GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA Leto V Redna izdaja Št. 11 — november 1979 Izdaja DO Avtotehna n. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Živan Mirčič in glavni urednik Savo Žigon. Naslov uredništva Titova 36, telefon 317-044, int. 68. Tisk Tiskarna Ljubljana, v nakladi 900 izvodov. Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplač pis izhaja enkrat mesečno. Oproščeno prometnega davka po tako za umetnika kot za kolektiv, ki je izkazal to resnično vrednostno iniciativo... LUČKA ŽORGA JURIJ ČERNIČ F. PETKOVŠEK Wiwa črpalke Foto: Petkovšek OPRAVIČILO V oktobrski številki Glasila se je v članku »Imeli bomo svoj računalnik« vrinila neprijetna napaka, ki je ušla tako avtorju članka kot tudi vsem ostalim korekturam. V tretji koloni na koncu je zapisano: — 384 MBy (byte-ov)... Pravilno pa je: — 384 KBy (... Prepričani smo, da ste naše opravičilo sprejeli z razumevanjem, za kar se vam zahvaljujemo. Ur. IZTOK VIDMAR vas prijetno presenetiti Ob otvoritvi: Tovariša C. Senčar In akad. slikar Marjan Zaletel V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI (nadaljevanje s 1. strani) lovne organizacije je sodelovalo tudi v hišni enoti civilne zaščite, tako da je bil naš odziv v tem trenutku popoln. Tudi obveščevalna služba je delovala neprekinjeno, čeprav se je morala zaradi spreminjajoče se nevarnosti večkrat seliti... Prekinjene telefonske zveze so uspešno nadomestili kurirji, stalna zveza pa je bila vzpostavljena s krajevnima skupnostima Ajdovščina in Kolodvor ter s skupščino občine Ljubljana-Center. Da je nevarnost minita, je ponovno opozorila sirena in vsi so se vrnili na svoja delovna mesta in nadaljevali z delom. Dan se je tako vrnil v normalne okvirje, čeprav pozornost delavcev za- radi možnosti, da se nevarnost ponovi, ni popustila. Po končani akciji smo se zbrali na skupnem sestanku in ocenili izvedbo akcije. AKCIJA JE V CELOTI USPELA, za njen uspeh pa imajo zasluge vsi delavci Avtotehne, ki so se pravočasno odzvali pozivom in zavzeto sodelovali pri izvedbi akcije. Ugotovili smo tudi nekaj pomanjkljivosti in jih sporočili naprej ter sklenili, da tiste, ki zadevajo našo delovno organizacijo, čimprej odpravimo. Tako se bomo še bolj usposobili za naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite in uspešno nadaljevali z delom tudi po sklepni prireditvi akcije NNNP ,79. BORUT JANOVSKV TAKO JE BILO NA CELOVŠKI 175 Mi v AVTOTEHNI smo se za to akcijo pošteno pripravili. Že pred leti so odgovorni razdelili funkcije vsem zaposlenim. Obiskali smo tečaje za prvo pomoč, tečaj za dniverzalne enote, gasilske 'ečaje in se tako pripravljali za morebitne potrebne akcije ob elementarnih nesrečah, event. vojaških napadih — bombardiranjih in podobno. Informacijska služba v AVTOTEHNI nas je predčasno obvestila o akciji NNNP ’79, ki naj bi bila kot resna priprava enot civilne zaščite, narodne zaščite in teritorialnih enot. Za to akcijo smo prejeli uniforme CIVILNE ZAŠČITE, torbe z vso opremo za prvo po-Toč in še torbe za dekontaminacijo in maske, to pa je veliko, če bi zares prišlo do česarkoli. Dobili smo tudi no-sila za ranjence in volnene odeje. Odgovorni so za vse Poskrbeli. člani civilne zaščite in vsi drugi, ki so sodelovali v tej ®kciji, smo se zbrali pri AVTOTEHNI, Celovška 228, kjer nas informirali o novi pomični situaciji pri nas in vsi Srr>o prejeli naloge, ki jih mo-farno izvršiti. Vrnili smo se v avTOTEHNO, Celovška 175. . Tu smo počakali na pred-V|beni alarm in ob znaku smo odšli vsi v zaklonišče. Po končanem alarmu smo vsi odšli v delavnico, opazili smo ogenj in gasilska enota je odvila gasilske cevi za gašenje požara. Kaj smo opazili? Ena od cevi je bila stara — verjetno preperela in voda je uhajala skozi stene cevi, da so bila tla v delavnici mokra, a še sreča, da so to cev položili ob jašku, ki teče vzdolž delavnice in je voda odtekala kar v ta jašek. Tako smo videli, da je ta akcija bila zelo koristna, saj smo tako spoznali, da moramo