AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, MARCH 25, 1939 LETO XLII. — VOL. XL1I. Nor v delavskih vrstah se je poveča!« *SI Ogledi za mir med delavci so uničeni .shi«gton, 24. marca. Do ,t0VoV delavskih vrstah skoro 'lik RG b° prišl°' dasi si pr'ed" . Roosevelt močno prizade- . 1 Pomiril nasprotne duho- ; p0>" med delavci se je zad- "obS Še povečal- ;g0dki zadnjih dni kažejo, da iej0razilttla m«d American > del1011 of Labor in med C. avsk0 organizacijo. Naj-70] še bolj poostril. Ta % dožene, kdo bo imel prvo < delavcih v Ameriki. ki sa je imel \ ' Y°rku in tekom ka-• ]e Rjavil, da ne bo nikdar a se Poniža C. I. O. in stotine manjših organi- Ker Lewisa tozadevno nihče ni napadal, se smatra, da je Lewis imel govor nalašč, da bi preprečil, oziroma ustavil nadalj-na mirovna pogajanja v delavskih vrstah, ki so se začela na pobudo predsednika Roosevelta. Lewis je imel govor ravno ob času, ko se je sešel eksekutivni odbor American Federation of Labor in ki se je posvetoval koliko naj še nadalje dovoli napram organizaciji C. I. O., da pride do sprave. V petek ob 10. uri zjutraj bi se imela nadaljevati pogajanja med zastopniki A. F. of Labor in med C. I. O. Zastopniki se bodo sicer sestali, toda se ne pričakuje, da bi prišlo do sprave. feltlr" -°- Lnc,ia zeli, da se Madžarska poveča, da B* slučaju potrebe nadomestovala Italijo marca. zadnje čase Vesti, ki iz Buda- % 24 Jaio Ve^ratislave' si nasprotu-1 iz Bratislave zanika- do?rSke čete zasedle S1°" 'lrt» se iz Budimpešte , a »o Madžari uspešno I °vaško. 0 e ne strinjajo vesti v a ^ V ne^at«rih poročilih 1 ' ° Dili Ogri teperii, ko so p^ti na Slovaško. Mad- !<*te r.°čila Pravijo, da ogr-V lls° nikjer naletele na vsega spopada med USfi je Hitler, ki zad-ptj. aJe ne veruje več v Jateljstvo in ki se boji, »5 da ga bo Mussolini zapustil. To je vzrok, da je Hitler dovolil Madžarom, da zasedejo Slovaško. Bolj važne so pa vesti, da so ogrske čete zasedle mejo napram Romunski, dasi se je včeraj poročalo iz Berlina, da je romunska vlada podpisala z nemško vlado izredno ugodno trgovinsko pogodbo. Ob istem času pa so dospela poročila iz Berlina, v katerih se •trdi, da je Nemčija dovolila nekako 'svobodo" slovaški državi in da bo Slovaška postala neodvisna. Podrobnosti o tem niso znane. |V Smrtna kosa IL^U T ^ ^ umrla na sv0" ^ Uršula Rakar, stara! \ len° dekliško ime je bilo u6 bi H domače Kršnanova. iz okolice !lSra, ln.v; v'tii .. "0SePh ter sestro, v Moravč V-T V Cleveland pred 25. | ' Pušča žalujočega so-pet hčera: Jose-Agnes, Ursuline, .. tri sinove: George, "a tri brate. Ranjka jt. 4?ca društva Carniola ' Sž^ 3 M., podružnice > y.ln Oltarnega društva \ žiutr Pogreb se vrši v . ob 9. urj v cerkev hi§e žalosti na 1067 i >st'3a! Naše iskreno soža-ižini in sorodni- \ J'Pod vodstvom Fr. Za-^ejjjl^di ranjki rahla ame- 1 dru LMiftc - lav^xine Steinitz lI»e Steinitz, znana i i6 k \ International Insti-dni podala v Lake-t^j lCo> kjer bo morala H0 J tri tedne. Pod-Ttl0rala težki operaci-^ So hranjeni. za veterane W et°na se poroča, da 'Ci kon° Spre;>et v poslanski predlog, da se it0lH , ,mesečne pokojnine X So se udeležili sve-armadi in I 6S. leto. ' % Iai*marski blok sku- K!°,0'°Oo farmarske družine pT^'k }>Ve^ ^ot -je zahteval 6Velt- Ako pr0" Pr®dlogom, se bodo Proti tujezemcem Washington, 2h. marca. Poslanska zbornica kongresa je včeraj skoro enoglasno odobrila predlog, da se de-portira iz Amerike vsakega tvjezemca, ki zagovarja načrt, da se spremeni sistem ameriške vlade. Predlog je bil sprejet na podlagi poročil kongresmana Dies, ki je preiskoval proti-ameriške aktivnosti med tujezemci v Ameriki. Nobene debate ni bilo o predlogu. Predlog kakor je bil sprejet, zahteva, da se deportira iz Amenke vsakega tujezemca, ki na katerikoli način zahteva atpre-rikoli način zahteva spre-spremembo sistema, ameriške vlade. NAJNOVEJŠE VESTI Powall, Wyo., 24. marca. Tu se je ustrelil hribovec Earl Du-rand, ki je tekom enega tedna ubil štiri policiste in v petek skušal oropati lokalno banko, kjer je dobil $3,000.00, a je bil končno obstreljen, nakar si je sam pognal kroglo v glavo. Najmanj sto ljudi ga je iskalo v hribih in gorah, kjer se je skrival, ko je pobegnil iz zaporov. V banki, katero je hotel izropati, je oddal od 40 do 50 strelov, ne da bi pri tem meril na kako osebo. McWilliams poročen Naš okrajni inženir v Clevelan-du Mr. John McWilliams se je v veliko začudenje svojih prijateljev poročil. Poroka se je izvršila že pred dvema mesecema, ne da bi kdo o tem kaj vedel. Mc-William se je poročil z Miss He-i len Darrah v Louisville, Ky., nakar se je odpeljal na poročno potovanje v Californijo in v Mehiko. Mr. McWilliams je star 47 let/ dišali. Mrs. Pyke Iz Washingtona se poroča, da bo Mrs. Bernice Pyke, proti kateri so protestirali mnogi demokrati v Clevelandu, ponovno imenovana kot (kolektorica zvezne colnine v Clevelandu. Za njeno nominacijo se je najbolj potegoval senator Donahey ,dočim so progresivni demokrati protestirali. Berlin, 24. marca. Adolf Hitler se je vrnil iz osvojene province Memel in začel predpriprave, da posreduje v sporu, ki je nastal med Slovaško in Ogrsko. Baje Hitler ne želi, da bi Ogri zasedli Slovaško. London 24. marca. V angleških krogih so prepričani, da se bo poljska republika končno premislila in pristopila k zvezi držav, ki so se organizirale, da prisilijo Hitlerja, da ne ropa več svobode evropskim državam. Varšava, 24. marca. Vlada poljske republike je poklicala pod orožje dva razreda poljskih rezervistov. To je prva mobilizacija poljske republike. Vojaške čete so bile odposlane proti severni meji. Bratislava, 24. marca. Slovaške oblasti pričakujejo, da spregovori Hitler, ki bo odločno odrekel "posredovanje" JVladžarov- v-slovaški državi. Mnogo Slovakov kot Madžarov je bilo ubitih v včerajšnjih spopadih. Budapest, 24. marca. Ogrske oblasti so zanikale, da so bile namenjene zasesti slovaško državo. Madžari trdijo, da so hoteli narediti samo mir ob slovaški in madžarski meji. Boji med Ogri in Slovaki se nadaljujejo. Rim, ^24. marca. Glasom vesti v laških časopisih se pripravlja general Franco, da vkoraka v soboto v Madrid. Lojalisti so se brezpogojno podali. Madrid potrebuje živeža in bo general Franco dobrodošel. -o- Madrid se poda? Burgos, španska, 24. marca. Kot poroča časopisje je dospelo sem poslanstvo španskih lojali-stov, ki so ponudili vladi generala Franca brezpogojno predajo mestna Madrida. Gen. Franco se nahaja v Burgosu in je poslance pričakoval, ker če slednji ne bi dospeli, bi gen. Franco odredil bombardiranje mesta Madrida. Zastopniki lojalistov so izjavili, da sprejmejo vse pogoje, katere bo stavil gen. Franco. -o- Prodajni davek Razne mestne vlade so pripravljene, da začnejo zahtevati od državnih oblasti v Ohio, da se mestom podeli večja svota od prodajnega davka kot jo pa sedaj dobivajo. Mestni načelniki trdijo, da se v mestih dobi mnogo več prodajnega davka kot pa v pode želskih krajih, toda se denar enako razdeluje med mala in večja mesta. Denar dobljen od prodajnega davka bi mesta pora bila za relif. Država Ohio dobiva letno od prodajnega davka $50,-000,000, in od tega denarja se je dalo mestnim vladam $12,000,-000 za relif. Mesta zahtevajo na-daljnih deset milijonov dolarjev. V bolniški postelji Annie Jene, 1124 E. 71st St., se nahaja bolna na domu pod zdravniško oskrbo, toda prijateljice jo lahko obiščejo. Radio program Vodstvo slovenskega radio programa, ki je oddajan vsako nedeljo na WGAR radio postaji v Clevelandu od pol ene ure do ene ure popoldne, je pripravilo za prihodnjih sedem nedelj v resnici bogat in pester program, s katerim bodo vsi poslušalci prav gotovo zadovoljni. V nedeljo 26. murccd poje slovenski kvartet: John Kova-čič, Al. Koporc„ John Sterni-sha in Andy Siefert. Dne 2. aprila poje Jennie Perušhelc. Dne 9. aprila, na velikonočno nedeljo pa bomo po dolgem času imeli priliko poslušati radio program, ki ga bo aranžiral dr. William Lau-sche. Peli bosta Josephine Lausche-Welf in Miss Marie Udovich. Ta imena garantirajo, da boste imeli krasen užitek. Dne 16. aprila bo pa pel priljubljeni Mr. Louis Belle, dne 23. aprila Antonette Simčič, ki se je odlikovala v mnogih opernih nastopih in dne 30. aprila pa Mr. Anton Plut s svojim blagoglasnim glasom. Dne 7. maja poje Anica Petrov-čič-Švigel in Josephine Maček, ki sta že tudi dobro poznani našim ljud&m po svojem ljubkem petju. Rojake se prosi, da sledijo slovenskemu radio program, ker bodo gotovo zadovoljni. -s—:—O——-' Rusi in Poljaki se ne morejo zediniti London, 24. marca. