Kaja Stemberger Flegar Prehrana dojenčkov v antičnem Rimu UVOD Prehrana dojenčkov in mlajših otrok je bila v rimskem času prav tako po- membna, kot je sedaj, saj je vselej zagotavljala preživetje in optimalen razvoj otrok. Pred izumom in splošno razširjenostjo formule za hranjenje okoli leta 1870 je bilo materino oz. človeško mleko glavni in vitalni vir hranil za do- jenčke in mlajše otroke.1 Naše znanje o prehrani dojenčkov v antiki prihaja iz več različnih virov. Med pomembnejšimi so gotovo dela antičnih avtorjev, kot so Tacit,2 Juvenal,3 Favorin,4 Muzonij Ruf5 in Plutarh,6 pa tudi zdravi- lec Soran,7 ki so si relativno enotni v ideji, da je najboljša otroška prehrana materino mleko.8 Številni so grško-rimski kipci dojilj,9 dojenje se pojavlja v različnih upodobitvah alegorij in mitov tako v umetnosti10 kot v literaturi, recimo Izide, ki doji sina Harpokrata, ali Pero, ki z dojenjem ohranja pri življe- nju očeta Kimona, obsojenega na smrt s stradanjem.11 V kontekstih upodobitev vsakdanjega življenja pa prizori dojenja niso preveč pogosti. Najdemo jih na primer na sarkofagih, kjer pa ni vedno prika- zana doječa mati,12, temveč bolj pogosto dojilje.13 Redko upodobitve dojenja 1 Obladen, »Guttus, tiralatte and téterelle«, 669; Obladen, »Regulated Wet Nursing«, 222. 2 Tac. Dial. 28-29; Ger. 20. 3 Juv. 6.592‒7. 4 Favorin. apud Gell. 12.1.4-7. 5 Musonius Rufus 3. 6 Plutarchus Cat. Ma. 20.3. 7 Sor. 2.18. 8 Centlivres Challet, »Feeding the Roman Nursling«, 896. 9 Prav tam, 895. 10 Carucci, »Domestica Bona«, 28, 30. Fig. 1, 2. 11 V. Max. 5. 4 ext. 1. 12 Carroll, »Mother and infant «, 159; Carroll, »Archaeological and Epigraphic Evidence«, 154. 13 Boatwright, »Children and Parents«, 287–289. DOI: https://doi.org/10.4312/keria.25.1.51-66 Keria_2023-1_FINAL.indd 51 19. 12. 2023 12:03:19 52 Kaja Stemberger Flegar najdemo tudi na nagrobnikih mater ali dojilj.14 V rimski umetnosti doječe matere niso pogost motiv, verjetno zaradi negativnih konotacij, ki jih imajo v grško-rimski umetnosti razgaljene prsi,15 pa tudi, ker praksa dojenja med elitami Italije in grškega vzhoda morda ni bila tako zelo razširjena.16 NEK AJ R AZLOGOV, ZAK AJ DOJENJE NI BILO VEDNO MOGOČE Dojenje niti ni bilo vedno mogoče, bodisi zaradi matere bodisi zaradi otro- ka. Mati je bila lahko odsotna, če je bil otrok na primer najdenček ali če je mati umrla pri porodu.17 Glede na visoko smrtnost pri porodih slednje ni bilo redko,18 in po eni od interpretacij so lahko dojilje najemali prav zaradi lažjega čustvenega distanciranja spričo velike smrtnosti otrok.19 Razlogi za prekini- tev dojenja so bili lahko zdravstveni, lahko pa so bili tudi družbeni, sploh pri ženskah iz elitnih krogov,20 ki so jim bili teksti prej omenjenih piscev verjetno namenjeni. V družbi, kjer je bilo še zlasti v višjih slojih nasledstvo pomembno, je bila lahko prekinitev dojenja povezana tudi z laktacijsko amenorejo, ki je ob ekskluzivnem dojenju do otrokovega šestega meseca do 98 % uspešno narav- no kontracepcijsko sredstvo.21 Prekinitev dojenja je bila lahko tudi popolnoma osebna odločitev, povezana z izpolnjevanjem drugih obveznosti in zadolžitev. Kot razloge za najemanje do- jilj antični pisci navajajo na primer utrujenost ali strah pred predčasnim stara- njem.22 Obstajalo pa je tudi vraževerje, da lahko spolni odnosi pokvarijo mleko in tako škodujejo otroku.23 Bolj ekonomske narave je bil najem dojilj za dojenč- ke, ki so bili kupljeni kot sužnji, kar je razvidno na primer iz papirusnih pogodb, najdenih v Egiptu,24 in iz študije epigrafskih virov iz Rima.25 Po drugi strani pa tudi otroci niso bili vedno sposobni sesanja, če so bili na primer prešibki ali ro- jeni prekmalu. Tovrstne probleme je bilo mogoče reševati na več načinov. 14 Centlivres Challet, »Feeding the Roman Nursling«, 896; Šašel Kos, »Nutrices«, 167. 15 Bonfante, »Nursing mothers in classical art«. 175. 16 Boatwright, »Children and Parents«, 315 in tam navedena literatura. 17 Gourevitch, »La mort de la femme en couches«; Tatarkiewicz, The ‘cursus Laborum’ of Roman Women, 131–133. 18 Parkin, Demography and Roman Society, 103–105; Parkin, »The Demography of Infancy«, 46. 19 Bradley, »Wet-Nursing at Rome«. 20 Boatwright, »Children and Parents«, 315; Parca, »The Wet Nurses of Ptolemaic and Roman Egypt«, 209. 21 Tiwari et al. »A study on effectiveness«, 3946. 22 Sor. 2.18; Juv. 6.592‒597; Favorin. apud Gell. 12.1.4-7 23 Povzeto po Centlivres Challet, »Feeding the Roman Nursling«, 898. 24 Masciadri in Montevecchi, I contratti di baliatico; Parca, »The Wet Nurses of Ptolemaic and Roman Egypt«. 25 Bradley, »Wet-Nursing at Rome«. Keria_2023-1_FINAL.indd 52 19. 12. 