30. öt%v. V CELJU, torek, dna 9. marca 1920, LETO II. Izhaja viak torek, 6etrt«k in •oboio. — Cena i Za celo leto 56 K, za pol leta 28 krön, 2a č«trt lela 14 K, ia 1 mcsec G krön. PosanMmna •tevilka »tane 80 v|nar|«v* Na ptemene naročbe brez poäijatve deitarja •• no mo re mo oitrati. Naročniki na] pošlljajo naročnino po poštni ntfkaznid. Reklaiuaclje otode lista so poštnlne proste. Ne- frasklraai dopfci se ne sprejemajo. Na doptse brez podpts« se ne oatra. ¦^a^ aai ^aaiBa^' aaaf aa^^^^aa» aa^aa^^ ' ^^^^aa^ HIb^Hb^^ J9h*^^bVi Urednlfttvo In upravnIAtvo to nahaja v Zveani tbkarni v Celju, Strossmajerjeva ulica At. 3. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne ogiase po 49 v od 1 mm, za posiana, na- znanila občnili zborov, naznantta o smrti, zahvale ltd. 75 Y od 1 mm, m reklamnc notice med tekstom S ¦ od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 6 K. Pri veckratnl.li objavah popust. Rokopisi &e ne vračajo. Telefon št. 53 IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TI8KARMA V CELJU. ODIE] 0DG0V0RNI UREDNIK VEK0SLAV SPINDLER. Manifestacija Demokratske stranke v Nlaribovui. Due 7. tm je tudi Maribor z okolico vred pokazal, da se ne bodo nik- dar izpolnile pobožne želje klerikalcev, ki so 2e tolikokrat oznanjali smrt De- mokratske stranke in ji po »Straži« in »Slov. Gosp.« prepevali svoj miserere. Vkljub istočasnemu shodu narodnih socijalistov v Kreuzhofu je priSlo na zbor Demokratske siranke toliko naroda, da je bi!a velika dvorana in da so bile galerije natlačeno polne. Dovolj jasno govori dejstvo, da je samo iz ene ob- mejne občine prišlo 25 kmečkih korenjakov na zbor. Zbor ie otvoril in vodil poslanec Voglar. Bivši minister dr. K r a m e r je v poldrugournem govern poiasnil sedajni politični položaj v državi, bivsi predsednik deželne vlade v Lljubljani dr. Ž e r j a v pa poiožaj v Sloveniji. Za njima sta govorila Se srbski poslanec Kecmanovič in predsednik stranke dr V. Kukovec. Zborovanje je trajalo tri ure ob velikem navdušenju naroda. Sprejete resolucije z vso odločnostjo obsojajo sedajni režim, posebej pa hinavsko igro klerikalcev v vprašanju valute in ženske volilne pravice. Nekatcre podrobnosti s shoda Se objavimo. Velik ntanifestacnf zbor Detnokralske Stranke se vrši dne 21. t. in, dopoldne v Ceiju. UdeSežbo sta obljubila dr. Kramer In dr. Žerjav. Protöev volilni red. — Dr. Koroš&c pustil ženske na cedilu. Z divjo strastjo se je klerikalna stranka vrgJa v boj za splošno žensko voJilno pravico. Da se je dr. KoroScu pri tern šlo v prvi vrsti za neiike in kle- rikalcem slepo udane krnečke ženske, s katerih pomočjo je še upal na uspeh pri volitvah, je bilo jasno. Shod za shodom so sklicevali 2upniki in kaplani in Marijine device so sklepale strašne in krvave resolucije proti demokratskim »nasilnikom« ter so zahtevale tudi zase volilno pravico. Dr. KoroSec je prisel v vlado. Z eno »mogočno« svojo besedo — smo bili prepričani! -~ bo dobil za svoje Marijine device volilno pravico. Toda dr. KoroSec obrača, Protic pa obrne. In ProtiČ je dejal, da z ozlrom na ra- zmere v Srbijl In Bosnl 0 splošni ženski volilni pravici ni govora In da tudl za Slovenljo ne bo delal izjeme. In gromovnik ilr. KoroSec je, kakor v vprašanju valute, tudi v tern vpra- šanju zlezel pred Piotičem ponižno pod klop in pustil Marijine device na cc- dilu. Krivi pa bodo seveda tudi zdaj demokrati ! Ali ste videli večjega politic- nega postolovca in hinavca?! Dr. V. KUKOVEC: Siranfca maiega človeka. Na demokratskem javneni shodu v Ljubljani 29. 2. je padla iz tist priznauc- ga voditelja naše stranke miiiistra Sveto- zara Pribičeviča za našo orijcntacijo vc- levažna beseda, da je demokratska stran- ka stranka malega človeka in bila jc ta izjava od javnosti sprejeta z vcliklm o- dobravanjem. Naš za napredno stvar brez uRovora pruzaslužni doscdajni na- čclnik slovenskega dela demokratske stranke gospod dr. Ivan Tavčar ]c v »Slov. Narodu«, svojem osebnem glasilu, dne 7. tm. pod naslovom »clara pacta boni amici!* imenoval to izjavo nevar- no, ker bi so moglo misliti, da v stranki ni prostora za ljudi, ki sc morcjo dvakrat na tcden do sitega najesti. Ta Pribičcvl- čcva izjava spada po snyslu članka g. dr. Ivaiia Tavčarja k zahrbtnostim v stran- ki. Ker ic bil imenovani shod posvečen v naprej zlasti razpravi 0 organizaciji na5e stranke .in nismo prišli vsi na vrsto v raz- pravi, je naravno, da naknadno razprav- ljanio in ic prav, da se čujejo zlasti gla- sovi tako veljavnih politikov kakor je g. dr. Ivan Tavčar. Ravno tako potrebiu^je pa, da se oglasimo nasproti njegovemu glasu oui, ki gledc prograrna drugače ml- slimo. Ako ie Svctozar Pribičevič povc- dal, da hočemo biti stranka malega člo- veka, odgovarja ta izjava popolnonia vsebini načrta programa enotne demo- kratske stranke, nazorom ogromnc veci- nc demokratskih politikov gleJo agrarnc reforme in sploh našeinu naziianjn o 11a- ših dolžnostih nasproti družbi. Mi hoče- »io, da bode vsak naš državl.ian nc samo dvakrat na teden, ampak vsak dan sit. ^epričanja smo tudi. da mora biti tudi onim elanorn naše stranke, ki več iniajo, častna dolžnost sode1rvati na /aßotovit- vi POKojev za temu primerno eksistenco malesa človeka. Tudi boKataši so lahko v naši stranki, toda le taki, ki izprevidi- jo, da je vendar naša M'lavna socijal.na dol/.nost, biti opora malejja cloveka. Demokratska stranka ie celo svojo vlado, ki je zdaj odstopila. xrtvovala na- čelu, da Iioče biti stranka malega človc- ka. Imela bi se dunes veeino v parlamen- t«, ako bi 11c bila doslcdno izvajala tega načela. Iz stranke so izstopili najprej to- variši dr. Medakoviea in zdaj tovariSi Šefkije Gluhiča iz Bosne. ker ti zaščitniki veleposesti niso mogli kakor g. (.h. Tav- čar, izprevideti, da bi stranka izgubila pravico obstanka. če bi ue hotela bltl stranka malega človeka. Mi pa tudi na Slovenskem rajši kaj izgubimo nego tla bi sc odrckli temu plemenitemu načelu. Nam se torej ne godi v smislu članka jr. dr. Ivana Tavčarja kakov človeku, ki nc ve, kam mu je kreniti. Tudi 0 k. dr. Iva- nu Tavčarju tega ne moremo mlslitl. Dr. A. Božič: Industrija v Ce?ju setlaj in v bodoče. Celje je naravno središče velikega dela slovenske Stajerske. Gospodarskl težijo v Celje sodni okraji Celje, Smarjc, Rogatec, Vransko, Oornjigrad, Šoštan]; Slovenjgradec in Konjice sta od nckdaj s Ccljem po kupčijskih zvezah in po 