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je sporočil nemški vladi v posebni noti zgodovinsko dejstvo, da je sleherni diktator, ki je skušal osvajati svet, doživel nesrečen konec. Ob istem času si Chamberlain prizadeva, da ustvari fronto držav napram Hitlerju. Dočim je ruska vlada včeraj izjavila, da je pripravljena podpirati dotično fronto, pa se vlada poljske republike brani pri stopiti k zvezi, katero zahteva angleški ministerski predsednik. Rusija; se strinja z izjavo Cham-berlaina, da je Anglija priprav-ljena blokirati prodiranje Hitlerja napram neodvisnim evropskim državam, toda se ne strinja z an gleškim predlogom, da uniči nemško svetovno trgovino. Chamberlain je v svojem zadnjem govoru namignil, da Hitler ne bo zadovoljen v svojih osvojalnih načrtih samo z Evropo, pač pa bo šel tudi v druge dele sveta. Toda pri vsem tem se vlada poljske republike ne more odločiti glede zveze z Anglijo. Anglija se celo boji, da bo Poljska se pridružila Nemčiji, in da končno čaka Poljsko enaka usoda kot čehoslo-vaško republiko. V tem slučaju bi bila tudi Rusija silno prizadeta v vseh ozirih. -o-- Trgovska pogodba med Nemčijo in Romunsko Bucarest, 24. marca. Poroča-no je bilo že, da se je Nemčiji posrečilo podpisati z romunsko vlado izredno trgovsko pogodbo. Nadalje se poroča, da bo pogodba v veljavi za dobo petih let in da bo Nemčija dobila izredne trgovske ugodnosti ob Črnem morju ter bo na ta način postala nevarna tekmovalka sovjetske Rusije. Nemčija je dobila tudi dovoljenje, da investira svoj kapital v romunska petrolej na in rudarska podjetja. S tem je dobila Nemčija silne prednosti, kajti Nemčija predvsem potrebuje petrolej in razne rudnine. Nemčiji se je dovolilo prosta pristanišča ob Črnem morju in bo na ta način postala nevarna tekmovalka Rusije. Na drugi strani pa bo Romunska dobivala iz Nemčije vojno opremo, stroje, zrakoplove in drugo industrijsko opremo. Nemčija se je tudi zavezala, da bo izboljšala ves romunski železniški 'sistem in Nemčija je nadalje obljubila, da bo Romunska dobila vse orožje, katero je naročila svoječasno v čeških municijskih tovarnah. Novi državljani Dne 22. marca se je vršilo na zvezni sodniji v Clevelandu zaslišanje za pridobitev ameriških državljanskih,pravic. Skoro 550 oseb je ^dobilo ameriške državljanske papirje. Mnogi Vo čakali nad eno leto za to pravico. Med drugimi so tudi sledeči naši ljudje postali ameriški državljani: Anton Valenta, Katarina Stucin, Frank Grlica, Frank Demšar, Rev. Julius Slapšak, Ralph Le-nardič, George Hrovat, Steve Mi-helič, Štefan Jerina, John Dra-tar, Elizabeth Jenko, Andrej Likar, Louis Batich, Jernej Jako-vič, Peter Milinovich, John Po-povich, Joseph Kopina, John Uj čič, Frank čepirlo, Marie Vidmar, Jos. Balint, August Miller, Paul Zaje, Ana Blažek in Jos. Leveč, skupaj 25 novih naših ameriških državljanov. Letos je bilo ameriško državljanstvo podeljeno že 197 našim ljudem. Vsem novim državljanom naše iskrene čestitke! Anglija se čudi kaj bo Hitler v prihodnjih mesecih naredil. Italija zvesto podpira Nemčijo Londbn, 24. marca. Angleški državniški eksperti se trudijo, da doženejo kaj namerava Hitler povzročiti v Evropi v prihodnjih tednih ali mesecih. Vsa stvaj- je nekako zavita v tajnost. ' Angleška prizadevanja, da pridobijo Italijo na svojo stran in prepričajo Mussolinija, da ga bo Hitler končno izdal, doslej niso imela uspeha. Italija je še vedno pristašinja Nemčije in Hitlerja. Razven prelivanja krvi Re Evropa nahaja v dejanski vojni. Skoro smrtno sovraštvo prevladuje med Nemčijo in Anglijo. Francija pridno sekundira Angliji in je pripravljena ob vsa- kem času pomagati svoji zaveznici. Rusija je še vedno osamljena, ker je ruskim državnikom in sovjetskim obljubam težko kaj verjeti. Manjše evropske države pa so pripravljene nastopiti vsak čas za vsak slučaj v obrambo svojih interesov'. Nadaljni dogodki so pa odvisni od Hitlerja. Začeti nihče ne želi, razven Hitlerja. Nihče izmed evropskih državnikov ne ve, kaj so Hitlerjevi načrti za bodočnost. In to je vzrok, da se nahaja Evropa v negotovosti, kot tudi ostali svet. Francija in Italija v ožjih stikih. Francozi pozdravljajo nagovor laškega kralja Paris, 24. marca. Francoska vlada je sprejela program, ki bo tvoril podlago za nadalnjo obravnavanje z laško državo. Francozi so prepričani, da bo mogoče Mussolinija pridobiti na njih stran. Francozi računajo ž dejstvom, da je Italija že enkrat izdala svojo zaveznico — Nemčijo. To se je zgodilo tekom svetovne vojne, ko je Italija zapustila Nemčijo in se .zdryzjla z zavezniki. Francija bo te dni enkrat stavila Italiji v zameno za svoje prijateljstvo samo dva sicer lahka pogoja: 1. Italija mora odpokli-cati svoje vojaške čete iz Španske. 2. Italija naj v časopisju preneha s proti-francosko propagando. Italija je leta 1915, predno je stopila na stran zaveznikov, podpisala tajno pogodbo v Londonu, v kateri se zavezniki- obvezujejo, da bodo Italiji dovolili gotove predpravice, zlasti kar se tiče kolonij v Afriki. Zavezniki po končani vojni Italiji niso dovolili nobenih pred-pravic, pač pa je bila Italija prisiljena, da je sama zasedla Abe-sinijo, ker ni mogla od zaveznikov dobiti nobenega zadoščenja. Na to tajno pogodbo se Italija sedaj sklicuje, ko grozi Franciji, da bo zasedla Tunizijo. Toda govor laškega kralja te dni pojasnuje, da Italija nima nobenih sovražnih namenov napram Franciji in .da.,se -bo vsa zadeva poravnala mirnim potom. Da je laški kralj podal to izjavo javnosti je to dejstvo, s katerim se doslej ni računalo, kajti iz izjave laškega kralja se računa, da je Mussolini zgubil na ugledu ali pa, da se Mussolini umika iz Hitlerjeve zveze. Franciji kot Angliji je mnogo ležeče na tem, da izolirajo Hitlerja in je to mogoče narediti le, ako se Mussolini odpove zaveznic štvu s Hitlerjem. Ako se to zgodi, tedaj je Hitler in z njim Nemčija uničfena. -0- Mehanični človek Danes od poldne pa do devetih zvečer lahko vidite v izložbenem oknutvrdke Oblak Furniture Co. na 6612 St. Clair Ave. mehaničnega človeka, ki se bo gibal in delal kot bi bil iz mesa in krvi. Bo j ako zanimivo. Plinske maske Zvezna vlada je oddala The Goodrich Tire & Rubber Co. v Akronu, Ohio, naročilo vredno $187,000, da omenjena tvrdka začne z izdelovanjem plinskih mask, ki se bodo prodajale po $1.25. Na vseh koncih in krajih se pripravljajo na vojno. Pijani pazniki Sedaj, ko je bil že peti stražnik šolskih otrok obsojen radi pijanosti pri delu, je nastalo vprašanje kdo je pravzaprav imenoval te