KRANJ, torek, 22. 2. 1983 CENA 11 din Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: Jože Košnjek Št. 14 LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Sergej Kraigher obiskal Jesenice Trden samoupravni položaj delavca Na delovnem obisku v jeseniški občini je bil član predsedstva ^FRJ Sergej Kraigher — Pri naložbi v elektrojeklarno je preveč Omahovanja — Delavec mora čutiti, da je njegova beseda odmevna v samoupravnem in delegatskem sistemu sredni nosilci samoupravljanja in delegatskega sistema in njihov vpliv Jesenice - Minuli petek se je na lovnem obisku med jeseniškimi ^lezarji in družbenopolitičnimi de-^vci občine Jesenice mudil član fc*edsedstva SFRJ Sergej Kraigher. Popoldne somu predstavniki skup-^ine občine Jesenice predstavili ^bčino, nato pa si je ogledal žele-^rno in se z železarji pogovarjal o gospodarjenju tega največjega dejavnega kolektiva, o težavah in problemih, popoldne pa se je udeležil Ostanka" političnega aktiva občine. Sergej Kraigher je poudaril, da Morajo biti delovni ljudje nepo- je potrebno upoštevati povsod. Družbenopolitične organizacije morajo poiskati ustrezne usmeritve in poti ter sproti razreševati probleme in dileme; kabinetne računice in do"bre želje nimajo prav nobenih osnov, če ne izhajajo iz interesov delavcev. Vse želje bodo ostale zgolj na papirju, če se ne bodo aktivno zavzeli delavci sami in s silo sistema, ki omogoča široko demokratsko odločanje, poiskali kar najboljše rešitve. Najlažje je opazovati in kritizirati **red problemsko konferenco centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije o aktualnih vprašanj.h usmerjenega izobraze- Ljubljana - Uresničevanje ciljev Preobrazbe vzgoje in izobraževanja v naši republiki doživlja na svoji J^pleteni poti vrsto vidnih uspehov, ^krati pa tudi zatikanj, ki jih ob t^zličnih priložnostih še posebej poudarjajo zagovorniki sta-V šolskega sistema. slabosti res ne manjka, vendar pa nis? razlog za zbujanje malodušja, ža antike podolgem in počez ali celo ža Stopanja od preobrazbenih ci -Treba jih je le strniti, jih ftreučiti in se dogovoriti, kako jih ^»ro hitreje in bolje odpraviti. ; roblemska konferenca, ki jo v ta ^amen pripravlja centralni komite *veže komunistov Slovenije in bo predvidoma aprila, po širokih raz-^favah o praktičnem preverjanju jfosežkov dobiva konkretna izho: jj^a za obravnavo, ki še posebej poudarjajo nujen ustvarjalnejši od- komunistov do preobrazbe. , Eno od ključnih vprašanj usmerjenega izobraževanja je prav gotovo-j Vgrajevanje kakovostnih vzgojno-^obraževalnih programov, zlasti fi ogoj prostor Tržič - Predvidoma 1. marca bo zaživel tržiški center za socialno delo. Čeprav je bil ustanovljen že pred časom, ni mogel v polni meri uresničevati svojega poslanstva, kajti tesni prostori skupnosti socialnega skrbstva v domu družbenih organizacij so bili veliko premajhni za zahtevne in raznolike oblike dela z občani. Prostorsko rešitev so tako v strokovni službi interesnih skupnosti družbenih dejavnosti kot v stanovanjski skupnosti in izvršnem svetu iskali kar leto dni. Nazadnje so se sporazumeli, da bodo iz sejne sobe v domu družbenih dejavnosti dobili pet pisarn ža socialne delavce in vodjo strokovne službe socialnega skrbstva. Delegatske skupščine se bodo po novem sestajale v dvorani AIV^IJ Tržič, ki je malo zasedena. Ureditev prostorskih pogojev za naloge socialnega skrbstva, ob *emer so predvidene tudi nekatere druge organizacijske spremembe oziroma preselitve, bo Veljala okrog 1,2 milijona dinarjev. Denar zagotavlja družbeni dogovor o financiranju gradnje in obnove družbenih objektov » v tržiški občini. } V----—- pripravniških in izpopolnjevalnih. Doslej smo se namreč ukvarjali pretežno s programi za pridobitev izobrazbe, premalo pa za dopolnilno izobraževanje in usposabljanje delavcev. Izobraževanje ob delu in iz dela v Sloveniji strmo upada, namesto da bi postajalo vse bolj vpeto v proizvodni proces, sledilo razvoju proizvajalnih sil in tudi samo postalo nepogrešljiva proizvajalna sila. Vzrok za to je predvsem v prešibki povezanosti z načrtovanjem kadrovsko-izobraževalnih potreb združenega dela in v odsotnosti samoupravnega načrtovanja, ki pozna le računovodsko, ne pa tudi socialno in prostorsko sestavino. Tudi svobodna menjava dela na področju usmerjenega izobraževanja še ni popolno zaživela. Vsebina in samoupravna organiziranost delegatskega sistema še vedno sloni na proračunski miselnosti, ki podpira uravnilovko in preprečuje uveljavitev nagrajevanja prosvetnih delavcev po delu. V delegatskem sistemu predvsem ni konkretnega veznega člena med sveti šol in posebnimi izobraževalnimi skupnostmi. Problem je zlasti pereč v visokem šolstvu, kjer vlogo svetov prevzemajo takoimenovani kolegiji,ki odtujujejo študente od samoupravljanja in s tem tudi od samoupravne vzgoje. Ocena dela komunistov na področju usmerjenega izobraževanja kaže na pomanjkljivo idejno in akcijsko usposabljenost komunistov. Po številu najrazličnejših organov bi sicer lahko sklepali, da smo dobro organizirani, vendar pa je v njih formalizirana in zato smo v bistvu neorganizirani, akcijsko neučinkoviti. Komunisti se prehitro zadovoljijo s tem, da se za akcijo dogovorijo, njena usoda pa jih ne zanima več. Se posebej komunisti v srednjem in visokem šolstvu, v raziskovalnih, kulturnih in drugih inš-titucijah vse preveč ostajajo zgolj stranski opazovalci in kritiki, pozabljajo pa na oceno lastnega dela v procesu preobrazbe vzgoje in izobraževanja. Nehotenih sopotnikov šolske reforme je torej precej. Le z osveščenostjo, poznavanjem ciljev reforme in z ustvarjalnejšim odnosom vseh, ki so zanjo odgovorni, še posebej komunistov, bo moč odpraviti pomanjkljivosti in ustvariti šolo, kakršno želimo in potrebujemo. H. Jelovčan Konec tedna v znamenju smučanja — Minuli konec tedna so smučarji po nekaj tednih čakanja le prišli na svoj račun. Sneg je bil odličen, smučišča dobro urejena, le vrste so bile ponekod predolge. Na Krvavcu (in verjetno tudi na ostalih gorenjskih smučiščih) je bil v .soboto rekordni obisk, saj je na smučišču vijugalo pet tisoč ljudi. V nedeljo pa sta bili na Gorenjskem tudi dve množični tekaški prireditvi, v Cerkljah četrti tek Gorenjskega odreda in v zgornjesavski dolini »Tek treh dežel«. V jeseniški železarni dosegajo kljub izrednim težavam dobre poslovne rezultate in iz leta v leto več izvozijo na konvertibilno področje. Vendar zaradi velike iztrošenosti strojev in naprav, ter ogromnih stroškov beležijo tudi izgubo, ki pa so jo uspeli ob akcijskih in sanacijskih programih vseh temeljnih organizacij ob koncu leta bistveno znižati. Pri pokrivanju uvoza z izvozom so dosegli velik uspeh in uveljavili kvalitetno proizvodnjo. Največje težave se pojavljajo pri oskrbi z osnovnimi legurami, saj domači proizvajalci veliko izvažajo, probleme pa imajo tudi z električno energijo. Jeseniška proizvodnja jekla je dražja, saj jeklo prihaja iz zastarelih Siemens-Martinovih peči in je kar za 20 odstotkov dražje. Tona jekla je obremenjena kar z 108 dolarji. Jeseniški železarji so gosta seznanili s prizadevanji za čim prejšnji začetek gradnje nove elektrojeklar-ne, ki naj bi po sedanjih predračunih veljala okoli 13 milijard novih dinarjev. Jeseniškim železarjem je uspelo, da so že podpisali 70 odstotkov samoupravnih sporazumov za združevanje sredstev s porabniki iz vse Jugoslavije in pri tej investiciji so tako uspeli na vsem jugoslovanskem prostoru. Tudi v tujini imajo rezerviran dokaj ugoden kredit, vendar si želijo, da investicija ne bi bila tako zelo obremenjena z raznimi prispevki in dajatvami in da bi jo smatrali za izvozno naložbo. Kar tretjino naložbenega dinarja pobere elektroprispevek. Naložbo, za katero je Sergej Kraigher dejal, da je vsekakor upravičena, saj so ji dale prednost tudi vse slovenske železarne in od nje veliko pričakuje vsa jugoslovanska črna metalurgija, je treba čimprej uresničiti. Preveč je bilo že omahovanja, ki je nadvse škodljivo, saj jeklo potrebujejo tako slovenska kot jugoslovanska predelovalna, elektro in strojna industrija. Čimbolj se bodo železarji povezovali z vso jugoslovansko industrijo in porabniki na osnovi dohodkovnih odnosov, skupnega dohodka in tudi rizika, tem otipljivejši bodo rezultati jeseniškega investicijskega prizadevanja. V popoldanskem pogovoru je bila razprava raznovrstna, Sergej Kraigher pa je spregovoril o položaju Jugoslavije, o težkih gospodarskih razmerah ter o utrjevanju samoupravnega položaja delavca. D. Sedej ^-s V soboto biatlon za slovenski pokal Duplje — V okviru osmega množičnega smučarskega teka »Po poteh Kokrškega odreda«, ki ga prireja TVD Partizan Duplje, bodo Dupljanci v soboto organizatorji letošnjega slovenskega pokala v biatlonu. Start pokala bo v soboto ob 9.30 pri spomeniku v Strahinju. Pravico starta imajo tekmovalci vseh kategorij. Pričakuje se tudi množična udeležba učencev gorenjskih osnovnih šol, nastopila pa bo tudi celotna jugoslovanska moška reprezentanca. -dh Jesenice — Član predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je obiskal jeseniško občino in se najprej pogovarjal s predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnimi organizacijami, nato pa se je udeležil pogovora v jeseniški železarni in širšega političnega aktiva jeseniške občine. — Foto: F. Perdan Beseda Sergeja Kraigherja na Jesenicah • Mislim, da mora prav v takšnih občinah, kot so Jesenice, reševanje problemov izhajati izključno iz zavesti delavcev in samou-pravljavcev in zato mora zaživeti delegatski sistem v vsem pomenu in namenu. 0 Že prav, da se odločate za združevanje dveh temeljnih organizacij v železarni, vendar pa je pri združevanju zaradi racionalizacije in ekonomskih učinkov dela treba uveljaviti predvsem interes delavcev. 0 Če program in delitev dela slovenskih železarn ne bosta usklajena s programi v drugih republikah, so takšni napori dokaj kratkotrajni. 0 Veliko govorimo o razbijanju jugoslovanskega tržišča, tu pa s tem, da ste podpisali za novo naložbo sporazume z jugoslovanskimi uporabniki, da bi tako na osnovi dohodkovnega povezovanja združili sredstva, dokazujete ravno nasprotno. Dokazujete, da je enotnosti več, kot priča javno mnenje. 0 Čimbolj se boste vključevali v jugoslovanski razvojni koncept, tem več možnosti imate za realizacijo nove naložbe. Presenečen sem, da se z gradnjo še ni začelo. To kolebanje je izgubljanje tempa. Z omahovanjem je treba prekiniti; boljša je vsakršna rešitev kot čakanje. 0 Ena izmed usmeritev v takšnih občinah, kot je jeseniska, mora biti usmeritev in spodbujanje malega gospodarstva, manjših obratov, delovnih organizacij. Če ima občina tako zelo prevladujočo industrijo, kot je železarna, potem je orientacija na malo gospodarstvo še pomembnejša. Podcenjevanje in zaostajanje malega gospodarstva se maščuje tudi tako veliki industriji. Povsod po svetu delajo tako; malo gospodarstvo se mora navezati na veliko industrijo, ob minimalnih režijskih in drugifi stroških. Japonski izvoz ni uspeh velike japonske industrije, saj je kar 60 odstotkov njihovega izvoza pade na malo gospodarstvo. 0 Občina mora uskladiti svoje plane s programom železarne, nujna je povezanost temeljnih organizacij do krajevnih skupnosti, kjer delavci živijo. 0 Ena izmed naših največjih slabosti je nagrajevanje. Sistem nagrajevanja po delu ni še zaživel, zdaj je v praksi tako, da se delijo sredstva. Še vse preveč je uravnilovke. 0 Administrativne službe se povečujejo predvsem v gospodarstvu, čeprav imamo razvito informatiko, ki nam dovoljuje takojšen vpogled v vsako temeljno organizacijo in nam ni treba povečati administracije. 0 Ne vem, zakaj naj bi bili delavci iz drugih republik manj zainteresirani za delo in aktivnosti v krajevnih skupnostih, kjer žive. Vključevanje vseh delavcev v delo in življenje krajevne skupnosti se mora pospešiti in prav bi bilo, ko bi navezali tesnejše stike s tistimi občinami, od koder prihaja največ delavcev na delo v železarno. 0 Današnje razmere terjajo kar največjo aktivnost občanov pri reševanju problemov. Težišče je na delu in aktivnosti Socialistične zveze. Socialistično zvezo morajo ljudje čutiti kot svojo organizacijo, v kateri lahko predlagajo, dobivajo pojasnila in odgovore. KS so še vedno privesek državne uprave. 0 Novih posojil v Jugoslaviji ne bomo namenili za potrošnjo. Ko bodo prihajala, jih bomo uporabili za izpopolnitev deviznih rezerv, za energetske surovine in uvoz nujno potrebnih življenjskih artiklov. Jugoslovanski trg je treba umiriti in se pri tem nasloniti predvsem na lastne sile. Vsa posojila mednarodnih bank in druga bodo pod nadzorom in se bodo uporabila le za tisto, kar vsebujejo temelji planov federacije in republik. 0 Največja nevarnost je zapiranje; občina se mora povezovati izven meja. 0 Večjo pozornost je treba nameniti kmetijstvu, čeprav je pri vas aktivnega prebivalstva v kmetijstvu le za slaba dva odstotka. 0 Turizem ima velike možnosti, kijih premalo izrabimo. Imate velike turistične prireditve in tuji gostje se kar ne morejo dovolj načuditi, kako da je gostinstvo tako zelo nezainteresirano. Sprašujejo se, zakaj ni v Sloveniji radikalnejših ukrepov glede turizma, saj prinaša najčistejšo devizo. Za avstrijsko mejo se ustvari več deviz, kot jih je možna zbrati vsa turistična Jugoslavija. D. S. GLrA8 2. STRAN PO JUGOSLAVIJI VEČJI VPLIV NA JAVNO OBVEŠČANJE Zakon o javnem obveščanju, ki velja že deset let in je bilo v tem času razen ustave in zakona o združnem delu sprejetih še več sistemskih zakonov, je praksa le prehitela. V nov republiški zakon o javnem obveščanju naj bi vgradili delegatska razmerja, manjkajoče določbe o načrtovanju in družbenoekonomskih odnosih, zlasti o svobodni menjavi dela. O zakonu bo tekla široka javna razprava. Odločiti pa se bo treba za tinte rešitve, ki bodo kar najbolje opredelile širok družbeni vpliv na javno obveščanje, medsebojne odnose med. udeleženci v javnem obveščanju ter tudi vlogo in pravice novinarjev. ČEKI NATISKANI Dinarski čeki, ki jih bodo tuji turisti dobili pri zamenjavi deviz in bodo z njimi plačevali, so sedaj že natisnjeni. Ni pa še dogovorjeno, kako jih bo mogoče uporabljati. Sedaj razmišljajo, kako naj bi čeke uveljavili že v turistični predsezoni, da bi jih lahko še pred začetkom glavne sezone dovolj učinkovito upe Ijali. NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE TOREK. 