FT OD 1. XI. do 4. II. 69
uf/ 3.064 novih!
SE 241 NOVIH NAROČNIKOV se je
prijavilo v 13. tednu naše akcije, o čemer preberite kaj več na 12. strani današnje številke. — V torek opoldne je bilo stanje ta-kole:
BRE21CE:	 293
CRNOMEIJ:......................2G1
KOČEVJE:.......................188
KRŠKO:.........................430
METLIKA:.......................104
NOVO MESTO:....................574
RIBNICA:	 109
SEVNICA:	 277
TREBNJE:.......................363
Razne pošte:...................332
Inor-cmstvo:	  133
Št. 6 (985) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 6. februarja M ^	1969
Odklanjamo!
30- januarja so na seji občinske konference ZK v Ribnici med drugim razpravljali tudi o predlogu, po katerem naj bi so denar od gozdne biološke amortizacije zbiral v republiških skladih. Od-ločno so se izrekli proti takšnemu predlogu centralizacije, ker bi bila s tem oškodovana prav tista gozdna gospodarstva, ki so se doslej najbolj trudila za razvoj gozdarstva.	—r
OD 6. DO 16. FEBRUARJA Nekako od 7. do 10. in okrog 16. februarja pogostne snežne padavine, v ostalem suho oziroma jasno in ponoči ostrejši mraz.
Dr. V. M.
Sneg povzročil preglavige
Težko poškodovani Djordje Vučkovič je pripovedoval pretresljivo zgodbo o srečanju s kosmatincem.	(Foto:	S.	Dokl)
DVA NOVOMEŠKA LOVCA V MEDVEDOVIH ŠAPAt.
Krvavi obračun v gozdu nad Luknjo
Novomeška lovca srečala medveda in srečanje drago plačala — 200-kilogramskega kosmatinca svinčenke niso položile na dlako Kaj je novomeška lovca res zapeljala lovska strast?
Novomeška lovca Albin Vranešič In Djordje Vučkovič sta bila v nedeljo, 2. februarja, okoli 13,30 nad Luknjo v Prečni žrtvi razjarjenega medveda. Novomeški lovci so namreč to nedeljo bili na lovskem pogonu za prašiči, ščetinarjev ni MI9, pač pa sta nesrečna lovca Vranešič in Vučkovič naletela na medveda. Vranešičevi streli niso bili dovolj točni, da bi položili na dlako 200-kilogramskega kosmatinca, ki si je privoščil nenavaden zimski izlet. Medveda sta samo ranila, na kar se je zverina v smrtnem boju spoprijela z lovcema in ju hudo poškodovala. Kako je potekal ta nečloveški boj za življenje, mi je povedal 24 ur kasneje Djordje Vučkovič, ko sem ga obiskal v novomeški ho’niSnici. Hudo poškodovani lovec se je do potankosti spomnil vseh dogodkov in jih je opisal takole:
»V nedeljo okoli 9. ure se nas je zbralo več kot 25 lovcev iz novomeške lovske družine pri gostilni Pečarič v Prečni. Od tam smo jo mahnili proti Suhorju; iskali smo divje prašiče. Teh nismo zasledili, ustrelili pa smo lisico. Ob koncu prvega dela brakade smo sicer prišli na sled prašičem, vendar nismo streljali.
Kasneje smo se odločili, da nadaljujemo pogan. Ustavili smo se pri logamici »Nemec« nad Dol. Stražo. Tam
smo pustili tudi avtomobile. Napotili smo se proti Luknji, od koder so brakirji naganjali divjad.
Bilo je kmalu po dvanajsti. Z Albinom sva zagledala medveda na razdalji kakih
(Nadaljevanje na 12. strani)
Nova šola v Krškem
Na Vidmu bodo že letos začeli graditi novo osnovno Šolo. Po preselitvi bodo v sedanjih šolskih prostorih lahko uredili učilnice in delavnice za posobno šolo, ki jo nameravajo odpreti v Krškem za vse tri spodnjeposavske ob-čine.
Novo zapadli sneg, ki je začel padati v ponedeljek in je padal ves torek, je povzročil avtomobilistom in nekaterim storitvenim službam precejšnje težave.
V torek, 4. februarja okoli 15. ure so nam z meteorološke postaje povedali, da je zapadlo blizu 25 cm snega. Oglasili smo se tudi na prometni milioi, pošti, Elektru, Cestnem podjetju in avtobusni postaji in zvedeli sledeče:
V Krškem bo svetovno prvenstvo
Avto-moto zveza Slovenije je podelila Avto-moto društvu Krško mandat za izvedbo svetovnega conskega prvenstva v speedwayu, ki bo 11. maja letos. V ta namen se bo jutri, v petek, 7. februarja, sestal v Krškem pripravljalni odbor. Na sestanku se bodo pogovorili o vsebini te manifestacije, ki mora vključiti v organizacijo najodgovornejše gospodarske in pol^i^ne deiavnike.
Nailepša Jugoslovanka Hoživela nesrečo
2. februarja ob 4.30 je doži-ve’a hujšo prometno nesrečo pri Karteljevem najlepša Jugoslovanka Nataša Košir iz Kočevja. Vračala se je s III. dolenjskega novi arskega plesa na Otočcu, v avtomobilu pa je imela dva sopotnika. Nataša se je z avtomobilom zaletela v prikolico tovornjaka, ki ga je vozil Bogdan Vidic iz Vukovara in ki je prehiteval neki tovornjak. Osebni avtomobil je odbilo s ceste na njivo. Voznica Nataša Košir in oba sopotnika so bili laže ranjeni, vendar niso iskali zdravniške pomoči, škodo so orenili na 12.000 din.
Pogled v dvorano med IMV-jevo tiskovno konferenco.Spredaj (s hrbti proti bralcu) sede od leve proti desni gospod Ingmar Zetterberg, gospod K. W. Karlssonin generalni direktor IMV J. Levičnik. (Foto: Moškon)
Kupčija za 300 milijonov N din!
Tako ima novomeška IMV dela za pet let vnaprej — Švedi zelo zadovoljni z družabnikom — Že letos bodo naredili 10.000 prikolic v vrednosti 8 milijonov USA dolarjev — Tovarna v Žabji vasi postaja res podobna tovarni
nosti 110 milijonov švedskih kron ali 300 milijonov N din (30 milijard starih).
Za švedsko firmo je pod, pisal pogodbo gospod K. W. Karlsson, za IMV pa generalni diretetor Jurij Levičnik.
(Nadaljevanje na 9. strani)
»Sneg je nekoliko presenetil. Zimska služba je na vseh cestah spravila v tek vso svojo mehanizacijo in usposobila za promet vse ceste I. in II. reda. Nekoliko zastoja je bilo samo na nekaterih cestah III. reda. Na avtobusni postaji so povedali, da promet teče normalno, vendar nekateri avtobusi zamujajo največ 30 minut. Veliko škode je povzročil sneg na telefonskih medkrajevnih nar peljavah, saj jih je kar 22 onesposobil. Vse »zen petih so čez dan spravili v obratovanje. Pri Elektru so tožili samo nad kratkotrajnimi e-lektričndmi okvarami, vendar so jih že čez nekaj minut odstranili.
Prometnih nesreč na bilo, vsaj na področju novomeške občine ne.
Danes: 33.580 izvodov
■
■
Število stalnih naročnikov se je z današnjo številko našega časnika dvignilo na 29.694, kolportaža pa je dobila danes 1000 izvodov. Tiskali smo tudi 205 dokaznih in arhivskih izvodov, v naši akciji »NOVI NAROČNIKI« in v posebni reklamni zadevi pa smo razdelili razen tega še 2.681 Dolenjskih listov.
Uprava DL
■ *
m
IMnilNIIIIIIIIIBIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIII
V četrtek mečev se je na Otočcu odvijala za naše razmere redka svečanost- Predstavniki Scandinavian Cara-van Centra ab iz Stockhol-
ma in Industrije motornih vozil iz Novega mesta so v gradu na otoku sredi Krke sklenili 5-letno pogodbo o medsebojnem sodelovanju in
o izdelavi in dobavi 20 000 prikolic. Sporazumeli so se, da bo novomeška tovarna postopoma izvozila na švedsko prikolice v skupni vred-
tedenski
mozaik
Spremenjena ustava SRS
Republiško skupščino bodo poslej sestavljali štirje zbori
V torek se je v Beogradu začela dvanajsta seja Centralnega komiteja ZKJ pod predsedstvom tovariša Tita. Na sliki je pogled na dvorano v začetku zasedanja.
,	Foto:	Tanjug
tedenski zunanjepolititni pregled
»Mar so neštevilne bombe, ki padajo rta vietnamske prebivalce, mesta in vasi vljudne?« je vprašal hanojski delegat na pariških pogajanjih ameriške predstavnike, ko so ti zahtevali, naj »ohrani vljuden ton«... V Iraku so javno obesili na trgu v Bagdadu m ob navzočnosti velike množice ljudi dvanajst izraelskih »vohunov«, med katerimi je bilo »slučajno« devet Zidov. Baje pripravljajo nove procese proti novim »vohunom«, med katerimi je tudi večina Židov — slučajno ... Zadnje dni je v Moskvi postala že prava skrivnost, kje tiči sovjetski ministrski predsednik Kosigin, ki ga niso videli v javnosti od decembra. TASS je konec januarja poročal, da je bil na nekem diplomatskem sprejemu. Takoj nato je poročal, da ni bil na tistem sprejemu. Tudi na sprejemu sovjetskih kozmonavtov ga ni bilo. Naposled je predstavnik zunanjega ministrstva izjavil tujim novinarjem, da »tovariš Kosigin ni bolan in ne v Moskvi, ampak na počitnicah«. Na kakšnih počitnicah, ni povedal. ... Rdeče garde je za zdaj na Kitajskem konec. Stotisoči študentov in drugih članov »nekdanje« garde so morali iti na kmete delat. Isti Mao, ki jih je prej ščuval, jih zdaj na veliko veselje partijskih funkcionarjev in armade pošilja v pregnanstvo. Nekdanji rdeči gardisti niso ne prvi ne zadnji, ki lahko ob slabi hrani in trdem delu premišljajo o »modrosti« in muhah velikega in nezmotljivega krmarja Kitajske... Britanski prestolonaslednik princ Charles, ki ga bodo kmalu v skladu s tradicijo razglasili za ivale-škega princa, se zdaj uči wa-leško. Za sedem tednov bo obiskoval univerzo v Aberyst-wythu. Nekateri študentje pravijo, da ne marajo takih »priložnostnih« učencev in da bodo princu zagrenili življenje ...
Za zasedanje republiškega zboora republiške skupščine je vladato pretekli teden izredno zanimanje, saj je zbor odločal o ustavnih spremembah,
TELEGRAMI
KAIRO — Po dolgih razgovo rih s predsednikom Naserjem je iz Kaira odpotoval nazaj v Moskvo član predsedstva CK KP SZ Seljepin. Oba državnika sta mnenja, da je položaj na Srednjem vzhodu tako napet, da lahko vsak hip poči. Zdaj v Kairu napeto pričakujejo odgovor Washingtona.
ADI S ABEBA — Generalni sekretar OZN U Tant se je pogovarjal z etiopskim cesarjem. Govorila sta predvsem o Nigeriji in Srednjem vzhodu.
DAR ES SALAAM — Predsed nika osvobodilne fronte Mozambika dr. Mondlaneja so ubili v njegovi vili ob morski obali pri Dar es Salaamu. Pod pisalno mizo so mu podtaknili tempirano bombo.
PARIZ — Predsednik de Gaulle je v zadnjih dneh potoval po Bretaniji, francoski pokrajini, ki zahteva večje pravice in gospodarsko pomoč. Prebivalstvo, ki se čuti narodnostno zatirano, ga ni preveč navdušeno sprejelo.
WASHINGTON - Iz Bele hi še so sporočili, da namerava novi predsednik ZDA Richard Ni-xon v prihodnjih 2 mesecih oditi na »delovni« obisk v Evropo Obiskal bo Francijo, Britanijo, Italijo in ZR Nemčijo.
LONDON — Ameriški kozmo navt Frank Borman je na obisku v Evropi in je dejal, da upa, da bodo ZDA sodelovale z vsemi državami v vesolju, posebno s Sovjetsko zvezo. V Parizu bo Bor-mana sprejel predsednik de Gaul le.
COTONOU — V ponedeljek je začel redno obratovati letalski most med Dahomejem in uporniško Biafro v Nigeriji. Zdaj bodo letala Rdečega križa vsako noč prevažala hrano in zdravila v Biafro.
MOSKVA — »Pravda« piše, da je sodišče v ukrajinskem mestu Gomelu obsodilo na smrt tri na cistične zločince ukrajinske n aro dnosti, ki so sodelovali pri pobijanju prebivalcev.
PRAGA — List »Zpravytc, kj ga objavljajo okupacijske oblasti na Češkoslovaškem, je objavil imena 27 intelektualcev, predvsem novi narjev, češ da so ti ljudje obi tisk v Pragi. List tudi dolži dva britanska diplomata, da sta zbirala vohunske podatke od češkoslovaških državljanov
kar je bril teden prej odložil na nadaljevanje seje.
Osrednje vprašanje je bile koliko zborov naj bi imela poslej republiška skupščina. Do zapleta je prišlo dokaj nenadno, ker sta namreč or-ganizacijskopolitioni in gospodarski zbor skoraj soglasno izrekla mnenje, naj bi zbore delovnih skupnosti združili v enega in bi tako skupščino sestavljala le dva zbora: republiški zbor in zbor delovnih skupnosti. Socrialno-zdravstvemi in prosvetno-kul-tumi zbor pa sta soglašala s predlogom ustavne komisije, naj bi skupščino sestavljali štirje, zbori. Tako je bil republiški zbor tisti, ki je moral reči zadnjo besedo, saj morajo s spremembo ustave soglašati najmanj trije zbori republiške skupščine.
V ustavno razpravo se je tik pred odločitvijo republiškega zbora vključil tudi Edvard Kardelj, ki je v televizijskem pogovoru razložil svoje poglede na ustavno raz pravo in na predlog za združitev zborov delovnih skupnosti. Republiški zbor je po daljši razpravi ob enem vzdržanem in ob enem glasu proti sprejel predlog ustavne komisije ter se tako odzval pozivu, izrečenem na seji, da bi morali poslanci enotno glasovati o spremembi ustave. 2elja po enotnosti je naposled tudi prev adala, pri nadaljnjih razm šljanjih o sestavi skupščine pa bo vsekakor treba upoštevati mnenja precejšnjega dela poslancev, ki so jih bili prej izrazili v prid dveh zborov
Eden izmed poglavitnih razlogov za takšen zaplet okrog sestave skupščine je prav gotovo v tem, da ustavna ko misija že od vsega začetka ni dopustila razprave o možnosti, da bi skupščino v prihodnje sestavljala dva zbora
V javni razpravi tako tega predloga ne bi bilo mogoče dovolj pretehtati, pregledat: argumente, ki govore za tak predlog in proti njemu ter se je pravzaprav uradno po javil šele na seji organizacij sko-političnega zbora, tore: tik preden je bilo treba o tem odločiti.
Skupščino bodo torej poslej sestavljali štirje zbori: republiške gospodarski, so-cialno-zdravstveni in prosvet. no-kultum’. Sprejeta je tudi novost, da bodo namreč zbo ri delovnih skupnosti o po-mem' nrjših zadevah, ki so v ustavi podrobno naštete, razpravljali in sklepali kot e-noten zbor Organizicijsko-politične"' zbora ne bo več, prav tako pa ne bo tudi pr votno zamišljenega zbora ib čin Vendar je sprejet predlog, da bodo delegati obSin na zasedanju v republišk skupščini razpr v’jal- (ne pa sklepali) o vprašanjih, ki posebej zadevajo občine m občane	v.	J.
V ZDA in po svetu se zadnje dni čedalje bolj sprašujejo, kakšna bo politika novega ameriškega predsednika licharda Nixona do Evrope, predvsem do Sovjetske zveze. Nixon je po prevzemu oblasti dvajsetega januarja letos dvakrat javno govoril: ob slovesnosti, ko je uradno postal predsednik, in na tiskovni konferenci pred nekaj dnevi. Ne prvič ne drugič ni povedal dosti, vsekakor ne dovolj, da bi bilo mogoče iz njegovih besed kaj prida sklepati za prihodnost.
Toda za kulisami \vashing-tonskega političnega odra je čutiti velik nemir in prerivanje Zmaguje prepričanje, da bo moral Nixon začeti delati v »novem slogu« in da bo moral marsikaj spremeniti v svoji zunanji politiki. Vpir-šanja. ki jih bo moral reševati. so zares obsežna, zapletena. težavna in nevarna: Vietnam, Srednji vzhod, odnosi s Sovjetsko zvezo, predvsem zadeva z graditvijo raketnih sistemov, odnosi do evropskih zaveznikov v NATO in podobno.
Zato je javnost posvetila precejšnjo pozornost nastopu skupine vidnih ameriških osebnosti, ki je zahtevala od predsednika Nixona, naj temeljito prouči vso dosedanjo evropsko politiko ZDA, ker da sodbe in domneve, na katerih je slonela, niso več primerne. V tej skupini je tudi glavni Nixonov zunanjepolitični svetovalec Henry Kis-singer, o katerem veliko pišejo ameriški časopisi.
