Leto XXIIL, št. 51
Uuhflana. četrtek j. marca 1943-XX1
Cena cent. 80
UBcarniJno: LMHImml--r
Telefoo k. »1-22. 51-23. »1-24 ^^ faaeratai oddelek: Ljubi jan«. Pncdoflera C« J - Telefoo k. 31-29. 31-26
Podružnic« Nore mesto: LjublUn**	**
Računi: a Ljubljanske pokrajino P« po*tnc^ čekovnem a vodu k. 17.749 z» w«le kraje Italije Serviao Cooti. Con Post- No tl-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a
Italije in inozemstva ima Oniofif Puhbliciti Irallana S-
llktji vsak dao nao ponedeljki Naročnina maJa aticcoo Lit —» ■ hwmiut»c »ključno t »PonedeUsIdm J» trom« Lit 36.90.
(J t «d n< 11 * oi Pnccinijeva ali ca kev. 9. ker. 31-22 31-23. 31-24.
Rokopm »t o» »tačajo.
CONCESSIONAR1A ESCIUSIVA pet la ...
bUciti di provenlenza taliana ad mer«.i Unione Pubblioti Italiana S A. MILANO
Vlvaci azioni
sui fronte tunlslno
E£Hcaci attacchi del bembardiert delT Asse eoatro il porto
di Bona e Tripoli
agivano efficacemente sr. Tripoli.
Numerose bombe sono state lanciate da
aerei nemici su Biserta e Tunisi: danni sensibili agli abitati e circa 100 morti e 200 feriti fra la popolazione civile.
Velivoli anglo-americani hanno bombar-dato Avola (Siracusa), Pozzalo e 1'Isola di
Lampcdusa.
Centrato dalle	artiglierie eontro-aeree
un plurimotore e	precipitato in mare al largo di Pozzallo.
n Quarticr Generale delle forze armate comunica in data di 3 maržo 1943-XXI il seguente bollettino di guerra No 1012:
Vivaci azioni ed intensificata attivita di elementi esploranti o dell'artiglieria sul fronte tunisino.
L'aviazione deIl'Asse ha abbattuto in combattimento tre aerei.
Nostri bombardieri hanno attaccato il porto di Bona provocando notevoli incen-di, altri apparecchi italiani e germanici
PRIZNANJE IN ZAHVALA DUCEJA
JUNAŠKIM BORCEM V RUSIJI
Duceievo dnevno povelje ob povratkn velikih edinic osme armade iz Rusije v domovino - S slavo ovenčane divizije
živahne akcije na tuniškem bojišču
Učinkoviti napadi osnih bsmfenškov na pristanišče v Bom
in Tripolis
Glavni stan itali janskih Oboroženih sil je
rib javil 3. marca naslednje 1012. vojno poročilo:
Živahne akcije in ojačeno delovanje iz-vidniških oddelkov in topništva na tuniškem bojišču.
Letalstvo Osi je v bojih sestrelilo tn letala.
Naši bombniki so napadli pristanišče Bono in povzročili znatne požare, medtem ko so druga italijanska in nemška letala
učinkovito delovala nad Tripolisom.
Sovražna letala so odvrgla neštete bombe na Bizerto in Tunis; občutna škoda v naseljih in okrog 100 mrtvih in 200 ranjenih med civilnim prebivalstvom.
AngiešKo-ameriška letala so bombardirala Avoli (Siracusa), Pozzallo in otok
Lampeduso.
Zadet od protiletalskega topništva je
neki večmotorni bombnik treščil v morje
v bližini Pozzalla.
GSenzivnest italijanskega letalstva
Rim, 2. maTca s. Ob povratku naših velikih edinic z ruske fronte v domovino na odmor in v svrho spopolnitve je izdal Duce naslednje dnevno povelje:
Oficirji, podoficirji, sarži in vojaki osme armade!
V hudi borbi ob strani nemških in zavezniških armad na ruski fronti ste podali neštevilne odločilne dokaze o svoji žila-vosti in hrabrosti. S premočnimi silami sovražnika ste se borili do možnih mej in ste posvetili s krvjo zastave svojih divizij.
Od »Julie«. ki je odbijala več dni prve valove boljševiškega napada, do »Triden-tine«, ki si je po obkolitvi odprla prehod preko sovražnih postojank v enajstih zaporednih borbah, do »Cuneense«, ki je trdno držala do zadniega. po tradicijah planincev Italije, zaslužijo vse divizije, da se omenijo v dnevnem povelju naroda. Tako so se do žrtvovanja do skrajnosti borili borci »Ravenne«, »Cosserie«, »Pa-subia«, »Vicenze«, »Sfrozesce«. »Celere«. »Torina«, katere odpor pri Harkovu je stran slave, in vi. Črne srajce skupin »23. mare in »3. januar«, ki ste tekmovali s tovariši ostalih edinic. Pomanjkanje, trpljenje, neskončni marši so postavili pod izredno preizkušnjo vaš telesni in moralni odpor. Samo z visoko zavestjo dolžnosti in z vedno prisotno predstavo Domovine ste lahko vse to prestali.
Nič manj hnde niso bile izgube, ki ste jih utrpeli v bitki proti boljševizmu, toda šlo je in gre za obrambo tisočletne evropske omike pred moskovskim barbarstvom.
Oficirji, podoficirji, sarži in vojaki!
Vi ste brez dvoma čutili, s kakšnim vztal-čenjem in s kakšno neomajno vero v končno zmago Je italijanski narod sledil fazam gigantske bitke in kako je ponosen na vas.
Pozdrav Kralju!	Mussolinl.
Iz glavnega stana Oboroženih sil, 1. marca 1943-XXI.
Odmev Ducejevega priznanja v Nemčiji
Berlin, 3. marca. s. Nekateri današnji jutra* njiki med njimi »Deutsche Allgemeine Zeu tung« in »Zvvolfuhr-Blatt« objavljajo z velikim poudarkom in vidnimi naslovi Durejevo dnev* no povelje velikim edinicam. ki se vračajo z vzhodnega bojišča. Listi uporabljajo _ to priliko za poveličevanje hrabrosti in požrtvovalnega duha italijanskih vojakov, k? so skupno z nemškimi tovariši na vzhodrem bojišču vzdržali morda najsrditejše in morda najtrdo-vratnejše boje v tej vojni, s čimer so proslavili svoje prapore nove Mussolinijeve Italije z najčistejšo slavo.
Tanger, 2. marca. s. Uspehi ofenzivnih prodorov Osi v srednjem in južnem Tunisu so še predmet živega zanimanja v vseh glavnih krajih bivše Francoske severne Afrike. Število ameriških, angleških m francoskih ranjencev je bilo tako visoko, da riiso bile napolnjene samo vse bolnišnice v Alžiru in Maroku, temveč je bilo treba v bolnišnice preurediti tudi šole. Lahko ranjene so poslali celo v Gibraltar, od koder so morali poslati v Alžir nekaj s sanitetnimi potrebščinami natovorjenih ladij. Mnogi ranjenci, ki so jih povprašali o dogodkih na fronti, so pripovedovali, da so italijanske in nemške čete naravnost pregazile oborožene sile zaveznikov. Poročali so nadalje, da je bilo sodelovanje pehote, topništva in letalstva Osi odlično in skrajno učinkovito. Zavezniške sile so bile presenečene zaradi neprekinjenosti akcije italijansko-nemških čet, ki so po zavzetju postojank nastali položaj takoj izkoristile, ne da bi mogel poraženi sovražnik izvesti reorganizacijo in se znajti v novem položaju.
Ranjen topniški častnik je izjavil, da sta nastala v angleško-ameriški razvrstitvi dva široka vdora, skozi katera so se čete Osi naglo razvile proti Gafsi in Kaserinu. V tem odseku so bila zavezniška ojačenja nezadostna in so prišla prekasno na pomoč. V zaledju je bila služba slabo organizirana, morda zaradi tega. ker ni nihče pričakoval tako nenadne in energične iniciative s strani Osi. Sovražnik je napravil resnično bliskovit natančen in odločilen mačji skok. Da je bil udarec hud za Američane, ne kažejo samo izredno velike izgube 6000 padlih in 13.000 ranjenih, pogrešanih m ujetnikov, temveč tudi dejstvo, da sta morala na bojišče pohiteti general Eisenhovver z vsem svojim štabom in general Alexander. Navzočnost Alexandra ob strani Eisenhovvra je povzročila ironične komentarje med angleškimi vojaki, ki so trdili, da se je položaj vzpostavil zaradi Alexandrovega talenta in ne zaradi zmedenih poizkusov in protislovnih odredb generala Eisenhovvra.
V splošnem so bili uspehi ofenzivnega prodora Osi tako vidno katastrofalni za ameriške sile, da je v teh dneh v vsej severni Afriki nastal val panike, tako da so morale oblasti nujno organizirati notranjo odporno fronto. Nezadovoljstvo je bilo očitno zlasti med Francozi. Najbolj razširjeni francoski dnevnik »Depeche mari-eain« je poročal: Strašno je, da je treba
Bsice narodni gezdni milici
Na raportu je izrazil vsem pripadnikom gozdne Milice svojo zahvalo in svoj pozdrav
Rim, 2. marca s. Duce je ob navzočnosti ministra za poljedelstvo m gozdove sprejel po=
ugotoviti da so v zaledju nervozni in ne veljnika narodne gozdne Milice oficirje štaba
kažejo nobene hladnokrvnosti ob najmanjšem incidentu, ki se pripeti na fronti. Ka kor nastane ob najmanjšem uspehu brez miselno upanje, tako vsak poraz omalo-duši ter povzroča kritike in očitke. Ljudje prehajajo z nenavadno lahkoto iz najbolj neupravičenega optimizma v najbolj črn pesimizem. V vsem tem se vidi pomanjkanje resnosti in preudarka.
Z namigom na očitno diletantstvo Ame ričanov piše nadalje isti list: Moderna vojna. namreč totalna vojna, je za tiste, ki jo bijejo, strašna moralna preizkušnja. Ce uspe z nekako vedrostjo operacija v ofenzivi, se čete mnogo manj odlično izkažejo, kadar sovražnik izvaja protinapade. V de-fenzivi je treba stoično vztrajati brez obotavljanja, dokler ni mogoče izvesti proti-ofenzive.
Odpor francoskega admirala v Aleksandriji
St°ckholm, 2. marca. 9. Admiral Godc-froy ki poveljuje v pristanišču Aleksan-drije internirani franccsik pomorski eska-dri še vedno noče dati svojih ladij zaveznikom na razpolago. V okrožnici svojm oficirjem izjavlja admiral, da je sklenil, da se" ne bo pridružil stvari Anglije, Amerike in še manj stvari izdajalskim siedbe-nikem Girauda in De Gaulla. Zdi se, da je Giraud pozval Godefrcva, naj se pridruži zaveznikom in da svoje ladje na razpolago angleški mornarici. Godefroy je odgovoril. da se mora vestno držati p;godbe, ki je bila svojčas podpisana z angleškim admiralom Cunnin.ghamom. po kateri naj razorožena eskadra ostane v egiptskeir pri-starišču Aleksandriji.
inšpektorata gozdnih podjetij poveljnike gozdnih legij, direktorje uradov za les iz anektira* nih področij poveljnika gozdne akademije v Firenzi in šele za vojaške gojence iz Citta
Ducaie. Navzoči so bili generali Felici. Tic-chioni in Sala. konzul Verger. šef lesne službe s pod:efi Giulianiem. Muscaro, Scalambretti-jem, Ferrerom Aronico, Camait^jem. Scubijem in Scrscijem. konzul Sacchi, poddirektor državnega gozdnega podjetja, poveljniki legij F.ori-ni. Grazzini, Fcderico, Francardi, Pilla Capuc-
cimi. Michelangel a Bassi. Magano. generali Ciao-cia. Criverlari. oficirji specialnih služb, konzul Morclli, prvi senior Mariani in seniorja Gui« daelli in Larice, poveljnik šole vojakih gojencev. Na Ducejev ukaz so se oficirji osebno predstavili.
Poveljnik narodne gozdne Milice Eksc. Renzo Chierici je Duceju na kratko podal poročilo o delu, ki ga je opravila narodna gozdna Mi» lica zlasti na področju oskrbe s kurivom, in je očrtal njen napor v 49.000 delovnih središčih na vsem nacionalnem ozemlju in večinoma v goratih predelih Nato je zagotovil, da se bodo tudi v prihodnjem letu vse Črne srajce od najvišjega oficirja do navadnega prostaka posvetile kakor v preteklem letu z vso silo in žilavostjo ter z duhom požrtvovanja svojim nalogam, ki jih postavlja vojni čas
Duce je najprvo omenil, da je pred letom sklical na raport oficirje narodne gozdne Milice in jim dal navodila za proizvodnjo drv in premoga ter je izrazil zadovoljstvo spričo energije, sposobnosti in odrekanja, s katerim je narodna gozdna Milica v celoti izpolnila dobljeno zapoved ter je poveljnike in vse oficirje ter Orne srajce pohvalil. Duce je cmenil, da je ustvaril narodno gozdno Milico za zaščito gozdov in da mora zdaj Milica opravljati često drugačno delo zaradi višjih zahtev vojne, nato pa bo v bodočnosti pozvana, da bo Domovini zopet dala na razpolago čim več gozdnega bogastva, ki se je v najhujših trenutkih očitno pokazalo za tako važno. Duce je nato razpravljal o raznih vprašanji, tako o cenah, rekvizicijah in o totalitarni disciplini ter je izrazil prepričanje, da bo oficirje zopet lahko pohvalil za delo, ki ga bodo v tem letu gotovo opravili z cbičajno tehn:čno sposobnostjo in z najbolj žilavo voljo. Ofic;rjem je naložil, naj neposredno prineso njegov pozdrav in pohvalo gozdnim Črnim srajcam, katerim lahko zaupa naloge v miru in v vojni.
S pozdravom Duceju po poveljniku Narodne gozdne il:ce se je raport pričel in zaključil.


mca pri iijnmn
Odhiti ssvlctrki rcapaii sevemozapaSn* ©d Orla — V februarju je bilo sestreljenih 886
sovjetskih letal
Zaostritev rnsko-pislisl
Omalovažuješ odgevr Moskve na ©šltke poljske
emigrantske vlade v Lossdsnu
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 3. marca.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Sovražnik je na nekaterih mestih znova napadel na kubanskem mostišču in postojanke ob Miusu. Bil je povsod krvavo zavrnjen.
Nemški protinapadi so pri Izjumu na široki fronti dosegli srednji Doneč. Tudi vzhodno od Slavjanska in na področju se-vernezapadno od Harkova so naše divizije zasledovale umikajočega se sovražnika, odrezale več sovražnikovih skupin in jih uničile.
Medtem ko je južnozapadno od Orla še zmerom močan pritisk sovražnika proti naši fronti, so nemške pehotne in oklepne divizije na prostoru severnozapadno od Orla ustavile močne napade sovražnika, rrzbile sovražnikove sile, ki so vdrle na glavno bojišče, in jih vrgle po uničenju 16 težkih in najtežjih oklopnih voz nazaj.
Mesto Ržev je bilo v nizu načrtnih pre- J mikanj za skrajšanje fronte izpraznjeno. Zaščitni oddelki, ki so že nekaj dni mesto imeli samo še zasedeno, so se v noči
na 3 marec po porušen ju mostov preko Volga neopaženo odmaknili od sovražnika.
V	ostalih odsekih srednjega in severnega dela vzhodne fronte je potekel dan razen nekaterih krajevnih napadov v splošnem mirno.
Naprave na murmanski železnici so nemška strmoglavna letala učinkovito uničevala.
V	mesecu februarju je sovjetska vojska izgubila 886 letal, in sicer 701 v letalskih bojih. 118 po obstreljevanju protiletalskega topništva. 30 pa po obstreljevanju oddelkov kopne vojske, medtem ko je bil ostanek uničen na tleh.
Na severni tuniški fronti so bili kljub močnemu sovražnemu odporu doseženi nadaljnji krajevni uspehi. Oddelki letalstva so obstreljevali topniške postojanke in motorizirane oddelke sovražnika. Bojna letala so napadla pristanišče v Tripolisu.
Posamezna sovražna vznemirjevalna letala so meta'a preteklo noč bombe na za-padr.e nemške kraje. Eno angleško letalo je bilo sestrelieno, dve nadaljnji pa je sovražnik izgubil po obstreljevanju nad obalo Rckavskega preliva.
Ustaljevanje isemlke Sarsnte m vzhsda
Rim, 2. marca. s. Sovjetska vlada je končno odgovorila na izjave lažne poljske vlade v Londonu z dne 5. februarja. Besedilo odgovora je objavil radie Moskva, ki ie dal s to obliko objavo, ki je nenavadna v zgodovini diplomatskih pogajanj, zlasti med tako zvanimi zavezniki, ton bednih čenč. Res je da je vzgled dal Sikorski. teda Sov. jeti so' poDlačali Poljakom v Londonu in pograbili priliko za poceni alibi spričo obtožb o nebrzdanem imperializmu. Sovjeti so se sklicevali na atlantsko listino in na »enotno fronto obeh slovanskih narodov proti nemškim vpadalcem«.
Rusko-poljski spor je značilen primer hudih nesoglasij glede številnih nerešenih vprašanj, ki žalostiio hibridno boljševiško-demokratsko zavezništvo. Radio Moskva je glede tega izjavil:
»Poljska izjava kaže. da poljska vlada noče priznati zgodovinskih pravic ukrajinskega naroda v Beli Rusiji, ki hoče b li združen v naravnih mejah Ukrajme. Ne glede na dejstvo, da je do združitve Ukrajincev v Beli Rusiji v okviru narednih mej že pi:šlo. zahteva poljska vlada vendarle delitev ozemlja Bele Rusije ter bi podpirala politiko razkosavanja prebivalstva Bele Rusije. Sovjetski krogi so mnenja, da je za-nikavanje pravice ukrajinskega naroda po združitvi v svojih naravnih mejah očiten znak imperiarstičnih namer poljske vlade. Atlantska listina ne pooblašča nikrgar da bi oviral narodne pravice Ukrajincev v Beli Rusiji. Celo lord Curscn vpošteva kljub svojemu neprijateljskemu zadržanju do Sovjetske zveze. da Poljska ne bo mogla postaviti zahtev do ozemlja Bele Rus'je, toda poljski vladni krogi ne kažejo nobenega razumevanja za to.
Trditev poljske vlade, da je Poljska od pričetka te vojne odklanjala kakršno koli sodelovanje v katerem keli trenutku z Nemčijo proti Sovjetski zvezi, ne ustreza dejstvom. Ves svet pozna prejšnjo politiko
poljske vlade, ki jo je vodil zunanji minister Beck, ki je skušal postaviti Poljsko proti Scvjetski zvezi.
Poljska vlada se ni ničesar naučila, če zdaj postavlja zahteve do ukrajinskega ozemlja Bele Rusije 'ln z negovanjem ne-prijateljstva med poljskim narodom in Ukrajinci Bele Rusije, ne slabi samo bodočega položaja Poljske, temveč razbija tudi skupno fronto slovanskih narodov v borbi proti nemškim vpadalcem. Izjava poljsne vlade — zaključuje radio Moskva — kaže, da ne zrcali pristnega mnenja poljskega naroda«.
Učinkovita protiletalska obramba Berlina
Berlin, 2. marca. s. Angleški bombnik: so preteklo noč prodrli d0 Berlina. Koncentrični napad sovražnika se je izjalovil zaradi drzne napadalnosti nočnih lovcev in silovitega ognja neštetih protiletalskih baterij velikega in največjega kalibra ob pomoči zelo številnih reflektorjev. Na mesto so bile odvržene predvsem bombe na slepo. Gasilci in člani protiletalske zaščite so lahko ob odločnem sodelovanju prebivalstva krotili požare. Iz dosedanjih vesti je razvidno, da napad, izveden v temni noči, ni imel nobenih posledic vojaškega značaja. Sovražnik je izgubil znatno število bombnikov. Stalno prihajajo vesti o nadaljnjih sestreljenih sovražnih letalih. Ostanki nekaterih sovražnih težkih letal, ki so se razleteli v zraku po dobro merjenih strelih protiletalskega topništva, ležijo v raznih krajih v neposredni in oddaljeni okolici Berlina.
Berlin, 3. marca. s. Po zadnjih ugotovitvah pristojnih poveljništev je število letal, ki so jih Angleži izgubili ob napadu na Berlin, naraslo na 21.
Berlin, 2. febr. Ton sovjetskih poročil, ki jih objavlja Moskva po večkrat r.a dan, postaja vedno skromnejši Ta p:ročila za sedaj" ne g.vore več o uspehih rdeče vojske, marveč naglašajo ustaljenje nemške obrambe in govore o nemšk' protiofenzivi, ki je v teku na področju Izjuma. Vse to pomeni grob največj h nad Stalina in njegovega glavnega stana, ki si je utvarjal, da bo južno nemško front: zmlel v prah. V Berlinu opozarjajo na ta preokret v r.ic-skovsk h poročilih in podčrtavajo naraščajočo boibenost nemških čet, k: so sedaj zaposlene s tem, da potisk:jo bCjševiške čete p:oti vzhodu. Ustalitev fronte napreduje tudi v enih odsekih, kjer so Rusi nekoliko tednov izvajali svoje najsilnejše napada. Zadnji scvraž"i napadi na črt' zapadno od Harkova in Kurska so ostali tako brez uspeha, kakor oni. ki jih je sovjetsko p:veljništvo pcdvzelo severno in južno od Orla ter na področju Ilmentkega in Ladoškega jezera.
Kakor se javnost spenrnja. se je vse od začetka vojre z Rusijo razpravljalo o važni vlogi, ki jo 'ma prostor v vejni. Ruski zavezniki so se krčevit; držali mnenja, da bo ogromni ruski prostor prvi sovražnik Nemčije in da se bo ob njem razbila sila nemške vojake. V tej trditvi je le toliko resnice, v kolikor je pravilno, da je prostor sovražnik tistega,'k; prodira io si ust ■aria a tem dolge črte za ookrbo. Toda nemška vojska se mora bojevati ne sr.mo z boljše-viškimi četami, ampak tudi z nevšečnostjo tal. Vendar poudrarja general von D:ttm-ir v nekem svojem članku, da je v teku velike zimske sovjetske ofenzive ogr mm prostor služil Nemcem, ki se ga pcs'užu-jejo pri izvajanju gibljive vojne kot orožja s katerim si vedno zagotove v velik: meri svobodo akcije. General D ttmar izrecno poudarja, da noče zmanjševati važnosti in pomena onih tel, ki jih je moralo nemško poveljništvo izprazniti pod pritiskom sovjetske ofenzive. Važnost izgub-lien:h tal v gospodarskem pogledu je očitna kot izguba za eno stranko in kot dobiček za drugo. O tem nI nikakega dvoma,
toda v sedanjem trenutku je ta prostor zra nemško vojsko samo prostor, kjer se razvija orjaška zimska obrambna bitka. Vse drugo je postranskega pomena. Po zatrdilih ge-erala Dlttmara ima nemško poveljništvo dovolj prost :ra za bitko in zlasti za svoje monevie, s kater mi izvaja premikajo obrambo' brez omejitve v globino.
