Poštnina plačana v gotovini Maribor, poti del fek «. avgusta 19J2 MARIBORSKI Štev. 17£ Uto. VI. (X!ll> Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravni Maribor, Aleksandrova eoata St.12 « Taleton 2440 In 2400 tihaja razen nedelje In praznikov vaak dan ob 18. url / Velja meeeSno prejeman v upravi ali po poStl 10 Din, dostavljen na dom 12 Din $ Oglasi po eenlku i Oglase aprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Llubllani > Poštni čekovni račun St. 11.409 JUTRA” Potujčevanje rodbinskih imen POGLAVJE 0 NAJVEČ JEM NASILJU MODERNEGA POTUJČEVANJA. Potujčevanja manjšin in celih manj odpornih narodov ni nikak novodoben Pojav. Iz zgodovine vemo, da so se potujči' e cele pokrajine in mnogo narodov se je pretopilo in potopilo, da pričajo dandanes o njih le še imena.- Celo veliki Rimljani so tako izginili, in današnji Grki tudi niso več stari Heleni. Razlika med klasično in moderno grščino je tako velika, da se morajo jezika svojih prednikov grški dijaki učiti prav tako v šoli kakor naši slovenski. Novo pa je vsekakor nasilno potujčevanje ali asimiliranje. Pričelo se je v prejšnjem stoletju, ko so se evropski narodi pod vplivom romantike prebudili k narodni zavesti v sedanjem modernem smislu. Najbolj so se Pred vojno trudili, da bi svoje narodne Manjšine in njihovim državam priključe-ne tuje narode asimilirali, pač Nemci, tako oni v rajhu kakor v bivši dvojni Monarhiji Habsburžanov. Vsemu kulturne mu svetu so še živo v spominu nemška nasilja nad Poljaki, in tudi na Koroškem in Štajerskem ni bilo veliko bolje. Od Nemcev so se naučili potujčevanja Madžari in še nekateri dirugi tedaj gosjKidu-ioči narodi. Vse predvojno in medvojno nasilno potujčevanje narodnih manjšin je pa prekosila povojna doba, in na čelo vsempo-tujčevalcem so po brezobzirni brutalnosti stopili naši sosedje Italijani. Ti se niso zadovoljili in se tudi še sedaj ne zadovoljujejo samo s tem, da zatirajo jezik svojih manjšin, njihovo narodno zavest in kulturo, ampak hočejo tudi na zunaj zabrisati vsako sled, ki bi mogla svetu Pričati, da tam žive ali so kdaj živeli Neitalijani. lzpremenili so imena vseh mest, trgov, vasi, sel, rek, potokov, gora, hribov, vrhov itd. in naposled so se spravili še nad najbolj zasebno last človeka, nad krstna in rodbinska imena, '■sem župnim uradom je strogo prepovedano krstiti otroke s slovanskimi imeni- kakor so n. pr.: Vekoslav, Stanislav, “°ian, Ljudmila. Danica, Dragica itd.; ^efa imeni sv. Cirila in Metoda sta na fašističnem indeksu. Starši torej ne sme-!° niti tega določiti, kako naj se imenu-No njihovi lastni otroci! Višek vsega so pa Italijani dosegli z nasilnim spreminjanjem in potujčevanjem priimkov, rodbinskih imen. Tega doslej niso storili niti Nemci niti Madža-ri ali katerikoli drugi potujčevale! na svetu. V Gradcu n. pr. je skoraj polovica priimkov tamkajšnjih Nemcev slovenskega izvora, celo župan se piše Mu-chitsch (Muhič). Dunajski župan je Seitz m m h vodja nemške delegacije v Žene- v Lozani je bil pl. Biilow 'n nikomur niti v Avstriji niti v Nemčiji m pa32. Mariborski »VEČERNI K« Jufra' STran 3. Nekaj misli in želi K »MARIBORSKEMU TEDNU«. Program prireditev »Mariborskega ted: na« je objavljen! Še dober teden nas loči od te velikopotezne akcije, ki ima očito namen zbrati in dvigniti demontirani Maribor zopet v ospredje našega kulturnega in gospodarskega življenja. Vsak prijatelj Maribora pozdravlja ta važni in prikupni poizkus z iskreno željo, da bi se — vzlic slabim časom — prireditev razvila v pravo narodno manifestacijo za neokrnjen kulturni in gospodarski napredek naše dravske metropole! V drugih mestih so postali velesejmi, iestivali in izleti stalne ustanove gospodarstva in kulture. Z njimi se je šele posrečilo pritegniti val tujcev, ki v zadnjih letih ne drvi več čez drn in strn. Tujski Promet mora imeti sigurno bazo in so