89. številka. Ljubljana, sredo 19. aprila. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzerofti ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za a v nt r o - oge r s k e dežele za celo leto 18 gld., za pol luta 8 gld., za četi t leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanju na dom se računa 10 kr. za meBec, o0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristophe petit-vrstu ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. še se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 95—2G poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hi3i. Deželni zbori. Kranjski deželni zbor. (XIII. večerna seja.) Dr. Zamik poroča v imenu občinskega odsoka o nasvetovani postavi, da se dopolnijo občinskega rodu ukazi o gospodarstvu z imovino in o zarčumbami. Predlaga sledeči postavni načrt, ki so brez debate jednoglasno sprejme: Po nasvetu deželnega zbora moje vojvodine Kranjske se ml je zdelo ukazati tako: Člen I. §. 92. občinskega redu od 17. februarja 1866. leta izgubi veljavnost. V njega mesto naj stopijo naslednja določila : j, Člen II. Ako bi občinski starejšfnci zamujali svoje dolžnosti v opravilih domačega področja, ima deželni odbor pravico, razglašati jim primerne ukaze, ter ako bi so teh ukazov ne držali, prisojati jim do po sto gol dinarjev globe. Prisojene globe naj v občinsko blagaj nico gredo ubožcem na korist, ter ako po prosi deželni odbor, izterja naj jih politično okrajno oblastvo, kakor kakšne drugačne globe. Člen III. Ce upornost zaporedoma trpi, more deželni odbor globo ponavljati in ob jedneni komisije pošiljati ob troških tistega, kdor je kriv, ali tudi po pripodobnosti §. 5. v cesarskem ukazu od 20. aprila 1854. L, drž. zak. št. 'JG postavljati posebne svoje ljudi, da ob troških in ob nevarnosti m u dni h občinskih starejšincev izpolnijo zastalo dolžnost, ter zlasti da podade zastali račun. Člen IV. Isto oblast ima deželni odbor tudi nad izstopivšimi občinskimi starejšinci zaradi tega, da jih priganja, naslednikom izročati starejšinstvo in podajati občinske račune, zastale iz dobe njih starejdevanja, ter izpol njevati dolžnosti, h katerim jih tudi sicer veže njih služba. Člen V. Starejšincem, kateri bi svoje dolžnosti zelo prestopili ali jih zaporedoma le-nfvo opravljali, mora politična deželna oblast z dogovorom deželnega odbora službo vzeti. Člen VI. To postavo zvršiti se naroča mojemu ministru notranjih opravil. Dr. Toklukar poroča v imenu občinskega odseka k §. (1 poročila o delovanji deželnega odbora o občinskih zadevah in predlaga, da se odobri dosedanje postopanje deželnega odbora, ki ne sili na izvršitev sklepa deželnega zbora, da bi se precoj ustanovile velike občine na Kranjskem, katerih velika večina prebivalstva neče. Poslanec pl. Langer govori zato, da bi se precej izvršila deželna postava od 2. januarja 1. 1861), in napravile velike občine po sili. Vladni zastopnik Widman pravi, da bi bilo uže davno čas, da deželni odbor izvrši: sklo-neno postavo. Ako bi tudi postava ne ugajala okolnostim dežele, vendar je najbolje sredstvo, da se njena negodnost uvidi, kar je uže nasveta! nok amerikansk državnik, namreč to, da se postava res izvrši, potem se najbolje pokaže možnost in korist njene izvršitve. Dr. B1 e i w e i s smatra nasvet g. Wid-mana za nevarno sredstvo. Ideja ustanove velikih obr;" je teoretično jako lepa, ali praktično ne velja nič. Strah je postal po deželi, ko so njeni prebivalci slišali, da hočemo se silo ustvariti velike občine. Čakajmo zatorej, da se predrugači politična upravo, potem hočemo tudi mi delati na novo ustanovitev občin. Varujmo tolikokrat naglašeno avtono mijo občin, kajti ko bi klicali slovenski narod k plebiscitu, izrekel bi se z večino za majhene občine. Ko se predrugači vsa politična uprava, potem nam bo mnogo lajše kaj v tem smislu učiniti. Če bodo okrajne občine I nij treba o. kr. okrajnih glavarstev. Torej ča- kati je treba, da se politična organizacija, kar se bode kmalu zgodilo, spremeni. Sitni „vitez" briških volitev Vesteneck se tudi vzdigne in govori za veliko občine. Poslanec Lavrenčič pripoveduje iz lastne skušnjo, da je mnogo boljše, če ostanejo majhene občine, nego če so velike, kajti zadnje zahtevajo dobro plačane uradnike, kar ljudstvo mnogi) stane, ko se zdaj ta posel večinoma opravlja brezplačno. Poslanec Pakiž pravi, da je s praktičnega ozira tudi za majhene občine, ker nij treba pisarja in slug, in katere občine kmeta jako malo stanejo. Dr. Schrei misli, da ali se morajo ustanoviti velike občine, ali pa postava, ki njih ustanovljenje določuje predrugačiti. Dr. BI e i v? e is naglasa, da je to malo liberalno, ako se tolikokrat poudarjena avtonomija ali samovladnost občin, s tem javkati začne, da se silijo vstopiti v velike občine. Čakajmo, ponavlja