah je namreč najmanj lastnega prizadevanja, ker preveč pričakujejo pomoči od drugod. Med najbolj aktivne pa štejejo šc vedno Žebnik-Močilno, ki ima tudi najmočnejši in najbolj obsežen program dela, kar pa je seveda zasnovano na pripravljenosti prebivalstva, da sodeluje v delu, ki je koristno za okoliš, ki obsega to krajevno organizacijo. Zelo prizadevni pa so tudi v Praprotnem, kjer bodo dokončno uredili svoj zadružni dom do Dneva republike.
Sekcije SZDL v Hrastniku
Na terenu II (Steklarna) Socia- Ita pojav raztolmačilo tako, da listlčne zveze v Hrastniku so že 'ugotavlja, da člani še ne vedo
pred konferencami krajevnih organizacij izvedli anketo o sekcijah SZDL. V te sekcije ee je včlanilo na osnovi ankete okrog 500 članov SZDL ali tretjina vsega članstva. Najprej je začela delovati sekcija za šolska vprašanja, medtem pa eo sekretariati sekcij za zdravstvo, družbeno upravljanje in politična vprašanja pripravili program dela.
Kljub velikemu zanimanju za sekcije, ki so ga ugotovile ankete, pa se udeležuje dela sekcij le manjše število članov SZDL. Vodstvo krajevne organizacije sl je
povsem, za kaj gre pri ustanavljanju sekcij. V zdravstveno sekcijo se je namreč prijavilo največ članov SZDL iz vrst upokojencev, ki jih zanimajo predvsem razna drobna vprašanja iz socialnega zavarovanja in zdravstva. To pa pomeni, da je premalo tistih, ki bi obravnavali zdravstvena vprašanja iz družbenega vidika, kar je namen sekcije.
Kljub vsem pa lahko ugotovimo, da jc krajevna organizacija toga terena edina, ki resno pojmuje vprašanje delovanja Socialistično zveze po sekcijah.
poslovna služba občinskega sklada za zidanje stanovanjskih hiš, ki mora hkrati skrbeti za namensko porabo teh sredstev. Porabljena sredstva mora dokumentirati. Sredstva komunalnega sklada se bodo lahko izkoriščala za ureditev stavbišč, za katere je komunalni prispevek vplačan. — Poslovna služba sklada pa vodi operativo gradenj stanovanj in s tem hkrati tudi ureditev stavbnih zemljišč.
Prav tako kot ostale zasavske komune je tudi trboveljska občina sprejela predlog o soustano-vitvi medobčinskega gozdnega sklada v mejah ljubljanskega okraja, v katerega se bo stekalo približno 30 odstotkov sredstev občinskih gozdnih skladov. Sprejet je bil nadalje predlog, da se v upravni odbor tega sklada imenuje za hrastniško in trboveljsko komuno le en zastopnik.
Sredstva medobčinskega gozdnega sklada se smejo uporabljati za: gradnjo komunikacij; za urejanje in melioracijo gozdov; za znanstveno raziskovalno delo v gozdarstvu ter za plantažno pridobivanje lesa.
Oba zbora LO Trbovlje sta na seji dala svojo privolitev, da se dosedanji vršilec dolžnosti direktorja trgovskega podjetja s sadjem in zelenjavo »Vitaminka« v Trbovljah tov. Emil Bovhan imenuje za direktorja tega podjetja.
Prispevek za gradnjo tovarne ravnega stekla v Novem mestu
Na predzadnji seji so odborniki občinskega LO Zagorje ob Savi odobrili Republiškemu stanovanjskemu skladu posojilo pri občinskem stanovanjskem skladu zagorske občine v višini 10 odstotkov priliva leta 1962 za gradnjo tovarne ravnega stekla v Novem mestu pod pogojem, da bo dano posojilo na voljo v treh obrokih, odplačevalo bi se ga pa 10 let proti obrestni meri 2 odstotkov.
Občinski cestni sklad
Občinski LO Zagorje ob Savi je že razpravljal o predlogu sveta za komunalne in stanovanjske zadeve o odloku o ustanovitvi občinskega cestnega sklada in ga sprejel. Enotnost upravljanja in razdeljevanja sredstev, ki se in se bodo šc stekala v ta sklad, so narekovala potrebo po ustanovitvi občinskega cestnega sklada, soglasno z določili zakona o cestnih podjetjih. Sredstva bodo uporabljena za gradnjo cest v okviru programa občine, za vzdrževanje in rekonstrukcije že obstoječih cestnih komunikacij in v skladu s soglasjem sveta za komunalne in stanovanjske zadeve pri občinskem ljudskem odboru.
Letoš že delno rešljivo
V	predlogu proračuna občinskega LO Zagorje ob Savi za 1.1962 je predviden del potrebnih sredstev za amortizacijo za športne objekte. O tem so razpravljali že na zadnjih Zborih občanov ob ugotavljanju stanja športnih domov in objektov in predlagali, da naj bi prevzel skrb nad vzdrževanjem športnih domov in objektov občinski LO. Zaradi pomanjkanja sredstev letos ni bilo mogoče v proračunu občinskega LO zagotoviti vsa potrebna sredstva. Ta predlog bodo pa skušali uresničiti v celoti v naslednjih letih-
»TAJNO DRUŠTVO PGC«
V	torek in sredo je bila v gl®-dal iški dvorani Delavskega doma predstava »Tajno društvo PGC*-ki ga je izvedla amaterska skupina Svoboda-Center. To delo bo* do ponovili tudi v soboto.
V	nedeljo pa bodo generalk® gledaliških skupin iz trboveljsk® komune, ki bodo nastopile na ob* činski dramski reviji.
jalo pa jo jc v Trbovljah od 450 do J00 din, pri tem je treba upo-
_______________ števati visoke prevozne stroške in . _
V zadnji številki »Zasavskega visok odstotek naravnega kala in privatnih mojstrih, tednika* je bil objavljen sestavek odpadkov zaradi gnilobe.
TRIBUNA BRALCEV: VITAMINKA POJASNJUJE Tovariš urednik!
Trgovsko podjetje »Vitaminka*, Trbovlje
KAKO JE Z ZVIŠANIMI NAGRADAMI ZA UČENCE V GOSPODARSTVUI Tovariš urednik!
z naslovom »Kako je 2 zelenjavoI*. Navedbo pisca dopolnjujemo, da je naše podjetje že oktobra lani sklenilo pogodbe s kmetijskimi Zadrugami v Dalmaciji za dobavo okrog 70 ton zelenjave, od tega okrog 50 ton solate. Do konca decembra so zadruge sporočale, da zelenjava dobro uspeva in da io bo mogoče dobiti v zadostnih količinah in po približno enakih cenah kakor prejšnja leta.