Te^a generala Dittmarja se opira na na-sledaje razloge:
1.	Samo globina pr-stora, ki ga brani vojska z gibljivimi operacijami, je omogočila učinkovite zaporne akc'je, ia le s tem, da je vojska na odmikanju puščala za seboj ""posamezne postojanke, je lahko ovirala napredovanje sovražnika. V težkem položaju po obkolitvi 6. armade pri Stalingradu in po' proboju fronte so bili napočili dnevi !n tečni neznanske napetosti v teh odsekih, kjer se je začela ustaljevati obrambna fronta in kjer je bilo le zelo neznatno število nemških čet. Samo juna.škemu odporu posadk po.-amezn"n utrdb in postojank se je zahvaliti, da so sovjetske vojske šele tedne in tedne kosneje prišle v bojni stik z zratnejšimi silam', toda zaporni pomen teh vogalnih stebrov obrambe, ki so stalno zadrževali Ruse. si lahko predstavljamo samo spričo razdalj in prometnih priUk na ogromnem ruskem prostoru.
2.	Odpor teh vogalnih stebrov v globo kem področju prežne obrambe je znatno zakasnil sovjetsko prodiranje. Te je omogočilo d tok rezerv in s tem ustalitev nove fronte.
3.	Kot najučinkovitejši taktični pomen prostora kot orožja v elastičnem bojevanju, v katerem še odmikanje menja z obrambo in s protinapadom, je ta načm piizadel s vražniku znatne izgube. To so pravi razlogi za preVdnost, s katero napredujejo sovjetske prednje čete. Razen tega je nemški način bojevanja tudi preprečil popoln proboj fronte, dasi so imeli Rusi na razpolago ogromno številčne pre. mcč. Ako bi nemško poveljništvo ne imelo na razpolago takega ogromnega prostora, bi ne moglo niti misliti na cbrambno taktiko te vrste.
4. Ravnotežje sil, ki je bilo začasno Izgubljeno, se je dalo vzpostaviti samo v globini prostora. Važno je le dejstvo, da se je to doseglo, ne pa podrobnost, kje se je to doseglo. Vzhod je s svojimi neobsežnjmi ravninami naravnost klasičen teren za pre-mikalno vojno ki nudi vsakršne možnosti in vsakovrsten izbor taktičnih potez.
General Dittmar razpravlja naposled o trditvi, da je nemška prožna taktika samo ponavljanje sistema umikanja, ki se ga je pcsluž'lo rusko vrhovno poveljništvo v poletju 1941 in 1942. Ne glede na to, ali je ta trditev utemeljena ali ne, so vendar med nemškim in ruskim načinom bistvene razlike, čeprav enaki terenski pogoji in ena/-ki operativni cilji lahko privedejo do enakih načinov borbe. Odirikalna taktika omogoča, da sovražnikov pritisk udarja ▼ prazno in kljub veliki siili ne diona^a taktičnih plodov.
Ena izsned teh razlik je ta, da so nemške napadalne čete preteklo poletje prodrle vse ozemlje med Doncem in Stalingradom vedno na pohodih in v boju v petih tednih, dočim je sovjetska ofenziva rabila za isto razdaljo dobre tri mesece.
Res je, da je zima znatno ovirala sovjetske čete pri napadu in pohodu, vendar je jasno, aa so nemške utrdbe in nemška sijajna obramba sploh imele največji delež pri tem, da se je zakasnila sovražna ofenziva. (»II Piccolo«.)
Hude sovjetske izgube pri Demjansku
Berlin, 3. marca, s. Zadnje nemško vojno poročilo poroča o klinu na področju pri Demjansku. S to akcijo, poudarjajo v tukajšnjih vojaških krogih, se je trenutno zaključila dolga vrsta operacij, ki so trajale nad 14 mesecev in sicer od 6. januarja leta 1942. Od 8. januarja do 1. marca leta 1942 se je v hudih borbah kakor popolnoma osamljena trdnjava, oskrbovana samo po zračni poti, junaško borila skupina nemških sil pod poveljstvom generala von Brookdorf-Halefelda. Divizije z raznih področij Nemčije so vzdržale in odbijale stalne silovite napade številčno močnejšega sovražnika in so se odlikovale s svojim navdušenjem in junaštvom v tem izredno težavnem področju. Po izredno hudi zimi leta 1941-42 so bile z ofenzivnimi operacijami maršala Buscha, kateremu so odlično pomagale letalske sile pod poveljstvom generala Hellerja, vzpostavljene zveze z Junaško skupino izoliranih sil in od tega trenutka naprej so skušale sovjetske četa neprestano, toda vedno zaman, z izredno hudimi napadi zopet presekati zveze do tega klina. Ti napadi so bili vedno brezplodni in so zahtevali izredno krvave žrtve. Na tem bojišču je bilo med operacijami od 8. januarja leta 1942 naprej ujetih 30.519 sovjetskih vojakov in zajetih aH uničenih 2292 tankov, 617 topov vseh kalibrov, 4886 možnarjev in strojnic. Uničenih je bilo tudi 125 sovjetskih letal.
Smrt nemškega letalskega polkovnika na bojišču
Berlin, 3. marca, s. Na vzhodni fronti je v borbi padel polkovnik Oton Heyner, vite« železnega križa, šef štaba nekega povelj-ništva letalstva.


Odmevi Ribbentropovega obiska v Rimu
Popolna Istovetnost stališč Italije in Nemčije
Madrid, 2. marca, s. Poročila o obisku Ribbentropa v Italiji objavljajo vsi listi na prvih straneh z velikim poudarkom in pod-črtavajo njegov iz Jen pomen. Poudarja se zlast' p;novno /pričanje volje za nadaljevanje vojne do .ničenja sovražnih sil in do popolne odstiv. tve boljševiške nevarnosti. Ta sklep pc uje ponovno nepo-rušljivo edinstvo in p polno istovetnost stališč Italije ,n Nemč:je ter odločno de-mantira fantastične vesti, katere je demo-krat..ka propaganda razširjala v zadnjih tednih o mirovnih predlogih. Italija in Nemčija ne bosta odlož lj orožja dokler ne dosežeta popolne zmage, ter sta odločeni vzpostaviti v Evrop; nov red in osvoboditi Evrope boljševiške, plutokratske in židovske nevarnosti. Izredno velik poudarek so listi dali tudi odlikovanju princa Umberta, kateremu je Hitler podelil veliki zlati križ reda Nemškega orla.
Stockholm, 2. marca. s. Vsi švedski listi po posvetili cele stolpce sestanku Mussot-jjija in Ribbentropa in važnosti razgovorov ob tej priliki, švedski listi podčrtavajo ta dogodek, ki demantira nepregledne namerne vesti proti Osi in proti Italiji še posebej katere je zadnje čase širila sovražna propaganda. Čeprav so italijanski komentarji o dogodku sestavljeni rezervirano in ne navajajo podrobnosti glede vprašanj, o katerih sta se Duce in nemški zunanji minister razgovarjala, smatrajo na švedskem da s-razgovori potekali po dosedanjih smernicah Osi, ki temeljijo na trdni odloč;tvi, da se vojna za vsako ceno nadaljuje.
Bern, 2. marca, s. Ves tisk posveča dolge stolpce obisku Ribbentropa v Iia'iji. V komentarjih pripominja, da uradna poročila, izdana v obeh glavnih mestih, demantira-
jo vesti, po katerih naj bi bila nedavna preosnova italijanske vlade znak alabosti italijanske morale. Vojna se bo na-ialjevala do zmage, ki bo omogočila uvedbo novega reda. švicarski listi komentirajo zlasti to točko ter poudarjajo, da sledi ponovno iz sestanka, da je tudi letos kakor lani sovražnik št. 1. Osi in zaradi tega sovražnik Evrope Rusija.
Lizbona, 2. marca, s. Angleška revija »The Truth« piše v uredniški beležki pod naslovom »Položaj Italije«, da kljub napovedovanju nekaterih političnih uspehov po zavezniških novinarjih ni nobenega razloga za domnevo, da bi bila Italija tik pred uporom, ali, da bi bilo mogoče z bombardiranjem mest zlomiti njeno moralo. Italijanski narod je obdržal v oblasti svoje živce in je pripravljen za odpor prt nadaljnjih napadih. Revija pravi na to, da so si zavezniki delali preveč utvar glede Italije. Tako ni grožnja, da bo zasedbi Francoske severne Afrike lahko sledila invazija na Sicilijo, napravila niti najmanjšega vtisa na italijanski narod, temveč je še celo ojačila njegove vrste. V ostalem se je Italija po Caporettu postavi1 a na noge in je bolj močna kakor kdaj, da brani svoje ozemlje. č'anek zak'jučuje, da je fašistična propaganda naučila zlasti italijansko mladino, da je Anglija glavni sovražnik Italije in da bi Anglija rada v svoji želji po obvladanju sveta ponižala Italijo na narod tretjega reda. Italijanski narod, ki je zavestno pograbil za orožje proti Angliji, je trdno odločen voditi vojno z vsemi svojimi energijami do zmasre, ne da bi se pustil vplivati od bombardiranj Jn groženj sovražne propagande.
je zgodilo, kar je vsem znano: ruski socialisti — samo ruski — so v celoti uresničili svoj ideal 1. 1917. in se polastili oblasti. Pristaši raznih Jaurescv, Bebelov in Tura-tijev v zapadni Evropi so tedaj brez pomisleka ploskali ruski revoluciji, meneč, da je to tista revolucija, ki so jo napovedovale njihove resolucije. Vzkliki »živio Lenin«, ki so po 1. 1918. odmevali v mnogih zapail-nih evropskih državah, pa so bili v bistvu le izraz smešne utvare, prepričanje, da je Lenin prinesel svojemu narodu in svoji državi in da bi mogel prinesti tudi vsemu svetu u loben in miren režim, v katerem bi se bilo treba delavcem čim manj pehati in truditi, a bi se jim sijajno godilo; režim brez vojne m orožja, a z mnogimi udobnimi hišami in stanovanji ter s plačanimi dopusti. Bili so to vzkliki norih zapalnih Evropcev, ki niso poznali ruskih socialistov, niti vedeli, kaj pomeni Rusija ...
Dejstvo je, da so ruski socialisti, ko so prišli na oblast, zgradili nekaj drugega in ne to, kar so mislili na zapadu. Postavili so režim, ki se ni prav nič zmenil za zahteve po lahkem in udobnem življenju delavcev, temveč je kar najstrožje izkoriščal vse njihove sile. Boljševizem ni poveličeval ideala udobja, temveč ideal sile, ni poveličeval ideala blagostanja vsakega poedinca, temveč popolnega žrtvovanja tega blagostanja. Ustvaril je nekakšnega Moloha, ki je zalušil voljo in odpor poedinca, in Stalin, dedič vse te vojske, je strahotni stroj dopolnil do skrajnih mej in ga pognal proti Evropi...
Sedaj menda razumete, zakaj se nam je zdel »Socialistični katekizem« Camilla Prampolinija skoro ginljiv. V luči vsega tega, kar se sedaj dogaja, se nam ne zdi prevratna brošura, temveč nasprotno pravi izvleček malomeščanskega optimizma devetnajstega stoletja. V političnem pogledu ima danes isto revolucijonarnn moč kakor kak roman Tonama sine Guili ali knjige »Kako lahko dobro jem«, ki jo je napisal Pellegrino Artusi.. .«
Idiličen »katekizem"
Ozadje predvojnih socialističnih kongresov — Glabok prepad med ruskimi in malomeščanskimi socialisti
Giovanni Ansaldo je pred nekaj dnevi zanimivo prikazal ozadje socialističnih kongresov pred rusko revolucijo iz 1. 1917. Posnemamo njegova izvajanja po triestej-skem »Piccolu« z dne 27. februarja t. 1.
»Brskajoč po svoji knjižnici, sem naletel na izvod »Socialističnega katekizma«, ki ga je izdal Camillo Prampolini. Gre za propagandno brošuro, napisano ob začetku italijanskega socializma, ki je okrog leta 1900. doživela več izdaj. Prampolini razlaga v njem delavcu, zakaj se je pojavil socializem in njegovo bistvo. V obliki vprašanj in odgovorov mu razpršuje vse dvome tn mu kaže poglede v bodočnost. Knjižica ;je veljala deset stotink ... Prelistal sem ta katekizem in skoro milo se mi je storilo ... Mislim, da zgodovina ne bo niklar več poznala tako uspelih in zmagoslavnih akademij, kakor so jih predstavljali med-jiairodni socialistični kongresi, ki so bili v modi proti koncu prejšnjega in ob začetku sedanjega stoletja. V tisti srečni dobi so se obnovitelji sveta udobno podajali na pot in se vozili preko zasovraženih meščanskih mej, navadno brez drugih dokumentov razen kake posetnice, v ženevo, Jeno ali Leipzig, da bi si izmenjali svoje misli o uresničenju svetovne revolucije. Okrog njih je ogromno blagostanje meščanskega stoletja kazalo svoje uspehe in apostoli svetovne socialistične revolucije so ga vse-jstransko izkoriščali, zauživajoč obilne obede v restavracijah mest, kjer se je sestajala, kakor se je temu uljudno reklo, »socialistična porota«... Za slavo socialističnih delegatov iz raznih držav, ki so se zbrali, da bi spremenili temelje družbe, so poskrbeli v glavnem meščanski lisit, ki so poveličevali zgovornost in izvirnost socialističnih zamislekov velikih govornikov. Kot kakšni junaki so se ti gospodje sukali prav po salonih tistega meščanstva, ki so mu sicer grozili s kolektivno razlastitvijo ...
Toda prava akademija se je zrcalila na ;samih kongresih, kjer so se zbrali socialistični delegati iz vseh evropskih držav. Po večini so bili mirni malomeščani, ki so si zamišljali socialistično revolucijo, o kateri so tolikanj govorili, kot nastop nekakšnega splošnega blagostanja, v katerem bi množica dosegla boljše življenje kar z — dekreti. Bili so to malomeščani, ki so val blagostanja in bogastva, v katerem se je tedaj mastila Evropa, hoteli povečati do skrajnih mej možnosti, da bi od njega imele korist tudi širše množice.
Seveda so si ti socialisti zapadne Evrope zamišljali to blagostanje s povečanjem števila ljudskih domov, delavskih zbornic, ljudskih okrajev, na obroke odplačljivih .stanovanjskih hiš itd. Skratka, ti gospodje so bili najbolj živ izraz meščanske civilizacije, ki je teiaj triumfirala v Evropi. To so bili »leaders« tako zvane druge inter-nacionale, kakor so jo s spoštovanjem imenovali.
V tem krogu pa so se zelo razlikovali Rusi. Prihajali so iz drugega okolja, iz povsem drugačnega sveta, kakor je bil svet njihovih zapadnih »tovarišev«. Bili so ali izgnanci iz carstva ali ubežniki iz Sibirije, fanatiki, ki so stanovali v opremljenih sobah švicarskih mest ali pariškega predmestja, tipi, ki so morali potovati skrivaj v tovornih vlakih, da so prišli na kongres. Prinašali so na socialistična zborovanja drugačne obraze in drugačne ideje kakor njihovi zapadni tovariši.
Zanje je socialistična revolucija zares pomenila nekaj, kar si je treba piiboriti s potom in krvjo. Zato se niso navduševali za zadruge, delavske zbornice, ljudske domove in ljudska stanovanja, odplačljiva na obroke. Njim vse to ni bilo pri srcu. Oni so se borili in mislili le na splošno katastrofo, v katero naj bi bile vržene množice brezobzirno in brez usmiljenja. Vsi njihovi zapadni »tovariši« so imeli ideal blagostanja širokih množic in strah pred trpljenjem množic, oni pa ne. Oni so blagostanje množic poteptali in smatrali, da morajo množice nujino trpeti, ako hočejo doseči neke revolucijonarne uspehe. Nekaj mističnega je bilo v njihovih idejah.
Te miselnosti in teh teženj ruskih socialistov njihovi zapadni »tovariši« seveda niso razumeli, vendar pa so se delali, kakor da vse razumejo in da njihove formule pomenijo eno in isto stvar, resolucije, ki so jih soglasno z vzklikom izglasovali, pa da vsebujejo isto dušo. Ruski socialisti so bih zanje romantično zanimivi. In tako sta se na vsakem socialističnem kongresu pokazali dve duši: duša ruskega socializma in duša zapadnega socializma. Potem pa se
Nova ureditev potrošnje elektrike
Rim, 2. marca, s. Ker je potrebno urediti potrošnjo električne energije za razsvetljavo in gospodinjstvo v svrho rezerviranja največjih količin energije za industrijsko vojno proizvodnjo, je minister za korporacije izdal dekret, ki bo objavljen in s katerim se določa, da morajo potrošniki elektrike za razsvetljavo omejiti potrošnjo v mesecu marcu na 75 odst. potrošnje v decembru leta 1942., v mesecu aprilu na 70% potrošnje v decembru, v marcu in aprilu pa se mora omejiti poraba električne energije v gospodinjstvu (v kuhinil, kopalnici, za ogrevanje z električnimi pečmi itd. za 15 odst. oziroma 30 odstotkov. Te redukcije ne zadevajo potrošnike razsvetljave, ki ne porabijo nad 18 kilovatov na mesec, in potrošnike elektrike v gospodinjstvu, ki ne porabijo nad 100 kilovatov na mesec z uporabljanjem električnih aparatov brez kuhinje, ter nad 300 kilovatov samo za električno kuhinjo m 400 kilovatov za naprave v kuhinji in ostale električne aparate. Izvzete so tudi pogodbene porabe. Kršilcem bodo na prijavo dobaviteljev električne energ"je prefekt! odvzeli dobavo elektrike za ne več kakor 5 dni, v izrednih primerih pa bodo pre-fekti sami naznanili kršilce sodnim oblastem. Dekret se ne bo izvajal na Siciliji. Sardiniji in ostalih otokih Kraljevine.
Dopolavoro v LJubljani
Uradno poročilo vodstva Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani o delovanju ustanove od 15. do 28. februarja pravi:
Dne 15. februarja so bili Številni vojaki okrepčani v okrepčevalnici ustanove na glavni železniški postaji ln obdarovani z živali v kantini na Tabcni.
Dne 16. februarja je vodstvo ustanove razdelilo med vojake 5000 razglednic z znamkami.
Dne 17. februarja so bili številn' vojaki pokrepčani v okrepčevalnici Jn obdarovani v kartini na Taboru.
Dne 18. februarja je bila v Kcčevju filmska predstava za pripadnike Oborožene sile. V okrepčevaln!ci na glavni železniški postaji so bili številni vojaki pokrepčani, v kantini na Taboru pa obdarovani z živili.
Dne 19. februarja je bila v Rib*i'ci filmska predstava za pripadnike Oborožene sile. V okrepčevalnici na glavni železniški postaji in v kantini na Taboru pa so bili Številni vejaki pokrepčani in obdarovani.
Dne 20. februarja je priredila potujoča umetnostna družba »Garibaldinac na sedežu ustanove v Ljubljani predstavo pestre umetnosti za pripadnike Oborožene sile številni vojaki pa so bili obdarovani m okrepčani.
Dne 21. februarja je družba »Garibald--na« priredrla zanimivo predstavo v kinu »Unionu« za častnike in Italijanske depo-lavoriste. Na sedežu ustanove sta bili dve filmski predstavi, ena za slovenske dopo-lavoriste in ena za pripadnike Oborožene sile. številni vojaki so bili okrepčani in obdarovani.
Dne 22. februarja so bili številni vojaki ekrepčani in obdarovani.
Dne 23. februarje je bilo razdeljenih med vojake 2000 razglednic z znamkami, številni vojaki pa so bili pokrepčani.
Dne 24. februarja je bila v Kočevju filmska predstava za pripadnike Oborožene sile, v Ljubljani pa so bili številni vojaki pokrepčani.
Dne 25. februarja je bila v Kočevju druga filmska predstava za pripadnike Oborožene sile. v Ljubljani pa so bili okrepčani in cbdarovani nadaljnji vojaki.
Dne 26. februarja je bila v Kočevju tretja filmska predstava za pripadnike Oborožene sile. V Ljubljani je bila obdarovana skupina vojakov.
Dne 27. februarja je bila na sedežu ustanove na Taboru filmska predstava za pripadnike Oborožene sle. vojaki pa so b'U okrepčani in obdarovani.
Dne 28. februarja s- bile na sedežu ustanove na Taboru tri filmske predstave, ena za slovenske dopolavoriste in dve za pripadnike Oborožene sile. V okrepčevalnic! ustanove na glavn! železniški postaji so bili številni vojaki okrepčani, v kantin": ustanove na Taboru pa cbdarovani z živili.
Novi ilustriran' tHnik Dopolavora »Gente Nostra«
Tednik »Gente Nostra«, uradno glasilo predsedništva Dopolavora. je začasno ustavil svoje izhajanje ter bo zopet izšel v novi in izbrani tiskarržški cnremi no načinu večjih periodičnih ilustriranih itali.iar.skih listov. Tiskan bo na 16 barvanih straneh ter bo imel za svoie so lelavce najbolj znane in čisiane pisatelje.
Letna naročnina znaša 40 lir in bo vsak zvezek, ki se bo lahko dobil v vseh prodajalnah. stal 1.50 lire.
Tovarišu na kulturni njivi želimo najboljšega uspeha.
Preselitev urada za nadzorstvo cen
Sporoča se, da se je Urad za nadzorstvo cen pri Visokem k^nmsarnatu Dreselil v Wolfovo ulico št. 12. I. nadstropje.
Veliko zanimanj 2 za oroo^tfanln' t"irlsl.j i" t>V»:at
Pobu Ja Pokra jimrke~a pove j>rištvi za tujski promet za prireditev laz t^v propa-gandno-turist;č lega plakata je zbu i'a veliko zanimanje v naše-n m^stu. T"ririič~a propaganda je e^a rajv ž ej"ih čiaftc-ije/ za razvoj mer ta v b~do*n*sti.
Zato je petr hn\ da se rlast! turistični propagandi ro:ve ijj najb ljŠ3 moči n tega meščanstva.
Za enkrat sa pck'i~ani umatniki. da pokažejo s svojimi deli zgodovinske in foi-k'oristične motive pokrajine ter pe saže ki morejo takoj vzbuditi zaniman e.
Opozarjamo um tnike da moriji biti kompozicije 0 70x1 pripravljene za takojšnjo reprrdukcijo za tisk.
Rok za prijave in sode'o anj^ p-i razstavi je r'o"rčen do 20. ma a t.l to'a že e i bi bilo, da bi umetniki ki nameravajo sodelovati. že prej spar^čili svoj pris'oo Po-krain^k-mu povrrj ništvu za tujski promet. zaradi skrbnega organ:z;ra ;ja razstave.
