ISSN 0350-5561
ta fcoiMc tedna
V petek delno oblačno. V soboto m nedeljo sončno.
54 let
šteyUka 40
četrtek, 11. oktobra S007
iT
Ift






SoreiVeiX
^^^OftAO yJ^ I t.
\

fmmsĚi
Itazočaranje veselje
Jure Dobeiiek je na drugI tekmi đosegef^ kar devet golov. Foto: voe
Krozisce pod skakalnicami že gradijo
Velerye - V sobolo so stekla pri-pravljalîia dela za izgradnjo kroži-sča poU velenjskimi skakalnicami. l.orej na vpadnici v Velenje iz ccljske smeri. Dela je na razpisu dobila Dru/ba za nizke in visoke gradnje CM (i'eljc. Investicijska vrednotil načriovanih del /naša 1.700.000 evrov. Invesli-lorja sla poleg Direkcije RS /a cesie ludi Mcsina občina Velenje in Komiinalao podjcljc Velenje, ki bosta prispevala oki)ll 30 od-sii)ik<»v sredaev. V ietošnjejn leiu bodi) zaščitili komunabie vode m vadoiok Irebušnica, rok za dokončanje del pa jc junij 2008.
Promel v križišču Celjske, Toi-love ill íaleske ceste ter ceste prod Píílzeli bíi v času del zaradi polovičnih zapor sicer deblo oviran. a obvozov ne bo. Izvajalci se bodo pol rudi 11. da bo promel mtv ten v najmanjši možni meri.
Podjetje CM Celje graiii ludi krožiíče pri odcepu za naselje Cîorica v 1 rebusi, kjer so liela že v zaključni fazi. Cesiiscc bodo predvidoma asfaltirali 20. in 21. oktobra, izgradnja krožisča pa bo povsem zaključena v prvi pol<v vici novembra.
Izvolili elektorje
Vckujc - Na (orkovi sicji velenjskega mestnega svcla so svciniki in svetnicc izvolili 7 elektnrjev za izvolitev državnega sveta in določiiev kandidata za člana dr/avnega sveta. Med desetimi kandidati so s ta> nim glasovanjem za elektorje izvolili Dimitrija Aniona. Hermana Ar-Itča, .Antona De Costo, Jožefa Kavtičnika, Draga Marlinška in Srećka Meha. Sedmega elcktorja so med tremi kandidali. ki so dobili enako število glasov, določili z ž-rebom. Predsednik volilne komisme dr. Franc Žerdin je iz ^bobna« povlekel listič z imenom Bojan Škaija. Mestni svet je» prav lako na tajnih volitvah, za kandidata za člana državnega svcia imenoval mag. Draga Bahuna. Več o dokoiv čaiiju juDjske in o vsebini oktobrske seje svela preberite na sirani 3.
Mbš

•ZOJINA "ZAVAROVANJA
nezgodna in štipendijska zavarovanja za otroke in mladino 080 19 20 wvAv.zoja.si v/ww.2^varov3lnicaMaribor.si
Adi jo,
stara gostilna
V teh dneh lahko opazujeie. kako hitro se poruši zgodovin». V letu 1900 zgrajena Kolodvorska restavracija bo kmalu le se spomin. Siamvelenjčani so jo dobro poznah, pred leti ludi pogosio obiskovali. Ker menda ni bila spomeniško /jiščitena, je "padla", /ato, da bomo dobili še en nakupovalni ceiier in parkirišča ob njem.
bè
Velenje izgublja se eno od stavb, ki pričajo o zgodovini mesta. Škoda, (Foto: vos)
1,25 EVR-300 SIT
iiAinn
XKhm.
Anonimno na črno
Milena Krstič - Planine
Anonh/ik ne rnarum. Vedno t/ii gre na tivce. će ne mn. kilo Je lisfi, kijih piše. Veliko raje imam podpiaaua pismu. čeprav \em, da se váisih p(^d kakšnim zapiše izmišljeno ime, Arum/mk ne maruin tudi zaio. ker mi obnovi vhebine vedno (nehote) :iklepam. kdo hi se ute^inif skrimti za tijo. Tako izpeljani sklepi pa se veliko iiral izkažejo za napačne, saj aMorji anonlmk obiCajno naved^ kak podatek, s kaierim za\'edejo. Ne maram tudi razliCnih »hpukainic v obliki diskusi/ na inierniiUi. ki niso podpisana^ Za katere ne vem, kdo slqii za njimi, i)od njimi ali nad njfnn'. Odvisno od lega. kam a> (or. ki/e siresel svoj gnev na koga. ki mu Je wîikokraî celo blizu (ali pa ntdi ne), zapise: nezr}an. Včasih kakhno ludi razumem. Denimo Hsio, kije pri-speld k nam v lorek. Pa ne samo k nam. Sla je še na ne-kc^/ naslovov medijskilt liiš in na dva wgana«': inspekiora} za delo in minislrsivo za delo. Vsebina Je namreč zanimiva: delo na vrno na zawdu za zapo.'^kmnje. Delavka za delo. h ga Je opravljala, naj ne hI imela sklenjene pogodbe, delo je opravljala z napoinico siudeniskega sen'i.sa in na ime .^ludenia. kije Jak slalus imei Nobena tajna ni. da si tako se marsikje iX)magalo. In da si na Uik nucin iMnui^a ie marsikdo, //udo pi/ Je. česi tako po n/aga zawd za zaposlovanje, ki hi moral po nradni dolžnosii pre^ ganjati delo na črno. meni avlor
Čeprav /nšpektorariu za delo, kamor je pismo (z vsemi podatki) tudi romaio, ni potrebno opnJvIH nadzora, če gre za anonimko, pu avtor vseeno meni, da bodo morda to zadevo vzeli (XhJ drobnogled.
Ponekod že delavci izbirajo delodajalce
Območna služba pripravlja prihodnji teden dva zaposlitvena sejma, enega v torek v Slovenj Gradcu, drugega v četrtek v Velenju -Predstavitev zaposlitvenih možnosti in neposredna vez med delodajalci in iskalci zaposlitve
Milena Hrstlc • Planine
Velenje - »Pouekod že delavci izbirajo delodajalce,« je na torkovi novinarski konferenci, ki jo je Območna služba /avoda Republike Slovenije za zaposlovanje Velenje pripravila kol najavo dveh zaposlitvenih sejmov, ki se obetata prihodnji teden Saviiîjsko-šaleški in koroški regiji dejala direktorica Tanja Zapušek Stare in s tem nekako nakazala dvoje: da je
brezposelnost v Območni službi Velenje v upadu in da na zaposlitvenih sejmih, ki jih pripravljajo, računajo tudi na udeležbo že zaposlenih.
Zaposlitveni sejem je eden od načinov zaposlovanja, kije namenjen predvsem pridobivanju novega kadra, ki se pojavlja na irgu dela. Gre za sejem, na katerem se srečajo iskalci zaposhivc in delodajalci, ki iščejo nove kadre.
Da/ie na 2. atrani
nikoli sami
107.8
#CHAMPIONS LEAGUE gorenje : bosna Sarajevo
rdeča dvorana velegje, sobota, 13
(EldtiJ Î
9770350556014

KV
lokalne novice
Osmošolci spoznavajo ekološka prizadevanja
Odprta vrata doma za starejše
Velenje • Oh mecJnarodiicm dnevu starejših, L oktobru, je Dom /a vantvo odraslih Velenje pripravil dan odprtih vrai. Namenil ga je vsem, ki so se želeli osebno seznanili in si ogledali, kakšna je življenje ter bivanje v domu ler s kakšnimi težavami
1er iz/.ivi se srečujejo nosilci ins lit učiona In ega va rs iva slarejših. Dan so popesirili s kulturnim programom in vrslo delavnicami, v kaierih so varovanci predstavili obiskovalcem, kako preživljajo jesen /Jvljcnja v drujrem domu. Hkrati so ti lahko i/koristili priložnost /a pogovor 1er razmišljanje o starosti o čemer - pravijo -v družbi premalo govorimo.
Dom za varstvo odraslih Velenje je v tem trenutku poln. Zasedenih je vseh 190 postelj. za sprejem imajo 158, od lega jih jc 47 iz Tnesine občine Velenje. 12 i2 občine Soj^tanj in 2 iz občine Šmartno ab Paki, preosialih 80 jih je i/ drugih slovenskih občin.
■Tp
Lions klub Velenje pomagal družim Golob
Velei\je • Predsednik Lions kluba Velenje Drago Martinšek in član Boro Jerabelc sta v Imenu kluba podarila LDOO cvrov družini Golob iz Leluja, ki je v minuli vtjdni ujmi doî^.ivela veliko osebno in materialno tragedijo. Klub zbira sredstva iz svojih lastnili prispevkov in jili diniira v bumanilame namene.
Čeprav je rdeča nit svetovnega lioni stičnega gibanja predvsem pomoč slepim in slabovidnim, se velenjski klub večkrat odzove na potrebe v svojem okolju tudi takrat, kaje pomoč potrebna takoj. Pomoč družini Golob po mnenju velenjskih lionistov seveda pomeni le drol>en kamenček v mozaiku, ki ho družini iimogočil normalizacijo bivalnih pogojev. Vendar je pomemben, saj je potrebno ljudem pomagati (akrai, ko pomoč res takoj potrebujejo.
... tudi RK več kot 2200 evrov
Veíerye • V prizadevanja za odpravo posledic po septembrskih poplavah so se vključili tudi Območno zdru/cnje RK Velenje in krajevne organizacije l^K iz obči« Velenje. Šoštanj in Šmartno ob Paki. Do konca minulega tedna so zbrali 2250 evrov in ta denar v celot i nakazali družini Golob iz l.etusa. kije v septembrskih poplavah oslala brez strehe nad glavo, plaz pa je pod sabo pokopal tudi dve mladi življenji.
■ tp
Osvetljeno parkirišče pred vrtcem
Šošlaiy-Starši, ki so pripeljali otroke v Vrtec Šoštanj na Koroški cesti. s<î se do pred nedavnim srečevali s precejšnjimi težavami (• in pastmi) pri zavijanju z glavne ceste na neosvetljen parkirni prostor. Odslej bo drugače, saj so pristojne elektro službe postavile dodatno konzolno luč javne razsvetljave na obstoječem stebru. Ta doslej nevaren odsek zdaj omogoča boljào vidljivost in večjo prometno varnost.
■ mkp
Že štirinajstič zapored sta MZPM Velenje in ERICo Velenje pripravila projekt Varujmo in ohranimo Šaleško dolino
Velenje - V ponedeljek in lorek je kar 430 učencev osmih razredov dcvctlcike spoznalo, kako močno si v Šaleški dolini prizadevamo za čistejse okolje. V vsako letnem ekološkem projektu, tokrat i/vedenejn /.e štirinajstič, so najprej prisluhnili predavanju raziskovalcev Inštituta LR(C?o Velenje, potem pa so si pod njihovim strokovnim vodstvom ogledali še odlagališče pepela in sadre. Projekl, v katerem so sodelovale prav vse sole iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, so tudi letos pripravili na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje► izvedli pa so ga razisko-
valci I'RICa pod vodstvom mag. EriiilR Šterbenka.
Ta nam je o letošnjem ekološkem projektu, ki se bo kol vsako leto končal s predstavitvijo cko-loškili plakatov, povedal: »Kljub
bimo za vodilno temo pnyekta. l.ani smo jim predstavili novo Centralno čistilno napravo za kt> munalne odpadne vode Šaleške doline, zaradi katere se je Paka znatno izboljšala. Najpomemb-
temu da gre že za štirinajsto reprizo, je projekt ziiova premiera. Vsako leto novo genemcijo osmo-šolcev seznanimo z napredkom na področju okolja v Šaleški dtv lini in širše. Vsakič znova poskr-
nejši pn)jekt v letošnjem letu pa je izgradnja plinske turbine na V. bloku šoštanjske termoelektrarne, / začetkom njenega obra-t<ïvanja bodo v elektrarni prenehali proizvajati elektriko na II.
bloku. Tako se bo še dodatno zmanjšalo <mesnaževanje zraka. Šc pomembneje pa jc, da se bo s tem posegom povečal izkoristek V. bloka elektrarne, se pravi, da bodo za enako količino elektrike porabili manj premoga kakor doslej oziroma i/ iste količine pre-mrjga več elektrike. Izkoristek celotne elektrarne se bo bistveno povečal v naslednjih letih, ko bodo zgradih VI. blok ki bo nadomestil starejše ciektrarniške naprave. Zaradi njega bodo eniisije onesnaževal v zrak še manjše, manjša pa bo ludi poraba vode.«
Niso pa ostali le pri gradnji m v vih energetskih zmogljivosti, saj želijo otroke seznaniti, da lahko skupaj z vrstniki in s slarši za okolje največ storijo. Če bodo zmanjšali porabo energije. Letošnja naloga za udeležence izt^hra-ževanja je pripraviti plakat, ki bo njih, njih<ive sošolce, starše in vse druge porabnike vzpodbujal k učinkovitejši rabi električne energije oziroma njeni zmanjšani porabi.
■ bš
Ponekod že delavci izbirajo delodajalce
Nadaljevanje s I. slnwi Sicer pa sta sejma, kot sla povedala vodji pnyektnih skupin Andreja Pezirc Volavc in Srdan Arzen šek namenjeni brezposelnim iskalcem zaposlitve, učencem zaključnih letnikov osnovnih in srednjih šol ter višjih strokovnih šol in drugim. Ni naključje, da se kot slogan - vsaj velenjskega sejma, ki bo v četrtek. septembra, od 10. do
16. ure potekal v Rdeči dvorani glasi Nove možnosti in priložnosti. Na sejmu bodo delodajalci, izobraževalne organizacije ter agencije za posredovanje, predstavljali prosta delovna mesta na različnih př)drř)čjih dejavnosti, iskalci zaposlitve in šolajoča mladina pa bodo na sejmu iskali svoje priložnosti na trgu dela. Kot je povedal Arz^nšek» bo na sejmu v Ve-
lenju sodelovalo 26 delodajalskih in drugih or;ganizacij. »Z odzivom delodajalcev smo zadovoljni, čeprav smo p<i tihem računali na še več, zlasti pri tistih, ki imajt) težave pri zagotavljanju kadrtjv.« Zanimiva bo tudi okrogla miza Poklici sedanjosti in prihodnosti, ki se bo kol popestritev sejma začela ob 12. uri.
Razveseljiv je podatek, da je
brezposelnost v Območni službi Velenje v primerjavi z decembrom lani upadla za petino. Po/j-tivni trendi se kažejo v povečanem številu prijav potreb po delavcih. povečanem zaposlovanju pa tudi vse večje delodajaicev. ki sodelujejo z uradi za delo in vključevanju ukrepe aktivne politike zaposli>vanja.
Eni imajo dosti, drugi bi radi več
Naša Saša, ko bo, če bo, bo najmanjša - Smola šaleške ministrice Zofke in težave varuhinje Zdenke - Žalski župan ima vsega dosti
Naj sfvari obraćamo tako ali dnigi^ce. le dni iz vseli koncev se vedno ..akacejo ven" poknijine- Vsi so za ro. da Jih ustanovimo, ni nixo zato, da Jih mlafws'imo tako. kot predlaga vlada. In tako vfuda neko nefa-^odje. iahko pa lU lo fttanje poimenovali še s kakšno osircji:o besedo. Ko većina opozarja na vsebino, nekaterim se vedno tudi ni všeč oblika. S tem predvsem mislijo na io. katere občine hodo se^tmljale katere pokrajine, zadnje dni je celo manj ..sirarn" ojtozarjalo na to. da je število štirinajst preveliko. Nekateri so bolj prei^ravali mele med „zairianfmi" pokrajinami. Če hi obveljale te, ki so jih predstavili zadnje. bi bila Saša nalmanjša v državi. Z 61 tisoč in okoli 501) prebivalci hi imela petkrat manj prebivalcev kot osrednjeshvenska pokrajina. V rem primem niti ne wlja reklo, da ni vse v wlikosli, sc^ je ta pokrajir/a v osrčju držat-e ludi sicer najmočnefša. A vse^a jxikrajin-skega „nateíiomnja" še, kol vse kate, zdaleč ni konec. Celo nekateri poslanci Iz raznih okolij ne vlečejo vedno niti, ki bi bile v korisi sre-dini, iz katerega izhajajo. Sicer pa smo lahko zadnje dni tudi raZ' brali, da pri tej politiki i^rujo p<m\emhno vlo^^o kar trije poslanci z našega širšega območja: šaleški Btijan Kontič, Franc Jazbec iz .^tor in i\iariin Mikollc iz Hpgaica. Prvi torej iz Saše in dru^a dva iz bodoče Celjske pokrajine^
Pravo smolo pa,je le dni imela novopečena ministrica iz našega konca. Koma} je Zojifa Mazej Kukovič nastopila ministrovanje, te je iz evropskih lo^ov pňšla ocena o močnem nazadovanju našega zdravstva. 7.a tak padec z dvan<^^te%a na enaindvajseto mesto seveda še ne more biti kriva, i)rijetno pa ji le ni bHo, ko je morala zagovarjati stanje v našem zdravstvu. Težave druge v rate je imela druga fHt-menibna .Slovenka. Varuhitip človekovih pravic Adenko Cebašek
Travnik so med njeno potjo na obisk k romski družini v Ambrus enostavno ustavili policisti in Jo „zaslišali", kam potuje V tolažbo bi morda lahko napisali, da le .ženske" fuiů policisti ne luyznajo. Vsakega pač ne morejo poznati, mar ne?!
Dobro {Hi v žalski občini poznajo tupana Ijjjzeia Po.'iedela. Kako tudi ne, ko pa Je še državni poslatiec povrln/, A kot se za politike sf>odobl, je enim v.šeč, vsem w. /Mradi „napadov" jmameznikov je sklical celo tiskovno koriferenco z (za nekatere obetajočim) na.%lovom Dosť mam. ' Pa vendar na žalost na^iprotnikov m napovedal odstopa, ampak Je o/Hrzoril na nes/>ameine napade fMsa/neznikov. napovedal je tudi tožbo proli enemu od svetnikov, Gvidu Hribarju, če se mu ne opraviči za napisano v lokalnem časniku^ Potem je sklical konjereuaf še Hribar in seveda dejal, da nima osnove za opravičilo. Svoje konjih renče o tej problemaiiki naj bi pripravljale še nekatere stranke. Kaj se bo iz lega Izcimilo. bomo še videli.
Mnogi 1X1 zadnje dni ludi opozatjajo, da še zdaleč nimajo dosti Delavci hi radi višje f)lače. upokyenci višje pokqnine, tisti, ki so do lega uprm'ičeni, višje socialne ali druge poii/x>re. /u dosega tega imajo različni zalo različne načine. Nekateri tudi skrajne, ki pa Jih vsi ravno ne telijo uporabiti.
Bolj ko se blita konecleta. Mite je dan. ko bomo pmti ti.íti pravi ropi drveli, ne da bi se na meji kaj dosti ustavljali. In ko se večina tega šengenskega retima ve.seli, flsil ob vzhoi/ni meji, kjer bo mejni režim še sinytfi, še vedno opozarjajo na nekatere težave, s katerimi se bodo po novem srečevali. Predvsem bo tnnogim mah teže priti do svoje zemlje na drugi sirani tneje. .^e lete njihovim sosedom k nam, zato nekateri Hrvatje že ponujalo v prodajo njivice in travnike na naši strani. K«' seveda upajo, da nova meje le ne bo preveč zarezala med ljudi, ki so zdaj dolga desetletja živeli, kol da me^je med njimi ni. A zdaj mora hiti meja močnejša: ne zaradi njih. atnf)ak zaradi drugih, da ne bi kar tako svobodno zakorakali v Evropsko unijo. Meja s Hrvaško bo pač zdaj meja med EU in Aostaliin svetom«:.