n. Pr. velikopotezno organizirani tedni glasbe in gledališča privabili šele mednarodni lesk in blesk v provincialno mestece Sol-Pograd. Mariborski poizkus je — zlasti danes — mnogo skromnejši: v glavnem želi pritegniti čim več domačega in okoliškega občinstva. Zato pa je tudi dolžnost nas vseh, da sodelujemo in tako pomoremo Prireditvi do čim boljšega uspeha! Nedvomno bodo agilnemu odboru dobrodošle vse zadevne misli in želje iz širšega kroga naše javnosti! Morda se take gospodarske in kulturne revije ob splošnem sodelovanju udomačijo tudi pri nas. Maribor ima sicer že lepo tradicijo izza °brtnih razstav, ki so pred leti nazorno P°kazale visoka stremljenja naših gospodarstvenikov. Žal so se te razstave omejile le na ožji krog ter so jih pozneje uki-D-u' P.rda bi jim bilo treba v tistih časih večjega zamaha in gmotnega pogona, Pa bi se v zvezi s kulturnimi prireditvami lažje ohranile. Od takrat so se časi temeljito spremenili. Nekateri sicer obžalujejo, da v okviru »Mariborskega tedna« ni razstave v nekdanjem obsegu. Toda kruta sodobnost s slabo kupno močjo konzumentov ne dovoljuje takih eksperimentov. Saj še Ljubljanski velesejem komaj uspeva. Zakaj bi se podajali v nevarnost, ko naši trgovci in obrtniki tudi v svojih lokalih lahko nudijo pregled svojih sodobnih prizadevanj! Z aranžiran jem izložb bodo nedvomno pokazali smisel za današnje tež-koče in bilo bi posebno priporočljivo, da razstavijo stvari, ki bodo v skladu s tendenco pomanjkanja in štednje. Cene potrebščin naj dokažejo, da si kljub križem in težavam še vedno lahko nabavimo to m ono neobhodno notrebno blago. Nič luksurioznega, kar dandanes maso odbija, ampak tudi »Mariborski teden« naj predeva klic: »Kupujte samo domače blago.« Neka trgovina je sklenila za prireditveni teden izdatne nakupovalne popuste. To 0 vsekakor dobro vplivalo na goste, ki v takem primeru prav gotovo ne bodo skoparili. Naj tujci vidijo, da so mariborski trgovci in obrtniki tudi v hudih časih vpoštevali denarne težkoče konzu-mentov in to s kulamtnimi cenami in z dobrim blagom! Zvestoba za zvestobo! Prireditveni odbor pripravlja nekaj posebnih in lepih razstav, ki naj poživijo pestrost cele akcije. Gozdarska razstava, ženska domača obrt, konjske pasme, zgodovinske izkopanine in jadralno letalstvo bo dobrodošlo interesentom in vsem ki jim napredek raznih panog ni samo na' vlaka, posebno če se tiče lastne domačije. Žal bomo pogrešali razstavo naših domačih umetnikov — slikarjev in kiparjev. Zelo zanimiva bi bila tudi razstava knjig, zlasti onih mariborskih založb. Sicer pa za to lahko poskrbijo naše številne knjigarne še same. Ob priliki velikih prireditev običajne razstave »najnovejših tehničnih novosti« pa imamo že itak stalno na Glavnem trgu pod rdečimi mare-lami. Pač pa bodo izredno zanimivi pirotehnični izumi v velikanskem obsegu, kot jih obeta program za prireditev na našem otoku 14. avgusta. To bo vsekakor senzacija velikega stila! Odbor hoče nadalje ustvariti gostom tako družabno razpoloženje, da bo ugodno vplivalo na vse ljubitelje športa, glasbe in gledališča. Udejstvovanje mariborskih športnih društev je v zadnjih letih postalo res raz veseljivo živahno. Zato je njihovo delovanje docelo upravičeno. Saj živimo v dobi, ko postaja telesna vzgoja važen del obče narodne vzgoje. Da se je v okvir tedna pritegnila tudi sokolska prireditev, zbuja upravičeno lepe nade za moralni uspeh. Z »Mariborskim tednom« se tudi naši glasbeni umetnosti odpirajo lepi vidiki; Saj ni dneva brez koncertov v parku in drugod. Škoda, da ne moremo slišati kakšnega pevskega koncerta! »Glasbena Matica« bi nedvomno izpolnila program s si jajnim izvajanjem, saj si z mirno vestjo lahko lasti prvo mesto na slovenskem pevskem tekmovališču. Najbrž onemogoča neugodni počitniška čas nastop našega odličnega zbora. Pač pa bomo tisti teden prerasli naše malomeščanske