2023 12:03:19 53Prehrana dojenčkov v antičnem Rimu NADOMESTNA PR EHR ANA DOJENČKOV V R IMSKI DOBI Čeprav tovrstnih študij za rimsko obdobje ni, so moderne primerjalne razi- skave sistematično dokazale, da je umrljivost otrok, ki jih dojijo dojilje, višja kot pri tistih, ki jih dojijo matere. Kljub temu je izmed različnih metod nado- mestnega hranjenja dojenje še vedno najboljša izbira.26 Dojiljo (nutrix) je v rimskem obdobju družina lahko najela ali kupila, saj so bile dojilje navadno osvobojenke ali sužnje.27 Prakse najemanja dojilj se po različnih koncih Impe- rija razlikujejo,28 veliko ljudi pa si ni moglo privoščiti uslug dojilje. V antičnih virih najdemo opise, kakšna mora biti idealna dojilja, upoštevaje njeno starost, zdravstveno stanje, psihološke značilnosti, obliko dojk in kvaliteto mleka, po- gosto pa so bila prisotna tudi navodila, kako mora skrbeti zase in za otroka.29 Soran je med drugim opisal, kako s konico nohta preveriti, ali je mleko dobro, in ta metoda je ostala v uporabi še vsaj 1500 let po tem.30 O pomemb- nosti kvalitete mleka nam govorijo tudi papirusne pogodbe o dojenju, najdene v Egiptu,31 ki vključujejo predpisane diete, navajajo stvari, ki se jim morajo dojilje izogibati itd. Iz antičnih pisnih virov je znana tudi praksa dojenja več otrok naenkrat.32 Toda če je doječa ženska skrbela za več otrok hkrati, potem za vse ni nujno mogla imeti dovolj svojega mleka in je dojenčke lahko hranila z drugimi nadomestki.33 Pred tem so se starši včasih zavarovali s pogodbami za ekskluzivno dojenje z dojilnim mlekom. V primeru dojenja več otrok je dojilja med otroki lahko tudi prenašala bolezni.34 Že v antiki je bilo mogoče kupiti nadomestno človeško mleko; obstajali so tudi drugi nadomestki, ki pa so težko zadovoljili potrebe po hranilih in niso bili vedno najbolj varni za uporabo.35 Poznan je tudi poklic assae nutrices, »dojilj«, ki otrok niso dojile, ampak so jih hranile »na roke«.36 Celo mit o nastanku Rima govori o uporabi nadomestka – živalskega mleka, in podob- nih primerov ne manjka.37 Kljub poetični priročnosti je malo verjetno, da so otroci v antiki pili mleko neposredno pri živalih, že zaradi varnosti in higiene, 26 Centlivres Challet, »Feeding the Roman Nursling«, 900‒901. 27 Bradley, »Wet-Nursing at Rome«, 213. 28 Parca, »The Wet Nurses of Ptolemaic and Roman Egypt«. 29 Sor. 2.12.19; Tac. Dial. 28–29. 30 Stevens et al., »A History of Infant Feeding«, 33; Jr, »Soranus (A.D. 98–138) of Ephesus’ fingernail method of testing the quality of breast-milk«. 31 Masciadri in Montevecchi, I contratti di baliatico; Parca, »The Wet Nurses of Ptolemaic and Roman Egypt«. 32 Npr. Plutarchus Cat. Ma. 20.3. 33 Centlivres Challet, »Feeding the Roman Nursling«, 898–899. 34 Prav tam, 898–899. 35 Prav tam, »Feeding the Roman Nursling«, 900‒901. 36 Obladen, »Regulated Wet Nursing«, 225. 37 Pedrucci, »Breastfeeding Animals«. Keria_2023-1_FINAL.indd 53 19. 12. 2023 12:03:19 54 Kaja Stemberger Flegar čeprav je bila prav takšna praksa izpričano razširjena v določenih kasnejših obdobjih, npr. v Franciji v 19. in 20. stoletju.38 Bolj verjetno je, da so bile v uporabi hranilne stekleničke. V antičnem Rimu so poznali tudi posodice za hranjenje otrok. O »umetnih bradavicah« za hranjenje piše Soran iz Efeza,39 prepis njegovega besedila iz 6. stoletja pa navaja, da so te posodice steklene in da se jim je pogovorno reklo titina ali ubuppa.40 Smrtnost pri porodu je bila večja kot dandanes,41 vsaj toliko ali celo bolj nevarno pa je bilo obdobje takoj po rojstvu zaradi porodnih travm, nalezljivih bolezni itd.42 K temu je verjetno pripomoglo prepričanje, ki ga zasledimo tudi v medicinskih tekstih, in sicer, da je materino mleko takoj po porodu škodljivo,43 kar je pomenilo, da otrok ni zaužil kolostruma.44 Pri dojenju pa so lahko poja- vljali problemi zaradi prehrane matere, kar zasledimo pri analizi zob.45 Z ozirom na slabo učinkovitost nadomestnega hranjenja torej poudarjanje dojenja in ma- terinega mleka kot najboljše izbire ni bilo le vprašanje virtūtēs. Volčje mleko, ki naj bi bilo po legendi rešilo Romula in Rema, je za ljudi v resnici strupeno, za otroke celo smrtno nevarno,46 zato se je pri interpretaciji bolje ozreti po nekem drugem pomenu besede lupa,47 ob katerem legenda o ustanovitvi Rima izpade bistveno manj glamurozno. A tudi kravje in kozje48 mleko, ki je bilo v uporabi v antiki, včasih mešano z medom ali žitaricami, je bilo povezano s 3–5-krat višjo umrljivostjo pri otrocih, ki niso bili dojeni. Ne kravje ne kozje mleko namreč ni primerno za hranjenje otrok, če ni prevreto, razredčeno in obogateno z vitamini.49 Uporaba surovega mleka pa je praktič- no pomenila smrtno obsodbo.50 Tudi če so se posodice uporabljale za hranjenje s človeškim mlekom, je bilo njihovo čiščenje zaradi oblike težko. Primerjalne študije za 19. stoletje ka- žejo, da je bilo razmnoževanje bakterij v nesteriliziranih stekleničkah v kom- binaciji z nepravilno shranjevanim mlekom krivo kar za eno tretjino smrti nedojenih otrok v prvem letu njihovega življenja.51 Verjetno lahko sklepamo, da je bila v antičnem Rimu statistika podobno neugodna. 38 Centlivres Challet, »Feeding the Roman Nursling«, 900. 39 Sor. 2.46. 40 Carroll, Infancy and Earliest Childhood, 82–85. 41 Za Slovenijo npr. Burja et al., »Neonatal mortality«. 42 Parkin, Demography and Roman Society, 105. 43 Sor. 2.7.17–18. 44 Elm, »Ancient Greece and Rome«, 58. 45 Ganiatsou et al. »Breastfeeding and Weaning«, 13–14. 46 Centlivres Challet, »Feeding the Roman Nursling«, 901. 47 Mazzoni, She-Wolf, 112–114. 48 Sor. 2.18. 49 Centlivres Challet, »Feeding the Roman Nursling«, 901–902. 50 Parkin, »The Demography of Infancy«, 53. 51 Stevens et al. »A History of Infant Feeding«, 35; Weinberg, »Infant feeding through the ages«, 2020. Keria_2023-1_FINAL.indd 54 19. 12. 