NAS ČAS i2A|a: čsupbnMalonšU k
Kn^m». iiAMttit.
(dala ab čstrtHi CBÍB posamezna Evodaje 1,2S€(300SIT)(d,5Ho(Ktoçii DDV, 0.1 € (23,50 Siï). cm i:veđa &f8Z DDV 1.15 € (276^0 SIT^l M p&Silu btne naročrtine 20 %, pcllflind (elrtietne 11 % tn rrusećre 7 % popust.
Uridaiitvo: fions ZáKi^iek (JlfShIor). Sfar« Vovk (odQovoml urednik). Milena K/sil^Ptaniru (potno^nlca uiedniKa), Janez Plesnih. Tatjana PcOgorlek. 8opna §peç4l {novtna^i), Mtra ZakoSek (loednhra raAja), Janja
urednica), Tomai Getëak (oblikovale). Prppa^irvia: Ulna Jug (VHlja prepaganU). Sak KoneCnik, Jiua B«ii£nik 'propagandista):
Sidtí uTfidi^í b ivmt: 3320 KUrtčm ?l ^ {L 202.
(ilefon r03| 8SB 17 90. tililu |03j 897 48 43.
TRR • Nova LB, Vetenjs: 0?A2S-002013:S^4
Email: pre$&9naseas.si
auikníi^t ta 9f«l. pripran: NaS čat d.o.o.
TfeâcTskairaSETdj}. Na1dad»:5400t7vcidw
Nenarečairih iologralQ in nAofiiMV u wačinti
Po zakoiu 9 ODVje "HA ias" uvršden med proizvode it^umalMiega zra&ap za
kalere » ptaduje đmek po	srccnl Letno izMe 52 številk
AKTUALNO
Bodo redarji »lokalni šerifi«?
V	tretje gre rado, včasih pa gre že v prvo, saj so svetniki in svetnice dvakrat združili prvo in drugo obravnavo sprememb zazidalnih načrtov - Novi zakon o redarski službi vnaša dvome o uspešnosti zagotavljanja reda
Bojana Špegoi
Velenje - V lorek dopolOnc je zasedal velenjski mesini svel. Najprej so svetniki in svetnice dokončali že julija začeto osmo sejo sveta. TokraJ so namreč že tretjič glasovali o spremembah razpisnih pogojev za direktorja javnega zavoda Kssena. saj so bili tako julija kot septembra, ko so sejo nadaljevali. pri tej Cočki nesklepčni. Predvsem Mo. ker so svetniki i/ vrst LDS glasovali, da jih ni v dvorani. 'Ibkrat so sejo koncili in spremembo i>dloka tudi sprejeli
V	tretje gre rado
Izkazalo se je. da rek. da gre v tretje rado, še vedno drži. Naj spomnimo, da je mesini svet marca lelos že zavrnil spre-
membo odloka, ki bi v razpisnih p<îgojih za direktorja javnega zavoda Kssena pred tem že sprejele pogoje, ki so predpisovati pet tel píUrehnih delovnih izkušenj za to vodilno delovno meslo. le-le zmanjkali na Iri leta. Julija je župan Srečko Meh točko ponovno uvrstil na dnevni red seje, saj na prvem razpisu za direklorja niso izbrah nikogar od prijavljenih kandidaiiov. Spremembe pogojev naj bi predlagali člani sveta zavoda Kssena. ki so zelo zadovoljni z delom v. d. direktorja Dejarta Ferlina. Gre za mladega strokovnjaka, ki je uspešno i/.pclja! tudi ustammtev zavoda, a se na razpis za direktorja ni mogel prijaviti, ker ni imel dovolj delovnih izkušenj. V času julijske razprave nihče ni skrival, da gre za prilagajanje pogojev razpisa točno določeni osebi, torej ! erlinu. So pa taksnemu načinu sprejemanja sprememb odlokov in spreminjanja ra/pisnih pogojev ves čas nasprotovali člani Koalicije za razvoj z Dragom .Martinškom na čelu. Ta je tudi v torek poudaril, da gre po njegovem za klienieli-zem In nedemokratično početje, pri čemer je poudaril, da proti osebi, ki so ji prilagajali razpis, nima nič. Sporen se mu je zdel način. Predlagal jc. da se svetniki izrekajo posamično, ali so za ali proti spremembi odlitka o Ksseni, In so se. Za jih je bilo 17, |:^roii 15. eden pa seje vzdržal. Torej lahko sedaj že v kratkem
pričakujemo ponovni razpis za delovno meslo direktorja Kssene.
Koliko za Vilo Bianko?
Deveto, torej okt(ibrsko sejo sveta, ki je obsegala 2fi točk. so začeli z vprašanji in pobudami svetnikov. Bene Strozak (LDS) jc ponovno (vsaj četrtič) zastavil vprašanje, kdaj bodo pri Š<ilskem centru Velenje poskrbeli m parkirišča M skute rje. Zanimalo ga je tudi. z^kaj je Komunalno podjetje Velenje začelo obnovo toplovoda proti naselju za gradom, ki teče itično pod pločnikom, točno na prvi solski dan. Otroci so biti zalo prve dni šole na tej zelo pronielni cesti proti Kavčani precej izp<v Slavljeni. Miso L^íonje (SNS) jc vprašal, ali je res, da bo občina v Pesju uredila področje za vrti-čkaije. in navrgel da tamkajšnjim krajanom to ni vseč. Po doigeni času je bil na seji prisoten tudi Franc Sew (SDS), kije zastavil ni/ vprašanj. Ničkolikič gaje zanimalo, kdaj bo urejena toplotna pod p o staj a na Starem trgu. Pa ludi kdo bo odgovarjal za drage načrte pri izgradnji vodovoda v Vinski Gori v okolici cerkve, kjer je narava v zadnjem r^euiju po njegovih besedah dokazala, da so imeU krajani prav. Vprašal je. kdo je opravil cenitev Vile Bianka, preden jo je MO Velenje prodala zasebniku. in kolikšna je bila vs<ita, ki so jo zanjo dobili. Sam je namreč takrat močno nasprotoval
prodaji vile. Zanimalo pa ga je tudi. kdo jc opravil ccniiev sedaj, ko je občina od zasebnika odkupila Vilo Bianko, saj naj bi slišal, da je razJika velika. Predlagal je ludi, da občina »pritisne« na državo. da ta poskrbi, da se regit)-naine cesta Aija vas-Velenje v Pi-rešici dvigne vsaj za en meter in s tem prepreči stalno poplavljanje cesie, ki je glavna p'wezava ne le za Šaleško dolino, ampak tudi proti Koroški ... Jurij Terglav (-SDS) je predlagal, da MO Velenje poveča nadzor nad kvaliteto popravil cesi po tem, ko izvajalci, ki v mestu polagajo optično omrežje, končajo z njimi, Menil je, da jih ni malo, ki pravijo, da bodo ceste če/ dve zimi precej manj irdne, kol so bile pred razko-pavanji. Katarino Praznik (LDS) je zanimalo, kje ima mesKj nadomestno lokacijo za mesimi oiro ško igrišče, če se bo po izgradnji nove avtobusne postaje lik ob njem izkazalo, da je področje ek'v loško preobremenjeno. Doslej je namreč za nadomestno lokacijo veljalo zemljišče med osnovnima šolama Antona Aškerca in Gustava Šiliha, kjer pa bo v kratkem stekla izgradnja nadomestnih športnih igrišč
Združili prvo in drugo obravnavo
Redko se zgodi, da svetniki na seji pri obravnavi osnutka odloka predlagajo, da pohitijo in takoj opravijo še drugo, dokončno obravnavo. Tokrat se je to zgodilo
pri obravnavi sprememb zazidalnih načrtov na področju Sela in Stare vasi. Na Selu je občina prodala zemljišče nasproti bloka (ki ga imenujemo »čebelnjak«) gradbenemu podjetju Cigler. Tam so ugotovili, da bi bita gradnja vrstnih hiš laki) draga, da bi jih tež^o prodali, /ato so pripravili nov načrt za izgradnjo več manjših blokov, ki naj bi imeli garaže kar pod zemljo, torej pod bloki. To bi močno pocenilo gradnjo. Ker krajani v času javne razprave niso imeli pripomb, so svetniki tokrat sprejeli ne le osnutek, ampak tudi dokončen predlog odloka in tako skrajšali postopek, kar bo investitorju pomagalo k hitrejšemu začetku gradnje. To so narediti tudi za področje Stare vasi. kjer je podjetje Ciorenje odkupilo zemljišče za 12 Individualnih hiš za njihove menedžerjc. Občina je že uredila cestno povezavo, stale pa bodo nad že zgrajenimi avtosaloni in trgovinami v tern delu mesta.
Redarji z lisicami, brez pištol
Sonja Gtažer, ki vodi medobčinski inšpektorat, je mesini svet se-zjianila z novostmi na področju organiziranosti in novih pristojnosti občinskih redarjev. Ravno od ponedeljka imajo zaposlenih 6 redarjev: trije se bodo v skladu z novim zakonom začeli dodatno izobraževali novembra, trije marca 2008. To pa z.ato. ker bodo redarji po novem prevzeli številne pristojnosti in pooblaslila, ki jih je na področju javnega reda in miru doslej imela le Policija. Zato je poudarila, da si bodo morali policisti in občinski redarji natančno razdeliti pristojnosti in vzpo-
staviti parlnerslvo, saj bo sicer težko zagotovili, da bo zakon sploh zaživel.
Občina bo morala zagotoviti tudi riakup dodatne tïpreme za re-darsko službo. Redarji bodo opremljeni z lisicami in s plinskimi razpršilci. pišti>t pa ne bodo imeli- Osebe, ki bodo kalile red in mir. l:>odo lahko na kraju dogodka zadržali do dve uri. Potem jih bodo morali izpustili. Bojan Kon-ric je ob tem poudaril, da država skri^ za red in mir prelaga na ob-čino. »Bojim pa so. kaj bo, ko bi>d<^ morali redarji koga ukleniti, še M} pa, će mu bodo morali lisice sneti, če fîolicija rte bo prišla pravočasno. Lahko se zgodi, da bomo zvečer reševali redarje, ki bodo z lisicami pripeti na »kandelabre«. Malo v šali, veliko pa /.ares, so dvom o uspešnosti takega prenosa pooblastit izrazih še drugi svetniki- Ker policija zmanjšuje število zaposlenili, bi bili za ta delovna mesta zagotovo najprimernejši bivši policisti, smo še stišali,
V razpravi je Sřanči Videmšek menil, da bodo redarji postali »lokalni šerin«, čemur se je marsikdo kislo nasmejal. Tudi župan, ki bo dobil velika pooblastila pn lej zadevi, saj bo moral med drugim pisno odgovarjati na pritožbe občanov na delo n\estnih redarjev. Za to bo imel dni časa. Redarji bodo recimo lahko ukrepali ludi pri)li beračem, a le, če bodo ti prosjačili nasilno, pa proti lastnikom psov v primeru, ko bi ti lahko ogrožali someščanc-Skrbeli pa bodo tudi i» nadzor v prometu na cestah in v naseljih, varovali javno premoženje...
Iz občine Šmartno ob Poki
Znani Haní obonske volilne komisije
Na nedavni seji občinskega sveta so šmarški svetniki potrdili predlog komisije za volilve in imenovanja članov občinske vo-lil ne komisije.
Tako je predsednica komisije Barbka Zupan Ciinpeniian iz Malega Vrha, njen namestnik pa Darko Opreinik iz Velenja. Ostali člani komisije so še: Irena Pinta-rič iz Malega Vrha (njen namestnik je Avgust Reberšak iz Slatin), Rudolf Pire iz Rečice ob Paki (njegova namestnica je Petra Vo-dovnlk iz Malega Vrha) ter Andreja Šnierc iz Podgore (njena namestnica je Mateja Ramšak iz Slatin).
O prenehanju mandata komisiji na naslednji seji
v občini so že prejšnji mesec izr plačali več kot 182 lisoč evrov upravičencem, ki so pravočasno uredili vso dokumentacijo v zvezJ s preveč plačanimi prispevki za pridobitev telefonskih priključkov. Tako je upravičencev dobilo po 770, 21 pa po 200 evrov. Na zadnji seji občinskega sveta je predsednik komisije Frančišek Berdtilk menil, da se je s tem delo komisije izteklo. Predlagat je njeno razrešitev. Svetniki bodo najverjetneje o tem sklepali na naslednji seji občinskega sveta, ki bo predvidoma sredi prihodnjega meseca.
Sicer pa je Berdnik še povedal, da so ob začetku Izplačevanja prispele Se štiri vloge, ki pa jih je ktv
misija zaradi prepozne vložitve zavrnila.
T2 tudi v Šmof tnem ob Paki?
Zaradi vse glasnejšega nezadovoljstva občanov občine Šmartno ob Paki v zvezi z možnostjo koriščenja sodobnih telekomunikacijskih metod, kol je internet in podobno, je vodstvo občine poiskalo Slik s podjetjem T2. Slednje je že postavilo svojo lelekomuka-cijsko centralo, s čimer naj bi občanom omogočili priklop na tako imenovano VDLS ali VDSL 2 tehnologijo, ki omogoča upí)rabo intemeta. telefonije in televizije.
Sicer pa so občani)m tovrstne informacije na voljo na spletni strani podjetja. Kaj več o možnostih koriščenja pa bo povedal šmarškini občinskim svetnikom predstavnik T2 na seji sveta, ki bo v ponedeljek. 15. oktobra.
Tudi O letošnjih dobitnikih obnnskih priznonj
Člani komisije za priznanja iii nagrade občine so na osnovi prispelih pobud pripravili predlog letošnjih dobitnikih občinskih priznanj in nagrad, ki pa ga morajo potrditi šc šmarški svetniki. Ti bodo predlog obravnavali na pi> uedeljkovi seji sveta.
Med petimi prispelimi pobudami člani komisije predlagajo, da grb občine prejme tukajšnje planinsko društvo, plaketo občine pa Lija Modrijan in Ivanka Za-mernik.
mtp
Samostojna gospodarska zbornica
Upravni odbor Savinjsko-šaleške območne gospodarske zbornice začel postopek preoblikovanja v samostojno pravno osebo, ki naj bi zaživela s prihodnjim letom
Mira Zaiiošek
Upravni odbor je že imenoval delovno komisijo, ki bo pripravila predloge aktov in model članarine bodoče Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice. Argumenie predsednice dr. C\eike Tinauer in direktorja Francija Kotnika so namreč člani potrdili. Menih so, da bodo imeli tako večji neposredni vpliv na obseg prihodkov in stroškov poslovanja, (ahko bodo neposredno vstopali v pravna razmerja z drugimi pravnimi subjekti v regiji in zunaj nje.
Za veqî turistični razcvet Topolši<e
Predstavniki krajevne skupnosil Topol-šica. zdravilišča in bolnišnice so predsiavill članom upravnega odbora Območne gospo darske zbornice velike načrte, med katerimi velja posebej omeniti gradnjo aparimaj-skega ttaselja, wellness ceulra. hotela s štirimi zvezdicami, doma za varstvo siarcjšili občanov, doma krajanov, garažne hiše ... Bolnišnica 'Ibpolšica načrtuje obnwo dotrajanih objeklov in njihovo oživitev; v vili Bredi naj bi izvajali razlskíwalno dejavnost, v Smrečlni pa uredili pohkliniko z diagnostičnim centrom. Največji lastnik zemljišč in <ipuščenih objekt ov v Topolšici je Ministrstvo zdra\jc. zato se bodo skušali dogovorili aktivno st>deîovanje z njim.
Direictor Savinjsko^iaške območna gospodarske zbornice Franc/ Hotnik: Kot samostojna zbornica bomo bolj učinkoviti."
sklepali partnerstva z razvojnimi in ostalimi ključnimi institucija mi v regiji, se prijavljali na razpise za llnančna sredstva ... Računajo, da bodo sklicali ustanovno skupščino v začetku prihodnjega meseca. Kot samo sloj na pravna oseba pa naj bi, če bo šlo vse po načrtih, začeli delovali z začetkom prihodnjega leta.
^Ocenjujemo, da bo lahko samostojna gospi)-darska zbornica v .Savinjsko-šaleški regiji odigrala bistveno bolj učinkovito vh)go kol enakopraven partner ostalim, ključnim razvojnim dejavnikom v regiii in na nacionalni ravni, hkrati pa bo pridobita bolj enakopraven status na relaciji z Gospodarsko zbornico Slovenije,« pnivi direktor I ranci Komik in dodaja, da nameravajo sodelovali tudi 2 Gospodarsko zbornico Slovenije. A to sodelovanje bo pogodbeno, dogovorili se bodo konkretno, katere bodo liste službe, ki bodo izvajale določene naloge z^nje, med tem ko hodo vse ostalo, vključno s pobira-
Cesta mora biti blizu industrijskim kompleksom
v razprave, kje bo potekala tako imeno vana tretja razvojna os, se bo vključila ludi območna gospi»darska zbornica, V neformalnih stikih s predstavniki Minisirsiva ^ okolje lil prostor so dobili informacije, da naj bi bila najbolj optimalna predlagan« trasa te osi v skladu z njihovimi razmišljanji. ki so jih predstavili že pt>miadi. /a gospodarstvo je najpiïmcmbneje, da poieka trasa Čim bližje indusirijskemu kompleksu v Velenju, še posebej Gorenju, ki je odvisno od čim krajše komunikacije s lo hitro cesU). Seveda pa je treba upoštevali tudi potrebe podjetij iz /gornje Savinjske doline. zlasli podjelja BSH hišni aparati, ki se širi. povečuje proizvodnjo in potrebuje čim krajši priključek na avtocesto.
njem članarine, opravili v Velenju.
In kaierim vprašanjem naj bi se novo oblikovana zbornica posvečala prioritetno?
»Vidimo dvojno vlogo zbornice r)a regionahii ravni. Lnoje vloga, daje zbornica učinkovit zastopnik intercsi>v gospodarstva v rcgijskem merilu. kar bo še posebej pomembno, ko bomo do bili pokrajine. Vse kaže, da bo Savinjsko-šaleška regija samoslojna pokrajina. Drug kompleks dejavnosti pa je vezan na naše članstvo, skratka, da prislultnemo njihovim potrebam in /iihte-vam 1er skušamo kar v največji meri tem zahtevam in potrebam tudi ugoditi.*- pravi Kotnik
Katera pa je trenutno najpomembnejša naloga? *Do izleka letošnjega tela imamo v načrtu. da v sodelovanju z Drušmmi za kako VOSI in ravnanje z okoljem izvedemo letno konfcrenco o kakovosti, ki bo namenjena varstvu in zdravju pri delu, v načriu imamo tudi še nekaj izobraževalnih oblik za naše Članice, ki bodo namenjene zlasli srednjim in malim p^jdjetjem,« pravi Franci Kotnik.
Letina v okviru pričakovane
Na 22 hektarjih površin pridelali dobrih 500 ton jabolk - Prihodnje leto pokrili z mrežo pred točo 6 hektarjev površin - V prihodnjih dveh letih preoblikovanje nasadov
Tatjan« Podgoršek
Obiranje Ictomjcga pridelka jabolk je v polnem /amahu ludi v sadovnjakih Kinelijske /adru^e Šaleška dolina. I.cilna jc. po /.z-goiovllih njenejra direktorja Iva Dreva. glede na vremenske piy gojc v tikviru pricakovanii. Na 22 lieklarjih površin bodo pridelali prihli/no lollko jabolk kot lani. dobrih 500 ton. Kakovostne bi^do prodali v tujino, iniegrirano pridelane sadeže pa bodo ponudili v prosti prodaji tudi na domaćem irgu. «kar pomeni, da bomo z njimi založili vrtce, sole In vse druge pomemhnejî^tt ustanove predvsem v Šaleški dolini. Zadnja leta smo kar nekaj lisoč kilogramov Jabolk namenili /a liuma-nilarne namene in ludi letos ne bo nič drugače.« C'euc jabolk naj bi osiale na lanski ravni.
Proizvodnja in prodaja Jabolk predstavlja v strukturi prihodkov zadruge odstotkov, karje sicer malo, a kljub temu pomemben vir prihodka. Še pomembnejša paje-
po besedah Iva Dreva • svežina programa, s katerim prav lako uresničujejo osnovno poslanstvo ^ad^uge. fb temelji na zagotavljanju konkurenčne ponudbe članom in ostalim porabnikom njihovih storitev. »Prav v tem velja iskati razloge za odločitev, da bomo prihodnje leto z mrežo proti toči zaščitili Sest hektarjev površin. Naložba nas bo veljala
več kot 100 tisííč evrov.«
Na vprašanje, ali načrtujejo širitev sadovnjakov, se je Ivo Drev odzval: »Širitve površin nc načrtujemo, atnpak preoblikovanje. Danes pridelujem<i jabolka na Velenjskem griču in na posestvu 'lurn. V naslednjih dveh letih nameravamo zgostiti pridelavo jabolk predvsem okn>g posestva lurn.«
Letošnja Mina jabotk /e podobna lanski, dobrih 500 to/i.
Sodišče vedno odloča v
korist otrol<a
Starši so dolžni preživljati otroka do 18. oziroma 26. leta starosti -Višina je odvisna od potreb upravičenca in zmožnosti zavezanca -Nadomestilo preživnine pri Jamstvenem in preživninskem skladu RS
Tatjana Podgoršek
Med pravicami otrok Je tudi preživnina. Do nje je upravičen otrok, katerega starša ne živita oziroma ne bosta več živela skupaj. Od leta 2i){}4 o njej odkiča so disče. odloči pa vedno v korist otroka. Nikjer sicer ni napisano, kakšna naj bo višina preživnine. Odvisna je od potreb otroka in materialnih ter pridobitnih zmožnosti tistega, ki jo je dtjlžan plačevati.« Je v pogovoru pojasnila Judita Podjaveršek Krajne s po dročja za preživnine na Centru za socialno delo Velenje. V lem trenutku prejema lo pravico iz občin Velenje, Šoi^lanj in Šmartno ob Paki 2183 upravičencev.
Preživnina odvisna od potreb otroka ...
Kot je še povedala Podjaver-šknva, so starši dolžni preživljali otroke do njihove polnoletnosti. Oe pa se otrok šola redno ali Je na izrednem študiju, pa do dopt)l-njenega 26. leta starosti. Ko eden od staršev poda vlogo za otročki dodatek in v vlogi ni naveden drugi od staršev, Je potrebno uredili preživnino. Visina preživnine naj bi zagotavljala pokritje stroškov otrokovih življenjskih potreb, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja. vzgoje, oddiha, razvedrila in ludi kakšnih drugih potreb otroka. ^Od aprila leta 2004 dalje je pristojnost glede i/daje akta (-sklepa) o preživljanju mladolet-
Judita Podjaveršek Krajne
nega otn^ka prevzelo sodišče, pfîlnt^Ietne otroke in druge odrasle upravičence pa notarji. S tem se Je bistveno spremenila vloga centra za socialno delo pri urejanju preživnin. Slednji sodeluje pri tem le v primerih, ko se starša ne moreta sporazumeti o preživljanju skupnih otrok in če eden od staršev vloži na centru predlog za pomoč pri sklenitvi sporazuma, ».Starša, ki se sptfrazumeta o preživnini, lahko predlagata sodišču izdajo sklepa o tem v nepravdnem posiopku. Sporazum med njima glede lega mora biti v skladu s koristjo otmka, sicer ga sodišče zavrne. Ce pa se tudi r)b pomoči centra tie sporazumeta o preživnini, odloča o tem sodišče v pravdnem posiopku na zahtevo enega ali obeh staršev.« Preživnine pa niso dolžni plačevati le starši otrokom, ampak tudi otroci starsem. Seveda takrat, kadar ti
nimajo dovolj denarja za življenje in si ga tudi ne morejo pridobiti.
Preživnine se usklajujejo enkrat na leto (praviloma v marcu) v skladu z rastjo cen življenjskih potrebščin v Slovenyi. Odstotek uskladitve določi pristojno ministrstvo. Sodišče pa o zvišanju, znižanju ali morebitni ukinitvi preživnine, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zníožJiř>síi zavezanca.
Neplačevanje preživnine
Po besedah Podjaverškove se v praksi zelo pogosto zgodi, da zavezanci preživnine ne plačujejo redilo. V teh primerih mora upravičenec sprožili postopek za izvršbo na pristojnem sodišču. Pri mladoletnih otrocih pa mora tt) storili njegov zakoniti zastopnik, /aradi nerednega plačevanja lahko upravičenec uveljavi pravico do nadomestila preživnine pri Jamstvenem in preživnin« skem skladu RS in tako zagotovi otroku, mlajšemu od 18 let. večjo socialno varnost.
7a uveljavitev nadomestila preživnine je v papirnicah na voljo poseben obrazec, izpolnjenega z vsemi potrebnimi dokazili je treba poslali na omenjeni jamstveni sklad v LJubljano. »Za to ni potreben odvetnik. Obrazec lahko izpolnijo upravičenci oziroma njihovi zakoniti zastopniki sami,« je še dejala Judita PodJaveiSek Krajne.
Izguba manjša vsak mesec
Nazarski Elkroj tekoče posluje pozitivno - Največji prihranki pri nabavni verigi - V prihodnje veliko izzivov
Tatjana Podgoršek
Družinsko podjetje Rednak iz 1'lorjana pri Šoštanju je tudi z na« kupom večinskega deleža v na-zarskem ptuljetju KlkroJ pred letom dni dokazalo, da se v tekstilni branži da iz nemogočega narediti mogoče. Damjan Rednak. ki Je v družinskem podjetju med drugim zadolžen za proizvodnjo, je namreč povedal, da za zdaj sanacija podjetja, ki zaposluje blizu 300 delavcev, poteka po zastavljenih smernicah. gubo, taje ob prevzemu samo pri poslovanju znašala približno milijon evrov, zmanjšujemo vsak mesec. ludi z vsemi tožbami iz preteklih let smo opravili. S sinergij-skimi učinki z matičnim podjetjem. z zelo dobro uredlivijo nabavne verige, v kateri so prihranki največji, smo dosegli, da [ilkroj danes posluje pozitivno. Sproti plačujemo redne in zapadle terjatve. Je pa bila izguba tako velika, da Jo botno kljub temu lahko v celoti pokrili v naslednjih nekaj letih, /a nas je po membno še to, da smo si rxwraili zaupariie pri dobaviteljih in kupcih naših izdelkov, kar v današnjih časih in glede na položaj de-
Med cUji je tadi nadaljevanje proizvodnje visoko
kakovostnih Izdelkov.
javnosti ni zanemarljivo dejstvo.«
Po navedbah Damjana Red-naka šievila zaposlenih niso zmanjšali. So pa opravili nekatere spremembe med režijskimi delavci. Vsem prerazporejenim delavcem so ponudili delo. ki pa ga nekateri med njimi niso sprejeli.
Rednakovi so odločeni nadaljevali sanacijo nazarskega lilkroja po začrtanili smernicah, ki bodo poleg sanacije omogočile ludi rast in razvoj podjetja. Te med drugim predvidevajo nove pro
grame, šiijenje mreže lastnih prodajaln, nadaljnjo proizvodnjo visoko kakovfistnih izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Izdelki iz prr>grama Jesen-zima 2007 in pcv mlad-poletje 200X to potrjujejo. »Izvoza za zdaj ne tiameravamo povečevati. Je pa letos večji, kol Je bil doslej. Pred nami je kar nekaj novih izzivov in po svojih močeh se bomo irudili nanje odzvati v naše zadovoljstvo in v zadovoljstvo zaposlenih.« je še dejal Damjan Rednak.
Ob dnevu odprtih vrat...
Prenovljeni prostori Dispanzerja za otroke - Dejavnosti ves dan -Številna koristna predavanja
Vesna Glinsek_
v Zdravstvenem domu Velenje, v dispanzerju za otroke, so v petek pripravili dan odprtih vrat. /ačelo seje /c ob 11. uri dopoldan, koje akademska ilustratorka Urška Stropnik predstavila avtorske poslikave ter spregovorila o vplivu in vlogi kaktîvositie ilustracije na otroka. Celo popoldne so se nato zvrstila predavanja zdrav-i]ic, zaposlenih v dispanzerju: Margareta Sehcr Zupančič, dr. tned.. Je zbranim predstavila življenjski slog naših otrok, Nada Jonko, dr. med.. Je povedala nekaj več o prehrani v predšolskem obdobju in o gibanju kol osnovni potrebi otroka, Marija Vidovič. dr. med., pa je predavala o preprečevanju poškodb ter o pravilnem ukrepanju v primerih, ko do poškodb vendarle pride. Dan je zaključila specialistka klinične psihologije Zvonka Sevšek, ki je govorila o nava-
Nada Jonko
janju otrok na samostojnost, o postavljanju tneja pri vzgoji, otroški trmi in razvajenosti. Za Naš čas pa je o dispanzerju spregovorila Nada Jonko: »Hkrati z lepo poslikanimi ilustracijami
\ Irše Stropnik smo dobili iri nove ambulante s tremi čakalnicami. To je zelo pomembno, kajti skupna čakalnica je bila ključna težava v starih prosit>rih. Tam Si^ se vsi pacienti, bolni in pozdravljeni. drenjali v enem prostoru, tako da Je bila tista čakalnica po vsem neustrezna. Pridobili smo tudi skupen laboratorij ter pro štor za liKCj in spin^metrijo.
Naj ob tem povem, da je nase delo razdeljeno na dva dela, na preventivnega, izjemno pimiemb-nega in še vedno premalo izpostavljenega, in pa na kurativnega, pri katerem gre za zdravljenje akutno bolnih ter spremljanje kronično bolnih. Skratka, mi spremljamo razvoj otroka, ki je bistvenega pomena za njegovo zdravje v odrasli dobi.«
Starši skupaj z otrokom v prenovijenem dispanzerju
GOSPODARSTVO
Gorenje navdušilo poslovno javnost in kupce
Letošnji hišni sejem Gorenja »Gorenje Trade Show« je obiskalo več kot 1700 poslovnih partnerjev iz tridesetih držav sveta, v soboto, ko so sejem odprli tudi za potrošnike, pa so jih kljub neprijaznemu vremenu našteli tudi toliko - Vse navdušile številne novosti
Mira Zakosek
Velenje, 6. oktobra - V Gorenju so skJeiiiJi trndjcionahirt priredi-icv (lorenjc IVacie Show 2007, ki je bila od torka do pclka namenjena poslovnim parincrjcm. Obiskalo jo je več kol 1700 poslovnih parlncrjev ii 30 držav vsega sveta. V soboto pa so /a ves dan odprli vrata hiSnega sejma itjdj poirošnikom, ki so se njihiv vcmu vabilu kljuh turobnemu in deževnemu vremenu tnnožicno odzvali. Kar 1700 se jih jc ccz dan zvrstilo v sejemsko obarvanem Ciorcnjevem ra/stavno-pnv dajnem salonu. Saša Kosíc, pomočnica direktorja marketinga, ki jc la dan bdela nad celotnim doijajaiijein in skupaj s sodelavkami obiskovalcem / veseljem nudila infiirmacijc. je bila nad obiskom. ki je presegel pričakovanja, /clo navdušena. Navdušeno pa je predstavljala tudi novosti, med njimi še posebej edinstveno futu-risiicno kuhinjo, ki se je po 10.000 km dolgem pfMepanJu po evropskih prcslolnicah za nekaj časa vrnila domov v Velenje. Ptv stavljena je pred prodajno rn'/.-slavnim salonom, lam pa si jo je mogoče ogledati le še jutri, pcv tem pa bo nadaljevala pol v Vilno. glavno mesto Liive. Piv slovne partnerje in polrosiiike so navduševali novi trendi, med njimi inovativen kt^ncepi popolnoma prosto stoječih aparatov Qube, delo oblikovalk Tine Jeřábek in Lidije Pritržnik 1/ Design centra Gorenje, »Ckc pravzaprav za poskus, da /. gospodinjskimi aparati soustvarjamo kuhinjski ambient. Kuhinje se namreč vedno bolj spajajo /. dnevnim prt> štorom in tako smo poskui^ali po kazali, kako lahko Gorenje sou-sivaija nek nov, napreden i.i-
80 odstotkov izdelkov pod lastno blagovno znamko
Citirenju tudi v času, ko se k<mkurenca srečuje / velikimi težavami. uspeva povečevati tr/ne delete. Tako imajo v centralni in vzhodni Evropi že 8-odstolni ir/ni delež. To dosegajo predvsem na račun vse boljših, inovativnih izdelkov, kijih prodajajo pod lastno blagovno znamko, sodijo pa v višje cenovne ra/rcde. IVenutno pni-dajo kar 80 odstotkov svoje proizvodnje pod svojo blagovno znamko, še pred nekaj IcU pa jc znašal ta dclcz 60 odstotkov.
Letos že 4 milijone gospodinjskih aparatov
v Vcleniu bo Gorenje ludi v prihodnje ohraajalt> proizvodnji) v višini okoli ireh milijonov gospodinjskih aparatov, skupaj pa bodo letos na lokacijah v Velenju, !ia Oeškem in v Valjevu proizvedli 4 milijone aparatov. Se p(iset>cj se usmerjajo na proizvjjdnjii prisebnih linij, ki st» bolj dobičkonosne in z njimi tudi usivaijajo velik del dobička.
Razstavno-prodajnl salon ja Gorenje pred odprtjem hišnega sejma prenovilo. Od torka do vključno sobote so zabeležili kar okoli 3400 gostov, polovica je bilo poslovnih partnerjev,
ostali pa so bili potrošniki.
»Druženja s poslovnimi part-nciji na domačem terenu so se pokazala koi izjemno uspešna in glede na (o, da velikih sejmov bele tehnike skorajda ni več, ostaja (îorenje Trade Show ena tis-lih prilo/.nosii, na kateri poslovnim partnerjem in kupcem na enem mestu predstavimo vse svoje noviisti, inovacije in paradne konje,« je bil zadovoljen predsednik uprave Oorenja mag. Franjo Bobinac.
(îorenje pa jeleu« res imelo kaj pokazati In to kar v vseh sv(ijih programih. Seveda pa ponudba ni navduševala le z dizajnom, ampak tudi s kakovostjo izdelave in številnimi izboljšavami. Tako imajo reciiiio njihovi najsodobnejši aparati vgrajena ekrane za upravljanje, ki svciujejo vse o shranjevanju živil, izpišejo recepte /a izbrane jedi, preko njih lahko poslušate radio ali pa puščate drugim družinskim članom glasovna sporočila. Novosti so tudi v programu kuliainih aparatov. Vrata pečic med pek<i ostajajo popolnoma hladna, kuhaii-šča pa so opremljena tako, da jih upravljale /^olj z drsenjem prsta. Novosti, tako oblikovalskih kol tehnoloških, je polno ludi v vseh ostalih programih Gorenja, tudi pri kuhinjskem, kopalniškem in osi.alem pohištvu, pri katerem letos še posebej izstopajo zelo žive
Letošnja največja novost, prostostoječi aparati
Kuhinjo IVlutti color so prilagodili aparatom Ora it o. Namenjena je posebni ciljni skupini, zato
uporabljajo tudi bolj drzne barve.
vljcnjski prostor z aparah, ki so oblikovani in zasnovani tak<3, da jih píístavimo v sredino prostora. Pripravili smo dva koncepta, eden od teh je zelo inovativen, z upravljanjem na zgornji sirani aparata," je novost opisal Aleksander Uranc, direktor Marketinga (lorenja. Na ogled so bile tudi prodajne različice že nekaj časa opevane smart table (mize s hladilnikom), obiskovalci pa so si z zanimanjem ogledovali tudi ele-
gantne črne aparate» med katerimi še posebej izstopajo hladilniki in zamrzovalniki 2 vgrajenimi kristali Swarovski. Razstavljene so bile prodajne različice z vdelanimi 7000 oziroma 35DÛ krislah, pa tudi aparat z vgrajenimi 26.000 kristali (takiinih so v Gorenju izdelali le sto. Seveda oi manjkala kolekcija Gorenje Pi-ninfarina Black, nov kuhinjski anibient z aparati Ora ho» in še kopica drugih privlačnih novosii.
Predstavitev novosti Gorenja se je ujemala še z drugnni številnimi uspehi Gorenja. Direktor marketinga Aleksander Uranc je zelo ponosen na Gorenju podeljeno priznanje Superbrands pred dnevi in na opredehlev Gore-njeve blagtwne znamke koi ene najbolj perspektivnih na (območju vzhodne Evrope, ki naj bi bila vredna kar .^82 milijonov evrov, kar je največ od vseh znamk v Sloveniji.
Projekt 'Smart table'je bil prvič predstavljen v Londonu septembra lani. Doživetje odličen uspeh, podobno pa seje dogajalo na številnih drugih sejmih po Evropi» se posebej v Parizu, Zdaj je mizica z vgrajenim hladilnikom že na voljo kupcem. Na sliki ievo ob mizi Saša Kosec.
in vpadljive barve. Njihova ponudba je lakSna, da si lahko potrošnik iz posameznih elementov, ki jih ponujajo, sam. po svoji zamisli, svobodno in neobremenjeno oblikuje dom po lastnih potrebah in idejah.
Na sejmu so predstavili že izdelke, kijih bodo tržišču ponudili prihodnjo leto. Med te sodi tudi ptwscm prenovljena generacija pečic z LCD prikazovalniki» širine 600 milimetrov. Razvijajo pa šc nekaj n(wosti v indukcijski ponudbi.
Cřorenje tudi v letošnjem letu nadaljuje rast, računajo pa še na prevzem, ki naj bi ga uresničili, ko bodo do kapitalizacij s ke delnice, ki so jih v višini IS-odstot-kov uspešno prodah, na borzi. To naj bi bilo že sredi tega mescca. »Izkušnje prevzema češke Mora Moravije. ki posluje solidno, saj smo z dobički že lahko pokrili
V času sejma so pripravili tudi izobraževa nje za zaposlene. Novosti je namreč tudi na področju kuhinjskega pohištva veliko in tisti, ki kuhinje prodajajo, moramo biti dobro
seznanjeni z njimi.
kupnino, so dobre. Izredno lep dosežek je tudi tovarna v Valjcvu, ki smo jo odprli oktobra lani in bomo lam že v letošnjem letu proizvedli 450 tisoč gospodinjskih a pa ran IV.« pravi Franjtî Bobinac. Četudi je rast ceu reproma-lerialov in surovin ponovno presegla rekorde, so Gorenjevi rezultati tudi letos dobri- Že vse od leta 2002 povečujejo čiste prihodke povprečno za vsaj 10 odstotkov, kar seveda pomeni, da S(ï vzùidnjih petih letih zrasli kar za 50 odstotkov. Rast dosega ludi dobiček, prav tako pa dt>dana vrednost. Tako so lela 2002 ustvarili 800 milijonov evrov dobička, letos naj bi milijardo in dvesio milijonov, Xq leia 2010 pa računajo. da se bo ta številka povzpela na poldrugo milijardo evrov. V tem obdobju jc (torenje ludi veliko zaposlovalo, saj se je število zaposlenih od leta 2002, ko so jih imeli SJOO. dvignilo na 11.400. Trenuino imajo kar 50 pt)djctij v različnih državah sveta.


'<3
Od jrede do tofkâ - jvet d0B0TÍ&4
Sredaj 3. oktobra
Komisija /a peticijo in človekove pravice je obravnavala izjavo Anlon;^ Ropa o dogovarja-nju o incidemili v Piranskem zalivu. Po ic.Vih urah /ased^nja je bila seja /araUi t)bstrukcije opozicijskih članov koTTiisijíř prekinjena. Predlagatelji so vztrajali pri sprejetju sicleptw. ki pa so biîi po mnenju opozicije neusiaviii in nezakoniti, s.ij naj bi presegali pooblastila komisije. To je bii ludi razlog, da jc f>pozicija sejo zapus-{ila. Pred komisijo državnega zbora sla p'ićala nekdanji pre-
Z veliko bolj resnim obrazom je Vodušek po zaslib nju
opozarjal na potitiČne
pritiske na novinarstvo,
micr Anion Rop in novinar TV Slovenija Vladbnir VodUMk, Rop je Voduška obložil nezakoniiega snemanja in zlorabe zaupanja. Prepričan je. da je bilo nezakonito snemari.e »zmanipulirano za potrebe a ki ua I ne oblasli«.
Občina Železniki je dva tedna po vodrd ujmi, v kalorije bil uni-Cen ludi zdravstveni dom. občanom spel zagotovila zdravstveno oskrbo, /ačaine sploi^ne ambulante. flziylerapijo in lekarno so uredili v župniscu v Sekali, kjer je zdravuikt^ni na voljo 200 kvadratnih meirw prosiora.
Severna Ki>reja je privolila, da bo do ? L dccembra zaprla jedrski reaktor v Jongbjonu in razkrila vse podrobnosti o svojem jedrskem programu. V skia du z dogovorom. sklenjenim med zadnjim krogom sesisiraiiskib pogajanj, bo severna Koreja v zameno za zaprtje dobila pojnoc v obliki milijona ton težkega goriva. /DA pa jo bodo odstranile s seznama terorističnih držav.
Četrtek, 4. oktobra
Slovenska vlada je sprejela uredbe o uvedbi omejevalnih ukrepov proti štirim državam • Mjanmaru. Iranu, Severni Koreji iji Uzbekistánu. Sankcije vključujejo prepi>ved izvoza orožja in vojaške opreme ter prepoved vstopa za določene ljudi, za Iran in Uzbekistan pa embargo na orožje in propi »ved vstopa.
Italijanska državua televizija RAI je po več kot 70 letih ukinila poročila v tujili jezikih, rudi v slovenščini. Vodslvo RAI se je za ukinitev odJ<>čik) zaradi zastarele tehnologije. Po besedah Marije Bidovec. pn)fesorice slovenske književnosti na rimski univerzi La Sapienza in dolgoletne sodelavke RAI, pa je ukinitev povezana tudi z nezanimivdstjo poročil.
Na iri dnevne m obisku v Sloveniji seje na povabilo predsedjiika
Janeza Drnovška mudil nizozemski presto to našle dni ski par. Princ Willem Alexander in princesa Maxima sla obisk začela s sreča-riiem z gostileljeni, s kaierim sta govorila o bilateralnih odnosih med državama, pozneje pn sta sc srečala še z drugimi poliiičnimi predstavniki, med drugim ju je na Gradu Mokrice sprejel zunanji minister Dimitrij Rupel. Obiskala sta ludi več slovenskih most. med njimi Uled in Novo mesto.
Petek, 5. oktobra
Poslanka Majda Sirca jc nadaljevala besedni dvoboj z Magom. STA in Demokracijo in zanikala željo po vplivanju na njih. Tega so jo omenjeni trije obdolžili, ko se je spraševala, ali je smiselno» da so dobili sredsiva iz medijskega sklada. Širčeva je pojasiia, da ni trdila, da kateri koli medij ne bi smel prejeti sredstev iz proračuna, ampak se je vprašala, ah je zaradi doltjčenih okoliščin smiselno, da se takšnim medijem podeli denar.
Se aprašujetOf iiaj te dni počne predsednik Drnovšek? Na obisku je gostji nizozemski prestoionasledniàkj par.
Praznovati smo tudi dan učiteljev, kije že tretjič zaporedoma potekat pod gestom 'kakovosti v izobraževanju \
Cicneralni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Samo Fakin je zavrnil očitke o nelransparontnem vodenju zavoda. inšiitui zj ekonomske raziskavo v zdravstvu je namreč ZZZS-ju v javnem pismu očilal, da naj bi vodja oddelka /a zdravila Jurij F'ùrst samovoljan prirejal pravila razvrščanja zdravil na sezname.
Na povabilo obrambnega ministra Karla Erjavca se je na uradnem obisku v Sloveniji midil njegov nemški kolega Franz Josef ,Iung. Ptjgovarjala sta se predvsem o prednostnih natogah pri slovenskem predsedovanju EU, izkušnjah pri sodelovanju v ope-racijali kriznega odzivanja in o dvostranskem sodelovanju med državama, kije po Irjavčcvih besedah na visoki ravni,
Vukovarsko sodišče je zaradi suma vojnih zločinov ra/pisalo mednarodno tiralico za M i Rastavom ladicom, članom l. i. vuko-varske trojice, Sodišče je za nekdanjega poveljnika J I.A določilo tudi pripor, Srbija je že zavrnila možnosi izročitve Radiča hrvaškim oblastem.
Sobota^ 6. oktobra
Sednrim slovenskim državljanom so prepovedali vsK^p v Srbijo, kjer so se hoteli udeležiti prepovedanega nacističnega shoda. Skupino slovenskih in poljskih neonacistov so ustavili na mejnem prehodu Batrovci med Srbijo in Hrvaško. Pri njih so odkrili propagandno gradivo s simboli mrtvaške glave in majice z napistjm »Skupaj smo nioč-uejši«.
/druženje /ares se je na ustanovni konvenciji preoblikovalo v politično stranko, za njenega predsednika pa jo bil izglasovan
fÀàÂÀ
Mnogi od predsednika Golobica pricakujejoj da stranke ne bo vodil ie za hec.
Cîregor Golobic. Po besedah Cîo-lobiča čaka sinmko težka pot. pri čemer je mogoč tudi kak zdrs. Pol k zmagi na prihodnjih volitvah se mu ne zdi lahka. Ob tem dodaja, da si ne želi jemali glasov na levici, temveč si žeti. da bi na volitve prihajalo več volilcev. »Ne ukvariamo se z nekim silnim napadom na volilce ostalih strank.« je pojasnil.
Volilna komisija je sporočila, da je največ glasov na predsedniških volitvah v Pakistanu prejel sedanji predsednik Pervez Mušaraf. /daj mora počakati, da vrhovno sodišče potrdi zakonitost njegove kandidature, preden ga lahko razglasijo za zmagovalca.
Nedelja, 7« oktobra
v Parku spomina na Teharjah jc polekala IX. spominska slovesnost v spomin žrtev povojnit p<h bt)jcv, maševal je celjski ikof Anton Stres. Na slovesnosti, ki stajo pripravili Nova slovenska zaveza in teharska župnija, so se spomnili več tisoč domobrancev in drugih vojaških in civilnih ujetnikov, ki so jih po koncu druge svetovne vojne pobili v teharskem taborišču.
Na prvo obletnico umora ruske n(îvinarke Ane Polilkovske so se v Moskvi zbrati njeni prijatelji in zagovorniki človekovih pravic. Več sto ljudi, ki so pod s I r o g i m va rn o s l-nim nadzorom. je zahtevalo objektivno pojasnilo umora
znane preiskovalne novinarke, ki je bila kritična do zdajšnjega režima. Na trgu v bližini Krcmlja so pripravili ludi razsiavo fotografij iz Oečenije.
Danska policija je v Koben-havnu aretirala najmanj 4.^6 ljudi, ki so po deložaciji iz mladinskega centra skušali zavzeti drugo stavbo. Po navedbah lis-k<»vnega predstavnika danske policije še nikoli prej niso aretirali toliko ljudi v enem incidentu. Približno tri lisoč protestnikov se jo skušalo prebili v stavbo, policija pa jih je razgnala s solzivcem, ranjenih ni bilo.
Ponedeljek,
oktobra_
Izvedeli smo, da se ho s 1. decembrom spremenil mejni znesek na posebni položnici (obrazec PP 02). in sicer se bo s 5i) tisoč evrov zjiižal na tisoč evrov. Kol so sporočili z /druženja bank Slovenije, so se za spremembo odločili zaradi uredbo Evropskega parlamenta, ki zahteva. da se pri plačilih nad tisoč evrov skupaj s podatki o izvr:5eni transakciji prenesejo tudi podatki o plačniku.
Ob prvi obletnici smrti novinarke Politkovske so mnogi se vedno zgroženi nad stanjem v Rusiji.
/ačcla seje tudi sklepjia stopnja prenove plačnoga sistema v javfiem scktoiju, saj so so začela pogajanja za panožne kolektivne pogodbe. To so delovna mesta uvrstile v plačne razrede, a te v okvirih, ki So jih določila orientacijska delovna mesta v splošni ko-lokiivni pogodbi za javni sektor. Minister za javno upravo Gregor Virant pričakuje, da se bodo pojavile določene zahteve.
žabja
perspektiva

