telefon Št. 74. Posamna številka 10 h. Po poiti prejoman: za celo leto naprej 26 K — h pol leta . 1H„ —„ eetrt , „ 6 , 60 „ mesec , 2» 20 „ V upravništvu prejemati: za celo leto naprej 20 K— h pol leta Četrt » mesec 10 i 6» — » 1.70» Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice št. 2. Rokopisi se ne vra«ajo, nefran kovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je r Seme-niških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzemši nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 15. V Ljubljani, v torek, 20. januarja 1903. Letnik XXXI. Sredozemsko morje. Sedanji nemiri v Maroku vzbujajo tudi druga politična vprašanja, ki so največjega pomena ca svetovno trgovino in za stališče velevlasti, in ki utegnejo v bližnji bodočnosti igrati veliko vlogo. Posebno angleški listi razmotrivajo položaj Anglije pri vhodu v Sredozemsko m o r j e , p r i g i b r a 11 a r -s k i ožini. Odkar so izkopali sueški prekop, je postal Gibraltar važen za Anglijo, ker pri njem so vrata ta pot v Indijo. Država, ki bi zaprla Angliji ta vrata, jej vzame polovico moči v Indiji. Potrebna pa so ob Sredozemskem morju tudi skladišča za premog, arzenali itd., ki so nekake trdne točke, na hatere se opira pomorska nadvlada. Zato so se že I. 1704 Angleži utrdili na Gibraltarju. Kmalu jim je sledila Španija in je nasproti na sfriškem bregu sezidala trdnjavo Cev t a. Marokanska država je zidala T a n g e r , Francija je utrdila T o u 1 o n in Italija Bi je v Maddaleni ustvarila strategično važno luko. A to ni bilo dovolj: Anglija je ustvarila novo trdnjavo na Malti, Francija pa je utrdila B i z e r t o in sklenila okrepiti Korziko. Španija je pa vštric Gibraltarju sezidala trdnjavo A 1 g e c i r a s , odkoder hoče nadzirati, kaj se godi v angleški trdnjavi. Anglija vidi, da jej zdaj Gibraltar več ne zadošča. Pri Bedanjih strahovitih stre-livcih tudi najmočnejša trdnjava ni varna. Zato gleda zdaj Anglija, da bi dobila o d M a r o k a T a n g e r. To je tem važnejše za Angleže, ker se tudi Francija poganja za to marokanBko trdnjavo. Če jo dobe Francozi v roke, potem je angleška premoč v Sredozemskem morju uničena. Hkrati se pogaja Anglija tudi s Španijo, da bi dobila Cevto ter tako od obeh strani zapirala gibraltarsko ožino. Francija je pa v najnovejšem času, samo 350 km od Gibraltarja že sezidala novo vojaško pristanišče M e r s el Kebir na afriškem obrežju. Dogodki v Maroku torej po vsej pravici zanimajo velevlasti. Kakor hitro začno vanje posegati zunanje velevlasti, postalo bo marokansko vprašanje odločilno ca nadvlado v Sredozemskem morju. „Drang nach Osfen" v Slavoniji. Iz Zagreba, 17. jan. Po zadnjem popisu se je naštelo na Hrvatskem 136.131 Nemcev, kar iznaša od vsega prebivavstva 5 58 %. To število je za Hrvatsko nenavadno veliko, če se pomisli, da Hrvatska ne meji nikjer z nemškim celotnim življem, nego da so to raztrešene naselbine. In Slavonija ima več teh naselbin nego prava Hrvatska. Semkaj je naselila že cesarica Marija Terezija mnogo Nemoev, pa so se selili semkaj iz južne Ogrske vse do najnovejšega časa. Za čudo. da se Hrvati niso nikdar tako protivili tem nemškim naseljencem, kolikor mažarskim. katerih je zdaj tudi že lepo število okoli 90.700. Računalo se je morda, da se nemški živelj s časoma poizgubi, češ da ni v pravi zvezi z nemštvom, dočim bi se mogel mažarski živelj še bolj razširiti, ker ga lahko podpira mažarBtvo iz najbližjega sosedstva, in pa tudi sama državna vlast, ki mu je že tako naklonjena iz poznatih razlogov. Toda godi se ravno na robe. Nemoi naseljeni na Hrvatskem se drže trdo svojega jezika, pa je statistiški dokazano, da znajo Nemoi med vsemi naseljenci najmanje hrvatski, dočim se Mažari že v drugem rodu prav pogosioma pohrvatijo. Seveda so tudi Nemci prisiljeni naučiti se hrvatski že radi svoje koristi, in tako tudi ravnajo; za hrvatsko stvar pa ne marajo nikdar, marveč so jej protivni ter jo nikjer in nikdar ne pospešujejo. In v tem so za Hrvatstvo nevarneji nego Mažari. Zato pa tudi v Slavoniji cvete mažaro-nija v najlepšem cvetu in prav slabi so izgledi tukaj za hrvatsko stvar. V vseh večjih mestih Slavonije odločujejo v javnih vprašanjih ravno tujci in ne domačini. V Oseku, glavnem mestu Slavonije, živi 12 436 Nemcev, tedaj cela polovica vsega prebivavstva. Tukaj imajo svoje središče ter iz-dajejo dva nemška časopisa, vzdržujejo svoja nemška bralna društva in tudi nemško gledališče. Hrvati so se začeli gibati šele v najnovejšem času ter so zasnovali opozicijonalni dnevnik »Narodna Obrana", ki ima pa težak poležaj, ker mora pobijati ne samo svoje nemške protivnike, nego tudi mažaronski „Dan", ki