teto XXIV.	|#|	■	M	f	**r	Številka 47.
Naročnina za Jugoslavijo:	lili	hB!	Jfiv	|i9	NB	H	0reanlšwo: Ljubljana,
celoletno 180 din (za ino- §1	m....ilif TOMI	BBS	H,	M	«-■---W ■ Gregorčičeva ulica 23. Te..
zemstvo: 210 din), za ‘/i leta	li H WL	■	~f;52- u?r“V;,GreP0:'-
90 din, za ‘/. leta 45 din, “ VB	W	MP	w	W	W	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
mesečno 15 din. Tedenska v	Rokopisov ne vračamo. —
SS“t^v5»wS: Časopis za trgovino, industriio, obrt in denarništvo Snui^i
Izhala	^o’T*£_________________ Ljubljana. pete2. __________________________________Cena ESi"'„
Obveznost dvojezičnega besedila za table in napise
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje
odreja:
člen 1. — Na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, morajo imeti v vseh javnih in zasebnih uradih, v javnih obratih (prenočišča, restavracije, kavarne itd.), v trgovinah in vobče v vseh občinstvu dostopnih lokalih table, napisi, ceniki, obvestila itd., poleg slovenskega tudi ustrezno italijansko besedilo.
Člen 2. — Poleg tega je obvezna tudi jasna in dobro vidna dvojezična navedba cen vsega blaga in storitev (slovensko in italijansko besedilo).
člen 3. — Ta navedba stopi v veljavo dne 5. maja 1941-XIX.
Ljubljana 30. aprila 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar:
za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli
Opozorilo trgovcem
Opozarjamo vse lastnike trgovskih in drugih javnih obratov, da takoj sestavijo vse cenike, napise in obvestila v izložbah, v lokalih, dostopnih občinstvu, poleg v slovenskem tudi v ustreznem italijanskem besedilu. Besedilo v obeh jezikih naj bo enako veliko.
Posebej opozarjamo, da morajo tudi vse družbe (javne trgovske, komanditne z o. z. in delniške) objaviti svoj naslov v obeh jezikih.
Takoj naj tudi vsi lastniki vseh trgovskih podjetij odrede vse potrebno, da bodo njih napisi preurejeni v smislu gori objavljene odredbe.
Če bi bil kdo v dvomu, kako se glasi ustrezno italijansko besedilo, naj se obrne na svoje pristojno stanovsko oz. strokovno združenje.
Vsi brez izjeme naj pokažejo vso dobro voljo, da izvedejo določbe oblasti!
Samopreskrba in zunania trgovina Evrope
V zadnji številki smo iz mesečnika »Obersee-Post« navedli misli in podatke članka o gospodarski in življenjski vzajemnosti Evrope in Afrike. Iz istega vira naj sledi še nekaj povodov take vzajemnosti, ki jih je z vidika samopreskrbe in zunanje trgovine razmotril dr. W. A. Schuttauf:
Narodi se oskrbujejo z vsem potrebnim po lastni proizvodnji in po meddržavni blagovni izmenjavi. Po povprečni cenitvi odpade od blagovne proizvodnje in prometa sveta samo 10 odstotkov na svetovno trgovino, s čimer pa ni rečeno, da se stopnja samopreskrbe pri vseh narodnih gospodarstvih dviga do 90 odstotkov. Stopnje samopreskrbe se močno razlikujejo po raznih deželah in pri raznih vrstah
Podaljšanje roka za pre-tiskovanje vrednotnic
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje,
v zvezi s svojo naredbo št. 3 z dne 21. aprila 1941-XIX, in ker smatra za primerno, da se dovoli daljši rok za pretisko-vanje vrednotnic,
odreja:
Člen 1. — Rok, določen v čl. 1. naredbe št. 3 z dne 21. aprila 1941-XIX, objavljene v »Službenem listu kr. civilnega komisariata za zasedeno slovensko ozemlje« št. 33 z dne 23. aprila 1941-XIX, se podaljša do 10. maja 1941-XIX.
Z dnem 11. maja 1941-XIX izgubijo veljavo vse v citirani na redbi navedene vrednotnice, ki bi ne bile zamenjane.
člen 2. — Ta naredlba stopi v veljavo z dnem, ko se objavi v Službenem listu kr. civilnega ko misariata za zasedeno slovensko ozemlje'.
Ljubljana 29. aprila 1941-X1X.
