206. številka. Ljubljana, v petek 10. septembra. XIX. leto, 1886. Uhaja vsak dan #.%W»«»r« izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejcman za a v nt ri j s ko-o g e r a k h dežele za vho leto lft za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom v;a se leto 13 gld., za ct^trt leta s gU\. 30 kr.. za jeden araaea 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrBte po B kr., če se oznanilo jeden&mt tiska, po 5 kr., se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankimti. - Rokopisi s> ne vračajo. Uredništvo in u pr a vnistvo je v Rudolfa Kirhiša hiši, fileduliSka stolb^". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ruske diplomatske zmage. —.— Kdor je zadnjic čital, kako krepko je glasi'o kneza Bismarcka stopilo proti listom nemške države, ki so vroče in prevroče zdibovali k usodi za ponesrečenega kneza Aleksandra bolgarskega, utegnil jo dobiti zavest, da je v duhovih Biamarckove diplomacije dovršil se znaten prevrat. Sicer je bilo opazovati, da v zmešnjavah, ki so druga drugo pobijale izza lanskega Plovdivskega dogodka, ni knez Bismarck upal si veliko na dan, ali mislilo se je, da bi vender bil tudi tedaj poskusil srečo mešetarstva, če bi bila Rusija kaj dejanj-skega učinila proti stvarem, ki so vršile se proti njenej volji na Bolgarskem pod vodstvom vrtoglavega Battenberžana. Dejalo se je in to po pravici, da je „zjedinjenje" spočelo se v nemško-angleškeni duhu, ker je bilo spočelo se proti volji ruskega carja, in da je nehvaležni Aleksander prav tako pripravno orodje v rokah Bismarckovih, kakor v rokah Salisburvjevih. In zaključevalo se je potem dosledno, da bi knez Bismarck, prezaupljiv v nemško in morda tudi avstrijsko vojsko, napel vse svoje debele žile, če bi Rusija znova hotela osvoboditi Bolgarsko, rešiti jo namreč verolomnega vladarja in prekanjenih prijateljev, slovanskih sovražnikov. Tako je osobito pisalo se po tratah avstrijsko-nem-Skega časopisja, katero je vsak hip pripravljeno, spuščati se v divje plese nemškemu državnemu kancelarju na slavo in katerega nalog jo, zasledo vati vsako rusko stopinjo, pa proti vsakej takej klicati na pomoč iz Berlina generalnega Mesijo. Ali kdor ni iz sumega strahu pred slovanstvom slepo zaverovan v velečastvo in velemoč nemške države, imel je trezno misel, da Nemčija, imejoč za hrbtom francosko „revanehe", ne bode ni sama, ni v koaliciji z „Evropo" upirala se Rusiji, kadar bi ta s svojo trdno voljo tako dalječ dozorela, da bi jo, če drugače ne, uveljaviti hotela s svojo vojinsko močjo. Že naprej je bilo jasno, da bi pod odločnim korakom Rusije razpršile se tudi spletke Bismarckove diplomacije in da bi nemški velmož ponižno utaknil v žep bolgarske premembe po ruskej volji. Da bode do tega prišlo v istini, tudi to je bilo jasno. Rusija je z ozirom na novejše stvari v Bolgariji na videz mnogo omahovala in dajala je neprijateljem svojim priliko, da so jo z besedami poniževali, kazoči na njeno nezadovoljstvo, da je nezmožna, popraviti položaj Bolgarske v svojem duhu in v prid slovanstva. Širom in križem nemškega in angleškega časopisja 80 gromadile se trditve, da jo popolnem zmagala protii uska po itika ter skoro za vedno Rusiji iz rok izvila krmilo za usodo narodov, osobito Bolgarov na poluotoku balkanskem. Ali tudi glede tega je imel drugo prepričanje, kdor je znan s poti ruskega teženja in z močjo ruske države. Rusija se svojega poklica kot slovanska država ni znebila, četudi ga pri vsakej priliki v dejanja ne spravlja, in trdno se tudi drži orijentalske svoje politike, četudi vselej ne premaga, mnogih na videz premagati ne more ovir, ki jih jej v tem oziru mej noge meče „Evropa". Rusija ostala si je zvesta tudi glede na novo zgodovino bolgarsko, a kdor je le nekoliko pomislil polupretekli čas, mczel si je vlani jeseni in letos pomladi misliti, da Rusija ne poseza v protirusko gibanje bolgarske vlade, ker ni še prišel zanjo pravi čas, da pa ne bode dolgo, ko bode storila svoje, ne glede na mnenje obrabljene „Evrope". Rusija od časa pa do časa počiva in daje, da se nasprotniki njeni prav hrabro obnašajo, pa da n. pr. Bismarck plazi se okolu vrhunca diplomatske slave. Bilo je po krimskej vojni in „Evropa" je mislila, da ruski orjak že na tleh leži, da se bode tako gibal, kakor ona hoče. Res je do l 1870. miren bil ter molče čital nekrologe, ki so pisali se o ruskej diplomaciji. Ali tistega leta izda Gorčakov noto, v katerej „Evropi" izjavi, da za Rusijo ni več Pariškega dogovora, v kolikor Rusiji zabranjuje, da ne sme s svojo vojinsko mornarico v Črno morje. „Evropa" je na to molčala, ker je menda bila vesela, da Rusija svoje zmage ni poiskala si po krvavem potu. Po zadnje] rusko- turškej vojni, katera je na žalost „Evrope" položila Turčijo na mrtvaški oder, tako da jo je le še zagrebsti treba, zbrala se je „Evropa" v Berlinu pa tak dogovor skrpucala, da je bilo videti, kakor bi bila Rusija, zmagovalka na bojnem polji, podlegla diplomatskim ugovorom. Mej družim, ki bi moglo na to kazat«, bilo je v Berlinskem dogovoru tudi to, da Batum, čeravno lastnina Rusije, ostati ima svobodna luka. Zopet je bil vrisk po protiruskih časopisih! In ker je bilo videti, da je bolgarski narod v rokah za- peljivca, da se sploh politika balkanskih vlad odmika od rusko-slovanskrga pota, da pa je namen avstro-nemške zvezo obrneu v prvej vrsti proti Rusiji, zidali so se na vso to že zlati gradovi ob Marici. Rusija se za vse to ni zmenila veliko, zlasti pa je Beilinski dogovor zmatrala za napotje svojega zgodovinskega poklica in nagona, katero se v miru kaj lahko prekoračiti da. Letos, ko je vsled ruskega postopanja glede