272 številki;
Ljibljm, j ponedeljek 27. novembra 1905
XXXVIII. leto.
II
8 aaja mk 4*n zvoeer, Uuil «a«*Ua Ja pranJka, tor »aU» po po iti prajaaua aa avstro-ogrske aaftaU um Uto ti I, u H UU II I, u Mrl tata I K SO k, u n imn I K tO k.  Za LJubljano ■ BalUJanJen m dnin ^4 K, aa pol lata IS K, u Satrt lata 6 K, aa aa aiaaaa S K. Kdar hadi uua panj, plača aa tm lata Iz K, aa zal lata 11 K, aa Satrt lata 61 60 k, u a maiaa UMI - Za tujo dožolo talika ?«č, kolikor amaia poštuin*. g» carooaa braa htodobna vaašUJatva naročnina ao na osira. — Za oznanila aa plačajo ad potaroatapno potit-vrata po lt k, So aa aa aanaalla tlaka ankrat, po 10 h, da aa dvakrat, in po 8 h, ia aa tlaka trikrat ali  vaekrat. — Dapii-asj at Izvale frankorati. — Bakapiai ta aa moaja. — Uredništvo ia upravnlilvo jo o Bjuflavik mliaak it. 6, ta itaor aradnUtra v L aaditrapja, apravniitva pa o pritličja. — Upravoiltvi naj ao blagaTolija pošiljati naročnina, rokiaaaoUt
aananila, t J. adminiatratrvaa ztvart
Slovenski Narod'1 telefon št. 34.
Posamezne Številke po 10 h.
„Narodna tiskarna" telefon St. 85.
Duhovski terorizem — proč ž njim!
^Dopis z dežele). V debati o \olilni reformi očitala se je klerikalcem zloraba vere kot agi-ticijsko sredstvo pri volitvah v njih strankarske namene. Očitalo se jim je to po vsej pravici. Do zdaj so se volitve na Kranjskem vršile v znamenju vere, pod pritiskom duhovskega terorizma v kmetskih občinah, deloma tudi po trgih in mestih, samo pod drugo, bolj prifcrito obliko. O kaki svobodni volitvi na deželi se še govoriti ne more do zdaj, kvečjemu o svobodi zlorabe duhovske oblast v umazane strankarske politične namene. Seve, ta očitanja so zadela katoliške poštenjake kot strupena pšica v srce. Slovesno so zatrjevali in dokazovali duhovsko nedolžnost, Češ da se le toliko udeležuje duhovnik volitev, kolikor mu pripušča zakon kakor državljanu. Milo stokajo od dr. Kreka do dr. Šuš-teršiča kaka krivica se dela s takim očitanjem duhovščini in kako po krivici se jo hoče oropati svobode v izvrševanju državljanskih pravic z vpeljavo -kancelparagrafa*. Ni treba omenjati notic, člankov in raznih dokazil o nedolžnosti in krotkosti brez vse moči in vsega vpliva na volitve Čiste duhovščine v Slovencu-, da zamolčimo druge ob-skurne klerikalne liste in lističe. Morda se dobi kje in se dobe celo v naših vrstah take naivne duše, ki gredo tem tiradam na led in so prepričanja, da se duhovnike prehudo prijemlje in jim dela krivica. To, seve, bo trdil le tak, ki pozna razmere posebno na deželi le površno ali pa prav nič. Ta očitanja in
zahteve od naše strani niso pretirane, ne navajajo nič neresničnega in ne delajo politikujoči duhovščini nobene krivice. In zahteva po zakonu, ki bi jamčil pravo svobodo volitev in vesti, je vec ko potrebna, ako hočemo sploh kdaj doseči, to kar se doseči namerava po splošni in enaki volilni pravici — klerikalci, seve, so izvzeti, ker jim le za moč in izrabljanje v jarmu teme jeČe-
I v
Sega ljudstva. Kdor na deželi živi, opazuje to gibanje, nasilstvo duhovščine v dosego strankarskih ciljev, temu se gabi to početje. Ni treba, da bi imel bog vedi kako prosvetljene možgane, da spozna to početje. Terorizem, ki ga duhovščina uganja napram nezavednemu še bolj proti zavednim, presega vse meje. Morda se marsikateremu duhovniku studi to početje, a je prisiljen po škofu da tako dela. Da je Škof Anton Bona ventura v tej zadevi lahko rečemo pravi despot, to stoji. Znano nam je, kako postopa proti duhovnikom, ki mirno žive in se ne udeležujejo političnega boja. Tu ne pozna nobenega obzira. Tako — ali te pa suspendiram. Ze zadnjič ste omenili tak slučaj o župniku Brcetu. Vemo za drug slučaj, ko je zagrozil župniku s suspendacijo, ako ne odneha in ne dela tako, kakor on hoče in ukaže. Id župnik je moral odnehati in ponižno Čakati na kaplana, ko se je pozno ponoči vračal z agitacijskega potovanja. In to ni fabula; lahko dokažemo, če treba.
Potem ta gonja od strani mladih, neolikanih in podivjanih, fanatizi-ranih kaplanov! Vsaka pridiga, posebno kjer sta dve stranki, govori za časa volitev le o liberalcih, brezvercih, hudičevih otrocih, ki bodo že naprej pogubljeni. Sv. Rešnjc telo, molitve Marijinih devic za srečen izid, spovednica, kjer je prvo vpraSanje, kako volite, ali pa: vas mož je liberalec in voli z brezverci. Pri agitaciji se izrablja zadnja ura. In zgodi se, ko se volilec le ne vda, da jezno odide z grožnjo: Naj pa še na zadnjo uro pride dr. Tavčar vas pomazat! In to je resnica, katero se sme povedati tudi pred sodnim stolom.
Tako bi lahko našteli še brezštevilno zgledov, ki govore in so lepa priča svobodnih volitev na deželi. Naj-pripravneje seveda imajo v župnijah, ki so vseskoz klerikalne in kjer slepo gredo ljudje za duhovniki kot neumne ovce. T takih krajih se kar oznani z lece, da naj prinesejo listke za volitev podpisat; v več krajih jih kar podpi-
sane dobe v roke. To je v krajih, kjer je župnik vse: cerkvena in politična oblast.
Preidimo dalje. V krajih, kjer je Že ta ali oni prebujen in naj bo naj-mirnejša duša, takega ti ljudje ne trpe. Bodi trgovec, obrtnik, gostilničar ali karkoli, Če ni brezpogojno vdan duhovniku in striktno nejspolnuje ukazov, če tudi nimajo z vero nič skupnega, temu napovedo ti ljudje brezobziren boj. Ti ljudje so brez srca. Ne smili se jim ne družina, ne starost, ne nedolžnost, take je treba odpraviti s pota in naj velja, kar hoče. Gorje šele onemu, ki se drzne njih početje in cerkveno gospodarstvo kritikovati. No, tak jo skupi, da si zapomni. Ker smo Že v dobi volilne reforme, vzemimo cerkvene ključarje. Postavno bi moralo te ljudstvo svobodno voliti. Kdor to misli, se daleč moti. Župnik jih nastavlja po svoji volji. Imenuje navadno take, da se podpišejo na prazen papir. Slabo naleti ta, ki se drzne vprašati: kaj pa to in zakaj ono. Smrten greh ima oni, ki si upa ziniti besedo „ni prav". Ta plača stante pede to grozovitost s takojšnjo izgubo te Častne službe. Kdo bi znal ugovarjati, posebno iz boljših krogov: saj občujem s tem in onim, a je popolnoma pohlevna ovca. Kes, proti osebam, ki niso v ni kakem oziru od njih odvisne, jih duševno nadkriljujejo, ne kažejo duhovniki te moči v nadi, da se jih drugače sodi in ne verjame govoricam o njih. Prepričani smo, da je že marsikak svobodomiselni, izobraženi sedel duhovskim limanicam na tak lep. Duhovniki hočejo biti absolutni gospodarji in se poslužujejo najhujšega terorizma v dosego svojih ciljev. Vsak ima svoje re-porterje, ki mu prenašajo vse osebne, družinske in druge vesti, da se ve rav nafti.
Tu imate kratek opis razmer na deželi pod duhovsko oblastjo. O svo-bodi, o tej ni sledu. Čudimo se samo, da 86 dobe ljudje, ki tem ljudem še kaj verjamejo, da jim je res za pravico ljudstva Kdor pri nas to verjame,
ta je udarjen več ko s slepoto, ta je ali norec ali slepar. Načuditi se ne moremo dovelj, ko slišimo, kako frater-nizirajo s to reakcijonarno drhaljo zadnji čas socijalni demokratje. Ne vemo, kako so prišli ti do tega, da v kranjskih župniščih iščejo tega, čemur so ti največji nasprotniki. Gorje, ko pridejo ti na krmilo! Naša dežela bo prava farška drajna. Zato pa z vso odločnostjo zahtevajmo jamstev, da se njih moč v obliki zlorabe vere omeji v obliki nkancelparagrafau. Proč z duhovskim terorizmom, to je prva in najpotrebnejša reforma !
Balkanska pisma.
Finančna reforma v Makedoniji. — Srbsko posojilo. — Ministrska kriza na Bolgarskem. — Srbsko hrvatski odnošaji. — „Hrvatsko Pravo" si-l stematsko obrekuje Srbijo.
Belgrad, 23. novembra. (—ut.) Na Balkanu ne ostane dolgo glasoviti „statu* quou, za katerega so se do8edaj velesile toliko zavzemale samo vsled tega, ker so se bale, da se makedonsko vprašanje — ako bi se začelo reševati — ne bi re šilo tako, kakor bi posameznim velesilam bilo po volji. Mnoga znamenja kažejo, da se v Makedoniji pripravljajo važne in dalokosežne spremembe, ki bodo končno odloČile naodo vseh Štirih evropsko-turških vilajetov. Začetek bo storjen s kontrolo velikih sil nad ma kedonskimi financami, kar ne pomeni drugega kot to, da sultan preneha biti absoluten gospodar Makedonije. Naravno, kak gospodar je to, ko pa ne sme sam odločevati   o   dohodkih    in izdatkih
dežele?
Sicer finančna kontrola v Makedoniji Še ni vpeljana, ali eno je gotovo: da se v najkrajšem času vpelje, ker je Turška preslaba, da bi oponirala celi Evropi — ako je ta složna in to je sedaj v istini. Odnehale evropske sile sedaj ne bodo več, ker bi to bilo za njih ponižanje in sultanu ne bo preo
stalo drugo, kakor da pristane na zahteve velesil, to tudi sam sprevidi, a druge pomoči ni.
S finančno kontrolo bo storjen začetek za avtonomijo Makedonije in s tem bo Anglija zopet enkrat triumfirala, čemur se pa Jugoslovani v tem slučaju moremo samo radovati. Do sedaj so vodile glavno besedo v Makedoniji Rusija in Avstro Ogrska pa nobena ni želela Jugoslov. dobrega. Da Avstro-Ogrska ni Želela Jugoslovanom dobrega, to je razumljivo, ali čudno zveni trditev, da je tudi Rusija delovala proti življenskim interesom Jugoslovanov. Ta trditev ne zveni čudno na Balkanu, kjer so načrti ruske diplomacije znani, ali Slovenci so bili vedno prepričani, da je ruska politika na Balkanu slovanska, kar pa ne samo da ni istina, nego je istina ravno nasprotno tega: ruska politika na Balkanu se je kretala od nekdaj v tej smeri, da se Balkan razdeli med njo in Avstro-Ogrsko. Ta politika je Rusijo vodila tudi v vojoah za oslobo-ditev Bolgarske. Rusija ni šla oslobajat Bolgarsko iz kakih sentimentalnih slovanskih nagibov, nego zato, ker je upala, da Bolgarska postane njena provincija. Ustavna Rusija morebiti opusti protislovansko politiko na Balkanu in zato je bila vojna na daljnem vzhodu in ruski nemiri, ki so dosegli lep uspeh, ustavo, za Jugoslovane sreča. Anglija je neprijeten položaj, v katerem se nahaja Rusija — in tudi Avstro Ogrska — znala spretno izrabiti in dobila je v balkanski politiki zopet prvo besedo, kar bi za Jngoslo-vanstvo imelo lahko zelo dobrih posledic. Ne rečem, da Anglija dela za koristi Jugoslovanov iz kake sentimentalnosti. To ne, ker je dobro znano, da Anglija sploh, a v politiki najmanje, ne pozna sentimentalnosti. Ona deluje na tem, da Makedonija dobi avtonomijo zato, ker taka rešitev makedonskega vprašanja njej konvenira, a Jugoslovani so lahko zadovoljni, da to konvenira tudi njim.
Flotna demontracija je delo An-
ti •Ji
LISTEK.
o vensko - nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B. (Dalje)
Leta 1872. je po posebni protekciji dobil arvežko župnijo rojen Grad-ean Rud. Erkenger, ki je moral tudi obljubiti, da se bode slovensko učil. Kmalu je sicer uvidel, da svoje obljube ne more držati, posebno ko je prvikrat poskusil evangelij slovensko brati, ali zato je zahteval slovenščine zmožne kaplane. Ko je leta 1881. prišel za kaplana Nemec Suppan, ostal je samo 14 dni, ker je Erkenger zahteval slovenskega kaplana. Od leta 1889. do 1891. je bil v Arvežu zadnji slovenski kaplan, znani rodoljub Matija L j ub š a, sedaj kurat v kaznilnici Karlav pri Gradcu Njegov naslednik je bil Ceh Frančišek Vavra, ki se je za silo priučil nekoliko slovenščine. Župnik Erkenger je Šel v pokoj leta 1893, ujegov naslednik je Nemec, ki sicer obžaluje, da ne zna slovensko, a uči 8e ne. Vavrarje postal leta 1902. žup oik, in njegova dva naslednika sta trda
Nemca. A spoveduje se še skoraj tre tjina slovensko.