obnoviti staro gasilsko cev, da bomo tako pripravlejni, če bo zares prišlo do požara v našem podjetju. NA NAPAKAH SE UČIMO in to je bila dobra šola za nas, da moramo biti bolj pozorni, ko gre za vzdrževanje naprav, tudi gasilskih. Ostali člani civilne zaščite smo si ogledali delavnico in iskali, če so kje ranjenci. Našli smo enega, ki je bil ožgan po prsih in hitro smo ga obvezali s posebno veliko obvezo, ki je izdelana tako, da se ne pritisne na ožgano kožo. Drugi ranjenec je stokal od bolečin in hitro smo mu nudili pomoč ter ga odnesli na svež zrak in k vozilu, da bi ga po potrebi odpeljali v bolnišnico. Vodja naše celotne ekipe me je med vsem delom vprašal, če smo našli še kakega ranjenca. Tega nisem mogla potrditi, ker sem ga iskala po delavnici, pa nisem nič videla. Nikjer ni nihče več stokal in razen ropotanja dvigala in besed gasilske enote nisem ničesar slišala, šla sem še enkrat po delavnici in v kotu za praznimi lepenkami je na tleh ležal naš tretji ranjenec. Bil je napol v nezavesti in je samo malce stokal. Imel je globoko rano na desni strani prsi v višini srca. Na tleh je bila že cela luža krvi. Kaj zdaj? Hitro sem ga dvignila za levo roko, si jo položila okoli ramen, ga prijela okoli pasu, da bi bil čimbolj vzravnan. Revež si je malce opomogel. Na rano sem mu položila »zamašek« — to je debel povoj za globoke rane, ki močno krvavijo. Nato sem uporabila še prvi povoj in ga obvezala. Dala sem mu še malo okrepčila in previdno smo ga položili na nosila, podložili smo debelo odejo, da je napol sedel v nosilu in ga takoj odnesli ven k ambulantnemu vozilu. Ta ranjenec je bil najbolj potreben zdravnfka in bilo ga je potrebno takoj odpeljati v bolnišnico, sicer bi lahko bilo še hujše. Revež bi lahko na poti v bolnišnico izkrvavel. Na koncu našega dela smo bili tudi mi bolničarji vsi prepoteni od mrzličnega dela in skrbi za ranjence. Kaže, da so bili opazovalci akcije NNNP '79 zadovoljni z našim delom, ker so si kar sproti beležili potek naših akcij in menda smo bili še celo pohvaljeni. To sem sicer slišala preko tretje osebe, a vseeno sem bila zadovoljna ob misli, da takrat, ko se je bilo treba znajti, kaj zdaj, ko možgani hitro delajo, takrat smo se znašli in pravilno ukrepali. Vprašanje pa je, kako bo takrat, ko bo šlo zares, ko bo v resnici potres, ko bo sovražnik zares napadel, kako bomo pa takrat reagirali? Ali bomo tudi takrat tako rezo-nirali in hitro ukrepali? En potres sem že doživela, kolena so se mi tresla in nikakor nisem mogla teči po stopnicah navzdol — ven iz stavbe — na prosto. Zato je kar dobro, da imamo vsake toliko časa priprave in akcije NNNP, da bomo ob pravih elementarnih nesrečah ali napadu sovražnika na nas pravilno reagirali in bomo vsi branili našo domovino, ki smo jo s samoodpovedmi in žulji zgradili. ČLANICA CZ MILKA PAVŠELJ Izvajalci obr. priprav pri delu (Cel. c. 228) Ek,Pa PMP v akciji (Titova cesta 36) Zadnja navodila (C. c. 228) Vse foto: R. DOBRILA prišli ► -4 odšli DSSS Prišli: 5.9.1979 MEDVED Antonija 1.9.1979 MIKLIČ Vlastika Odšli: 30.9.1979 BUNIČ Zoran — sporazumno TOZD TRGOVINA Prišli: 10. 9.1979 MOLJK Zlatka 20.9.1979 VUKMAN Ante Odšli: 10.9.1979 ANŽIČ Franc — v JLA 20.9.1979 CESAR Tatjana — sporazumno TOZD ZASTOPANJE Prišli: 10.9.1979 KVARTUH Anica Odšli: 15.9.1979 BISARO Janez — na lastno željo 18.9.1979 MIR Zdenko — na lastno željo TOZD SERVISI Prišli: 3.9.1979 CARLI Vinko 17.9.1979 ARTAČ Breda Odšli: 6.9.1979 BAŠELJ Ignac — v JLA 5.9.1979 KRAJNC Dušan — v JLA 11.9.1979 MOŽINA Roman — v JLA 14.9.1979 STARČEVIČ Drago — sporazumno Gasilci v akciji na terasi Titove 36 Kontrola pri vhodu Sprejemna postaja PMP (C. c. 228) L&-VZL PLTo — VA&LA- fUE -p/s>A)e- PBLAV- /T/p A\pUCfL/ PELAJ/k- TkoMA^, 9TEAGA19) M. /ML y 'SIZ&TA Puej— VULVE TlALo— P&L/VEŽ LoPav m ^ 4£E- APAPATA pfZŽAVA l/ epmPp (DC.iyAH.-r 77 V ZTES ■pASOV /lKJTC>Ay /AJCfOUC, AVErre/j. t/s-koo, Ač^ba/CjM AJEL9L. OE/ -r^LT? UČ/TEL? etikl CPK. TCP-TŽEEJZ.EE- volucavb. TKAU/o/k VoP/