Bolgarov, hotela pasti cena ruske diplomacije, pa se je hotela angleška diplomacija oslaviti s svojim bolgarskim organom, tedaj, ko jo Anglež bil najbolj razdražen, izdala je Rusija novo noto, katera pravi, da Batum nema biti več svobodna Inka, bodi tudi tako zapisano v Berlinskem dogovoru. Kaj je storila diplomacija Berlinskega kongresa na to proti Rusiji, ki je ravnokar za oslabljeno veljala po protiruskem razvoji stvarij v Bolgariji? Nič, ker si ničesar upala ni. Že bolj pa, kakor v navedenih zgodovinskih prilikah, pokazalo se je v novem razvijanji bolgarskega vprašanja, da Rusija ume streti upor, samo, da hoče. Znano je, koliko nezadovoljstva napravljala je Rusiji, osobito njenemu caru, stvar bolgarska v zadnjem času. Videlo se je tudi, da Rusija moia vse proti sebi dopuščati, zlasti, ker bi jej roke vezane bile po trocarskej zvezi. Koliko se je o tem pisalo in kako verojetno se je slikala nemoč ruske diplomacije v evropskem koncertu! In danes? Danes je Rusiji le namigniti bilo treba, in pobrati je moral kopita nevredni knez Aleksander. In kaj je bilo, da je baš sedaj bil ugoden čas za tak namig? Zastonj bi iskali novih razmer, za tak korak Rusiji ugodniših! Razmere so v Bolgarskej in v kon-stelaciji Evrope iste, kakor so bile pred meseci in pred letom. Če se je bolgarski zapeljivec zanašal na evropske velemoči, storil je to lahko, dokler ruski car „Evropi" ni razodel svoje trde volje. Razmere so se premenile sedaj, ko je ruski car izjavil bil, da tako ne ide dalje v Bolgariji! Tedaj so tudi velemoči umele položaj in rajši, kakor protiviti se Rusiji, zadovoljile so še njenej želji. Knez Bismarck sam jo Čutil voljo carja, ki je bila bolj povelje, in ves pogum, ki ga je poprej kazal, ga je ostavil bil in storil je v premenjenih razmerah več, kakor se stori za daljnega zaveznika, ko je takisto po svojem glasilu posvaril nemško mnenje, da ni upirati se mo- LISTEK. Strahovi. Povest; Seski spisal Vac. Beneš Tfebfzskv, prevel M. Vrnilež. X. (Konec.) Gospod komisar vzel je papir iz Žepa, že ob-drgnen, ga razvil in čital. Po vsakem redku pogledal je na starca in vsakikrat se posmejal. „Izmail iz skaderskega pašalika. — Jeron krstnim imenom." „Ta sem, ta; pa tam imam najbrž črne lase, a sedaj so beli; od tega je že štirinajst let poteklo — naposled sem lastno dete ustrelil. Kiuperli je moje krvi — moj Stanko. Nisem nra zaman rekel, ko nismo imeli kaj jesti ni jaz, ni on, ni žena, ni hči moja, da bo nekdaj dovolj imel, da mu bo celo jadransko morje pokorno. Tam le, ono dekjico sera si vzgojil, moja rejenka je, Jelica. Moja hči se je tudi tako imenovala in bila je tudi zelenooka, ze-lenolasa —" „Zvežite ga," zaukaže komisar. „Zel človek je, kakor ta, ki je poginil." Stražniki so z vrvmi na starca planili, ali starec se jim je izmuznil ter samokres proti njim nameril. „Krogljo ima v grlu, kdor seže po meni. Brez železja pojdem; v spone me ne denete, ako bi vas bil cel polk. Peklo mi pomore proti vam, tolikrat mi je že pomoglo. „Se ga bojite?" zakliče komisar, vendar se nihče ne gane. „Zapovem vam, jaz, cesarski komisar in vaš predstojnik!" Dva sta se zopet na starca vrgla; pa oba je krogi j a na tla zvalila. „Strelite!" velel je komisar. Nekoliko strelov je ob jednem zagrmelo po skalah in polno dima je bilo okolu. „Izmail — Kiuperli!" razlegalo se je nad morjem, tako da je strašni vrisk i pok pušek pre-glušil. Ko se je dim znova vzdignil k sinjim oblakom, je ležal starec poleg sina, krčevito stiskal njegovo glavo na prsa, iz kojih je po četvornem otvoru krv vršela. „Znesite vse doli na ladijo!" „Tudi deklico?« „Vse, pravim," jezil se je gospod komisar in danes bi bil škripal z zobmi, da jih je imel, da se mu ni posrečilo oba živa dobiti. Urno so trupla na ladijo naložili, Kiuperlija z lzmailom, Jelico in štiri stražnike. K Jelici sedel je mladenič, vzel jo na roko, zagledal se ji v zelenkaste oči, — pogosto je tudi sklonil glavo k belim nedrom, ako ji morebiti še ne bije srce, vender ni niti besedice spregovoril, a njegove oči so se Čudnim leskom svetile, kakor ke-dar za viharja na bregu plamenica ugaša. Nekak čuden izraz legel mu je na obraz, da je bilo i samim stražnikom bridko, kedar so ga pogledali. Morje je bilo tiho. Solnce se je že v valovih potopilo in nad ladijo so zopet ptice viharnice po-letavale, s kriloma se plaht dotikale; a poletavale so brez krakota, v tej ladiji, v koji je ležala Jelica v rokah — Vasilijevih, ni nikdo govoril. Nemo so pogledovali stražniki na orjaško Kiu-perlijevo postavo, molče se jej čudili in zdaj pa zdaj na mrtvo deklico. Zdelo se je, kakor bi si njih goćnej sosedi ruskej, nego da je zatajiti simpatije, čeprav nekaj let stare, za Battenberžana, od carja zavrženega. Nov položaj ustvarila je ruska gola volja in bila hi ga ustvarila že poprej, samo da ga je hotela I Baš radi ra/ločka mej prejšnjim in sedaj šn jim je zmaga ruske diplomacije tako velika, je dokaz, da more Rusija iz nižine hipoma v višine, ker tu odločuje le njena volja, ki je mero-dajna samemu „merodajniku", knezu Bismarcku. In tako je najbolje poroštvo miru, da ume Rusija nadaljevati svojo tradicijonalno politiko brez meča, pa da modro, počasi, a vztrajno stopa čez ovire, ki jih njej kot pokroviteljici slovanstva na pot polagajo intrigantje v „Evropi". Kakor je minil Pariški dogovor, tako bode konec Berolinskega dogovora. Prijatelji miru naj odobravajo, če so odkritosrčni, modro postopanje ruske diplomacije, ki je sedaj k prejšnjim svojim zmagam pridružila novo, jako sijajno, ne da bi le kaplja krvi bila tekla. Politični razgled. \oiinyiir dežele. V Ljubljani 10. septembra Te dni bode odločil