Januarja je te kraje zajel hud	.
mraz, ki je uničil okrog 90% ee- V prvih meescih letošnja leta lotnega pridelka. Ko je kazalo, >» dnevno časopis,e preče, pisalo Ja se bo preostali pridelek in po- 0 tem, da to se s 1. januarjem 196. novni posevek zaradi nastopa povečale nagrade učencem v go-topleišera vremena izboljšal, je pa spodarstvu. Zadnje dna sem go-nepričakovan mr at IS. marca do- voril s tovariši iz Zagona
Menim, da bi bil že skrajni čas, Ker pa lahko sama opazim, da se da to zadevo uredijo tako v go- urejevanje vsake zadeve pri nas v spodarskih organizacijah in pri- Litiji precej zavleče (primer liti ■ •*	' ■ 'L	ski kino, ki bi bil moral biti skon-
čan najprej do 79. novembra lam Op. uredništva:	občinskega praznika,
V kolikor je trditev pisca F. J. Pa še zdaj ni urejen), me zanima, iz Trbovelj resnična, je vredna kdaj bomo lahko ljubitelji knn% vsega obsojanja. Menimo, da naj v večjem številu obiskovali Jen}**' se prizadeti zglasijo pri rejeren- nico v novih — primernejših tih za delo pri občinskih ljudskih prostorih, odborih in jim pojasnijo zadevo.
ZAKAJ SLABA IZBIRA MESA!
H Tovariš uredniki
Gospodinje iz Zagorja že nekai časa negodujejo nad preskrbo * KDAJ PRIMERNEJŠI	mesom. Dejstvo je, da je na voll°
PROSTOR ZA KNJIŽNICO ponavadi samo goveje mcso, in v 7 ITT it?	nc najboljše kakovosti, te la1”
Tovariš urednik!	>' P*. tPlo.h te’kn, dob,ti
Zadnje čase smo na več satan- Juho 1* tudi z drobovino, naj kih v Litiji razpravljali o naši tero lahko čaka, iz tedna ” tej knjižnici. Ugotovljeno je namreč, Stisko poletje tn jesen ,e
ZZrZmZ Mvo.V	Hrastnika, pa šo mi povedali, da	knjižnici Ugotovljeno	je namreč	^^einjten	,
takem položaju so začeli proiz- tudi tam s, m, prav tako ko, v	J J izbira mesa znatno boljša in
vaialci navijati cent zelenjavi v	Trbovl,ah. n,cesar ure,eno glede	tako ,e ‘zrabj’'nt	kvalitetnejše.	Z#*"!
Jao.ua	zvišanih nagrad učencem v gospo-	ben bi pa bil še bol	pisan izbor	rncsojceun tevaineine	,
naštetim težavam je na-	^^uSu
tfntrjjrTr -»ts	2? sssr s*s ttrs <«* A <«» >«?«/;
Podjetje jc kupovalo solato v da na, nagrade izplava,t,o spet po treba na,ti primernejši piostor za - •- * -1-r — •*	•	njo m kupiti tudi novo opremo.
Splitu od SJ0 Jo 400 din, proda- starem.
A.S., Zag°ri‘
Ugodno prodam kuhinjsko pohištvi in školjko. — Mivee, Novi dom 3, Trbovlje.
Iščem družinsko stanovanje v Trbovljah. Dam nagrado. — Naslov v upravi lista.
Hišo, zgrajeno leta 1948, gostilniške prostore — ob prometni cesti, prodam. — Ponudbe na telefon štev. 31-752, Hrastnik. — Vseljivo takoj.
Cšli sta dve mucki, ena belo rumene in druga črno rumene barve. — Vrniti proti nagradi: Maksu Cahunu, Kol. 1. maja 7, Trbovlje.
Iskreno se zahvaljujemo vsem zdravnikom in strežnemu osebju bolnice Trbovlje za ves trud in skrb ob poškodbi hčerkice Jožice. Enako tudi hvala krvodajalcem.
Družina Hvala
Ob bridki izgubi naše mame, stare mame in babice
MARIJE KLANJŠEK
iz Trbovelj, se iskreno zahvaljujemo dr. Drnovškovi za zadnjo pomoč in trud, ter vsem drug:m, ki so pokojnico pospremili na njeni poslednji poti. Še posebej se zahvaljujemo govornikom, pevcem -Zarje«, godbi ter darovalcem vencev in cvetja.
Žalujoči: hčerke in sinovi ter ostali svojci
Obvestilo potrošnikom
Trgovsko podjetje VITAMINKA Trbovlje obvešča vse cenjene potrošnike, da bodo od 1. aprila dalje poslovale vse prodajalne z naslednjim odpiralnim in zapiralnim časom:
1.	Vse trgovine s sadjem in zelenjavo ob delavnikih: od 7. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
2.	Prodajalne mleka in kruha ob delavnikih: od 6. do 11. ure in od 15. do 18. ure.
Ob nedeljah in državnih praznikih bodo odprte: od 6. do 10. ure naslednje prodajalne:
Poslovalnica številka 11 na trgu Franca Fakina
Poslovalnica številka 5 na mostu »Pri Hribarju«
Poslovalnica številka 1 »Pri Sušniku«
Ob delavnikih poslujejo trgovine pri »Hribarju«, preskrbovalni center »1. maj«, »K-4« in na trgu »Franca Fakina« po principu NON-STOP z odpiralnim časom od 6. do 19, ure.
Ob smrti dragega očeta FRANCA VIDICA se iskreno zahvaljujem za vso nego in pomoč internemu oddelku bolnice Trbovlje. Obenem se zahvaljujem darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Sin Jože
Na podlagi sklepa zadružnega sveta proda	KMETIJSKA
ZADRUGA ZAGORJE OB SAVI naslednja osnovna sredstva:	
Trgovsko stanovanjsko hišo na Izlakah štfev. 59, (Vrboletova hiša) Trgovsko stanovanjsko hišo na Lokah štev. 39	3,000.000 din
stan del	■ 2,500.000 din
novi del	2,000.000 din
Stanovanjsko hišico Loke štev. 39/a Sušilnico za sadje — Loke	200.000	din 300.000	din
Stanovanjsko hišo v Toplicah — Župančičeva c.	
štev. 4, Zagorje Trgovsko stanovanjsko hišico v Dolenji vasi	1,800.000 din
(Ernejc)	700.000 din
Prednost do nakupa ima socialistični sektor,	in sicer do
15. aprila. — Po tem datumu Ima pravico do nakupa tudi pri-	
vatni sektor.	
Podrobnejše informacije glede prodaje lahko dobite pri	
Upravi zadruge v Zagorju, Cankarjev trg št. 5.	
OBVESTILO Svet za blagovni promet, turizem in gostinstvo ObLO Trbovlje, je na svoji seji dne 5. marca 1962 odobril prodajno ceno mleka za kritje potreb gospodarskih organizacij in ustanov po 70 d n za 1 liter pasteriziranega vste-kleničenega mleka. Zaradi tega obvešča trgovsko pod jetje »Vi-taminka« vse gospodarske organizacije in ustanove, da jim bo s 1. aprilom 1962 dalje zaračunavalo mleko po 70 din, medtem ko cena mleka za široko potrošnjo ostane nespremenjena.
RAZGLAS Obveščamo' vse mladince, stanujoče na območju občine Zagorje ob Savi. rojene leta 1942 do vkl-učno 1948, da se udeležjo cepi jen;a proti otroški ohromelosti (nol:omyel:tisV ki bo v na-sle^Trem razooredu:
Zagorie: Zdravstveni dom dne 2. 4. 1962 od 13. do 16. ure Loke: Osnovna šola, dne 5. 4. 1962 .ob 17. uri
Izlake: Osnovna šola, dne 5. 4. 1962 ob 14. uri
Kolovrat: Osnovna šola, dne 5. 4. 1962 ob 13. uri MVnše: Osnovna šola, dne 5. 3. 1962 ob 13.30 uri Šentgotard: Osnovna šola, dne 6. 4. 1962 ob 14. uri Cemšenik: Osnovna šola, dne 6. 4. 1962 ob 15. uri Kotedrž:	gasi’ski dom, dne
6. 4. 1962 cb 15.30 uri Podkum: zdrav, ambulanta, dne 10. 4. 1962 ob 14. uri Tima; osnovna šola, dne 12. 4. 1962 ob 14. uri
Senožeti: osnovna šola, dne 12. 4. 1962 ob 14.30 uri.