Izprememba poštnega pečata
Poštni pečat, ki je imel prej besedilo v latinici in cirilici, je zdaj izpremenjeno tako, da je besedilo v cirilici odstranjeno in je ostal samo slovenski (latinski) napis. Tudi napisi na poštnih nabiralnikih so tako prepleskani, da je ostal samo latinski napis »Posta«
Najnižjo stopnjo gospodarske sa-mopreskrbe kaže Velika Britanija.
Iz lastne proizvodnje ima samo 25 odstotkov potrebnega živeža, a tudi pri surovinah, razen premoga in železa, je stopnja samopreskrbe nizka. Anglija torej ni narodno gospodarstvo, temveč tovarna, ki dobiva iz tujega sveta velik del za delovne moči potrebnih živil, poleg tega pa tudi surovine, od katerih se en del porabi doma, drugi pa se v obliki napol ali popolnoma izdelanih predmetov razpečava po svetu.
Angleški sistem dela in gospodarstva je edinstven na svetu. Namen tega sistema je kupičenje blaga v največjem obsegu. Tak sistem pa je zvezan seveda z odločilnim političnim pogojem: z ob-
lastjo nad onimi ozemlji, iz katerih je treba uvažati živila in surovine, ki doma primanjkujejo. S tem pogojem so v Angliji računali od vsega začetka. Zaradi tega je bil ustvarjen britanski svetovni imperij, ki je raztresen po vsem svetov-nogospodarskem prostoru ter obsega 35 milijonov kvadratnih kilometrov (25'9°/o vse zemlje) s 530 milijoni prebivalcev (24'4% vsega prebivalstva sveta). Od tega ima Anglija samo 244.000 kvadratnih kilometrov (0'2% vse zemlje) in 47 milijonov prebivalcev (2'2% svetovnega prebivalstva). Potemtakem je jasno, da angleška gospodarska teorija sploh nj teorija mednarodne razdelitve dela in svobodne trgovine, temveč samo Angliji služeča teorija samopreskrbe. Angleško gospodarstvo je moglo samo zaradi tega postati velika in življenja sposobna tovarna, ker so potrebna območja, iz katerih lahko dobiva zadosti živil in surovin, neposredno politično - imperialno ali pa vsaj posredno politično-kapitalislično obvladana. Zatorej ni nobenega narodnega gospodarstva, ki bi bilo za blokado tako občutljivo, kakor je angleški tovarniški sistem. Vojaški poraz mora imeti na vsak način za posledico razpad političnega in gospodarskega sistema Anglije. To v Angliji dobro vedo in zato z vsemi sredstvi branijo svoj sistem.
Svet je sicer verjel v angleško teorijo o svobodni trgovini, angleškega zgleda pa niso nikjer posnemali. Za to tudi ni bilo v velikanskih prekomorskih 'gospodarskih prostorih nobenega povoda.
Povodi za posnemanje angleške ideje svetovne oblasti pa so bili v ostali Evropi, ker je njen gospodarski prostor premajhen. Rusija je prodrla v azijski prostor, Nemčija, Italija, Francija, Španija, Portugalska, Belgija in Nizozemska pa so prodirale v afriški, ameriški in azijski prostor. Pri tem pa ni nobeden od teh narodov po angleškem zgledu zniževal in zmanjševal svoje samopreskrbe.
Kako je Evropa prikrajšana na gospodarskem prostoru, se vidi po primerjavi deležev, ki jih imajo posamezni deli sveta od: 1. vse zemlje, 2. vsega prebivalstva in 3. od vsega trgovinskega prometa na svetu.
Evropa
Azija
Afrika
Amerika
Avstralija
S
v
N
V0
8'5 31 0 22'0 32'0 6‘5
.a e
«2 e« O, >
«/o
24'6
55'6
71
12'5
0'2
M
•3 tn
g.a-s
5 g S 61
E
•ts o S
c/j — G.
»/o
52’2
167
4'8
23'3
3'0
V Evropi je delež prebivalstva trikrat večji od deleža zemlje, delež trgovinskega svetovnega prometa pa približno šestkrat tolik, kakor je delež od svetovne površi ne zemlje. Avtor zaključuje svoja izvajanja takole: V nobenem kontinentu rti razmerje tako neugodno kakor v Evropi. Iz tega sledi nujna potreba novega reda evropskega in kolonijalnega gospodarstva, jasno pa je tudi, da mora postati Afrika dopolnilni kontinent nove Evrope.