ministerski sovet, kdaj se snide rtržavni /bor. V kratkem izide potem dotični patent. Državni zbor snide se tedaj gotovo konec te^a meseca. Nemški konservativni listi obžalujejo, da je knez Alfred Lichtenstein odložil svoj mandat. Nadejajo se, da se knez ne bode za zmi-raj odtegnil političnemu delovanju. % nanje države. Jutri se snide bolgarsko .sebranje. Kakor časopisi poročajo hoče sebranje bivšemu knezu dovoliti tretjino civilne liste kot penzijo. Kdo bode voljen novim knezom, se nič ne ve. Rusija priganja, da bi bila kmalu volitev. Nemčija in Rusija sta za princa Oldenburškega, Anglija za danskega princa \VaIdemarja. Nemci žele, da bi se princ, prodno zasede bolgarski prestol, odpovedal svojim pravicam na Oldenburg Pomenljivo je, kar piše „Kreuzzei-tung" o bolgarskem vprašanji. Ta list pravi, da Imajo bolgarsko vpraš nje rešiti vse vlasti, ne pa samo Rusija. Iz tega se vidi, da v Berolinu nikakor radi ne podpirajo Rusov, ampak to le store, ker se drugače pomagati no morejo. Ko bi Nemčija le mogla, bi pa delala Rusiji ovire. Anglija je svoje diplomatično zastopstvo pri srl»slt4'j vladi povzdignila v poslaništvo. Dosedanji ministcr.ski rezident Wyndhain imenovan je poslanikom. Ta korak angleške vlade je baje v zvezi z novejšo orijentsko politiko — Ruski uspeh v Bolgariji dal je uekda nasprotnikom kralja Milana pogum. Srbska opozicija bode morda v kratkem poskusila na jednak način iznebiti se kralja Milana, kakor so se Bolgari Aleksandra. Skoro vsi ruski listi menijo, da se Rusija s tem še ne moro zadovoljiti, da je odstranila kneza Aleksandra. Zasesti mora Bolgarijo, ker je Avstrija še vedno v Bosni in Hercegovini. „Svet" pa odločno zahteva, da nuj se Rusija potegne, da mora Avstrija iz Bosne in Hercegovine'*ter da ti dve deželi potem dobi Srbija. Nekateri listi pa priporočajo, da bi Rusiju kupila od Turčije vrhovne pravice nad Bolgarijo, za kar bi sedaj bil čas ugoden. I tiili.jau*ki zbornici ne snideta se letos, kakor po navadi, koncem, ampak že začetkom novembra. Vlada zeli, da zbornici do novega leta re sita budjjjet. :%'ciiišltej vladi ni prav, da čitajo vojaki razne opozicijske liste, boji se že, da bi se državi sovražni duh ne ugnezdil v vojsko, na katero se jedino opira zjedinjena Nemčija. Poveljnik prvega voja v Kraljevci, pl. Kleist, prepovedal je že voja- oči pravile, da še nihče ni videl take deklice in da bi bil i studen, bled obraz še za poljubec. „Onega Laha, topoglavca, spustite, ko pridemo domov, naj si ogleda Kiuperlija, kakšen je," rekel je komisar. Bil je na drugi ladiji. Veslarji rekli so si po tihem, da je gospod komisar za tega delj na drugo ladijo sedel, ker se boji, da bi Kiuperli z očetom ne oživel in da bi ti štirje stražniki tudi lahko živeli, da je bil drug komisar v tukajšnjem okraji, kak premetenejši. Lahko bi si bili to glasno pravili. Velitelj je pridno nekaj pisal v beležnico ter se pri vsakej besedici zadovoljno smehljal. Ni dvoma, da je to uradno poročilo v Zader o današnjem dogodku. „llej, Stolo! Kiuperlija smo pripeljali in za tega delj imaš svobodo, da si ga lahko ogledaš! Pili ga bomo, štiri dni pili, gospod komisar nam je to obljubil in z nami moraš," klical je mludič Dalma-tinec neumnega Laha. Bil je že navajen zbadati ga in umel ga je zbadati, vendar se mu je takoj zopet posrečilo svojega „ višjega" umiriti. »Poglej, ta le orjak, oni je bil napram temu kom strogo čitanje nekaterih svobodomiselnih, klerikalnih in poljskih listov. Res lepa svoboda vlada v Nemčiji! Parlamnntarni tajnik anploskega trgovskega urada baron IIonry \Vurins, vsprejel je te dni deputacijo, obstoječe iz kardinala M^nninga in več eliinov parlamenta, ki ga je prosila, da bi se napravilo več novih trgovskih pristanišč. Wurnis jim je obetal, da je vlada pripravljena lokalnim oblast vom dati večja posojila za napravo novih pristanišč, a vlada sama ne more potrositi več milijonov za nova pristanišča ob britanskem in irskem obrežji. — Največ pozornosti obrača nase na Angleškem bolgarsko vprašanje. Vsi listi pišejo o tem. Pri tem so pa mnenja raznih listov jako različna. „Morning Post" poudarja potrebo, da Anglija brani Indijo na Balkanu in ob Črnem morji. Da se je knez odpovedal, to poklada Bolgare v roke vlasti j, ki so podpisale Berolinski dogovor. „Times" ne morejo odpustiti, da je knez Aleksander bil odposlal dotični telegram na carja. Sicer se pa list boji, da bodo Rusi poseli Bolgarijo, ko bi bil knez zopet voljen. „Standard" misli, da se je kratko in slavno vla danje kneza Aleksandra častno končalo. Svoboda Bolgarije je zagotovljena ako Rusija ne namerava kake nove izdaje. Carju se pa ne more nič zaupati. Odpoved kneza Aleksandra naklada Evropi dolžnosti, katerih ne more prezirati. „Daily News" pravijo, da je carjev uspeh migljaj Jugoslovanom, da morajo svoje oči obračati v 1'eterburg. „Daily Cro-mcle" obžaluje, da se je knez Bismarck tako udal Rusiji, „Morning Advettiser" pravi, da je položaj jako resen, da pa Ang ija ne sme žrtovati niti kosti jednega angleškega vojaka za varstvo interesov, katere bi morali braniti Avstrija in Nemčija. Iz tega se vidi, da Angleži sami ne vedo, kaj storiti. Vlada je pa tudi od vseh svojih zastopnikov dobila jako neugodna poročila. Vlada bi rada pokazala več energije, pa je ne more Nikjer se za Anglijo nič ne zmenijo. Nek Berolinski list pravi, da Anglija sedaj nema več veljave kakor 1'ortugalska. Njene note imajo še samo akailemirno vrednost. Položaj v Itirnii je za Angleže jako neugoden. Puntarsko gibanje se poslednji čas vedno širi. Angleške čete ne morejo doseči nikakih uspehov. Ko se angleške čete kje približajo ustašem, se slednji hitro razkrope po obširnih gozdih in iz zasede napadajo Angleže. Posamični vojaki še blizu taborišča niso varni. Večina ubitih vojakov so Birmanci zavratno umorili. Veliki gozdi ovirajo redno vojevanje Angleški vojaki že zgubljajo pogum. Častniki se izogibajo boju. Vojaki zelo bolehajo za raznimi boleznimi, zlasti jih hudo pobira kolera. Dopisi. 