Sporočamo žalostno vest, da je po kratki bolezni preminil nrš zavedni tovariš
LOVRO 2 L A K
član SZDL, član ZK, član ZB NOV, član strelske družine, član Svobode — Dobrna in bivši odbornik ObLO Trbovl je.
Dobrega in zvestega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu.
Krajevni odbor SZDL Center, Trbovlje
Kino »Delavski dom« v Trbovljah:
29.	marca egiptovski film »Slavčkova pesem«; 30. marca do 2. aprila italijanski vistavision film »Cočara«; 3. do 5. aprila jugoslovanski cin. film »Vzkipelo mesto«; 6. do 9. aprila francoski cin. barvni film -Babette gre v vojsko«.
Kino »Svoboda - Trbovlje II«;
30.	marca do 2. aprila francoski film »Afera Nine B.«; 3. do 4. aprila nemški barvni film »Grofica Marica«; 6. do 9. aprila madžarski barvni film »Gabor dijak«.
Kino »Delavski dom« v Zagorju; 29. marca francoski film »Eska-drila Norm. Njemena«; 31. marca do 2. aprila angleški barvni cin. film »Globoko sinje morje« — v nedeljo matineja ob 10. uri.
Kino Šmartno pri Litiji: 29. marca poljska komedija »Skilasta sreča«; 31. marca do 1. aprila jug. vojaški barv. film »Edini izhod«.
mum
\
59. Takrat* Je mojster zagledal, kako nekdo ttiaha z okna v tretjem nadstropju. »Pojdi tja in vprašaj gospodično, kaj želi,« Je rekel Glor-glo. »Kako pa naj splezam gor, ko je tako visoko?« - »Kako si neumen, po stopnicah ven-*lar.» se Je smejal mojster. Deček je stisnil vrečo 9o<l pazduho In tekel proti hiši. Toda pri tem Je naredil majhen ovinek, da bi preplašil skupino dečkov, IU Ju Je ves čas zasledovala. Zdelo se Jc. da Je njihov vodja velik deček s kozavim obrazom. Grdo se je spačil Giorgiu, potem pa iz-tinll v veži neke velike hiše, Giorglo Je stekel bo stopnicah, kjer ga je v tretjem nadstropju oskalo dekle. »Povej mojstru, da Je treba očistiti dimnik.« Giorglo Je kot strela stekel nazaj. Ko *la se z mojstrom vrnila, so bila vrata stano-v*flja odprta.
60. Dekle ju Je peljalo naravnost v kuhinjo. Giorgio ni še nikoli videl tako velike kuhinje. Samo ognjišče je bilo tako veliko, kot pri njih cela soba. »Kaj želi gospodična?« je vprašal mojster in njegov glas Je bil čudovito prijazen. »V nedeljo Imamo veliko gostijo, dimnik pa nam ie precej časa ne vleče dobro.« — »To bova takoj uredila,« je rekel mojster, »verjetno je poln saj. Pripravi se,« se je obrnil k Giorgiu. Toda deček ni imel pojma, kako in zakaj naj se pripravi. Zato Je vprašujoče gledal svojega mojstra. »No, torej zlest v luknjo.« - »V luknjo? In kaj bom tam?« Mojster je pogledal dekle in Ji pomežiknil: »Nov Je. Danes je prvič z menoj. Jaz bom pazil, da bo dobro opravil.« Dekle je prikimalo.
TRBOVLJE
Rodile so: Angela Drnovšek, Pra-preče—Zagorje — dečka; Elizabeta Šinkovec, Trbovlje — dečka; Egidija Plivanč, Jagnienica
—	deklico; Marija Skok, Dol — dečka; Teodora Vukovič, Trbovlje — dečka; Alojzija Pekar, Trbovlje — dečka; Ana PasRvale, Trbovlje — dečka; Darinka Forte, Klek — deklico; Pavla Jerman, Ravenska vas — dečka; Darja-Tatjana Poženel, Kisovec — deklico; Marieta Jager, Hrastnik — deklico; Marija Meterc, Hrastnik
—	dečka; Cecilija Gabrijel, Trbovlje — deklico; Ana Oblak, Hrastnik — dečka; Magdalena Kerni, Kisovec — dečka; Marija Žgajner, Trbovlje — deklico; Marija Trošt, Podkum - dečka.
Poročila sta se: Vilijem Rupnik, elektro-inženir, Trbovlje, in Ivana Rotar, uslužbenka, Trbovlje.
Umrli so: Albin Cestnik, inv. upo-* koienec, Trbovlje — star 56 let; Jože Macur, upokojenec, Trbovlje — star 74 let; Amalija Cen,kar roj. Vod* gosoodinia. Trbovlje
—	stara 77 let; Franc Vidic, ,nv. uookoienec, Trbovlje — star 70 let; Lovrenc Zlak. upokojenec, Trbovlje — star 80 let; Jože Fabjan, inv. u, ''kojenee, Trbovlje — star 86 let.
LITIJA
Rodila je (izven bolnišnice): Frančiška Bajc, Litija, Tenetiše 17 — dečka.
Poročili so se: Alojzij Zupančič, zidarski delavec, in Ivanka Zor-čič, trg. - poslovodkinja; Manfred Štraus, kovinostrugar, in Marija Zahorik, gospodinja; Jože Lovše, mizarski pomočnik, in Marija Džura, pletilja; Rafael Kotar, delavec, in Ana Miklič, delavka.
Umrla sta: Jožef Vozelj, Litija, Graška c. 1 - star 64 let; Franc Vozel, Leše 12 - star 53 let.
ZAGORJE
Rojstev (izven porodnišnice) m' bilo.
Poročili so se: Egidij Lipovšek, rudar, Kisovec 8, in Jožefa Kovač. babica, Zagorje; Valentin Jesih, rudar, Zagorje, in Silva Geršak, delavka, Zagorje.
Umrli so: Alojzija Škarja roj. Grošelj, gospodinja, Kisovec — stara 48 let; Alojzija Grabnar roj. Renko, gospodinja, Sklen-drovec — stara 80 let; Viktor Bevc, upokojenec, Zagorje — star 68 let.
HRASTNIK
Rodile so (izven porodnišnice); Zofija Seneveter, gospodinja, Turje 35 — dečka; Martina Zelenko, gospodinja, Kal 1 — dečka; Janja Kostanjšek, kuharica, Dol 157 - deklico.
Poročili so se: Janez Borštnar. strojni ključavničar, Studence 62, in Olga Zvonar, uslužbenka, Studence 62, Hrastnik; Mihael Zdovc, rudar, Dol 17, in Marija Zaberl, delavka, Dol 17; Aloiz Skoberne, delavec, Hrastnik 327, in Valburga Predovnik, delavka, Dol 17.
Umrli so: Ivan Zelenko, otrok, Kal 1 — star 1 dan; Karolina Birtič roj. Podmenik, gospodinja, Hrastnik 228 — stara 68 let; Alojzija Potokar roj. Hribček, gospodinja, Brdce 26 — stara 73 let;
Ana BočEe roj. TJrbats, upokojenka, Studence 89 - stara 92 let.
