ijjudsfvii v pouk in zabavo. ta teirtfifc S» »5Js «»Sate ^^rJRMbrai a n «mb n «to Mi • & 4 R h« _____te« aaa pa efes*> ■« ** jm»**« mmCr» aa 90'afr mi ^mmflim. Jtomm»!m * mfitm* feaesa pMiite- Kjmšmt. jPrnasrai Ne *&acj» Mik. »iufel&si SuaiB Hw»«. — ■»etea«^ te®««*« a: g* tem*!® *a fMN« as! m«rtv« pstMtnto sa »ttersi «S . a* »- 3« I «a^.s« „staa« SescsSa ■ w ^st^čsaie a® iaste 48.. stoviltea. Dr, rošee v Minuli pondeljek se je dr. Korošec zopet vrnil v domovino iz Šrice, oziroma Pariza, kjer se je mudil dober mesec dni. Tržiti je m oral važna in težko nalogo, da se je imenom NV pogajal a Pašicem in državniki antante. Sedaj se je vrnil. Vesel in dobre volje. Prišel Je preko Italije in Koroške. Na vseh postajah, kjer so ljudje znali za njegov prihod, so ga slovesno sprejemali in pozdravljali. V Ljubljani pa, kamor je do*pel v pondeljek svečer, ga je pričakovaia tisočglava množica, ki je iskreno pozdravljala voditelja naroda. Dr. Korošec je poročal o uspehih svojih pogajanj in je rekel: Naš položaj glede severne meje je* kar najugodnejši in je popolna, izpolnitev Danili narodnih zahtev žagotovljena. Gred« zapadne meje stvar Še ni rešena in treba, da nastopi cel Naši vojski sa pretrpeli strahovite rnnke in na pore . a domovino. Pa vedno bolj smo tekom vojske spoznavali, da služimo ne našem cesarja, zmp&k preljnbeznjivemu Viljema. Vsse hajše so nas ižžereali Nemci in MaSari, n»m vsiijevaU svojo edino zveličavno itatSpraho, končno je prišel poraz n«8ih vojsk, isarotli so se lečili drug cd dragega, pa tuii združili, kakor so čutili svojo različnost ali sorodnost. Nemškemu in mažarskemu militarizmu so odpovedali udje in telebnil je na tla, v prsli, zapuititSi za seboj grozoto uposloienja in kriv c. iz razvaiin tega aaičenega neatora so utekli naši vojaki domu, preklinjajoč sovraga, ki j h je že skoraj požrl, in prisegajoč, da nikdar ne oblečejo več te preklete mrtvaške raondurp Res je, prisiljen je bil naš človek v vojsk®, nič ni pomagalo, iti je «oral v krvav boj — tako je veleval nemiki in žalibog avstrijski poglavar Vii;em, Vojskovali smo se za pogin, tako je bilo prej. Kaj pa zdaj ? Zdaj je pa pogled malo dru g; Cen Vojake, ki se zavedajo svoje narodnosti, m kliče iclikc glas generala Maistra, temveč no- naš narod z vsem primercim povdarkom in z j irfnji gia3 srca, ki r?>u pravi: g ¡¡ričanje, da se osvoboditev sveta ne bo oskrunila s tem, da bi se izročilo pod tujo oblast toliko naših poštenih in proi»vetljenih bratov. Italijanski narod bo imel več koristi in si zagotovil veijo varnoit, če si zasigara naše prijateljstvo in dobro sosedstvo, kakor pa ako uresniči določbe londonske pogodbe (sklenjene med Italijo, Anglijo in Francijo). Ta pogodba je bila podpisana brez Srbije, ni bila nikdar priznana od Srbije, podpisana v razmerah, ko se še ni računalo s propas jo A'-stro 0;?ske, Regent Aleksander je svoj nagjvor končal s pozdravom svojim milim bratom š rom naša svobodne in ujedinjeae Jagoslavije in z vz-klik; i: Bodi n . a vsi':dar srečna in slava « kralj a/i..-1 Povemo»r, Hrvatov in Srbov! Zedinfeiia Jugoslavija V aedeljo, 1. decembra, ob osmih zvečer je bilo sprejete odposlanstvo Narodnega veča (sveta) SHS, ki se je Kudilo v Belgradu, da provede ajedinjenje s kraljevino Srbijo in Čraogoro, od srbskega prestolonaslednika in regenta Aleksandra. Podpredsednik Narodaega veča dr. P^velič 'je prt bral apemenico, ki jo je sestavilo Narodno veče ia s katero se proglaša ropolno ujedinjenje Slovencev, Hrvatov in Srbar s kraljevinama Srbijo in Čraogoro v edinstveno kraljevino SHS, v kateri vrši vladarsko oblast kraij Peter, oziroma v njegovem imenu regent Aleksander. V spomenici se izraža želja, naj se sestavi začasna vlada v sporazumu med Narodnim večetn in predstavn ki naroda kraljevine Srbije. Ta vlada naj pripravi ustavotvorno skupščino, ki bo voljena po načelih Zborovanje j • g) ?lovausk h škofov. Dnj 27. nov. t. I. se je vršil v Zagreba sestanek jugoslovanskih škofov, ki so sklenili, da pozdravljajo združenje Slovencev ¿n Hrvatov v eno neodvisno državo, priznavajo N, V. kot vrhovno začasno obldst in priznali bodo i sto tako ono stal no oblast, ki jo ustviri volja naroda po ustavo ajni skupšiini; prizadevali si hočejo, da bo £ato Jičanom svet na pravično ¿i in ljabezni zasnovan socialni red, svit krščanski zakon ia nedotakljiva zasebna last; j a-oslova.