4Ui Snvv 8. septembra. (Cerkvi na Mole r i š k e ni pravice!) „Pohiijšanjo sicer mora biti, u gorje tistemu, ki pohujšanje daje, bolje bi bilo, da ..." S v. p i s m o. .. . die Ilabsncht — die VVOUin — welebo alleB inliselu; Gnt an aich zu reiHSi-n atrebt, nnd um so wonifrer befriudlgt ist, jo melir sio verschlingt. Keinu schlechtc Leidetiachaft, kuhi Luster ist, mit welcheu sie Bich nioht verbiindc, ftU \velchen sio nicht filbrte. Sie, die gemeinste Leidenschaft, nie lMsteud, weil us ibr nie an einem Ge-geaatanđo teh 11, ist es, die dem Men-Hclien nnf dom Wejro zutu hoheren Ziete am gefalirlichsten \vird, ilnu alle IIufTnung, es BU erreichen, raubt, uud i lin zur Tiefe zuriickstUrzt." Ur. Pfleiderer, Pfarrer, Comment. zu Dante's Div. Cominedia. Zgodovine nove župnijske cerkve na Mokriškem razkladal ne bodem tu na dolgo in široko, obsegala le žuželka. Ta mlajši je Kiuperli in starec je njegov oče — Izmail." „Izmail?" začudi se Stolo. „Tudi njega sem gonil z našega morja in pregnali smo ga, da ni več prišel," bahal se je potomec beneških nobilov. — „Kaj meni mar, da ga imate, ko mene ni bilo zraven. Hudoben je ta komisar, hudoben, zagrizen Nemec in nam Lahom ne privoši ničesa, čemu nam ne privoši? Od vselej nam Nemci ne privošijo. Stolo Giovanni ne bo več na dalmatinskem pobrežji, ako bi imel v Benetkah ciceron biti. Ciceron bom in za gondolo vender kako prislužim." Mladi Dalmatinec se je Benečanu smejal, da je hotel na vsak način imeti gondolo. „Ne smejaj se, dečko. Ne veš, kako je življenje po beneških lagunah. Mnogo strok nobilov, mnogo bogatih nobilov je, ki so gondolierji; rajši bom v Veneciji berač, nego v Zadru ali v Beči milijonar. Ti, dečko, ne razumeš tega, kajti tvoj oče je z bičem za voli hodil, iaz pa razumem. Koj poj-dem h komisarju ter mu rečem, naj me puste." Šel je istinito in ni se čudil Kiuperliju, niti Izntailu, niti zelenooki deklici, poleg koje je Vaziljj bi več tiskanih pol zanimivega in suhoparnega gradiva, katerega sem se itak namenil, o svojem času kolikor mogoče objaviti. Dovolj naj bode, ako v kratkem omenjam, da se je zidanje, oziroma da so se priprave k zidanju vršile celih trideset let, da je v tem času mnogo starih in mladih mož in ženic, kateri so pošiljali nebrojno vročih molitvic do neba, da bi vsaj jedenkrat v novem hramu božjem prisotni bili najsvetejšej službi, prehitela neusmiljena smrt, da sta jad in skrb za novo cerkev tudi ranj-kega župnika Zajca, triinsederadesetletnega čudovito kropkega moža, moža historične osornosti, a značaja in poštenja čistega kot zlato, spravila v prerani grob. Mož imel je komaj četrtino toliko dohodkov, kot jih ima sedanji njegov naslednik, in vendai se ni nikoli pritoževal, da mu je premalo. Gaslo bilo mu je: vse za novo cerkev; zapustil je torej o svoji smrti, z ozirom na skromne cerkvene dohodke lepo svoto cerkvenega denarja, katerega je on sam za svojega župnikovanja prištedil. Zaman trudil se je mož, rotil se nad ljudstvom, grmel in prorokovah „zidajmo, zidajmo hram božji, dokler sem jaz živ, moji nasledniki bodo veliki duhovni, kateri bodo darove iz žrtvenika v tempeljnu . . .!" Nemila smrt pokosila ga je nenadoma leta 73. Žal, da se je njegovo prorokovanje tako hitro uresničilo, že čez 5—6 let došel mu je naslednik, „veliki duhoven", in z njegovim prihodom pričelo se je hebrejsko cerkveno gospodarstvo. Leta 1880, po smrti grofa Auersperga, sestavljen bil je novi cerkveni stavbeni odbor: predsednik dr. Ignacij Namorž; udje: župnik Fran Bru-lec, trgovec Fran Dolinar in Mokriški Jouko „en miniature" Matija Tussotti, došlec od tam nekod iz irredentarskih dežel, s katerim se je župnik B. večkrat bratih Kmalu za tem bila je konečna obravnava udeležencev na lici mesta, pod vodstvom okrajnega glavarja Schbnvvettra. Določil ise je še jedenkrat stavbeni zaklad, oziroma popolnil, določil se je slednjič stavbeni prostor za novo cerkev na starem mestu, t. j. ravno tam, kjer je stala stara farna cerkev. Pri tej priliki hotel je župnik B. s svojim predlogom, da se nova cerkev na drugem, novem prostoru sezida, z vso silo prodreti, a novi prostor bil je tako neprimeren, da je ljudstvo takoj spoznalo, iz kakih sebičnih namenov župnik B. za dotični novi stavbeni prostor agituje. Vsled tega ostala sta tudi na strani njegovega predloga od nad sto navzočnih udeležencev davkoplačevalcev samo dva, reci dva ce km oštra. Njegove nakane razjasnil nam bode sledeči dogodek. Dne 5. februvarja in 12. marca leta 1879 dvigne župnik B. iz kranjske hranilnice na cerkveni knjižici št. 81.004 in 55.960, vkupaj dva tisoč petdeset goldinarjev in 84 kr., ter porabi to svoto za nakup nekega sodnijsko prodanega, tik farovža ležečega posestva kot lastnino za farno cerkev. Na obeh gori omenjenih hranilničnih knjižicah bilo je naloženih dva tisoč sto i u trideset goldinarjev Najvišjih milodarov presvetlega cesarja in cesarskega dvora, kateri so bili večinoma po posredovanji državnega poslanca V. Pfeiferja izprošeni in izrecno za stavbo nove cerkve darovani. To, s cerkveno-stavbenim zakladom kupljeno posestvo pa župnik B., od takrat pa do danes „pod roko" za zakup letnih petdeset goldinarjev uživa, dasiravno bi lahko po še vedno brez besedij sedel, kakor bi onemel. Gladil ji je ter ravnal lase in je okolu glave