BREŽICE
Rodile so: Marija Zorko, Velike Malence 23 — dečka; Jožefa Andrejaš, Hrastje 11 — dečka; Antonija Komočar, Nova vas 12 — deklico; Ivanka Lazanski, Mala Dolina 1 — deklico; Jožefa Lisec, Laze 5 — deklico; Marija Kralc, Pišece 69 — dečka; Frančiška Urbanč, Mrtvice 14 — deklico; Terezija Mohorčič. Brega-na 142 — dečka; Terezija Koprivc, Cundrovec 16 a — dečka; Neža Mlakar, Brežina 67	—
mrtvoroj. deklico; Jožefa Trampuš, Bukovje — deklico; Veronika Kočnar, Vrhje 36 — dečka; Terezija Klemenčič, Mrtvice 9 — dečka; Marija Pirc, Črneča vas 22 — deklico.	•
Porok ni bilo.	•
Umrli so: Avgust Cuk, profesor iz Brežic — star 64 let; Jelka Bal ja, kmetovalka iz Bratovskega vrha 20 — stara 55 let; Magdalena Svehler, osebna upokojenka iz Zagreba — stara 80 let.
NESREČE V ZAGORJU
Anton Skok, star 49 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri nameščanju pokrova za aku-lokomotivo je njegov sodelavec prehitro spustil pokrov iz rok, kar je bil vzrok, da si je poškodovanec poškodoval kazalec desne roke.
Ciril Jamšek, star 24 let, zaposlen pri LIP. — Pri dovažanju hlodovine s skladišča na žago mu je spodrsnilo In je padel, pri tem pa dobil nogo pod kolo vozička.
ČETRTEK - 29. marca 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo; 10.15 Od tod in ondod; 11.30 S popevkami po Evropi; 12.05 Prisluhnite kvintetu bratov Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.50 Igramo za vas; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Segava klaviatura; 15.30 Turistična oddaja;
17.05	koncert po željah poslušalcev; 18.45 Kulturna krorika;
19.05	Radi bi vas zabavali; 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
PETEK — 30. marca 8.40 Ljudske pesmi raznih na-rodov; 10.15 Od tod in cmdod;
11.35	Ritmi Latinske Amerike;
12.05	Vesele domače v izvedbi Komornega zbora RTV; 12.15 Radijska kmečka univerza; 14.05 Radirka šola za nižjo stopnjo — Pojte z r.ami... 15 20 Zvočna mavrica; 15.45 Jezikovni po-o-vori; 18.10 V narodnem in zabavnem tonu; 19.05 Slovenske popevke — vmes hammond orgle; 20.15 Tedenski zunnniepo-litični pregled: 20.33 S-ozravai-mo svet in domovino; 22.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA — 31. marca
8.40 Radi*ska šola za nižjo stop-n*o — Pojte z nami... 9.45 Z rogom na lovu; 11.00 Boris Kovačič s svojim ansamblom: 12.C5 Kmečka godba p. v. Silva Tam-šeta; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 Za zabavo in razvedrilo;
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Molk' komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 17.05 Gremo v kjno;
RAZPIS
UPRAVNI ODBOR OTROŠKIH USTANOV v Trbovljah razpisuje mesto tajnika (z znanjem knjigovodskih poslov).
Pogoji: ekonomska šola ali večletna praksa. Plača po tarifnem pravilniku. Prijave pošljite na upravo otroških ustanov.
OBČINSKI ODBOR SZDL HRASTNIK razpisuje delovno mesto ADMINISTRATIVNE USLUŽBENKE s popolnim obvladanjem strojepisja.
Prednost imajo uslužbenke z znanjem stenografije in družbeno politično aktivnostjo, — Nastop službe takoj ali po dogovoru. — Prošnje Je poslati na ObO SZDL Hrastnik, do 2. aprila 1962.
17.58 Kitara in mandoline; 18.45
Okno v svet; 19.05 Zdaj pa kar po domače; 20.00 Veseli uvodni takti; 20.50 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence.
NEDELJA — 1. aprila
8.00	Mladinska radijska igra — Matjaž Kmecl: Odločilni dan v mačji zgodovini; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.48 Partizanski samospevi; 10.00 Se pomnite, tovariši... Janez Golob: Tega ne bom storil; 11.30 Nedeljska reportaža; 11.50 Nekaj melodij za dober tek; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas;
14.00	Vesele slovenske narodne v izvedbi naših zborov; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Humoreska tega tedna — Žarko Petan: Leteči upokojenec; 18.30 Športna nedelja; 20.00 Izberite melodijo tedna.
PONEDELJEK - 2. aprila 8.35 Glasbeno srečanje; 9.25 Naš zabavni kaleidoskop; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Četrt ure z Zadovoljnimi Kranjci; 12.05 Trio Slavka Avsen ka; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 Do dveh pa v zabavnem tonu; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod — Henri Thomas: Predgorje; 18.10 Ko na zemljo pada mrak... 18.45 Radijska univerza — Pavle Janežič: Skrb za slepe; 19.05 Naši mladi reproduktivcl; 20,00 Glasbena skrinja.
TOREK - 3. aprila
8.05	Gorenjski vokalni oktet) 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Ekspresno pismo)
10.15	Izberite melodijo tedna)
11.00	Kvartet Jožeta Privška)
12.05	Slovenske narodne pesmi;
12.15	Kmetijski nasveti; 13.30 Z narodnimi pesmimi od Triglava do Ohrida; 13.50 Nekaj melodij za godala; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Ciril Kosmač; 15.20 Lahka glasba z orkestrom Gabriele; 15.30 V torek nasvidenje; 18.10 Kotičele za mlade ljubitelje glasbe; 19.08 Zabavni orkestri naših radijskih postaj; 20.00 Pol ure z zborom Slovenske filharmonije in RTV; 20.30 Radijska igra — Indijanska balada.
SREDA — L aprila 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 10.15 Od tod in ondod;
11.15	Človek in zdravje; 11.25 Želimo vam dober tek; 12.05 Ob zvokih Veselih Planšarjev; 12.15 Kmetijski nasveti; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) Ekspresno pismo; 14.35 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe; 17.05 Šoferjem na poti; 18.45 Ljudski parlament; 19.05 Veliki zabavni orkestri tega tedna; 20.00 Naš variete.
Prva stanovanja
iz elektrofiltrske opeke
V	prizidek, ki ga je gradilo SGP »Zasavje« iz Trbovelj k stanovanjskemu bloku Elektrarne Trbovlje na Dežmanovem travniku, so se letos že vselili prvi stanovalci. Zanimivo je, da je to prva stanovanjska stavba v kraju, ki je bila zgrajena iz zidakov iz elektrofiltrskega pepela iz tovarne tovrstnih zidakov pri Elektrarni Trbovlje.
V	Elektrarni so izvolili
nov delavski svet
Kolektiv termoelektrarne v Trbovljah je v torek 27. marca izvolil nov delavski svet. Volitve so potekale v redu. Izvolili eo nov, 27-članski delavski svet, v katerem so tudi predsedniki zborov proizvajalnih enot. Ena tretjina članov je v delavskem svetu od prej, dve tretjini članov sta pa novi.