■siri škofje sa nadejajo, di bo jag03l07aa3ka - ržava priznala pravice katoliške cerkve; jugoslovanski škotje so pripravljeni ispo-slovati od sv. Slolica dovoljenje, da se od cerkve nih velikih veleposestev odstopijo proti primerni odškodnini cerkvena zemljišča in razdele med revno kmetsko prebivalstvo; jugoslovanski škofje žele in hočejo živeti v najboljšem razmerja z vsemi v Jagosiaviji prizaanimi verami in posebne s pravoslavno duhovščino in pravoslavnim ljadst/om Poslali so izjavo udanosti sv. Oietu s prošnjo za blagoslov mladi Jugoslaviji. Pooblastili s j z\ grebškega nadškofa, naj čimprej v inena vseh vloži na sv. Očeta prošnjo za devoljsnje bogisla žja v slovanskem jezika in sicer sv. raaia v sta roslovanskem, drugih obredov pa v živeaa n »rodnem jezika. Sprejemi pri regenta ikksaadfa Kja^en pretijklej* tedna je srbski prin: re gent Alaksinisr sprejel nakatare zn opnike tro splošne, enake in tajne volilne pravice ia ki bi j imenskega jagaslo/anjke^i naroda Zubpaik Hr se naj sestala najpozneje šest mescev p» skle- J vatov, podpredsednik Ni-odaagi Vaii v Zij-jja nilvi mira. Končno spomenica ostro ugovarja dr. Pa7elič je izjavd, da naš cilj ni Velik* S-oija. zoper zasedbo nsšega narodnega ozemlja po »ne Velika Hr/atska, marveJ jediajt/en ¡uUm > italijanskih četah in zoper nasilno postopanje Italijanov ter izraža nado, da se končne meje naše države uredijo tako, da bodo v sklada z vanska država, katera naj v pjoolaan obsi?? n jamči indmdaalaost (poj;bnost) vsakega pleuaaa (Slovencev, Hrvatov, S bov). Dr Pavelič je dobi □tis, da je princ A eksander navdušen Jjgoslo/an Ob petih popoldne v soboto je regent Ale. T U» BfrBffia B. 8fi<£f*PA «Mi». ksandcr sprejel v posebni avdijenci dr Janko Š m-rak a, glavnega urednika katoliškega hrvatskega lista »Narodna politika«. Razgovarjal se je ž njim o vseh političnih, socialnih in kulturnih vprašanjih. Prestolonaslednik je zelo naglašal idejo narodnega edinstva in potrebo demokratične uredbe jugoslo vanske države, v ktteri bo vsako pleme in vsak državljan užival popolno svobodo iu nemoten raz-vitek. Posebno mu je upajal program pokojnega pr. Kreka o notratji uredbi jugoslovanske države Dr. šimrak je dobil iz razgovora trdno prepričanje, da hrvatski kat liki lahko z zaupanjem gledajo v bodočnost. Prestolonaslednik Aleksander je sprejel v avdijenci tudi pcslanca Spinčiča. Spinčič na-glsša, da prestolonaslednik kaže enako ljubezen napram vsem trem plemenom naroda S. H. S, a tako tudi proti vsem veram, posebno napram katoličanom. Profesor bogoslovja,, dr. Barac, se je razgovarjal s prestolonaslednikom todi o čisto cerkvenih rečeh. Prestolonaslednik je pokazal nenavadno dobro poznanje razmer ua Hrvatskem ter pravo razumevanje interesov hrvatskega naroda. Poleg tega pcsebno spoštuje katoliške svetinje. V razgovoru s Svetozar Pribičevičem je srbski prestolonaslednik rekel, da ljobi enako Siovence, Hrvate in : rbe. On razumeva narodno ed nstvo tako, da sa smatra za člana celokupnega naroda, v katerem ne pozna razlike in ne bi mogel, da prenese Dadvlado enega plemena nad drugim Pre stolonaslednik je izjavil, da bo ta teden odpoto»al v Sarajevo in od tam dalje v Pariz. Sporočilo Slovencem in Hrvatom iz Londona, Srbsko poslaništvo v Londonu javlja: Danes v jutro sem storil potrebne korake radi postopanja Italijanov na Reki Lord Robert Cecil mi je re kel, da stori vse, kar mu je mogoče, a mi si moramo prizadevati, da svetujemo Slovencem in Hr vatom, naj bodo mirni, dokler vprašanje ne bode definitivno rešeno na mirovni konferenci. Lord Cecil je uverjen, da bodo naša vprašanja ugodno rešena, ako bcmo razumeli, da vzdržimo mir in red v spornih krajih. Živila iz Amerike za Jugoslavijo. Zagreb, dne 3. dec Člani jugoslovanskega odposlanstva, ki so se danes vrnili iz Švice in Pariza, poročajo, da bo Amerika že meseca januarja poslala prve ladje z živili za Jugoslovane, Naši shodi. Narodni svet za Spodoji Štajer prireja v?ako nedeljo poučne shode v obmejnih krajih. Ker krivi preroki širijo neresnične vesti o sedanjem položaju, je nujno potrebno, da se ljudstvu pojasnijo resnični dogodki sedanjega časa. Ljudstvo se v velikem Številu udeležuje zborovanj in pazno sledi izvajanjem govornikov. Radi tega povdarjamo da so ti shodi v sedanjem času zelo potrebni. V naslednjem podamo poročila o shodih, ki so se vršili preteklo nedeljo: V Sveči ni je bil shod, prav dobro obiskan. Dokaz, kako veliko zanimanje vlada med nami za Jugoslavijo. Govoril je prof. dr. Hohnjec ki so ga vsi navnoči poslušali z napeto pozornostjo. Proti koncu je prišel znani omikani Paskolo z i amenem. da bi motil shod. ter je napravil nekaj neslanih iredMicev Dobil pa je tako krepak od govor, da se mu je vse bujno smejalo. Kot predmet splošnega zasmeha jo je ta ponesrečeni Italijan odkoril z dolgim nosom. Tako se Paskolo poslavlja od županovanja v Jugoslaviji. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici sta govorila dr. Vladimir Sernec in stotnik Sel. Ljudstva je bilo toliko kot še dozdaj na nobenem zborovanju pri Sv. Marjeti. Pohcrci so »e v nedeljo pokazali kot navdušeni Jagoslovani. Na dobroobiskanem shodu pri Sv. Lovrencu nad Mariborom je govoril dr. Josip Le&kovar iz Maribora. Pri Mariji Snežni blizu Cmureka se je vršil v nedeljo, dne 1. decembra dobro obiskan shod. Pri-fili so obmejni Slovenci iz M, Snežne, Cmureka, Sv. Ane, Sv. Jakoba, Sv. Jurija in nekateri celo iz Št. Ilja. Bil je pravi tabor Slovencev emureške-ga okraja. Govorila sta član Narodnega sveta urednik Žebot in g. kaplan Kren. Zborovalci so z navdušenjem vzeli poročila na znanje. Ne enega ni bilo, ki bi se e radostjo n« zavzel za Jugoslavijo. V Framu aa je vrSil podučen shod v torek, ¿3ne 3. decembra. Prišli so ne aamo Framčani, tudi sosedje s Pohorja in Dravskega polja. Vse hiše so bile v zastavah. Shodu je predsedoval domač žnpan Černej. Govorili so : dr. Rosina, urednik Žebot župnik Koprivšek nadačitelj Pirk-maier in župm Černej. Župan in kmetje so se pcsebno pritoževfli radi slabega gospodarstva mariborskega okrajnega zastopa. P/ihodnjo nedeljo se vršijo ti le shodi: Na Spodnji Polskavi v šoli ob pol 10 uri dopoldne. Govorjo: dr. Reisman, dr. Ravnik in Žebot. P» poldne ob 2 uri na Pragerskem v nemški šoli — Na Mnti ob Koroški želežnici v Ciril M todovi šoli ob 10. uri predpoldne. Govorita dr. Kodermsn in pr< fesor Voglar. Sv. Jurij ob Taboru. Katoliško politično društvo za vrauskt okraj bo imelo v nedeljo, dne 8. t m , popo»dne ob treh, shod v društvenih prostorih v Št. Jnriiu. Povabljeni vsi! Stavka nemških in nemeur-skih železničarjev v Mariboru, Minuli petek opoldne so železničarji in poš tarji v Mariboru kar na enkrat ustavili delo. Za kaj? Posamezni železničarji sicer niso veleli, zakaj se gre, a voditelji so povedali pri N3 v Mariboru. da so stopili v štrajk, ker je NV odstavila nekaj nemških uradnikov na pošti in sodniji. Ker so s silo prisil li slovenske železničarje in delavce, da so morali tudi oni postiti delo, je res stal v petek popoldne ves promet. Toda že ob p; tih po poldne v petek so slovenski železničarji imeli shod, na katerem so sklenili da se dragi dan povrnejo zopet na delo. Res so tudi začeli voziti južno od Maribora že v soboto zjutraj. Med tem je prišlo iz Ljubljane 200 strojevodij in kurjačev ter 12 urad nikov, ki so takoj prevzeli službo, in promet se vrši severno do Spielfelda ter na progi proti Ljutomera, kakor tudi ta vseh dragih progah južao od Maribora popolnima redno Stoji samo še delo v delavnicah. Ni panika-kega dvoma, da so Nemci in njih podrepniki že dane3 s spojim štrajkom popolnoma pogoreli. Ker je zveza z Gradcem popolnoma pretrgana in ne vozijo severno od Spielfelda nikaki vlaki, trpijo vsled lega v prvi vrsti Nemci, dočim moremo mi prav lepo shajati tudi brez nemških železničarjev. V resnici so dosegli s svojim štrajkom ravno nasprotno, kar so hoteli doseči. Stopili so v štrajk, ker je NV v Ljubhsni odpustila par nemških uradnikov in mislili so, da se bo naša NV ustrašila in hitro poklicala nazaj odstavljene uradnike Med tem pa je ravnateljstvo južne železnice na zahtevo NV moralo ods aviti tadi vse vodilne nemške uradnike na obeh k lodvorih ter v kurilnici in delavni cah v Mariboru Po!eg vsega tega je NV odredila, da so vse proge južne železnice na Slovenskem v bodoče podrejene obratn mu nadzorstvu v Ljabl/ani. Tako je torej- ta zadnji poskus nemštvs, da bi našo mlado državo oviral v njenem razvoju, po polnoma ponesrečil. Ker je NV odstavila ravnatelja obeh mariborskih pešt in odredila, da morajo odslej naprej tu di uradniki na pošti uradovati le slovenski, so s'o-pili minuli petek opoldne nemški uradniki, urad niče in pod uradniki v štraik. V soboto zjutraj pa so bili vsi štrajkujoči obveščeni, da jih je NV odpustila iz službe Tako je na časti 135 oseb. Sami so si krivi nesreče., Slovenci! Jagoslovami! Dne 19 nov. 1918 je padel v Maribora slovenski dragoae^ Franc Vauhnik kot žrtev svoje ljubezni do jugoslovanske domovine. Naša dolžnost je, da tej prvi naši žrtvi v svobodni jugoslovanski domoviui postavimo dostojen nagrobni spomanik. Zato se obrača podpisani N3 na s'ovenskojavnost s pozivom, naj omogoči s prispevki, da se izkažemo žrtvi za našo svobodno domovino hvaležne. Darovi se naj pošiljajo NS v Mariboru (blagajnik proi dr. Kovačič). — N3 za štajersko. Jugoslovanske četo zasedle Cmurek in Radgono. Minulo nedeljo popoldne dne 1. ciic. so jugoslovanske čete zasedle mesto Radgono in Cmurek. Radgončani so se mirno udali, v Cmureka je pa prišlo do male praske. O zasedenju Radgone nam poroča prijatelj lista naslednje: Oddelek jugoslovanske arnade, določen za Radgono in Cmurek, se je odpeljal ▼ nedeljo po- poldne iz Maribora. Veliko je bilo navdušenje med našimi fanti. Med vožnjo so saeli nemški napis na postaji v Šr.. Ilju. V Spielfeldu smo zvedeli, da sta Cmurek in Radgona zasedena od močnih nem-škik čet z 20 strojnimi puškami. Ob 8. uri zvečer sme dospeli v Radgono, Na kolodvoru so nas čakali: žapan Kodolič, dr. Kamniker, Lammert in še dragi nemški velikaši. Ko so zadišali klicati: »Živijo slovenska Radgonal Živijo JagoslavijaU in videli naSe močno oborožene fante, so se tem gospodom začele tresti hlače in žapan je takoj rekel: »Saj sem tako rad v Jugoslaviji!