in belega, pa mrzlega čelca v venec, krono zvijal. Bil je brez puške; daleč v sinje morje jo je zagnal, ker je Jelico ustrelila; le za pasom lesketal se mu je še nož. Niso ga odganjali od nje; sam jo je uajbolje čuval in vsa trupla. Stražuiki z veslarji so imeli nocoj dobro noč. Take še niso imeli, kar so na dalmatinskem pobrežji. Gospod komisar jim je dal sod vina, dobrega in poštenega vina. Jedini Stolo Giovanni se ni dotaknil ničesa. Srdil se je na vse, da ui bil navzoč, ko so Kiuperlija lovili. Pripravljal se je na pot v Benetke. Zvečer se je nebo naglo stemnilo in sinje morje se je zopet tako težko oddihovalo in njegovi vzdihi bili so zopet nalik temnemu bobnenju nad gorami, koje oblaki v temne zavoje zavijajo.1 Zopet so se vode za vsakim vzdihom na višek vzpenjale, na višku se spojevale in kakor bi se rek/ale, bile so zopet v divjem tlesku ob sive skale. Do polovice temnih sten so se valovi vsakokrat/ zagnali, javni dražbi najmanje sto in petdeset do dve sto goldinarjev letnega zakupa farni cerkvi donašalo. Jedino dovoljenje, katero si je župnik B za nakup dotičnega posestva do danes, in sicer še le po izvršenem nakupu pridobil, je dovoljenje si. škotijstva ljubljanskega. Že leta 1883. objavil je jeden večjih Dunajskih listov celo to zadevo z zaključkom: Nj. Veličanstvo cesar obrača, župnik B. pa obrne. Da-siravno je tudi jeden Ljubljanski nemški list ta dopis z opombo, da odgovornost za resnico Dunajskemu listu prepušča, ponatisnil, mu vendar od nikoder pričakovanega odgovora ni bilo. Fakt pa, da stavbeni prostor, na katerem je župnik B. hotel novo cerkev sezidano imeti, leži na novo kupljenem cerkvenem posestvu, pojasnuje nam vse. Ko hitro bi se mu bilo posrečilo s svojim predlogom prodreti, prikril in opravičil bi bil pred svetom svoj sarao-oblaBtni čin s piškavo krinko, da je bil nakup do tičnega posestva zaradi cerkveno-stavbenega prostora neobhodno potreben. Kot agitocijsko sredstvo služil mu je izgovor, da je stara cerkev predaleč od farovža — — sto korakov, ubogi župnik! Pa zdrsnil je po ledu in zato prisegel je strašno osveto: nove cerkve ne bodete še tako hitro imeli; da je do danes ni še pozabil, spričujejo nam najnovejši dogodki. Blizu štiri leta trajajoča tožba župnika B. z Mokriško župnijo za kaplansko biro, katera je dvakrat po uradnih sobah vseh instanc, gori do najvišjega upravnega sodišča, prah vzdigovala, bda je tudi nekaka osveta. Najhujša osveta župnika B. pa so bila njegova nasilstva, s katerimi je dve leti prej, predno je dotična pravda iztekla, gori omenjeno kaplansko biro šiloma izterjeval. Raz sodba zadnje instance priznala je, da župijani neso dolžni župniku kaplanske bire odrajtovati. Župnik B. zgubil je torej pravdo v pravem pomenu besede, dasiravno je dobil za zgubljeno biro odškodnino iz deželnega cerkvenega zaklada. Pa kaj je počel, še predno je ta razsodba izšla! Celo dotično obširno „cronique sc . . svetu podrobno objavljati, stidi se poštenemu peresu. Mrtvih ni pokopaval, porok ne izvrševal, dokler mu neso dvomljive kaplanske bire za dotično hišo plačali. Spominjam se dveh slučajev s sv. zakramenti za bolnike in jednega slučaja, ko sta dve porodnici s svojimi materami kot babicami, prišli po običnej osmini k cerkvenemu upeljevanju. Jedna izmej teh mladih žen izposodila si je od svoje matere pred altarjem ter takoj plačala župniku B. za velikonočne spovedne listke dolžnih petiiajNt krajcarjev, ker prej je ni hotel upeljati. Druge dve nesta imeli obe vkup niti jednega prebitega beliča v žepu, obljubite mu torej plačilo petnajstih medenjakov, pa mož mlade žene zabrani dotično pla čilo iz opravičene svete jeze, za to hudodelstvo pa ga je doletela zaslužena kazen božja .... pardon, kam sem zašel! — Pa omeniti sem moral vsaj deseti, stoti del vseh dogodkov, kateri so v najtesnej-šej zvezi drug z drugim, da se čreda opraviči, ako takega dušnega pastirja ne spoštuje. Vera in cerkev sta, če ne jedino, vender vsaj največje in najmočnejše zavetišče javne nravnosti, osobito našega prostega ljudstva. Osoba duhovnika pa je neločljiva od vere in cerkve same. Kdo jo bode branil in zastopal, ako ne on? A beseda sama je prazen nič, le vzgled — samo vzgled vleče za sabo. Gorje torej veri, cerkvi in javni morali ljudstva, kjer moralni rak razjeda kosti njemu prvemu zaščitniku, duhovniku. Res je, da pohujšanje sicer mora biti, a gorje tistemu, ki pohujšanje daje . . ., kakor pravi sv. pismo; stokrat gorje pa pohujševalcu, kateri bi sam, kot učitelj in dušni pastir, moral biti uzor krščanskih čednosti j. Pisati bi se dala o tem cela knjiga, pa tu ni prostora daljšim refleksijam — še nas čaka cela vrsta zanimivih dogodkov, vrnimo Be torej nazaj k cerkvi sami. (Konec prih ) Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je 400 gold. po toči poškodovanim prebivalcem v Draguči v Istri. — (f Ivan Več.) Preteklo noč umrl je g. Ivan Več, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani v G2. letu svoje dobe. Ž njim izgubili smo moža poštenjaka, značainega rodoljuba in obče spoštovanega meščana. Pokojnik bil je mej prvimi člani čitalnice Ljubljanske, dlje časa njen blagajnik, vedno pa odločen narodnjak. Ko so za Slovence bili hudi časi in je nemškutarstvo šopirilo se na rotovži, poklicali so nekoč tudi g. Veča in mu pretili, da mu odpovedo prodajalnico, če ne voli v njih zmislu. A ta terorizem bil je zaman. Več se ni dal upogniti, temveč vedno kakor skala trdno stal. Blag iru bodi spomin! — (Osobne vesti.) Gosp. Miha Bayer, poveljnik žandarmerijske postaje v K ran ji, dobil je v priznanje mnogoletnega uspešnega službovanja srebrni zaslužni križec s krono. — Umrl