v Ameriki Je v streljanju spet umrlo šest ljudi -tokrat je moril mladi policist.
Vsireiianju v ameriškem mestu ("randonje umrlo šest mladoletnikov, na katere je streljal 20-letni šerifov namestnik in honorarni policist. Okoli 3. ure zjuiraj jo Tyler Peterson vdri vhišo, kjer so imeli zabavo, in začel streljali. Med žrtvami, vsi so bili stari od 14 do 18 let, je biio ludi njegovo nekdanje dekle. 20-lcinik je po zločinu zbežal, policija pa ga jc ptj nekaj urah izsledila in ga po vnovičnem streljanju pokončala.
Torek, 9. oktobra
riani vladnega kabineta so obiskali Koroško: premier Janša jo obisk začel v slovenjegraškem P<jdjeiju Nieros Metal. Direklo-
Premier Janša se je spet odpravi/ na obisk - tokrat je drugič obiska/ Koroško.
rica Niemsa Savinka Urbašek je p<wedala, da so mu predstavili podjetje ter pri njem iskali pod-P<jr(3 za svoje razvojne napore. Pogovatjali naj bi so predvsem o področju davčnih olajšav za raziskave in razvoj.
Okrožno sodišče v î.jubljani jo ugodilo ugovoru nekdanjega vodje Sove Podbregarja zoper obtožnico, da naj bi zlorabil položaj. Sodišče je namreč ugotovilo. da utemeljenega suma zoper Iztoka Podbregarja tii inje tožilstvu zato naložilo, naj v treh dneh dopolni obtožnico, sicer jo bo zavrglo.
PredsedstV(3 Zveze združenja borcev za vrednote N()B-ja jo protestiralo zaradi napovedanega odkritja spomenika Marku Nailačnu v Mančah. Na župana Vipavo Ivana Princesa so naslovili protestno pismo, saj odkritje spířmenika ocenjujejo kol posmeh trpljenju in žrtvam primorskih Slovencev pod fašistično Italijo,
Hrvaški predsednik Stipc Mc-sic je povedal, da je iz Rusije prejel pismo z grožnjo, naj pusti generala Željka Zagorca pri miru. Hrvaški predsednik je prepričan, da t>odo pisma prišla tudi do ruskih obveščevalnih služb, ki bodo hrvaškim pomagale pri iskanju odgovornih.
1
Svet brez zaupanja
Jure Trampoš
Kakor razumum. Je miuJosi cas upfva. Upora kol gonila sprertienih, ufHmJ proii normam, ki jih vsil/ulajo starejši, prod svelu. ki nilauosintkov ne ruzime. Mladosi Je hkrati čas iskanja i/i zanikanja, (m obít kovanja lusine osiibnosîi ifi učenja, kako na lem svetu nisi in ne /nore^ hili sam. J/i kako fie -/m samo 2a:>e. pač pa iuJi za Jruge. M/aJosi Je čas, ko hodočfio:{l še ni ryiiu kača. ko nastajajo in padajo idoli, ko w i\krati uči.^ In hoji^ od^ovornosU. In si zelo vesel. četudi te^a pač ne vfiv da si.
No, vsaj lako ^em mislil do sedaj ^ ffo^i fdmoioški izum. ki ga Je zasebno podjetje fwd Í)lagoslo\vm ministrstva za šolstvo iHmudiio koiam, te pa so i)onuieno v veliki meri tudi sprejele, m je v tej veri make omajal '/.a kaj ^re? S pni ni šolskim dnem Je začvl delovali internem i portal J)igitalni swt. s pomočjo katerega bodo lahko starši liokakali v spletno redovalnico swjili otrok^ To praktično pomeni, da bodo ocene iz šolskih redowlnic prekrojene v digitalno obliko, starši pa bodo lahko za šolskim u.si)ehom vohtmili kar s potnočjo domače miške. leorelično se bo tako lahko zgodilo, da bo oče kakšnega šolarja o oce/ii swjega mulca obvešče/i. še prv-den mu bo ta o njej kaj povedal. In mama ho oceno iz kontrolne naloge dobila kar/io SMS Siforočilu. tako da se bo lahko vsa družina pripravljanja na prihajajoči {^opoldanski obračun aH slavje. Kar je praktično, a grozljivo hkrati. Ce me spomin ne va raje bilo nekoč dntgačv. Oceno .so lahko siaršl zvedeli na govorilnih urah, v vsakem primeru pa si Jo lahko s pridevniki, od\isnlkl, pojasnjevanjem ali pa brez nJega doma povedal sant Pnjviloma so starši otrokom verjeli, Jasno so (smo} se iKiJavIh tudi takšni, ki so (smo) kakšen dan ali pa še dlje molčali, u resnica Je prej ali slej prišla na dan. Odnos je temeljil na zaupanju, kije bilo v nekaterih primerih trdno, v dragih pa ga skora/ ni hilo. Učenci smo se skratka sami odločali, kako homo o swjih uspehih poročali staršem, ehm. nadrejenim, /i-redovalnica to zaupanje ukinja.več. Ukinja intim?fosif otrok, pravico do otrokove zasel)nosti. kije zapisana tudi v konvencijo o otrokovih pravicah. Očitki gredo še naprej, ocene same ne f>ovedo veliko, tako lahko kakšna dvojka ali pa i^tka brez fiojasnila otroka ah itčHe(ja liopačita pravo sliko. Ker bodo ocene Zimne maprej. se staršem ne ho dalo obiskovali govorilnih ur, prav lako se bo /fojavila motnost zlorab in različnih heker-.skih vdorov ...A najhujši sta izgui)a odgovornosti in izguba zaupanja. Mladostniki pač morajo Imeti pravico, da o načinu obveščanja o svojih 0(^nah odločajo firvenstmio oni sami. Te o<ene so njihove, ne od njihovih staršev. .So rezultat njihovega dela in zafye ao tudi sami odgovorni. Nastanejo na podlagi odnosa učmec-učiteij in ne odnosa učiielj-siarši. Ni tolikšen problem, če bo zaradi elektronske represije zasluiilo neko zasebno podjetje, prav lako ne ho velike škode še zaradi enega, hirokralskega vna-šanja podatkov, a i)opoln absurd Je. da se v imenu nove tehnologije in olajševanja dostopa ukinja še eno polie, tokrat mladostniške svobode. In kaj lahko sledi? Po ocenah se bodo v redoval-nico začeli v trn sati izostanki. Opravičeni ah neopravičeni. Tehnologija dopušča še več. Tako se lahko p<iJavijo spletne kamere, da bodo starša, opremljeni z geslom in varnostnim cenifikatom, lažje nadzirali sodelovaje otroka pri pouku. Jasno, do nazora imajo vso pnrvico, saj Je otrok njihov, ne pa od šole... f^-redoval-nice konfliktov ne bodo rešile, nasprotno, fio v.^ej verjetnosti jih bodo še pogidhile. Mladostniki, ki so imtosni na svoje ocene, o njih namreč navadno ne molčijo. In mladost, swboda, upor? Obstajali bodo šf vnapn^. a tetje, drugače, brez motnosti, da hi se mladostniki tudi s pogovori o ocenah naučili, kaj pomeni heseda odgomrnost. Pa čeprav sem to besedo nekoč zelo .sovratii In vča.'iih jo sovraiim še danes.
Oglašujte na
Vaš oglas bo lahko videlo 17.000 gospodinjstev.
Pokličite 03/ 89817 50
POGOVOR
Iz enake količine premoga trideset odstotkov več elektrike
Gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, ki
»»
zagotavlja energetsko prihodnost Šaleške doline vsaj do leta 2050; že stekla - Blok bo obratoval na velenjski lignit, tehnologija pa bo takšna, da bodo dosegli kar 43-odstotni izkoristek - Skupaj s tem nameščajo prvo od dveh plinskih turbin na blok pet in polno obratujejo
Mira Zakošek
Potem k<i sta áoši«njsk<i Termoelektrarna in Kvropska jnvesiicijska banka prejšnji teden pad pisali 350 milijonov evrov le/ko p<»Kf>db<) o (Inancncni posojilu ZH i/^radnjo šestega bloka, je vodstvo že podpisalo lako imenovano rezervacijo 7:a najpomembnejšo opremo, turbinski) in k<nl5Wsko postrojenje in seveda začelo tudi ostale aklivm^sti /a začetek le^a ogromnega projekta, ki jili bo veljal dobrih 800 milijonov evrov in ga bodo udejanjali vse do leta 2014, ko bodo spustili v omrežje prve kilovate iz novega bloka. In kako se po dolgih mesecih trdih pogajanj in usklajevanj zdaj počuti direktor lermoelokirarne Šoštanj dr. Uroš Rotnik.
i»PoCutim se zeio dobro. laJiko rečeni, da se dobro počuti na^a celotna ekipa, /.elo smo veseli, da je naš razvoj končno potrjen. Veseli pa smo tudi tega. da nas čaka v prihodnjih letih vclUco trdega. zanimivega in ustvarjalnega dela.« I ' pivteklih mesecih je bih iviiko ufíi' banj. wUko jih je dwmih. da se hosfe tKped dog<?vi/ri'ti i/l »pripeljati^ tako veliko ifívesficijo v Šoštanj. Zdaj je urad' nja zfi^oiovijena ?
)>Ja. misQin, da je teh ugibanj /^aj ko-nec- Seveda pa bo vprašanj v prihodnjili letih verjetno še vedno veliko. Največ se jih je pravzaprav porajakï ze. ko smo začeli to naložbt) leta 2003 načrtovati. Kot vidite, bo preteklo od ideje diJ reali-/ncl}c kar enajst let. Najbrž se bodo še vedno postavljala vprašanja, ali je gradnja šestega bloka smotrna. Vendar sem prepričan, da ho teh • bliže ko bo leto 2014 - mnogo manj. Prepričan sem. da bomo na koncu vsi zadovoljni in da bo dajal hl(fk §esi dobre proizvodne in poslovne rezultate.« (iradnjo šestet^a btoka ste sicer tc kokrat uteffiefjevafi. \Ioi-da ponoviva, zakaj je nje^^m izj{/vdnja tako zelo po-fftemhna. Kaj bi se zffodilo. če do tega He hi prišlo?
»Ce ne bi prišlo do izgradnie šestega bloka, bi se termoelektrarna ustavila leta 2025. Takrat se izteče življenjska doba petega bloka in poiem na lokaciji v Šoštanju ne bi bilo več proizvodnje električne energije. Ne znam si pred-
stavljati, kako obupen bi bit ta konec, kajti celotna energetska panoga v Šaleški dolini bi ostala brez dela.« Seveda so podpis pogodbe pozdraviti tndi i* Premoj^vniku Velenje-. »Vsekakor, kajti mi mislimo, da smo skupaj ena zelo dobra zaokrozena celota. Med Premogoviî ikoni Velenje in lermoelektrarno .Šoštanj ves čas poteka zelo dobro sodelovanje. 7. izgradnjo ses-tega bloka je tudi Premogovniku Velenje začrtana nadaljnja 40-letna pot.« To seveda zato. ker boste v tem bloku kurili velenjski lignit? »Ja. vsekakor. Blok šest je načrtovan laktî, da bo tîbraloval izkljiičn(í na velenjski lignit. Lahko pride do manjših, delnih korekcij, vendar celoten blok, vsa lehnologija je projektirana na velenjski lignit, ki ga nikakor stoodstotno ne bi mt)gli nadomestiti s kakršnim koli uvoženim premogom.« Finančno konstmkcijo ste s podpisom pofiodhe z evropsko investicijsko banko postavili, vendar pa ta se ni zaključena. Zbrati bo potrebno še kar veliko denarja?
»Res je. manjka nam še več kot petdeset odstotkov, vendar imamo že sedaj p<nijenc okvire Hnancne konstrukcije. Podpis pogiidbe z evropsko investicijsko banko pomeni šele začetek financiranja izgradnje bloka šest. Je pa seveda zelo dobra osm)va tudi za vsa nadaljnja dogovarjanja. Banke se lažje odločajo za kreditiranje projektov, ki jim jih je pred tem zaupala ta ugledna evropska institucija. Sicer pa h^mo dodatna sredstva najbolj potrebovali leta 2010, ko bo začela k nam »prihajati« sedaj naročena oprema. Prepričan sem, da bomo skupaj s Holdingom Slovenskih elektrarn, izbrali pravllrnj finančno konstrukcijo. ki bo najbolj ugodna za vse, konec koncev za celotno Slovenijo, kiji energijo zagotavljamo.« Xe prejšnji teden ste dejali, da je f^d' nja ft. bloka nekako že stekla, saj ste podpisali tudi ze konkretne do/^ovore za dobavo opreme?
»Podpisali snîo rezervacijsko pogodbo za glavno tehnološko opremo. Tukaj so najdaljši dobavni roki. ker je po vsej Evropi veliko povpraševanja. Ta konjunktura v energetiki je podaljšala dobavne
roke in na žalost tudi dvignila investicijske vrednosti.« In kakšni so ti roki, kdaj pričakujete opremo vS'tkstanju? «Prva oprema bo prišla v Šoštanj leta 2010, potem pa bo prihajala postopno do leta 201.3. ko naj bi se začeli prvi preizkusi. Prve kilovate pričakujemo leta 2014.f
Uroš Rotnik
Kdaj pa računate, da bodi) st/tkla grad-bena dela tukaj v SiKStanja? »Pripravljalna dela pomenijo pravzaprav porušitev hladilnih stolpov prvih treh blokov. Ti bloki bodo prihodnje leto še obratovali, nato pa bomo hladilne stolpe poruših. Takoj za tem se bomo lotili gradbenih del, to so predvsem temelji, tehnološki objekti, turbinska miza .... v nadaljevanju pa bodo dela potekala hkrati z montažo opreme, ki nam jo bodo, kol sem že dejal, vse od leta 2010 do 2013 sproti dobavljali naši dobavitelji.« To pomeni, do boste blok postavili na mesto, kjer stojijo hladilni stolpi prvih treh blokov? »Blok bo SI al na lokaciji hladilnih stolpov blokov I, 2. bloka 3 in upravne zgradbe. L<ikacije samih bl(v kov pa še ne bomo izkoristili in po mojem mnenju bi lahko pr>tem. ko bo prenehal obratovati tudi blok 4, na lokaciji sedanjih blokov ena, dva. tri in štiri v prihodnosti postavili se en energetski t)bjekL«
Z. izgradnjo šestega bloka boste prido-
bili večjo mtK\ to pa b*) tudi tehnološko izpopolnjen blok, s katerim boste dosegali boljše izkoristke, »To je eden zelo pomembnih ciljev. Blok bomo gradili tudi zato, da dvig-nem<i izkoristke - pretvorbe encrgenta. v našem primeru je to premog, v električno energij<ï. Termoelektrarna Šoštanj je najbolj sodobna termoelektrarna v Sloveniji, a so izkoristki pod evropskim ptwprečjem. To seveda pomeni, da čeprav v celoti izravnamo vse ostale slroške z evropskimi, s ceno električne energije ne moremo biti konkurenčni. Ko bo zgrajen blok šest. pa bo naš izkoristek mnogo višji, računamo, da bo ta blok dosegal kar 43-odstoiuega. To r^v meni. povedano po domače, da bcmio z enako količino premoga kol sedaj proizvedli kar 30 odstotkov več električne energije.«
flkratis pripravami n<f ta velik p/ftjekt poteka še ena prav tako zelo velika in pomembna givdnja. nameščate prvo od dveh plinskih turbin k petemu btvku. Kako daleč ste s tem? »S temi turbinami smo pravzaprav pred leti najprej začrtali našo energetsko prihodnost. Z njima b<mio nadomestili proizvodnjo iz. blokov ena, dva in tri. Ta projekt plinskih turbin teče po načrtih. Prva plinska turbina naj bi (mislim, da tudi bo) začela obratovati aprila ali maja. medtem ko bcjmo drugo plinsko turbino vključili v omrežje oktobra naslednje leto.« Seveda pa ob vsem tem potno obratujete?
»Pričakovanja so velika in včasih pri tem kar pozabimo, da so vsi naši energetski objekti ze precej stari. Veliko in zanesljivo obratujemo po zaslugi našega
Lahki) torej rečem, da je naše obratovanje zelo solidno, nad evropskim povprečjem z^nesl)ivosti. Seveda se bomo tudi v prihodnje trudili, da kljub starim blokom to povprečje zadržimo in ohranimo tudi sloves, da smo zanesljivi.« Vsi ti posegi seveda terjajo dobro sode-lovanje z lokalnim okoljem. Kako sodelujete z občinama Sošta/ij in tudi Velenje?
»Lahko rečem, da je to sodelovanje odlično. Na vseh področjih menim, da sodelujem<5 zelo dt>bro. S p<jmočjo Občine Šoštanj in Ministrstva za okolje in prostor nam je uspelo predčasno pridobili «državni lokacijski načrt*. Seveda je bil«) potrebni) veliko truda, tudi popoldanskih in večernih usklajevani, vendar pa je to dokaz, da če nekaj res hočeš, to tudi lahko dosežeš. Pri tem velja še pih sebej velika zahvala (Odgovornim v Občini Šoštanj. / Mestno občino Velenje prav tako zelo d<ibro sodelujemo. Trenutno imamo najpomembnejši, vsaj za nas. projekt izgradnje nasipa med velenjskim in šoštanjskim jezerom. Zelo zahteven projekt, vendar sem prepričan v dobro sodelovanje in končni uspeh.
Seveda računam na uspešno sodelovanje tudi v prihodnje.* Kkolaškim zithtevam namenjati' »• Ter-moelekti-arni Šoštanj rso skrb. Kako bo obraioivnje bloka šest vplivalo na okolje?
«Obracoviinje bloka šest hi) v vseh de-javniid in parametrih še dosti manj ob-remenjujoče za okolje koi trenutni obratujoči bloki, čeprav tudi ti sedaj obratujejo pod zakonsko dovoljenimi vrednostmi. Skratka, vsi vplivi bodo /z nas prebivalce Šaleške doline bolj ugodni. V elektrarni se ves čas zelo trudimo biti
V termoelektrarni Šo&tanj veliko pozornosti namenjajo rednemu vzdrževanju in občasnim remontom, saj lahko le tako zagotavljajo zanesljivo obratovanje.
vzdrževalnega in pogonskega osebja. Tudi leios bo proizvodnja zelo visoka, primerljiva s preteklimi leti. kljub temu da smo imeli maja in junija remont bloka pet. Na tem bloku smo naredili veliko tehnnloškili izboljšav, tako da bo lahko obratoval še naslednjih osemnajst let, ko se inu Izteče življenjska doba.
okolju čim bolj prijazni. Veliko projektov in izboljšav namenjamo prav ekološkim pmjektora in rezultati dolgoletnega ekološkega dela so vidni kajt^e?«
Gorenje Superbrands
/namka Gorenje je že tretjič prejela naziv Superbrands, ki ga prejmejo le izbrane najodlič-ncjšc znamke. Gorenje je naziv prvič prejelo lani na področju Balkana v Srbiji, letos pa še Ad-riatika v Sloveniji ia Skandinavije na Danskem.
V izbor za naj znamko, ki ga mednarodna organizacija Superbrands organizira v več kot 70 državah sveta - Slovenija seji je pridružila lani -, seje znamka Gorenje uvrstila na osnovi podatkov raziskovalnih agencij ler končne ocene strokovnega sveta, ki ga sestavljajo predstavniki akademske sfere, medijev, oglaševalskih agencij, podjetij in uslanov. Naziv Superbrands je
prejela zaradi visoke prepoznavnosti in ugleda, ki ga je deležna po svetu med svojimi potrošniki.
/namka Gorenje je vodilna v Sloveniji in po oceni European Brand Instituta vredna 3H2 milijonov evrov. V vrh najbolj uglednih podjetij v Sloveniji se uvršča tudi družba (lorenje in mnogi njeni vodilni menedžerji. ki slovijo in so prepoznani kot najboljši na svojih področjih. Odličnost uresničevanja CJorenjeve vizije že več let zapored potijujejo tudi nagrade za najbolj odprto
družbo, za sistematično investiranje v znanje in skrb za izobraževanje zaposlenih, za Inovacije, najboljše odnose i različno javnostjo ter za vrhunske dosežke na področju prijaznosti do okolja in energetske učinkovitosti. Posebno dodano vredn<ïsi ugleda znamke Gorenje poleg skrbno načrtovane strategije in zaposlenih predstavljajo številne strokovne nagrade v oblikovanju. iOjub številnim priznanjem pa je Gorenju najdragocenejša prav priljubljenost in prepoznavnost med pi)lro8niki, zaradi katerih je znamka Gorenje tudi prejeta naslov Superbrands.
mz
nikoli sami
107,8
100
naPrHernovlvVřlenlkj
koščkov sreče s kolekcijo jesen/zima 2007/08!*
* So koMi mH«u oktobrdob vsakem n^iutpu Kjdi srvOts, Uvan lahko pnrtMe nâgndo!
nnur-f^ -^!íl<>!;'4«l<ennyS. FF-.-,
ïï^ina Fort Fishbn,Pfeifmova cesta lalnasprotl sodiifa], 3320V«lHije
««HjiS
Mđ CirâtClO
Potrebe občin velje od prejete pomoci
Vlada je iia ćeirlkovi redni seji obravnavala in potrdila predlog pomoči občiiiani pri sanaciji skodc na komunalni Inťrasínikturi. ki jo je pov/rodlo nedavno neurje. Slu^.ba vlade za lokalno sanK)UpraVf> iii regionalno poliliko (SVl.R) je za odpravo škode namenila milijona cvrov ponioCi lvrtako/^goti)vjla 20.3 odslotka prijavljenih slro skov. S srcdsivi dr/avncga proračuna hodo ubcine dolezne pomoći pri t^dpravi posledic predvsem na oWi/isklh ccsiah m javnih poteh, javnih slsiemih za oskrbiï / vodt> in na kanali/acijskem omre/ju. Med /gornjesavinjskimi so iz kitiga prejemnikov i/padle občine Solčava. I.uče in Gornji (îrad. kjer oCiîno pov/rt^čena oziroma prija\^ (icna ikoda ne presega spodnje nieje 2 tisoč evrov. /a ostale velja, da so prijavile prcoij višje /nuskc od odobrenih. Tako so v občini Ljubno ocenili, da jim je ujma povzročila /a 120 tisoč ewov škode, od lejia jlii bodo prejeli dobrili 24 tisoč. Na mo/irski komunalni infrastruk-luri naj bi bilo škode za slabih 300 lisoč evrov, vlada jim je odc^hrila 60 lisoč evrov, na Rečici ob Savinji se lahko nadejajo 11 lisoč cvrov. čeprav je po njihovi oceiu škode za 56 lisoč cvrov, V občini Nazarje, ki jo bila med vsemi zgomjesavinjskimi najbolj prizadela, so ikodo ocenili na .^76 lisoč evrov, po razdelilniku vlade pa jim /a sanacijo komunalne Infra strukture pripada 76 lisoč evrw. Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko dr ivaii Žagar oh tem poudarja, da bodo morale občine do 29. n^wombra posredovati natančen popis del s časovnim in finančnim vrednotenjem.
Nova Elkrojeva trgovina
v prizadevanjih za boljši julrl so v lilkroju odprli novo trgovino v l.cndavi, kjer ponujajo celoten proizvodni in dopolnilni pnv ^ram. Nova prodajalna jo pctnajsia v verli^i lastnih trgovin, katerim je treba prišteti se pet TranSiznih prodajaln. Tlkroj je s svojo óO-leino tradicijo prepoziiaven p<i široki ponudbi kvalitetnih moS-kih in ženskiii liJač z di)polnilno ki^lekcijo moških oblek, suknjičev in ženskega programa. RlozoHja zapf>sleiiih je razvoj Id povečanje vrednosti podjetja, /ato želijo po besedah direktorico Štefanija GIusk na osnovi optimalne usklajenosti med kakovostjo, servisom in celostnim upoštevanjem ekoloških in človeku varnih vidikov kupcem ponuditi najboljšo storitev.
Popravní izpit
Vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko je v posti>pku prvega javnega razpisa za prednostno usmeritev regionalnih razvojnih programov za obdobje do leta 20D zavrnila vlogo Ob-čifie Solčava, ki je na ra/pis prijavila izgradnjo turistične infrastrukture na Solčavskeíti. Razlog za zavrnitev je neskladnost prijavljenih vsebin, zalo so t)bčinski svetniki na i/jedni seji sprejeli sklep o potrdil vi vsebin, s katerimi se bodo prjavili na drugI javni razpis. Tako želijo v vasi Solčava urediti parkirišče pri cerkvi, prireditveni proslor z vso pripadajočo opremo in parkirišče pri večnamenskem objektu, /a Logarsko dolino so prijavili izgradnjo obračališča in parkirišča ter Izgradnjo parkirišča za avtodome, v Robanovem ki)tu ob parkirišču načrtujejo celovito ureditev prometa, v Matkovém kotu pa naj bi Iz razpisnih sredstev financirali izdelavo programsko projektne zasnove celovite ureditve parkirišč in razglednih točk ob panoramski cesti.
Ljubenci bodo pílí zadrecko vodo
v občini Ljubno jili ze vrsto let lare vprašanje pitiic vode, se piv sel>ej je težava izrazita v naselju Okonina, kjer vodo črpajo iz zemeljske vrline. Ustrezne analize kažejo, da je voda vse bolj neprimerna za uporabo, zato so občinski svetniki predlagali, da Oko-ninn priklopljo na vodovod t/2loŠč, kije v lasii občin Nazaije. Rečica ob Savinji in Mozirje. ?!upanja Anka Rakun je po razgovoru z župani omenjenih občin prepričana, da so našli optimalno rešitev, in če bodo v prihodnosti narekovale potrebe, ni izključeno, da bodo na sistem priklopih celotno občino.
Srečanje starejsih krajanov
Občina Gornji Cîrad je v sodelovanju tamkajšnjega kulturnega društva. Rdečega križa in Karitasa tudi letos pripravila že tradicionalno srečanje krajanov, starejših od sedemdeset let. Po kulturnem programu in nagovoru župana Stanka Ogradija so bili najstarejši dele/ni skromnih daril, po skupnem kosilu pa so se vsi skupaj zadržali na družabnem srečanju, saj se kar nekaj starostnikov medsebojno sreča samo ob tej priložnosti,
■ £d/ Mavric • Savinjčan
Mnenja in odmevi
Na Ljubno prihaja nov zdravnik družinske medicine
Cîlede na dejstvo, da je imela Občina Ljubno v preteklosti z zagotavljanjem primarnega zdravstva dokaj "nesrečno roko", je pred sedmimi leti občinski svet podelil koncesijo sedanjemu zdravniku gospodu Igorju Koče-varju dr. med., spec, radiologije,
Ob novid. da ž.eli sedanji zdravnik v bodoče specialistične usluge radiologije opravljati za območje celotne zgornjesavinjske doliive, je za nekaj tnînutkov zavladal strah, kako naprej v ambulanti Ljubno.
V veliko veselje nanijebilo, koje
dr. Igor Kočevar našel in predstavil svojega namestnika, ki bo delo v ambulanti Ljubno opravljal v bodoče. Ob prvem srečanju je "novi" zdravnik dajal vtis človeka, ki bo ludi znal prisluhniti potrebam bolnikov. To pa pomeni, da ne bo nastajala "praznina" glede zagotavljanja mreže javne zdravstvene sfužbe na primarni ravni, k čemur je vsaka občina po zakonu tudi zavezana.
Dr. Igorju Kočevarju se zahvaljujem za vse dobro, kar Je storil v dobrobit zdravja naših občanov, želimo pa si dťjbrega sodelovanja I ud I vnaprej.
■ Županja občine Ljubno Anka Rakun
Poziv k pomiritvi ter enotnosti pred svetom
Na Čreti je bila slovesnost in srečanje v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanov z okupatorjevo vojsko oktobra 1941
Udeležence spominske slovesnosti je nago voril predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik. Poudaril je spomin na borbo in izpostavilžrtvein junake Orete, ki so se pred 66 leti na planoti med Zgornjo in Spodnjo Savinjsko dolino spopadli z okupa-t<iijetn, ter se za zvestobo zahvalil vsem, ki po toliko letih v lako velikem številu prihajajo na to mesto.
Stanovnik je posebej izrazil spoitovanje krajem in domačijam okoli Crete, ki so v težkih časih branili korenine slovenstva. »Mi prihajamo na te svete, če lahko tako rečem, kraje ne le v spomin ampak v opomin, da bi se vrednote, za katere so se borili, ohranile,« je dejal predsednik borčevske organizacije. V nadaljevanju je govoril o v/jokih za preimenovanje organiza-
cije in naštel tri vrednote, ki izhajajo iz NOB: združena Slovenija. č)t)veh>ve pravice ter tovarištvo in solidarnost. Odločno je obsodil postavitev spomenika banu Marku Natlačenu v Vipavi in dejanje označil kot sranitKo, kar bo Slovence sramotila pred celim svcit">m.
»Apeliram na predsedniške kandidate, da to dejanje obsodijo. Predsednik vlade Janez
Janša pa naj se nad tem dejanjem zamisli, ker bo Slovenija že čez nekaj mesecev prevzela predsedovanje Ilvropski uniji. Kakšna bo slika Slovenije pred svetom, kjer kolaborantom poslavljajo spomenike.« seje vprašal Stanovnik in pomirjevalno zaključil z ugotovitvijo. da jc rešitev v k<mčanju sovraštva in pomiritev države ter enotn<îst pred svetom.
Kijub izredno slabemu vretncnu je na Čreto prišlo precej ljudi iz obeh dolin; ti so lahko uživali v programu, ki so ga pripra\ili spod-njesavinjski kuhurnikL Povejmo še lo, da je bil prvotno najavljen t>srednji govornik predsedniški kandidat Mitja Gaspari, ki pa se srečanja ni udeležil.
■ Edi Mavric • Savinjčan
Slovesnosti na Čreti se je utieležiia tudi četa borcev v izvirniit partizanskiii
untformait.
Z ljubeznijo tlakovane poti
V gornjegrajskem centru starejših so prvič pripravili dan odprtih vrat in številnim obiskovalcem predstavili utrip življenja družine stanovalcev in zaposlenih
Center starejših, ki je v lasti ljubljanske družbe Deos, opravlja naloge Institucionalnega varstva za starejše osebe kol zasebni /ii-vod s podeljeno koncesijo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ob dnevu odprtih vrat je ptnekala tudi krajša kuUurna prireditev. stanovalci so pripravili razstavo svojih izdelkov, obiskovalci pa so si lahko ogledali pre v
V centru starejsiti se zavedajo, da je prihod v to oiioije za marsikoga težka preizkušnja, zato se trudijo zapoiniti dneve
z iepimi trenutki.
store in se seznanili z delovnimi aktivnostmi stanovalcev centra.
Za direktorico Francko Voler je bistveno, da dnevi minevajo v pristnem tkanju toplih medgcne-racijskih vezi. »Marsikaj se dogaja pri nas. Skupne ure družimo v zanimive dni. jih plemenitimo z ustvarjalnostjo in tradicijo, katere
dragocenosti prinašajo naši stanovalci s seboj in jo z veseljem delijo z vsemi, ['.na sama družina smo, družina spela v šopek zadiv voljstva,« je povedala Volotjeva. Življenje v centru bogatijo obiski prostovoljcev, organizirane imajo skupine za samopomoč, v katerih delujejo starejši In tudi krajani
Gornjega Grada. Stanovalci se lahko zbirajo na uricah branja, na ustvarjahiih in tllmskili uricah, v skupini ljubiteljskega petja in v skupini vaj za spomin in zbranost. Dvakrat na teden je organizirana maša, novem pa je poskrbljeno tudi za duhovno oskrbo. »Poskrbljeno je za vse. ki želijo biti aktivni na področju vrtičkar-stva. ročnih del, kulinarike ... Veseli smo vsakršne piîbude in trudimo se, da najdem(» možnf>sti za uresničevanje kar največjega števila interesov,« dodaja direktorica centra.
V Deosu se zavedajo, da so dolžni ljudem, ki so jim zaupani v domsko varstvo, ustvariti optimalne pogoje bivanja glede na njihove psihofizične, rehabilitacijske in socialne potrebe. Med največjimi potrebami je <fddelek za dementne stanovalce, vendar jim je Ministrstvo za delo, družino in sociable zadeve vlogo za izgradnjo prepoirebnega oddelka že dvakrat zavrnilo. Francka Voler upa, da bodo v tretje uspešnejši, kajti le tako bodo lahko v celoti zadostili potrebam dcment-nih stanovalcev.
■ Edi Mavrič - Savinjčan
Poostren
nadzor
prometa
Pet vinjenih voznikov v poostreni akciji mozirskih in celjskih policistov
Mozirski In celjski policisti so minuli vikend na območju /.gornje Savinjske doline izvedli poostren nadzor nad psi ho rizičnim stanjem voznikov, v času izvajanja poostrenega nadzora so policisti ustavili 69 v<îznikov motornih vo-
zil In zoper vse odredili preizkus alk<ïht>lizlranostl z alkotestom.
Ugotovljeno je biio, daje pet voznikov vozilo pod vplivom alkohola, od tega je eden preizkus zavrnil, zalo so policisti zoper njega odredili strokovni pregled.
Zaradi ugotovljenih drugih kršitev so policisti na kraju prekrška Izrekli dve opozorili. Glede na število preizkušenih voznikov jc vsaj na prvi pogled število alkoholiziranih majhno, vendar je po mnenju komandirja Policijske




i A V

V Zgornji Savinjski dolini je pri povzročiteljih prometnih nesreč v veliki meri prisoten aikohot.
postaje Mozirje Vilija Bezjaka to razmerje vse prej kol vzpodbudno. Potrebno seje namreč zavedali, da je vsak, ki vozi pod vplivom alkohola, potencialni kandidat, da povzroči prometno nesrečo. »Smatram, da gre za visoko številko. Na našem območju je odstotek voznikov, ki so povzročili prometno nesrečo pod vplivonî alkohr>la, najvišji glede na cck)tno celjsko regijo. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta smo v Zgornji Savinjski dolini zabeležili 54 prometnih nezgod, od tega je bilo 1.1 povzročiteljev vinjenih. v primerjavi z lanskim letom smo povečali številf) preizkusov alkoholiziramssti in še mulo ni vzpodbuden podatek, da se je povečalo tudi število voznikov, ki sedejo za volan pi)d vplivom alko hola. Zato bomo intenzivnost poostrenih nadzorov nadalje-vali.< napoveduje Vili Be/jak.
■ Edi Mavrič • Savinjčan
UUDJE
Tretja univerza krepi dulia in telo
Bogato novo študijsko leto Univerze za tretje življenjsko obdobje Velenje ponuja kar 70 študijskih krožkov - Lani 800 študentov, letos jih pričakujejo še več
Velenje - 15. oktobr« sa bo uraclu" Mčiih nov«, žc 22. Mu-dijskti Icio na uspešni velenjski Unjver/i /a trcije i^ivIjci]jsko obdobje. Umik krožkov smo objavili že v prejšnji številki Našega časa, lokrai pa smo na pogovor povabili predsednico tretje utii-mze Marijo Verřacnik. V uvodu nam jc povedala, da so v Studijskem letu 20fl7/200H ra/.pisali kar 70 knvJcov. ki bodo p<iiekali na 22 lokacijah v občinah bodoče regije SASA. I.elos bodo namreč kro/ki potekali tako v VcicDju in Šoštanju kot Mozirju. na novo pa ludi v Šmar-lnem ob Paki. Krožke bo vodilo kar 47 nienioijev, ki so, vsak /a svoje področje, /clo dobro usposobljeni. Kar 12 študijskih
uníver.ítí iz prvt>tnej!a namena • dru/enja ljudi v irtHjeni življenjskem obdobju • žc zdavnaj prerasli to poslanstvo in prešli na poglobljeno izobraževanje. Dejstvo jc. da je danes čas vseživ-Ijenjskega i/obraževanja. To je ludi poglaviten namen in na^e poslansivo. Danes je irecja univerza prisotna tudi pri številnih prireditvah v Velenju. Menim, da prav pri nas začenjamo mnoge krožke, ki prerastejo v okolje in najdejo tudi mesto v družili institucijah.«
Ustanavljajo seniorsko godbo
v zadnjih leiih se na velenjski iretji univerzi Irudijo, da na novo ponujajo krožke, katerih cilj ni le druženje, nove ročne sprcinosti in telesna aktivnosi, ampak ludi nova znanja. Marija Vertačnik pravi: »Oe se v tretjem ali četrtem življenjskem obdobju dovolj ukvarjamo s športom in pridobi v h nje m novih znanj, kijih narekuje tempo življenja, tudi psihično ostanemo dlje časa aktivni- Vseeno se znanja. kj jiJi pridi>bivamo studenti naše univerze, v obliki dodatne vrednosti vračajo nazaj v okolje, ludi zato smo prejšnji petek popoldne pripravili predstavitev na^ih kro/.kov in univerze na Tî-
in je /elo aktivna. Lani smo imeli ^00 slušateljev, menim pa, da jih bo letos še več. Vsako leto se število slušateljev poveča z^ okoli 3 %. Tudi struktura študentov se spreminja. V zadnjih letih prevladujejo predvsem tisti, ki so bili v aktivnem življenju zelo aktivni- To nam ni najbolj všeč. saj želimo, da bi bila naša univerza blizu prav vsem upokojencem, da bi pri nas vsak naiel kaj zase. Še vedn^^ je pri nas več študentk kot študentov, čeprav se tudi to spreminja.«
S projekti nadgrajujejo delo v krožkih
Tudi v novem študijskem letu b(îdo nadaljevali projekt Starejši za starejše. Po Velenju ga bodo nadaljevali v Šoštanju. Mozirju, Rečici ob Savinji, saj želijo, da bi lahko na domu pomagali čim več starejšim. Pr<ï-jekt podpira Zveza upokojencev Sloverdje in že kaže prve rezultate. Nadaljevali bodo ludi projekt Darujmo za V i v Bolnišnici Topi^lšica, ki bo tekel še do novega leta- V novem študijskem letu želijo zaključiti tudi projekt predstavitve dela Alojza Kojca, zjiancga vrtnarja iz Šoštanja. Zbirkt> naj bi po obnovi postavili v Mayerjevo vilo kot stalno zbirko, o/ivljenje je hitro in polno sprememb. Aktualnim temam bomo sledili tudi mi in vsaj enkrat do dvakrat mesečno pripravljali predavanja na te leme. Naša predavanja so vedno dobro obiskana, zato
Univerza za tretje življenjsko obdobje je ietos pripravila predstavitev dejavnosti na Titovem trgu. Pred eno od stojnic smo ujeli prejšnjo in sedanjo predsednico Univerze Briiio Veršec in Marijo Vertačnik, predstavitev pa je vodil Drago Seme.
krožkov jc letos novih, zato upajo, da se jim bo pridružilo se već upobýenccv.
Predsednica tretje univerze, kol jo pogosto imenujenu». je Marija Vertačnik. Na začetku nam je povedala: »Pomembno se mi zdi. da smo v letih razvoja
Letos novo
Novi študijski krožki - skupaj jih je 8 - so z vseh področij, Med drugim bodo v sodelovanju z zavodom RUJ in njihovimi predavatelji veliko pozornosti posvetili ohranjanju spomina v pozna leta. Novi bodo tudi krožki o zelenjavnem vrtu, negi okrasnih rastlin, pokopališču kot javnem parku, v kar bodo vključili predvsem okolje Šaleške in Savinjske doline, morda pa bo tudi tokrat nastala kak« šna publikacija za javnost, Već o posameznih kri>žkih boste izvedeli že na prvih sestankih, /atis dobro preglejte urnik.
lovem trgu v Velenju. Odziv je bil dober, morda smo pridobili nekaj novih študentov, ki naše dejavnosti niso dovolj poznali. Ki) so v Ljubljani testirali, zjkaj se ljudje vključujejo v študijske krožke, je bila na prvem mestu želja po dodatnih znanjih in vključevatije v mcdgcneracijsk<i okolje.if
Veliko novih študijskih krožkov bo letos začelo delovali na <îsnovi lani izvedenih začetnih tečajev. To velja za angleščino in nemščino, leios na novo uvajajo še francoščino. Dodáme krožke uvajajo pri ljudskih vezeninah. pa športu in računalništvu. »Zelo ponosna sem. da bomo letos ustanovili godbo na pihala naše univerze. To je nekaj novega, spodbuda pa je prišla od tistili, ki so dolga leta aktivno igrali v godbah, sedaj pa lega nc počitejo več. Ker si želijo nadaljevali, bodo pri nas d<v bili priložnost.«
Kdo pravzaprav so študenti tretje univerze? Naša sogovornica pravi: »Upokojenci. Pa ne le mlajši upokojenci, najstarejša članica univerze je stara X5 let
upamo, da bomo tudi letos našli prave teme.«
Rasle število krožkov, raste število študentov^ še vedno pa ni urejeno llnanciranje tovrstnega izobraževanja, ki je v Sloveniji vse boli razširjeno. Sogovornica doda: »Tu se nič ne premakne. Ker smo večinoma upokojenci, naj bi bih finančni) preskrbljeni in bi dei pokojnin vračali v našo dejavnost. Malce pa se ob tem pozablja, da ne sedimo doma. ampak smo zelo aktivni. Zato nas malo moti. da se nas ne jemlje s pravim interesom. Delntî bi država morala poskrbeti za redno financiranje naše dejavntJSli. Zelo pa smo hvaležni številnim podjetjem, zasebnikom, šolam in MO Velenje. ki nam pomagaj<i pri naši dejavnosti; sploh pri izdaji publikacij in brezplačni oddaji prostorov za našo dejavnost. Že loje res velik prispevek.« Prijavili so se ludi na nekaj razpisov za evropska sredsl.va. a odgovorov še niso preje I i-
■ Bojana Špegel
Srečanje krajanov KS Gorica
t • •
v deževnem sobotnem dopoldnevu seje zbralo veliko starejših krajanov na tradicionalnem srečanju. ki se ujema z mednarodnim dnevom starejših.
Kako prisrčno je bilo gle dati, ko so za večino slabo okretnih poskrbeli njihovi svojci in jih pripeljali na srečanje. Zadovoljen in priljubljen je lahko tisti starost-
praviU program, s katerim so opozorili na strpno sožitje mladih s starejšimi.
Irena Stiplovšek in Karli Cret-nik sta jih razveselila z šaljivo igro Pacienti v čakalnici.
V uvodu jih je pozdravil in na-govt)ril predsednik sveta KS Gjv rica Jíwe Kandolf, počaščeni pa so bili ludi. da je prišel na sreča-
Pac boije bi hih narobe. Sadire nam ntje r thljcnju oť/Zc, a trnje úrariUe za grohe! Spomnili smo se vseh tistih, ki so v letošnjem letu praznovali okrogle obletnice, vsi udeleženci pa Si> prejeli skromen spominček na srečanje.
Iskren nasmeh, topel pogled, prijazne besede tudi pobožajo in
nik, ki se z mladimi veseH. ko se zanimajo za njihove interese in težave-
In prav na lo temo so učenci os« novne šle Ciorica pod vodstvom učiteljice Barbare Trebi/an pri-
nje župan MO Velenje Srečko Meh. Oba sta sprcgt)Vorila o problemih starejših in rešitvah leteli. kar me je spomnilo na Cire-gorčičev verz iz pesmi Z grobov: Vztvfjenju trnja, a n'efje na ^n>f).
polepšajo dan, kot je bil sobotni, je ob zaključku dejala udeleženka srečanja Krista Vah.
■ Marija SkorniŠek, foto :J0Že Kandoif
••• KS Pesje
Velenje - V Krajevni skupnosti Pesje so v petek pripravili srečanje starejših krajanov. V dvorani doma krajanov se je zbralo okoli
80 krajanov Pesja, ki so že dopol-aiD 70 let. V kraju stKer živi okoli 140 krajanov, starejših od sedmih desetletij. Večina jih jesen življenja preživlja na svojem domu. 8 pa jih živi v Domu za varstvo odraslih v Velenju. Najstarejša krajanka bo letos dopolnila 97 let. Prisrčno srečanje, ki so ga s kulturnim programom polepšali
učenci osnovne šole Ant*ma Aškerca, sta organizirala krajevna organizacija Rdečega križa in Krajevna skupnost Pesje. Dobrodošlico na srečanju, ki se ga krajani vedno veselijo in je ludi dobni obiskano, pa so jim zaželeli predstavniki organiz.atorjev in šle-vilntli društev, ki delujejo v Pesju-■ Bs
Utrinek s srečanja krajanov Pesja, starejsih od 70 let. Tudi ietos so skupaj preživeli prijeten
večer.
... vaške
skupnosti
Podgora
Vaška skupnost Podg<fra. kj jo vodi Damjan Ločicnik. je poleg vaške skupnosti Cîavce • Veliki Vrh
ena redkih v občini Šmartno ob Paki, kjer se krajani srečujejo ne samo na delovnih akcijah, ampak ludi na srečanju. Lani so ga pripravili prvič, minul<i soboto pa drugič.
Udeležilo se ga je več kol 100 tamkajšnjih krajanov, od starejših do najmlajših. Ob tej priložnosti jih je nagovoril šmarški župan Alojz Podgoršek ter izrazil zadovoljstvo, da krajani izkazujejo složnost tudi na takšen na-
čin. Damjan Ločičnik pa seje zahvalil krajanimi za odziv. člantJm odbora vaške skupnosti za pomoč pri organizaciji, tamkajšnjim gospodinjam pa za pripravljene dobrote. Prisrčno srečanje se je zavleklo po/no v noč. Zadi> voljni krajani pričakujejo, da bo vodstvo vaške skupnosti zbralo dovolj volje in moči tudi za tretje srečanje prihodnje leto.
■ rp
Srečanje je postato tradicionalno.