Težko je za zdaj reči, kolikšen vpliv ima ta profesor na novega predsednika. Ni-xon ima mnogo svetovalcev, toda vse kaže, da je Kissin-ger med njegovimi najbolj zaupnimi ljudmi. Zato je zanimivo pogledati, kako si ta »akademik« zamišlja nove odnose med ZDA in zunanjim svetom. Svoje ideje je že delno razložil v knjigi »Obnov« Ijeni svet«, Id jo je napisal na harvardski univerzi leta 1964.
Namen zunanje politike — trdi pisec — ni popolna varnost. Ta ni mogoča brez po* polne zmage. Možna pa je relativna varnost, ki ne izvira iz posamičnih, osamljenih sporazumov, ampak iz širšega mednarodnega sporazuma, kateri so dovoljeni cilji in sredstva v zunanji politiki. Ta misel se bistveno razločuje od večkratne Nixonove izjave pred volitvami, da je morda mogoče doseči varnost z vojaško premočjo. Po Kissingerju je kaj takega nemogoče doseči, ker Sovjetska zveza kratko malo ne bi dovolila take premoči. Popolna varnost za enega (ko bi bila mogoča), pomeni po Kissin-
gerju občutek popolne ne-var-nosti pri drugem. Torej »relativna« varnost. Nekaj znamenj kaže, da se je predsednik Nixon vsaj začel nagibati k tej teoriji, ki je v skladu z bridkim spoznanjem celo številnih ameriških jastrebov, da se ZDA kljub svoji moči in bogastvu le ne morejo »iti žandarja« po vsem svetu. Svoje odgovornosti za ohranitev miru na svetu lahko uspešneje izpolnjujejo s pa-metnejjimi in človečnejšimi sredstvi.
Celo Španijo je preplavil val govoric in negotovosti. Konec januarja je vlada razglasila po vsej državi izjem-
Kam
Nixon?
no stanje, uvedla cenzuro in začela z aretacijami, predvsem študentov in drugih napredno usmerjenih ljudi. Težko je ugotoviti, koliko ljudi je zaprla policija v nekaj dneh po razglasitvi izjemnega stanja, toda gotovo več sto. Aretacije se nadaljujejo.
Glavno vprašanje, ki si ga zastavljajo Spanci in tuji opazovalci, se glasi: Zakaj je morala vlada razglasiti izjemno stanje po vsej državi? Ce je hotela onemogočiti samo študente, bi bila lahko uvedla takšno stanje samo v Madridu in Barceloni. Domnev, ki razlagajo najnovejšo potezo španske vlade, je več.
»Liberalizacija«, ki jo je začel Franco pred dvema letoma, je šla predaleč. Falangi-stični krogi in generali so se ustrašili čedalje učinkovitejšega sodelovanja med študenti, delavci in mladimi duhovniki. Po nekaterih poročilih so prav generali pritisnili na Franca, naj uvede izjemno stanje po vsej Španiji, sicer da ne bodo odgovorni za posledice. Nekateri trdijo, da je hotel Franco s to potezo ohraniti »mir« v državi v prehodnem obdobju, ld naj bi privedlo do monarhije v državi. Poleg tega ne gre pozabiti, da vlada že več mesecev uganja teror nad Baski, zapira in muči baskovske nacionaliste in skuša zatreti njiho« vo gibanje.
Vsekakor so te domneve vsaj delno pravilne, toda najbolj pomembna je ta, da je Španija po tridesetih letih zrela za korenite spremembe. Vsi, ki se jih bojijo, so zdaj mobilizirani in skušajo vsaj odložiti usodni datum španskih marčnih Id.
I tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled |
■ POGOVOR PRI PREDSEDNIKU TITU — Predsednik republike Tito je prejšnji teden sprejel delegacijo konference za družbeno aktivnost žensk. Pogovor je tekel o položaju žensk in družine v naši družbi. Predsednik Tito je pri tem poudaril, da v naši socialistični državi ne sme biti razlikovanja med moškim in žensko, ker so vsi občani enakopravni. Toda dogaja se, da ženske zapostavljajo, npr. pri zaposlovanju, čeprav se po sposobnosti lahko merijo z moškimi. V Jugoslaviji je zdaj zaposlenih v družbenem sektorju več kot milijon žensk, kar je 30 % vseh zaposlenih. V skupščinah in samoupravnih organih pa je žensk čedalje manj, kar vsekakor ni v redu.
V zvezi s tem je predsednik Tito opozoril, da mora biti skrb za otroke stvar vse družbe. Toda to skrb smo doslej zanemarjali, vse od vrha do občine in delovne organizacije ker smo napr. na otroško varstvo začeli gledati samo skozi dinar. Izposlovati moramo ustrezne rešitve, ki bodo razbremenile družino. S hitrejšim ustanavljanjem ustanov otroškega varstva moramo prispevati k temu, da bomo izenačili startne osnove, s katerih otroci stopajo v življenje.
■ UKREPI ZOPER NEUPRAVIČENE PODRAŽITVE — Podpredsednik zveznega izvršnega sve ta Kiro Gligorov je izjavil, da so nekatere najnovejše podražitve protireformsko dejanje. Dejal je, da se bomo takim težnjam nekaterih podjetij uprli, če bo treba, tudi s prostim uvozom blaga. Zvezni zavod za cene pa Je pred dnevi izdal uredbo o obveznem nadzoru cenikov za nekatere industrijske izdelke.
■ »NOVI BEOGRAD 69« — V
mladinski delovni akciji v Novem
Beogradu bo letos sodelovalo 5000 fantov in deklet iz vseh krajev Jugoslavije. Akcija bo trajala od 10. maja do 10. oktobra. Mladina bo nadaljevala gradbena dela na delu avtomobilske ceste in železniške proge v Novem Beogradu, urejala bo »Park prijateljstva« in še nekatere druge objekte.
■ SEMINAR O DELOVNEM CASU — Na Bledu je bil prejšnji teden večdnevni seminar o delovnem času. Na seminarju so rekli,
Zapostavljen položaj žensk in družine
da posvečajo mnoge delovne organizacije čedalje večjo pozornost znanstvenim metodam v organizaciji dela in poslovanja ter uporabljajo vedno več mehanizacije. To jim omogoča, da nadomestijo čas, ld ga izgubijo s skrajšanim delovnim tednom. Nekatera podjetja (npr. rudniki in železarne) pa zaradi slabega finančnega položaja še niso mogla skrajšati delovnega časa. Prav tako še ni urejen delovni čas v železniškem, cestnem in pomorskem prometu. V raznih servisnih delavnicah, komunalnih službah in ponekod drugod pa bi morali pri določanju delovnega časa bolj misliti tudi na potrebe občanov oziroma svojih strank in ne le na želje svojih delavcev.
m TEŽAVE BRNIŠKEGA LETALIŠČA — Brniško letališče ni v rožnatem gospodarskem položaju.
Mučijo ga posojila, ki jih mora odplačevati. To je namreč edino tovrstno letališče v Jugoslaviji, ki je bilo zgrajeno brez dotacij. Druga težava je ta, da je letališče zdaj izkoriščeno komaj 5-odstotno, ker ima premalo prometa. Gorenjska je namreč v turističnem pogledu premajhno zaledje. Tretja težava, s katero si letališče beli glavo, pa je »zračna osamitev«. Brnik nam-reč ni povezan z rednimi progami z bližnjimi velikimi mednarodnimi letališči. To povezavo imata v Jugoslaviji po posebnem državnem dogovoru le zagrebško in beograjsko letališče. Spričo vsega tega Brnik nima sredstev, da bi se sproti moderniziral. Kdor pa ne napreduje, ta nazaduje.
■ UMETNA GNOJILA PRAVOČASNO? — Pristojni organi zagotavljajo, da bo letos spomladi pravočasno na voljo dovolj umetnih gnojil. Zvezni sekretariat je prejšnji teden izdal nalog za uvoz dodatnih količin ter gnojil, ki bo prispelo najkasneje do 5. aprila.
■ ŠVEDSKO SOFINANCIRANJE CESTE ZAGREB — SPLIT?
— V Split je pred dnevi prispela skupina švedskih arhitektov, ki se zanimajo za morebitno sodelova-vanje velikih švedskih družb pri financiranju gradnje ceste Zagreb
— Split.
■ UGODNA RAST PROIZVODNJE — Industrijska proizvodnja v Sloveniji je bila v januarju sicer manjša kot v decembru, vendar za 9 % večja kot v lanskem januarju, kar je dokaj ugodno. V začetku vsakega leta se namreč proizvodnja precej zmanjša, ker je v tem času več praznikov (letošnji januar pa je imel še 1 delovni dan manj kot sicer, pa tudi zaradi sezonskih vplivov.
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK - vsak četrtek 60000 izvodov!
PRIPRAVE NA APRILSKE VOLITVE
Koga bomo predlagali?
(Iz programskih izhodišč SZDL Slovenije za kandidiranje odbornikov in poslancev)
Slovenskemu gospodarstvu, ki naj bo odprto in povezano z jugoslovanskim in svetovnim prostorom, so potrebni modernizacija m sodobna oprema, znanje in nadarjenost, ustvarjalno in kvalitetno delo; tesno mora biti povezana z znanostjo. Osredotočiti moramo njegove moči. Gospodarski razvoj naj se opre predvsem na:
— krepitev, razvijanje m modernizacijo industrije;
— razvijanje terciarnih dejavnosti;
— za prihodnji razvoj slovenskega gospodarstva sta še posebno pomembna sodobna trgovina in turizem;
— vse to pa zahteva hitro modernizacijo cest..
Razvijanje vsestranskega gospodarskega sodelovanja
z vsemi deželami, zlasti pa s konvertibilnim področjem, pri čemer dajemo poseben poudarek sosednjim deželam, sodi k temeljni usmeritvi slovenskega gospodarstva.
Delež investicij v družbenem proizvodu se mora povečati vsaj za 3 odstotke, ker sedanji odstotek investicij ne omogoča dovolj hitrega gospodarskega razvoja.
V gostinstvu in obrti bomo naprej razvijali tudi zasebno dejavnost kot važen sestavni del našega gospodarstva.
Preveč razdrobljene raziskovalne institucije moramo med seboj povezati m iz njih napraviti skladnejšo celoto, kar bo povečevalo učinek in zmanjševalo družbene stroške. Te institucije moramo tudi bolj povezovati s proizvodnjo.
Mlade strokovnjake moramo zaposlovati v večjem številu, da se bo Slovenija tudi na tem področju približala razvitim državam Evrope.
Zasebni kmet je enakopraven delovni človek
Kmetijstvu moramo zagotoviti dolgoročen razvoj. Pospeševali bomo njegovo samostojno organiziranje in enakopravno povezovanje s predelovalno industrijo in trgovino. Kmetijstvo potrebuje svoji dejavnosti ustrezne kreditne in druge pogoje za gospodarjenje, stare kreditne obveznosti pa je treba uskladiti z njegovo plačilno sposobnostjo. Kreditni pogoji naj bodo za družbeno kot za kooperacijsko proizvodnjo enaki.
politika mora spodbujati modernizacijo kmetijstva in večje donose.
Zasebno kmetijstvo je del slovenskega kmetijstva, zasebni kmet pa enakopraven delovni človek, povezan z družbenim kmetijstvom ali pa združen v lastnih proizvodnih ali poslovnih organizacijan, če je to bolj v prid našemu kmetovanju. Zasebni kmet mora biti tudi ustrezneje zastopan v predstavniških, političnih in drugih odločujočih organih.
O skušnjah, pridobljenih na tujem
S strokovnjaki in z drugimi delavci, ki odhajajo v tujino, bomo vzdrževali stike. Naša skrb bo, da se bodo vračali v domovino in da bo njihovo na tujem pridobljeno znanje pospeševalo napredek doma.
— Miličnik mora biti inteligenten kot atomski fizik, gibčen kot rokoborec, vljuden	kot diplomat, hiter kot tekač, privlačen	kot	Vice	Vukov,	poln
humorja	kot	Ježek, znati mora čarati kot Svengali...
— Zakaj pa čarati?
— Da lahko živi s svojo plačo.
(Ker vsi niao brali in videli gornjega vica v PAVLIHI,	ga	objavljamo	Se	enkrat
— vsekakor pa pred sprejetjem proračunov). .
Gospodar ima denarnico
Skupno gospodarjenje le v gozdovih ali tudi z lesom? - Izkušnje kažejo, da se kmetov ne bi bilo treba bati pri soodločanju in samoupravljanju!
V prirastku
se
»Pravite, da tudi mi, kmetje gospodarimo v sodelovanju z gozdnimi gospodarstvi v svojih gozdovih. Kaj pa je značilno za gospodarja? Da nosa denarnico ali ima blagajno. Iz nje deli denar svojim družinskim članom ali podložnikom Ali pri gozdnogospodarskih organizacijah ni tako? K~i3tje dobimo za svoj les toliko, kolikor nam določi njihova uprava.«
Take besede sem slišal med razpravo o gospodarjenju v zasebnih gozdovih, ki postaja že nekaj mesecev vse glasnejša Zagovorn ki sedanjih razmer so v zagati, kadar je treba kmetom odgovarjati na konkretna vprašanja. V še večji zagati bi bili. če bi bili lastniki gozdov bo j poučeni o vsem. Pretiravanj namreč n težko zavračati.
Kdo določa višino biološke amortizacije od prodanega !e-sa? Strokovna služba pri gozdnem gospodarstvu. Prav
ŽIVINOREJEC NAJ VZAME V ROKE SVINČNIK IN DOBRO PRERAČUNA
koliko mora dobiti za mleko!
Postavljena je vrsta zahtev, ki jih morajo rejci krav upoštevati
Zvezni izvršni svet je sprejel nov odlok o minimalni odkupni ceni za kravje mleko, že doslej pa je bilo vse to za mnoge pridelovalce velika uganka. Večina izmed njih ni vedela, če je dobila mleko pravilno plačano. Da zmeda ne bi bila še večja, je potrebno zadevo razčistiti in objaviti.
Po odloku morajo mlekarne p’ačati delovnim organi zacijam, ki mleko same pridelajo, najmanj 28 par za maščobno enoto, in to v zbiralnici organizacije, ki je mleko pridelala. Tudi za mleko, pridelano v kooperaciji s kmeti, morajo mlekarne plačati najmanj 28 par od >dstotka maščobe, vendar mora biti v tem primeru mleko dostav'jeno v kraj predelave.
Za prevoz od zbiralnice do mlekarne zaračunava KZ Trebnje na primer 8 par od litra'T’ za zbiralnice pa pobere nadaljnje 3 pare od litra. Tako se obvezna cena zmanjša za 11 nar pri litru.
Po teh zahtevah bi kmet dobil za liter rn'eka. ki ima 3,5 odst maščobe 87 par venda pod pogojem, da ima mleko specifično težo od 1 do 1.034, da kislost ne presega 7.6 stopinje m če te , dovoli uisto. kar se ugotovi z metilenskim modrilom Nadalje <=e zahteva da ima mle-
ko najmanj 3,2 odst. tolšče, da ne vsebuje antibiotikov, da krave niso bile zdravljene s snovmi, ki med zdravljenjem in še pet dni po tem prehajajo v mleko (arzen, živo srebro)
Za koliko lahko nesnaga zmanjša odkupno ceno, naj pokažemo s primerom, da se pri enem litru zniža cena za dvajset par, če je za odstranitev metliškega mod-rila potrebno od ene do ene ure in četrt, kar je znak, da mleko vsebuje veliko živih klic, ki pridejo vanj z nesnago in boleznijo.
Z letošnjim julijem bo razen vsega tega potrebno mleko tudi hladiti na 10 do 12 stopinj Celzija, če mleko ne bo ohlajeno, se bo cena zmanjšala še za 5 par pri litru. Za hlad’tev mleka bo potrebno zb:ra’nice tudi primemo opremiti.
Za primer naj naredimo $e kratek račun: za liter mleka, ki Ima 4 odst. tolšče, bi debili 102 pari. za prevoz in
zbiranje bi plačali 11 par, zaradi živih klic bi bil odbitek na primer 10 par, ker mleko ne bi bilo ohlajeno, pa še 5 par. Tako bi kmet dobil za ta liter mleka 76 par, seveda, če bi mleko izpolnjevalo vse druge zahteve.
Za mleko, ki ima manj kot 3,2 odst. tolšče, kmetijska zadruga ne more' uveljavljati 10 par premije, pač pa si od litra mleka zaračuna 10 par marže. Tako mleko je torej pri litru za 10 par slabše plačano, prav tako pa je za 10 par manj plačano tištao mleko, ki ni pridelano po kooperacijski pogodbi Tudi za to mleko kmetijske zadruge ne morejo uve1 javljati premije, čeravno izpolnjuje vse druge zahteve
Inž. M. KRHIN
je, da strokovna služba ugotavlja, kakšna gozdnogojitvena dela so potrebna — kako izvajati taka dela pa bi menda ~meli odločati vsi lastniki gozdov, ki prispevajo sredstva. Od organizacije del je odvisno, koliko sredstev bo potreb ih. kako visoka naj bo biološka amortizacija. Doslej so opravljali večino del gozdni delavci. O njihovem zaslužku niso mogli odločati lf»stn:ki gozdov Ali ne bi lahko npr pogozdovali sv jih gozdov kmetje, iz biološke amortizacije pa bi jim plačali le sadike? Delali bi brezplačno, bio’oška amortizacija pa bi lahko b la toliko nižja — kadar bi oni odločali o njej — in bi dobili več za les.