« Korakali smo po mestu. Fantje so prepevali, da je bilo veselje. Radgončani še nikoli niso kaj takega videli V mestu ni od tiste močne nemčurske druhali dragega ostalo, kakor nekaj strojnih pušk, puške, postelje in sledovi po snegu, ko so pred nami bežali Mestni očetje kar niso mogli verjeti, da je Radgona jugoslovanska, še le drugi dan, ko so se prebudili in videli na Glavnem trgu in na kolodvoru lepe slovenske zastave in slovenski napis Radgona, so se jim zjasnile nemške batice. Pošta in davkarija sta v naši posesti. Nemškim, oziroma nem čurskim meščanom se gotovo ni slabo god lo, ker smo zaplenili veliko živeža in drugega blaga. Mestna občina ima sama v zalogi 6500 —7000 kg sladkorja» ubogo prebivalstvo pa po 2—3 mesece ne dobiva sladkorja. Oočma ima tadi veliko zalogo drugega živeža. Pri žilih Rossnbsrg Naumann vse polne žita, moke, graha, fiiola. kaše in ajde (vse rekvi-rirano blago). On trdi, da je iz Ogrskega. Mož se je pa zagovord O tem dobijo naše oblasti natančneje podatke. Nemci sami so nas hvalili, ko sme blago zaplenili. Na kolod/oru smo zaplenili 2 vagona zaklanih prašičev, k. so jih m slili odpeljati v Deutschösterreich. (Opomba uredništva: Hvala za poročilo. Prosimo naše posadke v Spielfeldu, Cmu-reku in Radgoni, da nam stalno poročajo o ta-mošnjem položaju.) Spod. Dravograd in Yelikovee zasedena. Nemci napadli Velikovec. V soboto, dne 30. novembra ob polu 9. uri predpoldne so jugoslovanske čete zasedle mesto Velikovec na Koroškem. Zasedenje je šlo večinoma mirno izpod rok. V nedeljo, dne 1. decembra pa je prišlo pred Velikovcem do krvavega spopada. O tem poroča jugoslovanski poveljnik, nadporočnik Malgaj: Dne 1. decembra ob 3 uri popoldne je prišel nemški podpolkovnik Verständig z oboroženo četo kot parlamentar in je zahteval od mene, da zapustim s četo takoj mesta. Odgovoril sem mu, da bomo, če treba, mesto branili do zadnjega moža. Nato se je podpolkovnik odpeljal. Kmalo nato so primarširale proti mesta tri nemške kolone čes 400 mož s 7 gorski ni topovi, strojnimi puškami in z dvema oklopnima avtomobiloma, S 100 možmi sem zasedel rob mesta. Nemci so v rojni vrsti obkolili mesto. Podpolkovnik Verständig se je zopet pripeljal in ponovno zahteval, da mesto zapustim. Debil je odgovor kakor poprej. Nemci so streljali s puškami ia strojnicami. V boju, ki se je razvil, je padlo čez 10 nemških vojakov in več je bilo racjenih' Zajeli smo 4 može in eno strojno puško Pri pogajanjih med bojem je nemški podpolkovnik predlagal, da mi sicer smemo ostati v mestu, da bo pa poleg nas zasedla mesto tadi ena nemška stotnija. Ko je videl disciplino in karajžo naših vojakov, je telefonično vprašal v Celovec, kaj naj stori. Dobil je ukaz, da naj se umakne. Povelji za umik pa ni mogel takoj izvršiti, ker je bila nemška rojna vrsta preveč raz-škropljena v okolici mesta. Streljalo se je še pozno v noči. Danes je mirno. Na na5i strani nimamo nobene izgube. Proglasiti smo morali preki sod, ker so civilisti streljali na nas Pri nas je tudi oddelek Srbov, ki šteje 40 mož. Poveljuje mu podporočnik M trovič. Mi ga pošljemo v Celoyec, da protestira pri nemški Schutwehr, ker so Nemci streljali navzlic temu, da je prihajal parlamentar z belo zastavo. Dne 2. decembra so Srbi zasedli tadi trg Spodnji Dravograd. Srbe so nato nadomestili naši domači jugoslovanski vojaki. Tako bodo na Koroškem kmalu zasedeni vsi ODi kraji, ki bodo pripadali Jagoslaviji. Koroško slovensko ljudstvo z veliko radostjo pozdravlja syoje rešitelje. Naše čete so ponoči od 3. na 4. dec. zasedle koroški trg Grebinj. .. i i Srbi na Koroškem. S ' Včeraj>e je na povelje generala Maistra odpeljal iz Maribcra srbski oddelek s posebnim namenom na Koroško. V Spodnjem Dravograd« pa & Hecembra 1918. BBBssasfffgsnaEsosB» B. stran* nemfiki železniški oradnik ni pustil, da bi se Srbi odpeljali dalje na Koroško, Š8 le na odloCno posredovanje generala Maistra se je nemški uradnik udal in je pustil vlak s Srbi dalje proti Celovcu. Skupno jugoslovansko ministrstvo. Belgrad, 8. dec. Kot kandidat za ministrsko predsedstvo skupne jagoslovanske vlade se imenujejo: PašiC, dr. Trom-bič in dr. Korošec. Definitivnega sklepa še v tem oziru ni. Petrolej in sveče. Ker še radi neurejenega železniškega promfcta ni mogoče dobiti za sedaj za naše kraje dovolj živil iz Hrvctske in prekmorskih krajev, se obrača prehranjevalni komisar jugoslovanske vlade g. dr Lajnšic na naše kmetsko ljudstvo s prošnjo, da oddajo vsaj nekaj živil za prebivalstvo po mestih in delavskih krajih. Mariborsko okrajno glavarstvo bo dalo kmetom, kateri bodo tekom 14 dni oddali predpisane množine krompirja, žita in fižola, potrebno množino petroleja in sveč. Tudi druga okrajna glavar stva dobijo in bodo razdeljevala v isto svrho in pod istimi pogoji petrolej in sveče. V Mariboru se bo v poslopju okr. glavarstva (I. nadstropje, soba št. 20) ustanovila posebna pi sama, ki bo zapisovala imena tistih posestnikov, ki bodo tekom 14 dni oddali določene .količine živil. Kmetje lahko naznanijo svoje zahteve pismeno ali ustmeno okr. glavarstvu. Okrajno glavarstvo bo prisiljeno, da od tistih, ki ne bodo oddali zahtevanih in predpisanih živil prostovoljno, terja krompir, žito in fižol potom re-kvizicije. Seveda v tem slučaju ne bo nihče dobil petroleja in sveč. politiSae Kaj pomenijo Črke SHS? Znamenje naše sedanje vlade SHS pomeni toliko kot poprej »c. kr.