0- krožnem sodišču zvezana; Brežice In Kozje ležita sicer ob periferiji, vendar sta od nekdaj v ozkih sitkih bolj s Celjem kakor s Kranjskim ali Hrvaškim. Trgovina tell okrajev se osredotoču- ie v Celju. Pa tudi drugi sodni okraji slo- venskega Štajerja imajo s Celjem prcccj- šnje zveze. Pred ustanovitvo maribor- skega okrožnega sodišča je bilo v Celju okrožno sodišče za celi slov. Stajer, kar je imelo za posledico tudi precej trdno vez vseh slov. štaj. sodnih okraicv. Ma- ribor kot največje mesto slov. Stajerske do zadnjega časa za naše gospodarstvo zdaleka ni toliko pomenil kakor Celje. Se le po prevratu z ustanovitvo jugoslovan- ' ske države (poznamovanje SHS bodemo ! menda vendar enkrat pozabili?!) je pri- dobil Maribor na pomembnosti, ker leži ob nicji, na gospodarsko zelo važni toC- ki, ob izstopu dravske doline v dravsko polje, v blizini velike falske elektrarne, kl bo pomagala Mariboru do industrijskc- ga razvoja. Kljub temu ob'drzi Celje svojo go- spodarsko veljavo. Celje ima vsc pred- pogoje, da se razvija v veliko trgovsko in industrijsko mesto. 2e sedaj Celje ni več uradniško nic- sto, kakor nekdaj. In to je upoštevanja vredno. Kajti uradniška inesta, to je mc- sta, katerih poinen leži le v uradih, ki so v mestu nastanjeni. in v šolah (gimnazi- ja ali realke, meščanske Sole), niso spo- sobna za hltri razvoj, ampak stagnirajo, nazadujejo. Trgovina, obrt in industrija dajejo mestoni razmah. rast prebival- stva, zvečanje obsega; trgovina, obrt in industrija dajejo zaslužka ter privabljajo vedno nove obrtne in Industrijske stroke, nove podjetnikc in množico zasebnegn uradništva in dclavstva. — V Celju sc poleg uradov in šol vseh vrst trgovinn, obrt in industrija zelo lepo razvijajo. - - Celje ima največjo tovarno za cinkovo robo (cinkarna), ima precejgnjo kemično tovarno. ima tovarno za izdelovanie e- majlirnne posodc, največjo v nekdajnf avstro-ogrski monarhlji, menda cdfno v Jugoslavs. Celje ima dva zclo velika pn- rorrilina (mestnf paromHn in širom donio- \\i\c znani MajdiČcv mlin). — Mesto Cc- fle samo Ima precej !cpo plinarno. V bli- zini Cclja so parne opekarne z veliko ka- paciteto. ki. i7.važajo opcko daieč v svet V ncposrsdni bližini Cclia (v Storah' ste ¦/citznlivarna in in tovarna za šamotna opeko, v LaSkem pri Celju je tovarna y.n nrtictcTii Skrljcvee. tarn je naSa scdnj no izborneni pivu dulcč znana dclnlška pr- vovarna. V L.ibojnh in Gotovljah inianv, tovarno zn sjinasle izdelkc. v St. Pavfu nredilnico in v Polzeli zclo veliko strojl!- no tovarno. — Nai5tel sem le velika pod- j'etja. manjša, lcakor Rcbckovo izdclovai- nico tehtnic, Vehovarjevo pohiStveno In stavbeno mizarstvo in drugc, ki so'v le- pem ra/vojir, scm fzpustlf. Celje je srcdi^če lesne trgovine. Les iz savinjske, šaleŠke in rnlslin.iske dolfne !e znan kot najboljši. Celje ima za trgovino, obrt in indu- strijo najlepSe življenskc pogoje. Lcži ob glavni progi južnc želcznice; tukaj nena, ozir. sc začcnja državna žcleznlca Celje- Spodnji Dravograd, tukaj Ima ali bolje bl morala imcti izhodiščc železnica v Rogu» tec, ker bi sc moralo želcznico Grobelno- Rogatec pustiti končati ne v Grobelnem, ampak ccz St. Jur in Store v Celju. — Cclic je križiščc cest Ljubljana-Vransko- Ccljc, Ccljc-Kon.iice, CeHe-Vitanjc, Cclje- Hobcrna, Celje-St. Jur-Smarje-Rogatec, Ccl.le-Laškltrg-Zidanimost. Cclje leži v srediSču vctikili premogovnikov. Hribov- ic proti jugozapadu od Cclja do TrbovelJ in Hrastnika ie polno preinoga. ravno ta- ko so polni prcmoga izrastki Kozjaka m hribovjc na Crti Celie-Ra.ilienburg. Pfc- mogovniki v Skalah pri Velenju in v Za- bukovci nad Žalcem dajejo v mirnem 5a- su tovarnam v Celju in okolici obilo do- brcga gorlva. Celju manjka le §e močna elektrlena ccntrala, katero sc bo brez dvoma daio ustvariti. ^Za razvoj obstoJcCih obrtnlh In Indn- striiskih nodjetij so podanl vsi predpoRn- Ji. posebno ako 5c prinomnini da je lind- stvo intelieentno in delavno ter da delav- skih moCi ne nianika. WnoRo novih industrli se da v Cellu ustanoviti. Ustanovitve neVatcrih t?ikm veleobrti so v tcku. Več tozadevno nc smem danes Izdati. Dolžnost mestne in okoIiSVe obix!nc jc. tia posnešn.iete ta rnzvoj. Od IflJnih posfcsiniWnv ?n uraiJniStVü se mesto nc bo /bo^atolo in ne bo vzevetelo, pač pa z mornn indnstruo . obrtio in trgovino. Iz tct'n viHiWa ic treba nresointi vnraSnnTe nastanitve lhu'i. In stanovanfcka komfsiia in mestni urad morata gledati predvsem na to, da dobc obrtniki i npodjetniki, kl se hočejo v mestu ali v okolici nastanitf, tako] in zadostna st'anovanja ter prlmer- ne lokale, na}si bl morall pri tern trpetl manj pomembnl obstoieči obrti Mnogo je v Celju trgovcev in obrtnikov, kate- rim bi en lokal zadostovat, imajo pa dva. Th se naj poseže vmes, posebno če se gre za ustanovitev kake obrtne stroke, katera v Celju in v doinovini i'e ni zasto- pana. Mesto Cclje ima lep? stavbne pro- store za tovarne in obratovališča. — Ne čakati na novi odbor; gerent ima sknpno s sosvetom pravico. dati ta stavbišča V najem, ali jih z odobrenjem deželne vfa- de prodati podjeinikom za nstanovifcv industrijskili podjetij. Isto velia glede 0- nih stavbišč, !:i so v rokah zasebnikov. Mnoga mesta ki skuSa.io privabiti v svoj okoiiš indrstrijo, dajejo za va>na po3- jetja stavbi5C?a celo zastoni. Ci sc z ozl- rom na obstoječc razmerc od mesta Ce- lja nc more zahtcvatl, da daje prosroie zastoni, toliko pa lahko stori, da knpnc cene ne pretirava in nc išče prj prodaji dobičkn. Oba občfnska nrada: Celje hi Celje okolfca Imnia prfllko In dolžnost, da sc za razvoj industrije, obrtl in trgovlne t vso sflo zavzamct'a, v lastno korist, ker doblta močno davkoplaCevalcc. v korist občanov, ker dobe zasluZek. — Tudi zrt- vc so tukaj zelo na mestu. Prcbivalstyo Celia in okolice pa ima dolžnost. da pod- pirn vsako stremljenje po razvoju naSe- ga gospodarstva nc samo s svojimi sfm- patijnmi. ampak tudi dejanski. — Izglne nai mržnin proti rccbii trgovlui, obrti In indiTstviji, ncha nai znbavlinnic čez Ijndl, ki sc hočcjo na teh poljih udcjstvovat! in sc rnzširi. Ncha nai zavist zaradi za- shizkov, namesto njc nni stopi znvest in prcpričanje, da podjetni Ijudje nudijo zs- služka stotinam in tisočcm tcr koristijo spioSnosti. Imenovanie poverienlkov pri pokrn- jinski vladi za Slovenijo se jo izvr.