22. FEBRUARJA VELIKI NAČRTI USNJARJEV Jugoslovanski -usnjarji, proizvajalci obutve, galanterije in drugih usnjenih izdelkov so letos pripravili zahteven izvozni načrt. Letošnji izvoz naj bi bil večji za 14,3 odstotke, tako da bi na tujem zaslužili okoli 800 milijonov dolarjev, od tega na konvertibilnem področju okoli 307 milijonov dolarjev, kar je za 53 odstotkov več kot lani, na klirinškem pa naj bi zaslužili 492 milijonov dolarjev. Slovenska usnjarska predelovalna industrija pa predvideva, da bo na konvertibilni trg prodala za 91,9 milijon dolarjev izdelkov in za, okoli 7 milijonov dolarjev storitev. V četrtek popoldne so si predstavniki SAP Vojvodine v spremstvu Viktorja Avblja in Janeza Zemljariča ogledali proizvodnjo v kranjski Savi. — Foto: F. Perdan Sovlaganje za domače surovine Vojvodinska delegacija v kranjski Savi — Dosedanje povezovanje in združevanje sredstev SOZD Sava z vojvodinskimi delovnimi organizacijami je bilo uspešno, čeprav ne gre brez trenutnih, a rešljivih težav Kranj - Konec prejšnjega tedna, ko je bila v Sloveniji na krajšem obisku delegacija SAP Vojvodina, je le-ta v spremstvu predsednika predsedstva ZRS Viktorja Avblja in predsednika slovenskega izvršnega sveta Janeza Zemljariča obiskala tudi Savo Kranj. Obisk nikakor ni bil izključno vljudnostne narave in potrditev tradicionalno dobrega sodelovanja Slovenije z Vojvodino, pač pa tudi iskanje novih možnosti povezovanja in združevanja sredstev. Eden od primerov takšnega uspešnega medrepubliškega sodelovanja je bilo tudi sovlaganje SOZD Save v Industrijo gume v Rumi že v preteklih letih, delovna organizacija Sava pa je vložila sredstva tudi za tovarno sintetičnega kavčuka v Brigadirji, na plan! V tržiški občini že nd decembra evidentirajo brigadirje za letošnje akcije — Mladinci bodo sodelovali na zvezni akciji Istra 83, v Zaje-čarju in najmanj na dveh lokalnih akcijah, pionirji pa se bodo vključili v skupno gorenjsko brigado dr. Franceta Prešerna — Posebno vabilo učencem in študentom Tržič — Center za mladinsko prostovoljno delo pri predsedstvu občinske konference ZSMS Tržič je že decembra začel evidentirati brigadirje za letošnje akcije. Kartončke, ki so zamenjali dosedanje prijavnice s skopimi podatki, je poslal v vse osnovne organizacije. Dvajset jih je že dobil nazaj izpolnjenih, v kratkem pa jih bo poslal še vsem lanskoletnim udeležencem mladinskih delovnih akcij in štipendistom. Evidentiranje brigadirjev bo v tržiški občini sklenjeno predvidoma 1. aprila, na dan brigadirjev, ko bo center pripravil srečanje vseh prijavljenih in jim prikazal celodnevno aktivnost na akciji. Hkrati bodo poskušali tudi že izbrati vodstvo brigade Kokrški odred. Letos bodo v Tržiču potrebovali okrog sedemdeset brigadirjev. Brigada Kokrški odred se bo v prvi izmeni od 2. junija do 5. julija udeležila zvezne mladinske delovne akcije Istra 83, nekaj brigadirjev bo za tradicionalno izmenjavo odpotovalo v pobrateni Za-ječar, osem tržiških pionirjev pa bo sestavljalo skupno gorenjsko brigado dr. Franceta Prešerna, katere organizacijski nosilci so letos Kranjčani. Razen udeležbe na zveznih akcijah tržiški center za mladinsko prostovoljno delo načrtuje tudi več lokalnih. Trenutno imajo ponudbi dveh krajevnih skupnosti; Brezij pri Tržiču in Bistrice, kjer bodo urejali okolico starega gradu Alt Gutenberg. Podobne prošnje za pomoč pričakujejo še iz nekaterih drugih krajevnih skupnosti. Lepote mladinskega prostovoljnega dela bodo mladim Tržiča-nom približali na več načinov: prek radijskih oddaj za mladino, prek tovarniških glasil, z vabilom na platnu pred začetki filmskih predstav, razen tega pa želijo v preddverju kino dvorane postaviti še stalno razstavo, ki jo bodo dopolnjevali. Financiranje mladinskega prostovoljnega dela bo že drugo leto potekalo na osnovi samoupravnega sporazuma s tržiškim združenim delom, ki bo sprispevalo 145.000 dinarjev, ,25.000 dinarjev pa bo dodala občinska konferenca ZSMS. Center za mladinsko prostovoljno delo želi, kot vsa leta doslej, pritegniti v brigadirske vrste čim več srednješolcev in študentov in s tem razbremeniti združeno delo, ki mlade delavce v svojem proizvodnem procesu teže pogreši. Odziv šolajoče se mladine v preteklih letih ni bil posebno spodbuden, celo iz srednjih šol ne, čeprav se tem učencem sodelovanje na akciji šteje v obvezno počitniško prakso. Skoraj na vsej črti pa so zatajili študentje, tudi štipendisti iz združenih sredstev, za katere bi upravičeno pričakovali, da bodo s prostovoljnim delom vsaj moralno vrnili družbi denarno pomoč za izobraževanje. H. Jelovčan Zrenjaninu in podpisala sporazum o združevanju sredstev za gradnjo tovarne v Alibunarju. Nekajletno sodelovanje z Industrijo gume v Rumi je dalo dobre rezultate, saj je bila ta delovna organizacija že pred leti tik pred tem, da jo zapro, sovlaganje pa je omogočilo večjo proizvodnjo tovornih in potniških plaščev, povečanje proizvodnje rege-nerata, pred tremi leti pa se je začela proizvodnja traktorske pnevmatike. Čeprav je slišati dokaj nenavadno, da tovarna traktorske pnevmatike sredi poljedelske Vojvodine prinaša tej delovni organizaciji ogromne izgube - 257 milijonov din za leto 1982 letos planirajo 170 milijonov novih din izgub, pa takšno stanje nikakor ni posledica zgrešenega in: vestiranja niti slabega dela nekaj več kot 800 zaposlenih. Pač pa tovarno pehajo v rdeče številke ogromne anuitete, dvakrat večje, kot so bile planirane, med njimi tudi devizni krediti Sava je v zadnjih letih vložila v Industrijo gume v Rumi okoli 90 milijonov novih din ter si s tem zagotovila surovine za sedanji in tudi svoj razširjeni proizvodni program. Da bi do neke mere tudi pričakovano težko situacijo v tej delovni organizaciji prebrodili, je v načrtu razvoj traktorske radialne pnevmatike skupaj s kranjjsko Savo in Rekordom iz Rakovice povečanje izvoza na konvertibilno področje ob hkratni povečani porabi surovin s klirinškega področja ter drugi ukrepi. Da v takšnih pogojih gospodarjenja ni ravno velikih možnosti za vračilo vloženih sredstev Savi po samoupravnem sporazumu, je tudi razumljivo, obenem pa to Savi prav nič ne lajša njenega tudi prav nič lahkega finančnega in dohodkovnega stanja. Ob pogovoru s predstavniki delovne organizacije Sava in sozda Sava se je delegacija, ki jo je vodil predsednik predsdstva SAP Vojvodine Danilo Kekič, strinjala s tem, da kaže sedanje sodelovanje še poprej dograjevati ter si prizadevati, da bi bilo sedanje težavno stanje delovne organizacije v Rumu kar najhitreje mimo. To pa bo mogoče za takšno delovno organizacijo, ki je bila zgrajena zato, da nadomesti uvozne surovine in proizvode, z nekaj smelosti in večjim prodorom na zunanje konvertibilne trge. L. M. Občni zbor Kranj — Izvršni odbor Društva za pomoč duševno prizadetim iz Kranja vabi starše, rejnike, skrbnike in ostale člane Društva za pomoč duševno prizadetim občin Kranj in Tržič na letno skupščino, ki bo v sredo, 23. februarja, ob 16. uri v prostorih Osnovne Sole Helene Puhar v Kranju. J V. m O, Kxi„eV. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofje Loka In Tržič - Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj O L, A S ustanovitelji Glasa občinske konference . i _ iLeopo|d|na Bogatai> Danica Do,enc, DuSan Humer, Helena _ G|avni d „ , cveto Zaplotnik, Andrej ža.ar in Danica fteblr - Fotoreporter Fr.nc Perdan jelovčan, Lea Mencinger. StojanJaje,Darinka Sede""J >avko Hai„ in , Kokalj __ List izhaja od oktobra 1947 ko, tednlk, od januar|a 1fl58 _ Tehnični urednik Marjan A|dovec - Oblikovalci _ uoji i . ednjk Qb 9fedah in »obotah, od ju|ija 1974 pa ob torkih in petkih - Stavek TK kot poltednik, od Januara£«0 triki*, tonsko ^ urednišHtva ,n uprave lista: Kranj, Može Pijadeja 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju »tevll- Gorenjski tisk Kranj, tisk ZP Ljudska pravica L|UDijana. ™ redakciia 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, pro- ka 51500-603-31999 - Telefoni: direktor In glavni ureon k < prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Polletna naročnina paganda. računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina u sou 350,- din. . , , . ... _ . 1 , * _______—- Regijski posvet o uresničevanju kadrovske politike Počasi napredujemo Slaba organiziranost strokovnih kadrovskih služb v organi zacijah združenega dela, neusklajenost kadrovskih evidenc je le nekaj vprašanj, zaradi katerih v praksi tudi na Gorenjskem ne sledimo dogovorjeni kadrovski politiki Kranj - Čeprav s podružbljanjem kadrovske politike v gorer;-skih občinah ne moremo biti zadovoljni, saj'se že pred leti spozna* slabosti naoake in nerazumevanje prenašajo iz leta v leto, pa neka napredka vendarle ne gre prezreti. Tako so ugotavljali udeleženci posveta ki ga je za Gorenjsko po dogovoru s koordinacijskim odbore« za kadrovska vprašanja pri predsedstvu Republiške konference SZDL organiziral Medobčinski svet SZDL za Gorenjsko. Udeleženci posveti med njimi predstavniki koordinacijskih odborov pri občinskih kon* rencah SZDL odborov podpisnikov družbenega dogovora o kadrovse politiki komisij za kadrovska vprašanja in drugi so ugotavljali, da> vseh občinah na Gorenjskem družbeni dogovor o kadrovski politiki š ni usklajen z republiškim, prav tako pa v precejšnjem številu delov^ organizacij svojih samoupravnih aktov niso uskladili z občinskimi u prav v nekaterih občinah delovne organizacije že bolj kot poprej o? vladajo planiranje kadrov in ga imajo za sestavni del planiranja meja pa se to nanaša le bolj na samo zaposlovanje novih delavcev, tem ko drugi vidiki kadrovske politike, predvsem kar zadeva že slene, ostaja bolj ali manj prazna rubrika. Del odgovora zakaj stanje je v organiziranosti in strokovnosti kadrovskih služb v delovnih organizacijah, nič boljše stanje pa ni v občinskih kadr službah, ki jih je stabilizacijsko obnašanje kljub resolucijskina temam neupravičeno oklestilo za strokovni kader. Tudi kadrovska evidenca je eno tistih področij, kjer to sicer vno in obsežno delo še ne znamo opravljati z vso odgovornostjo, pa gre za sprotno dopolnjevanje podatkov v evidenci, medsebojno 1 jevanje in ne nazadnje tudi uporabnost takšnih evidenc. Se vse sto se dogaja, da takšnih evidenc niti ne znamo uporabljati niti jim pripisujemo takšne vrednosti in pomembnosti, kot jim gre. To je v nekaterih okoljih do izraza tako pri zadnjih volitvah, ko je pri dc težav evidentiranju kandidatov za republiške funkcije, da pa » lahko zgodi tudi pri evidentiranju za družbenopolitične funkcije naoc činski ravni, pa so se pred nedavnim prepričali tudi v Kranju. Vse i* J ____ ..nmaln e+rtr-ili Ha Vil v vseh okoliih razvili zavc*c+ V, U i? n si SI V, s i* t* cmsK.1 raviu, pa au ac ............1—1r , .... ...----J - »» že da smo še premalo storili, da bi v vseh okoljih razvili zavest o vu na kadrovsko politiko. Na posvetu so se strinjali, da je tudi od stave organov, ki kadrovsko politiko uresničujejo Odvisno, ali bomo® di naprej marsikje dopuščali stihijni razvoj, ali pa ga bomo postav, na strokovne osnove. Gorenjska je s svojim razvitim gospodarstvo! področje, ki bi zaradi svoje sedanje kadrovske strukture in začrtanef-razvoja zahtevala strokovnejšo obdelavo tega vprašanja. Da v nih delovnih organizacijah tega še nekaj časa ne bodo mogli uresn^ vati, je pač ugotovitev, ki jo bomo gotovo slišali se nekajkrat, venci pa tega ne more odtehtati dosedanji napredek, ki ga dosegamo gkc izobraževanja poslovodnih kadrov in njihovega vsakoletnega ocen* vanja. Vsekakor ostaja koordinacijskim odborom v občinah še za tt prej vrsta nalog ob spremljanju uresničevanja družbenega dogovora: kadrovski politiki, gotovo pa brez premagovanja objektivnih in prs* tako tudi subjektivnih ovir pri podružbljanju te politike ne zmanjša razkoraka med tistim, kar smo zapisali v dokumente, in pa ugotovi no prakso. ^ ^ A Zborovanje kranjskih planincev KRANJ - V petek, 25. februarja, ob 18. uri se bodo člani Planinskega društva Kranj zbrali v stavbi občinske skupščine na rednem letnem občnem zboru. Na srečanju bodo spregovorili o delu v preteklosti in sprejeli smernice za svojo bodočo dejavnost. . . Planinsko društvo je največja m obenem tudi ena najstarejših teles-nokultumih organizacij v kranjski občini Organizirano planinsko dejavnost v Kranju so registrirali 1899. leta, krajani pa so se ukvarjali s planinstvom že prej. Razvoj društva označujejo pomembni mejniki; kranjska sekcija je 1910. leta postavila prvo Prešernovo kočo na Stolu, pozneje so kranjski planinci obnovili Valvasorjev dom pod Stolom, uspešno so opravljali Zoisovo in Češko kočo, v povojni vnemi pa so zgradili planinske stavbe na Krvavcu, Smarjetni gori, Kališču in Ledi- nah. , , Danes je v tretjem društvu po številu članstva v Sloveniji okrog 3400 registriranih planincev. V gore verjetno zahaja blizu deset tisoč občanov, saj v društvu od 1975. leta dalje vztrajno nadaljujejo akcijo Vsi občani Kranja v gore. Vodeno izlet-ništvo v planine ima v Kranju sploh dolgoletno tradicijo, ker so se tod prvi posvetili vzgoji planinskih vodnikov. Uspešni so tudi v gospodarski dejavnosti, ki jo usmerjajo v upravljanje domov na Ledinah in Krvavcu, pa pn vanju prek 200 kilometrov skih poti. Iz društva izh alpinisti, ki sodijo v vrh alpinizma, društvo ima številnejših in najbolj postaj Gorske reševalne njem tkejo bratske vezi planinskimi društvi po tesno pa so povezani ti venskim planinskim Celovcu. Bodoče delo društva bodo zlasti v razvijanje pianinst^ osnovnih šolah, organizacijah ženega dela in krajevnih " tod imaio že sedaj 34 sekcij. Vso skrb bodo ob ranem pohodništvu namenili udeležencev in preventivnem vanju, aktivirali bodo dejavne* področju varstva okolja, ob širjanju članstva bodo skr^' kvalitetno vzdrževanje pianu«* k objektov, posvetili pa se W uveljavljanju delegatskega češnja v skupščini Planinske zver* * ven i je. Da bi vse te m druge uspešno opravili, bodo na cKw zboru razširili organe u pravil*" novimi člani. Več kot 30 čl«-* društva pa bodo dosedanji^phspr- v delu podelili planinska odi S. S** Slovenci na Koroškem Padlim pod Arihovo pečjo v spomin ____ J. i/> f.oKa v Slovenska športna zveza, b o-vensko društvo Celovec in Slovensko prosvetno društvo Rož iz Šentjakoba v Rožu prirejajo v nedeljo, 6. marca peti zimski pohod pod Arihovo peč, kjer so februarja leta 1945 omahnili koroški slovenski borci in aktivisti. Na sporedu sta smučarski tek in množični pohod. Spominska svečanost se bo začela ob 10. uri. Pohodniki bodo pred tem krenili od Polanca mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do Bleščeče planine in koče nad Anhovo pečjo, od koder bo povratek v dolino. Komur pot ni znana, naj povemo, da je treba v Šentjakob v Rožu kreniti proti Podrv^ (Rosenbach), Lešam (Leasaei Svatnam (Schlatten) in Hodi*" (Kanin) ter Cemermci. Cesu * asfaltirana. Pohod bo obenem tudi f membna manifestacija nafc? s* rodnostne skupnosti na K on* kem ter oddolžitev borcem in » tivistom, ki so s svojim boj* orispevali k svobodi, zmagi nacizmom in oblikovanju sedaG* republike Avstrije. Na poN* vabljeni tudi udeleženci 2 (*> renjske. ^ I TOREK. 