je g. Miha Žlebir, umirovljeni c. kr. okrajni sodnik v Konjicah v 83. letu svoje dobe. — (Tiskanih lažij) se ni kmalu toliko čitalo, kakor sedaj v zadevi Battenberga. Tako poročajo Pestanski listi, da so madjarski magnati bili prisotni pri vsprejemu vračajočega se kneza. To pa ni res, kajti madjarski magnati Sofije niti videli neso, ker so jih na meji Bolgari ustavili in jim neso pustili dalje. Vrnili so se v Pirot in tam čakali, da Battenberg zmaga upornike. Kmalu jim dojde vest o kneza prepohlevnem telegramu in carja rezkem odgovoru ter je kakor bomba zadela madjar sko deputacijo. Razkropili so se na vse strani in grof Ziehv rekel je v Belemgradu: „Nam ie žal, da Be je knez Aleksander ponižal pred Busijo in osramotil, a ker je to storil, mu ne moremo več čestitati." V nedeljo, ko so madjarski listi pisali, da je madjarska deputacija bila pri knezu v Sofiji, bil je grof Zichy že v Novem Sadu. Tako je bilo s sijajno madjarsko deputacijo. — (Slovenska predstava), v katerej nastopijo igralne moči tukajšnjega dramatičnega društva bode v nedeljo 12. septembra t. 1. v Škof j i Loki v prostorih ondotne Čitalnice. Živahna ude-ležitev, vrla agitacija in domoljubna požrtovalnost, katera se je kazala pri vseh čitalnicah, kjer so doslej bile slovenske predstave, zagotavlja nam tudi v Škofji Loki mnogo uspeha, dramatičnemu društvu pa lepšo prihodnjost Podpornih udov na Vrhniki, v Kamniku in Kranj i oglasilo se je prav lepo število ter bode dramatičnega društva odbor v teku prihodnjega tedna odposlal v ta namen upisovalne pole v omenjena mesta. — (Uradno iz ve s tj e o koleri.) Od po-lunoči 8. do polunoči 9. t. m. v Trstu 13 osob za kolero zbolelo, v okolici 0. Doslej 494 osob zbolelo, oplaknili je in oplaknivši žalobno zaječali, ne da so stene pretvrde, temveč, da je njih car mrtev, — da leži poleg njega njegova nevesta mrtva in da je njih cara lastni oče ustrelil in carsko nevesto njeni davni drug in miljenec. XIII. Že davno ni bil na dalmatinskem pobrežji Nemec od saških mej komisar; dobil je lepo plačilo ter se res v BeČ preselil. Pri stražnici je doslej stalo nekoliko hlodov. Bil je to že trhlen les — jarbole utonulih ladij, visoki stožeri, zgoraj z drugim tramom prekrižani. Na teh hlodih visele so okostnice — gole, bele kosti, vender tudi že porušene in okolu tramov je nekoliko let tekal vsak dan doraščen korenjak, oblečen v cape, brez pokrivala na glavi in čudnega vedenja. Revež je bil stražnikom v posmeh. Bil je vesel, kedar so se smejali in dolgo jim je pravil, kako so pred leti na te tramove vešali ne ljudi, temveč „strahove", peklenske strahove in kako je ustrelil svojo nevesto. „Bila je zelenooka, zeleno-lasa; taka menda več ne vzraste na dalmatinskem pobrežji. Tam le pri oni cerkvici, kjer se sivi oni križ in usahli venec rumeni, leži Jelica. Ko umrjem tudi mene tja pokopi j ite, ker vam o tem pripovedujem ." Vazilij je bil in ni o ničemur drugem govoril nego o »strahovih" in o Jelici. Vse drugo je izginilo iz njegove nesrečne glave. Stražniki so ga dobro poznali ter mu podali iz sočutja včasih tudi kak grižljej, sicer bi bil gladu poginil. Od teh dob, odkar so na visoki skali poleg cerkvice Jelici grob izkopali ter jo notri brez rakve deli — ni hotel ničesa, le rakve za njo je zahteval od gospoda komisarja za to, da mu je povedal o Kiuperliji, a niti te mu neso dali, — ni šel več v vas; potikal se je po skalah. Ko bo mu brodarji kaj podali, ni se zahvalil, le na trhleni les je vselej kazal ter govoril: „Vi ne veste, kaj so »strahovi." Niso ljudje, temveč utelešeni, rujavi hudiči; tu-le vise njih kosti. Vse Kiuperlijeve tovariše so polovili in od teh časov je jadransko morj prosto, brez strahu in z vami beški car. Pa skop je tu car. niti rakve ni hotel moji Jelici dati; pojunago smo revico pokopali." 137 ozdravelo, 309 umrlo. Z dežele se naznanja: Dne 8. t. m. v Izoli, Milah in v Ricmanjih, v Ra-bazu in v MarkovšČini po 1 slučaj. Dne 9. t. m.: V Izoli 2, v Milah 4, pri sv. Martinu 6, pri sv. Ulrichu pri Buzetu 1, v Bizjakih pri Kastvu 3, v Rovinji 1 slučaj. — (V Travniku) pri Loškem potoku dne 5. t. m. dve osobi za kolero zboleli, drugi dan jedna, dne 7. t. m. pa v Hribu jedna osoba. Sedaj jih še 10 bolnih leži. — (Včerajšnji mesečni somenj) bil je slabo obiskan. Prignalo se je le 471 glav živine in sicer: 141 konj, 155 volov, 137 krav in 38 telet. Da je bil somenj tako slabo obiskan, je to uzrok, ker bo v ponedeljek veliki, tako zvani „fceš pljev" somenj in pa ker je ljudstvo sploh mislilo, da zastran kolere tudi v Ljubljani somnja ne bode. — (Ubijalec svojega očeta.) Pred nekaj dnevi prijela je Ljubljanska policija 19 letnega cigana Miho Maverja, ki je pri grofa VVurmbranda oskrbniku na barji več stvarij pokral, preteč jedini v hiši bivši deklini, da jo ubije, če ne bo tiho. Izročili so ga deželni sodniji. Nek policaj pa je naznanil znanemu mu žandarju v Sežano, da so nekega Maverja zaprli in vprašal li ni morda ta isti, katerega zasledujejo zaradi hudodelstva ter zaprti Maver izmej mnogobrojnih Maverjev, ki so kot cigani po Kranjskem klatijo, pravi. Dognalo se je, da je zaprti Maver na jednem zadnjih živinskih sejmov v Sežani pri neki rabuki svojega očeta tako močno s kolom na glavo zadel, da je vsled udarca umrl. Zaradi tega izročili ga bodo z Žabjaka zaradi hudodelstva uboja in tatvine deželni sodniji v Trstu. — (Premiranje konj v Šent Jar ne j i) bilo je včeraj. Za kobile z žrebeti dobili so premije: Anton Hočevar iz Rudolfovega 40 gld. pa se je premiji odpovedal na korist Jožefi Hribar iz Podgabra, Josip Grič ar iz Malene 25 gld., Janez Srhi O iz Gorenjega Gradišča 20 