Oldest Slovene Daily in Ohio Advertising Ivledium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XXlII.—LETO XXIII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) MARCH 11, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 59 vesti ^ ^'vljenja in sveta (OkL" NA UUSHE Ossejs, Vatikansko glasi-Romano kaže na 1 n ^ ^uskih nazorov z o-^"^sko. Prej je Rusija 4 v' priznava finske > ^ ^ zdaj pa je u- pfi %irovna pogajanja 'ko r prezrla Vlado" v Terijokiju. JjjSLo POSOJILO kit • — Glavni '> vlade je včeraj I(ji .''°^6ni ameriško po-v znesku $10,000-Hitg; ^ bi poslala Ame-' ^ n •' vojakov na Jenetn boju proti Ja- •M °%otoval včeraj v ^kelg bo prevzel mesto 1 % g. ^Poslanika. Sprem-[h^ "t in njuni trije Pf: Razvoj zamotanega političnega položaja v Evropi ne kaže razveseljivih znamenj Diplomat]e si prizadevajo doseči premirje in mir, toda položaj se čimdalje bolj zamotava. — Vpoklic novih rezerv v Angliji. Mrzlični svetovni politični raz-*" voj je zapopaden v sledečih čin-jenicah: žje 23 let stare rezerviste, s čemer bo doseglo število njene o- BEČUJN: AKmakr zmwinja bmmŽMLe sib mnUonmo& Ck,- slej je pod orožjem 600,000 moz, nove rezerve pa bodo tekom dveh tednov absorbirane v raznih angleških polkih. ^nton Scharff, Tukaj ^ 'Najstarejši ^^NASILNEGA je u-star "S .5% moz K C" r »'i! i'S to- bn ■ V soboto so are-^odw>na, 39 let 'ojgp, ^^lavca, ker je na-■°jokf P^^(^(^elavca pri i^Mn bil zapo- W v Soboto udaril iH^A preddelavca (j ^ '^3ektu, s kamnom or' le V« i % V j, ^P®žev zaklon proti I JG skoraj do- se nahaja lil papež pride ®vojih privatnih Sa odpelje dvi-1,^' se ' ustavi vrati zaklona. !ln^NA s, o * i/' stav," Mrs. Marietta [i'^je ^ let, je dala te 21. otro-Od nj«nh 21 zadev Ribbentrop je odpotoval v Rim, kjer bo razpravljal z Mussolini jem o najnujnejših problemih. RIM: Pričakuje se, da bo Ribbentrop poizkusil dovesti do italijansko - ruskega prijateljstva ter da bo obravnaval z-Mussoli-nijem in ostalimi italijanskimi vlastod: žel o vprašanjih Bliž- j njega vzhoda, Baltika ter o bal-1 kanskem vprašanju. LONDON: Vojni kabinet ponovno razpravlja s poveljniki o-boroženih sil o rusko - finskih mirovnih potezah. MOSKVA: Ojačenje diplomatskih aktivnosti; ameriški poslanik Steinhardt je dve uri razpravljal s sovjetskim premi-erjem Molotovom. STOCKHOLM: Švedska je posredovatcljica med Rusijo in Razgovor Ribbentro-pa in Mussolinija v Rimu Ribbentrop, ki se je razgo-varjal z Mussolinijem nad eno uro, bo danes sprejet pri papežu. RIM, 10. marca. — Italijanski premier Mussolini in nemški minister zunanjih zadev Ribbentrop sta se danes razgovarjala uro in en četrt. Informirani krogi pravijo, da je bil predmet nju- Finsko. Finska ostaja trdo vrat- razgovora najbrže mož- nost eventualne pomoči zaveznikov, ki jo nameravajo poslati Fincem. no na svojem stališču, da ne more biti miru, dokler ni zajamčena njena neodvisnost. HELSINKI; Finci so skeptični z ozirom na mirovna pogajanja; zahtevajo vojaško premir- Ribbentrop, ki je prihitel v Rim v posebno kritičnem času v Evropi, je šel v konferenco z je in zatrjujejo, da se bodo borili Mussolinijem eno uro po svojem za časten mir ! Prihodu v Rim. Govoril je veči- FARIZ": KTžbirict 'razpravi ja o j ^ ,fuoma nemški minister, dočim ga HABSBURŽAN OTON V BELI HIŠI WASHINGTON, 9. marca. — Včeraj je bil Oton Habsburški, pretendant na avstro - ogrski prestol, častni gost na čajanki pri predsedniku Rooseveltu in Mrs. Roosevelt. Oton in njegov brat nadvojvoda Felix sta. prispela v Belo hišo v spremstvu Williama C. Bullitta, ameriškega poslanika v Franciji. Pri predsedniku ni bilo razen teh, drugih gostov. Pred tem pa sta bila brata navzoča pri zasedanju senata, kjer sta bila deležna prisrčnega sprejema. Brata sta se nahajala na galeriji za poslušalce, ko je senator Barkley opozoril senat na njuno na,vzočno,st ter predlagal, da v' "znamenje vljudnosti vstanemo in ju pozdravimo." Senatorji so vstali, Habsburžana sta se s poklonom zahvalila za pozdrav, nakar se je zasedanje nadaljevalo. "Naprej, do zmage!" grmi Hitler nemškemu narodu i Imperialistične plutokracije so vsilile nedolžni Nemčiji i to vojno, da jo popolno ma uničijo. finski premier risto rytis svojo delegacijo v moskvi Moskovski radio napada finskega premier-ja. - Rusija ponuja baje Finski novo mejo. BERLIN, 10. marca. — Kan-celar Hitler je imel danes govor, ki je bil oddajan po radiu po i vsem svetu. V svojem govoru je pozval nemški narod, naj gre "naprej do zmage," ju proti "inmerialistični Anglijir° ' mirovna pogajanja, in Franciji," ki sta "vsilili to moskovski radio v finskem vojno Nemčiji." i jeziku ostro napadel finskega ' ' j premierja Risto Rytia, ki ae na- "Prvikrat v zgodovini stopa, haja vprav zdaj v Moskvi kot celokupni nemški narod pred | načelnik finske delegacije. Ta Vsemogočnega s prošnjo, da j napad je prišel komaj nekaj ur blagoslovi njegovo borbo za svo-1 zatem, ko je finska vlada nazna-jo eksistenco," je rekel Hitler, i nila, da se nahajajo v Moskvi RUSKE OBLASTI ZAPRLE PREMIERJA VLADE V TERIJOKIJU HELSINKI, 11. marca. — Na«—-- Finskem je zavladala danes bo- [ Rusija pripravljena vreči lutkarsko vlado v Terijokiju, če bodo uspešna sedanja pogajanja v Moskvi. Kakor znano, je bila ta vlada postavljena v Terijokiju, samo nekaj milj od ruske meje, dva dni nato, ko so ruske čete prekoračile finsko mejo, kar se je zgodilo dne 30. novembra. Risto Ryti in trije nadaljni finski diplomatje. Istočasno z napadom na fin- =>Vih i9_ V OSPREDJU J tv Cleve- ' k P^grafov (tis-V hko ^ dobil naj. v t f unijskega ^ za nomina-Iv, J podpredsednika * If 1^1 ri ^ "y^^QseoniKa Narodne organi- je Jack '^eri§K?