pijance, da pazijo na šolsko mladino na mestnih križiščih. Relifni urad se izgovarja, da ni imel z imenovanjem ničesar opraviti, policija trdi, da se njo ni vprašalo, koga naj se izbere za stražnika in WPA vodstvo pravi, da tozadevno nima nobene besede. Greh se je delal zaporedoma, toda grešnega kozla je nemogoče poiskati. Imate že licenco? Ali ste že dobili nove avtomobilske licenčne številke za letos? Čas imate samo še do 1. aprila. Pojdite takoj po nje, da se ne boste clrenjali zadnje dneve in ča-!cali cele ure, da pridete na vrsto. Dobijo denar j Ako se zglasi Tony železnik in identificira pri plinski družbi The East Ohio Gas Co., bo dobil izplačanih $6,12. Mr. železnik je svoječasno stanoval na 720 E. 1 L62nd St. » Iz bolnišnice Grdinova ambulanca je pripeljala včeraj iz Glenville bolnišnici Mrs. Petrinčič, 1250 E. 58th St.'Prijateljice jo lahko obiščejo. Smrtna kosa Včeraj dopoldne je v mestni bolnišnici preminul Anton Pite-ša, rodom iz Dalmacije, star 52 let in vdovec zadnjih deset let. Svoječasno je stanoval na 2005 W. Pearl Ct. V Ameriki se je nahajal od leta 1912. Tu zapušča sina Mato, star 11 let in hčer Mary stara 10 let. Bil je član društva Dalmacija. Truplo ostane v kapeli A. Grdina in Sinovi do pondeljka. Pogreb se vrši ob 9. uri zjutraj v pondeljek v cerkev sv. Pavla in na Calvary pokopališče. Za pogreb bodo skrbeli sorodniki Mr. Math čevanič in Mr. Štefan čovič. Prizadetim naše iskreno sožalje. Roosevelt popularen Iz New Yorka poroča vodstvo "American Institute of Public Opinion," "da se popularnost predsednika Roosevelta ni spremenila tekom marca meseca. Roosevelt je še baje vedno enako priljubljen pri ljudeh kot je bil v letu 1932. Da, njegova popularnost se je v mesecu marcu celo zvišala za en odstotek. Ako bi bile dari3s predsedniške volitve, bi bil Roosevelt skoro gotovo izvoljen. štrajk se nadaljuje Vsa prizadevanja zveznih posredovalcev, da poravnajo štrajk uslužbencev v treh verižniških lekarnah v Clevelandu, so bila dosedaj brez uspeha. Lekarnarje vztrajajo na štrajku. štrajk je jako dobrodošel neodvisnim lekarniškim podjetjem ker bodo verižniške lekarniške trgovine kot so Standard Drug Co., Marshall Drug Co. in Weinberger Drug Co., prenehale -s poslovanjem, kar se tiče zdravniških predpisov. Pogreb Pitesa Truplo pokojnega Anton Pitesa se nahaja na domu 2005 Pearl Ct., in ne v kapeli A. Grdina in Sinovi kot prvotno poročano. Namestnica Radi odhoda Mrs. Frances Medved, ki je tajnica podružnice št. 14 SžZ, jo bo nadomestovala pomožna tajnica Rose Ule, 19311 Kildeer Ave. Pomožna taj niča bo članicam v vseh ozirih postregla kot Mrs. Medved. — Rose Ule. Hoover pride Kot naznanja direktor javnega blagostanja v Clevelandu pride v Cleveland dne 6. julija bivši predsednik Herbert Hoover. Imel bo govor tekom neke konvencije. Če bo kdo vesel tedaj bo gotovo naš župan Mr. Burton. Delegatinje I Podružnica št. 21 S. ž. Z. je izvolila za delegatinjo Mary Hosta. Namestnica je pa Ana Vidmar. Konvencija Slovenske ženske zveze, te največje ženske organi-zacije v Ameriki, se vrši meseca maja. Izredna seja Izredna seja podružnice št. 50 SŽZ se vrši v pondeljek 27. marca točno ob 7:30 zvečer. Seja se vrši na domu Mrs. Tanko, 6128 Glass Ave. Bodite vse navzoče! Silili.', DOMOVINA ImT r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 0117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _____Published dally except Sundays and Holidays__ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto, 87.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 month* Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMBS DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. Vodilni možje današnje Evrope Arthur Neville Chamberlain je angleški ministerski predsednik, kateri urad jc dobil v maju 1938. Je poznan kot jako oprezen in premišljen državnik. Enakega mnenja je tudi Adolf Hitler, ki je jako oprezen v svojih odnošajih s Chamberlainom. Chamberlain sovraži vojno, zato se je v Monakovem podal Hitlerju in privolil v prvo delitev čehoslovaške republike. Naredil je to iz vzroka, ker je bil prepričan, da je Anglija preveč zaposlena, da reši svojo pomorsko trgovino ,da bi se trenutno mogla zaplesti v splošno evropsko vojno. Tekom svetovne vojne je bil Chamberlain minister pri angleški vladi, pozneje je bil generalni poštni mojster, minister za javno zdravje in finančni minister. Navado ima, da neprestano nosi s seboj dežnik. Znano pa je, da z njimi ni dobro 'češnje zobati." Kadar se zjezi, ne odneha, dokler ne doseže svojega namena. Tudi Hitler dobro ve, da ne sme iti predaleč v svojih zahtevah. Za osebne napade se ne zmeni, toda ima za nasprotnika vedno pripravljen točen odgovor. Joseph Tiso. Bil je ministerski predsednik "neodvisne Slovaške, dokler ni po njegovem obisku v Berlinu dne 14. marca se Hitler odločil, da pogoltne Češko, Moravsko in končno še Slovaško. Svoječasno je bil župnik v mestu Banovce, Slovaška in je postal goreč pristaš slovaškega narodnega voditelja Hlinke, ki je bil pravzaprav ustanovitelj slovaškega gibanja za avtonomijo. Svoječasno je bil čehoslovaški minister za narodno zdravje in je poznan kot izvrsten govornik in posredovalec. Leta 1937 je bil na čelu slovaške delegacije, ki je obiskala Zedinjene države, da dobijo Slovaki moralno in finančno podporo za njegovo gibanje. Bil je imenovan za ministerskega predsednika Slovaške 10. marca, 1939. Rudolph Beran. Bil je zadnji ministerski predsednik čehoslovaške. Bil je imenovan za ta urad po predsedniku Hacha kmalu potem, ko je Hitler odvzel sudetsko provinco. Bil je. vodja konservativne češke poljedelske stranke. Po poklicu je veleposestnik. Bil je prvi izmed Čehov, ki so zahtevali, da se priznajo zahteve sudetskega voditelja Hen-leina. Poznan je kot politikar, toda ima naziranje in mišljenje kot povprečen lastnik kmetije. Edouard Daladier, ministerski predsednik Francije. V svojem uradu se nahaja nad eno leto. On je pripadnik močne radikalne francoske politične stranke, katera stranka zastopa povprečnega Francoza srednjega stanu. Je sicer jako zmeren, toda deloma naklonjen k liberalizmu. iKo je šel Daladier s Chamberlainom v Monakovo k Hitlerju, je pozabil na svoje obljube in pogodbe, ki jih je Francija imela s svojimi vzhodnimi zavezniki, predvsem pa s Čehoslovaško, Romunsko in Jugoslavijo. Niti besede protesta ni dvignil kot je Hitler začel prvič deliti čehoslovaško republiko. Sedaj pa, ko je Hifier končno pograbil vso Češko, je Daladier šel pred parlament in zahteval za svojo vlado diktatorske pravice, katere je tudi dobil. Sedaj se pripravlja, da nastopi v slučaju potrebe napram Hitlerju. Edward Tuka. Je bi! vzgojen v Budimpešti in eden zagovornikov slovaške avtonomije. Deloval je tako obsežno za neodvisnost Slovaške, da ga je češko sodišče radi veleiz-daje,obsodilo v zapor za 15 let. Ko je Beneš postal predsednik čehoslovaške republike, je odredil, da se profesor Tuka izpusti u zaporov. Tuka je obljubil, da se ne bo več vtikoval v politiko. Toda kmalu potem so ga njegovi nasprotniki obdolžili, da je ponovno deloval za neodvisnost Slovaške, katero je pozneje nameraval izročit; Madžarom. Bil je v resnici poznan kot velik prijatelj Nemcev in Madžarov. Hitler ga je prehitel in pograbil "neodvisno" Slovaško. Veliko vlogo igra danes v Evropi tudi romunski kralj Kari, ki je doslej odbil vse nemške zahteve. Novice iz Jugoslavije so pa zadnje čase izredno redke in se sploh ne ve, ali Jugoslavija mobilizira in kako je sprejela propast čehoslovaške republike, s