2023 12:03:19 55Prehrana dojenčkov v antičnem Rimu Navajanje na dopolnilno in čvrsto prehrano se je v rimski dobi začelo med tretjim in devetim mesecem, odvajanje od dojenja pa med drugim in četrtim letom starosti, sodeč po osteoloških analizah iz Rima, Afrike in Britanije, kar ustreza tudi današnjim smernicam WHO.52 Pri tem so verjetno pomembno vlogo igrale tudi posodice za hranjenje.53 Rabile so se lahko kot dojilni pri- pomoček, pa tudi pri navajanju otrok na pitje različnih tekočin. Soran tako omenja vodo in razredčeno vino kot dodatek mleku v času, ko se je otroke začelo navajati tudi na drugo hrano. PR IMER I Z OZEMLJA DANAŠNJE SLOVENIJE 1. Posodice za hranjenje otrok Navdih za pisanje tega članka se je našel v enem izmed grobov z najdišča Hajdina Murko na Ptuju, ki je bil odkrit 2017 med izkopavanji podjetja PJP d.o.o. Med obdelavo gradiva, ki sicer še vedno poteka, je posebno pozornost vzbudila na prvi pogled nekoliko čudna posoda. Sorodna je lokalni kerami- ki tankih sten, a če si jo ogledamo pobliže, lahko kaj hitro ugotovimo, da je osnovna posoda sumljivo podobna tudi skodelici tankih sten brez dodatnega ornamenta, kakršne so pri nas pogoste v Emoni54 in nekaterih manjših nasel- binah. Predelana je na način, da je na vrhu posode keramika potegnjena sku- paj, tako da tvori manjše ustje in hrbet, ima pa še odprtino na spodnjem delu ostenja. Stene posode so izjemno tanke. Če ne bi bila cela in najdena v grobu, bi jo zlahka zamenjali za ponesrečen lončarski izdelek. Grob z najdišča Hajdi- na Murko sicer ni edinstven samo po prisotnosti »stekleničke«, je tudi edini pokop v amfori s celotnega najdišča; prav v amfori sta bila najdena posodica in keramični kozarec. Na žalost osteoloških analiz za pokop še nimamo, a gotovo na grobišču z več kot 120 grobovi izstopa. Iskanje primerjav po Sloveniji je pokazalo, da so pripomočki za hranjenje otrok pravzaprav zelo redki in se, kjer je znan kontekst najdb, pojavljajo v gro- bovih. Še dve keramični steklenički v obliki askosa sta bil najdeni v grobovih na Ptuju.55 Nekaj več je steklenih (Tabela 1). Steklene posodice z dulcem, ki so znane kot tip Isings 99,56 se pojavljajo tudi v grobovih Petovione in Emone ter v Neviodunu, kjer pa kontekst ni znan.57 Nekatere so bile najdene v paru. 52 Centlivres Challet, »Feeding the Roman Nursling«, 897 in tam navedena literatura. 53 Npr: Fildes, Breasts, Bottles and Babies; Gourevitch, »Les tire-lait antiques«. 54 Plesničar Gec, Keramika emonskih nekropol, 14. 55 Vomer Gojkovič in Žižek, Pot v neznano, 58, 62. 56 Isings, Roman Glass from Dated Finds, 118. 57 Istenič, Poetovio, zahodna grobišča II, T. 18: 4; T. 132: 6; T. 158, 1; Kujundžić, Poetovionske ne- kropole, T. 14: 26; Mikl Curk, Poetovio I, T. 2: 14; Petru, Emonske nekropole, T. CIV, 9; Petru in Keria_2023-1_FINAL.indd 55 19. 12. 2023 12:03:19 56 Kaja Stemberger Flegar V Petovioni pa je bila vsaj ena taka posodica najdena v peči,58 po čemer bi se mogoče dalo sklepati na lokalno proizvodnjo. Slika 1: Posodica z najdišča Hajdina Murko na Ptuju. © PJP d.o.o. Graf 1: Pojavnost stekleničk po najdiščih in materialu Petru, Neviodunum, T. XXV, 5‒7; T. XXXIV, 13; Vomer Gojkovič in Žižek, Pot v neznano, 62. 58 Janežič, Lončarska obrt v Petovioni, 215: 250. Keria_2023-1_FINAL.indd 56 19. 12. 2023 12:03:20 57Prehrana dojenčkov v antičnem Rimu Posodice, kakršna je ta z najdišča Hajdina Murko in druge iz rimske Slo- venije, so bile kot pripomoček za hranjenje otrok interpretirane že vsaj leta 1870,59 vendar so se od tedaj zvrstile številne razprave o njihovi namembno- sti.60 Pri nas ta tema ni bila široko obravnavana, je bil pa za stekleničke z dul- cem izražen dvom glede uporabe v zvezi s prehrano otrok.61 V grobnem kontekstu se tovrstne posodice, tako steklene kot keramične, pojavljajo predvsem v otroških grobovih, izjemoma tudi v grobovih odraslih. Keramične posodice niso uniformne v smislu lončarske mase: nekatere so iz grobih kuhinjskih glin, druge so finejše posode s premazom, najdemo pa tudi primerke iz sigilate.62 Večje število (čez 700) primerkov je bilo sistematično preučenih za Galijo,63 kar ni edina študija za to regijo,64 poznamo pa jih tudi z drugih koncev, od Egipta do Britanije, od 1. do 5. stoletja n. št.65 Stekleničke, kakršne najdemo v grobovih in jih po navadi povezujemo z otroki, imajo tudi več kot eno možnost za uporabo. Prva, že izpostavljena, je hranjenje otrok kot nadomestek dojenja. Vsebino posode je bilo tako možno kontrolirano in počasi zlivati v usta dojenčku. Predvsem za keramične primer- ke, kjer je površina dulca lahko ostra, so otroci lahko pili čez majhen košček tka- nine pritrjene na dulec.66 Študije ostankov lipidov v posodicah so bile narejene npr. za Aachen, Köln in Nijmegen, kjer so bili ugotovljeni ostanki mleka, vendar ni jasno, ali je bilo človeškega ali živalskega izvora.67 Mlajši otroci pa so takšne posode lahko uporabljali tudi kasneje za pitje vode, mleka, sokov in drugih te- kočin ob navajanju na drugo hrano. Modernih primerjav za takšne predmete je precej. V rimski dobi je bilo priporočeno obdobje prehoda z dojenja na preosta- lo hrano približno enako našemu, saj Soran in Ruf iz Efeza ter Galen priporočajo ekskluzivno dojenje do starosti med 5. in 9. mesecem, potem pa navajanje na ostalo hrano ob dojenju do nekje med 2. in 4. letom. Kljub temu analize zob rimskodobnih otrok do enega leta starosti kažejo na razvojni stres, ki je bil lahko posledica razvojnih sprememb pri navajanju na trdo hrano.68 Glede na obliko in možnost ustvarjanja podtlaka se je tovrstne stekleničke lahko uporabljalo tudi za iztisk mleka iz dojke. Več primerov s to namemb- nostjo poznamo iz antične Grčije,69 slovenske posodice pa bi lahko delovale 59 Npr. Cuming, »On Early Tetinæ«. 