^''e®i'vnega giba- dpln„„i . Ik%i>. J®- 2a ig-rn "NwSi možnostih pomoči Finski za slučaj, da pe izjalovijo mirovna pogajanja. Svrha Kibbentropovega obiska v Rimu BERLIN, 9. marca. — Poglavitna svrha Ribbentropovega obiska v Rimu je, da poda Ribbentrop Mussoliniju zadnje informacije za Summer Wellesa, ki se bo na svojem obhodu po Evropi še enkrat ustavil v Rimu. V ponedeljek (danes) se bo Ribbentrop oglasil pri papežu v Vatikanu. To bo prvič, da bo kak višji nacijski velikaš obiskal papeža. Ta poset naj služi v prvi vrsti zunanjemu dokazu, da^ so se izboljšali odnošaji med na-cijsko državo in katoliško cerkvijo. Vpoklic rc/erv v Angliji LONDON, 9. marca. — Vlada Velike Britanije je danes nepričakovano poklicala pod oro- je Mussolini napeto poslušal. V listu II Telegrafo, ki je last zunanjega ministra Ciana, je rečeno, da je Ribbentrop prepame-ten, da bi apeliral na Mussolinija, da slednji izpremeni politiko Italije. Nasprotno: Nemčija priznava Italiji "absolutno svobodo akcije in noče storiti ničesar, kar bi bilo količkaj podobno pritisku." Jutri popoldne bo Ribbentrop sprejet pri papežu. Predmet njunega razgovora bo vprašanje, da se pošlje papeževega zastopnika v Poljsko, kjer bi proučil razmere poljskih katoličanov. Seja Nocoj se vrši v Slov. Delavskem Domu na Waterloo Rd. seja novega direktorija izletniških prostorov S. N. P. J. Pričetek ob 7:00 zvečer. Bodite navzoči vsi in točni, ker imamo precej važnih zadev za rešiti. — Predsednik. Zaseženi italijanski parnik, natovorjeni s premogom, so odpluli proti Italiji Italija je zagotovila Angliji, da bo odpoklicala vse svoje parnike iz nevtralnih pristanišč in da ne bo več prevažala po morju premoga. I« ' ^ igro "Naši CLUB ^6 ' "ia Statuettes ^ h ^ f)_ Prinesejo svoje ^Ka ,. ^ve., zadnji ^ marca. '•« L Z 1» ^ W i društev Slov, Vi/ 'C«. Seja zvečer v na- LONDON, 9. marca. — Veli-, ka Britanija je nocoj izpustila trinajst italijanskih parnikov, natovorjenih z nemškim premogom, ter jim dovolila odpluti v Italijo, ker ji je itahjanska vlada zagotovila, da bo nemudoma odpoklicala iz nevtralnih pristanišč svoje parnike, ki so imeli tam naložiti premog, in jim u-kazala, da se vrnejo prazni domov. Hkratu je italijanska vlada tudi zagotovila Angliji, da v bodoče ne bo več pošiljala svojih parnikov* v nevtralna pristani-I šča po nemški premog. Na temelju te odredbe so odpluli italijanski parniki proti I-taliji, natovorjeni z 200,000 tonami premoga. Tozadevna odredba je prišla skoro istočasno s prihodom nemškega zunanjega ministra v Rim. Sodi se, da bo Ribbentrop hotel vedeti, kaj bo storila Italija glede zaplenjevanja nemškega premoga. Premog je Italiji neobhodno potreben za obrat njenih vojnih industrij. Dobava premoga — velik problem RIM, 9. marca. — Začasna poravnava angleško - italijanskega premogovnega spora pušča še vedno odprto važno vprašanje, kaj bo zdaj storila Italija v pogledu dobav premoga. Toliko je gotovo, da se bo o tem vprašanju razpravljajo jutri med Ribbentropom, Mussolinijem in Cianom. \ Možno je, da bo Nemčija obljubila pošiljati po železnici svoj premog Italiji, toda to nikakor ne bi zadostovalo in bi bilo ob stanju železnic in pomanjkanju vagonov to tudi skrajno težavno. DR. KOROŠEC NAPADA KOMUNISTE (Iz listu 'New York times") BEOGRAD, 9. raiarca. — D.r. Anton Korošec, predsednik senata in za dr. Vladimirom Mačkom najbrže najvplivnejša osebnost v političnem življeng^ Jugoslavije, je včeraj napadel koiminizem 81% sedanji režim v Sovjetski Rusiji. Izjavil je, da se vsi Jugoslovani divijo hrabrosti Fincev, da pa nima nihče poguma, izjaviti tega. Rusko vodstvo je s svojo strateško in tehnično nezmožnostjo osramotilo sloves celokupnega slovanskega plemena, je rekel dr. Korošec. Čeprav Jugoslavija ne more pomagati Fincem, je rekel dr. Korošec, vendar bi se lahko tozadevno kaj ukrenilo če bi se zatrlo beograjske komunist?, liberalce in kerenskijevce. Njegov govor je izzval komentarje, ker je rečeno, da ima dr.* Korošec zaupanje armade In regenstva. Stoletni starček umrl Mr. Joseph Burja, 1149 East 172nd St. je prejel žalostno vest, da mu je umrl 17. februarja stric Anton Pistotnik, v vasi Plajnovice, občina Šmartno pri Tuhinju. Pokojnik bi dopolnil 8. junija 100 let. Z ženo, ki je u-mrla pred 12. leti stara 83 let, je živel 56 let v vzornem zakonskem življenju. Zapušča otroke Marijo, staro 69 let, sina Antona, starega 67 let, Ivanko 65 let, Janeza 63 let, Jožeta 61 let, Gregorja 59 let in najmlajšega sina Matija, ki je star 57 let, ki je prevzel posestvo, ko je bil oče star 95 let. Starost vseh devetih članov te trdne gorenjske družine znaša 624 let. Bodi mu ohranjen blag spomin! 20-letnica Amer. legije V soboto so člani Ameriške legije Lake Shore Post št. 273, kjer je mnogo Slovencev, praznovali v Knausovi dvorani dvajsetletnico obstoja svoje organizacije. častni gost večera je bil Mr. Rudolf Gregorich, adjutant te postaje. K intimnemu prijateljskemu slavju se je zbralo veliko število prijateljev Legije in slavljenca, ki so se po banketu ob plesu, za katerega je sviral Seškov orkester, zabavali do ranih jutranjih ur. "Noben narod na svetu nima večje pravice, proslavljati svojih junakov, kot jo imamo mi." j skega premierja pa je javil mos-Izprva je bil njegov glas brez-1 kovski radio tudi vest, da je ruska letalska sila napadla finske civilne okraje. Medtem se nadaljujejo boji ob vsej fronti. Fin- Nemci spet zažgali in potopili svoj lastni parnik barven in monoton, toda je po stal strasten, ko je izjavil: "Zapadni plutokraciji sta na povedali Nemčiji najbolj divjo Angleški letalci so poleteli sinoči zopet nad Dunaj in Prago. — Potop dveh parnikov v Severnem morju. LONDON, 10. marca. — Angleška admiraliteta naznanja. ci poročajo, da so sicer odbili vojno ter izjavili, da"ne odneha-1 napade, priznavajo pa, da ta prej, dokler popolnoma ne ii-' 3® ruska armada prodrla do za-ničita narodno - socialistično | Padne obali Viipurijskega zaliva, Nemčijo in to samo zato, ker je | kjer konsolidira svoje postojan-slednja ujedinjena in združena ! zavzame mesto iz zaledja, j da so Nemci zažgali in potopili celota." Viipuri naj ostane Fincem | svoj 5,600-tonski parnik Han- _______STOCKHOLM, 11. marca. — ^ nover, ko je