katero je bila Jugoslavija v najbolj tesnih zvezah. Rev. Matt. Jager: "Slehernik" - "Uslišana" To sta dve predstavi, ki ju bo podal Svetovidski oder in dekliški Baragov zbor prihodnjo, cvetno nedeljo zvečer na Svetovidskem odru. Nič še nisem poročal o teh dveh predstavah, in vendar so vstopnice že v veliki meri prodane! Ne vse, še se jih dobi! Naše vrle žene so jih razprodajale po hišah. ' Onim, ki ste jih kupili, ne bo žal, da ste jih! Vsaj upam tako. Obe predstavi sta zelo lepi in pomenljivi, vsaka po svoji strani. In prav za postni čas. "Slehernik" je kakor pretresljiva postna pridiga, podana ne na pust pridigarski način, pač pa na jako nazoren način. Na odru boste videli zgodbo slehernega človeka, mojo, tvojo, kateregakoli človeka, vsakega človeka. Pretresljivo zgodbo, ki človeka presune, da se zamisli . . . Glavno vlogo, zelo težko vlogo, bo igral naš znani in dobro preizkušen igralec Daniel Postotnik. In ne bo je slabo izpeljal! Skušnje, ki so sedaj v polnem teku, to kažejo. Njegova igra bo prepričevalna, zadela bo gledalca ! Kdor se bo količkaj zamislil v predstavo, se mu ne bo hotelo smejati se ob njej! In enako vsi drugi igralci dobro kažejo. Druga predstava bo "Uslišana," resnična zgodba, ki se je dogodila leta 1863 na Brezjah. Kdo ne pozna Brezji in njene privlačnosti, Marijine božje poti? Komu ne postane mehko ob spominu nanjo? Kdo obišče stari kraj, •da ne bi obiskal tudi Marije na Brezjah? Brezje in slovensko ljudstvo — to je tesno povezano. Kakor mati in otrok! . In prelepo zgodbo, čudež, ki se je dogodil 1. 1863 na Brezjah, bo pokazala predstava "Uslišana." Ni treba poudarjati, da bo tako zgodbo rad gledal vsak veren Slovenec, da mu bo ob njej postalo mehko pri srcu, da se mu bo ob njej poživila ljubezen in zaupanje do nebeške in naše Matere Marije. Zato trdno upam, da ne bo nikomur žal, ki je že kupil Vstopnico za k tema dvema predstavama, in nikomur ne bo, ki je še bo! Vse kaže, da bo dvorana razprodana. Zato pohitite kupiti si vstopnico. Dobite jih še v trgovini Novak's Confectionery. Ta predstava bo samo enkrat uprizorjena, ne bo ponavljanja! -o- Rev. Malt. Jager: Fiim — Slavospev Mariji da se ozdravljenja niso mogla zgoditi naravnim potom, torej da so čudežna. — Zares, ves potek lurških dogodkov je en sam ogromen slavospev o Mariji, njeni proseči vsemogočnosti in dobroti do nas ljudi. In o vsem tem, o početka te Marijine božje poti bo kazal film, ki ga bo predvajal Father Andrey jutri v nedeljo in v pondeljek zvečer v šolski dvorani. O "mali Bernardki," preprosti francoski deklici, o njeni J/eri v blaženo Devico Marijo, o njenih prikazovanjih v lurški duplini, zares prekrasen film o Mariji! Danes je Marijin praznik, Marijino Oznanjenje. Tudi lurški dogodki so nekako oznanjenje o Marijini moči in dobroti. Ne zamudite ogledati si ta film! Vstopnina je samo 25c, za otroke v pondeljek dopoldne in popoldne 10c. Dajte tudi otrokom priliko, da si ogledajo ta film, da se v njih utrdi vera in zaupanje v Marijo. Iz prav istega vzroka pridite tudi odrasli ! Da se bo v nas utrdila vera in zaupanje v Marijo! To bo samo nam samim v korist in tolažbo! — Torej jutri v nedeljo ali v pondeljek zvečer ob 8. uri! Glas iz Euclida! Kaj pravite! Kdor je zasledoval narekovanje miru po svetovni vojni, se lahko spomni, da sta vse današnje homatije v Evropi krivi Anglija in Francija. Ti dve državi sta bili oziroma njiju državniki, ki nista hoteli poslušati Wilsona, ki je hotel skleniti mir na bolj človekoljuben način. Toda Wilsona so vrgli med staro šaro, osramočen in strt se je vrnil iz Evrope domov. Seve, to je bilo potem, ko Anglija in Francija nista,več potrebovali ameriške vojaške pomoči. No, zdaj Anglija in Francija to sVojo ošabnost drago plačujeta, in zopet kličeta čez morje Ameriko na pomoč. Zed. države bodo morda toliko pametne, da so imele eno lekcijo dovolj. « ** Kadar se je kdo zameril turškemu sultanu, mu ta ni skrivil niti lasu na glavi, ampak mu je enostavno kar glavo vzel. » v< w Pravijo, da vsaka ženska trdi, da vse ve. To ne bo res, je rekel rojak, ker njegova žena že 25,let zatrjuje, da ne ve, zakaj da ga ie vzela. To bo film, ki ga bo kazal Father Andrey jutri, v nedeljo 26. marca, in v pondeljek, 23. marca, obakrat zvečer ob 8: uri v dvorani šole sv. Vida. Slavospev Mariji! To je cela zgodba o lurških dogodkih, slavospev Mariji! Kajti nikjer se še ni v tako obilni meri pokazala Marijina moč in dobrota, kakor se je in se še vedno kaže v Lurdu. Vse zasmehovanje in gmalovaževanje lurških dogodkov od strani verskih nasprotnikov — tudi naši nasprotniki so se že v tem odlikovali ! — ne more uničiti in s sveta spraviti mnogoštevilnih čudežev, ki so se dogodili v Lurdu na priprošnjo Marijino. In ti čudeži so skrajno natančno preiskani in dokazani! Posebno komisijo'zdravnikov imajo v Lurdu, ki preiskuje taka čudežna ozdravljenja, ali so se res zgodila čudežno, ali pa je morda to samo prevara. In zelo mnogoštevilni so slučaji, ko je komisija morala izjaviti, že delj časa se ni nič slišalo od nas, toraj bi danes rad poročal nekaj prav važnega. Dne 16. aprila bo društvo Najsvetejšega Imena pri far i sv. Kristine obhajajo 9 obletnico in za ta dan smo pripravili nekaj izvanrednega. Marsikdo si bo mislil, "kaj pa vendar"? No, to je, da bodo igralci nawburške fare sv. Lovrenca prišli in vprir zorili tisto slavno igro, o kateri smo že toliko slišali in čitali, "Dva para še ženita." Vsak, kdor je že videl to igro, ko se je vpri-zorila na newburškem odru, se je pohvalno izrazil o njej. Več tistih pa, ki jo niso imeli priliko videti, so se izrazili, "res škoda, da je nisem videl." No, sedaj bo zopet dana prilika vsem onim iz naše naselbine in iz sosednih naselbin, da jo lahko vidite in se lahko pošteno nasmejete. Upamo, da boste pridno segli po vstopnicah, katere imajo člani na razpolago. Sami boste imeli lep užitek in našim sosedom od sv. Lovrenca bomo pa pokazali, da smo zavedni farani. Toliko o tem za danes, več prihodnjič. Sedaj smo v postnem času in tukaj pri sv. Kristini imamo postne pobožnosti trikrat na teden in sicer v nedeljo, torek in petek tako, da je vsakemu dana prilika, da se udeležu je vsaj enih teh pobožnostih. Dne 31. marca pa se prične obnovitev slovenskega misijona, katerega bo imel častiti gospod Vital Vodušek. Misij on se bo končal 7. aprila. O j a, vsak petek po pobožnosti pa se tudi pri nas vrši gotova 'prireditev." Udeležba je lepa in vse je zadovoljno, posebno pa še oni, katerim je sreča mila. Drugi pa imajo zavest, da so dali sebi nekaj užitka, obenem pa pripomorejo v korist dobri stvari. Vabimo tudi druge, da nas po-setijo, ker boste gotovo zadovoljni. ■ Frank A. Hochevar, taj., ne Slovenija toliko odličnih tujih gostov v svojem obzidju, kakor jih bo ob tem kongresu. če pa so povabljeni na kongres katoličani vseh narodov, prav posebno prisrčno vabimo na kongres vas, dragi nam rojaki. Saj radi pridete, kadar morete, svojo stao domovino pogledat injpo-zdravit. Ta obisk lahko letos združite s kongresom. Seveda ne boste mogli na kongres priti vsi; a upamo, da vas bo prišlo lepo število. Navodila za udeležbo vam bodo dali gospodje, katerim je stvar poverjena. Tudi natančnejši program bodo vaši listi pravočasno objavili. Priporočamo vam tudi, da bi molili za srečen potek in uspeh kongresa, kakor molimo po vseh naših cerkvah vsako nedeljo. Torej pa na veselo svidenje ob dnevih kongresa v naši Ljubljani! Pripravljalni odbor za kongres. Katoliški Slovenci! Ljubljana, Jugoslavija. — Naznanimo vam veselo novico, da bo letos 25.