govornik, da se politična oprava in vlada izpremeni, kar se mora kmalu zgoditi, ker nij mogoče, da bi dosedanja še dolgo vladala. Dežman misli, da bi bile velike občino jako koristne v našej deželi. To nema mnogo pomena, da nekatere občine se nečejo združiti z drugimi, ker so fantje iz jedne vasi z družim pretepavajo; to nič ne de, to bode uže nova šola izboljšala. Poslanec Obreza konstatira, da so na Notranjskem postavo o veličin občinah užo praktično izveli, namreč cerkniška občina se je združila z vsemi sosednjimi občinami. Pokazalo se je pa, da to res mnogo stroškov prizadeva, kajti občina plača sedaj za občinske potrebe 12°/0 doklade, kar prej nij bilo potreba in tudi sedaj nij druzega kakor filijala c. kr. okrajnega glavarstva. Dr. Z ar ni k pravi, da je istina, da je Tri dni v starem Rimu. (V ljubljanski j čitalnici govoril prof.Fr. VViesthaler.) (Dalje.) Sredi dvorišča stojita toiuuna, okrog njih pa zelene trate, cvetišča (viridaria), vodujaki i kipi. Okoli peristvlija je pri tleh več soban deloma za vsakdanjo rabo, deloma le za potrato. Tako nahajam tu mnogo veča i manjša stanova-lišča i spalnice (c u bi c u 1 a), obednice (t r i -c 1 i n ia), velikolepne dvorane (o e c i) za večje pojedino, sobice za prijateljsko razgovore i družbo, domačo kapelo (sacrarium, lararium) v ktere so hišni bogovi (lares) postavljeni na dalje knjižnico, kopelj (balneum) pinakoteko sobe za sužnje (celi a e servorum), kuhinjo (culi na, c o q u i n a) shrambo za jedi (cellae pona-riae) i Še mnogo drugih. Ker se uže čas obeda bliža, nas vabi gospodar v jedno izmed obednic, kjer bodemo kosili, stopiti ter si jo od znotraj natančneje ogledati. Tla njena ne pokrivajo tleske, teinuč mali mramorjevi ko-ščeki raznih barv, ki so v različne zgodovinske i mitologične podobe umetno sestavljeni. Stene kinčajo malarije na presno (al fresco); njih predmeti so iz zgodovino, mitologije, kmetijskega ali pa idiličnega živenja vzeti. Velikanski vtisek, kterega narejajo to sliko na nas pripisovati se ima zvlasti temu, da se na njih vedno najsvitlejše barve vrste % najtcinnišimi, na kar našo oko nij navajeno. Prav mičen je tudi strop, kojega prepleta mreža tramov tako, da nastajajo vglobljeni čveteroogelniki, ki so zlatom i štukaturo okinčani. V sosednej obed-nici pa vidimo vse .-teno le zavetami (aulaea) preprežene. Oken sobo v pritlešji nemaj o, ker je uže luč, ki skozi odprta vrata iz pe-rLijllja prihaja, dokaj razsvitljeva. Lo prvo nadstropje ima majhna okna iz marginega (lapis specularis) ali pa iz navadnega stekla, kakor je pri nas v rabi (vitrum). Za kurjavo po zimi služijo kamini, medene oglenke i zale nosilne peči. Vendar slušajmo zdaj na besede gospodarja, ki nas vljudno h kosilu v obodnico za moške osebe kliče. Dame nam odpelje hišna gospodinja v posebno obednico, tako da smo za čas kosila od njih popolnem ločeni. Prej se ve da si bodemo morali celo opravo nekoliko ogledati, kajti v Kimu nij navada, pri kosilu na stolih sedeti, ampak na sofah ležati. Srodi sobe i ob stenah stoje velike mize ; okrog treh njenih stranij so postavljene sofe, četrta stran pa je prosta; od-todi namreč imajo sužnji jedi na mizo nositi. Na vsakej sort zamorejo prav pripravno trije ležati; vsak ima svojo blazino, na ktoro se levim komolcem opira, desnoj rokoj pa po jedilih sega. Prodno se vležemo, nam lepo oblo- deželni zbor sklenil postavo. Tačas je bil tega prepričanja, da so velike občine bolj Se. Ali s tem, Če se pozneje uvidi, da je postava nepraktična, nij rečeno, da se mora tudi izvesti. V državnem zboru so sklenili mnogo postav. A sedaj, ko se izvršujejo, so gospodje, ki so jih sklenili, v skrbeh. Tako na primer postava o prisilnem legaliziranji, proti katerej je cela Avstrija, in katera le notarjem koristi. Ako-ravno se je državni zbor v večini izrekel proti tej ravno sklenenej postavi, vendar jo mini-sterstvo drži, in pravi, postava je jedenkrat sktenena, sedaj je ne smemo odpraviti, drugače se postavodajstvo kompromitira. Jaz sam sem bil začetkom tega mnenja, da so velike občine za našo deželo bolj koristne; ali sedaj sem se osvedočil, da jih ljudstvo neče. Na same besede pa, ki so se po bitki po Solferiui razširjale, kakor konstitucija, avtonomija itd. ne dajem jaz uže uič, nego jaz sem zato, kar je za naš narod praktično, in za nas so za zdaj Se le male občine praktične. „Vitez" briških volitev Vesteheck misli, da mora še jedenkrat za velike občine govoriti Poslanec Obreza mu oporeka. Ko je kon cem govoril še Langer za predlog manjšine in dr. Poklukar za predlog večine, se sprejme zadnji z veliko večino. Proti glasujejo le nein-škutarski poslanci. V imeuu finančnega odseka nasvetuje odsek sledeče: 1. Navadni procenti, katere uradnika prisilne delavnice od dobička fabrike vsako leto dobivata, se z novim letom 1877. začenši povekšajo za oskrbnika od l°/0 na 2l/,°/0 in *a adjunkta od l°/0 na 2°/0. 