slednjega v bližini ' ii/V*"'*- U Iz informiranih krogov prihaja Puerta Rica prestregla neka an- W ni te bo ■ _ jdanes porpčUo, da je, ponudila, zonet kandidiral za j """T .T.""" T "'"T i parnik Hannover, ki je bil o- naiiuiuiiai fja mejo, ki bi pustila Finski mesto' . , . , . _ „ I.,.. v ^ v,. tovorjen z zelezom m lesom, je governerja države i ^ t™" ^7' odpiui v torek iz winenmstada, m.vijM, vmm. % sel velik del Mannerheimove cr- . C.. , „ , . L 1 , , , . IZ Nizozemske Zapadne Indne. -- I te pod rusko oblast. Kandidaturo je prevzel, daj Kljub napadu »trne za seboj demokra-|r«dta na finskega ,.cemierja Hi ,^rnlk Chfivychase ... lične voditelje y državi, Itij J" J Moskv, izraza švedsko ^111. Poroulo ne navaja. so sedaj razcepljeni. ' IT? ca^pisje upanje, a narodnosti sta parnika - ibodo rusko- finska pogajanja se, da COLUMBUS, O., 9. marca. — , ...... . Švedski diplomatje cutijo m Na Severnem morju sta bila moskovskega . . v. , ^ pogreznjena sinoci dva parnika; in George White, bivši governer države Ohio, je naznanil, da bo — poleg sedmih drugih — tudi on kandidiral za izvolitev v governerski urad države. Rečeno je, da se je White odločil kandidirati zato, da bodo i-meli ohijski demokratični voditelji, ki nasprotujejo bivšemu governerju Martinu L. Davey-ju, ki je tudi objavil svojo kandidaturo, kandidata, okoli kate- zagotavljajo, da so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, za stvar miru, in izražajo bojazen, da se bo vojna raztegnila na vse skandinavske dežele, ako se nemudoma ne konča rusko-finske vojne. Aretacija premierja v Terijokiju STOCKHOLM, 10. marca. — Poročila iz Kaunasa, Litvinske, naznanjajo, da so Rusi zaprli premijerja po Rusiji odobrene najbrže angleški. Ministrstvo letalske sile poroča, da so angleški letalci sinoči zopet let?li nad Dunajem in Pra-go. Ciudat Trujjilo, Dominikanska republika, 10. marca, -r- V Higueyju se je izkrcalo 37 mož posadke pogreznjenega nemškega parnika Hannover. Usoda parnikovega kapitana in ostalih 57 mož posadke, je neznana. rega se bodo lahko zbrali. —, , , , o- v. , . , vlade v Terijokiju, ker se je u- Bivsi governer White ne bo imel . , , . •* . . nobenega kampanjskega mana-gerja in tudi ne bo vodil nobene posebne kampanje. White bo kandidiral na podlagi svojega štiriletnega rekorda kot governer države Ohio, in je mnenja, da ga volilci države Ohio dovolj poznajo, ako hočejo zanj glasovati, ne da bi bilo treba za to posebne kričeče kampanje. White je dejal, da se je večje število demokratskih voditeljev že izjavilo, da ga bodo podpirali. piral ruskim pogajanjem s finsko vlado v Helsinkih. Ako je to poročilo resnično, znači, da je aeja ; Nocoj se vrši redna mesečna seja staršev zbora "škrjančki" v Slov. društ. domu na Recher Ave. Senator Taft žigosa Roosevelta zaradi njegovih simpatij napram Rusiji —•— Taft pravi, da se vlada tudi preveč vmešava v velebiznis in v poljedelstvo. — Rusiji pa prodajamo baker in najfinejši gasolin. ŠEST MRTVIH V VERSKI VOJNI KALKUTA, Indija, 10. marca. — V religiozni vojni, ki je nastala v nekem kraju 25 milj od Kalkute, je bilo danes ubitih troje Hindov in troje mohame-dancev, 12 nadaljnih oseb pa je bilo nevarno ranjenih. — Poboji so se začeli, ko je skupina mo-hamedancev prignala kravo mimo skupine Hindov, ki so baš o-pravljali svoje sveto opravilo. Ker je krava Hindom sveta žival, so smatrali slednji to za bo-gokletstvo ter. napadli mohame-dance. — Blagor ubogim na duhu... CHICAGO, 9. marca. — Robert A. Taft, republikanski senator iz države Ohio, je nocoj ožigosal rusko invazijo Finske ter izja'vil, da New deal simpa-tizira z Rusijo in a komunizmom. "Zdi se mi, da bomo kmalu obžalovali vlogo, ki smo jo igrali v pomoč Rusije," je dejal Taft. "Bolj krutega in krivičnega napada kot je napad Rusije na Finsko, si ni mogoče misliti." Taft je nato priporočal, da se izvede nameravani načrt, da se posodi $30,000,000 Finski ter je ožigosal sedanjo ameriško vlado zaradi njenega vmešavanja v ve-lebiznes in poljedelstvo. Vlada 8impatizira z Rusijo sednik Roosevelt je oni dan pred mladino, zbrano na Mladinskem kongresu v Washingtonu, priznal svoje velike simpatije za ideale komunizma," je rekel Taft. "Predsednik je dejal: "Priznavam, da je dala Rusija v prvih dneh komunizma izobrazbo in bolje zdravstvene in splošne priložnosti milijonom ljudi, ki so trpeli v nevednosti in tlačanstvu pod carskim režimom." Naše dobave Rusiji Nato je Taft dejal, da pošiljajo danes Zedinjene države Rusiji baker in gasolin najfinejše vrste, ki ga vporablja Rusija za svoja letala. "Ako vzamemo v poštev vse to, je najmanj, kar Taft je izjavil, da iz tega ali moremo storiti, to, da damo Fin-onega vzroka je naša vlada ved- • ski in ostalim skandinavskim no simpatizirala z Rusijo. "Pred- i državam $30,000,000 posojila." STRAN 2. ENAKOPRAVNOST škrm »itHHKKxaaatacMataataoBooiaf^aootacaataKKaaaBSCTaotataaaaMacaoacjaassaa^^ OREDNISKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »enakopravnost« Owned and Published by XHG AMERICAN JtlGOSLAV PRINTING ANO PDBUSHlNa CO. 0381 ST. CtiAIR AVENUE — HtlNDEBSON 5311-J313 iMued Every Day Except Sundays and Holiday# uenaialcu v Olevelandu, ze ce)a leto................................$5.5(1 la i ...........................$3,00; za 3 mesece......................$LSO Po 1 o6tI V Clevelandu, T Kanadi in Meaticl *a ceio leto..,..............*6.00 *# t, mesecev....................#) jč; za 3 mesec«......................$2.00 '.edlnjene drtev« w celo leto ........................................44.50 m j mooecev....................$2.S0; »a S mesec«......................$1,50 2» Evropo, Jitknct Amtrto druK* mo>un«1c« -^tržavo: 1» :cU> leto.......................$3.00 za 8 mesecev,...................