»Sem, kar sem, sprenevedati se ne znam«
Violinska virtuozinja Anja Bukovec bo naslednji četrtek ob 19. uri nastopila v velenjskem domu kulture • Pikina ambasadorka izkupiček namenja v dobrodelne namene
Velei\je • Anja Bukovec, mlada, alrakiivna vjriua/inja, jc Iclns poslala Pikir.a ambasadorka. Fes-lival jc obiskala na deževni lorck, IX. septembra. Vojna ujma j« je po lepem popoldnevu in večeru, ki ga je delila s publiko v ciialnici velenjske knji/iiice, zadržala v ineslu ludi čez noč, saj so bile vse promelnice poplavljeno. Prav nič ji ni bilo odveč, saj je že v iskrenem pogovoru z Matjažem Čer-nov.skom povedala, da ji bo ta dan in večer dol^o o^al v prijetnem spominu. Pikia festival je poznala le po pripovedovanjih, ni pa si mislila, da je lako velik in lako fajn«. Nam pa je v pi)govoru zaupala ludi 10, da Stí redkokdaj tako spr<jsli. Festival jo je <celo navdušil. Tudi zato seje odločila, da bn včcirlek, 18. oktobra, torej čez teden dni. v velenjskem domu kul-lure pripravila dobrt>de{ni končen. Izkupiček ktmceria. ki se bo pričel ob 19. uri. bo v celoti namenila lelošnji akciji Pikina Novo sonce, Naj spomnimo, da bodo v akciji dve leti zbirali denar za letovanje romunskih otrok, okuženih z virusom IIIV. v enem od sloven-skill obmorskih letovišč,
Anja Bukovec je ne glede na to, da njeno ime dobro poznajo v koncerinih dvoranah po livropi. pa ludi po svetu, preprosto dekle. /!ivi za in / glasbo. To je njen svei, Rada ima muce. zalo ludi njen kovček z dragoceno violino krasi slika njenih dveh muc. Obiv žuje kriminalke Agaihe Christie.
Afija 0ukovec med čtaní organizacil^keta odbora IS. Pikinoga festivala, fasUvat in VeMn/e sta na mïado virtuozinjo nareůUa \eíik vtis, zato se v četrtek vrača.
Te jo najpogosteje spremljajo ludi na njenih turnejah: bere jih na letalih, v hotelskih sobah. In seveda doma, kadar ima čas. Zanimivo je, da je njena profesionalna pol močno ptwezana z Velenjem. Anja je namreč pred leti kol nadebudna violinistka obiskovala poletne violinske šnle Igorja Ozima, pri/Jianega profesorja, ki jo je ludi povabil na Studij v tujino. Takrat ni bilo časa, da bi spoznala ludi Velenje, lelos je v enem samem dnevu o meslu in prebivalcih dobila čudovit vtis. Cas mi je minil kot en sam hip. sprejeta pa sem bila lako lepo. kol že dolgo ne,« nam je zatrdila. Ob koncu večera, preden smo ji nekaj vprašanj zastavili tudi mi, nam je zaupala tudi. da se ze veseli dobrodelnega koncerta, saj v Velenju že dolgo ni nastopila.
»Ne znam bili nekaj, karojsem, kar se je zagolt>vo čutilo ludi danes. ludi ko igram violino, sem. kar sem. Vec ne morem biti. Se pa vedno trudim, da bi bila dobra. Pogovor je bil tudi meni v velik užitek,« je povedala Anja. Potem sva se dotaknili njenega študija. Ja. moja studijska pol je res povezana z Velenjem. Tu sem namreč
spoznala profesoija Igoria Ozima. ki me je po zaključnem koncertu poletne dolinske «)le povabil, da pridem študiral k njemu, v Koeln. Seveda sem lo takoj sprejela brez razmišljanja. Moji slarši so imeli rahlo krizo, jaz pa sploh ne. Takrat sem že dve leli šludirala v tujini. a to povabilo je bilo zame velika priložnost. Po diplomi na visoki soli za glasbil sem se vrnila v Sh'pveuijo, Zame je moja dežela nekaj posebnega. Ker je lepa. ču-di^viia. Vedno bolj ugotavljam, da jc lokacija Slovenije idealna za piv luvanja. sploh, ker izvajam glasbo, kije evropska kuKurna dediščina. Največ koncertov imam po večjih evropskih mesiih, vesela pa sem ludi piTvabil na kcmcerie po drugih kimiinentih.«
Ajija je mnogim mladim glasbenikom velika vzornica, lakti po izgledu kot načinu življenja, predvsem pa načinu igranja. Zalo sem jo prosila za kakšen nasvet za mlade, ki bi radi življenje posvetili glasbi. »Delo. vaje, so na prvem mestu. Tisti, ki se z glasbo ukvarjajo s srcem, zagotovo imajo nujno men) talenta. V Sloveniji je i/redno veliko glasbeno talentiranih otrok. Moraš pa imeti tudi
Kane za dobrodelni koD-cen Aiue Bukovec so v předprodají v domu kulture Velenje od ponedeljka do petka med 9. hi 11. uro 1er med 15. in )7.uro,vsobotopamed9. ifi 11, uro. Karte bodo na vo-l;o tudi eno uro pred začetkom konccrta.
kaiiček sreče, brez lega ne gre. Že-limjini, da ko se bodo odločali za studij in poklic, odločijo lafaî, da bodo prav oni najbolj srečni. Uspeh se ne meri po številu koiî-ceriov, ampak po tem. kako se človek počuli v svoji koži, ob svojem delu. Ce si zadovoljen, je energija, ki jo oddajaš, drugačna.«
In kaj nam bo Anja pripravila priliodnji četrtek na dobrodelnem končenu? »Poirudila se bom, da bom izbrala tako aktualna dela lujih kot slovenskih skladateljev, saj želim, da bo kon-cerl zanimiv za vse okuse. Na klavirju me bo spremljala Maleja Urbane. To bo neke vrsie klasičen recital z različnimi glasbenimi Slili.« Ne zamudile ga!
■ bš
Rastlinstvo^ živalstvo in kamnine
• • #
... so besede, ki se skrivajo pod naslovom rszstave Trije svelovi narave. To so pred tednom dni odprii v Mestni galeriji Sošianj. Gre za delo dveh umetnikov, Slovenca Jožela Slražarja in Ja-ponke Sumiko Kiyohara, ki sla
pomčena in skupaj ustvarjala na Švedskem. Njuno delo je posvečeno 300. obletnici rojstva švedskega naravoslovca Carla von Linneja 1er njegovemu prijateljevanju z italijanskim naravoslovcem in zdravnikcmî Cîiovannijem Anlonijem Scopoh-jem. ki je večji del življenja preživel v Sloveniji, natančneje v Idriji. In Kari von Linneje bil listi, kije svet razdelil na »tri svetove« - rasilinstvo. živalsivo in kamnine, kar so ludi glavne leme razstave.
Umetnika sta torej ob tej priložnosti združila svoje ustvarjanje. Jože je naredil kiparski del razstave. Sumiko pa akvarele. Ljubitelji umclnosii, ki so prisostvovali svečanemu odprtju, so se lako lahko sprehodili po galeriji in občudovali umetnine. Izčrpno kriliko je pripravila lilerarna
Eden od kipov
Zgodovinarka Anamarija Siibilj Šajn. zbrani pa so bili deležni rudi kull urnega pr^Jgrama, ki so ga izvedle pevke Ženskega pevskega /bora Sakura iz Švedske.
In se zanimiva Jii/etova miselr
Avtotja razstave
»Najprej sem živel v Sloveniji, potem pa sem se pred leti odločil, da grem îia Švedsko na izlet, in še večno sem lam, na izletu namreč.«
■ v^

Glasba v »drugih« umetniških zvrsteh
Matjaž Šal^
Idejo za lokruini petokohma.ski premislek Je Mlo kar leiko izluščili. Jz (hvli razlogov. Pnič - v življenju se mi dogaja, da sem kul-lurno mulo MJ "insajderski* zaradi menjave delovnega meMa, zaio Je do kuliurmh dobrin i/i malerije poirehno ImeU loHko večjo kritično distafiai. To enostavno {Hmtem. da če sem nek<)č lahko kritično pres(^l. ol)časno »simfaU in udriha! i>o kullurnlh ust\ar' jalcih in poiro^mkth, bo od zdi{i naprej stvar i^otrvbno poCeii lofiko bolj premi^l/eno z arguine/ifi. Res Je ludi, du sem celo ruzmis^l/al o umiku 12 Peie kolone, pa sem se hUro premislil ob dejsivu. da m/ />isa/lie i/f plsm l;:?xiianje osi^bmma^orsko močno korisil, scfj sem primormf aklivno premišljevali o kuliuri In nehdiuri ter tudi o kakšni írivídm stvari ia tako vsaj enkrai mesečno dat/ nekaj kolu-mnlsličnega, !2\lrnega od sebe. v ('m>pis. Drugi razlog Je hll M, da se mi kar naenkrat odpira iirk kulturno polje, ki ga Je jiotrehno ne k spoznati. soMikovatl in negovati. i>ač pa ludi sommrjati, zalivati prodmraii. In ker Je tudi knlturno polje večkrat omejeno, razrezano na različne zvrsti. pOiirtKja, ho nuJl)oiJe, če tokratne vrstice pos^^tim prea^ domači temi - fenomenu glasbe, lokrai pojavno v dnigii, umetnostih in zvrsteh.
Ihnes si yvčino umetniških zvrsti težko predstavljamo brez pojava glasbe ali vsaj njenega obrobnega součinkovanja. Celo likovni projekti, instalacije in različni perjorniansi imajo za ozoiije tudi različne oblike "^lasbenegof, Nekatere umetnosti, ream o ples, film, gledališče. f>gib(^oče^ umelnostipraktično brez glasbe tefko funkcionirajo. !n ne samo to. od same ptyaw fzačetkov) so tako rekoč odvisni eden od drugega. Ples, kot retímo tradicionalna zvrst, in,film kot sodobna, sedma umetnost 20. stoletja sta nw'boU značilna predstavnika glasbenega scHtčinkovanJa. Prlfllmii se ta razvoj lahko zelo doh/v spremlja od pojava nemega Jllma. ko so pianisti in drugi glasbeniki .sprvml/ali gibljive in neme .slike. Odvisnost nekaterih umetností od glasbe Je tolikšna, da v svo/eni izraznem iskanju hote ali nehote vplivajo na popularizacijo glasbe, iskanje glasbenih korenin ali vračanje k izvirnim etno značilnostim v giasM. Ib Je danes vsesplošen pojav, močno t>rlsolefi v .svetu in brez izjeme tudi pr nas. .Avtorji Kreslin. Predin ... nekdanja .skif-pina Begnagrad ipd., so pripravili pol Kataleni. Brini. Terra folku ; iz Avsenikov. Slakov, I/enčkov so se porodili iiamsl. Frajkinclarji in v turbo )'er:íji celo /Itomic harmonic, Turbo angeii... Multikulturni vplivi z Balkana se pojavljajo celo v obliki Lepega Dasc -Vse lepit in prav. .fe posebej, ker gre r \'eliko primerov za popularizacijo in nadgradijo etno korenin, ki nekatere potegne v banalno in komercialn:i pop gixlbo, Pa vendar Je moj \nemislek in pomislek tokrat usmrjen drugam, predvsem v snu>r. da večina kulturnih porabnikov ne trpi čisúh oblik umetnosti, /e res. daje glasba dob-rodoUa podla%a povsod in p(jvečuje doživljajski učinek, prav njena odsotnost, ti.^ina, ki pripada zgodb!. sHki. gibu, umetniško zvrst lahko izkleše v čistejši, nekontamininmi obliki. Čudovito se nam čiSti žanri imujajo r obliki teatrov, kjer scena, beseda in Ign/ lahkofunkcJonin/Jo brez dodatnih glasbenih ozadij, />odobno veSa ntdi za sodftben in neinlvisen jllm (Ihgma), v katerem je glasbeno zvočni učinek pogosto izničen. Se bolj učinkovito pa to deluje tam, kjer tega ne pričakujemo, recimo v nekaterih plesno-gibalnili umetniKilih, v katerifi je vi^ j)odreJeno disciplini telesa, gibu... Ce je že kje kakšna glasba, so to bolj zakulisni šunn\ Pred nekí^ leli sem si v Ljuhiani. v prostorih Vibajllmo. ogledal eno takšnih predstav • predstavo Koora - sodobni ja/mski butoh ples na temo neskončnega kroženja oz, mandale v nam drugačnih gibalnih tehnikah. Bilo je lako impresivno, dlsdpiinirano, dihalno osupljivo, skort^ kaskadersko, da sem se prvič zavedal, daje ples res odlično unK'tnost. čet^rav v eni sapi priznavcmi. da ga po navadi, vsaj so-dobnega, ne ^siekam^ po/wlnoma.
Som fMgostokrat kol pnsirišalec in gledalec poskuhmt izbrati takšen kulturni dfigodek. ki naj hi bil očiščen vplivov drugih umetnosti, in moram priznati, da so doživ(/aJski in estetski učinki lahko intenzivnejši in bolj celostni kot i^goste umetnostne in tanrske mešanice. Pravzaprav gre pri vsaki zvrsti le za lo. da se umetnik, ustivijalec ali /mstvarjalec p<m(>lrardi v svojem delu. O poduhov-Ijenosti izmzu. čeprav prvenstveno za glasbo, velja pa ludi za druge zvrsii. Jefdoz(f IjuMg Wittgenstein (Kultura in vrednote ISH9-/9.>/, str. 129) v svojih mešanih zapiskih zabeležil: ^Poduhovlje-nega izraza ne moreš opisati s stop/ilevat^eni jakosti in hitrosti. Kakor tudi poduliovl/enega izraza na licu ne s prostorskimi merami. Razložili ga ne moreš niti s kakim \zor(i>m. kajti isto delo je mogoče iz\'ajan na neskončno načinov, in to s pravim izrazom.^

107,8 MHz

Glasbene novičke
Lepo je v Berlinu, a doma je...
Kar nekaj časa smo iiacrio-vali. pred Jobrim lednom dni pa ludl i/pcijali i/lel v nemiko prestolnico Biirlin. Skupinici 14 udcie/enccv i/leta jc voUič Maija/ Čirnovšck pripravi bi>-gai prngrnm ogledov, \\ia kale-rih smo se seznanili s polpreteklo zgojo^no nemškega naroda in njihovo sedanjostjo. Kar icžko smn verjeli, da Je mogoč lakšeii ra/.voj. Ob piv giedu na gradbišča in že /grajene spodobne siavbe, poslovne cen-Ire smo menili, da bi bilo dob'o, če hi se nasa dr/ava in ludi lokalni veljaki se/nanill z izkušnjami lukajšnjih odgovornih, kako jim lo uspeva.
Izlei si bomo zapomnili vsak po svojih in ludi po dveh skupnih dogodkih: po lem, da smo se v Berlinu mudili na dán /družitve nekdanjih V/hodne in Zahodne Nemčije 1er po stavki tamkajšnjih
železničarjev, /aradi slednje se je dobršen del skupine, ki je čakala na prihtîd met roja 7.» Potsdam. »/na še U na foiogralyl objavljeni soboini i/daji tamkajšnjega časopisa Berliner Ku-rier. V Berlin smo se odpravili polni pričakovanj, vrnili pa z lepimi vtisi in vsaj nekateri udele-
ženci izleta 7, mislijo: lepo je v Berlinu, a domaje nj^ilepk*.
S kakî^nimi vtisi sejevrnilas službenega potovanja v Bruslju radijska urednica Mira /aktJ-šek, pa bcmiij moRla poročali v kakšneiri naslednjem nio/aiku.
■ Tp
f:
C
Gđsitski posnetek pred ofimpijskint stadionom
Umrl Laza Risfovski
v Beogradu je minulo soboto po težki bolezni v starosti 51 let umri znani glasbenik, skJadaielj in klavialurist Laza Ristovski. Igral je v /nanih rock skupinah, kot sta Smak in Bijelo dugme, in pripadal glasbenikom, ki so v prejšnjem sioietju /axramovali jugoslovansko n>ck sce 10. S svojim zvt)kom
je obogatil albuma Smak (1975) in R.M. Točak (1976). V oktobru leta 1976 je na prigovaijanje Gorana Bregoviča prišel v skupino
• • • •
Bijelo dugme in posnel aibum Lití! Baš hoću! Leta i979 seje vr-niJ v skupino Smak in posnel albuma Rok cirkus ( 19X0) in Zašlo ne volim sneg ( 19KI Po razpadu skupine jeseni 1981 je začel delati kol studijski glasbenik in kmalu postal najbolj iskani klavialurist v državi. Sodeloval je z ja/z orkestrom Beograd ter nekaj let gradil solistično kariero v elektronski glasbi. V skupino Bijelo
dugme se je vrnil leta 1985 in posnel albuma Pljuni i /iipjevaj moja Jugoslavijt3 in Oiribiribela. Napisal je tudi glasbo /a nekaj domačih filmov, i/dal CD klasične glasbe /. operno pevko Dubravko Zubovič ter na turneji spremljal kilarista Alvina Leeja. Zaradi težke bolezni je bil Ristovski ne-kaj lel vezan na invalidski voziček, vendar je tiadaljeval delo in celo sodeloval na runieii skupine Bijelo dugme leta 2005-
Kon<erf razprodan v 38 sekundah
Spice (iirls so v pičiili 38 sekundah razprodale koncert, ki se bo v okviru njihove Lufneje odvil v Londonu 15. decembra. Gre za koncert v dvorani ()2-Arcna ob reki Temzi, ki sprejme približno 20.000 obiskovalcev.
Zanimanje/a nakup vMopnic je na spletu izrazilo kar milijon ljudi, ki so na odru znova želeli videti linimo Bunion, Melanie Brown. Mclanie Chisholm. Victorio Beckham in Cieri Hailiwell, Cena vstopnic se sicer giblje med 55 in 75 funti. Dckleia bodo zaradi izrednega zanimanja oboževalcev v Londonu sicer nastopila šilrikrat.
iurnejo bodo začele 2. decembra vVancouvru in jo zaključile 24, januarja prihodnje leto, ko bodo na si o pile v Buenos Aircsu. Spicc (»irls so v svoji karieri pni-dale več kot 55 milijo-nov plošč, v Veliki Bri-laniji pa so s svojimi pesmimi devetkrat zasedle prvo mesto na glasbenih leslvicah,
jPrvenec Eve Černe
Pri ZKP R'îA' Slovenija je v sredo, 10. okicbra 2007, izšla prva zgoščenka mlade pevke Lve C'erne. Na zgijscenki, pod kaleri) se je kol avtor podpisal Bošijan Grabnarje zbranih devet skladb, dve instrumentalni različici in vi-
Pomlad v mestu, s kalerimi S3 je Kva Cerne predstavila na različnih Teslivalih. Naslov prvenca mlade pevke je Sanje, njegova priprava in izdaja pa je del nagrade, ki jo je Lva Cerne osvojila kot /jnagovalka Bilke lalentov 2006. ki je polekala pod okriljem razvedrilne oddaje Spet doma. 1/id albuma napoveduie irenui.no vroča skladba z naslovom Le sanje.
Spremenjena
evrovizijska
pravila
Zaradi pritožb nad dolgoletno prevlado držav v/hodne Lvrope na Evrosongu bodo naslednje leto pravila tekmovanja spretne-nili. Razlog za nova pravila je pritožba gledalcev iz Nemčije, Velike Britanije, l'rancije in Spauije. držav, ki prispevajo največ sredstev /ji tekmovanje, saj so naveličani redkih zmag. Pravilo, p(3 katerem ima deset najvišje uvrščenih držav iz preteklega tekmovanja zagotovljen nastop v finalu naj bi opustili, razen za prvouvr-ščeno državo in (kot doslej) za
deospot. Med skladbami so tudi že dobro znane uspešnice Kdaj, če ne zdaj. Čudeži smehlja.ia in
štiri največje države. F-ctos je /jnagala Marija í5erilbvič i/ Srbije s pesmijo Molitva, kar osem od desetih najbolje uvrščenih držav pa je bilo z vzhoda. Nameslr letošnjega poUmala naj bi imeli prihodnje leto dva pitlfinalna izbora. Prvih devet mest v vsakem
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zn^agovalno skladbo pa lahko ů-	^
§fte v programu Radia Velenia dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po	^
poročilih ob 18.3D.	•
•
L SANTANA b CHAD KHOEGER • into The Night	#
2.	EROS RAMAZZOm ô RICKY MARTIN • Non siamo soli	^
3.	JUANES • Me enamora	^
Into The Nightie nova skladba, ki jo je Cartos San-tana posnel s pevcem skupine Nickelback Chadom Kmeger-jem. Skiâdbâ se nahaja na albumu Ultimate Šamana, ki bo uradno izšel 16. oktobra. Ha njem bodo poleg znanih San-taninin uspesnic se skladbi, ki ju je posnel skupaj s Shakro in Lil Wayneom in nova verzija uspešnice The Game CH Love iz leta 2C02. Tokrat jo namesto Michelle Branch prepeva Tina Turner.
I---
. LESTVICA
M
Vsako nedeljo ob 1730 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Nas Čas Vrstni reri vnedeljo, 7.10.2007 (šl.:75D|:
1.	MODRUANl: Mojca
2.	ROBERT GOTER & EMY: Kje SO tiste stezice
3.	SPEV: Prebudi se iz sanj
4.	ŠENTJURSKI MUZIKANTI: Oficir
5.	MAKS KUMER: Sanjave oči
6.	ZREŠKA POMLAD: Jutri boljše bo
7.	MLADI UPI: V disko moram iť
8.	LYNN MARIE: Glas hamioníke
9.	BOBRI: Miličnik
10.	ANEMARUodlzâ srečo
•••ve<na: www.rodioveletije.com
Wif Grdtmer
Končno je tu !
I'cžko pričakovana	Roberta Goterja. ki nosi naslov S
harmoniko po svetu, je lik pred i/jd(mi!
Nastajala je dobra tri Lna. na njej pA se prepletajo ra/liciu stili, od pristne nan>dm»zabavne giasbe. do popolnoma novih skladb v ritmih hoogija. latina, tanga, siri a kija, kola in drugih. Pri najm>vejšem prth jcktu je Ki »bo rt C ioier sodeloval tudi s 6 Pack Cukuijem. Reporte r> m Milanom m s kiîajsko pevko .\niy. s katero sla posiieia slovensko narodno i^ťStím Kje st) íi5sie ste/.ice. Posebnost te pesmi je. da Hia dve kitici zapeti v khaj^Cini. z dobesednim prevodom slovenskega besedila.
/gošCcnka s 17 tkUdbami bi> izsl.^ pri založbi /lali /voKi in bi» kmalu na prodajnih policah v vseh b'>Ije zalo/enili irgorâah.
In pa šc Tli vse! Koberl (ioter je posnel se eno zgoščenko - Glasbena Cîoier se predstavi. Posnel jo jti s svojimi varovanci. Na njej se s ^»stimi skladbamipredsiavlja Orkester (itîier. po dve skladbi so prispevali Martin in Barbika Jehart. zmagovalca Mladih U[v>vpri Jt^žovcu. Nejc Pacnik, absolutrii evropski prvak 2007, mlada talcitia
Glasbenakila Got&i se predstavi |

> ^^
S harmoniko po svetu
Gregor Sevčnikar in Matevž Jazbec 1er Primož Z>1r,
Robert <l(»ter, Janja Habe, dobitnica srebnie plakete državnega pr-venstva za harminikarke 2007. Matej Banovšek. svetovni podprvaK 2007, ter Orkesiijr Cn^ler MINI pa «> vsak zaigrali po eno skladbo. Na zg<iscenki je torej IX skladb. Učenci (ilashc)ie šole Goier pa so sc letos dobro odrezali tudi v fi nalu /!»te harmonike Ljubcčne» SHj sta Martin Susehnig in (iregor Sevcnlkar i)svoj:la srebrno. Maks Viasek in Neic Pacnik pa zlat<^ plaketo.
Velika pn)rnodia c^beh zgoščenk bo y petek, 19. oktobra, ob 19. uri v Vinski Gor. Koberl Goler obljublja nepozaben vcCer, poln hîj-moija in zanimivih gostov. Poleg zg<^raj omenjenih glasbenikov bodo nastopili fe .Šiiric kovači, líum, Spev. die Jaunis, M^a Oder-lap, Strašna Jožeta. Grajski muzikantje, hunu)risi in voditelj \\nko Simek in posebna gostja večera Alenka Golar!
Karte bo v pmdprodaji nujžno kupili v Gosti^'u 1 Iren, v prostonh VlV-jH ali pri Robertu Goienu (04l/ft7(V8K5).
CcivA vstopnica bo na dan prireditve K evrov. v předprodají pa 7, zali> si jih priskrhiie pravtjčasno! Vablieni sie vsi ljudje d^ibre volje!
h. oktobra 2007
^ Zdajšnja in bivši. Predsednica ia predsednik najvišje ležeče in po številu prebivalcev (in volilcev) najmanjše krajevne skupnosti v občini Šoštanj, Šentivd, Tatjana Lenko in Milan Kretič. »Lenkova, če česa ne boste vedeJi, vrata Andrejevega doma so vedno odprta. To velja tudi za vprašalnik, ki ga boste letos zagotovo dobili z Našega časa. Vanj je treba vpisati ...«
9 Le kaj Peter Radoja, predsednik Turistično olepševalnega društva Šoštanj, pripoveduje Andreji Moškon, svetovalki za odnose z javnostjo v Občini Šoštanj, da ga tako začudeno gleda? Morda pa tole: »Nič ne bo narobe, če zapišeš tudi po latinsko, kaj vse Mornova zijalka skriva. Biologi bodo že razumeli. V njej živijo Doiichopoda araneifoirms, Typhlotre-chus biiimeki, pa tudi Polydesmus $p.«<
^ Mož in žena, po domače Honkerjeva
iz Pristave, sta pridna, da je kaj! Njuna pridnost se posebej pozna tamkajšnjemu turističnemu društvu, ki je tudi po njuni zaslugi tako dobro zapisano^ kot je. Na Šmibelovem sejmu v Šoštanju sta imela zanimiv dialog, iz katerega se da razbrati, zakaj sta v dvojcu tako uspešna: »Ma, ženka moja, zdaj me pa poslušaj in ne delaj mi po svoje! Včasih pa mož tudi kaj ve, česar žena ne. Kostanja bo premalo za vse. Kar poglej, koliko jih prihaja
Poučno in veselo
Šmartno ob Pakû 6. oktobra •
Minulo soboto je Turistično društvo SmnrUio ob Pa ki letos prvič v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo pripravilo tradicionalno in tudi daleč naokrog vsem bolj znano hučarijo. Letošnja jc bila četrta po vrsti In je kljub slabemu vremenu privabila v Marlinovo vas ob železniški postaji v Šmartnom ob Paki kar vclilio obiskovalcev.
Da jc bilo veselo, poučno, predvsem pa barvito, pričajo nekateri podatki. Bo/a Potak, ena od glavnih, če nc kar gima pri vsej zadevi, je povedala, da si obiskovalci lahko ogledajo več kot 60 vr%i buč, od icjia 50 vrsi jedilnih (v svetu jih po/uajo čez 800 vrst), h tega vse bolj cenjenega sade/a so pridne roke članic tu-rislicncga društva izdelale in ponudile v pokusino ali v prodajo
Pridne gospodinje so spekle pecivo i(ar iz SO vrsi buč.
kar 50 vrst peciva iz buč. »>Ce je gospodinja vešča, mislim, da ni jedi, ki je ne bi znala pripraviti i/ buč. Recepte sdjo prilagodile tako. da smo-na primer tam. kjer bi morale dodali jabolka, orehe, skuto in podobno - dodale bučno meso in seme. Kot novost smo predstavile bučne 'siiranke*. čokolado z bučnimi semeni.«
Kol na vseh dosedanjih so tudi na letošnji bučariji dah duška do mi^ljiji otroci. Ti so i/, buč izdelali zanimive izdelke in jih ptistavili na ogled. Prireditev pa so popestrili še klekljarici, čarovnice iz Salcka, zelisčarjl, gobarji, za vedro razpoloženje pa so poskrbel) člani harmonikarskega orkestra s Ko novega. Pi »delih so seveda tudi priznanja, /a najdaljšo bučo. merila je l.'iS ccnlimctrnv, ga je prejela Uma (îoltnik. /a najtežjo (72,5 kilograma) in največjo (povprečni premer jc Imela 18H centimetrov) pa Tranc Drev.
P(5 besedah predsednika smar-ékih turistov /dravka Ramsaka seje bučarija prijela. Tudi prihodnje leto bodo poskrbeli za razjio-likost in še kakšni» novost.
mjp
Bučje mesto • deio mladih umetniliov
Okusne so tudi Jedi iz buc z žara.
Zmagala je velikanka
V petek, 5. oktobra, je Turistično društvo Sk<imo priredilo ze peto »Kt>/.uhijo«' ali lickanje ktiruze. Di>godek je tudi letos gostila kmetija pri Madlesniku. Iger so pogoji in prostor za tovrstne dejavnosti najbolj ugodni, domači pa izborni gostitelji. Posebnost letošnje kožuhije je biJo »lepoUio« tekmovanje poljskih pridelkov, ki Si) ga izvedli prvič.
.Številni krajani siccr razprostranjenega kraja se radi zbirajo na to vrstnem obujanju starih običajev in pri tem jim nikoli tli dolgčas. Šale, smeh pa tudi pesem popestrijo večer, da kar prehitro mine. Letos se jim je pri delu pridružil tudi soštanjski ^pan Bogdan Menih s soprogo. Oba sla doka/jla, da zjiaia zavihati rokave in da jima kmečko delo ni tuje.
Za tekmovanje je hilt> prijavljenUi okoli petdeset poljskih pridelkov, med njimi tudi taka posebnost, kot jetobakiïva rastlina. Sirokovne h> misije ni bilo. saj so »lepotca« izbirali kar udeleženci sami. »Miš« večera je tako poslala skoraj 50 kg ic/ka buča velikanka, ki jo je pridelala Fanika KugoniČ.
»Izvedba tovrstnih dogodkov nas še posebej veseli, ker se /berejo krajani v tako lepem številu. V prijelnem razpoli>ženju se družijo vse
generacije in razumevanje med mladimi in starejšimi je pri nas res zgledno. Nc moremo si
predstavljati prireditve, kjer bi biJi samo eni ali drugI Mislim, da smo pn tem prava posebnost,« je povedala predsednica Turističnega dru^ tva Skorno Maša Stropnik.
■ Marija iebar
I

&
Velenjski feniks
Velenjski rokometaši so bili v zadnjih dveh mednarodnih tekmah res kot pravi Čudežni rokometni feniks. Z velenjskega pogorišča so vzniknill v oebo v Belorusiji.
Čudno
razmišljanje
Pri nas se zadnji čas po* javlja vse več beračev. Ob tem lahko slišimo tudi malo dvoumne komentarje: dobro bi bilo, če bi bili ti berači res Slovenci.
Raba energije
v Velenju je danes seminar o učinkoviti rabi ene^ije v (avnlh zgradbah. Nekdo je hudomušno pripomnil, da bi bilo treba pripraviti le takega o učinkoviti labi energie v iavnlh službah. Druge vrste energije.
Dober izgovor
Iz raznih koncev vse pogosteje slišimo ocene turističnih delavcev, da si ne želijo množičnega turizma. Tako govorijo predvsem tam, k)er turistov ne znajo privabiti.
V brlog ali jamo
Medved gre pred zimo običajno v briog. Nekateri pa v lamo.
Lepotica in zver
Nekatere Šmarčane šolski minister res spominja na film Lepotica in zver. Prvo je bil, ko je med lanskim obiskom šole veliko obljubljal, vreden svojega imena pa zdaj, ko so se na razpisu za prizidek znašli prav na repu. Pa čeprav je neposredno kriv le za obljube.
Savinjski svetnik
Zgornjesavinjčani si želijo državnosvetniškega sija. Dovolj jim je, da bi jih v tem organu zastopal le šalečan. Da je oboje iz Sa^, zaenkrat Še ne velja!
Rodi bi VE, ne CE
Mnogi Velenjčani že kar nekaj časa sprašujejo, kdaj bodo na tablicah motornih vozil imeli VE in ne več CE. Kot da jim je nerodno, da bi jih imel kdo za Celjane.
Škarje in platno
Ko gre za ukrepe proti podražitvam, pri nas nihče noče priznati, da ima v rokah škarje in platno.

OBJAVA
Skupina
RAZPIS ŠTIPENDIJ
PREMOGOVNIK
VELENJE
ENERGIJA ZNANJU ZNANJE ENERGIJI
A
•• Pred Šaleško dolino je na energetskem področju izjemno pomembno obdobje, ^^ V razvojnem načrtu Premogovnika Velenje smo razpoložljive zaloge prenfrt)^^-^ uskladili z investicijskimi načrti modernizacije pridobivanja električne energije v Termoelektrarni Šoštanj»
Premogovnik Velenje ves čas izvaja aktivno štipendijsko politiko za kadre, ki so potrebni v procesu pridobivanja premoga in tudi za podporne procese. Zaradi naše velike vpetosti v lokalno okolje pa želimo vzpodbuditi tudi razvojna razmišljanja mladih, ki svoje prihodnosti ne vidijo izključno v Premogovniku. Kot družbeno odgovorno podjetje smo se odločili razpisati štipendiji za dva študenta/ študentki katerekoli smeri študija, hkrati pa to povezati z izdelavo raziskovalne naloge na temo "energija^'. Po eno štipendijo bomo podelili študentu/študentki iz Mestne občine Velenje in iz občine Šoštanj. Pričakujemo inovativne, pogumne in uresničljive ideje.
Direktor: dr. Milan Medved



%

POGOJI ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE:
•	Stalno bivališče v Mestni občini Velenje in/ali v občini Šoštanj.
•	Prijava ideje za raziskovalno nalogo na temo »energija«, ki jo študent/študentka izdela za Premogovnik Velenje v času študija. Razpisana tema v raziskovalni nalogi je lahko obravnavana z vidika katerekoli
od znanstvenih ved. Nalogo je treba izdelati v roku enega leta od sklenitve štipendijske pogodbe in ostane v lasti Premogovnika Velenje.
•	Najmanj prav dober uspeh v 4. letniku srednjega šolanja in pri maturi za prvi letnik študija ali najmanj povprečna ocena 8 vseh opravljenih izpitov za višje letnike študija.
•	Višina štipendije bo usklajena z Zakonom o dohodnini.
•	O izboru kandidatov bo odločala komisija Premogovnika Velenje ob prisotnosti predstavnikov Mestne občine Velenje
in občine Šoštanj.
•	Rok za prijave je 7. november 2007.
POSTOPEK PRIJAVE:
1.Prijava	mora biti oddana na naslovu ali naslovljena: Premogovnik Velenje d.d., Razvoj kadrov, Partizanska 78,
3320 Velenje - s pripisom »ZA ŠTIPENDIJO: ENERGIJA ZNANJU-ZNANJE ENERGIJI«.
2.Kandidatt/ke	morajo k prijavi poleg ideje za raziskovalno nalogo na razpisano temo pritožiti:
•	življenjepis^
•	potrdilo o stalnem bivališču,
•	potrdilo o opravljenih izpitih za zadnji dokončani letnik za študente višjih letnikov oziroma fotokopijo zaključnega in maturitetnega spričevala za študente prvih letnikov,
•	potrdilo o vpisu,
•	opis predloga oziroma dispozicijo raziskovalne naloge do največ dveh strani
3.	Nepopolnih prijav in prijav, ki ne bodo oddane v razpisanem roku, komisija ne bo upoštevala.
4.	Kandidati dobijo dodatne informacije pri Boženi Steine^ vodji Razvoja kadrov,
na tel. številki: 03/899 66 56.
ČUT ZA PRIHODNOST

Ob
svetovnem dnevu hoje
Hoja jc Jolgo neupravičeno veljala /a manj vredno in neuporabno telesno akiivnosl. Pa je kljub lemu Iahk<5 pojem dolgega in zdravega življenja. Strokovna dognanja kažejo. da lahko že 30 minut hoje dnevno bistveno prispeva k izbolj-^nju nagega poCtiija in k preprcCe-vanju vse bnij pogostih zdravstvenih iežav. ki nastanejo kot posledica nc/adostnc telesne dejavnosti. Pc^niaga îiam izgubljali ali vzcirzeva ti iisire/fin telesno te/.o. manjSa ogroženost srCno ;řilne ali druge kronične bolezni, imnjša stres, iz» boIjSa nas videz in poveća vitalnost. V njej lahko varno ii/ivamo vsakdan. Leta 1992je ob konfcrcnci /drui^enih narodov o trajnosinem razvoju v Braziliji organizacija (AflSA (svetovna nevladna organizacija športa za vse. podprta in priznana pri Mednarodnem Olimpijskem komiteju in Svetovni zilravstveni organizaciji) sprožila iniciativo pod nazivom «svrriovNi dan iiojí-.«. I.etos ga praznujemo 14. oktobra,
Za dosego uspeha moramo izpolniti Ic dva pogoja: hoditi moramo redno in ttčinkoviio. Poslati mora del nakga slehernega dne. Na in-ten/ivnosl hoje vpliva nafci odločitev, kaj želimo s hojo doseći:
Hoja za zdravje: Hodili bomo .10 mimtl dnevno in ob tem dosegali 50-60 % rnaksimaLiega srčnega utripa (MSU). Tako homo izboljšali naš videz, povečali izgorevanje energije, pospešili presnovo» krepili srcc, znižali holesterol, odpravili stres, zjnatijšali ogrožetiost za src-
i
a»


