1BUY | , CM IT ■ D T »TAT«« WAR BONDS 1 AMD 41 I STAMPS DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 149 CLEVELAND, 0., FRIDAY MORNING, JUNE 26, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Isišče se je pognalo 60 milj v Egipt jleži so zapustili dve poziciji; ameriški bombniki so napadli Bengazi. Angleži se bodo naj-brže postavili v bran pri Matruhu, 150 milj od egiptovske meje, do koder je izpeljana železnica iz Aleksandrije. Kanadski bombniki so dospeli v Alasko, da bodo pomagali pri obrambi Ottawa, 25. jun.—Več kompletnih škadronov kanadske zračne sile operira zdaj na otokih Alaske za obrambo severno- Kaira, 25. junija.—Močne osiške mehanizirane divizije so le čez egiptovsko mejo in prodrle že do 60 milj v notranjost, lleški glavni stan naznanja, da so angleške čete zapustile | ameriškega obrežja. Tako je Jeni točki Salum in Sidi Omar ob meji in da so osiške čete naznanil kanadski minister lete južno od Sidi Barrani, kjer jih zadržujejo angleške zad- talstva, Power nje straže. Minister pa ni hotel poveda Včeraj so se italijanske in ti, ako so se kanadski letalci že nemške čete ves dan vsipale sprijeli z Japonci. Rekel je sa-čez egiptovsko meje 40 milj mo toliko, da bo Kanada .v pol-južno od Sredozemskega mor- nem sodelovanju z a m e r i ško ja. Sovražnik je napredoval bojno silo na zahodnem obrež-kljub neprestanem bombardira- ju. Ameriška armada je pre- nju angleških bombnikov. skrbela Kanadčanom oporišča Medtem so pa ameriški le-1 in bivališča talci poleteli 350 milj zahodno in bombardirali pristanišče Bengazi, ki je glavno pristanišče za Libijo, kjer dobiva osi-šče potrebščine iz Italije. Egiptovski premier Nahas |n lausche je izročil v shingtonu ček za Mac-liur jev bombnik ashington, 25. jun,—Danes prišla iz Clevelanda delega-kateri na čelu -je bil žu-|Frank J. Lausche, ki je iz-zakladniškemu tajniku fgenthau-u ček v vsoti $317,-■56, kar so zbrali Cleveland-za MacArthurjev bomb- ppan Lausche je rekel: " Ta je bija zbrana od pol mi-Ba oseb v Clevelandu. Mi \ Ponosni na to, ker to kaže, si Cleveland prizadeva v [vojnem naporu, tem čeku so penny j i in 200,000 šolskih otrok, ter niosi od 300,000 drugih delavcev, trgovcev, pod-Ikov, mož in žena, starih in 7'h. Mi smo prišli sem, da damo naši deželi^ ne da frašamo, da nam kaj da." fkladniški tajnik se je za-županu in potom njega ki so kaj prispevali v ta • Rekel je, da je ta vsota [Največjih, kar jih je še bilo ranih v zakladnico Zed. dr- Nad 1,000 angleških bombnikov je razbijalo po {Bremenu danes zjutraj London, 26. jun. — Ogromna paša je obljubil polno podporo I skupina angieških bombnikov angleški armadi. General Rom- je danes zgodaj zjutraj prile-mel je prišel v tej ofenzivi že tela nad nemško pristanišče dlje v Egipt, kot so bili prišli Bremen in ga strahovito razbi-Italijani leta 1940. Rommel je jala To je bilo pr,vičj da je pognal vse svoje čete, ki jih poletela tolika sila nad Nemči-ima na razpolago, v Egipt, naj-J0 od 1 j unij a, ko je razbijala brže za generalni napad na L Essenu Kruppove tovarne. Suez. Nemci trdijo, da so sklatili Ker se general Rotnmel ved- nad Bremenom 30 angleških no bolj oddaljuje od svojih bombnikov. To je bil že 95. naglavnih zalog s potrebščinami, ipad na Bremen v tej vojni, zad-je vprašanje, če bo mogel svojo Ljič 3. junija. Nemško poroči-armado dovolj uspešno zalaga- h0 javlja, da je danes angleška ti. Zato nekateri dvomijo, da zračna sila priletela nad sever-bi si upal še naprej v notra- no Nelmčijo in napadla več njost Egipta, vsaj dokler ne mest, posebno pa Bremen. Bi- Wodne noše v slikah ^or, ki ima v oskrbi "festi lSvobode" na 4. julija v mest stadionu, je pozval vse na-sti v Clevelandu, naj po-1 Po tri pare v narodnih no-vsem ameriškim dnevnica in Dealer ju, Pressu in fu. Tam jih bodo slikali in ^ke priobčili v časopisih in Pah. Včerflj popoldne ob so šli sledeči Slovenci in [^ke k slikam Anton Surtax Traven, Louis Star-1 Albina Novak, Jean Jakšič *>-tha Eršte. ful Mally gre k ^mu kralja Petra osebno povabilo jugoslo-*ega kralja Petra II., odpo [jutri konzul dr. James W k oficielnemu sprejemu »Hingtonu, D. C. Dr. Mally "Pelje z avijonom jutri opol "Prejem se pa vrši jutri pe oddali kavčuk? LAko še niste oddali starih ■Wtov, v katerih je kaj na bližnji gazolinski aJi, storite to še danes. ela nujno potrebuje kavki se ga bo dobilo iz teh P1! Dežni plašči, čevlji s |Včukastimi podplati, obrab-e vrtne cevi, avtna kolesa [8Ploh vse, kar je od kavču-' °ddajte. To lahko daruje-' pa vam na gazolinski *taji plačajo en cent od fun-Ako se bo nabralo dovolj e8a kavčuka, potem ne bo-i dobivali gazolina na kar- vzpostavi zvez z zaledjem. o- Va Ruskem organizirajo ieško legijo, ki se bo jorila proti Nemcem London. (ONA). — Prva le- lo je več človeških žrtev in več poslopij je bilo porušenih. To je bilo že drugič, da je poslala Anglija nad 1,000 letal nad Nemčijo. Prvič jih je poslala 30. maja, ko so razdejali Kolin. gija Združenih narodov, ki bo , šla v bojno linijo ob strani Ru- Norvezanke svarijo pred sov, bo češka legija, ki se zdaj sovražnostmi snuje v Rusiji. General Sergij London. (ONA). — Nemške Ingr, čehoslovaški vojni mini- oblasti v norveškem mestu Bor ster, ki je zdaj na potu iz Pale- re so posvarile žensko prebival-stine v Moskvo, bo sestavil le- stvo, da bo odslej sojeno po na-gijo. | ?lem sodu, če ne bodo ženske Ta češka edinica bo znana kot prenehale s sovražnostmi na-"druga češka legija" in bo no- pram nemškim okupacijskim če-sila tisto zastavo, ki jo je nosila tam. prva češka legija v Rusiji tekom -o- prve svetovne vojne. TA SE JE HITRO Legija sestoji iz čeških in slo- PRIUČIL JEZIKU vaški vojakov, ki so se leta 1939 Tulsa, Okla. — Korporal Mar borili na Poljskem proti Nem- vin Dunn, 20 let stari begunec cem in pozneje zbežali v Rusijo, iz Francije, je jako dober uče ko je Poljska padla. Prišlo jih nec. Ko je prišel pred letom v je tudi na tisoče, ki so zbežali iz Ameriko, ni znal niti besedice an češke, ko jo je zasedel Hitler, gleščine. Pa ga je sosedovo de-Rusija bo to legijo opremila in kle vzelo v šolo. Kmalu se je to-tudi ruski general ji bo povelje- liko naučil, da je svojo učitelji- Kralj Peter je bil žejen Washington. — Jugoslovanski kralj Peter je včeraj govoril v ameriškem kongresu. Obe zbornici sta bili navzoči. Kongres je nagradil 1!) letnega kralja s toplim aplavzom. Ko je kralj končal, je videl na mizi kozarec vode. Brez kakih ceremonij je segel po kozarcu in napravil dober poži-rek. Postavil je kozarec na mizo in se obrnil, da gre. Pa se je premislil, se nasmejal, segel po kozarcu in napravil iz njega drug dolg požirek. Tudi kralji imajo gobo v grlu, kot se vidi. -o- V Lorainu je šlo na stavko 3,000 delavcev Lorain, O., 25. jun.—V tovarni National Tube Co., cevna divizija, je šlo na stavko več kot 3,000 delavcev. Bati se je, da bo odšlo na stavko še ostalih 8,200 delavcev pri tem podjetju.. V Lorain je prišel William Donovan iz Clevelanda, ki je okrajni, direktor za jeklarsko unijo CIO in prosil delavce, naj gredo na delo. Donovan je rekel, da stavka ni odobrena od unije. Delavci so zastavkali radi boljše plače in bonusa, ki jim je bil obljubljen, toda ne dan. Tovarna dela na vladnih naročilih. --o— lusi dolže Japonce, da so otopili rusko ladjo Razmere med Rusijo in Japonsko so že itak precej napete, pa so se danes še bolj napele, ko je radio iz Moskve jav-jal, da je japonska podmornica potopila 1. maja rusko tovorno ladjo 32 milj od japonskega obrežja. , Radio iz Moskve vedno pripoveduje samo uradne zadeve. o in pa vesti, da ima Japonska pripravljenih v Mandžuriji ,000,000 vojakov za napad na Sibirijo, še bolj poostruje po-ožaj med obema državama. Nemčija in Japonska sta vedno trdili, da je to rusko ladjo potopila ameriška podmornica, da bi započela sovražnosti med aponci in Rusijo. Zdaj je pa prišla Rusija z direktno obdol-žitvijo napram Japoncem, da so ladjo oni sami potopili. To je konec japonske križarks. — Na levi in desni vidite dve beli pšici, ki kažeta dva ameriška bombnika, ki gresta nad križarko, da ji zadasta zadnji udarec. val. co lahko vprašal za roko. Miss Jean Cook je rekla — da. -o- Teta štorklja Pri družini Mr. in Mrs. Ur bančič na 1142 Norwood Rd. se je 24. junija zglasila teta štork lja, ki je prinesla luštkano dekli V Euclidu bo tema! V sredo večer 1. julija bodo imeli v Euclidu zatemnitev me sta, kar bo kot vaja za zračne napade. Od 1'0 do 10:10 zvečer morajo biti ugasnjene vse luči v, cQ prvorojenko Mati in dete se hišah, na cesti ne sme voziti no- prav dobro počutita y Glenville ben avto in ljudje, ki so takrat bclnišnici Mlada mamica se je na cesti, morajo stopiti med vra- lrej pigala Josephine Rutar ta najbližje hiše. Od 10:1CI do\Uerk& družine Rufcar iz Nor. 10:15, to je za pet minut, bodo| WOO(J Rd eegtitamo! pa tudi ugasnjene vse ulične svetilke. Pomnite, da se iz hiš nel Rojak poškodovan sme videti nobena svetloba na Martin Kralich, star 24 let cesto v tem času. Nobenih raz- stanujoč na 972 E. 69. St. je še sveti jenih napisov ne sme biti v vedno v nezavesti v Mt. Sinai oknih ali na hišah. Za kršitev te bolnišnici, kamor so ga pripe odredbe je kazen. Na naše ljudi ljali, ko je padel po stopnicah apeliramo, da se točno ravnajo klet v gostilni na 6933 St. Clair - po tem. I Ave- Nemci so porušili že drugo češko vas in pobili vse moške prebivalce London.