plotove s tem, da se nam bodo odprli novi, širši gledališki vidiki! »Prodana nevesta« zvečer na prostem! — to bo nedvomno višek vseh pričakovanj! S tako podjetnostjo se približujemo novim možnostim, o kakršnih v nekdanjih primitivnih začetkih mariborskega gledališča še sanjali nismo. Da bi nam le ves čas prizanesel Jupiter Pluvius! Skratka: verujemo, da resna volja in dobra organizacija lahko dosežeta velike uspehe. Prvi »Mariborski teden« naj bo razveseljiv začetek novega zbiranja naših kulturnih in gospodarskih sil in s tem važen korak k složnemu uveljavljanju tu ob severni meji naše domovine. Naj bi »Mariborski teden« pokazal, da imamo vzlic hudim časom, ki venomer zajedajo svojo ost v kulturne in gospodarske stvaritve, dovolj duševne sile in volje, da uveljavimo pred seboj in svetom vse, kar je bilo, je in bo naše! Šport Tekma za vstop v slovensko ligo SK ŽelezničarsSK Rapid 2:1 (0:1). Prva kvalifikacijska tekma za vstop v slovensko ligo se je odigrala včeraj na igrišču ISSK Maribora, in sicer med SK Železničar in SK Rapidom. SK Železničar: Pišof, Wagner,Kon rad, Klippstatter, Frangeš, Ronjak, Ba-čnik, Paulin, Pezdiček, Golinar, Konrad II. S K Rapid: Herman, Barlovič, Flak, Fučkar, Seifert, Golinar, Prinčič, Pišof, Heller, Venko. Železničarji so sicer prvo kvalifikacij' sko tekmo odločili v svojo korist, vendar moramo ugotoviti, da je pomoglado zmage le sreča! Železničarji včeraj niso mogli do pravega poleta. V zagrizeni igri z nasprotno obrambo svoji usodi prepuščeni napad ni mogel uspeti. Najboljše orožje so imeli Železničarji v obrambi, pokazali pa so včasih tudi znake slabo sti. Izvrsten je bil Pišof. Rapid je bil do odmora absolutno bolj ši nasprotnik. Moštvo je bilo v posameznih farmacijah zelo heterogeno; poleg solidne obrambe in v splošnem dobre krilske vrste je imel napad to napako, da je kazal vseh devetdeset minut čudovito nemoč, ko je prihajal v protivni kazenski prostor. V napadu je prav za prav vsaj kolikortoliko pozitivno igrala samo desna plat in tudi tukaj so uspevale večinoma samo akcije po desnem krilu. Ostali del napada je bil že v polju prav šibek, pred golom pa sploh ni predstavljal -resne nevarnosti. Halfi so bili prav dobri; če bi še Seifert opustil preostro igro, bi bila sedanja vrsta kot celota napravila najboljši vtis. Ožja obramba je opravila svoj posel zelo solidno, branilca sta ubirala zelo pametno taktiko in sta imponirala z dolgimi osvobodilnimi streli, ki so mnogokrat uplivali zelo razbremenilno. V splošnem je bila tekma rezmeroma fair. Sempatje so se sicer nekateri vročekrvneži »odlikovali«, vendar je potekla igra brez večjih incidentov. Za Železničarje je bila sicer včerajšnja nedelja pozitivna, vendar bodo morali prihodnjo nedeljo napeti vse sile, če bodo hoteli ostati končni zmagovalci! Gole so dali: v prvem polčasu v 35. minuti Heller; v drugem polčasu pa je aha gola zabil Konrad in sicer v 17. min. n v 35. minuti. Sodil je g. Skalar objektivno. Opazil je marsikaj in spregledal tudi, v splošnem pa je sodil dobro. V predigri je zmagala rezerva SK Ra-pida nad rezervo SK Železničarja v razmerju 5:1 (3:0). Sodil je dobro gosp. Vesnaver. ISSK Maribor - Ilirija 3:2 (1:0) V tekmovanju za državno nogometno prvenstvo sta se včeraj srečala v Ljubljani stara rivala »Maribor« in »Ilirija«. Po precej izenačeni igri je »Mariboru« uspe'o priboriti si dve nadaljni točki. Tik pred koncem igre je zabil Miro zmago-nosni gol. Žalibog je zmaga zahtevala tudi svojo žrtev. Odlični vratar ISSK Maribora g. Koren je bil tako težko poškodovan, da najbrže ne bo več mogel igrati. V Zagrebu je zopet zmagala Viktorija, in sicer nad »Primorjem« s 4:0!! Tabela v državnem prvenstvu v I. ligi je po včerajšnjem kolu naslednja: Viktorija 5 5 0 0 13:4 10 Gradjanski 4 3 1 0 16:5 7 ISSK Maribor 5 2 0 3 10:11 4 Primorje 4 1 1 2 7:11 3 Ilirija 6 0 0 6 