Lani so dobro gospodarili
Delavski svet Elektrarne Trbovlje je na svojem zasedanju 26. III. razpravljal o potrditvi zaključnega računa podjetja za lansko leto in ga tudi odobril. Iz poročil in razprave o njih je razvidno, da je kolektiv podjetja lani dobro gospodariL
Zaključni računi gospodarskih organizacij
»GOSTINSTVO«, ZAGORJE OB SAVI na dan 31. decembra 1960
Postavka	Znesek (v 000 din)
A. Osnovna sredstva Osnovna sredstva	; ;	24.317
Denarna sredstva con. sredstev ;	461
B. Sredstva skupne porabe Sredstva skupne porabe . . .	
Denarna sredstva skupne porabe	-
C. Obratna sredstva Skupm obratna sredstva . . . ;	18.459
D. Izločena sredstva Denarna sredstva rezervnega sklada In drugih skladov ....	2.215
Denarna sredstva nerazporejenih sredstev 		
E. Sredstva v obračunu In druga aktiva Kupci In druge terjatve . : ; ;	8.203
Druga aktiva			
Skupaj . . .	53.655
Vodja računovodstva:	
Postavka
Znesek (v 000 din)
A.	Viri osnovnih sredstev Sklad osnovnih sredstev . . ; Drugi viri osnovnih sredstev . ;
B.	Viri sredstev skupne porabe
Sklad skupne porabe...............
Drugi viri sredstev skupne porabe
C.	Viri obratnih sredstev Sklad obratnih sredstev . . ; . Drugi viri obratnih sredstev . .
D.	Rez. sklad in drugi skladi Rezervni sklad In drugi skladi . Viri nerazporejenih sredstev . .
E.	Viri sredstev v obračunu In druga pasiva
Kratkoročni krediti za obratna
sredstva ......................
Dobavitelji tn druge obveznosti . Druga pasiva	.	.
21.134
7.187
3.070
1.416
636
20.212
Skupaj
53.655
Marta Kom la n e I. r.
Predsednik UO:
Polda Božič L r.
Direktor:
Viktor Pavlič Lr.
\f
SMOLAi
Začetek spomladanskega tekmo-vanta v slovenski conski ligi je prinesel obilo razočaranja trboveljskim ljubiteljem nogometa. Po lanskoletnem uspehu v Kranju proti Triglavu skora i da ni bilo pesimista med Trboveljčani, ki bi prevideval tak rezultat.
V raznih prijateljskih srečanjih so nogometaši Rudarja pokazaTt, da so solidno pripravljeni za start — toda zal so bila ta pričakovanja le varljiva. Nedeljski dogodki so pokazali, da ic Rudar kondicijsko kot tudi tehnično odlično pripravljen za igro v polju, da se pa napadalci popolnoma zgubijo pred nasprotnikovimi vrati. Bodisi da žoga ne najde poti, večinoma pa napadalci ne znajo izkoristiti položaj in se izgubijo v nesmiselnih kombinacijah, ki ne obrodijo sadov. Včasih se taka igra opravičuje s Zremo pred nasprotnikom, toda za minulo tekmo vsekakor ne pride v poštev tako opravičevanje, ker so igralci kot tudi sami gledalci pričakovali »koš golov*, ki naj bi jih Rudar natresel Kranjčanom. In verjetno sta že t£ samozavest in popolno prepričanje v naprejšnjo zmago bila tudi vzrok neuspeha. Se enkrat se je pokazala resnica, da ie žoga okrogla in da tudi najslabši nasprotnik zna izkoristiti trenutno •napako* močnejšega partnerja. In ta napaka je bila: lepa igra v pobu, neučinkovitost pa pred vrati. Priznati moram, da >e bil Rudar nenehno v napadih in da so se gostje večinoma branili, toda skoraj vsak njihov naPad ie bil že delček zadetka. Res je, da so domačini prikazali za oči lepo igro, gostie Pa enostavno, zato pa za točke bolj oprijemljiv in učinkovit nogomet.
Ne vem, morda je bilo taki igri boter tudi precej razmočeno igrišče, ki Rudariu nikakor n" ustreza in i c že v več srečanjih Pokazal, d a mora vložiti vse znanje in trud, če hoče zmagati.
Nedeljski neuspeh jr tako za gledalce in še veliko ve''a grenka Pilula za same igralce, ki <e vsekakor niso nade-ali takega izkupička, če sploh lahko govorimo o n<em. Skratka- prvo kolo spomladanskega dela Prvenstva ie prineslo tudi prvo »smolo* v borbi za boljše mesto.
fc
Rv-Jar : Triglav (Kranj)
2:? (1:2)
Pričakovanje 1300 gledalcev v visoko zmago domačega moštva se je sprevrglo v bridko razočaranje. Vsi upi so že v začetku tekme splahneli. 7!e prve minute igre so pokazale, da bo imel Rudar precej dela. če si bo hotel zagotoviti obe točk', kar se pa žal ni uresničilo.
Rudar: Kraišek. Sorel, Pristav, Zibret -(Kos S.). Breznikar, Djur-djevlč, Halilagič. Pa j er, Knavs, KastePc, Opresnik:
Triglav (Kranj):	Brezar ITI,
Brezar II, Dolenc, Jerman, Perkovič. Martinovič, Ugriča (Gošte), Nor*1*. Bajzel, Kraševec, . Ben-kovski.
Strelci: za Rudarja v 43. minuti s prostega strela Knavs ter v 73. nvnuti Ooresnik: za Triglav pa v 24.nrnut' Benkovski ter v 32. minuti Ugrica.
Rečemo lahko, da je bil Rudar terensko in tehnično močnejši v
polju, pred vrati pa so bili napadalci izgubljeni, kajti še tako lepih priložnosti niso znali izkoristiti. Gostje so bili le v prvih petnajstih minutah enakovreden nasprotnik, kasneje pa so prešli v obrambo. Bunker sistem — napadali so v glavnem le s tremi, štirimi igralci - je bil pretrd oreh za domače napadalce. Morda bi bilo več uspeha, če bi igrali bolj na Knavsa, ki je pokazal zelo dobro igro.
Medtem ko 'o Rudar nanašal in se gost'e branili, je uspeta Kranjčanom doseči oba gola. Redki napadi gostov so bili učinkoviti. Tako je že v 24. minuti Benkovski zaradi grobe napake domače obrambe poved"1 svoje m^tvo. Vsi n a nori Rudari e v; h napadalcev so bili brezuspešni, še +-'-o močne strele je Brezar Dl branil. Skratka, žoga ni rasla poti v mrežo. In le 9 m!nut kasneje jo Uerica izkoristil napelo v-atarja Kraiška, ki je izpustil žogo. in povišal rezultat. Po tem zade‘ku je Rudar vložil vse sile in znanje, da bi znižal rezultat, kar je končno le uspelo Knavsu, ki ie z direktnim strelom s kakih 20 metrov prvič potresel mrežo gostov.
V	drugem delu igre je uspe’o Opresniku izenačiti rezultat. V zadnjih minutah je Rudar poskušal s ..silovitimi napadi doseči zmago, kar mu pa ni uspelo.
Točka iz Trbovelj je vsekakor zadovoljila goste, domačini na so morali še enkrat pogoltniti grenki pilulo in se zadovoljiti s polovičnim uspehom.