$4.00; Sni red a* Becond ClaoB Matter April 26tb, idia al the Poet Office at Olev®-land, Ohio, under the Act ot Conoress of Maith 3rd, 1870. v ČEM JE MOČ DELAVSTVA Delavsko gibanje, tako politično kakor strokovno, je življenjski organizem, ki je povezan med seboj po svojih int resih in svoji ideologiji. Interesi delavstva so raz-rcc li. Vsak delavec to čuti, čeprav se tega popolnoma no -avedu. Če ga vprašaš, kako in kaj, pravi, da slabo l)la ajo, drugi zopet, da ne more dobiti dela. Slabo pla-čar; in oni, ki ne dobi dela, spadata v en razred, ker dru.;i razred ne išče dela, ampak ga le daje in plačuje. S t . ni nočemo reči, da se vsi drugi valjajo v milijonih, %nk g imajo tudi drugi križe in težave, ali razlika je in ta j ^ merodajna za vse one, ki spadajo v delavski razred Ideologija, sad vede socializma, je navodilo, kako naj ii organizirani delavec izboljša sproti in končno svoj poli žaj. Ta nauk je tudi duhovna vez gibanja delavskega 1 azi 3da, kri in živlenjski sok delavskih organizacij. PosameAii človek je tudi življenjski organizem. Del; , misli, razmišlja in se trudi, kako bi bolje živel. Ta ss 2 maša na svojo moč in spretnost, oni misli na kleče-p] ".2 3tvo, tretji se proda duhovno svojemu — dobrotniku. Tak ) so delavci razkosani v ponosne, hlapce in mevže, čep) av imajo vsi enake življenjske interese. Svojega položaja ne razumejo prav in ne vedo, kako je treba dela vi, da bodo v stanu sami braniti svoje koristi z uspfhorn. Posameznik je cesto v dvomih. Če pa zbere svoje misli, preudari vse, mu rase tudi samozavest' in pogum. — ISbral je svoje duhovne sile in njegova zdrava sila Khiži. potem namenom,, W ga je spoznal za pravega. Vse, duhovne in fizične sile zbere okoli svojih nalog. O takem človeku lahko rečemo, da je zdrav in sposoben, da vrši .svoji) življenjsko nalogo. Prav tako je z organizacijami. Organizacija je eno telo, v katerem morajo sodelovati vsi deli skladno in sporazumno kakor pri posamezniku. Ne sme odreči roka, prst, glava, noga, ampak vsi deli morajo "dobrohotno" sodelovati ttr se med seboj kot deli enega organizma podpirati. Kako bedasto bi bilo, če bi človek odklanjal sodelovanje roke ali celo misli? Tudi v mislih in načrtih mora biti stipljivo sodelovanje, ki se v organizaciji rešuje prijateljsko v sodružnih medsebojnih q)ojasnilih, da ne trpi celota zaradi trenja različnih mnenj, ampak da sf najde v sodružni diukuziji najboljša pot sporazumevanja in enotnosti glede ^načelnih in taktičnih naziranj. Tako duhovno sodelovanje v organizaciji in med organizacijami krepi delavsko gibanje načelno in taktično ter veča medsebojno zaupanje in spoštovanje, ki je ena najjačih opor delavskega gibanja. Moč delavskih organizacij je v tem in če imajo te lepe čednosti, so zdrave in močn^. NAČELO DEMOKRACIJE čujemo in beremo kritiko o demokraciji. — Nekateri jo celo obsojajo in pravijo, da se v razvoju zadnjih sto let ni obnesla. Da, v marsičem imajo kritičarji prav, zlasti, če vpoštevamo, da se v praksi le ne izvaja demokracija, ampak le neprava demokracija. V politiki imenujemo to demokracijo lažidemokracijo, ker se izvaja si.mo v besedah, ne pa tudi v dejanjih. Takih demokracij smo že imeli in jih še imamo. Ali to ni dokaz, da je demokracija slaba, marveč to le dokazuje, da so slabi tisti, ki jo izvajajo. Mnogo je temu zlu kriva nezrelost človeštva, ki premalo ceni svoje dostojanstvo. Za demokracijo je potrebna gotova kulturna stopnja, Demokracija je logična posledica volje, ^da v družbi so-odločujBŠ in prevzemaš tudi odgovornost za svoja dejanja napram sebi, sočloveku in s tem človeški družbi. Zato demokracija ni zlato jabolkt), ki bi samo padlo človeštvu v naročje, ampak se mora človeštvo kulturno in politično bfH-iti in boriti zanjo in njena načela. Kako potrebna je demokracija v tem boju, nam prrv temeljito dokazuje doba zadnjih dvajset ali petindvajset let. — V tej dobi smo imeli začetke popolnejših demoliracij, ki so jih večinoma uničili diktatorski absolutistični režimi. — Komaj petnajst let vlada huda reakcija. Tn posledice te reakcije so popolna duhovna razkrojfenost in uničenje demokratičnih dobrin, na podlagi katerih se ie razivijalu delovanje in soodločevanje ljudi in na-i Lckv. Vse kliče po rešitelju, duša in volja ljudi je že izginila. Ljudje so postali mrtva glina, iz katere naj bi ustvarjal diktator srečno Človeštvo. Nezavest človeškega dostojanstva in pomanjkanje resne volje, je človeštvo oddaljila od zdravega principa, da je Človek človek in da ima pravico sam si rezati kruh bodočnosti s svojimi soljudmi ob sodelovanju vseh. Resnica je, da oni, ki prikrajajo oblike demokracij, v svoji razredni sebičnosti ne zagovarjajo prave demokracije. — Omejujejo jo, podrede jo gospodarskim vplivom. Vse to je resnica^. Ali zaraditega demokracija ne more prenehati biti ideal kulturnega človeka. To so menda dovolj jasni razlogi, zakaj zavedno delavstvo zavrača vsako diktaturo, ki jemlje človeku njegovo dostojanstvo in ga spreminja, v topo maso, ki pričakuje rešitev od teh ali onih sil, ki obetajo blagor Človeštva za nekim tajnim zidom, kjer preneha duhovno življenje človeka. Brez sodelovanja človeka, ljudi, ne more biti boljše bodočnosti. Ta bodočnost je pa le v demokraciji, kjer si človeštvo samo kuje svojo usodo. — "D. P." iz stare domovine Ljubuvna žaloigra v Mariboru Maribor. 