—Radio iz Budimpešte je javljal, da so naciji do tal porušili češko vas Lezaky pod obtožbo, da so vaščani prikrivali parašutarje, ki so bili zapleteni v napad na Reinhar-da Heydricha. Nemci so po-strelili vse moške prebivalce. Kaj so napravili z otroci in ženskami, še ni znano. Vas je štela okrog 100 duš. To je že drugq češka vas, ki so jo Nemci porušili radi smrti rablja Heydricha. Dne 10 junija so porušili vas Lidice, pomorili vse moške prebivalce, odpeljali ženske v konfinac.ijo, otroke pa v vzgojevališča. V tisti vasi so Nemci postrelili 350 oseb moškega spola. Nemci še vedno nadaljuje s čistko. Včeraj so ustrelili v Pragi 18 Cehov, v Brnu pa 12 -o- Vojna je pobrala tudi star mrliški voz Pittsburgh, Pa. — William Sirlin, pogrebnik, je imel v svo ji garaži 155 let star mrliški voz. Narejen je bil leta 1787 in je zanj plačal $350 pred 10 leti. Pdgrebnik bo zdaj ta voz žrtvo val, da bo napravil v garaži prostor za zaklonišče v slučaju zra čnih napadov. Zupan Lausche je povabil kralja Petra v Cleveland IZ NAŠIH NASELBIN LOČENA ŽENA MORA PLAČATI MOŽU Chicago. — Mrs. Elizabeth Mizra mora plačevati svojemu ločenemu možu $10 na teden, vrhu tega mu je morala dati še $300, kar bo imel mož za odvetnika, če bo hotela žena tožiti proti denarni podpori možu. -o-- Barbertonski lovci bodo v soboto kurili kres Barbertonski lovci prijazno vabijo vse Barbertončane in njih prijatelje iz vse države Ohio, da pridejo jutri večer, to je v sobgoto 27. junija na njih strelišče v Rittman, O., kjer bodo kurili kres. To je njih vsakoletna zabava in šega. Serviralo se bo večerjo za vse člane in njih družine. Pa tudi za grlo zalit se bo kaj dobilo, člani naj se v nedeljo popoldne ob treh udeleže strelskih vaj. Seja balincarjev V nedeljo popoldne ob eni bo seja Balincarskega kluba na Ju trovem. Vsi člani, ki se zanima te za ta šport, pridite na sejo Obvestite o tem tudi druge. Paramus, N. J. — Po 31 letih zvezne službe je zadnji teden sto. pil v pokoj Viktor Valjavec, ki je ail pred mnogimi leti nekaj časa urednik Glasa Naroda v New Yorku. Ker je zmožen več jezikov, je služil zvezni vladi kot prevajalec in poslan je bil tudi večkrat v tujezemstvo — v Mehiko, Nemčijo, Avstrijo, Srbijo in Turčijo. Zadnjih dvanajst let je bil nastavljen na Ellis Islandu v oddelku justičnega departmen-ta. Preostale dni svojega življenja namerava preživeti na svoji prijazni mali farmi v Para-musu. Washington, 25. jun. — Župan Frank J. Lausche, sin slovenskih naseljencev, je danes vprašal jugoslovanskega kralja Petra II. v treh jezikih naj pride Cleveland: v angleškem, srbskem in slovenskem. Kralj Peter mu je tudi odgovoril v treh jezikih: v angleškem, srbskem in slovenskem, da zelo želi obiskati Cleveland, toda še ne ve, če mu bo dopuščal čas tekom njegovega bivanja v Zed. državah. O tem se bo kralj pogovoril s poslanikom Fotičem še nocoj, župan bo jutri zvedel, če pride kralj Peter - v Cleveland ali ne. Mr. Lausche, ki se nahaja te dni v Washingtonu, je s ponosom povedal, da je v Clevelandu več Slovencev kot pa v sami Ljubljani. Povedal je kralju, da so bili njegovi starši rojeni v Sloveniji. Nato je kralj vprašal župana, če je bil on rojen tukaj. Ko mu je ta povedal, da je bil ne." -o 29 let stara mati ima že sina v armadi Coraopolis, Pa. — Mrs. May Reed trdi, da je ona najmlajša mati v Ameriki, ki ima sina v armadi. Ona je stara 29 let, sin je star pa 17. Postala je mati, ko je bila stara 12 let. To je bilo leta 1925 in je bila takrat proglašena za najmlajšo mater v Zed. državah. -—o- rojen v Clevelandu, ga je kralj vprašal, če govori slovensko. "Da, govorim," je odgovoril Lausche, "toda kadar govorim, se oni, ki me poslušajo, zvijajo v krčih." Na ta odgovor je kralj ssrn prasnil v vesel smeh. Potem sta se začela kralj in župan razgovarjati v slovenščini. G. Lausche je vprašal kralja, če igra golf. Kralj mu je povedal, da ga, toda bolj slabo. "Še vedno se z veseljem spominjam časov, ko sem ga igral na bregovih sinjega Blejskega jezera." Opoldne je kralj Peter govoril v kongresu pred obema zbornicama. V kratkih, toda iskrenih besedah je rekel: "Prinašam pozdrave ameriškemu narodu od naših borcev iz daljnih gora. To vojno bomo dobili. Toda dobiti moramo tudi mir, ki bo sledil. Nikdar več ne smemo dovoliti, da bi padla preko nas mora voj- Mesne konzerve bodo samo za armado Washington. — Urad za vojno produkcijo je zamrznil za 90 dni vse mesne konzerve v ameriških skladiščih, katere bodo šle samo za armado in mornarico. Od 2. julija dalje bo šel ves uvoz mesnih konzerv za armado in mornarico. Pogreb John Hlada V pondeljek zjutraj ob 8:15 se vrši pogreb John Hlada iz že-letovega pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob devetih in potem na Kalvarijo. Pozor, Lira! člani društva Lira naj se zbe rejo nocoj ob devetih na domu pevovodje. Potem bodo šli pa skupno izkazati zadnjo čast so-pevcu Ludviku Šviglju. Pozor, Euclidčani! V pondeljek zvečer ob osmih bo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. pouk o ravnanju v slučaju zračnih napadov. Pridejo naj vsi Slovenci in Slovenke iz Euclida, ki se za to zanimajo. Je zelo važno in koristno. Dfelegatinje dr. sv. Helene Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ je izvolilo za konvencijo kot delegatinji Margaret Kogov-šek in Frances Susel; namestnici sta Frances Salmich in Mary Zalar. Italijo skrbe nemiri V Jugoslaviji Bern. (NYT). — Navzlic nemškim in italijanskim poiskusom, ki s svojimi poročili skušajo pri- . kriti in zmanjšati vesti o uporih v Jugoslaviji, dobivamo vse več dokazov iz verodostojnih virov, ki potrjujejo obstoj javne vstaje. To dejstvo priznavajo celo v Italiji indirektno sicer, kar je razvidno iz najnovejšega pisanja vseh 'časopisov, ki priobčujejo identična poročila, ki vse govore o težavah, s katerimi se morajo boriti zasedene vojske v Jugoslaviji. čeprav upornike še vedno opisujejo kot "komuniste," je težko prikriti, da so Mihajlovičeve čete povsem videzu dobro organizirane in opremljene za delovanje v polnem obsegu. Pred obletnico vojne z Rusijo vojaški komentatorji naglašajo, da so dogodki v Jugoslaviji verjetno povzročili zakasnitev nemške ofenzive. Nov grob Danes ob eni popoldne se vrši pogreb rojaka Johna Korn, stanujoč na 12701 Iowa Ave. iz Abels pogrebnega zavoda, 15333 Euclid Ave. Pokojni zapušča ženo in hčer. Bil je član društva Clevelandski Slovenci št. 14 S* D. Z. r r SI 17 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio. NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ______ Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months • Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878. . No. 149 Fri., June 26, 1942 Narodni voditelji Ali ste že videli kdaj pevski zbor brez vodje? Ali ste že slišali o kakem društvu, o kaki organizaciji, "ki bi bila brez predsednika? Tudi ne! In kar je pevski zbor brez pevovodje, društvo ali organizacija brez predsednika, to je narod brez voditelja ali voditeljev. Zakaj mora imeti pevski zbor vodjo, zakaj društvo ali organizacija predsednika? Ali ne poznajo pevci in pevke ravno tako dobro pesmi, kot jih pozna vodja? Ali Člani •ne poznajo tako dobro društvenega življenja kot predsednik? Gotovo! Pa vendar ima vsaka človeška skupina, vsaka organizirana skupina svojega voditelja, svojega predsednika. Zakaj? Zato, ker bi bila skupina brez voditelja izgubljena, ker bi bila takorekoč brez glave. Tako je tudi z narodom, tako je z občino, tako je z mestom, tako'je z državo. Povsod vidimo nekoga, ki je na čelu vsemu gibanju, da se skupina ne raztrese na vse strani, da se o nji ne