MLADINCI:
Rudar : Triglav (Kranj)
7:1 (1:1)
Na pomožnem igrišču Rudarja so mladinci na zelo težkem in blatnem igrišču ponovili lanskoletni rezultat iz Kranja. Gostje so bili le v prvem delu igre enakovreden nasorotnik in so celo povedli z 1 : 0, toda v drugem delu igre so jih domačini potisnili v obrambo ter jim vsilili svoj način igre.
Rudar : Grafičar 8:1 (4:1)
Minuli četrtek sta se v prijateljski nogometa: tekmi v okviru priprav za tekmovanje v slovenski conski ligi pomerila domači Rudar in Grafičar iz Ljubljane. Domačini so z učinkovito igro odpravili z visokim rezultatom goste.
NPL
Rudar (Hr. : Proletarec 3:2 (1:1)
Na težkem, zasneženem igrišču sta se v nedeljo pomerila v Hrastniku domači Rudar in gostje iz Zagorja. Ze začetek tekme je pokazal, da sta obe moštvi dobro pripravljeni. Obe moštvi sta prikazali hitro, ostro in učinkovino igro. V 20. minuti je igralec Proletarca Mitič dosegel prvi zadetek. Po tem zadetku se je igra razživela. Proletarec je imel vrsto priložnosti za povečanje rezultata, toda Rudarjeva obramba je zelo dobro posredovala, prav tako tudi vratar Pogačnik, kateremu gre zasluga, da Rudar ni v tem času prejel več golov. V 33. minuti je Kozole izenačil. V kazenskem prostoru je bil namreč zrušen Vizo-višek, Kozole je pa realiziral enajstmetrovko.
V	prvi minuti drugega dela tekme je Vizovišek povišal rezultat na 2 :1. Po tem zadetku so sle-
dili obojestranski napadi in v 75. minuti je Sihur povečal rezultat na 3 : 1. Zaradi grobe igre in obmetavanja igralcev z blatom je sodnik Potočan izključil iz igre Mitiča in napadalca Rudarja. Sele v 89. minuti je uspelo Prašnikarju znižati rezultat na 3 : 2. Sodnikova odločitev za izključitev obeh igralcev je bila vsekakor preostra.
Grafičar : Bratstvo 8:2 (4:0)
Nogometaši, Bratstva so v nedeljo gostovali v Ljubljani, kjer so se pomerili z Grafičarjem. Domačini so bili tako tehnično kot kondicijsko boljši. Zmaga domačinov je zaslužena.
Kočevje : Svoboda (K.) 1:2
Nogometaši iz Kisovca so minulo nedeljo gostovali v Kočevju in premagali borbeno moštvo domačinov z 2 : 1.
Mladinci:
Rudar (Hr.) : Proletarec
2:1
Grafičar : Bratstvo 1: 3
Rudar : Prvomajska 8:23 (4:9)
V prijate! taki nogometni tekmi sta se v nedeljo <tarx>tane oomerila pred približno 300 gledalci trboveljski Rudar in član I. zvezne rokometne liga »Prvomajska« iz Zagreba. Gostie so pokazali zelo lepo in učinkovito igro, s katero
VESTI
St"POv»niske skupnosti
in servisi
Izvršni odbor SZDL občine Hrastnik je razpravljal o delu .stanovanjskih skupnosti in njihovih servisov. V razpravi je bilo nakazanih več vprašanj, s katerimi se posamezne stanovanjske skupnosti iz dneva v dan ukvarjajo. Krajevne organizacije SZDL bodo morale skupno s sveti stanovanjskih skupnosti analizirati delo in pomagati, da bo delo posameznih stanovanjskih skupnosti bolj uspešno kot doslej. V stanovanjskih skupnostih bo treba bolj zaktivizirati komisije, ki do sedaj niso fci’e posebno delavne.
Tudi o servisih so precej govorili, saj ponekod žele ustanavljati le obrtne proizvajalne servise, premalo pa skrbe, da bi ustanovili predvsem servisno službo za drobna popravila in razbremenitev družin.
O tem vprašanju so razpravljali prejšnji teden na' sestanku skupine, ki proučuje razvoj obrti v občini. Pričakovati je, da bodo v najkrajšem času izdelali predlog za razvoj obrti in servisne službe v hrastniški občini. — ak
KRITIČNA OCENA DELA DIT
Preteklo soboto je bil drugi občni zbor občinskega društva inženirjev in tehnikov v Hrastniku. Kritična ocena dosedanjega dela in dobra razprava ter zaključki, ki so jih sprejeli na zboru, so porok, da bo DIT v bodoče bolj uspešno delovalo kot doslej in da se bo aktivno vključilo v reševanje perečih problemov komune. V
so navdušili gledalce. Domačini so se le v prvih desetih minutah ko-likortoliko upirali gostom, kasneje so pa pred njimi klonili.
Rudar 3.
V okviru tekmovanj zimske košarkarske lige ljubljanskega okraja sta Rudarja zastopali dve ekipi. V ligi članov B je Rudar zasedel tretje mesto s 4 točkami, v skupini D pa je Rudar II zasedel peto mesto brez toče. V isti skupini so pa košarkarji Litije zasedli drugo mesto s 4 točkami. Pionirji Litije so pa v ligi B zasedli tretje mesto brez točke.
XV. z savsko šahovsko prvenstvo
V predzadnjem kolu zasavskega šahovskega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Jazbec ml. : ing. Drobež 0:1; Šuster : O. K-anie prekinjeno; Hribovšek ; Milenkovič prekinieno: Ojetršek : Sribar remi: Peršič : Maver 1 : 0; Jazbec st. : R»gel 1 : 0; Marinko : M. Kranjc 1 : 0.
Vodeči Jazbec ml. ie doživel prvi poraz, Jazbec starejši pa se je z novo zmago povzoel na 2. mesto. Jazbec ml. in st. ter Srbar so že odigrali zadnta XIV. ko’o. tako da je pom!ni vrstni red sledeči: JazHer m’. 10 točk, Jazbec st.
9.5	točk. Sribr 8 M), ing. Drobež
7.5	(1), Milenkovič 6.5 (1) itd. Šahovska sekcija Rudar obvešča
vse ljubitelje šaha, da bo v četrtek, 5. aprila ob 17. ur, brzoturnir, ob 19. uri pa občni zbor.
razpravi so nakazali pripravljenost vsestranskega sodelovanja, kar pričakujejo tudi od organov občinskega LO in družbeno-politič-nih organizacij v občini.
OBČNI ZBORI SINDIKALNIH
PODRUŽNIC DOBRO
OBISKANI
Na razširjeni seji občinskega sindikalnega sveta v Hrastniku so razpravljali o pripravah na volitve v delavske svete, o aktualni gospodarski problematiki in občnih zborih sindikalnih podružnic ter o pripravi na občni zbor ObSS. V vseh gospodarskih organizacijah bodo volitve izvršili v času od 15. do 30. aprila. Sindikalne podružnice se bodo skupno z ostalimi organizacijami kadrovsko in vsebinsko pripravile na volitve novih delavskih svetov.
Občni zbori sindikalnih podružnic bodo v kratkem končani, saj so jih v večini že opravili. Udeležba na njih je bila dobra, pa tudi vsebinsko so bili občni zbori dobro pripravljeni.