Podobno je pri odkazova-nju drevja in prevzemanjem lesa. če kmet gospodari v svojem gozdu kot kooperant gozdnogospodarske organizacije — torej skupno z njo —, bi moral imeti pravico razpravljati in od’očati, kako naj bo organizirana, da bo cenejša. Enako tudi o režijskih stroških, ki mu jih zaračunajo ob izplačilu za prodani les.
O delavskih svetih v podjetjih smo veliko razpravljali. Zaživeli pa so šele takrat, ko so dobili materia1 no osnovo, torej sredstva, s katerimi gospodarijo. Enako velja za skupno gospodarjenje v zasebnih gozdovih. Kmet se bo čutil samoupravljavca pri združenem gospodarjenju v g izdovih šel? takrat, ko bo lahko odločal tudi o v šini razn’h stroškov, ki jih je treba pokriti iz vrednosti ali prod jne cene lesa iz njegovega gozda, če bjdo vsi stroški gozdnega gospodarstva znižam na najnižjo možno mejo, mu lesna industrija ali razni odkupovalci ne bi mogli plačati za les več, kot bo dobil pri svoji organizaciji, četudi bi bila trgovina z lesom sproščena.
Po izkušnjah iz povojnih let se ne bi smeli bati, da bi kmetje odločali, če bi imeli več pravic pri gospo-
darjenju z gozdovi, v škodo skupnih koristi. Se pred nekaj leti so imele nekatere zadruge zeOo uspešno kooperacijo s kmeti tudi pri gospodarjenju v gozdovih. Kmetje so zavestno puščali ysa leta po vojni del izkupička od lesa v zadružni blagajni — o tem je odločal njihov zadružni svet — in s takim’ denarjem gradili zadružne domove, pospeševali elektrifikacijo in podobno. Gotovo tudi zdaj ne bi nasprotovali potrebnim prispevkom za gozdnogojitvena dela in druge namene, kadar bi odločali o njihovi porabi. Ne strinjajo pa se, da imajo blagajno drugi — ti jim določajo njihov delež do vrednosti lesa —, za njih pa pripravijo ob koncu leta kvečjemu le poročilo, kako je bil porabljen denar.
Sicer ni pni vseh gozdnogospodarskih organizacijah enako, največ razprav pa je o najslabših primerih.
JOŽE PETEK
Lani se je v Jugoslaviji rodilo nekaj nad 200.000 otrok ali na vsakih 1000 prebivalcev 10,4 novih. Po ocena nas je bilo v SFRJ konec lanskega leta 20,257.000 prebivalcev, v prvi polovici prihodnjega leta pa se bo rodil že 20,500.000. Jugoslovan. Predvidevajo, da bo v naši državi sredi 1977. leta že 22,168.000 prebivalcev. Nataliteta v SFRJ še vedno rahlo nazaduje: naše povprečje je 19 živorojenih otrok na 1000 prebivalcev. To število znaša na Kosovem kar 37, v Makedoniji 25,8, v BiH 23,2 in v Črni gori 20,3 otrok. Najmanj otrok se rodi na 1000 prebivalcev v Vojvodini — komaj 13,8, nato v ožjem področ* Srbije — 14,9, v Sloveniji pa znaša 17,4 in se najbolj približuje povprečni jugoslovanski nataliteti.
Čemu Slovensko Primorje ni sestavni del slovenske metropolije?
Prejšnji teden je priredila republiška komisija za verska vprašanja sprejem duhovnikov, predstavnikov raznih verskih skupnosti v Sloveniji. Kakih 70 oseb se je udeležilo sprejema, ki ga je v Klubu poslancev v Ljubljani priredil predsednik komisije Pavel Bojc. Navzočim rimskokatoliškim duhovnikom je najprej čestital ob ustanovitvi slovenske cerkvene pokrajine, ki je dobila svoj. metropolitski sedež v Ljubljani. Hkrati je tovariš Bojc tudi pripomnil, da iz docela neprepričljivih, zgoLj formalističnih vzrokov ni Slovensko Primorje sestavni del te slovenske metropolije. V imenu prisotnih je nadškof dr. Jože Pogačnik v odgovoru na pozdrav poudaril sožitje In sodelovanje vseh verskih skupnosti z našimi družbeno političnimi prizadevanji.
Kmetijski nasveti
Še enkrat: izvoz-uvoz v 1968
Zdaj so znani dokončni podatki o našem izvozu industrijskih izdelkov: iz Jugoslavije smo lani izvozili za 5,7 odst. več industrijskih ižde'kov, izvoz kmetijskih pridelkov pa se je zmanjšal za 18,9 odst., vse v primerjavi z letom 1967 Lani smo iz države izvozili
za 15,7 milijard dinarjev razlega blaga, uvozili pa smo ga za 22,4 milijarde din. Primanjkljaj v zunanja trgovini znaša potemtakem 6,7 milijard din in je za 17,8 odst. večji kot v 1967. Skupna vrednost izvoza se je povečala za 0,6 odst., uvoza pa za 5,2 odst.
Gnojenje - za vrtičkarje
Vrtičkarstvo postaja vse pomembnejša oblika aktivnega sproščanja umskega delavca, za mnoge ljudi pa tudi pridobitna dejavnost, ki lahko dosti pripomore v družin-skem proračunu. Zato se velja potruditi in tudi iz sorazmerno majhnega koščka zemlje iztisniti kar največ.
| Tako kot v vsem poljedelstvu je tudi v vrtičkarstvu osnova za uspeh izdatno in pravilno gnojenje. Organsko gnojilo, to je hlevski gnoj in kompost, ki vnaša v zemljo humus, se dopolnjuje z umetnimi gnojili, ki dajejo zemlji čiste hranilne snovi. Za razliko od polj je treba pri gnojenju vrtov upoštevati še pogostno zalivanje, ki izpira del lahko topljivih snovi, predvsem dušik, kalij in apno.
Da je gnojenje z umetnimi gnojili lažje in enostavnejše, uporabljamo v vrtnarstvu že vnaprej pripravljene mešanice gnojil, ki vsebujejo vse potrebne sestavine, zlasti dušik, fosfor’in kalij. Tako je zelo primemo mešano gnojilo nitrofoskal special, ki ga izdelujejo v Rušah. Posebej je vredno opozoriti, da umetna gnojila, ki vsebujejo klor (n. pr. kalijeva sol) niso primerna, ker cela vrsta zelenjad-nic kalija ne preneša.
| Važno je poznati vsaj osnovne zahteve posameznih vrtnih rastlin. Najbolj zahtevne so kapusnice med njimi predvsem pozno zelje, zatem: paprika por, paradižnik, zelena, špargelj. Srednje zahteve so: korenček, kumare, glavnata solata, endivija, redkev; malo zahtevne pa grah, fižol in redkvica.
Za najbolj zahtevne priporočajo uporabljati hlevski gnoj in 10 kg mešanega gnojila ob setvi ter dva kilograma med rastjo na sto kvadratnih metrov, za srednje zahteve 8 kg ob setvi ter 4 med rastjo, za najmanj zahtevne pa 4 kg ob setvi in 2 kg med rastjo. Ker vse zelenjadnice ne potrebujejo'hlevskega gnoja, gnojimo vsako leto z njim le polovico zemlje, to pa vskladimo z razporedom posameznih rastlin.
| Razumljivo, da je gnojenje le en pomemben pogoj za dober pridelek. Nanj vpliva tudi obdelava, izbira semena ter varstvo pred boleznimi in škodljivci.
Inž. M. L
OB 120-LETNICI PESNIKOVEGA SMRTNEGA DNE
'adar premišljujemo Prešernovo življenje, nam pridejo na misel hote ali nehote štiri njegova obdobja: roj-, stvo in prva leta v Vrbi, dragi vasi domači - to je obdobje mladostne sreče; potem je tu študij na Dunaju - to so bila leta zorenja in upanja, obdobje vere v dobre vetrove v jadrih; ljubljansko obdobje - od vseh najdaljše, čas slovesa od mladosti, izgubljene vere in trpkih preizkušenj; in na koncu so še leta v Kranju, resda z občutkom samostojnosti, dosege življenjskega poklicnega cilja - toda tudi leta umiranja ... V Kranju je dozorela sreča Prešernovega življenja; tu so v popoldanskih urah mrzlega zimskega dne, 10. februarja leta 1849, spustili v črno jamo starega kranjskega pokopališča izmučeno pesnikovo telo.
SILA SPOMINA
Odtlej je Kranj posvečeno mesto, Prešernovo mesto. Semkaj, h grobu z neiztroh-nj enim pesnikovim srcem, romajo Slovenci že več kot sto let. Podobno, kot je Kranj in Prešernov grob doživel hrvaški pisatelj Avgust Senoa in spisal nato čudovito lepo novelo »Karanfil sa pjesnikova groba«, tako so doživljali obisk v Prešernovem Kranju še mnogi rojaki iz domovine in tujine.
Toda — le do nedavna, čas briše sledove, ljudje pozabljajo, stare hiše se podirajo ... In zdaj smo tu z vprašanjem: »Le kaj je še v Kranju ostalo Prešernovega, ali živi še spomin nanj, ki naj bi ga posredoval rodu rod?« '
Pra/v na to vprašanje bd radi odgovorili v tem zapisu. Vendar pa si moramo, da bi se bolje znašli in lažje odgovorili, poklicati v spomin Prešernov prihod v Kranj in njegova pota od advokatske pisarnice do sodišča pa od sta-novališča do bližnjih in daljnih krčem.
Stopimo zato v jesen leta 1846!
Vendar pa se Prešeren ni in in ni hotel odreči poklicu, ki si ga je v mladosti sam izbral, zoper voljo svojega sorodstva. Hoteli so njegovi domači, da bi postal duhovnik — a po prostosti hrepeneče pesnikovo srce si je želelo le svobodnejšega poklica. In prav odvetništvo je bilo tedaj ena redkih strok, ki je zagotavljala vsaj relativno samostojnost in neodvisnost.
SLOVO OD GROBOV
Končno!
Po tolikih, dolgih letih grenkega in ponižujočega čakanja, je, sedaj že petinštiridesetlet-nik, doktor France Prešeren le postal samostojen odvetnik,
Polnih štirinajst let je čakal na ta trenutek. Petkrat zapored je vlagal prošnje za dodelitev advokature — a vsakokrat zaman!
Bili 90 to hudi udarci za občutljivega pesnika, ko so mu leto za letom prizadevali krivico. In nič manj bodeči za človeka, ki je šole odlično končal im katerega dotedanje delo, bodisi pri komorni pro-kuraturi, bodisi pri odvetniku Blažu Crobathu, je bilo kar vsekakor najbolje ocenjeno. Tudi priporočila ob njegovih neuspešnih prošnjah so vsa hvalila Prešerna kot izvrstnega, poštenega in ~ izvedenega jurista.
A kaj, ko pa je bil oblastem 6umljiv zaradi svojih svobodoljubnih nazorov! Ni bil klečeplazec, niti svetohlinec. Svoje pošteno mišljenje o vseh stvareh je vedno odkrito povedal. Ni hotel živeti tako, kot je zahtevala takratna malomeščanska lažimorala; živel je po svoje, svobodno — to pa je bilo tedanji katoliško-cesarski birokraciji kar seda nevšečno!
Nepremožem kakor je bil, se je moral Prešeren za stroške selitve v Kranj sedaj še zadolžiti. Dr. Prane Rus mu je res posodil 200 goldinarjev proti vrnitvi s 5 % letnimi obrestmi.
S svojo sestro Katro in z mladim pisarjem Andrejem Rudolfom se je nato ob koncu septembra leta 1846 poslavljal od Ljubljane, kjer je toliko ustvarjal, toliko ljubil in toliko upal...
Celih trideset let je bila Ljubljana Prešernu vse. Bila je priča njegovih najsrečnejših ur; tu so živeli njegovi prijatelji, tu je doživljal svoje ustvarjalne zmage. Zdaj pa je zapuščal Ljubljano, ki jo je v najbolj prešernih urah imenoval »ljubico nebes in sreče«, zapuščal je mesto, ki je zdaj hranilo zanj le še troje ljubih grobov, Čopovega, Smoletovega in Korytkovega; zapuščal je v tem mestu nezakonsko mater Ano Jelov-škovo in dvoje drobnih, nepreskrbljenih otročičev. Eme-
Detajl Prešernovega spomenika v Kranju (delo kiparjev Frančiška Smerduja in Petra Lobode)
Prešernov
Kranj
stina in France sta izgubljala očeta...
Vendar pa so prav v teh urah grenkega slovesa v Blas-nikovi tiskarni že tiskali prve pole »Poezij«! Ali je pesnik opazil, da so se mu vremena nenadoma hotela zjasniti, da mu je življenje zdaj darovalo kar dvoje nasmehov hkrati: obet neodvisnosti in zmagovit izid knjige pesmi, posve-
čenih neuslišani ljubezni, strahu in upa? Ali je mo?"^ prišel ta zasuk sreče krive prepozno?
DOKTOR
PRAVICE
Splet naključij, ki je Prešernu dodelil prav Kranj za
sedež njegove advokatske pisarne, je bil zanj kar ugoden. Niti Novo mesto niti Postojna nista prihajali v poštev, kajti v povsem novem okolju bi se naš nepraktični pesnik le stežka znašel. Kranj pa mu je bil vsekakor bližji, bolj domač. In tudi ljudje so mu bili podobne, gorenjske nravi.
Bil pa je Kranj tedaj sicer majhno mestece, s komaj 2000 prebivalci, a močno in živahno gospodarsko središče. V kupčiji z žitom je bil Kranj celo za vso Kranjsko najpomembnejši. Cene, ki so jih tu postavljali žitu, so bile tudi za ostalo deželo odločilne in so jih tudi »Novice« redno objavljale.
V Kranju so tedaj živeli predvsem trgovci, gostilničarji, nekaj obrtnikov in peščica uradnikov, častnikov, duhovnikov, zdravnik in lekarnar. Večje število rokodelcev pa je živelo in delalo v ožji in širši mestni okolici. Najpod-jetnejši meščani so prav v teh letih začeli že stremeti k ustanavljanju manufaktur, ki so bile nekak predhodnik poznejše industrializacije kranjskega območja. Kupovali so surovine, jih dali okoliškim kmetom v predelavo, sami pa so v svojih delavnicah v mestu dali izdelkom končno podobo ali obliko ter potem s to robo tržili daleč naokoli, na jug in sever. Kupčijski uspehi so bili alfa in omega sreče skoro vseh meščanov.
V ta svet in v tako okolje je življenjska pot pripeljala pesnika in odvetnika, doktorja Franceta Prešerna . ..
Moral si je najprej poiskati stanovanje, kjer bi lahko imel tudi pisarnico. In da bivališče ne bi bilo preveč oddaljeno od okrajnih uradov, kjer bo imel opravka dan na dan. Tem zahtevam je ustrezala hiša v tedanji glavni mestni ulici, last trgovca Franca Ma-yerja, ki pa je sam stanoval drugod.
Skupaj z doktorjem Prešernom sta se v stanovanje vselila njegova 46-letna sestra Katra, da bi mu gospodinjila, in 19-letni Andrej Rudolf, da bi mu kot pisar pomagal v advokatski pisarni.
Prav natanko bržčas ne bomo mogli nikoli dognati, kako je pesnik uporabljal prostore v tej hiši. Zagotovo moremo to trditi le o doktorjevi stanovanjski sobi — spalnici. Ta je bila v tistem delu hiše,
ki ima fasado na današnjo Prešernovo ulico. Zavzemala je dve tretjini prvega nadstropja in imela dve okni.
Bilo je torej tako: vhod v svoje stanovanje in odvetniško pisarno je imel Prešeren iz današnje Tavčarjeve ulice, iz današnje Prešernove ulice pa je bil le vhod v Puino kavarnico. Bila je zares pri roki in pesnik je gotovo večkrat posedal v njej. Vsaj iz pripovedi njegove nečakinje Marijane zvemo, da ga je prihajala klicat v »kafetarijo«, če ga je kdo iskal v stanova-nju ali pisarni. Tu je posedal, premišljeval ali pa se pomenkoval. Tu ali pa v katerikoli od takratnih oseminštiridesetih kranjskih gostiln je bil ob temnih in hladnih zimskih večerih gotovo prijetneje posedati, ko pa je bila svečava v tistih časih v stanovanjih kaj borna. V kavarnici in pa v krčmah vsaj več sveč gorelo hkrati. In toplo je bilo ... Doma pa tema in mraz, posebno tam, kjer ni bilo srečnega družinskega življenja.
Sporočilo iz teh let še ve povedati, da je pesnik rajši poslušal kot sam govoril! če pa je že kaj rekel, je bilo to preudarno, duhovito in ne preveč glasno. Vpil ni nikoli, če se je razburil, je raje utihnil in potrpel. Zato je tudi doma Katri dal prav skoro v vsem. Se to vedo povedati sodobniki, da Prešeren v zadnjih letih sploh ni kaj prida popival. Pač pa je dolgo, dolgo srkal svojo merico, postavljeno na vogal mize. Od časa do časa se je sklonil in napisal na listič kako domislico ali pa verz. In takoj nato je spet utonil v premišljanje. Družbe v Kranju ni iskal, prej družba njega. Saj je bil šegav in prijeten družabnik, če se je razvnel. Njegova posebnost pa je bila ta, da je nenadoma vstal izza mize, se kratko poslovil in odšel.