Arvežki okraj je žalostno zaslovel v protireformaeijski dobi. V 16. stoletju so namreč deželni stanovi ustanovili mesto deželnega profosa, ki je imel nekako srednjo oblast med orožnikom in sodnikom. Prvotni namen mu je pač bil, preganjati takozvane „gatlerje" t. j. vojaške begune in sploh brezposelne vojake (Soldlinge), ki so se vrnili iz kake vojske ter čakali, da jih zopet kdo sprejme v vojno službo. Med tem časom so se preživljali na stroške kmetov, katerim so „ po malem kradli, po malem pa s silo jemali." Ta družba, kateri so se pridružili razni drugi potepuhi, je bila grozna pokora za kmete, posebno tukaj v bližini gorovja in daleč od glavnih cest- Pozneje pa je dobil profos vse polno drugih funkcij, predvsem preganjati „krivoverce in čarovnice", paziti na nravno življenje duhov nikov po deželi itd. Drngi štajerski profos je bil Študirani Bittner iz Sak sonske. Posebno goreče je preganjal »čarovnice", katerih je največ našel v mariborskem okrožju. Leta 1580. je dobil štiri čarovnice v Slovenskih goricah, a v njegovo jezo in žalost je vse sodnik izpustil. Leta 1584. pa je dobil sam sodno oblast, da je v po-
trebnih slučajih smel takoj sam sestaviti sodni dvor „iz primernih možu. In sedaj je nastalo gorje za čarovnice.
V Jarenini je dobil neko Peršon, s katero je imel srečo, da jo je spravil na tezalnico. Drugega dokaza za co-prnijo proti njej ni imel, vsaj ne pove ga v svojem poročilu, kakor da ni mogla pogledati človeku v obraz, „kar je dokaz, da ji, Bog nas varuj, hudič gleda iz oči.- Toda ženska je bila petična ter je imela celo zagovornika, kar jo je končno tudi rešilo Bittnerjevih krempljev. Se več sreče pa je imel leta 1580. z neko revno ženo v Arvežu samem. Barbara Strigl se je imenovala nesrečnica. Arveški sodnik je postopal ž njo popolnoma po Bittnerjevi Želji. V 13 dneh po precesu so jo že zažgali na grmadi. O tem je Bittner poročal visokim deželnim stanovom v Gradec: „Als sy ungefahr ein Stund brunnen, ist sy jederzeit lebendiger im Feur gesehen worden, nnd ist aus dem Scheiterhaufen heraus wie ein Fogl ge-ilogen, und wie es auf die Erd khom-men, sollen die Paurn samot etlichen Geistlicben so dabei gevvest, dem Freymann (krvnik) etvras gezaigt haben, was das sey, indem er eine vvider die Natur grosse Khroten^w2Xcenommen, die fast aufgerionteter dem Wwli"*s--
geeilt. Wie der Freymann die gesehen, hat er drey \Vasen fiir ir ausgestochen, die sich alsbald gegen im zuruckge-wendt in wie er mit der Hackhen auf sv hauen wollen, hat die Khrot wie ein Mensch ge\vinselt und den Khopf gezuckt; den anderen Hieb hat er ir den halben Khopf abgehauen, gleich-falls ein vorder und hinder Pratzen, darzu ein Straich auf den Buckhen geben, vollends die Kbrot mit der Hackhen in das Feur gevvorfen. Dar-nach er Etlicb, so darbey gewest, an-gesproehen, die im geholfen das Feuer zenverfen, und den Corper herausziehen, an dem er diselben Straich, welche er der Khroten geben, befunden, und ire Klaider, die sy angehabt, gleichfalls die nachmals anf der Fratten (?) auser des Scheiterhaufens verbrunnen, den Corper er volgends zerstuckt in gar verbrent."
V prvih treh letih svojega „urado-vanja" je Bittner obesil sam, ali sa obesila po njegovem priporočilu sodišča, nad 30 „ zločincev". Večkrat je imel sodbo kar na cesti nmit Riemen absehmieren", dajal je tudi „Zeichen", da je obsojencu zažgal „pečat" ali mu odrezal uho. Bittnerjev naslednik je bil Hironim Gradt, gotovo Slovenec, ki je svojo službo opravljal še z večjo prakso. (Dalje prih.)
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del. (Dalje.)
»Čudim se, da svojim saveznikom in siožabnikGm ne moreš zaupati in da imaš na sumu celo Škofe, ki jih je patrijarh dodelil armadi,« je rekel Juri in izrizi! a tem to, kar je v resnici Sut i. Ni dvomil Teč, da je govoril Oton Vipavski golo resnico in ta ga je bila dejanski presenetila.
Oton je planil s svojega sedeža in s divjim srdom, skoro krieaje pripovedoval, da so vsi njegovi zavezniki lopovi in obešenjaki.
»Mar ne vefl, kaj se je z menoj zgodilo?« je vpraSal Oton in ne čakajo odgovora v silni rasburjenosti nadaljeval: »Kaj misliš, da so se zadovoljili z globo, da so se zadovoljili s prisego, da poj dem z vsami svo« jimi vitezi in možmi proti tebi v boj ? Kaj ie ! Rekel sem jim, naj zahtevajo od mojega imetja kar hočejo, vse jim dam, samo izoboenje in prekletje na) prekiičejo. Zahtevali ■o mnogo denarja, to se samo ob sebi razume, saj ga sveti strkvi ni nikdar dovolj.   Zahtevali so pa ie
glije in ona vodi tukaj glavno besedo. Imenovanje avstrijskega admirala poveljnikom cele demonstrirajoče flote ni drugo kakor sladak ovoj, v katerem se nahaja grenka pilula, ki jo Avstrija mora pogoltniti na veliko radost ne samo vseh Jugoslovanov, nego vseh onih, ki jim preti nevarnost od „Dranga", katerega nositeljica je ravno Avstrija — po nalogu iz Berolina.
Iz vsega tega se vidi, da nismo daleč od avtonomije Makedonije. Od slobodnih jugoslov. držav je odvisno, bode li se makedonsko vprašanje končno rešilo prej ali pozneje. Ako se Srbija in Bolgarska v tem vprašanju sporazumete, se bo ono kmalu resilo v jugoslov. zmislu.
*
Teh dni je srbski finančni minister g. dr. Milan Markovu' podpisal v Bru-selju novo posojilo nominalnih 70 milijonov dinarjev. O posojilu bo v kratkem reševala narodna skupština in mogoče je popolnoma, da ga ne sprejme,* ker. je javnost temu posojilu zelo nasprotna, posebno zato, ker je dobila pri njem glavno vlogo avstrijska Union-Bank. Želeti bi bilo, da Srbija čim prej dobi posojilo, da se more še pravočasno oborožiti, ker na Balkanu sa nekaj kuha in ne bi bilo dobro, da Srbija ne bi imela žlice, ko se bo to, kar se sedaj kuha, začelo jesti.
Bolgarski minister javnih del, dr. Gatev, je podal demisijo, ker minister notranjih zadev, Petkov, vztraja pri svoji zahtevi, da se dela železnica, ki se absolutno ne bi rentirala, nego bi od nje imeli dobička samo ministri in podjetniki. Na Bolgarskem je giozDO gospodarstvo. Stambulovisti, ki se držijo na vlasti z nasiljem kakor madžaroni na Hrvatskem, si polnijo žepe z državnim denarjem na različne načine, tako tudi z gradnjo novih železnic. Podjetnikom plačajo ogromne svote. Za gradnjo železnic dovolijo mnogo večje svote kakor je potrebno in si potem dobiček razdelijo ministri s podjetniki, ki so tudi pristaši vladne stranke. Ker dr. Gatev takega gospodarstva ne mara, podal je demisijo, ki lahko provocira splošno ministrsko krizo.
V Srbiji je naredila zelo lep vtish vest, da se je med Hrvati in Srbi v Dalmaciji dosegel popolen sporazum, da so Hrvatje končno enkrat pri poznali Srbom ravnopravnost. Bil je tudi že čas za to priznanje. Narod, ki se sam bojuje za ravnopravnost, noče drugemu narodu ravnopravnosti pripoznati! Ali ni to čudno V* No, pa sedaj je dobro. Med Hrvati in Srbi se je dosegel sporazum, ker je zdravo shvaćanje premagalo dunajske in rimske intrige in to bo imelo za jugoslovanske odnošaje dalekosežnih posledic.
Interesantno bi bilo vedeti, ako bodo naši klerikalci — v prvi vrsti dr. Šustersič — drugače gledali na jugo-slovanstvo sedaj, ko sami Hrvatje pri-
znavajo ravnopravnost Srbom? Vero-jetno to ni, ker se bodo klerikalci gotovo še vnaprej družili s hrvatskimi »čistimi**, ker tako jim zapovedujejo oni na Dunaju. Naši klerikalci ostanejo kar so bili: C. kr. Jugoslovani. Žalostno je, da se ena slovenska stranka zavzema z vso gorečnostjo za avstrijsko politiko na slovanskem jugu. Iz tega dejstva se lahko vidi, koliko je dati na domoljubne fraze naših klerikalcev, oziroma njihovih vodij, ker vsi pristaši stranke se gotovo ne bi hoteli ideutitikovati z dunajsko jugoslovansko politiko dr. Šusteršiča, ki gre za tem, da vsi Jugoslovani okusijo vse sladkosti avstrijskega jarma.
„Hrv. Pravou kaj rado obrekuje Srbijo in sicer na najpertidnejši način. Sedaj je n. pr. vrglo v svet gorostasno laž, da je srbska vlada naročila uboj Pera Todorovića. Koliko je na tem istine, vidi se najlepše iz tega, da je Pera Todorović podpisal znano resolucijo belgrajskih časnikarjev in da je na ta način živ in zdrav, ker da je bil pri Vranji ubit, ne bi mogel v Belgradu podpisati reso luci je 1
Naj le laže nHrv. Pravo" in obre kuje! Saj dolgo ne bo, ker izgublja pri staše in jih bo še naprej izgubljalo. S časom spregledajo tudi največji slepci in sprevid jo, da politika, ki jo zastopa nHrv. Pravo", vodi Hrvatsko v propast. Dalmacija se je že otresla frankovščine, pa se bo gotovo tudi Hrvatska-Slavonija kmalu. Napredne ideje zmago-nosno prodirajo dovsod, pa prodrejo s Časom tudi na Hrvatskem.
Deželni zbori.
Gradec, 26. novembra. V pet kovi večerni seji je namestnik odgovoril na eelo vrsto interpelacij. Na interpelacijo posl. Rosa zaradi občinskih volitev v Dobrni je Odgovoril, da je tozadevni priziv že rešen. A na interpelacijo poslanca dr. Dečka glede regulacije Savinje v obrambo mesta Celja je odgovoril, da so tozadevni načrti že sestavljeni ter leže pri namestništvu. Deželni odbor in namestništvo sta storila vse, kar je bilo mogoče. Na interpelacijo posl. dr. Hrašovca, zakaj se prepoveduj eslo ven -s k i m šolam ob slovesnih prilikah izobešati narodne zastave, je o'govoril namestnik, da nemške dole skoraj nikoli (?) ne izobesijo nemške zastava, slovenske šole pa izobešajo vedno slovenske zastave} potemtakem da Slovenci nimajo vzroka, se pritoževati.
Prošnja odbora krajevne želez« :-:c- Grobeino Rogatec, naj bi se ta železnica zgradila še dc Krapine, se je izročila deželnemu odboru v poizvedovanje in poročanje; prošnja inženirja Legrosa, naj bi dežela prevzela prvotne skaije za grad   o že-
leznice L j utomer - Or mož se jO
odklonila. __
Na predlog posl Einspinnerja se je sklenilo, poavati vlado, naj rastegne zakon o zavarovanju dela/osv za starost in onemoglost tudi na male obrtnike.
Urad likom v deželnih kopališčih Slatina in Dobrnaj>e place znatno s višaj o. £23
Prošnja mestne občine C olj e za ustanovitev deželne trgovske šolevCsljuse je izročila deželnemu odboru. — Katoliškemu podpornemu društvu v Celju, ki zdrŽuje zasebno dekliško šolo sa okolico, se je djvohU podpora 1000 kron.
V včerajšnji dnevni ssji je namestnik sopst odgovarjal na nekatere interpelacije, med temi tuii aa interpelacijo posl. dr. Dedka zaradi naprave nekega kanala na Železnici Cel j e-V e 1 e n j e.
J. Potem se je začela debata ovo-lilni reformi. Posl. Ploj je zastopal predlog manjšine, naj deželni odbor prouči deželni volilni red a ozirom na splošno, enako in direktno volilno pravico ter naj v prihodnjem zasedanju stavi konkretne predloge. Sprejet je bil predlog večine, naj se deželni red in deŽelnozborski volilni red spremenita.
Predlog posl. Lenka, naj se ustanovi v Slovenski Bistrici deželna bolnišnica, se je izročil deželnemu odboru, da poroča v prihodnjem zasedanju.
Prošnji deželnega sodišča v Ljubljani, naj se izroči poslanec Orni g, se ni ustreglo.
V Šmarju prt Jelšah S8 za poskušajo ustanove vzorni napadi za breskve in marelice.
Predlog slovenskih poslancev ia spremembo občinskega reda
se je zavrgel.
Rešile so se še nekatere zadeve, nakar se je zasedanje zaključilo.
Line, 26. novembra. V zakijuč« nem govoru je omenjal deželni glavi r splošno volilno pravico in razmerje zOgrsko. Glede splošne vol lae pravca je rekel, da je ta v Avstriji socialno-politično in gospodarsko vprašanje, ki se mora uresničiti, ako se je obnesla celo r-£ Francoskem in Nem škerc, kj?r se je uvedla kot Btran-karskopolitično vprašanje. — G ude razmerja z Ogrsko je reke), d a je Avstrija pred k?izo, v kakršni še ni bila naša c< Šetnja v a. Avstrija je prispela na feo-neo svoje potrpežljivosti, dalje ne more več iti.