-30.7.1939 v Ljubljani VI. svetovni kongres Kristusa Kralja. Brez dvoma je ta kongres velika čast za našo Ljubljano in celo Slovenijo. Oči katoličanov vsega sveta bodo obrnjene na Ljubljano. Nikdar še ni videla Ljubljana in Soglašam z Father Coughlinom / Vsako nedeljo poslušamo radio govore Father Coughlina. Kako blag je ta človek, ki se tako poteguje za delavce in male farmarje. Vedno naprej poudarja, da bi moral dobiti delavec plačo, da bi lahko pošteno vzgajal svojo družino. Kako se huduje na kapitaliste, ki nočejo plačevati delavcem poštene plače. Enkrat je rekel takole: "Mr. kapitalist! Poskušaj ti enkrat vendar žive-1 i z par dolarji na dan z družino štirih oseb!" Father Coughlin pravi, da komunist ali socialist ni bil nikdar rojen, ampak take je napravil kapitalistični sistem. Pa nekateri listi udrihajo po Father Coughlinu in mu predbacivajo vsakojake stvari. Ni še dolgo, ko smo bili na neki prireditvi, kjer je bilo nekaj takih širokoustne-žev, ki so najprej hvalili tiste španske lojaliste, potem pa udarili po španskih cerkvah in nato je prišel Father Coughlin na vrsto, da je za Hitlerja, pa da je za financirje in potem, kaj da je rekel proti Rooseveltu, pa da je Mr. Beneš prav imel, ko ga je i nazval lažnikom in bedakom. Pa zopet, da on ni samo fašist, ampak klerofašist. Jaz sem nekaj časa poslušala, pa sem si mislila: ali jih vidiš, obrekljivk babjih, kako jim to jezik gre. Potem pa vprašam enega, če kdaj posluša Father Coughlina na radiu ob nedeljah. Pa se ti dvigne pokonci in pomakne klobuk nazaj, pa pravi: "Ma j a, še tega se manjka, da bi ga poslušal. Jaz nikdar nobenega farja ne poslušam!" Naj-brže si je mislil, da je tak junak, da mu še Bog kaj ne more. Zavrnem ga: "Kako pa, če ga nikdar ne poslušate na radiu, pa vendar pravite, da je prav, česar so ga ravnokar obdolžili?" Pove mi, da on samo to govori, kar sliši od drugih. Da, sem mu rekla, koliko reči se sliši, ki niso resnične. Nekatero časopisje hoče na vsak način prepričati ljudi, da je Father Coughlin fašist in vendar je rekel pred par nedeljami, da bi se moralo izgnati iz Amerike vse nacije in komuniste. Torej če bi bil on sam fašist, ne bi govoril proti samemu sebi. Jaz ne čitam nobenega tistih listov, ki rohnijo proti Father Couglflinu. Slišim pa od drugih ljudi proteste proti taki gonji. Kadar jaz berem časopis, hočem imeti zraven užitek, ne pa da bi ae še jezila. Nobene stvari bolj ne sovražim kot obrekovanje. Niti s tako žensko ne morem govoriti, ki bo začela udrihati enkrat po enem, pa zopet po drugem. Vsak naj svoje stvari izravna sam s seboj, bo imel dovolj opravka. Druge ljudi naj se pa pusti pri miru, saj noben človek ni popolen. Ravno tako je s časopisjem. Ni boLj zlobne stvari kot osebni napadi po ča- sopisih. To bi se moralo na vsak način opustiti. V ameriških časopisih se ne bere nikdar kaj takega. Vam pa, g. Grdina čestitam, ker se tako zavzemate za katoliško vero. Vse katoliške ustanove bi Vam morale biti hvaležne za Vaš junaški nastop, še več protesta bi bilo želeti tudi od rugih katoliških mož. Vsem pa priporočam, da poslušajo Father Coughlina na radiu vsako nedeljo. Njegov govor je vedno ob štirih popoldne. Potem bo vsak vedel, koliko je resnice, kar tisto časopisje piše, ki bi duhovnike najrajši v ničlo stlačilo. Ne morem razumeti, odkod vse to sovraštvo, saj duhovščina vendar ni še nikdar komu s silo kaj vzela. Kolikor hočeš, pa daš. Mene pa le tisti jezijo, ki nam s silo vzamejo. Pa tiste se ne vidi ali noče videti. Naj zadostuje o tem. Vesele velikonočne praznike voščim vsem že vnaprej. Mary Modrian. Lepo igro smo videli Cleveland (Newburg), O., — Res je bilo veselje gledati igralce od sv. Vida, ki so igrali igro "župnik iz cvetočega vinograda. Cprema odra je bila izvrstna. Igralci prav dobro naučeni. Sprejmite v imenu društva Najsvetejšega Imena prav lepo hvalo za vaš trud, katerega ste imeli res veliko. Vsi smo bili zadovoljni. Najbolj pa drugi dan g. kanonik Oman, kateremu smo izročili preostanek od igre za novo cerkev. Prav lepa hvala občinstvu, ki ste napolnili dvorano in ste s tem pokazali, da želite, da se še letos cerkev izdela do vrha. Ko bomo imeli še cerkev dogot ovij eno, pa se ne bomo več bali, če tujec pride k nam v goste, da bi vprašal: kje imate pa cerkev? Sedanja je res taka, da če kdo pride od drugod, ne verjame, da imamo Newbur-žani cerkev, da oltar vidi. Sedaj pa zopet nekaj novega. Gospod Julij se trudijo in učijo novo igro, ki se imenuje "žrtev spovedne molčečnosti." Kaj je to, bo morda kdo vprašal. Bom na kratko odgovoril. Pred kakimi 60 leti je živel mlad pa pobožen duhovnik; bil je za župnika na deželi. Imel je cerkovnika, ki je bil na videz dober, v srcu pa hudoben. Zvedel je, da bo neka bogata vdova prinesla župniku 20 tisoč dolarjev spravit. Ko se žena pripelje v župni-;če, gospoda ni bilo doma. Cerkovnik ženo umori s kuhinjskim nožem. Z njeno krvjo poškrofi župnikov talar. Ko gre zjutraj župnik v cerkev vidi, da čaka nekdo pri spo-vcdnici za spoved. Bil je to cerkovnik - morilec. Cerkovnik se spove in župnik pod spovedno molčečnostjo ne sme izdati morilca. Vsi dokazi so govorili, da je župnik umoril bogato vdovo. Bil je obsojen na smrt in pozneje pomiloščen v dosmrtni zapor. Premislimo, koliko je moral župnik prestati ob raznih zaslišanjih in potem med sojetniki, ko je vedel da je povsem nedolžen, a ne sme povedati, kdo je pravi morilec. Dvajset let je presedel v ječi. Cerkovnik je z uropanim denarjem odšel v Južno Ameriko in je tam še bolj obogatel. Vendar— mirne vesti ni imel. čez dvajset let je prišel domov in se javil oblastem. Koliko je morala prestati-; nikova mati, ko so zaprli w ga sina duhovnika, to predstavlja mati, ki ljubisl ga sina in je prepričana, po nedolžnem obsojen. Vse to bomo videli nac> nedeljo v dvorani SND "»i. cesti. Le kupite vstop1*1. pridite v dvorano gledat ^ tresljivo igro. Ne bovam^ preostanek bo za sklad noVS kve. I J. B«* V zaporu je našla "i V francoskem Alžir" dogodila tale pretresljlV3.| dba. Ob 8 zvečer je ^T policiji telefonski zvo»e^j licijski komisar je dvif Je šalko. Telefonirala J« ženska. Morala je ^ ^ razburjena, kaj druge® mogel človek sklepati P nem glasu. • ^ "Moje ime je ga. se je predstavila drugem koncu žice. v hotelu. Pridite hitro zati mi hoče vrat!" Takoj se je odpravi Tj \ ski komisar v sprems^i «< policistov v hotel. * } Nobe1« ■ že«^ "Sen1 it močno na vrata. D0l» f °dpoiis5 S govora. Povsod pop"*" | "Odprite, jaz sem,1(0, Spet vse tiho. Na^i so se vrata počasi cl j > odprla. Na pragu se y vila ga. Baurelac, ^ ^ klicala po telefonu P^f! J" ga komisarja. Začela J ve d o vati svojo zg' "Po rodu sem Stara sem 41 let. nje je bilo polno-dokler nisem našla P' J nekega tukajšnjega Ahmeda Latrachea, j pomagal. Začelo se. g«! jčati na bolje. Vse ^ j bro, če ne bi pred ! dela v loteriji P°ldrl'5' , Iijona frankov. avtomobil za 90.000 Ahmedu sem dala P°. f 000 frankov. Dva dn J je sem kupila hiso frankov." ![ r | Nesrečjja žena Je . $ vzdignila svoj žalos nadaljevala: ^ "Nekega dne je grabil nož in mi ^ ne prepišeš te hise ^ ime, ti bom prereza Nato pa je izginil- ^ Od tedaj je ga. ^ J vela v neprestan® et kdaj se bo prikazal * ^ prej tako ljubljen' f nožem v roki. Ta v ^ imela še prav P°sC $ ^ slutnje. Ni se £ / pomiriti, kakor da } ^ la po telefonu PolifJ p misarja, naj .10 ta res prišel resi-h°te\j prosila, naj jo odv^/l da bo vsaj tam »a ^ ' da bo vsaj za tre" oči- v miru zati sni 1 a -- .