PESNIKOVA
SMRT
Kranj v Prešernovem času (sredi 19. stoletja)
Potem je prišlo burno leto 1848. In vest, da mu je v Ljubljani nagle smrti umrl poslednji prijatelj in pobratim dr. Blaž Crobath. To sporočilo je pesnika tako potrlo, da sd je poiskal vrv. Sicer so ga rešili, toda smrt se ni dolgo mudila. Zima je prinesla bolezen, osmega februarja, malo pred osmo uro zjutraj, je Prešeren še poklical: »Vzdignite me, zadušiti me hoče!« Potem je izdihnil...
In odtlej je najdragocenejše, kar hrani gorenjski Kranj, gomila nad Prešernovim grobom.
Hiša, v kateri je pesnik umrl, je preurejena v Prešernov spomenik muzej. Nekaj hiš, v katere so vodile pesnikove stopinje, bodisi po službenih ali zasebnih opravkih, še stoji. Tu je bivše sodišče, stara šola, kazina, nekaj gostiln, ki jih veže spomin na Prešerna, grad Kieselstein, stara brivnica in stražarnica Narodne straže, ki ji je v 1. 1848 pripadal tudi dr. Prešeren kot vojaška sodnik ...
Spomin na pesnika obuja tudi mogočen bronast spomenik pred Prešernovim gledališčem. Otroci obiskujejo šolo Franceta Prešerna, tudi pevski zbor nosi pesnikovo ime, glavna ulica starega mesta se imenuje Prešernova, na kozarček pogovora pa zavijemo v Prešernov hram.
ČRTOMIR ZOREC
4
DOLENJSKI UST * TEDI\IIH* VESTNIH■ vsak četrtek 60000 izvodov!
BB
BRIGITTE
BARDOT
rdečila za \\j ustnice in \ laki za nohte
Na nedavnem občnem zboru Turističnega društva Ribnica so člani menili, da je tudi v interesu ribniškega turizma treba čimprej modernizirati cesto Kočevje—Delnice. Sklenili so, da bo tudi njihovo društvo posredovalo pri raznih organih v občini in izven nje, da bo cesta čimprej modernizirana.
Ko so razpravljali o domačem gostinstvu, so ugotovili, da je na zavidljivi ravni, vendar je postrežba še vedno prepočasna. Kadar se pripelje
•	•	v	v
Sejmišča
Dobro obiskan sejem
V ponedeljek, 3. februarja, je bilo kljub slabemu vremenu zelo živahno na novomeškem sejmišču. Kmetovalci so pripeljali 719 prašičkov in 111 glav goveje živine. Kupci so pokupili 560 pujskov in 72 goved. Prašički so šli v denar po 130 do 300 din, voli pa 4 do 4.30 din kg, krave po 3 do 3.40 din kg, mlada živina po 4.50 do 5 din kg.
v Ribnico hkrati več avtobusov izletnikov, se zgodi, da odidejo nekateri naprej, ne da bi bili izletniki zadovoljivo postreženi.
Prodajalna spominkov ima že dve leti skoraj enak promet: proda za okoli 150.000 din spominkov. Vendar bi lahko prodajalna odkupila pri izdelovalcih še več spominkov, saj ima zanje tudi kupce. Vendar tega ne more napraviti, ker ima premajhno in neprimerno skladišče. Sklenili so, da bodo zaprosili občinsko skupščino, naj jim pomaga najti primerno skladišče.
Na občnem zboru je bil sprejet tudi predlog, naj bi v soglasju s turističnimi društvi ustanovili turistično zvezo za območje od Kolpe do Turjaka. Doslej je to območje spa-
Elegantna in najlepša je obleka iz čipkastega blaga tovarne čipk, vezenin in rokavic
VEZENINE
BLED
ŽELEZNIČARJI OBLJUBLJAJO, da bodo električni vlaki že letos vozili do Dobove. Tako bo proga elektrificirana od Jesenic do Dobove, vsi pa upamo, da se bodo njihovi načrti tudi uresničili! — Na sliki: drogovi so postavljeni že vse do Sevnice.
(Foto: Franc Pavkovič)
Z OBČNEGA ZBORA TD V RIBNICI
“______________'	.	.	'	"	je	zastal
Prodajalna potrebuje večje skladišče — Tudi Ribničanje zahtevajo modernizacijo ceste Kočevje-Delnice — Potrebujejo turistično zvezo
" in ženske trkajo na vrata...
Med občani, ki iščejo zaposlitev, je največ nekvalificiranih delavcev, med temi pa so v pretežni večini ženske in mladina
— Štefan, ti imaš traktor?
— Tudi ti ga lahko kupiš, če boš varčeval zanj pri
Dolenjski banki in hranilnici
v NOVEM MESTU ali njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
NE POZABITE:
Dolenjska banka in hranilnica v Novem mestu je avgusta 1967 zvišala obrestne mere: za navadne vloge na 6,50%, za vezane vloge do 8%! — in ne pozabite tudi na ugodne obresti za sredstva na deviznih računih občanov, za katera plačuje banka od 4-6 odstotkov v devizah, razen tega pa dodatno še od 1,5 do 2,5 odstotka v dinarjih!.
dalo pod Ljubljansko turistično zvezo, ki pa zdaj dela le za potrebe društev na območju mesta Ljubljane.
Na občnem zboru so razpravljali še o nadaljnji turistični vzgoji prebivalstva, o olepševanju naselja, gradnji motela in drugem. Po občnem zboru je prisotnim predaval o Severni in Južni Ameriki znani predavatelj Stane Tavčar. Poslušalci so bili prijetno presenečeni zaradi kvalitetnega predavanja in dobrih diapozitivov.
Letos že 4. skupina v tujino
V torek, 4. februarja, je odpotovala na delo v Nemško zvezno republiko skupina 16 delavk. Zaposlile se bodo pri tvrdki Siemens (elektroindustrija) v MUnchnu. Zaposlitev jim je posredoval Zavod za zaposlovanje Novo mesto. Letos je s posredovanjem zavoda odšlo na delo v Nemčijo že 86 delavcev.
Brezposelni ni najboljši izraz za tiste, ki iščejo delo. Med njimi je namreč precej takšnih, ki jim to delo ni nujno potrebno za preživljanje. Zato je primerneje govoriti o tistih, ki iščejo delo. število takšnih občanov se je lani spet povečalo. Ne za veliko, pa vendar. Med njimi je 26 tehnikov, 11 maturantov, nekaj kvalificiranih delavcev, v pretežni večini pa so nekvalificirani ljudje ali pa takšni, ki so priučeni za delovno mesto v industrijski proizvodnji. Med nekvalificiranimi, ki iščejo zaposlitev, je največ mladine iri žensk. Kako zagotoviti delo tistim, ki ga iščejo je žal še vedno uganka.
Pri Medobčinskem zavodu za zaposlovanje Novo mesto je bilo lani v občinah Črnomelj, Krško, Metlika, Trebnje, Ribnica in Novo mesto prijavljenih 1417 občanov, ki so iskali zaposlitev. V primerjavi z 1.1967 jih je bilo za 9,6 odst. več. Slika nezaposlenosti ni v vseh občinah enaka: ponekod se je lani stanje izboljšalo (v občinah Črnomelj, Metlika in Trebnje deloma zaradi večjega zaposlovanja v tujini, ki ga je posredoval zavod), medtem ko je bilo v občini Krško lani za 26,1 odst., v občini Novo mesto za 27,8 odst. in v občini Ribnica za 29,5 odst. več občanov, ki so iskali zaposlitev.
že v uvodu smo rekli, da so med »nezaposlenimi« tudi
takšni, bi jim zaposlitev ni nujno potrebna za preživljanje. 58,6 odst. teh, ki iščejo delo, je odvisnih od svojih rok, 6,1 odst. je takšnih, ki so lastniki zemlje, 32,7 odst. pa jih je iz družin, ki imajo zemljo. V večini primerov pri občanih, ki izhajajo iz kmečkih družin in iščejo delo, ni takšnih, ki bi imeli večja posestva. 'Večina ima do 1,5 ha veliko kmetijo, nato sledijo takšni do 5 ha, tistih z več zemlje pa je zelo malo.
Več kot eno leto čaka na zaposlitev le 22,4 odst. pri zavodu prijavljenih, vsi drugi dobijo zaposlitev prej. žal je med temi, ki čakajo največ priučenih delavcev z ozko specializacijo in nekvalificiranih. Taikšnih je kar 83,7 odst.
Mladina, zlasti tista, ki nima popolne osemletke, je največji problem, zelo veliko pa je med občani, ki iščejo delo, žensk. V občini Novo mesto je med prijavljenimi 59,2 odst. žensk, v občini Ribnica 69,1 odst. in v občini Črnomelj 66,4 dost. Med nekvalificiranimi je največ mladih: v občini Krško 63,4 odst. v občini Novo mesto (tu je bilo lani zaposlenih veliko mladih ljudi) še vedno 59,6 in v občini Trebnje 69,2 odst.
Veliko teže kot drugi čakajo na zaposlitev mladi ljudje, ki so končali šolanje, pa ne najdejo kruha. Na območju 6 občin je brez zaposlitve 7 kmetijskih tehnikov (med njimi 4 dekleta), 9 deklet s končano ekonomsko srednjo šolo in 10 tehnikov raznih drugih strok. Izmed 11 kmetijskih tehnikov, ki so lani končali šolanje, so našli delo le 4, ekonomski tehniki pa so se odrezali malo boljše: zaposlitev jih je dobilo 38. Kmetijski tehniiki, ki SO se zaposlili lani, delajo v nekmetijskih dejavnostih, nekateri pa celo kot nekvalificirani delavci...
M. J.
rdečila za uj ustnice in	\
laki za nohte
Osrednja proslava bo v Velenju
Letos slavi slavna 14. divizija 25. obletnico legendarnega pohoda na Štajersko. 27. aprila, ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenije in obletnici bojev 14. divizije na Štajerskem, bo osrednja proslava v Velenju. Slavje ne bo omejeno le na partizansko srečanje in proslavo v ožjem pomenu besede, temveč bo široka in zelo odprta manifestacija vseh naših delovnih ljudi, zlasti pa še m’ad'ne. V proslavljanje se bodo vključile vse partizanske enote Slovenije, da bo imelo srečanje tudi potrebno partizansko-vojaško obeležje, s čimer bo znova podčrtano, kako je bila organizirana naša oborožena borba in revolucija.
Nov predlog glede prehodov
Sev niška občina, ki ima to »smolo«, da je na njenem območju veliko železniških tirov in prehodov, bo morala po določilih zakona prispevati za vzdrževanje prehodov letos kar 246.000 dinarjev. Ker ni poravnan dolg iz prejšnjih let, je občina skupno dolžna Beležnici že skoraj 900.000 novih dinarjev. Predsedstvo ob-fiinske skupščine je poskušalo doseči, da bi zakon spremenili, vendar kaže, da brez uspeha. Zdaj se zavzema za sprejemljivo rešitev, po kateri naj bi železnica dala dolgoročno posojilo, ki bi ga občina postopno odplačevala. Sev-niška občina zahteva tudi, naj se ta denar dosledno porabi za urejanje križanj cest in železnic na njenem ozemlju.
V Pišecah gradimo največji vodovod
Prizadevni prebivalci pišeškega območja so sami začeli graditi velik vodovod in upravičeno pričakujejo pomoč tudi od občine
Brez hišnih številk
Ekonomski blok ob Tomšičevi cesti v Kočevju stoji že šesto leto, a še vedno nima hišne številke. Stanovalci sporočajo zato znancem svoje različne naslove, npr. Tomšičeva cesta, blok 1, blok 2, številka 14 ali samo ekonomski blok. Ker se znancem vse te številke in naslovi za isto zgradbo zmešajo, se pošta izgubi. Prav bi bilo, da bi ta blok končno le dobil svojo hišno številko, ki po mnenju stanovalcev »leži verjetno v neki pisarni v predalu pisalne vnze«.
Mladina o zaposlovanju
Na februarski konferenci Zveze mladine v Krškem bo del razprave namenjen problematiki zaposlovanja. Za po datki je mladinska organizacija zaprosila Zavod za zaposlovanje, kamor se mladi po končani šolski obveznosti in vajenski dobi največ obračajo za pomoč pri iskanju delovnih mest.
Poklek: tesno sodelovati z Blanco
Kdor pozna razmetane vasi in zaselke, mora priznati, da je izreden uspeh, ko je na letošnjo letno konferenco krajevne organizacije SZDL Poklek — Selce 14. januarja pri-6Lo kar 46 ljudi. Dober obisk pa je dokaz prizadevnosti tamkajšnjih ljudi, da bi v okviru te organizacije urejali 6ikiu(pne zadeve. Na konferenci so obravnavali kmetijs.vo, davčno politiko do hribovskih kmetij, ob tej pirifložnosti pa je bilo tudi predavanje o narodni obrambi. Izvolili so tudi nov odbor in med drugim sklenili tesneje sodelovati s sosednjo krajevno organizacijo na Blanci.
Na območju krajevne skupnosti Pišece so 4 vodovodi: pišečki, zgrajen 1943., vodovod za kmetijsko posesitvo in stanovanjsko poslopje KGP Brežice, zgrajen 1966 (oba napajata 40 gospodinjstev), ter dva lani zgrajena vodovoda Pavlova vas — Ravne, ki oskrbujeta z vodo 48 gospodarstev.
Hribovske vasi trpe pomanjkanje vode zlasti v sušnih poletnih mesecih, čeprav so ljudje zgradili že precej kapnic. Nič čudnega, če že dolgo teko pomenki o vodovodu, ki bi uporabil izvir Gabemice — Dupla in bi oskrbel z dobro pitno vodo pretežni del pišečkega območja.
Prvi so začeli resno razmišljati o tem najbolj prizadeti prebivalci zaselka O-rehovec. Začeli so zbirati denar in so se odločili, da bodo napeljali vodo iz skoraj 1400 m oddaljenega izvira Gabemice. Tej zamisli so se V NOVOTEKSOVEM otroškem vrtcu je vedno Živah- -nato pridružili še prebivalci no in prijetno. Pod skrbnim vodstvom vzgojiteljic vasi Podgorje in Dednje va-preživijo malčki vsak dan prijetne urice v delu in igri. si. 24. novembra lani je bil Sedaj se je nabralo kar 40 otrok. (Foto: S. Dokl) izvoljen vodovodni odbor, ki
KRUH SE NE PONUJA VEČ NA VSAKEM KORAKU
Zaposlovanje se je končno ustalilo
V šestih občinah našega območja je bilo lani skoraj tisoč delavcev več kot leta 1967 — Pri zasebnikih je bilo skupaj z gospodinjskimi pomočnicami zaposlenih le 1154 delavcev
Preden začnemo pomenek o številu zaposlenih v lanskem letu in o tem, kako je potekalo zaposlovanje, sta potrebni beseda ali dve o statistiki. Podatki, s katerimi bomo postregli, so zbrani iz dveh virov: od socialnega zavarovanja in iz statistike občin.
Evidenca socialnega zavarovanja je ustvarjena na osnovi prijav zavarovancev, ki so v delovnem razmerju ali pa so delovno razmerje nastopili. Podjetja zajemajo v teh prijavah tudi vajence, ki se ne štejejo kot zaposleni delavci. Zato se število o zaposlenih, ustvarjeno na osnovi podatkov socialnega zavarovanja, le malokdaj ujema s podatki, s katerimi razpolagajo delovne organizacije. Zavoljo te neskladnosti, ki obstaja v celotni Sloveniji, je v načrtu revizija poročanja,
ki naj posreduje stvarno sliko, nato pa bo način poročanja spremenjen tako, da bodo podatki točni.
Drugi vir podatkov je statistika občin. To statistiko pa nekatere občine vodijo, druge spet ne. Tudi podatki iz tega vira niso poponoma zanesljivi. Prave številke so nekje v sredi med temi, ki jih dobimo od socialnega zavarovanja in od občin.
Število zaposlenih je bilo lani v občinah, za katere deluje Medobčinski Zavod za zaposlovanje Novo mesto, precej enako tistemu v 1. 1967. Oglejmo si za začetek število zaposlenih po občinah, hkrati pa bomo navedli odstotek, ki pove, koliko je bilo zaposlenih v primerjavi z 1. 1967. V občini Črnomelj je bilo lani zaposlenih 3631 delavcev ali
0,7 odst. manj kot 1. 1967, v
„KRKA" je spet presenetila!
Pred novim letom vsi razmišljamo o tem, ali bo kanilo kaj več denarja, ali bamo delili v podjetju dobiček, kako bomo obdarovali druge in kako bodo drugi obdarovali nas. žal pa je tudi v naši družbi še vedno nekaj ljudi, ki jim je t»D nedosegljivo. V mislih imamo socialno ogrožene družine in posameznike, ki jim zmanjkuje celo za kruh, ter stare ljudi brez svojcev, ki preživljajo večer življenja v domovih onemoglih.
Prazniki jim vzbujajo grenkobo, ker takrat še bolj čutijo to, za kar so prikrajšani. Organizacija RK in Center za socialno delo jih vsaj za novoletne praznike obdarita ’ s skromnimi darili ter čestitko, ki pove, da niso pozabljeni.