Gorica, 26. novembra. V predvčerajšnji zadnji seji je sprejel de ledni zbor soglasno predlog poslanca Na s losa, da se prizna italijanskim dijakom iz Avstrije popolna veljava za študije na vseučiliščih v Italiji s
več. Pred vipavsko cerkvijo sem moral bosonog prositi vse svoje podložnike odpuščanja in odpuščanja tudi cerkev in po maši so me z vrvjo okrog vrata vlekli po trgu in kdor je hotel, me ja lahko udaril in mi pljunil v obraz. In prišli so tiskarji, hir.pci in capini in me pehali in tepli, mene, vipavskega fevdnika in potomca staroslavne plemenitaške rodovine.«
Jurju sa je Oton smilil, vendar mu je dosti mirno rekel:
»Slišal sem o tem, toda mislil sere. da si vedel, k&j te čaka in da si se podvrgel temu ponif*n;u prostovoljno, pričakuje, da se ti bogato poplača «
»Rimska cerkev še ni nikdar nobenega dolga plačala in ni še nikdar nobene obljube izpolnila«, je jezno, a z globokim prepričanjem odgovoril Oton. »Vdal sem bo cerkveni zahtevi, misleč, da se gre zgolj za formalnost; še sanjalo se mi ni, da se mi naloži tako grozno ponižanje. Prevarali so me, strašno prevarali«
»Obžalujem te . . «
»Ah, saj ne veš še vsega. Šest graščin sem imel na Furlanskem; moral sem jih zastaviti patrijarhu za jamstvo, da storim naloženo mi po-
koro; štiri graščine sem moral odstopiti patrijarhu v last in v vseh mojih vaseh so zdaj nastanjeni tuji menihi Veruj mi, Jari, sam se čudim, da nisem obupal.«
»Obupati ni treba. Poznam tvoje gradove. Zde j jih lahko dobiš vse nazaj. Samo nekaj pogum« je treba. Zberi svoje vojaštvo, pomnoži je kar mo-r- š in pojdi v boj z menoj. Z združenimi močmi pobijava patrijarha in zaveznike, po prvi zm*gi se nama j pridruži še več plementtaŠev in tudi gradeški patrijarhi lahko zavzamejo Oglej in potem boš ti patrijarhu del vrv okrog vratu, ga gnal okrog oglej ške cerkve in tvoji hlapci mu bodo pljuvali v obraz. Bodi pogumen, Oton, bodi pogumen.«
Oton je žalostno odkimal z glavo. Na njegovo lice so legle sence in so izražale ves obup, katerega je bila polna njegova duša in Jurju se je dozdevalo, da se Oton ne upa po-vedeti tega, kar misli.
»Počakati je treba, Juri; idaj ce morem ničessr storiti.«
»Do kdaj pa hočeš ie čakati. Ali mar dotlej, da te prežano še ii vipavske graščine. Ohrabri se vendar, Oton!«
»Ne morem!« je aaplakal stari plemenitaš tako bridko, da se je Juri
prestrašil. »Ne morem. Juri. Vseli so mi sina. Eiirn moj sin je v rokah patrijarhovih. Eiini moj sin je moral iti za talnika rimski cerkvi; patrijarh drži nad njegovim srcem svoje bodalo, da bi imel mene v oblasti in če kaj storim proti patrijarhu, mi umori otroka.«
»In koliko časa mora tvoj sin ostati v patrijarhovih rokah?«
To vprašanje je Otona spravilo v veliko zadrego in ves prepaden se je zgrudil na svoj sedež £
»Koliko časa mora tvoj sin ostati v patrijahovih rokah?« je novic vprašal Juri.
Oton je s strahom pogledal Jurja in dihnil:
»Dokler ne boš ti — —«
»Premagan?«
»Na — Juri, ne zameri mi, jaz nisem kriv, jaz tega pogoja nisem sprejel, meni so ga narekovali.«
»Kaj si hotel reči, Oton Vipavski,« je trdo vprašal Juri in v njegovih očeh je sažarel strašen plamen. Govori brei ovinkov. Koliko časa ostane tvoj sin jetnikjoglejskega patrijarha?«!; .^.rftd&S £ »Dokler — dokler j — fniai gti Juri mrtev«   , Hajg M
^»atie prih.)
., - v .
dodatnim predlogom posl. Gregorčiča, da veljaj isto tudi sa slovanske dijake glede sagrebškega vseučilišča.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 26. novembra. V ministrstvu zunanjih zadev ae je vršila včeraj pod predsedstvom grofa G o -luchowskega skupna ministrska konferenca, ki je po večerni debati dognala skupni proračun. Pri tej priliki je bii tudi raigovor o direktni železniški zvezi z Dalmacijo. — Listi poročajo, da je vojni minister Pitreioh zadnje dni dvakrat ponudil cesarju demisijo, češ, da ne more veš nositi odgovornosti ia sposobnost armade, ako se ne dovolijo višje zahteve v vojne namene. Minister se je pri tem skliceval na nauke ruako-japonske vojne. Cesar ni sprejel demisije.
Preosnova cerkvenega
zakona. Dunaj, 26. novembra. V prihodnjem zasedanju državnega zbora bo poročal v imenu kulturno-politiS-nega odseka posl. dr. Tschan o reformi cerkvenega sakona z ozirom na dosedanje zakonske ovire za tiste, ki imajo višje duhovne blagoslove in slovesne obljube večnega devištva, nadalje z ozirom na razliko vere, o cerkveni ločitvi zakona pri katolikih in o zepetni poroki sednijsko ločenih, Obsežni referat je pomagal izdelati vseučiliščni prof. dr. Wahrmund.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 26. novembra. Vodilni odbor združene opozicije je izdal obširno izjavo, v kateri obeta,
da bo koalioiji prva skrb po obnovitvi ustave in pravnega reda, prisiliti vlado, da reaktivira in popolnoma odšioduje odstavljene uradnike; za sodaj pa izreka vssm avtonomnim uradnikom, ki se udeležujejo narod Sten boja, spoštovanje in priznanje Proti nastopanju vlade se najosaraje protestira.
Dunaj,26 novembra. Včerajšnji prihod barona Fejar varyj a na Dunaj, je baje imel namen, i z poslovati dovoljenje za ostrejša sredstva proti opoziciji.
Konflikt s Turčijo.
Dunaj, 26. novembra. Vojne ladje velesil so odrinile iz Pireja z zapečatenimi navodili. Angleške in francoske torpedovke so ostale v pristanu, da varujejo korespondenco z brodovjem.
Carigrad, 26. novembra. Vse raj je obiska! minister zunanjih zadev avstrijsko ogrskega posiamka barona Caiiice. Baje je Turčija pripravljena, s e v đ 3 t i v v s e h t o Č-kab. Grški listi groze, da se bo cela Macedonija vzdignila, ako zasede Bolgari ja Macedo-ni jo, da bi izvedla reforme, kakršne zahtevajo velesile.
London, 26. novembra. »Standard« poroča, da si velesile od same piatonične demonstracije še ne obetajo nikskega vpliva na sultana. Vendar pa smatrajo velesile zasedenje Smirne in Soluna ter okupacijo otokov Mitilene in Lem nos za neizvedljivo. Zaradi tega želijo velesile, naj bi se A v s t r o - O g r s k i poveril mandat, naj podvzame sa izvedbo sklenjenih reform potrebne vojaške korake v Mi-cedoniji. Italijanski listi pa odločno zanikajo da bi se Avstro-Ogrski kdaj poverila taka naloga.
Dogodki na Ruskem.
Moskva, 26. novembra. V kongresu zemstev je izrazil knez Dolgo-ruki, da Poljakom podeljena avtonomija ne pomeni odtrganja Poljske od Rusije. Kremelj in Praga si podajata roki in v nadaljni bodočnosti je mogoča federacija vseh slovanskih držav; v tej federaciji bodeta Rusija in Poljska v kulturelnem oziru igrali pomembno vlogo. — Nadalje je sklenil kongres zahtevati: odpravo isjemnih zakonov, imenovanje novih policijskih in upravnih uradnikov, podreditev vseh ministrov ministrskemu svetu, podreditev policije aemstvom in mestnim upravam, popolno pomiloščenje vseh političnih in verskih zločincev.
Dopisi.
Iz Brežic. V odgovor »Slov. Gospodarju« v listu št. 46 v dopisa o zborovanju katoliškega polttičneg* društva »Sava« na Vidmu se je po kazalo, da nameravajo gospoda pri »G spodarju« tako pogubno voli.-.o politiko med štajerske Slovence vpe-Ijatf, kot ao jo na Kranjskem, t. j, štirske Slovence po sili v dve stranki razkliti, kar se je v zgoraj imenovani številki »Slov. Gospodarja« jasno pokazaio. Vse nam ti ljudje očitajo: da smo liberalci, Šfcajeroijanoi, najbrž nas bodo še socijalne demokrate imenovali. Vprašam vas, gospoda, zakaj blatite našega gospoda Le?ak| z arogantno famoznostio? On ki j« zaslužil, da bi bilo njegovo ime % zlatimi črkami v slovenski zgodovin zapisano; on ki ja veliko žrtvoval in deloval za blagor narodne probuje nosti, on, ki je v Brežicah organizo-val slovensko stranko, on je pri vi| zdaj najslabši Čiovek. Vi ne vesta ali pa nečete vedeti, da smo bili Slovenci v Brežicah pred letom sedemdesetim redki kot bele vrane. — Kako morete smatrati 66ietnegi Sdtinca za Štajeroijanca, ko ni ve{ nego en Bam list »Štajerca« prečim, da se je o njegovi vsebini prepričal, na kar ga je hitro obsodil, da je »Štajerc«vcda na ntmškutarski m!io; kako morete Šetinsu kaj takega oŠi-tati? Zato ga tako slabo sodita, kei je med govorom dr. Korošca izvrstne kratke besede izrekel; n. pr. ko je govornik o zajcu govoril, je Šetinc dejal, da ima zajec v naši državi večjo pravico kot kmet, ki plačuje ogromne davke. Dopisnik »Gospodarjev« pa smatra te besede sa kra-val. Da zve »Slov. Gospodar«, kak snega mišljenja je Šitina, mu bodi povedano, da je on tisti, ki je nesel slovensko treboimeo v slovenski t* bor v Sevnico, in v tabor ljubljanski v Vižmane — tisti, ki je bil volil c od časa ustavne dobe, in volil ni] prvo Lončka, potem dekana Kosarji, pozneje obadva Vodnjaka in ilcdnjil dekana Zičkarja. Da nas bUtit* in sramotite z raznimi psovkami, [i viruk, ker ne trobimo v vas rog, L u Bejte prepir, boste vihar it i — G dopisniku pa povemo, da je g »spod Levak zato vašemu go?ora!su cai omejil, ker saio Brežicam umli :e tri ur^ čsbs. za zborovanje t. j vlaka do vlaka, po vaši dem Sinji bi naj pa ta čas bil ves Je za vtš.-ga govornika. La počakajte s svojim govornikom, da ga bomo povabili na Videm; tistikrat bo lahko ooi dan govoril svojim Žičkarscm.
Slavnostni občni zbor sloven. trgov, društva „Merkur".
V soboto je poteklo pet let, odkar se je položil z ustanovitvijo slovenskega trgovskega društva „Merkur4* temelj slovenski trgovski organizaciji. Pomen skupne in enotne organizacije je v današnjih dneh eminenten v vsakem stanu: naravnost kolosalen pa je za slovenj, trgovstvo, ki je do zadujib petib let ži votarilo brez vsakega enotnega nastopa, brez vsake skupne zveze. Potreba organiziranega slovenskega trgovstva je za naše razmere vitalno vprašanje, kajti namen krepke organizacije je pred vsem ta, da se otrese slovenska trgovina tajili elementov, ki kakor rak-raua razjedajo naše narodno gospodara vo.
Da se petletno delovanje slovei* ske?a trgovskega društva „Merkur" primerno proslavi, sklical je društva, odbor na včeraj dopoldne v svoje društvene prostore v nNarodnem doniir slavnosten občni zbor, katerega se je udeležilo vprav častno Število društve nikov, ki so s svojo udeležbo na občnem zboru pokazali, da znajo in vedo ceniti velik pomen tega občnega zbora za slovensko trgovstvo.
Vzpored zbora je otvoril društveni podpredsednik g. Alojzij Lilleg, ki je naznanil, da je društveni predsednik g. ces. svetnik Murnik vsled boleli zadržan se udeležiti zborovanja, da pa pošilja zborovalcem svoje iskrene pozdrave. Kot njegov namestnik pozdravlja govornik zborovatelje, pred vsem pa predsednika trgovske in obrtne zbornice g. Lenarčiča, pozdravlja dalje tudi zastopnika ljubljanskih dnevnikov, ter otvarja zborovanje in da besedo g. dr. YVindi8cherju.
Gosp. dr. VVindischer je v obširnem in jedrnatem govoru dejal, da je bilo vodilo že prvib snovateljev društva „Merkur- združiti slovenske trgovce, pa tudi nastavljence in da so se držali gesla: drug z drugim s« drugega. Še leta 1900. je obstajala vsa slovenska trgovska organizacija v slovenskem trgovskem pevskem društvu v Ljubljani. Sicer je obstojal v Ljubljani od leta 1881. trgovski gremij, ali splošne pomembnosti si ta prostovol na združba nekaterih ljubljanskih trgevcef Že spričo nacijonalne mešanosti za slo
Daljo v prilogi.
Priloga „Slovenskomu Narodu" št. 272, dne 27. novembra 1905.
vensko trgovstvo ni pridobila. Vsled tega je nastala med ljubljanskimi slovenskimi trgovci in trgovskimi sotrud-niki živa potreba in splošna Želja, usta-noviti si društvo, kjer bi imelo slov. trgovstvo priložnost stalnega stika s svojimi kolegi. V to jih je gnala bo jazen, da se slovenskega trgovskega naraščaja prime narodna mlaČnost, ako ne da mladini opore in zavetišča odločno narodno društvo. Snovatelji društva so pa tudi vedeli iz bridke skušnje, da je za ves trgovski stan slabo, ako manjka vsake skupnosti, vedeli so pa tudi, da je naravnost usodno za ves slovenski trgovski stan in za razvoj še mlade slovenske trgovine, ako se trgovskemu naraščaju v najbolj dovzetnih letih ne vcepi smisla za skupne trgovske interese, ako se ga ne navda z zavestjo o važnem poklicu slovenskega trgovca v našem narodu. Stanovska zavednost in goreče rodoljubje je snovatelje privedlo do sklepa, da polože temelj trajni or ganizaciji, ki naj zbere slovenske trgovce in trgovske sotrudnike, zastopa opravičene interese obeb delov, ali tako, da ne izgubi nikdar izpred oči narodno politično prevažnega smotra, krepiti in j a e i t i slovensko trgovino, pomoči ji do viška popolnosti, do sploh dosežne osamosvoje.