izhaja trikrat na teden ter se smatra za glavni organ mažaronske saborske večine. Razen Oseka gospodujejo Nemci tudi v Z e m u n u , v drugem mestu Slavonije, kjer imajo tudi večino: od 15.079 prebivav-cev je Nemoev 7100. Po navadi potegnejo v vseh važnih vprašanjih ti Nemci s Srbi proti Hrvatom, pa tako odločujejo proti pravim hrvatskim interesom. Razumi se, da tudi tukaj izdajejo svoj časopis, ki zastopa njihove koristi. Ravno tako je tudi v M i t r o v i e i, kjer jih je sicer manje, ali vendar odločujejo s svojim vplivom; tudi tukaj imajo svoj nemški časopis. V večini so Se Nemoi v R u m i in Novi Pazovi; v prvem mestu jih je od 10.377 prebivavcev 6337, v drugem pa 3752 duš od 3836. V znatnej manjšini pa žive Nemci v Vukovaru, Vinkovcih, Indjiji, Pe-trovaradinu in drugih večjih mestih Slavonije. Prav za prav ne najdeš v sremskej in virovitičkej županiji nobene večje vasi, kjer ne bi bilo nemških naseljencev. Pa tudi po-žeška in belovarska županija nista brez nemških naselbin, vendar pa ne v onej meri kakor prvi dve. Ti nemški naseljenci se bavijo po ma-njih mestih in vaseh s poljedelstvom, po večjih mestih pa b trgovino in obrtom. Večidel dobro vspevajo in napredujejo, ker so marljivi in trezni. Nove svoje domovine pa ne ljubijo, kakor smo že zgoraj omenili. Protivni so Hrvatom v narodnostnem, pa tudi v verskem pogledu, kajti ti nemški naseljenci so večidel protestanti, ki vabijo v svoje šole katoliško deco, kar se godi posebno po večjih mestih. O protestantovskej šoli in njenem delovanju v Zagrebu sem že pred davnim poročal v »Slovencu«, a so še st.*iaj isti, čo ne slabši odncšaji za katoliško deco, ki pohaja to šolo; a nič bolje ni po drugih krajih, kjer gospodarijo protestanti v šoli. Ni se v zadnjem času brez razloga vzdignila »Narodna Obrana" v Oseku proti nemški poplavi v Slavoniji, ter upozorila me-rodavne narodne kroge proti škodljivemu delovanju nemškega življa naproti hrvatskemu, kateremu bi se moralo dati izdatne pomoči v trdem boju za svoj obstanek na rodni zemlji, ker mora drugače brec dvoma izginiti in tujec bode gospodoval v najlepšem in najplodovitej-šem kraju Hrvatske! Avstrijsko brodovje za Levante. Že objavljena vest o pripravah v naši mornarici za odhod pred C»rii^rad se utegne uresničiti morda že v prihodnjih dneh. V Pulju se pripravlja brodovje, obstoječe iz treh vojnih ladij, dveh kiUark in devetih torpedovk za odhod v vzh >dn > predozemsko morje pod poveljstvom kontre- sra pride na Stajarsko 19.922Krat za 10,030.348 K, 5379krat za 1 541.657 K na KorošUo, 5675krat za 2 523 084 kron na Kramsko, 10.612*rat na Primorje, 2819 krat za 645.952 K na D.ilmaoijo. Od dne 12. jan. 1883, ko je hranilnica začela poslovati, oa do konca minolega leta, se je vložilo 216,729 673kr»t v skupnem znesku 7.a 54465117.729 K 81 vinar., a vrnili so 58 845.020krat za 54.052 224 141 K 81 vin., tako je v blagajni preostalo čistih 412 893 588 kron. Med povračili nahaja se 135 030 521 K, za kar je urad vložnikom po želji kupil in odposlal vrednostnih papirjev, btevilo vložnikov je naraslo za 3114 oseb pri varčevalnem, za 364 v čekovnem, za 353 v nakaz-ničnem (clearing) prometu. Sedaj je med ljudstvom 17 597 knjig rentovnic. ki so vredne 93,067.715 K, potem 1,610.630 vlož-nih in 51853 čekovnih knjižic. O o svojo knjigo-vložnico je prišlo 138 varčevalcev; tri knjižice imajo besedilo tudi slovensko, izdali so jih poštni uradi: Merna, Kranjska-Gora, Hoče pri Mariboru; prva knjižica velja 3 K 04 h, druga 720 K, tretja 2 K, a pravico do nove knjižice ima dnn 13 januv. prvi, dne 24. jan. drugi, dne 27. januv. pa tretji varčevalec. — Koliko ie porabi sladkorja? Na leto se porabi na Kranjskem povprečno 36 012 metriških stotov sladkorja, na posameznega prebivalca torej pride 7'0S4 kg. — Na Koroškem se porabi sladkorja na leto 45 248 meterskih stotov, na posameznega prebivalca torej pride 12 318 kg — Na Štajerskem se porabi sladkorja 124*844 meterskih s otuv na leto, na posameznika pride 9 207 kg. — Na Primorskem in v Dalmaciji se porabi sladkorja 112.342 meterskih etotov na leto, na posameznika pr!