^ilo 5. tm. Imenovani so: za notranje zadeve prof. Bo^umil Remoc. za uk in bogočast- je dr. Kare! Verstovšck, za iiravosodje poslanec Josip Fon, za socijalno sJcrb dr. Andrei Gosar. za kmctijstvo poscstnik Jakob Jan, za javna dela in*. Du§an Sernec. Ukaza Sc regent radi odsotnostt ni podpisal. Prestolonaslednlk regent Aleksander je v sredo ob 22. odpotoval 7. dvornim vlakom do KruŠevca tcr se poda od tam dalic v Vranjcško Banjo, kjer ostane Mi- zn 20 dni, da si odnočiie. Demokratska zakdnica xahtcvn an- kcto, ki nai knnstatira. ali jc vlada v pr- v: seii predstavništvu dobila pravilcn kvoruni ali ne. Nov klub so si osnovali nckateri po- slanci iz Dahnacijc in osralega zasedenc- ga ozemlia skuono s Črnogorcf. V klubu so dr. Sinodlaka. dr.'Cingriia, dr. Trl- najstič in drugi. V petkovi sell Narodnesa predstav- ništva se je vršila vcčurna debata ntem, ali jc imela v prvi scji vlada kvonini ali nc. Demokratski poslanci so dokazali slcnariie, ki so se godile pri zapisovanju. Protič sajn je moral izjavit«. da štetie nl bilo pravilno. — Včeraj 8. tm. jo bila zo- pet scia. Laške lire nabirajk), kakor poro^a »Naorei«, slovenski komunisti pa Trstu in drugod v Itali.ll, da bodo mogli izdajatl svoj komunistieini list v Linbljani. MARIßORSKE NOVICE. •Specialist dr. Benjamin Ipavlc, osem let asistent hi operater Ljubljanske in Dunajske univerzitetne klinike za ženske bolezni in porodni-Štvo, ordinira v Mari- boru, Gosposka ulica št. 46. Za «erenta v Mariboru je imenovala klerikalna ljuWjanska vlada odvetnika dr. Leskovarja, znanega proslnlega huj- skača na klerikalnih shodih. Objavljamo za danes — brez komentarja! Sirau2. »NOVA DOBAi Stev. 30 CEUSKE NOVICE Vodstvo celjjske okrajnc soduije jc prevzel višji deželnosodni svetnik g. Al. Seliškar, doslej predsednik okraj. sodišča v Sevnici. Imcnovanic Ministrstvo za naroduo zdravje je imenovalo kanclista javnc bol- nice v Celju, g. Fr. Hribornika. oficijalom ravHOtam. Staroavstrijski častnlški vpokojcucl. Prejeli smo: O tem se je pisalo žc skoraj preobilo. vcndar, kakor jc videti, dosc- daj ni nič, ali vsaj preklicano malo poma- galo. Par dnj že vidinio »sabljati« — st- eer v civilu — pa vendar še po blažcnl staroavstrijski oficirski modi uekega, Cc se Me niotimo, stotnika, ki sliši na imc »Salvator«, po celjskili ulicah. Ne vemo, kaj 1110Ž tu išče, vendar opažamo marsi- katcrikrat prijateijsko stiskanje rok nje- govih tukajšiijili iiekdanjih »Kam'radov«, ki prklno po Celju kolesarijo. Ali še vsi tl morda vedno nad svojimi visokonoscčl- mi nosovi mislijo, da pridejo zopet časl »Schweineband« in »Hunderas«? ObrtiUškc obiavc. ObrtniSki sesta- nek due 11. marca se vrši »pri Radeju« na F3rcgu. Predava g. dr. Reisinan o »meščanstvu in delavstvu«. Vabimo k mnogobrojiii udeležbi. — V nedeljo, dne 14. marca se vrse shodi obrttiiStva v Slo- venjKradcu (hotel Beograd) popoldne ob I. uri in v Soštanju zvečer. Na obeli sho- dih poroČa tudi zastopnik nasega dru- štva o važnih gospodarskih vprašanjih. Vabimo tudi obrtništvo iz Celja in okoll- ce, da se teh shodov udeležijo. Odhod iz Celja zjutraj z vlakom. — Kovaškega premoga je še nekaj na prodaj; istotako žičnikov in lim. Kdor se za blago zaninm, — Občeslovensko obrtniško društvo v naj se takoj javi pri druStveiieni tajniku. Celju. Za družbo sv. Cirila hi Metoda so plačali moški podružnici Celje: uradnl- : -štvo Zadružne zveze Celje na račuii ene- ga kamna 82 K. gospica Pepca Repenšek na Bregu čisti dobiček pri voselici 17. sveena 1920 50 K. Zueska sta odposlana | v Ljubljano. ; Za »DJjaško kuhinjo y C^fju < je sol- ska inladilia v Ootovljah zložila 140 K mesto cvetja na grob svoje bivše ueiteljl- ce gdL. Emice Lilekove. — V Celju so darovale učenke in učenci mestne trg. sole J50 K kot preostanek za venec urnrli svoji učiteljici gdč. Kmici Lilckovi. Kncginjla čardaša, film-opereta Leona Šteina, se predstavlja od 11. do 14. t. m, v kinu Qaberje. Tralika na Kralja Petra cestf Prejeli smo: »Dober dan, gospodična! Proslm, dobim kako cigareto?« Odgovor: »Nima- mo nič!« — »Klanjam se, gospodična! [Prosini lepo kaj za kaditi!« Odgovor: »Prihodnji teden.« — «Quten Tag, Fräu- lein! Bitte um eine Zigarette!« Takoj do- bi 4 egiptovske. — KüY die Hand, gnä- diges Fräulein! Bitte schön um einige Zi- garetten!« Trafikantka se zadovoljno na- smehne in izroči skrivaj prosilcu 10 eglp- tovskih. Komentarja menda ni treba. Aretiran tat. — Oškodovani pozor! Policijskemu agentu K. Zlobec-u se je po- srecilo prijeti velikega tatu v osebi Frar»- ceta Glušič-a, rojenega v Celju leta 1900, pristojnega v Veliko Pirešico. Olušič je bil hotelski sluga in se je potikal zadnji čas brezposelno po Mariboru, Zagrebu in Celju. Dne 5. tm. prišel je pravici v ro- ke, iz katerih bi bil kmalu zopet pobegnll, da ga niso prestregli naši vrli vojaki iz Kralja Petra I. vojašnice. Uzmovič je pred kratkim odsedel v Mariboru par mesecev radi hudodelstva tatvine. Sedaj je pa zopet pokradel nebroj perila, po- steljne in namizne oprave, krtače, koHii- sko vodo, daljnoglede in drugo. NatanČni seznam ukradenega blaga je razviden prt polieiji oz. drž. pravdništvu. Opozarjamo oškodovance na to dejstvo in jUi poziva- mo, da naznanijo svojo škodo državnc- mu pravdništvu v Celju. ZguWjeno In «ajdeno. Zgubila se je rujavousnjata denarnica z 20- in 10-kron- skima bankoveema, 6 K drobižn, legitl- maeijo za živila št. 565. zavojčkom 51- vank in listkom za petrolej; dalje črno- usnjata listnica s približno 1000 K vsebl- ne v bankoveih in vojaško odpustnico na rnie Alojz Cejak; bankovec po 1000 K; Črna papirnata denarnica z 530 K v ban- koveih in oprostilni list na imc Maks Sa- mec z dne 15. januarja 1919. — Na§e| sc je prazen vinski sod za 332 1, zlat prstan in črnousnjata denarnica s 5 K v bankov- eih tcr za 90 v znamk. Lastniki dobijo stvari pri celjskem magistrate kjer Je cventuelno zgoraj omenjene zgubljenc reči tudi oddati. Protestno zborovanje mesarjev v Celju, Zadruga mesarjev in prekajevalccv v Celju je za nedeljo, dne 7. tin. predpol- dne sklicala v veliko dvorano hotela »Union« protestui shod, katerega se Je udclüzilo lepo število mesarjev iz Celja in okolice, mariborskega, ptujskega, ko- njiškega, šinarskega in driigih okrajev; zastopana je bila Ljubljana, Dolenjska, Belokranjska. V predsedništvo so bili r vsklikum voljeni gg. Hodnik iz Žalca tcr Žener in Ribnikar, nakar je g. Smarcau iz Ljubljane v daljšem govorii obrazložil vzrok shoda