«, ali »c. in kr,< SHS se čita: Slovenci, Hrvati, Sr bi, ali vlada Slovenije, Hrvatske in Srbije. Govorite slovensko. Pri telefoničnih pogovorih se poslužujejo mariborski Slovenci, posebno obrtniki še vedno blažene nemščine. Ali se res hočete vedno imenovati sužnje. Kdor se še pri telefoničnih pogovorih poslužuje nemščine ne k-pada v Maribor! Štrajk na železnici. V torek popoldne so imeli naši železničarji v »Narodnem domu« zopet dobro obiskan shod, na katerem so sklenili, da začnejo danes z delom tudi v delavnicah. Posamezni govorniki izmed delavstva so povdarjali, da se med stavkajočimi železničarji in delavci agitira s tem, da se štrajk vrši na ukaz ravnateljstva južne železnice in da oni železničarji in delavci, ki sedaj ne vrše službe dobe za ve3 čas stavke plgčo, oni ki delajo, pa re bodo dobili plače od nikogar. Navzoči inšpektor južne železnice, g. Vrečko, je kot zastopnik južne železnice izjavil, da to ni res, kdor ne bo vršil službe, tudi plačila ne bo dobil. Pozivna nato vse, naj se vrnejo na delo. — Med delavci se skuša delati razpoloženje za stavko tudi s tem, da se jim obljnbuje, da bodeta Scher' baum in Fran>; dala stavkajočim brezplačno moko. Od slovenskih železničarjev seveda tega ne veruje nihče, dcčim veru;ejo nemškonacioualai in nemški socialnodem )kr<;tični backi tudi največje neumno sli. Že pride spoznanje tudi za njih. a bo prepozno. Železniško blagajno so hoteli odnesti. Minulo so boto je dospel iz Gradca v Maribor neki poseben vlak. Pred povratkom vlaka je preiskala posamezne železniške vagone vojaška patrulja ped vodstvom poročnika g. Malenšeka. Ker je našel v nekem vozu nekaj sumljivega, je poklical službujočega uradnika adjunkta g. Majcena, ki je takoj n-gotovil, da je to železniška blagajna in sicer denar, ki je bil namenjen na koroški kolodvor, za plače tamošnjih uradnikov in uslužbencev. Bilo je pol milijona kron. Čudno se nam samo zdi, da tatov, ki so hoteli odnesti denar naših železničarjev, niso vtaknili v lukojo. Gospoda Malenšek in Majcen pa zaslužita za svoje postopanje vso po hvalo. Plen v Radgoni. Naie čete so v Radgoni našle dva vagona zaklanih prašičev, več vagonov moke, dva vagona sladkorja in mnogo dragega dragocenega blaga. Preiskava bo dognala, «li je bilo to blago last prehranjevalne komisije, ali — vojnih dobičkarjev. Radgončani zadovoljni z Jugoslovani. Žipan in drugi radgonski velikaši so prav zadovoljni z ja goslovansko posadko mesta Radgone. Izjavili so» da bodo šli našim povsod na roko. Pozdrav i i Spielfelda. Tudi fantje od Sr. Le narta pri Veliki Nedelji straž jo mejo naše širne Jugoslavije v Spielfelda. Drugače je vse mirno. — Pozdrave vsem Jugoslovanom pošiljajo Fran Kor par, Lenart Kor par, Franc Marin. Dr. Jurič in železničarsVa stavka. Dr Jarič je v zadnjem času obrnil plaSč po vetru. Z»,čel je u radovati slovenski in klical je celo »Živila Jago slavija!« Minulo soboto je bil tudi na shoda slov. železničarjev v Studencih, Sjer je uplival celo po mirjevalao na nefce nemškutarske kričače, ki so hoteli molili shod. Javno se torej dr. Jurič ne upa več nastopiti proti Jugoslaviji, zato pa raje na ti hem še vedno naprej. Ž ilezničarjem, ki Strajka'o, obljubuje, da jim bo=*ta mar bonka in stud jnSki občina plačali vse, kar b biii zaslužili v času, ko stavkajo. Upamo, da bo dr. Jar ča in družbi že kmalu zavezan jezik! Zahtevaj-e slo enske tiskovine ne samo na pošti, temveč povsod pri vseh uradih. Mariborski Slovenci treba bo, da vas imenoma navedemo, ker ste neo boijšijivi! Spremembe pri poštnih uradih Tj dni bodo dobili m iogo poštni uradi na Sp. Štajerskem nove voditelje. Trmoglavost do skrajnosti. Trgovci v Maribora, ki neprestano zahtevajo, da 33 jih oodoira, trm>-glavo razo^eSajo nemške napise. S natramo, da delajo to nalašč. S takimi kljub >valci bomo obračunali tako, kakor si niti 3ami ne predstavljajo. 3 : - Krajevni odsek Nar. sveta za okoliš gorne Pesniške doline aed ie v seji 25. t. m. pri Gor. sv. Kuogoti posvetoval ia sklepal o mnogih važnih zadevah ter je med drug m soglasno sklen l ti-le resoluciji: 1) Zastopniki obmejnih Slovence/, ki zahtevamo ureditev novih držav in zlasti Jagosla vije na podlagi pravičnosti, ogorčeno ia slovesno protestiramo zoper nasilno in mednarodnemu pravu nasprotuj )če zasedanje jugoslovanskega ozemlja po laških četah in v imenu italijanskega kralja ter zoper vse krivičnosti, ki so s tem v zvesi. 2) Naša neomajna volja je, ži veti v sk ipni, dem okra tično urejeni državi SHS; zato ostro obsojamo vsako samolastao ali celo nasilno postopanj« od katerekoli strani, ki bi merilo na to, da se pred konečno svobodno odločitvijo ljudstva uredi vladavina naše mlade države Narodni »vet za marnberški okraj se je ustanovil dne 19 oktobra R zvija živahno de'ovanje. Nedeljo za nedeljo prireja dobro obiskane shode zaupnikov od fire do tire. Doslej so bili: 27. okt. v Vuhrelu, 8 novembra v Ribnici, 10. novembra v Vuzenici, 17, novembra n^ Pernicah, 24 nov. v Breznu, 1. decembr a na M ¡ti, Pov*oi zssledue ljudstvo z velikim zado5?enjem narodni-preobrat. Nikomur nočemo delati kriv ce, a uživati vendar enkrat hočemo tudi svoje naravne pravice. Mjč-nejši bratje iz drugih okrajev, podpirajte nas za dravske, š^bke sob*ate. Za N S. so doslej takaj šnji zaupniki zložili in odposlali 1400 K. i Okrajni *NS pri Sv. Lenartu v SI »v. gor. Dae 10. t m. ie je ustanovil za okraj Sr. Lenart v Slov. gor. N3 Predsednikom je b i izvoljen n«š poslanec Ivan Roškar, njegovim namestnikom žu pan v R dehovi g. Šaman, tajnik) a nadučit. Ko pič, njegovim namestnikom kaplan K >zar. Za vsako župnijo sta se izvolila