2. Nagrada za opravila eskomptiranja se sedanjima naduradnikoma deželne blagajnice Franju Ravnikarju in kontrolorju Dragotinu Žagarju spremeni od 4eta 1877. začenši v osobno p riki ado za vsacega po 200 gld., kateri se imajo plačati iz deželnega zaklada. 3. Deželemu odboru se naroča, te pri klad i z letom 1877. začenši nakazati, nasproti pa v proračun zemljiščnega zaklada za 1877. leto postavljenih za nagrade namenjenih 40O gld. nikakor ne porabiti. Uradnemu služabniku deželne pomočne pisarne Jožefu Hofmanu se privoli nagrada v letnem znesku 50 gld. za likanje parketov v pisarnah v deželnem gradu tako dolgo, dokler on ta izvanredni posel opravlja. 5. Peticija zdravnikov primarijev deželnih dobrodelnih naprav dr. Alojzija Valente, dr. Franceta Fuxa, dr. Karla Bleiweisa in dr. Ja- neza Pestotnika za spremenjenje desetletnic v petletnice; peticija naduradnikov deželnih dobrodelnih naprav Andreja Kremžarja in Gabrijela Vrbasa za povekšanja plače in dovoljenje nagrade za leto 1870. do 1875.; potem peticije oticijala deželne blagajnice Ferdinanda Omejca, ingrosistov deželnega računovodstva Vincenca Vizjaka in Janeza Lušina, pn kan-celijskih a asistentov deželnih uradnij Jožefa Paternostra, Franceta Pečnika in officijalov deželnega računstva Antona Prelesnika, Albina Peternela, Franceta Trtnika in Hermana Tomana za povekšanje plač; na dalje peticije uradnega sluge deželnih dobrodelnih naprav Mihaela Jerale, uradnega slugo deželnega računstva Viktorja Brusa za prosto stanovanje v kakej deželni hiši ali za stanovnino v denarjih, in slednjič peticija uradnega sluge deželne blagajnice Gottfrida Petkosiga za prosto stanovanje v kakej deželnoj hiši se ne vslišijo. O teh predlogih se vname posebno zaradi nasveta pod številko „2" obširna debata. Strastno napadajo Dežman in dr. Schrei, zagovarjajo pa odsekove predloge dr. Bleivveis, dr. Zarnik, Kramarič in poročevalec Robič. Odsekovi predlogi se končno sprejmo. Deželni zbor goriški. Iz Gorice, 15. aprila. [Izv. dop.] Naš zbor je imel G. t. m. svojo peto in zadnjo sejo pri katerej je reišil nič menj nego 40 predmetov, mej njimi tudi nekatere prav važne. Po predlogu dr. Deperisa je sklenil zbor, naprositi vlado, da dovoli za celo deželo vsaj jednega, iz državne blagajnice plačanega živino-zdravnika, ter imenuje jednega zdravnika za Gorico in nje okolico. Proračun deželnega zaloga za 1. 1876 je vzbudil nekoliko debate, ker je finančni odsek predlagal više doklade, nego smo jih imeli poprejšnja leta. Do zdaj so znašale namreč doklade vsa leta po 16% brez vojnih priklad za deželne namene, in 12% za zemljiščno odvezo. Letos pa je predlagal finančni odsek za deželne namene 18 % z vojnim prikladom vred. Temu predlogu so se ustavljali poslanci Can-dussi, dr. Maurovich in Dottori in po nasvetu zadnjega je končno obveljalo, da se bodo terjale v založbo primanjkljaja deželnega zaloga za 1. 1877 sledeče davščine: a) doklada po 12% k izravnim davkom z vojnim prikladom vred; — b) doklada po 20 °/0 na erarsko užitnino od vina, mesa in žganja in — c) davščino 1 gl. od vsacega vedra piva, na drobno potočenega. Potrdila se je po predlogu poslanca dr. Deperisa prenaredba dež. postave od 6. maja .1870 št. 30 zastran ustanovljenja( in vzdrževanja javnih ljudskih šol, vsled katere pre-nuredbe bodo morale šolske občine same skrbeti za zidanje in vzdrževanje šolskih poslopij, za njihovo najemščino, snaženje, kurjavo, svečavo in opravo, za stanovanje učiteljskega osobja ali dotično odškodnino in tako tudi za knjige, ki se dajejo ubogim šolarjem, ako nijao dotični stroški uže drugače založeni. Jednak predlog je bil uže lansko leto v razpravi, a nij mogel obveljati, ker je bilo pro et contra jednako število glasov. Letos je pa porabil roditelj tega predloga ugodno priliko, vidši, da je jeden nasprotnik na slovenskoj strani umrl in da par družili nij bilo na svojem mestu. In tako je dobil predlog večino, — a upamo, da vlada ne potrdi te prenaredbe, katera bi na jednej strani podirala prepotrebno solidarnost šolskih okrajev v tako važni stvari, na drugej strani bi pa revnejšim občinam nalagala preteška bremena in ker bi jih tako naglo ne mogle omoči, bi se ustanovljenje potrebnih ljudskih šol na veliko škodo dotičnoj mladini zavleklo. Dalje je sklenil zbor naprositi vlado, da zopet iz Kopra v Gorico premesti učiteljsko pripravnico, deželnemu odboru je pa naročil, naj se dogovorno z Isterskim deželnim odborom na vso moč za to poteza, da dobimo za naše ljudske šole zadostno število sposobnih učiteljev. Uže v* predzadnjoj sesrji je sprožil ranjki Dol jak predlog, naj bi se deželni red za Goriško tako popravil, da se bodo volili deželni