^i .In ta nesrečna 1,1 V. zdaj sicer nima ^ ^ h zaporu res mirno 000 frankov d^'^Vj mehkih pernicah v'.g # mogla, zaspala Pa u t* -iJTi „ 7,aP°'.V vlažni slami v zaP^." ^ teri so polegali P1, 51'^ Ko ne bo imela °° K oziroma nesrečn^ n-J nobene pare več, ^ ^f^ čisto varna in se J j ba več zatekati P policije. SVETEK FUNERAL TA POGREBNI ZAVOD ,, je popolen v vsakem oziru ter je bil .že deležen m»°®0- * nega priznanja, tako od onih, katerim smo nudili P3-tudi od njih prijateljev, ki so se tu udeležili obredov. .tre» 478EAST 152n& ST. KEnmorejZ BESEDA IZ NARODA No. 70„ Sat., March 25, 1939 »83 Po nemškem Izvirniku K. Maya ROMAN Sramotna zahteva A. W. Robertson, ki je načelnik kompanije Westinghouse Electric & Mfg. Co. je včeraj izjavil v Cincinnati ju ob priliki nekega banketa, da bi« se moralo vsem onim, ki so v Ameriki pridobili državljanstvo, in ki se nahajajo na relifu, odvzeti ameriške državljanske pravice. Robertson ni povedal, zakaj se ljudje nahajajo na relifu. Lahko bi rekel, da tovarne ne poslujejo, touej ni zaslužka in ljudje tudi ne morejo umirati od lakote v tej sicer "najbogatejši" deželi na svetu. ZA DOBRO PLVMBINGO IN GRETJE POKLIČITE Cene $6, $5, $4, $3, $2, $1. (No Tax) UNION BANK OF COMMERCE EUCLID AT NINTH MAIN 830» Box Office odprt« od 9 A. M. do 5:30 P. M. (Knabe Piano Used Exclusively) Frank Klemenčič 1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator HEnderson 7757 : PLUMBING & HEATING 7207 St. Clair Ave. ■ Tel. HEnderson 3289 j 976 E. 250tli St Kes. MUIberry 114G 11 n 111111 n MI n 1 n IH111II111 n n 111; IU1111 Zvezni sodnik Šest mesecev je že časa, ko je umrl zvezni sodnik v Clevelandu in predsednik še dosedaj ni imenoval naslednika. To povzročuje, da. zaostajajo tožbe na sodniji in da mnogo tisoč tujezemcev ne more priti pravočasno do državljanstva. Včeraj sta se zvezni senator Vic Donahey in justični tajnik Murphy posvetovala glede novega zveznega sodnika, toda ni prišlo do nobene odločitve. Zadnje čase se govori, da bo imenovan bivši Common Pleas sodnik Daniel Cull, obenem se je pa ponovno pojavilo ime Emerich Frieda, ki je sedaj zvezni prose-kutor v ClH&kthdu. Senator Donahey je nasproten imenovanju ::?reeda. jedel." His]-' In se rajši vadite v ?lSe' Ja«ju? Povem vam, te-he SInete navaditi! Tudi j|e2a grabi nad tem, kar Na j vkar doživeli, in še Ho/251' Pravi westman 'li, j,, take prizore nava-Zan pravijo zaman divje-'Dark and bloody temen in krvav ^ js' ^eriemite mi, zemlja 8 vsak korak nasiče-in kdor ima tako \ n°s, da tega ne pre-:>ač doma ostane \ žeSladkano vodo. S, s^lite si dogodka tako k *!>o ,1 ' Pa dajte sem svojo Vam jo spečemo!" H] cl' Sam! Res ne bom GENERAL ELECTRIC VERJAME, DA JE TO • General Electric je vedno vodila z boljšimi ledenicami pri vedno nižajodih cenah . . . General Electric je razvila zaprt mehanizem, ves jeklen kabinet, jeklen super-freezer in dolgo vrsto drugih odličnih prednosti. Zdaj vam G-E daje IZJEMNE ZRAČNE IZBOLJŠAVE izpopolnjene pri svetovno največjih kemičnih laboratorijih 1. Velika prostornina 2. Nizka temperatura v notranjosti 3. Prostornina z zmerno temperaturo 4. Frostorniha varnostne zone Podpirajte slovenske trgovce MALI OGLASI M stp 'žp . Se domenili, kaj se 'Varjeni zgodilo?" f1« smo o njem." en'il>, kazen ste mu Naprodaj je hiša ki se nahaja na 23100 Ivan Ave. Hiša ima 5 sob, za eno družino. Je kot nova. Cena je samo $3,-830.00. Nekaj malega plačate takoj, drugo na lahka odplačila. Pokličite: KEnmore 1429-W. (75) Mislite, da ga mo-"C2n°vati?" ... Qa mislim." Un luko Kako pa misli-l'i naj stvar započnemo? lla.i morebiti ujetega % alV san Francisco, New J kin' .pa v Washington in Uročimo sodniji ter Urnora?" < b0Jn°8t! Mi smo tisti, ki ''«6je s°dili! Kajti zagre-2°Per zakone zapada." H0,glej' kaJ ti vse takle I So J1 lle ve 0 zakonih, ki L %iv divjem zapadu! Ali ^ Zato prišli sem iz JSiu 5iVeta. da bodete tu na ^rali vlogo višjega li bil tisti Kleki •»>S s°rodnik ali vaš pri- X- SPECIALS Today Only Sun sweet Prunes, Zaprt v jeklu General Electric THRIFT UNIT OGLEJTE si nove 1939 General Electric. Narejena je za dolgo, nič samo za poskušnjo. Vaša živila in investicija sta varni v General Electric. Nobena druga ledenica na svetu ne obdrži živila boljša in okusnejša in da bi obdržala več vitaminov kot to napravi 1939 General Electric z izjemno zračno izboljšavo. z oljnim hladilcem in 5 let varstvo obrata 4 M.............25c Large Rinso, box ., I8V2C and Regular Box Rinso for ...........le kernel Desert, box .. .3c Tiger Starch, box .. M/ic Lion Milk, Tall can ... .6c Mot Chocolate Made With Lion Milk Served "Free" Today Only 3PECH FOOD STORE 1100 E. 63rd St. Delo dobi moški na farmah. Se mora razumeti pri konjih. Plača po dogovoru. Naslov je: Jerry Stroin, R. F. D. No. 3, Box 181-A, Geneva, Ohio. (70) Oglejte si razstavo teh najboljših električnih ledenic v naši prodajalni. Danes od poldne pa do devetih zvečer boste videli nad vse zanimivo demonstracijo MEHANIČNEGA ČLOVEKA, ki bo nastopil v izložbenem oknu HEnderson 2978 IZLETI V PARNIKI IZ NEW TORKA Norwood Swe^t Shoppe Mr*. Frartcrs KraScvJi 620?. St. Clair Ave. <*r»»M> Norwood gledalJ££ft> NAJFINEJŠI CANDY, SLADOLED 14. JUNIJA 15. JUNIJA Krzi vlak od Bremen v Rremcrhaveii zajamoi udobna potovanje do Ljubljane. Izbornc železniško zveze od Cherbourga ali Hamburga. Strokovnjaški nasveti glede vizejev za priseljence in obiskovalce. Za informacije vprašajte pri STEVE PIRNAT & CO. C.121 St. CLAIR AVE. . CLEVELAND, OHIO FR. MIHČK: CAFE 7202 ST. CLAIR AVENUE ENdieott !K!S0 NigfctClub ■ % pivo, vino, žf^anis in dober pri-grizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj HAMBURG-AMEHICM Lili iO.ETH mmmm iwn V ^ diV;j. Je tisto, za kar gre! rA 2apad jma svoje p0-^a^lonljive zakone,. jj ? 2ahteva, zob za zob, wNvet '' Prav kakor se be-|J O Pismu. Ako se pri-lahko tisti, ki je ' morilca takoj us-^ Pa se sestavi jury, ki «rn . in obsodbo tudi % 1Zvrši. Tako se tu-zlikovcev in zlo-sicer poštenim l S, t 62 glavo zrastli." ^ sestavimo jury!" I,';' ta« °ra zahtevati upra-i V^ik V kiiSem jaz-" 1 Pravici?" Kiti c»ovPi, , . Bti K- ne more c'°" P'V^a, '} tak zločin ostal IV^ - I govorite, Ht e govoriti le green- "Cetudi! Kar ste tule povedali, je vse lepo in prav! Toda ne smemo še mi zagrešiti napake radi tega, ker je že Rattler zagrešil usodno napako. Povem vam, višja oblast mora biti predvsem neomade-ževana in zato imamo mi west-mani, ki smo v gotovih slučajih vrhovna oblast tukaj na divjem zapadu, vzroka dovolj, da si ohranimo neomadeževano dobro ime! .Pa ne glede na to bi vas rad vprašal, kaj bi storil Rattler, če ga naženemo?" "To je njegova zadeva!" (Dalje prihodnjič.) --o- PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE WINNET0U Skrivnosti ruskega carskega dvora ^^touova osebnost me ' globin duše presunila. !tev akega še pri nobenem nisem doživel. Mlad tako' z men°J — in Km kZel0 me je prekašal! To ti| 3 na prvi pogled začu-jj^1 Je'g°ve resne, ponosne, Hj ' 1(0 žamet črne oči, mir-žjtljaJn°Zavest njegovega obna-li}, vsaki kretnji, otožni ^globoke, molčeče tuge, ki Eovertl Je da leži na nje- ra2l) mladostnem, lepem ob-ifij^j VSe to me je globoko toPal°* Ponosno sta na- inoa °n in njegov oče! Vse Nt Vnašanje je sililo k lje . anJU- Kaki drugi Iju-najsi bi bili beli ali fcorji'^.kili takoj planili nad 4 tli't m ga ta dva pa ta 2Va niti pogledala in ni- ] | n°beno kretnjo izdala, »iti ! v njunih dušah, "Ho bii"ila nista- Kaki ljudje V , ' v primeri z njima! , ilio s , misli zatopljen sem , 'satv el Pri ognju, zagreben Se'3e' niedtem ko so ] ^enjf1 svojo medvedjo M^0; dokler me Hawkens 11 iz mojih razmišljanj. 