Komunistična orooaganda v Ameriki
Buenos Aires, 2 marca s. Ameriška komu* nif-tična stranka, ki je popolnoma v službi Moskve, se močno udejstvuje da bi izkoristila v svoj prid sedanje stanje Vsi listi so obiavili celostranska reklamna naznanila z bescdMom govora ameriškega komunističnega vndie F.arla Provvderja ki je hudo napadel ameriški kapitaliste. Da bi delavce prpravili dc tega. da b' bolj donosno delali, skušajo kap;talisti po mnenju Provvderja prepričati množice da b- zmaga združenih narodov pomenila sovjetsko zmago Delavci se torej ne smejo da'i slepariti s takimi metodami in se morajo borit za svojo stvar v Ameriki tako danes kakor jutri
Vaše razvedrilo
naj bo »Dobra knjiga"
Ko fnlV in sn"-*-«
Za adi dobre vo'je h'š 'h p s - i ov 'n oskrbnikov se je lani po Li' b1 an r~zvi'o pravo tekmovanje m^d n sam n'm" h'ša-rni, kat-ra bo iaie a h~d ik b Ij če 'en in v rcd'i. V!d?'' s no pri n g i e. ! a ko kopi "e j a travo ob ~g a' h i a p š" -nih hodnikih, o-a-cvnli smo pa tu 'i h:š:..? oskrbnike in z^s- tr~ovc\ ' a' o vfik at na dan pometajo 'n s'- bna škrap-> 1 o^nlke pred svoimi poslopji in trgovinami. Kakor d*bra in sn-žna <rospodinja krbi ne samo ~a sn~~o in red v stanovanju. tPm-j vrč paz: tud na tn da so vrat* v st~no-vanje sn žn^. da i" s'-2ma p e*' r> i m* z'e-n — »er	:n st-pn'š"e rr>d sta-
novanjem čedna in pome*ena t ko ja *kr ifii Mšni o.-^dar. oskrb ik a'i hišn*k za hodnik pred hišo. Zavedal' so se da čedni hodniki vrčajo prikupnost in poms-gr-'". v 7"'r"viM v h ši in vsej okol!ci.
Ta splošni vtis snage in ureje-rsti sta zbujala po vsem me~tu sna^-a in re1 okoli hiš. Lansko leto so se h:šni gos^o a jj rrs zelo potrudili za čim večjo snago mesta s tem da so rer1no pospravljali in pameta'1 ter škropili hodnike ob svojih hišah in posestvih.
Zato pričakujemo, da bodo občani tudi letos z enako vnemo in s še večjo vestnostjo skrbeli za red in snago v okolici svojih hiš ter da pri tem ne b-da p-z-Hli na vsakdanje če>enje in pometanje ter škropljenje hodnikov.
Z dobro voljo in sp'ošnim priza'evanjem bomo na ta način dceagH da bo naše mesto res snažno ln nasrovano. ter nikrkar ne bomo pustili, da bi kak n^re^ne? z zanemarjenim hodnikom kvaril us^d mesta Tak-ga neredneža bo pa sevda dolete'8 ostra kazen, kakršno pač določa cestno policijski red.
Gospodarstvo
Povečanje blagovne izmenjave z Grčijo
2e pred vojno je bdi trgovinski promet med Italijo in Grčijo zelo živahen. Tudi po zasedbi dežele je prišlo kmalu do novega oživljenja trgovinskega prometa. V prvi dobi so bile se vela dobave italijanskega blaga mnogo večje kakor dobave grškega blaga v Italijo, kar je razumljivo, saj je bilo grško gospodarstvo po končani vojni docela reorganizirano. Tako je nastal v korist Italije klirinški saldo v višini okrog 100 milijonov lir. Obstoj tega salda je v zadnjem času predstavljal močno oviro za nadaljnji razvoj blagovne izmenjave, saj .-o morali italijanski izvozniki dolgo čakati na vrstni red izplačila v kliringu. Glede na rapredek pri obnovi grškega gospo larstva ie sedaj nastala potreba, da se siar.je kli-rirga razčisti. Tako je ilali anski zunanji trgovinski urad sklenil z g^ško Naroino banko sporazum, po katerem s«» klirinški račun z 31. decemb.om zakljiui. S 1. januarjem je bil otvorjen nov klirinški račun. Vse terjatve italijanskih izvoznikov iz starega računa so bile takoj poravnane. Za izplačilo potrebno vsoto 100 milijonov lir je dal na razpolago italijanski zakladni urad. V novem klirinškem računu se bo določen odstotek grških plačil uporabil za postopno kritje tega zneska 100 milijonov lir. Italijanski zunanjetrgovinski urad bo v bo loče pri izdajanju izvoznih licenc skrbel za to, da ne bo nastal nov saldo, odnosno da bo italijanski izvoz v Grčijo v skladu z dobavami grškega blaga. Da se izvede to načelo, je sedaj ves trgovinski promet med Grčijo in Italijo koncentriran pri poldržav-ni italijansko-grški trgovinski družbi »Sa-gic«. Likvidacija starega salda bo prišla v korist tudi madžarskim in rumunskim izvoznikom, ki so zaradi pomanjkanja neposrednih klirinških sporazumov svoje blago deloma izvozili preko italijansko-grške-ga kliringa.
Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani
V torek, 2. t. m. je imel Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubi ani svoj XXIII. redni letni občni zbor, ki je sprejel vse predloge tako glede razdelitve čistega dobička in dividende, kak ar tudi glede ostalih točk.
Postavke iz bilance so naslednje: Aktiva: blagajna L 4.895.272.7T: ž'ro računi pri denarnih zavodih L 6.135.543.01: državni zakladni boni L 6,410.350.—; menice L 7.948.630.—; vrednostni papirji L 2,317.45186; konzorcialni rač. 3 369.618.10 L; naležba rezervnega fanda v državnih papirjih L 688.258.01; deb'torj!: a vista tekoči računi 14,183.840, ostali dolžniki 54,110.639.61. skupaj L 68.294.479.61, inventar L 1.—; realitete L 255.350.50; skupaj 300,314.954.86. — Pasiva-: glavnica L 4 750.000.—; rezervni fendi: redni 2,375.000.—, izredni 1 064.000.—, za dubi-ozne terjatve 2.546 000. . ažijski 1,525.000. za tečajno izgubo pri vrednostnih fapirjih 258 987.10, skupaj rez. fondi L 7 663.9S7.10; fond za izgubo izvestnih terjatev L 1,664.497.28; rezerva za večje nepredvidene izdatke L 190.000.—; trate L. 12.529.94; vložne knjižice in blagajniške priznanice L 24,242.248 96; kreditorji L 60 824.012.29; nedvignjena d videnda L 2991.40; dobiček: nrenos iz leta 1941 244.779 3i. za 1. 1942 714.905.55 skuoaj dobiček L 939.684.89; skupaj pasiva L 100.314 951.86.
Postavke računa Izeube in dobička so nasledn-'e- Debet: plače in vo ne dcklade L 1,484.707.88; strožki L 1.108.P02.03; davki in socialne dajatve za uradništvo L 240 017.74; davki in pristojbine 399.140.98 L; ednis od realitet L 5900.—; dabiček: L 950 684.89 (prenos iz le^a 1911. Lir 244.779.34 za leta 194? L 714.915.55; skupaj L 4,198.38°..'SS. — Kredit: pren-s iz !e-ta^lOU L 2*4.779.34; obresti in rrovizije L 3.475 819 55: dcb'čck iz drugih poslov L 477.784.63; skupaj L 4.198.3S3.52.
D videnda ie bila določena na 10 odst. netto in se bo izplačevala cd 15. t. m. dalje.
Gcsnodarske vesti
— x°va ureditev cen za živino v Italiji.
Pred dnevi smo poročali n važn;h ukrepih km^ij keea ministrstva, k; je na novo dc. 1 - čilo cene za približno 100 raznih kmetijskih pride'kov. Sedaj poročajo o slien n ukrepih tudi glede cen za živno. Zaenkrat so določene rove osnovne ccne, po katerih se ravnajo ostaje cene na tem podr čju. T"ko zn~ša osnovna cena za vole skupin? B. prve kakovosti, 675 lir za stot, za krave cVun:ne C n-ve kakovosti. 575 l'r. za teleta cir-Hne D prve kakovost-', 760 lir in za nitane nraš če prve skunine. prve kakovosti. 1300 lir za st t. Povišana je predvsem cen- z.3 ritane prašiče.
__ ff9i<iAncka ootrf^n umetnih rrnojU.
V zveri z ukrep' za razširienie italiian^ke l-rn-t:->,V-e n-oizvodnje navriaio italiianski list neka-' podatkov o narasli potrošnji umetnih gnojil, ki ja v znatni meri priponagla do tega.
da se je dvignil hektarski donos. Ob izbruhu vojne so bile v teku velike investicije za povečanje italijanske proizvodnje umetnih gnojil, ki sedaj omogočajo kritje narasle potrebe. Ze leta 1936 je potrošnja umetnih gnojii dosegla 18 8 milijona kilogramov, do leta 1940 pa je narasla za nadaljnjih 6.5 milijona kilogramov al-, 33-6 °/o. kajti v tem letu je dosegla potroš« nja umetnih gnojil 25.3 milijona kilogramov. V petih letih od leta 1936 do leta 1940 so v Italiji potrošili 75.6 milijona kilogramov foe« fatnih gnojil, 32.9 milijona kilogramov dušika in 32.9 milijona kilogramov kalija
= Zap blitev trguvskih potnikov v Nemčiji. V zvezi z ukrepom za naob lizacijo delovnih moči v Nemčiji so bili izdani predpisi glede zaposlitve trgovskih potnikov pri vojnovažnih nalogah. Po navodilih, ki jih je izdal državni gospedarski minister, se delo trgovsk h pomnikov ne more smatrati kot vojno važno, kolikor ni v zvezi z oboroževalnim gospodarstvom in z najnuj-rejšo oskrbo prebivalstva. Pred vojno je bilo v Nemčiji pribl!žno 80.000 trgovskih potnikov, od katerih pa sedaj približno ena tretjina ne izvršuje p klica, ker so bili posamezni trgovski potniki vpoklican: pod c rož je ali pa so našli zaposlitev drugje. Po izdanih navodilih se bodo trgovski potnik:, katerih dosedanja zaposlitev ni nerbhodno
potrebna zaposlili v sorodnih poklicih.
— Nove delniške družbe v Zagrebu. V zvezi z ustanovitvijo podružnice italijanske družbe za javna dela SALPIC za Hrvatsko poročajo iz Zagreba, da bo družba v kratkem pričela z deli za melioracijo in izsušitev Lonjskega polja, ker so načrti pripravljeni. Gre za velikopotezen načrt, ki se nanaša na področje 126.000 kvadratnih oralov. — V Zagrebu je bila ustanovljena družba Jadranka d. d. za izlelovanje tehničnega in medicinskega ribjega olja. Glavnica družbe znaša 1.5 milijona kun. — Nadalje je bila vpisana v trgovinski register družba »Una«, mednarodna d. d. za promet z blagom (glavnica 2 milijona kun). Končno je bila ustanovljena Delniška družba za trgovino s premogom v Zagrebu, ki se bo bavila s prolajo premoga, koksa, rudarskimi in topilniškimi proizvodi, lesom, umetnimi gnojili ter gradbenim materialom na debelo in drobno. Glavnica znaša 500.000 kun Ravnateljstvo tvorijo Oto Strešnjak in dr. Ivi kol a Markovinovič iz Zagreba, Gunther v. Poseck iz Katovic in dr. Stenz iz Berlina.
= Združitev detajlnih trgovin v Nemčiji. V zvezi z zaporo trgovinskih obratov, ki niso važnj v vojnem gospodarstvu, je vodja nemške državne skupine za detajlno trgovino dr. Hayler izdal navodila za združitev posameznih detajlnih trgovin, ki naj omogoči racionalnejšo porabo delovnih močf in obenem štednjo s premogom, s poslovnimi prostori itd. Za združitev pridejo v poštev predvsem specialne trgovine, ki prodajajo le nekatere potrošne predmete. Več obratov sorodnih strok bodo združili v en obrat. Tako bodo n. pr. trgovine z moškimi oblekami združili s specialnimi trgovinami za klobuke, moško perilo, palice in dežnike itd., slaščičarne se lahko združijo s trgovinami živil in kolonialnega blaga, drogerije lahko prevzamejo obrate pa rf umeri j. trgovine z laki in barvami, trgovine s fotografskimi potrebščinami itd. Tako bodo nastali večji novi trgovinski obrati za sorodne stroke.
= Uvedba imenskih delnic v Franciji. Te dni je francoska vlada objavila zakon o spremembi navadnih delnic v imenske delnice, ki je bil že dolgo napovedan. Namera tega zakona je, dobiti kontrolo celotnega prometa z deln'cami. Zato predpisuje zakon, da se morajo delnice spremeniti v delnice, glaseče se na ime, kakor je bilo to že lani uvedeno v Italiji. Zakon pa doprv-šča tudr drugo alternativo, namreč to. da lastniki deponirajo delnice pri glavni blagajni za deponiranje in za žirovni promet z delnicami (Caisse Centrale de Depots et de Virements de Titres), kjer morajo ostati tudi ob prenosu na drugega lastnika. tako da je tudi na ta način možna kontrola prometa. Pretvoritev v imenske delnice se bo izvršila postopno. Pravilnik k zakonu namenoma navaja 200 delniških družb, katerih deln:ee notirajo na borzi fn ki jih je treba spremeniti v imenske delnice. Ko bo ta pretvoritev izvršena bo predrris razširjen še na druge delnišk« družbe.
= Vojni stroški Anglije. Po najnovejši podatkih so vojni stroški Velike Britanije odi nrčetka vojne prekoračili znesek 14 milijard funtov. Od tega je uspelo kriti z davčnimi dohodki le 6 nviijard, medtem ko je morala an» členka vlada za kritje 8 miliiard najeti posojila. V lanskem letu je Velika Britanija kril« 7 davčnimi dohodki Ic 42.4°/» vseh vojnih te-dstkov.
= Transiranska železnica. Po poročilih f» Teherana so baje v teku priprave za pre-ffraditev transiranske železnice na rusko širino tira. tako da bi lahko sovjetski vlafd vozili do Perzijskega zaliva in bi odpadlo zamudno prekladanje blaga na iransko-sovjetski meji. Pregraditev pa bi seveda 7=h+ovala. da se deloma ustavi promet ha tej železnici. Ta namera ponovno potrjuje imneralistične težnje sovjetske Rusije, Id hoče dobiti izhod na Perzijski zaliv.
E1AR - Radio LJubljana
Parliamo Fitatiano
T natisnjeno besedilo je samo ključ za v. e one. ki s'ede pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, ob petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje, vedno ob 19.
Esercizi neJl'uso del gerundio
1. Sostituite il gerundio nelle seguenti ; proposizioni: Poiche s'avvicinava alla mor-te. fece testamento. — Non pote essere lui, perehč era gia morto quando accaddero ouei fatti. — Parleremo mentre cammine-remo. — Allorche si e accorto di aver agi-to poco correttamente. si e pentito. — Poiche era paiiito ierisera alle venti, ha potuto arrivare stamattina alle sette. — Ce rea di esprimersi in tedesco, perche non sa lo sloveno. — Quando non si ha ne tempo di leggere ne occasione di parlare. una lingua si dimentica facilmente. — Quando arrivammo in cima al monte. di-luviava orrib;lmente. — Poiehč ci fummo riposati. riprendpmmo la via — Se si viag-gia moito. si comincia a capire che. dal piO al meno. tutto il mondo h paese. — Perdette la voce. perche a veva molto gri-dato. — Se torni tu, 1'ordine sara ristabili-l to. — Se le serivi, salutala. — Poiche gli
avevo promesso di venire, non posso m-m-care alla m:a parola. — E' un libro diffici-le, ma se lo leggi adagio, lo capirai. — Perche l'avevo trovato indisposto, ritor-nai. — Se lo porti ogni giorno, quel vestito lo sciuperai ben presto. — Siccome er« malato, non ha potuto partire.
2. Traducete: Sreča vodi naše korake. — Ko sem mu govoril o materi, sem opazil, da joče. — Ko je vstopil, je zaprl vrat*
—	Ko sem šel zdoma, sem opazil, da ni-» mam niti beliča v žepu. — Ko me je ugledala, je zardela. — Ko je stopila v cerkev, se je pokrižala (farsi il segno della croce}.
—	Ce zamolčimo (tacerel resnico, smo laž-niki (bugiardo). — Kaj delaš? Časopise pre»* biram. — Ce želite drugih pojasn;l (schi.iri-mento). obrnite se (rivolgersi) nanj. — O se ti zdi potrebno, pa stori. — Ker ste rajv-treseni (distratto), se vam vse zdi (trovaref težko — Stvar se slabša (peggiorare). — Ker je vse dopoldne deževalo, smo ostalf doma. — Ce mu jih pošlješ danes, jih bd prejel že čez štirinajst dni. — Ko mu jih je predstavil, se je priklonil (inehinarsi).
—	Ce mi ga prepišeš, ti bom zelo hvaležen. — Ker me on ne mara, ga tudi ji*« ne maram.
30 km za sovražnikovim
hrbtom
Po nemških listih posnemamo:
Rcpotanje oklepniških motorjev nasičuje mrzli zrak. Vedno močnejši postaja hrum, kajti vedno več motorjev se zbuja k življenju. Naposled prevlada nizek zvok. To je tuljenje napadalnih topov, ki nas boio spremljali na našem pustolovskem podvigu. Oklepnik za oklepnikom zdrdra mimo nas in se postavi v predpisano vrsto. Vozila se pomikajo dalje. Kjer obtičijo kolesa v globokem snegu, poskačejo brž vojaki z vozila in ga pomagajo zriniti naprej. Tako je polagoma ves bataljon razvrščen in pripravljen za svojo pot.
Pred nami se odpre pokrajina, kjer ima reka padec. Tam spredaj žarijo ostanki zidov porušenih hiš. Treba jih je bilo podreti zaradi razglela. Tako smo v deželi brez gospodarja. Iz megle spodaj se že dvigajo obrisi prvih vaških hiš, kjer se domnevno skriva sovražnik. Polagoma se pritipamo do dolgega mostu, ki veže rečico in široko poplavljeno ozemlje. Tik pred vasico moramo prečkati še drugi manjši most. Medtem se je že zdanilo, sonce pa še vedno nima moči, da bi se prebilo skozi megle.
Poveljniki stotnij, volov in skupin opazujejo pokrajino z daljnogledi. Tudi strelci različnih vrst orožja preizkušajo svoje optične priprave. Tri postojanke sovražnih strojniških gnezd začnemo obstreljevati, preden utegnejo oddati en sam strel proti nam. Naše orožje je pripravljeno. Kdaj se bo začela ognjena toča? Izza vogala vsake hiše nas lahko preseneti sovražnik. Od vseh strani lahko začno leteti proti nam ročne granate. Toda kakor strmimo, sovražnik molči in naša kolona zdirja skozi dolgo naselbino, kakor da ni nikjer žive duše.
Ne verjamemo, da bo naša naloga tako lahka, že devet dni se bori pehotna divizija našega generalnega majorja ter si utira pot skozi sovražno ozemlje, da bi dosegla naprej pomaknjeno oporišče ter prevzela ranjence, ki so nujno potrebni zdravniške pomoči. Da bi ščitili njihov umik ter rešili ranjence, to je prav za prav naša naloga.
Popolnoma brez senzacije ni potekel naš udar, ki je segel 30 km globoko za sovražnikovo črto. Kakšnih deset kilometrov pred mestom, kjer je bilo dogovorjeno srečanje z divizijo, se nenadoma pojavi kolona na saneh. Naši strelci jo takoj vzamejo na muho s strojnicami, ki so jim na razpolago. Kmailu je kolona uničena. Nimamo časa. da bi preiskovali gozl, če se še kdo skriva v njem. Bataljon oklepnih grenadir-jev mora naprej. In točno ob 6. uri zjutraj smo na dogovorjenem mestu.
Razpostavili smo straže, široko pred na-
mi se razprostira dolina reke. Na eni strani se dvigajo gozdovi in mi ugibamo, če se bo iz njih teme prikazala divizjja, katero čakamo? Ure in ure minevajo. Pošljemo naprej izvidnico. Na drugi strani vidimo, kako se po pobočju posamezne skupine sovražnikov umikajo na begu. Ves čas pred-poldneva slišimo iz daljave grmenje težkega orožja in kratke zavračevalne manevre nemških strojnic. Tu pa tam se vmes oglasi tuli boljševiška mitraljeza. Naknadno izvemo, da je to bila praska z divizijo, katero pričakujemo. Divizija si je namreč morala odpreti pot skozi sovjetske vrste.
Okrog dopoldneva se pojavijo prva vozila pričakovane divizije. Pred seboj ugle-daimo dvizijskega poveljnika, ki se mu je z železno disciplino posrečilo, da je obdržal divizijo skupaj. Imel je tuli srečo, da je rešil vse orožje ter otel vse ranjence. V dolgih kolonah, kakor je to predpisano za korakajoče moštvo, gredo vojaki divizije mimo nas. Prtljago in orožje vozijo na saneh. Vprege, v katerih je do osem konj, vlečejo topove. Diviziji podrejeni motorizirani oddelki sledijo s svojimi vozili v kolikor so jih mogli privesti s seboj. Za vojaki pride na vrsto kolona težko ranjenih tovarišev, katerih pot ščitijo posebni oddelki.
Meltem je prišla za nami tudi kolona z vozili za ranjence. Na zemljo leže mrak in tedaj napnemo vse moči, da preložimo ranjence na avtomobile. Zopet razpostavimo straže in se veselimo, ker se je prvi del našega podviga posrečil. Zdaj je treba skrbeti za to, da se transport z ranjenci prebije skozi glavno linijo borbe. In res se zdi, da nam bo to uspelo. Toda ko neka majhna kolona vozi mimo velikega kupa slame, počijo streli. Sledi kratek napad iz gozda, vsem nam v opomin, da stvar še ni končana.
V vasici prel malim mostom pride do kratkega in hudega spopada. Vse skrivnostne sence, ki so nas plašile v jutru, ko smo šli po tej poti po ranjence, se zdijo, da prehajajo od privida k resničnosti. Iz vseh hiš padajo streli in naš oddelek mora preiskovati hišo za hišo ter dovajati iz njih boljševike. Kjer ne gre drugače, zažgemo hišo. V dobri pol uri opravimo, kar je treba. Pot za povratek je zavarovana, vozila zdrlrajo po nji, oklopni grenadirji pa še nadalje preiskujejo vas. Naknadno spoznamo, da so v temi noči boljševiki razdejali m osti č pred vasjo. K sreči pa se je naredil na reki led, dovolj trden, da se upamo z vozili čezenj. Tako smo spravili vse voze na varno, čeprav je pod kolesi nekaterih vozil pokalo. V vseh nas pa je gorela prijetna zavest, da smo izvelli potrebno rešitev ranjenih tovarišev.
Mnogolicnost ttmišfee pokrajine
Nemška vojska nima navade prikazovati umika kot zmago. Kljub temu bo pohod nem« ško-italijanske oklopne armade od El Alameina do južnega Tunisa, pohod skozi tisoče kilo* metrov puščave, uvrščen v zgodovini med pomembne vojaške premike. Poročila tistih, ki so se ga udeležili, so povsod sprejeta s splošnim zanimanjem.