odborniki izmej vseh deželnih poslancev brez razločka, ali stanujejo v mestu, ali ne. Takrat nij obvehal. Letos je pa Dottori sprožil isti predlog, ter ga z veljavnimi razlogi podpiral, in sprejet je bil soglasno. Del Torre poroča o preuravnavi deželne kmetijske šole v Gorici in predlaga, naj zbor sklene: 1. Potrdijo se pravila vinologičnega (vinstvenega) poskuševališča, kakoršna je predložil deželni odbor, to poskuševališče bo namreč združeno s kmet. šolo. 2. Potrdijo se tudi popravljena pravila kmet šole po predlogu deželnega odbora samo s to premembo, da zadostuje 16. leto za sprejem odgojencev in da mora vsak izmej njih dokazati sposobnost za sprejem po posebnem izpitu. cen, mlad suženj sandale odvzame, ker imamo po rimskej šegi pri obedu bosi ležati. Ko smo nam odkazana mesta zavzeli, pride drug suženj z vodo v srebernej umivalnici i tretji z obrisalnikom (mantele, mappa), da si roke umijemo i osušimo. Na mizi imamo tudi uže vsak svojo servieto (mappa). Zdaj nam začenjajo zali leporaščeni sužnji na podstave u (repositorium) iz dragocenega lesa jedi na mizo nositi. Celo kosilo bode obstalo iz treh delov: prvi se imenuje gustu s ali promulsis (predjedek), drugi coena, obed v ožjem pomenu i tretji men s a secunda (po-jedek. Uže so nam sužnji v srebernih skledah donesli celi predjedek, obstoječ iz polžev, iz lukrinskega jezera vzetih ostrig, mehkih pavo-vih jajc, salate i sloveče ribje juhe (garum); če njoj po gospodarjevem nasvetu poškropimo ostrige, nastane sicer jako pikantna i Rimljanu zelo priljubljena jed, ktera pa nam morda vendar ne bode kaj posebno ugajala. Za ostrige i odpiranje jajc se poslužujemo manjših (co-c h le ari a), za zelenjavo i juho pa večih žlic (1 i g u 1 a e). Med tem hodi celi čas suženj okrog nas ter nam dolgim, zlatim zajemavcem iz vrča neko tekočino zajema; to je mešanica iz najboljšega falernskega vina i sicilijanskega medu. Kmalu pribite zopet strežaji; nekteri odnašajo ostanke predjedka, jeden izmed njih pa nam celo mizo s škarlatorudečim, kosmatim suknom lepo osnaži; to bode moral tudi po vsakem sledečih našajev stvoriti. Na to sledi drugi del pojedine, coena, v treh našajih. Pri prvem, iz samih rib obstoječem so nam najbolj po godu morske mrene (mullus) i krasne od plavajočih morskih rakov obdane jegulje. Drugemu se pa kar čudimo. Dva sužnja nam privlečeta ogromno, v velikanskej skledi med salato i retkvo ležečo žival, ktere morda še ne poznamo. To je lukanski merjasec. Prosektor ali razkrojitelj nam ga bode kmalu pred našimi očmi v majhne kose razdelil. Pripravljen je kaj okusno, vsaj se pa1 to tudi ne da drugače pričakovati od tako imenitnega kuharja, kakor ga ima naš Servi-lius. Mož slavi zbog svoje umetnosti, kakor nam naš gospodar pripoveduje, po celem mestu bolj kakor prvi pesnik! Zdaj nam prinesti sužnji na mig gospodarjev pri tretjem nošaji po celej obednici krasno vonjavo razširjajoče fazane, ktere obdaja venec pečenih brinovk; drugi zopet nam ponujajo različne zelenjave namreč: artičoke, porabni biluš, kapus i gobe. K vsem tem jedem nam zajemajo sužnji iz svojih vrčev v lične posode iz murrhe zopet drugo i sicer tako zvano setinsko vino (vi-num Setinum). Na to se vzdigne naš go-stomil ter nam vsem na zdravje napije. Ko je potem tudi še domaČim bogovom (larom) i 3. Deželnemu odboru je naročeno, da kupi, dogovorno s kuratorjjem šole, primerno posestvo s poslopji vred, v katerih bo šola, stanovanje za odgojence — delavce in po mogočnosti za vse docente; v ta namen naj proda kmetijo v Ajševici, naj proda ali izmenja tudi druga zemljišča, katerih bi dalje ne potrebovala šola. 4. Ako ne dobi do konca tekoč, aprila boljše ponudbe, pooblaščen je odbor, da kupi posestvo Grdevič v Goriškem predmestji pri Sv. Roku, na katerem naj da primerno pre-zidati poslopja (posestvo obsega 20 njiv po 1000 štirj. sežnjev in se ponuja za 28.000 gl.) Ako bi strošek ne mogel založiti s tem, kar utegne prejeti za prodana zemljišča, naj si potreben znesek izposqdi; za prezidanje poslopij pa naj nikakor ne potrosi nad 20.000 gl. Zbor sprejme brez ugovora te predloge. To je uže tretja preuravnava, katero je doživela naša kmet. šola v ne colo 7 letih in (da bi bil kriv prorok!) tudi ta bo malo ali nič hasnila, dokler ne pride vodstvo v praktične roke. Da je sedaj ni vodja izvrsten ieoretikar, to je tukaj sploh znano; a prav tako se je moral tudi uže vsak prepričati, da nij sposoben za praktično šolo, in da se je v treh letih slabo seznanil s tukajšnjimi razmerami. To dokazuje načrt šolske preuravnave, katerega je menda on navdihnil, to dokazuje kmetijsko poskuševališče v Gorici s svojimi nesnažnimi hlevi, nepravilnimi gnojišči itd., to dokazuje kmetija v Ajševici s svojim klasičnim neredom, to obelodani napačna raba in slaba reja za šolo