Roki odložitve
c~
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, glede na prejšnje odredbe o odložitvi plačil zasebnopravnih terjatev, izdane po banski upravi in v prizadevanju, da se postopno pospeši obnova gospodarske delavnosti na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski,
odreja:
Čl. 1. — Kolikor ni v tej na-redbi odrejeno drugače, preneha na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, odlog za plačilo zasebnopravnih terjatev, odrejen po prejšnji banski upravi, in za plačila, ki naj se opravijo med ustanovami in osebami s stalnim bivališčem na tem ozemlju, z dnem 5. maja 1941-XIX.
Člen 2. — Plačilo zasebnopravnih terjatev je ne glede na njih dospelost odloženo do vštetega 4. maja 1941-XIX, izvzemši naslednja plačila:
a) plače, mezde in vobče kakršno koli odmeno za storjena dela,
b) najemnine,
c) rente in vzdrževalnine,
č) prispevke za socialno zavarovanje,
d) kupnino iz pogodb, sklenjenih po 15. aprilu ali tudi poprej, če se je pogodbeni predmet izročil po 15. aprilu 1941-XIX, ali pa ne glede na to, kdaj se je pogodba sklenila in predmet izročil, če se nanaša kupoprodaja' na življenjske potrebščine. — Za take veljajo proizvodi za prehrano, obleko in
obutev, izvzemši luksuzne predmete.
Člen 3. — Redni denarni zavodi smejo do 15. maja 1941-XIX v mejah svojih razpoložljivih sredstev izplačevati hranilne pologe (hranilne vloge, tekoče račune itd.) do najvišjega skupnega zneska 2000 dinarjev.
Za Hranilnico dravske banovine, za hranilnice po uredbi z dne 24. novembra 1938 in za zadruge po zakonu z dne 11. septembra 1937. je ta meja znižana na 1000 din.
V obeh teh primerih se morajo, ko se določa majvdšja skupna meja, dovoljena po tem členu, upoštevati izplačila, ki so se morda opravila po 25. marcu 1941-XIX.
Tem izplačilom) je treba dati prednost pred izplačili po naslednjem členu 6.
Člen 4. — Do 15. maja 1941-XIX je tudi odloženo izplačilo glavnic, zavarovanih v pogodbah o življenjskem zavarovanju, odkupovanje zadevnih polic in izdajanje pred-jemov nanje.
Člen 5. — Izplačilo hranilnih pologov, položenih pri vseh denarnih zavodih iz člena 3. od 15. aprila 1941 dalje, ni odloženo. Ti zavodi jih morajo imeti likvidne in razpoložljive na pokaz.
Po 5. maju 1941-X1X se' morajo izplačevati odškodnine za elementarno škodo, ki bi nastala kadar koli.
Z dnem 15. maja 1941-XIX je znova dovoljeno tudi izplačevanje glavnic, zavarovanih v pogodbah o
življenjskem zavarovanju, odkupovanju zadevnih polic in predjemov nanje.
Člen 6. — Denarni zavodi iz člena 3. smejo v mejah lastnih razpoložljivih sredstev opravljati izplačila tudi v višji meri, nego je tu določeno, glede vsot, ki so bile pri njih v hranilnem pologu že pred 15. aprilom 1941-XIX:
a) posameznim položnikom, in sicer vsakemu do najvišje meje 10 odstotkov vsot, vpisanih v dobro do zgoraj označenega datuma, če more dokazati in zajamčiti, da rabijo izplačila v poravnavo obveznosti, ki jih ne zadeva odlog plačila po členu 2. ali pa za poravnavo davkov in taks,
b) zavarovalnim družbam radi izplačila elementarnih škod,
c) ustanovam socialnega zavarovanja in javnim borzam dela radi plačila socialnih podpor,
č) javnopravnim ustanovam za njih potrebe^
d) drugim denarnim zavodom.
Člen 7. — Dokler je izplačilo
odloženo, tečejo zakonite obresti ali morebitne višje obresti, določene s pogodbo.
.Člen 8. — Ta naredba, ki na-domestuje vse prejšnje določbe, stopi v veljavo z dnem svoje razglasitve v Službenem listu kr. komisariata za zasedeno slovensko ozemlje.