Afrika, ki jo zdaj spoznavajo naši vojaki, je nekaj popolnoma drugega. kakoT je bila Afrika, v kateri so se dve leti — slučaj je hotel, da je prav 22. februarja minilo dve leti, odkar so nemške čete posegle v boje v severni Afriki — borili po puščavah Tripolitanije. Cire-najke in Marmarike in jih. povejmo odkrito, večkrat tudi prekleli. Južni Tunis s stepami in pustinjami tvori prehod med tem. kar so si do nedavna Nemci predstavljali pod afriško po* krajino, in med, kar njihovi tovariši v Tunisu in Bizerti spoznavajo kot značilnosti severno-tuiyške dežele.
Najpomenljivejše dejstvo je morda, da tukaj teko prave reke. ki imajo vse leto vodo v strugi. Izvirajo v divji pokrajini Atlasnvega pogorja, ki se razprostira v zapadnovzhodnl smeri od Alžira proti Tunisu in čigar obilne padavine (1000 do 1500 mm letno) jih napajajo. Pokrajina ki skozi njo teče največja tuniška reka Medjerda. ima v mnogem značaj evropskega sredogorja. Izliva se v Sredozemsko morje pri mestu Tunisu, ki je zraslo ne daleč od razvalin stare Kartagine in je glavno mesto dežele z več kakor 200.000 prebivalci. Mesto je razdeljeno na domačinsko in evropsko četrt, k, sta strogo ločeni med seboj. Omrežje cest* ne železnice na primer ne seže v domačinsko četrt, Medina imenovano.
Glede na velikanski afriški prostor je Tunis »deželica« s 15.000 kvadr. metrov, torej
približno polovico manjša. — Od zapada proti vzhodu je široka 100 d0 120 km, od severa proti jugu pa men 400 km. Toda na teh 400 km razdalje, kolikor jih je n. pr. med Rimom in Tarantom. so takšne klimatske :n po* krajinske razlike, kakor jih na tako majhnem prostoru redko najdemo Mesto Tun s ima sredozemsko podnebje, ki ga od časa do časa prekinjajo pozimi viharji. Jugozapadnu ležeča visoka planota ima evropsko podnebje, medtem ko se vemo južni cbalni pas. Sahel imenovan, nima dovolj padavin ;n je zato za predelovanje žita neprimeren Tam raste oljka, ki zaradi obilne talne Yode in vlažnega podnebja prav dobro uspeva. Pokrajina velikih slanih jezei n-a južnih obronkih Atlasa tvori preho«d v puščavo Džefare. Severno odtod, na ozemlju Gaf-se in Sbeitle so se nedavnG vršili hudi boji ki jih je omenjalo italijansko in nemško vojno poročilo.
Zaradi mnogoličnosti pokrajine jc nastala na razmeroma majhnem prostoru številna mesta in večje naselbine. Kairuan je bil pred Tunisom glavno mesto dežele Danes 'ma nekaj nad 20.000 prebivalcev in je kot sveto muslu mansko mesto še vedno cilj mnog h romarjev. Je eno izmed redkih svetih mest. čigar mo-šeje in spomenike lahko obiskujejo tudi nemo« hamedanci.
Zgodovinsko najstarejša tuniška naselbina je najbrže Susa. Njen nastanek sega v deveto stoletje pred našim štetjem ko so Fcničani usta* novili Hadrumetum. Hanibalu je služila v drugi punski vojni kot oporišče v boni proti Sci-picnu. Rimski cesar Hadrian je Sušo proglasil za kolonijo in je v bizantinskem ccsarstvu dobila ime Justinianopolis. Tudi obe prej imenovani mesti Gafsa in Sbeitla. ki sta po ozkotirni železnici zvezani s Sušo, imata staro zgodo-
vino. Gafsa (po starem Gapsa) je bila rimska vojaška naselbina, z Sbeito pa je zvezan spo* min na zmago arabske vojske nad Bizantinci. Gafsa ima približno 8000, Sbeitla pa 1000 prebi« valcev. Vendar sta obe mesti večji upravni 6re« dišči. Tudi v severno in severozapadno ležečih krajih Ferianu in Kasserini so še vedno vidni ostanki rimskih in arabskih časov. Spominjajo na staro rimsko pokrajino, čije središče ao bile v Alžiru ležeče Tedesse. kjer ie imela garnizon 3. Avgustova legija zaradi posebnega strateškega položaja. Gafsa je dandanes važna kot prekladišče v bližini nahajajočih se rudnikov fosfata.
Omenimo naj še kraja Tozeur in Nefta, ki tvorita prehod Tunisa v Saharo. Lež ta sredi oaz in imata 13.000 prebivalcev. Tudi ti dve naselbini segata v rimsko zgodovino. Njun go« spodarski pomen je v širnih palmovih gozdovih; samo pri Nefti so našteli 300.000 palm, ki jih napaja 150 vodnih izvirov
Dve zgodovinski mesti
Kakor že nekoč v starem veku. je postala Tunizija tudi sedaj prizorišče spopadov ki za« nimajo ves svet. V starem veku sta se na ozemlju Tunizije bila nasprotnika od katerih je imel prvi. ki je prešel k ofenz.vi. svoje oporišče v Evropi, in sicer v Rimu. napaderec pa se je ustavil v Kartagmi. ležeči blizu Tunisa. Rimci so si izvolili v prvi prav kakor tudi v drugi punski vojni Tunis za svoje izkrcevališče in oporišče. V prvi punski vojn; so b.ili premagani in vojska konzula Regula je pila zajeta. To je bilo leta 255. pr. Kr. Več sieče kakor Regul je imel v drugi punski voini Kornelij Scipio. znan pod pridevkom »Afričan«, ki je takisto izbral Tunis za svojo bazo tei ic Hani« bala Barkasa potolkel pri Naraggan. zapadno od Zame.
V drugi rimski državljanski voini je postal Tunis oporišče pompejske senatske stranke. Cezar se je izkrcal ponovno na vzhiidni strani pri Hadrumetumu ter je od tam prodiral proti zapadu, kjer jc leta 76 pr. Kr. premagal Pom-

Sul fronte tunisino: I prigionieri appcua catturati vengono aviati nel campi di con-centramento. — Tuniška fronta: komaj zajeti ujetniki se odpravljajo v koncentracijska. taborišča.
pejance pri Tapsusu. Pod rimsko vlado je bila Tunizija zavarovana proti vpadom nomadskih ljudstev s pomočjo utrjenih taborišč. Eno izmed teh oporišč je bilo tudi Gabsa današnja Gafsa na zapadni strani Sfa.xa. Drugo oporišče jc bila v bližini Sbeitle ležeča Tcbesa. kjer je bila stacionirana tretja Avgustova legija. Sbcit-lo so pozneje Bizantinci po zmag' nad Vandalt napravili za vojaško središče in tukaj sc je izvojevala bitka med njimi ter med Arabci, ki so prišli z vzhoda ter so se borili pod vodstvom Abdula Bcnsata. Odločitev jc padla v prilog slednjim leta 847.
Naloge Donave v vojni
in miru
Sedanja vojna je odmerila Donavi in pa-roplovbi na nji pomenljivo vlogo. K:t prometna žila je Donava pokazala, da je njena vodna struga edina sigurna pot, po kateri je mogoče oskrbovati armade Osi na jugovzhodu. Tako iahko rečemo, da se je ladijski promet na Donavi od začetka vojne razvil do največje mere. V spodnjem teku Donave pa se epaža nenavadno velik porast transportov, ki skrbe zlasti za dovoz petroleja. Velika večina rumunskega petroleja za vojne namene se namreč ne prevaža po železnei, temveč s tankovskinv ladjami. Enako bi lahko trdili o živilih, žitu, stročnicah in drugih vrstah blaga, ki potujejo iz jug;vzhodn:h dežel proti Nemčiji.
S svojimi pritoki predstavlja Donava najkrajšo pot cd Rena proti jugovzhodu. Kot največji srednji evropski veletok je bila Donava v zgodovini vedno in je še danes mogočna vez, ki veže med seboj različne narode in dežele. Zarad1 tega so dalekovidii možje vedno posvečali svojo pozornost izgraditvi srednjeevropskih vodnih poti. že o Karlu Velikemu je znano, da je snoval prekop ki naj bi vezal Ren z Donave. Cesar Jožef II. pa je razmišljal o razširjenju paroplovbe po Donavi do Črnega morja in šie delj, celo do Dnjepra. V dobi pred prvo svetovno vojno so v Nemčiji zgradili celo vrsto novih pristanišč, zlasti v obližju Donave. V povojnih letih, ko je prišla paro-plovba po Donavi v krizo, so se morale združit1 številne družbe za promet na vodah tega veletcka in sicer zaracM Vključitve konkurence, poerostavljenja tarife m zaradi razpolaganja z ladijskim piosto-rom.
Načrti za ureditev srednjeevropskih vodnih pot; so doble v sedanji vojn pop 1-nema novo podobo. V središču zanimanja so trije nemški načrti za prekope. Prvi prekop predvideva zveze Do"ave z Odre ter bo imel svoje izhodišče v Stettinu. Drugi prekop bo vez?.1. Donavo 'n Labo ter imel ovoj konec v Hamburgu. Tretji načrt predvideva zvezo med Renom. Meno in Donavo z izhodiščem v Rotterdamu.
Za srednjo Evropo bi prišel v poštev zlasti drugi prekop med Donavo in Labo. l"o pa zaradi tega. ker je verjetno, da Hamburg re bo le obdržal svoje dosedanje pozicije v prometu s prekomerskimi deželnim, temveč bo svoje zveze verjetno celo izboljšal. Od ostalih prek pov je posebno važen prekop od Donave do Adrije, ki bo
Plačajte zaostalo naročnino!
imel svoje izhodišče v Fiumi ali celo v Triestu ter bo vodil preko Kolpe in Save k Donavi, Za Italijo, Hrvatsko in Madžarsko je nadalje važen tud5 načrt prekopa med Donavo in T so. Zgraditev prekopa med Donavo in Črnim morjem pa bi bil posebno dobrodošel za rumunske petrelejske transporte. Poleg teh načrtov obstoji še kopica drugih načrtov o prekopih, ki naj bi vezali dragocena ruska c zemlja z raznimi evropsk im kraji. Pri tem se projektanti posebno ozirajo na vodno mrežo Volge, Drine in drugih rek na ruskem ozemlju.
Strokovnjaki pravijo, da ima Donava edino to napako da lahko vozijo po njej morske ladje samo od izliva Donave v morje do gornjega toka Madžarske Donave, približno do G6noya. Toda treba se je samo spomnit, da je že ta del reke za plovbo z morskim' ladjami svojčas spadal k utvaram, danes pa je le resnica. Danes gre v prvi vrsti za to, da se izrabi vodna sila Donave kolikor mogoče v prid sosednim deželam.
Ljudstva, ki ne pozna jo soli
Večini ljudi se zdi, da je nemogoče izhajati brez soli. Če komu zdravnik zaradi bolezni predpiše uživanje neslane hrane, občuti to kot težko odpoved, kajti jedi. ki se pripravljajo brez soli. izgube za nas. kj smo soli vajeni, vsak okus... In vendar je mnogo narodov, ki pripravljajo hrano popolnoma brez soli ter nemalo ljudstev, katerim je bila sol popolnoma neznana, dokler niso prišli v stik z Evropci.
Takšne narode najdemo v vseh delih sveta. Med nje spadajo v prvi vrsti vzhodni Finci, Kamčadali. Tunguzi. Kirgizi, Tun-di, več arabskih plemen. Samoanci, Bu.š-mani, več pastirskih ljudstev Južne Amerike, prebivalci Ognjenih otokov, otočja Fidži itd. itd. Število ljudstev, ki ne poznajo soli je mnogo večje, kakor si domišljamo.
Značilno ,ie. da nekateri izmed teh narodov, ki ne poznajo soli, na primer Kirgizi, živijo v bližini solnih step ter se j "m ne more očitata da ne poznajo soli zaradi oddaljenosti. Seveda nc smemo pozabiti, da s.i nekatera izmed naštetih ljudstev pomagajo s tem. da jedo morske ribe. S tem se nekako izenačuje potreba po soli v njihovem organizmu. Toda pravilo ni za vse enako. Tunguzi in prebivalci Ognjenih otokov živijo na primer strogo vegetarično. Potrebne so jim le najmanjše količine kuhinjske soli, katero vsebujejo že rastline, ki tvorijo sestavni del njih prehrane.
Vse to, kar smo povedali* dokazuje, da je okusov toliko, kolikor ljudj. Mi. ki spadamo med narode, katerim je sol iz navade potrebna, se seveda ne bomo kar tako strinjali z nazori ljudstev, ki so prepričani, da se jed pokvari, če ji prideneš nekaj zrn soli. Slana hrana ima pa tud: nek znanstveni pomen. Uver.ja nas o tem. da je neka določena količina soli za obnavljanje tkiva v človeškem telesu potrebna.
42 let na Eifflovem stolpu
Po 42 letih aktivne službe se je umaknila v 82. letu svojega življenja v zasluženi pokoj Madame Pouchois, zakupnica znane pariške kavarne na Eifflovem stolpu. Ob tej priliki je Pouchoisova povedala nekatere zanimivosti iz svojega življenja.
Njeno kavarno je obiskalo vsako leto približno n-ilijon ljudi, katerim je postregla po želji z aperitivi, kavo in kruhki, seve ia pa tudi z neizogibnimi spominki na Eiffelov stolp. Madame Pouchois se spominja poleg neštevilnih poslovnih podrobnosti v svojem življenju tudi raznih zgodovinskih trenutkov pariškega življenja. Tako je n. pr. prisostvovala prvi zaroki na Eiffelovem stolpu in sicer se je takrat zaročil ravnatelj gledališča Quinson z lepo igralko Suzetto Nelsonovo. Gospa Pouchoisova je bila nadalje priča prvega samomora z Eiffelnvega stolpa. Ta žalostni dogodek se je odigral približno pred pol stoletjem. Takrat je namreč nekemu obupan-cu šinilo v glavo, da bi bilo dobro »skočiti« s prvega ali drugega nadstropja slovitega stolpa na tla. Ga. Pouchoisova je tudi osebno poznala zgraditelja slovitega stolpa inž. Eiffela, ki se je navzlic svojim 60 letom rad povzpel na svoje tehnično čudo, s katerega je občudoval Pariz na vse
štiri strani sveta. Inž. Eiffel, pripoveduje madame Pouchois. je bil zgovoren mož in je večkrat tudi z njo izmenjal kakšno besedo. Po svetovni vojni, pravi gospa Pouchois, so namestili na Eiffelovem stolpu francosko radijsko postajo. Tega dogodka se zakupnica restavracije prav dobro spominja.
Trideset let se je zakupnica restavracije na Eiflovem stolpu bala lifta in je vsak dan napravila pot cd vznožja do vrha stolpa peš. Potem se je privadila dvigalu.
SNUBAC
—	2e zopet ste tu, čeprav sem vas malo prej postavil pod kap.
—	Oprostite, toda prej mi niste povedali, ali bi mi dali svojo hčerko za ženo ali ne...
PRED SODIŠČEM
—	Obtoženec, zakaj ste tako neusmiljeno pretepli tožitelja? — vpraša sodnik.
—	Ker mi je rekel, da sem star osel.
—	Saj bi ga bili lahko tožili.
—	Res je, toda mislil sem, da zaradi take malenkosti ni vredno hoditi na sod-nijo.
KULTURNI PREGLED
Vrnitev gledališča k duhovnemu poslanstvu
V najnovejšem zvezku zagrebške »Hrvatske revije« je izšel nalašč za ta časopis spisani informativni članek dr. Fritza Martinija o sodobni nemški drami in gledališču. Članek je zanimiv zlasti v tistih svojih odstavkih, kjer preko okvira informacije sega k nekaterim globokim spremembam, ki so pod vplivom sedanje vojne nastale ne toliko v zunanji usodi nemškega gledališkega življenja, kolikor v samem načelnem odnosu nasproti gledališki umetnosti in posebej še dramatskj tvorbi. Gledališče — mišljena je predvsem Drama — se na veliko odpoveduje svoji zgolj zabavni funkciji in se zopet vrača k visokemu duhovnemu poslanstvu. Ta prenovljeni. resni odnos občinstva prav kakor avtorjev, režiserjev in igralcev do gledališke umetnosti je kot načelo, ne glede na vse okoliščine, močno bodrilo tistim, ki zahtevajo povsod in v vsakem času. da naj gledališče kar moči zvesto služi dramatskj poeziji, le-ta pa ne le umetniškim učinkom, marveč tudi visokemu smotru neprestane etične obnove ter povzdige človeka in ljudstva.
Dr. Fritz Martini piše med drugim: Ni samo naključje, da šele sedaj, v času heroične napetosti, ko obstoj- volja do odločitve. popolnoma umevam0 teatralno moč in politično-metafizični pomen tragedij Friderika Schillerja. ter da sploh posvečamo večjo pozornost drami nemškega klasičnega slovstva Ne samo da sta zdaj Goethe in Schiller priznana v vsej svoji ljudski značilnosti, marveč so deležni iste pozornosti predvsem H. Klest, Grillparzer
I in Friderik Hebbel. Njih dela se obnavljajo v mogočnih vprizoritvah in tu posvečajo poglavitno skrb sili in lepoti pesniško uglajene besede. Prihajajo na oder vedno znova in so sprejemana z neugna-no hvaležnostjo.. Ta klasična dela so šele zdaj stopila v trajno imetje nemškega gledališča — ne kot zadeva literarno-zgodo-vinske vzgoje, ki jo je treba sprejemati z vsem spoštovanjem, ker tako zahteva izročilo, marveč kot ostvaritev velike po-litično-narodne drame, v kateri dobiva narodni sloj v svoji heroično-tragični značilnosti doslej še nedosegljiv izraz. Zakaj življenjsko pomemben nadaljnji razvoj je mogoč sam0 tam. kjer so popolnoma priznana velika dela prednikov in kjer jih umevajo kot nekako notranjo obveznost.
Gledališče je zopet dobilo pogum, da se loteva velikih del. a močan vtisk zapušča dejstvo, da je narod s svojimi najširšima sloji voljan in zmožen iti za gledališčem po tej poti Po nezaslišnem uspehu v Hamburgu so lanj sredi poletja v berlinskem svečanem tednu igral' drugi del Goethe-jevega »Fausta« v imenitni razdelitvi vlog med člane berlinskega gledališča, ki je prav sedaj pod vodstvom Gustava Gr{jnd-gensa do?eglo tako višino, kakor samo pred kakim-' sto leti pod genialnim If-flandom. Intendant dr. Saladin Schmitt ni samo organiziral v zadnjih letih v Bohumu Hebblovega tedna, v katerem so vprizorili celotno delo tega mračnega metafizičnega tragika, marveč je ponovno odkril docela pozabljenega spodnienemškega dramatika Chr. Dietricha Grabbea. Gleda-
lišča in igralci so povsod voljni posvečati vprav napeto pozornost pemiško :n tea-tersko težki igri. ki stavi do duha velike zahteve in hoče občutljivega čustvovanja. Grška tragedija postaja spet domača. Poleg Sofokleja ki je stalno na repertoarju, vprizarjajo tako težke in dozdevno oddaljene reči, kakor sta Eshilova »Ore-stia« ali Aristofanov »Pluto«. Celo Hol_ derleinov »Empedokles«, ki zahteva od gledalca kar izredno moč duhovnega doživljanja in se odpoveduje slehernim vna-nj:m odrskim učinkom, so morali v Berlinu pogosteje ponavljati. Tako ie sodobno gledališče v Nemčiji postalo svetišče velikega pesništva, ki ne želi senzacij, marveč vznemirjanja najglobljih človekovih duhovnih si in pretresenosti duše. le; — daleč od vsakdanjega dogajanja — obstaja pred poslednjimi vprašanji človeškega bistva. Ta preobrnitev gledališča k pesn'škemu. vzvišenemu in duševnomoč-nemu pomeni ka.ioak tudi uveljavljeni« določenega gledališkega sloga. Le-ta zahteva mnogo monumentalnost.i. preproste veličastnosti, strogege in odmerjenega zadržanja. hoče iasen in trden red v opremi in v medsebojn' igri. predvsem pa zahteva čistosti in lepote požlahtnjene besede. Igra ne sme človeka samo očarati-in magično razvijati iznad stvarnosti nekega pisanega sveta, marveč ga mora dvigati v visoka področja vznemirjenja in mu nud:ti možnost globljega izkustva o človeškem bistvu in usodi.
Volja po vzvišenem stilu označuje tudi prizadevanja mladih sodobnih dramatskih pesnikov. Vsi se oklepajo načela: težnja v smer k redu, zakonu, povezanosti, obenem pa zavest o človekovi notranji prostosti, ki tudi pod težkimi udarci mračne usode uveljavlja to, kar 'je veliko, plemenito in
čisto. Doživljanje sodobnih zgodovinskih bojev jim je vtisnilo zavest o tragičnem prav kakor o notranjem dostojanstvu človeka. k.: lahko uremiči s svojo lastno močjo kos božanskega, četudi plača to z lastno pogubo. Medtem ko je naturalizem, ki je dolgo vladal, zahteval kar moči verno opisovanje vsakdanjega življenja, nagonskega in problematičnega deleža v dogajanju običajnega človeka, želi mlada dramatska umetnost zopet povesti gledališče v višine človečnosti, na katerih se dogajajo zares velike, tragične in vsekdar vzgledne odločitve o človeku in narodu. Na sploh se mlada nemška dramatika močno približuje antični tragediji, ki pomeni pra-podobo v pravem smislu mitičnega in dra-matskega evropskega oblikovanja. V nji vlada tista pesniška strogost ki edina lahko izraža visoki stil in skrajna človeška vznemirjenja in ki lahko postavlja človeka pred odločilna vprašanja usode in božanskih stvari v človekovem bivanju na svetu.	__
Nova dognanja
slovenskih etnologov
V založbi Etnrgr»fskega muzeja v Ljubljani je izšel 15. letnik njegovega glas:la »Etn°log«, ki ga je ustanovil in dolga leta vodil univ. prof. dr. N.iko Zupanič. Znanstveno glasila naših etnegrafov in etnologov je estalo zvesto slovenskemu znanstvenemu programu in tudi v sedanjih razmerah zastopa dovolj častno našo etnološko vedo. t
Na prvem mestu je objavljena razprava dr. Franca Kotnika »Blagoslov zelišč na kres ln čar kresnic«. Pisec, znan po svojih spisih o koroških narodnih običajih in posebej še o ljudski medicini, razglablja
v tej razpravi običaj cerkvenega blagoslav_ ljanja cvetlic in cVrugih zelišč. Prilike so razne in se ravnajo po lokalnih razmerah. Pisec se pri svojem pregledu oz'ru tudi na običaje v sosednih pokrajinah. Na to navaja v latinskem izvirniku ir. v slovenskem prevodu besedilo cerkvene molitve ob blagoslovu zelišč, pa komentira in razčlenja obredno besdilo, ki ga je bil našel v rokopisu med listi cbrednika pri Sv. Vidu pri Ptuju. Dr. Kotnik ugotavlja, da besedilo blagoslova popolnoma odgovarja takemu besed'lu v knjigi praškega redovnika Bernarda Sanniga »Rituale Franciscanum«, ki je izšla 1. 1617. v Pragi. — V drugem delu svoje razprave razpravlja dr. Kotnik o naši narodni tradiciji o krecnicah, ivanj^kh rožah itd., razlaga posamezne običaje n čarovnije, ki so združene s kresnicami in kresom ter sklepa, da »nam besedilo blagoslova rastlin na kres pojasnjuje marsikatero reč,, ki jo je narod ohranil kot clsičaj in izročilo do današnjih dni. Te stvarj so bile po vsej Evropi razširjene in so deloma iz predkrščanske dobe «
Boris O r el je prispeval daljšo razpravo »ČProdejni obred in mit nakolenčiča ter bosmana v slovenskih ženitovanjskih običajih«. Prvi, tu objavljeni del »začasnega poročila«, ki napoveduje večjo znanstveno študijo o teh etnoloških problemih, obravnava bosmana, t. j. veliko ženitovanjsko štruco kryha ki jo poznajo predvsem razni kraji na vzhodnem Sp. štajerskem. Pisec je zbral precej novih pričevanj in podatkov iz raznih panonskih krajev, tudi Ja Slovenske Krajine, ter izločil iz njih troj« poglavitnih obredov: staroverženjskegs, splošnega vzhodnoštajerskega in prekmurskega. Te obrede primerja med seboj, jifl razlaga in dokaže, da predstavlja ta ženita vanjski kruh otroka in da ga zasledimo tudi pri krstnem obredu, kjer prav take Cm*
\


ana
Kronika
*	Italijanska trobojnica v višini 5000 m.
