Pesmi 1215 PESMI Tone Kuntner OJ, KO NE BI BILO NOBENIH CEST Po teh kočah so zagledali luč sveta, po teh gmajnah so prepevali prve pesmi in igrali prve igre življenja, po teh njivah so doraščali v naše upanje, na tej zemlji so preizkusili svoje moči, po tej cesti, po tej cesti so odšli. Imeli so mlada srca, imeli so bistre oči, imeli so zdrave noge. Oj, ko ne bi bilo nobenih cest. NAJINO ŽIVLJENJE IN NAJINA SMRT I. Najino življenje je breg, ki sva ga stokrat preorala in stokrat prekopala in ga nasadila z najboljšimi trtami in najbolj žlahtnimi sadeži. Najino življenje je polna kašča in polna klet pijače, najino življenje je čista voda v čistem studencu, 78* najino življenje je občinska cesta, farna cerkev, zadružni dom ... Najino življenje so najini otroci, ki so se raztepli po svetu, bogvekam. Najino življenje je neskončno hrepenenje po njih, najino življenje je brezupno čakanje, da bi se kdaj vrnili. Najino življenje je hiša na bregu, v kateri sama živiva, peč, ob kateri se sama grejeva, miza, za katero sama sedava, postelja, v katero utrujena leževa. Najino življenje je samota, ki naju obdaja, samota, bolezen in žalost. Zaslužila sva krščansko smrt. Pride že skoro najina ura. Vse je pripravljeno. Spletla sva venec iz najbolj dišečih rož, naročila sva pri Bračku krsti iz najboljšega lesa, kupila sva najlepši kot posvečene zemlje, in prosila, naj nama ob grobu zapojejo najbolj žalostno pesem. Tudi mizo sva pogrnila, napekla mesa in potic in pripravila sva najboljše vino, ki sva ga hranila • za svečane priložnosti. ¦ Najini duši in najini obleki sta pripravljeni. Tone Kuntner 1216 II. Pesmi 1217 JAZ SEM SIN ZABITIH KMETOV Jaz sem sin zabitih kmetov iz Slovenskih goric — ali katerihkoli kmetov od koderkoli, ki so tako ravnodušni v svojem propadanju, tako prekaljeni v svojih tragedijah in razočaranjih, tako potrpežljivi v svoji bedi, tako nevedni v svojih pravicah. Ko bi jaz imel tisoče njihovih rok, ko bi jaz imel tisoče njihovih ust, ko bi jaz imel tisoče njhovih pesti, jaz bi vedel koga prijeti, jaz bi vedel koga razkrinkati, jaz bi vedel kje udariti. JAZ VIDIM PROPADANJE Jaz vidim propadanje zemlje in propadanje ljudi, ki na tej zemlji živijo. Jaz vidim delavce odhajati s trebuhom za kruhom; jaz jih vidim, ki se odrekajo svojemu državljanstvu in celo svoji narodnosti. Jaz vidim razkošne vile v razkošnih predmestjih in vidim siromašne, improvizirane barake Jaz vidim družbene kraje, korupcije... Tone Kuntner 1218 Jaz vidim, kako poštenim ljudem počasi zmanjkuje vere v lepšo prihodnost. In tudi moj prijatelj vidi vse to, pa je drugače zagrizen partijec. OBČUDUJEM TA SVET Vedno več poguma imam do življenja. Svet, v katerem živim, sem začel občudovati. Občudujem ljudi, ki hodijo mimo mene tako veselih obrazov, občudujem delavce po fabrikah, ker si upajo preživljati svoje številne družine, občudujem kmete po vaseh, ker si sploh upajo živeti. Občudujem umetnike, ker se tako zapirajo v svoje slonokoščene stolpe, občudujem študente, ker v sebi tako vneto utirajo svoj napredni duh, občudujem učitelje, ker upajo predavati zgodovino slovenskega naroda, občudujem berače, ki posedajo na javnih prostorih v sramoto družbenemu sistemu, in brezposelne, ki se sprehajajo po cestah, občudujem politike, ker si upajo pogledati ljudem v oči, občudujem policaje, ki so tako predani svojemu poklicu, občudujem vojake, ki se zaprisegajo, občudujem duhovnike, ki verujejo v pravično razrešitev stvari, občudujem člane komunistične partije, ki živijo popolnoma nekomunistično, občudujem boga, ki gleda na vse to tako mirno in prizanesljivo, občudujem ta svet, občudujem ta svet, Pesmi 1219 ki se ne zruši pod vso to težo laži, hinavščine in prevar. STOJI, STOJI KAMEN Stoji, stoji kamen pri Gospe Sveti, stoji v svojo usodo zaklet, kakor berač ob veliki cesti, kakor hlapec na svoji lastni zemlji, kakor edinstvena znamenitost zgodovine. In ta kamen je ponos mojega naroda. NAŠ NAROD Naš narod ni zdrav, čeprav je vse v redu in prav z našimi srci, čeprav se zdrava kri pretaka po naših žilah. Naš narod bo zdrav, ko bodo vsi hromi shodili, ko bodo vsi slepi videli, ko bodo vsi gluhi slišali, ko bodo vsi nemi spregovorili.