Ljubljana dne 29. IV. 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar
za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli
Podaljšava rokov glede izmenjave in valut
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje, na podlagi svojih odredb z dne 22. in 25. aprila 1941-XIX, št. 6 in 8, s katerima se prepovedujejo izplačila fizičnim in pravnim osebam, bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po italijanski vojski, in s katerima je odrejena obveznost položbe zadevnih zneskov pri Hranilnici dravske banovine, kakor tudi obveznost prijave tujih valut, inozemskih vrednostnih papirjev, dolgov in terjatev, odreja:
Člen 1. — Rok, ki ga določa člen 2. naredbe z dne 22. aprila 1941-XIX, št. 6, za položbo zneskov, ki jih dolgujejo' ustanove in zasebniki fizičnim in pravnim osebam^ bivajočim na ozemlju bivše jugoslovanske države, ki ni zasedeno po italijanski vojski, se podaljšuje do dne 3. maja. 1941-XIX.
Člen 2. — Kdor ima na slovenskem ozemlju, zasedenem po italijanski vojski, svoje bivališče zunaj mesta Ljubljane, je upravičen, da izvrši položbo v istem roku razen pri Hranilnici dravske banovine za njen račun tudi pri poštnih uradih.
Člen 3. — Do 3. maja 1941-XIX se podaljšujejo tudi roki, določeni z naredbo z dne 25. aprila 1941-XIX, št. 8, za prijavo valut, vrednostnih papirjev ter dolgov in terjatev.
Člen 4. — Ta odredba stopi v veljavo z današnjim dinem.
Ljubljana 26. aprila 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli
Postavitev Trboveljske premogokopne družbe pod nadzorstvo
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje je izdal naslednjo odločbo:
Inženir Henrik Raverta, pok. Evzebija, se postavlja za komisarja Trboveljski premogokopni družbi, delniški družbi s sedežem v Ljubljani.
Gori omenjeni komisar ima pod visokim nadzorstvom Kr. Civilnega Komisarja za zasedeno slovensko ozemlje vse pravice, podeljene s pravili raznim družbenim organom za redno poslovanje. Ljubljana dne 28. IV. 1941-XIX.
Kr. Civilni Komisar za zasedeno slovensko ozemlje: Emilio Grazioli
Organizacija poročevalske službe v Ljubljani
Da bi se na slovenskem ozemlju, ki ga je zasedla italijanska vojska, preosnovala poročevalska služba za tisk, ki je prenehala z razpadom Avale, je Kr. Civilni Komisar že v začetku svojega delovanja zainteresiral za to Ministrstvo za ljudsko kulturo in predsednika Agencije Stefani, da bi se mreža italijanske poročevalske službe raztegnila tudi na Ljubljano.
Senator Morgagni je preselil v Ljubljano svojega vojnega poročevalca na Julijski fronti. Ta je dal pobudo za poslovanje ljubljanskega urada Agencije Stefani. Tako je zagotovljena politična, finančna in trgovinska poročevalska služba iz Italije in iz tujine. Ljubljanski urad Agencije Stefani bo v kratkem dosegel stopnjo popolne učinkovitosti.
Počastitev italijanskih vojnih žrtev
V torek je korakal skozi Ljubljano prvi polk sardin jakih grenadirjev z godbo in s svojo, s slavo venčano zastavo na čelu. Ob cestah se je zbralo mnogo ljudstva ter s simpatijami motrilo strumno, dobro opremljeno vojaštvo. Polk se je ustavil pred pokopališčem pri Sv. Križu. Na italijansko pokopališče, kjer počivajo italijanski vojaki in ujetniki iz prejšnje svetovne vojne, se je podalo po-veljništvo polka z godbo in dvema bataljonoma. Poveljnik je položil pred spomenik vojnih žrtev krasen venec, godba pa je zaigrala žalost inko.
Počastitev vojnih žrtev je bila ganljiva in tudi na povratku v vojašnico je bil grenadirski polk deležen zanimanja in simpatij prebivalstva, ki je že spoznalo, da je med italijanskim vojaštvom čut tovarištva zgledno razvit.
no, Krško, Muta, Vojnik, Hrastnik, Sevnica, Ljutomer, Marenberg, Maribor, Ruše, Moškanjci, Gornja Radgona, Ptuj, Poljčane, Poljskava, Pragersko, Mozirje, Brežice, Radeče, Rajhenburg, Rogatec, Rogaška Slatina, Žalec, Št. Ilj, Št. Jurij ob železnici, Št. Lenart, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Zidani most, Trbovlje, Laško, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec in Velenje.