25. jaii. Pretresljiva ljubezen žaloigra je terjala življenje 17-letne mladenke. Krvavi dogodek, ki se je pripetil davi ob 4.45 v prer dilnici Hutterjeve tekstilne tvor-nice, je globoko \)retreael vse, ki so bili priča, kako je pod strelom i% samokresa uKasnilo upapolno mlado življenje. Dve leti je bilo tiho ljubezensko razmerje med 17-letno Marijo Frankovo iz Cirkovcev na Dravskem polju. Pozneje se je Frankova preselila v Maribor, ko je dobila službo v predilinici Hutterjeve tvornice. Stanovala jc pri Krambergerjevi v Loški ulici št. 2. Tomič jo je večkrat obiskoval in se z njo razgovar-jal. V zadnjem času pa jo pričela kljuvati mladi srci ljubosumnost. Tomič je zvračal krivdo na Frankovo, Frankova pa je Tomiču očitala, da se ozira za drugimi. Tako sta se pričela od-tujevati. Snoči je prispel Tomič v Maribor. Oglasil se je pri Franko-vi. Nekaj časa sta se mirno raz-govarjala. Nenadno pa je Frankova pobegnila iz svoje sobe. Stekla jt v kuhinjo k svoji gospodinji, kateri je vsa prestaše-na povedala, da jo hoče Tomič ustreliti. Krambergerjeva jo je skrila v neko shrambo. Tomič je pričel stikati po omari in miznici. Raztrgal je vse slike, ki jih je našel. Nato je planil v kuhinjo in pričel ickati Frankovo, ki pa se je medtem zatekla k sosedom, kjer je prenočila. Ko je Tomič ni mogel do-bki, se je vleigel v ryena postadjo!;:^;;;; \^pr:LBaiije je sovanja. Obleka in morala oeividno bali zamere pi-i volil-il ji skrbeti za prevoz produktov, clh, vsled česar je bila predloga I ki prihajajo preko morij po svo-sprejeta brez poimenskega gla- jem teritoriju v Nemčijo. ' Na ta položaj je postal prošli teden pozoren angleški parlament. Njegovo pozornost je zbudil predvsem promet s produkti, ki prihajajo v Evropo po morju. Angleške poslance je posebno razkačilo odkritje, da je celo mnogo angleških produktov, kakor kositer in gumi j, ki najdejo pot v Nemčijo skozi Ze-dinjene države. Več poslancev je izrazilo zahtevo, da vlada na- Neki znameniti etnolog je nekoč dejal, da je nravnost primi-tivhih ljudstev v obratnem razmerju k popolnosti njih oblačila. Zdi se, da je pretiraval, kajti po bližjem ogledu prihajamo do zaključka, da imata obleka in morala med primitivci kaj;stopi z večjo odločnostjo proti malo skupnega opravka. Tako'nevtralnim državam,"zlasti pro- Krškem in okolice je še danerj pod dojmom žalost, družinskih lazmer, ki so zadnji čas vladale v hiši posestnika Albina Zorka Človek marsikaj stori v pijano sti, vendar takega ravnanja, kakršnega je Zorko pokazal s svo , , . , jo družino, ne pomni oliolišk.. prebivalstvo, ki se močno zgraža nad podivjancem. V družini je bilo mirno sožitje med zakoncema, dokler -se ni Zorko vdal pijači. Od tega dne se je naselil v hišo večen prepir in često se je zgodilo, da je Zorko, ki se je zvečer vrnil pijan domov, surovo pretepel ženo. Žena je spočetka potrpela v upanju, da bo mož kmalu spoznal napačno ravnanje, toda bilo je vse zaman. Ko se je 15 t. m. mož spet popolnoma pijan vrnil domov, je začel preklinjati ženo in ji groziti, da jo bo ubil. Tako je ravnal z njo, da je v skrajni sili pobegnila z doma in se zatekla k sosedom, kjer je v hlevu prenočila. Ko je mož videl, da mu je žena ušla, jo je iskal po vsej vasi z gorjačo v roki in grozil, da jo ubije. Naslednjega dno pa je, kakor izpove njegova JSletna hčerka, zgrabil svojga 131etnega sina Vincenca za lase, medtem ko je v desnici držal velik kuhinjski nož in grozil. da ga ubije. Zadnji trenutek so sinka rešili domači iz nevarnih očetovih rok. Taki in podobni dogodki so prišli tudi oblastvu na uho. O-rožniki so zaslišali Zorka, ki je delno priznal svoje početje z izgovorom, da je žena lena in da jo zato pretepa. Za svoje dejanje ali bolje divjanje je bil kaznovan z 10 dnevi/zapora. Ko je že doslej tako ravnal oče devetih otrok, starih od 2 do 16 let, se ljudstvo sprašuje, kaj šele bo, ko se vrne iz zapora. Žena in hčerka sta morali od doma že pobegniti, ker sta v in prenočil. kaj bo z ostalimi otroki? Ali ni I)avi je Fra,ik(,va šla na delo iiikakeira aeikona. ki daje oblasti v predilnico Hutterjeve tvorni-1 ^ odvzeti zverinskeml o-c. Sredi cleki sie je, (ib 1 4.45 v predilnici Adam Tomic. j ___ Bil je zelo razburjen. Po nekajl^.^ sovjetske unna- besedah je segel po samokresu ^ Finskem in ustrelil Frankovo v grče. Re-' vica je bila pri priči mrtva. Sovjetska armada je po tri- Obležala je negibna v mlaki} mesečni oleiizivi v karelijskem kivi. Tomič je nato naperil sa-Imedmorju prodrla do predmes-mokres proti sebi, vendar pa se tja Viipurija in okupirala vet samokres ni sprožil. Dogodek | sto utrdb, ki tvorijo del Man-je Silno pretresel vse prisotne, i nerheiniove linije. Finske čete Tomič je pri zaslišanju priznal ■ gradijo novo obrambno črto \ krivdo. Izpovedal je, da je bil v'}ozadju Viipurija, medtem ko se Frankovo tako zaljubljen, da ni 'sovjetska komenda pripravlja mogel brez nje živeti. Silil jo na udar od dveh strani, čim sov-je, naj bi se vrnila v Cirkovcti, j jetska armada dobi popolno česar pa ni hotela. Zaradi tega kontrolo nad Viipurijeni: proti s: je odločil, da napravi konecjllilsinkiju ter na izpostavljeno neznosnemu stanju, ki ga je krilo Mannerheimove linije, živčno uničevalo. Odločil se je, i Tudi na severni fronti so bili da ustreli najprej njo, potem pa I Fine i prisiljeni umakniti se sebe. Žal pa je samokres po osem milj, ampak za seboj so prvem strelu odpovedal, tako' pustili vse v plamenih. da ni mogel do kraja izvršiti j Ameriški kongres je prošli svojega načrta. nimajo ženske zamorskega plemena Mangbetov ob Kongu razen komaj opaznega predpasnič-ka ničesar na sebi, v bližnji Nigeriji pa se ženske tako odeva-jo v blago, da jim je videti le obraz in še tega zakrijejo z roko, če se jim kdo bliža. Navzlic temu pa morala med Mangbeti nikakor ni na nižji stopnji nego med Nigerci. Kar zapovedujeta moda in o-bičaj, postane pač kmalu nekaj samo ob sebi umevnega, kar ne Starim Grkom je bila popolna golota prav tako naravni kakor našim kmeticam nekoč nešteto kril in spodnjih kril, ki so se vanje o-blačile. Samo izjeme k pravilom so videti "neprimerne" in "nespodobne". V Španiji baročnega časa je veljalo že to, če je kakšna ženska pokazala svoje stopalo, za nezaslišano pregreho proti spodobnosti in neki francoski princesi, ki tega ni vedela ter je svojo, seveda obuto nožico pokazala izpod širokega krila, je neka dvorna dama dejala v strogem tonu: "Španka nima nog". V večini primerov pa so modo pri njenih odkritjih vodili povsem drugi razlogi nego moralni. Veliko vlogo je imel nekoč n. pr. poudarek odličnosti, ki naj bi takoj pokazal, da nosilec neke mode ne pripada delovnemu sloju. Tako so nastale n. pr. pohabljene noge Kitajk, kakor jih še danes