Na plenumu so sklenili, da bo občni zbor občinskega sindikalnega sveta 28. aprila. — ak
Nov delavski svet
V soboto, 17. marca, so delavci in uslužbenci delovnega kolektiva SGP »Zasavje« iz Trbovelj kot prvi v komuni izvedli volitve za nov delavski svet .Vanj so izvolili približno tretjino starih in dve tretjini novih članov. To razmerje je vsekakor razveseljivo, saj bodo lahko stari člani v najkrajšem času vpeljali v delo nove tovariše in jih seznanili z vsemi nalogami tega samoupravnega organa.
— Nihče, pravite? je vprašal Renč. Nihče razen mene!
— Niti vi niti kdo drug, gospod markiz! mu odgovori baron.
-	Silno ste me razočarali, ko ste mi odvzeli zaklad, ki je moj.
-	Dovolite, da vas opozorim, da živite v zmoti: zaklad, o katerem pravite, vam je bil odvzet prej, preden je pripadal vam!
-	Edino vi lahko prekličete zaroko, ki me tira v blaznost!
Da bi preMleal zaroko? je ponovil Querjean. Kaj to resno mislite, gospod markiz?
— Ne samo mislim, temveč tudi zahtevam!
-	Zelo ostre besede uporabljate, gospod markiz. Toda glede na to, da ste jih izrekli v mojem stanovanju, bom šel preko njih. Pozabil jih bom.
Posmehljiv baronov obraz je Reneja še bolj razkačil.
— Gospod baron, ponovno rečem: do te poroke ne sme priti!
-	In kdo jo bo preprečil, če smem vprašati?
— Jaz’
— Na kakšen način?
— Ubil vas bom!
Muerjean si je prekrižal roke na prsih. Markiza je pogledal „s,ro ter pričel govoriti s hladnim, prezirljivim glasom:
- AM ste prišli k meni zato, da bi me pozvali na dvoboj, gospod markiz?
— Da. Na dvoboj. Povejte mesto in uro.
naron je odkimal z glavo.
—	Vaš poziv odklanjam.
Rene ga je začudeno pogledal:
—	VI se nečete dvobojevatl?
-	Zato, ker bi bil dvoboj med nama zločin. Z ničemer vas nisem užalil in vas ne sovražim. Žalostno bi bilo. če bi vas ubil. Sicer se pa bliža čas, ko bom srečen. Saj veste moje vzroke in upam. da jih razumete in da ne boste več vztrajali na dvoboju.
-	O, je vzkliknil Renč. Mera Je polna. Moral bi vedeti, da je ta človek bojazljivec ,je premišljeval, potem pa rekel:
-	Gospod baron tluerjean. vi se boste dvobojev ali z mano, pa če vas moram prisiliti v to! Na javnem kraju vas bom tako oklofutal. kakor vas bom zdajle z rokavico!
Renejeva rokavica Je zletela v baronov obraz, tjuerjean je napravil korak proti markizu In odprl roke, kakor da ga misli zadaviti. Toda v poslednjem hipu pa se Je baron spomnil, kakšne posledice bi zanj Imelo, če bi našli markizovo truplo v njegovem stanovanju.
Cer. nekaj trenutkov sc je Querjean umiril.
-	Gospod markiz, je začel s prezirljivim nasmehom, vi ste povedali resnico, ko ste rekli, da prihajate v moje stanovanjc kot sovražnik. Slepo sovraštvo vam razjeda srce In vas je zapeljalo
XAVIER DE MONTEPIN	23
Maščevanje in ljubezen
tako daleč, da ste mo začeli žaliti, kar je nepošteno dejanje za plemiča!
— Dovolj mi je vaših nasvetov! ga je prekinil Renč.
— Vaše besede zahtevajo kri, kajti samo ta lahko opero vaše besede!
— Torej ste le prišli do tega spoznanja? je vzkliknil Renč. Se boste zdaj bojevali?
— Da. Sprejmem vašo ponudbo. Za to Imam zdaj vzrok. V dvoboj pa bom privolil v določenih pogojih. Upam ,da Jih boste sprejeli.
— Najin dvoboj bo jutri popoldne.
— To sem hotel sam predlagati.
— Najino orožje bo meč.
— Tudi sam sem mislil izbrati meč.	V
Borba se bo končala šele s smrtjo enega ali drugega!
— VI dobro veste, da je to moja največja želja!
— Ime gospodične de Slmeusc se ne sme izgovoriti: vzrok najinega dvoboja naj ostane za ljudi skrivnost!
— Tudi na to imate mojo besedo!
— Končno imam še poseben pogoj, namreč da naj bo najina borba brez prič!
— Broz prič? je ponovil markiz In nezaupljivo pogledal barona, Zakaj?
— Ker bi priče Izkoristile svojo pravico ln hotele vedeti vzrok najinega dvoboja.
Rene Je neka,! trenutkov premišljeval, potem pa odgovoril:
— Sprejmem tudi ta pogoj!
— Drugega tudi nisem pričakoval od vas, gospod markiz. Zdaj morava Izbrati le še kraj in uro-dvoboja. To pa izberite vi!
— Prav. V Parizu poznam čisto samoten prostor, obkrožen z zidom. To je prostor v ulici Tombe — Issolre. Odpeljal vas bom tja!
— Strinjam se, gospod baron!
Nato je odšel. Kmalu po njegovem odhodu je vstopil v sobo Malo.
— Hitro sleci svojo livrejo in pojdi v ulico 1’Arbrc Sec h gostilničarju. Povej mu v imenu mojstra Davida, naj nocoj po deseti uri izžene vse goste, gostilno pa naj drži odprto celo noč.
— Prav. Kaj naj potem storim?
— Nocoj ob deseti me počakaj v beraški obleki pri cerkvi.
| N. Tatar:	12 J
| Ukleti partizanj
~	— Nekaj mi daj, vseeno, kaj ...	E
Njegove tresoče roke so pograbile neki predmet. Na obrazu g jg mu je bilo videti, da je zadovoljen. Skril je torbo pod listje, § j kakor da je v njej shranjeno celo bogastvo*	=
Miraš in fantič sta pospešila svoj korak, ko da želita uiti tej j E strašni mori.	E
š Na hribčku sta srečala žensko, ki je nosila v naročju dojen- = 1 čka in mu dajala srijemuše. Otročiček je jokal, grenak grižljaj s § mu ni ugajal. Iskal je nekaj drugega — mati pa ni imela mleka... |j I Lakota je opravila svoje. Mati ga je tolažila, mu nekaj pripeve- g g dovala z zamolklim glasom.	s
1 Umaknila se je s steze. Izpod čela je gledala Miraša in |[ H fantiča. Že več dni je upala, da bo srečala Novaka ali koga g i drugega, ki bi dal otroku grižljaj kruha. Toda prihajali so samo g vojaki, ki so lahko z ženo in otrokom razdelili košček kruha, g -	— Kaj si tako sama žena? jo je vprašal Miraš.
g — Zaostala sem ... Ne morem dohiteti skupine, s katero sem || 1 hodila. Nosim tole peščico majhnih koščic - mu je odvrnila g I in pokazala na fantiča, drobnega, suhega in objokanega. Fantiček || | je z velikimi očmi gledal Miraša in dečka.	g
5	— Od kod si? jo vpraša Miraš.