nakupljene živine in itd. A kdo izmej gospodov poslancev si je vse to ogledal? Jaz menim, da prav nobeden, ker sicer bi se ne bila tako mirno razpravljala preuravnava kmet. šole in bi ne bile brez ugovora en bloc obveljale zgoraj navedene točke. Caveant consules!. W i n k 1 e r poroča o peticijah občin Anhovo in BanjŠica sv. Lovrenca za razdelitev nekaterih občinskih zemljišč. Odstopite se deželnemu odboru, da dogotovi dotične operate in jih v prihodnjej sesiji zopet predloži. Davkovski občini Mossa se dovoli, da se sme ločiti od županije Ločeniške, ter ustanoviti se kot županija sama za-se. Italijanski visokošolci na Dunaji in v G rade i so podali peticijo, naj bi se zbor za to potezal, da se ustanovi italijanska pravna fakulteta v katerej italijanskej deželi avstrijske države. To prošnjo odstopi zbor deželnemu odboru z naročilom, da prosi ministerstvo dogovorno z deželnima odboroma Tržaškim in Isterskini za koncesijo italijanske pravne akademije v katerej italijanskej deželi naše carevine sposobnim oziroin na mesto Gorico. (Krniec prih.) Jugoslovansko bojišče. V Hercegovini so se začeli zopet veliki boji. Vstaj niki so napali tvrdnjavo Tre-binje in jo naskokujejo. Sodi se, da so porabili priliko, ker je Muktar-paša* večjidel svoje vojske vzel iz Trebinja ven, in marširal z 10.000 možmi proti soteski Duga, da bi tam vstaše prognal, ki mu uže tako dolgo branijo Nikšiee z živežem oskrbeti. Foveljnik naskako-valcev pred Trebinjem je retković, pri Dugi pak je Pavlović. Te dneve bodo torej na dveh krajih bitve, ali so uže odločene ko to pišemo. Vstaši imajo kanone. V Bosni se vstaja tudi vedno bolj razprostira kakor vladna „Pol. Corr." pravi. Pri Bišći je tabor 5000 vstašev, ki imajo uže tudi 4 kanone. — Črnagora jim je baje 8000 pušk poslala. Srbija se ne more popolnem in brž odločiti za boj, za to pa Turčija zadnje moči zbira na srbskej meji. Na Timoku stoji 8000, nasproti Jastrebovcu 2000 Turkov, pri Nišu pa uže Srbi ne morejo črez mejo. Politični razgled. Hotrunje cl<»žcl«s V Ljubljani 18. aprila. JfMittiste.fs^i dogovori na Dunaji so se gledd cola s tem končali, da bode jedno leto provizdrij in se bode na meji tačas kontroliralo in računalo, potem še le se bode o eolnini in užitnini na dalje sklepalo, kadar bodo znane številke uvoženega in izvoženega blaga iu izdolkov. Torej odložili so, doseči nijso mogli nobenega vspeha. Ali moro vse tako viseče ostati? Nijso li tak e razmere vlade žalostne? Velike spremembe morajo priti v našej monarhiji, najprej pa nemškutarija izginiti. Ta je vsega hudega kriva. Iz ŠHtnnfu se poročamagjarskemu listu, da dvor misli odpustiti ministerstvo Auer-spergovo in postaviti uradniško ministerstvo, ki bode začasno vodilo posle. — V „1*. L.tt pa nahajamo članek, kateri opisuje življenje, politično napredovanje iu sedanji velik vpliv generala Rodica, kateri bode še veliko rolo igral. Bog daj, da bi res bilo, ker Bodic je Slovan, če prav je moral dosedaj diplomatizi-rati, kakor ao še višji diplomati hoteli. VitttiiJ«* držtive. Iz Pariza se piše „Koln. Ztg M zanimiva vest: Dokonča tega leta bode vsa armada na novo popolnem orožena in popravljena in vso tvrdnjave gotove. Nemcem bode ta vest strah vzbudila, kakor ga le narod občutiti mora, kateri ve da je od Sedana na dalje tako krivično vojno vodil in tako klanje klal iz nemške lakomnosti po francoskem Metzu, kakor je to jeden največjih škandalov tega stoletja. Nekateri Turki v Carigradu nosijo misel. Turčiji ustavo ali parlamentarno vlado dati. Ali prvič je to neizvedljivo, drugič pa tudi za gol poskušaj menda užo prekasno. Dopisi. las Nt. ,Mirji.t na juž. žel. 14. aprila flzv. dop.] Našo „bralno društvo" je sklenilo tudi s predavanjem z raznovrstnih strok pričeti. To predavanje je g. predsednik dr. Ipavec prvi začel: govoril je 5. t. m. društvenikom o „ dihanj i in cirkulaciji krvi". V nedeljo pa so bili povabljeni tudi kmetovalci; po večernicah se je zbralo okolo 50 možakov v 8. razredu tukajšnje šole. Tu so se vrstila predavanja iz kmetijstva. Govorili so: g. dr. Ipavec o dobrem semenu. G. Vokan v obče znani prijatelj in napredovalec kmetijstva, veliki posestnik v Celji, je govoril o koruznem semenu, o trtah, kojih je jeden zvežljej s soboj prinesel in razdelil ; kako se travniki cedijo itd. Končno pa je govoril g. Grah, učitelj — o čebelah, ter navzočnim razlagal praktično pripravljeni panj, kojega je sam izdelal. — Razdelilo se je tudi nekaj turščinega semena in nekaj fižolovega mej navzočne za poskušnjo. Navzoč je bil tudi prof. g. Wilchehn iz Gradca pri teh predavanjih. — 13. in 14. t. in. je tukaj 2 doc. visok sneg padel. I k TI o/i rji* v savinjski dolini 12. aprila. [Izv. dop.] Nij davno kar je „Slov. Narod" priobčil delovanje „gornje savinjske posojiluiceM za minolo