reče: kolikor glav, toliko misli. Vsak narod, naj bo majhen ali velik, si izbere svojega voditelja, tako v državnem smislu, kot v narodnem. Ako je v državi ali deželi več strank, ima vsaka stranka svojega voditelja, ki vodi svoje člane ali pristaše po poti, ki si jo je stranka, ali kar je že, izbrala. Kjer stranka posluša svojega voditelja, je red in uspeh. Kjer se stranka cepi, nastanejo skupine in strančice in stranka kot taka izgubi moč, ker je pač razdeljena. Ali se spominjate iz ljudske šole, kjer smo brali v čitanki o kralju Samu, ki je na smrtni postelji dal svojim trem sinovom butaro palic in jim rekel, naj jo zlomijo. Niso je mogli! Ko je pa vzel iz butare posamezne palice, so posamezne brez napora zlomili. S tem jim je hotel dati nauk, cta skupno bodo močni, razdeljeni bodo šibki. To je nauk v življenju, to je nauk za vsak narod, naj bo to mal slovenski narodič, ali naj bo mogočni ruski narod. Narodni voditelji so navadno ljudje, ki ne delajo za denar, ampak za narod. So to pač ljudje, ki jim je narod vse, ki ne štedijo truda ne časa, da se žrtvujejo za narod. Ako jih narod posluša, so srečni, ako jih ne, se pač umaknejo. Toda če se umaknejo, ali je potem narod brez voditelja ? Ne! Takoj stopi na njegovo mesto drugi, ker narod enostavno ne more biti brez voditelja. Taki, ki jim je za blagor in koristi naroda, bodo svojega voditelja poslušali. Taki, ki pravijo: pa zakaj mora biti ravno ta na čelu vsaki stvari, takim ni za blagor naroda, ampak gledajo samo na to, kako bi se sami zrinili v ospredje. Zakaj je taka nevošljivost, človek ne more razumeti. Saj je vendar voditelj tisti, ki ima na rami vse skrbi za narod, ki mora gledati, da pridobi za narod uspehe, da je: narod priznan in upoštevan. Voditelj je tarča vsega, kredita pa navadno ne dobi. Ako se stvar, za katero se je voditelj zavzel, ponesreči, lete kritike od vseh strani nanj. Ako je uspeh, se vsak posamezen iz skupine trka na prsa, češ: dobro smo jo izpeljali. Srečen je narod, ki ima dobre voditelje, ki se hočejo žrtvovati za narod. Tak narod ima uspeh, tak narod gre naprej od uspeha do uspeha. Narod, ki ne posluša svojih voditeljev, ne bo prišel pa nikamor v svetu, ker ga kaj naglo pomandrajo drugi, ki so edini in složni. Ako težko obloženega voza ne potegneta oba konja v skupnem naporu, ne bo prišel iz blata. Ko smo prečitali vse to, se pa vprašajmo: kako gremo pa mi za svojimi voditelji? Na to vprašanje lahko vsak sam sebi odgovori, ker je tudi on del naroda in bo vedel o sebi, kako sodeluje on. Pridite na važen sestanek BESEDA IZ NARODA Klub Ljubljana Nocoj se vrši važen sestanek v sobi št. 3 v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje). Ta sestanek je za vse, ki imate svoje narodne noše. Pridite vsi, ki imate to lepo narodno obleko, kakor tudi vsi tisti, ki ste se že prijavili k tej organizaciji slovenskih narodnih noš. Albina Novak. -o- "Vipavski raj" vabi Naše clevelandsko društvo Vipavski raj priredi v nedeljo, 28. junija, velik piknik na prostorih SNPJ farme. Vsi člani in članice, kakor tudi naše cenjeno občinstvo ste prav vljudno vabljeni, da se udeležite tega piknika. Saj naše društvo prireja piknik samo enkrat na leto in zato mislim, da bi ne smelo manjkati niti enega člana ali članice na dan te prireditve. Vabljeno je tudi članstvo sosednjih društev v clevelandski okolici, saj ob priliki vam bomo Vipavci ali češnarji vaš poset povrnili, saj mi itak radi gremo na razne zabave. Na programu bomo imeli vsakovrstno zabavo in okrepčila. Po vrh tega pa bomo še kakšno po kraševsko vrgli. Le obiščite nas, pa vem da se ne boste kesali, kajti Vipavci smo postrežem ljudje. Pravijo, da bodo prinesli tudi češnje in "škala-bone" iz vipavske doline. To bo luštno. Za ples bo igral Vadna-lov orkester. Torej na veselo svidenje, Louise Cenron. Skupna društva fare sv. Vida Euclid, O. — V nedeljo, 28. junija prirede člani kluba Ljubljana vrtno veselico na prostorih Slovenskega društvenega doma v Euclidu. Pričetek ob treh popoldne in ob šestih pa se bo servira-lo okusno kokošjo večerjo. Vsak član je prošen, da pripelje s seboj tudi svoje znance in prijatelje na to našo domačo zabavo. Kdor je prihajal na naše prireditve v preteklosti, ta bo gotovo prišel tudi v nedeljo. Na naših veselicah je bilo vedno dosti razigranosti in poštenega veselja, dobra postrežba za vse in posebno pa je bila nekaj posebnega naša kuhinja — prav po ljubljansko, da se vse zadovolji bo tudi dobra domača godba in za žejne pa vse druge dobrote. Samo pridite v nedeljo k nam na prostore Društvenega doma pa boste videli, da je pri nas res luštno in da je nekaj, kar drugje ni. Druga leta smo prirejali take zabave daleč zunaj na farmah, letos pa bomo ostali doma, ker je treba varčevati na vseh stvareh, tako na avtnih obročih kakor tudi na gazolinu, ker smo pač v vojnem času. Vsak izmed nas pa se gotovo zaveda, da je najvaž nejšega pomena, da čim prej dobimo zmago in s tem osvoboje nje Ljubljane, katere ime nosi tudi naš klub. Vabimo vas v našo sredino in upamo, da boste tudi prišli. Na veselo svidenje! člani pozor! Seja, katera bi se morala vršiti v torek, 30. junija, se ne bo vršila omenjeni dan zaradi prireditve v nedeljo, članstvo prosim, da to upoštevate. Pozdrav, Fany Gorjanc, tajnica. -o- Vedno se sliši in vidi, kako je ! naš'slovenski narod v Clevelan-| du poznan in spoštovan, na kar smo tudi lahko in tudi smo ponosni. No, zakaj bi pa tudi ne bili, saj imamo še župana iz na- i še naselbine, ki se ne sramuje j svojega materinega jezika, kar i je že neštetokrat pokazal, da je j ponosen, ker je Slovenec. Dalje j smo imeli v par tednih kar dve novi maši pri fari sv. Vida in zato pa se moramo tudi potruditi, da z vsemi močmi delamo za našo farno cerkev sv. Vida. V ta namen, kar sem vam že jaz in naš podpredsednik povedal, bo vrtna veselica 4. in 5. julija na šolskem vrtu, kamor vas vse farane in tudi druge naše prijatelje iz sosednjih fara prav vljudno vabim. Ivan Zgaga je napravil pritožbo o postopanju v preiskavi in o izredno težki kazni, ter je zahteval pohovno obravnavo zase in za Tomaža Groharja. Pritožil se je naravnost na premierja Mussolinija. Čeprav je dokazal krivice, ki so se jima godile pri obravnavi in v obtožbi, je bil njegov priziv zavrnjen. Leta 1935 so pa italijanske oblasti oba, Zgago in Groharja, zamenjale za dva italijanska državljana, ki sta bila obsojena v Jugoslaviji radi vohunstva. \ Naj omenimo še par slučajev italijanske "justice." Trgovski nameščenec Stanko Čok iz Lonjerja pri Trstu je bil j v februarj u 1929 obsojen na 10 let ječe, obtožen, da je bili udeležen v letu 1927 v Jugoslaviji v proti-italijanski politi-] ki. Dasi je Čok zatrjeval, da je bil takrat jugoslovanski dr-j žavljan, je bil izpuščen iz ječe šele po petih "letih. Toda ni! dobil svobode, ampak je izgnan za tri leta na otok Ponza.l Končno so mu pa le priznali jugoslovansko državljanstvo: in ga uklenjenega v verige peljali do meje in pognali v Ju-j goslavijo. Ivan Obad iz Saleža je bil obsojen na 10 let ječe v zna-: nem tržaškem procesu, njegov brat Vladimir je bil pa de-! portiran za dve leti. Ko se je Vladimir vrnil domov, je šel v' Jugoslavijo brez potnega lista, da bi tam nadaljeval Študije.1 Ko je prišel Ivan iz ječe, je bil samo par dni prost. Zopet so Da bo šlo pa vse v redu, je treba pa še nekaj urediti in to so tisti listki ali knjižice, ki ste jih dobili od Skupnih društev. Vsi ste prav prijazno prošeni, da od-daste denar in odrezke v nedeljo pri glavnih vratih cerkve sv. Vida, da se vaše ime vpiše v tisto knjigo v župnišču, kjer so že vaše številke vknjižene. če jih pa kateri želi še kaj več, jih lahko dcbi v župnišču. Ko se bomo pa sešli na šolskem vrtu, bomo pa prav veselo zapeli in tudi kakšnega "stisnili" — menda ja! To nam bo v veselje in naši cerkvi pa v korist. Torej na svidenje 4. in 5. julija. Za skupna društva fare sv. Vida, I Louis Erste, predsednik. -o- Za delavce v ljudskem šteju, ki se je izvršilo v Zed. državah 1940, je bila porabljena precej velika vsota in sicer $21.744,000. St. Clair Hunting and Rifle Club Letos imamo lovski klubi smolo pri naših izletih in vajah. Do sedaj je bil vsako nedeljo dež, mraz, ali pa oboje. In to se je tudi poznalo na udeležbi najsi bo cd strani članstva kakor tudi občinstva. Temu seveda pa ni samo vreme krivo, ampak tudi časi v katerih se nahajamo. Nenavadna zaposlenost v vojnem prizadevanju in varčevanje na gumiju igra precejšno vlogo. Zato je priporočljivo, da