ter obee težavno stališče mesarjev radi predpisanih mesnili in koZ- uih cen, po katerih danes uobenemu me- sarju ni niogoCc več živine dobavljati in mesa razprodajati. ker vsak le v zgubo dela. ülavni vzrok temu je zahteva viso- kih cen od strani producuitov. potem iz- voz in ena iiajliuisih zaprek pa liliotap- Ijanje, odgou živjne po beguneih, ki po večini niso prignali ob času prihoda iste seboj, in nazadnjc tudi predpisi cen, ki sc nikdar ne ujemajo z rcsničnimi stro- kovno izračunanimi cenami. Govornik našteva dcjstva, ki so innoüega mesarja, ponekod tudi vsc skupa.i občiuuo zadela, ker se jim je meso konfisciralo, naložile denarne globe in zaporne kazni, vsc vsled pomanjkljivosti dolocenih cen. Kot vzrok podraženja navaja postopanje v- novčcvalnice iu zahteva, da sc odpravijo predpisi cen ter prepusti obrti prosti pro- met, kakor je to bilo svojčas proglašcno, obüiiem pa naj vlada stopi ua prste onim, ki povzročajo draginjo živinc in za to ne plačujejo niti vinarja davka. Slično so po- dajali poročila tudi zastopniki maribor- skih, ptujskih, konjiških. šmarskih in dnt- gih mesarjev. od severne meje in Sotle, iz Doleujske in Bclokranjske, kjer so ruo- stoma odnošaji še neznosnejši. G. Rebcu- scheg je v stvarnem govoru orisal teža- ve celjskili in okoliških mesarjev ter na- glašal, da je zadruga že pred tremi mesc- ci prosila vlado za ureditev razmer, da pa do danes ni rešitve. Primorani so to- rej danes zahtevati javno zase iste pra- vice, katere imajo drugi svobodni držav- ljatii. Med drugim je obrazložil, da se je trudil doseči, da komisija za določanje cen vprizori poskusno klanje ter po na- tančni kalkulaciji odmeri potem res prl- merno cenc, kar se itiu jc pa do dališem izvijanju odreklo, ker veterinarski nao- zornik ni dopnstil. Ta je bajc tudi predla- gal, naj se mesarjem, ki imajo zraven tu- di gostilniške obrti, odvzame ali la ali pa gostilniška obrt. Ožigosa tudi pojme, ki vladajo pri poklicanih uradih. da ž njiml ni mogoče strokovno razpravljati. Zahte- va, kakor vsi predgovorniki, enakost s Hrvati, kjer je mesarska obrt prosta, da prosto kupujejo in prosto prodtijajo, ob- enem pa, da se odstrani v živino-promct- nem oziru obstoječa »hrvatska nuija«, vsled česar bo cena živini padla, ker sc ne bo moglo več tihotapiti. Isto zahteva glede oddaje kož. Posebno šc povdarja tudi uvcdbo živinskega katastra, ki bi se naj vodil pri občinah in iz katerega bi bl- lo.razvidno, kdo in kaj je prodal. kedaj, komu in za kako ceno, ker bi se s tem iz- enacilc na eni strani cene klavni živinl, na drugi strani pa preprečilo iztihotaplja- nje, bodisi z vednostjo producentov, ali brez iste. Navzoči so govorniku bur no prt- trjevali. Sestavila se je tozadevna reso- lucija, ki zahteva odpravo komisij za do- ločanje cen, ali pa njih centralizacijo ter nradovanje s sodelovanjem strokovnja- kov, prosto trgovanje* z živino in prosto prodajanje mesa in surovih kož, ako si vlada hočc obvarovati to veliko skupino davkoplačevalcev, ker bi steer prislo do popolncga poloma mesarskü obrti. Reso- lucija je bila soglasno sprejeta in se je iz- volila deputaeija petih mož, ki je takoj Iz- ročila spomenico okrajnemu glavarju v Celju; druga deputaeija, brojeca 3 Clane, pa naj izroči resolueijo direktno vladl v Beogradu. Pri točki slučajnosti prcdlaga g. Rebeuschegg, da se ustvari «Zveza vseh mesarjev in prckajevalcev v Slovc- niji« ter'naprosi Ljubljano za potrebne predpriprave. Dodan je bil predlog » zvezi v širšem smislu. ker smatrajo mc- sarji le veliko organizaeijo vcelem ne- deljivem kraljestvu kot zmožno, da dela uspešno v prid njih težnjam. Izpred celjske porote. V torek dne 2. tm. vrSila se je pred celjskim porotnim sodi§čem ob- ravnava proti Francetu Porlkoritniku, 24l<'tnemu tov. delavcu iz Liboj, kot ulavnemu obtožencu, Rudolfu Oblaku, V9tjtnemu Cevljarju \z Dolnjevasi nad La^kim, ter Rupertu Malisu, 27letnemu poljedelcu iz Tremerj, kot soobtožen- cema, radi hudodelstva tatvine in prvo- imenovana tudi radi hudodelstva ob- rekovanja. Podkoritnik jedvakrat pred- kaznovan, izgleda normalno, je zdrav, bil je pri vojakih, tudi na tronti in je bil od poCetka leta 1918 do preobrata dezerter. Oblak je majhen, ter po nje- govi fizijognomiji soditi, nekoliko o- mejen. Malis je normalno zrašen, kre- pek in zdrav; vidi se mu, da se kesa. Glavni obtoženec nima Solske naob- razbe, slednja jo imata. — Obtožba očita Podkoritniku tatvini pri Mariji Krajnc v noči od 25.-26. avgustal918 in Mariji Knez, dekli pri Andreju Kli- nar v Smohorju, izvedeni v družbi z Rupertom Malis, pri kateri sta ukradla deloma iz zaprtih hiš obleko, živež, srebrne ure v vrednosti 1684 K in v drugem slučaju obleko v vrednosti 1010 K. —V poteku preiskave je prvo- obtoženec krivdo tajil, potem priznal in zopet prekür.al; drugoobtoženec je krivdo priznal. Zaslišane price so po- trdile identiteto obtožencev in so spo- znale tudi stvari, katere so jim bile pokazane kot »corpora delicti«. Ob- tožcnci so ukradene stvari prodajali deloma za živež, deloma za denar. Nadalje sta obtožena Podkoritnik in Oblak izvršila 6 različnih tatvin; med drugim sta ukradla enega konja iz posesti g. Kukeca v Levcu in enega konja iz posesti nekega Jvaneka. O- stale štiri tatvine obstojajo večjidel v moški in ženski obleki, pa tudi v krompirju, fižolu, moki in zruju. — V raapravi se je dognalo, da so ne- kateri kosi obleke bili po priznanju obtožencev ukradeni pri nekem p. d. Tomcu, o katerem obtožba državnega pravdništva Se niČesar ne ve; vsled tega si je državni pravdnik pridržal pravico nadaljnega zasledovanja vseh treh obtožencev glede tega novega fakta. Konečno sta Podkoritnik in Ob- lak obtožena hudodelstva obrekovanja, ker sta v preiskavi izrekla, da je bti pri eni izmed konjskih tatvin udeležen tudi brat prvoobtoženca, Ivan Pod- koritnik, vsled Česar je bil ta 4 tedne v preiskovalnem zaporu. Na podlagi preiskave in obtoženčevih preklicov je bi! Jvan Podkoritnik izpuSčen in se je proti njemu ustavila preiskava. — Obravnava jo dognala, da so zločinci naredili od avgusta 1918 do aprila 1919 za skoraj 21.000 krön škode. Tatvine je izvräeval večjidel Podkoritnik, med tem ko se je posluževal Oblaka in Maliaa ponajveč kot stražarjev in po- močnikov pri nošnji in skrivanju ter poznejšem razprodajanju, pri katerem so so z izkupičkom deiili, ali pa je dal Podkoritnik tudi deleže