po dva odbornika — V nedeljo, dne 17. t m, je N3 z:a trg Št. Lenart prevzel občnsko upravo ter odstavil dosedanjega posilinemca župana S jMagga Ž ipanske posle vodi sedaj odvetnik dr. Gorišek. Po trga plapolajo slo venske trobojnice, med tem iz uradnega posbpja, šulvereinske šole itd. Trški nemškatarji hodijo potrti okoli ter žalujejo na polomiji svojega napiha in prevzetnosti te* vsled nagi3 smrti svojega lja bega prijatelja ptajskega »Štajerca « Narolni praznik v Dramljah, katerega smo obhajali due 24. nov., nam 03taie v neizbrisnem spomina. Že na predvečer je oznanjalo streljanje topičev tir plapolanie trobojnic iz V3e'n narodnih hiš, da bode nekaj izvanredaega. Prihiteli so na naše slsvlje tudi iz vseh bližnjih žapnij, navzoči so bili Sokoli iz Š3jtjarja, kateri so bili deloma na konjih. Več domaČih ia šentjurskih deklet je bilo v narodni noSi. Ko nam domači g župnik v navdašenem govora označi pomen današnjega slavija, je znana godba is D^amelj zaigrala narodno himno. Nato je go■•'■»ril g. Jarnovič ter nam orisal sedanjo pot naš > zistopn !!> ta še govorila gospoda nadttčitelj Jslovaji iu B tžJesenek, Tisočglava množica je prepevala narodne pesmi, nakar se je zborovanje zaključilo. S tem so pokazili O-amelj-čani, da tudi niso v narodnem ozira zaostali. Tako ne! Na nekaterih železniških postajah «o vsi oglasi, vosni redi, ceniki in sličao poirgi-ii — v splošno škodo. Potrpirno mah in skrbim), da pridejo skoraj slovenski razglasi. — Na nenUe sramotilae čečkarije po javnih stranišč h mo č mo — ne pristavijajmo ničesar; pustimo, da m vidi olika naših dosedaiah zatiralcev. Nemške strahote v Srbiji. Človeka se ježijo kar lasje, ko čita, kaj so vse zagrešili nemški zločinci v naši nesrečni Srbiji. Kar so mogli, so na svojem umiku pobrali, a če3&r niso mogli pograbiti seboj, so uničili. Te zverine v človeški podobi se n so U3trašile niti pred bolnišnicami. Tudi iz bolnišnice so odnesli vse, kar sa je dalo odnesti, a drugo so uničili. V srbskih bolnišaicah danes ni niti ene poste je, ne odeje, ne rjah. Nemci so pogra bili ia odnesli vse, z eno besedo vse! In potem imajo li neljudje še pogum, da se pritožujejo radi prehudih pogojev premirja. Ti pogoji in tudi mirovni pogoji sploh ne bi mogli biti nikdar tako hudi, da bi Nemci vsaj deloma trpeli za zločine, ki so jih zagrešili v Srbiji, Belgiji, Franciji, Poljski, Rusiji itd. Edino primerna kazen za vsa ta hudodelstva bi bila izkljačenje Nemcev iz dražbe narodov. j Črnogorci vrgli svojega kralja. Minuli petek se je sestala v Podgorici v Čruigori velika narodna skupščina, ki je enoglasno sklenila, da s? kralj Nikita ia njegova dinastija odstavi. Ob enem je skupščina proglasila popolno narodno ujed njenje s Srbiio, pod dinastijo Karagiorgjevičev. Glavni vojni hujskači se skrivajo. Veliki admiral nemške vojne mornarice Tirpitz je na skrivaj zapustil Berolin in odpotoval v Švico. Tirpitza je prištevati med največje vojne hujskače, kajti mož je vselej in ob vsaki priliki naglašal, da bodo nemški podmorski čolni uničili Anglijo in Ameriko ter ju prisilili k miru i' «-__ Fantje, le korajžo ! N^^oVvstriJska li"aTionai-versamlunga je sklenila zakon, da imajo v Nemški Avstriji državljanstvo le oni, ki se pred okrajno politično oblastjo priznajo za Nemce. Krasno! Na fiim zastopnikom na mirovnem kongresa bo samo potrebno, da se sklicujejo na ta zakon, pa smemo biti gotovi, da ne pride nit: ena slovenska vas pod Nemško Avstrijo. Sicer pa znarm sklepati take zakone tudi mi. Nemci nam kažejo pot. Čimveč ia čimvečje nesramnosti delajo v Gradcu in na Danaju. tembolje za nas. V najslabšem slučaju jih bomo tudi posnemali, po oni znani: »Haust du meinen Jaden, so hau ich deinen Ju-den.< Gre samo za vprašanje, katerega bo bolj bolelo. Vidimo, da jih na Danaju ni srečala pamet. Nam je to čisto prav in kličemo jim: Le tako naprej! Fantje le korajžo! Angleški kralj v Parizu, Dne 28 novembra je došel angleški kralj v spremstva obsh svojih sinov v Pariz, kjer namerava ostati delj časa V Pariz prideta te dni tadi belgijski kralj in predsednik portugalske ljudovlade. V političnih krogih pripisujejo sestankom veliko važnost. Dnevi iialjanskega kraVa šteti. Po poročilih danaj3kth listov so se visoki ital jansk' častaiki, ki se sedaj mudijo na Danaju, izjavili, da so dnevi italijanskega kralja šteti, kajti italijanski kralj bo odstavljen v najkrajšem času in b) proglašena Iju-dovlada. Italija v dolgovih, Italijanski finančni minister je objavii, da so znašati dolgovi Italije do dne 1. nov. t. 1, zavsem 122 mlljard lir. od teh je 74 milijard vojnih dolgov. M'rovia pigajanje v PariiU Po pjroč lu pv rišk h listov se bodo vršila mirovna pogajanja ne v Versaillesu, kakor je bilo prvotno rečen?, ampak v palači min strstva za zunanje zadev3 v Pariza, kjer se že vrie velike pr prave. Sv. Oči zasbpai na mirovni konferenci. Is Pariza se poroča, da sta se kardinal pri on s Severne Amerike Gibbons in kardinal Mercier v Braslja o-brnila do Wilsona s prošnjo, naj zastavi V83 svoj mogočen upliv, da bo zastopan na mirovni konferenci tadi Sv. Oče ter da se naj na mirovni kon-fereaci končno veljavno uredi tudi pereče rimsko vprašanje, Tedenske novice. Duhovniške vesti. Nameščeni so naslednji gg. vojni kurati kot kaplani: Ignacij Brvar na Vrans-kom, Ivan H»nlič v Koprivnici, Josip Kuk v Mili Nedelji, Bogdan Lendavšek v Starem trga, Franc Osterc v Zrečah, Marko ŠkofiS pri S/. Binedikt« v Slov. gor. i. «tau* •¥ » W SP C î* ® S S* SS P Î5 ». 