Minulo novo leto pa je
bilo za te ljudi enako svetel praznik kot za vse druge. Prvič — tako pravijo pri Centru za socialno delo v Novem mestu — se je spomnil teh ljudi delovni kolektiv. Tovarna zdravil KRKA je darovala za novoletne praznike jCentru za socialno delo 3000 din. Center je primaknil še svojih 2000 din in 40 socialno ogroženih družin je prejelo za praznike po nekaj tisočakov izjemne pomo či. Za vse naše oskrbovance v domovih onemoglih v Metliki in Im-poljci pa je pripravil darilne zavoje RK.
Tovarna zdravil KRKA je pripomogla, da je zasijala sreča tam, kjer je sicer ne bi bilo. Posnemajmo v prihodnje ta lepi zgled tudi drugi.
M. JAKOPEC
občini Krško 6059 ali 4,6 odst. več, v občini Metlika 1830 ali
0,2 odst. manj, v občini No vo mesto 14.014 ali 4,7 odst. več, v občini Ribnica 1768 ali 3,5 odst. manj in v občini Trebnje 1825 ali 4,6 odst manj kot 1. 1967.
V	večini občin (izjema sta le krška in novomeška) je bilo lani nekoliko manj zaposlenih kot 1. 1967. Težnja po zmanjševanju števila zaposlenih je, čeprav komajda očitna, še vedno prisotna. Resnici na ljubo pa je treba reči tudi to, da so na zmanjšanje števila zaposlenih vplivale v nekaterih občinah (Metlika, Trebnje, Ribnica) težave v nekaterih podjetjih ali ukinitev posamezn:h podjetij.
Zanimiv je tudi podatek o številu zaposlenih pri zasebnikih. V občini Črnomelj je bilo pri zasebnikih zaposlenih 102, v občini Metlika 94, v občini Trebnje 133, v občini Ribnica 109, v občini Krško 300 in v občini Novo mesto 416 delavcev. Približno četrtina teh so gospodinjske pomočnice, Ker so številke o številu zaposlenih v zasebnem sektorju, s katerimi razpolagajo uprave za dohodke, ponekod precej večje (brez gospodinjskih pomočnic), lahko sklepamo, da je pri zasebnikih precej delavcev, ki niso prijavljeni pri socialnem zavarovanju.
Industrija predstavlja v občinah, ki smo jih zajeli v pregledu, najpomembnejšo gospodarsko panogo. Tudi tu niso bila gibanja zaposlenih nič drugačna kot v celoti: v občini Novo mesto je bilo v industriji 8,5 več zaposlenih, v Trebnjem 13,7 odst. manj, v Črnomlju 1,2 odst. več, v Metliki 4,5 odst. manj, v Krškem 2,5 manj in v Ribnici 3,9 manj. .Po evidenci zavoda so lani posredovali zaposlitev 5830 delavcem, delati pa je prenehalo 4915 delavcev. Ob koncu leta je bilo torej zaposlenih za približno 1000 delavcev več kot v začetku leta ozir. lani. Pretežni del teh delavcev se je zaposlil v občini Novo mesto.
deluje v okviru krajevne skupnosti.
V	sodelovanju z ObS Brežice smo začeli z meritvami, izdelavo načrtov, zbiranjem denarja in drugim. Veliko nam je pomagal z nasveti vodovodni inštalater Klabu-čar iz Brežic, za plodno pomoč pa smo zfelo hvaležni tudi geometru Jenču iz Brežic. Naj jverno, da pogrešamo vodvodnega strokovnjaka pri ObS Brežice, h kateremu bi se lahko zatekali po strokovno pomoč in nasvete, ker bomo polovico denarja
V	Dragatušu nabita dvorana
Občni zbor krajevne organizacije ZZB NOV v Dragatušu je bil tako dobro obiskan, kot že dolgo ne noben vaški sestanek. Izčrpno delovno poročilo predsednika Poldeta Bečaja je mnoge spodbudilo k razpravi. Ugotavljali so, da so pravično razdelili denar, ki je bil za borce dnagatuškemu predelu lani na razpolago. Se zmeraj pa je nekaj borcev, ki so upravičeni do družbene pomoči, a je še niso dobili. Na sestanku so kritično ocenili delo članstva v okviru SZDL, saj mnogi borci ne-hodijo niti na sestanke te organizacije. Se bolj so zamerili onim, ki so dobili enkratno denarno pomoč, a niso člani SZDL.
Sklenili so. da bodo borci aktivno sodelovali v pripravah na volitve in da se bodo polnoštevilno udeležili kandidacijskih konferenc. Občni zbor je dal tudi priznanje dosedanjemu predsedniku Be-čaju za uspešno vodenje organizacije. želeli so, da bi še nadalje ostal predsednik.
porabili samo za načrte in za strokovno pomoč!
Ko smo začeli z izkopi, nas je bilo 60, zdaj nas je pa že več kot 100. Precej težav je zato, ker bomo morali vodo od izvira do zbiralnika prečrpavati 70 m visoko. Raje kot električno črpalko bi uporabili vodo, ker ima izvir moč 301 na sekundo in bi njegova vodna sila zadoščala. Med deli je prišlo do manjših nesoglasij, ker so nekateri trdili, da bo vode premalo za vse. Manjša skupina iz Pišec in Dednje vasi se je odločila za zajetje pri izviru, ki leži 16 metrov nad Gabemico, uporabiti pa nameravajo naravni padec vode. Odbor je ostal še naprej skupen, čeprav delamo zdaj vodovod iz dveh zajetij.
Cevodvod bo dolg z odcepi in priključki vred 17.318 metrov. Okoli 4 km jarkov smo izkopali s plugom goseničarjem, vse drugo pa smo naredili sami in premetali pri tem več kot 5100 kubičnih mebrov zemlje. Dela pri izkopih zbiralnikov in jarkov (8300 delovnih ur), so vredna 33 200 din, za dokončno napeljavo pa bomo potrebovali 230 000 din. Vsako gospodinjstvo bo moralo nri-spevati v denarju 2 do 3 tisoč din ter opraviti še ustrezni del izkopov. Celoten vodovod nas bo veljal okoli 300 000 din.
Razumljivo Je. da toliko denarja ne zmoremo takoj, zato bi nam prišlo zelo nrav kakršnokoli posojilo. Cevi moramo v izkopane 'Trke, ki vodijo marsikje čez njive, položiti še pred začetom spomladanskih kmečkih del. Zato upamo, da nam bo občina priskočila na pomoč.
AVGUST MOLAN
SNOV, KI ZANIMA BORCE 1941 DO 1943
Dva predloga za pokojnine
IS Slovenije predlaga, naj bo enotna pokojnina 816, predsedstvo RO ZZB pa 844 din
Na območju novomeškega Zavoda za socialno zavarovanje prejema okoli 1.800 borcev tako imenovano zajamčeno pokojnino. To so tisti udeleženci NOB iz let 1941 do 1943, ki so imeli ob upokojitvi pred letom 1965: moški naj manj 20, ženske pa najmanj 18 let pokojninske dobe.
Dosedanja (zajamčena) pokojnina je znašala za spome-ničarja 870, za borca iz leta 1941 745, za udeleženca NOB iz leta 1942 721 in za borca iz leta 1943 655 din na mesec.
Borci, ki so bili upokojeni po 1. januarju leta 1965, dobivajo za 20 do 40 din večjo pokojnino kot tisti, ki so nastopili pokoj do konca leta 1964. Razlika je nastala zato, ker se je dodatek za borce povečal hitreje kot pokojnine. Prav ta razlika pa je med borci povzročila precej hude krvi.
V	Sloveniji zdaj predlagajo, naj bi dobili borci iz let 1941 do 1943 (spomeničarjti niso všteti) enotno pokojnino; kakšna naj bi bila, pa so mnenja še različna. Republiški izvršni svet predlaga, na j bi novo pokojnino določili ob osnovi 906 din (v tem primeru bi bila pokojnina 816 din), predsedstvo republiškega odbora ZZB NOV pa meni, da bi morali upoštevati osnovo, ki je veljala lani (993 din), tako da bi bila no va pokojnina okoli 844 din in bi jo izplačevali od 1. januarja letos dalje.
Kakšna bo nova, izravnana pokojnina, bomo zvedeli pozneje, ko bodo o njej sklepali pristojni organi. O pred-
logih pa zdaj živahno razpravljajo po vsej Dolenjski na krajevnih konferencah Združenj borcev.
Zadovoljni z delom odbora
V	Petrovi vasi so na sestanku krajevne organizacije ZZB NOV pohvalili delo ker je uredil najbolj pereče zadeve nekaterih članov. Članstvo je bilo lani delavno, na sestanku pa se ni oglaša-
lo	s pretiranimi zahtevami, ker ve, da jim organizacija sedaj finačno še ni kos. Razprava je tekla še o gospodarjenju v občini ter o sodelovanju na volitvah.
Prošnja za denarno porrfoč
Občirski zvet Zveze kultur-no-prosvetnih organizacij je pri republiškem skladu za pospeševanje kulturnih dejavnosti zaprosil za denarno pomoč. Dodelili naj bi jo < za organ zacijo republiškega srečanja dramskih skupin k! bo letos junija v Brežicah. Del denarja bo za poletne kulturne prireditve prispevala Uidi občinska skupščina. *
■	KKsKO — Tudi plavalni klub Celulozar se pripravlja na letno skupščino. Izbrali bodo novo vpdstvo, spremenili nekatera določila statuta in se pogovorili o pripravah za novo tekmovalno sezono ter o nakupu plastičnega ]X>krit.ja za plavalni bazen. Ve lko Droblemov in nalog bo iTede vod. Ktvom kluba, čc bo hotelo izpolniti željo vseh Športnikov Krhkega — zimski »'•'—■n fj,. H.)
To stran ste napisali sadi! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Še nekaj predlogov za INIS
V	časopisih preberem vsako toliko časa tudi kaj o INISU, zato sem se odločil, da povem tudi jaz nekaj o tem. že ko so INIS gradili, je bilo slišati glasove, da tovarna ne bo dolgo delala, črnogleda so napovedovali takšno bodočnost INISU zaradi zastarelih strojev in zato, ker so bili člani kolektiva spravljeni skupaj iz vseh vetrov. Mnogi so namreč zaslutili, da se jim v INISU obetajo boljši dohodki, krajši delovni čas in druge ugodno, sti, in so predvsem zato šli delat v novo tovarno.
Nekaterim vsa čast, saj so bili prizadevni in so skrbeli za tovarno kot dober kmet za svojo kmetijo. Drugi spet so prihajali na delo vinjeni ali pa so zamujali ter iz malomarnosti uničevali steklo. Zato je bil odstotek razbitega stekla večji od uporabnega stekla. Ob tem pa človek težko razume to, kar ste napi-
Še enkrat: vodovod na Studencu
V	vodovodnem odboru menimo, da je zadnje čase v Dolenjskem listu preveč vprašanj, kdaj bo naš vodovod dograjen. Motika in kramp sta pri gradnji udarila v kamniti teren točno pred enim letom. Vas Studenec je zelo raztresena in raztegnjena kot kakšna dolga vas, prebivalci so revni, kljub temu pa bo treba v denarju in z delom zbrati za vodovod
9	milijonov starih dinarjev. Izkopati je treba 3800 m jarkov. od občinske skupščine smo dobili le 400.000 starih din. načrte pa nam je oskrbela SZDL Sevnica. Dela so se zaradi nesoglasja med vaščani malce zavlekla. Zavoljo tega smo začeli delati v dveh skupinah, nato pa smo se spet pobotali in gradimo vsi skupaj. Do zdaj je narejenega in plačanega 75 odst, vsega, kar je treba. Kdaj bo vodovod narejen, pa je odvisno predvsem od vseh nas, ki ga gradimo!
JOŽE ŠTOJS, Vodovodni odbor Studenec, pri Sevnici
vm
sali v Dolenjskem listu: da bi bilo manj izgube v INISU, če bi delavci sedeli doma in bi jim pismonoša prvega nosil plače na dom.
Zdaj je spet slišasti, da bo v INISU stekla proizvodnja. Ali bo rentabilna aU pa bi kazalo uporabiti prostore za kaj drugega? Od nove proizvodnje si včasih obetamo več, kot bi smeli. Naj našte-jem nekaj primerov:
Pred leti so nameravali delati v Novem mestu pogonske motorčke za bicikle, pa se je pokazalo, da ne bo dobička. Tudi o proizvodnji nekakšnih bran in ukrivljenega železa, s katerimi bi kmetje praskali po travnikih, je bilo slišati, pa so bile brane neuporabne. Tudi mlekarno smo imeli, pa ni obstala, ker so bili njeni proizvodi zanič. Lahko bi omenil še primer trebanjskega »cekinčka« in še kaj, kar naj bi pomagalo de-lavcu do zaposlitve in da bi prilezel na zeleno vejo.
že nekaj let se govori o tovarni za predelavo krompirja. Zakaj bi gradili to to-varno na novo? Postavimo stroje v INIS. pa bomo lahko krompir dovažali, sušili, mleli ali kar koli bi pač radi z njim. Mogoče bi lahko INISOVE prostore uporabili za pekarno kruha, morda za sodoben mlin za vse vrste žita ali pa za avtomatsko nekamo, saj bi bil dovoz boliši kot kje drugje, če ima kdo še kakšen predlog, naj navi-še tako, kot sem jaz!
POLDE PUNGERČAR.
Mirna neč
PRIPIS UREDNIŠTVA: Pismo tov. Pungerčarja objavljamo v celoti, ker ga je sam namenil za to stran in ker vemo, da ni želel z njim nič slabega, življenje, zlasti pa gospodarstvo, žal nista tako preprosta, kot bi včasih želeli. Predlogi tov. Pungerčarja za rešitev INISA so zanimivi, pozabil pa je na to, da bi moral vsak, kdor bi hotel v INISOVI stavbi proizvajati, najprej odšteti za INIS 12 milijonov din! Nova pekama v Novem mestu (začeli jo bodo graditi še letos) bo stala s skladišči, stavbo in stroji vred 5.500.000 din. sodoben mlin z zmogljivostjo 120 ton moke na dan stane 11 milijonov din (z vsemi stroji, silosi in skladišči vred) itd., itd. Nihče pa ne bo mogel INISA, tudi če bi ga odkupil, uporabljati brez preureditev, ki spet precej stanejo. Zadeva torej le ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled.
»Vaš list vsak petek komaj čakam
Uredništvu!
Sem zvest bralec vašega lista, posebno pa zdaj, ko sem daleč od domačega kraja in vseh najdražjih. Zdaj mi pomeni vaš list edino redno zvezo z domačimi kraji. Vsak petek komaj čakam na razdelitev pošte■ Prvo, kar me zanima, so novice iz domače čmomeljske občine. Doma sem namreč z Dolnjih njiv pri Vinici. Ko do podrobnosti pregledam to stran, pridejo na vrsto tudi druge; talco dolgo se ne ločim od lista, dokler ni pregledana
in prebrana poslednja vrstica.
Z listom sem popolnoma zadovoljen■ Nimam predlogov, kaj naj bi v njem še izboljšali, in mislim, da v domačem tedniku naše pokrajine vsak bralec najde, kar želi.
Želim vam, da bi naprej tako uspešno sodelovali z bralci in da bi naš domači list prišel res v vsako hišo, da bi ga prebiralo čimveč bralcev doma in Dolenjcev, ki žive drugod po domovini, želim vam mnogo sreče, uspehov in zadovoljstva pri delu.
Pozdravlja vas vojak
IVAN VRBANEC, V. P. 6734-39 Valjevo
ČEBELARSKI »ZUM-ZUM« smo slišali v nedeljo dopoldne v Velikih Laščah:
23 članov temkajšnje čebelarske družine je pregledalo enoletno delo; njihov najstarejši član je Janez Lunder s 70 leti, najmlajši pa jih ima Sele 16. Predsednik družine je France Dolšina. Čebelarji v Velikih Laščah imajo približno 400 Žnidaršičevih panjev.	(Foto:	France Modic)
Spor med TVD Partizan in KZ bo reševala tudi občinska skupščina
2e skoro leto dni se vleče sporno vprašanje zaradi napol zapuščenega odbojkarskega igrišča, ki leži za domom Partizana. Igrišče so začeli graditi šolarji, dokončno pa ga je uredila mladinska brigada leta 1960. Kmetijska zadruga se že dalj časa zanima za igrišče. Ker trgovina nima primernih skladiščnih prostorov, pa tudi gostišče ne pravega dvorišča, je KZ brez dovoljenja zgradila na odbojkarskem igrišču drvarnico. Po zapisniku, ki ga je dobil TVD Partizan jeseni 1967, pa tudi po dejavnosti v zadnjem času postaja za KZ tudi dom Partizana vse bolj zanimiv.
Da bi se spor rešil, je bil novembra lani organiziran sestanek predstavnikov KZ in Partizana Navzoči so bili tudi predstavniki krajevnih in občinskih družbeno-
Ni vselej lahko plačati planinsko članarino!
Tovariš urednik!
Kot vsako leto sem hotel tudi letos plačati članarino Planinskemu društvu. Preden pa se to lahko uredi, traja pri novomeškem društvu nekaj časa. Društvo je že pred letom dni obvestilo članstvo na rednem občnem zboru in v časopisju, da bo članarino pobirala uslužbenka v prodajalni Mladinske knjige v Novem mestu- Tja sem se napotil v to-rek, 28. januarja, in tudi že prej, pa so mi rekli, da nima jo nič opraviti s Planinskim društvom. Odšel sem na sodišče, kjer smo to reč včasih že urejali. Tovarišica, ki je pred leti pobirala članarino, me je napotila k sodniku v sobo 104. Sodnik mi je rekel, da so že vse oddali Mladinski knjigi Ko sem se spet napotil v Mladinsko knjigo, niso hoteli nič vedeti o kakšni članarini, neka prodajalka pa je začela zatrjevati, da tovarišice, ki je za to poverjena, ni v službi. Sele direktor Kovač mi je pomagal, da sem naposled dobil znamkice in jih nalepil v svojo izkaznico in izkaznice mojih bližnjih. Znam kice bi moral overoviti z društvenim žigom. Ker ga v planinski železni skrinji ni bi-
lo,	sem se napotil na sodišče, kjer mi je sodnik dal žig.