drugoma po svoji volji. Podkoritnik, kakor tudi Malis sta büa dezerterja ter sta kot taka poskušala se preživljati, kakor jima je pač prijalo, ne da bi se izdala. Vsi obtoženci se zagovarjajo s tem, da so priznali le radi tega, ker so jih o- rožniki mučili in tepli. Zaslišarii orož- nik Perenc pa je izpričal, da jih ni nikdo od orožnikov tepel in ne mučil, vendar je izdrsnila enemu roka, toda šele potem, ko so obdolženci v pre- iskavi orožnike vodili 3 dni po vseh hribih od koče do koče za nos, češ tu in tarn so ukradene reči prodali, kar pa se je izkazalo kot lažnjivo: tatvine so pa priznali, preden so jih 5e orož- niki gonili po teh krajih. Prvi je prvi obravnavi priznal storjeni dve tatvini Malis. Druga dva sta priznala le tat- vine fižola, krompirja, koruze in ne- koliko obi ke. — Po dognanem de- janskem stanju, izreku prič in privat- nih oSkodovancev predlagal jedržavni pravdnik, povdarjajoč obremenjevalne okolSčine, kakor, da so se izvršile tat- vine po noči, da so zločinci mladi, krepki, delazmožni ljudje, da so po- sebno v sedajnem Casu bili mogli po- vsod dobiti poštenega dela in dobre place, da bi mogli dostojno živeti in v očigled temu, da se je tadelamržnost posebno po vojski grozno razpasla in jo toraj treba z vsemi sredstvi zatirati, da se obtožence spozna krivim in naj- strožje kaznuje. Zagovornik glavnega obtoženca Podkoritnika, g. dr. Josip Sernec, ga zaidiovarja s tem, da isti sicer prva dva zločinca priznava, ni- kakor pa ni doprineSen dokaz o osta- lih 6 zločinih, o katerih je dokaz le obtoženčevo priznanje, katero pa je poda! zgolj prisiljen. da ga orožntkl ne bi mučii» in *eP!i- v Pmn dveh slučajih je obtoženec ravnal v si!j, da se prehran«, ker je bil dezerter in bi pa bili. ako bi se kje kot delavec po- javil, takoj prijeli. Olede obrekovanja pravi zagovor- nik, da je obtoženec navedel svojega brata kot sokrivca le v sili, da se pred sodnikom izgovori, ne da bi bil imel namen istemu Skodovati. Zagovornik Oblaka, g. dr. Gvidon Sernec se v bistvu pridružuje izvajanjeml prvega zagovornika .ter povdarja posebej, da je njegov klijent dosedaj nekaznovan in po večini bil od Podkoritnika za- peljan, da pa ni dokazov, kje bi naj bilo blago, katerega so ukradli in ne prodali, oziroma katerega tudi orožnlki niso izsledili, kar bi bi!i gotovo mogli, ako bi blago bilo res od obtožencev ukradeno. Tudi denarja se pri večkrat- nih hiSnih preiskavah ni naSlo. G. dr. Josip Karlovžek kot zagovornik Malisa povdarja občo posurovelost mladeži, ki se je nahajala v vojski, posebej pa, da je bil Malis skoro 31/2 let ruski ujetnik ter da se je tarn gotovo moral hočeš-nočeš posluževati tudi nepravil- nih dejanj, ako se je hotel reSiti po- gina ter da mu je to tudi še ostalo, posebno ker se nazaj prišedši ni javil vojaški oblasti. Ravnal ni torej Iz hudo- bije marveč pod pritiskom položaja, pod nepremagijivo silo, ako je hotel izbirati rned alternativo, ali si ohrani življenjp, ali pa gre naravnost zopet pred gotovo smrt na fronti, in torej za svoja dejanja ni odgovoren, razun tega je pa brez ovir zločine tudi ske- sano priznal in ni bil radi tatvine pred- kaznovan. Po ponovitvi celega procesa s strani predsednika pobijal je državni pravdnik izvajanja zagovornikov, da nikakor ne gre omalovaževati dejanja krivcev v obče in posebno radi od- prave korupcije in radi ščitenja ubo- gega ljudstva in njih bornega imetka ter predlaga obsodbo vseh treh ob- tožencev. Zagovorniki predlagajo sod- nemu dvoru milostno obsodbo, glede Podkoritnika iz vzroka, da je ravnal v sili, glede Oblaka, da je dosedaj nekaznovan, in še ni 20 let star in glede Malisa, da je izvršil priznana 2 zločtna v nepremagljivi sili, da radi tatvine ni predkaznovan in da je ske- sano prizna! dejstva. Sodni dvor je stavil porotnikom 22 vprašanj glede krivde in sokrivde, na katera so porotniki po Turnern posvetovanju odgovorili in sicer: glede krivde Podkoritnika In sokrivde Malisa radi prvih dveli tatvin z enoglasnim da; glede krivde Podkoritnika in so- krivde Oblake v 4 slučajih z da, v dveh slučajih konjske tatvine z ne; konečno glede krivde obrekovanja s strani Podkoritnika in Oblaka z da. Na podlagi krivdoreka porotnikov izrekel je sodni dvor po kratkem po- svetovanju nastopuo obsodoo: Franc Podkoritnik je kriv hudodelstva dveh tatvin v družbi z Rupertom Malisom ter hudodelstva 4 tatvin v družbi z Oblakom, razum tega hudodelstva ob- rekovanja; Rudolf Oblak je kriv hudo- delstva 4 tatvin v družbi Podkoritnika in hudodelstva obrekovanja; Rupert Malis je kriv hudodelstva 2 tatvin. Podkoritnik je bil obsojen na 3 leta, Rudolf Oblak na 1 leto in Rupert Ma- lis na 4 mesece težke ječe z 1 trdim ležiščem in postom mesečno. Obsojen- cem se všteje v dobo zapora čas pre- stanega preiskovalnega zapora, ob enem pa so obsojeni v povrnitev stroSkov in solidarno plačilo posamez- nikom provzroCene gkode. Glede tat- vin 2 konj sta bila obdolženca Pod- koritnik in Oblak oproščena. Po raz- glasu obsodbe se je Podkoritnik raz- jokal, Oblak je sprejel obsodbo po- polnoma apatičrto, med tem ko je bil Malis skesan in potrt; tolažba, da ima 5e en mesec zapora prestati, ga je vz- ravnala. Obsojenci so sodbo sprejeli ter kazen takoj nastopili. Obravnava je trpela od Va0 do 13 in od 1/216 do 19. ure. V fetrtek dne 4. tm. se je vrSila razprav» proti Jakobu Romih, želez- niCnemu sprevodniku radi hudodelstva tatvine. Kot predsednik funjira dež. sodni svetnik g. dr. štepančič, kot drf. pravdnik sodnik g. dr. Ru% kot zago- vornik g. dr. Anton Božič. Obtoženec je srednje postave brez posebnosti, go- vori nekoliko hitro, toda mirno in pre- rniSljeno; rtiož je precej naobraien ter je živel v skupnem gospodinjstvo z neko Nežo C. v Ljubljani in delal sluibo na progi Ljubljana — Zagreb. Obtolba trdi, da je Romth v noCi oti 16 na 17. Jan. na potu iz sluZbene vož- nje kot sklepini mož (Stoppmann) \z skladiSča *«lezničarske aorovizaciie u- kradel alj sam all v družbi dveh nezna- nth rločincev 4 vreče slakorja po 100 Štev. 30. »NOVA D 0 B Ac Stran 3, kg ter ga skril in prodal. V 5-urni obravnavi se je dognalo po izpovedbi in deinem priznanju obtoženca ter za- sliSanju prič, da je obtoženec priSel na potu iz Zagreba z druglmi tovariši- železničarji 16. jan. proti večeru ?