se člani in gostje zbero v skupine in naj enkrat eden vozi, drugič drugi. Naš klub ima svoje strelske vaje in izlet vsako drugo nedeljo. Prihodnja vaja se vrši dne 284 junija 1942, potem čez dva tedna itd. Na mesečni sej iz dne 7. junija je klub sklenil prirediti svoj običajni letni piknik in sicer v nedeljo dne 12. julija 1942, na svoji farmi. Naši prijatelji in posebno člani naj vzamejo to na znanje ter si omenjeno nedeljo prihranijo za naš klub in pripeljejo seboj svoje družine in znance. Odbor kluba bo preskrbel kar je potrebno, toda člani morajo biti na prostoru že pred poldnem, da se različna dela poraz-dele. Pri tem bi rad opozoril članstvo na točke v pravilih glede udeležbe sej in strelskih vaj, da ne bo kakega nesporazuma, ker klub je namenjen gledati na to, da se bodo pravila vpoštevala. Naša klet dobro napreduje, koruza tudi. Traktor nekoliko nagaja, in sicer, po mnenju Louis Ferkole, ker noče ronat brez gasolina. Kadar se Pod-padec vsede na traktor noče iti naprej ampak vedno nazaj in se navadno ustavi ob kaki skali ali velikem drevesu. Papesh bo krompir sadil in sicer ta poznega, ker zgodnji bi ne bil varen; obljubil je dati klubu desetino če mu ne bodo cenjeni solovci vsega prej pokradli. John Mihelich pridno pumpa vodo iz strelske jame, je mnenja, da so naši inženirji skopali to jamo vrhu studenca. Dne 17. maja nas je obiskal spoštovani rojak, Val. Lesnik iz Chi-sholm, Minn. Zelo je bil zadovoljen z našimi aktivnostmi in bo gledal na to, da se kaj takega ustanovi na železnem okrožju v njegovem okraju. Nekateri, ki so opazovali Cepkove konje kopati klet so pripomnili, da so ti konji bolj pametni kakor marsikateri človek; Mr. Čepek se je pri teh opazkah grdo držal, ker ni bil popolnoma gotov kam te opazke merijo. Naši člani so bili nejevoljni, ker ne dam poročila o izidu streljanja nemudoma v časopis. Jaz sem mislil, da noben vrag ne bere teh poročil, pa kakor vidim sem v zmoti. Ubogi tajnik! John Mihelich me je oštel, ker sem njegovo ime pomotb-ma izpustil iz enega prejšnih poročil. "Saj mi ni na tem, da bi se videlo koliko lončenih golobov sem sklatil," je rekel John, "ampak člani lahko mislijo da mene, oskrbnika pušk, še na farmi ni bilo." Very sorry, John! Tonetu Urankarju je Izročena prijetna naloga oskrbovati pijačo in led ter pomagati svoji preveč pridni ženici, Neži, v kuhinji in pri bari. Se reče, saj se bo privadil, čeravno prva dva izleta je šel rajši kopati plevel na balincarske prostore in je prišel pomagati šele pozno popoldne, ko je bil v boljšem razpoloženju. "Motovilo staro" — je vzdihnila Neža. Za danes naj bo dovolj če objavim poročilo o izidu streljanja za 17. in 31. maja; drugič bom objavil naslednja dva. May 17. 1942 J. Kodra ........19 11 15 15 •Vic. Urankar ____— 16 14 15 Chas Kodra .....— 10 9 12 Frank Ruza ______9 <9 Fred Kochevar ..---10 Jack Sešel .........18 Frank Spenko ...— 13 15 14 Louis Elovar ....---9 John Urankar ...--18 18 Anton Urankar ..---18 Max Urankar_______18 Joseph Demshar .---1 John Mihelich ...---15 John Novak .......24 19 Stan. Dolenc _______18 Frank Stampfel .---20 Geo. Mose .........22 19 Rud. Jelersic ____----20 Al Jelersic .........20 John Peterka_______15 Frank Sluga........19 John Papesh _______21 Frank Virant _______19 Val. Lesnik ........— 7 L. Seitz ............'3 May 31, 1942 Frank Kramer ... 19 22 19 17 Frank iSpenko Jr..--19 19 John Novak ....... 22 21 Jack Susel ........14 15 Frank Bucher ...---16 Frank Spenko Sr..--19 15 L. Skoda ..........8 16 Sam Passl .........5 V slučaju, da sem koga izpustil naj mi milostno odpusti. Leo Kushlan, tajnik. -o-- "štrajki" Frank Sluga Frank Kosec Frank Sietz . John Peterka Andy Bozich John Urankar John Mihelich Joe Pozelnik .. Val. Šinkovec , Frank Sterle ga prijeli in ga izgnali na otok Ponza, zato, ker je ušel njegov brat v Jugoslavijo. V neskončnost bi se vleklo pripovedovanje o trpinčenju našega naroda v fašistični Italiji. Toda avtor te knjige, dr.jEd. Ostervich -. Lavo Čermelj, je s tem zaključil. V jutrišnjem članku bomo i Stan. Svetich .. prinesli še nekak splošen pregled in potem bomo prepustili J Andy Kavchnik cenjenemu čitatelju in čitateljici sodbo o tej knjigi in naši j John Lustig ... prestavi. I joe Dovgan .---13 .---18 ,--19 22 .---16 .---16 .---23 ----15 .---14 .---18 .--12 8 .--11 15 .---18 .--5 18 .---16 Spominjam se nekih delavskih nemirov še izpred svetovne vojne. Na Dunaju je bil štrajk. Vodstvo tovarne je poklicalo delavce ter jim dalo tole zagotovilo: "Delavci! Vse, dokler se ta pogajanja vršijo, vam zagotovimo, da kruha ne bo noben vaš otrok in ne vaša žena stradala . . . " , množica pa je govornika prekinila z vpitjem: "Mi nismo lačnim — mi smo žejni!" Ta dogodek mi da misliti, ali se ti nemiri in stavke v Ameriki vrše zato, ker množica strada — ne, nikakor ne! Množica je žejna, le pojdite v gostilne, kjer se toči opojna pijača, pa boste videli kako je vse zasedeno. Nekateri sploh pozabijo, kdaj je treba iti domov. Oni dan je pisca teh vrstic , nekaj "ščipalo" v, trebuhu, stopil sem v eno teh gostilen, da bi dobil kaj zdravila. Lahko mi verjamete, da sem odšel brez "medicine," kajti pri tistih jaslih in pri mizah je bilo vse zasedeno in zopet v drugi gostilni ravno tako. O, sem si mislil, to je torej tisto, kar delavca skrbi in teži . . . !? Govoril sem z natakarico: "Slišite gospa, kot se vidi imate vedno dosti odjemalcev." -"Da," mi odgovori, "narod je zbegan in v skrbeh, pa se tolaži s pijačo ..." To pa mi je zopet dalo misliti, ali pa narod resnično najde tolažbo v pijači, ali i'es v pijači pozabi na vse skrbi? Dvomim/ Nekje sem či-tal, da alkohol sicer svojo žrtev nekoliko omami, toda ko se zave, pa je ubožec še bolj nesrečen, ker posledice zavžitega alkohola povzročajo še nadaljne skrbi, ki so še hujše od prvih. Ni samo, da brenči po glavi, ampak tudi mošnjiček je prazen' ... Saj imam priliko opazovati delavce vsak dan v tovarni, če sploh pridejo taki na delo naslednji dan. Joj, če niso kot tistih štirideset mučenikov v pratiki. Veselje je ostalo pri bari, njim pa glavobol. Mislim, da bi ne bilo preslabo, če bi se tudi pijačo omejilo na znamke, kakor na primer, sladkor. Toli ko naj bi vsak dobil, pa nič več. Ce hočemo dobiti zmago nad nemškim antikristom, mo ramo biti trezni. Na misel mi pride neka zgodba pijanca, ki se je tako napil, da je obležal v grabnu in se je naslednjega dne jezil na mimoidoče, ki so se spogledovali nad njim. Dobro se še spominjam, ko je bila stavka pri Fisher Body Co. in ko je pokojni urednik Ameriške Domovine, Louis Pire, hotel "potre-tati" stavkarje. Pa so takoj zagnali hinavsko vpitje, da je hotel upijaniti pikete. O, ti nesramna hinavščina. Iz tega vidimo dovolj vzrokov, zakaj so nastali ti svetovni nemiri. Potrkajmo se na prsi in ^ecimo: Naša krivda, samo naša krivda, Gospod, pri-zanesi nam, Opazovalec. I 1H ar v ri I m w Prispevki za domovino Lokalni odbor št. 2 JPO-SS v Clevelandu je sprejel sledeče denarne prispevke: Pododsek »lokalnega odbora v Maple Heights, Ohio, je prispeval sledeče darove: Pevski zbor "Planina" je priredil koncert, katerega čisti dobiček je bil $79.00. Hvala vsem požrtvovalnim pevcem in vsem onim, ki so udeležili koncerta. Slovenski narodni dom v Maple Heights je darovi $25.00; gospodinjski klub istega doma je dal $5.00; društvo Dom št. 25 Slovenske dobrodelne zveze je dalo $10.00. Posamezniki so prispevali sledeče darove: Al ton Perušek $5.00, Mrs. Ani Fortuna $3.00, Louis Sim<>nž $1.00, Anton Gorenc $1.00 ' Vida Perušek $1.00. Denar je izročil lokalnem p0 odboru zavedni in aktivni S'' j venec, Mr. Anton Perušek, ta nik SND v Maple HeifflL Skupna vsota $130.00: Hva|da vsem darovalcem! še t; Nadalje so prispevali sled či: John Sešek $5.00, John Fe ;em kulj $5.00, Mrs. Mary Stuci Los Angeles, Calif., $5.00, Cirile rolina Boje $2.00. Po en doli ^ so darovali: Louis Perh&ve'sev Anton Barbie, Frank Luku idba Anton Slama, Frank Pe^rd Martin Frank, Ralph Stenje 0 ^ ger, Frank Žiberna, Frank N ;tarj vak, Joseph Cergol, FraI ii. Skrl, John Pestotnik, Ant( \Te Železnik in Rudolph CeW° taži po 25 centov so darovali: ^ tt0 seph Brne, Frank Straža in N ^ imenovani. Skupaj $31-75. 