Taka je torej pot, če hočeš pri novomeškem Planinskem društvu plačati članarino. Morda se bo društveno vodstvo ob tem zamislilo! Upajmo, da bo to dolžnost prevzel turistični urad na Novem trgu. Planinstvo je v našem, včasih precej šepavem turizmu še vedno zelo pomembno!
STANKO PLESKOVIČ Dobrnič 2
političnih organizacij ter predsednik občinske skuščine Novo mesto. Na sestanku so sklenili, da bodo večji del igrišča prepustili KZ, ta pa bo dala Partizanu za delo vloženo v igrišče, primemo odškodnino. S tem denarjem naj bi uredil Partizan novo odbojkarsko igrišče pri šoli. Kasneje je bil dan drug predlog, po katerem bi KZ odstopila svoj peskokop krajevni skupnosti, ta pa bi dala potem Partizanu denar za igrišče.
KZ predloga ni sprejela, pa tudi dogovora 5e ni držala, in kmalu zatem so njeni predstavniki skušali v Novem mestu izposlovati drugačno rešitev. Te dni je predstavnik novomeške občine ustno obvestil Partizana, da priroda parcela KZ, tako da je prepis le še formalnost. Z drugimi besedami: dogovor ni važen. Partizan pa naj si naredi novo igrišče, kakor ve in zna
Seveda taka odločitev za Partizana ni sprejemljiva. Denar, zbran s krajevnim samoprispevkom, in pomoč krajevne skupnosti za veliko športno igrišče pri šoli zadoščata le za osnovna zemeljska dela in asfa’tno prevleko Večino zemeljskih dol (pribl. 400 ur) pa bi morali opraviti šolski otroci in člani Partizana, če hočejo imeti urejeno igrišče. Za gradnjo novega odbojkarskega igrišča pa bi denarja zmanjkalo
Res je bilo v Partizanu zadnja leta mrtvilo, vendar je bila v letu 1968 dejavnost živahna in uspešna. MoTda celo bolj kot pred leti, ko je žužemberški Partizan kandidiral ža nagrado Dela kot eno najbolj rTizadevnih športnih društev v Sloveniji. Obnovljeni pomožni prostori v domu, popravilo telovadnice, obnov'.tev kegljišča, redna vadba 5 sekcij, udeležba na občinskih tekmovanjih in doseženi uspehi so za-
dostna potrdi ter pravilnega dela u-pravnega odbora Partizana. Mar se bodo sedaj na tak način, enostavno s prepisom, odvzemale možnstl za delo oživljeni športni dejavnosti v Žužemberku? In kdaj bodo uvideli pristojni ljudje v KZ in na občini, ki pri tem KZ podpirajo, da brca športnih objektov in rekreacije ni možnosti za razvoj kraja?
Spor se bo reševal pred občinsko skupščino, kamor je TVD Partizan poslal svojo vlogo. Skuj^ščina naj vprašanje zemljišča oziroma odškodnine dokončno reši.
INŽ. PETER STOR ŽUŽEMBERK
Denar upokojencev ni bil prav porabljen
Občinsko Društvo upokojencev v Ribnici skrbi za primerna stanovanja svojih članov in tudi nečlanov. Dela v stanovanjih upokojencev opravlja Stanovanjsko podjetje v Ribnici. Po zadnjem poročilu o izvršenih naročenih delih v stanovanjih naših upokojencev pa smo ugotovili, da so med naročenimi deli tudi taka, ki ne spadajo v adaptacijo in izboljšavo samih stanovanj: strehe, namestitev zadr-ževalcev snega, fasade, greznice, kanalizacije, nakup zemljišč in podobno. Za taka dela so najemnine, in ne naši krediti! Dalje pojasnjujemo, da so naši krediti za izboljšavo stanovanj upokojencev brezobrestni.
V	bodoče bo morala komisija za stanovanjska vprašanja naših upokojencev bolj pazita na porabo namenskih kreditov, ker smo materialno odgovorni republiškemu stanovanjskemu skladu, moralno pa našim upokojencem, katerim je ta denar dan strogo namensko.
Predsedstvo občinskega Društva upokojencev Ribnica
Še eno darilce za slepo Darinko
Po zadnjem obvestilu je poslala na našo upravo za slepo Darinko v Šmihelu pri Žužemberku 5000 Sdin še tov. Roza Kunz iz Mokronoga. Iskrena hvala!
Popravljamo tudi tiskarsko napako v poročilu o darovalcih za slepo Darinko od 9. I. 1969: denar za Darinko je poslala Tončka Sturm iz Ljubljane in ne Fanika Šturm, kakor je bilo po pomoti tiskano.
UPRAVA DL
Odgovor iz Brežic
Internat pri Poklicni šoli za kadre v blagovnem prometu~ v Brežicah odgovarja na pismo
v	DL z dne 23. januarja:
V vsaki šolski izmeni skličemo starše naših gojencev na roditeljski sestanek, kjer se pomenimo o učnih uspehih, o vedenju in ostali problematiki šole, kakor tudi internata.
V preteklem letu sta bila dva taka sestanka, vendar ni bilo prigovorov glede razmer v internatu. Kakor hitro bi starši želeli, naj bodo ogrevani vsi prostori, bi jih tudi ogrevali, vendar doslej take želje še nismo slišali.
Ogrevanje vseh internatskih prostorov je nujno zvezano z zvišanjem oskr-bovalnine, vendar jo nekateri že sedaj zelo težko plačujejo.
Vodstvo internata je poskrbelo, da bodo v sedanji izmeni ogrevani vsi prostori, vendar bodo morali starši na sestanku dne 16. februarja dati soglasje
o	dodatnem prispevku za kurjavo, če pa starši ne bi pristali na zvišanje oskr-bovalnine zaradi ogreva^ nja vseh prostorov, nameravanega izboljšanja v internatu ne bomo mogli izvesti.
Za internat: upravnik IVAN HERING
Zahvala Vide in Rafaela iz Slepška
UREDNIŠTVU DOL. LISTA'
Mnogo čestitk sva dobila z bratom in družino za novo leto, ki sva ga dočakala ob televizorju, darilu bralcev Dolenjskega lista■ Veseli smo bili in srečni, saj vidiva, da sva še vedno v srcih dobrih ljudi, ki se naju spomnijo z darili in lepimi željami. Tudi rojak iz tujine nama večkrat piše in poklanja v vsakem pismu tudi nekaj dolarjev. Pravi, da bo z družino obiskal domovino, in se že zdaj veseliva njihovega prihoda.
Še prav posebno pa vas prosiva, da objavite najino zahvalo fantom in Šentruperta. Prisrčno bi se jim rada zahvalila za lepe pozdrave, čestike in novoletni obisk! Presenetili so naju in prinesli svoja darila, ki so jih s plemenitimi nameni sami zbrali med seboj. Vsem iskrena hvala, pa hkrati tudi lep pozdrav vsem naročnikom in bralcem našega Dolenjskega lista!
VIDA in RAFAEL, iz Slepška pri Mokronogu
Zakaj s tako ! zamudo?
Tov. urednik!
Naročnik Dolenjskega lista sem skoraj od začetka nje-govega izhajanja• List mi je zelo všeč, nekaj me pa le moti. To me je tudi napotilo k pisanju teh vrstic.
čudno se mi zdi, da tednik večkrat priroma k nam z dvodnevno ali celo tridnevno zamudo, včasih pa ga sploh ni. To se je zgodilo tudi v četrtek, 16. januarja. Kdo je teh nevšečnosti kriv
—	ali uprava Dolenjskega lista ali pošta, tega ne vem in tudi ne bom razsojal. Lepo pa prosim uredništvo, na4 mi to pojasni, in če, se le da, tudi uredi-Lepo vas pozdravlja
JOŽE ŠLAJKOVEC, Groblje 6
p. Novo mesto
ODGOVOR UREDNIŠTVA: Tovariš Šlajkovec, Vaša kartica v upravi našega lista in v adremi ČP »DELO« v Ljubljani, ki razpošilja naš tednik, je popolnoma v redu. Zamuda bo edinole v poštni dostavi; celotna naklada našega lista pride vsak četrtek zgoc«*j zjutraj s poštnim avtobusom iz Ljubljane v Novo mesto, kjer jo nato razdelijo, Opozorili smo upravo pošte v Novem mestu na neljube zamude, ki jih imate pri prejemanju našega lista,, in upamo, da jih poslej ne bo več. Lepa hvala za naročnino, ki ste jo poravnali 8. januarja že za vse leto vnaprej. — Pozdravlja Vas
UREDNIŠTVO DOL- LISTA
vsak četrtek
ena
an
ZA MLADE
PO SRCU
Pri gradnji šole naj pomagajo vsi!
Na krajevni konferenci SZDL v Rožnem dolu so razpravljali o gradnji šole, pri kateri je doslej pomagalo dve tretjini prebivalstva, ostali pa Se niso nič prispevali: Na konferenci je bilo sklenjeno, da bodo sprejeli krajevni samoprispevek, po katerem je vsako gospodarstvo dolžno do
1.	julija 1969 opraviti 16 delovnih dni ali pa plačati 300 din. Omenili so še, da bi lahko tudi na vasi dobili malo več podpore za razvoj kulturne dejavnosti, ne le v mestih. Na konferenci so se dogovorili za organizacijo proslave za novo leto. Zadolžili so posameznike, da bodo po vaseh zbirali prispevke in jih prinesli v šo-
lo,	nekaj pa bo prispevala tudi Socialistična zveza. Tako bodo letos vsi šolski otroci obdarovani. Izvolili so novo vodstvo organizacije, za predsednika pa izbrali Antona Hu-tarja.
Ne manjka bralcev, ampak knjig!
V	občinski matični knjižnici v Brežicah je 9256 knjig, med njimi največ leposlovnih. Po teh je največje povpraševanje. Obiskovalci si lahko izbirajo knjige sami, mnogi, zlasti starejši, pa se radi posvetujejo s knjižničarko. Lani je balo 9616 izposojevalcev, ki so prebrali 14.551 knjig. Bralcev je namreč več, ker prebere knjige po več družinskih članov. Lani je kupila knjižnica 585 knjig. Nove knjige, po katerih bral-
oi	zelo povprašujejo, lahko kupujemo le v knjižnem zavodu, pa tudi šolarji iz Artič, Kapel, Dobove in drugod, ki bi radi prebrali knjigo in se potegovali za Kajuhovo značko, odhajajo marsikdaj praznih rok. Letos bi v knjižnici želeli kupiti čimveč za Solarje obveznega čtiva, to pa bo mogoče le, če bo občina knjižnici redno naikaaovala denar.
MUA KRANJC
Večji davek na alkohol?
Svet ib finance občinske akupdčine Kočevje je pred kratkim razpravljal o osnutku odlokov o prispevkih in davkih teer občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in storitev, člani sveta so mendli, naj bi stopnje prispevkov in davkov uskladili s sosednjimi občinami, nato pa bo oba odloka sprejeda občinska skupščina. Predvidoma bo letos večji davek na naravna vina, pivo In naravno žganje.
Smučarski tečaji v ribniški občini
Občdnska zveza za telesno kulturo v Ribnici Je priredila smučarske tečaje za Šolsko mladino v Sodražici, Loškem potoku in Ribnici. Tečaji so dobro uspeli, saj so mlade smučarje poučevali razen domačih učdteljev tudi vaditelji iz Ljubljane. Tečajev se je udeležilo okoli 170 mladincev in pionirjev.
Tudi prihodnja leta bo ObZTK Ribnica organizirala podobne tečaje. Boljše in nadarjene m' ade smučarje, ki so se dobro odrezali na občinskem prvenstvu, bodo prihodnje leto Se načrtneje vadili v nadaljevalnih tečajih.
T. NOSAN
■ SEVNICA — Tu Je bila odigrana prijateljska koSarkarska tekma mod KK Gasilec in KK Trebnje. Rezultat Je bil 58:35 v korist KK Gasilec. Kožo za zmagovalce so dosegli: Kozmus 4, Krnc 4, Simončič 26, Stojs 6, Svaržič 10, Ivančič 4 In Maček 4. Za TrebanJ-oe: Babnik 6, Zupančič 2, Mežnaršič 16, Pa* lli. 11 NaJboljSa pri zmagovalcih sta bila Simončič in Svaržič, pri gostih pa MežnarSič in Pavlin. Sodnik Kozamernik je tekmo dobro sodil.	J.	S.
■ KOCEVJt — Na hitropoteznem klubskem prvenstvu za mesec februar 'e zmagal Rudi Osterman (100 odstotkov), drugi Je bil Ivič, tretji Gornik itd. Sodelovalo je trinajst članov in mladincev.
ODGOVOR NOVOMEŠKEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA NA ČLANKE V DOL. LISTU IN DELU
Še o snovanju posavskega zdravstvenega doma
V Dolenjskem listu z dne 23. I. 1969 je bil izpod peresa vaše sodelavke Jožice Teppey objavljen intervju z bivšim zdravnikom zdravstvenega doma Novo mesto, teritorialne zdravstvene enote Krško, dr. Jožetom Pircem. V zadnji številki Dolenjskega lista pa je bil v rubriki »Krške novice« priobčen zapis pod naslovom »Neurejena zdravstvena služba«.
V omenjenih člankih je nekaj neresničnih trditev ter neobjektivnih sklepov, ki mečejo slabo luč na zdravstveno službo. Da bi bila javnost pravilno obveščena, daje zdravstveni dom Novo mesto po sklepu sveta zavoda od 31. I. 1969 naslednji odgovor:
Ni res, da se dr. Jože Pirc ves čas službovanja v Krškem ni strokovno izpopolnjeval razen v »Tavčarjevih dnevih«, kot izhaja iz članka. Dr. Pircu je bilo odobreno še v bivšem zdravstvenem domu Krško strokovno izpopolnjevanje iz organizacije zdravstvene službe in je to izpopolnjevanje tudi po integraciji z zdravstvenim domom Novo mesto nadaljeval. Isto velja aa druge zdravstvene delavce, saj sta trenutno na daljšem strokovnem izpopolnjevanju dva zdravnika teritorialne zdravstvene enote Krško. Za strokovno izpopolnjevanje dr. Jožeta Pirca je izdal zdravstveni dom Novo mesto nad
600.000	Sdin. *
Tudi očitek, da podiramo dobro in slabo, ne drži. Samoupravni organi zdravstvenega doma so se po integraciji postavili na stališče, da ne bi bilo dobro v enem zamahu porušiti staro organizacijo in ustvariti nekaj nove ga. To predvsem zato ne, ker bi lahko vodilo v popolno zmedo. V prvem _ letu po združitvi je pustil staro organizacijo in je začel priprave za reorganizacijo po strokovnosti služb, kar je v skladu z zakonom o organizaciji zdravstvene službe v SRS. Tako poteka reorganizacija postopoma in bo predvidoma izvedena šele v letu 1969.
O čem govore prepričljiva dejstva
Navajamo samo nekaj dejstev, ki govore prav nasprotno od tega, kar je smisel omenjenega intervjuja. V le tu 1968 smo v teritorialni zdravstveni enoti Krško izboljšaj! zdravstveno • službo: pnevmoftiziolo&ka ambulanta v Krškem, s čimer je omogočeno pacientom iz Krškega območja, da iščejo tovrstne zdravstvene usluge ■ v Krškem in ne hodijo kot doslej v Brežice. Razen tega je zdravstveni dom obnovil vozni reševalni park ter ustanovil redno ordinacijo v zobni ambulanti v Kostanjevici.
Po integraciji zdravstvenih domov njeni samoupravni organi niso nobenemu delavcu odpovedali službe, kot se je zgodilo v nekaterih drugih povečanih zdravstvenih domovih po integraciji. Delavci teritorialno zdrastvene enote Krško so nagrajevani po enotnem pravilniku o delitvi osebnega dohodka, ki velja za vse zdravstvene enote na področju naše regije. Glede na sorazmerno nizke osebne dohodke v bivšem zdravstvenem domu Krško in glede na enotno nagrajevanje v novem zdravstvenem domu so se osebni dohodki delavcev v teritorialno zdravstveni enoti Krško v letu 1968 sorazmerno največ povečali. Teritorialna zdravstvena enota Krško je po svojih zdravstvenih delavcih zastopana v vseh samoupravnih organih zavoda ter so se sklepi teh organov sprejemali soglasno in še nikoli doslej ni prišlo do preglasovanja.
Za preventivno dejavnost, za katero se trdi, da je zanemarjena, velja da je to
problem ne le v Krškem, pač pa tudi v drugih enotah, ker se ta dejavnost financira ne le iz socialnega zavarovanja, temveč tudi iz proračunov občinskih skupščin. Financiranje tovrstne dejavnosti pa je bilo nezadostno.