60 Npr. Centlivres Challet, »Tire-lait ou biberons romains?«; Gourevitch, »Les tire-lait antiques«; Gourevitch, »Biberons romains «; Gourevitch, »Tétines naturelles«; Jaeggi »Biberon or not biberon?«; Rouquet, »Les biberons«. 61 Lazar, Rimsko steklo Slovenije, 202. 62 Carroll, Infancy and Earliest Childhood in the Roman World, 83. 63 Jaeggi-Richoz in Garnier, »Shells and feeding bottles«, 105. 64 Npr. Rouquet, »Les biberons«; Rouquet in Loridan, »Note sur les biberons«. 65 Glej npr. Hermary in Dubois 2012, L’enfant et la mort dans l’Antiquité III. 66 Carroll, Infancy and Earliest Childhood, 896. 67 Huttmann et al. »Inhaltsanalysen römischer Säuglingstrinkgefässe«. 68 FitzGerald et al. »Health of infants «; Prowse et al. »Isotopic paleodiet studies«. 69 Obladen, »Guttus, tiralatte and téterelle«, 670, Fig. 1, A–D. Keria_2023-1_FINAL.indd 57 19. 12. 2023 12:03:20 58 Kaja Stemberger Flegar po podobnem principu . Za takšno uporabo je ženska potrebovala pomoč. Če pa je hotela sama ustvariti podtlak, se je morala poslužiti stekleničk z daljšim dulcem. Ena takih je bila najdena v antičnem Zadru,70 podobne oblike pa so se uporabljale še v 15. stoletju in kasneje.71 Po vsem imperiju so bile tovrstne keramične posodice najdene še v dveh kontekstih poleg grobov, in sicer v prebivališčih ter, redkeje, v keramičnih de- lavnicah.72 V slednjem primeru je na podlagi oblike mogoče sklepati, da so bile uporabljane za nanos finejših glin, se pravi predvsem za nanos barbotina, kajti zaradi viskoznosti barbotinske gline je nanos najlaže kontrolirati z urav- navanjem podtlaka v majhnih stekleničkah ali rogovih. Občasno so v steklenih primerkih odkrili sledove olj.73 To odpira več in- terpretacijskih možnosti, saj so posodice uporabne predvsem v situacijah, kjer je potrebna počasi in natančno odmerjena majhna količina tekočine. Pred- videvamo, da so bile uporabne predvsem v kozmetiki, zdravilstvu in higieni. Glede na prisotnost olja so bile interpretirane tudi kor predmeti, s katerimi so polnili oljenke.74 Posluževali pa so se jih tudi morda v kulinariki, saj nekatere močno spominjajo na posode, v katerih še danes postrežemo olivno olje ali recimo sojino omako. 2. Ptujske nutrice Druga skupina artefaktov, povezanih s prehrano otrok, pa zajema preko 40 upodobitev nutric in napisov, posvečenih nutricam, ki jih je obsežno obravna- vala predvsem Marjeta Šašel Kos.75 Večina posvetitvenih napisov božanskim dojiljam je znanih iz Petovione, kjer sta predvidoma stali vsaj dve nutricam posvečeni svetišči, od tega eno na spodnji Hajdini, kjer je bilo najdeno tudi večje število obravnavanih napisov.76 Samo dva napisa sta bila najdena izven Petovione, in sicer v današnjem Mariboru ter med ostalinami antične Flavie Solve.77 Po imperiju se sicer lahko v vlogi božanskih dojilj pojavljajo različne boginje, ptujske nutrice kot posebno božanstvo pa so izjemno lokalno zame- jen fenomen, za katerega Marjeta Šašel Kos predvideva predrimske korenine.78 70 Obladen, »Guttus, tiralatte and téterelle«, 670, Fig. 1, E. 71 Obladen, prav tam, 670–671. 72 Centlivres Challet, »Feeding the Roman Nursling«, 899; Roquet, »Les biberons«, 172. 73 Jaeggi-Richoz in Garnier, »Shells and feeding bottles«; Whitehouse, Roman Glass, 121. 74 Weinberg, »Infant feeding through the ages«, 2016. 75 Šašel Kos, Pre-Roman divinities; Šašel Kos, »Nutrice iz Poetovione«; Šašel Kos, »Nutrices«; Wi- gand, »Die Nutrices Augustae von Poetovio«. 76 Šašel Kos, Pre-Roman divinities, 154‒155. 77 Prav tam, 153; Šašel Kos, »Nutrices«, 154. 78 Šašel Kos, Pre-Roman divinities, 154‒155. Keria_2023-1_FINAL.indd 58 19. 12. 2023 12:03:20 59Prehrana dojenčkov v antičnem Rimu Figuralne upodobitve nutric so precej tipizirane.79 Kjer je boginja ohra- njena, je prikazana kot sedeča ženska figura, ki doji otroka, pogosto na dvi- gnjenem podiumu in blizu oltarčka. V večini primerov jo obdajajo ženske, ki nosijo darove ali druge predmete. Izkaže se, da na nobeni od upodobitev med predmeti ni pripomočkov za hranjenje otrok. Te predmete lahko bere- mo kot darove za boginjo, a se jih da razložiti tudi z bolj praktične plati. Več upodobitev kaže na darove v obliki hrane, naložene v košare ali nečke, ki jih ženske nosijo sedeči dojilji. V večini primerov ženske hrano prinašajo na glavi, občasno pa jo žrtvujejo na oltarju. Tipično je upodobitev hrane, ki pa ni pre- tirano detajlna, interpretirana kot štručke ali štruce kruha, kolači, ali sadje, po večini jabolka. To se ujema z darovanjem prvih sadov in kolačev, značilnim za boginje plodnosti.80 Trd kruh iz svežega žita je recimo na Soranovem seznamu priporočene hrane za dojilje. Kruh z dišavnicami je bil hrana doječih žensk tudi že mnogo prej, saj njegove opise najdemo na papirusih 18. dinastije v Egiptu (1587–1328 pr. n. št.).81 Zanimivi so tudi drugi predmeti, kot so lanterne, patere, in pripomočki za osebno higieno, recimo vrč za toaleto (urceus), brisača (mappa)82 in skleda za umivanje v obliki školjke.83 Podobne školjke, predvsem jakobove pokrovače, se pojavljajo v otroških grobnih kontekstih v antični Grčiji in njenih koloni- jah skupaj s posodicami za hranjenje otrok, podatki pa kažejo, da se je vsaj delno praksa ohranila tudi v rimski Galiji.84 Glede na to, da je na več reliefih upodobljen več kot en otrok, lahko sklepamo, da je boginja dojila več otrok. Takšna praksa je bila v tostranstvu potencialno nevarna zaradi prenašanja bo- lezni preko dojenja,85 zato je bilo med hranjenji verjetno zaželeno umivanje. HR ANJENJE OTROK V DRUGIH AR HEOLOŠKIH OBDOBJIH Ideja o specializiranem posodju za hranjenje dojenčkov torej ni ravno nova, niti ni bila nova v rimskem obdobju. Iz evropske prazgodovine poznamo več tipov posod z manjšimi dulci,86 v katerih so bili najdeni ostanki mleka, ekspe- 79 Prav tam, 180‒184; Šašel Kos, »Nutrices«. 