r	INI
nožilne bolezni, povišan krvni tlak in sladkorno bolezen, zmanjšali nevarnost nastanka nekaterih rakastih obolenj, preprečili izgnho kt>s(ne mase in izboljšali svoje psihične funkcije.
Kontrola telesne (c/.v: /. nekoliko već hoje. ki naj bo tudi rahlo intenzivnejša. lahko dosežemo vse pozitivne tičinkc na zdravje. Večje delo mišic zahteva več energije, kar nani
teknia v hitri hoji. Inlenzjvnosti hoje mora slediti tudi srčni titrip, ki naj trikrat tedensko presega iJO % MSU.
Vsi hodci. neodvisno od snarosti in telesne pripravljenosti, bonu^ z redno hojo ohranjali in krepili svoje zdravje. Najlepše jc hoditi po naravi. go/Jnih stezicah ali gorsld poteh. V deževnih dneh se lahko odpravimo v fitnes in hodimo na tekt)Ćem traku. Hoja z netislreziK» tehniko povzroča neugodne obre-juenitve sklepov in mišic, Hodimo vzravnano. Pogled naj bo usmerjen naprej- gJava vzravnana» vrat sproščen. Nikar se ne sklanjajmo in povzročajmo grbe. Sprostimo ramena. spustimo jih navzdol in nazaj in nikar jih nc vlečimo skupaj. Nežno napninio trebušne mišico in zravnajmo spodnji deî hrbta. K<v rak naj bo ravno prav dolg.
pomaga pri ohranjanju ali kontroli telesne teze. Dnevno potrebujemo 45 do fiO minut hoje, oh tem pa moramo dosegati 60 % MSU.
Acrotwi nines: Z redno živahno hojo dosegamo polno zdravje, ohranjamo idealno telesno (cžo. hkrati pa skrbimo iiidi za trening srca In žilja 1er ohranjamo ustrezno mišično napetost. Trikrat tedensko moramo pospešili kc^rak. da dosežemo 70 do 80 % MSU v trajanju od 20 do 60 minut, ostale dni pa izvajamo lahkotnejšo hojo. s katero kontroliramo telesno težo.
AtIcLski nastop: Zahteva tedensko tri ali več dolgih intenzivno liitrih hoj. ki pripravijo telo na visoke lek-nîovalne zahteve, kot jih predstavlja
Z tiporabo ustreznih palic in pravilni) tehiîiko bomo običajno hojo nadgradili v nordijsko hojo (NH), ki je poslala največji spor t nore kreativni trend v Lvropi. NHjeena najcenejših, najdostopnejših. naj-itčinkovitejših iti najvarnejših oblik športne rekreacije. Primerna je za vsakogar, ne gle<ie na spol, starost ali telesno pripravljenost, izvedljiva kjerkoli in kadarkoli.
Z aktivno uporabo palic zap<v slimo tudi zgornji del telesa in hojo napravimo bolj učinkovito. V gibanje vključimo kar 90 odstotkov mišic. NH krepi dihalni in srčnoziini sistem. Občutno zmanjša ali otU pravi bolečine v vratu, ramenih in kri^i. Vodi k bolj pcikotíčni drži in
popravlja vzorec hoje. Povečuje gibljivost sklopov, predvsem Jtrbie-nice. V primerjavi z običajno hojo je frekvenca srčnega utripa višja do 20 utripov v minuti, poraba energije večja za 20 do 40 %. poraba kisika pa zii cea 25 Izboljšuje ae-robito sposobnost, vzdržljivostno moč rok in ramenskega obroča, gibljivost in koordinacijo. 1/dal-neje očvrsti zadnjico in mišice nog 1er trebušne in hrbtne mišice. Skočni in kolenski sklepi, kolk in lirbtenica so manj obremenjeni za kar 25 %. Zmanjšuje utrujenost» jezo in razdražJjivost ter izboljštije splošno počutje.
Osebe z dobro kontlicijo imajo v mirovanju tudi do 20 uiripovna minuto manj kol osebe s slabo. V 24 urah tako srce razbremenijo za 30.000 utripov, V enem mesecu pomeni to 900.000, v letu dni pa kar .'^28.5 milijonov utripov. Oh upočasnjenem r ^	^^^ ^^ izboljša
1 fl,	tudi njegova pre-
hrana. Prekrvljenost srca sc i/bi>liša tako s povečanjem števila kapilar kot s širjenjem arterij. Ključ do us*peha je le tiresničitev odločitve, da pi>stane hoja naša vsakt^dnevna navada in potreba. Upoštevanje nasveta, da ob vadbi vedno ostanemo v varnih mejah svojega srčnega utripa, bo preverjeno vodilo k uspehu. Prld?> bili bomo telesno zjn<igljivosi in nikoli nc bomo pretrenirani. Iz ledna v teden se bomo počutili bolje. Pridobivali bomo zmogljivost in hi-tros1. naš srčni utrip pa bo ostajal v pričakovanih mejah. V umirjanju nam bo srce hitreje dosegalo izhodiščni utrip, kar bo netlvomen d<v kaz. da je pridobilo moč.
In ne pozabite. Na poti do zdravja šteje vsak korak.
■ Prim. Janez PofeSi dr, med.' internist
Doživetja v gorah
Razlika med alpinizmom in športnim plezanjem - Alpinistična šola - Potrebna promocija športa
Vesna Gfinšek, Nina Lemež
Nabiranju kondicije s lekom, kolesarjenjem, tekom na smučeh in še z marsičim se ne morejo izogniti ljudje, ki sc /clijo ukvarjali z alpinizmom ali športnim plezanjem. Naj že na samem začetku pojasnimo razliko meti obema pojmoma. Po bese<lah Sergcja Jamni-karja, člana šaleškega alpinističnega odseka, športno plezanje ptv teka na tnnetnili stenah ter v pleza-liščil). kjer so smeri opremljene za nameščanje varovaiya. Na pripravljenih umetnih stenah potekajo tudi tekmovanja v športnem oziroma balvanskem plezanju. Pri alpinizmu za plezanje, smučanje, pristope v gorah, kjer se morajo alpinisti ZJiajti sanii; pravih tekmovanj, razen v turnem smučanju in lednem plezanju, ki sla dejavnosti alpinistov. ni. Sergej je še pottdaril: wPri alpini/mu ni pomembno samo doseganje najvišjih vrhov, temveč Ittdi spoznavatye novih krajev, Hudi. do-življatijc odprav in avanuir,«
Na odseku sc dogaja marsikaj. Glavni dejavtiosti (xlseka sta alpinizem. kamor sodi proces vzgoje no-vQî lečajnikov v prave alpiniste, in
športno plezanje, pri kterem gre najprej za učenje osnov m vadbo na lunelniii slenali» kasneje pa tudi 'M plezanje v plezališčih in tekmovanja.
Aktuahia je tudi alpinistična šola.
fO mu IH tiOUHAH
kem se bosle vsi. ki vas alpinizem ali športno plezanje zanimata, lahko vključiti v dejavnosti odseka, saj se bo v oktobru /.ačela alpinistična šola in s tem nov sklop predavanj o alpinističnih veščinah, ple-zanjtt v hribih, vanuwti v gorah in še čem. Prav tako se začenja tečaj športnega plezanja v Rdeči dvorani. *Ttidi tukaj se pojavi razlika med alpinizmom in športnijn plezanjem. saj je za alpinistično šolo pi>trebtw polnoletnost oziroma pri-
samega športa? »Moram reči, da športno plezanje u/3va kar nekaj /m-nimanja, saj ga je zaradi narave plezanja na umetnih stenah in v plezii-liščih ter s tekmovanji veliko lažje približati Ijudein. Alpinizem pa se po dntgi strani dogaja v gorah, v naravi, in ne predstavlja nikakršnega tekmovanja, je le želja pcjsa-meznika. Tekmovanja v turnem smučanju ali lednem plezanju so le stranska veja alpinizma. Razen odmevnih novic z večjih odprav javnost o alpinizmu ne izve dosti.
Najin sogovornik je pogovor za-
la je ponovno zaživela pred štirinii leti z nt>vn generacijo tečajnikov, ki so na odseku še vedno aktivni kol starejši pripravniki oziroma alpinisti. V tem trenutku se na sprejem med mlajše pripravnike pripravlja lanska geueraeija tečajiukov. V krat-
Z enega od vzponov
volitev staršev, medlem ko je starostna meja pri športnem pleziinjti dosti nižja. Z njim se lahko ukvarjajo že predšolski otroci, venilar je tiajbolj primerna siari«t začetek okrog 10 let.« pojasni Sergej.
In kaj pravi Jamtiikar o promociji
Aktivnosti vodnikov ^ PZS in vabilo v gore
•petek, 12. 10. 07: PliO-TRO-MHJA-PD Velenje, Sekciia Gorenje in
- sobota, 13. 10. 07: Srečanje vudnikov S MDO
kljttčil z nasledfîjo mislijo: »W alpinizmu je veliko doživetij, veselja, tovarištva in uspehov, ne smemo pa pozabiti na nesreče, izgube, razočaranja ... Toda kljtib temu prevladujejo lepi spomini.	■
H
»LESKI
STUDENTSKI
KLUB
www.ssk-klub.sî
V jesenskih dneh
se prebujamo
Pa ne dobesedno. Jestnski dnBvi so najlepši dnevi za nove in stare Študente. Izpitov je konec, stanovanj* ske dileme so tako aH drugače rešene. povsod so kostanjevi pikniki. Nâftezje je sicer brucem, ki se začudeno tavajo po univerzitetnih mestih in iščejo prave naslove lâkultet. knjižnic, stanovanj in nenazadnje tudi gostiln.
Da pa tudi doma ne bi bili ptikrajšai^i za kakšno zabavo in izobraževanje. Šaleški študentski klub organizira v soboto. 13. oktobra 2007. ob 19:00. v ŠŠK prostorih (zaenkrat še Šaleška 3 - Rdeča dvorana, nestrpno čakamo obljubljene prostore} večer odprtih vrat kjer se lahko novi študentje včlanijo v na§ klub. povprašajo in zaprosijo za najrazličnejšo pomoč, spoznajo delo kluba in njegov upravni odbor. Večer odprtih vrat bomo nadaljevali s piknikom (mesnim, ne kostanjevim) in večerom glasbe 80-ih.
Hkrati bi radi povabili vse člane ŠŠK na redno letno skupščino, ki bo 17.
11. 2007 ob 19 h v MMC Kuni-gunda, kjer bomo volili novega predsednika kluba ir> predelali točke dnevnega reda redne letne skupščine.
Za mesto predsednika lab ko kandidira oseba, ki je ze vsaj dve leti zaporedoma redni član ŠSK ali pa je že bií v preteklosti član upravnega odbora SSK ali nadzorne komisije. Kandidature za predsednika morajo prispeti s pisno prijavo, s priporočeno pošto na sedež ŠŠK najmanj sedem dni pred skupščino. Prijava mora vsebovati: ime in priimek kandidata, naslov stalnega prebivališča, datum in kraj rojstva, številko telefona, izvirno potrdilo o vpisu in lastnoročni podpis. Dnevni red skupščine je že znan: predlaganje in potrditev delovnega predsedstva, predlaganje in potrditev dnevnega reda. programsko poročilo Šaleškega študentskega kluba za študijsko leto 2D06/2007. finančno poročilo Šaleškega študentskega kluba za študijsko ieto 2006/2007. potrditev poročil poročilo in potrditev nadzorne komisije, razrešitev starega vodstva^ŠŠK in predstavnika ŠŠK v zvezi ŠK(S. predstavne kandidatov za novega predsednika Šaleškega študentskega kluba, predlaganje in potrditev volilne komisije, tajne volitve novega predsednika ŠŠK in svetnika v zvezi ŠKIS. predstavitev rezultatov volitev, potrditev novega predsednika in upravnega odbora Šaleškega študentskega kluba in na koncušetočka razno.	■
Kostanjev piknik. Avtomobili, Adi Smolař
z (Oktobrom '^e začnejo nove študijske obveznosti ter tudi prostočasnc aktivno-sli. za katere v občini Šmarlnem ob Paki skrhi Klub študeniov šmarSke faru.
Poletni premor smo sicer 2e nekoliko popestrili v sepicmhru s piknikom ter z vsem, kar sodi zraven (športne igre. ćevapčići, kitara ...). V oktobru prav tako nadaljujemo s piknikom, vendar tokrat - letnemu času primerni) - kostanjcvini. Zalo vsi vabljeni t^a prostor pred šmar^kim Mladinskim centrom v soboto, 13. oktobra, ob 20. liri. Veselo ho tudi s pomočjo legendarne glasbene skupiiie Avii> mohili, ki nas bo kljub morebitnemu hladnejšemu vremenu grela pozno v noč. Kdor je lani užival na koncertu Adija Smolarja, bo tudi tokrat prišel na svoj račun.
Študente obveščamo, da je ludi letos organiziran prevoz za člane kluba v Ljubljano, in siccr vsako nedeljo ob 20. uri. /a pol t>d MC-Smartno pa dn Bavarskejia dvora biiste odšteli 3,5 evra. Več o tem in ostalih projektih pa lahko preberete na na^i spletni strani www.kssf.si.
Nenavadne frizure
Shake klub prejšnji petek zvečer ni imel wliko obiskovalcev» kar pa nc prv meni. da hi I večer dstn navaden. Ravno na}?)rotno - lokal se je oilel v barve pctde-setib. Nastopila je zasedba Cry baby, ena redkih (če ne kar edina) slo-venddli rock'a'billy î^upin v Sloveniji. Slil, ki je različica rock'n'ralla..Íc med drugim zaznamoval Ulvis. predvsem pa Jerry Lee Ixwis.
V petek smo lahko v živo videli navdušence te zvrsti, ki sprejemajo vse. kar sodi zraven - od frizur, usnjenih jakn do dnigih dodatkov. Prijetna sprememba po vseb meta) in rock konceriih. ki jih pri tias lahko poslušamo najpogosteje.
■ Tjaèa
Ena od značilnosti stila rock'a'billy so tudi nenavadne frizure.

REPORTAŽA
Z mrazom več nezadovoljstva gostincev in kadilcev
Poleti, ko je začel veljati protikadilski zakon, ki je povsem prepovedal kajenje v zaprtih javnih prostorih, niti ni bilo preveč razburjanja, še posebej ne tistih gostincev, ki imajo ob svojih lokalih tudi vrtove, s prvim mrazom pa je glasnih pripomb vse več
Mira Za košek, Vesna Gliniek
Poicii, naianćncjc 5. avgusta, jc /acol veljali lakc> imenovani pralikadi!ski zakon. Mtnii^rsivo /.a zdravje je pri pripravi nnvelc zakona o omejevanju uporabe lobačfiili izdelkov upoštevalo predvsem skrb za zdravje vseh zapt)slenih in zaSciio vseh pred pasivnim kajenjem, ^ posebej mladih. Kazen /a poMme/.ne kršitelje zakona znaša 125 cvrov, za pravne osebe pa je predvidena kazen od 2.000 do 33,000 evrov. Med polelnimi meseci, koje bilo zunaj vroče, ijostinci večjih pi>-slcdlc še nl^o občuiili, vsaj llsii ne. ki imajo lokale s terasami. Toda z jutranjim mrazom in s hladnejšimi dnevi so se razmere bistveno spremenile. Cio-siinci pravijo, da imajo vse manj gostov, lîekaieri razmišljajo o zaprtju, drugi jih oddajajo v najem. Zdru^.enje ponudnikov gosiinsk-h storile v Slovenije pripravlja celo civilno oepokorščiDO, s katero bi dovolili kajenje v nekaterih lokalih.
Se v posebej hudi ^a^^ati so se znašli lastniki tako imenovanih kafičev. Kave brez cigarete si namreč marsikdo ne zna predstavljati. Teodora Jakop, lastnica Klasik bara. pravi, da je sicer nekadilka, tako da ^^ / osebno nima nič proti zakonu, ^Kot lastnico dveh lokalov, od katerih jc edeû v Nakupovalnem cenlru Velenje, pa se mi zdi zakon velika ovira pri zasluzku. /elo slabo
vpliva na naše llnancnc stanje. V lokalu ni terase, /alo je promel upadel za več kol polovico. Posebnih rešitev niti nismo iskali, saj je lokal v Javnem prostoru in se pravzaprav ne da storiti ničesar. Zaenkrat delavcev še sicer nism<i odpuščali» a prejemajo manjše place.
Imamo namreč tarife, torej osnovno plačo in dodatek ;)d prometa. Sedaj je manj prometa in plače so manjše, /akon hi bil mnogo boljši, ce bi biU določeni lokali namenjeni kadilcem in bi sc nekadilci lahko sami t)dločilu ali bodo sli v tak lokal ali ne. Za goslince je to edina rešitev,« pravi. Robert Bratuša, lastnik flavane. pa zakon podpira. »Morda bi lahko bil le nekoliko manj strog. Zavedam se, da je prinesel nekaterim gosiin-ccm hude le/ave, vendar v tem poslu je pač tako. Promet pa lahko pade tudi zaradi drugih razlogov, ne le zaradi zakona. Jaz osebno imam v tem času do 20 % mar\j pn)mcta, vendar lezkt) ocenjujem, ali je to zaradi zakona ali /aradi slabega vremena. Verjamem pa, da sc bodtJ po doUíčetieiti prehodnem obdobju, morda v nekaj mesecih, ljudje na zakon ent)-stavno navadili. Takšni pač smo .Slovenci, konec koncev se sprijaznimo z vsem. podpiram ^a tudi zaradi osebja. 'I\idi sam kadini, pa me zakon tie moti. Skratka, ne smemo gledali vse tako črno. kol je videli. Res so težave manjših stincev in lokalov brez teras velike, a sčasoma sc bodo stvari spremenile.« pravi Bratuša.
Ustavili smo se tudi v Alfi v Starem Velenju. Lastnik Lokala Peter Kramar meni, da je zakon diskriminaioren.tf Će se ne smem nikjer v javnem prostoru v
miru usesti, pokaditi cigsrelo, polem se mi zdi 10 skrajno nesvobi>diu>. /ame ko\ giïsiinca pa je zakon tudi hud udarec. v mojem lokalu je promel padel za več kot 50 %. Trenutno $0 zaposlene tri natakarice. vendar bosta po vsej verjetnosti dve morali oditi. SHj sc mi fmančno ne izide. Škoda, ker je lokal preurejen, pa sameva. V njem sc /m-držuje le še nekaj gostov, in še to bo trajalo le. dokler bo dovolj toplo, da sc bo dalo sedeti na terasi. Notri razen natakarice ni ni3ú>gar. Iskal sem različne možne rešitve, vendar ko se pog^>varjam z gosli, so proti kadilnici. Pravijo, da je ne bodo uporabljali, kajti počutili bi se kot »opice v kletki«. Prav bi bilo. če bi sc lahko v lokalih. v katerih se ne streže hrana, go stinci sami odločili, ali bodo imeli lokal za kadice ali nekadilce. V tem primeru bi se jaz vsekaki>r odločil za kadilce, saj p(5 dosedanjih tzkušnjali niti ne vem. kje so nekadilci. Lokal jc od uvedbe zakona prazen.« je potarnai Kramer.
Nad novim zakonom se močno hud uje tudi lastnik enega najbolj obiskanih gostišč Milan Goilek. lastnik Cioslisča pri Vidi iz /avodeitj, ki tie more razumeti, kako lahko z enim samim zakonom izničijo d<îlgolelna prizadevanja podjetnikov. da bi bili uspešni pri delu. On, pa tudi številni njegovi kolegi, s katerimi se je pugovaijal, beležijo po uveljavitvi zakona kar okoli tridesetodstoini padec promeia. »Mislim, da je bil prejšnji ziikon povsem na mestu, le inšpektorji niso opravili sv^v lega dela in niso kontrolirali. V našem gostišču, kjer strežemo irano, smo d;> bro poskrbeli za to, da smo kadilce ločili
od nekadilcev. Pa ne le to. Skorsj štiri nekdanje milijone tolarjev sem vložil v prezračevalne naprave, da ne govorim, da sem lokal močno povečal Zdaj pa mi vse skupaj prav nič ne koristi,« pravi Gor-šek in dodaja, da se bo moralo v prihodnje ministrstvo za zdravje ubadali z m>-vim problemom. Kadilci bodo po njegovem sedaj še bolj bolehali, in lo za pljučnico. ker hodijo kadil iz toplih bkalov na mraz.
Kadili ali ne? Pametno bi bilo to prepustiti volji ljudi in morda najprej premisliti, ali jc med vsemi razvadami, ki si jih privošOuno, res cigareta najbolj nevarna? Najbrž bi bilo še najbolj sprejemljivo, čc bi si umislili kadilske in nckadilske Uv kale. potem pa bi si obiskovalci sami izbirali. katere bi <ibiskovalL
Id kaj pravijo občani?
Simona Brečko, nekadilka: »/ zakonom se strinjam, saj mije zelo všeč, da človek pride v nezakajen, čist lokal, brez smradu po cigaret nem dimu. Zalo zakon stoodstotno podpiram. Poznam tudi ljudi, ki kadijo, pa ne ncT^ajo nad zakonom. Dobro se jim namreč zdi, da njihova obleka in lasje nimajo neprijetnega vonja, ko pridejo do mov. Pač poirpijo in kadijo /uiiaj.«
Osman Alelič, kadilec; »Sramota. Će kadim, kupim cigarete sam, s svojim čenarjcm, zato je to moj problem, ne problem države. V lokal grem namreč zaradi kave, cigarelc In družbe, ne zaradi pijaCe. Predlagam rešitev, in sicer naj uredijo stvari tako, kot imajo to v tujini, kajti p<ïVSod po svetu obstajajo lokali, kjer se lahko
kadi in nekadilcev nihče ne sili, naj jih obiskujejo. Lahko ga^do v nekadilske lev kale. Tako bi moraío bili ludi pri nas,«
Snežana Radosinovic, nekadilka: »V zadnjih mesecih se v

*. ě

hikalih veliko bolje pt)čuiim kol prej, saj je zrak čistejši inje lažje dihali. Po lej strani je torej zakon dober, vendar bi morali pomisliti tudi na goslince. Razumem jih, da so nejevoljni, saj imajo manjši prihodek, zaradi česar ljudje izgubljajo službe. Še slabše bo najbrž po-zJmi. ko zaradi mraza noben kadilec ne bo sedel zunaj. Mislim, da bodo ljudje manj obiskovali lokale,« Bojan Bozic, kadilec: >»Po mojem mnenju je ziikon prava bedarija. v gostinstvu na primer de-lavci naj ne bi kadili na služberem mestu, prepovedali lo gostom pa je popolnoma nesmiselno, saj je bi-stvíí gostinstva g<v stoljubje. Prav absurdiuj je. Sedaj vedno zahajam v lokale s terasami, da lahko sedim na odprtem. Pri tem bom vztrajal ludi pozimi, moral sc bom pač bolj obleči.«
Elvis Handžić, kadilec: »/akun ml niti najmanj ni po godu, saj moram vedno sedeli tia terasi. Cigareto bom najbidj pogreSal pozimi, ko bo zunaj nemogoče in naravnost nevzdržno sedeti. Najbrž bom manj zahajal v lokale. Dobro bi bilo, da se ZHk(m nekoliko sprejneni in dovoli lokale za kadilce, sicer pa tudi proti kadilnicam nimam iiič proti. Bolje nekaj kot nič.« ■
»Regenbogen Eliksier« v Nemčiji
Minulo sr^'do so sc s lurneje po Nemčiji vrnili pevci Šaleškega ^udenlskcga oklcla. Šlo je za drugo mednarodno gostovanje okteta, ki so ga obeležili z dvema koncertnoma v Stuttgartu za slovensko skupnost tam živečih zdomcev in v pobrateni Teodor Ileuss gimnaziji iz Esslin-gena. Obakrsi je šlo za zelo emocionalen koncert, poln presenečenj» poln energije ... za koncert Šaleškega šiu-dentskega olLtcta pač.
»Kot v pravljici lam nasla bova mavrični napoj,« so bili eni zadniih odpetih verzov na dobr>delnem koncertu v Riimo cafeju. ki smo ga pripravili slab teden pred odhodom. 7e takrat je bilo slutiti kar nekaj nervoze hi pričakovanj. Nekateri so celo (e težko zatisnili oko v dnevih pred odhodom. Vem. težko je razumeli, kako je mogoče, da se nam zdi potovanje v najeiem kombiju tako zelo vznemirljivo, težko pričakovano, pa čeprav gre za skoraj sosednjo Nemčijo, ki jo lahko obiščete v enodnevnem pritiskanju na plin vašega osebnega avtomobila. Bo pač že res, úa je eno užitek, ki ga dobimo ob vsakem zapetem ionu pred domačimi, znanimi obrazi v publiki, spet drugo pa je nastopiti nekje, kjer pred koncertom ne ho za/vonil mobilni
lelefon, kjer ti starši ne morejo več prinesti pozabljenih hlač in kjer bodo morda čez leto dni dejali: »Tudi oni so bili tu«. No.
resničnostnih šovov. če bi kamera uspela ujeli celotno dogajanje, vendar se bojim, da bi nas v Sloveniji nato pričakali s prisil-
berfestu, si lahko [e mislite, kje se je vse skupaj končalo. Pred Rd^co dvorano s pritrdilnimi besedami osmericc; »Morali bi ostati še kakšen mesecU In preden se v pismih bralcev pojavi vprašanje, odgovaijam. Da. Šaleški študentski oktet šteje 9 pevcev, a smo Ri^kija pustili kar v Munchnii, kjer bo eno leto vedril na študiju sirojni-šíva. Tako so odpadli prvi letošnji listi originalne deteljice. ki bo v tem letu potrebna malo obnove in trdega dela, saj takšna roža ne sme oveneri. Ce pa bo
tako smo se pevci spravili v Nemčijo iskal ta mavrični napoj, ki pravzaprav pooseblja zdomca v tuji deželi, čakajoč toplih dlani, pesmi in besed iz gri njegovih rojakov. Zdi se, da je slovenska pesem takrat zapela drugače, bolj prav in bol; imimno. Preprosto za srca. njihova in naša. Pa ludi zaradi bučnih aplavzov, ki so nas silili, da smo ta postopek ponavljali znova in znova. Vse to je seveda vplivalo ua klimo v kombiju, ki se U)krat sicer ni pokvarila, a je le s ležka ohlajaja naše rćizvnete glave, grla in predvsem jezike. /agiUovo hi hil to eden boljših
nimi jopiči ter nas strpali v kakšno od tistih ustanov, kjer ni več šale, Iji ko smo tako nadaljevali še po csslingenskem koncerni in n;?slednjo noč na Oklo-
slučajno kdaj ovenela, vam obljubljam. fantje: -Vidimo se na moji fantovščini!«
■ Uros Kuzman
(^erme (^opolšica i
ste dinamifnî, samoinídatlvni in družabni? Se znate sporazumevati vvsaj dveh tujih jezikih? Se želite preizkusiti v opravljanju storitev v turizmu? Veste, kako bi poskrbeli, da se bodo gos^e pri nas počutili dobro?
Torej je ta oglas namenjen prav Vam!
V TERMAH TOPO LilCA,d.d.
iščemo sodelavca/sodelavko za podrode animacije, recepcije in prodaje na delovnem mestu v Oddelku marketinga.
Od kandidata pričakujemo:
-	vsaj srednješolsko izobrazbo
-	poznavanje računalniških programskih orodij
-	znanje slovenskega jezika
-	znanje vsaj dveh tujih jezikov (prednost bodo imeli kandidati z znanjem italijanskega jezika)
-	sposobnost vodenja in organiziranja skupin
-	dinamičnost komunikativnost, družabnost, samoiniciativnost, poznavanje Topolšice in okolice
Dodatne informacije pri ga. Alenki Slatnar na tel. št (03) 89 63144 ali e-mailu alenka.slatndr@siol.net.
Terme Topolšicad^d.
Topolšica 77 3326 Topolšica www.t-tppolsica.si