Krško ima najboljšo kadrovsko zasedbo
Takoj po odhodu dr. Lenardiča iz Krškega je uprava zdravstvenega doma namestila novega zdravnika, ki opravlja svoje delo v splošno zadovoljstvo občanov Krškega. Po odhodu dr. Pirca pa so v enoti v Krškem bili zdravstveni delavci (med njimi tudi dr. Pirc) mnenja, da ni nujne potrebe takoj nastavljati novega zdravnika. Sicer pa je teritorialna zdravstvena enota Krško med vsemi enotami zdravstvenega doma Novo mesto na najboljšem, kar zadeva kadrovsko zasedbo zdravstvenih delavcev.
Smatramo, da samo dejstvo, da je en zdravstveni delavec odšel in da je drugi na bolniškem dopustu, še ne daje nikomur pravice, najmanj pa nepoznavalcu razmer in okolnosti, v katerih zdravstvena služba dela, da objavi zapis o neurejeni zdravstveni službi.
Zdravstvena služba nista samo dva zdravstvena delavca, kot sklepa avtor omenjenega zapisa. Razumljivo je sicer, da je v tem času naval pacientov večji kot sicer, kar pa ne velja samo za ambulante v Krškem, pač pa za vso zdravstveno službo po naši ožji domovini. Do danes uprava zdravstvenega doma ni prejela nikakršnih pritožb zavarovancev z območja Krškega, prav tako ne od delavcev teritorialne zdravstvene enote Krško in pristojnih organov občinske skupščine Krško. Nasprotno, zdravstveni delavci teritorialne zdravstvene enote Krško so na seji sveta zavoda obsodili tako pisanje ter na sedanje odnose z zdravstvenim domom Novo mesto nimajo nikakršnih pripomb.
V	časniku »Delo« z dne 31.
1.	1969 je bil izpod peresa iste avtorice objavljen intervju z zdravnikom iz Brežic. Ta intervju je vsebinsko in smiselno skoraj podoben intervjuju z zdravnikom iz teritorialno zdravstvene enote Krško.
Minimalne slabosti niso lastne samo našemu zavodu!
Vsi ti intervjuji oziroma zapisi ter njihova vsebina (misel o zdravstvenem domu v Posavju še živi) nam dajo misliti, da se z omenjenim pisanjem iščejo načini, Jcako to misel realizirati. Ce je tako, smatramo, da je taka pot popolnoma nepravilna. Z očitanjem slabosti našemu zavodu, ki so dejansko minimalne in niso lastne samo našemu zavodu, ne bo moč najti pametnih argumentov za zgrešena dejanja ob prvem poskusu kreiranja posavskega zdravstvenega doma.
Zdravstveni dom Novo mesto nima proti oblikovanju zdravstvenega doma v Posavju ničesar! 2e od samega začetka reorganizacije zdravstvene službe v Sloveniji se je zdravstveni dom Novo mesto v povezavi z bivšim zdravstvenim domom Krško prizadeval za enoten zdravstveni dom v Spodnjem Posavju. Ker pa je poskus formiranja zdravstvenega doma v Posavju, ne po krivdi bivšega zdravstvenega doma v Kršekm, propadel, bivši zdravstveni dom v Krškem ni imel druge možnosti, kakor da se pripoji k zdravstvenemu domu Novo mesto.
Zdravstveni dom Novo mesto je to pripojitev sprejel, kljub temu da to ni bila te ritorialno najboljša rešitev. Bivši zdravstveni dom Krško je bil sprejet v zdravstveni dom Novo mesto kot popolnoma enakopravnega teritorialna zdravstvena enota.
Iz vsega tega ugotavljamo, da tak način pristopa k ponovnemu oživljanju posavskega zdravstvenega doma ne vodi nikamor. Smatramo tudi, naj krivci za propadli prvi po-
skus kreiranja posavskega zdravstvenega doma najdejo primeren način stikov z zainteresiranimi faktorji. Ob primernem konstruktivnem dogovarjanju prav gotovo ne bo nobenih ovir za uresničevanje	zamisli	posavskega
zdravstvenega doma.
Dr. ADOLF ŠPILER
direktor zdravstvenega doma v Novem mestu
Pomanjkljiva nacionalizacija
V	Ribnici so odprli nov, lep bife, zdaj pa so gostje ugotovili, da nima stranišča! Zvedeli smo, da stranišče tudi v načr-tu ni bilo predvideno, ker je bife v sklopu samopostrežne restavracije. Do te pomanjkljivosti pa je prišlo, ker so pred leti nacionalizirali le lokale, ostalih nujnih pritiklin (stranišč, dvorišč itd.) pa ne. Vendar smo zvedeli, da ribniška gostišča zaradi domačinov stranišč niti preveč ne potrebujejo, ker domači gostje v glavnem raje puščajo vodo kar po zunanjih zidovih gostišč, kupčke pa delajo po dvo-diščih!
Evidentiranje že teče
V	teh dneh so začeli v delovnih organizacijah evidentirati možne kandidate za občinski zbor delovnih skupnosti. To delo bodo predvidoma zaključili do 5. februarja. Akcijo vodijo sindikalne podružnice. V delovnih kolektivih in ustanovah se z vso resnostjo pripravljajo na spomladanske volitve, zato menimo, da bo izbor kandidatov za odbornike dober. Tudi na sestankih Socialistične zveze je bilo evidentiranih za odbomiške kandida-
te večje število ljudi, tako da bo možno na kandidacijskih zborih izbrati za kandidate res najboljše.
-r
Seminar za mlade komuniste
Pred kratkim se je v Kočevju začel seminar za mlade komuniste, obiskuje ga okoli 100 novih komunistov, ki so razdeljeni v dve skupini. Trajal bo okoli mesec dni.
ZIMSKA LOVSKA IDILA: na vsakdanji preži za jelenom. Pogled je dober, samo jelena ni nikjer...	(Foto:	Drago	Mohar,	Ribnica na Dolenjskem)
Krajevna samouprava v ospredju
Na seji konference ZK v Ribnici so govorili največ o vlogi občinske skupščine, njenih samoupravnih organov in krajevnih skupnosti — Komunisti bi se morali bolj zavzemati za razširitev Dolenjskega lista
Seje občinske konference ZK v Ribnici 30. januarja se je udeležil tudi član OK Miro Hegler. Sodeloval je v razpravi in poudaril, da je materialna osnova krajevne samouprave osnovna stvar in da bo samo to zagotovilo u-spešno delovanje krajevnih skupnosti. Prizadevati si moramo, da bi imeli občani čim večji vpliv pri odločanju o zadevah skupnega pomena v občini in v krajevni skupnosti.
Na konferenci so govorili največ o vlogi občinske skupščine, njenih samoupravnih organov in krajevne samouprave. Prebrana analiza je govorila o tem, da občinska skupščina nima dolgoročnih in kratkoročnih programov dela, ki bi pripomogli k boljšemu usmerjanju skupščinskega dela. V razpravi so u-
gotovili, da skupščina kratkoročne programe sicer ima, da pa naj že na eni izmed prvih prihodnjih sej sprejme program svojega dela za mandatno dobo bodočih odbornikov. Ta program naj bi bil usklajen z volilnim programom Socialistične zveze. O-predelil naj bi najvažnejše naloge v občini ter določil smer gospodarskega in družbenega razvoja.
Člani konference so menili, da je ocena dela krajevnih skupnosti malce prestroga. Čeprav imajo zelo malo denarja, so nekatere krajevne skupnosti naredile kar precej, zlasti na komunalnem področju. Korak naprej pa bodo morale narediti s tem, da bodo v svojih delovnih programih v bodoče zajemale tudi šolstvo, socialno var-
stvo, turizem, vseljudsko obrambo itd. '
Glede financiranja krajevnih skupnosti so na konferenci predlagali, naj si le-te zagotovijo potrebna sredstva na osnovi programskih usmeritev občinske skupščine, ta pa naj izdela svoj program na osnovi programov krajevnih skupnosti.
Ko so govorili o vlogi tiska, so se posebej dotaknili Dolenjskega lista. Komunisti bi se morali bolj zavzemati za razširitev domačega tednika, je bila prva ugotovitev. Glede vsebine lista so nekateri menili, da bi moral liiti list (to velja za ribniško stran) bolj kritičen do družbenih pojavov v občini. Na konferenci so razpravljali še
o	več drugih stvareh.
K. ORAŽEM
&&&'
Gostje s»> si temeljito ogledali tudi nove tipe prikolic, dali svoje pripombe, pomisleke in pohvale za posa-m(-'»i«' i^onninitve, po ogledu pa na tiskovni konfe-
renci (slika desno) tudi laskavo pohvalili svojega novomeškega družabnika, ki je zadostil potrebam zahodnega tržišča glede poslovnosti in kakovosti (od
leve proti desni: inž. Sever, J. Levičnik, K. W. Karls-son, I. Zetterberg in L. Krese). Gospod Zetterberg pravkar odgovarja na vprašanje švedskega novinarja.
lljubljene avtomobilske prikolice ADRIA. Na sliki: pogled v montažno dvorano, ki so jo uredili pod zemljo, kjer je bila včasih servisna služba.
Kupčija za 300 milijonov!
(Nadaljevanje s 1. str.)
Pri podpisu pogodbe sta bila prisotna tudi gospa Agda Rossel, švedska ambasadorka v Jugoslaviji, in Leopold Krese, predsednik Gospodarske zbornice SRS Prisotni so bili tudi trgovci in za-stopniki švedske firme ^za prodajo prikolic, ki jih je vodstvo novomeške tovarne povabilo, naj si ogledajo proizvodni postopek v IMV in dajo svoje pripombe na mc-rebitne pomanjkljivosti, ki jih še imajo novomeške prikolice
V	petek so švedski gostje prišli v Novo mesto. Pred' tovarno so jih sprejeli domačini in jih popeljali skozi tovarniške prostore. Najprej so si ogledali karosemico za k<,-	potem	pa so odšli
v montažno dvorano za pri-koi.ce. Celo domači gostje in novinarji, ki so spremljali tovarno vse od njenega na-*»mka, so bili presenečeni nad spremembami v dvoranah in nad izpopolnjenim tehnološkim postopkom. Ne samo da je na grmskem pobočju zrasla veiika nova montažna dvorana, ki zavzema 8.000 kvadratnih metrov površine občutno se je spre-n.emil tudi delovni postopek v preurejenih prostorih Industrije motornih vozil Gostje so bili presenečeni nad montažnima trakoma za kombije in za prikolice. Ustavljali so se pri vseh posameznih stopnjah proizvod-
.iega postopka in se podrobno zanimali za tehnologijo dela, že pri montaži kombijev z angleškimi Leyland (BLMC) motorji, nikakor pa jih ni bilo potem mogoče odtrgati od proizvodnega traku, kjer nastajajo IMV-jeve znane prikolice Adria. Tu so se zanimali za vse podrobnosti. Najprej so si ogledali sestavljanje prikolice in vlaganje izolacijskih materialov, kvaliteto naletnih zavor in zavornih bobnov, posne je pa še trdnost in trpežnost sten in nosilnost šasije. Posebno so bili radovedni švedski novinarji, ki so bili v skupini z drugimi švedskimi gosti, saj go si prerisovali in prepisovali posamezne stopnje in podrobnosti pri gradnji prikolic kar med razlago.
Med goste v montažni hali irikolic sta prišla tudi gene-rr Ini direktor Jurij Levičnik in predsednik Gospodarske zbornice SRS Leopold Krese. Tu se je tudi med domačimi 'nov;narji in predstavniki IMV razvila živahna razprava o fežavah, na kc kršne naleti ;ugosl(<van>ki proizvn/iale;:, če hoče izvsžati svoje izdelke na tuje tržišče, saj tam ščitijo domačega proizvajalca številni zakoni in predpisi, ■ci predvidevajo tako natančne normative za posamezne izdelke, da jih je praktično nemogoče v komercialnih rokih in ob najugodnejši konjunkturi uvažati v tuje države. Tu ima predvsem Zahod-?v	natančno izdelan
sistem testiranja elementov za prikolice, kjer samo neustrezna končna luč na prikolici že onemogoči uvoz prikolice v Zah. Nemčijo. Tov. Levičnik je na posameznih primerih razlagal te težave in obenem ugotavljal, da je naša zaščita domačih proiz-vodov v primerjavi z nemškimi zelo skromna in neučinkovita, saj ščitimo domačo proizvdnjo predvsem z visokimi carinami, s tem pa onemogočamo primemo konkurenco na domačem trgu. Po ogledu proizvodnje so tuji novinarji in gostje videli tudi eno izmed barak, v kakršnih se je začela proizvodnja novomeške avtomobilske tovarne. Presenečeni in začudeni so si Švedi ogledovali razmajano barako, v kateri še danes s polno zmogljivostjo delajo 4 veliki stroji.
Prisoten je bil tudi šef razvojne službe IMV Martin Sever, ki je resne in hudomušne pripombe, naj bi baraka ostala za muzej sredi modeme tovarne, prestrezal takole:
»Kdor lahko razume, kaj se pravi z lastnimi močmi iz takih barak postaviti moderno avtomobilsko tovarno z 2 400 delavci, bo lahko razumel tudi, zaikaj vam s takim spoštovanjem in ponosom kažem to podrtijo . . «
Po končanem ogledu proizvodnega procesa in nove montažne dvorane, ki so jo nrav te dni do konca prekrili. sn se gostje obrali v
dvorani, kjer se je okrog pol druge ure začela do zdaj menda naj večja mednarodna tiskovna konferenca na Do-lenjskem. Prisotnih je bilo 38 švedskih zastopnikov in prodajalcev, 12 švedskih novinarjev, ki so predstavljali švedsko informativno službo vse od dnevnih listov do televizije in filma, ter 16 domačih novinarjev, ki so poročali za radio in televizijo v Ljubljani, za RTV Beograd, z« ljubljansko avtomobilsko revijo AVTO, za Delo, Ljubljanski dnevnik, beograjsko Politiko, zagrebški Vjesnik ;n Dolenjski list.
Po uvodnih besedah generalnega direktorja IMV Jurija Levičnika in direktorja SCC iz Stockholma gospoda Ingemarja Zetterberga so se zvrstila številna vprašanja, ki so zadevala odnose, proizvodnjo in prodajo novomeških prikolic na švedskem in na tujem tržišču sploh. Predvsem je bil govor o novem tipu prikolice, ki bo dejansko pomenila počitniško hišico v malem.
Na vprašanje novinarja revije Avto o letošnjem izvozu prikolic je direktor Levičnik po jasnil:
»Letošnji izvoz IMV na švedsko predstavlja približno 25 odst- na::e letne proizvodnje. Letos nameravamo izdelati 10.000 prikolic, od tega za izvoz na švedsko 2.000. Kot je že gospod Zetterberg povedal, imamo namen v naslednjih dveh letih povečati
proizvodnjo prikolic na 20.000-Pri tem bo količina prikolic za švedsko spet približno ena četrtina naše letne proizvodnje ...«
Edem izmed švedskih novinarjev je vprašal, če bo IMV delala prikolice na lastni pogon. Tov. Levičnik je pojasnil:
»Problem ni na področju karavaninga nič novega- Take poizkuse smo videli že v več evropskih deželah, medtem ko so Američani ta vozila razvili že za serijsko proizvodnjo. Mi jih za zdaj nimamo v programu, ni pa rečeno, da se v doglednem času tudi mi ne bi začeli ukvarjati s tako vrsto vozila.«
Sodelavec revije Avto je vprašal:
»Koliko se približno povečuje s podpisom te pogodbe izvoz prikolic na švedsko in ali pomeni podpis te pogodbe manj prikolic na domačem trgu in spremenjene kreditne pogoje?«
Odgovor:
»Uvodoma smo povedali, da je IMV od lanskega leta do letos povečal proizvodnjo za približno 300 odstotkov. V novih prostorih proizvajamo zdaj 1000 prikolic mesečno-S takim povečanjem proizvodnje je IMV zadostil povečanemu izvozu in vsem domačim potrebam po prikolicah. Zaradi tega IMV tudi ne bo spreminjal kreditnih pogojev, tako da jugoslovanski kupci tudi naprej lahko kupujejo naše prikolice pod dosedanjimi pogoji. Prikolice, ki jih prodajamo na domačem trgu, so popolnoma enake tistim, ki jih izvažamo, domači kupci jih lahko dobe po istih cenah kot tuji in lahko zahtevajo zanje
prav tako opremo, kot jo imajo izvozne-Do zdaj smo izvažali na Švedsko 1.200 prikolic letno, letos jih bomo že 2.000, prihodnje leto pa 3-000.«
Spraševali so še o različnih podrobnostih piri zavornih sistemih, elektriki in drugih novostih, ki jih uvajajo drugi proizvajalci po svetu. Inž- Sever je pojasnil: »Vedno smo si prizadevali, da bi v prikolice našega razreda čim hitreje in temeljiteje uvajali novosti, s katerimi smo tudi pri kupcih hitro prodrli. Doslej smo vedno vse te probleme skušali v čim večji meri reševati sporazumno s švedskim partnerjem in tudi v bodoče bomo storili vse potrebno, da se bomo hitro prilagodili vsem željam, ki jih bo postavilo švedsko tržišče. Treba je seveda poiskati rešitve, ki ustrezajo glede uporabnosti in cene, omogočati pa nam mora tudi neprekinjeno proizvodnjo prikolic.«
Tudi švedski zastopnik je nato poudaril, da kot uvozniki sodelujejo pri razvijanju prikolic, da je IMV zelo pozoren družabnik in dovzeten za vse želje kupca- Tudi danes v tovarni so se prepričali, da je novomeška prikolica izdelek visoke kako. vosti- Predvsem to pa je na švedskem najmočnejši razlog za uspešno prodajo IMV-jevih prikolic.