prakticirajo v notranjosti ogromne dežele. Dama, ki s takšnimi nogami ni mogla niti prav hoditi in ki so je gibala naprej prav za prav samo v no-silnici, je s tem podajala najboljši dokaz, da ji hoja "sploh ni potrebna''. Podobno je bilo s predolgimi nohti, ki so jih nekoč gojili v O-rientu. Mož s takšnimi nohti, da so se mu zavijali v dlani, je bil nesposoben za vsako koristno delo. Za ljubo nečimernost je treba pri tem marsikaj pretrpeti in ljudje so za to tudi pripravljeni. Na Borneu nosijo elegantne "dame" ogromne klobuke, vel-ke kakor dežnike, pri tem pom-pu na glavi pa se jim vidi povsem naravno, da so jim noge bose. Največjo norost v martiriju mode pa predstavljajo menda izbijanje in piljenje zob pri nekih primitivnih rodovih, vsakovrstne tetovacije in znane, po 15 in več centimetrov široke lesene plošče v predrtih ustnicah pri zapadnoafriških Ubangih. Znak odličnosti naj bi bil tudi monokel. "Elegantna" nošnja takšnega monokla zahteva dobro obvladanje obraznih mišic. Samo kdor zna ohraniti popolno negibnost svojih potez f vseh življenskih položajih, kakor so to zahtevjali od gentlemana. ni padel v nevarnost, da bi mu na oko pritisnjeno steklo padlo na tla. ti Ameriki. Zahtevali so, da se luknja zamaši ne samo na severnem Atlantiku, temveč tudi na Pacifičnem oceanu, preko katerega se izvaža blago skozi Vladivostok. Britska vlada je vzela vprašanje v pretres s kanadsko vlado in Zedinjenimi državami. Ne-kateri angleški krogi so prišli na dan s sugestijo, da se tudi na Pacifiku organizira blokadna kontrola. Posledica tega utegne biti, da bo Anglija izvoz produktov, o katerih sodi, da se jih preko Zed. držav izvaža v Nemčijo, strogo omejila pri nji hovem viru. Pijanost podivja družinskega očeta Krško. % jan I tedsii po dolgi debati odobril se-Inatno predlogo, glasom katere se Finski dovoli posojilo v znes- Eskimi kot snubači nJj Eskimski nomadi živijo ob arktični obali ydkonskega ozemlja še danes tako kakor v pradavnih časih. Tuja kultura se jih je komaj dotaknila. Z lovom In ribarenjem životarijo in bivajo v svojih iglujih, čudnih snežnih kočah. Med njihovimi običaji kažejo posebno običaji ob izbiranju zakonske družice prvotno obliko. Eskim si žene ne izbira po telesnih prednostih, temveč edi no važno mu je to, ali je dobra gospodinja in delavka, ali zna pripravljati obleke, jedi |n vse druge koristne stvari. Žena, ki bi ne bila sposobna, ali ki bi se branila prevzeti glavni del hišnih opravil, bi težko prišla do moža, tudi če bi se ponašala z lepoto eskimske Venere. Eskimski ženin se le redkokdaj zmoti glede zmožnosti svoje družice, a tudi če se zmoti, stvar ni huda, kajti potem sledi takoj brez mnogih ovinkov ločitev. Mož pošlje ženo proč in si poišče pač drugo. Snubitev si je ohranila še nekatere oblike, ki spominjajo na nekdanje ugrabljanje žensk. —, Danes seveda nasilna ugrabitev ni več, vse je postalo nekakšna robata šala in javno tekmovanje. Boj za ženo se odigrava na sestanku rodu, med kakšnim praznikom ali plesom. Lepotica stopi v polnem okrasu svoje ženitovanjske oprave v sredino kroga, ki ga sestavljajo snubci. Vsak, ki bi jo rad imel, jo krepko zagrabi za obleko in na znamenje jo skuša potegniti k sebi. , Eskimska oblačila so dovolj trdna in tudi nevesta je dovolj žilava, da izide iz tega hudega trganja sem in tja še prilično cela in oblečena. Mož, ki mu uspe, da iztrga dekle drugim, jo lahko odnese s seboj. Od tega trenutka velja za njegovo ženo. Poklicne laži. —-pravi: "Bodite čisto pomnim, da bi mi bil bolnik umrl, če sem S® ^ riral." „j Gledališki igralec: znam treme." Frizer dami: "To j« frizura, ki sem jo kdaj Babica. "Tako lepeB* še nisem videla." Pisatelj: "O moji povesti se je celokup^ izrazila najbolj pohval® Mesar: "Verjernit^'^ meso je čisto sveže. zjutraj zaklanega telet^^. Ravnatelj podjetja-sem svojim uslužbencc^j sem prvi v podjetju ha jam." železničar: "Danes ki točno po dnevnem Tramvajski spreV' Ljubljani: "Peljite se ^ jem, pa boste vlak na še ujeli." Javni delavec svoji verjetno! Naš predse^, ne zna nehati. Snoči 3® I I>( sejo čez polnoči." Ni «ia, «ja 'kil ^lalj Oči b Po vseh znamenjih sodeč, Nemčija navzlic britsko-fi-an-coski blokadi v gospodarskem pogledu ne izhaja tako slalx). Nevtralni narodi so namreč še ;kii 20 mili.ioROV dolarjev, ki pa j vedno pripravljeni izmenjava-.se K me rabiti le za nevojaške ti svoje produkte za nemške iz- Df SUMNER LONDONU LONDON, 10. nes opoldne je prisp^^ Pariza Summer Well^®' državni podtajnik poslanec predsednik^' Evropo, da ugotovi ko, kakšne razmer® tam. Po svojem Summer Welles eno uro z lordom ^ angleškim ministror'i zadev. Rečeno je, da bo , da objavila Wellesu cilje, med katerimi so " I deči: Prvič: ustanovite^ vlade, ki se ji lahk" drugič: zopetna o I* 'Mi [.N( m 11 češkoslovaške in Frenioyovtif; čije J V očigled obstojei- j|i" vojnih operacij, v . j lo malo materijalii j ti, je Nemčija sposo cirati izvozno blago nje svojega uvoza,- ^ -J sosedi Nemčije iznit^' IM M r < R š I ga ni težka. Ampak zavesyiik' Prebivalstvo Trake gore pri svrhe. Toda koncresniki so sc delke. In obenem so tudi pri vo- POHOTNEŽ USMRTIL DEKLICO IN SEBE MANSFIELD, a marca. — Theodore Smith, 27 let stari delavec na farmi, je upil 9 let sto-ro deklico Marjorije Gamble, hčerko svojega delodajalca, nakar je še sebe ustrelil. Trupli je našla Mrs. Gamble, ko se je vrnila z opravkov domov. Deklica je ležala v fantovi sobi na njegovi postelji mrtva, fant pa poleg nje jia tleh. Pohotnež ji je hold storiti .silo, iu ker je dekletce ^ pilo, jo je ustreli], nato pa še sebi končal življenje. -1/0 " d en odkrili eno tocK lahko udarijo namreč izvoz nem" Ka v Nemčije okrog 12 premoga na leto. 2» \ ico tega prometa nice, ostali preniofe , skozi HoUuidsko i'' ^0 morju v Italijo, skozi tri mesece 1 lijo, da bi se aiig'®' tti ro(". ' lanske orožne izmenjavalo s U priti le ni mogli sporazuma, .i 1^' e odslej naprej ske pomorske moga za Italijo. OSEM UBITIH V PIIEMOGOBO^'* Coronel, Chile-mogarjev je bilo ,|j ranjenih; ko sc jt- ' lužrlogiic po'ii'i Schwager premog lel^ u. 1940." ENAKOPRAVNOST STRAN 3L 0< i Zanimive vesti iz stare domovine Roparski umor v Malih Braslovčah odpadli nogi drži v svojih rokah Marbor, 25. j an. Miroslav Marinič iz je doživel pretresljivo v' !