D*uš<?o je ved o drfcalo programa, ki so nu ga začrtali njegovi osnovatelji, akoravno se je moralo tnintarn boriti z velikanskimi težavami. Svojim članom je društvo otvoriio dobro č.talnioo, nrediio lepo knjižnico. Osnoval se je pevtk- zbor, hi goji slovansko in slovensko pesem Društvo je skrbelo za povzdigo splo sne in strokovne izobrazbe s tem, da je prirejalo v zimskih mestc h redna predavanja, aktiviralo tečaje za knjigovodstvo, korespondenco, tesnc-p"j, strojepis, Jaščino ter priredilo osttede ramih industr jalnih savodov. S iričo ceodb tne potrebe je uredilo Isstno posredovalnico siuŽb. V razvedrilo evojih članov je prirejalo dru Ive razne dobroobiskane vese lice in se odzivalo vabilom drugib društev na sodelovanje ob velikih narodnih slavljih. Društvo je že prvo leto ^o,;>r obstanka z&čelo izdajati lasten list »Narodnogospodarski Vest-nikc, ki je pa žaiibog kljub dobroti svoje všečne vtl d vtl kega denarnega bremena moral prenehati, a le za nekaj mesecev, kajti kmalu se je začel izdajati »Trgovski Teatnikc, ki izhaja v manjši obliki. Društvo je izdalo »Mroično pravo«, ki se je dobro spečaio. zdaj se pa pripravlja slovenska korespondenca.
V kratki dobi petih let se je p:srFČi*o društvu zbrati slovenske trgovca in trgovske sotrudnike v skupnem sredšču. Ker nas navdaja s posebno radostjo, je zavest, daje naše društvo že po preteku prvih 5 ie t postalo centrala zavednih siovenskih trgovcev in trgovskih nastavijo n-eev. To pa ne le ljubljanskih, ne le kranjskih, ampak tudi preko mej n&še dežele oklepa obroč naše orga nizanje slovensko trgovet?o. Društvo »Merkur« je vzbudilo slovenske trgovce in sotrudnike iz prejšnjega mrtvila in jih navdalo s stanovsko za vednostjo ter z zanimanjem za splošne trgovske interese
S tem pa, da so premagane prve začetie težave, se v društvo ne rma ugnezditi stagnacija, mrkloat, nasa-dovanje. T organiziranih slovenskih trgovcih in trgovskih sotrudnik h mora ostati zavest njih sile, njih socijalne važnosti in njih vpcštevnosti v javnem življenju. Zbrano slovensko trgovstvo pod eno zastavo hoče v svojih stvareh govoriti samo odločilno b e ae d o t er b e s e d i i n volji svoji pridobivati veljav do s t in spoštovanje z dejan;i. Organizirano trgovstvo si je v svesti, de je mogočen faktor, katerega želje in acmer?;« bode upoštevati tudi sicer ▼ javnem življenju, kadar so prizadeti interesi trgovst*a
Društvn »Merkura je že v prvem lustru obračajo svojo skrb in pozornost povzd'gi izobrazbe svojih članov. Vse kfcr se je storilo v tem oziru, se je moralo btoriti zato, da se nadomesti zamujeno in kar manjka Pri nas se je za trgovsko šolstvo sramotno mulo storilo. O t tod so pa tudi sle posledice: manjka knjigovodij, korespondentov, poslovodij, skla diSčarjev, sploh ljudi a koraeroijO-n»lno izobrazbo Pomanjkanja trgovskega šolstva je gi»v»n virok,da se tako počasi otresamo posredovanja tujcev, kajti trgoveko šolstvo ni nikjer tako pcmanjktjivo kot pri nas. Saujejo se sicer obrtne nadaljevalne šile, a le tri imajo Bkromen privesek v tigiv-•kih tečajih. Klica osnovna šola s« bgovaki naraščaj je grenoijaSna šola T Ljubljani. To je pa tudi vse, kar loaamo. Manjka nam nižjib, dnevnih Gvorasredaia trgovskih Sol, ocaojkk »ana vičje trgovske šole. N&doataja Pa meščanskih šol,  ki  se dado
prav dobro postaviti v službo trgovskih potreb. Povzdigi trgovskega šolstva bode naše društvo posvečalo trajno skrbnost, ker to mora, kajti dokler nam povsod manjka komeroi-jonalno dobro izobraženih naših ljudi, je zaman tožiti o pomanjkanja slovenske podjetnosti Dobri trgovci so predpogoj induatrijalnoet. Ke bode naši trgovini na razpolago dovolj izveibanib komercijalnih moči, tedaj še le se vspne naša trgovina do splob dosežne osamosvojitve.
V zadnjih desetih letih je naša trgovina  sicer   napredovala znatao, ali   preko   najpotrebnejšega   ie ni prišla.   Zi trgovsko šolstvo  ae ne stori skoraj nič. Za ljubljansko gremijalno šolo, ki je po svo jem ustroju nadaljevalna šola za tr govske vajence, ne da država, ne dežela, ne občina ničesar, 70  let sem jovsdriu jejo     ljubljanski trgovci * a m i.   A  to  se mora spremenit' M h.strnzna   anomalija  je,  da vsak oeuk č> vek postane  samostojen trgovce Trgovski atan je dandanes za *et š e vaem onim elementom, ki ao drugod ponesrečili.   Naše trgovstvo  pa hoče svobodnotr govino t. j. svobodno neukih eksistens. Društvo »Merkura b ide v tem oziru na pristojnem me «;u zahtevalo odpravo sedanjega nevzdržnega polcžajs.
V zadni h letih se je v štsvilnib "dbnrovih sejah sprožila miael, da si društvo osnuje lasten hranilo zavod Društveni odbor je pa prišel do pre pričanja, da je umestnejše in za sploš-nost koristnejše, če  se is dru
i s v a započne akcija zausta novitevslovenskegatrgov-«kega denarnega zavoda, ki bi se pečal s vsemi vrstami kre-d tnih opravil. Ta ldsja je dobra, cdrava in izvedljiva. Z ustanovitvijo slovenskega v prvi vrsti trgovskega denarnega zavoda bi bilo mnogo storjeno za osamosvojo slovenskega trgcvstva, ker se v poslovanju zavoda nikdar ne bi smelo pozabljali na interese splošnosti in na glavni n&mtn ustanovitve, zašlo niti slovensko trgovstvo s cenim kreditom! Ideja o ustanovitvi slovenskega trgovskega denarnega zavoda v trgovskem društvo »Merkur« ne sme izginiti več is ospredja.
Govornik je končal svoj govor z željo, da bi s.le ped en prapor zbranih slovenskih trgovcev in trgovskih sotrudnikov v nastopnem lustru rastie stanovitno, v kar pomozi edinost in ljubezen do dela za trgov itva   n naroda bit gor.
Živahno ploskanje in odobravanje je sledilo govoru gospoda dr. Windtsoherja.
K tretji točki o osnovi z a -klada za društveni dom je govoril g. dr. M u r n i k. Dandanes, se v enem tednu toliko zgodi, kot nekdaj v enem l tu To velja zlasti za društveno Življenje, ki je polno važnih dejanj in uspešnega delovanja. N.- š; društvo si je zbog svoje velike agilnosti pridobilo zaupanje med član , da je danes akoraj največje med slovenskimi društvi, želja a društveni dom se je izrazila že mno gokrat v društvenih in v zadnji od borovi Beji je dal glasen izraz te želje gospod J e b a č i n , ki je v ta namen že daroval 200 K. Društveni dom je za naše društvo v dvojnem oz>ru potreben, in sicer v pogledu na društvo samo, ker bi v društvenem domu nemoteno delovali in se lažje bližali svojiaa ciljem. »Merkur«, ustanovljen na š roki podlagi, je dandanes že na visoki stopinji, a če dobi društveni dom, se bo društvo še bolj razvilo Društvo potrebuje prostorov za knjižnico, posredovalo so, čitalnic^, redakcijo za društveno glasilo L t. d. VV-h teh zdaj nima, a če jih ima, niso ločeni med seboj. V splešnem oziru bi bil društveni dom potreben za vse slovensko trgovstvo, kot j* društvo »Merkur« za vse slovenske trgovoe. Ta bi se posvetovali, kaj ja dobro in kaj treba odpraviti. Treba je dtlovati na zbiižanje vsega slovenskega trgovatva. Seveda bo zahtevalo poslopje precejšnjih žrtev, a 6e bomo pomislili na uspehe, bo vsak rad utrpel potr* bni prispevek. G >vornik šarala željo, da bi se kmalu iv>gaia v Ljubljani pon< sna stavba: Slovenski trgovski dom.
Burno ploskanje je sledilo tem b sa* d * na.
G >sp. dr. M urnik je predlagal v formalnem oairu, naj se sklene, da se zasnuje saklad za društveni dom in da se izreče zahvala g. Jabaiinu za njegov zgledni prispevek.
Sprejeto z velikim navdušenjem O potrebi slovenske višje trgovske šole je govoril g. Karel Meglic. Trgovska in obrtna zborno« je ob avoji petdesetletnici leta 1901 sklenilo, ukreniti vse potrebno, da se osnuje viija trgovska iola v Ljubljani. Tudi deieini ibor je avjjčas soglasno prisnal potrebo te šole, naročil deželnemu odboru, naj po do-
govora s trgovsko zbornioo stavi deželnemu sboru predlog« glede uredbe in stroškov za iolo ter odločil letni deželni prispevek do najvišjega zneska 10000 K. Ustanovni zaklad, ki ga Je osnovala zbornica, je dosegel ie snatno vsoto, isdelal se je ie organisaoijski načrt ter proračun sa iolo in predloiil na pristojnih mestih. Vsled obstrukoije v deželnem sboru sadeva doslej ni mogla priti v tir. Politični položaj se je sdaj toliko spremenil, da deieini sbor deluje, in opozorit' ga moramo, da ae ugodno reši ta sa naa iivljen-ska potreba višje trgovske sile v najkrajšem času. Naša trgovina in industrija pride šele takrat do popolne veljave, kadar bomo imeli svojo višjo trgovsko šolo, a katero se bo naša trgovska literatura Šele razvila, kolikor se mora razviti. Tudi driava uvideva potrebo o temeljiti reorganizacji sa kulturni napredek najvažnejš h šol — trgovskih in tišjih trgovskih Šol ter vent 1 ra vprašanje, kako priti goli teori|i kolikor največ a praskao na pomoč.
G »vormk je predlagal, da se sprejme naslednja re*olusiia:
Trgovsko društvo »Merkur« izreka nujno Željo in prošnjo, da poklicani faktorji store vse, da se v kar najkrajš«m času osnuje trgovska šola v Ljabljani.
Sprejeto s navdušenim odobravanjem.
K zadnji točki vsporeda je poročal g. D e č m a n. Rekel je: G sap. cea. avetmk M u r n i k je ie od začetka obstoja našega društva njegov predsednik Nemalih zaslug si je pridobil ves ta čaa sa društvo, kakor tuli Že preje, ker je bil on prvi, ki je deloval na to, da se je društvo ustanovilo. Ob pri! ki petletnice našega društva predlagam, da ga v snak hvaležnosti in globokega spoštovanja imenujemo svojim častnim članom, da mu izkažemo največjo čast, ki mu jo more dati društvo.
Predlog je bil s viharnim odo bravanjem sprejet.
Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se ni nihče oglasil k besedi, zahvalil se je podpredsednik vsem Čla-uom sa tako obilno udeležbo in za kijučil zborovanje.
Predsednik društvenega razsodišča g. dr. Karel T r i 11 e r je vsled bolesni zadržan poslal pismene iBkrene čestitke.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. novembra.
— Splošna, volilna pravica na podlagi občevalnoga jezika«   Včerajšnji »Narodti Listj« zagovarjajo v uvodnem članku idejo, da bi se uvedla splošna in enaka volilna pravica na  podlagi občeval nega jezika. Avstrija je štela 1. 1900. 25,632.800 prebivalcev.   Ako se pridrži dosedanje število poslancev, t j. 425, pride eden poslaneo na 60300 prebivalcev.   »Narodni Listy« so izračunih, da bi se mandati, ako bi se volilni reformi vzelo za temelj zadnje ljudsko   štetje   in  občevalni jezik, tako-le razdelili med razne narod nosti: Češko: 65 Čahov in 39 Nem cev; Moravska: 28 Čehov in 12 Nemoev; Š1 e z i j a : 5 Nemcev, 3 Čehi in 3 Poljaki; Galicija: 66 Polja kov, 51 Rusov in 4 Židje; Buko vina: 5 Rusov, 4 Romuni in 4 Židje; Niije Avstrijsko: 45 Nemcev in 2 Čeha;   Gorenje Avatrijako: 13   Nemoev;   Solnograško: 3 Neme; Tirolsko; 8 N-rečev in 7 Lahov; Štajersko: 13 Nemcev in 7 Slovence v ; Koroš ko : 4 Nemci in 2  Slovenca;   Kranjska: 8 Slovencev; Trst: 2 Laha; Gorica:   2   Slovenca   in   1 Lah; latra: 1 Hrvatje in 2 Laha; Dal maci je: 9 Hrvatov in Srbov. Vtem slučaju  bi  bilo v parlamentu 148 Nemcev, 98 Čehov, 69 Poljakov, 56 Rusov, 19 Slovencev, 12 Hrvatov »n S bor, 12 Lihov  in 4 Romuni 9 milijonov Nemoev bi imelo 148 onalaro'v,  15Vs  milijona Slovanov 254, 958000 Romanov pa  iti j o 16 poslancev.