1 Jcnj,;; Pa vam je, sir? Niste 1 horn! Kot tožnik lahko nastopite v dveh slučajih. Namreč prvič, ako je bil umorjeni vaš sorodnik ali pa prijatelj, oziroma tovariš. Toda priznali ste, da nista bila ne v sorodu ne prijatelja. Po tej pravici vi torej ne morete nastopiti kot tožnik. Drugič pa lahko nastopite kot tožnik, če ste vi sami tisti, ki je bil umorjen, hihihihihi!" "Sam Hawkens, zadeva je preresna, da bi še šale zbijali z njo!" "Že vem, že vem! Sem to točko dostavil samo radi popolnosti. Kajti v slučaju umora je pač umorjeni tisti, ki ima največjo pravico, da zahteva kazen za zločinca. Torej —•! Da sklenem! Nobene ! Nobene pravice nimate, da bi nastopili kot tožitelj. In prav isto velja tudi za nas. Kjer pa ni tožnika, tam tudi ni sodnika. Nimamo pravice, sklicati jury." "Torej bo Rattler ostal nekaznovan?" "Tega vobče nisem rekel. tNe razburjajte se! Zastavim vam besedo, da ga bo kazen tako gotovo zadela, kakor vsaka krogla tule iz moje Liddyje zadene svoj cilj. Apači bodo že poskrbeli za kazen!" "In nas bo zadela kazen z njim vred!" "Je zelo verjetno! Pa mislite, da se bomo tej naši usodi odtegnili, ako Rattlerja ustrelimo? Z njim smo hodili po preriji, z njim vred nas bodo pri.jeli in z njim vred bomo obešeni! Apači smatrajo obenem z njim vred tudi nas za morilce in bodo po tem na-ziranju tudi ravnali z nami, če nas dobijo v pest." "In če se Rattlerja iznebi-mo?" "Tudi tedaj. Postrelili nas bedo in ne bodo vprašali, ali je pri nas ali ne. Kako pa se mislite Rattlerja iznebiti?" "Nagnal bi ga." "Da. O tem smo se že tudi posvetovali. Pa smo prišli do prepričanja, da ga mi nimamo pravice nagnati, ker ga nismo mi nastavili. In če bi tudi imeli pravico, bi se je ne smeli poslužiti." "Zakaj ne?" "Ker moramo biti previdni." "Ampak, Sam, ne razumem , vas! Ce mi kdo ne ugaja, se pač enostavno ločim od njega. In šele celo takle morilec! Ali ^ moramo, res moramo takega lopova, ki je povrh še pijanec in ki nam utegne povzročiti še večje sitnosti, ali moramo, pravim, takega človeka imeti med seboj?" "Da, žal moramo! Rattler je prav tako kakor jaz, Stone in Parker, tukaj v službi in le tisti, ki so ga v službo vzeli, in ki ga plačajo, ga smejo nagnati. Tako zahteva pravičnost." "Pravičnost —! Pravičnost za človeka, ki dan za dnem tepta ob tla božje in človeške postave!" Stari zdravnik je preplašeno gledal Izidora. Popolnoma je pozabil, da je ta še navzoč. Vedel je, da je Izidor vse videl in slišal in razumel je, zakaj je padel na kolena pred možem lepe Fedore. Izidor je slišal obtožbo. Slišal je, kaj je prizadela Fedora svojemu možu. Prvič je slišal od verodostojne osebe besede, ki so popisale značaj te lepe žene. Slišal je, kako podlo je ravnala Fedora. Ta prizor ga je ganil in naenkrat spregleda. Videl je, da je padel v mrežo pokvarjene in hudobne žene. Z enim udarcem je izginilo vsako čustvo do nje. Izidor je pritiskal svoj obraz na Bojanovskega roko in jecljal: —Ubij me — zaslužil sem smrt! — Zakaj me tako gledaš? — Oh, ti ne veš, kaj sem ti storil! —Jaz sem ljubimec tvoje žene, ona me je zvezala, kakor si tudi ti nekoč ležal pred njenimi nogami! — Kaj govori? — se obrne Bojanovski k zdravniku. — Kako si naj razlagam njegove besede? —Vstanite, Izidor! — veče doktor Levinski. — Govoril bom mesto vas. V nekaj minutah bo vedel Bojanovski vse, kar mora vedeti! Izidor vstane in omahne na stol. Zakrije si -obraz z obema rokama. Ni se samo kesal, temveč tudi sramoval. —Poslušaj me, Bojanovski, moj sin, — reče zdravnik. — Ta mladenič, ki sedi tukaj, je bil nekoč nadarjen in hotel je iti na študije. Nekega dne se je nekako seznanil s tvojo ženo Fedoro! —Ah, z mojo ženo! — reče Bojanovski ter se obrne k Izidoru: —Ubogi prijatelj, — obža- Ijem vas! _Ako vas je Fedora zvabila v svoje mreže, potem ste izgubljeni ! —Da, izgubljen sem! — za-stoče Izidor. —Fedora Bojanovska je začela odnošaj s tem mladeničem, — nadaljuje doktor Levinski. _ Kakšen je bil vzrok, to mi ni znano. —Dovoljevala mu je, da jo obiskuje v njenem budoarju, opajala ga je z nadami — razumeš, samo z nadami! — Vem, kakšna je! — ga prekine Bojanovski. —A ko je dosegla Izidorjeva ljubezen vrhunec, — potem ga je hladno odbila! —To je zelo zanimivo! — reče Bojanovski bridko. — Toda tukaj nekaj manjka. Ako je zvabila ta žena, ki nosi moje ime, tega mladeniča v svoje mreže, potem je imela za to razlog! Ako se resnično ke-sate, gospod, potem nam boste povedali vso resnico! — Kaj je zahtevala Fedora od vas? Kaj ste morali storiti, predno se vam je rogala? Izidor zaječi. Bojanovski je zadel. Dotaknil se je Izidorjeve skrivnosti. —Kaj je zahtevala od mene? — vzklikne on. — Povedal vam bom, četudi propa-dem. On zgrabi Bojanovskijevo in Levinskijevo roko, pogleda njima v oči, prebledi, a ustnice mu začno drhteti. Videlo se je, da težko govori. —Vi hočete vedeti, na kaj me je ta žena zapeljala? — reče' on. — Lahko me prezirate, ker drugega nisem zaslužil. —Da, — pridružil sem se onim možem, ki delajo požrtvovalno na tem, da osvobodijo našo Rusijo. Bil sem navdušen pristaš Mihajla Baku-njina in bil sem ponosen, da so me sprejeli v svoj krog. — Tedaj sem nekega dne spoznal Fedoro Bojanovsko. Takoj se ji je posrečilo, da sem priznal, da sem nihilist, a na- • to — nato — Izidor omolkne. On zastoče. Ni mogel govoriti. —Morem si misliti, da ste jo zanimali. Gotovo ji je Kardov naročil, naj odkrije kakšno ni-hilistično skrivnost, a ona se je poslužila vas. Vedela je, da imate vi mlado srce in vas je premotila. —Da, vražje me je premotila, — vzklikne Izidor. — Še več delovala je< name, kot da je čarovnica. —Opajala me je s svojimi poljubi, omamljala me z najslajšimi nadami — obljubo-vala mi je — obljubovala mi je — toda dovolj 0 tem-- skratka, izdal sem. — To pomeni, da ste izročili te nesrečneže krvniku! — vzklikne doktor Levinski, ki sicer ni .bil nihilist, toda je z njimi simpatiziral, kot vsak častit in izobražen človek. Izidor pogleda Bojanovske- ga. —Zakaj ne zgrabite svojega bodala? — vpraša on. — Zakaj mi ga ne zarinete v prsa? —Ne mislite, da se bom branil! — Evo vam — evo mojih prs! — Zabodite — ne bo to umor, temveč bodete samo kaznovali zločinca, ki je zaslužil smrt. —Bojanovski je gledal mračno pred se. Kot nihilist je bil primoran kaznovati izdajalca in on sam bo umrl, ako zvedo nihilisti, da se je sestal z Izidorjem in ga ni kaznoval. Toda on ni mogel kaznovati tega mladeniča, ki se je tako odkrito kesal. —Izdali ste nihiliste, — reče on, — a vendar živite! To je čudež! Še nikdar ni ostal pri življenju oni, ki je izdal brate smrti! — Jaz vam bom oprostil, ako ste pripravljeni dokazati svoje kesanje ne samo z besedami, temveč tudi z dejanji! — Storil bom vse, kar mi ukažete! — vzklikne Izidor. — Dobro torej, — odvrne Bojanovski, — pomagajte mi, da se maščujem. —Ali se še shajate s Fedoro? —Vsak večer, — odvrne Izidor. —Potem premislite, kako bi se ji najlažje približal. — Tako blizo, da jo lahko moja roka doseže. —Vi jo hočete ubiti? —Ali jo boste objokovali? — se zasmeje Bojanovski, — da, prijatelj, moj namen je, ' da jo umorim, že zato, da ne bo mogla več še drugih spraviti v nesrečo! Ni1 strupa, ni divje zveri v pragozdu, ki bi bila nevarna, kot je ta žena. —Njej ni nič sveto. Ona more premagati s svojimi očmi tudi najmočnejšega moža. —Povejte mi torej hitro, kje lahko najdem to nezvesto ženo, da se ji maščujem? — Prizanesite ji, — prosi Izidor — darujte ji vsaj življenje! DNEVNE VEST! Šest