1	— Iščem moža. Nekje v brigadi je.
g	— Kako se piše?	s
- Novak Maškovič. Pravili so mi, da so ga videli z nekim g g komandirjem Komnenom ,je objasnjevala žena. g - Ti si ,Tivakova? Saj to je moj tovariš! S četo je pred g § nami. Pred . mi ne more biti več kot pol ure hoda, je dejal g J Miraš.	§
g	Zenska je vztrepetala, se zamajala in se sesedala na tla. =
g - Pa se ne motiš? Praviš, da je blizu? Velik, dva metra ... g g — Ce ti pravim, da je on!
f Zenska je trepetala in gledala v Miraša, kot da bi se bala, g | da bi izginil.
3	- Moramo pohiteti. Toda najprej morate nekaj pojesti, ji je j|
1 rekel Miraš. Pojdimo malo globlje v hosto.
1 Pohitela je za njim. Sedli so med dve stari bukvi. Miraš je g-1 potegnil iz bisage zadnje tri kose kruha in nenačeto konservo. g 1 Zenska je trenutek, ko je Miraš ni gledal, hitro izkoristila: od g | vsakega kosa kruha je odtrgala košček in ga naglo skrila v g S nedrija za otroka.	f§
i	- Ti pa ne ješ? je vprašala Miraša.	s
=	- Danes sem že jedel. Enkrat dnevno je dovolj. Tako sem E
| se navadil v zadnjih dveh letih, je odgovoril in pobožal dojenčka, g Po krajšem odpočitku so vstali in odšli ter kmalu našli stezo, g s po kateri je bilo mogoče priti na Sutjesko.
|	VI.
Po strmi stezi od Sutjeske proti Zelengori je vodil poročnik s s Schauermann skupino svojih vojakov, ki so ostali še živi v bor- g I bab na Vučevu. Bilo jih je vsega deset od dve sto, kolikor jih g 5 je takrat odpeljal v planino. Moral bi prevzeti poveljstvo nad g • četo, katere oficirji so padli. Popolniti bi jo moral s preživelimi g borci.
£ Na robu gozda so srečali komandanta bataljona, kapetana = | Konrada Welzerja. Poročnik ga je strumno pozdravil in mu g = raportiral, da je prispel na ukaz.
b - Prevzemite četo in preglejte razpored! Očitno je, da so g b sovražne enote na tem odseku v ofenzivi. Okrepite objekte in g I poglobite rove, je zaukazal poveljnik.	g
f Poročnik mu je odgovoril, da je razumel, nato pa odšel s g g podoficirjem, ki mu je pokazal razpored čete. Redki partizanski g 1 streli so se odtrgali tu in tam. Nemški mitraljezci so nenehno gj | obstreljevali cilje, ki so jih opazili na strminah pod Dragaš g g sedlom in na strminah proti reki.
g Za rovi sta neprestano lajala in se klatila dva nemška psa. g e Nemške enote so pripeljale veliko število psov, ki so jih pobrale jg f na policijskih in žamdarmerijskih postajah v Hrvatski. Toda » I mnogo psov je bilo že ubitih, ta dva pa so obvarovali zato, da g g sta ponoči odkrivala portizanske bombaše.
I	- Ali so za kaj? je vprašal poročnik spremljevalca.
I	- skoraj zanič. Bojita se. Ostala sta samo ta dva	od	dva j-	=
g setih, kolikor jih je imel bataljon. Tudi ta dva sta bila že laže jj 1 ranjena, je pojasnjeval oficir.	g
g Za rovi je skupina vojakov kopala velik grob.
§j	- Zakaj tako širok? je vprašal poročnik.	g
g	— Saj bo tako še preozek, sedemnajst je mrtvih, je odgovoril ^
s vojak.	g
I	Poročnik je odšel dalje. Zanimal se je za moralo	vojakov.	-
B	— Morda bo prav, če preberete tole pismo. Pisal ga	je	vojak	^
1 Helmut Neudorf svoji ženi. Padel je, a pismo smo našli med | g njegovimi stvarmi. Razume se, da ga nismo odposlali — mu je g g pripovedoval podoficir.	g
g Poročnik je začel prebirati pismo padlega vojaka. Pisano je g 1 bilo z velikimi, neenakomernimi črkami in je odkrivalo misli in g g čustva nemškega vojaka. Glasilo se je:
1 »Draga Berta! - Pišem Ti s teh strašnih planin. Čeprav so j E že prvi dnevi junčja, tu še vedno rosi. Dež je obupno mrzel. 3 | Sneg se ni še stopil. To je čudna vojna. Kaže, da sovražnika g g nikjer ni. Potem se pa nenadoma pojavi ponoči skupinica. Dolgo ~ 1 smo mislili, da uporabljajo minometalce.«
(Nadaljevanje sledi) j
iiiiiniiiiiiinti!iiiiiiiiiiiiniHiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii!i,ii:iiiHiiii!HnniiM9!i,i:iiiiuuii.iiiHi;iiiii!i'iiiinn!ii
— Poznam ta kraj.
— Tam boš počakal na Coauelicota.
— Razumem, gospod baron!
— Dejal mu boš, da lahko dobi denar, in ga odpelji ii „ ..Rilčarju.
Malo je odšel.
— Skoda, da ni živ Baudrlll, je zamomljal Ouerjean. Bil je predrzen lopov.
DVA OBISKA
Ko je markiz de Rieux zapustil baronovo stanovanje, je odšel v majhno krčmo, kjer je prenočil prejšnjo noč. Tu Je naročil papr in peresnik. Na zgornjem robu lista je napisal: -Moja oporoka«.
Komaj je napisal vrstico, je pokril obraz z rokami in se zamtalM-
— Jutri bom verjetno ubit, v to sem prepričan, je razmišljal. Umreti in ne rešiti ljubljene osebe — to je največja tragedija! Kaj lahko storim?
Renč Je nenadoma začel drhteti.
— Oh! je glasno spregovoril: živemu človeku ne verjamejo, verjamejo pa besedam mrliča. Zato bom spregovoril In rešil Izidoro.
Začel je ponovno pisati. Skončal ]e svojo oporoko, v kateri le zapuščal svoje premoženje neki najrevnejši veji svoje družine. To listino je naslovil na vojvodo de Simuese In ga v spremnem pismu naprosil, naj izpolni naloge v oporoki.
Nato je napisal drugo pismo za Izidoro, kjer JI je povedal vse o sebi In kako je njo izgubil. Na koncu pisma Izidori je Rene napisal še tisto, kar Je zvedel od grofa de Jussaca. Hkrati Jo je pros *• naj svojo poroko odloži vsaj za leto dni.
To pismo je vtaknil v večjo kuverto, v kateri je bil že njcg‘,v testament.
Drugo dopoldne je odšel v palačo vojvode de Slmeusc. K«nt»J Je stal na nogah, srce pa mu Je močno razbijalo.
Končno Je z največjim naporom premagal nemir in vstopi* ■ čvrstim korakom v palačo.
Služabnik ga Je odvedel v salon, kjer sta z Izidoro prežive’® najlepše trenutke. Začel je drhteti, kajti spomini so se mu obuj®* ' Odganjal Jih je.
— Zberi se! je dejal sam sebi. Se nekaj ur in rešen boš vs*g trpljenja!
Gospoda de Slmeuse ni bilo doma. Povedali so mu, da se D vojvoda vrnil šele čez nekaj ur. Udeležil se Je namreč pogreba Pr" J atol J a markiza de la Tour — Landrya.
Ko je vojvodinja zvedela, da je markiz de Rieux v palači ln d želi z njo govoriti, se je razveselila in takoj odšla k njemu.
(Dalje prihodnjič)