Pod naslovom »Italijanska trobojnica na vršacu Kenije« objavljajo londonske »Times« poročilo iz Nairobija, ki pravi, da so našli na vrhu 5000 m visokega Lenana italijansko trobojnico, ki je vihrala nad sne-govi. Poleg trobojnice je bila zapečatena steklenica, vsebujoča dokument v italijanskem in angleškem jeziku. Listina izraža vero v fašistično zmago ter k povratku v svobodo. Kakor pise angleški list, so trobojnico izvesili in steklenico z dokumentom ostavili na imenovanem vršacu trije italijanski ujetniki, ki so pobegnili iz nekega angleškega vojaškega taborišča.
*	Začetek poletnega časa dne 29. marca Ker so se dnevi že dovolj zdaljšali, bo dne 29. t. m. zopet uveden poletni čas. Na aan 29. marca ob 2. uri bodo morale javne ustanove pa tudi zasebniki pomakniti uro za eno uro naprej. Tako bo novi letni čas omogočil izrabo svetlobe v proizvodnji in sploh v vseh strokah, ki so potrebne za končno zmpgo.
*	žensko osebje za železniško službo. Prometno ministrstvo v Rimu je sklenilo uvesti tečaje za šolanje žensk, ki bodo v železniški službi lahko nadomestile moške moči. Ženske bodo v prvi vrsti zaposlene pri telegrafu in informacijskih uradih, kot tajnice postajnih načelnikov in v sličnih službaii. Kot kandaditke za te službe se bodo sprejemale ženske v starosti od 16. do 50. leta s srednješolsko izobrazbo. Prvenstvo pri teh službah bodo imele vdove po železniških uslužbencih ali pa njihove sirote.
*	Kirurg je umrl med operacijo. Prof. Antonio Pessoa iz Lizbone je te dni operiral neko žensko, med operacijo pa mu je postalo slabo, da je padel na tla in izdihnil. Strežnice so odnesle kirurga na posteljo, med tem pa so prispeli profesorjevi asistenti, ki kirurgu niso več mogli pomagati, pač pa so nadaljevali nujno operacijo na njegovi pacientki.
*	Zasledovanje tatu v spodnji °bleki. 30-letni mehanik Mario Mezzetti iz Bologne se je zvečer vrnil domov in legel k počitku. Komaj je malo zadremal, ga je zbudil sumljiv šum. Planil je pokonci in zagledal senco moškega, ki je bil pravkar zalel njegov bicikelj na ramo ter se pripravljal, da ga odnese. Mezzetti je v spalni srajci stekel za tatom in ga dohitel. Iztrgal mu je kolo, zmikavt sam pa se mu je izmuznil iz rok in se izgubil v temno noč.
*	Smrtna nesreča starčka. Pri Kuhlu na Solnograškem je šel 731etni upokojenec Jurij Holer nabirat dračje. Izpodrsnilo mu je in je padel v brezdno 25 m globoko. Sledovi kažejo, da se je starček po palcu vlekel še kakih 100 m daleč, nato pa je izčrpan izdihnil.
*	Važno za vsakogar sedaj in v bodoče
je znanje strojepisja. Novi eno-, dvo- in trimesečni dnevni in večerni tečaji prično 4. marca. Učne ure po želji obiskovalcev dopoldne, popoldne ali zvečer. Učnina zmerna. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisnica, raznovrstni stroji. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15.
IZ
Diplomski izpit na filozofski fafculto-
ti. Na filozofski fakulteti kr. univerze v Ljubljani so v februarskem terminu 1943 dokončali diplomski izpit in prejeli fakultetno diplomo sledeči kandidati in kanli-datinje: Aljančič Zdenko (filozofska skupina), Felicijan Jožef (izjemna skupina in sicer: obča zgodovina, francoski jezik s književnostjo in starofrancoskim jezikom, latinski jezik in južnoslovanska književnost), Košir Nikolaj (romanska skupina). Kuščer Dušan (mineraloško-geološka skupina), Miklavčič Zvonimir (filozofska skupina), Podnar Tomaž (pedagoška skupina), Tršar Marija (romanska skupina), Zi-herl Ana (skupina za slovenski jezik in književnost), Vovk Vinko (matematična skupina).
u— Toplota še narašča. V torek smo imeli še toplejše vreme kakor prejšnji dan. Spet nam je ves dan sijalo sonce in živo srebro v Zvezdi se je povzpelo na 18.2° C. To je bil že trinajsti dan neprekinjenega sončnega in jasnega vremena. Noč od ponedeljka na torek je bila tudi toplejša od prejšnje noči in smo v torek zjutraj zabeležili 0.8° C. Nebo je bilo zjutraj prepreže-no z oblački in nad Ljubljano je ležala tanka meglena koprena. že zgodaj pa je spet posijalo sonce in smo znova imeli lep dan. Barometer še napoveduje stanovitno vreme. Dan za dnem je zelo živahno po naših parkih in vrtovih. Naš mladi drobiž ima svoj raj in se pridno igra na kupih peska.
ra otroka. V tem je torej podoben belc-kranjsko-kraško-istrskemu nakolenč ču. V zvezi s tem je zanimiva pripovedka o co-prniku Vidovmi, v kateri je ohranjen zadnji zbledeli mit davnega božarstva, ki je prinašalo nevesti plodnost v njenem bodočem zakonu. Kakor vse razprave Borisa Orla, odlikujejo tudi to poleg vestnega samostojnega raziskavanja široki etnološki razgledi.
Tretja razprava v tem zvezku »Etnologa« poteka iz peresa Milana G r o š 1 j a in obravnava tip pravljice o Amorju in Psihi. je to samostojen raziskovalski doresek K splošni in specialni problematiki pravljice. Pisec prihaja k sklepu, da so pravljice tega tipa, kakor je, Apulejeva o Amorju in Ps;-hi. nastale iz bajk o bitjih s fluidno naravo in da sta imeni Amor in Psiha prišli v pravlj'co šele pozneje. Dokazovanje o izvoru Apulejeve pravljice, ki da je v predstavah o fluidnosti bitij, se naslanja na znanstveno literaturo, zlasti na van der Leyena, Tegethoffa in Levyja-Bruhla z njegovo »La mythc-lcgie primitive«.
četrta daljša razprava poteka iz peresa »Etnologovega« sedanjega urednika dr. R. L o ž a r j a in se imenuje »Prazgodovinske osn°ve slovenskega narod°pisja«. Pisec označuje spl:šne prazgodvinske osnove et-nografije. prehaja k prazgodovmskim osnovam slovenske etnografije in kaže. koliko gradiva so v tem pogledu nanesla že dosedanja raz:skavarj-a in koliko ga bo treba še obdelati. S svejimi razgledi in podnetm-mi pogledi osvetljuje dr. Ložarjeva razprava stične točke med prazgodovino in etnologijo ter podaja tako osnove palecetnclo-gije tudi glede na sedanja in bodoča raziskavanja našega domačega narodopisja.
Prof Viko Novak je pisec krajšega doneska »Ovčarstvo ped Stolom in v Planici« Tu seveds ce obravnava gospodarske plati tega vprašanja marveč priobčuje izsledke svojega sistematičnega preučevanja
Krilati rod je prav tako ves živ in se veselo pripravlja na skorajšnje svatovanje.
u— 4. javna produkcija šole Glasbene Matice bo jutri, v petek 5. t. m. ob 5. uri popoldne v mali filharmonični dvorani. Na tej produkciji bodo nastopili gcjsnci klavirskega in violinskega oddelka Matične glasbene šole, in sicer iz klavirskega oddelka gojenci: gdč. Bradačeve, ge. Černlv-čeve, ge. Dernovškove, ge. Bizjakove, ge. Kolaričeve, ge. Sancinove Mirce in ge. štrukljeve. Iz violinskega oddelka pa gojenci gg.: Gregor ca, Ivančiča in Karla Sancina. Na sporedu petkove produkcije je 23 nastopov. Ravnateljstvo vabi starše in prijatelje mladine k tej produkciji. Takoj v soboto bo 5. javna produkcija ob istem času in v istih prostorih, kakor 4. Podrobni spored 4. in 5. produkcije je na razpolago v Knjigami Glasbene Matice.
u— Velika križanka, ki jo lahko rešujete ves teden, je objavljena v »Domovini«, ki je pravkar izšla. Gotovo bo s tem ustreženo prav vsem ljubiteljem križank v Ljubljani in na deželi. Ljubljančanom priporočamo »Domovino« tudi zaradi različnega zanimivega štiva, predvsem zaradi podlistkov. V tej številki je objavljeno presenetljivo poročilo o usodi milijonske dediščine, dalje spomin na velik pustni sprevoJ v Novem mestu v obliki prvega dolenjskega vlaka ter še več drugega, ženskemu svetu je posvečena posebna stran. Politični pregled prikazuje dogodke vsega tedna. »Domovina« je najcenejši slovenski tednik, saj stane izvod samo 60 stotink. Mnogi Ljubljančani, ki so se na »Domovino« navezali, čakajo na vsako novo številko in jo zadovoljno prebirajo.
f žalni venci, poročni šopki, aranžmaji in X cvetje	»»KOŽA«« cvetličarna
u— Instrukcije in priprava za privatne izpite. Novi (Turjaški) trg 5/III. Diplomirani filozofi nudijo dijakom uspešno pomoč in šolsko pripravo iz vseh predmetov: dopoldne od 8—11, popoldne od 3—6 vsak dan. Priprava je pod strogim nadzorstvom v moderno opremljenih prostorih. Honorar zmeren. Priprava tudi za privatne izpite čez dva razreda. Prijave dnevno od 8—11 in od 15—18: Novi (Turjaški) trg 5-III. Instrukcije.
u_ veliki simfonični orkestri vseh kulturnih središč sestavijo včasih, povebno pa v času predpusta, koncertni spored iz de;, ki so jih napisali slavni mojstri v plesnem ritmu. To se je povsod uveljavilo z velikim uspehom in v izrecno zadovoljstvo koncertnega občinstva, ki želi sUšati tudi tovrstno glasbo v polni zasedbi velikega orkestra. Temu uveljavljenemu zgledu je sledil tudi naš simfonični orkester s svojim dirigentom Drago Mario šiiancem in sestavil za ponede'jkov koncert spored tz najpriljubljenejših del, ki so jih napisali skladatelji: Johan Strauss, Weber. Rossi-ni, Dvorak, Pcnchielli. Rihard Strauss, Bernard in Lehar. Koncert bo v ponedeljek 8. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki unionski dverani. Podrobni spored se dobi v Knjigarni Glasbene Matice.
u— Danes ne moremo pripravljati hrane in sestavljati Jedilnikov po stari navadi. Gospodinjam je naložena vse bolj težavna naloga Ako si nabavite Gospodinjski koledar za 1. 1943., bo delo dokaj lažje in jedilnik mnogo boljši.
u_ Hranilni in posojilni konzorcij, Kreditna zadruga državnih uslužbencev z o. j. v Ljubljani javlja, da bo v sototo, dne 13. marca 1943 ob 17. uri, v njenih poslovnih prostorih, Verdijeva ulica 9.68. r. dna letna skupščina z običajnim sporedom, kateri je na vpogled v zadružni poslovalnici.
u— Dolge kače pred trgovino so v Ljubljani tudi v sedanji vojni jalio redka prikazen. Ob sistemu živilskih nakaznic se tr-l govanje tudi okrog prvega razvija v naj-j lepšem redu in brez vsakega navada na tr-! govine. Vsakdo jemlje pri svojem trgovcu, in sicer ta natančno prvega, drugi morda kak dan pozneje, zato ni nikjer opažati kakšnega nereda, še posebno ne cpiičo znane dobre postrežljivosti ljubljanskih trgovin. Včeraj zjutraj pa so ljudje, ki so hiteli čez Kongresni trg, kar čudno presenečeni opazili dolgo kačo ča.kalcev pred trgovino v* palač1' Filharmonije, kjer so kup:vali vstopnice za glasbene prireditve. I, kajpada, zdaj se razumemo: v ponedeljek bo deveti simfonični koncert in v listih je bLlo napovedano, da se bo danes ob pol 9. zjutraj pričela prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, že takoj po 8. uri so se začeli nabirati zanimanci in sicer ne le gospoda, o kateri bi sodil, da iz snobizma ali zaradi brezdelja zahaja na koncerte. Ne, to je bil naš povprečni ma5i človek, zlasti pa
etnografske podobe slovenskega ovčarstva v teh kraj'h.
Dr. Janko L o k a r je prispeval dve etnografski črtici: »Vsi pojte rakom žv žgat« m »Nekaj zagovorov iz borovniške okolico«.
Med razpravami v tem zvezku je tudi nekaj ilustracij. Čeprav je torej petnajst' letnik »Etnologa« skromen po obsegu, je vendar po svojem znanstvenem donosu k proučevanju našega ljudstva zadosti tehten :n opravičuje vzdrževanje tega literarr.ega ognjišča slovenske etnologije.
naša študentarija. Da se prepreči možnost veriženja, prodaja Matična knjigarna največ po 4 sedeže. Poslovanje se je razvijalo naglo in v recliu. Kača kupcvalcev vstopnic za simfonične koncerte, katerih je letos izredno število, je pač želo značilen pojav, ki ga moramo prav posebej zabeležiti v kroniko današnjih dni.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, tfvo-in trimesečni dnevni in večerni tečaji prično 4. marca. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specijalna strojepisna šola; največja moderna strojepisnica. raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Pouk po želji dopoldne, popoldne ali zvečer. Informacije in prijave dnevno. Zahtevajte brezplačni prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. DOm°branska 15.
u— Za mestne reveže. Namesto venca na krsto g. Hansa Seemana je g. Franc Schiffer z Mestnega trga 19 podaril 120 lir za mestne reveže. Darovalcu izrekamo prisrčno zahvalo v imenu podpiranih.
u— že danes je treba misliti na pripravljanje gred in razdelitev vrta. Kdor hoče doseči na vrtu uspehe, mora vsa dela pravočasno in točno opraviti. Potrebna navodila najdete v knjižici: Skulj, Delovni koledar za vrt in sadovnjak, ki se dobi v knjigarni Tiskovne zadruge, selenburgova ulica 3. (Lir 8.—)
u_ jezikovni tečaji — italijanski, nemški in franooski v središču mesta pri Trgovskem učnen. zavodu. Kongresni trg 2 se prično dne 5. marca Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem in konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša in najnovejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje m informacije dnevno do 19. ure.
u— Kupim parcelo 1000 do 1500 m2 v Ljubljani. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovec« — Ljubljana.
Z Gorenfskega
O mestni straži v Kranju poroča »Kara-wanken-Bote«; Z mestne hiše v Kranju se vije v lahnem pomladnem vetru zastava s kljukastim križem. Meščani se zvedavo povprašujejo po vzroku. Naenkrat prikoraka ol železniške postaje po mestnih ulicah strumna četa stražnikov in se ustavi pred županstvom. Iz urada je prihitel župan Friderik Morth v spremstvu krajevne-
;tl roman
fe.3 Izšel ssresli nsarca
V tej novi knjigi, s katero bo zaključila svoje drugo četrletje, bo zbirka »Dobra knjiga« nudila čitateljem zanimivi in napeti roman znanega danskega pisatelja H. P. Jacobscna:
Z BOGOVI"
Roman se dogaja pred 3500 leti, ko se je na Egejskih otokih začela razvijati prva civilizacija na evropskih tleh. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral.
Ko te dni obnavljate naročnino na naSe liste, se naročite tudi na romane DK, da si zagotovite njih nabavo p« znižani ceni.
Gerhart Hauptmann
kot pripovednik
Nedavno so ustanovili v Zagrebu, v redakciji hrvatskega književnika dr Slavka Batušiča, Knjižnico Nobelovih lavreatov. Nova zbirka si je zastavila nalogo, spoznavati hrvatsko javnost s spisi svetovnih pisateljev, dobitnikov Nobelove nagrade za literaturo. Izšla bodo stopnje* ma v hrvatskem prevodu njihova najznamenitejša dela Za prvo serijo je urednik <zbral šest knjig: »Vando« Gerharta Hauptmanna »Elias Portolo« Grazie Deledde. »Malega Pierra« Ana* tola Francea »Patricija« Johna Galsvvorthvja in roman Knuta Hamsuna v dveh knjigah »Potepuhi«.
Sredi novembra 1.1. so proslavili v Nemčiji osemdesetletnico Gerharta Hauptmanna enega najznačilnejših nemških književnikov ki je že leta 1912 prejel za svoje slovstveno delo Nobelovo nagrado. Na začetku pisateljske poti je vzbudil vihar ogorčenja in — na drugi strani — navdušenja s socialno dramo »Tkalci« spisano v duhu tedanjega mladega, bojevitega realizma Ta stvaritev je njega dni pomenila nenavadno mnogo in se je v tedanjih mlačnih in ustaljenih razmerah zdela ognjeni znaK upora. Toda od »Tkalcev« do danes je preteklo celega

Un caposaldo italiano anticarro sta aprendo il fuoco contro le unita corazzate nemiche. Italijanska protitankovska postojanka otvarja oger.j proti sovražnim oklopnim
edin i ca m
aBMBBBBBBBHHBgggga
D R A M A
Četrtek. 4. marca, ob 17.30: Jesen. Premiera. Red Premierski. Petek, 5. marca, ob 15: Kovarstvo in ljubezen. Izven. Cene od 12 lir navzdol.
Gherardo Gherardi: »Jesen«. Igra v treh dejanjih. Osebe: R^ccardo — VI. Skrbinšek. Gregorio — Pavle Kovič. Teresa — Nablocka, Giuditta — Sancinova. Ste-fano — Nakrst, Carlo — Brezigar. Mano Raztresen. Lena — Simčičeva. Maria — Remčeva. Giul:a — Gabrijelčičeva, Atti-Ho _ Verdonik. Dejanje pokaže usodna jesenska srečania zdravnika-čudaka. Delo je zrežiral prof. Sest, scenograf: inž E. Franz.
OPERA
Četrtek. 4. marca, ob 17: Zemlja smehljaja. Red četrtek.
pol stoletja, in v tem času se je marsikaj spremenilo. med drug'm tudi sam Gerhart Hauptmann. Ko je ob proslavi njegove osemdeset* letnice spregovoril o njem nemški tisk n' pozabil poudariti njegove nekdanje bojevitosti in dmašnje spravijivosti; sicer pa jc — so pisali listi — v tem razdobju rešil nemški narodni socializem vsa tista družbena vprašanja, za katera se je nekoč tako ognjevito zavzemal Gerhart Hauptmann. In brali smo nadalje, da ie dandanes tudi pisec »Tkalcev« pristaš avto* ritarne ureditve sveta in družbe v duhu nemškega narodnega socializma.
Gerhart Hauptmann je bil doslej znan hrvat-sk. javnosti samo kot p;sec številnih gledalskih iger. ki so jih igrali pogosto tudi na hrvatskih odrih. S nrevodom »Vande« je prv"č stopil med naJo javnost kot prozni pripovednik Medtem ko ie spisal »Tkalce«, ko mu je b'lo trideset let je nastala »Vanda« celih 36 let pozneie. Vzl;c temu še vedno vzplamti tu in tam kakšen močnejši odblesk njegove borbenosti in kljubujočega duha. ki se ni mogel tako zlahka zlomiti ali streti.
»Wanda. der Damon« je roman iz umetniškega življenja, življenjski roman mladega kiparja. ki se je bil z lastno močjo pc/vzdignil iz nekdanje bede do priznanega umetnika dokler sa ni nanosled zlomila nebrzdana ljubezen do Vande. ženske problematičnih nravstveni nazorov, ki se z niim samo igračka ga izko* rišča in zasmehuje Roman se odl'kuie po zanimivem razp'etku. je pnln močnih dramatskih momentov spisan z izkušenim pogledom na ljudi in probleme, zato ga prebereš kar na dušek Bleščeč slog. globoka in vsestranska psi* hol gija, velike pisateljeve doživljajske možnosti in sugestiven način nrinnvedovania — to so najlepše vrline tega dela Pred našimi očmi se razvija cela galerija najbolj nenavadnih tipov: malomeščanov, cirkuških potepuhov, uradnikov,
ga skupinskega vodje Klescha. V pozdravnem nagovoru četi je župan posebno poudarjal pomen mestne straže v Kranju ter ji naiožil olgovomo dolžnost, katero ima straža v smislu nemškega reda vestno, strogo, pravično m hkrati ljubeznivo napram prebivalstvu izvrševati. Po trikratnem »Sieg-Heil Fuhrerju« je straža odkorakala v odkazani ji prostor.
V	Vodicah so pokopali 351etnega posestnika Alojza Kosca s Sela. Zapustil je vdovo z dvema otrokoma. Pogreba se je udeležilo mnogo pogrebcev. — Pred kratkim je bilo v Vodicah veliko kmečko zborovanje. Govorila sta kmečki strokovnjak Burgstaller in okrožni kmečki vodja Vintler.
V	Moravčah je v nedeljo zvečer začelo goreti pri posestniku Mihaelu šlibarju. Ogenj je zajel velik hlev in še večje gospodarsko poslopje. Pri' gatšenju je pomagala policija, ki je ogenj omejila in rešila živino. — Ponesrečila sta se sina gostilničar-ke Franje Veselove. Stanko je padel s kolesa ter se poškodoval po obrazu in vratu, Bogoljub pa si je poškodoval nogo ter se zdravi na Golniku.
Na Jesenicah so imeli v Domu stranke spominsko slavje o obletnici smrti Horsta VVessela, avtorji znane narolnosocialistič-ne himne. Slavja so se udeležili vsi jeseniški predstavniki, govoril pa je krajevni skupinski vodja dr. Klein.
V	Domžalah je Nemška delovna fronta priredila tečaj za obrtnike, trgovce in go-st:lničarje. Poročevalec je bil Huemer iz Kamnika.