jih je šlo na električni stol radi umora Columbia, S. C., 24. marca. Država South Carolina je poslala danes šest moških na električni stol radi enega samega umora. Vsi kaznenci so bili spoznani krivim, da so nameravali v decembru mesecu leta 1937 pobegniti | iz zaporov in so pri tem umorili nekega jetniškega paznika. Umorjeni kaznenci so bili še mladi ljudje. Nihče njih ni bil star nad 28 let. SPECIALS Friday and Saturday ■ Fresh Roll Butter, lb..............24j/2C Fresh Selected Eggs, i doz............. 18Vžc ; Fresh Fig Bar Cookies, lb.......,814c California Sunkist Lemons, Large Size, doz...........19c SPECH FOOD STORE ' 1100 E. 63rd St. 3 čedno opremljena soba za moškega ali žensko se odda na 1328 E. 55th St. Nobenih relif-nih ljudi ali otrok. Miren dom. $2.00 na teden. Pokličite HEnderson 7479. A. J. Budnick & C0. METROPOLITAN OPERA Association of New York CLEVELAND PUBLIC HALL j OTELLO—Pond., 27. marca: Jepson, Votipka, Martinelli, Tibbett, Cordon, Panizza. , LOUISE—Tor, 28. marca; J Moore, Doe, Bodanya, Kullmann, Finza, Ballet, Panizza. DIE WALKUERE—Sr., 29. ; marca: Flagstad, Lawrence, Thorborg. Melchoir, List, Schoor, Leinsdorf. THAIS—čet., 30. marca: ■Jepson, Kaskas, Thomas. Tokatyari, Ballet. Pelletier. MANON—Pet. pop., 31. mar- Moore, Browning, Kienurn. Brownlce, Cordon, Pelletier. LOHENGRIN—Pet. več., 31. marca: Flagstad, Thorborg, Melchoir, List, Janssen, Leinsdorf. TOSCA—Sob. popT, 1. aprila: Lawrence, Petina, Kiepura, Tibbett, Cordon, Papi, LUCIA DFLAMMERMOOR —Sob. več., 1. aprila: Pons, Votipka, Martinelli, Pinza, Massuc. Ballet, Papi. najfinejša še izdelana ledenica IN G-E JE POSTAVILA NAJNIŽJE CENE V ZGODOVINI »SLAVIJO BREMEN HANSA 6612 St. Clair Ave. OBLAK FURNITURE CO. ST. VITUS HOLS WMti SI. Mary's Spectator and Commentator The Younger Set at SI. Christine's St. Vitus Wins Two CYO Honors Besides annexing the Notheastem title, the £t. Vitus seniors won another trophy by becoming runners-up to Holy Name £or the citywide C. Y. O. championship. To win that position our boys had to beat three district title champions, namely, St. Patrick's St. Augustine's and St. Ann's before finally succumbing to the powerful Holy Name quintet. Our team pulled a kind of' surprise when they spanked the Irish of St. Patrick's to the tune of 42 to 23. The Irish are the West side title holders and a close battle was expectad. "Pinky" Prebil scored J 5 pc-in.s to lead the parade and he was ably assisted by Melle, Konchan and Intihar, each scoring three baskets. Captain A1 Koporc and Zobec played a close defensive game. In the next championship game our boys faced the powerful St. Augustine team. This team is composed of former Lincoln High stars, including the three Baria brothers who fought for Lincoln High a few years back. Our team continued their surprising ways and smashed the South-West title holders by a score of 43 to 22. "Pinky" Prebil again was hot, scoring nine baskets and three fouls for a toi-al cf 21 points. Konchan had the crowd on its feet with six hair-raising long shots. Melle scored three baskets. Cimpy ancl A1 Koporc played well defensively. On the following night our team did not let up. They faced St. Ann's the champs from the Heights. The St. Ann quintet is composed of former college stars including the great Charlillo who made basketball history at Western Reserve University. This really was a battle. Our boys were outplayed the first half and were trailing at the intermission by two points. It seemed as if the strain of playing three consecutive championship games in as many days was beginning to tell. It looked like our team was going to crack. But no! They came back stronger than ever. Maybe it was the old Slovenian fight. Maybe it was the inspiring talk of Coach Rudy Kopcrc. Whatever it was, our team came back after the intermission and swept the powerful St. Ann's quintet off their collective feet. The final score was 36 to 25. "Pinky" tallied six baskets and one foul and was ably assisted by Intihar and A1 Koporc who scored ten and six points respectively. It must be remembered that the St. Ann boys won the city CYO championship last year and we are well proud of our boys for this great victory. By this victory St. Vitus readied the finals and automatically won another trophy for being run-ners-up in the city-wide C. Y. O. tournament. *** Now the boys had to face the unbeaten Holy Name team. This team had won twenty-eight straight games. This team is composed of former Holy Name High School luminaries including Steve Pelached, Dan Mormile who lately starred at John Carroll University, Flomen, Ryan and several other famous high school stars. This team was too powerful for our boys. They could not break up that short lightning pass attack. The final sccre was 47 to 28. Even in defeat "Pinky" looked like the greatest player that ever wore a C. Y. O uniform. He scored nine baskets and three fouls for a total of 21 points. By this victory Holy Name became the city-wide C. Y. O. Champs. We congratulate you Holy Name! We must also take this opportunity f AFfciy M' TAV j to congratulate "Pinky" for his great year. He scored 313 points this year. No doubt this cannot be matched by any player, of any team, of any league in this city. It must be remembered that Prebil was also a great floor man and there was many a time he could have scored but he rather fed someone else. Wc must also again congratulate the St. Vitus Senior C. Y, O. boys for their great showing in their first year of C. Y. O. basketball competition. PROSPECTIVE MEMBER A 10 ' tal. The new appoint"1 f' an instructorship in s" ®L School of Medicine of w cf Louisville. SLOVENSKA MOW/] HEADQUARTER- BERTON, O*' TO ALL ENGLISH YOUNG MEN OFp' extraction . tflej Do you know that «V | months there has be«11 new men's organization under the laws of the with headquarters hi The name of this* UP organization is The »1° Association of Ame"^ i Možka Zveza) which ' ^ period of its existence ^ bers 500 members in branches. g, The purposes of the (,Vj to organize and unite » ^ of progressive principle „ # venian nationality, edutroiC foster among them a s 9j for tht Slovenian nat"' , r perity and for their » J United states of Aroefl«"^ Every Jugoslav up®? (tp, age of 16 and up to 65y health, of good rep"1* / less of his conviction*,e 'J shall be elibigle to ber of S. M. Z- No ^ cate is necessary. Ther bership fees. The due* cents per month, a f— eiyj is olaced in the funera' a , The S. M. Z. pays up ^ f% Uj.it; funeral expense yr ccased member in g°°"h o-f pending upon the le™ ePi6f, deceased has been a o' J If you have not Ji Z. branch in your »1» ^ hood, we suggest y°fu ^ej* Supreme Secretary o* 5-Mens Association, 1 Ave.. Akron, Ohio. . {!-Vincen"' Subscribe t° "AMERIŠKA D0*1 I) Leading Slovet enict —Do you like to read this page? ... Do you want to help make it more newsy? . . . Then send in those interesting items that you know about! BerosSe FOR FINE PH°A J 6116 St. cm New . . . Modern • —Every Conve" ^ Tel. ENdicott Open SO ALL FLOOR/" FLOOK REDUCE V Refrigerators, Washer* fy Radios, Sweepers, Ir°" ^ <" All nationally kn® s. lonally Easy NORWOOD APPfy JOD APrv'c furnitwy 6104 St. CIa" if, 819 E. 18S* j Opto DOES YOUR jAfi? J Is the skin on y°ur'ect \ n it dry? We can our scientific facials- ps corrected. Make J^JjyuC' manent wave app^*" 9ric Bohar's Method pef{0rd-at prices you can Bohar's Barber & gp 6023 St. ClairAve; All Around W CHIEF SURGEON