poluletje. Evo izkaza prvo četrtlotnega letošnjega delovanja naše posojilnice ! V tem četrt letu — to je od 1. januarja 187G do kokcem marca — je društvo imelo dohodkov 18.347 gld. 15 kr. in stroškov pa 17.986 gld. 95 kr. Delovalo je tedaj s 36.334 gld. 10 kr. Ta lepa svota kaže, da posojilnica dobro napreduje. Pretočeno leto je umrl slovenski pesnik in župnik g. Val. Orožeu. „Slov. Narod" je bil prinesel o umrlemu pesniku podlistek in prosil za milodare za spominek. Nabrala se je lepa svota za ta namen. P. n. daritelji naj blagovolijo na velikonočni ponedeljek po polu due ob 3. uri se zbrati v Josip Lipoldovej gostilnici, da se pogovore zaradi stavbe njegovega spominka. Prosimo najuljudneje obilno udeležbo k posvetovanju. OdloČil so bode tudi dan, kedaj se ima spominek postaviti, kje in kako. Mi menimo napraviti slovesno besedo ovi dan. N ■•olju 13. aprila. [Izv. dop.] Sliši se, da bo v Kamniškem kantonu zopet nova volitev za cestni odbor. Za to vas s prošnjo opomnim vse soseskine može: volite vendar take može, da se bodo vendar zastopili, kaj je cesta in vse to umeli kar je za cesto, da ne bodo taki nevedneži kot smo jih imeli dozdaj, ki druzega ne razumijo, kakor dobre plače jemati in ljudem nakladati in škodovati kar le morejo. Če kateri kako delo pri cesti prevzame, pa mu toliko dijete zarajtajo, kolikor ima dobiti. Polovica gre v njih žep. V gostilnici pri Krištofu sedi po pet mož in toliko za sedeže zarajtajo, kolikor bi kateremu plačati imeli. To dobro vem, da Krištof nema tako dragih stolov. Le tisti možje so tako imenitni, da toliko rajtajo. Toliko vas še jedenkrat prosim, vas soseskine boginji Minervi, ktere praznik ravno obhajamo, običajno daritev opravil, ukaže sužnjem poje-■dek ali konfekt donesti. Ta obstoji iz razne pekarije (bellaria), galskega sira, surovega i posušenega sadja (zvlasti: medencev, velikih hrušk i sliv). K temu pojedku pijemo izvrstno cekubsko i kijsko (iz otoka Kios) vino iz majhnih kristalnih kupic. Če smo pa mi tako dobro obedovali, ne smemo misliti, da se v Rimu v obče tako kosi. To morejo stvoriti le možje, kakor je naš gospodar, ki ima kak 1,000.000 sestercij (72.000 tolarjev) premoženja. Prosto ljudstvo je uže zadovoljno, če mu nemanjka pirne kaše (puls), kapusa, repe, češnja, čebulje, graha, boba i leče. Vse te jedi si jako priprosto z oljem, soljs, medom, sirom, mlekom, ali jesihom pripravlja i domačimi rastlinami, kakor kuminom, janežem i koprom začinja. Le na kak praznik, kakor je na pr. danas, si privošči kako klobasico ali kak košček mesa. Ker je naš obed končan, se hočemo vzdigniti, a prijazni gospodar nas sili še ostati ter ž njim v pozno noč piti, kakor je to navada v premožnih hišah. Tej njegovej želji mi danas ne ustrežemo, ampak prosimo ga, naj nam naše nevljudnosti, ne zameri, ker si želimo še Rim i njegovo po-Čenjanje na večer malo ogledati. — V ta namen vas bodem peljal na prostor med pola-tinskim i avontinskim hribom. Tamkaj stoji velika dirjavnica, namreč c i r c u s m a-ximus. Okrog njega je polno šater. Prosto ljudstvo, pošteno i nepošteno, se vsak večer ravno tu tako rado zbira, ker mu ta kraj mnogo zabave ponuja. Pouiešajmo se tedaj i mi med druhal! Kak hrup, kako živenje! Vsakojaki glumači kažejo ondi radovednemu ljudstvu svojo umetnijo. (Dalju prih.) može, ne glejte za kapune, če so lepo pečeni in če dobro diše, le po previdnosti delajte, in ne glejte na škodo ljudij, ampak za blagor cele soseske se oprimite. Na vašo vest gre, čt; kdo delo dobro zvrši, pa mu ga zvržejo in nema za plačilo dmzega kot jezo. Nekateri si pa žepe Hičejo in trebuščke rede za druzih žulje. To v imenu več mož. Domače stvari. (Slovensko gledališče.) Veliki ponedeljek je bila slovenska predstava na korist režiscjra g. Kocelj a. Igrala so jo na slovenski jezik preložena igra „Pt'arrer von Kircbfeld" in sicer iz vratno posebno od g. be nericijanta, ki je igral zlasti sredino svoje role s tacim razumom in dovršenostjo značaja Jože-Koreniničarja, kakor iste role v dunajskem gledališči nijsmo boljše videli in g. Sehmida, ki je iz-vzemši konec druzega svojega nastopa, popolno okroženo figuro mladega svobodo-in človek olj u bega župnika postavil. Tudi gospoda Jeločnik in JuvanČič sta bila dobro kos svojim nalogam. — Gledališče je bilo v vseh prostor ih v pravem pomenu porenapolneno, tako, da je več ljudij odšlo, ker nijso mogli več v parteru prostora dobiti. Svirala je prvič godba hrvatskega polka in je bila krasna uvertura z veličini rokople-skom sprejeta; ko se je pa mej prvini in drugim aktom zaigrala slovenska bimna „Naprej" vzdignilo se je vihamo in gromovito roko-pleskanje in klicanje odmev mnoštva za slovansko idejo navdušenih src. — (Ti j u tom e rs ka posojilnica) je imela veliki ponedeljek občni zbor. — (Koncert) bode 20. aprila ltt76 v kazinskej dvorani v Novem mestu na korist podpornega društva za borne dijake s sledečim programom: 1. Mozart — Ouvertura k op^ri „Don Juan" za orchester. 