— „Denarjs, denarja in zopet denarja11. Pri katoliškem shoda na Dunaju je Slovence zastopal — dr. Lampe. Sicer sta bila nazoa njena kot slavnostna govornika dr. Š u-steršič in Povše, ali nista mogla priti. Resnici na ljubo bodi konstatirano, da tega nista sama kriva. Šla bi bila rida, a ker ime mi ie pravo časno preprečili, da se zasedanje dež. zbora kranjskega ni zaključilo takrat, ko je to želel dr. šasterŠič, sta morala
ostati doma. Lampeta je katoliški shod kar omamil; ves navdušen je zanj in bombastično govori in piše o moči idej in sili nazorov, ki so se pojavili na tem shodu. Lampetu je shod lahko imponi-ral, ker je sam jako neveden in omejen človek in ker je navajen občevati samo s stupidnimi ljudmi, kakršni so zbrani v kranjski klerikalni stranki. Kdor pa hoče spoznati nmoč idej" in pa „silo nazorov", ki so se razkladali na dunajskem katoliškem sbodu, naj vzame v roko klerikalno nReichspostu z dne 25. novembra. Tam je doslovno čitati: Die herrlichen, den erbabensten Zielen zugevvandten Reden, die wir auf dem V. AllgemeineU osterreichischen Katholikentage gebort baben, k 1 a n g e n ausnahmslos in dem beruhmten Ausruf eines grossen Feldherrn, in den Ruf: „Geld, Geld und nocb-m a 1 s G e 1 d ! u aus. Vsa katoliška modrost, vsa moč katoliških idej, vsa sila katoliških nazorov, vse, kar se je govorilo na tem katoliškem sbodu, vse to je kulminiralo v pozivu: dajte de narja, denarja in zopet denarja. In ker je grabljenju posvečeno vse delovanje in nehauje klerikalne stranke, je Čisto naravno, da je Lampetu katoliški shod močno imponirah
— Klerikalen shod. D*n*-s ie hotel »Union« prava katoliška trdnjava. Tam namreč zborujejo »zaupniki« klerikalne stranke. Na ehcd ie prišlo kakih dvesto duhovnikov in vsak je prignal s seboj po nekaj * metov. Zborovanje je seveda tajno. Popoldne je bilo na raznih krajih videti dosti jako »melanholičnih bar-tanov«! ki pa niso z barja dct&a. Hotel »Union« je vsekako danes napravil izvrstno kupčijo.
— Dr. Krek  je obsodil škofa in Katoličanstvo. V de Želni zbornici se je iaraZil dr. Krek v svojem govoru: »Slabo za katoli čanstvo, če se mora opirati  na dr žavno pcmoč, tako katoličanstvo mora poginiti« S tem je dr. Krek obsodil škofa, ki je v Sori prelival človeško kri a podporo državne pomoči, t. j. c kr. okrajnega glavarja in c kr. orožnikov. O d«, tudi mi pritrdimo dr. Kreku, daje slabo   katoličanstvo,   ki se more opiratileše na bajonete, ker so mu vse moralne sile že poŠ!e.
— O aferi Berce. Dokler je bil deželni predsednik baron Hein, ni mogel škof B^roeta odstaviti, čeravno je večkrat poskušal. Ko pa je prišel na Kranjsko baron Sshwarz, je dosegel škcf takoj svoj cilj in od etavil je Berceta brez vsakega povoda. To govori cele govore o alijansi škofa in Sshvvarza.
— Iz selške doline. Prijatelj kmetov, Tomaž Rožnik, se je name nil nedeljo teden peljati svoje backe v Ljubljano in v St. Vid gledat škofove zavode. Da bi dobil več backov seboj, jim je zaradi lepšega rekel, da si bodo ogledali prešičerejo v Mari-janišču v Ljubljani. Glavnega pa ni povedal, in to je: Katol ške backe je hotel peljati v škofove zavode zato, da bi jih tam malo ostrigi«. Saj se poznamo! Kar Tomaž zna, to pa na-redi Ca da kmet več denarja, bolj je všeč TomaŽu.
— Ubogi duhovniki. Pred nekaj tedni je umrl v Št Pavlu v Zimski dolini župnik Lavrencij Sever. Sroji kuharici je sspustil premoženje v vrtdnosti 80.000 do 100.000 kron, akoravno se mu je pred nekaj leti iiuobla hranilmčna knjiiioa z vlogo 30 000 kron. K* teri uradnik, kateri obrtnik ali kmtt nore svoje domače preskrbeti s tako zapuščino? O učiteljih je seveda š> •iesetkrat manj govora! Ia potem se govoriči o bednem stanju katoliškega duhovnika!
— Prizivni komisarji za pridobnino in osebno doho-
darino    Za  predsednika obeh komisij je imenovan  dvorni svetnik in 0uančni ravnatelj  Karel Lubee, za njegovega namestnika pa višji ti nsnčni svetnik Josip D o b i d a
— Slovensko gledolioce.
V torek sta dve predstavi: popoldne ob 3. ari izredna  predstava za sloven sko delavstvo ob znižani b cenab delavske laloigre „Jernej T ti razor-. Na slovno vlogo ig-a   g. režiser   L. Dra-gutinović,   njegovo Ženo   g. Dani-
lova, delavca Dolfeta gogp. režiser Verovšek in delavca Molirina gosp. N u č i č; delavko Marijo Zarnikovo igra gdč. Š p urna, malega JernejČka pa ga. K reisova. Za to predstavo abo-nirani sedeži in lože niso veljavne. — Zvečer ob 1/%S. uri nastopi kot gost gospod K mesto vitez Camma-rota v veliki vlogi Radamesa v operi -A i da-. G. vitez Cammarota je slaven pevec v italijanskih operah ter je tudi kot igralec velik umetnik. Pravkar je dovrSil gostovanje v Lvovu, kjer je moral nastopiti šestkrat zapored ter je žel izredno priznanje. Slavno občinstvo opozarjamo, da nastopi g. vitez Cammarota samo enkrat v vlogi Radamesa na našem odru! Opera „Aidau se poje zadnjič.
— Slovensko gledališče. Pri pcpoiđans&t ljudski predstavi v nedeljo je »Deseti br*t« zop^t pokazal, da ima še vedno obilo ž v-'jonske moči v sebi. Ta narodni igrokaz ne izg ne z našega r?p?r-toirja, vsaj tako dolgo ne, dokler bo živtl Kr,aveij v osfcbi g V arov-škb. V tej igri je nekaj pristno na-rodbin tipov in to ji daje meso in kri, to je porok za njen obatoj. Nedeljska predstava je bila zanirriva zlasti tudi zategadelj, ker je nasto-p 1. prvikrat na našem odrn v vir gi Mamoe gdč. K o b a 1 o v a. Slovenska Talija je dobila ž njo novo silo. Pač *e ji pozna, da ima z\ seboj že ne kaj življenja na deskah in zdelo se nam je, da ne Živi v vlogi Mamoe, temveč jo samo igra. S^rva je bil njen nastop negotov, no, vplival je nanjo p-*.č novi ml »-u a polsg mi se je uglob'la v svojo vlogo, in sa-cveneia so iž nje prav prisrčna, Živa Čuvatva.   S cer   pa  kot  M*n ca ni
mela dosti pri] ke pokazati svojih emožnesti. G Verovšek je seveda tudi to pot dal imenitnega Kriavlja, četudi se ni nič trudi); g. D >bro< volnega Mart n-.'k Je bil jako do* ber orfginal in g Danilo je storil, kar sa je D >ifu ljubilo. OičinsSvo se ie vrlo zabavalo. — Z<tčer so peli •Pikovo damo« petič in zadnjič v tej sezoni. Zato bo jo pa tudi dali najslabše med vsemi njen m? uprizoritvami. Nekaj pevcev in pevk ni bilo pri glasu. G. Orželski sme biti ponosen na sinop&t je, ki jih už<va pri našem občinstvu mo da bolj vsled čuvstvenosti v glasu in 'gri, kakor vsltd svojega petja. G1Č Stclzova je bila v igri in petu izvrstna. Vrla kot vedno je bila tudi g spa Skalova. Aplavz ca odprti pozornici je žrl g. O uro d ni k. Nastop ženskega zbora je bil naravnost bagateliziranje slovenske opere. Pri kostumih, dekorac jah, to je treba enkrat odkrito povedati, kaže n-ša gledališč'* veliko ubočt«o. Y,
— Knjižice „Slava Prešernu I" ao nadalje naroČili: k r a j a i šolski svet v Dragatušu pri Črnomlju 4 izvode, krajni šolski svet v Rakitni pri Borov niči pa 2 izvoda.
— Akademije. V sredo 29 t. m. ob S. uri zvečer je v hotelu »Ilirija« prijateljski sestanek. Na dnevnem rodu je razprava o »javni kajižnioi in čitalnici«, poroča iur. Gregor Žerjav v Ljubljani. — V nedeljo 3. grudna t 1 predava v »Mestnem domu« g. dr. Jernej Demšar o temi »Spolne bolezni in zakon«, (samo za od-ras e).
— Namesto venca na krsto učiteljice g 4 č. Viktorije Praprot ni ko ve je daroval gosp. dr Jakob Žmavc, prof na o. kr. I drž. gimnaziji v Liubljani, 6 K za družbo sv. C rila in Metoda v korst otroškemu vrtcu na S«vi
— Privatni uradniki so imeli v soboto zvečer v hotelu „Union* shod, katerega se je udeležilo toliko uradnikov, da je bila mala dverana prenapolnjena. Na dnevnem redu je bilo starostno zavarovanje privatnih uradnikov. Poročal je o tej zadevi zelo obširno g. Silvester Škrbine ter p recital tudi zakonski načrt, ki ga misli vlada predložiti zbornici Že 28. t. m. Po tem zakonskem načrta se privatnim uradnikom ne kaže bogve kako ugodna perspektiva, vendar boljše nekaj kot nič; morda se bo sčasoma dalo kaj več doseči. Na shodu je bila sprejeta soglasno nastopna resolucija: Dne 25. novembra na shodu v hotelu „Unionw zbrani zasebni uradniki vseh kategorij pozdravljajo z največjim veseljem dne 4. oktobra od socijalno političnega odseka državnega zbora sprejeti zakon o zavarovanju in preskrbljenju privatnih uraduikov ter njihovih vdov iu sirot in pričakujejo zanesljivo, da bo državna zbornica sprejela to predlogo kot izredno važno ljudsko potrebo. Vsi kranjski, oziroma jugoslovanski državni poslanci se naprosijo za brezuvetno glasovanje za ta zakon. Odboru tega shoda se pa naroča, da izroči to resolucijo vsem poslancem, ki pridejo v poštev.
— Porodil a« je notarski kan-d dat pr. Šunko Rud«! m gospodično M 11 u G 1 o d o 4 n i k o ? o, hčerko rajnega realČnega profesorja. Poroka
je bila na grajSoini Tohtl vrh. Novo poročeno? m* iskreno čestitamo!
— Porooil ae je g. Karel G o t e k a r knjigovodja delniške stav-benske drnibe »Union« a gospodično A vreli jo Staudingerjevo iz Gradca. B lo srečno!
— Afcademiia. V soboto zvečer js predaval v »Mestnem doma" g. dr. Novak o temu „Ugovori meščanstva proti splošni inenaki volilni pravici." Predavatelj je dejal, da je meščanstvo šele zadnji Čas priznalo splošno in enako volilno pravico, a seveda nerado in ima proti njej vse polno ugovorov, vkljub temu, da ie osnovni državljanski zakon veli, da smo pred zakonom vsi enaki in da govori torej za splošno in enako volilao pravico. Ugovori meščanstva so: 1.) Vsi, ki smo v državi, nismo enake vrednosti, zato tudi ne moremo imeti enake volilne pravice. — Kdor ne zna oceniti prave vrednosti Človeške, ki naj bo merodajna za politično delo, tega je navedeni ugovor ničev. Izumitelj je za skupnost ravno toliko potreben, kot njegov sluga, ker se drug v drugem spopolnujeta. Kdor pošteno Živi, ima pravico odločevati v parlamentu. 2.) Vsi ljudje nimajo izobrazbe in omike. — A tudi ta se ne da zmeriti. Tisti, ki ugovarjajo, ne znajo povedati, kaj je izobrazba, kaj je politična zrelost. Ugovor, da masa ni politično zrela, ker se da vplivati, ni noben ugovor, ker ga ni Človeka, ki bi ne bil pod vplivom. Jurist Hering pravi, da je politično zrel vsak, kdor zna varovati svoje koristi. Čc se od nas zabteva, da se držimo postavnih določb in se mi ravnamo po tem, smo politično zreli. 3.) Analfabeti nc smejo voliti in ne voljeni biti. — V Avstriji je 8 milijonov analfabetov, a vie to je zakrivila dražba in država. Ns gre nikakor, da bi za državne in dražbine grebe trpeli ti povrh še s tem, da ie jim dela krivica. Država naj skrbi, da se analfabeti izobrazijo, pa jik ne bo več kot takih. Sicer so pa tmdi analfabeti odlični mežje. Znamenje za politične zrelost še ne more biti, če zna kdo abecedo. 4.) Vsi ne plačujejo direktnih davkov, zato nimajo pravice voliti vsi. — Dirtktnih davkov se plača v Avstriji|300 milijonov kron, indirektnih pa nad 700 milijonov. Na vsakega državljana pride 40 K indirektnega davka. Najmanjši direktni davek, da sme kdo voliti, je 8 K, a najrevnejši delavec plača na Isto 40 K indirektnega davka. Zato pade ta ugovor docela v vodo. Ako smo tako natančni, zakaj nima oni, plačuje n. pr. 200 K direktnega davka, toliko glasov, kolikokrat se da 200 z 8 deliti? Kdor ima več državnega varstva, naj več plača, revež pa, ki nima veliko državnega varstva, tudi tako velikih dolžnosti nima. 5.) Mase nas bodo z novim volilnim redom terorizirale. — Vsaka ideja, ki je zdrava, si bo našla pot in naj bo od tod ali tod. Ako pridejo mase v parlament, bo to-le koristno. V Nemčiji, kjer je vpeljana splošna volilna pravica, si očitata kmet in meščan medsebojno, kako ic jima dobro godi. Te jc dokaz, da se obema godi dobro, a nihče ■c nc upira splošni volilni pravici. 6. Nivt parlamenta bo slabši. Sedanji parlament ne more biti za zgled v pri -hodnjosti, ker slabšega parlamenta od sedanjega si ne moremo misliti. 7. Mi meščani in plemstvo imamo historične pravice. — Kadar se Čehi sklicujejo la ivoje historične pravice, se jim pravi, da so zastarele; zakaj bi se Nemcem morah priznati privilegiji? Mi imamo človeške pravice. Nekateri so pri splošni in enaki volilni pravici za pluralni ziltem. Ta je v Belgiji vpeljan, a tam ga VSi najbolj sovražijo. Drugim bi bil ZOpct po volji ziatem zastopstva po interesih v stanovih. Tndi to bi bilo napačno, ker bi prišlo v parlament tolike pOllanCCV, da bi bil ta premajhen. Raz-ltčcvati bi morali pri tem zistemn malega kmeta, srednjega krnela, velikega kmeta, malega trgovca, srednjega trgovca, velikega trgovca i. t. d. Drogi spet zastopajo strankarsko stališče. Ta ziltem najbolj drži, a zaradi lastne ltranke SC ne sme pobijati cel princip. Splošna volilna pravica je orožje, a katerim pride vsaka stranka na površje, a tudi pade, kadar pride Čas za to. Ugovarja se nadalje, da splošna in enaka volilna pravica ni čisto dobra. To je res, a boljša je nego sedanja in manj slaba od vseh drugih. Presojati jo moramo z narodnega stališča, ker sam Slovencem prinese par mandatov več, nego jih imamo zdaj Ugovor, da se s splošno in enako volilno pravico ne b# spravilo krivice s sveta, seveda drži, a pomisliti je, da tega ae bo storil ■oben volilni zistem. Predavanje je bilo dobro obiskano; zbralo se je kacih IvO ljudi, a bili so večinoma le dijaki aarzoči: meščanstva ni bilo nič.