»Službeni list
Kr. Civilnega Komisariata za zasedeno slovensko ozemlje«
z dne 30. aprila je objavil: Razglas Duceja o obvezni oddaji slehernega orožja — Določbe glede
izmenjave in valut na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije, zasedenem po italijanski vojski — Določbe o izvrševanju sodstva na ozemlju, ki je pripadalo jugoslovanski državi in ki je zasedeno po italijanski vojski — Razglas po-veljništva 2. armade o uvedbi poletnega časa — Podaljšavo rokov glede izmenjave in valut — Podaljšava roka za pretiskovanje vrednotnic do 10. maja — Rok odložitve plačil — Predpise o prometu in javnih obratih — Obveznost dvojezičnega besedila za table in napise (izvesti se mora do 5. maja) — Postavitev Trboveljske premogokopne družbe d. d. pod nadzorstvo.
Banco di Roma
Popravljanje Tržaške ceste
V zadnjem času je postala Tržaška cesta najvažnejša prometna žila Ljubljane. Mnogoštevilna motorna vozila so netlakovano cestišče tako izrabila, da je postala hitra vožnja nemogoča. Dosti kva-ra je napravilo na cesti tudi močno deževje. Italijanske oblasti bodo Tržaško cesto modernizirale in asfaltirale kakor številne druge ceste.
Pred nekaj dnevi so začeli Tržaško cesto temeljito popravljati. Okupacijske oblasti so najele za to delo veliko število domačih delavcev, ki delajo po 10 ur na dan ter zaslužijo na uro po 2'50 lir. Cesta bo v vsej dolžini posuta z drobno lomljenim kamenjem. Kamenje, ki je nasuto po kotanjah, drobijo s parnim valjarjem.
Madžarsko-turška trgovinska pogodba
Budimpeštanski listi objavljajo zelo ugodne komentarje o ravnokar sklenjeni trgovinski pogodbi med Madžarsko in Turčijo. Zlasti so z novo pogodbo zadovoljn. madžarski industrijski in trgovski krogi. Obseg medsebojne trgovine med obema državama je določen na 40 milijonov turških lir (približno 1500 milijonov din). Posebno pomembno je dejstvo, da je turška vlada sedaj pristala na to, da se blago plačuje po kliringu, dočim je dosedaj redno zahtevala, da se plačuje v zlatu. Madžarska bo izvažala v Turčijo predvsem industrijske izdelke, iz Turčije pa bo uvažala žitarice in razne surovine. Blago se bo prevažalo večinoma po Donavi in po morju. Madžarska je že izdelala ladje1, ki morejo pluti po Donavi in morju. Prvi madžarski parnik »Szeged« je že prišel v Romunijo z madžarskim blagom za Turčijo.
Banco di Roma, ki spada med najpomembnejše italijanske trgovske banke, je v letu 1940. znatno zvišala svoj čisti dobiček, in sicer od 12-51 milijona lir v 1. 1939. na 15‘66 milijona lir v 1. 1940. Čeprav je zvišala banka svojo delniško glavnico od 200 na 300 milijonov lir, je mogla tudi za 1. 1940. zaradi višjega čistega dobička izplačati 4% dividendo.
Letno poročilo upravnega sveta govori zlasti o položaju podružnic in zastopstev banke v inozemstvu, v imperiju ter na ozemlju, zasedenem od sovražnika. Tri podružnice, in sicer v Palestini, Egiptu ter na Malti so bile postavljene pod sekvester, ravno tako zastopstvo banke v Londonu. Podružnica v Bengasiju je zapustila mesto tik pred prihodom sovražnih čet ter mogla rešiti vse svoje premoženje, arhiv in knjigovodstveni oddelek. Podružnica je nato začasno nadaljevala svoje poslovanje v Tripolisu. Zaplemba šestih podružnic v Siriji ter obeh afiliranih družb v Parizu in Londonu je bila po sklenitvi premirja preklicana. Vodstvo banke je moglo ohraniti svoje poslovne odnošaje s podružni-
cami v Etiopiji. Organizacija teh podružnic je zelo dobro napredovala ter so mogle vse te podružnice ob koncu leta predložiti svoje bilance in računske zaključke.