V	šmartnem pod šmarno goro je ženska
krajevna skupna v 10 dneh izvišila 105 parov copat. Material zanje so nabrali v občini.
Koroški deželni kmetski vodja Reinhold Huber je obiskal vzhodno Tirolsko, kjer se je udeležil nekaterih večjih kmetskih zborovanj. Nastopil je tudi s svojimi izvajanji ter je propagiral čim večjo obdelavo v letošnjem letu.
V	Kamnk so prišle prve zbirke cepat za vojake. Iz Zgornjega Tuhinja so jih poslali 126 parov, iz Mot-ika 110, iz Kam-
! niške Bistrice pa 90 parov.
Iz S^dgs!« ^fc^ersfce
Smrt priljubljene Celjanke. Dne 12 februarja jc umrla na Tinskem gdč Fina K a n d u* š a r j e v a. Po rodu iz Celja si je pridobila po svoji srčni dobroti visoko spoštovanje v vseh krog'h. kj so jo poznali Za reveže je imela vedno odprte roke in vsakomur ie po-magila. kjer je moga Na Tinskem, znan; ro* marski poti ob cerkvicah sv Marije in sv. Ane. od koder se nudi prclesten razgled po prelepih vinskih goricah, si je ustanovila tusculum. ki j' bil znan daleč naokoli. To je bil hram_ gostoljubja in domačega veselja, ki ga je užival vsak kdor se je oglasil, ln mnogo je bilo teh. toliko, da jih je bilo že kar preveč za razmere. v katerih je živela Vendar pa njeno zlato srce ni pustilo nikogar, da bi še! prazen od nje. Vesela in odkritosrčna je uživala najbolj, če so bili zadovoljni njeni številni gostje. Zdaj je umrla osamljena, daleč od svojih dra= gih in znanih. Pokopali so jo v Zibiki pod hribom, na katerem stoji sloveče Tinsko. ki ga jt tako ljubila. Spomin, svetal spomin vseh. ki so jo poznali in cenili, jo spremlja! Naj v
m ru poč:*a!
Poroke v letošnjem dolgem predpustu
tudi na Spodnjem štajerskem niso izostale.
ljudi iz umetniških krogov, degenerirmeev, z vsemi njihovimi strastmi in razvadami; nad vsem pa gospoduje utelešena ženskost Vande, ki plete svoje usode niti okrog Pavla Haakeja, dcklcr ga na koncu ne samo zlomi in upropa-sti. marveč celo uniči. Kakor koli se nam zdi ta ženska negativna in demonična — vzdevek, ki ga ji je dal Hauptmann že v naslovu knjige _ vendar jo je pisatelj orisal povsem človeško: kot majhno, zvito primitivko ki je do neke mere tudi žrtev same sebe. yendar ume kaj dobro izkoristiti tisto svojo prednost, ki jo ima in ki vzbuja v drugih hudeh pohlep, pa najsi je sicer moralno in kulturno mnogo višje od nje. Ta prednost se imenuje pri Vandi »izzivajoča ženskost« in le-ta razdraži celo take moške, kakor je bil Pavel Haake.
Poleg romana »Vanda« 'e v tej knjigi ob* javliena Hauptmannova močna novela »Pro-govni paznik Thiel« spisana že leta 1887, ka* kor tudi odlomek potopisa iz leta 1908 z naslovom »Grška pomlad«. Odlomek potopisa sam po sebi ni nič posebnega, zato pa ie novela vredna največje pozornosti Spisana je preprosto, realistično, vendar globoko in močno ter predstavlja nekdanje Hauptmannovo bleščeče književno stvarjanje Progovni paznik Thiel. neugleden, primitiven, tih človek, suženj svoje strasti in popustljivosti, zraste počasi pred nami v nekakega nenavadnega velikana iz kamna ki ga je izklesal s svojim dletom genialen kipar Vsekako se ta progovrr paznik Tobija Thiel korenito razločuie od Matlrasa Klausena iz Hauntmannove drame »Preo sonč nim zatonom« Ni se čuditi: med obema postavama iz Hauptmannove literarne tvornosti leži pet in štirideset let življenja in razvoja .
In če še ob koncu dostavimo da je Hauptmannova knjiga tehnično zares lepo in okusno opremliena in da ie prevod Slavka Ratušiča nenavadno lep, gladek in vešč, tedaj smo pač
V Pristcvi pri Šmarju so bili 20. februarja poročeni kar štirje pari, naslednje dni pa so sklenili zakonsko zvezo še nekateri zaročenci. Listi pravijo, da je naraščanje pot rok razveseljivo znamenje zaupanja, s katerim gleda spodnještajersko prebivalstvo v bodočnost.
Na Spodnje štajersko je bil premeščen krajevni skupinski vodja Karel Strasser iz Voitsberga. Kraj njegove namestitve še ni znan.
Spodnještajerska mladina na kmetijah, že lansko pomlad 3 bilo večje število spod-nještajerskih mlau^ničev in deklic o.lposlanih na večje kmetije na Gornjem Štajerskem. Letos bo njih število še večje. Po izbiri bodo dečki in deklice nameščeni na kmetijah v okraju Liezen. Večje število kmetske mladine pa bo stopilo v kmečki uk tudj na posebej določenih kmetijah na Spcdnjem štajerskem.
Smrtna nesreča družinskega očeta. Pred cerkvijo v št. Rupertu v Slovenskih goricah so podirali veliko bukev, da bi na njenem mestu postavili spomenik padlim. Na nagnjeno drevo je splezal 311etni Jože Kranjc, da bi privezal vrv, s katero bi drevo potegnili k tlom. Medtem pa je neki tovariš presekal poslednje korenine, drevo je pa. ilo in pokopalo pod seboj nesrečnega Kranjca. Obležal je ves zdrobljen. Zapustil je 4 otroke.
Iz Hrvatske
Smrt Hilmi — bega Kapetanoviča. V
Sarajevu je umrl v 67. letu Hilmi-beg Kapetanovič, upokojeni veliki župan in predstavnik ugledne plemiške družine v Bosni.
Otvoritev pravoslavne cerkve v Zenici.
Pred dnevi so svečano odprli pravoslavno cerkev v Zenici. Slavnosti se je poleg predstavnikov civilnih in vojaških oblastev ule-ležil tudi polk pravoslavnih vojakov iz okoliških vasi.
Najvišji vrhovi hrvatskih planin. Najvišji vrh v Nezavisni državi Hrvatski je Maglič, ki se dviga 2387 m nad morsko gladino. Za Magličem se vrste Cvrsnica (najvišji vrh Ploča), 2228 m, Vranica 2107, Prenj 2102, Treskavci 2088, Bjelasnica 2065, Vran 2074, Lelija 2032, Cinc-ar 2006, Sledi cela vrsta planin in vrhov, ki so visoki od 1.500 do 2.000 m.
Vodna moč Hrvatske. Dr. Oto Oppitz je zbral podatke o vodnih silah NDH, iz katerih povzemamo: Reka Cetina (Gubavica-Zadvarje) 44.000 ks, Pliva (Jajce) 10.300 ks, Kolpa (Ozalj) 1.600 ks, Curak (Skrad) 1.200 ks, Mrežnica (Duga Resa) 1.150 ks, Prača in Bistrica (Sarajevo-Hrid) 967 ks, Vrbas (Delibašino selo) 466 ks, Lašva (Travnik) 300 ks, Korana (Karlovac) 290 ks, Orliava (Orljavica) 240 ks. Una (Bi-hač) 240 ks, L ju ta (Padovo) 202 ks.
Ostri ukrepi proti tihotapstvu. Preteklo soboto je bil v ministrsvu za narodno gospodarstvo posvet o uvedbi najostrejših mer, ki naj onemogočijo tihotapljenje. Na konferenci so se zedinili, da je treba v prvi vrsti omejiti izdajanje potnih dovolilnic, potem pa voditi točno kontrolo, kolikšne količine živil prevažajo posamezniki brez dovoljenja glavnega ravnateljstva za prehrano. Vsi zasačeni tihotapci bodo najstrožje kaznovani; kazni pa ne bolo ušli tudi tisti, ki bodo kupovali tihotapljeno blago.
rekli vse, kar je mogoče povedati o tej knjigi in njenem avtorju.	—a. (Zagreb).
ZAPISKI
Francoski prevodi pesnitev Kostisa Pa«-lamasa. Editions des Nouveaux Cahiers v La Chaux-de-Fondo (Švica) so izdale nedavno knjigo »Pages choisies« (Izbrani spisi) največjega novogrškega pesnika Ko-stisa Palamasa. Pesmi je izbral in prevel Andre Chedel. Njegovo knjigo prodajajo v korist pomoči potrebni deci na Grškem, domovini pesnika, ki se je po dolgih veko-vih mraka in barbarstva zopet približal — prvi, ki so likali novo grščino za poezijo — višini antičnih vzorov in moderne evropske poezije. Palamasovi pesniški uspehi so tem večji, ker je pisal v jeziku, ki ni še izgrajen kot stalni književni jezik. Palamas je bil po rodu iz Patrasa, kjer se je rodil leta 1859. Zapustil je delo, ki obsega kakih dvajset knjig.
Življenjepis Arriga Boita. Mondadorijeva založba je izdala v obsežni knjigi na 758 straneh biografsko delo Piera Nardija »Vita di Arrigo Boito«. Pisec je obdelal s podrobno in izčrpno dokumentacijo razgibano življenje tega skladatelja, glasbenega kritika, pisatelja in organizatorja umetniškega življenja, moža, ki je stal nekoč v ospredju umetniške in gledališkega sveta Italije. Boito je imel tesne stike z Victcrjem Hugojem, Verdijem, Eleo-noro Duše in z drusrimi umetniškimi vrhovi svojega časa, zato je njegov življenjepis tudi kos splošne umetnostno-družbene zgodovine zadnjih desetletij prejšnjega in prvega desetletja našega stoletja. Nardi-jeva zajetna knjiga o Boitiui se pridružuje debelemu zvezku na 1580 r ^neh, ki ga je tudi izdal Mondadcri: »Tutti gli scritti di Arrigo Boito«.
Božja sodba
Aglab Aštar, stari kajmakam iz Debra, je dejj. i utrujenim glasom: »Govorih sme tako dolgu. kolikor daleč sega senca Ko raba. pa ni* smo prišli dalje, kolikor sega senca mravlje.« Pogladil si je dolgo, sivo brado in »tresel z glavo. »Ničesar več ne rečem. Samo Alah lahko presod'. kdo ima prav in kdo neprav «
Ismail Skedra se ie porogljivo zasmejal »Ali je :o tvoja sloveča modrost, o Aglab9« ie d£-ja: »Ali smo samo za to prišli ;z Kljosa k teb: ?«
Ahmat Bajkar ka;makamo.v pomočnik si je zeleni turban potisnil na tilnik :n njegov kozavi cbraz je zardel »Molči!« ie spregovori togot-no »Kaj hočeš? Kaj na; napravimo?« Arba-nasec Skedra je položil roko na ročaj svojega kriega bodala in njegove oči so se zožile. »Pravico razsodite.« je dejal s poudarkom na vsakem zlogu. »Škumbiji hočejo žensKo nazaj in vi jo morate vrniti. Še danes., takoj!« je d<idai ljuto.
Veliki, trezni prostor, v katerem je dvanaj* storica mož čepela v krogu, je bil napolnjen z dimom ki je visel kakor modrikast oblak nad njihovim- glavami. Nastala je popolna tišina Skedrove besede in kretnje so bile izzivanje, toda mož je bil pod varstvom premirja in kdor bi ga prelomil, bi se postavil izven zakona. Z'kon je v gorah tisočkrat močnejši od ljudi Stari kajmakam je spet povzel besedo: »Jutri je še en dan.« je dejal tiho in možje so zadihali. kakor da jih je osvobodilo silnega pritiska. »Jutri bomo spet govorili . Za vsak pisker najdeš končno pravi pokrov.«
Ismail Skedra je potegnil glavo nazaj in se sklonil kakor volk, ki se pripravlja na skok. »Ti si Turek in jaz sem Albanec,« je zarenčal, »pa se ne moreva razumeti. Jutri, vedno jutri! Kako dolgo naj še čakam in poslušam vaše čenče? Moja zahteva je pravična in do večera hočem imeti odgovor. Ali čuješ, kajmakam? Do večera!«
Aglab Aštar se je dostojanstveno dvignil. Bii Je velik in močan. »Naglica je hudičevo delo.« je zamrmral. »Počakati moraš!« Zapustil je prostor in deset mož mu je sledilo.
Nekoliko ur pred tem znamenitim sestankom debrskih starešin — in to je bilo sredi junija 1911 — sem prispel s stotnikom Haman* nam v Debar na lov. Dcbrska pokrajina je naj-samotnejša in najbolj divja v Makedoniji. Ob robu soteske, v vrtoglavi višini so prilepljene hiše tega mesteca kakoT sokolja gnezda globoko spodaj pa si krči bela, divja voda hrupno svojo pot preko groblje in prevrnjenih debel. Gorske verige, ki jih prekinjajo temne doline, potekajo od Debra proti vzhodu, zapadu, jugu in severu v oblake. Nobena hiša, nobena pot ne moti čudovitega soglasja te edinstvene pokrajine. Na "severu se dviga Korab nad zelene gore. na jugu moli vrh Jablanice v nebo Tam je dežela lovcev na orle in krvne osvete.
Mestece je makedonsko, njegova okolica albanska. Kakor roka sega mtstno ozemlje v al* bansko področje. Na jugu je divji Črni Drim naravna meja. na severu pa je dežela odprta. To so stara »Debrska vrata«, skozi katera so v stoletjih vdirale nesreče, umori in ropi v Makedonijo. V nasprotno stran prav tako Ob času mojega obiska ni bilo družine v Debru. ki bi ae b'ia iz tega ali onega, včasih svojevrstnega razloga s to ali ono albanske družino onkraj meje v takšnih odnosih, da bi bilo treba izvesti malo, srednjo ali veliko krvno osveto.
Med krvne osvetnike v Debnj so spadali tudi Tufajli, ki so 6i bili v sovraštvu s Škumbiji na oni strani Črnega Dripfia Bila je polno* vredna krvna osveta — trajala je že 34 let in je bila zahtevala na obeh straneh mnogo žrtev. V aprilu 1911 pa se je zgodila neverjetna in nepojmljiva stvar: Mladi in viharni Osman Tu-fajl se je bil zaljubil v mično Aglo Škumbije-vo hčerko albanskega plemenskega poglavarja. Bila je to velika ljubezen, tako velika, da je Agla pozabila na svoje pleme in krvno osveto ter se dala Osmanu ugrabiti in se je z njim poročila.
Vsa meja je bila na glavi.
Ahmat Bajkar. ki je naju po seji spremil na sprehod, nama je obširno poročal »Škumbiji,« je dejal, »so spravili nebo in pek'o v gibanje, da bi dobili mlado ženo nazaj. Obrnili so se celo na generala v Solunu in so pripravljeni, da bi plačali odškodnino. Pomislite: grabežljivi Škumbiji!«
-»Ali je stari tako navezan na hčer?« je vpra* šal stotnik Hamann radovedno. Bajkar se je zasmejal, da mu je turban zdrkn 1 s temena Vprašanje ga je tako zabavalo, da je svojo obrito glavo predal nesvetim pogledom never-nikov. »Ne toliko.« je odgovoril »Deja' je, da bi se zavoljo njega lahko poročila z volkom.«
»Potem je videti vendar vse v najlepšem re* du. Ahmat!«
»Nič ni v redu,« se je ujezil Bajkar »Tufajli in Škumbiji živijo v krvn> osveti in se sedaj ne smejo streljati, odkar so si v sorodstvu. Med sorodniki vendar ni krvne osvete! Veš, kaj to pomeni? Vsako jutro obišče stan Tufajl v spremstvu svojega sina živino, ki se mu pase ob Črnem Drimu. onkraj reke pa postopajo Škumbiji in mu ne smejo ničesar sto* riti!«
Hamann se je zasmejal. «Vse je dal Alah: prilike, strelivo in tarče, a streljati s>e ne smejo! Ubogi ljudje!«
Ahmat Bajkar je opazil ironiio in je molčal Stopal je ljuto poleg naju skozi visoko travo Večerilo se je. Sonce je stalo krvavordeče za kraljevskim Korabom in mu cdtvalo škrlatni plašč — sence so postale do!ge in modre.
Zadnji, odločilni seji sva prisostvovala tudi micha. Po dolgem obravnavanju so bili na obeh straneh pripravljeni da bi stva^ prepustili božj- sodbi in možje so se *edai razburjeno razgovarjali o načinu te božje sodbe Is-mer Oglan, divji lovec na orle. ie predlagal, naj bi zaljubljenca skočila drug za drugim v sotesko Radike »Če ostaneta nepoškodovana, naj se ženska vrne k Škumbijem « Toda kajmakam je odklonil. »Prav tako bi iu lahko ust-e!i1i ali obesili.« je odvrnil jezno »Orli 80 ti odnesli pamet. Oglan.« Pomislil je. »Ali ne bi Osmanu zapovedali. da mora s konjem zdr* veti po stezi navzdo1 k vodi?«
Kmet Hamdak se je ie' krohotati in drugi so pritisnili za njim »O kajmakam. črnilo ti je pamet počrnilc!« Spet krohot. »Zapovej mu. naj spleza na luno!«
Seja se je vlekla v neskončnost, govor in nasprotn' govor naziranje :n protivno naziranje so zadeval' drug ob drugega — razburjenje je počas' naraščalo, možje sc dobili rdeče obraze in brki so se jim tresli Znočilo «e je.
Končno ie spregovoril Aglab Aštar. in ker je bil kajmakam in najstarejši sc drug umolknili. »Položili bomo pod kokoš deset jajc. pa naj jih izvali Če se bo izvalile deset piščet se bo vrnila mlada žena k svojemu plemenu
V nasprotnem primeru ostane prj nas« Pogle* dal je Ismaila Skedra z ostrim pogledom: »To je moja zadnja beseda. Ali si razumel? Popustil sem ti do skrajnosti, kajti vse naše kokoši izvalijo vsa jajca, ki jim jih podložiš. Če hoče Alah da ostanita oba mlada človeka skupaj, bo napravil čudež «
Albanec je ipalo pomislil, nato je izdrl bodalo in ga zapičii skozi preprogo v ilovnata tla. »Strinjam se.« je odgovoril. »Ali pnsežeš. da boš zamenjal nobenega laica aH ga razbil?« Kajmakam je postal od jeze rdeč »Ljudje mi verjamejo, kadar velim da ali ne,« je zarenčal. »Če pa hočeš, ti lahko prisežem.« Dotaknil se ie z dlanjo čela, ust in prs, se priklonil proti '•zhodu in zamrmral molitev.
Ismail Skedra je vstal »Albancu bi ne dal priseči.« je odgovoril nesramno »toda vi ste tatovi, roparji in morilci!« Pljuni je na tla in se zasmejal.
Bila je huda žalitev in nekateri izmed mlajših mož so tipali na skrivaj za orožjem; toda .^tari kajmakam je nenadno dvignil svoi glas in citiral «uro iz korana: » .in :e ti prinese gost odrezano glavo tvojega brat*- v h;šo. ie vendar posvečen. Kvečjemu če se hočeš prekleti za vso večnost ...« Možje so se sk onili naprej, se dotaknili s čeli tal in začeli militi
Dcbrske kokoši so zelo zaupljive Ne zavoljo tega. ker bi pripadale kak^n- drbrrdirin pasmi (saj so prav tako divje kakor judje) temveč zato. ker se boje orlov Prav debro v^do. da jih samo Ijtidie 'ahkn obvarujejo teh nesramnih roparjev Tudi koko'š ki sq jo izbral1 sta* rešine ie bila krotka B;!a ie stara ma'rona n že na zunaj si ji videl da ima desetletno skušnjo z valitvijo. Prav teca dne ie z glasnim kokodakanjem naznanila, da bi bila pripravljena za to delo. Natančno so io preiskali, preden so ji posel zaupali. Na Ismailovo izreč-
no željo je stotnik Hamann poiofil izbrana
jajca v slamo. Vse prebivalstvo je stalo na* okrog in gledalo, kokoš je po kratkem oklevanju sedla na jajca in pričela valiti Iz previdnosti je valila v praznem hlevu, ki so mu vrata zaprli z žično mrežo. Ključ je kajmakam osebno izročil Albancu, ta si ga je obesil okrog vratu.
Nekoliko dni pozneje je Husain Tufajl. poglavar plemena, povabil naju s stotnikom k sebi in sva se seznanila z mlado dvo;ico ki ie povzročila toliko nemira v malem kra;u Bila sta oba zelo zaljubljena, a tudi v velikih skrbeh. Kaj če bo kokoš izvalila vseh deset jajc? Tedaj bi se morala ločiti. kajt; zoper kajma* kamov odlok ni bilo priziva. Kakor težka senca je ležala negotovost nad hišo.
Ljudje ob makedonskih mejah sr, divji, neobrzdani. v svoji jezi nepreračunljivi a pri tem veliki otroci. Naisi bi Evropci to božjo sodbo jemali še tako smerno, ti ljudje M) jo jemali zelo resno Zanje ni bila igra, v svoii primitivni vernosti so bili prepričani, da bo višja sila izrekla svojo voljo s pomočjo valeče kokoši. Dvajseti dan in naslednjo noč n; spal noben človek v Debru
Dopoldne je bila valitev zaključena, devet niščet je zagledalo luč sveta zaljubljena dvo* iica je smela ostati skupaj. Deseto >ajce it ostalo trdo. Ismail Skedra ga je natančno pregledal ga ovohal in treščil nato s tiho kletvico v Radiko.
Popoldne sva se s stotmkom odpravila na prej. zavoljo božje sodbe sva bila tako izgubila nekoliko dni Ob vznožju nekega pre pada sva se utaborila in si pripravila večerjo
Stotnik Hamann ie vzel iz oprtnika dve jaj* ci in eno odvrgel Raztreščilo se je in zasmrdelo »Preden ste Sa skuhali, b: ga bil: 'ahko pogledali proti luči.« sem deial Stotn;k ie z /l:co mirno pomešal svoj čai. »Moje ie bilo sveže.« je odgovoril. »Včeraj zjutrai sem ga podtaknil koklji 'n si vzel eno izmed njenih.« Dodal je z nasmeškom: »Trdo skuhana iaica so v vseh okoliščinah zanesljiva. Alah pa ne.«
VVILKIE COLLINS
| Ncialestcn dokaz
| Detektivski roman
Volčfa nadloga v Španiji
V splošnih predstavah o sončnem jugu — zlasti o Španiji, kakršno poznamo iz opere »Carmen« — človek ne pomisli in ne verjame, da so tam volkovi, volkovi s pri-slovično volčjo lakoto, ki se, kadar imajo prazen želodec, ničesar ne boje in so velika nadloga za špaaiio dekler leži sneg.
Iberski polotok je poleg Švice in Norveške najbolj gorata dežela v Evropi. Podnebje zlasti na severu ni nič kaj sončno in nas zato ne sme pres motil, ca ne vidimo s parami idiilčno zasajene pokrajine. Samo 100 km od španskega glavnega mesta v pogorju Gredos pri Avili so volkovi močno razredčili črede gamsov. Tudi mea ovcami so volkovi napravili prava opustošenja. Nek kmet je prišel letošnjo zimo celo ob žrebeta, ki je postal žrtev požrešnih volkov. Zaradi vedno hujšega mraza in velikih snežnih žametov so zverine postale tako drzne, da so njihovi sledovi vodili prav do človeških bivališč.