0! '0Ve vsoti skupaj $161.75. -se< Vsi tisti, ki bi radi pnsPeVJ »d? denarne prispevke za Pom°^ Bra akcijo, lahko izročite iste 1 nje August' Kollandru v Saškem narodnem domu nf jKe Clair Ave., ki je pomožni b ^ ^ gajnik lokalnega odbo^ j le Collinwoodu bo rad SP i ne vsak dar Mr. Joseph Durn' Ifo je tajnik pododseka našega taj( kalnega odbora, ako. se i?" v njegovi trgovini na \Te h Waterloo Road. . Tisti, ki imate nabira ^ knjižice lokalnega odbora,J\) si se vas, da izročite na«' denar lokalnemu odboru Za odbor, \UNITED STATES DEFENSE BONDS AND STAMPS 7 VI11 f m m ..,-c ft! H» Si S® fe m fU na » VZI na 0 ft bra ice ? 1 zai sov to? »k; lli r ;iazi nj V nedeljo je bil dan" in mene so našitQl dan prav lepo počastil'* Če hu verjafltf al' pa® f «0ČetovT In do«13, stili, de: 1 hij 'es od se to spodobi za hišne£a larnega bossa. Johana celo tako močno obnesla-za to priliko opohala P1S ^ j,,^. ve, da je ni zame na sve j*^ lejše rihte in je ni. je(J Se reče, saj jih nisen^J ker sem moral še Pie„lC{o dnem leteti na tisto Pa mesto. Saj ne rečem, da oZj hana piške nalašč pripravila, ker je ve"e me opoldne ne bo doifla' pa more ona pomagal la pa parada tako 0' u, morad odrajtati ^ern&t°0'sib čistila okrog hiše, PoK ' dva pednja na široko ■ i zbiksala ^ hišo in mi čevlje He nc PJ"4 rt st°r •ilo, Kar milo se mi Je ®rtvova IjŠ, Ž (J i( mi je dekletce toliko hvij se J1 Strašno lepo sem ac."rja v in del tistega pol ^glo J 'le pri telovniku, da bo 1 ^ ( roki za vsak slučaj- et J! ^ci: In res ni preteklo ^jblflCa nut, ko se mi PočaS!aVnost naša dečva, ki me bj ji brez ovinkov vpraša-^. za p|fUži ______ "* ... Jo hodn j o soboto, ko ^a ( tert zopet o p r a v 1 j a t ih 'aPge[Ti bi' la okrog hiše. ^^ ,]0vii''ul besede v žep Pr' ' razt'~ vezilo je bilo sm',u\]n0st. , aflOVOU v vsestransko ZtUl Hi fči •es# bi Ur, Pr axzzxxxxsxxrxxrxxxxx? nxxxxiixxxxxxx xxxxxxxz mxy ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ikN Li: J 'in ■5.0 [trrrTTTnnrmiTn TXXHCXXXXXXitlXXlXXIIIIIIIII XX3 nenlPo tem in takem si pa res ' Sllil v globokem blatu! Kajti ta ri Bl enter iz Missouri j a je !lSht! n westman, ki o njem pravita da najde vrata, pa če bi bi- ie tako majhna." sled Tistikrat vrat vobče ni bilo. 1 Fe tem vam, stal sem že ob ko-ltucl Sami razumete, koliko je >> 0 irilo, če človeku namigava le kol!" hžve Seveda! Kol je vražja iz-jUkudba! Dvakrat huje sovraži rdečkarje, če pomislim na o besedo!" itari ga je nevoljno ošinil z Frai fi Ant(Ne veš, kaj govoriš! Kdor erg° faži rdečkarje, jih sodi na- ^ ko in ne pomisli, kdo^jih je in ojil v take krvoločneže! toe j, kaj boš storil, če bi » sedaj le prišel in te spodil spe* od?„ m°jj Branil bi se,'pa če bi tudi t,e „ njemu ali pa meni za živi j e-#go? kak je bil rdečkar, ko so jšf prvi beli ljudje v deželo? 'iazno, zaupljivo jih je spre-ttjegovi gostje so bili. In je ravnal beli z rdečim? tau bilo dovolj, da ga je oro-Hdežele in imetja, morit je . če ljudi, streljal in klal, do pa "'i jih je mučil za najmanj-ii'i||||ll;restopek. Od koga se je na-' Indijanec krvoločnosti, če belega človeka? Zakaj torej zameriš njegovo kru- ttV'» Hm —! Je že res, kar pra-> Ampak rdečkar mora iz-®*ti, umreti mora! Tako mu etu i,dojeno." umrl bo, ker ga ubija-ef! In zakaj mora umreti? lvijo, da zato, ker ni dovze-J^a kulturo, ker je belemu s i je J "jim divjim življenjem na-, PoZvi oifla ra ti se Je i, da IJ 3d trad" pa^io ra po TO iz ,.flš»Jl1: vem razvil? Kaj; na mah bi iz divjaka prelevil v ,-ašal1Jvem, v kaj, v mestjana in pa 1'^jaka ali kaj. In ker se ne jjeb'1'^Ulturi kar na povelje, ga ietovS 8'|o iztrebiti, napoti jim je Ako pošlješ šestletnega de-prisW v šolo, — ali ga namlatiš , se "plavi, če ni črez četrt ure že veljl'f Učenjak? Tako pa ravnajo sel* Wijanci! bom jih zagovarjal, nič ' koristi in tudi njim ne. razdraži me, če kdo pravi, Sovraži rdeče pleme. Našel ttn med njimi prav take dobre ,-ilo, Hi kakor pri belih, da, še ;voV»lljŠe! in komu se moram :ahva Nv jaz zahvaliti, da nimam av^ lastne hiše in ne več dru-glo fe in da se na stara leta kla-po divjini, komu, pravim, ,sila te P^ Hinal i lil 4 1 oet * ki nost bi J1 ska ost. ^m ali belim?' 5ar razburil se je stari Blen- I^om so ti uničili —■? In za Pfužino — ? Kako naj vem, kdo je —. Nisi nam še pravil .m ■ i d t Qo Nisem, ker pravi mož take rajši v srce zagrebe, ko pa liku ___ , _____p| 5re3e »bi govoril o njih." Umolknil je, mrko je gledal Prid j al: Molk je legel na družbo, vsi so sfutili, da je mož doživljal nenavadne udarce usode. In dolgo je trajalo, da se je eden oglasil: "Blenter, kdo je bil tisti človek?" Stari se je zdramil iz zamiš-ljenosti. "Kdo je bil —? Ni bil Indijanec, bel človek je bil, zločinec, kakršnega ni najti med rdečimi. Da, možje! In povedal vam bom celo; da je bil tisto, kar ste vi vsi, kar sem tudi jaz sedaj, — rafter je bil!" Zavzeli so se. "Kaj —? Rafter ji so pomorili tvojo družino —?" Da, rafter ji! Nikar si ne domišljujte, da smete biti ponosni na svojo obrt in da ste kaj boljšega, nego so rdeči! Vsi, kar nas je tukaj, vsi smo čisto navadni tatovi in roparji!" Ogorčeno so mu ugovarjali od vseh strani. Pa ni se dal ugnati. "Tale reka, ki ob njej taborimo, tale gozd, ki ga podiramo in prodajamo, — vse to ni naša last. Segli smo po tuji lastnini, po lastnini države in zasebnikov. In vsakogar bi ustrelili, ki bi nas preganjal, celo lastnika. Ali ni tatvina, kar počenjamo —? Da, še več, ali ni rop —?" Ozrl se je po tovariših in ker mu nobeden ni odgovoril, je nadaljeval: / "In s takimi tatovi in roparji sem imel tistikrat posla. • Prišel sem iz države Missouri s pravilnim kupnim pismom v roki, žena me je spremljala in sinova. Živino smo imeli s seboj, konje, svinje pa poln voz pohištva in orodja, poljskega in hišnega. Bil sem namreč precej premožen, vam povem. Naseljencev ni bilo v bližini, jih tudi nismo rabili, osem rok. smo imeli, osem krepkih in delav nih rok. Postavili smo si kočo, izkrčili gozd in posejali njive. Nekega dne mi je zmanjkala krava, šel sem jo iskat v gozd Cul sem, da poje nekje sekira, pa stopil za glasom. Našel sem šest rafterjev, podirali so, moj gozd so podirali —. In poleg je ležala krava, ustrelili so si jo in se pripravljali, da jo odere-jo in razkosajo. No, prijatelji, kaj bi bili sto rili na mojem mestu?" "Vse bi bil postrelil!" je dejal eden. "In po vsej pravici! Ukradli so ti kravo in konjski ali vobče živinski tat zapade smrti po postavah zapada." (Dalje prihodnjič.) pa božja moč." Stan, ki si ga je Josephine izvolila, ni lahak. Toda, ako ga bo vzela iz ljubezni do Boga in živela po navodilih tega stanu, srečna bo. Sicer pa je prvih pallet le poiskušnja. če bi končno prišla do prepričanja, da ta stan ni zanjo, se bo lahko povrnila nazaj na dom. Pa ne verjamemo, da bi Zefka kedaj zapustila svoje ideale. Mi ji želimo sreče in zadovoljnosti v poklicu, katerega si je izbrala. Vse posvetno hitro preide, le tisto, kar storimo za Boga in za zveličan je, le to bo ostalo večno. "Blagor ubogim na duhu, ker njih je nebeško kraljestvo." Bog s teboj. * * * žena: "Dragec, ali se spomniš, danes je ravno pet in dvajset let odkar sva se midva žaro* čila?" Profesor: "Oh, ali res? Zakaj pa me nisi opomnila poprej, da bi se biLa poročila?" * * * Da boste vedeli. Nekateri se pritožujejo: "že leto dni je poteklo odkar smo se preselili, pa še vedno imate stari naslov na vsem, kar nam pošljete. Kako je to?" Takole je. Mi imamo naslove in imena faranov na jeklenih ploščah. Vselej, kadar se kedo preseli je treba dati delati nove ploščice in to prvič nekaj stane nas, drugič pa ne moremo za vsakih par sprememb poslati po nove ploščice, ker bi kompanija ki to dela (Addressograph Co.) ne hotela se pečati samo s par ploščicami. Tako je. Zato pa prosimo malo potrpljenja glede tega. Naznanite nam takoj pre-do'gotove visokosti. Tudi ne ve, j membo naslova in ko se tako ne-zakaj nekateri lasje hitro osivejkaj sprememb nabere, bomo da-drugi pa ne. Tudi ne ve, zakaj Ii delati nove ploščice, imajo nekateri plave oči, drugi Starši, tu nekaj za vas: Ali pa rjave. Pa še veliko druzega| veste vi kam se vaši otroci med ne ve, če ravno se postavlja, kot! počitnicam poizgube v nedeljo bi vse vedel, kot bi vedel več ko j dopoldan? Dokler je šola, je Bog sam. ' i maša ob 9 obiskana bolj, ko ka- =,= * * j tera druga. Kakor hitro pa se Nekaj mladeža je prišlo "no-1pričnejo počitnice, je takoj znat-ter" zadnji teden. Louise Marie1 no zmanjšanje stqgla otrok pri Christy, čegar mati je John Ke-j maši. Kam se torej otroci po-nikova Theresa. Botra je There- izgubijo? Kje so? Kakor clo- Nak, za župana tako velikega mesta kot je Cleveland, bi pa ne bil rad. tčie že samo ena fara, tako velika kot je šntlovrenška, dela tako veliko skrbi in opravka, kaj šele