Razočaranje in veselje
Za rokometasi velenjskega Gorenja sta uvodni tekmi v najbolj prestižnem evropskem tekmovanju - V tretji bodo v soboto gostili Bosno
v prvih dveh ickniah so velenjski rokoníciaši poka/íili dva pí^vscni raz-llčjia obrH/a. Najprej so src4Íi prcjš-iijc^ iCiiiiii ^osiUi iiMd/đrt^e^ dr-
řavncga prvaka Pick Szeged in od-p^ivedalj na ccli Črii. ludi jiajvećj: pesimisti niso prićakovaJi. ila se bodo Ma<!:?ari vrnili domov kar z Uvaiiaj-sliii3l golj presežka. Znia^li so namreč z 29: 17.
V obup jih jc /lasti spravljal vralar Nunad Puljezevic, ki je zbial kar 19 ohranib in po dobrih in hiirih napa-dill so naSi vzhodni sosedje povedli z 8 : I ob polčasu pa vodili s 14 : 4. Ibko slabe^ učiiika vdenjskiii roko-meta^v ne pomnimo. V nadaljevanju so zaigrali nekoliko bolje, vendarle ne (olik<i, tîa hi se izognili dvo-^evilênemu pora/ii. kaj scle, da hi povsem spre(ibniili i/id.
Ivica Obrtmi. Ircner (»orcr\ja, po
tekmi s Pick Sze^jedom: "'/c pred lekmti sem wdel, da je Pick Szeged làvoril naài skupine, nisem pa priča-kovdj lako visokep poraza. V prvi će^ krtini tekme smo /astreljali deset UH)-ťxJslotnih, lia ne reCcm ISíknlsloiníh priložnosii, í^seiT! s krilnih poio/ajev in dva z niesla krožnega napadalca, ťedaj 80 goslje naredili delen izid 10 : Namesto, da bi se umirili, smo začeli he/ltdli. Se enknil seje pokazalo, da igralci nimajo pravih i/Jciisenj /a pomembne tekme v lijp prvakov. Upam. da se nanî bo uspelo zbrati do petkove lekmc v Bclorusiji. kjer Nmu) skiisaii popraMti slab vlis." Rv
niziini so <xlpoi()vali na tekmo drugega krtiga v Bclonisijt), kjer so se v peiek, torej prei koi v 48 urah. seslali s tamkajšnjim Brest Meikovini. /nova so presenetili, A la dan v dtv h rem pomenu besede. Strokovno vodstvo jim je uspelo povniiii oma-jaiio samoziivest, zablesieli so kot v najboljših êasùi m zmagali s 36: 30.
"Nismo pozabili igrali rokometa, kol so nekateri predvidevali. Dokazali smo. da zjiamo Še vudno (xiliéîîo igrati« je po pomembni zmagi veselje vseh sirnil Boátjan Kavaš.
?.clja velenjskih rokoiTietašev je Livrstitev vsaj v drugi krog tega Lck-movanja. Po zmagi v MeSkovu so jim vrata znova odprta. Seveda pa sc v soboto (13. oktobra ob 17.15), ko bodo gostili B(isno, ne sme ponovili snj<la prebjega ledna.	■
Vse bliže vrhu
v «Jru^ Wu} so iHliurali tťkna* dcvelei^a pncnstvi>nci;a kro{>a, Nouoniel^i kranjskv^^a Triglav;! m kljub pt^razu 2 I : 2 v i^osteh i Rťkj krajitio obdržali prvo mv.slo.
CVnomaljci so po cej zmagi napredovali za mesto in so trenutno trelji» z zmago v gosieh v Izoli proti Bonifiki s 3 : 1 pa so nogometaSi Rudarja zboljsali svoj polomij na lestvici za dve mesli in so po tem krogu že trclji, Primorci pa so z drugega mesta zdrsnil na četrto.
Velenjski trener Branko Oblak običajno, ko njegovo mosfvo zjiiaga. ni zadovoljen z igro. Tako je bilo Hidi tokrat. ^To je bila nasa najslabsa igra iloslej,« je dejal po osvojiivi pomembnih točk. ki ga spet uvrščajo med favorite prvenstva. Kes pa je, <la jc pred c^dhodom napovedf>vaI zntago. saj rudarji po njegovih besed lažje igrajo v gosteh kot doma in bolje proti močnejšim kot slabšbn nasprotnikom, Vsekakor pa njihovi navijači tipajo, da se drugi del njegove trditve v naslednjem krogu» ko bodo gostovali pri Krki, ne bo uresničil. Novome^ani so s tremi točkami namreč trdno na ziidnjcni mestu in se vedno prvi kandidat za izpad iz lige. Tekma bo v so-bolo, vse druge pa bodo v nedeljo.	■
Težko bo skrpal moštvo
Tudi v lre(ji vzhodni iioi&omelni 11^ sc» koriK* minulu^H ledna iurali tekni« 9. prvenstvenega kro^a. No^oTneta.ši Šinarliia \92H so ^i»sfiti Dra^ni^rad in z zadetki Dejana Plcsnika v prvem polčasu in RamizaStnajlovlća vdru^^cm zmagali z 2 : 0.
lekma je bila zelo zaniniiva. (jostilelji so želeli točke, da bi se oddolžili s'vojim navijaêein za poraz v krogu pred leni v Šmarjah s lanikajâijinu' trgovci in ostali pri vrhu leivice. gostje pa so želeli nadaljevati niz zmag. Uspeáne)^ so bili domaći in so se zasluženo veselili pete lettT^iîje zmage. Tajihjc potisnila na tretje mcsio. Imajo enako število točk ( 17) kot druge Irgovinc iager, oboji pa za vodilnim Senijurjem, ki se naprej blesti, zaostajajo za i^st točk. Drugo mesio pa je izgubila Dravinja, ki je s porazom 1 : 2 razočarala na svojem igrišču.
Nogometaši Smartna bodo v sobotnem desetem krogu gostovali v Stojn-clb. »lUdi to bo 7z nas neugoden nasprotnik. Vseeno bomo skusali osvojili vsaj ločkt>. čeprav bom zaradi pogodb in kartonov zelo težko skrpali moštvo za to gostovanje.« prav trener ťrviji Polovšak.
Zmanjšali razliko za vodilnim
Nu^omelaši Šoštanja nadaljujvji» dobre i^re v Štajerski liiii. V 9. kru^^u .so gostili ()plotnic<» in jo premagali s 3 : 2. Gole za domače so dos4%li I ros Koser z enajsUh metrov 1er íz i^c Aten Nikola Rajko\ic in (roran Kljeka>1ć.
Gibanje izida pove. lia so si domači z velikim na(v>rom priigrali nove tri točke, ijo je nasprotnik, ki nam ne le/i.« je komentiral zmago trener I-aik Koca. Z novimi tremi točkami so se dve približali vodilnim Celjanom, ki so na svojem igrišču v osrednji tekmi tega kroga igrali le neodločeno (O : 0) z Gercčjo vasjo. V naslednjem krogu, v soboio, bodo Šosianjčani gostovali v Rogaški Slatini,
Srečanje veteranov
Prede nedavnim so se srečali nogometaši »veieraniA nogometnih klubov Rudarja in Maribora. S 3 : 2 so zmagali gostitelji, zanje so zadeli Cosič iiJ Fkmcćić dvakrat, za goste pa Fricelj in Šarkezi,
Iteultal v takšnih in tiuîi tokralnem srečanju ni v ospredju» saj vsi zairjttjejo. da je to potrebno za vzdrževanje kondicije in predvsem pri-jateljsiva. Najbolj pomembno pa je dejstvo, da sc bivSi nogometaši srečujejo tudi po končani karieri, saj so §levilni vpeli v nogometno delo in življenje v klubih ie naprej, na taksnih srečanjih pa lahko izjiienjajo številne bogate izkušnje. Nasledjiji gostitelji srečanja veteranov NK Rudar in Maribor bo Maribor.
/a Rudar so igrali: Viki ( (rast, Milko Verboten. Franci Oblak, Janez lltidarin. Slavko Javomik, Robert Doler. Stjepan h'anjič. Marko Kija-jič, Ismei Ekinečič, Dragan Kovačevič. Mirko Mišetič. Zvonko Cosič. Adem BisCič, Fikret Mamoledžija, Sinum Oblak in Boštjan Aljaž, Za Maribor p<i so pod laktirko Vojjslava Simeunoviča igrali Polanec, Fricelj. Jarc, Rauković, Vuksanovič» Fatur. Šarenac, Pire. Zahovič. Pr<îscn. Šarkezi. Potočnik. Binkovski, ^rko. Relič in Simeiiaovič.
V	soboto začetek DP
Zaćvnjd se kosarkarsko dr/.avno prvenstvo. Pred košarkarji Kleklre Eso-tťťha jv težka naloj*». saj se žeOJo ponovno uvrstiti med osem najboljših ekip v Sloveniji, kur jin zadnja teta redno uspi^va. 7jí v prvem kro^u pa jih čaka težko delo, saj v Šoštanj prihaja škofjeloška Loka kava»
Srečanje v Športni dvorani v Šoštanju sc bo pričelo ob 19. uri.
Takoj nato. v sredo, pa se bodt) kowrkarji lilektre Ftsotecha v pokalnem tekmovanjti Spar pomerili z Rtidarjenî iz Trbovelj. To srečanje bo na spo-retUi ob 20, urt.
V	taboru Hlektre so sc odločili, da bo ob uvodu v sezono na obeh tekmah vstop prost, zbiralipa bodo prostovoljne prispevke za prizadete v septembrskih pcjplavah.
■ TR
Uspešni dnevi rekreacije
Šošiar\i. 30. septemka ' UMošiýi dnc^1 rekreacije, ki so v onuinizaciji Športne zveze So.štanj v sodelovanju s športnimi klubi in finančno podporo Ohčlne Šoštatg potekali od 21. do .30. septembra, m bili nadpoprečno uspešni, je pou'dal predsednik ŠZ Šoštanj Hojan Koto^Tilk.
•Uspešni so bili ze zato. ker nam je uspelo izvesti vseh petnajst napove-danili aktivnosd, obisk na vseh pa je bil v poprečju za deset odstotkov višji kot pred enim letotn.«
V letošnjem programu so se zvrstili šahovski ttimir, rekreativni tek v naravi. nirnir mešanili ekip v odbojki, pohod po mejah KS Gaberke. turnir v malem nogometu, rekreativni turnir v košarki, rokometni turnir, test vzdržljivosti, bridž za stare in mlade, turnir v namiznem tenisu, turnir v kegljanju. Ti t nes, planinski pohod ter ribolov in kasiing.
Aktivnosti seje udeležilo 55t5 občank in občanov, /e po tradiciji pa je bil najbolje obiskan planinski pohod na L577 mcirov visoki Smrekovec. ki se ga je udeležilo 140 pohodnikov iz ccle Šaleške doline.
Dnevi rekreacije v Soštanjti so letos potekali šeslič zapi^red in so nasledniki meseca rekreacije, ki ga je pred tem izvajalo Športno društvo Šolanj.
■ Milena Krstič • Pianinc
Žigo Irmon državni prvak v castingu
.ŠQštaiy - V letu 2007 so bile organizirane štiri tekme za državno prvenstvo v castingu. Prvi dve tekmovafiji je organizirala RD Paka Šoštanj na svojem iraviiaiem poligonu ob domu ribičev, tretjo tekmo je organizirala RD Soča Nova Gorica, zaključek državnega prvenstva pa je bti v lolminu.
Vseh teh teknv)van.i so se udeležili ludi mladi ribiči Ribiške družine Paka Šoštanj in dosegli odlične rezultate.
lako jc Žiga Irman postal državni prvak v castingu za leio 2007 s skupno osvojenimi 7 7 8. .^20 točk. Drugo mesto je Matej Ledi nek s skupno osvojenimi 51^4,785 točkami» četrto mesto pa je osvojil še pionir Mitja Ir-maii s 4.^5. točkami.
V posameznih disciplinai] ObieŽilnik natančnost. Obtežilnik cilj in <)b-težilnik daljava je Žiga Irman v skttpnem seštevku prav tako osvojil vsa Iri prva mesta.
g:
NA KRATKO
Zmagi Tempa
Vsohoto, 6. oktobra, seje nadaljevalo prvenstvo v 1. državni namizno leniški ligi. Ohe okipi tempa sta gostovali in obe zmagati: moški pri ekipi Melamitia v K.t)èevju. dekleta pri ekipi Arrigtmija v Izoli. Tako so fantje po la/burljivem u)ku dogodkov premagali ekipo Melamina z rezultaioin 5: 4, dekleta pa biřa ba\iša od ekipe Arrigonija z rezultaiom 5: 2- Pri fantih sta po dve zmagi tlosegja Jure Slatin šek in (îrcgtY Nišavič icr Pa» trik Roso eno. pri dekletih pa je trikiai zmagala Ivana /cra b dvakrat Vesna Roi ko.
Vrhunci v skakalnem klubu
• Državno prvenstvo (OP) za mladirjce do 18 let v skokih posa-mc^no, ekipno, v norilijski kombinaciji in pokalna lekma za dekleta. Uvrstitve lekmovaicev Smućarsko-skakainega kluba (SSK)Vclenjc. ekipno: SSK Velenje l(Klemen Omladič, Marian Jelenko. Miliael Cîaher, Gašper Berlot). 8. SSK Velenje 2 (2iga Omladič. Niko liizar. (Jrh Krajnčan, Patrik Jelen).
Posamična tekma: S. Klemen t)mladič, 9. Jelenko, 25. Ciaher, .^4. Berlo t, .Î6. ?.iga Omladič. Noix!ijska koinbinacija. tiiladincih do IH let: 2. Jelenko, 3. Klemen Omladič, 7. Žiga Ondadič, 10. Gaber. 12. Jelen 12. Ab-soluino: 2. Kobi lliçoui. 4. Žiga Urleb pa je zasedel 4 mesto. Dekleia: 6. Mateja Vîvo<l.
Mjslinja • dr/avno prvenstvo za mladince do l(S let posaniično, ekipni» in v NK: solo tekjna: 1$. IliAar, 32, Kiajnčan, .^S. Vitez. 41. Jelen: ekipno: 7 mesto, NK: Hižar, 11. Krajnčan, 12. lelen, 15.Vîicz.
Kratîj • DP dečki do tet: X llrh Krainčaji, U. Matev/ Satnee. NK:
5.Kranjčan.	14. Samec, Dečki do 15 let: 16. Niko Ilizar. 18, Robi Viicz. NK: R. Mizar. 12. Vitez.
Cicibani do 9 let: 1. Vid VriKïvnik, 8. Cîaspej* Breci. 1.^. Ozbet Jelen. Jernej Brccl, 37. llnej Jca>mcl. Domen Oblak. Dečki do 10 let; 2.^. David Strehar, 24, Patrik Vitez 24,27. Blaz Sloga. Dečki d<i 11 let: 4, Matevž Samec.
Triič • rtïednarodno tektnovanie za pokal Alpe Adria. dečki do H Ici: 1. Vid VrhosTiík (zmagal drugič zaporni), 4. Gašper Brect tlečki do 10 let:
6.	David Streliar, H). Damjan Ohlak: ilečki do 7 let: .i. Ozhq Jelen, V. Jernej Bred. \ Domen Oblak.
SSK Vcleuje vabi vse mlajše dečke m deklice, da se včlanjj<i v ajihov klub, podrobnejše informacije pa d(ibiie na splettio stiani kluba : .skyump-vetenje.sl ali na telefon 041 776 4ÎJ5.
8« Tradicionalni mednarodni shotokan karote turnir
v stîbolo je bil v Senčuiju v Športni dvorani 8, tradicionalni riiedna-rtxlni karate turnir. Turniri« se je lUldejHlo 4.^ klubov iz 5 drŽav: lialiic, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije, Me<l seboj seje pomerilo 5.^0 lekmovatccv in 51 ekip v katali in ipt)rtnih borbah, 'lekmova-nja Sťí se udeležili tudi naši tekmovalci, kt so se izvrstno izkazali.
Pri malčicab se je v katali s 3. ntestoni izkazala Adalisa Hankie, pri mlajših deklicah s .V mestom Azra Cîolac, pri staieiših dckiicah pa z 2. mestom Spela Kovač. V kategorii TTilajšiJ) kadeti ni se je s X mestom iZ;-kazala Aldina Dedič, pri kadctinjah pa Dragana (Mjič z 2. mestom. Pri malčkih seje s X mestom izkazal Atlo Bečic,
Pri kalah ekipno pa so v ženski konkurenci pri mlajših deklicali dominirale naše predstavnice s I, mestom (Adalisa Hankie, Spela Kovač. Azra Golač).prikadetinjahpa so t. mesto dosegle Dragana Cviiic. Aldina Dedič in Špela Kovač.
V mcx^ki konkurenci v kategoriji kale ekipno starejši dečki pa st» si mesto priboiili Maicvz l.cçar. Atlmlr Smajic in Dem Pljava.
Omer Tahakovic pa je v borbah posamezno dosegel dve mesti, in sicer v kategoriji kg. in v absolutni kategoriji.
Pomerili so se mladi ribici
Veleîîje - Konec septenjbra je ob Skaiskem jezeni poiekak) tckmovarye mladih ribičev Ribiške družine Veienfe. Kar tri me so neumorno metali trake v jezero, vse ujeie ril>e pa po la^ncu lekiuwanja vi nE? vodi. Najuspešnejši, s kar l.l.tH)0 giaini ulovljenih rib, je bil Marko Mikac.
Občinska teniška liga
Na igriščih 1RC jezero je tri mesece pjuekalo ligaško tekniovanje v tenisu. lekniovalo je H ekip, v zelo zanimivih tekmah je 1. mesto osvojila ekipa Premogovnika. 2. ekipa Sove. AP()-V!Z1JA. 4. Melavc. 5. mesto pa ekipa ŠD Gorenje 1.	■
Vodja ekipe Boštjan Bizjak, Matej Ledinek, državni prvak Žiga Irman^ Mitja trman ter mentor Jože Dettbach
Zmagovatna ekipa: Aieš Žavbi, Jure Slatinsek, Vojko Meh,
Evgen Rošiiar
MODROMEM KRONIKA
Tako so igrali
Liga prvakov
Corenje - Pi<k Szeged t7:29 (4:14)
Gorenje: Skok (2 obrâmbi), Pro$t (5 obramb), J. Dobelšek O, Kavai 2. VukDvjć7,0§tir3.SDvić2.SltkO, L. Dobelšek 0. Mlakar I Gairtschi I Rszniček D. Blazevi'ć 1. Golčar 0. Pic^ Szeged: Fuijezević (19 obramb), Marjanac (2 obrambi). Bendo 2. Osmajić 5. Andjelković 1. Krivokapić 6. Ghionea 1, Petrea 4. Bajusz I Žvižei 2, Stamame 1. Bresi Mes kovo • Gorenje 30:36(14:17) Gorenje Morten |13 obramb). Skûk (4 obrambe}. Tamše 3. J. Do-beláek9(3). KavaS 7,Vukavi6 4 (1), OStir 1. Soví I.Sirk 1. L Do-bBl$ek4.Mlakar6,G3Utschi. Řezníček. Btažević^ GoIČar. Sedemmetrovke: 814) Izključhve: 7
Brest Maškovo-najboljša strica: Zelinsky 5, Moctiatov 8
1* A SRL, ženske
4.	krog
Velenje • ilcof ja Loka 20 : 32 (8:15)
Velenje: Gnjdník (4 obrambe). Vajdi I Raukovíč I Stevanovič S (3). Musič 2, Guberinič, Lazarov l Sívka. Stergai t. Haíílovlč 1, Mu-ratovič 3. Ukiè 1. Fatkičl Betel (2 obrambi). Trener B(^an Požun
5.	krog. sobota. 13. oktobra: Izola • Velenje
2- SNL^
9. krog
BonHika*Ruclar1:3(0:1)
Rudar Safet Jahlć. Kraljević. Se-nad Jah)ć. Mijatović. ^lejmano-vić. MujaitcviČ. Trifković. Omladič. Mujanović, Grbić. («180. Mahmu-tović). Šmon \qó 59. Mitić). Trener: Branko Oblak. Vrstni red: I.Triglav 17.2. Bela krajina 16.3. Rudar 15.4. Boni-fika H.S.Alummij 14,8.Zavrč
12.7.K^ko	12.8-Mura 0512,9. Zagorje 7.10. Krká 3.
Pari to. krcga, sobota. 13.oktobra. ob 15.uri: Krka-Rudar, nedelja: Alufninii • Zavrč. Bela krapna -Krško. Mura 05 - Triglav, Bonifika • Zagorje.
3.	SNL - vzhod
9.	krog
Šmartno 1928-Koroška Dravograd 2:0
Strelca: Oejan Plesnik(20). Ra-mízStnajlovřčč (82). Šmartno 1928: Pusovnik. Fun-tek. Softić (od 46. Ribič). Podles-nik. Plesnik (od 84. Milenkovič). Skornšek. Kolene. Vasić. Podbrež-nik. Smajlovič (od 84 Jelen). Dobrave. Trener Ervin Polovšak. Vrstni red: 1.Šentjur23(21:5). 2. Šmarje 17(14:8). 3. Šmartno 17(15:12i,4.Dravinja 15.5. Ver-žej14.6. Odranci 14.7. Paloma
13.8.Mafei!nik13	9.Stojnci11,
10.	Črenšovci 11.11. Dravograd 1o, 12. Kovinar?. 13. Roma 5. 14. Pohorje 3.
Pari 10. kroga: sobota. 13. oktobra. Stojnci • Šmartno...
ŠNL, 9. krog
iostanj • Opbtnka 3:2 (2 • 0)
Strelci: 1:0Roâer(5.. 11 m).2.0 Alen Nikola Raiković<33).2:1 Aleksander Perba (51), 2.2 Tomaž T]čí55).3:2GoranKlj^ovič (59.) ŠoStanj. MuSič. Stojakovič, Gegič (od 63. Kumik). Bovha. Žfvkovič. Sohič. Raiković (od63.A.Jahič), Hošer, Kijeković. Spasojević. Andrić (od 72 Unič). Trener: Faik Koca. Vrstni red: 1.SimerŠain|^on23. 2. Šoštanj 20.3.Gerečja vas 19.
4.	Holermous Ormtô 19,5. Mons Claudius 14,6.Podvinci14.7. GIC Gradnje Roga§ka13..
10: kntg. sobota, Rogaška - Sortant Peca-S. Šampion ».
Ceste spet vzele življenje
Sopotnica na motornem kolesu že 31. smrtna žrtev na Celjskem letos - Lani v tem času izgubilo življenje 23 ljudi
Žalec. 7. oktobra - Ceste na Celjskem so znova iiitjale življenje. V nedeljo, malo po }4. uri, je v pronieini nesreći pri /!alcu umrla 3(Meina sopaînica na motornem kolesu.
?9-lctui voznik osebnega «viomohila je vo/ii po Celjski cesli v Žalcu proli regionalni cesli. V kri^.t^Cu seje zaradi vožnje po neprcdnosmi cesti na loćki preglednosii najprej usiavil. p<iiem pa /apepal na prednostno ccsto. Med njogovbn vključevanjem jc v smeri proti PetfovOam pripeljal 24'lelni voznik motornega kolesa s sopninico. V /olji. da bi se izognil irčenju. jc /avil v levo, vendar je kljub temu z zadnjim delov sv»>je^a v<3zila oplazil osebni avtomobil. Mo l orisi j c na In zapeljal desno in z boćnitn delom Irćil v drog javne razsvetljave ob robu vozišča. Pri irćenju v drog seje .WcUia sopotnica namoiomem kolesu iiùio hudo pnskodt>vala, da je umria na kraju nesreće. Voznik motornega kolesa se je v nesreći huje lelcsTio poškodoval, voznik osebnega avtomobila pa ni bil poškodovan,	■
v Ravnah pri Šoštanju umrl pešec
Šoštaiy, 9. oktobra »V torek ob ÍK.55 uri seje na lokalni cesli v Ravnah pri slanovanjski hiši Ravne 19, pripclila promelna nesreća s smrinim izidom.
Do nesrccc je prišlo, ko je 24-lciai vf.>znik osebnega avtomobila vozil od Šoštanja proli CJabcrkam. Ko je pripeljal v naselje Ravne, mu je na ravnem in neosvetljenem delu ceste iz naspnrttîc smeri po svoji levi sirani cesle prijel 68-leini pešec, /aradi vt^žnje z neprilagojeno hitrosijo vozniku (jsebncga avtomobila ni uspelo pTavi> časno ustaviti svojega vozila pred oviro, ki bi jo v danih razmerah lahko pričakoval, ampak je s sprednjim desnim delom vozila zadel in zbil pešca po vozišču, 'laje poškodbam na kraju podlegel. ■
Motoristica silovito v avto
Latkova vas, 8. oktobra - V p<v ncdeljck malcï po Iři. uri seje pri Ijitkovi vasi zgodila prometna nesreča, v kateri sta se dve osebi huje, dve pa lažje poškodovali.
2Meina Viîznica je vozila mo lom o kolo znamke suzuki po regionalni cesti iz smeri Šempetra proti Šentrupertu. Na ravnem delu ceste je doliitela voznika osebnega avtomobila in ga začela prehitevati. Medlem je iz nasprotne smeri pravilno po svojem sniernem vozišču prifwljal vo/Jiik osebnega avtomobila. Voznica motornega k<v lesa je siloviio trčila v prednji levi bočni del nasproti vozečega vozila, po trčenju je motorno kolo skupaj zvoznico in sopotnikom odbilo na desno smerno vozišče, kjer je trčila še v osebni avtomobil, ki ga je pn:-hitevala. V nesreči sta se huje poškodovala voznica mtJiorncga kolesa in njen sopotnik. lažje pa t)ba vozjiika osebnih aviomobUov.
Nesreča v domači garaži
Šoštanj, 3. oktobra • Na Aškerčevi cesli v Šoštanju je prišlo v sredo zvečer do nesreče, v kateri se je huje poškod^ivala starejša gospa.
Voznik je parkiral osebni avto v odprlo garažo in odšel, njegova tašča pa je hotela zapreti vrata ograje. V tistem se je avto premaknil po rahlem klancu navzdol, jo zbil, daje padla po tleh in jo nato še nekaj metrov vlekel po asfaltni površini.
Brez tatvin ne gre
Velfr^je. 2. oktobra - V torek popoldan je oče prijavil policistom, da je nekdo hčeri med pouktnn v OŠ Ciorica iz šolskega nahrbinika vzel mobilni telelbn. V četrtek, 4. oktobra, je iz rezervoara delovnega stroja na gradbišču v PaŠki vasi »izhlapelo« 250 litrov nafte, iz
Iz policistove beležke
Marihuana v ALU foliji
Prejšnji teden so se velenjski policisti kar nekajkrat srečali z mladeniči, ki so posedovali marihuano zavito v AllJ folijo. V torek, 2. oktobra, so jo v Šoštanju zasegli trem Ve leni ča no m. V sredo. 3. oktobra, so jo v Velenju, na J-oitovi pri enem samem zasegli kar 2.^ zavitkov, še enega pa potem na Kajuhovi v Si'slaoju. Dan kasneje, v četrtek, so policisti na Vodnikovi mladcu zasegli pet zavitkov plus eno ŽX2 zvilo cigareto. V soboto, 6. oktobra, pa so bili še enkrat uspešni v Šoštanju, kjer so na Kajuhovi mlajšemu moškemu zasegli en zavitek prepovedane marihuane.
Razgrajali in petelinili so se
v torek, 2. oktobra, dopoldan, je v Lipju razgrajal in žalil seseda starejši možak. Prislužil sije plačilni nalog.
Prislužil pa si ga je tudi pijani mož, kije v četrtek. 4. oktobra, zvečer, raz-grajal in odrival ženo na Kersnikovi v Velenju.
V petek, 5. oktobra, je v stanovanju v Šaleku razgrajal in ogrožal varnost člamjv družine odrasel sin. Ker se ni pomiril niti. ko so tja prispeli poDcisti, so se ti odločili za pridržanje in plačilni nalog /j dva prekrška,
Z nožem nad možo in otroka
v stanovanjski hiši v /avod-njah je v torek, 2. oktobra, pijana ženska z nožem ogrožala
varnost moža in otroka. Ker se tudi nb prihodu policistov ni pomirila, so jo pridržali do iz-treznitve.
Vinjeno h<i odpeljali policisti
v nedeljo, 7. oktobra, zvečer, so policisti dvakrat p{>sredovali v stanovanjski hiši v Ski^rnem pri Šoštanju, kjerjc razgrajala in ogrožala varnost svojih staršev pijana odrasla hči Ker se tudi po drugem posredovanju lú po mirila, so jo pridr/jUi do iztrez-niive, izn)čili pa jI rudi plačilni nalog za kar nekaj prekrškt>v.
Love< utegne ostati brez puške
v čeirtek, 4. tiklobra. zvečer, je v stanovanjski hiši v Paki pri Velenju razgrajal in ogrožal varnost družinskih članov vinjen moški. Grožnje je podkrepil s kazanjetn pištole. Pf>licisti so mu začasno zasegli vso lovsko orožje, ki ga je kot lovec posedoval, odločeni pa so, da bodo zahtevali trajen odvzem orožja. Kazensko ovadbo na državno tožilstvo pa že pišejo.
Stepld sto se
v petek, 5, oktobra, popoldne sta se na dvorišču Osnovne šole Šoštanj s tepla dva mladoletnika. Pred prihodom policistov Sla sicer odšla, vseeno pa so li ugotovili, daje učenec osnovne šole pretepel starejšega vrstnika, sicer dijaka.
V soboto, 6. oktobra, pa je pred dovozom do lokala Max mlajši moški /. nožem pořezal vrstnika.
agregata pa šc dodatnih 100 iiirov. Iz garderobe telovadnice Šolskega centra Velenje je izginila denarnica z osebnimi dokumenti in manjšo vsoto denarja. V bisiroju Klepetelja pa je brez mobilnega telefona ostal gost. ki je telefon pustil na mizi. ko je šel v stranišče.
Ukradel
nastavek
rovokopača
Šmartno ob Paki, 5. oktobra - V
petek je bil v Šmarinem ob Paki odtujen nastavek rovokopača. Neznanec je lastniku ptivzn^čil za okoli 6.000 cvrov gmotne škode.
Nenadoma potegnila ročno xavoro
Velenje, 2. oktobra - V lorek, no-kaj minut pred 21. uro. je prišlo na glavni cesli pri Vinski Gori do
Išče se pošten najditelj
Kuverto z denarjem odložil na streho avtomobila, potem pa pozabil nanjo
Velenje, 2. oktobra -V torek dopijldan je občan na banki na Rudarski cesti z računa dvignil večjo vsoto dcnaija. Kuverto, v kateri je imel dvignjen denar, je odložil na streho svojega avtomobila in se odpeljal pmti Polzeli. Šele doma je ugotovil, da denatja nima več. Seveda se je takoj vrnii po isti poti, a kuverte z denarjem ni našel, kar lahko pomeni, da jo je našel nekdo drug.
Tako dejanje, kadar najditelj denar denimo ziidrži. policisti opredeljujejo kot kaznivo dejanje zatajitve, za kar se storilec lahko kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. M(^rda pa se je ali se bo še najditelj skupaj z denarjem pojavil na policijski postai!. Lastnik denarja bi ga bil zelo vesel.	■
pnimetne nesreče, v kateri se je hudo pííškodovala 19-letnica sopotnica v osebnem avtomobilu. S.Metni voznik je vozil iz smeri Veletija proti Celju. V delu. kjer poteka vozišče po klancu navzdol, je 19-lctna sopotnica nenadoma in sunkovito potegnila
ročno zavoro, zaradi cesarje vozilo zaneslo po vozišču, voznik pa je izgubil oblast nad njim ter desno, zunaj vozišča, silovito trčil v drevo. Pri tem je bila sopotnica huje ptjškodovana. voznik pa la/Je.
AVTO SERlflS
Upnik Damjan s.p.
škále 66D, Velenje
Tel; 03/ 897 43 90
Fax:03/ 897 43 89
GSM: 041 670 893
E.posta: d^jan.lipnlk@siol.net
•	pooblaščeni servis za vozila «prodaja novih vozil •servis za vozila NISSAN «polnjenje klima naprav
•	prodaja in montaža pnevmatik
•	servisiranje ostalih tipov vozil ♦ňsÉenje vbrizgovaínih
sistemov wynns
Damjan Upnik, lastnik avtoservisa ter prodajnega salona, je pričel dejavnost pred petnajstimi leti. Leta 1995 je začel servisirat vozila Nissan, od leta 1999 pa je postal pooblaščeni serviser vozil Kia Motors, Zahteve so teijale, da je iz majhne delavnice v nekaj Jetih uredil večjo, zelo sodobno delavnico z vrhunskimi stroji In opremo. Vendar sodobna oprema oi vse! Za kakovostno delo je potrebno ogromno znai^ja. 1q ga nenehno nadgrajuje z udeležbo na različnih
seminaijih. šolanjih, ter tekmovalcih, ki jih organizira Kia Motors.
V	zadnjih letih je prejel precej diplom ter priznanj, najbolj pa izstopata prav zadnji dve» ki jih je prejel letos in leta 2004.
V	letu 2004 je na servisni akademiji prejel priznanje SERVISNI SPECIALIST. Zlasti je ponosen na certifikat, ki gaje pred kratkim prejel na zadnjem od tekmovanj, ki ga je organizirala korporacija Kia Motors. Uresničile so se mu sanje vsakega serviserja.
Korporacija Kia Motors iz Koreje mu je podelila certifikat TEHNIČNEGA EKSPERTA za področje popravil na avtomobilskih motoijih. S tem priznanjem so se mu odprla vrata v razvojni oddelek proizvajalca voziJ. Vsekakor velika spodbuda za nadalji^e delo.
Še priporočilo: Pravočasno pripravite vozilo na zimo. Ne čakajte na mec^avo pnevmatik do zadnjega trenutka! Izkoristite čas. da vas zima ne presenetil
t^HjiS
Energetska učinkovitost - misli, odločaj m ukrepaj danes za boljši jutri
i I J
Mestna občina Velenje ^
Slovenija magyarország hrvatska
G*pBn	SOMOMgapTipwnaSlOkWffa'Atoafwaki
OJbMo Mfliahi!V8M3 to ngMAsM poAfte
'l/boljsaijje cncr^A^iskc iicinkovi-tođi ' j<5 pogosio tiporabljen pfýcm v iiaSeni vsakdanjem /jvljcnju. Veli-kokrai zanj sUšiino. ga i/gnvorimo a sc na /jlo&i pravega pomena cncfgciskc iicijikovitosti še vcUno premalo zavedamo, (zboljšanje cncrgciskc »činkoviiosti laiiko npi-šcmo kot povećanje učinkovitosti rabe končííc energije koi posledico sprememb v tehnologiji. ohjwSanju porabnikov In/ali gospodarskih sprememb, l-ncrgecska ućinkovj-losl je eden od ukrepov pri tibla« /ilvi oziroma preprečitvi podnebnih sprememb, ki predslavliajo največji okoljski izziv, s kaierim se spoprijema človtíáivo. Po emisijskih scenariji!] Medvladnega roriinia za spremembo podnebja (IK'C) je pričakovali v obdobju 1990 do 2100 zvišanje povprečne globalne temperature do 5.8 in dvig morske gladine do 90 cm, I o pomeni veliko grožnjo človeštvu, ki se ze ka/e v vse pogostejših in intenzivnejših naravnih kalasirofah, ki snio jim priCa v zadnjih leiih.
Po drugi sirani pa Je energetska učinkovitost ukrep Evropske unije, s katerim skii5a preprečiti napoved 70 % energetske 0dvisîit)sti do leta 20.S0 in to <\d drŽav/regij, ki jim grozi ni^otovosi. Cene na île in plina naraščajo kol posledica povečanega |>ovprascvanja in zmaiij^e^ vanja /jiiog losiiniii goriv. Prevelika odvisnost od omenjenih sle-hrov gospodarstva lahko negativno vpliva na gosptHÎarskî in sociahii razvoj Mvropske Unije, l'vrorwka unija si je zastavila v
Akcjj^kcm načrtu cneruHsk» uCinkoNitosl amÍ>lťío/cn cilj, ki velja Yň vsako dr/avo člatiico. da do Ida 2020 dose/c 20 % prihranki! primarne energije. To pomeni, da mora EU z dodatnimi ukrepi do leta 2020 zmanjšati primarno porabo energije za okoli 390 M toe (milijon ton ekvivalentne naťtc)» kar se bo odražalo v velikih energetskih In i)koljskih koristih. S tem bi zmanjšali 780 Mt C02. Neposredni sEfoski ptirabe energije bi se lahko letno zmanjšali za več kot 100 milijard
Odpiranje trgov po/jtivno vpliva na energetsk<i učinko\i-tost v proizvodnji. Konkt:-renčni pritisk sili družbe» ki proizvajajo energijt). k izboljšanju tehnologij in tako k učinkovitejši proizvodnji. S ten^ pa tlcv se;^emo. da se cene energije !il-žajo, kar samo po sebi ne spodbuja naložb v «lergetsko učinkovitost pri končnih uporabnikih. Zaradi uvajanja tržnih sil. ki zjiižttjejo ceno energije na trgu. se pojavlja problem povečane porabe. Zato je evropska komisija predlagala Direktivo o etieigetskj tičijikovjiosti končne rabe energije ín energetskih sioritvîih.
Direktiva o energetski učinkovitosti končne rabe energije in energetskih storitvah
s to direktivo si države članicc zastavljajo okvirne cilje, da bodt> v 9 letih (200}i-2t)ir>) kuHiu|jihm>
priliranik' 9 % energije. Direktiva sc nanaSa na ener^jo, ki se distribuira oziroma dobavlja končnim uporabnikom, in na vse sektorje rabe končne energije, razen na podjetja, ki so vkljtičcjia v trgovanje z emisijami C'()2. letalski in mednarodni pomorski promet in oborožene sile (v določeni meri), poleg ostalih ima javni sektor eno od ključnih vlog pri doseganj ti ciljev tc direktive. Država mora v okviru direktivo doseči nadpovprečne prihranke energije v javnem
sektorju in s tem zagotoviti, da jinni sťktur postani' vzor /a ostale sektorje. Javni sektor lahko ttpo-rabi finatíčne instrtunente za varčevanje / energijo, poskrbi za nakup energetsko učinkovite opreme in voziJ, izvede energetske preglede iti predlagane ukrepe, poskrbi za nakup in najem energei-učinkovitih slavb. Predstavniki javnega sektorja morajo izpolniti vsaj dve od onienjeniii zahtev,
DirekUva se nanaša ludi na dl-střihu tt^ie in trRovve z eRiT^ij*». ki so lahko zavezani, da zagotovijo nctïdvisne etîergeiskc preglede ali izvedbo ukrepov za dvig energetske učinkovit osi i. prispevajo v
sklade energetske učinkovitosti in Zitgotovijo konkurenčne energetske storitve za njihove končne porabnike. Aktivnosti dislribuierjev in trgovcev ne smejo negativno >T>llvall na razvoj tržnih aklerjev kot so s-veiovalci, projektanti, mt^n-tažerji in podjetja (i^SCO). ki nastopajo kot tretja stranka pri vlaganj tt v energetsko učinkovite ukrepe.
Eneigetska
učinkovitost v zgradbah
Zgradbe so odgovorne za najmanj 40 % porabe primarne enerjdjtf v večini držav. I Energetski poiencial, ki se ka/e skozi energetsko uCitiko-vitost je ocenjen na 30 % porabe energije. Ta píxlatek daje zagon, da se lotimo energetsko uèiiîkoviîih ttkrepov v tem trenutku, saj na trgu že obstajajo reáitvc. ki nam omogočajo doseganje teh ciljev in hkrati dvjgu-.iejo raven kvabtete življenja. Ven-K^r nas pri pospesenem izvajanju energetsko učink<mtih ukrepov se vedno ovirajo finančni. or^nÍMicIj-ski In vedenjski Ji^a^nlki, Premagovanje teh ovir poteka preko n(»sil-cev lokalnega razvoja, ki so odgovorni tovrstno načrtovanje in ukrepanje, listím, ki imajo neposreden vpliv na razvoj, izgradnjo in uporabo z.gradbe pa je potrebno zagotoviti kakovosttie in ažttrne inior-ntaclje o možtjosiih tiči n ko vi te rabe energije. Hdeii od ukrepov je tudi zagotavljanje kakovosttiega izobraževanja in motiviranja vseh
strokovnjakov pri gradnji objektov,
Trenutne linančne dejavnike, ki ovirajo razširjenost energetske učinkovitosti v vseh sektorjih, premagujejo) države članice in !;vrop-ska sktipnt«? tudi z različnimi ev-ropskimi razpisi, ki <unogočajo pridobitev ncpovratnili sredstev za implementacijo organizacijskih in investicijskih energetsko ttčinkovitih ukrepov. Mestna občina Velenje se aktivno vključtije vprojekte in eden od projekn)v, katerega vsebina se nanaša na energetsko učinkovitost v javnih zgradbah je KtiturePuWi-cllntrjc^' (KPK). ki je bil odobren iji sofinanciran v okviru Progratna pobtide Skttpnosli Interreg IllA Slo-Mad-Jir. Mestna občina Velenje je tudi partner pri projektu íiKOSAN (Program Interreg 1ÍÍ A SUkAI), sodeluje v projektu Knergy Throphy^ (Program Híli) in je soustanoviteljica /avoda linergeiska agejicija za Savinjsko, Šaieiko in Koroško - KSSiiNA (Program mt). ki vodi h\ izvaja aktivnosti trajnostnega energetskega razvoja v inienti lokalnil^ skttpnttsil.
Namen projekta l'Pli |e >zp«sta->1(i sistem za nadzor nad ralH> ener« Rije v javnih zgradbah. Ta bo Imel v prihodnosti ključno vlogo pri sprcmljanjtt rabe energije in odliv Čatíjtt o ukrepU) ter merjenjti ttčin-k ovi tosti lc4ch. In ter net no energetsko knjigovodstvo, kije e<ien od rezultatov projekta I Pf;, nam bo služilo ttidi koi orodje /a pridobitev nunli sorinaneiranih projeklov s strani različnih programov kot so intelligeni i-ners' iiurope. Kohe-
zjjski skladi, Cilj 3 -Teritorialno delovanje ... Za primer navajamo program 'Trajnosiiia energija' v okviru kohezjjske politike, ki bo spiidbiúal in sortnaneiral cner^cef-sko učlnl<ct>1(o sanacijo obstoječih slavb v jameiii seklorju in priča-kitjemo v IdtJ 200K,
V okviru projekta [•?]•, je KSSHNA izvedla energetske analize s termografijo v 70 javnih /4^adbah na štirih geografskih ob-m^Kjih (Velenje, Ptuj, Varaždin in Čakovec) in benchmarking ana-lizcj. kije na pixllagi razJičnili energetskih kaz^ltiikov podala izjemno zanimive rezultate. V treh občinskih zgradbah (Velenje, f^uj in Varaždin) bodo na podlagi detajlnih energetskih pregledov vzposiav-Ueni nadzorni sistemi ciljnega spremljanja rabe energije, ki b(xlo služili kol primeri dobrih praks v širši okolici. Poleg neposrednih učinkov, to jc zmanjàanja energije v javnih zgradbah, vplivajo te aktivnosti na osveSčanje strokt>vnc in î^ioSne javnosti o možnih energel-sk(i učinkovitih korakih.
Mestna občina Velenje projekt rPI- izvaja v síídelovanju s Šolskim centrom Velenje, z Znanstvenoraziskovalnim središčem Bistra Puy, Mestno občino Ptuj, Varaždinsko žttpanijo in mestom Oakovec. Več informacij o projektu IT^r in njego-vili reziiltatlh boste dobili v enih izmeni naslednjih člankov. Na voljo je intemetna stran projekta: w w'w.fu t urepu blic etiergy.eu.
■ Dejan FBRUN, v. d. direktorja KSSCNA
Najlepša otroška oblačila v Velenju
Tudi Velenje jc dobilo trgovina, kakršno si želijo vsi starsi in njihovi navi han ci. Trgovina Wen ice ponuja oblačila za otroke od nič d(3 15 let, najboljše kakovosti ptî zelo ugodnih cenah, domiselnih krojev in trcndovskih barv.
V Sloveniji je Wcnice že uveljavljena blagovna znamka, saj jc prisotna že skoraj 10 let. V letošnjem letu so î^li j^c korak naprej, saj so kupcem hoteli ponuditi nekaj več. Ta so poleg izjemno velike kolekcije oblačil ludi verjetno najlepše otro ške trgovine pri itas. Starši končno lahko uživajo v nakupovanju, saj razporeditev lokala omogoča odličen pregled nad vsemi oblačjll. Kupce tako čakajo že kombinirana oblačila, seveda pa jim je ponujena tudi možnost lasltic izbire. Tudi za mamicc / otroškimi vozički jc poskrbljeno, saj so vsa stojala z oblačili postavljena tako, da jim omogočajo nemoteno sprehajanje med policami.
Značilnost oblačil Wenice jc, da ponujajo nešteto kombinacij in se lepo prepletajo z modnimi dodatki, kot so kape. kkv buki, šali. Prva skupina oblačil je namenjena najmlajšim do drugega leta starosti. Prevladuje bombaž, pri posameznih oblačilih pa je bombaž kombijiirati z elastanom. Druga skupina oblačil je namenjena otrokom od tretjega do sedmega leta starosti. Otroci lahko izbirajo tako med oblačili za spon in pr(v sti čas kot tudi za solo in druge posebne priložnosti. Naslednja skupina zajema otroke od osmega do dvanajstega leta, zagotovo pa bodo nekaj zase našli tudi malce starejši najstniki-
Trgovina Wenice
Nakupovalni <enter Velenje Kletna etaža, Kidričevo 2 b, Velenje
f.etošnjo jesen svoji ponudbi dodajajo čevlje (21-36) in širijo program za dojenčke.
Trgovine Wenice prihajajo v vse več slovenskih mest. Poleg Velenja lahko njihove trgovine obi i če te tudi v Ljubljani, Vriiniki, Postojni, Ragaski Slatini, Murski Soboti, Celju. Slo venski Bistrici. Kamniku in Tržiču. V poslovni coni v Šenčurju pa je tudi Wenice Outlet.
V	naslednjih mesecih prihajajo tudi v Ormož, Maribor, Koper. Novo Gorico, ilirsko Bistrico In druga mesta, ki z.a-enkral ostajajo še skrivnost.
V	trgovinah Wenice so vam na voljo tudi darilni boni. no vost pa je, da bodo zvestim kupccni ponudili kartico Wc-nicc. s katero bodo imeli kupci na žc lako ugodne cene šc dtidalen piipust. Na spletni strani ^TVH.wfntçg.si si lahko ogledate ludi galerijo nove kolekcije in preberete ostale aktualne novice.
Tudi jesenjo lahko pisana, z oblačili Wenicc seveda.
Trgovina Wenice sc nahaja v Nakupovalnem centru Velenje na Kidičevi ccsti 2 b in je odprta od ponedeljka do petka Oil 8. do 20. tire, ob sobotah pa od 8, do 17. tire. Vse prijazjio vabijo, da jih obiščete.
www.wenice.si
UTRIP
m
Ťoroskor)
Oven od 21* marca do 20* oprila
h msa\, da jB s pro^iiirii riniwi /a fas towc, vas lïo siJtavliab v tibup. ^ vëSlD. kakn le^ nbdobfs pral Vi^nii. Dela bcsD> imcii vrfi ^ ' gl8VR.VBficjar6«lB?ri)oglivs8. karsibosie nalwili. Krr^alii bnsie i7-V vť(íeli.(l3subili(in ntikunipoiîliivnui^prDiBkiLi/Glnuspsài]. lijiÍi^parLr>i>r ^ ^ inm bosw lEpo iBktejRvala službo in prcsu tBS, Icya bosta Se wídtitj riřtjRie \fM\n\i siujpH|. Pnv(éčl£ si vs». kar sr bttsii^ /ahsloli. Konâio irnais nin^ijsij 2è la
Bik od 21» aprila do 21. maja
Slturai VSI biirio h po/abili, kaj se vsfii jc dtigaialo v pfitieklih mdnik vi pa ^M^rf Sf^veda nv. bosi». Vsak(A(3L ko bnslG/aslubli. da bi lahko bilu nainbu. ^^ Sli vam tnlQ ninK^n» nuslí ki^rsanie krai]^ v glavo. Z^lo prBv. da %fi š« 9 bdK^cskie.PoniotoDTifsstyanri.kivasrâzwsoliiijaio.Pniâinpapa M5, ria ns bosiB preiiravah. Saj vwie kakSni stó. MiinogralB vas /anese lil nR 7naie wt v riisihnih %mts\\ Artip^ \)Qtm m PariniH hn inu'J tà ti? ?a m. Vi pfl brjsie rahla v dvnrnili.
Dvo|<ka od 22, maja do 21* jwniia
^^^ Ca bœiK ijpoSMívali iiasvin<?VK/ri. bœiK prc^íwli /filo lup i«, ki vam bo ^^ ^ nekai óasa osial v spunimu. Pa inkar ni? niisiiie, da sic kat poinsnib •Jfcjř ruga ?9niDdili. čs nrsie v?s ^ i inislnni Is pn dainu in vsun;, kar ^ tam ilogaia. Koiti^rio je ph&el ko l^hko mistilB ludi nasc in im vsô Is na ^^^ druge. íiiríi financuj siaiije si; bo kmpku pr^jravilo, kfir bn>is usp(?ii du kufo Izpeljan proi^kL kiSHju vickul >8 nekai časa. Hoc^uro l)osis iinoii vhč koisic računali. iRpBh pa UidínBboáusial.
Rak od 22. |i»fiija do 22. lulija
fnprsviut s^, ksilt pnhaia n>s ra/lmrliivo obdobji v V3&iiii ^iv1]Dn]u. dnsva vdansn bodn rfagaials ntiVRSlvan. Kotvudnnv^ljniiiihcElQfSidaiivoh' laioh. drug rla pa bo ti^iba pnsiali na udnih itoh. Tisia kar ho í/glnlali) naibo Ijs. s bn na kmcu i/ka/alo /a najslabša. Kar iitrkaj načrinv t)nsi£ spsi iiiomli v nasisdniih iRdnili spr^rneriu. In varn n bo sz\ kar in^ba, iiiknii lu tc^ki). Na iHVtf bistB v hvlff!ii|i; pusisvíli sehs in svnjo irajbli^iE!. Kerie rlnlgu vhsih. fia sa ú karimatc.
Lov od 23« iulija do 23» avgusta
želeli SI Iwsia, da se vani umtii ena od ?slja, kj v vas ifi ?b nt4wi íasa. Prav
©/aprav vsaj Islo dm. Pa ns bo če? nnC. M projř^;!. ki ^te stf ga lnuli h prad fiiesBi.i s? v l^ii liidrnj ns ba pfenisjknii ninvj Mu. Bo pa ;aio ve liku bolje kri'afn pn povsnrii nrp/eni pmiuklu. ki se varn pi pofiuriil ^ele v /a ^^^^^ dr|ih diic^. <ai ko bi iok;auiialo po?abili na svqo Lniia m nareka 1er sa lnuli stv?nduga^ij.Iudíiaktj.dabu5(Qpa^abiíina denarno nagradrj, Inkraisevain nainrnč la^n orl pr^^inMR^ulËngiiiQ^nosD.rarmhovsssi, ko basis dobrnvdp in»tnstnv?°li^35UAÍi?an].
Devica od 24# avgusta do 22» septembra
v VMiStóSir^b|itiilB;asflfnsirESiiapolnijibaipn(fi. VtHjrmjie,dasielo fň pQirabr»ali. $a| sis bili na nti mnÚ. Iíáu varn [n h pošiljaln si gnala, vi pa sls |ili skffaj pcBS^i^ali. Pn/o nasimlrijs pniovdiija bo rupornn. ksr ste si v glavo ^if /ajublt. da boste v ik^kai drish n^tdokoaihi £3s, kost« l»ianli Upa/ili bosis ^^^^ iiekuga. lu sib ge h; vidnli. a vhih bn likfsim padel v aà. Iti km ka^ uidi v srœ. Nikar se ne lunakiiiu?. ćcsc boda gre ^a ri]0ti3suare»k0 nakInniennsL 7dr3V|u7 Jc p^liladi sti 113 paliodu, n i?kl|utoio, da ^arneio luá vas.
Tehtnica od 23« septembra do 23« oktobra
Kfïiûno SI basic lahko crJctahnili. Pn&sl bo nmret čaa, ko busic spn/mii. ija vam ba na^i v ďlou uspul, Dola, k{ vas \ù proue] iiiufiilo, ba napredovala hi tnqa, km Sle si tiitdili. In kni kahi. bie>ia }s krnalu 7apdi usia ludi nafve^ini rfvofîiljivri^in. Mrcogi sn naifirc«^ dvotnili, da varn bo iispsbi irii^d njirni ujdi laki.krscvani/elQbliiii PosvtíDJiiesd.pn^iíiaii hasiadeiopovsorit dc^onr;)li.
	