22. FEBRUARJA 1983 GOSPODARSTVO 3. STRAN O LAS Lani uspešno V žirovski Alpini so lani naredili več kot so planirali, zato je tudi poslovni rezultat ugoden — Proizvodnja je vse leto tekla brez večjih zastojev, saj so že v začetku leta pripravili poseben operativni program dela v zaostrenih razmerah — Letos naj bi naredili še za 30 odstotkov več Žiri - Lani so v žirovski Alpini izdelali 1,617.000 parov razne obut-ve, kar je za 10 odstotkov več kot iftta 1981 in za 7 odstotkov več, kot planirali v začetku leta. Največ so Vdelali ženskih čevljev in sicer ^■andal 276.000 parov in nizkih čevljev 254.000 parov. Sledi tekaška Obutev s 267.000 pari, čevlji za po Smučanju s 227.000 pari ter smučarski čevlji s 204.000 pari itd. Za toliko veČjo proizvodnjo so skupni delovni ^as povečali za odstotek. Polovico ^elovnega časa predstavljajo delovne ure po učinku in drugo polovico so delovne ure po času. Prvih letos za dva odstotka več kot leta in drugih za odstotek manj, kar domeni, daje več delavcev delalo na **ormo kot predlani Zanimiv je tudi podatek, da so se lani zelo zmanjšale ^oleznine do 30 dni in sicer kar za 19 5Mstotkov. Upadle so v proizvodnji *** delovni skupnosti skupnih služI?, i*iedtem ko v temeljni organizaciji ^rodaja še vedno naraščajo. Tudi prodaja obutve je bila lam planirano. Tako so doma prek Maloprodajne mreže prodali za 1.18 Milijarde dinarjev čevljev, s prodajo debelo so zaslužili 223 milijonov dinarjev in izvozili so za 738 milijonov dinarjev obutve. Skupno so Mrej za čevlje iztržili 2,14 milijona dinarjev, kar je za 24 odstotkov več Jot leta 1981 in za 17 odstotkov več, so planirali. . Podatki pa so nekoliko drugačni, pogledamo koliko parov obutve so Prodali. Tako so prek maloprodajne Mreže prodali doma za 4 odstotke Manj obutve kot predlani, zasluzili so nekaj več. Posebej se lahko v Alpini pohvalijo z lanskim izvozom. Na zahodno tržišče so prodali 630.000 parov obutve, kar je enkrat več kot predlani. Vrednost tega izvoza je znašala 7,3 milijona dolarjev oziroma 36 odstotkov več kot leto prej. Na vzhod pa so izvozili 342.000 parov, kar je 27 odstotkov manj kot leta 1981, v vrednosti 9 milijonov obračunskih dolarjev, kar je enako manj, kot znaša količinsko zmanjšanje. Celoten izvoz so povečali za 25 odstotkov, vrednostno pa za 28 odstotkov. Osebne dohodke so lani v Alpini povečali za 23 odstotkov, ki so se v povprečju dvignili na 13.453 dinarjev. To je manj kot v Peku ali v Planiki in tudi manj od slovenskega povprečja, kar pomeni, da morajo Zirovci trdo zaslužiti svoj denar. Letos računajo, da bodo proizvodnjo povečali kar za 30 odstotkov. To zahtevno nalogo so- si zastavili zato, da bodo lahko izpolnili vse večje izvozne naloge in normalno oskrbovali domače tržišče, hkrati pa se bodo tako znižali stroški režije, ki odpadejo na posamezen par. S tako povečano proizvodnjo in enakim številom "zaposlenih, računajo, da jim bo uspelo ustvariti tolikšen ostanek dohodka, da bodo lahko razmišljali ne le o enostavni, temveč tudi o razširjeni reprodukciji. Doma naj bi letos prodali za 1,16 milijarde dinarjev obutve, na vzhodnih tržiščih naj bi zaslužili 378 milijonov dinarjev in na zahodu 10,5 milijona dolarjev. L. Bogataj V premislek krčenje neproizvodnih mest predsedniki izvršnih svetov kranjske, jeseniške in radovljiške občine so zaman iskali salomonsko rešitev. Nazadnje so se zavzeli za šest oddelkov, ki sta jih. začuda, posebna in republiška izobraževalna skupnost tudi sprejeli. " Boj se je torej za učitelje in učence z zgornjega dela Gorenjske dobro končal. Kako dolgo bo ostalo pri zmagi, pa je vprašanje. Morda bo mreža že prihodnje leto naklonila poslovno-finan-čni usmeritvi spet samo štiri oddelke in jih vsa pogajanja in prepričevanja ne bodo mogla več pomnožiti. Mreža je gibljiva glede na potrebe združenega dela. Te pa že nekaj let niso in verjetno še nekaj let ne bodo posebno naklonjene niti poslovno-finančni niti še kateri drugi neproizvodni usmeritvi. Delavcev z izobrazbo te vrste je več ali manj dovolj že brez »usmerjenih« učencev, o čemer pričata tudi pregled razpisanih kadrovskih štipendij in izobrazbena struktura mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. Prav zato je spremenljivost mreže šol ne le potrebna, ampak nujna. Preseči mora lokalistična nagnjenja, prepričati zagovornike, ki vztrajajo pri obstoječih razporeditvah. Najbrž je bolj pošteno in poceni za leto ali dve opustiti kakšen oddelek kot pa podaljševati spisek nezaposlenih. H. Jelovčan t Razpisu kadrovskih štipendij bosta ^ teden sledila še razpisa za vpis s*Vencev v prve letnike srednjih tervis-VK in visokih šol. V primerjavi š števi-Mtn kadrovski/l štipendij, ki jih zdru-^eno delo za novo šolsko leto daje pn-ojiino tristo manj kot letos in so v pretežni večini namenjene učencem ter Itudentom v prizvodnih smereh izobraževanja je nova gorenjska mreža prednjega usmerjenega izobraževanja fo itevilu vpisanih mest zelo podobna ^tosnji. Sajbolj bistvene so spremembe po posameznih usmeritvah, ki kažejo na ponovno kleščenje neproizvodnih ozi-, oma bogatenje proizvodnih mest v so-Tako je v novi mreži zraslo število rpisnih mest za kovinarsko usmeritev £ vseh treh gorenjskih šolskih centrih; y■■ '■>WMm&M t'šSHH -'-'i - Zlata poroka pri Peruču v Spodnjih Dupljah — »Nič se ne boj,« je oce spodbujal sina Martina, ko se je ta odločal za samostojno vrtnarjenje, »samo da boš pridno ženo dobil, pa bo šlo!« Pa je Martin Skrjanc iz Spodnjih Dupelj dobil pridno ženo. Ko je bil pri Matičku na Ovsišah pri Podnartu gospodinjski tečaj, je šel gledat dekleta, ki so se tam zbrala. Tam je »umerkal« Dolinarjevo Angelo s Češnjice pri Podnartu. Še vojaščino je moral odslužiti, potem sta se 9. januarja 1933 vzela. Začetek je bil težak, a ker so bile pri hiši pridne roke, sta dtikupovala svet in na vseh njivah gojila zelenjavo: papriko, paradižnik, fižol, solato. Na Golnik v bolnico so jo prodajali in v Tržič na trg so jo vozili. Kmalu po vojni, 1947. leta, sta prodala domačijo pri Kanižu in kupila večjo pri Peruču, v Spodnjih Dupljah. Ata je le do kmetije imel veselje. Dobro jima je šlo, ne moreta se pritoževati. Delati pa je bilo treba trdo. Mama še danes ne odjenja. Še tri glave živine ima v hlevu pa polno dvorišče kur. Ata Martin pa si je v prometni nesreči leta 1969 poškodoval nogo. Veš čas ga je bolela in lani je na prigovarjanje kirurgov le popustil. A tudi brez noge se ne da. Veder in dobre volje je kot nekoč. Leta je kupil in zdaj ima pokojnino. Sicer so pa mlade moči tu. Tri otroke imata in sedem vnukov. Da bi bila le mir in zdravje pri hisi in da bi v vrtu dobro rodilo, pa bo šlo. D. Dolenc VAŠA PISMA jih je iskalo zdravniško pomoč v ambulanti. Veliko ljudi iz izkušenj preteklih zim ve, da je to obolenje najbolje pozdraviti z ležanjem v postelji, uživanjem čajev, C vitamina, s tabletami, kot so aspirin, andol in antigripin, kar vse je v prodaji brez recepta v lekarnah. Letošnja gripa se kaže v dokaj hudi obliki, predvsem z visoko temperaturo med 39 in 40 stopinjami, ki traja dva do štiri, vendar "največ pet dni. Seveda pa se vsako obolenje ne začne samo s splošno slabim počutjem, pač pa virus močneje prizadene dihala, posebno pljuča. V takih primerih je seveda treba poiskati zdravniško pomoč ter se lotiti zdravljenja tudi z drugimi zdravili, na primer antibiotiki »V teh dneh je tudi več klicev za hišne obiske zdravnika,« je povedal dr. Bavdek,« vendar je nemogoče ustreči prav vsem. Obiščemo res le v nujnih primerih, ko na podlagi podatkov, ki jih da svojec ali bolnik sam, lahko sklepamo, da gre za hujšo obliko gripe in za komplikacije. Običajno pa že zadoščajo zdravnikova navodila za lajšanje tegob pri tem obolenju, zdravila za gripo pa tako ali tako ne poznamo«. Gripa res še ni zajela tolikšnega obsega, da bi bilo dobro svetovati, naj se ljudje izogibajo mest, kjer se navadno zbira več ljudi, (prireditve, čakalnice itd.) Pravila, kako se izogniti gripi, seveda ni, laže pa se ji izognemo, če smo se v jeseni preventivno cepili že med letom utrjevali zdravje s primerno prehrano in gibanjem na svežem zraku. L. M. PRVI TAKO, DRUGI DRUGAČE Že lep čas sredstva obveščanja premlevajo izvoz, cene (večinoma podražitve), samoupravno dogovarjanje in odločanje ter podobno. Povprečen občan temu težko sledi. Vse je usmerjeno v gospodarsko stabilizacijo. Povečal se je zvezni proračun, po enaki D o ti pa gre'do tudi republiški in občinski proračuni. Vsa ta povišanje so »nujna in utemeljena«. Ko pa se veriga približa proizvodni delovni organizaciji (izvzemam banke, RTV, Elektro in še kaj), obveljata samo še tržna zakonitost in gospodarska nuja. Slednja pa najbolj prizadeneta delavca z nizkim prejemkom in upokojenca. Dan za dnem. beremo in poslušamo, kako dobra in koristna je bila na primer devalvacija dinarja, pa uskladitev cen in podobno. Vmes pa se vmešajo najrazličnejši poročevalci, ki nam posredujejo različne podatke, ki človeka zbegajo, da ne ve, pri čem je. Vprašaš se, ali so takšna poročila namenjena zgolj zapolnitvi programa... Nekaj primerov. Radio Ljubljana je 2. februarja v jutranji kroniki povedal, da koprski Cimos za letos planira 30 milijard dolarjev izvoza (nisem se zmotil, ampak sem dobro slišal), isti dan ob 1420 pa je bilo rečeno, da ima Cimos letos izredno zahteven program, saj iett izvoziti blago, vredno od 12 do 14 milijonov dolarjev. Morda je bila druga informacija objavljena zaradi jutranje dezinformacije ... Podražilo se je meso. Poročila so govorila, da gre za uskladitev cen in za vzpodbujanje prireje. Televizija pa nam je potem posredovala pogovor s predstav nikom mesnopredelovalne indu strije, kije dejal, da je podražitev posledica ukinjenih subvencij tej gospodarski panogi. Breme subvencij naj bi prevzel potrošnik, rejec pa od tega ne bo vehko dobil, tako da mesnice ne bodo bolje založene. Naslednji dan pa sta republiška sekretarja za kmetijstvo in cene spet povedala nekaj drugega. Sindikati so protestirali, ker jih pred podražitvijo nihče ni vprašal za mnenje. > Zanima nas, kakšno bi bilo v tem primeru njihovo mnenje. Vseeno bi ga lahko povedali. V Glasu pa ste napisali, da se bo elektrika podražila in da seje pri nas doslej podražila za okrog 15 odstotkov manj kot v drugih republikah. Prav pa bi bilo se napisati kakšna pa je bila cena elektrike drugje pred temi podražitvami. Brez osnovne cene je navajanje odstotkov brez pomena, prav tako pa je zelo vprašljiva primerjava cene naše elektrike s cenami v drugih državah. Prav tako poročevalci radi mešajo stare in nove dinarje. Se bi lahko našteval. Tudi glede pologa ob prehodu meje. Ugotavljamo, daje prenagljen in tudi škodljiv, pa ga vseeno še imamo. Vsem, ki nas tako ali drugače obveščate, svetujem, naj bodo podatki čim bolj resnični! Janez Kunšič, Zasip POPOTNI UTRINK IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE (1. zapis) Natanko ob polletju 1983 (30. juni-ja)-bo poteklo že 1010 let od dneva, ko se škofjeloško ozemlje prvič omenja v ohranjeni listini. Le-ta izkazuje, da nemški cesar Oton Drugi daruje velik del Sorskega polja, celotno Selško dolino in vzhodni del Poljanske doline v posest freisinškemu škofu Abrahamu. POPOTNI VTISI, SPOMINI Seveda pa bodi ta uvod le zgodovinska iztočnica zapisom, ki pa ne bodo strogo zgodovinski, pač pa do domače povedano kramljanje o krajih in ljudeh v dolinah in v hribovju na področju škofjeloške občine. In o starih, manj starih m komaj preteklih časih, ki so usodno oblikovali notranjo in vnanjo podobo deželice med obema Sorama, pod Ratitovcem, Lubnikom, Blegošem in Poreznom. In prav gotovo hkrati tudi oblikovali človeka na tem pretežno hribovitem svetu. Saj so za vla-škimi staroselci prišli naši slovenski predniki; mednje in na redkeje obljudene predele pa so freisinški škofje postopoma naseljevali, sprva bavarske kmete, potem Tirolce iz okolice Innichena, celo slovenske Korošce, ter končno še furlanske fužinarje na področje Železnikov. No, o vseh teh starih zgodbah bo še stekla beseda. Pravzaprav le po-menek. Kajti za pisanje strokovnih zgodovinskih zapisov, so bolj poklicana druga peresa. 38 Žirovcev več Med drugim so lani na žirovskem krajevnem uradu zabeležili: 75 rojstev, 42 smrti, 34 prijav stalnega bivališča in 29 odjav. Naravni prirast prebivalstva je znašal 33 ljudi, selitveni pa 5 in tako je konec lanskega leta« živelo v Zireh 38 ljudi več. Skupno pa je konec leta 1982 živelo v Žireh oziroma v žirovski krajevni skupnosti 4476 ljudi. -lb Zanimiva razstava Žiri - Avtomoto društvo je v Žireh ena najbolj aktivnih družbenih Organizacij. Tudi letošnje leto so začeli zelo delovno. Tako so v petek odprli v domu družbenih organizacij Partizan v Žireh zelo zanimivo razstavo Avtomoto šport. Razstavili so več kot 20 dirkalnih motorjev iz vse Slovenije, posamezne dele opreme, ki je potrebna za moto šport in go-cart. Društvo ima letos v načrtu še nekaj večjih prireditev. Tako naj bi letos organizirali republiško prvenstvo v moto krosu in pozivno dirko, ki bo na zvezni ravni. V okviru praznovanj 40-letnice osvoboditve Žiro v pa želijo pripraviti tradicionalni rally Žiri 83. v:; • iSf j Mm % M li Ml £ * Stara Škofja Loka (po Vc s Ti zapisi ali vtisi (imp raje hodili po manj shoj skozi samotne hribovske med preprostimi ljudmi, vimi s svojo mehko po sebi co, očitno nadarjenostjo za in vsakodnevno razbori le kaj. Iznajdljivostjo in neštetokrat izpričanim _ in zavednostjo tudi v hudih Sicer pa bi že na pričetku sovanj rad povdaril, da v< ved o škofjeloški deželici gim Gorenjcem — nekako bi vsaj bežno spoznali ta odličen predel svoje lji renjske. Ločanom najbrž znal kaj npvega povedati, o svojih krajih vedo že mai utegnil bi jim tako, med še-enkrat povedati, kako lepe so njihove doline ... KRAJI IN LJUDJE Kot dijak — pa tudi v letih — sem prehodil vse loško hribovje. Iu prijatelje v mnogih vaseh ii. kih, radovednost me je gnala i no v kraje, ki so bili tako ali * povezani z velmožmi naše lit likovne umetnosti, glasbe, ke... Zato bom hodil po sledeh jevih povesti, obiskoval d bicev, Zajcev, Ažbeta, Gi rovskih samorastnikov. Se L tudi na Prtovču ob spominu m' ve, ki jih je tamkaj p J. E. Krek. tudi na očeta znamke Lovrenca Koširja, Ivana Regena, bolj ribiča i j a Ivana Franketa in še na raj pozabljenih slovensl bom moral vsaj rahlo oj najsi bo to