3L decembra 191B, Dosedanja osemrazrednica šolskih sester v Celju » pravico javnctti, se je to Šolsko leto preosnovala v peirsivredno ljudsko in Irirazredno meščansko šolo, kar je narodna viada SHS po povemištvu za ok ia bogočastje glasom odloka z dne 18. no vembra 1918, št 8570 vzela naznanje. • Porotno sodišče t Mariboru Zasedanja porotne ga sodišča, k) bi se mera;o začeti v pondeljek, 9. dec., ne bode. O Um so bili obveščeni t&di žs gg. porotnik . Smrtna kosa Iz Berolina prihaja vest, da je tam umrl bivši učiteij pri Sv. Barbari v Halozah in črnovojniški perečnik g Slavko S linšek. Umrl je na posledici h ponesrečene operacije v nekem vojaškem lazareta. Darila za NS. P. Lederer v Gornji Vo ičini 50 K; J. JaibiDšek. vojni kur&t, 2 K; na gostiji Vo griu—Senekovič v Lasiomercih nabrano 25 K; Vojaki za sarodne kokarde v Cirilovi tiskarni nad poročnik Jarko 8 K, poročnik Farknš 3 Iv, poroč ni* Zalesjak 8 K, poročnik Kocečmk 4 K, neime novan 2 K. Rojaki! Spominjajte se NS ob raznih prilikah. Če ste prej tujcem dajali v žep velikanske svote, ne pozabite sedaj na svoj lastni dom. Potreb imamo veliko. ¿a NS je daroval Bostjan Požauko iz Krčevine pri Mariboru 10 K. Hvala ! Lovci za Narodni svet. Okrajnemu odseka Narodnega sveta v Ptuju je g. župan Čeh dne 27. novembra t. 1 izradil kot narodni davek znesek 55 K, ki so ga ob dobri volji poklonili lovci goap. Josipa Repiča v Zagorcih. Da bi ta dar našel mnogo po snemal cev. Vojaške oprostitve. Vedno bolj se množijo slučaji, da se pošiljajo prošnje za vojaške oprostitve naravnest aa vojaške poveljstva v Mariboru, kar reševanje prošenj ie zavlačuje. Opozarja se, da se morajo prošnje za vejažke oprostitve vlagati potem občine na okrajno glavarstvo, ne pa naravnost na vojaško poveljstvo. Narodna straža-obmejitev. Štajersko obmejno vojaško poveljstvo SH5 v Mariboru razglaša: Vse občine se nujno poživljajo, 'da vpošijejo v naj krajše n času seznam članov Narodne straže v dotičei občini. Člani Narodnih straž se izberejo iz moštva starih čež 30 let, S tem seznamom se pošlje tudi imenik dosedanjih članov Narodne straže po sledečem vzorcu. A Imeni': članov Narodne straže v cbčini . . ., tek. štev., čin, ime in pri mi k, leto, poklic, v vojni složil pri, opomba. B. imenik N&rcdne straže v občini . . . po omejitvi po gornjem vzorcu. Ob enem naznanijo tudi število in vrsto orožja in streliva. Krt navodilo velja siedeče: 1. V malih občinah ne sme biti šievilo članov večje kakor 7. 2. V večj h občinah tez 2000 prebivalcev 15. Pripetilo se je, de so v nek&lenb sbčinsh vpisani kot člani Narodne straže vsi bivši vojaki z namenem, da ee na ta način izognejo mobilizaciji To ravnanje ni bilo domoljubno. Z?to zapoveduje štajersko ob-snejno vojaške poveljstvo SMS v Mariboru: 1. Vse Ntrcdne straže v občinah brez izjence se skrčijo ca zgoraj omeajeno šieviJo članov. 2. Narodne straže delujejo s speraarmicm z orožuištvcm. 3. Varsvati imajo zasebno in javno imetje pred tatvino in ropam, ter ščititi osebno varnost prebivalstva. 4 Na kolodvorskih postajah v obmejnih krajih, kjer ni vojaške strsže, postavi Narodra obrana stražaika pri odhodu vlakov. Ta ima dol žnost preprečiti ivzoz živil iz jugoslovanske dr žave bodisi v vedjih, bodisi v maoj&ib nanosinak (nahrbtnikih). Stražniku ¿«je pnobbsiiJa krajevni Narodni sveti. 5. Člani Narodne straže opravljajo častno službo v korist občine ter ne dobivaja od Narodne vlade acbeae odškodnine, pač pa jih lahko občine v svojem delokroga odškeduje po lastnem prevdarka. 6. V egroženih obaaejnih krajib, pri skladiščih, vcžmh točkah itd. pestavi vojno poveljstvo na predleg Narodnega sveta vojaško stražo. 7 Vse druje moška ceebe, ki tega do sedaj še niso storili, ee morajo zglaaiti do 8 dec« mira 1918 pri svoji h oddelkih v Maribora ali v Celju glede vpisa. — Maister, ¡jeneralmajf r. Naredba poverjeništva za kmetijstvo« Gozdovi in domene prejšnje avstrijske države in verskega zaklada, ki so bili v področju bivšega goriškega rav -Tiateljstva gozdov in domen, ki leže na ozemlju Nar. vlade SHS v Ljubljani, so prešli v last te vlade« Za upravo teh gozdov in domen na Kranjskem, Goriškem, v Istri in južnem delu Koroške ustanovilo se js ravnateljstvo v Ljubljani kot gozdarski oddelek poverjeništva za kmetijstvo in je imenovan višji gozdarski svetnik Josip Rustia za ravnatelja» Istemu se je obenem ¡ overilo začasno načelništvo deželnega gozdnega nadzorstva. Uradi gozdnega ravnateljstva in nadzorstva so začasno v palači Narodne vlade . — Predsedništvo za kmetijstvo. Poverjenik: prelat !A. TCalan. Naredba. Delovanje bivšo kovinske, kakor tu-idi bivših gospodarskih in blagovnih central v obmo- čju NV v Ljubljani se smatra s 1. nov. t. 1. naprej za ukinjeno. Prestopki zoper rekvizicijske zahtevo