80 Šašel Kos, »Nutrices«, 167. 81 Yalom, A history of the breast, 205–206. 82 Šašel Kos, Pre-Roman divinities, 160; AIJ 345. 83 Šašel Kos, Pre-Roman divinities, 170, CIL III 4052/3 = AIJ 328. 84 Jaeggi-Richoz in Garnier, »Shells and feeding bottles«. 85 Centlivres Challet, »Feeding the Roman Nursling«, 898–899. 86 Npr. Dunne et al., »Milk of ruminants in ceramic baby bottles from prehistoric child graves«; Fulminante, »Infant Feeding Practices in Europe and the Mediterranean from Prehistory to the Middle Ages«; Lacaille, »Infant Feeding-Bottles in Prehistoric Times«; Rebay-Salisbury, »Breast is best – and are there alternatives?«. Keria_2023-1_FINAL.indd 59 19. 12. 2023 12:03:20 60 Kaja Stemberger Flegar rimentalna arheologija pa je tudi potrdila njihovo uporabnost in priročnost. Podobne kot v rimski dobi se pojavljajo tudi v antični Grčiji, kjer so bile prav tako najdene povečini v otroških grobovih, posamične pa tudi v grobovih odraslih.87 Tovrstne predmete poznamo tudi v Sloveniji že iz prazgodovine, pojavijo se na prehodu iz bronaste v železno dobo, pa tudi kasneje. Najdemo jih npr. v Novem mestu na Kapiteljski njivi v grobu I/4088 in grobu 51389 ter na grobišču na Marofu,90 pa tudi drugod, npr. v gomili na Libni,91 vendar nobena od teh posodic pri nas ni bila interpretirana v smislu hranjenja otrok. Da gre za uporabno obliko posode, kažejo tudi kasnejše paralele, saj se podobne posode pojavljajo skozi celotno zgodovino92 in jih zasledimo še v viktorijanskem obdobju,93 sterilnejše variacije pa so v uporabi še dandanes. ZAKLJUČEK Zgodnje otroštvo je bilo v predmodernem obdobju izredno nevarno življenj- sko obdobje. Poleg številnih bolezni, za katere še ni bilo zdravil, je otroke ogrožala tudi nepopolna prehrana. Na pomembnost dojenja v rimskem ob- dobju kažejo pisna pričevanja, in to ne samo ljudi, ki so se z zdravilstvom in medicino ukvarjali profesionalno. V materialni kulturi dojenje srečamo samo v določenih kontekstih, kot so mitološke upodobitve, upodobitve na nagrob- nikih in sarkofagih, pa tudi v mali plastiki v obliki kipcev. V Sloveniji imamo nenavadno veliko upodobitev dojenja tudi v sakralnem kontekstu, zgoščene pa so v glavnem v Petovioni, kjer je bilo najdenih več deset upodobitev bo- žanskih nutric. Njihovo čaščenje je najverjetneje koreninilo v predrimskem obdobju, po številu napisov pa prekašajo vsa druga božanstva. Tudi ena od rešitev za prehrano otrok, ki jim dojenje ni bilo omogočeno, izvira že iz prazgodovine. Peščica posodic, poleg z ustjem opremljenih še z dodatnim dulcem, nikoli prej ni bila pri nas posebej obravnavana. Na pod- lagi oblike in podobnih najdb drugod po Imperiju jih lahko interpretiramo kot pripomočke za hranjenje otrok. Najdbe tako prazgodovinskih kot rim- skih primerkov so redke. Iz rimskega obdobja poznamo keramične in steklene posodice, večino z bolje objavljenih večjih grobišč, kot so tista pri Petovioni, Emoni in Neviodunu. Primerjalne analize z različnih koncev Imperija kažejo, 87 Dubois, »Des objets pour les bébés?«. 88 Knez, Novo mesto III, T. 34: Stipančić, Na mnoga leta!, 32. 89 Križ et al. »Katalog razstavljenih predmetov«, 236. 90 Knez, »Žarno grobišče v Novem mestu«, 73. 91 Stare, »Kipec ilirskega bojevnika z Vač«, T. XIII: 3. 92 Fildes, Breasts, Bottles and Babies; Weinberg, »Infant feeding through the ages«; Wicks, »A History of Infant Feeding«. 93 Fulminante, »Infant Feeding Practices in Europe and the Mediterranean from Prehistory to the Middle Ages«. Keria_2023-1_FINAL.indd 60 19. 12. 2023 12:03:20 61Prehrana dojenčkov v antičnem Rimu da so grobovi s takšnim pridatkom praviloma otroški, na žalost pa za tovrstne slovenske pokope še manjkajo osteološki podatki, ki bi lahko potrdili starost pokojnikov. Ker tema pri nas prej ni bila obravnavana, je bil glavni namen tega pri- spevka zagotoviti osnovni pregled obstoječega znanja o otroški prehrani iz različnih virov ter vsaj deloma s tega stališča interpretirati slovensko gradivo. Kaja Stemberger Flegar PJP d.o.o. kaja.stemberger@pjpdoo.com BIBLIOGR AFIJA Kratice AIJ ‒ Antike Inschriften aus Jugoslawien CIL ‒ Corpus Inscriptionum Latinarum Sekundarna literatura Boatwright, Mary T. »Children and Parents on the Tombstones of Pannonia.« V: The Ro- man Family in the Empire, ur. Michele George, 287–318. Oxford: Oxford University Press, 2005. Bonfante, Larissa. »Nursing mothers in classical art.« V: Naked Truths: Women, Sexuality and Gender in Classical Art and Archaeology, ur. Ann O. Koloski-Ostrow in Claire L. Lyons, 174–196. Nova izdaja. London, New York: Routledge, 2000. Bradley, Keith R. »Wet-Nursing at Rome: A Study in Social Relations.« V: The Family in Ancient Rome: New Perspectives, ur. B. Rawson, 201–229. Ithaca: Cornell University Press, 1986. Burja, Silva, Milena Treiber, Andreja Tekauc-Golob, Iztok Takač, Dušanka Hajdinjak, Ma- rijana Gajšek-Marchetti in Dušica Mičetić-Turk. »Neonatal mortality in the Maribor region (1997–2008).