^e 8 342 kg. — Iz Slike javljajo, da je državna železnica dala ograditi prostor za prašiče in drugo živino tik Koslerjeve pivovarne. Na tem prostoru bo stala za izvoz v Nemčijo namenjena živina, dokler je ne spravijo v vozove. — Dnč 16. t. m. se je podrlo 6 m novega zidu ob posestvu g. Gregorca Zgrajeno je bilo jeseni ob neugodnem vremenu. Druge nesreče ni bilo, ker ni bilo nikogar poleg. — Poročil se je v Ljutomeru g. učitelj Fran Čeh z gospodično Angelo Vršič. — Dar. Gospod J. A ž m a n , župnik v Gorjah, podaril nam je za gasilno orodje plemeniti dar v znesku 43 K 46 h, za kar mu izrekamo srčno zahvalo in zakličemo na pomoč I — Gasilno društvo v Kropi, dn6 18. jan. 1903. — L. Hafner, načelnik. Ign. Ažman, blagajnik. — Socialno demokraškl vodja na Reki aretiran. Na podlagi ponarejenih čekov se je pri kreditni banki na Reki vzdignilo 2000 kron. Ponarejalce ima policija že v rokah. Mej aretiranimi je socilnodemokra-tični vodja Štefan Troha, ki je nedavno otvoril na Reki zavod za informacije, in njega piBar Anton L e n h a r d. Policija je v stanovanju Štefana Trohe dobila tudi priprave za ponarejanje lOOkronskih bankovcev. dovoljeno priti k meni. Meni je dovoljeno bivati na Francoskem, a na špansko mejo ne smem . . . Kaj naj storim, če grem na lov na francoske hribe ob španski meji in pride kar v procesiji vse polno španskih kmetov, ki me hočejo videti in pozdraviti ? — Jaz jih ne kličem, pridejo sami od sebe!« Ko je okreval, šel je v Avstrijo k svoji sestri Biankini, ki je poročena z nadvojvodo Leopoldom Salvatorjem. Bil je v Sarajevu, od koder je prišel k poroki čez Dubrovnik, Kotor na Cetinje. Don Jaime je potoval v najstrožjem »ineognito«. Tudi on je hotel prinesti najsrčnejše častitke na črnogorski dvor, kjer so ga sprejeli najpresrčnejše. Na Cetinju je našel svojega prvega učitelja ruskega jezika, ruskega polkovnika, dodeljenega ruskemu poslaništvu v Belgradu in v Zofiji, ki je prišel na Cetinje pregledovat črnogorsko redno vojsko. Ko je srečal svojega učitelja na ulici, skočil mu je okoli vrata in poljuboval in objemal ga. Don Jaime se je udeležil tudi vaj črnogorskih vojakov. Blizo vežbališča opozorili so ga na cerkvico, ki je ograjena s samimi cevkami od pušk, ki so jih vzeli sovražniku v vojski. (Dalje prih.) — Vrat si je prerezala v Spodnjih Borovljah 301etna posestnikova žena Wošič. Nesrečnioa zapušča dva mala otročiča. — Ogenj v blasnioi. V blaznici v Feldhofu pri Gradcu je bil včeraj v oddelku y.a hirajoče bolnike velik ogenj. Gorela je streha. Več ognjegasnih društev jo naporno delovalo in okolu poldneva omejilo ogenj. Večina bolnikov teh dogodkov ni opazila. — Skrivnostni dogodek. Iz TrBta poročajo: V morju pred novo luko so našli utopljenega čevljarja Pregelj a. V mrtve-Čevem žepu so našli 6 K 52 h in kos kruha; bil je tudi ranjen na glavi. Ker se sumi, da se je izvršil zločin, uvedla se je preis-kava. Dosedaj je dognano, da je bila sinoči na obrežju v bližini točke, kjer se je našel utopljenec, neka žena, najprej v družbi dveh moških, pozneje pa sama. Pregelj je zapustil vdovo in pet otrok. — V Škofji Loki so se včeraj zvečer v Hafnerjevi gostilni laški in domači delavci pri igri »mora" sporekli in stepli. Neki delavec, baje doma iz Vodmata, je laškega delavca Antona Gtgliardi sunil z nožem v desno stran života m v roko in ga težko ranil. Dotičnik je bil aretovan, ranjenega Antona Gsgliardia pa so pripeljali v bolnico. — Obesil se je 19 let stari Andrej Gril iz Vač; neka dekla ga je našla v bližnjem gozdu na veji visečega. Andrej Gril je bil edini sin svojih starišev; duh se mu je omračil. Bil je vedno žalosten in zamišljen. Usodni dan, ko je v veži srečal svojo mater, obrnil je obraz od nje in odišel — v smrt. Ljubljanske novice. Javno predavanje v „Katol. Domu". Opozarjamo še enkrat na današnje javno predavanje v »Katol. Domu«. Predavanje se prične točno ob pol 8 uri zvečer in bo predaval gosp. dr. G r u d e n o tem, kaj so »klerikalci" v srednjem veku storili za slovenski narod Ljubi anski »Sokol" bo letos praznoval svojo 40letnico. V ponedeljek 26. t. m. bo imel občni zbor. Dr. Tavčar se je baje odločil, da zopet sprejme mesto staroste. V strahu pred operacijo ubežal. Janez Kotnik, posestnik in župan v Jezeru v Logaškem okraju je prišel 23. m. m. v deželno bolnico, ker je bolehal za neko boleznijo v želodcu. V bolnici so mu povedali, da ga bodejo morali operirati, česar se je pa menda navedenec zbal in je dne 29. m. m. šel iz bolnice ; kam je šel, nihče no ve. Njegovi sorodniki ga iščejo, ker se še do sedaj ni vrnil domov in tudi ni od nikoder pisal. V Ameriko. Danes po noči je odpotovalo z južnega koloJvora 59 oseb. Iz bolnice. Franc P o d j e d, delavec iz Dvorja, je 18. t. m. v Dravljah šel spat na neki hiev. Ker pa se na hlevu ni spoznal, je padel na pod in se hudo pobil. Pripeljali so ga v bolnico. Mestna ljudska kopelj. Od dne 7. dec. 1902 do dne 10. jan. 1903 oddalo se je v mestni ljudski kopelji vseara skupaj 2326 kopelij in sicer za moške 1929 (pršnih 1454, kadnih 475), za ženske pa 397 (pršnih 81, kadnih 316). Zabavni večer pevskega društva .Ljubljana", kateri je bil v nedeljo 18. t. m. v areni »Nar. doma«, izvršil se je v vsakem