Glede delovanja banke v Italiji sami pravi poslovno poročilo, da je bilo preteklo poslovno leto eno najuspešnejših. To kaže primerjava raznih bilančnih postavk v prejšnjih in v preteklem poslovnem letu. Kontokorentni depoziti in hranilne vloge so narasle za GOO milijonov na 2.266 milij. lir. Postavka korespondenčnih kredi-torjev se je zvišala za skoraj 250 na 3.553 milijonov lir. Že na podlagi teh številk si more vsak napraviti jasno sliko o velikem razvoju te velike italijanske trgovske banke.
Poročilo navaja tudi obsežna finansiranja avtarkičnih iniciativ, narodne obrambe, korporativnega gospodarstva ter kreditnih operacij, ki so bile v zvezi z razvojem zunanje trgovine.
Velik dvig banke se zlasti vidi iz bilančne vsote, ki se je v letu 1940. v primeri z ono v 1. 1939. zvišala od 11.456 na 13.184 milijonov lir.
Opozorilo
Prijave po uredbi o kontroli zalog, ki so se pošiljale prej vsak mesec v Beograd, se predlagajo odslej Kr. Civilnemu Komisariatu, odsek za oskrbo (oddelek VIII). Termin je 5. maj.
velika trgovska ladja. Močne skupine bojnih letal so bombardirale Plymouth, druge pa Cardiff in nekatere druge kraje. Daljnostrelno topništvo je bombardiralo Dover. Sovražni napadi na nekatere kraje zapadne Nemčije so napravili samo manjšo škodo. Od 28. in 29. aprila je izgubil sovražnik 47 letal.
»Piccolo« poroča, da je šef operativnega oddelka ameriške mornarice admiral Stark izjavil, da operirajo ameriške pomorske straže že okoli 2000 milj daleč od obale Atlantskega oceana.
Iz Berlina izjavljajo z vso odločnostjo, da bodo ameriške ladje, čim bi priplule v vojno cono, kakor jo je proglasilo nemško mornariško poveljništvo, napadene. _
Turška vlada je izdelala načrt za evakuacijo prebivalstva v okrajih Odrin, Pikeareli in Rodosto. Evakuacija prebivalstva iz teh okrajev se bo začela kakor hitro bo končana delna evakuacija prebivalstva Carigrada.
Poštni uradi na štajerskem
Na Spodnjem Štajerskem je bila, kakor poroča »Tagespost«, dne 1. maja urejena služba v naslednjih poštnih uradih: Apače, Radenci, Celje, Gornji grad, Brezno, Ormož, Vransko, Konjice, Grobel-
Doma in po sveto
Sekcija trgovcev s špecerijskim blagom pri Združenju trgovcev v Ljubljani
bo izdali dvojezičen cenik, na kar opozarja vse svoje člane.
V Atenah je bila sestavljena nova grška vlada z generalom Cola-koblujem na čelu. Novi ministrski predsednik je podpisal tudi kapitulacijo grške vojske.
Italijanski začetni in nadaljevalni tečaj priredi v večernih urah Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani. Prijave v društveni pisarni (»Trgovski dom«) od 8. do 14. ure.
V Zagrebu izhajajo sedaj naslednji dnevniki: »Hrvatski narod«, ki je glavni dnevnik in glasilo vsta-šev, »Novi list« (namesto »Novosti«) in »Hrvatski glas«. Veliko veljavo je dobil »Hrvatski list« v Osijeku, ki je bil že prej v opoziciji proti dr. Mačku.
Švica bo izstopila iz Zveze narodov.
Na velesejmu v Budapešti bo
razstavila tudi Sovjetska unija. Na velesejmu bodo imele svoje oddelke naslednje države: Nemčija, Italija, Japonska, Švica in Slovaška. Velesejem se začne 2. maja.
Gen. tajništvo fašistične stranke
je odredilo, da se praznuje v vsej Italiji 9. majnik kot dan Vojske in Imperij k.
Prefekt na Beki — Fiume je izdal naslednji razglas: Po naročilu armadnega generala Ekscelence Ambrosija, poveljnika II. armade, sprejemam od danes naprej civilno upravo za Beško pokrajino in Kolpo. Tukaj so obseženi okraji: Sušak. Kastav, Bakar, Crikvenica, Novi, Senj, Krk, Bab, Cabar, Delnice, Karlovac, Vrbovško in Ogulin.