2. Pesen z glasovirom. 8. Ferd. Hiller — „Sonntagsmorgen", poje mešani zbor. 4. Haydn — Kvartet za dvoje gosli, viola i cello. b) adagio, d) finale. 5. Deklamacija „Schiller's Glocke". 6. Ant. Foerster — ,,Po jezeru bliz' Triglava,41 koncertna ilustracija za glasovir. 7. Ant. Foerster — „Svet", poje moški zbor. 8. Felix Mendels-sohn — „Maiglbekchen und die Bltlmelein", poje dvoglasni ženski zbor z glasovirom. 9. Nedved — „Moja rožica", poje moški čve-terospev. 10. Emil Titi — Ouvertura k slovanskim napevom. Vstopnina je: Ta sedeče 60 kr., za stoječe 30 kr., za galerijo 15 kr. Vstopni listi se dobivajo pri g. Karol Jenkner-ju in g. Valentinu Oblaku; zvečer pa pri kasi. Kasa se odpre ob 7*/i uri. Začetek točno ob 8. uri. — (,,Slavjanska čitalnica" v Trstu) napravi v soboto 22. aprila večerno zabavo s sledečim programom: 1. Skraup — Vošilo, moški zbor. 2. ilajdrih — „Pri oknu sva molče slonela", četverospev. 3. Hribar— Iskrica domorodna, moški zbor. 4. Tombola. ;j. Plesna zabava. Začetek ob 8 Vi uri- Odbor. šnmenje v nšesih, slabosti in blevanje pri nosečih. o'oinost, diabet, trganje, shujsanje, bledičico in pre ilajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 »priče- al «dra\ilnih, brez vsako medicine, mej njimi spri ćjvala profesorja Dr. VVr-zerja, g. F. V.Beneka, pra rga profesorja medicino na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelstcina, Dr. .Shorelandj", Ur. Caumbulla, prof. Dr. Dudo, Dr. Ure, grofinje Castle h iir.u, Markizu de JBrekan a mnogo druzih imenitni!. isob, *e razpošiljava na posebno zahtevanjo zastor, . Kratki izkaz ti 80.000 spričevalo?. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. vVurzerja, Bonn. 10. jul. 185'2 Rovalesciere Dn Barry v mnogih slučajih na gradi VBa zdravila. Posebno koristna je pri dristi ir fc.Iži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih a t d. pri kamnjn, pri prisadljivem a bolehnom draženji A ■calni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih ia mehurji, trganje v mehurji L t. d. — Najbolje W in neprecenljivo sredstvo ne Bamo pri vratnih in prB »h boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu (L. S.) Rud. rVurzer, zdravilni svetovalec in čle» mnogo učenih d-užtev. Wincheflter, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Rovalesciere Je ozdravila vočletie i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtji*, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glod. ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočan James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Augelsteina. Berolin, (i. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Ruvalesciere du Barr^ vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angeistein, tajni saniL svetovalec Spričevalo St 76.921. Obergimpern, Radensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 teduov za strafc nimi bolečinami vnetio jeter, ter ničesar pouiiti nij mogel, jo vsled rabe Vaše Rovalesciere du Bany po polnama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo St 72.618. La Roche sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Rt.valescičre ozdravila me jo popolnem strašnih želodčnih in čutnicmh boluznij, katere so me deset let mučile. (Gospa) A rman d a Prevost, posestnica Rovalesciere je 4 krat tečnejša, nego meto, tet •e pil oi>paičenih in otrocih prihrani 50krat več jo. ceni, ko pri zdravilih. V pl?' tih poiicah po pol frnta 1 gold. 50 k . I (tint 2 gold 50 kr., 9 .*r-\ta 4 gold. 50 kr.. 5 rai ■ tov 10 gold., 12 fantov VIO gold., 21 funtov 36 gold I|dVMflttci8ra*Bfćc con v pušioah in Rovalesciere Chocolatee v prahu iS! iu 1 gld. 50 *r., 24 ta» a gi .►o tr.. 4b ia* -i gi. 60 krM v praha za 120 ta.» 4.0 gl. Prodajo: Do Barry * Gomp. na D««a|l» W»U-:iaei» hit. c, kakor v vseh mestih pri dobrih le* s rjih m . jakih trKOVCih; tadi razpošilja du tiaJBka hii« na vre hrtve >V) po* "h r-Vjf.r^ib ah povzetjih. V IJubljanl Ed * ihr, J. Svoboda, lekar pri „zlatom orlu", v llekl pri lokarju J. Pro damu, v Celovca pri lokarju Birn oacherju, -Spljetu pri lekarju Aljiuoviču, v Trata pri lekarju Jakoba Serravallo, pri drogeristu P. Rocca iu J. Hirschu, v Zstlru pri Androviču. (365) Vsem bolnim moč in zdravje brez lok* in brez stroškov po izv Mi«' ReTalesciere bi Barry 30 let aže je ..ij bolezni, ki bi Jo n« bilu ozdrs Vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vac bolezn V želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jotrah; žlezi i naduho, bolečiue v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavljenje, zaprtje, preblajeuje, uespanje, slabouti, zlato i■!.