pogledu izvrstno. Prostori dokaj obširnega paviljona bili so povsem napolnjeni. Pevci so zapeli priljubljen Vilharjev zbor »Na vrelu Bosne", in g. Polašek je z Nedvedovimi »Željami" zopet pokazal Rvoj simpatičen glas. Gdč. Hočevarjeva in g. Nučič sta v igri »Ker se je žene bal" izborno pogodila svoji ulogi. Istotako presenetili so nas s točnostjo in karakteriziranjem oseb dotične igre društveni člani gg. Rasberger, Juvan in M o -1 e k. Salonski orkeBter žel je za svojo neumorno in krasno igranje od točke do točke vedno več pohvale. Želeti bi bilo, da društvo že večkrat priredi jednake večere, pri katerih je preskrbljeno za vsestransko zabavo. Tatvina na drsališču. Včeraj popoludne je neznan tat na drsališču pod Tivoli ukradel suknjo deželnemu uradniku g. Bojanu D r e n i k u. Nenavadno veliko zgubljenega. Gospa Sofija Bernard je zgubila včeraj dopoludne v Prešernovih ulicah brilant, vreden 200 kron. — Na poti iz mesta po cesti skozi Šiško in skozi Dravlje do Št. Vida je bila zgubljena pred dnevi nikelnasta ura z nikelnasto verižico. — Hišni posestnik in trgovec Oroslav Dolenec je zgubil včeraj zvečer pred svojo hišo vWol-fovih ulicah 100 kron denarja. — Ranzingerjev hlapec Jože Zore je zgubil mej vožnjo od tobačne tovarne do južnega kolodvora Brebrno uro, katera je imela na krovu črke L. S. — Deželni uradnik M. Č. je zgubil v mestu srebrno verižico z obeskom. Tatvina. Delavka M. P. je pokradla Francetu Zakotniku v TeBarBkih ulicah št 5 drva in si jih nanosila v svoje stanovanje. Ko je Zakotnik za to izvedel, je poslal svojega delavca Matevža Kalteneggerja k delavki M. P, da mu da drva nazaj. M. P. je delavca, ko je prišel po drva, pretepla in ga udarila z neko posodo tiko nesrečno po glavi, da ga je ranila. Tudi s sekiro mu je namerila, pa jej je isto delavec vzel iz rok. Književnost in umetnost * Slovensko gledaliiče Ker je g. Ve- rovšek obolel (vnela se mu je koBt v čeljusti in bo moral biti operiran) odpade za danes naznanjena predstava veseloigre »Morska deklica" in se igra lokalizirani igrokaz A. Dumasa »Ljubosumna kuharica". V petek je opera » F a u s t«. V včerajšnje poročilo o sobotni predstavi »Rokovnjačev* se je v stavek, govoreč o nastopu g. Dobrovolnega, urinila neljuba pomota. Ditični stavek se pravilno glasi: »Gospod l)obrovolny se nam ni zdel v ulogi Nandeta tako popoln, kot igralci prejšnjih let« * »Slavjanskij Vek« prinaša v zadnji številki obširno poročilo o prof. Orožnovi knjigi »Vojvodina Kranjska", v katerem posnema glavne podatke G. Aškerc objavlja v tem listu himno na ruski jezik. Izpred sodišča. Izpred deželnega sodišča. Mladi tat. Sele Hletni zidarski učenec Tone Peterca iz Bizovika je nevaren tuji lastnini. Francetu Stoparju je vzel srebrno žepno uro z verižico, v Bizoviku Antonu Lozarju za 6 kron jabolk in eno potico; zadnji dan leta utibotapil se je zopet v Lozarjevo hišo ter tam iz zaklenjene omare vzel listnico z 275 K, a tu ga je zasačil Tone Ložar ter mu ukradeni denar zopet odvzel. Obsojen je bil na šest mesecev težke poostreno ječo, po prestani kazni se pa bo oddal v prisilno delavnico. — Tepe ž. Posestnik Andrej Lemut iz Slavine in njegov brat Tone Lemut iz St. Mihela sedela sta v mraku pred hišo in se pomen kovala. Tone Lemut vpraša mimo idočega zidarja Štefana Mikuža, zakaj da ne pride delat, in ta mu je odgovoril, da še ni za prejšnje delo plačan. Vnel se je prepir in naposled tepež. Tone Lomut je na tleh ležečega Mikuža z nogo v rebra suval in mu zlomil deseto rebro leve strani, Andrej Lemut ga je pa z rokami k tlom tiščal in ga z ročno žago po glavi in po prsih tolkel. Sodni dvor obsodil je Antona Lemuta na štiri tedne, brata Andreja pa na tri tedne ječe. — Zavitek z žepnimi urami od nesla. Marija Čebin iz Litije, bivŠ3 odpraviteljica pri gospodu Drag. Hribarju v Ljubljani, se je na potu v Gorico v restavraciji južnega kolodvora seznanila z urarjem Ant. Muravcem iz Boh. Bistrice, ki je tisti dan v Čudnovi trgovini več ur kupil ter jih imel v zavitku poleg sebe. bedela sta oba pri eni mizi in se razgovarjala ; Marija ce-bin je kmalu nato odšla iz restavracije na hodnik kolodvora, kamor ji je sledil tudi urar Murovec, hoteč izvedeti, kedaj da se odpelje vlak. A ni je bilo več, a tudi zavitka ni bilo več, vzela ga je. Murovec je takoj tekel za njo in jo videl, ko je vstopila v poslednji voz vlaka, kateri je odhajal v Gorico. Takoj je tekel po redarja, preiskovala sta vse zadnje vozove navedenega vlaka ali za man, kajti zvita tatica je takoj po vstopu v voz skočila na nasprotni strani zopet vun in se presedla v sprednji voz vlaka. Murovec jo takoj brzojavil na žendarmerijsko postajo