gld., Fran Vide iz Švabovega 20 gld., Jos Globajnik iz Škocijana 15 gld., Janez Dornik iz Krški vasi 15 gld. Sreberni svetinji sta dobila Anton Majzelj iz Šent Jameja in Albin grof Margheri iz Otočića. — Za male obrejene kobile: Viktor Jombart v Klevevži 30 gld., pa se je odpovedal na korist Janezu Vogu z Dobrave. Fran Erste iz Dolenje Nemške vasi 20 gld., Anton Majzelj iz Šent Jar-neja 15 gld. Sreberni svetinji sta dobila Toussaint vitez F i elit ena u iz Rudolfovega in Vincencij Ant. Smola iz Grma. — Za jedno in dveletne žrebice: Anton Strauss iz Kostanjevice, Peter Krhin iz Gradišča, Fran Recelj iz Prekopa, Anton Kr Ž i fini k iz Mokronoga vsak po 10 gld. Srebrni svetinji sta dobila J. Smola, umirovljeni c. kr. major v Vinji gorici, in gospa Julija Rude ž, graščakinja v Graverjevem turnu. S tem je letošnje premiranje končano. — (Stuwer v Ljubljani.) Kakor smo že objavili, priredi priredi prihodnjo nedeljo 12. t. m. na novem strelišči slavni c. kr. dvorni pirotehnik Anton Stuwer velik in sijajen „ognjemetu. V ta namen došli so Stuwerjevi delavci z Dunaja in delajo vse priprave za izborno delo, katero obeta biti velikansko. Udeležba občinstva bode izvestno velika, ker se že sedaj oglašajo za ustopnice, ki se dobivajo v Kirbiševi prodajalnici. Več o tem pove dotični inserat. —(Reko pri Škocijanu na Krasu) preiskuje že dlje časa oddelek nemškega in avstrijskega planinskega društva. Preteklo nedeljo prišli so do 12. podzemeljskega 3 metre visokega slapa. Zadeli so tudi na mnogo stranskih jam in votlin, katerih pa še neso preiskali. Pri 11. slapu imela je Reka + 20° C, vzduh v jami pa + 17° C. — (Razpisani) sta učiteljski službi na jed-norazreduicah v Zorici in v Zalemlogu nad Železniki. Plača po 400 gld., službena doklada po 30 gld. in stanovanje. Prošnje do 30. t. m. Telegrami Slovenskemu Narodu": Peterburg" 10. septembra. „Journal de St. Petersbourg" pravi glede zagotavljanj, izrečenih v Aleksandra proklamaciji: Rusija se knezu nasproti v ničemer ni zavezala, naročila pa je v očigled strankarskim bojem na Bolgarskem svojemu agentu, naj prebivalstvu bolgarskemu naznani, da je Rusija pripravljena podpirati začasno vlado, da se stranke poravnajo in naredi mir. Moskva 9. septembra. K izjavi kneza, da .še le zdaj odhaja, ko je od ruske vlade dobil zagotovilo, da bodo svoboda in pravice Bolgarske nedotakljive in da se nihče v notranje zadeve mešal ne bode," pravijo „Vjedo-mosti", da so te besede kakor nespodobne, tako tudi smešne. Ruskega carja vlada se po carjevem odgovoru ni mogla spuščati v nikako dogovarjanje s knezom. Sofija 9. septembra. S kneževim ukazom z dne 6. septembra odpuščata se Strmski polk in prvi topni carski polk, zastavi obeh polkov imata se uničiti. Gojenci vojaške šole uvrste se v polke. Budimpešta 9. septembra. Knez Bat-tenberg ob 3. uri 25 m. semkaj dospel, ob 3. uri 40 m. odpeljal se na Dunaj. Pričakovali so ga dijaki z zastavo in več plemenita-šev. Pri dohodu čuli so se burni eljen-klici. Grof Zichv pozdravil kneza, ki se je zahvalil. Občinstvo ga je pri odhodu s klici pozdravljalo, dokler se je videl vlak. Dunaj 9. septembra. Kneza Battenberš-kega je pri dohodu na državnem kolodvoru in pri odhodu na kolodvoru zahodne železnice občinstvo živahno pozdravljalo. Generalni major Lehne prinesel mu je pozdrav kneza Aleksandra Hessenskega. Levov 9. septembra. Cesar jevič Rudolf z vojvodo Cambridge-skim, z grofom Kalno-kyjem in s tujimi častniki ob 3. uri popolu-dne v Grodek dospel in bil navdušeno vsprejet. Berolin 9. septembra. Princ Viljem odpotoval včeraj v Brest Litevsk, da pozdravi carja. Pariz 9. septembra. Kabinetni ravnatelj v vnanjem uradu, Jules Herbette, imenovan veleposlanikom v Berolinu. Vabilo k posvetovanji o ustanovitvi mlekarske zadruge v Ljubljani. Z ozirom na sklep glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe v seji dne 29. avgusta t. 1. in z ozi ■ rom na dotične članke v tem listu, vabi podpisani odbor vse one gospodarje, ki se zanimajo za ustanovitev mlekarske zadruge v Ljubljani, da se ude leže posvetovanja v ta namen, ki bode v sredo 15. t. m. d opol ud ne ob 10. uri v prostorih c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani v Salendrovih ulicah. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. KazNirjeno zdravilo. Množeča se naročilu na M o 11 - o v o „ Francosko ž ga n j e*' dokazujejo o uspešne) uporabi tega sredstva proti protinu, trganju iti vsem boleznim vsled prehlada. Steklenica 80 kr. To poštnem povzetji ga razpošil)a vsak dan A. M o M, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji. Tucblauben 9. Po lekarnah in Bpecerij-Bkih prodajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 10 (20— G) Tujci i 9. septembra. Pri '4', itn: Hanusch z Dunaja. — Baron Pirker iz (5rad a. — Peternell iz Celovca. — Kocelli, dr. Karaman iz Trsta. — Schwarz iz Gorice. Pri U.aUil: Steiner, lSernauer z Dunaja. — Witt-mann iz Prage. — Tlonigsfcls, Ostermann z Dunaja Meteorologično poročilo. Dan Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. +t o. $ ai 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-48 mm. 737 48 mm. 738 70 mm. 14-4" G 26 0° C 18-4° C brezv. brezv. brezv. jas. j Ha. jas. 0-C0 m. 1 Srednja temperatura 1'.)(>", za 4 6° nad normalom. JD-u-anajslsa, borza dne 10. septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta.......... Srebrna renta .......... Zlata renta ............ 5°/0 marčna renta........ Akcije narodne banke....... Kreditne akcije..... London ............ Srebro....... ..... Napol. . . C. kr. cekini.......... Nemške murke .... 4°/0 državne srećke iz 1. 