stari srednj skant Jernej iz Loke, Prest_ biograf Jernej Levičnik iz kov, malo znani kipar Josip j a iz Selc in nazadnje tudi ? Cvetko Golar, ki se je umaknil v vinske Sloven Nikakor ne mislim zgrešiti leznikarjev, ki sta usodno p življenje pesnika Prešerna, 1 to njegov advokatski šef bath in kranjski dekan^" rin. Visoko cenim tudi " blarja iz Železnikov, najbolj kulturnih gle kov in slovstvenih _ Osebno ljub mi bo obisk i _ kiparja Petra Jovanoviča v nad Javorjem. Edo Torkar ®popotna povest plovba Tema in veter nas s palube preženeta v salon Odpirajo se novi zaboji piva in nove steklenice viskija prihajajo na mizo. Ob polnoči smo še vsi pokonci, razen kadeta Aca in asistenta Boška, ki sta v Madrasu staknila triper in morata abstinirati. Ko se naveličam hrupa in dima v salonu, grem na krmo poležavat v ležalnik. Nikjer ni nobene ladje okoli nas, nobenega svetilnika, nobene luči s kopnega. Samo zvezde na nebu, mesec in z mesečino obsijani oblaki... UDia-ki' - te pisane cunjice med morjem in nebom; te razkošne palače iz vodnih hlapov ki iih vsak veter sesuje v nič. A vendar - v dolgih dnevih samote na brezkončnih vodnih sir-javah, pridejo tudi te krhke zgradbe prav da se na njih spočijejo mornarjeve oci. Udobno zleknien v ležalniku migam s palci na nogah in razmišljam takole: tam je svet in tu sem iaz Brez sveta ne bi bilo mene - pa tudi sveta ne bt bilo, če mene ne bi bilo. Ne bi bilo tega morja, teh oblakov, teh trepetajočih zvezd na nebu, če ne bi bilo mojih oči, ki jih gledajo in če ne bi znal zanje poiskati besed, ki jih poimenujejo. Jaz sem tista os, okoli katere se svet obrača, jaz sem tisti, ki meri čas in boči prostor. Zvezda repatica sem, ki je v gluhi noči za nekaj hipov osvetlila zemljo; za menoj tema, pred menoj tema, vmes pa ves svet: tale ladja, to morje, ti oblaki, ta ležalnik, v katerem počivam; zraven pa še vse tisto, kar je v meni, v moji lobanji, in v tisti nagubani sivi kepi možganov, ki utripa v njej — koliko filmov, koliko gibljivih in negibnih' slik: tistih, pod katerimi so napisi z imeni, in tistih brez njih. In tam zadaj, tam zadaj — zaprašeni, ne-razsvetljeni hodniki, temačni labirinti, ki se neznano kje začenjajo in se neznano kje končujejo, zazidane kamrice, v katere še miš ne more , a vendar je v njih zrak in vlaga celotne stavbe... Nisem utegnil do konca izpeljati te globo-koumne filozofske teze, ker se je tisti hip pri-majal na krmo naš elektrikar Jeremija, pojoč svojo priljubljeno pesmico: »Kad bi ove ruže maieee za bol moga srca znaleee...« »Ah, ti si!« je vzkliknil, ko me je zagledal. »Si se naveličal gužve v salonu? Nič čudnega, tudi jaz sem se je. Kristus, kako so pijani! Pa zmeraj jim pravim: fantje, ne pretiravajte z viskijem, tu v tropiku ti udari alkohol v glavo še enkrat prej kot na severu. No, hk ... saj sem tudi jaz... hk... pijan. Se malo pa bom videl dve luni namesto ene... hk... No, kje je kakšen stol, da se še jaz usedem? Mogoče mi bo tale vetrček prevetril možgane, kaj praviš?« Jeremija je doma iz mojega konca, mnogo skupnih znancev imava, zato nama zlepa ne zmanjka snovi za pogovor. In tudi ta večer nama je ni. »Ali poznaš mogoče Briškega,« je začel Jeremija, »najbolj razvpitega pomorca v našem mestu? In njegovega očeta, tistega, ki ima zmeraj rožo v gumbnici in vsakomur, ki ga hoče poslušati, blebeta, da je njegov sin kapiy tan, čeprav je Briški navaden mazač pri neki tuji kompaniji. No, z Briškijem sva prijatelja, a med nama povedano, včasih je težek, da ga komaj prenašam. Ali poznaš Kikeljna, j a, ti stega Kikeljna, ki se je pred leti na Bledu ubil z avtom? In Zijada, pa Muharema, oba sta bila nekoč karateista, zdaj sta pa oba pijanca. Pa Vidalija? Njegovo punco smo včasih vsi šlatali, zdaj pa ko mu je žena in dela na komiteju, gre mimo mene, kot da sem luft — Pa Beseničarjevo Stašo, pedikerko? To je moja najboljša prijateljica, pa čeprav nisem imel nikoli nič z njo in najbrž tudi nikoli nič ne bom imel. Ampak baba pa je, baba! — Pa Ber-nardičevega Vojca, tega gotovo poznaš7 Pa Kovica? Pa Tišova, no, avtomehanika Tišova7 — V Kekcu sem ga nekoč tako mahnil, da se je sesedel kot prazna vreča. — Pa Merklino-vega Darjana? Z njim sva skupaj hodila v os novno šolo, zdaj pa ga že cela leta nisem videl. Ali mogoče kaj veš. kako je z njim? Saj res, pa Trničevega Markota, tudi s tem sva bila prijatelja; no potem je iztiril — samo da pokuka iz aresta, pa že gre spet nazaj noter kovega Črta? - Kar mrzlo me sp^. ga spomnim. Ko sem btl se mulec -, .-mega dobil pri Savi, me položil na hrbet leni tiščal v zemljo in mi obraz; take mastne, težke . In v™* režal .. Brrr! - Pa Lajovica? Pa njew stro Nedo?... Ja, tisto, tisto! K* tudx ie bila všeč? Komu pa ne bi bila . .« Jeremija si pnžge cigareto m tae; co v morje. Potem nadaljuje.^/ Nedo d0lga. sem se zdaj.. • IJ°J . Mesart - nekaj Pr08%.:rJnf re™em -Pampak Nadi Sm°- m moeoče tako mislim same zanj No, mogoče mu m se počutim pmadetega- Ce pfl^ - Nedajeedma zens^ žal. da sem jc zgubiL v h bom sem jo spozna:l men e ^ naJStle" ,rnaPenTtrani jaz in moji :,m°H lg! na Neda in njena prijate^ na drugi pa wea» z N< T° Se Z7amtonbo Va dobdalubčka,... skupaj. Za to i^Ljj g0i iz posebno ; kel, ko se "P* položaja. • • m s« ' neie, ko se je ze: in takrat, ampak poznej , ^ ^ in S? ŠIatSkeZpubertetniške finte, saj v pisala - taKe puu bucl ^ u takim mladoletnicam D ^ s spomnim: ravno neK -1 inesla pismo iz s vanju, ko mi .ie mama p ralnika. Torek, 22. februarja 1983 kultura 5. STRAN o zvene pesmi v planinah Slovenci se radi pohvalimo, da veseli ljudje, narod z bogato tradicijo in pisano zakladni pesmi. Zato ni naključje, da da-" pevsko tradicijo po slovenski :i še vedno ohranja na ie pevskih tercetov, kvartetov, _;ov, oktetov in pevskih zbo-In eden od vokalnih sestavov v bogatem mozaiku je tudi jt »Spev« iz Škofje Loke, sku-katere pevska pot se je začela - desetimi leti... *Prav zdaj se pripravljamo na »vanje tega jubileja,« so mi -,-dovali pred dnevi kvartetovi i, prvi tenorist Zdravko Ogris, ta časom nadomestil Franca ____drugi tenorist Pavle Mu- s prvi basist Ciril Pleško ter drugi Dušan Križaj. V petek, 25. fe-a, ob 20. uri na jubilejnem _____i, ki bo v galeriji na loškem u, bodo poleg njih zapele še dekliškega seksteta z Bu-. v Selški dolini, obiskovalcem se bo predstavil tudi Miha s svojimi citrami. Ves iz-so nastopajoči sklenili na-ti za dokončno ureditev Tri- >ga doma na Kredarici. Vartet »Spev« deluje v okviru JŠkega planinskega društva, najmanjša, a zato najbolj w sekcija pri planincih,« se pohvalijo pevci. Čeprav to zveni Šaljivo, pa je vendarle res, da Jočani hranijo najlepše spona svoje številne nastope v ", na našem' očaku Triglavu, „,..1 »domačih tleh« - na Ble-in Lubniku, na Jezerskem, na ovanju 80-letnice Soškega pla-[a društva v Lepem, na „jici, v Vratih pa med našimi jci v Doberdobu ali na Bleščeči vtni. Le kdo bi se spomnil, kje vse bila njihova pesem namenjena sinam in planincem. * r pa so nastopi v plani-delečk iz mozaika naših jv v preteklem desetlet-pravijo člani kvarteta »Spev«, smo nastopali tudi za de- lovne kolektive ob raznih praznovanjih, še posebno radi pa se spomnimo naših dobrodelnih koncertov. Med najbolj uspelimi sta bila prav gotovo tista v zdravilišču Laško in v Novem Vinodolskem. Potem so tu še nastopi na javnih radijskih oddajah Koncert iz naših krajev, dvakratno sodelovanje na srečanju malih vokalnih skupin v Titovem Velenju ter Šoštanju in še marsikaj...« Prav zdaj se Spevovci pripravljajo na snemanje druge samostojne televizijske oddaje, ki bi jo radi pripravili kje v domačih hribih. Tonsko gradivo za to imajo že pripravljeno. Sicer pa imajo v radijskem arhivu že prek trideset posnetkov, kar pet pa na kaseti »Planinska pesmarica«, ki je izšla pred kratkim. Poznavalci glasbe vidijo kvaliteto kvarteta »Spev« predvsem v barvni in izvedbeni zlitosti petja ter v smiselni povezanosti med vsebino pesmi in njeno dinamiko. Iz teh teženj so nastale tudi pesmi, ki jih skupina 5 let kranjskega alnega orkestra ^nim koncertom je Pihalni orkester občine Kranj pod vod-om dirigenta Branka Markiča proslavil »-letnico delovanja Orkester danes sestavlja 48 glasbenikov, ki imajo po 110 na-W letno - Lani so kupili nove instrumente ij - Pihalni orkester občine pod vodstvom dirigenta Markiča je v soboto, 19. fe-- v Kinu Center v Kranju pri-slovesni koncert ob svoji 85-Zbral je izredno veliko po-^v, ki so nastop orkestra ljali z dolgimi aplavzi. Slav-9>vornik je bil predsednik Jože Bregar, ki je sprego-delovanju orkestra v pre-in danes. Predsednik Zveze organizacij Kranja Ma-Oman pa je članom orkestra ~ zlate, srebrne in bronaste »ihalni orkester je bil 1898, med prizadevna sta se zapisala gostil-Sušnik in knjigarnar I Florian. Orkester je z manjši-brekinitvami v času vojne in redno deloval. »Vsak člen te verige je enako pomemben,« je Jože Bregar, in se ob tem vsem še živečim glasbeni-Prvi vadbeni prostor je imel v tedanji mestni sirotišnici tigartu, kjef je danes Glasbena V» *tj<» ima kranjski pihalni or-48 glasbenikov, ki jih vodi t Branko Markič. Povprečno 32 let, 15 med njimi jih še hodi v šolo, ostali so zaposleni v kranjskih delovnih kolektivih, trije so upokojeni. Vadijo dvakrat na teden. Na leto imajo okoli 90 vaj in 110 nastopov. Vključeni so v Zvezo kulturnih organizacij Kranj in v Zvezo pihalnih orkestrov Slovenije. Igrajo na vseh mogočih prireditvah in svečanostih. Pomembno skrb posvečajo pridobivanju novih članov in učenju novih članov, saj so jih večino usposobili sami. Nenehno seveda morajo skrbeti tudi na nabavo novih instrumentov in lani jim je uspelo kupiti komplet novih instrumentov, ki so veljali 980 tisoč dinarjev. Pri tem imata veliko zaslug izvršni odbor pihalnega orkestra in Matevž Oman, predsednik ZKO Kranj. Največ sredstev je prispevala Skupščina občine Kranj, denar so prispevali še ZKO Kranj, občinski sindikalni svet in delovni kolektivi IBI-ja, Merkurja, Save, Iskre, Tekstilindusa, Elektra in Ljubljanske banke iz Kranja, pričakujejo pa še pomoč Gorenjskega tiska. Kranjski pihalni orkester sodeluje na republiških revijah in na srečanju gorenjskih pihalnih orkestrov. Sodelujejo tudi z godbeniki iz Železne kaple in iz Fiumicella v Italiji. prepeva, in katerih motivi izvirajo iz obujanja spominkov starejših ljudi. Zdravko, Pavle, Ciril in Dušan pravijo: »Naš namen je obujanje starih slovenskih ljudskih pesmi, ki jih prilagajamo današnjemu času, poseben poudarek pri našem podajanju pa dajemo dopadljivosti; domačnosti in čustvenosti.« Mnogi kvartet »Spev« poznajo tudi iz oddaj domače zabavne glasbe. Prva leta so namreč precej nastopali z ansamblom Toneta Ža-X garja, zadnja leta pa jih je k sodelovanju povabil ansambel Borisa Franka. Sicer pa je njihova usmeritev povsem jasna: samostojno prepevanje brez trdnejše naslonitve na katerikoli ansambel. In katera njihova pesem najbolj »užge« pri poslušalcih? Med tolikimi se je kar težko odločiti. Pevci pa so skoraj prepričani, da bi bile to pesmi: Po jezeru, Kosec, Cej so tiste stezice, Lovska in še katera. Zagotovo pa bo med bolj uspešnimi tudi »Čude polna kranjska zemlja«, pravijo, »pesem, ki smo jo prav zdaj naštudirali.« Veselih trenutkov v preteklem desetletju ni manjkalo. Najraje pa se fantje spominjajo svojega skupnega vzpona na Triglav, ko pravijo, da so se v »v dveh dneh nasmejali za štiri dni«, ko so s koncerti »začeli v Gorjah in z njimi nadaljevali v Vodnikovem domu na Velem polju, v Planiki pa med Malim in Velikim Triglavom, »kjer se najteže stoji,« dokler ni prav na vrhu našega očaka zadonela »Oj, Triglav, moj dom«. »Prav radi si privoščimo skupne planinske izlete,« so mi zatrdili prav vsi člani kvarteta »Spev« ob koncu našega snidenja in pristavili, da imajo veliko razumevanja za njihovo udejstvovanje tudi njihove družine, saj se jim žene in otroci prav radi pridružijo na njihovih planinskih poteh. Kaj različnih poklicev in izobrazbe so Zdravko, Pavle, Ciril in Dušan, vsem pa je skupna ljubezen do petja in ohranjanja lepe slovenske pesmi. Pravi prijatelji so. Vsaj enkrat tedensko se zberejo na vajah, večkrat na nastopih, srečujejo se, da zapojo, da se pogovorijo o tem in onem. V teh dneh imajo obilico dela še s pripravami na jubilejni koncert. Kot vedno pa pevcem kvarteta »Spev« tudi tokrat ne gre za denar, saj bodo izkupiček od nastopa, katerega pokrovitelj je Planinsko društvo iz Škofje Loke, podprle pa so ga tudi nekatere delovne organizacije, namenili za Kredarico. Kvartet »Spev« bo torej svoj jubilej proslavil v petek, 25. februarja, ob 20. uri v galeriji na loškem gradu. 2e zdaj pa naj pevcem iz Škofje Loke velja — Srečno v drugo desetletje! Besedilo: J. Govekar V Komendi uprizorili Cankarja Komenda — Komendski kulturniki so' letos postavili na oder dramo Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi.« Prvikrat so jo uprizorili ob slovenskem kulturnem prazniku. Ob tej priložnosti je komend-sko občinstvo znova dokazalo, da ceni trud svojih kulturnih ustvarjalcev, saj je dvorano zasedlo do zadnjega kotička. Igralci in režiser Valter Horvat so v delo vložili veliko truda. Ker so igralci pretežno mladi, jih je delo stalo veliko napora, vendar pa mlada skupina "zagotavlja, da bo še naprej delovala. S »Kraljem na Betajnovi« se odpravljajo tudi na gostovanja. Lahko jih bomo videli v Cerkljah, Vegradu, Mostah, na Duplici, Jcasneje pa morda še kje. Prenova mestnih in vaških jeder v občini Škofja Loka Razstava in razgovor V četrtek, 24. februarja, bodo ob 18. uri v galeriji na gradu odprli zanimivo razstavo gradiv za prenovo starih mestnih in vaških jeder v občini Skofja Loka. Otvoritev razstave je mišljena kot razgovor z ob-člinstvom, ki ga bo vodil dr. Peter Fister, eden izmed glavnih tvorcev razstave. Iz obilice gradiv, ki so jih pripravili v TOZD arhitektura in Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze E. Kardelja v Ljubljani, Razvojni center Celje in Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, je bilo treba zaradi prostorske stiske odbrati le najznačilnejše gradivo. Zato je razumljivo, da razstava prikazuje le izvlečke iz celovitih analiz, študij in načrtov. Prvi del zajema prenovo starega mestnega jedra Škofje l^oke od urbanističnih študij mimo umetnostnozgodovinske opredelitve in etnološke analize do podrobno načrtovanih arhitektonskih predlogov za ohranitev in prenovo mestnega jedra. Vse to gradivo bo skupaj z novim urbanističnim načrtom za celotno mestno področje postalo temeljni dokument o načinu ohranjanja kulturne dediščine, ki pa ne bo več mrtev spomenik, ampak nosilec aktivnih prizadevanj za lepše mesto v prihodnosti. Drugi del razstave kaže likovno prostorske značilnosti Stare Loke in je rezultat študije, ki je pokazala, da ima svoje vrednosti in posebnosti. Študija ni tako podrobna, kot je bila za stari del Škofje Loke, a vendar je moč iz nje videti Staro Loko kot celoto, ki ima svoje vrednote in to je treba enakovredno vključevati v oblikovanje kvalitetne mestne podobe. Tretji del razstave obdeluje staro jedro Žirov, za katerega se je pokazalo, da ga sploh ni več. Analiza pomembnejše arhitekturne dediščine je pokazala, »da je ta raztresena po vsej dolini, da pa jo je mogoče ohraniti in uporabiti kot izhodišče za oblikovanje bodoče podobe naselja. Ta naj bi bila zgrajena na tistem, kar je za Žiri pomnik preteklosti in dokaz posebne ustvarjalnosti.