v Nabrežini, a tudi v tem položaju ni prišla tatica v zadrego. Med potjo je zapisala na zavitek: »Vodstvu postaje v Ljubljani« in ko je v Nabrežini videla orožnika, je takoj vedela, da jo je prišel čakat. Vprašala ga je, kje da je postajenačelnik, ki mu hoče izročiti v restavraciji ljubljanskega kolodvora »najdeni« zavitek. Seveda je morala iti z orožnikom v zapor okrajnega sodišča v Sežano. Sodišče je bilo prepričano o resnični tatvini ter jo je obsodilo na dva mes. težke poostrene ječe. Jako zanimiva pravda. Pred kratkim je pokazalo najvišje sodišče, kako misli o poslovanju banke »Slavije«. Cerkev in župnišče v Jelšanah je bilo zavarovano pri banki »Slaviji« na eni polici; ker je potreboval g. župnik zaradi računovodstva za cerkev posebno polico, je vrnil prvotno polico banki »Slaviji", da popravi nedostutek. Generalni zastop v Ljubljani si je to zadevo po običajni navadi drugače priredil. Vničil je prvo polico in jo nadomestil z dvema drugima policama, v teh pa sprejel novo lOletno dobo zavarovanja namesto dobe iz Btare police. To ni bila niknka pogodba, pa tudi prvo zavarovanje ni bilo pravilno zasnovano, kajti ponudbo je podpisal le gosp. župnik, ne pa tudi ključarja. Cerkveno premoženje pa zastopa župnik s ključarjema in zaradi tega tudi prva pogodba ni bila pravo-veljavna, tako, da je delala banka »Slavija« glede prve police z neveljavno pogodbo, glede druge police pa brez vsake pogodbe, in je pretila s tožbo, da Bi pridobi dotično plačilo. Nasprotno je pa zahtevalo cerkveno predstoiništvo sodno priznanje, da banki »Slaviji" ne pristojajo nikake pravice do za varovanja iz navedenega poslovania. Tožba je korakala po vs^h treh inčtancah in banka »Slavila« jo je zgubila ter b;la obsojena plačati stroške obširnega pravdanja. »Slavijo" je zastopal dr. Ivan Tavčar, pravdo dobivše cerkveno predstojništvo pa odvetnik I. P. Vencajz. Vrednost človeškega Hvljenja po sodniisklh razsodbah Za nekega umor jenega delavca v Soutbamptonu je sodišče določilo sorodnikom odškodnino 2340 kron, za nekega delavca v Londonu, ki je pri delu utonil, 12.000 kron, za nekega oženjenega potnika, ki je po krivdi nekega francoskega kapitana utonil, 80.000 kron, za nekega ože-njenega moža, ki je pri železniški nesreči v Newyorku bil usmrčen, 400.000 kron. Pri posameznih človeških delih je radi zgube nosa neki ženi na Francoskem prisodilo sodišče 5600 kron odškodnine. Za smrt ponesrečenega dečka je dobil neki oče na Francoskem 20.000 kron, za zgubo roke v Bir-minghamu na Angleškem 14 000 kron, za prst nekemu mizarju v Boltonu 24 000 K, v Melbournu za prst neki deček 20.000 kron in na Angleškem za zgubo enega očesa je prisodil sodnik le 1000 kron odškodnine. Itpred upravnega sodišča. Dne 27. t. m. bo pred c. kr. upravnim sodiščem obravnava o pritožbi kranjsko zdravn. zbornice proti notranjemu ministerstvu radi razveljavljena zborničnih sklepov. Dne 31. t. m. o pritožbi kranjsko industrijske družbe na Jesenicah proti deželnemu odboru radi zadeve davkov. Razne stvari. Najnovejie od rasnih strani Grof in grefica Lonyay. Vesti o nesporazumljenju mej zakonskima Lonyay bo izšle baje iz — avstrijskega dvora. Cesar je radi tega uvedel strogo preiskavo. — Prinoezinja Lujiza o«tane s svojim ljubavnikom Gironom v Mentoni do febru-varja. — Duhovnik umrl na prižnici. V cerkvi v Valence na bpanskem je na prižnici umrl jezuit O. Planas. Po propovedi je pokleknil k molitvi. Ker dolgo časa ni ustal, potresli so ga in videli so, da je mrtev. — Časopis z modrim tiskom. Mnogo Američanov jo silno jezno na predsednika Roosi;welta, ki je odredil, da črnci lahko dobe državne službe. Najbolj protestira proti tej odredbi list »New York Herald«, ki noče za tisk niti več rabiti tiskarskega črnila, ampak rabi za tisk modro barvo. — Po sebne vrste prodaj alnica je v Sira-kuzi v ameriških zedinjenih državah. Lastnice ni nikdar v prodajalnici, vrata so odprta noč in dan, v prodajalnici je pa napis: Kupite, kar hočete, izmonite novac v levi blagajni, vrzite svoj izkupiček v desno blagajno. Jaz se zanašam na Vaše poštenje. Pra vijo, da je prodaialnica vedno polna obiskovalcev in da je bila lastnica oškodovana tekom 6 mesecev samo za 10 dolarjev. — Nov učitelj na saškem dvoru. Otroci princezinje Lujize so dobili namestu Girona novega odgojitelja v osebi poročnika barona Humbracht Alta. — 20000 delavcev je v Londonu brez dela. — Angleško oglje v Ameriki. Angleška je letos od vedla že 60 parobrodov premoga v Ameriko, kjer se še vedno poznajo nasledki premo-garske stavke. — Novo leto na ruskem dvoru. Sedaj se poročajo podrobnosti o velikem sprejemu diplomatskega zbora na ruskem dvoru povodom ruskega novega leta. Car se je dolgo časa razgovarjal s francoskim in angleškim poslanikom. Napram turškemu poslaniku je bil jako hladen in je na njegova čestitanja odvrnil samo kratko: »Hvala!