1864 250 gld. Državne srečke iz I. 1864 100 &ld. Ogrtka zlata renta 4°/,....... Ogrska papirna renta 5°/u..... 69/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . Donava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld 7emlj. obč. avstr. 41/»°/0 "hiti zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. žele . ce Kreditne srečke ... 100 u Rudoltove srečke . . 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . 120 r Trammway-driišt velj. 170 j;ld. ft. v 85 gld. — kr ■ 40 11K 65 102 n — £65 — 27 B 10 125 « 80 • 9 n 96 5 n y4 61 ■ 60 132 1 50 i 1K9 25 i 107 ' 70 a »4 n 95 ■ 105 n 50 118 n 50 ■ 125 n 25 98 rt 70 i 177 n 25 19 n 60 112 — t Ivana Več, rojena Ničmanova, javlja v svojem in v imenu tvojih otrok Ivanke, Marije, Hlnka in Pavle, pretužno vest, da je preljuui soprog in skrbni ot'e, gospod VEČ, trgovec in hišni posestnik, izdihnil blago svojo dušo v 62. letu svojo dobe po kratki, mučni bolezni. Previden s sv. zakramenti za umirajoče, preselil se je 9. t. m. oh 11. uri po noči v boljšo domovino« Pogreb v Bogu zaspaloga bode v soboto 11. septembra ob polu 6. uri popolmlne iz hiše Lingarjeve ulice It i na pokopališče k sv. Krištofu in ondu so bode truplo izročilo materi zemlji. Sveto maše zadušnice tiodo brano v stolni cerkvi sv. Nikolaja. (661) Bodi mu blag spomin! v fj i ubijan i, dne 9. septembra 1886. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem dražega pokojnika JOSIPA RABIČA, gostilničarja, kakor tudi Delavskemu izobraževalnemu društvu, za mnogobrojno spremstvo k poslednjemu počitku in lepe vence, vsem gostilničarjem, ki so ga prijazno spremili in svetili, izreka iiajiskrenejšo zahvalo (660) soproga. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI so izšle in se dobivajo sledečo knjige: Ivan XI»og-ar. Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil J. Kr-žišnik. — Ml. 8°, 198 strani). Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Wa\ draft-oceiiinii korenom. Povest iz življenja kitajskih pogozdnikov. Spisal A. J. Maksimov. Poslovenil J. P. Ml. 8", 141 stranij. Stane 25 kr., po pošti 30 kr. £cl»ki župnik. Roman. Spisal L. Ha!čvy, poslovenil Vinko. — Ml. 8d, 203 stranij. Cena 25 kr., p;) pošti 30 kr. SI w na lem založništvu je izšla in H dobiva po vseh knjigotržnicah knjiga: Zlatorog, fPlCLTltn&Jca /> ret vLJi čet spisal R. Baumbach. Z dovoljenjem pisateljevim in tatcinikovim />re/,>ii/ ANTON FUNTEK. Cena elegantno vezani knjičici 2gld. Anton Funtek, dobro poznat po tvojih izvornih pesniških proizvodih, podaril je slovenskemu narodu si svojim prevodom Bnumlmchove poezije «Zlatorog*, ki se je kot pravljica tlo dertašnjega dni ohranila pri vseh pastirjih v dolth triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjiiiea. kaj bogato in naj, Ugantneje opremljena, bode gotovo vse rodoljube zelo" obradostila, ki imajo srr/ in smisel ta ta pesniški umotvor, čegar dejanje se vrši na našem romantičnem Gorenjskem. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. debela in drobna, v večjih količinah, ho kupujejo. — Oddajajo naj se od is. septembra na vseh pošta' ah od Ljubljane do Trbiža. — Ponudbe, če le mogoče, za cele vagone. — Nkupovulci se vsprejtnejo. (645—6) alojzij mayer v Šišli pri Ljniljani. 351 — 13) V neiNelw». Začetek umeteljnega ognja ob 7*8. uri. 6. sept.: Fran Luka, bivši branjevec, 66 let, Stari trg št. 9, za joti ko. 7. sept.: Marija Peterca, delavčeva hči, 11 mes., Kurja vas štev 16, za božjastjo. — Josip Avbelj, pekovskega pomočnika sin, 2'/i leta, Poljanska cssta št. 47, za katarom v črevesu. — Angela Jamnik, krojačeva hči, li ines, Kurja vas št. 16, '.a jetiko. — Josip Rabič, krčmar, 68 let, Krakovski nasip št. 4, za oslabljen jem. 8. sept.: Antonija Jurša, železniškega paznika žena, 26 let, Cerkvene ulice št. 11, za krčem. v deželnej bolnici: 5. sept.: Peter .Jelovčan, dninarjev sin, 16 dni j, za katarom v želodci. — Reza Kern, delavčeva žena, 35 let, za vodenico. 6. sept.: Leopold Wein-gerl, vrtar, 36 let, za jetiko. 7. sept.: Antonija Ulčar, kajžai-jeva hči, 15 mes., za vodenico v glavi. VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v I.|iiblJan i. j. & S. Ferdinandove ulice %i. 22, — razpošiljata po poštnem povzetji: — 10 metrov kašmira, črnega, barvastega, dvojne širokosti .... gl. 4 — 10 metrov trlnltnlka, težke baze. 1» gl. 3.50, II-1....... „ 2 80 10 metrov kalmuka, najnovejši uzoree, najtežje baze...... „ 3 — 10 metrov barhanta za obleko, najlepši uzoree, najtežje baze . . n 3 60 10 metrov blaga za nočne suknje, križasto, lep uzoree .... n 2 50 31/, metra blaga za molke obleke za zimo, modno..... n 3 75 3' , metra blaga za moške obleke, tudi za ženske dež. plašče, fino n 5 — 1 ostanek (10 do 12 metrov) poaobne preproge, jako trajna . n 3 50 n 2 30 1 Jnte-garnitura, 1 namizni prt, 2 posteljni odeji....... n 3 ro 1 rips-garnitura, 1 namizni prt, 2 posteljni odeji ....... n 4 50 1 preilta odeja, težke baze, srednje velikosti gl. 2.50, velika . . . n 3 — n 1 50 n — 90 n 5 2D 1 kor: damast-gradla, 30 Dunajskih vatlov, 1» gl. 7.50, 11» ... . 5 20 3 namizni prti, lu 4, platneni, beli, rudeči, modri rameni gl. 2.—, •/« 1 — n 1 20 n 1 80 6 Otirad, platnenih, z rudečimi krajci............ n 1 20 6 Otirad za brisanje kozarcev, platnene, 11» 60 kr., iz belega platna Iil . n 1 — 12 žepnih ropoev, obrob., z barv. krajci za gospode, gl. 1.20, za dame ti 1 — C'<'niliiilti in uzoroi zastonj iu li-smlto. Neugajajoče blago se brez ugovora nazaj vzame. *) Častit'j duhovščini in drugim zaupanja vrednim osobam tudi brez poNt-ur^it povzetja. (642—3) Izdatelj iu odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina iu tisk „Narodne Tiskarne* 11