« V četrtem delu razstave o prenovi vaških jeder pravijo raziskovalci, da ima vrsta vaških naselij izjemne arhitekturne vrednote, ki pa so neizrabljene. S posebnimi študijami so bile prav te raziskane in odkrite. Predlogi s prikazanimi možnostmi za njihovo polno uveljavitev pa bodo morali postati del prostorske politike, »če hočemo ohraniti obdelovalno zemljo, človeka, ki jo bo obdeloval, kulturno krajino in arhitekturno dediščino.« Ker bo zanimiva razstava odprta samo do 3. marca, je ne smemo prezreti. A. Pavlovec V. Dane Zaje v pionirski knjižnici Kranj — Kranjska pionirska knjižnica bo tudi februarja nadaljevala s kulturnimi prireditvami. V četrtek, 24. februarja ob 17. uri bo v Pionirski knjižnici srečanje s pesnikom Danetom Zajcem. Vabljeni! Večer ljubezenske poezije Kranj — Osrednja knjižnica iz Kranja bo v mesecu kulture pripravila v četrtek, 24. februarja ob 19.30 v dvorani Prešernovega gledališča v Kranju literarni večer, ki bo posvečen sodobni slovenski ljubezenski poeziji Fidl Fadl Kranj — V lutkovnem gledališču v gradu Kiselštajn bo v četrtek, 24. februarja ob 16. in ob 17. uri gostovalo lutkovno gledališče Prešernovega gledališča iz Kranja z lutkovno igro Fidl fadl. Kranjska pevska revija — V Predosljaj^je v soboto, 19. februarja pripravila kranjska zveza kulturnih organizacij prvi koncert letošnje občinske pevske revije. Nastopili so: moški pevski zbor DU Predoslje, moški pevski zbor DPD Svoboda Stražišče, moški pevski zbor KUD Triglav Duplje, moški pevski DU Kranj, ženski vokalni oktet Moss-Tomo Zupan Kranj, moški pevski zbor KUD Bela, moški pevski zbor Obrtnik Kranj, moški pevski zbor Tugo Vidmar Kranj in mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj Visoko (na sliki). Foto: F. Perdan Koncert iz naših krajev Komenda — V enem od aprilskih nedeljskih popoldnevov bo na ljubljanskem radiu na sporedu oddaja »koncert iz naših krajev«, ki so jo te dni posneli v Komendi. Oddajo je povezal Boris Kopitar, z domačimi vižami so sodelovali Dobri znanci in ansambel Lojzeta Slaka, fantje s Praprotna in nepogrešljivi humoristi. Tudi domačini so primaknili svoj delež. O domačem kraju je spregovorila Mojca Lah, predstavil pa ga je tudi moški pevski zbor »Janez Čebul j«. Priprave na filmski festival Jesenice-Sredi februarja so se v klubskih prostorih na svoji redni seji zbrali člani jeseniške filmske skupine Odeon, Kinoamaterji so ocenili minulo delo in ugotovili, da je Vse potekalo po zastavljenih načrtih. Največ so govorili o usodi jeseniškega filmskega festivala in odločili so se, da ga bodo letos ponovno organizirali. Železarske Jesenice bodo tako po triletnem premoru zopet »festivalsko mesto«. Letošnji mednarodni festival amaterskega filma od 19. do 23. aprila bo že jubilejni deseti in nanj so se začeli jeseniški kinoamaterji že intenzivno pripravljati. Sestavili so okvirni program festivala in začeli z zbiranjem denarnih sredstev. Tako bo od ponedeljka, 19. aprila, do četrtka, 21. aprila, žiriranje prispelih filmov v prostorih kluba. Tokrat bo filme ocenjevala petčlanska mednarodna žirija. V petek, 22. aprila, bo ob 18. uri v gledališču Toneta Čufarja svečana otvoritev desetega jubilejnega festivala s kulturnim programom, na katerem bo nastopila folklorna skupina, nato pa bo projekcija izbranih filmov. V soboto, 23. aprila, bo ob 16. uri projekcija izbranih filmov, ob 19. uri pa bo kulturni program, ki ga bodo izvajali pevci in recitatorji, sledil bo slavnostni govor člana filmske skupine Odeon in pokrovitelja festivala, nato bo podelitev nagrad in projekcija nagrajenih filmov ter zaključek festivala. V soboto, 23. aprila, dopoldne bo organiziran *tudi izlet za udeležence festivala in sicer ogled Železarskega muzeja na Jesenicah in Prešernove rojstne hiše v Vrbi. Pripravili bodo tudi projekcije izbranih in nagrajenih filmov po osnovnih in strokovnih šolah v jeseniški občini. A. Kerštan G LAS 6. STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE — JESENICE TOREK, 22. FEBRUARJA J JESENICE DOGOVORIMO SE 10. seja DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA skupščine občine Jesenice bo v ponedeljek, 28. februarja ob 16. uri v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice DNEVNI RED: — potrditev zapisnika zadnje seje — uresničevanje štipendijske politike v občini Jesenice in poročilo o poklicnem usmerjanju — predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v Sloveniji v letu 1983 —■ osnutek odloka o davkih občanov občine Jesenice — družbeni dogovor o določitvi nalog lrr interesov SLO in DS, ki so skupnega pomena za občine Gorenjske in o obveznostih občin za delovanje pokrajinskega odbora in njegovih organov ter pokrajinskega komiteja za SLO in DS — predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za Gorenjsko — potrditev statuta skupščine gorenjskih občin in predlog sklepa o vrstnem redu statuta skupščine gorenjskih občin in predlog sklepa o vrstnem redu opravljanja funkcij predsednika in podpredsednika skupščine gorenjskih občin — delegatska vprašanja in pobude 10. seja zbora KRAJEVNIH SKUPNOSTI skupščine občine Jesenice bo v ponedeljek, 28. februarja ob 16. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Jesenice DNEVNI RED: — potrditev zapisnika zadnje seje — razprava o programu sklada za izvajanje intervencij v kmetijstvu in porabi hrane za leto 1983 ter predlog odloka o posebnem občinskem davku v proizvodnji hrane v občini Jesenice za letos — uresničevanje štipendijske politike v občini Jesenice in poročilo o poklicnem usmerjanju — predlog odloka o koristi za razlaščeno stavbno zemljišče — predlog odloka o usklajevanju davčne politike v Sloveniji za letos — osnutek odloka o davkih občanov občine Jesenice" — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prometnem davku — predlog odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč — predlog odloka o ureditvi prometa v občini Jesenice — družbeni dogovor o določitvi nalog in interesov v SLO in DS, ki so skupnega pomena za občine Gorenjske in o obveznostih občin za delovanje pokrajinskega odbora in njegovih organov ter pokrajinskega komiteju za SLO in DS — predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za Gorenjsko — potrditev statuta skupščine gorenjskih občin in predlog sklepa o vrstnem redu opravljanja funkcij predsednika in podpredsednika skupščine gorenjskih občin — delegatska vprašanja in pobude 10. seja zbora ZDRUŽENEGA DELA skupščine občine Jesenice bo v ponedeljek, 28. februarja, ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine Jesenice DNEVNI RED: — potrditev zapisnika zadnje seje — razprava o programu sklada za izvajanje intervencij t kmetijstvu in porabi hrane za letos ter predlog odloka o posebnem občinskem davku v proizvodnji hrane v občini Jesenice za letos — osnutek odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju delegacij, konferenc delegacij in skupnih delegacij za zbor združenega dela skupščine občine Jesenice — uresničevanje štipendijske politike v občini Jesenice in poročilo o poklicnem usmerjanju — predlog odloka o koristi za razlaščeno zemljišče — predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v Sloveniji za letos — osnutek odloka o davkih občanov v občini — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prometnem davku — predlog odloka o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč — predlog odloka o ureditvi prometa v občini — družbeni dogovor o določitvi nalog in interesov SLO in DS, ki so skupnega pomena za občine Gorenjske in o obveznostih občin za delovanje pokrajinskega odbora in njegovih organov ter pokrajinskega komiteja za SLO in DS — predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za Gorenjsko — soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Jesenice — potrditev statuta skupščine gorenjskih občin in predlog sklepa o vrstnem redu opravljanja funkcij predsednika in podpredsednika skupščine gorenjskih občin — poročilo o opravljenih nalogah v času izvajanja začasnega ukrepa družbenega varstva v Tehničnem biroju na Jesenicah — uskladitev ustanovitvenega akta VIZ Jesenice — TOZD Delavska univerza Viktor Stražišar z zakonom o usmerjenem izobraževanju — delegatska vprašanja in pobude Štipendijska politika v jeseniški občini se približuje potrebam jeseniškega združenega dela. Stroški komunalnega Osnova za določitev poprečne gradbene cene in poprečnih stroškov komunalnega opremljanja za letos so povprečne cene stanovanj in povprečni stroški komunalnega opremljanja zemljišč, dosežene ob koncu lanskega leta, pri čemer se poprečje določi na osnovi cen zgrajenih stanovanj v občini Jesenice. Ureditev cestnega prometa Občinske skupščine z odloki ure-iaio promet na svojih območjih. V Jeseniški občini so pripravili predlog odloka o ureditvi cestnega prometa V naseljih in ta predlog odloka v jvanajstih poglavjih določa ukrepe ■a ureditev prometa in prometne varnosti. Govori o prepovedi pro-neta, parkiranju, ustavljanju, avtobusnih postajališčih, varnostnih ukrepih in tako dalje. urejanja Lani je bilo na Jesenicah zgrajenih skupaj 207 stanovanj. Pri- Eravili so izračune povprečne građene cene za posamezne objekte in poprečne stroške komunalnega urejanja zemljišč. Izračuni kažejo, da se je povprečna cena zglajenih stanovanj lani povečala v primerjavi z letom prej za okoli 20 odstotkov, medtem ko so se povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč lani povečali v primerjavi z letom prej le za 1,4 odstotka. Stanovanja so se torej gradila predvsem v soseskah z večjo gostoto prebivalstva in se je predvsem zaključevala gradnja v že začetih soseskah. Povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine v jeseniški občini znaša 20.903,80 dinarjev; povprečni stroški komunalnega urejanja zemljišč za jeseniško občino pa 2.690,50 dinarjev za kvadratni meter koristne stanovanjske površine. Nekatere delovne organizacije ne štipendirajo V jeseniški občini so razpisali manj kadrovskih štipendij kot leto prej — Nekateri sploh ne štipendirajo — Zanimanje za štipendije iz združenih sredstev Jesenice — Razpis kadrovskih štipendij za prihodnje šolsko leto se je v jeseniški občini zmanjšal v primerjavi z letom prej za 53 štipendij. Še vedno pričakujejo nekaj dodatnih razpisov, vendar precejšnje vrzeli najbrž ne bodo mogli zapolniti. Neugodno — čeprav verjetno razumljivo — je dejstvo, da se v razpisih povečuje delež za skrajšane programe, z druge strani pa zelo upada delež za višje in visoke šole. Slednje lahko pripelje do tega, da bodo jeseniški študenti iskali kadrovske štipendije in pozneje zaposlitev drugje, kar bi pomenilo siromašenje Kadrovskega potenciala občine, z druge strani pa večji pritisk na združena sredstva. Sestava vseh kadrovskih štipendij po stopnji strokovne izobrazbe je sicer boljša od razpisa, vendar seje v primerjavi z letom prej poslabšala, poleg tega pa je nižja od regijskega povprečja. Delež vseh kadrovskih štipen- Nič več družbenega varstva Izvršni svet in komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu občine Jesenice predlagata zboru združenega dela in družbenopolitičnemu zboru skupščine občine Jesenice, da ugotovita prenehanje razloga za nadaljnje uresničevanje ukrepa družbenega varstva v Tehničnem biroju Jesenice in da sprejmeta sklep o potrditvi prenehanja začasnega ukrepa družbenega varstva v Tehničnem biroju na Jesenicah. V tej delovni organizaciji so upoštevali vse predloge in pripombe ter primerno uskladili svoje samoupravne akte, ki so bili vzrok za nekatera neskladja pri delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z družbeno veljavnimi normami. Davki občanov Osnutek odloka o davkih občanov v jeseniški občini. so pripravili v skladu s sprejetim zakonom o davkih občanov in osnutkom dogovora o usklajevanju davčne politike za letos. Na osnovi novega zakona o davkih občanov in osnutka odloka, o katerem bodo delegati razpravljali, pričakujejo zmanjšanje proračunskih dohodkov zaradi ukinitve dveh vrst davkov, zaradi znižanja davčne osnove za vrednost 70 kvadratnih metrov stanovanjskih stavb pri davku na posest stavb in zaradi z osnutkom odloka predvidenih večjih davčnih olajšav. Zato naj bi osnutku posvetili prav posebno pozornost. Osnutek odloka vsebuje več olajšav, med drugim se znižuje stopnja za obdavčenje dohodka iz avtorskih pravic, prav tako so olajšave za tiste, ki bodo vlagali v širitev proizvodnje, davek od premoženja pa se predpisuje le na posest stavb, delov stavb, stanovanj, garaž in počitniških hiš. Osnova za obdavčitev je vrednost stavbe in občine bodo morale letos popraviti tudi novo vrednotenje. Zakon znižuje neobdavčljivo osnovo pri davku od stavb za 70 kvadratnih metrov površine. Program dela zborov Program dela zborov skupščine občine Jesenice za letos zajema naloge, ki izhajajo iz ustave in zakonov, planov statuta občine in drugih aktov. Program, ki so ga sestavili, je mogoče med letom spreminjati in dopolniti odvisno od ocen razmer v občini in tudi republiki. Tako bodo delegacije imele še vedno možnost tudi med letom vplivati na program dela. Program dela vsebuje naslednja tematska področja: družbenopolitični sistem, družbenoekonomske odnose in razvoj, družbene dejavnosti, varstvo okolja in urejanja prostora ter urbanistični dokumenti in geodetske zadeve, splošno porabo in družbene prihodke, področje družbene samozaščite, varstva ter ljudske obrambe, poročila in naloge, s katerimi se bo občinska skupščina vključila v uresničevanje programa dela republiške skupščine. distov na število zaposlenih je najnižji med vsemi gorenjskimi občinami. Skrb za kadrovsko obnovt) in okrepitev preko sistema štipendiranja je zelo neenakomerna med organizacijami združenega dela: nekatere štipendirajo sorazmerno veliko, druge malo, mnoge stoje ob strani. Ob razmišljanju za morebitne