« Acta Medico-Biotechnica 7, št. 1 (2021): 23–31. Carroll, Maureen. »Infant death and burial in Roman Italy.« Journal of Roman Archaeology 24 (2011): 99–120. Carroll, Maureen. »Mother and infant in Roman funerary commemoration.« V: Infant he- alth and death in Roman Italy and beyond, Roman Archaeology Supplementary Series 98, ur. Maureen Carroll in Emma-Jayne Graham, 159–178. Ann Arbor: Journal of Roman Archaeology, 2014. Carroll, Maureen. »Archaeological and Epigraphic Evidence for Infancy in the Roman Wor- ld.« V: The Oxford Handbook of the Archaeology of Childhood, ur. Sally Crawford, Dawn M. Hadley in Gillian Shepherd, 148–164. Oxford: Oxford University Press, 2018a. Carroll, Maureen. Infancy and Earliest Childhood in the Roman World: ‘A Fragment of Time’. Oxford: Oxford University Press, 2018b. Carucci, Margherita. »Domestica Bona on Stage in the Pompeian House: On Viewing and Reading the Story of Pero and Mycon.« Arctos 44 (2010): 27–44. Keria_2023-1_FINAL.indd 61 19. 12. 2023 12:03:20 62 Kaja Stemberger Flegar Centlivres Challet, Claude Emmanuelle. »Tire-lait ou biberons romains?« L’Antiquité Clas- sique 85 (2016): 157–180. Centlivres Challet, Claude Emmanuelle. »Feeding the Roman Nursling: Maternal Milk, its Substitutes, and their Limitations.« Latomus 76 (2017): 895–909. Cuming, H Syer. »On Early Tetinæ.« Journal of the British Archaeological Association 26, št. 2 (1870): 109–114. Dubois, Céline. »Des objets pour les bébés? Le dépôt de mobilier dans les sépultures d’enfants en bas âge du monde grec archaïque et classique.« V: L’enfant et la mort dans l’Antiquité III. Le matériel associé aux tombes d’enfants. Actes de la table ronde inter- nationale organisée à la Maison méditerranéenne des sciences de l’homme (MMS H) d’Aix-en-Provence, 20-22 janvier 2011. Bibliothèque d’Archéologie Méditerranéenne et Africaine 12, ur. Antoine Hermary in Céline Dubois, 329–342. Marseille: Publications du Centre Camille Jullian, 2012. Dunne, Julie, Katharina Rebay-Salisbury, Roderick B. Salisbury, Alexander Frisch, Caitlin Walton-Doyle in Richard P. Evershed. »Milk of ruminants in ceramic baby bottles from prehistoric child graves.« Nature 574, št. 7777 (2019): 246–248. Dupras, Tosha L., Henry P. Schwarcz in Scott I. Fairgrieve. »Infant Feeding and Weaning Prac- tices in Roman Egypt.« American Journal of Physical Anthropology 115 (2001): 204–212. Elm, Susanna. »Ancient Greece and Rome: Self-formation.« V: Encyclopedia of Children and Childhood: In History and Society, ur. Paula S. Fass, 57–59. New York: Macmillan Reference USA, 2004. Fildes, Valerie A. Breasts, Bottles and Babies. Edinburgh: Edinburgh University Press, 1986. FitzGerald, Charles, Shelley Saunders, Luca Bondioli in Roberto Macchiarelli. »Health of infants in an Imperial Roman skeletal sample: Perspective from dental microstructu- re.« American Journal of Physical Anthropology 130 (2006): 179–189. Fulminante, Francesca. »Infant Feeding Practices in Europe and the Mediterranean from Prehistory to the Middle Ages: A Comparison between the Historical Sources and Bioarchaeology.« Childhood in the Past 8, št. 1 (2015): 24–47. Ganiatsou, Elissavet, Vika Efrossini, Angeliki Georgiadou, Tania Protopsalti in Christina Papageorgopoulou. »Breastfeeding and Weaning in Roman Thessaloniki: An Investi- gation of Infant Diet based on Incremental Analysis of Human Dentine.« Environmen- tal Archaeology (2022): 1–19. Gifford, William, izd. Juvenal‘s satires. With the satires of Perseus. Prevod William Gifford, popravki in opombe John Warrington, uvod Susanna Braund. London: Dent, 1992. Gourevitch, Danielle. »La mort de la femme en couches et dans les suites de couches.« V: La Mort, les morts et l’au-delà dans le monde romain: actes du colloque de Caen, 20-22 no- vembre 1985, ur. François Hinard, 20–22. Caen: Centre de publications de l’Université de Caen, 1987. Gourevitch, Danielle. »Les tire-lait antiques et la consommation médicale de lait humain.« Histoire des Sciences médicales 24 (1990): 93–98. Gourevitch, Danielle. »Biberons romains: formes et noms.« V: Le latin médical. La constituti- on d’un langage scientifique. Réalités et langage de la médecine dansle monde romain. Ac- tes du IIIe colloque international »Textes médicaux latinsantiques«, Saint-Étienne, 11–13 septembre 1989, ur. Guy Sabbah, 117–133. Saint-Étienne: Saint-Étienne Université, 1991. Gourevitch Danielle. »L’alimentation artificielle du petit enfant dans l’Antiquité classique.« V: Les biberons du Docteur Dufour, ur. Danièle Alexandre-Bidon, 13–18. Fécamp: Mu- sées municipaux de Fécamp, 1997. Keria_2023-1_FINAL.indd 62 19. 12. 2023 12:03:20 63Prehrana dojenčkov v antičnem Rimu Gourevitch, Danielle. »Tétines naturelles et tétines artificielles du nourrisson antique.« Réa- lités en gynécologie-obstétrique 50 (2000): 48–52. Hermary, Antoine in Céline Dubois, ur. L’enfant et la mort dansl’Antiquité III. Le matériel associé aux tombes d’enfants. Actes de la table ronde internationale organisée àla Maison méditerranéenne des sciences de l’homme (MMS H) d’Aix-en-Provence, 20-22 janvier 2011. Bibliothèque d’Archéologie Méditerranéenne et Africaine 12. Marseille: Publica- tions du Centre Camille Jullian, 2012. Hoffiller, Viktor in Balduin Saria. Antike Inschriften aus Jugoslawien. Heft 1, Noricum und Pannonia Superior. Zagreb: St. Kugli, 1938. Holford-Strevens, Leofranc, izd. Auli Gelli Noctes Atticae / ab Leofranco Holford-Strevens recognitae, brevique adnotatione critica instructae. Oxford: Imprint Oxonii, 2020. Huttmann, Arnold, Helmut Greiling, Ulrich Tillmanns in Matthias Riedel. »Inhaltsa- nalysen römischer Säuglingstrinkgefässe.