— Slovensko planinsko drultvo. V soboto zvečer je predaval v „Narodnem domu" g. profesor Orožen o prvem slovenskem veletu-ristm Valentinu Staniču, o katerem je v tujini več znano kot med Slovenci, kakor je trdil gosp. predavatelj. Stanič porojen 1774. 1. v Bodrežu je umrl 1. 1174. kot kanonik in višji šolski nadzornik goriški. Stanič se je pečal v
prostih urah z vsem mogočim; bil je pesnik, knjigovez, mizar, slikar, telovadni učitelj, kolar itd., kakor so ravno okoliščine nanesle. Kot velik prijatelj svojega naroda in mladine je Stanič porabil vsako priložnost, da bi koristil tema dvema. Njegova zasluga je, da se je 1. 1840. v Gorici ustanovila gluho-nemnica. Stanič se je pa pokazal tudi kot drznega turista, ko je prišel prvi na vrhunce več najvišjih gora na Sol-nograškem. Povsod je postavil barome-trične, termometrične in higrometrične opazovalnice in zmeril visočine raznih gor. Še v visoki starosti je bil Stanič ua Triglavu, Krnu in drugod. Stanič je spisal več pesmi, v katerih jc ope val lepoto planin in gora. Gosp. pre davatelju se je iskreno zahvalil za lepo predavanje g. dr. F o er s ter. Predavanje bo izšlo V „ Planinskem vestniku".
— Tovorni promet a Trstom zopet ustavljen. Valed prenapotnienia Bfcuđise v Trstu se do preknca ne sprejemajo za tržaško pristanišče namenjene tovorne posilstvo razen špirita in reservoar-voznv. Tovori, ki so že med potjo v Trst, se voziir* naprej
— čitalnica v Novem mestu priredi dne 2 d*?c»-rnbr dramatično predstavo »Brat Martin« ljud ska igra s petjem v 4 dejanjih in po predstavi ples Ć'Sti dohodek je na menjen dijaškemu podpornemu dru-št?u in diiački kuhinji
— I. vinski sejem v Črnomlju« Povodom I vinakrga Srjma v Črnomlju, V nedelio, dne 3. d*c t. 1, bode predaval c kr viaarski nadzornik B Skaliefcy: »o umnem kletarstvu in o p mena vinskih sejmov«. Pr-davanje se vrši v šoli ob 10 uri dopoldne. Ž*teti je mnogobrojne udeležbe od strani interesent v.
— Č ani katoliškega izobraževalnega drustaa — tolovaji« Katoliško izobraževalno društvo v Kamnjah pri Vipavi je imelo 19. t. m. veselico. Drngi dan proti večeru so spravljali nekateri izmed sode lovalcev oder. Ko so delo dokončali, naleteli so na nekega tujca, ki ni mogel najti nikjer prenoČ šca. Trije katoliški junaki ga napadejo in ga tako neusmiljeno porežejo, da bi se lahko reklo, da so ga poklali. Tujec je bil porezan po glavi, rokah zaboden v vrat, pobit po očesu, da je na eno oke slep in gluh na eno a h o. Vsled ran in izgube krvi onemoglega so ga zavlekli v neki hlev. Katoliške juuake so pa orožniki pove zali in odgnali v zapor. Duša cele veselice tega katoliškega izobraževalnega društva je bil kaplan Vodopivec mlado Človeče, ki je še polno lemenatarskega smradu in so mu lemeuatarski nauki še v svežem spominu. Gotovo je vesel lepih sadov, ki jih rodi njegova katoliška izobraženost!
— V mlatilnico Je padel pri Arvtžu na Š;&jerskerji neki 8 etni deček. Miatilmca ga je vrgla ob tla in v par minutah je bil nesrečnež mrtev.
—   Cerkvene   svece je
kradla 46 letna služkinja Marija H u s a k iz Studencev pri Mariboru. Pri hišni preiskavi so pa našti Še razno ukradeno perilo, srebrne žlice itd, ki ao bile last raznih gostniČar-jev. Husak ie premišljuje pod ključem nestanovitnost tatinsk ga stanu.
— Tatica se je v sla 25 letna Marija Šarabon iz Tržiča )e v Goriei prišla na polioijo  in pove dala, da sta ona in kuharisa Marija Vodnic okradeni. Ko je policija prišla v njuno stanovanje,  našla je res velik nered.    Ko je pa Š rabonova začela spraševati,   dajala   je tako ime dene odgovore, da ao jo kmalu Vjelt, da je ona bila tatica.   To je ^\rabo nova tudi priznala   in   onved«.lav da je ukradla  VodniČevi  160 K. Djali so io po<4 kliuČ.
— Vrat je prerezal v Pod-
gnriu na Koroškem Franc Pintar M t h. Reiohmannu. da je v por minuti h izdihnil.   Vzrok prepir pri
igri.
— Zadavil se je v Savodju na Koroškem neki brusač, Ler je pogoltnil prevelik kos mesa Kljnb takojšnji zdravniški pomoči ga niso mogli reš'ti
— Neprevidno ravnanje Z orožjem. V Straiavesi na Ki roškem je v Tičartevi gostilni čevljar K orna c tako neprevidno ravni s nabasano pušfeo, da se je sprržila. Stral je razbil oitre na m»zi lastniku puške Sehobprju pa odtrgal prst
— Grozne nesreča« 14 t m popoldne ie udarila strela f bhžm trdnjave Kermač pri Kotom v Dal-maoi\i na prostor, kjer ao se vetbaii vojaki. 12 oaeb se je ig'udi»o rti; tla. 11 ao lih spravili toptt k livljenju, a tudi m*d njimi so Užao ranfem, zlasti neki častnik. Nesrečnik, ki )e ostal mrtev na licu mesta, se imenu e Muznik in ie doma 8 T Un ns<e«a saj _ Dobrota je sirota. V an
b to je prišel na M*rijio trg delavec Ignacij Stanovnik tako razburjen, da ga je moral svariti policijski stražnik. Stanovnik ae je izgovoril, da je vsled
tega jesen, ker je izgubil pel kron denarja. Stralnik mu je bil takoj na uslugo in začela sta denar iskati skupno. Ker ga pa nista našla, je lačel Stanovnik postajati zopet jesen in je začel, ker ni denarja našel, stražnika psovati z vsemi imeni, kolikor se jih je naučil t živalstvu, in ni preje končal, da ga je moral straž nik odpeljati a pomočjo mimoidočih v boljše isvetje.
— Nesreča. V soboto popoldne je delavec Ivau Samotočar, ko je podiral pri neki stavbi v Koleaijskih ulioah oder, padel Štiri metre globoko in se tako poškodoval, da ao ga morali i rešilnim vozom odpeljati v deželno bo'mfinioo.
— Slab strelec. V soboto popoldne te uatretti neki živalski »prijatelj« na S*. Petra aesti nekega mačka, a ga )e zadel tako slabo, da se je ub< g« žival mučila Še do drugega dne. Zagovarjati se bode moral zaradi tro'nčenia živali.
— Tatvine. Hlapen Antonu H*inriahcriu io b lo ukradenega za 3 K 20 vin perila. Osumljenko je znan. — P istreŽnioi Barbari Urani-čevi je dostdtj še neznani tat ukrade) v Oradšču št 11 dve ženski |opi in predpasnik, v skupni vrt-dnest; 10 kron. — To *niesovemu skladičČmku, g Jakobu Hotterju, je bilo v seb to ukradenih 30 K Oiuml|enea je are-tovan. — G.isp Wcttacbu je nekdo ukradel   purana  in  domačega *&,c*.
— Služkinjama  Jeri   BobinČevi in Tereziji Kramarjev! je bilo v g uho iii-n«n;c ukradenih dva para črevljev.
— PreSića >e hotel nekdo ukrasti dane* ponoči gostilniČarici gosje Mariji K vačevi na Dolenjski etsti at 5 PrcŠ Č je bil ž- na dvorišftu, a ko |e šel mimo polic jeki stražnik in je čutil, da se na dvorišču nekaj godi, ie šel tja pogledat in opazil polt g predioa še nekega človeka, ki je ntražnikn takoj ko ga je zagledal, rekel: »S-i m nič. smo samo domači«. No, etr«žaik je pa hotel poznati tudi domačina, a ta ga ni čakat, marveč jo je tako naglo odkuril, da ga straž nik ni rorgel več dohiteti.
— Delavsko gibanje. V soboto se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 11 Slovencev. — Včerai je prišlo iz Pruskega 26 Hrvatov, 18 is Bohinja, 14 L hov se je pa povrnilo iz Dolenjekega. Iz Amerike je prišlo 20 Siovenc v. 80 Hrvatov in 50 Crnogoroev, 11 Slovencev je pa prišlo iz Lož'o
— Izgubljene in najdene reči. Poae8tn!Oa gospa Amalija S.-u n kova je iz^uoiia usnjato torbic?, kovano s srebrom, vredno 20 K. — Neka šivilja je izgubila zlato žensko uro, vredno 40 K — Postrešček Martin Ziormsn je izgubil rumeno denarnice, v kateri je imel 8 K denarja.
— Poštni hlape« Valentin Bovha ie isgubii ženski površnik, vreden 12 K
— Dijak Anton Sedmak je izgubil srebrno uro z nikelnasto verižico, vredno 18 K. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden ženski slamnik, moška srajoa, zavitek Živil in orna boa. — Izgubila se je zlata ženska ura na poti od Žabjeka skozi Stari trg, »Zvezdo«, Knafl eve ulice do »Narodnega doma« Pc steni najditelj naj jo odda na magistratu
— Ljubljanska društvena godba priredi v sredo zvečer konoert v kavarni »Evropa« (Dunajska oasta). Začetek ob 9 uri. Vstopnina prosta.
— šramel-godba koncertuje danes zvečer v restavracijskih pro sterih hotela pri »Slonu«. Začetek ob 8. uri. Vstopnina pro&ti.
— Jugoslovanske vesti. Jugoslovanski almanah. Naš bel-
| gradski dopisnik (—u t.) nam javlja: Informiral sem se pri urednikih „Ju goslov. Almanaha", kdaj Almanah izide, ako sploh kdaj ugleda luč sveta, in dobil sem odgovor, da Almanah zato še ni izšel, ker bolgarski književniki, razcu Todorova, niso hoteli poslati svojih prispevkov. Sedaj se vodijo pogajanja med ureduiki Almanaha in bolgarskimi književniki in je upati, da ti poslednji pošljejo svoje prispevke, in ako tudi ne, izide Almanah brez bolgarskih prispevkov. Nekateri slovenski književniki so se obrnili na mene, naj izposlujero, da se jim vrnejo roKtpisi za vselej ali samo za nekaj časa. Ker nimam časa, da bi vsakemu posebej odgovarjal, storim to javno. Uredništvo rekopisov, namenjenih za Almanah, noče vrniti, ker bodo dani v kratkem v tisek. Gospodu R. M., ki je prosil za slučaj, da se rokopis ne pošlje, prepis, javljam, da v Kelgradu ni človeka, ki bi mogel slovenski rokopis prepisati. To bi mogel edino jaz, ki pa nimam Časa* Torej malo potrpljenja!
— Tiskovna pravda dr. Fran ka proti dr. Potočnjaku. Meseca oktobra je priobčil dr. PotoČujak v raznih hrv. Časopisih „odprto pismou na dr. Franka, v katerem mu jc očital razne stvari, a takoj izjavil, da je pripravljen za svoje trditve odgovarjati pred sodiščem. „Hrv. Pravo" je na to izjavilo, da dr. Frank ne bo tožil Po točnjaka. Vkljub tej izjavi je pa dr. Frank   vložil   tožbo   radi  raz žaljenja *
časti proti dr. Potočnjaku. Značilno je, da se dr. Frank v svoji tožbi sklicuje na neke kazenske paragrafe, po katerih v njegovem slučaju baje ni dovo ljen dokaz resnice. Z ozirom na to tožbo so bili v petek zaslišani: dr. Potočnjak, Ivan Banjanin, urednih „Novega Srbobrana" in Večeslav Wilder|, urednik „Pokreta". Dr. Potočnjak je takoj izjavil, da prevzame vso odgovornost za dotično pismo. Dasi se v takih slučajih, ako prevzame obdolženec vso odgovornost, navadno ne preganja urednikov, sta oba urednika izjavila, da se pridružujeta dr. Potočnjaku, ako bi jih hotel dr. Frank še nadalje kazensko preganjati.
— Nadškof Posilović in podban. Znano je, da je pri zazpravi o interkonfesijonalnem zakonu v hrv. saboru podban Ohavrak z namenom, da bi a priori že odbil vsak klerikalni ugovor proti dotičnemn zakonskemu načrtn, naglašal, da se je nadškofu predložila zakonska osnova v odobrenje in da sta se na njegovo Željo izpustili iz nje dve točki. Klerikalno glasilo „Hrvat 8tvo" je nato izjavilo, da ta p od banova trditev ni resnična in da nadškof ni nikdar odobril dotične zakonske osnove. Sedaj izjavlja dr. Posilović sam, da mu je vlada predložila načrt interkonfesijonal-nega zakona, da ga je on pregledal in da ni našel v njem ničesar, kar bi bilo naperjeno proti cerkvenim dogmam, dasi je marsikaj v njem, kar se lahko smatra za sovražno cerkveni upravi. Ta dogodek je nov zgled klerikalne ligno rianske morale.