6:21 — MEDNARODNI TENIŠKI TURNIR. Včeraj se je končal mednarodni teniški turnir, ki je trajal tri dni, in sicer v petek, soboto in nedeljo. Turnirja so se ude ležili igralci iz Ljubljane, Zagreba, Celja, Gradca in Maribora. Mariborski i-gralci so se v splošnem zelo slabo odrezali. Tudi Gradčani se niso mogli plasirati in so izpadli že v prvih igrah. Največ prvih mest so odnesli zastopniki Zagreba. V naslednjem posamezni rezultati: I. Gospodje posamezno: (semifl-nale) Palada (ATK Zagreb:Hitzl (Rapid) 6:0, 7:5; Bjigič (ATK Zagreb): Holzinger (Rapid) 8:6, 1:0, w. o. (finale Palada:Brigič 6:2 w. o. Končni rezultat: 1. Palada (ATK Zagreb); 2. Bri-gič ATK Zagreb). 3. Hitzl in Holzin-ger. II. Dame posamezlno: (semifinale) Gostiša (ZKD Zagreb) :Kraus (Rapid) 6:4, 6:4; Ravnihar (Ilirija, Ljubljana): Blis (ZKD Zagreb) 6:2, 6:2 (finale), Gostiša :Riavnihar 6:2, 6:3. Končni rezultat: 1. Gostiša (ZKD Zagreb); 2. Ravnihar (Ilirija); 3. Blis in Kraus. III. Gospodje v dvoje: (semifinale) Palada-Brigdč: Fabijan-Halbarth Maribor 6:3, 6:1; Truden (Ilirija)-Leyrer (Rapid) :Hitzl-Holzinger (Rapid) 1:6, 1:6; (finale) Palada-Brigič: Hitzl-Holzinger 6:0, 6:4. Končni placement: 1. Palada-Brigič (Zgb.); 2. Hitzl-Holzinger (Rapid); 3. Truden-Leyrer in Fabijan-Halbarth. Mešani pari: (semifinale) Gostiša-HitzLBlis-Palada 6:4, 6:4; Ravnihar-Truden:Blis-Holziniger 6:3, 6:3. (Finale) Gostiša-HitzLRavnihar-Truden 6:1, 6:0. Končni placement: 1. Gostiša-Hitzl; 2. Ravnihar-Truden; 3. Blis-Hol zinger in Blis-Palada. Dame v dvoje: (semi finale) Gostiša-Blis:RavnihaT-Sernec 3:6, 6:3, 6:4; Kraus-Lirzer:Blis-Scherbaum 1:6, 6:2, 6:3. (Finale) Gostiša-Blis:Kraus-Lirzer 6:1, 6:2. Končni placement: 1. Gostišat-Blis; 2. Kraus-Lirzer; 3. Ravnihar-Sernec in Blis-Scherbaum. Juniorji: semifinale) Skoberne (Celje): Maasburg (Rapid) 6:1, 7:5; Ser-nec (Celje) :Pitterl (Rapid) 3:6, 6:3, 6:2. Končni rezultat:' 1. Skoberne, 2. Sernec; 3. Pitterl in Maasburg. Danilo Gorinšek: Janko in Metka (To ni pravljica.) fan^° ie bil lep mlad človek, imel je izarie iase in hlače dokolenke, čevlje na zadrgo, bil je golman pri S.K.Moritu-riji, torej skratka: dovršen človek. Čez dan je pu zaposlen v mestni veletrgovini, prosti cas pa je posvečal raznim športnim panogam, dokler ni spoznal —Metke... Metka je bila tipkarica v odvetniški pisarni. Bila je mlada, brhka. Živela je življenje, kakor ga živi dandanes tisoč in tisoč deklic. Pisarna, kosilo, pisarna, promenada, večerja, kavarna ali gostilna, Ples, ob zori domov, spanje, pisarna itd! To se je ponavljalo venomor, enolično, brez konca in kraja. Metka je bila sreč-ha in zadovoljna, dokler ni spoznala — Janka. To se je zgodilo takole: Metka je sedela po večerji v nočni kavarni. Ob njej se je izgubljal v bogsigavedi kakšnih problemih mlad profesor. Govoril je, razlagal, strast no je mahal z rokami ter je Bržčas hotel Metki imponirati. Kajti Metka je bila mlado in brhko dekle. Ali Metka ni razumela profesorjevih besed; mikalo jo je na Ples in njene oči so iskale... Pri sosedni mizi je ujel njeno prošnjo mlad človek s hlačami dokolenkomi in polizanimi lasmi. Vstal je, stopil pred Metkino mizo in prosil za ples. Predstavil se je: Janko Mozetič. Metka je navidezno sramežljivo povesila oči in odgovorila: Metka Plavni-kova. — Tako se je začelo. Profesor je razpravljal o psihozi današnje ženske mladine, Janko pa je znal plesati vse od starca šimija do mladostne in poskočne rumbe. Ko je razodel Metki, da je še celo golman pri S. K. Moritoriji, je prikipela njena ljubezen do viška. Ni se več mogla ustavljati... Td dni pozneje je Metka hitela razžarjenih lic in presrečtlih oči po .glavni promenadi. Bila je pražnje oblečena in dehtela je po vijolicah. Hitela je k Jankovim staršem. Povabili so jo bili na večerjo in Janko ji je obljubil, da se bosta ob tej priliki zaročila. Kako ne bi hitela. Prva zaroka v življenju! In z Jankom, plesalcem, golmanom! To bo profesor izgubil oči, ko bo čital v časniku: »Janko in Metka zaročena...» Inv časnike bo treba vsekakor dati! — Tako je sanjarila, ko je brzela z lahnimi koraki po glavni promenadi. Tedaj je zaslišala ženski klic: »Zdravo, Metka!