« potem se pa ostentativno drugam obrnil. — Santos Dumont, znani zra-koplovec, biva sedaj v Ameriki in je ondi tožen, da se je pregrešil proti zakonski zvestobi. — Drugi Pompej. Ob reki So-rino, nedaleč od Pompoja so našli sledove nekega druzega od Vezuva podautega mesta, ki je več stoletij pred Pompejem bilo pod suto. Vlada je odredila izkopavanje. — Za upeljavo glagolioe bode 15. marca šla iz Splita deputacija v Rim. — Nenadoma u m r 1 je v Bruselju svak turškega sultana Damad Mahmud Paša. — Ponesrečeni škandali v cerkvi sv. Petra Iz Rima se poroča: Okolu 200 socialnodemokraških dijakov je včeraj dopoludne hotelo provzro-čiti škandale v cerkvi sv. Petra, ko je imel kardinal Rampolla slovesno službo božjo. Policija je dijake o pravem čaau razgnala. — Ženska morilka. V vasi Keresztur na Ogrskem so prijeli gospodinjo sodnika Ma-nassyja, ker je starega sodnika zastrupila, da bi se polastila njegovega premoženja v znesku 40.000 kron. — Umrl je v Pragi znameniti zgodovinski slikar E m a n u e 1 Liska. — Zopet ogenj v b o r y ■ slavovih rudnikih. Iz Boryslava se poroča, da se je včeraj zopet pojavil ogenj v ondotnih rovih. Zgorelo je pet hiš in en nov rov. — Spomenik Kettelerju, katerega ao umorjenemu nemškemu poBla-niku postavili Kitajci v Pekinu, so v nedeljo slovesno odkrili. — Velikanski snežni zameti so na Turškem. Dogodilo se je več nesreč. Na raznih krajih je promet oviran. — Zanimiva pravda. Laška grofica Hsrera toži laško kraljevo rodbino za odškodnino in trdi, da jo njenemu sinu bil oče umrli kralj Humbert. — Ž i v k i p. V bolnišnici v Norfolku je bolnik, katerega udje počasi okamnevajo. To traja že 27 let. — 20000 kron najdenineje dobil v Kolomeji neki vojak prostak. ki je našel poštno denarno vrečo z 200.000 kronami in jo oddal poštni upravi. — Radi dvoboja o b b o j e n i dijak. V Karlsruhe je obsodilo sodišče dijaka R u f f a na tri in pol leta ječe, ker je v dvoboju usmrtil dijaka R e i s a. Po dvoboju je RufT mirno igral biljard. — Nesreča v trgovini. V neki specerijski trgovini v Carigradu se je dogodila eksplozija. Prodajalec in dva moža, ki sta nakupovala, bo mrtvi. — Davčni urad zažgalo je razburjeno prebivalstvo v Acamo na Laškem. Proti dvoboju. Občinski svet v Gyoru na Ogrskem je sklenil pozvati državni zbor, naj stori korake proti dvoboju v armadi in bo poslal na vlado zahtevo, da najodločnejše prepove dvoboj v armadi. — Posnemanja vredno I Podraženo kajenje. Ogrski finančni minister namerava pristojbino za uvoz »ha-van« zvišati na štiri in pristojbino za uvoz »egiptovskih« cigaret na osem kron pri kilogramu. Ie športnega sveta. Svetovni rekordi preteklega leta so, ako smemo verovati športnim listom, naslednji: V plavanju je dosegel reki Jarvis, ki je štiri kilometre daleč preplaval v eni uri, dalje je v eni uri Meagher prehodil 10 kilometrov, Anglež \Vatkins je pretekel v eni uri 18 kilometrov, Amerika-nec Gyvom Captain jo s svojim konjem pre-jezdil 35 kilometrov v eni uri. biciklist Bo-uge je v eni uri prevozil 50 kilometrov, angleška torpedna ladija je na uro preyozila 66 kilometrov, a nemški parnik »Deutsch-land«, ki je iz E/rope v Ameriko došel v 5 dneh, 12 ur in 23 minut, je na uro prevozil največ 45 kilomesrov, avtomobilist Ja-not je s svojim avtomobilom prevozil 86 kilometrov na uro, a Fournier in Hugiefes sta ga s svojim avtomobilom presegla s 125 kilometri na uro. Odtiski prstov ali takozvana diktv-loskopija igra jafco važno ulogo v kazenskem zasledovanju. Brazdice na notranji strani dlani in prstov so pri vsakem človeku drugačni, in zato se iz takih odtiskov najzane-slivejše sklepa na indentitsto. Daktvloskopija je1- celo v manj kultiviranih državah že davno v rabi. V Indiji mora vsak penzijonist pritisniti pobotnici svoj palec, da so uradi prepričani, da penzijonist res še živi. Rivnotako morajo storiti kandidatje, k pridejo k državnim izpitom, da se komisija uveri, da niso poslali morda kakega namestnika. V Bonga-liji se mora v ta namen vsak notarski akt zapečatiti z odtiskom palca leve roke. V Ar-gentiniji, Egiptu in Angliji je daktvloskopija uvedena v kaznilnicah. Najčešče je mogoče morilca zaslediti po odtiskih, ki jih je osta-vil v okolici svoje žrtve. Mikroskop pa omogoči, da se vidijo celo odtiski prstov na papirju, vsled česar bo mogoče zaslediti pisce anonimnih pisem. Zato se namerava tudi v vse avstrijske kazenske oddelke poleg an-thropometrije (merjenje zločincev) uvesti tudi daktyloskopijo. Društva. (»S lovensko katoliško akademij! n o društvo ,Danic a'«) priredi v četrtek, dne 22 prosinca 1903 svoj IV. redni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Čitanje zapisnika. 