— Slovenci v Ameriki. — Dinamit je ubil v rovu v Franklinu pri Johnstownu 251etnega Antona V i -čiča. — Tilnik si je zlomil v Pittsburgu Iv. Šuman padši z zvonika pri gradnji nove cerkve. Doma je bil iz Velikih Lašč, a je bil že 25 let v Ameriki. — Huda kazen. V Jolietu je bil obsojen Jos. Petrič (Petrich) v prisilno delavnico na nedoločen čas, ker je bil obdolžen, da je nekemu prijatelju vzel 115 dolarjev. — V tovarni se je ponesrečil v Pittsburgu Ivan Kralj. Zapušča ženo in pet nepreskrbljenih otrok.
* Najnovejše  novice. —
Henrik Ibsen umira.
— Grof Imre Szechenvi, član ogrske magnatske zbornice je umrl.
— Poljske paralelke na učiteljišču v Tešnu se baje s prihodnjim Šolskim letom otvore ter se ustanovi v Ustrovu samostojno poljsko učiteljišče.
— Ustreliti seje skušal v Solnogradu bivši ravnatelj mestnega gledališča v Oseku, Oton Milrad.
* V oetih minutah — milijon dolarjev. Na newyorški borzi je znam spezuUnt H HoaiUv .mil nad noilijon svežnjev bombaža. Dne 21 t. m. je cena br.mbais hipero* poskočila za pet dolarjev pri svežnju ter je na ta način dobil v petih minutah nad   miliion dolarjev dobička.
* Zdravstveno stanje pri Bolgarih. Zdravstveno ravnateljstvo v ministrstvu notranjih zadev v Sofiji je obelodanilo itksi, iz katerega je razvidno, da ?e izmed 4 milijonov preoivslcev 330 starcev 100 do 110 let starih, ki imajo šs skoraj vsi zdrave zebe.
* Dragi lasje. Neka Marga rit C&rtfcr v Ljodona je imela posebno lepe lase. Is tov&rne si je naročila poseben glavnik ter zahtevala, da mora biti is kosti, Ko se je en krat preveč približala peči, užgal se je hipoma glavnik, ker ni bil ii kosti, temuČ iz celuloze in zgoreli so ji lepi lasje. Tožila je t)varno la odškodnino in sodišče ji je tud' prisodilo 10000 K.
* Dijaška razposajenost. Bogitn Popper ima v Ntw Torka veliko podjetje ia uvažanje tobaka Stanuje v svoji vili zunaj mesta. Neko temno deževno noč meseca oktobra ga pokliče iz najboljšega spanja ob 1. popolnoči telefon, pri katerem se ;e javil policijski ravnatelj, češ, da se je izvršil v njegovi pissrni vlom. Ves prestrašen se je hitel Popper opravljati, a še ni oblekel hlač, ko ga po kliče k telefona uredništvo »H -rslds«, n «j pove podrobnosti o vlomu. Pop per je bil brez sape in ves zmeden Tekel je na bližnjo postajo ter se pripeljal k svoji pisarni Toda tu je bilo vse temno in rHrno; prodno pa 88 je dodobra osrl, tgrabil ga je sa rame policaj ter ga vlekel v odda Ijeno stražnico. Poli«i|a je bila ram reč tudi telefomčno oOvešdena, naj pasi pri Popperjevi p s»m>, ker se pripravlja vlom. Ob sedmih s|utraj ie šele bil ubogi Popper izpuščen. Najel je takoj detektiva, da doŽen*-samotano afero. Detektiv je kmalu imel »zločince«, namreč tri rasposa-jene veeučiliččoike, ki so vsak na eno stran telefonirali. K-r bo Pop« perja lepo prosili odpuščanja, jim je tudi oriorjHtil.
* Milo za drago. Andrej C*r-negie na nezem dotgem potovanju ni mogel dobiti nikjer kakega krep čila. Lačen in žejen je postal jesen in potožil vlakovodji svoj stan. Ta
mu je pa dal jesti in piti, kar js j, zsse pripravljenega sa enkrat, £ negie pa ni hotel ostati nehvalei pa je vlakovodji poslal sa izkus mu ljubav 1000 dolarjev. Zs \ odškodnino bi bil pač marsikdo pravljen dati svoje kosilo.
* Obsojen na ženite v. ^ danski pisatelj je bik zaročen s hfl« bogate rodbine. Obenem je j( tajno razmerje a neko manj ugle( damo. Ta druga mu je na prerij način izvabila obljubo, da jo por N« Dtnskem pa obstoji postavi se obljubljeni zakon mora tudi j-siti Ker se ie pisatelj branil pcro sla je s pismom k sodišču, ki je satelja obsodilo, da se mora z ca ženko poročiti, dokler pa t*»g& stori, plača vsak dan po 5 K gl0 la pri sedanji dreginji se obeoji literat pač ne bo dolgo obotavljal
Izpred sodišča.
Kazenske obravnave pred porotu sodiščem.
Cerkve ni tat i z n a v a d e, Fri Kotnig, 68 let star, postopač iz K nič, ima že 13 predkazni, med te?, zaradi tatvine. Posebno so mu na i cerkveni nabiralniki, zaradi katerih praznenja je bil že petkrat kaznom Komajjje zadnjikrat iz ječe prišel, šel k podružnici na Visokem, vstop; odprto cerkev in misleč, da je neo žen, jel z limanico prazniti nabiralni Pri tem delu ga je motila cerkveni! va vdova Neža Jelar. Na njeno kriča je Kottnig pobegnil ter se skril v ja poleg ceste, kjer so ga našli z do žili njegovega kaznjivega dejanja sicer v ruti zavitih 3 K. 26 v, dve manici in sledovi lepa na denarju na ruti. — Porotniki so vprašanju gli krivde obdolženca, kakor tudi doda: vprašanje, ako je Kottniku krasti v vado, prišlo pritrdili ter ga je sodi na 51    leta obsodilo.
poročila.
Dunaj 27. novembra. 1 javno mnenje pričakuje z veli napetostjo, kaj da izjavi jutri poslanski zbornici ministr predsednik glede volilne i forme. Gautsch bo govoril v začetku saje. Natančnega konskega načrta ne predlož*, ; pa pojasni vse bi3tvene točke : grama, po kat-jrem sestavi vol; reformo.
Dunaj 27. novembra. Ves so priredili krščanski socialisti liko manifestacijo za splcšnc enako volilno pravico. Manifes cije se je udeležilo do 40 000 cs Zborovali so v mestni hiši, k sta govorila LuegerinLiecfc:: ste in in pred mestno hišo, k so govorili Gessmann, Biel hlawek in drugi. Krščanski cialci so se izrekli za splošne enako volilno pravico, a le p sledečimi pogoji: Vsakdo moraš novati vsaj pet let v kakem kra predno postane volilec; vsak lilec se mora udeležiti volitva:p skrbljeno mora biti za popolni i pri volitvah. Po zborovanju s: ščanski socialisti demonstrirali p parlamentom.
Dunaj 27. novembra. Za trisnje demonstracije je vlada I redila stroge varnostna priprfi V vseh državnih zavodih ^ delalo in je vlada to isto odr* tudi za drž. železnice in tova v posamičnih kronovinah
Petrograd 27. novezol Kongres zemstev je dognal r pravo o zatevah poljana rod a Sklenjeno je bilo; a 167 proti 12 glasom, naj se F sfei da avtonomija; b) si preti 4 glasom, naj se raz ljavi vojno stanje f r: Poljski; c) s 176 proti 2 glasoi naj se pomirjenje Poljakov spre: v program državne dame in i 174 proti 3 glasom, naj sa prt prosta raba poljskega jezika
Petrograd 27,novebra £'r v Mrskvi mogočno narašča, v Petrcgrada pojema in aamo še kakih 20000 delavC
Moskva 27. novembra ^ kujoči delavci so demolirali hiš in tovarn; škoda znaSa : milijon rubljev.
Slovonol In Slovenk* ! No isbi« družb« sv. Cirila in Metodi
Keteorologično poročilo.
;Ula» usd morjm 306-1.   (tr*dnjl Usk Wt au*
>
o
2
§
Vot rovi
Sebo
•25   ti. ev
26. 7. zj. , j 2 pup,
739 1
739 7 7a9 3
17
00
breavetr.
b1. sever 1 2 j al. sever
oblačno
oblačno oblačno
27.
9. c v
7. aj.
a. pop
739 0
7361 7352
0 3 brezvetr.
9 3 jsr.asahod 9'2 er. jzah
oblačno
megla oblačno
Srednja temperatura sobote 16J nor-rnale: 1*5° in nedelje: 0*5°, norm. 13°. Mo krina 24 nrah:()0 mm in 0'0 mm.
Zahvala.
Za tolažbo in mnogobrojne dokaze srčnega sočutja povodom dolgotrajne bolezni in ob smrti naše predrage sestre, tete in svakinje, gospodične
Viktorije Praprotnik
mestne učiteljice v Kranju
nadalje za številno spremstvo k večnemu počitku in za prelepe vence in šopke na krsto izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskre-nejšo zabvalo.
Posebno se zahvaljujemo preblag, gospe K e n d a, g. okr. šol. nadzorniku Kalingerju, koleginjam iz Kranja, Ljubljane in drugod, ljubljanskim kolegom, učenkam pokojnice, gospem in gospodom iz Kranja, društvu slov. učiteljic itd. itd.
Prav srčna hvala vsakemu posamezniku in   sem skupaj!
V   Ljubljani,   26.   nov. 1905.
■_
■T
Žalujoči ostali.
Vzgojiteljica
in učiteljica klavirja želi stopiti v službo k boljši družini.
Ponudbe na upravniŠtvo „Slov. Naroda^. 3801—1
ospodičnn
ešča slovenskega in nemškega jezika d izurjena v pisavi in računstvu želi stopiti v kako prodajalno kot blagaj-learka. — Ponudbe do 1. decembra ,05 pod :,Savinčanka 88", poste estsnte, Žalec. 3805—1
z rt gostilno
se Gdda s 1. majem 1906 v najem.
Naslov pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 3753—3
A 1 i
05 5 10
3806
Prostovoljna sodna
dražba premičnin.
Pri c. kr. ckr&jatm s.di4ču v Ljubljani, i »Id. I so v zwpu?5ic8ki sa^evi dne 3. oktobra 1905 umriegrn oivetn'ka dr. A. 31 on Pf flUrerjs v Ljunj&rj! po proAfi$i aedićev n* prodaj po javni dr žbi nekatere premičnine kakor hišna oprava, knjige itd.
D &2bi ae hn vršila dne 30. novembra 1905 v zapustnik o vem bUnovanra v Dalmatinovih ulicah 10.
Ako sa ne bo doseglo vjšjih po-&n kov, se ho prodajalo tudi ped iz;   cr>o ceno.
Iz:raž^rie predmete le tsfcoj od Ptr«r;:\% stanovanja in kuinino plakati v roke s »dnvg* i d poslanca.
C. kr- otr. sođnija v Ljubljani oi. I.
djT-e 25  nrv*mbra 1905
Zenitna
ponudba.
Gospodična, 27 let stara, ijobrajena, vajena vsega go-Spodinstva, s 7—8000 koronami premoženja, se 3eli sej-naniti j gospodom, do 36 let starim, uradnikom ali učiteljem, te resne ponudbe, a ko je mogoče s slik0/ do t5. decembra t. 1» na naslov
Af. 500" poste restante Skofja toka. 3773-2
se takoj sprejme. 3804—1
Ferdo Primožič, mizarstvo Breg št. 20, Ljubljana.
▼sliki   in    majhni   so   neprodnj pri
Ivan Bllggenigll, sodarskem mojstru, Cesta na Rudolfovo želeinico st. 5, Ljubljana. 3798-i
Hotel „pri Slonucc.
Danes, 27. novembra 1.1.
•o
KONCERT
,šramel"-godbe.
Začetek ob 8. uri.   Vstopnina piosta.
Kemik i j Due gospodični Innroulisni sobi
?ent višje obrtne šole, z 1' letno ijieta Btauovaoje iu lirano pri boljši    UMi U V IJtllll ktUMl
o v tvornici eterskih olj iiželmegta. rodbini, najraje v bližini Dnnajgke ce-       *6a      l5- d.cembra ^O,po<1.
»rijazne ponudbe na naslov: J. ste.   —   Ponudbe  pod   „Trgovina". Pnnn,hli „.    ......ni«.« .<*i™
I, J6„k/T>ebov., čeohv. poste r«.t.nt«, LJubljana. | g^""™'9 ^\
Sprejmem
absolvent višje obrtne šole, z l1 Jetno prakso v tvornici eterskih olj isče'mesta.
Prijazne  ponndbe  na  naslov: J. Vokal, Češka Trebova, Čechy.
Dva učenca
poštenih starišev, s primerno šolsko izobrazbo se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom 3796—2
Alojzu Jerančič u LJubljani.
gostilno na račun i Lepo stanovanje
zunaj mesta
S)
proti Dolenjski strani ali pa v Šiški.
Ponndbe se prosi na Fani Kusic, Selo št. 7 pri Ljubljani. 3741-3
Ces. kr. avstrijske
državne železnice.
ta  notarje,   edvetnike,  trgovce ali banke se odda v stavbi
DEGENGHI, Dalmatinove ulice
v pritiski. 3286- 16
I
Velika  slavna  in  znana pivovarna,
išče v vsakem večjem kraju na Kranj ekein   gostilničarjev,   zaradi ustanovitve ali prevzetja 3769—2
salone
Ponudbe pod flDober zaslužek" poštni predal št. 73 v Ljubljani.
C kr. ravnateljstvo dri, ieleznice v Beljaka.