« Bila je prijateljica Minka, niena bivša sošolka. »Pozdravljena!« je odgovorila Metka in pohitela k Minki. »Veš, mudi se mi, nocoj obhajam zaroko!« »Pa vsaj samo trenutek stopi z menoj,« je nadaljevala Minka, »in dovoli, da ti predstavim gospoda Mirka Vahna!« Priklonil se je Metki mlad, visok človek s temnimi kodri in je zapičil svoj pogled vanjo. Metka je povesila oči in se predstavila: Metka Plavnikova. »Na, pa bodi za hipček,« je zažgolelo in so stopili v zakajeno kavarno. Iz nje je udarjal vreščeči jazz in Metka je bila že skoraj pozabila na svojo zaroko. V kavarni jo je Mirko prosil za ples. Ker Minka ni plesala, sta se zavrtela Metka in Mirko. Med plesom ji je razodel, da je trener domačega nogometnega kluba, da je poslan z Dunaja in pojde na mednarodno tekmo v Pariz. Metki je to močno ugajalo; hipoma je opazila, da je Mirko prav za prav izredno lep in simpatičen človek. In skoro lepše se vede ko — Janko! Do-plesala sta... Metki je bila udarila vsa kri v glavo; težko je sopla in prsa so ji nemirno valovila. Čudno jo Je bilo prevzelo. Tedaj je že spet zavriščal jazz. Tango... Tan-, gu se Metka že od nekdaj ni mogla ustavljati. Mirko je bral iz njenih oči: »Pridi!« Minka, ki se je bila že med prejšnjim plesom oznevoljila, je naglo potuhtala iz- govor in se je poslovila. Tedaj se je Metka spomnila svoje zaroke, a Mirko je znal prositi: »Samo še ta tango!« In Metka je jela razmišljati: »Prav za prav je Mirko trener, uči Janka in v Pariz pojde na med narodno tekmo. In so temni kodri res lepši ko navadni polizani lasje. In zakaj neki ne nosi Janko tako lepih pletenih samoveznic, tako živopisanih ko Mirko? Pa med prejšnjim plesom ji je zaupal, da ima krasno plačo in da mu je ona silno všeč...« Tako je razmišljala in ko se je zbudila iz misli, je privolila v ples. A ko se je po doplesanem tangu vsa razgreta spustila na mehki fotelj, se je spet spomnila svojega Janka in se razjokala: »Kaj sedaj?« Mirko je sedel bliže k njej in jo tolažil. Zvedrilo se ji je lice in prosila je: »»Trudna sem in razburjena; me spremite domov?« Mirko se je zazrl v njene proseče oči in je šel... Janko, ki je tisti večer ni bil dočakal, je ni videl več ko leto dnd. Baje je ni bilo v mestu. Skoro drugo leto je poteklo, ko jo je srečal na ulici z otrokom v vozičku in v spremstvu onega profesorja, ki je bila v njegovi družbi, ko jo je bil spoznal. »Bržčas jo je srečal na ulici, ko jaz,« je ugibal Janko. Tedaj pa ga je prehitela Metka: »Dovolite, da vam predsta vim svojega moža!« &tran A. MSflBfffžkl '»VETJE R NIK« jurra V M s n d o r j, <5tie L Vili. 19 59 VOHUNI Iz tajnih arhivov. Ruski vohunski sistem je privedel mno go vohunov do tega, da so nastopili kot dvojni vohuni, ki so bili od obeh strank plačani in obem strankam dajali važne vesti. Tak vohun pa je stalno v življenjski nevarnosti, kajti mora se zavedati, da ga lahko izdajo člani ene ali druge stranke. Čeprav so izgledi ogromnega zaslužka marsikaterega zapeljali k tej dvojni vlogi, je bilo med njimi le malo takih, ki so ostali pri življenju in lahko svoj dobiček potem uživali. Eden najbolj drznih dvojnih vohunov je bil znani Asev, kateremu je revolucionarna stranka popolnoma zaupala, medtem ko ga je »Ohrana« smatrala za svojega najboljšega agenta in ga drago plačevala. Dolga leta je izigraval eno stranko proti drugi kot »agent provocateur« je bil celo udeležen pri organizaciji demonstracijskih pohodov, ki so privedli do krvavih izgredov na rdečo nedeljo februarja 1905. Nekaj let kasneje pa so ga našli mrtvega v nekem hotelu v Frankfurtu. Njegov