	i
	
	
pa rn tn^lia, da nasvci prosile sirr^nvntakt?. Dovolj bodn lji)(|ii i ubâiiktiro /a lupu. Dnna vam 1)0 sptnnajlcpâe, pa bosie rani %la nialoi^asa.
Škorpijon od 24» oktobra do 22« novembra ^^^^^ lapli oktobreki dnevi sicer ras rišijo po jcsenr. a vam se Mi. da ta m pnŠIa.
Tijiii /aia kpr imate na do leta valikn nwili naírinv, preiívsem /araá
/gtirtlo )e prBf. ra/la|| pa vriti^uia v iLtn. ún nisu^ bilí prijjr^eni. Sřvtaj síp.Ví!liktivprušaninpaosi^a dli|e(K£bapíava.Iosabrfiipspra^vahše nekai časa, Kar lu bosta se moyt odoâu. pa čeprav mm, da lokiai niste vi usu, ki |e t/braL Se» miMi boril) tokrat konsini.
Strelec od 23» novembra do 22. decembra
luJitokralbnsieilcia/alL iiastBmr|stur^mmjVBdai^9.Ci!pravbovvasvi£ k^ćalo. sebisiesfTiejali in U) ns ves gias. I ludje se bodo čiidli. odkod vam tolikfiopiiniMoa.i/kd/atopasnlin, da^iainmgrsi.GoIjsspbosinpoĎJltli ^^ §slf! V fíičeikij novega iHna. tub ;aio. kor bo do vas fin^n /elo dribra iki^hsi.
IMi^. katsU! ID prn'alcovaii. Lupu mnp. bo v vas ^bodilu po fHvnrisuh
v rlvoja. Se |i hosts prspijsiiliV Ud tûga |q obvisnn ludi. kako lep bo leim nieser: okUDbsr.
Koiofog od 23« decembra do 20« ianuarja
Zdeln so vam ba da js pnSel čas, da na glas povBSiB, kaj ú mislite o ?ad2vi. ^^ 13 vas muči nckai mnssirv. h. da ne bo v^fi povedeno rtalKl^o na rjtthrđ-vanie, pa k lako vsstn, da ni n^Niši 7n7k. Zalome i/ogibajU! Itudi. ki so n» W 9111^ kspletkanonjii. da se ne bosia maSli sf«fi ;(|odb. s kalcrmii v resnia ^^^^^ lariiaiB ftslo nit Csitidi stf boste /deli sami seti pucaj osaniljsni, bn holje lakn Icii pa da se dn;/(ie t Ijiidini, b vani lahkn le škodijo. 1 |ijhi!?ensko ^ivljtmje bo li^po n vam bo riaraln i»vo nnsrijijo.
Vodnar od 21« januarja do 18« fobruar|a
Isits sa rss viseliic. kuniii konujv pa vas ludi m2v^a i vrBniKnom, ki
J vam močno godi. luďi. če vam bu vro^. boste nar^viicE»; u;iva]i v vsá(?m sončnem /arkii. na /raku ^n v naravi. sa| se ?avsdaiK, da |i(tni iri vn^ri di ^jo po ki |e m marais prinreč. Ciiuh bosie. da se v vas ^tprebi^ii ^ ✓ Ijfi po ijs[var]aiiMjsu m ^aiose ne Cudiia ts se Inkih íoiih ntangi!ssa. kar se siœrne bi. Su va&i najhli^ii bodo presencCeni ko borin odknli vdâe novi3 taliiitit ludi take, ka isre sami msto vtaiali. da jiíi iinais. Ctjaiil pa jih bo (udi usu. ki vani ne da span.
RIbl od 19« februarja do 20« marca
[ï;tùber vam [q IrU]s v^^. h vami |e ra/burjjivn du^iveye. ve^elibí pa % ^ novega, lokrai iiičaktiiRte še vrč. élu bosui ihm tn marljivi, hr se vam bo obrestovalo. Malo mani srete bo na 7tir7v2;rven&m podmî!|u. sâj bodo to \fžsm riokai^ bok/erskí /naki spet dobili svojo moč, Nikar se ns cbfsmsqi^U^ s turn, kar vam bodo pc»edali saalniki, ki boilo na trenutke r^^ki Nalivi, bs eno oln notri, fsi dnj^o v^. Rajg se posvečeni; ljudem, ki 7Majrj va^ ilt^a lita m v kaerili blihni se d(^o pr^iiuin.
♦ ITRGOTUR
isenc^ 28 msrtdQWfs zigixlrtvi TR50TÚR. diLOn Kidnmki inônring ijgUjaiBka cet« 13íi. 3320 Veíuje TcL: 03/ 896 62 C-m«: monk^tirjl
í. VOEXJA OmĆUNA PLAČ: Vh.
ltl!0|l StrdlClTIB l20lirUlE tkUBŮfltlkB 1x101,2tlSG|C
aw^a Bmii inj 3 tott Cl ns CBdniqj otnón KMW
2.	UĆUWOVOOJA:nvV;SSIitanr«fctfiL ricafiontM aintri QÉiveni 2 M
lAiiq n podn^ rvunooditn, 2ni(# efiiQi )Bfe& ufioraba fwiiMili
3.	PimUAieC AVTOMOeiLOV:
2 tt (zkuMf u incItiMi (Wv V^Mpv
hirnfMncAd^HNA tontm dtío; indi jt w fttiKđi nđ
4.	AVIOMEHAM«: »fttniMt, atodettrtar il ïiq istrfwi gddfc, sein Izta^ t^titfaBbft)
ft. D€LAV6C V PAOiZVOCMJI: dM
tnz 11M4 ídsp ň) pstrriiis jnstíi ^ ip
MPrtii rat
Podrobne#ét kifbrmsolH «o Vam
M voljo M ^MlWm W—lOVM
www.trgotur^J «Il n» t«l. Ittv. 03/BM-C3-S7 (Wonite).
N ograje nd nagradne Itrlianke ELKROi IN REDNAK, d. 0. o., objavljene vtedniku tta$<o$ 27.septembra so:
I nagrada: vrednostni bon trgovine El kroj vv rednosti 50Evr prejme Mirko PemoN^ek, Cesta IX /23.3320 Velenje Z nagrado: vrednostni bon trgovine Rednak v vredmsti 3D Evr prejme Vilma Lešnik, Lajše 207 / b. 3325 Šoštanj
3. nagrado: vredr^ostni bon v vred-nosů 2Q Evr prejme Helena Medved, Ravne 107,3325 Šoštanj GESLO KRIŽANKE: Eleganca stil identiteta Hlkrnj in Red na k Nagrade prejmete po po§ti! Čestitamo I
Stanovanjski krediti z obrestno mero po vaši izbiri.
s stanovanjskimi hlpotekarr^imi krediti z obrestr» mero že od EURI60R * 0,99 %* in poJovičnÁn t stroški odt^ftve varrí bomo pomagali oblikovati vaš jutri. Le i^ati gamorate.
' AirHid0avil)BaEvrekndlt,uv«owim9hp(M«W.1ir2a ihffik* hi ntfjDtxibsAïUnCrMltâsrftaSlmr^aOd odprl ïaoMlceifMi nčun nt ktítnQi vn Nr^OAiofi ivntfjft prtfimi«) plifi» i(i ppKofwo w so mvilií abrvrfi anw primo^li tkiađT» Ài^nt P«r>Mr hv*fl<npb vvtèinina|mvi|^ ^ ziprstetçi Miti ox ImijoAWjMUpnbanlupQgoteovKwnditffrvvlLntiwy^
VKetMr	{apro&anoav«flitívi£liM80*' wMnosti aMv^n niprarFilćrnn« n mm prvmslmp mwev ot vvannrtCstva v tQcraj
oprwsaippJnttmimbvíIpvKottstDvàtađognorjenoobdoC^ Pnnwr«r«klMi«cĎretlmfianriunsindsi 10092007aiffMtf vviéln< 100.000aiR poobMim«n?2mM«MEtfbor • 090ViodpMilnoAAo 3Q litnttmtJ COMji rtyinsDviuriarfwinM iaHui|»(VTiifk.^M iffinMni hdrtob oc n»v«<lBr^ «l»<nintov,k«ao
WWWÍJNIDREÚITBANK.SI
OUniCreditBank
AGHg ENTER KRAJNC
Ormoéïs cesta 21. 2250 Ptuj • tel.: a2/74Ô-D2-lO. fůx\ 02/748-02-11
Ifvína z mmm dili za MWE in mms MEHANEACUO
M,, ^^

NOVO!
PRODAJA iN MONTAŽA TRAKTORSKIH GUM NA DOMU!
HIDRAVLIČNI CEPILNIKI
Mxm$i
B od6tdo2St pobnifni in Idža^
■	pogon preko dlekbo motorjo ali traktorjo
■ HOflRTUOI lUJUj
■	www«eniiefifl«cei
UNIFOREST d.0.0., Dobrišo vos ]4q, 3301 Petrovce, Tel.: 03/713 14 10
Am
radlo (Rřalfa
103.2 & 107.8 Mhz ^^^^ vsak dan 36 ur
iu v
" 'Î 103,2 & 107,8 Mhz
Zgodilo se je ...
l^i^Q od 12. do 18. oktobra
•	12. oktobra 2001 so s svccnnosiju v velenjskem domu kuliure učitelji, učend in njihovi slar^i zaznamovali dvajsellcinico osnovae sole Gorica;
•	[3. oktobra 1888 seje v ArnaCah pri Velenju rodil je/Jkoslovtíc úr. Karel Osiir: t^il je profesor na filozofski fakulleli v Ljubljani in član Slovenske akademije znanosti in umouiosti; članstvu te naíe najvišje znanstvene ustanove se jc leta 1958 r>dp{v vcJal; gre za enega najboljših slovenskih jezikoskivcev, saj je Ludi v mednarodnih (ingvisiicnih krogih veljal za priznanega slrnkovnjaka, zlasti za indoevropske jezike:
•	13. oktobra 1928 sc jc v Šoštanju rodil pesnik, prevajalec in publicist Kare! Klancnik s pesnii^kirn imenom Jernej Roj ali Karlo Lev in:
•	U. oktobra 1961 jc prenehala delovali Kinetijskt>gospodarska i^ola v Velenju;
•	priprave tîa prevrat so na Slovenskem pred koncem prve svetovne vojne med
drugim potekale tudi z ustanavljanjem namU-nih svetov; sredi avgusta lela 191X jebil v Ljubljani ustanovljen
Narodni svet za sloven* ske dežele in (sirn, 26. septembra pa v Manbnru Narodni s"vel za Slajersko, katerega predsednik je poslal Velenjčan dr. Karel Versiovšek; v Šaleški dolini je bil prvi Narodni svet ustanovljen LS. oktobra I9JS v Šoštanju; /n predsednika je bil izbran odvetnik dr. Fran Mayer, za lajnika pa trgovec Ivan Senica;
-16. oktobra 1998 je na 9. festivalu lokalnih radijskili oddaj v Ljubljani Radio Velenje osvojil drugo mesto /a pripravo osrednje informativne oddaje, v kategoriji radijskega intervjuja pa je novinarka Milena Krsiič Planine osvojila tretje mesto;
•	16. oktobra 2000 so bile volitve v Državni zbor Slovenije; volilni upravičenci iz mestne občine Velenje ter občin Šoštaoj in Šmartno ob Paki so v slovenski parlament iiepi^sredno izvolili Jožeta Kavtič-nika. Bojana KoniiCa in Milana Kopu-šarja;
•	v nedeljo. 18. oktobra leta 1959, so v Paki pri Velenju svečano odprli aoyo šolo in
Dr. Karef Oétîr (4rft/v Muzeja Vrtenje)
skupaj s transformatorsko postajo ludi daljnovod med Šalekom in Pako; 18. oktobra 1996 so v Rded dvorani odprli prostore Turistično- inforinacijskega cen ira Velenje.
■ Pripravlja: Oamijan HIJaJič
^HjiS
ČETRTEK, 11. oktobrd
PETEK, 12. oktobra
SLOVENIJA 1
Q6.1S	ndtiiovi
O/JIO	Poroćil8
OAIO	Mmm 08.00
Oflin	Dobrnjuiro
n9.00	Pnm^fla
no,Ob	MQbyDii:kirisí;rřvitQsidebele
Mu. 18/2B
Í197&	MalëSivHf;ti|h'j.kvt/
1Gjn	Oddali^Roiruk?
1030	ř^(wi|uin.b/?B
11.níl	lvm\
1T.66	Vohlna odii^ia
13.00	Poroiila, špun, vrani b
13.1Í3	ya6niina7iiiiw.2/3&
13.45	Ptramtiia
15.00	Portifla
lil D	Mnsirjvi
SrBhrntifjrivi ktii|ii\ l?/39
16.10	V^irajna Lara. if(^iim.ebij iilm
lAOO	Î^uviiïi,šprnivrsitiB
Jâsno m glasnn
18.15	puhiiviHiiUip
1830	Ae banji] OeteljtcB
18-40	Edoinmsflfj.nsanka
19.00	Ummi, vreme, Ipi^n
19.f>h	Miiijonar/Jrifiaantn
2G.b5	hiM
72,00	Gdmevi, kultura, ^ort. vr^snie
73.00	Gsniiilait
23.30	Kniigsnmhnga
23.50	Kanadski to. 1/7
01,26	Duhfwiii uufp
01.40	Dnevnik
02.1Ô	Iniokand
SLOVENIJA 2
06.30	/abaviB infiik^^nal
O/JIO	Iniokanal
09.00	Tvprridaia
09.30	/abaviM iniuksiial
11.nn	Tvpfodflja
11.30	Ble^Cica.addajao moril
12.00	KafiHilcskop
12.25	0(ui/je
1335	ÎV prodaja
14.Q5	Akuulm
14.3D	Dlvlolk: Split 1/1?
M.bf)	[;inhus
15.75	Saniskapulovanfa.G/lD
16.15	Pnkiini^niarriH odrlaia
1/.QÔ	Prviirfdriqi
1/.25	MnsiiTVi
laJiO	Pomčila
18i]5	PnmaíajmíisuvKfjpLT
1R35	Fvrapski riiHya/in 19.10
1935	Pn dobivanje m I nm ka I tma.
dokim. oddaia
20.00	I laliiaf iska n i isija, a riy. I il ni
71,'ID	JaisncvKfra. 9/27
22.70	M&injWiooftii. narad bre;
^ensk, indiiskt (ilm
73.50	Pytwna,!^veíj^itt3lilfn
01.11]	Dnevnik ;ame|skří iv
01.35	Ifilokanal
Q;.ID
SLOVENUA 1
D6.15 (Jdmeví OAGO Porořjla Ouhro iiiini PnrořilH nB.10 DQbr(j|(jirn n9.rfn Pom&la (19.05 fliper iniopakff, 10/76 09.25 ZpafjteQPnlijhai.11/1? 09.45 Pingvin iia&par.risankH U9.6D V;ua|na I ara. riokiím. film 10.05 fnajsia&ala 10.40 Jasno m giasfiû 11.25 Osm^rian 11.55 Milijonar/Jonasiin 13.00 Poničila JpnrL vrtíme 13.25 Duhovni mnp 13,40 Kne/indnklti. 12/17 14.75 Sliwsnski uinnki 15.00 Pornňla 15.10 Mosioví 15.45 Babar.nsn, 16.10 I/pqjinntí inrba: l/let 16.25 Vdo[jku2Vodo,9/?6 17.00 Noviœ. šunrL viome 17.30 NajVfčic i^obeJove Lisp(;^vce 17.40 tanalGuQgraphic.8/15 18.40 Ka/li, nsank^ 18.45 P(j|sa Pspa. nsaiik^ 19.0(1 [inuvRik, vTBmu.špori 19,55 Zaiiania/nova. 3/35 2030 /dravie! 77,00 Odmevi, vrflme,špori 23,00 Piilm>'.n kiiib 00.16 NaU(jnaiG(>tigrapiiic.3/15 01.05 DnBvnik 01.45 Iniokanal
SLOVENIJA 2
G63G	/abavni inlukanal
07.00	Iniokanal
09.00	Tvprn^laia
0930	/abi^vni intokanal
ll.no	Oiro^i mlnkani^l
17.05	Tv prodaja
1735	Umotiusugo!
13110	[vrop.skima^a?in
1330	Majli^p^i Aas fiiu|iu}a ^ivlji^ni»
13.50	Uekl£!Uf?BelonBÍ|e.anc{. Iilm
15.00	Ivprnlaia
15,35	ŠporiSpas
16,00	Mo/aik
1630	VspnminAtondru
iKvinmikii. rii^o/. di)kiini. tirlii.
17.25	Mifsiovi
18.00	Pofoèila
18,05	Pnnmki tfiívaik
1835	^uiduritskadil
19.00	i ra m la Bitmi ká mi dna lo
nebv. dokufii. prjii/cL
20.00	7adn(idnfiVislavnih.9/)3
20.55	NajlGp§i (iiqepa hvlicnia. 3/8
21.25	lainica. am, iiini
23.1Û	PasledniH bitka. Irana čb Mill
00.40	NKMnptisli.7/4
01.30	Dnuvmk/fimaiskfilv
01,55	Zabćtvrn in((]kar>al
pop pop
06.20	74 ur. ponovitev	\ 0635	24 lil
0/,20	Nevarni živalski piki, dok. odd.	1 0/35	Frenie
00.20	Razigram par, nad.	i 09.20	Razigram par, nad.
09.20	Ukradena sreč9. nad.	Ï 10.15	Iv prodaja
10.15	Iv prodaja	1 10.45	Ukradena srefa, nad.
10.45	Rinki L	1 11.40	Neukrotljivo srce. natL
11.40	Neukrotljivo SÍC8. nad.	\ 12.40	iv prodaja
12,40	Iv prodaja	i 13.10	Spopadstras^. nad.
13.10	Spopad strasu. nad.	1 14.05	Urgenca, nan.
14.05	Llrgenca. nan.	I 15.00	N^ukroiljivosrce, naiL
15.00	Neukrolljivo srre. nail	1 16.00	Ukradena sr&^a. nad.
16Í30	Ukradena sreči), nad.	1 16.55	Razigrani par, nad.
16.55	Razigram par, nad.	1 17.55	24 ur-vreme
17.55	74 ur vreme	i 18.00	Spopad strasti, nad.
18J10	Spopad stiasu, nad.	1 19.00	24 ur
19JIÛ	24 ur	Ï 20.00	Viemiiiliptsti
20.00	ireiij«	1 21.00	Knieiila
21.45	Kmetija	1 21.35	Mo;jeX2.am.film
22.15	24 ur ?vučer	! 22.20	24 urivBčer
2235	H'à kraju zloCiria. nan.	i 22.40	Mo;jeX2,anK iilm
23.30	Sknvntistt" otok. nan.	\ 00.15	Rre; sledu. nan.
00.25	Na krajU ^loi^ina. nan.	i 01.10	Amenški i/ob^cna, am
01.70	Pod lupo pravice, nan.	1 02.50	24 ur. ponovitev
02,10	74 UR, ponovitev	ï 03.50	Nočn?i panorama
03.10	Noi^na panorama		
©
©
09.00 Dabroimrn,inionii3iivna odi1aia:?na današnis dan, iuirah|i^ tiovic^i'^vidanspni dntžva, iutran]fyosi:?ple>ni knraki; koledar pnrediluv 10.30 Vabiitiuki/ttiKdti 1035 Odprta lema. pon, pogovora lt.36 Vioeosp01 dneva 11.40 POP CUi^. glasbena oddaia 14.00 Videosuam, obvestila 1/.55 Vabmto k ogledu 18i)Û Grezpanite, rMnskai)dda[a 18.40 RcginnaliiR nnvii:e 18.45 hm gibamr;j. iniormativna
oddaji^. pnnovUDv 19.15 Virieospotdneva 19.2Í] VidcDsirani, obvestila 19.55 Vabiitioknt|leti;i 20.00 Jeson fivlienia. oddaja ia iqI|q
/ivl|ai|sko obdobie 20.45 Ramooalne novice 20.50 ViríeospiíLdnKva 20.55 Vabmtokoglirdu 21.00 Gddaiaalilmu 21.30 Ve6ar?Ano.glasbenandrlaia 22,45 l/o(idaieG(ri)ra|uiro 00,15 Vabmtu k ogledu 00.20 VidetTsiiani, oI^vrsiiIh
()9.G0 Dobro |uin],inlr]niiativna uddai^: na danainp dan: jiiu^njc Rovir.^: viiiet^spoi dnava: jimanji qisl'Je/iknviie (ne|/nanke; knleflarpníKdiUív 1030 Vabimo k oglt^dii 1035 Sîaan življenja, nddaja ^a ircijB ^ivlienjsko obdotiia ponovili v 11.20 Vi dnospuidneva 11.25 VeéL^jAno.glssb.uddaia pon. 14.00 Vtcisosirani, obvesula 17.55 Vabimnkagledu 18.00 Miš ma^. uiroSka orlriaja 18.40 Rsgionaln» novfCQ 18.45 Oddaja o IIItiiu, ponoviuiv 19.15 Vidiiospoidimva 19.70 Vidsosm, nbvesuli^ 19.55 Vabimuktigltjdu 70.00 Planet polka, glasbena oddaia 21.15 Regionalne novice 21.20 Vi dRospoi dneva 21.25 Vabimo k ogledu 21.30 Vn?dnojRSiopainnio;:Ruskíi
kapelica, dnkijnien. oddaia 22.00 Otiinkti/tvn^kuya
pari am en la 22.20 1/oddaje Dobro jmro 23.50 Vabimo k ogludu 23.55 Videostrani, obve^ijla
SOBOTA, 13. oktobra
SLOVENUA 1
06.70	Gdmpvi
07,1)0	7uo(ftiei/5kQl|ktt
0730	f/popolna lorbo 07.56 SIVO celii:e. kvi/
08.40	Vrtouki(/vor)o.6/28
09.10	Dip Hollies, oam^kililm
10,45	PnlnoCj>tkliib
12.00	lednik
13.0(1	Poroi^iía. ^ori vrenje
13,1!)	(Imkavi/ija veliki íínaíp
I4JJ5	Nevidna uvili/HO|a
15.00	PesempULUinnk. 1/10
1S.55	Snboirio jitjpi^dne
1635	Prviindaioi
1/.Û0	Puroi^la. ipOTL vreme
17.15	G?ata
1/.70	SoboDio ptip(^dne
18.40	Fiiimcvmlti:nfkt,risatika
19.00	Dnevnik,vretne.Spori
19.15	Ulnp
19.40	Fninnki
19.55	LjubljanapresLoltuca^U.kvi?
21.10	4400 pijvraimknv, B/6
22.00	PuroíiÍB. šport vreme
2735	Hniar
23.40	OyHílvifood.9/12
00,4(1	živalska farma, ariirii. am. íiíím
02.05	Dnevfiik
02.25	iniokanal
SLOVENUA 2
06.30 /abavni Infi^aiial DB.30 iv prodaja 09.00 Sko^Cas 09.10 Tarifa 10.40 Pniîinrski mn/aik 11.1(1 ŠUidijrtiskalLjl 1)30 i'admi dnevi slavnih, 9/13 12.20 Pnka?ni i/ morskih globin, am. íiltii
13.50 Tvpmdajn 20.00 NugofiiBlkvaíiUaEP.
Slovatija Albanija, prenos 23,05 Aipe.Oonava. Jadran 2335 Prvi ih drugi 23.55 Cuy(Dlk.2/12 00.25 Pokvaqiin»ilekl6[a. 14/16 01.10 Soboino popoldne 03.10 Dnevnik/»mei-sku {v 03.35 Iniokanal
pop
0/.30	Tvpnjdflja
08.00	Dmbtžki. ns.^enja
08.05	0rataKO(^litek.ns.${^nja
08.15	A]Lairv/VH/dolandi{i.ns,si!rij3
0830	NadrGvausmndoma.ris. ssnia
09.00	SU^kOer^anHans.serij»
00.30	NurotiriiB(?rnard, ns.iwri[a
0935	VosoiiuCenci, ns.senia
09.40	NiitjaMivs.ri^.serija
10.05	Translumierji, ns.serijd
1030	9Daman.rts.senia
10.55	M^ltj Korngan, ns. senjd
11.25	Na/ahod,4/B
13.10	SmsinattDspa.amJilm
15.40	Smsh m greh./abavna oddaia
16.10	SpiuhodspošasuaiJ/2
I/.IO	24ur,vn3ine 17.15 mai /sin/avalec. arti. Ii(rii
19.00	24 ur
20.00	ViomialiFusu
21Í1G	KinKiija
22.00	GursRrnk«b3i:k.aniJilm
00.70	Ma2.ki[epravečvedel,am.i.
02.30	Noi^napmatna
©
09.00 Mi§ mal otroška oddaia,
ponoviiRV 09.40 Vabimo k ogiedu 09.45 Vredno siopiii noier Ruska kapelica, iliikifmiinlama oddaia 10.15 Vtdeospoi dneva 12,00 Viitensiraiv, ohvesliin 1/.55 Vabimo k ogledu 18.00 Cas ?a nas, mladtnsks oddafd 18.40 Viifcffipoi diiuva 18.45 Duhovni vriller: mag. CIRIL SlAP^AK. sabi|anuc,iupni|a Eeljn bl.A.M.amnšek 18,50 jQS9n2i^ji!nia,oddaja;air?q5 ?ivlj(3n|^konbdob[p,. potioviLsv 19.35 Virfeosirani, nbvesiiía 19,65 Vabimo k ogledu 20.0(1 1590. VTV m^mi regionalni
inform ali vni program 20.25 y(ijH,infomiaiivna oddaja 2030 Vabimo k ogledu 20.35 PugrnnrsprfídseiMonivlade Jane/otii Janšo, ob obisku na Korošksm. ponovi isv 2105 řtíSiivahSiEdim/ri20D7ť Flying Pixels, posneiek koncerta v 2alai 22.25 Vidcospoldiiiiva 22.s30 Odprla lema,pogovarvsiudio 23.30 Vabimo k ogicdu 7335 ViiÈospol diip.va 23.40 VirMosirani, nbvesiiia
NEDEUA, 14. oktobra
SLOVENUA 1
07.00 2iv>dv 09.55 Zoganja.9/i0 10.25 SknvnasLitliviin(?.6/13 10.50 Pnslubmrtio M 11.20 Ovarii 11.75 Ob/orjaduha 17.00 Ijudjern^enilja I3Í10 Porniila. šporl, vrwne 13.10 Na/rtravje! 1430 Nedeljska liii^el 14.35 SmmiJi^avs 14.45 íloviáki faktor 15.00 Glasbeitiilvobuj 15.30 CTĚSTia se Spon 15.50 Klii; PO
16 J] O N i^ilel|skn oko / Marianiim
Jumianom lt>.IO Je/ikamo Mno Manjo 16.15 U rbano 16,70 Glasite 16.25 SvB^a
1630 Ugliísitiblr^zRubyWa/.dsI
17.00 Pô roftiia. Snort, vrema
17.15 NIP
17.15 Oruíabna
i;.45 tôs/a,,,
16,20 Zmagovalne glasbenega
dviiioji^ 1830 ?řBbai!|n (ola IB.40 Kravii:a Katka, mianka 18.45 O/i Bu. nsanka 18.55 Vrnfim
19.00 Onuvmk. vfîme. špofl
19.55 Spal doma
21.45 Pa lim pses li iivljenja. patre i
Nika (traleiiaiiena 22.35 AHS360 77,55 Pnrniila. vrpme. Spon 23.25 Golf i^iidno od raja. am.Cb liltii 00.50 flnuvnik hiinkanal
PONEDELJEK, 15* oktobrd
SREDA, 17. oktobra
01.15
j SLOVENIJA 2
\	0830	/sb^vni iniokanal
i	08.20	Tv prodaja
i	08.50	Sko^'ii^ss
i	08J10	Prflindugi
i	09.20	Ljubljana presiolnica [11. kvi;
j	1 (]30	3. %fQtAJ\\(i kfiaiskih orkesln^v
S	m snsamlilov, 3/7
j	10.50	Pornaga(mosi,Tv Koper
j	11.20	Olrjbiis
!	11.60	Afp2.0ormv3,J3riran
j	Î7.20	[v prodata
i	18.10	SpeeiV/ay ^a grand pnx,
i	posnetek
i	19.25	Jadranje. Barcolana. pûsneick
I	20.00	Sar(jskapinovari|a, 7/10
i	20.55	MojsieririMsrgaieia.S/lO
i	21.50	S Sporina oddaia
i	2235	Hijišajmo!.4/6
i	23.25	Umoinostijlasbsmplesa
i	00J15	Dnevni k 2amp|ske w
i	00.30	Inhkanal
pop
fv proti 3] a 0630 Moto GP. prenos dirke ?3VN
Avsirafiie 08.15 OrobiJki. ris. senia 08.25 A(iairvZve/dolani^|i. ris. serija 08.40 Na drevesu smo doma, ris. ^enja
Slon^iik Ijcniamin. ns.$Đnjd Niiindni Bernard, ris.senjâ Veseli wtmi. ns.senja Miip ns.senja Iranstormeqi. ns.$cn|3 ODaman,os.sen|a MaloKompn, ns.serija šolska košarkarska Mui^o zdravilo, am. nan. Meblfice ?a wrtno. am. nan. Vaniška za hMti, am. blm Jamie: KirhaiUsamosiojno Staru sabije ?.. am, íilm 24 ur
Stare sabfie 2. nadaljevanje aro. Il Ima 24ur
Pirau s Karibov, am, [ilm šporir)^
Do na?ga. »ng. Iilm 24ur.pnntjviluv Nh^im panorama
i	09.15
j	09.45
I
\	09.55
I	1020
t	10.45
i	11.10
i	11,35
i	1235
i	1330
j	14.75
i	I6Í15
i	17.05
i	17.46
i	17,50
I	19.00
i	m(\
i	2235
i	rm
i	01.00
i	02/10
©
PONCMITV ODDAJ TlDřN. SPORFDA 09X10 maš. rmrćka oddaja, pon. 09.40 lB89.ViVniaga/in IQHO Kuluira, mloimaiivna oddaja 10.05 Športni tofek 10,25 Športni pogovor 11.05 Duhovni vrclen: mag. CIRIi SlAPŠAK, $ale;ijanec, 7upni|d Cel|e-bl.A.M. Slomšek 11,10 Íup3n2vami.poyovor,gost: Alot/ Podgor^Hk. )iipan obCine Šmartno oh Paki 12.10 Vabimo k ogledu 12.15 Planetpolka.glaslirnaodilaja, gostje: Ansambel Peua Finka 1330 1590. vrv maga/in 14.00 Kulmra. iníoniiaiivna oddaja 14.05 Videosiram. fjbvt^ula ISilO Vabimo k ogledu 1B.05 Mladi iipi.mroškaotldaia 18.45 PUP C(JRM.9l3sbP03 oddaja.
u os (je: Nnd^ 1935 Okrogla miia, prigovor 21.25 FesiivalíSreíliAtK2d2l10?i: Flying Ptfiets. posnetek kuif3!it3V?alj;u 22.45 Videosirant.nbvesiiía
SLOVENUA 1
0;.00	Poroi^ila
O/.ID	DobrofUiro
oaoo	Porořila
08.10	Dobmiuiftj
09.00	Poročila
09.05	MnliMo/art 10/26
09.30	Iksanka
09.35	l;popouieiorbc:i/lel
09.50	llttikovinia veliki línali^
ID.45	Spočitavanje n<nili jtniatel{ev
na Kubi. dokum.lilm
11.05	NdUQrial(»HQgf8phic.8/15
12.00	ShkarOskarvonPisior legiinda Gravskfiddint^ dûkuîti. pnriret
13.00	l^orořila,Sport, vreme
13.15	Spel doma
15.00	Poroi^ila
15.10	Ooberdan, Koroška
15.45	Mtíifvcdek. 5/13
16.05	llisanka
1B.15	Biscfgora.2/15
16.30	Pobegla Irnikok 2/10
1/.0(l	NLMf;^. špofl, vrmiiB
1/.40	Planet Zemlja. 7/7
1830	?rtihHnj8 3x3plus6
18.40	[liinFam,nsanka
1B.45	Adivrnorju. nsarrka
19.00	[ME«iřk, vreme, špnrt
19.55	Predsednik ;!a Slovenijo 2DD7
20.50	Tnvanš.ielj(on o Idrijskih nidarjili
21.15	iSeverna Koreja, dokiim. oddaja
27.00	Grimevt,kuliiira. šport vreme
73,05	Umetni rai
23.25	Glasbeni vfii^er
01.15	PlanetZem!ja.7/7
02.05	Dnevnik, ponrjvidiv
02.40	Iniokarrc^l
SLOVENIJA 2
OB.30 /aliavoi irilokanai 07J)0 Iniokanal 08.15 /abavm iniokanal 06.40 IvfKnd^ja
09.10 NIP
12.55 Soboino popoldne
14.55 ÍV prodaja
15.25 š Spnrina odilaja
16.1Q IJsmidan
1B.40 APS 360
16.55 Alpii. DiDavs.Jartran
17.25 Mo/aik
16.00 Poročila
1B.05 iskma.dnbatna oddaia
18.55 Tnialna razprodaja: nasmeh |e
gtaiis. 1/10 19.25 /gl<ivona/3bavi). l.ortdaja 20.00 Goennntjvaposledtija bitka. 7/2
21.05 Suidiocdy 22.05 Dleščica.oddafaomndi 22.35 ()las(he)nivs<^eri na dragem 2335 1/ ds^rln iišioe. iranskf Iilm 00.40 l)rL'vnik2amcjske Iv 01.10 Zabavni iniokana i
pop
0S.30 24 ur, ponovitev 0730 Vinascona 0B.15 fla/jgianipar, nad. 09.15 Ukradena srB^, nad. Î0.1D Iv prodaja 10.40 ikkiLaks 11.35 Meukrotliivosr«, nad. 12.35 I v prodaja 13,05 SpiipadslrasLi,nad. 14.00 Zvezde nasodiStu, r^n, 14.55 NnukrQi(|ivfisrcť, nad. 15.55 Ukradenasrei^a, nad. 1B.55 Ha;iyranipar, nad. 17.55 ?4ur vreme 1B.00 Spopadsirasti, nad. 19.00 24 ur
20.00 Nc^a tfiala klinika, nan. 20.55 Grda raria. nan. 21.50 Da/o^aiane gospodinja naii
22.4	5 24 iirzveeer
23.05	Shark nan.
00,00 Na kraju/ločina, nan, 00.55 Pnjaisiji. iisn. 01.25 Pod liipopravits. nan 02.18 24 ut, ponoviiev 03.15 Nn^ia panomrna
©
09.00 Dobrojuira iniormaiivna oddaja: n^ današnji dan. jutranje novice, videosnol dinva. vrinarski kodi^eV, kol if dar nn redi lev 10.30 Vabimokogl^du 1035 1*1 a ne L polka, nlasliena nd(ia(a.
gostji?: Arrsam'bfil Petra Rnka 12.00 VidtNwpoi dnsiva 14.00 Vidpostrani. obvesula 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 flegionalne novice 1B.0Ô Naiiovo, mladinska oddaja,
ponovi IPV 18.45 Vrednojesiopittnoier:Ruska
kafjelira, dokumen. oddaja 19.15 Vidiiospoi rliKva 19.20 Videosuani. nbvssula 13.55 Vabimo k ogledu 20.00 Spremiimba lovskega zakona.
pogovorvsiudiu 21.00 leqionalne novice 21.05 PDlDSEDNlŠKlVaifVL 2007: Sooi^enje prsdstulnišluh kandidatov 2235 I? oddsjB Dohro iiitrtj 00.06 Vabimo k ogledu 00.in Viduostram. obvasiila
SLOVENUA 1
06.15	UdniGvi
O/,00	Poíotíla
O/.IO	Dobro juiro
08.00	Pofiiôila
08.10	Dobro julm
09.00	Porodila 09.05 Rsdovei^i M
09.20	Oisfirgora.2/15 0935 Pobnglafinikoja.2/1D 09.55 Uddaazaotroke
10.10	/godbi> IT boljke
I 10.40	Sprehodi v naravo
i 11,0D	PlaiKnZemlia.7/7
I 12.05	Piedseilnik/aSimH}ijo2007
: 13,00	Pnrm^ila,SpnrLvreme
i 13,15	Sko/ićas
i 13.75	Palimostísu iivl|«nja. pr^rtret
:	Nika (jfalnauerja
i 14.70	Dl)/nqadiiha
i 15.00	Pomnila
i 15.10	Mosinvi
i 16,45	(rojto, 15/26
: 16.10	Ali me po/naš. poučna mklaia
i 16.15	llotelGbmor^ok.nan.
: 1630	Ko^a. dlaka. jjiHje.dokum. nan.
i 1635	Knjiga mene bnóa
i l/.OD	Novtcp.slovensiakrnmka,
i	^tiri vreme
j 1730	lepoiavDgíedaliiídravfa.2/2
: 18.00	t^nična resničiiosl
i 1835	/nžbanjeAsira
j 18.40	Frani!ek. nsanka
: 19.00	Dnevnik, vreme, tat
: 19.55	PrBrisHtjnik/a9ovfliijo2007
i 20.50	hramida
i 27.00	Orlmevi.vremG, šport
i 73.00	IJsihaioČR/aloge naliB,
i	t\(km\.iii\ik\i
i 23.50	lepoiavogÍBdalu^dravia.2/2
: 00.15	Rssnična resnličnost
i 00.40	Dnevnik, ponovi lev
j 01.?n	Iniokanal
j SLOVENUA 2
i 06.30	Zabavm iniokanal
i 07.0Q	Iniokanal
i 09.00	fv prodaja
i 09.30	Zabavm iniokanal
i 11.00	Otroški iiifokanal
i 1230	Ivprndaja
: 13.05	Dober dnn. Koroška
i 13.35	Z glavo na/abavn
i 14.0(1	Glas(bH]nivB^n na drugem
i Ib.OO	Ivprodaja
i 15.30	Siudmmy
i l(i.25	Prfsliiiinimo lišin
! 10.55	Mo/aik
i 17.25	Mosiovi
i 18,00	Port^ila
i 18,05	Kalejdoskop
i 18,30	Aktiialno
i 19.00	Menje m dan balennu Nene
i	VrhimSUTvaint. iilmo
:	ItileniH
i 20.00	Mii/ikajflto. 6/74
i 70.30	Globus
i 21.00	Dediši^ina tvmpfi i 2235 Rlackisck, 5//
! 00.10	Jaaiovirtka.3/22
i	06.15
i	0 7,15
!	08.10
i	09.10
i	10.05
:	10.35
i	1135
i	1235
i	13.05
i	14.00
i	14,55
i	15.55
i	lfi.55
:	17.55
:	18.00
i	19.00
i	70.00
i	71.05
i	72.00
i	7235
i	22.55
i	23.50
:	00.40
i	01.10
i	02.00
i	03.0(1
09,110
74 ur, ponoviU5V Pilil i.ake l^iigrani par, nad. Ukradena sn^i^a. nad. Tv prodaja
Šofska košarkarska Ima Neiftrotliivn srce. nađ. ÍV prodaja Spopadsirasti. nad. Drgeiica. na a Neirkrotl;ivosri:e. nad. Ukradena srei^a. i»ad, Ra/igrani par. nad. 24 ur-vreme Spopad strasti, nad. 24 ur
Preverjeno!
Zdravnikova vesi, nan.
KmeUja
74 ur ;vtičer
Zakon m red. naa
N» kraju /lo^.ma. am. it»n.
Prijatelji, naii.
Pod lupo pravite, am. nan.