_' ^vojčas je bil zaposlen Pii Unioiui, potem pa ^ leda. Pri tem je strupenega mraza ie J, take ozebline, da se pod jasli v hlev po-gostilničarja v Zgor- iT.W Celje, 25. jan. Davi se je raznesla po Savinjski dolini in Celju razburljiva vest, da je bil v Malih Braslov-čih izvršen roparski umor. 76-letna Neža Puncerjeva in njena neokliko mlajša sestra Marija, stari okrog 70 let, sta živeli na lepem posestvu, ki leži bolj na samoti. Bili sta zelo marljivi Vttir Pet dni jeldel IT™ »J.'" premrzel. Ker je bil ^.,5^ pravijo po domače im Društveni 28. aprila, nedelja. — Dram dr. 19. junija, nedelja__Piknik dru- "''"inortia +iv, J „ " I Mekusu. V sredo zvečer sta šH Hfavii- sa domači niti I 4. tr , , tT' »ho, četudi 80- večkrat i 1'°,"»™''' ".""I; 1'° P"'" 1f C" prihajali v hlev krmiti""","'! se je Manja Puiicerje- Nazadnje je Marinič o-,™ ^bud.la zarad. ropota k, ga mraz zadnjih dni pa''" P°™rocil nekdo, ki je tri na sta nui obe nogi niF ./lail eg* je pričel stoka- %' kolečin je"^ orožnik Obren Mir- ijDl -bte; } je slučajno mudil ' -i I,"'««- stopil hišna vrata. Prižgala je luč, v tem pa je stopil v sobo neznan moški, ki je imel podolgovat zmrznili in odpadli. T . obraz in pristrižene brke. Ta stokanje je sliaal _ . _v,_, . i , . , .. moški je takoj udarij Marijo Puncerjevo, da se je zgrudila I 0» te, [etJ'' . "2»I ni 3# » :Vod le ®' 11 , nezavestna, nato pa je stopil k atopii je v hlev .. ... ^ ; . , k s ■'^il nnri ; 1- • v Nezi, JI zamašil usta in jo pncel " .laslimi nesreenc- . ,, , , . "i / , - daviti. Ko starka ni vec kazala kako drži obe od- V svojih lokah. Mir- življenja, je položil njo gQ_ J« in i , m njeno sestro skupaj na po- steljo. takoj obvestil reše\''al-wbogega Mariniča pre-^ ^ Mariborsko bolnišnico.' MARCH 16. marca, sobota. — S. N. P. J. Bowling Teams priredijo ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 16. marca, sobota. — Domača zabava za Jože te in Pepce priredi Ženski odsek doma Za-padnih Slovencev na §818 De-nison Ave. 17. marca, nedelja. — Dram. sko društvo "Ivan Cankar, predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave, 34. marca, nedelja. — Društvo Spartans, 198 S. S. P. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. marca, sobota — 23rd Ward Democratic Klub priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue St. Vitus Cadets priredijo ples v Twi- Light Ballroom. Nato je razbojnik prebrskal 30. marca v soboto, — Ples St. Vitus Cadents v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. "Oči »0 zadušili plini iz peči J an. i j«' arc)' iles, in lca» na ere riho' svet«; Ua' )m Maribor, 24, ^^:rtna nasreca se V Lormaiiju pri Sv. y Slovenskih goricah. -A^iitonija Tavžičeva h km t/ prostoru, kjer spi, scko peč. Proti večeru , Peči " teg že pojemal. Za- Vh„y^J^ Postavila Tavžiče- tla bi se posušila. "o bil. oi>„- bližini pojemajo-r>iv« '"•tu'r' je zaprla Cela A odvode. Drva pa tleti. % bili Ali v odvodi zaprti so strupeni plini, ki stanovanje in rasel končno 8,000 din gotovine. Denar je pobral in izginil R svojim/pajdašem v noč. Okrog dveh zjutraj se je Marija Puncerjeva prebudila iz nezavesti. Z grozo je ugotovila, da je njena sestra že mrtva. Pohitela je v sosedno hišo, kjer stanujeta njena nečakinja in njen mož Celinšek, katerima sta obe pred kratkim izročili posestvo, in jima povedala, kaj se je bilo ugodilo. Takoj so obvestili o-rožnike, ki so kmalu prispeli na kraj zločina in uvedli preiskavo. Ljudje so videli v zadnjem času v okolici dva sumljiva moška. Opis enega moškega se ujema s popisom morilca, ki je identičen z zloglasnim razbojnikom Hacetom. Morilec je imel očividno pajdaša, ki je stal 13. aprila, sobota: Društvo Commodores, 742 SNPJ priredi plesno veselico v Domu Za-padnih Slovencev na 6818 De-nison Ave. 14. aprola, nedelja. — Igro "Pogodba" vprizori Gospodinjski Klub "Na Jutrovem" v S. D. D. na Prince Ave. 14. aprila, nedelja. — Mladinski pevski zbor "Zvončki" priredi koncert x JDND v West Parku. 14. aprila, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi kon- * cert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. aprila, nedelja — Proslava obletnice otvoritve klubovih prostorov v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 20. aprila, sobota. — Outdoors-men Gun Klub priredi ples vi Slovenskem narodnem domu j na St. Clair Ave. | 21. aprila, nedelja. — Samostoj. pev zbor "Zarja" priredi pomladanski koncert v avditoriju 'Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. marca, sobota. — Društvo 31. aprila, nedelja: Spomladan-"Nanos", št. 264 SNPJ prire- j ski koncert Mladinskega pev-di plesno veselico v Domu Za- skega zbora na Holmes Ave. padnih Slovencev na 6818 De-! v Slov. domu na Holmes Ave. nison Ave. !31. aprila, nedelja.— Pevski luknjice peči u-iprecl hišo na preži. AH aoK, 1 sV^ \a\iy so r itev m %. Y ' kjer je spala Tav-. ®Psnju je Tavžičeva ^ jo duši. Bila Je pol ^ Hi ^ l^^l v nezavesti. Re-jj niti poklicati na .ie tako duši I o, da strahu nagrizla ^^®®t;ih. Našli so ^Iji,naslednje jutro v j^^vniška pomoč ji je .^^^'1 j en je le za nekaj 1'evica umrla. 'Hi ko 3#k'' str ^ sobi je spala neka Udi v njeno sobo so ^ic plini. K sreči V»r H, wv pj, _ ^•^tasno zbudila, od-Mti prezračila sobo Ml |i,: V jg s Tuv- • 1^ sobi. Letos Jje je idil' f#"' R , ....... . 