Iz vseh pokrajin dežele so prihajale pritožbe o volčji nadlegi. Pokrajinski guvernerji so v prizadetih področjih izdali dovoljenja za prirejanje poganov na volkove. Za vsako ustreljeno zverino so razpisali denarno nagrado. V pokrajini Badajoz v Estremaduri so volkovi iz ene same črede raztrgali 100 ovc. Estremadura igra v go-
spodarskem življenju Španije veliko vlogo zaradi ovčje- in svinjereje. Oblastva so podvzela vse potrebne ukrepe, da bi prebivalstvo ne bilo tako hudo prizadeto. Odrejeno je bilo, da so izpostavljali zastrupljene kose mesa, seveda s primerno previdnostjo, da niso bila ogrožena druga živa bitja.
Celo z juga, iz Andaluzije, prihajajo poročila, da je volčja nadloga vedno večja. Kmetje so imeli priliko opazovati, kako je trop volkov obkrožil čredo bojnih bikov Končno se je razvila med biki in volkovi prava bitka, pri čemer je postal žrtev volkov lep mlad bik. Lovci v dolinah Bilbaa v severni Španiji so podrli več do 100 Kg težkih volkov, ki močno pustošijo med ovčjimi čredami.
Kljub vsemu lahko govorimo še o sreči, da volčja nadloga ni še večja. V državljanski vojni, ko so Špance morile druge skrbi, kakor prirejati pogone na volkove, so se zveri silno razmnožile.
Nasprotno pa iz Ovieda, kjer je vso zimo vladal hud mraz, ne prihajajo vec pritožbe čez medvede. Pred državljansko vojno v Španiji je prebivalstvo teh krajev mnogo trpelo zaradi medvedov, še 1. 1936 so tam ustrelili 170 funtov težko mea vedko.
žem sveta
Nov etnografski muzej v Rimu. V R'mu urejujejo nov etnografski muzej, k: bo imel svoje prostore v eni izmed palač rimska svetovne razstave. V muzeju bodo na ogled zbirke, ki so bile razstavljene že 1. 1911. ter so bile zadnje čase shranjene v vili d'Este. Poslopje novega muzeja se nahaja na trgu Imperiale. V novem muzeju bodo razporedili tudi etnografske- zb:rko »Luigi Pigorini«, ki obsega 35.000 predmetov.
Povr^tek Madžarov \z Perzije. Bud'mpe_ štanski Psti beležijo, da se je te dni vrnilo na Madžarsko več družin, ki so bde zadnja leta naseljene v Iranu. M'ogi moški člani madžarskih družin so bili interniran1', ko so Angleži zasedli deželo.
Kultura Etruskov v filmu. G;ulio Mo-relli pripravlja film o kulturi Etruskov. Film zasleduje namen sezraniri gledalce z zgodovino in kulturo tega naroda. Zato bo film v glavnem prikazoval umetnost Etruskov v kipih, bronu, terakotah in freskah, ki so jih našli v starih grobovih.
Utesnitve ženske mode v Franciji. Med nemško in francosko vlado je bila nedavno sklenjena posebna pogedba, ki predvideva nakup 'n prodajo luksuznih predmetov. V prvi vrsti postavlja sporazum med obema državama meje razkošni ženski m:di. Tudi Francozinje bodo morale upoštevati vojne razmere ter omejiti svoja modna prizadevanja na vsej črti.
Opuščeni zlatokopi. Angleški minister za kolonije je bistveno omejil obratovanje v zlatokop;h v Afriki. Od dosedanjih rudnikov jih bo obratovalo samo sedem. Ukrep je bil izdan z namenom, da se prihrani za vojno važno gradivo in dekvne moči.
Rosomah raztrgal 80 severnih jelenov. Kakor poročajo finski listi je nek rosomah v pokrajini Sodankyla, na severnem Fin-
PREDOLG ROK
—	Ce boš priden, dobiš nekaj za god.
—	Kdaj pa bo moj god?
—	Cez mesec dni.
—	O, potem imam pa še dovolj časa, da postanem priden.
skem naekrat raztrgal 80 severnih jelenov. Ta tudi na Finskem redka roparica živi na skrajnem severu v gozdnatih in gorskih pokrajinah Laponske. Severni jeleni se je zaradi njene krvoločnosti strašno boje. Nenasitna zver umori na tucate živali s tem, la jim pregrizne vrat in izpije kri.
Pse je d°voljeno jemati v zaklonišče. Na prošnjo društva za varstvo živali je madžarski vojni minister izdal nova določila za postopanje z živalmi ob letalskih napadih. Stanovalci smejo vzeti psa v zaklonišče, če so s tem sporazumni vsi hišni prebivalci.
Fogazzarov roman na filmskem platnu.
Italijanski režiser Mario Soldati je dovršil priprave za filmanje Fcgazzarovega romana »Ma.lombra«, ki predstavlja eno najzanimivejših del v novejšem italijanskem slovstvu. Dejanje filma se vrši v Ottocen-tu, vlogo Marine pa igra filmska umetnica Iza Miranda.
Zapora nočnih lokalov na Slovaškem. Notranji minister je odredil zaporo vseh barov in nočnih lokalov na ozemlju Slovaške. V utemeljitvi tega ukrepa se navajia, da je veliko število, predvsem majhnih lokalov, bilo središče in ognjišče senzacionalnih vesti in paniko vzbujajočih poročil.
Odkrito tajno pokopališče rdečih v Španiji. V Sardanoli, blizu Barcelone so odkrili tajno pokopališče izza državljanske vojne, ko 9o komunisti pod neko cerkvijo pokopali 1.000 svojih žrtev. Oblasti ugotavljajo istovetnost mrtvecev, kolikor je to po tolikem času sploh še mogoče.
20 milijonov knjig je lani 'zposodilo 500^ nemških obratnih knj;žric. En sam vele-obrat z 80.000 člani je izposcdil v lanskem letu 600.0®0 zvezkov.
Nič več kovinskih gumb°v na ameriških uniformah. Washingtonske oblasti so odredile, 'la se odslej ne smejo uporabljati nikakršne kovine za izdelovanje gumbov na uniformah ameriških voiakov in oficirjev.
Radio UuH^na
ČETRTEK. 4 MARCA 1943 XXI
7.30: Slovenska glasba. 8 00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Prošče. 12 30: Poročila v slovenščini 12.45: Operetna glasba 1.'.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini 13.12: Pisana glasba. 13.25: Prenos iz Nemčije 14.00: Poročila v italijanščini. 1410: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D M Šiianec Lahka glasba 15.00: Poročila v slovenščini 1700: Napoved časa; poročila v italijanščini 17 10: Pet minut gospoda X. 17.15: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 1735: Godalni orkester vodi dirigent Angelo. 19.30: Poročila v slovenščin' 19 4V. Lahka glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogod kov v slovenščini 2030: Koncert orkestra Co ra 21.00: Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D M Šijanec. sodeluje sopranistka Ksenija Vidali Operna glasba 21.30 Simfonični koncert vodi dirigent Prevrtali V od« moru: Predavanje v slovenščini. 22 45: Poročila v italijanščini.
»Trdi ste z menoj, gospa,« sem dejala. Toda izročena sem vam na milost in ne preostane mi drugega, kakor da se vam podvržem.«
Pogledala me je; njen lepi, dobrodušni obraz je zalila rdečica.
»Bog mi je priča, da iz dna srca čutim z vami,« je vzkliknila.
Po tem nehotnem izlivu naklonjenosti je segla po svojem pletenju, kakor da me hoče odsloviti.
Pozdravila sem jo z nemim priklonom in šla.
Prišla sem v to sobo. ne da bi natanko vedela, kaj naj napravim; iz nje pa sem odhajala trdno odločena, da bom odkrila skrivnost, ki sta mi jo mati in sin tako skrbno skrivala, pa naj se zgodi, kar hoče.
Ko sem prišla do svojega hotela sem zagledala svojega moža, ki se je sprehajal pred njim, očitno pričakujoč mojega prihoda. Bila sem pripravljena, da mu povem po pravici, ako bi me vprašal, od kod prihajam.
Razburjen mi je prihitel naproti.
»Nekaj bi te prosil,« je izpregovoril. Ali bi se hotela vrniti z menoj v London, s prvim vlakom? Gre za neko stvar, ki me silno zanima in zaradi katere moram biti v Londonu. Kakor se zdi, ti ni do tega, da bi se takoj odpeljala z ladjo. Tu te ne morem pustiti same. Nimaš nič proti temu. da bi se vrnila za dan ali dva v London?«
Nisem imela nič proti temu. Tudi jaz sem si želela vrniti se v London.
V Londonu bom lahko vprašala za svet advokata, ki mi bo - n-edal, ali sem pravilno poročena ali r :'am bom tudi vprašala za svet starc^.; očetovega uradnika. Benjaminu se lahko zaupam bolj kakor komur koli na svetu. Nisem hotela, da bi stric vedel, v kakšnem strašnem položaju se nahajam.
Cez dve uri sva se že vozila v vlaku. O, kakšna razliika med to drugo in ono prvo vožnjo!
Najela sva stanovanje v nekem hotelu nedaleč od Portland Placea.
Naslednjega dne po zajtrku mi je Eusta-hij dejal, da me mora zapustiti zaradi svojih opravkov. Povedala sem mu že, da bom imela tudi jaz neke opravke v mestu. Ni mi branil, da grem sama v mesto, zlasti ker sem imela na razpolago hotelski avto.
Bila sem žalostna tega jutra; čutila sem globoko bol zaradi odtujenosti, ki je nastala med nama. Mož je bil že na pragu, ko se je vrnil, da me poljubi. Presunil me je ta nenadni izliv nežnosti, ovila sem mu roke okrog vratu in se nežno prižela k njemu.
»O, dragi, zaupaj mi. Vem, da me ljubiš, pokaži mi tudi, da mi zaupaš.«
Globoko je vzdihnil ter se brez nejevolje, a potrt osvobodil mojega objema.
»Valerija, mislil sem, da sva bila enih misli, da se ne bova več vračala na to vprašanje. Mučiš sebe in tudi mene.«
Naglo je odšel iz sobe, kakor da se boji, da ne bi povedal preveč.
Brž sem poklicala voz, da bi čim prej ubežala svojim mislim.
Voznik me je zapeljal v različne trgovine, kjer sem nakupila stvari, o katerih sem bila govorila svojemu možu ter tako opravičila odhod z doma. Nato sem se lotila posla, ki mi je v resnici ležal na srcu; pohitela sem k staremu Benjaminu.
Benjamin je bil sprva silno osupnjen. ko me je zagledal; nato je opazil, da sem bleda in vznemirjena. Brez uvoda sem mu zaupala vzrok svojega nemira. Sedela sva pred kaminom, v njegovi majhni knjižnici in pripovedovala sem svojemu staremu prijatelju, kaj se mi je bilo pripetilo.
Dvakrat cvetoči mandelj
Spremenljivo klimo Aten označuje najboljše tisti pregovor, ki pravi, da se kljuse na atenskih ulicah zjutraj krči od mraza, opoldne razpada od vročine, zvečer pa ga dež ne samo oplakne, ampak z nalivom odnese s seboj. In res je na svetu menda malo tako spremenljivega, kakor je atensko vreme. Primeri se, da v Atenah dežuje, okoliške planine pokrije sneg, čez dan pa posije sonce, ki pripeka s takšno silovitostjo, da se hoče človek stopiti od žara. Atenci dobro poznajo nestanovitnost in za-hrbtnost svojega vremena ter se ga temeljito čuvajo. Vendar je celo v Atenah mato ljudi, ki ne bi imeli skoro dnevno nahoda ali pa katerim ne bi od časa do časa škodoval mraz
Največja žrtev nestanovitne atenske klime je mandelj, ki se da »potegniti« pri-pekajočim sončnim žarkom ter že sredi zime požene naibujnejše cvetje. Kakor zasneženo se zdi to drevo v mrzlih zimskih dnevih, ko je polno cvetja. Njegovi snežno-beli cvetovi pa razširjajo tudi blaze vonjave. ki omamljajo človeka.
Ce se človek pelje iz Aten v Sounion, kjer stoji diven antični tempelj Pozeidona, vidi sredi med zimo in pomladjo na desni in levi cvetcče mandlje, ki so se, odeli v krasotno oblačilo. In prav zato,' ker ta drevesa oznanjajo bližnjo pomlad in ker so tako neskončno lepa, so Atencem najbolj pri srcu. Mnogo grških ljudskih narodnih pesmi opeva mandelj, katerega večinoma primerja deklici v svatovsken: oblačilu. Ce pa pritisne zima z večjo ostrino, mora mandelj odvreči svoje cvetje. Vreme ga je ukanilo, ni mu pa izpodre-zalo življenjske sile, kajti primeri se, da mandelj ponovno zacvete. ko se zbudi prava pomlad.
Koristni nasveti
Majhne ostanke sveč lahko še vedno uporabimo za razsvetljavo. Iz bombaževine izrežemo primeren stenj. Konec stenja potegnemo skozi kešček lepenke, ki jo prilepimo na dno kakega kozarca ali gl naste posodice, nato pa vlijemo v posodico para. fin, ki ga dobimo, če raztopimo ostanke sveč Vrhnji konec stenja takisto potegnemo skozi košček lepenke, ki jo pustimo vrh parafina, dokler se parafm ne strdi. nato pa snamemo lepenko — in novodebna sveča je gotova.
Stisnil mi je roko; preveč je bil potrt, da bi mogel govoriti.
Ko je nekaj minut razmišljal, je ponovil
in,e moje tašče, kakor da sprašuje samega
sebe.	... .
»Macallan? Macallan? ... Kje sem slišal to ime? Zakaj mi zveni v ušesih, kakor da
mi je znano?«
Vendar je kmalu prenehal brskati po svojih spominih ter me vprašal, kaj naj stori zame.
Odgovorila sem mu, da mi lahko predvsem razjasni dvom, ki me neznosno muči. Ali sem pravilno poročena ali ne? Na to vprašanje se mu je namah povrnila prejšnja odločnost.
»Pred hišo imate avto,« mi je odvrnil, »pojdite, popeljeva se k mojemu advokatu.«
Odpeljala sva se v Linkoln Inn Fields.
Benjamin je na mojo prošnjo razložil advokatu zadevo tako, kakor da gre za neko mojo prijateljico. Ni nama bilo treba čakati na odgovor; advokat je brez obotavljanja izjavil, da sem pravilno poročena, saj sem se poročila v dobri veri, da je ime mojega moža njegovo pravo ime. Moje poročne priče, moj stric, teta in Benjamin so bili enako prepričani o tem. V takem slučaju ni o tem nobenega dvoma; poroka je pravilna; Macallan ali Woodville — vseear® je. Njegova prava žena sem.«
Po tem odgovoru se mi je odvalil kam'« s srca. Pristala sem, da se vrnem s svojim starim prijateljem na njegov dom in obedujem z njim.
Ko sva se vračala, sem mu povedala svoj sklep, da hočem izvedeti, zakaj se nI Eu-stahij poročil pod svojim pravim imenom. Moj prijatelj je zmajal z glavo in mi svetoval, naj razmislim o tem. Kako čudno! Besedo za besedo mi je ponovi! nasvete, ki mi jih je bila dala moja tašča.
»Pustite stvari, kakršne so, draga moja, zavoljo lastnega ljubega miru se zadovoljite s čustvi vašega moža.«
V tem trenutku sva se vozila skozi neko ulico v bližini Portman Squarea. Odprla sem usta, da bi odgovorila prijatelju, tedaj pa sem zagledala svojega moža, ki je prišel po stopnicah neke hiše. Gledal je v tla in ni dvignil pogleda niti tedaj, ko je zdr-čal najin avto mimo njega. Videla sem, da je imela hiša številka 16. Na prvem vogalu sem prebrala ime ulice: Vivian Plače.
»Poznate koga, ki stanuje na številki 16 v Vivian Plače?« sem vprašala prijatelja.
»Ne,« je odvrnil Benjamin. »Zakaj vprašate?«
»Ker sem videla Eustahija, ki je prišel iz te hiše.«
»Mislim, da ni to nič čudnega.«
»Nič čudnega, res, toda vidite, Benjamin, zdaj se mi zdi sumljivo vse, kar počne moj mož, ne da bi jaz vedela ali razumela. Pravim vam, da ne morem prenašati takega življenja. Skušajte se zamisliti v moj položaj. vi, ki imate svoje življenjske izkušnje. Kaj bi storili na mojem mestu, ako vam Eustahij ne bi zaupal, kakor ne zaupa meni ?«
»Skušal bi se zateči h kakemu intimnemu prijatelju svojega moža ter ga z vso obzirnostjo izvedeti od njega to, kar bi me zanimalo.«
»Kakšnemu intimnemu prijatelju mojega moža ? Trenotek sem razmišljala. Nisem vedela za nobenega njegovih prijateljev razen za Fitza-Davida, tistega, ki si je dopisoval z mojim stricem. Ako bi se ravnala po Benjaminovem nasvetu in se zatekla k majorju Fitz-Davidu, se moj položaj ne bi mogel poslabšati, tudi če major ne bi hotel odgovoriti na moja vprašanja. Tako sem se odločila za ta korak. Trenutno je obstojala samo ta težava, kako dobiti majorjev naslov.
Kaj vem, kaj znam!
111.	Kje je baje živel Rertold Schvvans, domnevni izumitelj smodnika?
112.	Kako se jc imenovala mati Romula in Rema?
113.	Kaj je kleptomanija ?
114. Stavbni načrt.
Imovit posestnik ima na svojem vrtu hišico, ki bi jo rad povečal. Osnovna ploskev hišice naj bi bila še enkrat večja oa sedanje, kakor nam jo kaže slika, vendar pa gospodar želi, da bi vse stranice tudi pri novi hišici ohranile točno isto velikost. Kako mu je ustregel iznajdljivi stavbenik?
Rešitev nalog 2. t. m.:
107.	Saga je v prvotnem pomenu staro-nordijska pripovest v prozi.
108.	Pri mikroskopu imenujemo lečo, ki je obrnjena proti očesu, okular, lečo, ki je obrnjena proti predmetu, pa objektiv.
109.	»Rouge et Noir« je hazardna igra, ki jo igrajo s šestimi vvhisti, to je s 318 kartami.
Naročajte roma
m
ŠPORT
Službene objave
iz urada CONIa
Objava št. 9.	Ljubljana, 2. marca.
Skrinjice za prvo pomoč. Glavno tajništvo CONI-a, odsek za zdravniško službo za športnike, je odredilo, da morajo vsa športna društva imeti svojo skrinjico za prvo pomoč in da mora ta skrinjica biti zmerom pripravljena na tekmo-vališču ter biti na razpolago službujočemu športnemu zdravniku. Sportno-zdravniška služba je sklenila dogovor z družbo za prodajo zdravilnih izdelkov (Roma, Via Po 7), ki bo dobavljala take skrinjice z zdravili in pripravami za prvo pomoč za ponesrečene športnike, in sicer za ceno Lir 440 za vsako, franko Roma.
Športna društva iz območja CONI-a se lahko neposredno obrnejo na omenjeno dobaviteljico z obveznim pismom za plačilo. Tvrdka jih bo poslala, brž ko bodo pripravljene, proti nakazilu ustreznega zneska.
•
SLUŽBENE OBJAVE Iz nogometne zveze
Na zadnjem sestanku zastopnikov nogometnih klubov so bili sprejeti naslednji sklepi:
Prispevek za zvezo v prvenstvenem tekmovanju znaSa: a) za tekme prvega razreda: 30 lir, b) za tekme drugega razreda, mladine in rezerv 20 lir. Te prispevke plača klub, ki tekmo prireja, kakor tudi sodniške takse. Do 15. marca naj klubi predložijo seznam onih igralcev, ki so bjli prej verificirani in j^h ne nameravajo več prijaviti v verifikacijo, ker se bodo taki igralci lahko prijavili za sodelovanje pri drugih klubih.
Zaradi fotografiranja je bil dosežen sporazum s fotografom Kocmurjem za izdelavo slik po zmžani ceni; oni igralci, ki si nameravajo dati izdelati slike po znižani tarifi prejmejo pri zvezi v uradnih urah potrdilo, s katerim naj se potem zglasijo pri omenjenem fotografu.
Pozivajo se vsi klubi, da plačajo nemudoma članarino za tekoče leto kakor tudi, da si nabavijo prijave za verifikacijo ter iih čimprej izpolnijo, da ne bo prevelikega navala zadnje dni pred tekmovanjem. Brez
izkaznice ne bo smel nihče igrati.
#
Iz Zbora nogome<fcnih sodnikov.
Pozivajo se vsi gg. sodniki, da se zanesljivo udeleže obveznega plenarnega sestanka, ki bo v četrtek dne 4. t. m. ob 18 v prostorih CONI-a (palača Kreditne banke). Vsi gg. sodniki naj prinesejo s seboj stare izkaznice, ki bodo podaljšane za 1. 1943.
DRUGIH 12 IGER
Nfporažen table-teniški igralec je samo še Bradeško...
V	nedeljo so nadaljevali pri Mikliču — v režiji Mladike — table-teniški turnir najboljše desetorice ljubljanskih igralcev. Ob približno enaki udeležbi gledalcev, kakor prejšnjo nedeljo in zadovoljivi organizaciji, je bilo odigranih zopet 12 iger, ki naj po naslednjih 12 igrah rešijo vprašanje o moča posameznih igralcev.
že o igrah prve tretjine smo zapisali, da niso bile na prav izredni višini, že toliko bolj velja ta ocena, žal, tudi za nedeljske igre, razen zadnjega srečanja med Bogatajem in Romanom Strojnikom. Bile so same povprečne partije, kakršnih smo navajeni pri običajnih tekmovanjih in ne pri izbiri najboljših. Posebno črn dan so Imeli Hermežani, ki vse do zadnje igre niso dosegli nobene zmage. V splošnem je bilo vse polno presenečenj, od prve, pa prav do zadnje igre, ali bolje rečeno, do zadnjega seta...
KAKO SO TEKMOVALI?
V	šubertovi odsotnosti sta otvortla tekmovanje Bradeško in Poženel. čeprav j« bil Bradeško velik favorit, nI nihče pričakoval, da bo svojega nasprotnika odpravil tako gladko (21:9, 21:14). Rezultat je tem bolj neobičajen zato, ker je tudi zmagovalec igral zelo slabo in nesproščeno. Enako, seveda — še izdatneje, velja za poraženega Poženela, ki ga tudi pozneje skoraj ni bilo mogoče spoznati.
Četrto točko v celotni oceni si je takoj v naslednji igri priboril Bradeško v borbi proti Alešu Strojniku. V prvem setu se je sicer zdelo, da bo prišlo do največjega presenečenja, ker bi A. Strojnik, ki je zadnji na tabeli, skoraj porazil favorita. Prvi set je A. Strojnik dobil tako sigurno, da je redko kdo dvomil, da bo poražen. Toda že v začetku drugega seta, ko je Bradeško krepko potegnil, se je videlo, da je btt prvi set za poraženega samo »lucddum in-tervallunu tn nič več.