dodatne razpise kadrovskih štipendij za prihodnje šolsko leto bi morale štipendirati predvsem tiste, ki so do zdaj stale ob strani. Delež nepodeljenih kadrovskih štipendij v jeseniški občini je približno enak regijskemu, daleč pred vsemi pa je jeseniška občina pri dodeljevanju dodatka za deficitarnost. Število štipendistov iz zdrunih sredstev in razlik h drovskim štipendirajem se kij* poostreni politiki podeljevar celo rahlo povečuje. V prihod: se lahko zgodi, da bo števik • naraščalo tudi zaradi upada: razpisa kadrovskih štipendij upadanja realnega življenjska standarda. Sistemsko ukinja: te oblike pa bo zahtevalo it pretehtano razpravo. Pri štipendijah Titovega skte v Sloveniji moti predvsem p~ majhen odziv za kandidira: oziroma evidentiranje ml*d delavcev, kar pa je podobno * še slabše tudi v drugih gor« skih občinah in v repubL* Videti je, da tudi opozorila a> učinkovita, zato bo za prihod? razpis treba navezati p red v*? osebne stike z osnovnimi ganizacijanii mladine in s: ta v organizacijah združene* dela. Letošnja davčna politika Družbeni dogovor o usklajevanju davčne politike v Sloveniji u-k enotnosti na tem področju - Na novo oceniti stavbe in p-mete, ki se uporabljajo za razvedrilo in oddih Vsi trije zbori bodo spregovorijo predlogu dogovora o usklajevanju davčne politike za letos. Že lani so se občine dogovorile za določitev' enotne stopnje davka od osebnega dohodka v višini 0,5 odstotka. Pri davku e kmetijske dejavnosti od dohodkov negozdnih površin je bilo za lani dogovorjeno zvišanje razponov davčnih stopenj po skupinah katastrskih občin za 30 odstotkov. Pri teh stopnjah se odmerja davek vsem zavezancem, ne glede ali je čisti kmet ali kmet-de-lavec. Za letos te ureditve ne bodo spreminjali. Glede na zaostrene razmere na področju energetike naj bi se občine dogovorile za poenoteno višino davčnih olajšav za vlaganja sredstev v gradnjo malih hidroelektrarn. Predlagajo, da se odvisno od višine naložbe, ki jo določi občina, odmerjeni davek zniža do 80 odstotkov za dobo petih let. Ekonomske olajšave naj bi se priznavale le zavezancem, ki obdelujejo zemljišča v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Dogovor med drugim opredeljuje tudi možnosti za olajšave v zvezi s pospeševanjem izvoza blaga domače proizvodnje na konvertibilno tržišče, socialne olajšave, ki naj bi jih bili deležni zavezanci, ki imajo manjši obseg poslovanja v primerih ko letni dohodek na družinskega člana ne presega 10 odstotkov povprečenega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v Sloveniji v preteklem letu. Zavezancem, ki sprejemajo učence in študente na proizvodno delovno prakso, naj bi se olajšava priznala v višini 15 odstotkov od izplačanih nagrad. Skupna višina možnih olajšav je omejena na 80 odstotkov od odmerjenega davka. Predlagali so tudi poenotenje obdavčevanja dohodkov, doseženih z izkoriščanjem zemljišč v tijske namene in z opra' kmetijskih storitev tijsko mehanizacijo. Predlagali so med drugim rešitev oprostitve davka od kov, občine pa bodo morale ] vrednotiti stavbe in prostore sezoni ali od časa do Časa ljajo za oddih. S tem naj dosedanjo neusklajenost pri in višini vrednotenja teh pre< Stopnja davka na dobitke od srečo se zadržuje v višini lo stotkov, dogovor pa vsebuje š* katere druge novosti. Z dogo pa želijo predvsem doseči uresničevanje davčne p0 Sloveniji, ustreznejšo o učinkovito izterjavo. Korist za razlaščeno zemljišče Določila odloka o koi laščeno zemljišče se veči rahljajo za določanje pra> škodnine pri pridobivanju zemljišč v družbeno lastnii tega pa se uporabljajo dol loka še za cenitev neprei valorizacijo osnovnih sredstev ganizacij združenega dela in ge namene. Cena je seveda odvisna ge, komunalne opremljei tako dalje. Z ozirom na čanje povprečne gradbene v jeseniški občini, ki z lani 20.903,80 dinarjev _ sprejetju odloka, o katerem -delegati razpravljali, znašala * rist ali odškodnina za razlai stavbna zemljišča za prvo o 177,70 dinarjev za kvadratni l ter in za drugo cono 146,34 * narjev za kvadratni meter. Ts> se o odškodnina v primerja' letom prej povečala za 21 > stotkov. Za boljše delo delegacij Delegati vseh zborov jeseniške občinske skupščine bodo preučili osnutek odloka o določitvi delegatskih mest, oblikovanju delegacij, konferenc delegacij m skupnih delegacij za zbor združenega dela skupščine občine Jesenice Jesenice - Ob obravnavi analize uresničevanju delegatskega s: stema in delegatskih odnosov v zborih skupščine Jesenice so vsx tr,-zbori skupščine občine na predlog družbenega sklep, da se preuči ustreznost sedanjega odloka o mest oblikovanju delegacij, konferenc delegacij in skuP^elegac;; za zbor združenega dela skupščine občine iTn določ ^ deleL^K sija je sklenila predlagati, -p™^ sija j« »Kieinid i* ^ . ~ 1 nrnblemov, s katerimi mest in pri svoj, odločitvi organizacijskih problemf jo delegacije in konference d^egacu^Pri^orga^^.j^ ^ cr problematika velikt mih skupnosti, ki se do ___ --.v-—--- -- - - •. mlfl.renc delegacij. Seveda pa to niso edin, ticno niso udeleževale sej konftrtnc ae.es > konferenc delegacij k ovire, ki preprečujejo boljše delo d^^ skupščine občine Jeseni« delegirajo delegate v zbor zdruzenegadelasK^^ ^ z d ^ vendar je mogoče s spremembo sedanjeg ^ t£J problem povezanostjo delegacij v konference oop^ upoštevali teritorij odloku med drugi« .j ^ j_a^re s0 2druA_ J" uc":eaL'.ic 411 ----- -- ;n teritorialne povezanosti sta predvsem dva: problem funkcionalne in t^ ^ mx a delegacij v konference delegacij t.Br problema ki se do idai mlj* manjših - do 30 zaposlenih - delovnih skupnosi, j prak Tako so v novem 1UIVU su v Iiuvcui ------ - lpgacii __ princip povezovanja, več je skupnih oes ^ ki sq bile pri došli predvsem manjše delovne skupnosti, ku____ n7iroma so pri nekaterih ^pniene oziroma so pri nekaterih njem delu vzorne, so ostale nesprcmei .i zaupanja; zaradi ra določeni novi nosilci, ker dosedanji niso p ^^ razf0rmirane. De> cionalnosti dela so bile nekatere konleit cfli „omeni r^— cionulnosti dela so bile nekatere koniei odloka) saj pomeni prece gati naj bi zato temeljito-preučili osnuie delegatskega sistema šen korak naprej k učinkovitejšemu deiovai j TOREK. 22. FEBRUARJA 1983 DELEGATSKO ODLOČANJE — JESENICE 11. STRAN O Večja proizvodnja hrane V jeseniški občini si intenzivno prizadevajo, da bi povečali proizvodnjo hrane — Z odlokom o prispevkih iz bruto osebnega dohodka za kmetijstvo se obremenitev gospodarstva ne bo povečala, saj stopnje ostanejo nespremenjene Jesenice — Na prihodnjih sejah treh zborov skupščine občine Jesenice bodo delegati posvetili posebno pozornost programu samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini. Zdaj je z zakonom dana možnost za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane, sredstva pa se usmerjajo v samoupravne sklade za izvajanje intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Izvršni svet Jesenice je pripravil program za letos v višini 25 milijonov 565.000 dinarjev. Predvidena sredstva se bodo namenjala za obveznosti po dogovoru in samoupravnem sporazumu za premije za povečanje staleža krav, za premije za pitanje telet, za kompenzacije za goveje in svinjsko meso in za združevanje sredstev za nadomestilo za mleko; vse skupaj v višini 18 milijonov 325.000 dinarjev. Sredstva v višini 7 milijonov 300.000 dinarjev se bodo namenila za pospeševanje družbenoorganizi- # rane kooperacijske reje v občini Jesenice v okviru KZK Kranj, TOZD Kooperacija Radovljica in sicer za pospeševalno službo, izobraževanje kmetov, žena, kmečke mladine, pospeševanje hribovskega kmetijstva, nadomestila dela obresti za kredite, zavarovanje živine, sofinanciranje nabave kvalitetnih semen. regresiranje nabave plemenja-kov v naravnem pripustu, sofinanciranje veterinarsko-higienske službe, pospeševanje pašništva, sofinanciranje zbiralnic mleka in tako dalje. PORABA HRANE V jeseniški občini bodo v skladu z republiškimi planskimi cilji do leta 1985 povečali stalež krav pri trzni proizvodnji mleka in mesa, kar je pogoj za večjo proizvodnjo mleka. Višina premije za dodatno privezovanje krav se predlaga za pet komadov v nižinskem območju po 10.000 dinarjev na kravo m za 10 komadov v višinskem območju po 12.000 dinarjev na kravo. Prav tako so določili premiranje proizvodnje mleka. Da bi uresničili plansko obvezo v tržni proizvodnji mleka, proizvodnjo 4000 milijonov litrov mleka v republiki do leta 1985 oziroma 327 milijonov litrov mleka letos zaradi preusmeritve rejcev v večje tržne proizvajalce je predlagano več premij. Sredstva za premije zagotovi republiški sklad. Obenem so premije za pitanje goveda, deloma pa bodo pokrili proizvodne stroške tudi proizvodnji prašičjega mesa. Delegati bodo razpravljali še o posebnem občinskem davku za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v občini Jesenice. Glavni vir sredstev samoupravnega sklada so po zakonu sredstva, ki jih na osnovi samoupravnega sporazuma združujejo delavci namensko iz skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv in iz osebnih dohodkov ■ v temeljni organizaciji združenega dela in delovne skupnosti ter proračunskih sredstev. Glede na to, da v večini slovenskih občin na podlagi zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane niso ustanovili samoupravnih skladov, niti niso sklenili samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za te namene, je bil sprejet zakon o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane do leta 1985. Program samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane se vključuje v republiški program pospeševanja proizvodnje hrane za letos, ki vključuje tudi program tržno organizirane kooperacijske proizvodnje v. občini Jesenice in ga je sprejel samoupravni sklad. Predlagana stopnja 0,8 od brutto osebnega dohodka od 1. marca dalje je nujna, če hočejo zagotoviti sredstva za intervencije v kmetijstvu in proizvodnji hrane, boljšo in rednejšo preskrbo. Jeseniška občina mora prispevati 13 milijonov 220.000 dinarjev, da bo deležna 15 milijonov 65.000 dinarjev republiških sredstev. Največji poudarek je dan proizvodnji mleka in mesa. PRISPEVEK DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV Ker proračunska sredstva ne bodo zadoščala predvsem zaradi vse večje potrebe po intervencijah za redno preskrbo z mesom in mlekom bo treba z zbiranjem sredstev iz brutto osebnega dohodka v višini 0,8 odstotkov od 1. marca letos dalje oziroma 0,68 odstotkov po poprečni letni stopnji, kar pomeni, da bi zbrali okoli 2 milijona dinarjev več od programa, kar bi uporabili za sovlaganje v proizvodnjo mesa. Istočasno se bodo tudi sprostila sredstva v višini 9 milijonov 100.000 dinarjev iz proračuna za letos, kar bi v celoti uporabili za realizacijo programa blagovnih rezerv občine Jesenice. Lani so bile Jesenice ena izmed redkih občin, ki ni zbirala sredstva za intervencije v kmetijstvu iz prispevne stopnje iz brutto osebnega dohodka. Sredstva za pospeševanje kmetijstva so lani zagotavljali iz dohodkov nad dovoljeno proračunsko porabo, kar pa ob letošnji izgubi ni več uresničljivo. Predlog odloka o posebnem občinskem davku za zagotavljanje a-edstev za intervencije v proizvodnji hrane pomeni dodatno obremenitev brutto osebnih dohodkov delavcev. Pomembna pri tem je ugotovitev, da se bodo prispevne stopnje za skupno porabo v občini v obdobju od 1. aprila do konca letošnjega leta znižale. Obremenitev tako na bo višja kot meseca januarja ali februarja ali lani. Spremembe prispevnih stopenj, bodo uveljavljene v obdobju od 1. aprila do konca leta ob nespremenjenih programih samoupravnih interesnih skupnosti za letos. Za metalurgijo več zanimanja Poklicne namere jeseniške mladine so zadovoljive — Za gradbeništvo ni zanimanja in tudi zanimanje za zdravstvo upada — Nekaj več pripravljenosti za gostinstvo in turizem Jesenice — Letos je v jeseniški občini že tretja generacija osmo-šolcev, ki bo šla v "srednje usmerjeno izobraževanje. To pa je priložnost, da pregledajo izobraževalne namere, ki se porajajo ob novem šolskem sistemu. Poročilo o poklicnem usmerjanju niza vrsto podatkov o tem, da se poklicne namere, in tudi dejanske vključitve prilagajajo dokaj spremenjenim in zaostrenim razmeram na področju štipendiranja in zaposlovanja. Osnovna značilnost druge generacije je, da po številu pomembno zaostaja od prejšnjih štirih let, ko so našteli povprečno 375 učencev letno. V lanskem šolskem letu je bilo v osmih razredih le 335 učencev. Druga značilnost lanskih osmošolcev je, da so se približali potrebam po kadrih. Največ jih je v veliki družini kovinarskih in strojniških programov, to je 17 odstotkov lanskih osmošolcev. Zanimanje fantov je veliko, čeprav še vedno nižje od števila razpisanih štipendij, zanimanje deklet pa še vedno premajhno. V elektrostroki, ki je po deležu odločitev na drugem mestu, je zanimanje že nekoliko poraslo in to predvsem v novem programu računalništva. V treh elektroprogramih je vpisanih 13 odstotkov, v računalništvu pa 2,7 odstotka. Družboslovno-jezikovna dejavnost je vpisala 10 odstotkov generacije in ta delež je šibkejši od lanskega. Metalurgija se je prvič zares visoko dvignila, kar je razveseljivo; za trgovsko dejavnost se bo izobraževalo 3,5 odstotka in približno toliko v poslovni in finančni dejavnosti. V teh dveh programih je opaziti precejšen padec. Nasprotno pa gostinstvo in turizem pridobivata učence, manj jih je za zdravstvo in za vzgojo in izobraževanje, približno enak delež je vključen v naravoslovno-matematično tehnologijo. Za vpis v gradbeništvo je še vedno premalo zanimanja, nasprotno pa je za tekstilno stroko interes znatno nad potrebami. V čevljarski stroki je vpis usklajen s kadrovskimi štipendijami. Kmetijstvo privablja vsako leto več učencev. G.b tretji generaciji se spet srečujejo z namerami, ki so že bolje usklajene, čeprav so tokovi preusmerjanja v zadnjem šolskem letu še zelo močni. Na Jesenicah se veliko mladih odloča za kovinarstvo in strojništvo, letos je prvič manj zanimanja za elektrostroko, zanimanje pa je za metalurške poklice. Administrativna dejavnost beleži znaten padec, prav tako tudi zdravstvo, gostinstvo in turizem pa sta pridobila kar 2,8 odstotka, medtem ko družboslovna in jezikovna dejavnost izgubljata dijake. Za poklic vzgojiteljice se navdušuje še preveč deklčt, prav tako jih je preveč za tekstilno stroko, saj tja želi več kot 7 odstotkov generacije. Gradbeništvo ostaja brez pravega odziva, medtem ko se za kulturno področje odloča vse več mladih. Želje osmošolcev se približujejo začrtanemu razmerju 70 proti 30 v korist proizvodnih