milijon in četrt ljudi? Za nekoga prav dobro vem, da ne bo majorju Lauschetu prav nikdar "fovš." * * * Šole so sicer minule, ne popolnoma. A kaj, ko pa takoj pride kaj druzega. Cerkveni piknik je pred durmi, ali veste to? 5. julija, to je, od nedelje čez en teden. Takrat bo vse tam na prostorih v Bastas Grove. Piknik bo ravno tam, kot je bil lansko leto. Tam je lepo. Je pod drevjem, je tudi dosti strehe, če pride kaka ploha. Kar pa je najbolje je to, da ni daleč od nas. Na Turney Rd. je blizu Dunham Rd. Bus vozi tja gori vsako uro. Ta bus se ustavi pri Pennsylvania Depot na Broadway Ave., Broadway & Harvard. * * * Cerkveni odbor, pozor! V nedeljo ob 11 je seja in sicer važna seja za celotni cerkveni odbor. Vsi pomožni in glavni odborniki naj se gotovo snidejo v šolski dvorani točno ob 11. * * * Naš brivec: "Tukaj na vrhu glave postajate plešasti. Ali veste zakaj?" žan: "Ne vem ravno zakaj. Najbrže zato ker lasje izpadajo." Pa pravi sv. pismo, da niti las ne izpade brez božje volje. Zakaj nekaterim lasje izpadajo, drugim pa ne, tega še danes ves brumni svet s svojo hvalisano modrostjo ne ve. Tudi ne ve, zakaj človek neha rasti, ko pride "Kako pa to raču- Sestra: naš?" Johnny: "če bi ata in mama oba na enkrat ribala, bi se toliko pričkala, da bi jima vzelo dve uri." Brihtna glavica je bil ta Johnny. Povedal pa je resnico. Vsaka glava ima svojo pamet. To je še Ribničan spoznal, ko je želj-nate glave prevrnil. To je pa ravno, kar dela življenje zanimivo. če bi vsi ljudje umeli in mislili eno in isto, potem bi bilo dolgočasno na svetu. V toliko bi bilo pa vendar boljše, ker bi vojska ne bilo." Vsaka glava ima svojo pamet. Zato morajo biti sosedje previdni in tudi potrpežljivi drug z drugim. Zgodi se, da se začnejo sosedi prepirati za prazen nič, dostikrat radi otrok. Pustite naj otroci svoje probleme sami rešijo in svoje razpore sami poravnajo. Otroci se sprejo hitro, pa se bodo tudi hitro pomirili, ako starši ne posegajo vmes. Sovraštvo med sosedi je greh. Moli s premislekom: "odpusti nam naše dolge, kakor MI odpuščamo."' * * * Ali ste brali o električnih generatorjih, ki se bodo vrtili pod Grand Coulee jezom na Columbia river? 38 železniških voz je vzelo, da so pripeljali na prostor, enega samega. Osemnajst takih strojev bo proizvajalo elektriko tam, ki bodo lahko preskrbeli gonilno moč za cel Zapad. Pa to nam še ne pove nič o skrivni gonilni moči, ki žene svet okolu sonca, za katero do danes še nismo prejeli nobenega "bila." * * * Pripoveduje se o nekem Ircu, katerega so našli v Londonu na cesti s ključavnico v roki. Skakal je, klel in rentačil, da je bilo joj: "Kaj pa ti je," vpraša policaj, "Kaj si znorel?" "Nič znorel. Ta pr--- blinkity, blenk,. b 1 e n k nemški mi je salon iz roke zbil." Je že res, kakor pravi pregovor, da se med kozarcem in ust-mi še marsikaj lahko pripeti. Neki vojak se je vsedel v avto, da se popelje domov, kjer je imel biti pročen. Med potojo avto na mokri poti zdrsne, se prevrne in ženin je ubit. Mesto pred oltar, je stopil pred sodni stol božji. bil obrnil svojega konja proti Lemontu. Za par tednov ga ne bo doma. Ker je bil močno zaposlen s poučevanjem in z raznimi drugimi opravili, mu privoščimo nekaj premirja in počitka. * * * Pozor godbeniki St. Lawrence Band bo v nedeljo ob 10 igrala na Aetna Rd. pri sosedni slovaški cerkvi "Nativity" in sicer v počast Father Chaloupka, ki isti dan praznuje 40 letnico mašni-štva. All the players, please, take note and be ready to play there at 9 :S0 A. M. -o- flllTIIIITTTTIlIllIlIIITr TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE imamo v spolni zalogi. Pošiljamo tudi po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O. MALI OGLASI Registracija posestnikov Odveitnik Wm. J. Kennick vam po zmernih cenah točno izpolni vaše listine za stanovanje. Wm. Kennick tudi vloži prošnjo za tiste posestnike, ki so postavno opravičeni dobiti več najemnine. Uradne ure: od 9 zjutraj do 8 zvečer na uradu 984 E. 63. St. Telefon HE-2383 (150) lili Stanovanje se išče Išče se 5 sob, kopališče in fur-nez; do $35 mesečno; mlad zakonski par z dvema otrokoma. Pokličite Mr. Peterlin, tel. PO-4820. (151) ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, In«, 6016 SL Clair Ave. Telefon: ENdlcott 311S RUDY BOŽEGLAV VINERY 6010 ST. CLAIR AVE. Najfinejša vina, domačega izdelka, dobite na kozarce ali v večji količini za na dom. Postrežemo tudi z okus- v i nim prigrizkom. Se priporočamo! MARIO'S CAFE 6220 St. Clair Ave. ENdicott 9138 V vročem času se prileže kozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganje in vino ter dober prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost. sa Peskar. Krščena je bila Da niela Ruso. Joan Vrček, hčerka Josepha in matere Alojzije Črne. To sta prinesla h krstu Stanley Prvanje in Rose črne. četrta deklica, same deklice so, je bila Rose Marie Sobczyk, katere mati se je pisala Možič. vek nima nikdar počitnic v dihanju, tako ga tudi v svojih dolžnostih do Boga in do duše ne more imeti. Pošljite torej otroke k njih maši ob 9 in potem je zelo dobro, da pogledate za njimi včasih. Poizvedujte, če so bili pri maši ali ne. To je važna zadeva, starši! "Poslušal sem, kako so zadnji akordi cerkvene glasbe utihnili v cerkvi sv. Petra v Rimu," tako piše veliki neumorni delavec na socialnem polju, Wendell Phillips, "ko zaslišim pristne angleške besede v pridigi, ki se je pričela. Stopil sem izza stebra in ugledal sem tam na prižnici zamorskega duhovnika, ki je raz Visok in ravan kot smreka je stopil pred me in povedal, da odhaja k mornarjem, Charles Virant. Charles je prišel iz severne Minnesote iz okraja železnih rudnikov. Tukaj je bil na stanovanju pri Joe Kovačovih in je delal v veliki tovarni Pneumatic Tool. Ko pa je videl, da prihaja tudi njegova vrsta, da bo klican vojakom, se je prostovoljno lagal Kristusov evangelij; in re-vpisal k mornarici. Želimo mu kel sem: 'to je mogoče edino le j srečnega povratka in ves čas J v katoliški cerkvi, to je res pra-naj bolj šega zdravja. j va demokracija. Čast ji!" Wen- dell Philips ni bil katolik. Profesor Nathaniel Schmidt iz Cornell univerze je rekel: "Katoliška cerkev je najbolj demokratična izmed vseh cerkva." * * * Ali ste že poslali nazaj odlomke od vaših tiketov za piknik? Če jih še niste, storite to takoj, predno zopet pozabite. Sedaj lahko vse svote polagoma vpišemo. Mi držimo rekord in vemo, kedo je tikete vrnil in kedo jih "Danes moram iti ven na de želo," je pravil kandidat svoji ženi. "Farmarji imajo danes prašičjo razstavo in jih bo veliko zbranih* Saj mi ni za prašiče, le pokazati hočem, da sem eden izmed njih." Potem je pa debelo gledal in se čudil, za kaj se mu žena tako sladko smeja. Za farmo prav v Geneva, O. se išče starejšo zakonsko dvojico ali pa samca za oskrbnika in dfelavca za sadjerejo in kokošje-rejo. Prosto stanovanje in plača po dogovoru. Moderna hiša, plin, elektrika in vodovod. Pišite na: Farm, 18212 Rosecliff Rd., Cleveland, O. telefon: KEn-more 1277. (150) Oglejte si te hiše! Hiša 10 sob za 2 družini v dobrem stanu, 1189 E. 172. St. Gotovine $2,000. 8 sob za 2 družini, 14914 Sylvia Ave. Cena $4,700. Gotovine $1,500. 10 sob za 2 družini, 18209 Lanken Ave. blizu Nottingham Rd. Najemnina $55 mesečno. Cena $4,500. Gotovine $1,500. Bungalow na 22641 Ivan Ave. Gotovine $1,500. Za nadaljna^pojasnila pokličite L. Petrich IV-1874 19001 Kil deer Ave. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebMlne za dom 861* ST. CLAIR AVI. _UKnderwm 197« PREMOG — COKE Razvažamo po vsem Clevelandu. Vprašajte za naš budget načrt. Pregled furnezov zastonj. WHITE WAY COAL CO. 3858 SUPERIOR AVE. IIEnderson 6177 DAJEMO EAGLE ZNAMKE BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne Vid mora biti tak, da lahko razločite številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preiskovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem ozdru. EDWARD A. HISS lekarna—farmacija in optometristične potrebščine 7102 St. Clair Ave. GAY INN 6933 Si!Clair Ave. Godba in ples vsak petek in soboto . . . Najboljša pijača ENdicott 8811 (Fri. -x) Bila je vzor kaščanskega dekleta. Vedno vesela in živahna pa ne razposajena. Taka je bil» Josephine Lekan. Vseh osem razredov je dovršila v šoli sv. Lovrenca in vse predmete višje šole v Holy Name High. Par let pa je bila zaposljena pri Rich-man Bros., da je pomagala staršem pri vzdrževanju in šolanju velike družine. V pcndeljek jutro pa je vzela slovo in odšla v Adrian, Mich. ni. v dominikanski samostan. Slovo zanjo ni bilo lahkq. Vsi so jo radi imeli in ona je ljubila "Poglej, Johnny," je govorila sestra v šoli. "če vzame tvojemu kJV/ X -----------" I ' _ . v , vse, zlasti očeta in mater. Joka-j očetu eno uro, da hiso poriba in je je odšla z doma, pa šla je pro-j tvoji materi vzame tudi eno uro, stoveljno, šla je, ker je čutila, da' kadar ona riba, v koliko časa pa jo Bog kliče. Svet gleda na vse to kot na ne-spamet. Sv. Pavel pravi, da je nauk Kristusov "tistim, ki se pogubljajo nespamet . . . nam bi jo poribala, če bi oba na en krat ribala." Johnny nekaj časa premišlja potem pa se mu zasveti obraz: "Dve uri." V soboto se je vršila poroka Chester Subienski z Mary Vato-vec, hčerka John Vatoveca in Mary šuštaršič iz East 76. St. Ko se mladi par poroči, ima vedno najboljše riade glede bodočnosti. In je prav tako. Kdor stori svojo dolžnost do Boga in v Njega zaupa, morda ne bo brez težav in križa, bo pa prav gotovo imel pri vseh takih slučajih pogum in božjo pomoč, da bo vse premagal in navzlic nadlogam bo srečen. Tudi temu mlademu paru želimo edinosti in potrpljenje drug z drugim. To je edini način po katerem se ohrani mir iji se pride do sreče in zadovoljnosti tukaj na zemlji. Tikete, tikete prosimo. Prinesite nazaj! * if * Dolgo časa tare bolezen Gli-batovega očeta in jih drži na postelji. Pa to bi še ne bilo tako hudo. "Le dihati mi ne da, dihati mi ne da." Tako tarnajo zlasti, kadar je vroče. Frank Gliha je poznan in star faran, pionir je, ki je bil od začetka te naselbine tukaj. Molite zanj, da mu da Bog potrpljenje v tem zadnjem boju in pa popolno vdanost, v Božjo voljo. Farma v najem V najem se odda znana Felix Surtzova farma, ki leži poleg farme SNPJ ob Chardon Rd. Obsega 135 akrov, Lepa hiša in hlev. Za informacije se zglasi-te pri Felix Surtzu, 936 E. 185. St. (150) BLISS COAL CO. PREMOG IN DRVA Zastopstvo WHITING STOKERS 22290 LAKELAND BLVD. KEnmore 0808 I Soba se odda Spalna soba za enega ali dva se odda na 6701 Bonna Ave. Trgovina naprodaj Proda se ali pa se zamenja za hišo dobro vpeljana modna trgovina z vso zalogo in opre. mo. Proda se radi odhoda last nika k vojakom. To je zelo "do ber trgovski prostor ter je zelo lepa prilika za podjetnega človeka. Vprašajte v trgovini sa mi na 406 E. 156. St. (149) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. očna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473-R. (Fri. x) MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba Prvovrstno žganje - pivo - vino okrepčila Father Baznik je v pondeljek rtkel "good by" ter odšel. Kam je šel, ne vem. Le to vem, da je' VICTORY BUY UNITED STATES WAR ?BONDS AND ^ STAMPS Ignac Slapnik, st CVETLIČAR 6102 St. Clair Avenue HEnderson 1126 A. MALNAR CEMENT WORK ENdicott 4371 1001 East 74th Street Farma naprodaj Proda se farma 46 akrov, 7 milj od Rocky River, nova hiša 6 sob, gospodarska poslopja; 12 akrov grozdja, 6 akrov sadnega drevja, ostalo obdelana zemlja. Lasten plin (gas valve), vsa živina: krave, konji, prašiči in kompletno poljsko orodje. Blizu katoliške cerkve, ob tlakani cesti. Proda se zelo poceni radi bolezni. Za nadaljne informacije pokličite Mr. Reeves, LA 4815 ali BO 6448 (June 20, 22, 26) ■ t_ i! == V. J. KRIŽANOVSKA: PAJČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK m * s Ostali del dneva so veselo,stal zelo neprijeten, in ker ni- preživeli med izprehajanjem in pogovori, a naslednjega dne zjutraj je Matilda' Ferdinan-dovna šla v sobo k prijateljici, da bi se pogovorili na štiri oči ter da bi jo izpraševala o zani-majočih jo znancih, ki jih ni videla več kakor štiri mesece po svojem odhodu iz Petrograda. Ko se je generalka do sita na-klepetala o raznih stvareh in je premlela kosti bližnjim, je vprašala še: — Kaj pa imate, da vas pošiljajo v Gastein, draga? Ali ste bili bolni? Ko sem odšla, ni bilo sluha o potovanju v inozemstvo, nasprotno, vi ste nameravali preživeti poletje na Krimu pri teti Ani Fedorovni. — Ah! Ne govorite mi o tej strašni ženski! Docela sva se sprli, če sem pa zdaj bolna in potrebna zdravljena, je temu kriv vaš dragi pastorek. — Kaj pravite? Jurij vas je užalil? Sreča, da ga še ni sem. Kneginja je skočila na noge, da je padel sobarici iz rok glavnik, s katerim jo je česala. — Kaj, Jurij Mihajlovič pride semkaj ? Ce je tako, potem takoj odpotujem: nočem ga videti, sovražim ga! — je rekla in pri tem zardela kakor puran. — Pomirite se, Olimpija; on pride šele čez teden dni, ni treba da bežite zaradi njega. Povejte mi rajši, kaj se je zgodilo. Vidim, da se vam je zgodilo nekaj neprijetnega: morda si je moj dragi pastorek dovolil zopet kakšno nesramnost? — Oh! Še več. Sicer imate prav, moram vse povedati, draga Matilda. Vi ste pravicoljub-na, poštena ženska, brez omejenih predsodkov, gotovo bi bili na moji strani. Zdaj pa poslušajte. Toda ne, da me boste bolje razumeli, vam moram poprej nekaj pojasniti. — Ali veste, kako podlo je ravnal grof Leonid z ženo, ki si jo je izbral sam in prostovoljno? — Da, znano mi je. Pustil ji je petdeset rubljev, izmamil iz svoje stare sorodnice ali krstne botre precej veliko vsoto denarja, s katerim je izginil preko meje, in od tedaj ni duha ne sluha o njem. — Tako je. Moric Osvaldovič pa si je vzel k srcu nezasluženo gorje svoje sestre in me že davno prosil, da bi jo sprejela pod svoje pokroviteljstvo, jo vzela k sebi ter jo uvedla v družbo. Ker vem, kako hudoben in zloben je naš svet, sem se dolgo časa obotavljala; toda končno me je sočutje do nesrečne ženske premagalo. Razen tega sem gospodu Milerju doljpna hvaležnost, tako skrbi za moja vnuka, da ga ne morem prehvaliti. Kneginja se je močno pah-Ijala z batistovim robcem, zato ni videla zaničljivega nasmeška, ki je šel preko obličja Matilde Ferdinandovne, katera se je odvrnila od prijateljice. — Skratka, udala sem se njegovim prošnjam in kmalu po vašem odhodu sem povabila na večerno zabavo Greto. Bilo je mnogo ljudi, ker je bil rojstni dan enega izmed dečkov, zato sem za mladino priredila tudi ples. Prej sem seveda Greto lepo opravila in bila je v resnici prelestna, istočasno pa zelo skromna in vzdržna. Toda, moj Bog, da bi videli, s kakšnim hladnim prezirom so jo sprejeli. Seveda, vsakdo ji je moral dati roko, ko sem jo predstavila; toda potem je ni nihče, pomislite, nihče je ni videl, kakor da se je izpremenila v praznino. A sorodniki Jura-sovih niso niti skrivali, da so užaljeni, Moj položaj je po- sem vedela, kaj početi, sem prosila pomoči admirala Alberaki-ja, ki sem ga smatrala za imenitnega, razumnega moža, ter ga pošiljala k Margariti, skratka, prosila sem ga, naj mi pomaga. Toda pomislite, kaj mi je odgovoril: — Oprostite, kneginja ,tu sta obe moji vnučki, jaz pa naj grem klepetat s to dvomljivo osebo, ki jo je mož zavrgel in gotovo ne brez vzroka. — Morda bi si kdo mislil, da jo hočem seznaniti z Lili in Meri. — Draga prijateljica, moram vam reči, da je bila vaša misel prositi pomoči Alberaki-ja zelo nesrečna. Ali ste pozabili, da je lovil baš Lola za svojo Meri? Usmiljeni Bog [Popolnoma sem na to pozabila; toda bila sem zelo nevoljna . zaradi teh neprijetnosti. Komaj pa sem končala neprijetni pogovor z admiralom, se je spravila nadme kneginja Ana, ta neznosna stara devica! "Poslušajte, Olimpa, — mi pravi, — kako ste mogli sprejeti v svoj salon to dvomljivo grofico? Neprevidno ste ravnali: Jurasovi in Talicini vam nikoli ne odpuste te žalitve. Stara kneginja je takoj odšla s svojo vnukinjo, dasi neopazno; toda onidva ne prestopita več vašega praga. Ta sramotna že-nitev je napravila preveč šuma, da bi se mogli upreti splošnemu mnenju družbe ..." Bila sem vsa iz sebe. — Bože moj, — sem rekla,— uboga ženska pač ni kriva, če je njen mož podel; revna, meščanka je, toda to ni nikaka sramota. "Preprosta ženska je! Po vsem se vidi, da je bila sobarica, ki jo je neumni Lolo vzel za ženo, ko bi bila lahko njegova ljubica," — je sikala dalje kneginja Ana. — Ne morem vam popisati, draga Matilda Ferdinandovna, kako sem bila razdražena; vsa sem se tresla in sem zavpila nanjo. — Ni res, Margarita in njen brat sta iz poštene meščanske hiše, a oskrbnik v Vsesvjat-skem je njih stric! —No da, on je bivši lakaj Petra Šastunova, komornika. To je res imeniten sorodnik, ha, ha, ha! — in kneginja se je rezgetala kakor kobila. — Obrnila sem ji hrbet in se zatekla v majhno rožnato spre-jemnico. Toda kar me je tam čakalo, je preseglo vse, kar sem do tedaj morala prestati zaradi te preklete reči . . . jev; ko sem se po spopadu s kneginjo Ano vrnila, so se dame razbežale, izvzemši gospe Opoljeve in njene sestre Petri-ščeve. Obe sta stali pri vratih, a Margarita je sedela vsa v zadregi na divanu z Moricem Os-valdovičem, ki je bil tudi mračen in nevoljen, toda videti je bilo, da hoče ščititi sestro. Na moje začudenje sem videla tu več častnikov in drugih gostov, med njimi Jurija Mihajloviča. Imel je nekakšen izdajalski izraz na obličju in pogovarjal se je z Moricem Osvaldovičem po nemško. — To znači pri njem, da namerava povedati kakšno grdo-bijo in to tako ,da bi jo vsi razumeli, — je pripomnila generalka in namršila obrvi. — O tem sem se kmalu uve-rila. Ko sem stopila blizu, sem ga slišala reči: "Dovolite, gospod Miler, skoraj bi vam bil pozabil izročiti pozdrave vašega nekdanjega gospodarja! ..." — Ne, ne morem ponoviti Skratka, ta- Kneginja je za hip umolkni-1 la, da bi prišla do sape in si vseh teh podlosti obrisala pot, ki ji je tekel po ko je osramotil nesrečnega Milieu. Generalka ji je prijatelj- lerja, da je hotel takoj od me-ski ponudila stekleničico z an- ne in sem ga le s težavo umiri-gleško soljo, in ker jo je pri(la. Končno se je udal mojim vsej stvari največ Jurij zani- prošnjam, toda družabno stali-mal, je vprašala kneginjo, na šče Margaretino je tako omajano, da je ne morem uvesti v družbo, a tudi zapustiti je ne Svetujte mi, kaj mi je kakšen način jo je on užalil. —Takoj boste slišali in boste lahko sami sodili obnašanje Jurija Mihajloviča. Ko sem šla iz sprejemnice, je bilo tam okrog deset dam, med njimi Margarita in nekaj kavalir- morem napraviti? — Treba jo je odstraniti, poslati kamorkoli, toda v družbi kakšne dostojne osebe. Seveda Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue 1 boste morali denarno podpreti Greto, toda jaz vem, da se vi takih malenkosti ne plašite, kadar gre za dobro delo, — je odgovorila generalka. — Hvala vam za dobre besede, tako dobro mi dej o. Sicer pa sem že sama na to mislila. Dasi ne brez težkoč, sem vendarle našla damo, kateri sem naložila spremljati Greto v Pariz; poskrbela sem ju z denarjem in iz vse duše me veseli, da sem izpolnila obljubo, ki sem jo dala Moricu Osvaldoviču glede sestre. Toda kadar se spomnim na Jurija Mihajloviča, se vsa tresem! Ne morete si predstaviti, koliko neprijetnosti mi je povzročil s svojo domislico. Kakšne prizore sem imela z Ano Fedorovno in nekaterimi znanci, usmiljeni Bog —! S Talicinovimi in Juraso-vimi pa smo docela sprti. Ne več govoriti o tem, sicer me popade glavobol! In resnično, nevolja napram Juriju in strah, da ne bi se srečala z njim, sta bila tako velika, da je kneginja že naslednjega dne odpotovala, vkljub temu da so jo Šastunovi in baron pregovrajali, naj ostane pri njih še dva dni, kakor je obljubila. Nekaj dni zatem je prispel Jurij z Milico in s francosko guvernanto. Marta Sidorovna, ki je izvrševala službo sobarice in pestunje, jih je spremljala, ker se deklica ni hotela ločiti od nje niti za en dan. Vkljub navidezno dobrim od-nošajem z nemškimi sorodniki. je bil Jurij zelo hladen z očetom in baronom, in če je le mogel, se je odtegnil njih družbi. Zato pa se je v veliko nevoljo barona Leopolda izprehajal, jahal in si ogledoval okolico in pristave, ki so bile porazmešče-ne vzdolž meje kakor sovražne trdnjave, ter gozdove Dembov-ke. Matilda Ferdinandovna je povedala možu vse, kar ji je pravila Repjeva, ter postavila v najslabšo luč Jurijevo ravnanje, ki ga je nazvala "gnusno spletko" proti stari in uda-ni prijateljici rodbine. Toda v veliko generalkino nevoljo ni njena povest tako ozlovoljila Mihaila Petroviča, kakor je pričakovala. —Ce je Jurij govoril resnico, potem ima prav, da je opozoril kneginjine goste, da se nahajajo v družbi lakaja in sobarice, — je mirno odgovoril na ženine besede.—Nihče ni ob- obvezan trpeti kaj takšnega % radi človekoljubnih muh stat j bedakinje. General je dobro vedel, da v ženini povesti vse, kar se , : nanašalo na njegovega s" prepojeno z žolčem; razen te* pa je bil še od lanskega le hud na vso nemško zaleg°> mu je povzročila toliko vzn mirjenj, in ki mu krade. Iz nobe, brezskrbnosti in sebičn sti se je bal najmanjše naru tve svojega miru, zato je raj Ruska industrija kavčuka F izvaja v prvi vrsti sintetični čuk. .................................m.....111 min.....11111 nI 111111 m 111111111111 iTTmimm i >"l;e molčal, prepušča joč ženi, da gospodarila po svoji volj1, vc sih se je pustil pregovori* takim dejanjem, katera je P zneje obžaloval; v takšnih j* notkih kesanja se je zbudil ^ njem srd proti ženi in že'Ja J ^ ^ žiti jo. ' (Dalje prihodnjič) M milil 0. IS KO ASI se £ tifzbur. ivne Ma kot i4doIg na rajo že jso vs I KUHINJSKE PEČI = Ako je vaša stara kuhinjska peč nerabna, lahko kupitefi 1, ki = novo brez vsakega zadržka. Oglejte si našo veliko zalog0'1^go | Grand, Magic Chef, Norge in Roper plinske peči, ter F"-' Roo = ■ gidaire električne peči; cene od $82.95 naprej. fnim = • rf°m> 1 E Imamo tudi v zalogi električne čistilce: Royal, Premie lrj£ E Hoover in Progress.' P je r E Philco in Zenith radijske aparate, A. B. C. avtoniatič'1!^ E pralne stroje itd. = ,opaž [tajni bolil Lahka mesečna odplačila! NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE »am re E 6104 St. Clair Ave. t< Lahko računate na nas, general Olmstead Prvo delo vsakega moškega in ženske v telefonski službi tekom vojne je, da se oddajo poročila. Ta napor je priznal generalni major Dawson Olmstead, načelnik štaba signalnega kora Zedinjenih držav. POSLANICA GENERALA OLMSTE AI)A: "Vi daste vitalno postrežbo svoji domovini v tem času vojne z naglim in vestnim načinom, s katerim vršite svoje delo. Armada vam čestita k rasti k novim in večjim potrebam naroda z duhom lojalnega napora in več kot je vaša dolžnost. Vodstvo vojnega napora v vaši važni sekciji dežele zahteva predvsem zanesljive komunikacije. Vi izvršujete svoj delež s tem, da imate odprte linije za zveze za nas. PREDSEDNIK RANDOLPH EI DE ODGOVARJA: "Z velikim zadoščenjem jemljem na znanje vašo poslanico v imenu mož in žeua od The Ohio Bell Telephone Company. Vsi mi se zavedamo, da je naše največje delo in največja odgovornost izvršiti delo s tiste vrste razumnostjo in vestnostjo, ki bo napravila največji doprinos za uspešen in nagel konec vojne. Vaša poslanica nas pozivlje še k večjemu naporu in nobena žrtev ni prevelika, "da se pošlje poročilo skozi." POSLUSAJTE "TELEFONSKO URO" VSAK PONDELJEK ZVEČER Oil y NA WTAM, WI.W IN WSPD THE OHIO BELL TELEPHONE CO. 819 E. 185th StjPo ŠVmiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmimimiimmimi.....i................................111,1 nar< ------—Pre --— Nnik fa ra frepr ih de ffožei j&em , [Posti ležel čeb » Jovra Priznanega izdelka druge vtd^ll nož] Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke THE MAY CO'S HLADNO PRITLIČJE POSTELJNE RJUHE 1.98 od vlade zavrnjene 1 .39 • Mera 72x108 • Fine kvalitete rjuhe • Čisto bele 1.59 vrsta "Everlasting" rjuhe 1 .29 • Mere 81x99 • Mera 72x99 • Mera 63x99 r f sedn (les je r rus: i'6 mo Perkins' 1 „lngt "Lady Ma/ Ki pis je rjuhe to o f Mol .69 | co, i h d; i6 Por< ftrte p^htoseb P 1 Mere 81x99 Mere 72x99 Ostanki od Anchor M Zn£ fia s Prilika prihraniti lep denar na drugih vrstah priznanega izde"'?- ^g-L. sijajne kvalitete rjuhe . . . nekoliko iregularne . . . nekoliko z olj«"11'' 'h deži . . . včasih močno tkane . . . morda malo slabo tkaije! Toda to t 1 poslabšalo dobro kvaliteto! Založite se ob te) priliki! i tl l^ob Sti. The May Co. Cool Basement 69c kvaliteta črtan Seersucker 38c yd. Ostanki iz predilnice v krasnih črtanih vzorcih. Poletno magično blago 2 do 6 jardov dolgo. poletno blago 79c vredi 49 Bel Sharkskin Bel Poplin Bel Rayon Shantung 59c vrednosti barvast Pique 38c yd. Veliki in miali vzorci za večerno obleko, šport in za cesto. Mnogobarven in monoton v kroju. Posebna fina kvaliteta 79c vrednosti! IC yd. Velika vrednost v boljšem poletnem blagu za oble' ke. Dokler bo trajalo teh 1,500 jardov, bodo te cene veliki prihranki za hranljive ženske! 39c vrsta barvast Percale 4,000 jardov "Fruit of the Loom" barvan ftA «ffl porhant. Krasni poletni vzorci in barve. . , J 69c jard sanforiziran barvan muslin 2.000 Jardov fine kvalitete mušlin v veliki izberi krasnih poletnih vzorcev . . . The May Co. Cool Basement 38c yd- Ask na fibas W j ekaj se j hoi V S z, J j n So : ^ ol <75, m R 1 Ti ^neg, 5 Vrel i Sodi nt 020101010100020191000201020201010201010102020201020101010201