10.30 1035
12.05 14,00 17.55 18,n0
18.40 18.45
19.45 19.55 20.00 70.25 20.30
20.50 21.30 22J10 27.30 00.00 00.05
Dobro jutro, iiiiomialivna oddajama današnii daa ju(rarjK novice: vioeospol dneva; \7 naše kuhinje: jutranji gost: /dravm^ki nasveu: koledar p me di tint Vabimokoglsdii PRFDSm.miîVE7007; Sooi^enje predsedniških kandidatov Vi tie (Spot dneva Videi&irain. obvestila Vabimokogledu Mladi^a^somladih, mlatliiKka nddaja. 3. ÍVmre/a Vidcospot dnava Sprememba lovçkggajakona, pogovorvsuidiu Videostrani. ob<^siila Vabimo k ugledu 1591.V1Vitiaga/in Kultura, iniormauvna orklaja Šporiiii torek, ^piffina iniormauvna oddaja Šport It gosi, koiiiaktna oddaja fair piRV, oddaia o športu Asova gibanica, loior. odd. I/ oilrlaje Dobro [inro Vabimiikogletji Vide os Irani, oiivsstila
SLOVENUA 1
06,15	Odmevi
07.00	Poročila
Û7J0	Dolirojuiro
08.00 PoroCilH
QB.10	Dobfoiuiro
0330	Porofjla
03.05 ?ogan|3.3/10
0330 Krasiai^j8puinilja.9/13
03.50 Ali me po/naš. poučna oddaja
10.00	Hotel (Jbmorček. nan.
lO.líl	Oddaja ;a otroke
10.25	Koia, dlaka, perje, drikum.nan.
i03(i	Ki^iga mane briQa
11.00	leptjia v nglerlalij zdravja. 7/7
11.75	Resmčfia resničnost
11.55	Predsednik/a SlovEinijo 200/. pioviiev
13.00 krotila, špiirL vreme
iai5 ARS360
1330 Omitiniraj
14.00 ljud(em/stiilja, ivKoper
15.00 Porotila
15.10 Mosiovi
15.45 MohvDickinsknvnostde^file
Mu, 19/26 1B.05 Pod klobukom 16.40 Flisanka
17.00 Novice, slovenska kronika,
šport vreme 1735 /vami 1830 /rebantelota 18.40 Ulicasaoj.nsanka 19.00 Dnevnik, vreme, špon
19.56	Predsednik ?3 Slovenijo 200/ 20.55 Mednarodna ob7()rja: Kosovo 21.45 Prviindnjgi
22Í15 Odmew.špori vreme 23.10 Omi/je 00.75 / vami
01.20 Dnevnik, vreme, špori 02.00 Infokansi
SLOVENIJA 2
0B3O /abavni iniokanal 07.D0 hilokaiiaf 03.0(1 ivprnrfaja (133(1 Zabavni iniokanal 11.00 Oiroški iniokanal 12.75 Fv prodaja 12.55 SkfivnDSUiliv[inK.6/13 13.20 lin bar
14.20 ljubljena prestolnica FU. kvi/
15.30 Iv prodata
IdOD Pleme. 2/6
1B.50 Mo?aik
17.20 Mosiovi
10.00 Poroi^ifl
18.05 Crnobelii^asi
18.20 Diagonale
19.0D Včeringosl. prol.dr.Iian/
Coni. ponovi ii!v 70.00 NogomeUvalif./ařR Ni/o^mska Slovenija, irenof»
iqa prvakov v odbojki (MI, ACilVolley Ni^ikoMaa^eik. posneiek 01.05 ^nvnosu dvomih prevratov. 5/6
02.45 Dnovmk^aitiejske iv 03.10 Zabavni iniokanal
pop
06.15	24 ur, ponovitev
D7,15	f^nvarjeno!
Q3.15	Ra/igrantpar. nad.
Q3J5	Ukradena sreča. nad.
10.1Í1	Fv prodaja
10.40	Ridilaka
11.35	i^uukroiljivosrce. narf.
1235	Iv prodaja
13.(]5	Spopaiisirasu, itad.
14.00	Urgeiica. nan. 14.55 Neukrotljivo srce, nad,
15,66	Ukradena sra^a.nail.
18.55	Ra/ftjranipar. nad.
17.55	24 ur vreme
18.00	SpopadstrastMiad.
19.00	24 i)r
20,00	Hudodelskinaklep.kanad.him
21.40	Kmeuia
22.20 24i3ř/vRfisr
22,40 Monk
2335 Beq I/napora, naa
00.26 PniatBlfi.nan.
00.55 Na kraju zločina, nan,
01.45	24 ur, piwnvittîv
07.45 Noàia panorama
73.00
©
09,00 Dolffojuiro, inlurmativna oddaja: na tjanašnii ((an. jiiiranie novice: virificspoi dneva: juiranp grjst; koiedar pnrediíev 1030 Vabimo k ogledu 1035 Šfe^riniUjreVšportna minrmattvna oddaja 10,55 športni gosLfiogovo: 11,35 Vi deospoi dneva 14.00 VI iloostrani, obvesula 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čemespominnevara. kvi?;a
mlade. 3. IV mreia 18.4d Regionalne novicb 18.45 Oddaja o Filmu, ponovitev 19.15 Vi iJeospoi rineva 19.20 Viduostnim. obvestila 19.55 Vabimo kogledij 20,00 POP í;GRN. kom glasbena oddaja, gostje: šnorki hand 20.55 Regionalfie novice 21,00 Odpria iema:tnergeti)ka 3amopQitioi\ pogovor v siudiu. gosija: Sudana iaridrtpei 22.00 i^ori^ie Dobro juin.
iiilormatrvna oddaja 2'.^30 Vabimo k ngledu 2335 Videostrani, obvestila

PRIREDITVE
KINO VELENJE:: S
»
UKZA USE
(Hdirsprdyhglasbend komična drama. 107 mrnut 88 ^ia: Adam Shankman igrajo: John Travolta. Mkki Bíonsky, Amanda Bynes. Christopher Wal* ken. Queen LatHah. Michelle Pfei^ fer, Brittany Snow idr
Petek, 12.10. ob 18.00 uri Sobota, 13.10. ob 20.15 uri Nedelja, 14.10. ob 18.00 uri
REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3,5 EUR)
PLANET TERORJA
(Planet Terrorj-gro^iivka 105 minut
Režiia; Robert Rodriguez Igrajo: Rose McGovvan. Bruce Willis. Freddy Rodriguez. Jeff Fahey, Naveen Andrews, Josh Brolin. Mar-ley Shelton, Stacy Ferguson Idr.
Petek, 12.10. ob 20.15 uri Sobota, 13.10. ob 22.15 uri
REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.5 EUR)
IZDAJALEC
(Breecti)-vohunski thler. 110 minut Režira: Billy Ray
Igrajo: Chris Cooper. Ryan Phillippe, Laura Linney. Caroline Dhavemas, Gary Cole. Dennis HaysbertKat-hIeenOuinlan idr
Sobota. 13.10. Ob 18.00 uri Nedelja. 14.10. ob 2015 uri
REDNE PREDSTAVE (cena vstopnice 3.5 EUR)
MADAGASKAR
(Ma<iagascar)'dnimirdna družinska komedija, 86 minut Relija: Eric Darnell Conrad Vernon Igrajo: Ben Stiller. Chris Rock. Jada Pinkett-Smitii. David Schwimmer Medelia, 14.10. ob 16.00 uri-otro* ška matineja
Film ni sinhroniziran v slovenščino I OTROŠKA MATIMEJA (cena vstopnice 2,5 EUR)
Naslednji vikend napovedujemo: komedijo GASILCA PRED OLTARJEM ((I Now Pronouurtce You Chuck and Larry)/ triler ZLOM (Fracture) / vojno dramo ZASTAVE NAŠIH OČETOV IFlags of our fathers / animirano komedijo MADAGASKAR (Madagascar) - film ni smhroniziran v slovenščino!
Velečaranje
Vclenjčanom se bodo prviC predstavili slovenski čarodeji, člani mariborskega Magic siudia. ki ga vodi la čas naš najbolj uveljavljeni čarodej Vlado Mikek-Wladtmir Videli smo ga že več-krai na slovenski televiziji, sicer pa je eden najbolj pri/jiaoih umeinikov moderne magije v Evropi. V velenjskem domu kulturo bo v sobolo, U. oktobra irvečer. s pričetkom ob 19.30 povezcwalec programa in tudi nastopajoči. Vstopnice so že v predprodaju
SUwonijaje premajhna» _ f da bi v njoj lahko uspešno delovala modema magija, čeprav si skronino slovilo poklicnih čarodejev vendarle služi kruh doma. IjubiteUsko pa se jih preizkusa kar nekaj. §e već pa je lakih, ki tu in tam pokažejo k a ki» no spretnost, /a oder pa jim zmanjka znanja in poguma.
Zgodovina čarovništva je siara, kol je SI aro človeštvo. Nasi davni predniki so trdno
vorovaD v nadnaravne sile. Pri primitivnih ljudstvih §o vedno usmerjajo življenje ra/ni vrači in čarovniki. Dandanes sodobni čarodeji prelisičijo gledalce na najrazličnejše načine, kar omogoča množica novih rekvizitov, sve-
tlobni in zvočni efekti ter vse bolj tudi elektronika.
Čarodejev neizprosen kritik in ocenjevalec je že od nekdaj ogledalo. pred katerim vztrajno vadi. Vrhunski odrski čarodeji imajo kopico pomagačev Tako ni skriv-nosi» da sloviti CoppcrfiJd zapi> sluje mencdžeije, tehnike, in/e-niriť, psihologe, pedagoge, razno svetovalce in ima vrhunsko mehanizacijo.
Zanimivo je, da mnogi pedagogi pripisujejo čaranju v/gojno funkcijo. Najmlajši ga globoko doživljajo, starejše sili k intenzivnemu razmišljanju, odrasli se naprezajo, da hi odkrili skrivnostno prevaro še dolgo po predstavi. Vsem pa seveda v prvi vrsti pomeni spro ščeno zabavo, užitek in razvedrilo.
Zahtevne odrske magije je žal vedno manj. (''aro-deji vse več sodelujejo na raznih predstavah, srečanjih, obletnicah, porokah, rojstnih dnevih in gostujejo v vrtcih in šolah.
Velenjski magični festival ho letos edina tovrstna prireditev v Skweniji.
■ B. G., f. V.
Oglašujte na
Vaš oglas bo lahko videlo 17,000 gospodinjstev.]
Pokličite 03/ 898 17 50
ViLENJE
Četrtek, 11. oktobra
9.00 Dvorana Cemra Nova Predstm/itev projekta FuiLirBPubikEnergy
lO.OO-U.OO
Dvorana Centra Nova Seminar »Učinkovita raba energije v javnih zgradbah h
16.DO Knjižnica Šoštanj Ura pravljic
17.00 Nakupovalni center Velenje
Predstavitev dejavnosti Društva bolnikov z osteoporozo Šaleške doline
19.19 Knjižnica Velen|e. študijska čitalnica
Predavanje i>Libija« ali «S peskom med 20bmi po deželi Tuaregova
Petekj 12. oktobra
16.30 Mestna občina Velenje
Odprtje razstave ^fGrasćinski parki šaleške d o tin e« in Razstave »Ali drevo boli?«
17.0G Mestna občina Velenje, sejna dvorana
Predavanja «Zelena zgodovina Velenja« Sprehod po okolici
Kdaj - kje - ku\
graščine Gorica, Vile Herberstein in gradu
18.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Cooi knjiga • Oavid Hill: Vračanje Dom kulture Velenje Abonma Klasika Slovenski oktet Mladinski canter Velenje Klubski večer
19.30
21.00
Sobota^ 13. oktobra
8.00-11.00
Cenkarjeva ulica. Velenje Človekoljubna akcija »Drobtinicah 8.00-12.00
Cankarjeva ulica. Velenje Bolšji sejem 8.00-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 10.00 Titov trfl, Velenje
Turnirvigri Človek ne jezi se 17.15 Rdeča dvorena Velenje
Rokometna tekma Liga prvakov R< Gorenje :RK Bosna 18.00 Pred Šaleškim študentskim
kiubom Velenje {Rdeča dvorana) 80'$ night in kostanjev piknik 19.30 Dom kulture Velenje
VÉl£čaraNJř200MD-08-Magični festival slovanskih čarodejev
Ponedeljek^ 15. oktobra
X ljudska univerza Velenje
Teden vsezivljenjskega učenja
Torek, 16. oktobra
17.00 Ljudska unlVH'Za Velenje
Informativni dan - Fotografska delavnica digitalne loto grafije 19.19 Knjižnica Velenje, studijska čitalnica
Srečanje rodoslovcev
Sreda, 17* oktobra
8.30-12.30
Univenazd III. življenjsko obdobje Dan odprtih vrat 17.00 Knjižnica Velen]e. pravljična soba
Ure pravljic 17.00 Knjižnica Valenje. študijske celice Samopregiedovanje dojk
Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično* informacijski in promocijski center Mestne občine Velenie (03/89618 60).
Pogovor z Zdenko Cerar
Zdenka Cerar Je na večeru Iz cikla ženske danes navdušita z resnicoljuhnos^o. ZgosUoseJe pogovarlaí Borut Hrovatln
Veleryo-Vjescnskem delu cikld Ženske danes» ki ga Knjižnica Velenje pripravlja vsak četrti četrtek v mesecu, je bila septembrska gos^a /denka ('erar. (?etudi nam je /nana predvsem \i medijev oziroma od leta 2004. koje aktivno vstopila v politiko (ministrica /a pravosodje), pa je prej skoraj 30 let službovala kol državna tožilka.
SUP» HUDO
^upertid)
od tega 5 let kot generalna državna to/ilka. Oh stroki sejevse-skij^i ukvarjaj a s številnimi področji • ^[ion (v mladosti je bila dvakratna mladinska državna prvakinja in članica državne reprezentance v gimnastiki, sedaj je vključena v vodstvene organe Cîimna-stične /ve/e Slovenije), kultura, romska problematika in proble-
íUwiM.
matika rejništva v Sloveniji, /denka Cerar jc predvsem žena in mati, institucija družine je zanjo /clo pomembna. Kot sama pravi, je liberalnih na/orov (članica LDS), vendar tudi precej kon;:ervativna v smislu temeljnih človeških in družinskih vrednot (spoštovanja, tolerance, zaupanja idr.). Omeniti je potrebno njen čut za pravičnost in sočutje, ki ga i/kazuje tako na poklicnem kot osebnem podrt)čju (ustanoviteljica druStva Beli obroč • društvo /a pomoč žrtvam ka/nivih dejanj. sc)deIovala je pri nastajanju Hiše zavetja v Grosupljem..,).
(jospa Cerar je danes aktivna upokojenka. Se vedno deluje na strííkovnem pravnem področju, vkljucenaje vunivereoza tretje življenjsko obdobje, na kateri občasno ludi predava in še vedno skrbi za rekreacijo. 'Ibje in ostaja recept /a njeno psihofizično vitalnost.
Obiskovalci večera smo /denko Cerar doživeli kol toplo, resnicoljubno osebo s smislom za humor.	■
Koledar imen
Oktober/vinotok
11	• četrtek-Milan,
Emil
12	• petek •Maksimi-
Ijan, Aljaž
13	• sobota-Edvard.
Kolman
14	e nedelja-Veselko,
Stojan
15	• ponedeljek-Tere-
zija, Avrelija
16	• torek - Jadviga
(Heda, Vika), Gal
17. sreda - Ignac, Maijeta
Lunine mene
11 • oktobra, V Četrtek, ob 7:01 - mlaj
Pregovori
Če vinotoka mm in burja brije, prosinca in sveiiana sonce sije.
Če je Gal suhoparen, ozna-njuje. da ob letu suša pripo-tuje.
Če je na Uršule lepo, še lene babe nastil dobe.
Če je vlažen in mrzel Luka. repo popuka in osmuka.
Če na Urše dan kmet zelje pospravi, mu ga vreme Simona in Jude v nič ne pripravi.

19:00 SO. NE 1S:30 l&SO 20:40
29tl0 PE.SO
C^VMOMl
OrtHseMliRáSc,
14 »Met,
€OSPOD MOCKS
CHr. ^rocksl
m mi*.
ZMÙ
23:40 9US0
BfwNíkMns
f ■((■», BmCMi. wSww,
ZVUDNIPRAH lairti.
SlaitiusO
12:40 50. 1MQ 18{90 21:10
29:50 p£.SO ! « * ^
■OURNOVULTIMAT itl^
eni« BouiT>« unimaiuAi)
(MM Ca;
OIMIMMI
SMWIU^
WUMMiWh'.
<lnM(|D««n.
"WiVTMb.
•MTC«^»
rSmià.

iSiTsai

MWIIiutilni I
•M»
loWCmdi. MftfrHcCmod. jdmh»« iweb*», M«<li«l«CM^ AlMtt»*SOlMf
4 •
••I
MiÉl.1

GASILCA PRED OLTARJEM
O NOW ^riMtncc yo» lltllil Chuck and Laii^
14:00 so. HE
16:20
21:00
23:20 K.SO
»MCratOlfl«.
CdwtmifK.
>âià9àm
eutaCm«
bWiCob
DMMii
h
12^00 SO. HL
15i55
18:10
20i90
22:50 p£.so
IWMlBtM NkVOlMil.
, A RATATOUILI£
' r ^ (lUQtBuiiio
Bnliinattfri— ^ «stawdfflert
11:30 sa NE
14:00
li:20
du^W. IwUeOuv
*VOn<nM
mata.
i^ta«, BMCMU«
muuuuA-ma
ITTITT
Iriforrnadjeo prograrnu ria avtomatskern telefonskem odzivriiku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: na www.planet-tusxom ali po 14. url na 03/42 41720 in 03/42 41722
tQranstBSMft b pndr^ulejo-rKuiesdo spremembe pra^mal	WW]^.plar>et-tu$xom
EnfTOti^ áojx. Cesta vTrnovlje V39, C«lje; P.ErKinematograr, Planet 1U% Celle* Uanborska 12&
II ii
II
3 o 2, o.
C
Uhp
DS-o


ZASTOPANJE, KREDITI In ODŠKODNINE
Zelo ugodno KREDITI (hipotekami In potrošniški) - tUdI v AVSTRIJI. Info: 05/993^110,051/838^11 tittp://www.kreditl.oul.sl/
GIBANJE PREBIVALSTVA
enem iformacije inošth vww.nascas.si je po ')rav (ako tudi na m idiovelenje.com. ^ '^kvenca m tako
Upravno enota Velenje
Poroke:
Tibor Stupar. Mali Vrh 1 a. Šmanr^o ob Paki in Nataša Tajnik, Podkraj pri Velenju 1Di Velenie.
Smrti:
Diev Frančiška, roj, 1923, Pirešica 18 b. Velenje: Se^el Manja, roj. 1930, Velenje. Šercerjeva cesta 8: Sadok Jolef, roj. 1917, Velenje, Cesta ll.§t21;Alelšek Wojř.roi. 1933, Lepa njiva H, Mozirje.
LEKAKNA MOZIRJE Hribernikova ulica 4 3330 MOZIRJE
Na paaiaizi 35. člena /»kona o zavodih (UrJ.RS 12/91, 8/96, 127/06) in Odloka o ustanovitvi Javnega /avoda za lekarniško dejavna st /^ornjesavinjskc doline S vel zavoda razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Kaiidldati morajo izpolnjevati naslednje pogoje :
*	visoka izobrazba farmaceviske smeri,
*	opravljen strokovni i/pil.
*	najmanj 5 let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosli,
*	ustrezne oi^anizacljskc sposobnosti in osebnosinc lastnosti, ki omogočajo timsko delf>.
I/brani kandidat bo imenovan za štiri Icia.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokaziJi o izpolnjevanju po gojcv v osmih dneh po objavi oglasa na naslov:
LEKARNA MOZIRJE Hribernikova ulica A 3330 MOZIRJE
z oznako na ov<ynici "za razpis".
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu sveia zavoda.
a
MINERVAŽALEC, d.d.
pf^elava plastike in kovin • Pongrac 101 * 3302 Gnže (81.: +386 (0)3 71 36 200 • fax: +386 <0)3 71 36 2dB E-mafI; uprava@m«ndrva.sl • ht^://www.mioerva.si/
SEZONSKA RAZPRODAJA DRENAŽNIH IN OSTALIH CEVI
12 naše lastne proizvodnje v naši industrijski prodajalni
na Ložnici pri Žalcu
Informacije na tei.: 03/ 7^1 36 280
Delovni čas od ponedeljka do petka med 8.00 in 16.00 uro
89817 50 - Naš čas: pravi telefon za pravo reklamo!
Nagradna križanka GARANT


Pohištvena industrija d.d. Polzela Tel.: 03 703 7130.703 71 31 www.garantsi
Če se želite razvajati, si privoščiti kaj novega, kaj lepega, morda novo dnevno sobo. kut)injo. spalnico, oťo^o sobo ali predsobo ..obiščite našo industiijskc pro(iajalnĐ. ki je odprla od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, v sobotood 8, do IZ ura
VELIKA JiSENSKA AKCIJA!
PROMOCIJSKA
PONUDBA SPALNIC DORINA
Izbirate lahko ludl kosovno pohištva, računalniške ir pisalne mizi! in vzmetnice
UGODNO:
Hitri kredri do vrednosti 1251.88 EliR. ki ga uredite v kratkem času pri ndšem prodajalcu!
Pohištvo Garant -pohištvo za vaš dom!
Izrezano geslo, opremljeno z vešim naslovom, pošljite na Na§čes, d.o o.: Kidričeva 2a. Velenje, s pripisom "Garant" najkasneje do 22. oktobra. Izžrebali bomo posteljo Haga 200 x 100 cm -hrast in omarico Haga borOS HG.
CEmiEK, 11. oktobra:
6.QD Dobro jutfo ir^ veseki v r^ov dan; 6.3Q Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Av^ moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni tjtnp 8 00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila: 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila Rekreacijsici nasveti Olimpijskega komiteja Slovenije: 10.00 Na svidenje 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva 15.30 Poročila; 16.00 Kddj,kjeM 16 30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti 17.4S Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na SN^denje.
Pim, 12. oktobra
6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Pon> čila; 6.45 Na današnji dan; 700 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 730 Pon^čiia; 7.^ Današnji kuhurni utrip; 8.00 Športni t/trip; 8.30 Poročila; 9.00 Go^âr^i utrip; 9.30 Poročila; lO.iX) Na svidertje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Ponscila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 16.30 Poničila; 1700 Glasbene novosti; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 11 oktobra:
6.00 Dobn) ju&o in veselo v nov dan; 6.30 Poročila. 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avta moto zveze Slovenije: 7.30 Poroliila: 7.45 Današnji kulturni ijtrip: 8.00 Polepšapo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na dar>ašnji dan; 14.30 Poročila 15.00Tema dneva; 13.30 Poročila; 16.00 Kdai. kje. kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA. 14. oktobra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne irrformacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 3.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip: 9 00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoklne na RadiuVelenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.00 Minutezdoma-čimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDtUEK, 15. oktobra:
6.00 Dobro jutro in vesek) v nov dan: 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 7.45 Današr^ji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK. 16. oktobra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije: 7.30 Poročila: 7.45 Današnfi kulturni utrip; 8.00 Ka dogaja; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav: 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Porol^ila; 16.00 Kdaj. kje. kaj: 17.00 Naši kraii in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA. ]?. oktobra:
6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 7.45 Današnji kulturni utrip; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Tema dneva. 15.30 Šport; 16.00 Kdaj. kje. kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
ONESNAŽENOST ZRAKA
V tednu od 2. oktobra 2007 do 8. oktobra 2007 niso povprečne dnevne koncerv tradje $02. izmerjene v avtomatskih postajah (AMP) na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in obline Šmartno ob Paki. nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikrc^ SD2/in3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOUE IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02
od 2. oktobra 2007 do 8. oktobra 2007 Iv mikron S02/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g S02/m3 zraka
OBVESCEVALEC
mali OGLASI
DEŽURSTVA
DEŽURNI telsfon za pomoč dno-nitnnim sikaholikom gsn: 03V443'365.
ZDRAVSTVENEGA TEHNIKA
z opravijeniin strokovnim izpitom ZAPOSLI Zasebna zobna ambit-Iđnta. Lah Romana dr. dem. msd.. Vodnikova 1.3320 Velenje. Sprejemam pisns pnjave s kratkim življenjepisom in dokazali o šolsniu. Dodatne informacije: 041/796414
STIKI-POZNANSTVA
ŽENITNA postedovafnica ZAUPANJE za v$8 stacosn. brezplačno za mlade ženske. Gsm: 03V50W95. GSM: 031/836-378, lei. in faks: 572S-319 DEKLE, če resne rveze si želiš, po življenju v dvojs hrepeniš, poklici na gsm: 031/836-378.
SIMPATIČEN. 4l>^Btm. privatnik si !eii spoznati prijateljico staro do 40 let Lahko te tudi zaposlim. Gsm: G41/24B-647. www. super a lan. si
ODDAMO
POSLOVNI prostor v Centru ŠoManja.
36 m2. v pritličju, oddamo v najem. Gsm: 041/329-370
RAZNO
PRALNI stroj. šteM (2 ^21 in hladilnik (dopultni). vse gmenje. prodam po ugodni ceni. Možna dostava na dom. Gsm: 041/945-589. PRODAM platišča za opef afi lanos. domačo slivovko. garnituro ruskih kegljev in garnituro za flaširanje vína. Gsm: 041/849474.
NERABLJEN gorilec za oljno peč sime mack 4sp, 37.09 kW. prodam. Gsm; 041/511-076.
DOBRO ohranjen štedilnik r^a trda goriva prodam po smbolični ceni 25,00 evrov, Telefon: 5860-035 ŠTIRI zimske gume. 1 leto stare. dim. 155/70/13" prodamo za 30 evrov. Telefon: 5890-331.
ŠTIRI zimske gume na original bmw platiščih s plasti Sni m i bmw pokrovi, kumho MS. dim. 205/65/15'. vožene eno zimo. prodam. Gsm: Q41/ti18-9Q7. TV SONY, srebrne barve.star 3 leta. zelo malo rabljen, zelo lepo ohranjen, kot nov. Gsm: 041/632-374
PRIDELKI
KVALKTO'NA suha bukova drva
ugodno prodam. Gsm: 041/291476. BEL krompir za ozimnico in mačehe prodam. Cena 0.30 evra za kg in kos. Gsm: 031/499-232. ULtŽAN hlevski gnoj. borovničevec, medenovac ter več vrst jaboli^ika in žgenja prodem. Gsm: 041/344-683. VINO: Sa uvi g nor. 8eli pinot Merlot Cabernet sauvignon, prodam. Vinska klet iCehovin Bogdan - Štanjel). Velenje -Koňovo, gsm: D31/74&Í71.
ilVALI
PRODAJA nesnic in petelinov v nedeljo. 14.10. od 8. do 8.30 v Šaleku. Telefon: 02/8761-202. JAGNETA za zakol prodam. Telefon: 5892-185.
JAGNETA in ovce za zakol prodam. Gsm: 031/266-194. PRAŠIČE Švede, telke od 20 do 300 kg. prodam. Lahko tudi očistim in dostavim. Gsm: 041/239-651. PUJSKE, težke 25 kg. prodam. Telefon: 5885-570. gsm: 03VB68-931.
NEPRiMIČNINE
NAJBOLJŠEMU ponudniku prodem 3-sobno nadstandardno obnovljeno sta* novanje na Poitovi ulid vVelenju. Gsm: 041/970345.
ml
Kaki) bf pozâbtli.
kàf i/. iřCií
5mo Ifuhili.
v SPOMIN
v nedeljo, 14. oktobra, mineva eno leio. odkar nas je zapustil dragi mož in oče. dedi in predcdi
MARTIN REDNJAK
iz âmartioskib Cirkové 13 Pogrešamo te.
Hvala vsem. ki postojite ob njegovem grobu in prižgete svečo.
Njťfifm najdnHî
PRODAMO: 2 - sobno stanovanje 56 m2 v Mo* zitju. prenovljeno lela 2000. cena 60.000 Evf
Montalm vikend 40 mZ letnik 2005. na krnelijskeni zemljišču z možnostjo spremembe nantembnosii. ne odlični lokaciji, v Topovlie pn Paritljah. cena 35.000 Evf
Zelo )epo3 sobno stanovanje 73 mZ na Tortovi cesti. 1 nadstropje, popoh noma pterrovljeno leta 2006. cene 95.000 Eur
INFORMACIJE: ALSA - NEPREMIČNINE
Tomšičeva 10 a. Velenje. 341 299 919
041/624-775.897-5S-13 PRODAMO: 3 sobno stanovanje na f oitovi cesti v Velenju, konipietno obnovljeno in opre-mljano, velikosti 74 m2. letnik 1971. osna 1QO.OOO EUR 3 sobno stanovanje pod parkom v Velenju.vísoko pritličje. 95 m2, letnik 1979. cena 90.000 EUR
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci obveščamo vas. da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH ko jezaradi bolezni ali poškodbe ogroženo iivljenje In je potrebno takoj§nje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informadje v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 899G-478. dežurno službo pâ na 8895445.
Lekarna v Velenju:
Lekarna Center Velenje. Vodnikova 1. izdaja nujnih zdravil in zdravil na re-
cepte. predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kos [o od 13.00 do 14.00. telefon 898-1580.
Zobozdrovniki:
13. m 14. septembra-IVAN JANEŽIŮ. dr. dent. med., (deio opravlja v zasebni zobni ambulanti. Eienkova 61. Velenje)
Veleneorske posteje iostenj:
Dežurni veterinar- gsm 031/688-
800.
Delovni čas: ponedeljek - petek od 7 do 14. ure: Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrle od 13, do 17. ure.
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8.3320 VELENJE, tel.: 03/ 69100 30, mob.: 041/ 636 939
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV POSLUJEMO 24 UR DNEVND
POGREBNE STORITVE V CELOTI PREVOZI
UREDITEV DOraJMENTACUE NABAVA CVETJA
Ce hočete resnk^co $ledali duhd sinríi. odpňle Tí řefesu Svlfenj/i. Kâjti žv.'ljenje in smri ^iá tíno.
tako kot sté eno rp.kâ
ZAHVALA
Z Žalostjo V srcu vam sporočamo, da nas jc zapustil dragi bral in stric
BRANKO - FRANC VODUŠEK
iz Janškovega sela 26, Velenje 4. 4. 1944 • 3. 10. 2007
Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli, darovali cvcljc. svečke, spominske maše in nam izrekali sožaijc. Zahvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku gospodu Kolarju za poslovilne besede, pogrebcem. pcvcem z Janškovega sela za čuino odpele pesmL cerkvenim pevcem, praporščakom. Janku Gorograncu za odigrano žaJosilnko in tudi Pogrebni službi Usar.
žalujoči; hrafaSMftko in Iran ter sestra Anfieh s svuJimL

v SPOMIN
8. oktobra je minilo leto dnL odkar je prenehalo biti srce najini mami
SPOMIN edini, ki oslarte nioCàfi oàdvsem. edini cvej, ki ne ovene, edini val kise ne radtije. edind luč. ki ne u^^sne.
(Jimeixz)
ANICI OSETIC
Î Iva la vsem. ki obstoj i le ob njenem prerane m grobu, ji prižigate svečko spomina. îje je spominjate z lepimi mislimi in prijazno besedo.
Sinova Janez in Sandi z družino
ZAHVALA
V S4. letu starosti je pod težo bolezni 1. oktobra 2007 zakijućila svojo Življenjsko poi draga mama. babica in prabica
FRANČIŠKA DREV
iz PIrešlee
Kosinrt/Mme oči. tWlfenje ne končá se. V.iknvnofsfnem snovanju prsti kot seme rase tvoj dul:, /d še nerojene čase ^ori.
('Minétli)
Prisrčna hvala vsem, ki ste mami poklanjali sveče in cvetje, v času slovesa /. nami sočustvovali in nam pomagali. Iskrena hvala g. Sergejů Rusu. dr. med,, in medicinski sestri Bicdi za dolgoletno zdravstveno nego. paironažni službi /D Velenje in Bolnišnici Topolšica. I Ivala vnukoma Marku in §c posebej Andreju ter ženi Mojci za dolgoletno pomoč pii negi. (.epa hvala gospodu Tonetu Krasovou za obisk na domu in krščansko slovo, I D in Dll Vinska (iora, Karitas. govorniku g. Dragu Kolarju in Pogrebni službi Usar
Vsi njeni

K Tei« želim, moj Bo<^. k Tebi ielim.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage sestre in tete
MARIJE KORBAR
iz Gave, Šmartno ob Paki 22. L 1921 - 29. 9. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v lako velikem sievilu pospremili na njeni zadnji poti,
nam izrekli sožalje, darovali /a sv. maše. cerkvene potrebe, cvetje in sveče. Posebno zahvalo izj'ekamo dekanu gospodu Napretu in župniku Damjanu za lepo somaievanje in pogrebni obred. Pogrebni službi Usar za opravljene sioriive. gospodu Siupariu. dr. med,, za zdravljenje in pomoč v njeni dolgotrajni bolezni. Hvala gospe Zdenki za prelepe besede slovesa, moškemu pevskemu zboru za odpete žalosiinke, praporščakoma, drusivoma upokojencev in gasilcev iz Šmartnega ob Paki.
Vsi njeni
i i
ZAHVALA
z žalostjo sporočamo, da nas je prezgodaj in nepričakovano zapustil mož, oče. dedi in bral
DANIJEL MEZNAR
29. 6.1937-27. 9. 2007
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, sorodnikom in
znancem za izrečeno sožaijc. darovano cvetje in sveče. Hvala Prem(.)govniku Velenje, rudarski godbi in častni straži, govorniku gospodu Vede niku in gospodu župniku z.a opravljen obred.
ŽalujfH'i: vsi njegovi
Ginekologinja Sonja Leval( Hozjan osebnost meseca avgusta
Kupon za naj osebnost septembra 2
Predlagam_
Obrazložitev
Moj naslov
V prvi septembrski številki smo objavili kupnn, s katerim ste iih lestvico /:a naj osebnosti meseca septembra uvrstili Tinco Kiîvaè, sekretarko Medobčinske /veze prijateljev mladine Velenje. Zo-
fijo Mazej Kukovič. minisirico za zdravje, in Sonjo Jamnikar, sekretarko območne obrtne zbornice.
/anje hosit lahko glasovali vse do konca i ega meseca s kuponi, ki jiii bomo objavljali, pa tudi
Tinca Kovač,
sekretarka Medobčinske /vezo prijateljev mladine (predana otnv kom, iQia jim prisluhniti, že vsa Icia aktivno sodeluje pri načrtovanju in izpeljavi mnogih aktivnosti /a otroke in mladino).
Zofija Mazej Kukovič,
mitnstrioa za zdravje (energična in (»dločna: zagotovo bo prip<v mogla k uspešnejšemu razvtyu /dravsiva).
Sonja Jamnikar,
sekretarka območne obrtne zbornice (sodelovala pri soorganiza-ciji odlične flori stične prireditve).
vsak dan malo pred 17. uro na R^i-diu Velenje (lelefon 897 5003 ali K97 5004). Upoštevali bomo vse kupone, ki bodo prispeli v nase uredništvo do tt)rka. 16. oktobra do 12, ure.
Naj^^nci prejšnjega tedna pokrovitelja Trgovine Dom zaves: prijem al ko prejme Nfatjaž Rotovnik. Lipa 51. Velef\ie« nadprt pa Milena Koren. Gaberke 2S3, Šostai^j.

AERODROm
8L0UEIIJ
GRADEC
Mi^nsM QobravallO,
2383 Smanno pri Stovenj gra^u
T6IJÛ2/88S0SQ0
hvrstM gosfliisla ponudba:
>	Jidi po ftsrcčilu
>	Vsakpetsk-peslrfiponudbtsvefihribob^gldsbi
>	Oblfltrva. pofoks. krsi birme.,
^ Pr^nnoosQbje.pmfcrssstTjmbant., VaWf«diM
Vase sodelovanje tudi nagrajujemo!
2 X gostinske usluge v vrednosti 20 cvnwv gostišču Aert)-drom Slovenj Gradec, Mislin> ska Dobrava 110. 23H3 Šmartno pri Slovenj (îradcu. (nagrade izkoristite najkasneje do 15.12. 2007)
Zmagovalo
posameznih
mesecev;
Matija Blagus. Maja Hostnik, Kranjo Bobinac. Simon Ogrizek, Miro Po-zun, Ivana Jevšek, Borut Stravnik in Sonja i.evak Ilozjaa
Hiša učenosti s 30-letno tradicijo
Obletnica OŠ Livada - Na praznovanje povabili vse delavce in medijsko izpostavljene bivše učence
Vesna Giinšeff
Uradno je bila Šola odprta 8. oktobra leta 1977. Sprva se je imenovala OS Veljka Vlalioviča Veleuje. po 15 letili pa je dobila novo ime - OS ÎJvada Velenje. V vsej svoji zgodovini je imela tri
ravnatelje: prva je bila ravnateljica Marija 2u/.ek, nadomestila jo je Majda Lesničar. tretji, prvi predstavnik moškega spola, kije poslal ravnatelj leta 1992 in je lo se danes, pa je Stanislav Lesnik. Ob oblctnici je povedal: »To je zagotovo pomemben mejnik v
dovini šole, saj v aa^i okolici ni veliko ustanov, ki bi bile tako stare in bi praznovale lako visok jubilej. Vsekakor ta leta največ pomcniji> nam, pedagoškim delavcem, posebej tistim, ki tu delajo vsei) 30 let. Taksnih je sest: l-Učka Matjaž, Ro;^ica Napotnik. Tanja ŠaJamon, Vinko Šeliga. Anion Pucelj in Olga lainicL«
Praznovali so v petek v domu kulture, kamor so povabili vse zaposlene (leti je 58 in dva sodelavca z druge šole) ter biv^e učence, ki so danes nekoliko bolj
medijski! izpostavljeni: Peter Pti-les. Marko Mandič. Sanja Mlinar, Jure Pukl in drugi. Učencem b<ïdo ta program predstavili v na-slednjibdneb.
In kaj sc zanimivega na šoli ^ dogaja? »Do konca leta pripravljamo Nov<iletni bazar in multikulturno prireditev, na kateri se bt>do predstavile vse velenjske šole. Nastopili bodo ucenci iz različnih kulturnih skupin: Rtomi. Bošnjaki. Makedonci ... Posvetih pa se bomo se nekaterim drugim pnýekiom, kol so Evropska vas, Plesui venček in « kaj bi se našlo,« je dodal ravnatcl).
Vesela jesen
Na igrišču vrlca Maja v Smartnem ob Paki je bilo minuli petek popoldne zelo veselo. Oiroci so nama^č skupaj s starši praznovali >»veseIo jesen«. Vzgojiteljice vrtca so za vse udeležence prireditve pripravile različne ustvarjalne delavnice, v katerih so Izdelovali predmete iz buč in drugih poljskih pridelkov, lepili jesenska drevesa, manjkale niso niti športne igre s padalom. Med ustvarjanjem jih je obiskala tetka Jesen. Skupaj so se sladkali s pečenim kostanjem. Izdelke so nato razstavili v Martinovi vasi.	■ Tp
Zaradi dežja manj obiskovalcev
Krajevna skupnost Šoštanj organizirala prireditev »Šoštanj praznuje« - Pestro dogajanje ves popoldan
Vesnâ G//n$eh
V soboto je bilo v Šoštanju pripravljeno zares zanimivo popoldne, Ob prazniku tamkajšnje krajevne skupnosti, 8. oktobru, so orçanizirali športno, kulturno in zabavno srečanje občanov - Šoštanj praznuje. Žal je zaradi slabega vremena prireditev naletela na nekoliko maiyši oddv. kot so ga organizatorii pričakovali. Toda Vilma Pece, predsednica krajevne skupnosti, je bila odločena: »Mi se ne damo.« in izpeljala zadevo do konca. Poskrbela je, da se je v program vključila večina občanov, dejavnih na kakršnem koli področju. Zalo je bilo poskrbljeno za pelje, igranje, motorje, pohodnistvo .„
Prav zaradi dežja so organizatorji celotno prireditev prestavili
pod šotor na rokometno igrišče, začeli pa so jo. kol je bilo sprva načrtovano, v Kajuhovem parku, kjer je občane pozdravil Pihalni orkester Zarja. Ta je svoj nastop nadaljeval na igrišču, kamor so se kaj kmalu na svojih jeklenih kcv njičkih pripeljali čiani Moto kluba Veterani Šoštanj. Nato so se na kraj dogajanja vrnih tudi športni navdušenci, ki so se udeležili pohoda po Trški poti, v nadaljevanju pa so na igrišču zazve-neli glasovi pevskega zbora Društev upokojencev. Predstavili so se tudi najmlajši, in sicer folklorna skupina učencev tamkajšnje osnovne šole in vrtca ter taborniki rodu Pusti grad. V drugem delu. namenjenem čisti zabavi, pa so otr<ici peh skupaj z Ireno Vrčkovnik, Turistično olepševalno društvo je i/vedlo Prihod
kneza Tresimirja. večer pa so zaključili z rajanjem, ki st» ga popo strila ansambel Zupan in Dani Ciregorc.
Pihalni ork^st^r Zarfs J» svoj nastop zaM v Kajuhovem parka,^
Takole 60 se na kraj dogajanja pripeljali ciani Moto kluba Veto^ rani Šoštanj.
Svoje spretnosti so pokazali tudi taborniki rodu Pusti grad.