>. vodenico, mrzlico, v- .oelavie, silenfR krvi v tjlavo Dunajska borza 18. aprila. v'*■zimo ;ol »grafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih Enotni drž. dolg v srebru 18(50 drž. pouojUo .... Akcije narodno bankti . • Kreditne akuijo . . London ...... Napol. ... . . O. k, cekini . . . Srebro . 65 gld. 05 kr. 68 „ 40 « 107 . 25 ■ 858 j, — a 137 , 50 • 119 , 25 9 , 53 * * . 64 • 103 . 40 »i Lepo posestvo, pol ure od Ljubljane oddaljeno, obstoječe iz krasne enonadatropne hiše se sedmimi sobami, velikega vrta, njiv, travnikov, gozda in za kmetijo potrebnih poslopij, ter mlina bo štirimi tečaji jo po coni na prodaj ali se prepusti v najem. Več p tem so izve pri lastniku, Janezu Knezu v spodnji Šiški poleg Ljubljano. (83—5) ► < Anatlierinova ustna voda * 4 in zobni prašek ► ustno vode . . . oo kr. T^ar^aF'~ ytry^'^fr w v T ^ izdeljuje <»«i/*Wr, tudi za zastarane bolezni na pljučab, za srčue, prsne in vratne bolečine, posebno za anšico, želodečevo slabost, za splošno slab* st čntnic in zaćeojajočej 8e pljučnici 1 Veliko število priznanakih pietom razpolagajo so v prepričanje. Javna zahvala. Čestiti gospod lekar I Z veseljem Vam moram prilično sedanjega naročila izreči mojo najsrčnejšo zahvalo. Stanje mojo soprogo pred kratkem primero-vaje s so danjem, čuditi se moram čudapolnih nasledkov Vašega velovrodnega loka. Moja dobra žena dolgo časa trpela je na pljučnom in želndskem kataru, hujšalaje vsled vednega kaši janja in slabega prebavljeni a tako, d;i nijsem već dvomil, da bi se jej odstraniti mogla jetika, posebno ker so navadni spremljevalci te strašne boleZiii namreč : slabi tok, ponoćno potenje, mrzlica, malo spanja, kateri vedno jeden za drugem sledijo. Po jednom sorodniku, ki je nekdaj obiskal Rožnovsko kopelj, opozorjen na Vaš čaj in ce'tl'čko, namenil som se, še ta pripomoček poskusiti. In glej, kaki nasledki, in ti v teku tveh tednih! Moja žena še pred malo časom podobna bolj smrti, ko človeku, ki je vodno v postelji ležala ali na divanu sedela, hodi sedaj prav lehko po sobi, dobi'a je zopet prejšnji tek, spi cele noči, brez da bi so zbudila, ravno tako izostala je mrzlica in neprijetno potenje, tudi na životu so je užo mnogo okrepila tako, da vsa naša družina njeno popolno ozdravonjo v kratkem pričakuje. Jaz priporočam tedaj vsacomu, katerega taro morebiti kaka jednaka bolest, naj rabi ta pripomoček in pomagano mu bode gotovo. Izvolite mi tedaj zopet 2 paketa čaja in dve škatljici maho-rastlinskih-celtličkov priposlati po poštnem povzetku. Z odličnim spoštovanjem Ant. C'emi&k, fotograf v Gradci. Geidorf, lloinrichstrasse 0. Gradec, 17. sept. 1875. Čestiti gospod lekar! Iz Rožnova vrnivši so, kjor sem se po šesttedenskem bivanji tako okrepil, mislil sem da so moje prsno bolečino popolnem odstranjene, pOsebno pa, ker mo nij mučil niti kašelj niti bolečine pri sopenji. Vsled necega hudega prehladenja povrnila se je stara bole/on tako hudo, da s«'m komaj mogel predavati v šo'i, ter z največjo si.o govorili mogel. V tem kritičnem položaji zdravil som se, kakor v času kopelje v Rož-novi, z Vašimi maho-rastlins" imi celtlički, ter pil zjutraj in zvečer radgotski čaj. V kratkej dobi zboijšalo se je moje stanje tako, da me po uži tj i treh škatljic uiaho-rasti, nsk h celtlič-kov in jednom paketu radgostskega čaja tako hudo bedenje v prsih in teško dihanje nij več mučilo, tudi kašljal sem le redkokrat, tabo, da upam v kratkem popolnem ozdraviti. Mnogo mojih znancev jednaku omenjene bolezni zdravijo se po mojem izgledu z Vašo izvrstno pripravo in Bicor vsi z najboljšim vspehom. Kor vam čisto na prosto stavim, to spričevalo resnice na korist vsim bolnim objaviti Erosi tu, da mi blagostno prt pošlje te jedcu pa-et radgostskega čaja in dve Škatljici rož-novskih maho-rastlinskih coltličkov. Z vsom spoštovanjem podpisujem so vedno hvaležni in uduni vam Franjo Zvvefitia, profesor na c. kr. realnoj gimnaziji. Brna, 2. februarja 1874. Od tega po zdravniškej rudolbl in predpisih pripravljeni čaj, velja za l4dnovno rabo pripravljeni paket z nakazom o rabi 1 gold. av. volj. Jedna originalna škatlja Rožnovskih maho-rastlinskih celtliČkov 50 kr. Za kolek in zavijanje pa 10 kr. posebej. KtMlKOMtaki iiuii«'ry.itlni Čuj in Koi,-novski uialio-rHHiliuNki celtlički dobivajo se jedino le v lekarni J. Nelchcrtu v Kožnovi (na Moravskom) in razpošiljajo so naročila na vse strani proti poštnem povzetku. Da jo pa p. n. občinstvu bolj priročno, imajo tudi zaloge Bledeči lokatji: \V. Mavr v Ljubljani, A. Belnits v Cclovel, W. K o n i g v Mariboru, Anton N e d w u d „zinu Mohreu" v <-ru«l«i in J. Cejbok v Zagrebu. (.302—15) Z SL lOgO napravilo so bodo v vboIi lekarnah in večjih štacunah materij alncga blaga. Izdale I j in urednik Josip Jurčič. Lastiuua in tisk »Narodne tiskarne".