morilec je izginil, ne da bi bil zapustil najmanjšo sled, tako, da se ne bo nikdar izvedelo ali se je nad njim maščevala »Ohrana« ali revolucionarji. Razumljivo je, da ljudje, ki so dorastli med neprestanim bojem vohunstva in protivohunstva, da ti ljudje niso mogli opustiti svojih navad potem, ko so prišli do oblasti. Baviti se z vohunstvom jim je postalo druga narava, in odtod izvira tudi ustanovitev strašne čeke. »Ohrana« je imela agente v carski palači, v ministrstvih, pri tujih poslaništvih in v vsakem vladnem uradu. Ko so tedaj leta 1917. padli vsi arhivi bolševikom v roke, so se ti odločili, da jih uporabijo. S sistemom so prevzeli tudi ljudi, ki so tu delali. Večina agentov »Ohrane« je bilo pripravljenih delati pod novo politično policijsko organizacijo, kr je znana pod imenom čeka. (Ime »čeka« je okrajšava »črezvičajka«, kar pomeni »izredna komisija«.) Njihove naloge in dolžnosti so ostale iste. Ako so v prejšnjih dneh morali sestavljati poročila sumljivih ljudi, ki so nameravali zaroto proti carju, so sedaj morali nadzorovati delovanje protirevo-lucionarjev, ki so hoteli Vreči sovjetsko vlado. V svoji vnemi, da bi se novim gospodom prikupili, so najzaneslivejše »tovariše« z isto pozornostjo nadzorovali, kot so to popreje delali pri visokih uradnikih carske Rusije. Čeko je na novo organiziral Džeržin-ski, ki je bil eden najbolj uspešnih sovjetskih voditeljev. Preje je bil ruski poročevalski urad oblast, ki je delala popol-. noma ločeno od politične policije. Vodja čeke pa je izjavil, da je radi izpremenjenih razmer zanj potrebno, da kontrolira razen vohunov, ki delujejo v deželi sami, tudi vse agente, ki delajo proti drugim vladam. K čeki so priključili še dva nova oddelka: C. R. O. (Protivohunski oddelek) in I. N. O. (Oddelek za zunanje zadeve). Večino uradnikov so tudi tu kot pri »Ohrani« prevzeli v novi poročevalski urad. S stališča Džeržinskega je bil ta sistem dober, toda ime čeka je postalo Rusom vseh strank tako zasovraženo, da so morali dati tej ustanovi novo ime. Danes se imenuje G. P. U. (G. P. U. je okrajšava za »gosudarstvenoje političeskoje upravljenje«.) Moč te politične policije sega zelo daleč, in njene neštete oči preiščejo vsak, še tako skrit kotiček. To dejstvo je lahko potrdil neki Američan, ki je prišel v Rusijo kot član pomožne akcije Združenih držav, katere naloga je bila pomagati sestradanemu ruskemu prebivalstvu tik po vojni. Preden je odplul preko oceana, so ga posvarili naj dobro pazi, da se ne bo osumil z besedami ali z dejanji, katere bi Rusi lahko smatrali za vmešavanje v njihovo notranjo politiko. Obljubil je, da bo za časa bivanja v tej državi skrajno previden. Na poti v Rusijo se je nekaj tednov zadržal v Londonu, kjer so ga predstavili raznim uplivnim osebnostim. Nekaj dni pred odhodom v Rusijo je dobil povabilo canterburyškega škofa na kosilo. Ni vedel, zakaj bi to kosilo odklonil posebno ko se je škof dr. Davidson zelo zanimal za delo te pomožne akcije. Toda ko je prišel v Moskvo, je spoznal, da bi bilo vseeno bolje, če bi bil to povabilo angleškega škofa odklonil. Policija ga je poklicala k posebnemu zaslišanju, kjer so ga več ur izpraševali o kosilu pri škofu. Uradniki so omenili tudi imena raznih drugih oseb, s katerimi se je sestal v Londonu. V Londonu so ga torej stalno opazovali. Dejstvo, da bi bil na kosilu pri škofu, pa so mogotci v Moskvi smatrali za tako resno, da je bilo več tednov dvomljivo, ali bo smel ostati v Rusiji ali ne. Ur. Z. Matiašlč, Maribor: Biblijska bolezen gobavost POSTOPANJE Z BOLNIKI OD NAJSTAREJŠIH ČASOV DO DANES. Gobavost je ena Izmed onih bolezni, ki jih človeški rod že najdalj pozna. 