smeri. Rezultati kažejo, da se izobraževalne namere spreminjajo in te spremembe niso le naključne, saj kaže, da starši niso več brezbrižni do družbenih potreb in usmeritev. Dokaj ostre spremembe na področju štipendiranja in zaposlovanja že odmevajo. Na Jesenicah pa se srečujejo z enim izmed najtežjih problemov — usmerjanjem deklet. Gre za polovico vsakoletne generacije, bitka zanjo pa se bo morala dejansko prenesti iz strokovnih služb in koordinacijskih odborov v združeno delo in v razvojne načrte jeseniške občine. DOGOVORILI SMO SE Dosledno po smereh občinske resolucije >Va minulih sejah zbora združenega dela, družb enopoliti-ćneaa zbora in zbora krajevnih skupnosti jeseniške občine so svreieli predlog o uresničevanju občinske resolucije za letos - Obratovalni čas trgovin v občim - Program dela zborov skupščine za prvo tromesečje Jesenice - Na minuli seji družbenopolitičnega zbora skupščine občine Jesenice so sprejeli resolucijo o izvajanju družbenega plana razvoja občine Jesenice v obdobju 1981 do 1985 v letu 1983. Sklenili so, da mora biti temeljno vodilo v občini dosledno spoštovanje resolu-cijskih načel, zlasti ciljev m usmeritev, ki so jih sprejeli z resolucijo. Vsi subjekti planiranja morajo vsak zase in v skupni akciji stremeti za doslednim uresničevanjem postavljenih ciljev. Izvršni svet in komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj. naj bi spremljala uresničevanje resolucije ter o t*m obveščala zbore občinske skupke, samoupravne organe organizacij združenega dela ter pristojne organe krajevnih skupnosti. Prav tako je družbenopolitični zbor sprejel predlog odloka o proračunu občine za letos. Predlagal je,, da se oceni ravnanje tistih proračunskih porabnikov, katerih zahtevki niso v skladu s stabilizacijskimi prizadevanji. Poleg tega je zbor zahteval, da porabniki proračunskih sredstev ob poročilih o delu za lani predložijo tudi pregled porabe za letos tako, da bi.lahjto že Wd letom predvideli možne težave na področju financiranja. Po razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora sprejeli program dela zborov skupščine občine Jesenice za letos in periodični delovni načrt zborov skupščine občine Jesenice za prvo trimesečje letos, z dodatnimi predlogi, ki so jih podali delegati Delegati so se med drugim menili tudi o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku in podprli tnnenje izvršnega sveta ter predlagali, da se delegati iz občine Jesenice na seji republiške skupščine v tem smislu tudi vključijo v razpravo o osnutku zakona o spremembah in dopolnitvah tega zakona, s tem, da se sprejme besedilo brez variant. Ob koncu so poslušali še informacijo o poteku preoblikovanja krajevne skupnosti Plavž z ugotovitvijo, da ustanovitev občutno kasni. Sklepi družbenopolitičnega zbora niso bili povsem realizirani, zato zbor ponovno poziva vse družbenopolitične Organizacije, da se vključijo v konstituiranje, izvršni svet in upravni organi pa naj nudijo vso potrebno pomoč, da bi nove krajevne skupnosti lahko 1 začele s poslovanjem. Na seji zbora krajevnih skupnosti so sprejeli predlog resolucije o uresničevanju družbenega plana razvoja občine Jesenice za letos, predlog odloka o proračunu občine Jesenice za letos, predlog dogovora o uresničevanju nalog razvoja teritorialne obrambe, ki so skupnega pomena za Slovenijo, predlog programa dela zborov skupščine občine Jesenice za letos in periodični delovni načrt zborov skupščine občine Jesenice za prvo tromesečje letos. Prav tako so sprejeli osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku ter predlog odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Jesenice ter predlog o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Strinjali so se z osnutkom o spremembah in dopolnitvah odloka o obratovalnem času v organizacijah združenega dela s področja trgovine na drobnp, gostinstva, turizma, obrti in drugih storitvenih dejavnosti ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov v občini Jesenice. Obenem so sprejeli predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, spremembe kulture in gradnje na območju predvidenega zazidalnega načrta LOG, centralnega območja in območja 13 v Kranjski gori ter predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči, spremembe kulture in gradnje na območju predvidenega zazidalnega načrta Blejska Dobrava. Med delegatskimi vprašanji so delegati na seji zbora krajevnih skupnosti zahtevali, da mora biti odgovor Integrala krajevni skupnosti Sava zadovoljiv, zato so delegatsko vprašanje ponovili. Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice še ni posredoval odgovora na delegatsko vprašanje krajevne skupnosti Plavž; delegacija krajevne skupnosti Kranjska gora ni bila zadovoljna z odgovori te-lesnokulturne skupnosti Jesenice na posamezna vprašanja v okviru delegatskega vprašanja, in zato delegacija zahteva konkretne odgovore. Novih delegatskih vprašanj na seji zbora ni bilo, zbor krajevnih skupnosti pa je ob koncu tudi ugotovil, da konstituiranje treh novih krajevnih skupnosti namesto dosedanje krajevne skupnosti Plavž občutno kasni, za kar je več vzrokov. Sklepi zbora krajevne skupnosti in družbenopolitičnega zbor niso bili realizirani, zato zbor ponovno poziva vse odgo- vorite, da v okviru svojih pravic in dolžnosti storijo vse za čimprejšnje konstituiranje novih krajevnih skupnosti. Na seji zbora združenega dela so sprejeli resolucijo o izvajanju družbenega plana razvoja občine Jesenice za letos in obenem s sklepom zadolžili izvršni svet, da izvede usklajevalni sestanek med delovnima organizacijama industrija plastičnih izdelkov Jesenice in Kovino o nabavi opreme za izdelavo žičnih vreten. Sprejeli so odlok o proračunu občine Jesenice za letos in predlog dogovora o uresničevanju nalog razvoja teritorialne obrambe, ki so skupnega pomena za obrambo Slovenije ter predlog programa dela zborov skupščine občine Jesenice za letos in periodični načrt zborov skupščine občine Jesenice za prvo letošnje tromesečje. Zbor združenega dela se je strinjal z osnutkom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o samoprispevku, v osnovnem besedilu in brez variant ter sprejel odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin v občini Jesenice. Delegati so se strinjali z odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ter z osnutkom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o obratovalnem času v organizacijah združenega dela s področja trgovine na drobno, gostinstva, turizma in obrti ter storitvenih dejavnosti ter obratovalnicah samostojnih obrtnikov v občini Jesenice. Prav tako so bili za predlog odloka o splošni prepovedi prometa z zemljišči v Kranjski gori ter na Blejski Dobravi. Na seji zbora združenega dela je Franc Presterel, delegat jeseniške Železarne, temeljne organizacije remontne delavnice postavil delegatsko vprašanje: parkirni prostor nasproti gimnazije s svojo neurejeno podobo močno kazi estetski videz širšega centra Jesenice. Tudi prostor za Titovim domom je zanemarjen. Ureditev je nujna in bi sejahko organizirala mladinska delovna akcija. Na to vprašanje je dobil naslednji odgovor: ta odlok o urejanju, vzdrževanju in varstvu zelenih površin nima namena podajati konkretnih rešitev, ampak način reševanja vprašanja urejanja zelenih površin. Ta predlog o ureditvi tega prostora je zajet v veljavnem zazidalnem načrtu kulturnega centra Jesenice, ki ima dolgoročen značaj. Začasna rešitev oziroma predlog bi se lahko posredoval strokovni službi — BUSP — komunalni skupnosti. V jeseniški občini predvidevajo izgradnjo več novih stanovanjskih blokov, kajti stanovanjske potrebe so velike. Na starovrških smučiščih sta naši pionirski reprezentanci dosegli zavidljiv uspeh. Gsmi mednarodni pionirski pokal Loka '83 Jugoslovansko zmagoslavje STARI VRH — Starovrška smučišča so navrgla nov jugoslovanski uspeh. V dvodnevnih borbah na osmem mednarodnem FIS pionirskem pokalu Loka '83 so naši starejši in mlajši pionirji dokazali, da se za bodočnost jugoslovanskega alpskega smučanja ni treba bati. V obeh konkurencah so med sto tridesetimi tekmovalci in tekmovalkami iz osmih evropskih držav zmagovali kot 7!i šalo. Tako kot v sobotnem veleslalo- mu so z zmagami nadaljevali tudi v nedeljskem slalomu. Le pri mlajših pionirkah je slalomska zmaga odšla v Avstrijo. Člani loškega smučarskega kluba Al-petour so se na tem mednarodnem tekmovanju ponovno izkazali. Proge so bile odlično pripravljene, za vzdušje je poskrbelo še veliko smučarjev, ki so smučali na Starem vrhu, za popolnost pa je poskrbelo še lepo in sončno vre- me. Skratka bilo je enkratno in nepozabno. V VELESLALOMU VSE ZMAGA ZA NAŠE Začelo se je nepričakovano. Starejše pionirke, ki so šle prve na progo, so v jugoslovanskem tabo'ru dale pečat za nadaljnje uspehe. V tej kategoriji si je prvo mesto prismučala naša reprezen-tantka Mateja Svet. K uspehu pa je z delitvijo drugega mesta pripomogla še druga naša reprezentantka, Veronika šareč. Tako kot so začele naše starejše pionirske vrstnice, so nadaljevale nato tudi mlajše. Članica jugoslovanske reprezentance Saša Lesjak si je zagotovila zamgo pri mlajših pionirkah. Jueo- » mmm Zihagovalci osmega mednarodnega FIS pionirskega > Pokala Loka '83: Mateja Svet, Dušan Žagar, Saša Lesjak Gregor Grilc (vsi Jugoslavija) in Tek prijateljstva in sodelovanja Minulo nedeljo so Kranjskogorci organizirali že četrti Tek treh dežel — Proga je bila dolga 30 kilometrov Kranjska gora - Minulo nedeljo so v Kranjski gori spet pripravili tradicionalni tek treh dežel, letos že četrti po vrsti. Teka treh dežel - Avstrije, Italije in Jugoslavije — se je udeležilo 1600 tekačev, ki so se pomerili na 30 kilometrov dolgi tekaški progi . Svoje moči so slovenski, avstrijski in Na teku treh dežel v Kranjski gori je sodelovalo 1600 tekačev, med njimi številni Avstrijci in okoli 600 Italijanov ter seveda nasi tekači. Italijane tako čaka lovorika Julija Kugyja za najbolj množično udeležbo med prvimi desetimi pa je bilo osem italijanskih tekačev. Zmagal je Rupil na Elanovih tekaških smučeh, sedmo mesto pa je zasedel naš Dušan Djuncic z dve minutnim zaostankom za zmagovalcem. — Foto: D. Sedej Vsi tekmovalci na Teku treh dežel so morah skozi obvezno obmejno kpnrolo r> cd startom in tako so obmejni organi delali v dokaj nenavadnih okoliščinah. Njihovo delo m start množične prireditve pa si je v Kranjski gori ogledal tudi Stane Dolanc. — Foto: D. Sedej italijanski tekači merili od starta za Kompasom v Kranjski gori do Trbiža in Podkloštra. , Izredno lepo zimsko vreme je privabilo na start množico tekačev, ki so prihajali z osebnimi avtomobili in avtobusi ter se že v ranem jutru hoteli kar najbolj temeljito pripraviti na tek Med udeleženci je bilo veliko dobre volje in navdušenega pričakovanja, saj se je obetala dokaj koristna in lepa rekreacija na progi skozi tri alpske dežele. Če ni šlo drugače, so se med seboj sporazumevali kar v mešanici treh jezikov in navezovali pristne to-variške stike. Srečali so se nekdanji znanci in prijatelji, si podali roke, se pogovorili o tem in onem ter se družno podali na start Ob progi na startu pa je bila navdušena množica sorodnikov, znancev in prijateljev, ki so vsak po svoje spodbujali znane tekmovalce in jim želeli srečno pot. Po obvezni mejni kontroli tik pred startom se je zagnana tekaška množica podala v smučino, ki je bila za nekatere pravi preizkus znanja in moči ter vzdržljivosti, za druge pa spet le in zgolj sodelovanje na prireditvi. Sploh ni pomembno, kdo je bil prvi in kdo je v tem prijateljskem teku na podelitvi prejel pokal, kajti pri teku treh dežel je najpomembnejši in največji pokal sodelovanje in krepitev prijateljstva med narodi, ki jih loči meja, a združuje pristno tovarištvo. Če za kaj, potem Kranjskogorci za to idejo zaslužijo vse priznanje, kajti uspelo jim je pripraviti prireditev, ki je več kot množičnost in več kot zdrava rekreacija. Poleg srečanja na tromeji, skokov treh dežel je tek treh dežel takšna manifestacija, ki zaradi svojega osnovnega namena zasluži našo veliko pozornost in široko podporo. D. Sedej Trimčkov veleslalom KRANJ - Smučarski klub Triglav Kranj bo to soboto na Krvavcu organiziral že četrti trimčkov veleslalom za pokal Globus. Start bo ob 10.30. Pravico nastopa imajo cicibanke in cicibani letnik 1974, 75, 76 in mlajši. Prijave zbora športni oddelek Globusa do petka do 16. ure. Prijavite se lahko tudi v petek ob 18. uri v avli SO Kranj, kjer bo žrebanje. -dh Rekreativna vadba za ženske KRANJ — Zaradi velikega zanimanja za rekreativno vadbo bo Partizan Kranj pričel še z eno rekreacijo za ženske. V telovadnici OS Helene Puhar na Zlatem polju bo ta rekreativna vadba vsak četrtek od 19.;«) do 21. ure. Vadbo vo vodila izkušena vaditeljica Mira Krampi. Druga taka vadba je že v telovadnici OŠ Bratstvo in Enotnost na Planini, ta na Zlatem polju pa je name-sla slovanski uspeh v tej kategoriji je dopolnila še Polona Hafner. Tudi ostale niso vozile slabo, saj so s svojimi uvrstitvami dokazale, da je naše pionirsko smučanje v vzponu. Dušan Žagar je pri starejših pionirjih nato nadaljeval z uspehi naše reprezentance. Z odlično vožnjo mu je uspelo, da je s prvega mesta zrinil vodilnega Tirno Pirskanena s Finske. Finci so nastopili prvič na tem tekmovanju. Uspehi so se nadaljevali tudi pri mlajših pionirjih. Gregor Griic iz jugoslovanske prve ekipe je že s startno številko ena in odličnim časom dokazal, da mu bo težko kdo kos. Napovedi so se uresničile. Dolgo časa je bil na drugem mestu njegov reprezentantčni kolega Dejan Dogig. Le Avstrijcu Schi-estlu je uspelo, da je Dodiga potisnil na tretje mesto. Rezultati — st. pionirke — 1 Svet (Jugoslavija) 54,69, 2. Šareč (Jugoslavija) in Schlemmer (Avstrija) obe 54,92, 4. Šegula (Jugoslavija) 55,13, 5. Kainz (Avstrija) 55,46, 6. Stanggassinger (ZRN) 56,29; ml. pionirke - 1. Lesjak 52,01, 2. Hafner (obe Jugoslavija) 52,26, 3. Gruber in Riedler (obe Avstrija) 52,43, 5. Dolžan (Jugoslavija) 53,58, 6. Siorpaes (Italija) 53,93; st, pionirji — 1. Žagar (Jugoslavija) 54,46, 2. Pirskanen (Finska) 55,21, 3 Gstatter (ZRN) 55,59, 4. Dimitraškov (Bolgarija) 55.77, 5. Pauko (Jugoslavija) 55,85, 6. Pusto-slemšek (Jugoslavija) 56,09; mi. pionirji—l Grilc (Jugoslavija) 50,53, 2. Sshi-este (Avstrija) 51,02, 3. Dodig (Jugoslavija) 51,31, 4. Gappmaier 51,81, 5. Ka-puscinski (oba Avstrija) 52,12, 6. Jovan (Jugoslavija) 52,20. NAŠI USPE SNI TUDI V SLALOMU Naši smučarski upi so na Starem vrhu odlično sklenili letošnjo že osmi mednarodni FIS slalom za »Pokal Loke ,83'. Tako kot v sobotnem veleslalomu so se tudi v nedeljskem slalomu naši odlično odrezali, saj so pobrali kopico zlatih, srebrnih in bronastih odličij. "Mateja Svet pri starejših pionirkah in DuSan Žagar pri starejših pionirjih ter Gregor Grilc pri mlajših pionirjih v tej 1 • _____XI __f^AODflrlt kategoriji so naši mlajši pionirji dosegli uspeh, saj je bil Matej Jovan drugi in Andrej Miklavc tretji Le v kategoriji mlajših pionirk so trojni uspeh slavile Avstrijke in le Poloni Hafner je uspelo, da se ie prebila na odlično četrto mesto, medtem ko je bila zmagovalka vele- jih dosegli naši mladi smučarski ^ naraš- ci ..............