¦ vla- kom v Zidanmost. Ker so bili vsi iz- ven službe, so se odpeljali dmgi s prvo priliko naprej, dočim je obstal obto- ženec brez vidnega vzroka v Zidanem- mostu. On sam trdi, da je hotel iti nazaj v Sevnico, da si preskrbi neka spriCeva a, ki jih jo imel tam hranjene, kjer je prej služil. Istinitno pa ni šel v Sevnico, ampak ostal v Zidanem- mostu v restraciji. Tarn se je po lastni izpovedbi seznanil z 2 civilistoma ne- znanih imen, ki sta mu ponudila 500 K nagrade, Če jima posreduje kupca za približno 300 kg sladkorja katere- ga sta kupila od nekega češkega vo- javškega transporta. On je posredoval pri natakarju Pfibiku prodajo, ta mu je pa odgovoril, ko je obtoženec za- hteva 40 K za kg, da sladkorja ne kupi za s6 in ne za 40 K, ker bi ga vzel Ie za svojega gosparja, restavra- terja, pa po 30 K kg. Nato je Sei ob- toženec na peron, kjer je govoril z navednima neznacema in v drugič pri- §el k Pfibiku ter vprašal kam naj sladkor spravi. Pfibik mu je odkazal, da »gor'K v stanovanje nad pošto, kar je Romih tudi rad storil. Ni se rnogio dognati, a!i je spravil sladkor sam, ali s tujo pomočjo tje, priča natakar Štru- kelj, ki je v sobi Pfibika spal ter se ob ropotu zbudi in jezil, meneC, da je Pfibik, ko pa je videl obtoženca, ga je vpraSal. kaj da jer ta pa mu je odgovoril, da je spravi! sein sladkor za Pfibika. Pfibik pa je s pomoCjo natakarskega pomočnika spravil še to noč sladkor v restavracijsko shrambo. isto noč je bilo iz zaprtega skladišča čelezničarske aprovizacije ukradenih v 4 vrečah 400 kg sladkorja in nekaj drugih vreč. Sumi se obtoženca, da je on ta sladkor ukradel ali sam, ali pa z onirna neznancema. Krivda se vali tem bolj na njega, ker je izrekel, da rihajajo. Kontrcadmlral Oraß. Prica je bil od- likovan z redom Sv. Save III. vrstc. Iinenitcn politik je vsekakor novl predsednik avstrijske krščansko-socijal- ne stranke, neki Kunschak. Ko je bil iz- voljeii, je imel »velik« nagovor, v kate- rem je izjavil. da pride čas. ko se bodo zopet združili avstrijski Nemcl tudi r. enim dclom Spod. Štajerske pod krščan- skosociialno zastavo. Sedaj pa le kar pod Kunschakovo zastavo, ve pristnoncmSke celjske koreninc. Odrešcnje se vam bli- ža, Kunschak pride po vas s krščansko- socijalno zastavo. Za botra bo pa dr. Ko- rošec! DOPISI. Slov. Gradec. Kanclistom ie Imeno- van ofieijant g. Milan Ferjen pri naScm okr. plavarstvu. PoIJčanc. (Ncčnvena predrznost) — Pred dobrim mesecem j^ napravila vef- jta družba Netncev in ncmčurjev iz PoIJ- čan izlet v vInog.-:iJ veleposestnika Pf>- seka v Ločc,. med njinil znani siiroyeJ Baumann iz Poli^aii oni Baumann, kate- rl Je ob priliki vpada Nemcev na Koro- Skem dlrjal kakor neumen s svojim avto- mobilom okoll svo]ih prlstašev po eel! o- kolicl od veselja. da bo vendar enkrat od Jugoslovanov »zatirana« štajerska re5e- na slovenske nadvlade, \u s tem bega! mirne Ijudl, oni Bauman. v katerega go- stilni se zblra »ellta« nemške klike, kate- ra Je vedno trdlla, da ne ostane pod Ju- gosiavijo, ampak se izsell v Nem. Avstrl- io, kar se pa žallbog ni zgodilo. Omenje- na družba Je na povratku kričala »Heu« m »Nieder mit den windischen Hunden«. Po cestl Jl pride nasproti neki slovenski kmet s svojo ženo, katerega Je prvi pas- ček (omeniti moranio, da je bil i nežni spol zastopan!) nahrulil prav po nemški navadi. Ker je kniet reagiral, češ, zakaj ne puste mirnili pasantov pri miru, mu je prisolil prctepaC Baumann par tako k'rcpkih zaušnic, da se je kmei onesvestil in se mu je vlila kri iz list in uses, šc dru- gi dan se je videla mlaka krvi. Omenjenl kniet je ležal vsled te poškodbc približno mesec dni v bolnici v Konjicah. Zadevo ima v rokah okrožno sodišče v Celju. — Upamo, da zločinec ne bo usel zakoniti kazni. Dogodek poročamo javnosti iz razloga, da ne bo vlada midila tako »lo- jalnim« Nemcem gostoljubnosti in jim da- jala različnih koncesij, ampak nastopala z vso energijo proti iijini. Baumann ima namreč gostilno, katera mu služi za agi- taeijo in brezdelnost. Bi-H ne bilo umest- no, takemu izzivaču vzeti koncesijo za gostilnisko obrt? Vlada, kje si?? Stopl na noge, da ti ne bo treba v bodočnostj iskati kriveev v Nem. Avstrijü! — O po- teku obravnave boiiio še poročali. TRGOVINA. OBRT IN NA- RODNO GOSPODARSTVO. Nove cene usnju. Uradni list Št. 28 prinaša pravoinoeno naredbo de^elnc vlade za Slovenijo št. J2S, s katero se izpreniinja naredba z dne 7. decembra I. 1., št. 777 Ur. I. glede izdelovanja kož iz- voroni iz Slovenije. <— Po tej naredbi sc fflasi para^raf 2. slüt'ejo: Usnji;. ,/dela- neniu iz surovih kož iz Slovenije, katerili cena je določena na IIS K za 1 kg, so do- ločene te-le cene: A. Zgomjc usnje: I. vr- sta: Zgornje usnje (goveje), rjavo za on kg 155 K, zgornje usnje (goveje), er no ct\ 1 kg H5 K, zgornje usnje (telečje), rjavo za 1 kg 170 K, zgornje usnje (telečje), čr- no za 1 kg 160 K; II. vrsta za 5% ceneje, III. vrsta za 10% ceneje. B. podplati: a) za velike obrate (Woschnag in sinovi, Karel Pollak, Freund, Berg, Badl-a na- sledniki, Malbärth, L. Laurich, Pototsch- nig, K. B. Mally, Pirieli, A. Podvinec in Wrentschur): vaches za 1 kg 93 K, krn- pon za 1 kg 120 K. vratovi za 1 kg 65 K. stranski deli 55 K, likanec 112 K. b) za male strojarje: vaches za 1 kg 112 K, III. vsajene terce 116 K, čreslovnike 140 K. C. Za kože, ki jili dobivajo strojarji samo v delo, si smejo zaračunati: a) pri gove- jih in telečjih kožah polovico cene dolo- čeue pod A in B za 1 kg; b) pri konjskih kožah: za izdclovanje črnega usnja za en kg 70 K, ustrojeiiili s čreslom za 1 kg 70 krön, ustrojeiiili z ekstraktom za 1 kg 46 krön; c) pri svinjskih kožah za 1 kg 30 K. Po teh cenali se inorajo uravnati tudi ce- ne vsem ostalim vrstam usnja, ki nlso posebej navedene. V drobni prodaji sine trgovec zgoraj označenim cenam pribiti največ 15%. Prodaja živega srebra. Olasom ob- vestila ininistrstva trgovlne in industrije v Beogradu ima »Osrednji urad držav- nih montanističnih obratov« v Ljubljani no razpolago za izvoz oz. na prodaj 4 vaffonc živega srebra in 1 in pol vagona cinobra. Interesenti naj se v tej zadevl obrnejo na prej omenjeni »Osrednji urad«. Kavclja za Javne dobavltelje in pod- jetnikc. Olasom odloka generalne direk- cije državnega računovodstva z dne 10. januarja 1920, St. 104.704 sc sprejema lz- vzemgi čl. 89 zakona o državnem raüu- noyodstvu kot kaveija, katero imajo po- ložiti dobavitclji oziroma podjetniki za vse posle brez razlike razven gotovlne vrednostne paplrje, za katere