2e v najsta-re.iših pisanih poročilih kulturnih ljudstev starega veka je omenjena: tako v starih dokumentih iz Perzije, Indije, Kitajske in že kakih 150 let pred Mojzesom je omenjena v nekem egiptovskeri papirusu. Posebno zanimiva pa so za nas poročila in tozadevni predpisi, ki nam jih je zapustil v svojih knjigah Mojzes okoli 1350. leta p. Kr., kjer se imenuje ta bolezen »zaraath*. Iz teh predpisov jasno sledi, da se je gobavost že takrat pravilno smatrala kot nalezljiva bolezen. Nasprotno pa je gotovo, da ni bila slika te bolezni, ki jo naziva današnja veda »lepfa«, še dovolj zaokrožena in očrtana, tako, da so v biblijskih Časih pač prišteli h gobavosti najrazličnejše kožne bolezni, tudi take, mnogo manj usodnega značaja. Cisto napačno pa je, — še dandanes pri ljudstvu mnogo razširjeno mnenje, — da bi bita stara gobavost biblije istovetna s sifi-ndo današnjili dni. Medtem, ko je bila gobavost starim grškim zdravnikom, ki so ji dali ime lepra, že kakih 400 let p. Kr. toliko znana, da so jo že precej dobro razločevali, pa v teh starih grških dokumentih nasprotno ne najdemo o sifilidi niti slutnje in so to bolezen zdravniki zaznamovali šele v 15. stoletju, to je po odkritju Amerike (1. 1492). Radi tega je verjetno, da nas je šele Novi svet obdaroval, kakor s tobakom, krompirjem in trtno ušjo, tudi s sifilidol Znana je bila gobavost tudi Rimljanom, ki «o jo ob svojih vojaških pohodih zanesli celo v naše kraje. Posebno so se bavili ž njo, po Mohamedu, arabski in perzijski zdravniki, ki so imeli ž njo razmeroma zelo mnogo posla. Večjega pomena za naše kraje pa je postala Šele ob času križarskih vojen, od 11. do koncem 13. stoletja, ko je bila po vračajočih se vojakih na novo zanešena v srednjo, zahodno in severno Evropo. V boju proti gobavosti so se narodi že rano posluževali bistveno pravilnih sredstev. 2e v prastarih časih so se vse osebe, ki so bile sumljive gobavosti, ločile od ostalih. Iz 6. in 7. stoletja so zato ohranjena poročila o posebnih izolirnicah, domovih za leprozne osebe, ki so se imenovale leprozerije. Posebno razpasena je bila lepra v Evropi v 13. stoletju, zato se je število leprozerij jako povečalo in jih je le v Franciji bilo okoli 1500. Žalostna usoda bolnikov, katerih se je moral vsak zdrav človek izogniti, je bila razlog, da So se nekateri cerkveni redi potrudili z« njih nego, med .njimi predvsem red sv. Lazarja. Po bolnišnicah, ki jih je ta red tudi sicer osnoval, so se pozneje kar vse bolnišnice nakratko zvale lazareti. Kot izvrstno sredstvo proti gobavosti so v srednjem veku smatrali znojne kopeli, ki pa so po današnjem naziranju brez kotisti. Papežev telesni zdravnik Guy de Chauliac v Avignonu, je okoli leta 1360. priporočal proti gobavosti dieto, čistilna sredstva in kačje vino. Vsakdo, ki je bil sumljiv gobavosti, se je moral podvreči pregledu komisije, v kateri so bili zastopani zdravniki, duhovniki in zaprisežene žene. Po cerkvenem blagoslovu so bolniki dobili posebno, takozvano (sv.) Lazarjevo obleko in najpotrebnejše predmete za dnevno uporabo. Dobili so tudi ropotačo ter jim je bilo zapovedano, da opozorijo vsakogar, ki bi se jim hotel približati, z ropotanjem, v znak da so gobavi. Tako so živeli ali v skupnih domovih ali kot berači po deželi, niso pa smeli v mesta. Mnoge dobrodelne ustanove so skušale olajšati njihovo žalostno in kruto usodo. Tem drakoničnim odredbam se je zahvaliti, da je gobavost v 15. stoletju pri nas že zelo popuščala ter da je bila do konca 17. stoletja že skoro iztrebljena. Sedaj je v Evropi, razen v Rusiji, le še na redkih mestih zelo majhno število primerov. Tako sta dve mali ognjišči na Norveškem, eno, s približno 90 primeri na Švedskem, eno v vzhodni Prusiji (okoliš Memel), in posamezni primeri na Francoskem, španskem, v Grčiji ter na Islandskem otoku. Posamezni primeri, ki so importirani iz prekomorskih dežel, pridejo v bolnišnice in zavode za tropske bolezni, kjer se vodijo Stalno znanstvena raziskavanja. Najznamenitejši taki zavodi so v Hamburgu, Londonu, Liverpoolu in v Parizu, kjer