— ajniki so ekipo Jugoslavije pripeljali na rvo mesto med osmimi reprezentancami. x o je uspeh, ki je bil delno pričakovan, saj je bila naša reprezentanca sestavljena tako kot je bilo predvideno. Nihče med reprezentanti ni zatajil. Rezultati - »t. pionirke - 1. Svet (Jugoslavija) 1:11,64, 2. Schlemmer (Avstrija) 1:12,91, 3. Sarec 1:13,52, 4. Kuhar (obe Jugoslavija) 1:13,53, 5. Kainz (Avstrija) 1:14,36, 6. Amort (ZRN) 1.15,37; ml. pionirke - 1. Riedler 1:07,64, 2. Gruber 1:07,72, 3. Fleming (vse Avstrija) 1:08,01, 4. Hafner 1*08,23, 5. Lesjak (obe Jugoslavija) 1:08,31, 6. Nedialkova (Bolgarija) 1:08,58; st. pionii-ji - 1- Zagar (Jugoslavija) 1:13,21, 2. Pirskanen (Finska) 1:13,61, 3. Wirnsberger (Avstrija) 1:14,67, 4. Markič (Jugoslavija) 1:15,08, 5. Bamerssoi (ZRN) in Grašič (Jugoslavija) oba 1:15,87; ml. pionirji - 1- Grilc 1:05,26, 2. Jovan 1:06,23, 3. Miklavc (vsi Jugoslavija) in Kapuscinski (Avstrija) oba 1:06,59, 5. Schiestl (Avstrija) 1:06,79, 6. Treven (Jugoslavija) 1:07,09. D. Humer Foto: F. Perdan njena občankam iz tega dela mesta. Svetovno prvenstvo letalskih prevoznikov Kranjska gora — Od 6. do 11. marca bo na kranjskogorskih smučiščih 24. svetovno prvenstvo letalskih prevozm-kov v slalomu, veleslalomu in tekih. Za tekmovanje se je doslej prijavilo blizu 40 letalskih družb z več kot 550 udeleženci — piloti, stevardesami in ostal mi uslužbenci. Gre za zanimivo športno in družabno prireditev, ki jo letaisk: prevozniki pripravijo vsako leto. Vsake drugo leto je prvenstvo v Združenih državah Amerike, vsako četrto leto pa na Aljaski. Jugoslovanni so se prvič udeležili tovrstnega tekmovanja pred štirimi leti na Aljaski. Srečanje letaiskih prevoznikov bo pomembna preskusuja tudi za naš turizem, saj toliko smučarjev hkrati v Kranjski gori še ni buc Večina bo tod ostala pet dni. Predstavniki letalskih družb TAA, ANSETT iz QUANTAS iz Avstralije so v naše zim-skošportno središče prispeli že pred • dnevi, kjer se bodo pripravljali do začetka prvenstva. Prireditelja tekmovanja, smučarski klub JAT iz Ljubijane in Kompas, sta pripravo prog in izvedbo prvenstva zaupala organizaciiske mu odboru »Pokala Vitranc«. ^^ Športne igre škofjeloških delavcev Škofja Loka — Delavci, člani sindikalnih organizacij iz škofjeloške občine se bodo na tretjih športnih igrah pomerili v odbojki, plavanju, streljanju, šahu, namiznem tenisu, kegljanju, teku na smučeh in v vlečenju vrvi. Večina tekmovanja bo v sobotah in nedeljah v športni dvorani na Podnu. Prvenstvo v plavanju bo v petek, 25. februarja, v bazenu v Železnikih, smučarski teki pa 25. ali 26. marca v Gorajtah. Zaključna slovesnost in podelitev nagrad bosta aprila. Tekmovanje pripravlja komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu v sodelovanju z zvezo telesriokul-turnih organizacij, s pomočjo športnih društev in upravljalca dvorane na Podnu. Poleg delavcev zasebnega in družbenega sektorja je prireditelj prvič povabil tudi upokojence. Na lanskih sindikalnih športnih igrah je sodelovalo 105 moških in 61 ženskih ekip, v moški in ženski konkurenci pa je zmagala ekipa Loških tovarn hladilnikov. Letos pričakujejo na tekmovanjih prek tisoč športnikov. M. Kal V,--y Gorenjski sa na evropskem prvenstvu Kranj — V avstrijskem St. Konrad je bilo letošnje e\ člansko prvenstvo v sankanju s valnimi sanmi na naravnih Tekmovanje je potrdilo veliko __ Avstrijcev in Italijanov, ki so pri ških zasedli prvih 16 mest, pri ž pa prvih osem. V konkurenci ____ valcev iz desetih držav so nastopili", jugoslovanski sankači in zasedli slednja mesta: Polde Krašovec je — 20., Polde Perko 22., Marian Meglic 21. Albert Perko 29., Milan Česen 35., Sta ne Kolar 41., Vinko Lavtižar 42 in dre-go Česen 48. Nastopilo je 60 enosedov V tekmovanju dvosedov nobena naša dvojica ni končala preskušnje. Na desetem mladinskem evropske« prvenstvu v švicarskem Montreux ies pi V »» • — ------— — — I ■» avants so med tekmovalci devetih dr žav, Avstrije, Italje, ZRN, Norveške, Španije, Francije in nastopili tudi štirje Jugoslovani: Simer. in Mirko Bernik ter Janez Luznar ^ Železnikov, in Janko Meglič z Jesenic Na zahtevni progi, kjer se je že na preizkusni vožnji poškodovalo osem sar-kačev, so se gorenjski tekmovalci dobro odrezali. Med 39 sankači je bil Meglič 17., Simon Bernik 22, in Luznar 25 Mirko Bernik je zaradi padca odstopi. V vožnji dvosedov sta brata Bernik med petnajstimi posadkami osvo^u 10. mesto. Ekipno je bila Jugoslavija četrta; lahko pa bi bila celo tretja. 6e bi bil med posamezniki uvrščen tudi Muko Bernik. J. Kikel, S. Kovač Umrl je naš najdražji ALOJZ KOŽAR - Arti Od njega se bomo poslov.li v sredo 23. februarja 1983 ob 15.30 izpred hiše žalosti v Predddvoru. Neutolažljivi: žena Minka, sin Štefan, ^ke ^arija, Anka, Lojzi z družinami in ostal, sorodniki. Preddvor. 22. februarja 1983 12 stran_šport in rekreacija_i_torek. 22. februarja 18»3 torek, 22. februarja 1983 šport in rekreacija — kronika 13. STRAN GLAS Zmajarstvo Člani Prepiha 295 ur v Tržič - Z 19 člani, od tega je devet pilotov, ter s 15 zmaji sodi tržiško društvo za prosto letenje Prepih med srednje velike v Sloveniji. Po dejavnosti pa je celo drugo v Jugoslaviji. Lan1 so tržiški zmajarji krožili po zraku 295 ur. Med posamezniki je prednjacil Iztok Tomazin z 81,5 urami, drugi je bil Viktor Bečan s 45 urami. Za razumevanje teh številk navedimo, da povprečni polet s Kriške gore ali z Dobrče ob neugodnih zračnih tokovih traja od 10 do 15 minut. »Prepihovci« so po ugotovitvah komisije za prosto letenje pri Zvezi letalskih organizacij Slovenije med najbolj skromnimi po porabljenih Markič spet republiški prvak Kranj — Na republiškem članskem prvenstvu v judu v Mariboru je Robert Markič član Judo kluba Triglav iz Kranja potrdil odlično pripravljenost in v kategoriji do 60 kilogramov osvojil naslov republiškega prvaka. Na poti h končni zmagi je v polfinalu presenet Iji-vo premagal Celjana Čuka, ki je doslej na državnih in republiških prvenstvih vedno posegal po vidnejših uvrstitvah. Z zmago se je Markič uvrstil na državno prvenstvo. Njegov uspehje v kategoriji do 78 kilogramov dopolni! Martin Benedik z osvojenim tretjim mestom Premoč je moral pri/nati le re-prezentantoma Fabjanu in Irnamovicu iz Celja. Značilnost prvenstva je bila, da so judoisti iz manjših klubov, kamor sodi tudi kranjski Triglav, v vecih kategorijah prekrižali načrte favoritom. M. Benedik zraku družbenih sredstvih. To je tudi razumljivo. saj so zmajarji domala vso dejavnost krili iz lastnih žepov. Člani društva tudi zdaj v zimskih mesecih ne mirujejo. 23. januarja je Iztok Tomazin opravil prvi zimski polet z vrha Begunjščice. V izredno neugodnih razmerah — na startu je pihal veter s sunki prek 60 kilometrov na uro — je krožil po zraku uro in štiri minute. 5. februarja so v Tržiču gostovali celovški zmajarji. V močnem vetru in hladnem vremenu sta takrat Anderle in Tomazin ostala v zraku dve oziroma tri ure, ostali člani pa od pol do ene ure. Na Kriški gori in na Dobrči bo živahno tudi v naslednjih mesecih. Poleg članov domačega Prepiha se bodo s teh točk, ki omogočata dobre letalne dosežke, spuščali v dolino tudi zmajarji iz ostalih slovenskih klubov in društev. Osrednja prireditev v Tržiču pa bo vsekakor državno prvenstvo, ki ga bodo na enem od vrhov pripravili člani domačega društva za prosto letenje. J. Kikel -----^ V četrtek sankaške tekme Kranj — Organizacijski odbor kranjskih zimskih športnih iger sporoča, da bo sankaško tekmovanje v četrtek, 24. februarja ob 15. uri na cesti proti Šmarjetni gori. -----s Za večjo prometno varnost Otroci nikoli dovolj varni na cesti Lani je na slovenskih cestah v prometnih nesrečah umrlo 19 otrok v starosti do 7 let, ranjenih pa je biio 422 otrok. Na Gorenjskem pa je za isto starost podatek takle: lani sta umrla 2 otroka, ranjenih pa je bilo 22. Običajno nas nezgode otrok v prometu bolj pretresejo, bolj so tragične, zato se zdi, da ni nikoli dovolj opozoril in nasvetov staršem in skrbnikom, da bi otroka obvarovali pred tem ter ga pripravili na obnašanje v prometu. Otrok ne sme biti med vožnjo v avtomobilu nikoli na prvem sedežu, sedi naj zadaj, če pa ga imamo na kolesu, mora imeti poseben sedež in noge na stopalkah. Igra na cesti je često vzrok za nezgodo, zato ne dovolimo otroku igranja ob cesti, saj mu je na primer ubegla žoga več kot pa lastna varnost. Otrok se pri prečkanju ceste ravna po zgledu odraslih, zato naj tudi starši ravnajmo tako, kot otroku govorimo. Če gremo z otrokom po cesti brez pločnika, naj bo otrok vedno na zunanji varnejši strani, isto velja tudi za hojo po pločniku. Tako lažje preprečimo nesrečo, če se nam otrok nenadoma iztrga iz rok. Prav tako bodimo med otrokom in cesto, kadar ga spremljamo na vozičku ali na triciklu. Voznike motornih vozil sicer že zakon zavezuje, da morajo biti še posebej pozorni do otrok v prometu. Vendar pa to ne velja le za ceste, pač pa tudi za parkirišče, dvorišče, garaže. Otroci si znano povsod napraviti prijetne kotičke za igro, tudi med tovornjaki na parkirišču. Zato ni odveč, če traktorist ali voznik tovornjaka pred vožnjo obide vozilo in najde morebitnega v igro zatopljenega malčka za kolesi. Takšne nesreče so se že pripetila, naučimo se nekaj od njih. Začetniki v prometu sicer nosijo rumene rutice, v mraku in ponoči pa naj dodatno poskrbi za varnost odsevna kresnička. \___/ SPV Množični tek Po poteh Gorenjskega odreda V Cerkljah 1000 tekačev Akcija cerkljanskih miličnikov na Krvavcu Preverjanje varnosti na smučišču skih partizanskih enot. To sicer ni bila rekordna udeležba na cerkljanskem teku —. na drugem tekmovanju je nastopilo 1315 tekačev — pa vendarle je število prav zavoljo podobnega teka v Kranjski gori preseglo pričakovanja prireditelja, športnega društva Krvavec iz Cerkelj. Dobro potegnjene in, dokler se ni otoplilo, tudi izjemne hitre smučine so tekače vodile skozi krajevne skupnosti pod Krvavcem — Cerklje, Poženik. Zalog, Grad, Brnik in Komendo. Prireditelj je pripravil dve progi, dolgi 7 in 25 kilometrov, udeleženci pa so bili razdeljeni v osem skupin po starosti in spolu. V najbolj zanimivi preskušnji, v teku članov na 25 kilometrov dolgi progi, se je vnel boj za zmago med Maksom Je-lencem iz Dražgoš in Jožetom Klemen-čičem iz Dola. Jelene je bil večino proge v vodstvu, vendar je na zadnjih kilometrih državni reprezentant iz Dola zbral več meči in prismučal v cilj tri sekunde pred svojim najnevarnejšim tekmecem. Med članicami je s precejšnjo prednostjo zmagala mladinka kranjskega Triglava Vida Bertoncelj. Sicer pa tovrstni teki niso prestižnega pomena. Namenjeni so vsem, ki so jim teki v razvedrilo in za dobro počutje. Teh pa je bilo v nedeljo na cerkljanskih smučinah največ. Preskusili so svoje telesne sposobnosti in zmogljivosti ter obenem obudili spomin na težke in slavne čase naše zgodovine. Prireditev pod pokroviteljstvom delovne organizacije Iskra Delta je uspela, cerkljanski športni delavci in krajani vasi pod Krvavcem pa so ponovno dokazali, da so spretni organizatorji. Rezultati — trimski tek na z kilometrov — moški: 1. Robert Kerštajn, 2. Janez Kosmač, 3. Robert Vidic; ženske: 1. Dragica Korošec, 2. Damjana Bonca, 3. Sonja Jeršin; pionirski tek na 7 kilometrov — pionirke: 1. Tatjana Mlinar, 2. Jasna Kovač, 3. Andreja Vodnik; pionirji: 1. Primož Krajšek, 2. Janez Hafner, 3. Jožko Rupnik; tek na 25 kilometrov — moški do 40 let: 1. Brane Dež-man, 2. Boris Ahac, 3. Radovan Riedl; ženske do 30 let: 1. Vida Bertoncelj, 2. Najhitrejši v teku članov do Wiei ie Klemenčič (prvi) in Milan Sedusak (tretji). Cerklje — Na startu četrtega množičnega smučarskega teka Gorenjskega odreda se je v nedeljo dopoldne zbraio tisoč tekačev iz vse Slovenije, mladih in starejših, moških in žensk, tekmovalcev in rekreativcev, borcev gorenj- Marija Pogačnik, 3. Magdalena Čepelj-nik; ženske nad 30 let: 1. Marija Vodnik, 2. Katarina Šegula, 3. Vida Hvast-Ja- C. Zaplotnik Tatjana Mlinar, Jasna Kovač in Andreja Vodnik — prve tri s pionirskega teka na sedem kilometrov. Miličniki oddelka milice Cerklje so v soboto, ko je na krvavških pobočjih vijugalo pet tisoč smučarjev, preverjali spoštovanje določil zakona o varnosti na javnih smučiščih — 14 kršiteljev opozorili, devet predlagali sodniku za prekrške — Premalo redarjev — Smučanje predšolskih otrok brez nadzorstva — Strojniki trezni na delovnem mestu Krvavec — Lansko zimo se je na Krvavcu poškodovalo 226 smučarjev; 59 jih je bilo teže in 167 laže poškodovanih, en otrok pa je za posledicami nezgode na smučišču umrl. Letos (do 19. februarja) so zdravniki na Krvavcu nudili prvo pomoč 65 smučarjem; 12 nezgod je bilo s težjimi in 53 z lažjimi poškodbami. Ti podatki so bili izhodišče sobotne akcije miličnikov oddelka iz Cerkelj, ko so na Krvavcu preverjali doslednost pri izvajanju zakona o varnosti na javnih smučiščih ter morebitno alkoholi-ziranost strojnikov in ostalih oseb, odgovornih za red in varnost na smučišču. Ugotovili so, da je upravljalec — Rekreacijsko turistični center Krvavec —■ odpravil vse pomanjkljivosti, ki so jih desetega januarja letos opazili in- sledno izvajala zakona o varnosti na, javnih smučiščih. Premalo je skrbela za red pred žičnimi napravami in opozarjala na nepravilnosti. Na Krvavcu letos še ni bilo primera kraje smuči in druge smučarske opreme; tudi v soboto Bojan Urh, miličnik oddelka milice iz Cčrkelj, že tretjo zimo opazuje ponašanje smučarjev na krvavških smučiščih: »Varnost na Krvavcu se izboljšuje, čeprav imamo še vedno opraviti s primeri objestne vožnje, nepravilne opremljenosti in neupoštevanja odredb redarjev in miličnikov. Denimo, v petek je smučarju med vožnjo z dvosedežnico Veliki Zvoh odpela smučka in padla z nekaj metrov višine na smučišče tik poleg petletnega smučarja. Kršitelja svio predlagali sodniku za prekrške'.i Povedali so v Cerkljah ... Pregled varnostnih vezi — Smučanje brez varnostnih vezi je prav tako nevarno koi divja ali objestna vožnja. Po padcu, ko vezi popustijo, smuči brez »štoparjev«-