2. Č tanje zapisnika bratskega društva »Zarja«. 3. Poročilo odborovo. 4 Slučajnosti. (Društvo kranjskih zdravnikov v Ljubljani.) Prihodnja redna mesečna seja vršila se bode v deželni bolnici v sredo, dn6 21. t. m., ob */» 6. uri zvečer s sledečim dnevnim redom : 1. Naznanila predsednika. 2. Demonstracije. 3. Slučajnosti. — V Ljubljani, dne 18. januvarija 1903. Dr. Kopriva, t. č. predsednik — Po seji prijateljski sestanek pri »Fantiniju«. (Narodna »Čitalnica« v Gornje m g r a d u) je pri letošnjem občnem zboru izvolila sledeči odbor: gospod Josip Krainc, veleposestnik, predsednik; gosp. dr. Anton Vilimek, zdravnik, podpredsednik; g. Jakob Božič, trgovec, blagajnik; g. Josip Krajnc. veleposestnika sin, tajnik; odborniki: g. dr. Franc Mohorič, c. kr. sod. pristav, g. Kazimir Bratkovič, c. kr. notar, g. Franc Kocbek, nadučitelj; namestnika: g. Ivan Kelc, nadučitelj, Novaštifta, g. Franc Pod-brežnik, obč. tajnik, Bočna. (Prostovoljno gasilno društvo v Ribnici) priredi plesno veselico pod pokroviteljstvom blagorodnih gospej Marije Gruntarjeve, Klementine Pauserjeve, Franje Picekove, Ane Podbojeve, Matilde dr. Rudeschove, Olge Rudeschove, Štefanije dr. Schiffrerjeve in Albine Višnikarjeve, na sveč-nico dne 2. svečana 1903 v salonskih prostorih gospoda A. Arko ta. Začetek ob osmi ari zvečer. Vstopnin« 1 K sa osebo. Prome-nadna obleka. Svira oddelek vojaške goc.be e. kr. peipolka št. 27. — Cisti dobiček porabi se za poplačilo društvenega dolga. Odbor. T«l*fon*ka in brzojavni poročila. Celovec, 20. jan. Tovarna za zarezane strešnike v ziljski dolini, last ljubljanske tvrdke Vidic & Comp. je popolnoma pogorela. Tovarna je bila zavarovana za 2U0.000 K. Dunaj, 20. januvarija. V državni zbornici včeraj in danes popravljajo mizarji, kar so češki obstrukcionisti razbili. Obstrukcionisti niso razbili svojih lastnih miz, ampak one poslancev He-rolda in Koniga. Dunaj, 20. jan. Vojna uprava preuredi Šibenik v Dalmaciji za vojno luko. Dunaj, 20. jan. Bivšega častnika Bartmanna so zaprli, ker so našli na njegovem stanovanju mnogo stvari, ki dokazujejo, da je ogleduh neke tuje vlade. Dunaj, 20. jan. Profesor Erhard je v Freiburgu obolel. „Keichspost" poroča, da je dr. Erhardu sv. oče pri njegovem bivanju v Eimu dejal, da ima do njega zaupanje in da upa, da bo to zaupanje upravičil. Pulj, 20. jan. Vojne ladije, ki so odplule od tu, bodo krožile po malo-azijskih vodah, da tako podpirajo avstro-ogrske reformske predloge radi Makedonije. Praga, 20. jan. Pri posojilnici v Nehanicu so zasledili, da manjka 50.000 kron. Več uradnikov je odpuščenih od službe. Line, 20. jan. V Dippersdorffu so prijeli ženo mizarskega mojstra Cecilijo Mayerhofer, ki je svojemu novorojenemu otroku zasadila bodalo v srce, odrezala otroku roke, noge in glavo in dala posamezne kose prešičein. Tudi njenega moža so zaprli. Mentone, 20. jan. Giroji in prin* cezinja Lujiza stanujeta tu v nekem angleškem hotelu pod imenom gospod in gospa Andrej Gerard. Giron je izjavil nekemu poročevalcu, da so vse vesti, da bi se s princezinjo ločila, neresnične in da sta ravno radi tega odpotovala sera, da pokažeta neresničnost teh vesti. Ta ostaneta en mesec. Caracas, 10. jan. (C. B.) Nemška vojna ladija „Panther" si je izkušala pridobiti vhod v zaliv Maracaibosee ter jela streljati na utrdbo San Carlos. Ta se je pa napadu odzvala in ga odbila. Vojna ladija je poškodovana, utrdba pa ne kaže nikake poškodbe. Vlada se boji povstanka novih komplikacij. Boryslaw, 19. jan. (C. B.) V pe-trolejskem rovu Aetna je opoludne zopet izbruhnil požar. Goreče olje se je liki reki valilo v druge nove. Zunanjemu svetu v bližini rova Aetne ne preti nevarnost. Umrli mo: 17. jan. Albert Zenger, mizarjev sin, 4 mesece, Streli&ke ulice 16, Pneumonia catarrh. 18. jan. Luka Banko, mokar, 83 let. Kolodvorske ulice 18, Marannus et dementia senilis. — Marija Pavlin, posestnikova žena, 44 let, Tubercul pulm 19. jan. Sana Jenko, zdravnikova hči, 8 dni, Resljeva cest« 3, Debilitas vitae. V bolnišnici: 16. jan. Ivan Petelin, tesar, fiO let, kap 16. jan. Ma'ija Marješič, gostija, 88 let, Fractura crucis complicata Alarasmus. Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306.2 m,.srednji zračni tlak 746*0 mm a ' Ca« opa-p j zovanja Htanje barometra, v mm. Temperatura , PO Celsiju Totrevi. Keho •t i*: 19| 9. Z več. 749-4 -fl-S brezv. jasno „,.