jamči all }ih izdaj'a država. vložne knjižice uprave državnih zakladov (uprava fondova) In garaneijski pisma onili bank, katerili vplatxana osnovna glavnlca znaSa naj- manj 1 mili'on dinarjev, pod pridržkom, da garaneijska pisma kot kaveiie ne smc- Jo ^rekora^iti polovice vplaCancga kapl- tala dotičnega zavoda. Predno se sprei- tn ejo garnnciiska Pisma kot kaveija, mö- rajo sc vnotiti nn generalno dlrekcljo dr- žavnega računovodstva znradi kontrole. da se odrejena meja r.e prekoračl. Književ^ost. Zveza narodov. Propagandna brn- 5ura za Zvezo narodov. Sestavil Anton ( M. Petrinči^. Cena ? — Ttsk Zvezne tl- | skarne v Cclju. Knjižica Je zanimiv do- j nesek za razširjanje mlrovnc idefe. Po- daja zgodovinski pregled mirovnega gi- banja od nlega počctkov I. 1305 do da- , nes, Wilsonov načrt Zveze narodov, I francosko besedilo dogovora o Zvezl. kl j tvorl uvodnl del versaillske mlrovne po- godbe. Dalje vsebuje seznam mirovnlh društev. Qotovo dragocena knjtžica za vse, ki se zanimajo za mirovno gibanje. »Omladinac«. Pod tem naslovom prl- čne v Kragujevcu izhajati tasopis z ilu- straeijami kot organ Jugoslovenske Om- ladinske Zajednice, ki šteje danes nad 25.000 članov s 43 glavnimi osrednjiml odbori. List bo stal 25 dinarjev na leto. Naroča se pri »Centraini upravi Jugu- sloveiiske Omladinske Zajednice, Kragu- jevac«. RAZNE VESTI. Umor ali saiuoinor v Karlovcu? Ne- ki Jure Vukovie je imel pri sebi 15-letno vnukinjo, koje stariši so že 12 let v Amc- riki. Dekle je bilo bujne rasti in lepo in ni C'iida, da je pritegnila kmalu nekega narednika. Kmalu sta se spoznala in po vsem mestu se je govorilo, kak lep par da bo to. One 6. mm. pa je dekle izginilo neziiano kam. Starec Jure šel je 11. mm. na senik, da nahrani kravo, toda začuden ostrmi. Na scniku visela je njegova vnti- kinja, obešena na 4 mm debeli novi vrvl- ci. Javil jc slueaj, prišla je komisija, on- stoječa iz mestnega fizika in policijskega nadzornika ter nadstražarja. Konstatirali so smrt in odredili pogreb. Stvar je bila zanje končana. Karlovčani pa govore, da morda ni to samonior, ker dekle kot tako ni inielo vzroka, pač i)a sumijo, da Je morda kriv tudi narednik nje smrti, ker ni izkljueeno, da je ni morebiti s kakim nasiljem spravil v smrt. Ljudstvo zahte- va preiskavo. Odkritja pri tihotapstvu bankoveev in Protič. V Subotici so razkrili bando Io- povov, ki so vtihotapljali bankovce tz Ogrske v našo državo. Dnša te bände Je bil Dušan Nikolič, oscbri prijatelj Proti- ča, Ninčiča in Velizara Jankoviča, sedaj- uih ministrov. To Jojstvo i» dejstvo, da je Dušan Nikolič, prvak radikalne stran- ke, s tem zapadel kazni, delata Protiču nemalc skrbi, posebno sedaj. Seveda bo Protič poskusil vse, da reši prijatelja kazni. Kaj bodo pa rekli naši klerlkalni botri Protičevega kabineta? Sl.S-Caso- pisje bo seveda tnolčalo! Ropi In tatvine na Dunaiu se nepre- stano množe, Svote, za katere gre, zna- šajo tedensko po več stotisoč krön. Ro- parska in tatinska sodrga se skriva po kanalih, kjer pride večkrat do hudih bo- jov med njo in policijo. V zadnjem času se posebno ponavljajo tatvine bakrenlh predmetov na pokopališčih. Krvolok naeelnik madjarskega ge- ueralnega Štaba. Horthyjeva vlada po- stavila je na mesto načelnika generalne- ga štaba ogrske nacijonalnc annade in državnega tajnika v vojnem mlnistrstvu generala pi. Soosa. Ta krvolok je kot po- veljnik II. avstrijske armacle imel prin- clp, pošiljati takratne srbske ujetnike tile za bojno črto, kjer so reveži brez bram- be deloma popadali sestradani in zadeti od avstrijskih sovražnih kroRel. Stevilo teh žrtcv gre v desettisoče. «Arbeiter- zeitung« piše, da nacijonalne države, posebno pa Srbi tega krvnika ne bodo z lahka pozabili ter da je sporazum med Jugoslavijo in Ogrsko nemogoč, dokler bo Ogrska postavljala take nečloveškc krvoloke na vodilna mesta. 12-urnl delavnlk hočejo zopet uvestf boljševiki na Ruskem. Povsod je že uvc- deno prisilno delo; delavci ne morejo služb menjavati. Subotiški cerkven] rop. Dne 29. m. m. ponoči vdrl je neznan ropar v katolf- ško katedralo Sv. Terezije v Subotici. Razbil je tabernakclj ter uropal staro zlato monštranco romanskega sloga, o- krašeno z dragocenim kamnjem, velik pozlačen obhajilni kelih, osem zlatih ke- lihov in paten. Cerkev trpi pol milijont §kode. O tatu dosedaj ni sledu. Pravda med bivšim cesarjem K»r- lom In avstriisko vlado se vrši rada 4 velikih gobellnov, ki predstavljajo »Hl- stoire de Don Quixote« in ki se nahajajo na cesarskem dvoru. Gobclini spadajo v zbirko umetnosti bivšega nadvojvode Franca Ferdinanda, kateri jih je svoi Čas z oporoko določil takratnemu nadvojvo- di Karl Franc Jožefu kot legat. Ti gobe- llni so vredni okrog 150 milijonov kron. Seveda jih zahteva avstrijska vlada zä- se, dočlm je biv§i cesar Karl mnenja, da je to čisto privatna imovina ter da se Je sedajna vlada že opetovano izrazila. da nc bo zaplenila njcgovetfa prlvatne^a premoženja. Z eroplanom preko Afrlke so pred ' kratkirn napravili polet true francoskt vojni avijatikl, kmalu potem pa dva an- - gleška avijatika. Oba polcta sta se po- srečlla. Strmi 4. »NOVA D O B A« Štev. 30. ToČenje alkohola prepovedala je dr- žava Ohio v Ameriki v železniških vla- kih, tudi v jedilnih vozovih ekspresnlh vlakov. Prcbivalstvo Dunaia sc znatno krfifl. Mesto ima scdaj 1,839.709 prebivalcev, mcdtcm ko je štelo leta 1910 še 2,240.000 duš, Vzrok j.c umrljivost. Zadnja porožila. Proslava Masarykove 70!etnice. Praga, 6. niarca. (LDU). O priliki predsednikovega rojstm-iga due je bila Praga slavnosfno okrašena v zastavah. VojaŠko poveljstvo je priredilo pre- zidentu počast, pri kateri so bili na- vzoči jugoslovanski poslanik Hribar ter rumunski in belgijski poslanik. Zvečer je posetil predsednik gledališče na ViSegradn, kjer mu je župan više- gradski prisrčno čestital; ljudstvo mu }c prirejalo burnc ovacije. čehoslovaška zakonudaja in volitve. Praga, 6. in area. (LDU). Uradni list čehoslovaSke republike razgiaša zakon z dne 29. februarja 1920 o u- stavni listini čehoslovaSke republike. Med drugim prinaša zakon o načelih rešitve jezikovnega prava, volilni red za narodno skupščino in v?;liini red za senat. Volitve v narodno skupščino se bodo vrSile dne 18. aprila, volitve senata pa 25. aprila po listi z dne 25. januarja t. I. Jugoslovenski novlnarjl v Pragi. Praga, 6. marca. (LDU). Danes so poseiili