se bavijo skoro izključno z eksotičnimi boleznimi. Pri nas je bil po vojni ustanovljen tropski zavod v Skop-lju, ki pa se bavi večinoma z domačimi trop skimi boleznimi, kot n. pr. z malarijo. Poedini primeri gobavosti se v Jugoslaviji zbirajo iz južnih, hribovitih krajev v raznih večjih mestih nekoliko okuženih pokrajin, tako n. pr, v leprozni postaji, ki je pridružena kožnemu oddelku sarajevske bolnišnice. Leta 1925. je bilo tam še približno 19 primerov, polovica moških, polovica ženskih. Ta postaja nudi zelo žalosten pogled. Bolniki bivajo v obupnem položaju, ločeni po spolu v dveh ozkili prostorih iste barake. Ne smejo se pa med seboj obiskovati. Neguje jih sestra, ki je sama okužena. Deloma radi učinka bolezni same na živčevje, deloma pa radi nepismenosti in odcepljenosti od okolice, so bolniki neverjetno zaostali, indolentni in stupid-ni. Po modernih naziranjih pa se izolacija danes ne izvaja več tako strogo ko nekoč, Sokolstvo Tekme v odbojki. Včeraj so se nadaljevale tekme v odbojki z" župno prvenstvo in so posamezna društva dosegla te-le rezultate: Studenci :Ruše 15:0 (15:7), Maribor I. Fram 15:6 (15:7), Maribor I.:Limbuš 15:7 (15:0), Studenci:Fra!m 15:9 (15:12), Maribor L:Ruše 15:0 (15:2) Fram:Limbuš 15:8 (15:0), Fram Ruše 15:1 (15:3) in Maribor I.:Studenci 12:15 (15:5). Rezultati so za podeželska društva prav povoljni. Studenčane je prvič porazil Maribor I. Prihodnjo nedeljo se bodo tekme nadaljevale. fpoBnšniaite se CNB Lakirane pričeske. Slavni diktator današnje mode, znam pariški brivec AntOine je iznašel v zadnjem času v svojem »študiu«, ki je zgrajeni iz Stekla in jekla, novo pričesko. Znano je, da dobiva Antoine za svoje iznajdbe inspiracije iz piščali na Orgijah. — V svojem študiu ima orgije, na katerih Igra in med igranjem se porode v njegovi glavi nove misli, ki se sučejo izključno okoli problema ženske lepote. Tokrat pa ni iznašel nove pričeske, ampak lakirano lasuljo, ki^ jo bodo nosile pariške dame in gospodične. Lasulje bodo najrazličnejših oblik in barv. Elegantne dame bodo nosile zlato, srebrno, rdečo, zeleno, rumeno, belo ali črno lakirane pričeske. Vprašanje je, če si bo nova Antoineova »frizura« osvojila moderni ženski svet? Denarnice za kovani denar v veliki izbiri pri Ivanu Kravosu, Maribor, Aleksandrova c. 13. 2301 Dva enaka 6letna r]ava konja 16 % visoka, za težko ln lahko vožnjo, na prodaj, Josip Nekrep, Smetanova ulica 59. 2397 Ko bi samo računati znali vsa naročila v stavbenem ln pohištvenem mizarstvu bi oddali, ker po kvaliteti im solidnosti za 259$ smo cenejši. Prosimo za zaupanje in naročila, tudi ob nedeljah na razpolago. Korošec, Frankopanova ul, 15, dvorišče. 2398 Učenca sprejmem v mamufakturno trgovino. Karol Jančič, Maribor, Aleksandrova cesta 11. 2378 Dva velika lokala v novejši zgradbi s prostornimi kletnimi prostori na prometnem kraju takoj oddam. Naslov v upravi lista. 2294 Stanovanje sobo in kuhinjo takoj oddam, Fochova ulica 40. 2426 Oddani takoj dva lokala, eden pripravljen zn trgovino z mešanim blagom ali branjarijo, ki je že vpeljana, drugi pripraven za brivca ali čevljarja. Oddam tudi sobo in kuhinjo. Spodnje Radvanjska cesta 3i2, Nova vas. 2425 Ako jagode sadite v avgustu, imate spomladi že sad. Razveselite Vaše otroke in sebel Zahtevajte ceniki Drevesnica Rosenberg, Miaribor. 2427 Trisobno stanovanje s kopalnico takoj oddam. Naslov v upravi »VeČer-nika«. 2396 Predno vam bo kolo ukradeno javite pri »Kolozaščiti«. Kralja Petra trg 6, tel. 2506 2347 Najboljša nalivna peresa po konkurenčnih cenah dobite v papirnici knjigarne Tiskovne zadruge Maribor, Aleksandrova cesta 13 Uprava „Jutra“ in „Večernika” ima ve£io množino makulaturnega papirja zelo poceni na prodaj. Interesenti v okolici naj pošljejo pismena naročila! Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d-, predstavnik STANKO DETELA V Mariboru.