« Kölner Jahrbuch für Vor-und Frühgeschichte 22 (1989): 365–372. Isings, Clasina. Roman Glass from Dated Finds. Groningen: J.B. Wolters, 1957. Istenič, Janka. Poetovio, zahodna grobišča II: grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu: katalog / Poetovio, the western cemeteries II. Katalogi in monografije 33. Lju- bljana: Narodni muzej Slovenije, 2000. Jaeggi, Sandra, Alain Wittmann, Nicolas Garnier in Dominique Frère. »Biberon or not bi- beron? Les analyses biochimiques de contenus et la question de la fonction de vases gallo-romains communément appelés biberons.« V: Actes du congrès de la SFECAG, Nyon (14 - 17 mai 2015), ur. Lucien Rivet in Sylvie Saulnier, 561–576. Marseille: So- ciété Française d’Étude de la Céramique Antique en Gaule, 2015. Jaeggi-Richoz, Sandra. Du sein au biberon: culture matérielle et symbolique de l‘alimentation des tout-petits en Gaule romaine. Doktorska disertacija, Université de Bretagne Sud, 2018. Jaeggi-Richoz, Sandra in Nicolas Garnier. »Shells and feeding bottles: continuity or breach between Greece and Rome?« Layers 8 (2023): 103–124. Janežič, Maja. Lončarska obrt v Petovioni: Sledovi lončarske proizvodnje in analiza keramič- nega gradiva z območja Doma upokojencev. Monografije CPA 12. Ljubljana: Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2021. Jr, T. E. C. »Soranus (A.D. 98–138) of Ephesus’ fingernail method of testing the quality of breast-milk – a clinical test widely used for almost 20 centuries.« Pediatrics 44, št. 6 (1969) 972. King, Cynthia, izd. Lectures and sayings / Musonius Rufus. Prevedla Cynthia King, predgo- vor William B. Irvine. Raleigh, NC: Imprint, 2010. Knez, Tone. »Žarno grobišče v Novem mestu.« Arheološki vestnik 17 (1966): 51–83. Knez, Tone. Novo mesto III: Kapiteljska njiva / Knežja gomila / Fürstengrabhügel. Carniola archaeologica 3. Novo mesto: Dolenjski muzej, 1993 Križ, Borut, Petra Stipančić, in Andreja Škedelj Petrič. »Katalog razstavljenih predmetov.« V: Arheološka podoba Dolenjske: katalog stalne arheološke razstave Dolenjskega muzeja / The archaeological image of Dolenjska. Catalogue of the permanent archaeological exhibition at the Dolenjski muzej Novo mesto, 199–371. Novo mesto: Dolenjski muzej, 2009. Kujundžić, Zilka. Poetovionske nekropole / Die Nekropolen von Poetovio. Katalogi in mono- grafije 20. Ljubljana: Narodni muzej v Ljubljani, 1982. Lacaille, Armand D. »Infant Feeding-Bottles in Prehistoric Times.« Proceedings of the Royal Society of Medicine XLIII (1950): 65–568. Keria_2023-1_FINAL.indd 63 19. 12. 2023 12:03:20 64 Kaja Stemberger Flegar Lazar, Irena. Rimsko steklo Slovenije / The Roman glass of Slovenia. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, 2003. Masciadri, Maria Adele Manca in Orsolina Montevecchi. I contratti di baliatico. Corpora papyrorum graecarum 1. Milano: Università Cattolica del Sacro Cuore, 1984. Mazzoni, Cristina. She-Wolf: The Story of a Roman Icon. Cambridge: Cambridge University Press, 2003. Mikl Curk, Iva. Poetovio I. Katalogi in monografije 13. Ljubljana, Narodni muzej, 1976. Obladen, Michael. »Guttus, tiralatte and téterelle: a history of breast pumps.« Journal of Perinatal Medicine 40, št. 6 (2012a): 669–675. Obladen, Michael. »Regulated Wet Nursing: Managed Care or Organized Crime?« Neona- tology 102, št. 3 (2012b): 222–228. Parca, Maryline. »The Wet Nurses of Ptolemaic and Roman Egypt.« Illinois Classical Studies 42, št. 1 (2017): 203–226. Parkin, Tim G. Demography and Roman Society. Baltimore: The Johns Hopkins University Press, 1992. Parkin, Tim G. »The Demography of Infancy and Early Childhood in the Ancient World.« V: The Oxford handbook of childhood and education in the classical world, ur. Judith Evans Grubbs, Tim Parkin, and R. Bell, 40–61. Oxford: Oxford University Press, 2013. Pedrucci, Giulia. »Breastfeeding Animals and Other »Wild« Nurses in Greek and Roman Mythology.« Gerión. Revista de Historia Antigua 34 (2016): 307–323. Pedrucci, Giulia. »Mothers for Sale: The case of the Wet Nurse in the Ancient Greek and Roman World. An overview / Madres a la venta: El caso de la nodriza en el mundo griego y romano.« Arenal. Revista de historia de las mujeres 27, št. 1. (2020): 127–140. Peterson, William in Maurice Hutton, izd. Dialogus, Agricola, Germania. Prevod Dialogov William Peterson, prevod Agricola in Germania Maurice Hutton. London, New York: W. Heinemann, The Macmillan Co., 1914 Petru, Sonja. Emonske nekropole: odkrite med leti 1635–1960. Katalogi in monografije 7. Ljubljana: Narodni muzej, 1972 Petru, Sonja in Peter Petru. Neviodunum: (Drnovo pri Krškem): katalog najdb. Katalogi in monografije 15. Ljubljana: Narodni muzej, 1978. Plesničar-Gec, Ljudmila. Keramika emonskih nekropol / The pottery of Emona necropolises. Dissertationes et monographiae / Savez arheoloških društava Jugoslavije 20. Ljubljana: Mestni muzej, 1977. Prowse, Tracy, Henry P. Schwarcz, Shelley Saunders, Roberto Macchiarelli in Luca Bondi- oli. »Isotopic paleodiet studies of skeletons from the Imperial Roman-age cemetery of Isola Sacra, Rome, Italy.