| 7. zjutr. i 749-3 |2. popol.j 747* 1—lb-6 1- 9-7 si. jrzh. | si. jjvzb. megla jasno 0 0 Spretni zastopniki se povsod Bprejmo! Srednja včerajšnja temperatura —12'3° normale, —2 4° Dunajska borza dnč 20. januvarija. Siupni državni dolg v notah.....10126 Sk-upni državni dolg v srebru.....101-20 Avstrijska zlata renta 4% .....121-— Avstrijska kronska renta 4%.....ICI'36 Ogerska zlata renta 4% ......121 — Ogerska kronska renta 4% .....69"40 Avstro-ogerske bančne del.nice 600 gld. . 16 60 Kreditne delnice, 160 gld..............692 75 London vista......................23982l/i Nemški dri. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 11710 20 mark........................23 41 20 frankov (napoleondor)......19 07 Italijanski bankovci.........96 30 C. kr. cekini...........11"81 Žfcit rte eene dne 18 januarja 1903 (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za spomlad.....K 7 81 Rž za spomlad.......„ 6 96 Koruza za maj - junij 1903..........— Oves za pomlad . ....'., 6-41 Na budimpeštanski borzi: Pfienica za april ......K 7-73 Hi za april....... . , 6-h8 Oves za april .........6'16 Koruza za maj (1903) .... 5'79 (lifektiv). Dunajski trg Pšenica banaška.......K 8-25 > jutne železnice ..... 7*70 Rž » » ..... 7- Ječmen , » ....,, 6-33 do 7-82 6-97 6 42 do 7-74 . 6 69 „ 6-17 . 6-80 do 8-80 8-15 720 7-26 t 74 1-1 Davorin in Marija Roviek naznanjata vsi m sorodnikom, znancem in prijateljem pretresljivo vest, da je Bogu vBegainogofinemu dopadlo poklicati k Sebi njunega iskreno ljubljenega sinčka oziroma bratca DARČKA ki je po kratki in mučni bolezni dne 19. t. m. ob 3. uri popoldne v nežni dobi dveh let mirno v Gospodu zaspal Pogreb nepozabnega liubljenčka bode jutri, 21. t. m. ob \,4. uri popoldne iz pokopališke kapele v rodbinsko rakev. Prosi se tihega sožalja. V Ljubliani, dn6 19. januarja 1903. Barve za učence ima v največji izberi v zalogi tvrdka BRATA EBERL V LJubljani, Frančiškanske ulice. 624 19 11—7 Vnanja naročila proti povzetju. Nad 300000 v rabi Svetovnoznani i E Alfa-Laval-Separator-ji 50 najboljši posnemavci smetane. Je dobiti v 14 različnih velikostih, ki posnemajo oJ 40—2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za dobivanje sirotke ™roko ,n za par, pa tudi vsi drugi stroji in priprave za mlekarstvo. Popolna naprava za led in hladenje klavnice in mesnice, pa za čoboladniee, ud 450 do 300.000 kalorij. Najceneja in najpopolnejša hladilnica. Akcijska družba Alfa-Separator, EbSk** Podružnice: Rudlmpeita, V., Rnthorj ntza i ; Pr.gm, rotrova ulic. S3-II. Zaloga 1a južne dežele: t Uraden, Annonstrasso Sit. Ceniki, pndučne broiuro, proračuni in naSrti za mlekarno na razpolago. Svet so daje v vseh zadevah mlekarstva. Zahteva naj so naš strokovni list ,,Ali'a-MittheilunKen" brezplačno. Spretni zastopniki se povsod sprejmo! St. 282. Razpis natečaja. 73 1—1 Na petraeredni c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji je stalno popolniti mesto učitelja in učiteljice z dohodki IV. (četrtega) plačdneera razreda idrijskega učnega <;sobja t j. z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado letnih 200 oziroma 160 K ter s pravico do Sest petletnio po 100 oziroma 80 K. Lastnoročno pisane in po predpisih opremljene prošnje z dokazilom uflne sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom je predpisanim službenim potom tekom štirih tednov pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu uložiti. C. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, dne 16. prosinca 1903. LPpmoHVMJ Trikrat odlikovan s srebrno svetinjo. Prečast. duhovščini, cerkvenim predstojništvom ter občinstvu priporočam zajamčeno pristne čebelno- voščene sveče Kfr K 4-90 Za pristnost sveč te vrste jami-im s svoto 2000 K. Voščene zvitke, sveče za pogrebe, stenje in slekla za večno luč po jako nizki ceni. Kadilo iaorimae I a ... Kg po K 2.40 Kadilo Iaorimae Ila ... „ Kadilo granls........ Za obilna naročila se toplo priporočam Z velespoštovanjein »t M >1 II 2. 1.20 1358 10 Naročila nad 20 K pošiljam prosto stroškov. J. Kopač, svečar Gorica, Ulica sv. Antona 7. Naročila nad 20 K pošiljam prosto stroškov. I1SAN - CAOAO je šeleznato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika. 618 60—33 Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlatem Jelenu" v Ljubljani dobite z rabo Nailepšo luč tržaškega „Kaiser~Kronen" kristalnega olja 9 m (varnostni petrolej) prednosti: absolutno bel plamen, gori brez duha in je ne vnetljiv. V izvirnih posodah konvah po 15 kg kilogram 50 vin. Zastave za posodo se ne zahteva. Naročila na deželo se izvrše v zabojih z dvema posodama franko zaboj. 1405 9 l}e dreboe liter 48 Zaloga za Kranjsko pri n\IH. KASTNER-ju, Ljubljana. Xi.sk .tutuliske Tiskarna" v Ljubljani.