jugoslovenski novinarjj udru- ženje čehoslovaških industrijeev ter položili venec v narodnih barvah na Husov spomenik. O ponienu Husa za Jugoslovane je govoril v imenu jugo- slovenskih novinarjev Stevo Demetro- vič. GOnja proti jugosl. valuti. Reka, 6. marca. (LDU). ReSki ita- lijanski listi i/.vršujejo kampanjo proti jugoslovenski valuti z najpodlejSimi lažmi. Vedetta d'ltalia piše, da se na- haja na Reki 5 do 6 milijard jugo- slovanskih kron. Vsagonja jc prozorna in ima le namen razburiti in ozlovoljiti narod proti državi Srbov, Hrvatov in Slovencev. Listnica urediiištva. Rečica, Šoštanj, Ceije, Cerklje: Hva- la, pride na vrsto! St. 1145/20. . . RAZGtAS. Vslcd pojave pasje stekline v nepo- sredni bližini mesta zaukažejo se v smi- slu §§11 in 12 zakona o živinskih kužnth boleznih z due 6. avgusta 1909, drž. zak. St. 177, za inesto Celje sledeCe veterinar- sko-redarstvene odredbe: p . Vsi psi morajo nositi na usnjatem ali kovjnskem ovratniku od občine izdano znamko. ,wPosestniki psov so zavezani vsako zvišanjc ali zmanjšanje števila psov te- kom 24. ur javiti mestnemu magistrate. Prepovedano je pustiti pse in mačke proste okrog tekati. Vsi psi morajo torej biti opremljeni z varnim nagobčnikom, ki popolnoma onemogočujc grizenje, ali pa se imajo voditi na primerno močni vrvi- ci. Hišni psi varuhi morajo biti po dnevl in po noei privezani na zanesliive verigc. Lovcem se dopušča, vporabljati svo- je lovske pse med lovom in sicer samo v kraju, kjer se vrši lov. Pred lovom In po lovu pa veljajo zaporni predpisi tudi za lovske pse. Prepovedano je, jemati pse scboj v gostilne in druge javne prostore. Doklcr traja pasji zapor se iz mesta ne sme psov izvažati, izvzeti so oni, ka- teri so namenjeni za uničenje. Psi, kateri bi ne bili po teh doloeilih zavarovani, oziroma, ki se zasačijo brcz znamk, nadalje prosto tekajočc mačke, morajo se brcz izjeme usmrtiti. Pri tern se posebno pripomni, da sc morajo psi, kateri so se videli neprimerno zavarova- ni ali brez znamke, tudi poznejc na stro- ške lastnika odvesti in uničiti. Proti last- nikom pa se bode razventega še uvedlo kazensko postopanje. Konjedercem se je zaukazalo, da v primernih presledkih prirede ogledne ob- hode. Na mejah konhtmaciranih občin hi sicer ob cestah in potih je postavitl s slamnatimi snopi očividno označene ta- ble z razločnim napisom »Pasji zapor«. Vsaki slučaj sumljivega obolenja prl psih se mora takoj prijaviti mestnemu magistrate obolcli pes se pa mora takoj unieiti ali pa varno zapreti. Psi in mačke, ki so prišlj s stekllm psom v dotiko, morajo se takoj zatreti. Prebivalstvo se opozori na lahko prenešenje te kužne bolezni na ljudi in na ncvarnosti, ki so v zvezi s to boleznt- jo, ki je skoro izključno smrtna. Prestopki gornjega razglasa bodo sc v smislu odstavka VIII. spložnega Ži- vinsko-kužnega zakona strogo kaznovaü. Mestnl magistrat celjskl, dne 1. marca 1920. Vladni komisar: Dr. 2užek fflP. Ste ps^eveö občutljivi zai mrzli Xrafe? Vsakovrstne bol- fine se takoj pojavijo? Slabost? Oj, ka- ko tu oblafujejo boleCine in utnijcjo tclo masaže s Fdlerjevim pravim Elza-flui- dom! -6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklcnici 30 K. Potfebov^Ji bi o^v?ja}oče( že»odeo okrep č«rcLe srcdstvo? Foslužite se le Felierjevih pravih Elza kroglic. 6 škatlica 12 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feifcr, Stubica dolnja, Iilsa- trg St. 356. Hrvatska. 1590 13 15-5 Sfavbeno In galan- lenjsKo K^eparsfvo 9Lut. Joita nasl. Celje 20 «ralla Vetra cesla 8 naiprofi „Belega vola" O ¦ PrevEema vaa v airoMo spadaJoCa n I dela, Izvriltev točna In soltdu», ffl Se&iäarska m tape- taspska del vnica 245 104-103 Samostanska ulica štev. !6 I i | Ob priliki nenadne in nenadomestne iznube svoje nad vse j I Ijubljnene sc proge izrekam .tern potom vsem, ki so mi v najtežjih I I urah mojega življenja lajSali gorje na ta ali oni način, svojo J najprisrčnejSo zahvalo. j j Posebno zahvalo pa sem dolžan izreči g postajenačelniku t I Jakhel u in vsem ostalim uradnikom in us užbencem za izkazano I I nfcklonjenost in Ijubezmvost, dalje častiti duhuv^čini za lepo I j spremstvo pri pogrebu, gospodom pevcem /.a v sree segajoČe i I žalostinke, gospod. zdravmkoma dr. Premschak-u in dr Bobi>ut-u I I ia njuno požrtvovalnost in trud, nadalu* vsem darovatcern I I prokrasmh vencev ter vsem, ki so blagoooWoino spremili na j nieni zadnji poti \ ŠfaVko Renčelj I ¦ l 359 1 ' žt-l /ii ski uriidn k Sting .liiof priporoča cenj.gostom najboljša dornača vina ter vsak čas topic in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča 99 $04-18 a. i{obek* OseL 343 2-2 lep, zdrav in močan je na prodaj pri Lokarju na MiklavSkem hribu št. 15. ^VHS 9 ' v srediHi mesfo I ali 2 sobi proti dobri plači. — Ponudbe na upravništvo lista. 356 3-1 Ženska pisarniška moc, lahko tudi z a č e t n i c a, se lakoi spreime. Ponudbe nod Celjo, 353 1 [ |9O&tni gi >^ e e3 «I 15. Sfole( iimnice, razno pohi&tvo in tapetnidke izdelke ima v založbi; 287J56-54 Mariia Baumaartner Gosponka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in soiidno. Kupim dobro ohranjen ali nov napol Dokrit voz 1 na oljnate osi, lahek za enega konja. [4-3 Ponudbe na upravi,_______334 r Hlapec ^ { za vožnjo dobro izvežban^ ravno \ tako vec i zidarjev 1 in tesarjev j se na delo takoj sprejme; dobra 1 plača eventuelno tudi h r a n a. I Zglasiti se je pri 1 cementne tovar»ne Lftwwai- 325 4-4 ¦¦¦¦¦¦ A Uradfiik—uradnica vežban v strojepisju se sprejme v pisarni 352 2--1 dr. Serneca v Celju. W Posojilnica v Celju ^^j (RTstipodni dom) sppejme 1 uradnika naatop ölmppej. A ^^ Pl«ica po dogovoru. Prošnje sprejema na- ^PJ S^ čelstvo do 15. marca 1920. ^^M JfciS^^ 354 _. ^^0&B0R Dvonadstropna Mša v Gradcu I se zamenja za takšno v Celju ali Mariboru eventualno se proda. NatanČneje se izve v upravništvu Wove Dobe. 355 3-1 3 Sprejmemo 6 sodarjevl za izdelovanje novih sodov. Oddamo sodarsko delo tudi na dom solidnim in dobrim sodarjem. Les in drugi po- trebni materijal preskrbimo sami. Ponudbe na w**g Delniško pivovarno Laško, Slovenija. »Jj Jfffi 357 2-1 Ifl 9 SVEČE c „MIRA" vjeavoHhjpoJJKg. HAVÄ, VŽIGALICE, MODRÄ GALICA, ŽVEPLO, KORUZA, MOKÄ, OVES in ostale polfsKe pridelke vsake vrate prodaja samo '¦*'» veliko po zmernih cenj Durni^, Gjivič & Pitarevič ^ Zagreb, Zrinjevac 15. JX PodruiiUca: ZEIWUN. 316 15-5 Int. Tel. 22—69. i