« Journal of Archaeological Science 31, št. 3 (2004): 259–272. Rebay-Salisbury, Katharina. »Breast is best – and are there alternatives? Feeding babies and young children in prehistoric Europe.« Mitteilungen der Anthropologischen Gesell- schaft in Wien CXLVII (2017): 13–30. Rouquet, Nadine. »Les biberons, les tire-lait ou les tribulations d’une tubulure peu commune...« V: Maternité et petit enfance dans l’Antiquité romaine. Catalogue de l’exposition Bourges, Mu- séum d’histoire naturelle 6 novembre 2003 – 28 mars 2004, ur. Danielle Gourevitch, Anna Moirin in Nadine Rouquet, 171–177. Bourges: Service d’archéologie municipal, 2003. Rouquet, Nadine in Frédéric Loridant. »Note sur les biberons en Gaule romaine.« V: Société Française d’Étude de la Céramique Antique en Gaule, Actes du Congres de Libourne, 1er–4me Juin 2000, ur. Lucien Rivet, 425–440. Marseille: Société Française d’Étude de la Céramique Antique en Gaule, 2000 Keria_2023-1_FINAL.indd 64 19. 12. 2023 12:03:20 65Prehrana dojenčkov v antičnem Rimu Shackleton-Bailey, David Roy, izd. Memorable doings and sayings / Valerius Maximus. Pre- vod in urejanje David Roy Shackleton-Bailey. Cambridge, London: Mass, Harvard University Press, 2000. Sparreboom, Anna. Wet-nursing in the Roman Empire: Indifference, efficiency and affection. Magistrska disertacija, VU University, Amsterdam, 2009. Stare, France. »Kipec ilirskega bojevnika z Vač.« Arheološki vestnik 13/14 (1962–1963): 383–434. Stevens, Emily E, Thelma E. Patrick, in Rita Pickler. »A History of Infant Feeding.« Journal of Perinatal Education 18, št. 2 (2009): 32–39. Stipančić, Petra. Na mnoga leta! / Here’s to many years! Novo mesto: Dolenjski muzej, 2007. Šašel Kos, Marjeta. Pre-Roman divinities of the eastern Alps and Adriatic. Situla 38. Ljublja- na: Narodni muzej Slovenije, 1999. Šašel Kos, Marjeta. »Nutrice iz Poetovione – trije izgubljeni odlomki.« Archaeologia Poeto- vionensis 2 (2001): 346–348. Šašel Kos, Marjeta. »Nutrices: the most popular goddesses at Poetovio.« V: Zentralort und Tempelberg. Siedlungs- und Kultentwicklung am Frauenberg bei Leibnitz im Vergleich. Studien zur Archäologie der Steiermark, ur. Manfred Lehner in Bernhar Schrettle, 167– 174. Graz: Sonderdruck, 2016. Štefanac, Berislav. »Staklene kapaljke s antičke nekropole Relja u Zadru / Glass pouring vessels from the Roman-era Relja necropolis in Zadar.« Vjesnik za Arheologiju i Povi- jest Dalmatinsku 102 (2009): 109–127. Tatarkiewicz, Anna. The ‘cursus Laborum’ of Roman Women. London: Bloomsbury Acade- mic, 2023. Temkin, Owsei, izd. Soranus‘ gynecology. Prevod in uvod Owsei Temkin s pomočjo Ni- cholsona J. Eastmana, Ludwiga Edelsteina, in Alana F. Guttmachera. Baltimore: Johns Hopkins University Press, 1991. Tiwari, Kamlesh, Ishmat Khanam in Neha Savarna. »A study on effectiveness of lactatio- nal amenorrhea as a method of contraception.« International Journal of Reproduction, Contraception, Obstetrics and Gynecology 7, št. 10 (2018): 3946‒3950. Vomer Gojkovič, Mojca in Ivan Žižek. Pot v neznano: grobišča rimske Petovione / Path bey- ond: cemeteries of Roman Poetovio. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 2015. Wicks, Ian G. »A History of Infant Feeding: Part I. Primitive Peoples: Ancient Works: Rena- issance Writers.« Archives of Disease in Childhood, 28, št. 138 (1953): 151–158. Weinberg, Fred. »Infant feeding through the ages.« Canadian Family Physician 39 (1993): 2016–2020. Whitehouse, David. Roman Glass in the Corning Museum of Glass. Volume 1. Corning: Corning Museum of Glass, 1997. Wigand, Karl. »Die Nutrices Augustae von Poetovio.« Jahreshefte des Österreichischen Ar- chäologischen Institutes in Wien 18 (1915): 189–219. Yalom, Marilyn. A history of the breast. New York, Toronto: The Ballantine Publishing Gro- up, 1997. Keria_2023-1_FINAL.indd 65 19. 12. 2023 12:03:20 66 Kaja Stemberger Flegar IZVLEČEK Materino mleko je običajno prva otrokova hrana, vendar dojenje zaradi različnih ra- zlogov ni vedno možno. Že iz prazgodovine so tako izpričane posode, ki so verjetno služile za hranjenje otrok kot nadomestek dojenja. Iz rimskodobne Slovenije poznamo nekaj takih najdb, a doslej niso bile prepoznane kot posodice za dojenje. Značilne so po tankih stenah in dodatnem dulcu poleg ustja. Nalogo dojenja je lahko opravljala tudi dojilja, s čimer je povezanih več antičnih mitov, pa tudi posvetilni napisi in upodobitve dojilj v Petovioni. Razprave o prehrani dojenčkov in otrok najdemo tudi v delih antičnih piscev in zdravilcev. Ključne besede: Rim, materialna kultura, otroštvo, dojenje ABSTR ACT Feeding Infants in Ancient Rome Mother‘s milk is usually an infant‘s first food, but breastfeeding is not always possible. Small vessels presumed to have been used as feeding bottles are known even from pre- historic sites. The Roman-period material from Slovenia also includes a few such vessels, although these have previously not been discussed as nursing bottles. They are charac- terised by thin walls and a spout in addition to the lip. An infant could also be fed or breastfed by a wet nurse. Many Ancient myths include wet nurses or other substitutes for mother‘s milk, and several Ancient authors, among them physicians, discussed infant and child feeding. In Poetovio, wet nurses are featured in numerous dedicatory inscrip- tions and figural depictions, and were worshipped as deities. Keywords: Rome, material culture, childhood, breastfeeding Keria_2023-1_FINAL.indd 66 19. 12. 2023 12:03:20