1^1'imerov zaduši-ziMii mora- I rabi P'^ vedo, ^ se izpostav- „ ^'i^jo tako, kakor ^ozorilo. GOVOR IN ROKE Mnogi ljudje imajo navado, da podkrepljajo s kretnjami rok to, kar pripovedujejo. Ali je to samo razvada, ki se da p dobro voljo odpraviti, ali pa je v tem kaj globljega smisla? Skoraj se zdi, da je zadnje resnično. Neki ruski učenjak je opazoval namreč sledeče: Če je nekomu, ki je bil navajen uporabljati pri govorjenju roke, velel, naj drži roke popolnoma mirno, je mož izgubil svojo zgovornost. Naj si je poskusna oseba prej še tako gladko in prosto govorila, ji to nenadno ni bilo več mogoče. Postala je negotova, začela je celo jecljati, šele tedaj, če je smela z rokami spet gibati, je premagala te ovire. Med gibanjem rok in gibanjem jezika je torej po vsej priliki neka skrivna zveza. 31. marca, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" priredi Pomladanski koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 31. marca, necleUa. — Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo zRd. priredi svoj pomladanski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. APRIL 6. aprila, sobota. — St. Vitus Booster Klub priredi plesno veselico v avditoriju Sloven-j skega narodnega doma na St.} Clair Avenue. 6. aprila, sobota. — Prireditev j skupnih društev Zapadne slo-' venske zveze v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 7. aprila, nedelja, — Koncert in igra mlad. pev. zbora "Kanarčki" v S. D. D. na Prince Ave. 7. aprila, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek, priredi igro v Slov. del. domu lavskem domu na Waterloo Road. 7. aprila, nedelja. — Soc. pev. zbor "Zarja" priredi pomladanski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega, doma na St. Clair Ave. 13. aprila, sobota. — Jugoslav Camp, številka 293 W. O. W. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. zbor "Slovan" priredi pomladanski koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.. 3G. aprila, petek. — White Motor Union local 32 • priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. aprila, sobota. —- Slovenska Ženska Zveza, št. 50 priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 27. aprila, sobota — SSCU Tournament Committee priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Aye. 28. aprila, nedelja. -A Koncert pevskega zbora "Cvet" v S. D. D. na Prince Ave. "Ivan Cankar" predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Claii' Ave. MAY 4. maja, sobota. — Častna straža S. D. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 5. maja, nedelja. — Spring Blosom Dance, priredi Dom Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. '5. maja, nedelja. — Pevsko društvo "Planina" Maple Height priredi pomladanski koncert v Slov. nar. domu v Maple Hgts. 11. maja, sobota. — Cleveland-ski Slovenci, štev. 14 .8 D. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave, 12. maja, nedelja. — Slovenska Mladinska Šola S. N. D., pomladanska prireditev v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. maja, nedelja. — Slovenska ženska zveza, št. 41 prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd, 18. maja, sobota, — Društvo Sveta Anna, št. 4, S. D. Z. priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 19. maja, nedelja. — Skupna društva S. S. P. Z., prireditev v avditoriju Slovanskega narodnega doma, na St. Clair Avenue, 20. maja, ponedeljek. — Priče-tek konvencije S. S. P. Z. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. maja nedelja. — Jugoslovanski del. nar, dom na W. 130th in McGowan Ave. praznuje 20-letnico z varietnim programom in plesom. JUNE \ 2. junija, nedelja. — Oficijelna otvoritev izletniških prostorov društev S. N. P. J. v Cle-velandu in okolici, ter otvoritev sezone za 1940. junija, nedelja. — Slovenski Dan, Proslava 125 obletnice trpljenja prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika. — Volitve ljubljanskega župana za leto 1941 v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, O. štva Cleveland št. 126 SNPJ, na izletniških prostorih društev S. N. P. J. 16. junija, nedelja — Piknik društva "Vipavski Raj" št. 312 S. N. P. J. na izletniških prostorih društev S. N. P. J. 16. junija, nedelja. — Piknik pevskega zbora "Jadran" na Pintarjevi farmi. 23. junija, nedelja. — Piknik dr. "V Boj" št. 53 SNPJ na izletniških prostorih društev S. N. P. J. 30. junija, nedelja. — Piknik dr. Naprej št. 5 SNPJ na izletniških prostorih društev SNPJ. JULY 4. julija, četrteč. — Piknik društva "Loyalites" št. 590 S. N. P., J. na izletniških prostorih društev SNPJ. Cankarjeve ustanove, na izletniških prostorih dn^tev S. N. P. J. 18. avgusta« nedelja--Federacija jugoslovanskih narodnih domov v Ohio priredi "Slovenski dan" v Gordon park shell. 25. avgusta, nedelja. — Piknik Socialističnega kluba št. 49, na izletniških prostorih društev SNPJ. SEPTEMBER 22. septembra, nedelja; Proslava 30-letnice društva Tabor, št. 139 SNPJ in razvitje zastave v S. D. Dvorani na Prince Ave, večer Slovenske Zadružne Zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave. ilKIIDITIC Ri E U H1119 Pain In Few Rheumatism%!2 To relieve torturing pain of Rheuraatitmi, Neiiriiia,' Neuralqia, or l.umbaso in niinulesi. set NTl^ITO, thp ,,,len,IW foniv.ih;. liy thousiinJs. :Dcpendal>le—no Uocs the wurk qiiic}:!y. Mmi relieve cruel twin, to' your satisfaction, i« few niinut o: Q [osaocszaocao] Ravnokar je izšla... velepomembna knjiga "the slovenes: a social history" spisal Dragotin Lončar V angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. Q Knjiga ]e vezana stane $1 D SEE IT TODAY AT uradu Enakopravnosti 6231 St. Clair Avenue r.laatikiacar hmSA, Tttykia I UltliHi It* tfM bfst demonstr*-ym en mmk* ot die economy ant m ti «M» hemmdfw cooUn« wan. SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. # # M # SB m m M # I Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave« HEnderson 5311 - 5312 (D-1) SREBRNIMA Ta kupon z ostalimi za ta teden, s 99c opravičijo osebo do skupine kot na sliki. Zamenjate lahko te kupone v našemu uradu. Ako živite izven Cleve-landa, in ne morale priti v urad, priložite lOc, za kritje stroškov pošiljatve, skupaj toraj $1.09. [me Naslov__________________r------------------ t \ i t