Izvod Iz voziiegra roda,
Veljaven od dne ». oktobra J906. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE jo*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ori U m p^oči osobr.1 rl&k v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali Glodniti, Franzensfeste, Inomost, Morakovo, Ljubno, Ces Selithal v Aas&ee, ttoloogiad, ćea Klein-fteiti ing v  Steyr, v Line, na Dunaj   via Arnstttten
— Ob 7. uri fc n *jntn»j osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Maran, Manterndorf, Franiensfe&te, Ljubno, Dunaj, Ces Selithai v Solnograd, Inomost, čez Kiein-Reifling v Steyer, v Lino, Budejevice, Pisen, Marij.ue vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. Ces Amđtetten oa Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glod-nitz, Dubne, Selathal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, laomost, Bregenc. Coricb, 2e. ne v a, Pariz, čez Ancstetten na Dunaj. — Ob 3. ari 68 m popoldne o&obni vlak *• Trbil, Šmobor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubne, čez Kleis Reifling v Stevr Line, Budej^vice, Plzen, Marijine vare Heb, Francu ve vare, Karlove vare, Prago (v Prago direktni voz I. in O. ix/.r i Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10, uri ponoči osoba, vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni vez I. in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO !N KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. nn 17 m zjntraj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice,  Kočevje,  ob 1 uri 6 m pop.  id to tak o.
— Ob 7. uri 8 m zvečer * Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA Ob 3« uri ^3 m zjutraj osobni vlak ■ Dunaja čez Amsterten, Monakovr (Monakovo-Trst direkt. voz 1., D. raz,). Inomost, Franzensfeste Solnograd Line, Stevr, Išl. AuBsee, Ljubno, Celovec, Mali  Glodnitz, Beljak. Ob 7. ari 12 m zjatraj osobni vlak iz Trbiža.
— Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak s Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (iz Prage direktni vos I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marij ne vare, Plzen, Budejevice, Lice, Stevr, Pariš 2eueva> Curin, Breg^u«, Inouiost, Zeli ob Jezeru. Bad Gastein. Solnograd, Ljuboo, Celovec, Šmohor Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljnbru«, Selzthala, Beljaka. Celovca, Malega Glodnitza, Monafcovega, ta: mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ari 06 n zvečer osobni vlas s Danaja, Ljubna, LJeljaks, Muraua, Malega Glodnica, Celovca, Pontabla. Čez Selzthal od Inomosta in Solaograda, čez KJein-Reinirg iz Steyra L tuca, Badejevic, Plznd, Marijinih varov, Seba, Franeovvm v-.r.v, Pragi, Lipskega. — PROGA 12 NOVEGA ilESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob u: 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta u Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novegs mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m tvečer istorako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ur 1*8 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoč 3amo ob nedeljah in praznikih in le v oktobru. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol, IZ KAMNIKA Mešani vlaki: Ob 6, uri 4S m sjntraj, ob 10. uri 69 m dopoldne ob 6. uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči sam ob nedeljah c praznikih in le ? oktobru. — Srednjeevropski čas i * za & min. pred krajevnim časom v Ljubil 2u"*rc
v II. nadgtr. s 4 sobami in pritiklinami
se zaradi preselitve odda takoj ali b
1. februarjem. Ogleda se labko od 1.
do 3. popoldne na Rimski cesti 20.
Cena 720 K vse Bkupaj. :i766 3
* i— m
Učence
1       ep'e-jm* i* Bo4*rski obrt
Ivan Buggenig
Cesta na Rudolfovo želaznico št. 5, Ljubljana. 3799 — 1
Na nobeni mizi bi ne smelo manjkati
Strassmayerjeve stoike
■ (letnik 188») —
prirodni pridelek  prve vrste iz kleti ekscelence pok. Škofa dr. J. J. Stross-maverja, ki jo prodaja
D. Reichsmana sin v Djakouem
(Slavonija). 3744—3
Poštni zavoj z 2 litri franko  K 6*—.
V večjem trgu na Dolenjskem, blizo velike železniške postaje, se daje takoj v najem dobro idoča stara
trgovina.
Naslov pove upravniŠtvo „S!ov. Naroda"*. 3720-6
■
91
Fsdpužmca m CELOVCU.
Ku^cJ.  In prodaja
vse vrste rent, zastavnih uisem, pnjoritat, kc* mnnalnih obligacij, sreelc, delnic, va.?ut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Ljubljani
Z44
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zamenjava h> 6ksk3Sptt:|e 0a)s predu}at n vradnosto« papirja
jssltehsoa  vrodnoatne   papirje  in     253. o^slt-cl^«   sreijKe 3pxo-tl vnovCuju zapale kupone. laruurzaai iszgr*u/te>i.
Vmkuluje in devinkuluje  vojaške ženitnlnske kavcije. 03f~   fiskonifit in tnkasao menic   >Ji ifc5T   Borana : t%r■>% lit.
Podružnica w S P LJETU.
Druarne   tloar« «prejema
v tekočem raCanu ali na vložne fenjiž^ce proti ugodnim obrostim.   Vlo2eni   ieaar or.rt>atuie od dne v-oge do dne v^iiga.        8—137
Promet s c-e*) in nakaznicami.
3595—lu
Anton
are
u Ljubljani, Sv. Petra cesta ft/8.
G    9 O
Specialist za sms nevest.
m
cer
71
Ker bom /.manjšal svojo veliko zalogo, bom nastopne predmete popolnoma razprodal: Suknena in sulinata Krila, use tkanine, bluze, moderce, posamezne namizne prte in seruieič, Brisane in platno u kositi, dalje domske srajce, hlače in korzete, tudi posamezne modele domskega perila,
Jfakup se prav izplača!       prosim poslužite se prilike. |
Nizke
Moški
stif ljetni
trpežni
3lfrcd
komanditna družba
Gški čevlji
na trakove
močni
t
prodaja Izdoike najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji.
Posebno priporočilno.
lOO lastnih prodajal-
rr.
I štif ljetni
i
lil
Damski 0
CBViji
- 7
»nočni      60  i(Fi "r^jav.u
I
a 1    90 kr.
snja
talog /
w
25 kr.
na trakove usnje box.
50 kr.
Damski z čevlji 3
na gumbe črni
Otros
dekliš čevlj! trakova
kn'a   1 IU.
H močnega .išn.rt od
naprej.
čevlji Sil
na trakove, obevreau, g dyear9 šivani
obevreau, zo- yg ^
Samski iavlji
na trakove, elegr In lični ffodyear, siv.
50 kr.
Otroški In J 1 J dekliški    I (I ji
čev,jLna
gumbe «
Iz črnega ali a
*..o.-u.m. naprej.
0
7593
~M Bivši prvi hišni zdravnik zdravišča Alland f*JT -gj za bolne na pljučih gj-
J     I TTniTfim T n¥TTf1HTT¥r s**-
fin Alfi IIV I I LIII11 lil 11/ &-
|&-jg-
naznanja vljudno, da ordiuira za notranje bolezni gš"~~
od 27. t. m. naprej vsak dan §t
I| od V 9. 10. ure dopoldne In od 2.-3. ure popoldne m-
H5r] (ob nedeljah in praznikih samo dopoldne) gj-
3 v Ljubljani, Sodnijske ulice štev. 11 f
(pritl!6|e).
3792-2
TTtTt TTTTTtTTT ttTTTTTTTTTT^
C6 O
Jajca!
Vedno sveža, debela
jajca
25 za 2 kroni, I komad 9 vinarjev kakor tudi drugo
špecerijsko blago, moka itd.
vedno sveže in po nizkih cenah.
Strogo solidna in točna postrežba.
Priporočam se s spoštovanjem
Anton Tratar
3810 i       v Kolizeju, Marije Terezije cesta 11.
Jajca!
Najcenejša in največja      ^i^JSarfefiaVV Razpošiljanje domača f^^^^^^^S^   švicarskih ur na vse
eksportna tvrdka. kraje sveta.
^ ■ Urar in trgovec ■ ^ 3493 13
H. SUTTNERvKranju
priporoča svojo izbornoz,alogo najfinejših, natančnih švicarskih ur, kakor
najbolj slovecih znamk: Safhauaen, Ornega,  Roskopf, k,Uraina  i- d.
Zlatnine in srebrnine, kakor nakraski , verižice, uhani, prstani, obeski itd. najfinejšega izdelka   po   najnižjih cenah.
Dokaz, da je moje blago zares fino m ceno je to, da ga razpošiljam po vsem svetu in imam tudi [odjemalce urarje in zlatarje ' -    glavnih mest.
Št. 502. Mkelnasta an- Ravno je   izšel   najnovejši Št. 505.  Prava srebrna
ker remont  „Roskopf", veliki   Cenik    kateri   8e  pošlje cilinder remont, trpežno
trpežno kolesje el. 2 45 .     . .     '  Xi  • *. kolesje in z močnimi po-
enaka iz pravega 8rebra .ZagtOIlJ 111 pOŠtninej)r08tO._ ^ gl   485i   ^ ,
lUt. pokrovtgi.e^o;   Moške ure v, naravne velikosti!' MmtJt»mtmtm
m t*
d-
<
m
> <
O
a. <
a n E
> O C
•
CN
©
TJ O
ca
o
o
C3 >N
■ mm
C N
O
C8
C:
>o r
al
9 S S
■
co
CD
O £
s c « P
© -t i_ >n -j:
o       : a
■° -r -I •!
© « © = E
8 i • w 5
LU
< z
O
LU
>ki
O
KI
0	O.		«7
	O	O ki	
n			
O K) j		J3	C
	0 F	■s	po
			£
		C	
	_©	q	
-q	m mm		
O	O O.		
		co	
ure,	O J*. tli	C ■ Ml	
t mm	E	O	
CC
<
Trgovski pomočnik 5 kron in već zaslužka na dan!
ki je dobro izvežban v trgovini z mešanim blagom in ki ima veselje potovati, se takoj sprejme. Sprejmeta se tudi
prodajalka io nčenec.
Kje — pove upravniŠtvo „Slov. Naroda". 3771-3
ummmgmm »•*■ 1*42.
]narisov in qrbov BRATA CBCRLl
Pristni dobri
brinjevec
SO 19-15
se dobi pri
L.SEBENIKUvSp.SiSki. Ravnokar izšlo:
stenski koledar
za leto 1906.
cena 40, po pošti 45 vinarjev;
za leto 1906. 3*65-5
cene 40, po pošti 50 vinarjev priporoča založnik
Jernej Bahouec u Ljubljani.
Fotografije
~~"—** ranjcega gospoda Župnika ZZZI^
Malenšeka
(izza   najzadnejšega   časa)   se   dobe v raznih velikost h pri
Davorinu Rovšeku
fotografu v Ljubljani. Cena cd ± ^aprej.
Pozor!   Vse   pravice  ponatisa si pridržim ter svarim   onep,   ki   je na pravil   ponatis   teh   slik   na kazenske posledice. 37e0~2
M častno besedo resna
321etni samski uradnik v javni službi, sedaj s 40(»o K letne plače, v glavnem, z veČine nemSkem mestu neke prelepe avstrijske dežele, ae želi seznaniti tem potom s Slovanko v svrho ženitve. Ker se žalibog vsled k rajnih razmer ne more udeleževati slov. zabav itd, nima prilike, seznanjati se osebno; v bistvu je pa vseeno, na kakšen način se pošteno seznanjamo — včasih boljše tako nego na plesišča. — Zeli zveze s 26 do 38 let staro, zdravo, ljubko, blago gospico ali vdovo-Slovanko s primerno izobrazbo in s primernim premoženjem v gotovini, premičninah ali nepremičninah, kar pa ni pogoj- Dotičnik se zelo zanima tudi za kmetijstvo. Ponudbe v zaprtem kuvertu z napisom Srčna naklonjenost** na upravniŠtvo „Slov. Naroda", ki mi jih potem doBtavlja, do 1, decembra ti P avo ime in slika za sedaj nepotrebno, sicer zaŽeljeno. Diskrecija častna stvar.
3767-2
r
NOVO! Jvan Cankar:
GOSPA JUDIT.
To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano
kritiko o svojem dela ,,HiSa Marije Pomočnice4' in brani nvoje ametni&ko stališče. Izza Prešernove „Nove pisanje" ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar iznova tudi mujstra v sloga in jezika, ni treba p( > udarja ti. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem Usta. 23—134
Cena: broš. 2 K ■ po pošti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v; po posti.3 K 30 v.
Založništvo
t. Schwentner
v Ljubljani
Pre&ernove ulice &t. 3.
Iščejo se osebe obeh spolov, ki bi pletle na naših strojih. — Preprosto in hitro delo vse leto doma. — Ni treba znati ničesar. — Oddaljenost ne škodi nič in blago prodamo mi.
Družba pletllnlh etrojev za domače delavce 3477 n
THOS.  EL WIlITTfCK Ac Co.
Praga, Petrskć namesti 7 156.   Trst. Viaa Campanile 13 156.
Pristne ruske švedske ameriške galoše.
Razstav
v
Z
v v «|
m
v največji izbiri pri
-o O
O
<
ca
N
F. M. SCHMITTU
m
OB
3797-1 =-
O
Pred škofijo štev. 2
ki p. n. občinstvo vljudno vabi na ogledovanje z zagotovilom najpoštenejše in najcenejše postrežbe.
Richterjeve kamenite gradilne in lesene omarice
o
<
■Ha
N
Primerna
v v
darila:
nov **
(Siti
©Te)
mm
ozicn
moška, deška, damska la dekliška
konfekcija I
se dobiva zaradi vprav velikanske zaloge blaga za polovično ceno v
.Angleškem skladišču oblek'
Ommk - ■   r 3782 2
. Bernatovic
v Ljubljani, Mestni trg štev. 5.
Izdatno znižane cene 1
!! Žepne rute!!
Anton Sare
37c5-3
Sv. Petro cesta štev. 8.
im
klobuke, čepice, lovske in modne telovnike, srajce, nogavice, jopice, hlače, do-kolenke, rokavice, različne grelce, ga-maše, tirolske dežne plašče, dežnike, čevlje, ščitnike ovratnikov, ter sploh vse druge predmete razen konfekcije, priznano samo trpežno blago, kupite najceneje
v prvi motni trgovini za gospode "*7" Engelbert Skušek
v Ljubljani, Pred škofijo št. 19.
Laitaina ta ttak .MArodn« titkarn«'
38413314
74