329. italijansko vojno poročilo pravi, da so italijanska in nemška letala bombardirala sovražne ladje ter letalska oporišča na Malti. Obkoljevanje angleških čet v Tobruku se nadaljuje. Na fronti pri Sollumu so prizadejale italijanske in nemške čete z napadalnimi akcijami sovražniku znatne izgube ter ga na več točkah prisilile k umiku. Napadi letal na pristanišče v Tobruku so se nadaljevali. Potopljena je bila sovražna transportna ladja, zadete so bile baterije in obrambne postojanke, s strojnicami pa so bili obstreljevani angleški avtomobili. Sovražna letala so napadla Bengazi. V Vzhod-
ni Afriki so italijanske čete še nadalje vzdržale sovražni pritisk.
Italijanski letalci in oddelki padalcev so zasedli grške otoke Kefa-lonijo in Xante, ital. pehotni oddelki iz Albanije pa so se izkrcali na otoku Levkadija. Malta je bila znova bombardirana. Italijanska torpedna letala so napadla močno zastražen sovražni konvoj ter s torpedi zadela neko križarko ter velik rušilec. Vsa italijanska letala so se kljub močnemu ognju z vojnih ladij vrnila. Vzhodno od Solluma so italijanske čete odbile sovražne čete ter razdejale oklopno enoto. Nemška in italijanska letala so v zaporednih valovih napadla postojanke in pristanišče Tobruk V Etiopiji se nadaljujejo siloviti boji zlasti pri Alagi. V Assabu je naletela sovražna pomožna križarka na mino in se potopila.
Nemško vojno poročilo z dne 30. aprila navaja med drugim: Nemške podmornice so _ potopile skupno 35.265 ton sovražnega trgovskega ladjevja v močno zavarovanem konvoju, brzi colm pa so potopili tri ladje s skupno 9500 tonami. Nemški motorizirani oddelki so prodrli do južnih pristanišč Peloponeza ter ujeli 5000 Angležev ter mnogo Srbov, nied slednjimi 4 generale ter 300 oficirjev. Pri napadu na Malto je bila zadeta sovražna lahka križarka, zažgan je bil neki rušilec ter zažgana tudi
Pred 300 leti
se je pripisovalo t Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena.
Je to blagodar narave trpečemu človeštvu
Patudizazdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal l večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino)
TOXAR\A AMLISSKIH Ib KEmčMtt IZPELK6V
• Celle
Priporoča svoje
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
I reg. zadr. z o. zav. |
LJUBLJANA
KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda konte, štra-ce, iournale, šolske zvezke, mape, odiemalne knjižice, risalne bloke itd.
Narofeite in širite .Trgovski list1*!
specijalne izdelke
barve za obleke v zavitkih, barve za luženje lesa v zav., barve za tla v zavitkih, barve za pirbe v zavitkih, Vilbra barve za usnje.
Anilinslte barve ar« obrtniške potrebe
barve za volno, barve za bombaž, barve za živila, barve topljive v masti, barve topljive v olju, barve za sveče, barve topljive v vodi, barve topljive v špiritu.
R
aine kemične
izdelke
za gospo-
dinistvo in obrt
Zahtevajte cenikel
v	barva, piesira In
Ze v 24 urah
itd. Škrobi in svetioiika srajce, ovratnike in manSete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ni. 8 Telefon št. 22-72.
Priprave za praženie kave
odi’/* kg vsebine in vel
električni mlinčki
za mletje kave, orehov, maka, sladkorja, začimb i. t. d.
VICT0RIAWERK OTTO SVVADLO WIEN,Xll/,
Koliko trgovcev gre na letni dopust in odmor?!
1 2°/„l! Vsi drugi pa se mudijo in delajo brez ozira na zdravje 1
Zato vsaj doma pijte
radenski zdravilni vrelec
tistega * rdeCIml srci,
našo najboljšo prirodno mineralno vodo. Zdravje in užitek!
LJUDSKA POSOJILNIC A v LJUBLJANI
z. z neom. i., Ljubljana. Miklošičeva cesta 6. v lastni oalaii nasoroti hotela „Union“
Obrestuje hranilne vloge najugodneje • Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak ias razpoložljive, obrestuje po 4"/0, proti odpovedi po 5%
Izdajatelj >Konzorcij Trgovskega UMa<. njen predstavnik dr. Ivan Pie««, urednik A!ek«ander Železnikar, tiska tiskarna >Merkur<. d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.