(Domottf - &utri
CIN E KINO
UNION
jLiLiA^tiivi:
ROfrERTaVlrii*
IRAiEMA D,HSIAN
LUX FILM	
	
V naslednji igri je nastopil Bogataj proti Merali. Dasi je Merala znan kot izvrsten taktični igralec, čigar največja odlika je, da zna iz popolne obrambne igre v najugodnejšem trenutku preiti v kratko ofenzivo, je malo kdo računal z njegovo zmago. Po skoraj čisto izenačenih prvih dveh setih smo že smatrali Bogataja za sigui-nega zmagovalca, toda Merala si je z veliko potrpežljivostjo in borbenostjo pridobival gol za golom in končno v zelo napetem finišu tudi zmagal. To je bilo največje presenečenje vsega tekmovanja.
Sledila je precej nezanimiva igra med R. Strojnikom in šubertom. ki jo je prvi sigurno odločil v svojo korist, šubert je sicer vložil v igro vse svoje znanje ter tudi pokazal, da zna odlično napadati, toda manjka mu taktike, razen tega pa igra, kakor pravimo, premalo »z glavo«. Ko bo odstranil še ta nedostatek, oo gotovo uspešneje posegel med dogodke.
Nato je nastopil dvakrat zapovrstjo tn obakrat tudi zmagal Recek, ki je najprej porazil Aleša Strojnika, ki na tem tekmovanju menda ne misli zmagati in nato Se šuberta, v zelo pametni in solidni igri, ki temelji vse bolj na obrambi kakor na napadu. S tema dvema zmagama si je Recek nepričakovano utrl pot navzgor in bo verjetno zasedel zelo vidno mesto.
Naslednjih pet iger je bilo odigranih brez posebnega ognja in kazalo je že, da se bo tekmovanje to nedeljo končalo precej klavrno. Najprej je Roman Strojnik precej lahko premagal Meralo, ki mu je bil posebno nevaren zato, ker igra njemu zelo podobno igro. Nato je Keržič presenetil čisto nerazpoloženega Poženela in si tako priboril prvo točko. Sledila je igra Bradeško—šubert, ki je bila zanimiva le zaradi napadalne igre obeh nasprotnikov, od katerih pa je (rezultat je bil 21:9, 21:16), bolj ustrezala Bradešku.
Merala in Keržič sta si nato priborila vsak še po eno točko. Dočim je imel Merala z Reckom precej opravka (prvi set 22:20), je imel Keržič z Alešem StrojniKom mnogo manj posla in ga je odpravil v drugi polovici celo z 21:8. Največje zanimanje je vladalo za zadnjo igro, ki sta jo odigrala
BOGATAJ IN R. STROJNIK
oba favorita za prvo mesto. Po Bogataje-vem porazu proti Merali in uspešnih Stro.i-nikovih igrah je imel Bogataj »na papirju« skoraj manj izgledov na uspeh. Igra sama pa je pokazala baš nasprotno. Gospoda* nad žogico je bil v vseh treh setih, dasi je prvega nesrečno izgubil, Bogataj, ki je igral neverjetno mirno in efektno. Pošiljal je Strojniku tako močne »drivese«, da jih ta pri najboljši volji ni mogel braniti. Strojnik se je sicer skušal rešiti stalnega pritiska s premišljeno planiranimi udarci v sredo mize, ki so za Bogataja najbolj neugodni, toda to pot ni uspel. Bogataj Je pokazal igro, ki je že dolgo nismo videli in tako slednjič izpolnil pričakovanja, ki so jih stavili nanj.
Ta nedeljska igra je do kraja zmedla račune raznih prerokov, ker je sedaj do-

OKVIRJE
IZDELUJE SPECIALIST
KLEIN
iKOLFiiVA UL. 4
kdo bo
čali bosta namreč Igri Bogataj : Bradeško ln Roman Strojnik : Bradeško ter ni j Izključeno, da bodo dosegli vrt trije ena- 1 ko število točk. Od ostalih sta se posebno Izkazala Recek ln Keržič, ki sta se proti pričakovanju pomaknila močno navzgor.
Med zadnjo Igro je prišlo spet do nezaželenega nespornega prizora, kakršnih smo sicer že vajeni, ki bi pa le morali že izginiti z našega športa. Vse prizadete bi opozorili — ponovno — samo na to, da odloča o pravilnosti ali nepravilnosti med igro samo sodnik in nihče drugi. Morebitne nepravilnosti pa naj se rešujejo, Ce je treba, bolj športno kakor se je zgodilo v nedeljo.
Tekmovanje bo zaključeno prihodnjo nedeljo. Ker so na sporedu zelo napeta tekmovanja med favoriti in sploh zadnje igre turnirja, bo gotovo v dvorani še prav posebno užitka za prijatelje športa.
MALI OGLASI
Kdor	«iu*bo -- — —„ _ _
r. _jo. m dr*, ln prov. takso —.60. ea dajanje naslova ali Slfro L J.—. Najmanjši izno« ea te oglase Je I. 7.—. - Za ženitve ta dopisovanja Je plačati ca vsako besedo L i.—. za vse druge oglase L —.60 za besedo za dri. Jn prov. takso —JSO. za dajanje 'naslova aU Slfro L 3.—. Najmanj« lznoe ea te oglase Je L 10.—.
Pohištvo
Oprema za samsko sobo
več komadov s posteljo in kavčem po zelo nizki ceni naprodaj. Tricikelj-delavnica Sušteršič, Blei-weisova 13. Figovec. lev0 dvorišče.	3545 12
Opremljeno sobo
če Je mogoče a Štedilnikom ▼ bližini t Mostah iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra pod »Moste«.
3531-23a
Izgubljeno
Platnena torbica
zelena s 3 ključi se Je izgubila. Oddati trgovina Kadunc Mestni trg 8.
3491-28
Hišni poslf
iščejo službe
Čisto na kratko
Na Spodnjem Štajerskem so že začeli tekati za žogo. Zadnjo nedeljo so imeli sKo-raj svečano otvoritev na Rapidovem igrišču v Mariboru, kjer je bilo res videti prav živahno tekmo dveh starih nasprotnikov, in sicer domačega Rapida in celjskih nogometašev v borbi za Tschammerjev pokal. Tekma do odmora ni prinesla odločitve in šele v podaljšku so domačini Izvili tesno zmago s 4:3. Mariborski železničarji so šli isti dan na majhno poskušnjo v Lip-nico, ki pa jim ni uspela preveč zadovoljivo. Slabi podeželski nasprotnik jih je »namahal« gladko s 6:3.
Jeseniški nogometaši so oni dan gostovali v Litiji, ki se zmerom bolj razvija v živahno športno in posebej še nogometno središče. Nogometaši z Jesenic, ki imajo za seboj že precej skušenj in so pretekli precej več travnikov kakor Litijani, so se morali kar zadovoljiti s skromni« reml-som v razmerju 3:3 in tudi do odmora st» bili samo za en zgoditek na boljšem.
Ko smo že pri okroglem usnju, zapišlm« Se izide prvenstvenih tekem zadnje nedelje z Dunaja, ki se glasijo takole: Vienna —Rapid 6:4, Wacker—Sportklub 1:1, Au-stria—WAC 2:0, RSG Wien—FC Wien 1:1, FAC—Sturm (Gradec) 11:0. — V tabeli vodi Vienna pred Sportklubom in Austrio.
V brežiškem okrožju je bila pred kratkim ustanovljena športna združba, ki bo gojila vse športne panoge, predvsem pa nogomet, lahko atletiko, rokomet, table-tenis ln telovadbo. Razen tega je v Brežicah vsak teden dvakrat v večernih urah uvedena telovadba za moške ln ženske, katera novost je" bila med prebivalstvom sprejeta s splošnim odobravanjem.
Madžarski boksarji so konec minulega tedna gostovali v Švici, kjer so v Curihu nastopili proti švicarski državni reprezentanci in zmagali precej krepko z 10:6 točkam. Pri vsem tem pa so Madžari še Izgubili dve točki po diskvalifikaciji Torrm v welterski teži, ki si jo je si. er odlični boksar »zaslužil« s slučajnim prenizkim udarcem.
Postrežnica
miada, pridna, vešča vseh gospodinjskih del, želi službe od 7. do 3. uro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 112«.	3523-1
Hišni posli
dobijo sluibo
Postrežnica
se takoj sprejme dnevno 2 do 3 ure. Naslov v ogi. odd. Jutra.
3517-la
Mlado služkinjo
ali postrežnico sprejmem takoj. Florjančič, Flor-Janska ul. 19/11.
3514-la
Kuhinja
mala. kompletna, novejša, postelja z vložkoma, vzmeti in volnenim modrecem, blago za no-droce prodnm. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3547-6
Perzijaner plašč
čm. Jedilni pribor za 6 oseb. kompleten, prvovrstno kina srebro. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3548-6
Semena
za vrt in polje dobite v trgovini Dominik Be-zenšek. Mklošičeva c. 6 (palača Ljudske posojilnice).	3534 6
Trostanovanj. vilo
zamenjam z manjšo pro-primernemu doplačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava vile«.	3456 20
Parcele
že od 23.000 lir proda real. pisarna Pristavec Franjo, Ljubljana. Cesta Arielle Rea St. 3 (bivša Gosposvetska cesta).	J.235-M-20
Gramofonske plošče
dobro ohramene ali pa » -leuporabnetn staniu kupuie in plača naivišie dnevne cene »Everest«. Prešernova ulica 44	1-212-M-7
Postrežnico
ki ljubi otroke, sprejmem za hišna dela dvakrat na tecien. Naslov v ogl. odtd. Jutra.
3525-1a
Postrežnica
vežča šivanja, kateri je bilo rečeno, da vpraša čez en teden, naj se takoj Jwvi v iflotnTkovi Ulici.	3524-la
Služkinjo
Iščem. Nastop takoj. Predstaviti se od 9—12, Ani Polič, Zvezna 5. (Zelena Jama.) 3535-la
Poštenega hišnika
(hišnico) kateri se razume na vsa hišna dela in popravljanje sprejmem. Dop;sl »Priden« na ogl. odd. Jutra.
1537-la
Pouk
°,ERITE OGLASE! Čitajte »JUTRO«!
s— Športna sekcija Hermes (nogometni odsek). Redni treningi v telovadnici poleg stadiona na Vodovodni cesti (vhod z dvorišča) bodo vsak torek in četrtek od 18. dalje. Pozivajo se vsi stari člani in novi, naj se zanesljivo udeležujejo teh treningov. Za nabavo copat, brisač in nogavic naj vsak prinese s seboj točke oblačilne nakaznice. — Načelnik.
Drobne zanimivosti
ženski pismonoše v Bukarešti. V ru-
munski prestolnici so sprejeli prvo skupino 500 deklet v službo kot pismomoše in raznašalke brzojavk.
Egiptski film o Aidi. Preko Carigrada poročajo, da je neka egiptska tvrdka posnela Aido za kinematografski film.
300 medvedov na švedskem, število medvedov na švedskem cenijo po nedavni ugotovitvi švedskega tiska na 300. Sredi 19. stoletja je bil na Srednjem švedskem ustreljen zadnji medved in sedaj se te zveri rua-hajajo samo še v severnem delu države. Tam so se v zadnjih letih močno razmnožili, tako da delajo veliko škodo. Oblastva so zato dovolila znatno skrčenje števila medvedov.
2.7 milijona g°vedi strada. Izredna suša v preteklem poletju je po poročilih iz Mon-tevidea povzročila veliko škodo med govedom. Po cenitvah je bilo uničenega 30 odstotkov vsega števila govedi v Urugvaju. Izstradane živine je že blizu 3 milijone. Skupno škodo rejcev živine ocenjujejo okroglo na 40 milijonov zlatih pezov.
Tehničen besednjak za tuje delavce v Nemčiji. V neki tvornici znanega nemškega konzorcija I. G. Farben je bil uveden med delavci, ki so večinoma tujega porekla, poseben tip besednjaka, ki omogoča vsakemu delavcu, da se v najkrajšem času seznani s potrebno terminologijo v svoji stroki. Pravijo, da se besednjak kot pripomoček pri delu izvrstno obnaiša.
Klavirsko
harmoniko
poučujem tudi na domu. Naslov v ogl. od)d. Jutra pod »Uspeh«. 3533-4
Moški plašč
ranglan in damski šivalni stroj prodam. Naslov: Streliška ul. 24 pritličje desno.	3194 6
Športni voziček
lep. naprodaj. Hotiml-rova 8, Šiška.. 3519 6
Žimo za modroce
vseh kvalitet kupite že od 32 Lir naprej pri »Zima«, Milan Jager, mehanična predilnica žime. Trgovina Sv. Petra 17, predilnica: Fužne.
J-237-M6
Nov prt
in 5 serviet iz damasta, moško obleko, staro blago in. čevlje štev. 42. prodam. Ogled od 10. do pol 1. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
3528-6
Kristal-servis
za 12 oseb (»a vino in šampanjec) kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kristal«.
3512-7
Srebrne predmete
stare in kovane kupim. N islov v ogl. odd. Jutra.	3529-7
Hlevski gnoj
dobro obležan. cca 10 ton kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3540 7
Vreče, stare bicikelj gume,
gume za motorna kolesa in avtomobile in pisalni stroj kupimo. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.
3542-7
Mlakarjeve planinske spise
kupim: I. zvezek, brez-hben. vezan. Prodam: II. in HT. zvezek, nov, vezan v celo platno, ko mad po 35 lir. Na po vabilo pridem v pisarno, ali na dom. R. Puc, Ljubljana, Prekmurska 2.
3532 8
Kolesa
Več tricikljev in cize
na gumi kolesa različne velikosti se razproda po zelo nizki ceni. Gasogeno Merkur Puharjeva 6.
3543 11
Knpimo stare biciklje
bicikelj gume in motorna kolesa. Plačamo zelo dobro. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.	3544-11
ZemJJišŽe
preko 20.000 kv. m. ra parcelacijo, v bližnji periferiji, prodann. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra naložba«.
3510-20
Hišo
v centru kupim brez posredoval cev. Točen opis pošljite z navedbo donosa in obremenitve ter cene na ogl. odd. Jutra pod »Lija«.
3536-20
Sobo oddoL
Opremljeno sobo
s posebn.m vhodom oddam takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	3522 23
Separirano sobo
oddam solidnemu gospodu Naslov v ogl. odd. Jutra.	3527 23
Opremljeno sobo
lepo, poleg gl. kolodvora oddam. Slomškova ul. 7/11.	3530 23
Nov otroški čevelj
št. 31 sem izgubila. Gospoda. ki ga Je pobral
v Stre!iški ulici v bližini Ljudske kuhinje, vljudno napro&im, naj ga odda v Strel iški ulici št. 9/n desno proti lepi nagradi.	3518 28
.h « l O 60
as _
ž1 O »
O^ O B > > bo
^ 'o. "2
5
s ° 3 g
o a
o v
-a	d
(5, fi	--»
a 60	p
f «	S
* is	* I g S a .5 a ^ »
vn	o H
u	03
Q	•a .
114	Ž _ «0
U	V i- ■5 c
tc	c >
u	1
E •	•o C
Pisalni stroj
? dobrem stanju ali t neuporabnem, lahko tudi cirilica, stalno kupuie in plača naivišie cece Everest, Prešernova 44 211-N-J-29
Varilni aparat
električni, kupim. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Varilec«. 3515 29
BMW-500
kupim. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »BMW«.
3516 29
Razno
Opremljeno sobo
souporabo kuhinje iščeta zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uradnik«.	3520 ioa
Dve opremljeni sobi
s kuhinjo v centrumu
iščem. Plačam dobro. Ponudbe pod »Tri osebe« na ogl. odd. Jutra.
3549-23a
Opremljeno sobo
sončno, išče gospod po možnosti z balkonom. Ponudbe pod »Z balkonom« na ogl. odd Jutra.
3540 23a
Informacije vseh vrst. razne usluge, razmnoževanja, prevode. prošnje in vloge v italijanščini izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29.
VSAK
naš naročnik ie zavarovan
ALI
ste poravnali naročnino?

KUPUJTE
edino pri naših OGLAŠEVALCIH!
Za vedno nas je zapustila in šla k Bogu po večno plačilo moja dobra žena
Tilka Škofic
ki je umrla dne Z. marca ob pol šestih zvečer.
K večnemu počitku jo spremimo v četrtek, dne 4. marca, ob 3 popoldne z ZaL, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 3. marca 1943.
Janez Skofic, mož, in sorodniki
ESteai
Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek, brat, tast ln svak, gospod
RUDOLF HABJAN
sodni oficijal v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 5. marca, ob 3. uri popoldne z 2al, kapela sv. Antona, k Sv. Križu.
Ljubljana, Metlika, dne 3. marca 1943.
ŽALUJOČI:
Zdravka roj. Koletnik, soproga — Danica por. Demšar, hčerka Metka, vnukica — Metod Demšar, zet — Ferdo Habjan, brat— Julija Tancik, sestra — Helena Habjan, svakinja in ostalo sorodstvo
FRANCE NOVSAK t
21
•Vetfttf* srca
.ROMAN
Župniku se je lice razširilo v dobrodušen nasmeh.
»Takšne so pač komedije na vasi.«
Rudolf se mu je zahvalil za povabilo.
»Nikarte, nikarte,« se je branil mož, »rajši mi obljubite, da drugič ne boste tako dolgo odlašali z obiskom. Saj veste, sam sem tu in se prav rad pogovorim s šolanim človekom. In Marto pozdravite, kadar jo boste videli. Naj lepo skrbi za očeta, da ne bo tako kmalu umrl kot je mati!«
Ko je bil Rudolf že pri vratih, ga je duhovnik poklical nazaj.
»Kdaj pa odidete na Dunaj?«
»V štirinajstih dneh mislim biti že tam.«
»Potem so vam počitnice že štete. Oglasite se kaj pri meni pred odhodom! Nekaj vam bo treba preskrbeti za popotnico. No, no, le ne izmikajte se! Saj vem, kako je, če se mlad fant odpravlja v svet. Tam je drugače, vse drugače. Boste videli.«
Njegove oči so ga očetovsko motrile. Nato se je dvignila njegova roka in ga pokrižala..
»Tega manjka v svetu,« je rekel zamišljeno. Potem je študentu krepko stisnil roko.
Francka je stala pred župniščem in zašepetala na uho neki ženski svoje skrivnosti. Rudolf se je moral nasmejati, ko jo je zagledal.
»Dobro jih pozna!« si je mislil o župniku.
Občutljivi, nežni cvet Martine ljubezni, se je pod Rudolfovo roko razvil v zadnjih dneh njegovega bivanja do najvišje popolnosti. V njej so valovila čustva, ki so ji izpolnjevala vse dni z neizrekljivo srečo. Ta sreča je bila tam večja, ker je bil Rudolf neprestano v njeni bližini. Skoraj ga ni bilo v šoli videti. Vse dni in večere je prebil v njihovi hiši in komaj čakal, da se je mogla deklica za minuto odtegniti delu.
Dan pred odhodom je pripravil vse stvari in se po vrsti poslovil od vseh znancev. Obiskal je tudi župnika, ki mu je na koncu stisnil v roko nekaj denarja. Bila je lepa vsota, župnik pa mu je dejal skromno.
»To naj bo pa za kavarno.«
Povabil ga je še, naj se vedno oglasi pri njem, kadar bo prišel v Dolenjo vas in ga prosil, naj mu piše z Dunaja.
»Če boste kdaj kaj potrebovali, ne sramujte se in mi takoj sporočite! Čez čas boste tako spadali v našo faro, in četudi ne, boste pozneje gotovo imeli priložnost vrniti to malenkost komu drugemu, ki bo tedaj potreben vaše pomoči. V življenju je že tako, da smo drug drugemu dolžni marsikaj.«
Iz župnišča je odšel Rudolf zopet k Marti. Bilo je že proti večeru in tedaj deklica ni imela skrbeti za drugo kot da je skuhala večerjo za družino in nakrmila živali. Prtljago, kar je je imel v^ Dolenji vasi, je že pripravil, vse ostalo pa ga je čakalo v Ljubljani. Še kratko slovo od učitelja in njegove žene, in prost je vseh družabnih obveznosti.
Spuščal se je mrak, ki so ga nekoliko zatemnili še temni oblaki, ki so se bili navlekli na nebo. Kazalo je, da bo deževalo. Domači so odšli v hišo in povabili Rudolfa k večerji.
Bil je mlečen močnik in krompir v oblicah.
Njeni bratje so sedeli z Rudolfom pri oknu, Marta pa zraven očeta.
Vnel se je živahen pogovor o mestnem življenju, za katero so bili bratje prepričani, da je mnogo lepše od podeželskega. Vsi trije so bili že v Ljubljani, ki jim je bila silno všeč. Ciril je sploh govoril, da bo odšel v mesto, kjer bo začel na svoje. Silvo ni nikoli izdajal svojih načrtov, a zdelo se je, da namerava storiti prav tako. Čemu bi sicer tako štedil, da si skoraj ni privoščil ne obleke ne čevljev. Rudolf je pripovedoval o bedi, ki je v mestih veliko hujša kakor po vaseh. Nejeverno so bratje zmajevali z glavami. Saj so na lastne oči videli v Ljubljani vse: krasno napravljene gospe in otroke. Videli so kočije, ki so vozile navaden delavnik, kakor da bi šli svatovat!
Študent mlajših dveh ni mogel prepričati. Le Janez mu je pritrjeval. Njega je dom preveč priklenil nase, da bi si mimo njega zaželel še kakšno drugo stvar na svetu.
Oče pa je gledal samo Rudolfa in Marto: njega, kakor da bi hotel ohraniti njegovo sliko v najbolj živem spominu, hčer pa, kakor da jo blagoslavlja, naj ji ljubezen z njim prinese tisto, kar si želi.
Bratje so se, trudni od dela, kmalu poslovili Preprosto in kratko so želeli Rudolfu srečno pot na daljni Dunaj in skorajšnjo vrnitev.
Oče je ostal z njima ob prižgani luči. Zunaj se je dvignil močan veter in vse je kazalo, da bo nastal vihar.
Rudolf je opazil, da se je očetovo nezaupanje do njega polagoma razblinjalo. Imel je celo vtis, da mu je žal, ker ga je smatral za takšnega, kar so mu vaški opravljivci prinesli na ušesa. A ker je vedel, odkod prihajajo te vesti, se ni več menil zanje.
Najbolj pa mu je izpodbila sum Marta sama. Vselej je jokala, kadar ji je trdo govoril zaradi njega.
»Oče, samo tega ne recite, da ni dober!« je večkrat ponavljala.
Tako otroci gradijo mostove, da lahko k svojim staršem privedejo svojega ljubljenca.
Ta večer pa, ko so se morali posloviti, je vladala po vsej hiši svečana resnost. Ni jim šel pogovor, bili so zamišljeni, vsak je premišljeval., iskaje ravnotežja med izginulim in bodočim.
Urejuje:
Pavorič" Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«; Stanko Virant - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za tnseratni del je odgovoren: Ljubomii Volčič - Vsi v Ljubljani