teh central pred 1. nov. t. 1. se splošno odvezujejo , Vse blago in produkti, ki so bili podrejeni imenovanim centralam, ostanejo tudi v naprej še kot potrebščine v nujnem javnem interesu pod nadzorstvom Prehodnega gospodarskega urada NV v Ljubljani in so navezani na dosedanje maksimalne cene, razven v kolikor se od slučaja do slučaja razvezuje zapora nad temi produkti. V Ljubljani, dne 28. nov. 1918. Poverjenik za javna dela in obrt: Ing. V, Remec. Poverjenik za industrijo in trgovino: Dr. K. Trill r, Poverjenik za pravosodje: Dr. VI. Ravnihar, Razglas poverjeništva za javna dela in obrt. Množijo se ovadbe o raznih, celo najuglednejših trgovcih, da so kupili razno blago od ljudi, 0 katerih so morali vedeti, da so si isto na nepošten način prisvojili. Trgovci, ki so nakupili katerekoli množino takega blaga, se nujno poživljajo, da takoj, naj>kas -neje pa do dne 10. dec t, 1., priglasijo Prehodno-^o-srodarskemu uradu, Turjaški trg št. 1 v Ljubljani, kaj so kupili, po katerih cenah in koliko imajo ie^a fciaga v zalogah, sicer se bo proti njim brezobzirno kazensko postopalo. Poverjenik: Ing. V. Remec. Gospodu majorja Fraec Zwiri, postajnemu poveljniku SHS v Mariboru bila s* a ekradena v petek dno 29 listopada dva konj«. Vprežeaa sta bila v novi vojaški gospodarski voz brez zavora, na mealo lestvic jfc bil z deskami obit. Voz in konia je odpeljal z demobrsnske vojašnice aarro voljno rioki desetnik, Izmed konj je eden lisec z dolgim repom ia gmo, bosanske pasme, bel na treh nogah (bele stumfe) in ima belo liso na čelu in noso. Drugi je rujavec brez posebnega znamenja, 163 cm visok, isna postriženo grivo in rep, na desetm stegnu pa in-a vžg&no črko »S«. Kdor kaj izve, da bi se bila konja kje predala ali kupila, se vljudno pro?i, da blagovoli to naznaniti posla nemu poveljstva SHS v M«?ib;ru. Za povrnitev konj se obljubi debra »grada. Vojaška gedba SHS strelskega polka št. 26 rabi gedienike. Javijo naj se v domobranski vojai niči. Oddaja mleka. Naznanjamo, da rnaojka za preskrbovanje revnih otrok in b' In ko? potrebno mleko, zaU> se prosijo kn etje, in ejte z reveži a smiljenje in cdd jaite mleko po možnosti uradno nastavljenim nabiralcem. Cena je od dne 1. dec. primerno z^i&ana (1 Lter ^ri kmetovalčevem hle vu 1 K). Poiiv! Vse občin« mariborskega s krajnega gla varstva se pozivajo, da nemudoma javijo okrajnemu gl&virshu v Mariboru fetrebno množino soli na mesec. -: p : ■ ■ 1 / ,j tj Maribcrsko oknžno glavarsto ?e enkrat prosi ti. župnt- orsde Sp. Šsajerja, naj vendar t&koj v pošljejo imena irož, ki jih smatrajo sposobne za nakupova ce živine. , > Totakarjam Bazninjamo veselo test, da bo Ljubljana edilej vreskrbc\ala Maribor s tobakom, cigaretami in smcdkMEi. Prvi vagon tega biaga pri de v Maribcr te oni. V Ljabljaci se dobijo tobač ni izdelki že brei kart. Vlaki. Iz Maribora vozijo ti le vlaki : V Ljutomer ob 7 4 zjutraj, iz Ljutomera ob 5 31 zvečer, prihod v Maribcr ob 9. mi poEoči. — V Spcdaji Dravograd ob 445 zvečer, iz Sp. Dravograda eb 6 50 zjutraj, prihod v Maribor ob 9 dopoldae. — Prcli jugu vozita viška ob 813 zjutraj ia 7.80 zvečer. — Ptujski viski vozijo kot dosedaj. Ja-trar»ji (7 45) vozi do Srtdifča, iz Središča ob 2, v Maribor ob pol 7. V mlinih »b Muri aa Ieiem bregu imajo kmetje ia Slov. goricah mnogo žita za domače petrebe. Ker mlini delj čzsa radi aeke nezgode v mlinski strugi niso mogli delati, se je nakopičilo v leh mlinih več vagonov slovenskega žita. To ž to je sedaj graška nenrSka vlada nameravala zapleniti za Nessške Avstrijo Dne 1. dec. je postavila vojaške straže v mline Neuhoîd pfi Straau, Rnp v Gersdcrfu in Vizjak v Črnišinab, tako, da slovenski krseije niso dobili svojega žita in moke. Ko je naše uredništvo izvedela za to nerrška na-kjE®, je lelefonično obvestilo generala Maistra, : k&teri je takej >se potrebno ukrenil, da ne bodo | slovenski kmetje zgubili ne enega zrca žita v mlinih na levem brega Mare. - Kdor hoče vsak dan v Maribora prodajati >Slov. Gospcdarja<, »Stražo« in »Male Novice« na ulici, po gcslilnah in na kolodvoru, naj se takoj oglasi pri ravnateljstvu naše tiskarne. Posredovalni urad za begunce. Narcdn?» vlada SHS je ustanovila za begunce iz po Italijanih za sedečega ozemlja posredovalni urad, ki ima svoje ircstoie v Ljubljani na Dunajski ces;i št. 38, v hiši »Zadružne zveze«, I nadstropje. Za voditelja tega urada je imenovala jSarodna vlada okrajnega glavarja dr. Baltiča. Pogreša se: Janez Csik, 22. Lir, 10 kemp., poddesetnik, na itajijaeskem bojišču izginil; 16. \ januarja 1916 zadnje pcrcčilo. Kdt-r kaj ve, naj , naznani očeta. Ignaca Cask, pri Sv. Primožu na Poho-ju, pošta Vu:eaica. Maribor in bodoča državna meja. Tako se imenuje rn .ua 32 strani obsegajoča knjižica, ki jo je spisal dr. F. K. in založ 1 mariborski NS. Knjižica se dobi v prodajalni Ctrilove fcssarna v M «rihoru in sisne 50 v. • Dopisi* ''i VS λ - vi p prost. Čisti dobiček je namenjen oslepelim slovanskim vojakom in narodnemu skladu. Prid te vsi! Slov. Bistrica V nedeljo je umrl na Pretrežu Alojzij Niivačan, posestnik in žapan. Pogreb je v torek. Naj v mira počiva! r. - se. i«