švedski gostje so se v petek zvečer osvežili in spočili v Dolenjskih Toplicah, v soboto so si ogledali Ljubljano in Postojnsko jamo, v nedeljo pa so se prek Zagreba vrnili z letalom domov.
MARJAN MOSKON
Švedski gostje, novinarji in zastopniki fn .■ ‘>CC z zanimanjem spremljajo pot prikolice po tekočem traku, kjer je iz elementov, ki nast' ajo v IMV-jevih
obratih v Črnomlju, na Suhorju, v Novem mestu, na Mirni, pri kooperantih po vsej državi in pri specializiranih proizvajalcih v tujini, sestavljajo tako pri-
Prešernov teden v Novem mestu
Z za včeraj napovedanim koncertom zabavne glasbe, ki ga je pripravil novo ustanovljeni mladinski klub, so se pričele kulturne prireditve v Prešernovem tednu v. Novem mestu. Jutri, 7. februarja dopoldne, bo v Domu kulture Prešernova proslava za šolsko mladino, ob 19. uri pa prav tam enaka prireditev za odrasle. Nastopajoči bodo recitirali dela pesnika Otona Zupančiča.
11.	februarja bo v Domu kulture gostovala baletna šola iz Kranja z baletno pravljico »Peggy na dvoru«, ki jo je naštudirala Milica Buh. Predstavi bosta ob 11. in 15. uri. Isti dan ob 17. uri bo Novomeško amatersko gledališče ponovilo Finžgar j evo »Razvalino življenja« za vojake novomeške garnizije.
Le dve skupini tekmujeta
Metliška občina se je letos pridružila razpisu za tekmovanje kultumo-zabavnih skupin v Župančičevem natečaju, vendar je odziv z metliške strani bolj slab. Za tekmovanje sta se prijavili samo dve skupini: igralska družina iz Božakovega inzabavno-glasbe-na skupina Pokus iz Metlike.
»Izgubljeni boj« v knjigi
Vladimira Dedijera »Izgubljeni boj J. V. Stalina«, ki je izhajal več tednov kot podlistek v Delu, bo ČZP Delo izdalo v knjigi. Knjiga bo izšla v začetku marca.
Še en odstop
Po dogodkih v ljubljanski Drami, ki so razburili slovensko gledališko javnost, je prejšnji teden objavil svoj odstop tudi upravnik Slovenskega ljudskega gledališča v Celju Slavko Belak.
Ob 1900-letnici Ptuja
Založba Borec je izdala koledar z barvnimi reprodukcijami iz umetnostne zakladnice Ptuja, obdravskega mesta, ki praznuje 1900Jetnico obstoja.
»Poetični maraton 69«
V	Sarajevu je bil pred kratkim prvi festival jugoslovanske poezije. Na prireditvi, imenovani »Poetični maraton 69«, je sodelovalo 250 pesnikov vseh generacij. Na festivalu so dobili priznanje nekateri mladi pesniki.
Boris Kobe v Dolenjski galeriji
Za slovenski kulturni teden bo v petek, 14. februarja, ob 17. uri odprta razstava slik in grafik Borisa Kobeta. Uvodno besedo o umetniku in njegovem delu bo spregovoril obiskovalcem naših razstav že znani umetnostni zgodovinar dr. Emilijan Cevc. Vse, ki jim je naša umetnost in kultura pri srcu, prosimo, da se prireditve udeleže.
BORIS KOBE, arhitekt in slikar, se je rodil 1905 v Ljubljani. Starši so bili Dolenjci.
Marca vpis v malo šolo
Vodstvo pišeške osnovne šole se je tudi letos odločilo za malo šolo. Vpis bo prihodnji mesec in tedaj se bodo prosvetni delavci s starši pogovorili o koristni pripravi predšolskih otrok na organizirano delo v šoli. Učni uspehi so pri otrocih, ki so lani obiskovali malo šolo, zelo dobri, zato se učitelji navdušujejo za tako obliko.
Mladi igralci vadijo
Dramatski krožek na do-bovski soli je zelo prizadeven. mladi igralci se pripravljajo na uprizoritev igrice Prana Milčinskega MOGOČNI PRSTAN. Premiera bo marca. člani krožka se nadejajo, da bodo starši in odrasli nasploh pokazali zanimanje za njihovo uprizoritev na odru in da bo obisk številnejši ^kot prejšnja leta.
Hochhuthovi »Vojaki«
29. januarja je gostovalo v Novem mestu Mestno gledališče ljubljansko s Hochhu-thovimi »Vojaki«, ki so v Jugoslaviji prvič na sporedu. Dejanje je postavljeno v čas od aprila do julija 1943 in osvetljuje dogodke, v katere sp vpleteni angleški ministrski predsednik Churchill in več drugih osebnosti tistega časa. Rolfu Hochhuthu se je posrečilo odlično označiti posamezne osebnosti, pojasnil pa je marsikateri trenutek iz
II.	svetovne vojne. Delo je bilo obiskovalcem blizu, zato so ga tudi toplo sprejeli. Za stalne obiskovalce novomeškega gledališča je bila to abonmajska predstava.
Načrt za Jelendol
Sola za zdravstvene delavce
v	Novem mestu je že naredila okvirni načrt za ureditev partizanske bolnišnice Jelendol, nad katero ima patronat. Predvidevajo, da bodo v eni izmed sob razstavili dokumentarno gradivo o bolnišnici s seznamom osebja in ranjencev, ki so se zdravili v njej;
Mali kulturni barometer
■ ŽMAVCEV »OBISK« V NOVEM SADU — Vodstvo mariborske Drame se je odločilo, da bo na letošnjem Sterijinem pozor-ju v Novem Sadu prikazalo novost slovenskega dramatika Jane za Žmavca »Obisk«. Prvič bodo to delo uprizorili 21. februarja.
■ SIMPOZIJ O ŠOLSTVU — v
jugoslovanskem glavnem mestu se je pred kratkim pričel simpozij
o	osnovnem šolstvu. Obravnavajo pereča vprašanja šolstva v desetem letu šolske reforme. Med drugim so ugotovili, da ponavlja razred okoli 350.000 mladih Jugoslovanov.
■ PETA RAZSTAVA KOLONI-JE — 8. februarja bodo za slovenski kulturni praznik odprli v delavskem domu v Zagorju razstavo del udeležencev slikarske kolonije Izlake. To bo peta zapovrstna razstava te slikarske kolonije.
■ ČEŠKA DRAMA NAJPREJ V SLOVENIJI — V Mariboru bodo
te dni uprizorili dramo »Pasjansa« češkega dramatika Jifija Hubača. Zanimivo je, da bodo to delo prej uprizorili pri nas kot v njegovi domovini. Za drugo največje slovensko kulturno središče bo to izjemen dogodek In veliko priznanje.
■ SMOLETOV »KRST PRI SAVICI« — Ljubljanska Drama je pred kratkim uprizorila novo delo Dominika Smoleta »Krst pri Savici«. Kritik Josip Vidmar je dramo ocenil kot dramsko kroniko, češ da je »Krst« premalo osredotočen na zgodovinski proces.
■ NAŠI NAIVCI NA ŠVEDSKEM — 33 jugoslovanskih naivnih slikarjev, katerih imena smo tudi že srečali na prireditvah v Kostanjevici, je razstavilo pred kratkim 137 svojih del v glavnem švedskem mestu. Stockholmska javnost je razstavo laskavo sprejela.
Končal je študij arhitekture pri prof. Plečniku, nato se je v Parizu na Academie de la grande Chaumiere likovno izpopolnjeval. V Parizu je nastala ciklična zbirka »Križev pot slovenskega naroda« (last Muzeja NOB v Ljubljani). Po vrnitvi domov se je ukvarjal s planinsko arhitekturo ^Komna, več planinskih koč). Na Sternenovo pobudo je prevzel mesto učitelja risanja na fakulteti za arhitekturo. V letih 1938—1945 je, razen v obdobju internacije, kot mestni arhitekt načrtoval in realiziral mestne parke, stanovanjsko naselje za Bežigradom, most čez Gruberjev pre» kop ter vodil prva ureditvena dela v stari Ljubljani in na ljubljanskem gradu. V teh letih je nastalo še šest slik ciklusa »Križev pot slovenskega naroda«, po osvoboditvi pa še zadnja, deveta. Po osvobodit-
vi	je nastala ciklična zbirka »Visoška kronika« ter ilustracije za knjižno izdajo tega dela (Levstikova nagrada).
Po osvoboditvi je Kobe postal profesor za risanje in barvne študije. Nekaj let je bil honorarni profesor za oblikovanje in opisno geometrijo na likovni akademiji v Ljubljani. Izdelal je scenografije za filme Na svoji zemlji (druga zvezna nagrada, sku pa j s Tonetom Mlakarjem), Trst in Visoška kronika. Po osvoboditvi je postal redni član Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije in je razstavljal samostojno ter na skupinskih razstavah doma in v tujini.
Sedem let svojega dela je posvetil načrtom in realizaci-
jam ureditve stare Ljubljane in ljubljanskega gradu. Skupaj s slikarjem Pregljem je napravil sgrafitte v sedaj pol opuščeni grajski restavraciji, ki so še videti na stenah, s slikarjem Peršinom pa je na magistratnem dvorišču dopolnil prvotne sgrafitte.
V	zadnjem času je nastal veliki karton na gobelin »Letni časi« za poročno dvorano na magistratu. Prav tako so novejšega datuma stenske slike »Veduta stare Ljubljane« (last Mestnega sveta v Ljubljani), »Loški pasijon« (last Gledališkega muzeja), »Zemeljski polobli« (last Inter-evrope v Kopru) ter ciklične zbirke monotipij »Martin Krpan« in »Veh Jože«. Sedaj nastajajo monotipije za Trdinove »Bajke in povesti o Gorjancih«.
že razstavljeni del monotipij z Dolenjskega je na pričujoči razstavi zaokrožen z nekaj večjimi kompozicijami in z zbirko terenskih študij.
Obračun knjižnice
Kočevska knjižnica je kupila leta 1966 kar 955 knjig, predlanskim 790( lani pa le še 698. Vsako leto so za nakup porabili približno enako vsoto — nekaj nad 10.000 din. Vseh knjig imajo 13.213, razen tega imajo naročenih 32 revij in časopisov. Lani so imeli 1160 bralcev ki so obiskali knjižnico 15.162-krat in si izposodili 28.857 knjig. Knjižnica je dobila lani 45 tisoč din dotacije ali 6000 manj kot leta 1966.
* it
Peter Jovanovič: Ilustracija (1968)
NOVO V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
Dragocena pridobitev
Tajniško knjigo novomeške Kettejeve »Zadruge« hrani ŠK Miran Jarc - V knjižnici tudi 65 skladb pokojnega kulturnega delavca Slavka Strajnarja
27. januarja je prejela Studijska knjižnica Mirana Jarca v Novem mestu takole pismo:
»Prisrčno se zahvaljujemo za izraze sožalja, ki nam jih je izrekel kolektiv knjižnice ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta dir. Rudolfa Moleta. Obenem vam po njegovi želji pošiljamo zapisnike novomeške Kettejeve »Zadruge«, ki je prav kratko dobo živela pred več kot 70 leti v Novem mestu.« (Podpisana: žena Pranja in sin inž. Milan Mole.)
Takoj naslednji dan je prispela v Novo mesto priporo čena pošiljka, ki vsebuje tajniško knjigo »Zadruge« in sestavke zadružnih članov, med drugim Kettejeve in Se-škove rokopise.
Z darom, ki ga je dir. Rudolf Mole kot nekdanji član »Zadruge« obljubil novome-ški študijski knjižnici še ob odkritju spominske plošče Dragotinu Ketteju v Novem
mestu, Je znatno obogatena rokopisna zbirka, saj sodijo prav tl rokopisi med najpo membnejše pridobitve knjižnice v zadnjih letih.
Rokopisni oddelek je obogatilo te dni tudi 65 izvirnih skladb pred leti umrlega novomeškega kulturnega delavca Slavka Strajnarja. Rokopise skladb je Studijski knjižnici podarila Strajnarjeva vdova.
I.	Z.
Dobili so zborovodjo
Skopičani zelo radi pojo. Svoj zbor so spet oživeli, ko so dobili zborovodjo. 2e na prve vaje jih je prišlo 16, priključili pa se bodo še mladinca. Računajo na stalno število dvajset pevcev. Vaje imajo dvakrat na teden. Če bodo pridno vadili, potem bodo skopiški pevci nastopili že na proslavi stoletnice slovenski taborov v Sevnici, ki bo letos 1. maja. Zbor vodi Anton P’aninšek.
DR. BRATKO KREFT:
Cankar in socializem
x4. nadaljevanje)
V	zadnji Mopi je sedel dr. Tavčar, gledal zlovoljen prad-se ter se držal, kakor bi bil nekaj izgubil. Spodaj je pa plesal dr. Šušteršič sv. Vida ples. Svetil se mu je obraz, kot bi bil s putrom polit. Dr. Tavčar je vedel, da je mnogo izgubil vsled volilne reforme. Dr. Šušteršič je tudi vedel, zakaj je plesal sv. Vida ples, če bi pa vedel, kaj je z volilno reformo pridobil, ne bi bil plesal, ampak kurja polt bi ga bila oblivala. (Smeh).
Cma sedanjost, morda za deset let. Kdo je zakrivil, da smo Slovenci najomejši madež na avstrijskem zemljevidu? Liberalna stranka s svojo lenobo in breznačel-nostjo. Ena parola ,proti farjem-, ves drugi program je bil pozabljen. Samo proti ,farjem’ je šlo!
Klerikalci so ta položaj dobro izrabili. Nobena stranka se tako dobro ne razume na vlivanje novega vina v stare mehove!
Momentalno ima veliko moč. V vsaki fari so trije zaupniki: dva kaplana in fajmošter. Agitacijski lokaii so .cerkve’; mislim, da bi jih nam ne dali na razpolago, če bi povprašali po njih. Imajo klerikalci v vsakem kraju drugo ime. (Odobravanje.) Kmečka stranka! Kandidira dva graščaka na Slovenskem, v Ljubljani je krščansko socialna stranka prav tak prirepek klerikalni stranki, kakor je krščansko socialno delavstvo na Dunaju prirepek Leilerjev. Ubogi Kregar proti Kristanu v Liubljani, Gostinčar proti Kocau v Idriji. Proti meni Povše. Kje sem jaz to zaslužil? (Gromovit smeh.)
Dr. Krek pravi, da on je klerik, pa ne klerikalec; Kregar tud’ ni klerikalec! Ampak precej pogleda far ven. če se kerikalni stranki suknja razgrne. Pravijo torej, da niso klerikalci, oklic pa govori o sami duhovščini in veri. Naj imajo vero, saj jo imam jaz tudi!
Včeraj teden je bila v Ljubljani velika komedija. Ljubljanski škof dr. Šušteršič ter njegov oproda in korteš Anton Bonaventura (Veselost.) sta govorila — nič pametnega Dr ‘V’Jeršič je lagal in laže, da delajo iz francoskih katoličanov klobase, kako se je kri pretakala po cerkvah. Nedolžna kri komisarjev francoske vlade je tekla, ko so prihajali v cerkve, ne da pograbijo, temveč da popišejo cerkveno bogastvo. (Pritrjevanje.)
VV--- \-i.yda, da smo črni. zadene liberalno stranko. (Tako je!) Pravi, da je svobodomiselna stranka. Kje smo dobi:! svobodo, kje slovensko kulturo? Jaz sam sem več napravil za slovensko kulturo kot vsa narodno-napred-na stranka. (Viharno odobravanje.)
Ob 11. uri je povedala liberalna stranka, da je buržo-azijska stranica. Buržoazija je tenka plast na našem skozinskoz --oletarskem narodu da od te plasti ne more živeti močna in vplivna politična stranka: Buržoazna s Iranka in stranka inteligence, ki živi proletarsko življenje. Kakšna pa je razlika med mezdnim delavcem in inteli-gentom? Ta dobiva za svoje delo plačo, oni tedensko mezdo, obadva pa malo denarja. Jaz sem pisatelj! Toda kaj mi koristi, če se moja mezda imenuje honorar, ki je p-1	" '' mezda ^id?ria
Nekaj ljudi od inteligence je čutilo, večji del komaj polzavedno čutilo, da po stari cesti ne pojde več dalje, tako je zavladala v inteligenci splošna nezadovoljnost —
— ne proti eni osebi, temveč nezadovoljnost z vsem in proti vsemu. Tako je nastala .gospodarska stranka’. Ndso vedeli kam in so se vrteli v kolobarju negotovosti.
Klerikalna stranka se omejuje na Kranjsko, liberalna na Ljubljano, gospodarska pa na kavarne ,Union’ (Smeh.) Program gospodarske stranke spada v šolsko čitanko! Govornik prečita med gromovitim smehom posamezne odstavke tega programa s primernim komentarjem.)
Velik del te inteligence ne sodi v buržoazno stranko, temveč njena pot vodi naravnost v socialno demokracijo. Nekaj pa jih je, ki stoje za ograjo in nestrpno čakajo, kedaj naj gredo preko mostička na drugi breg, v klerikalni tabor. Kot čmrlji lezejo že v uredništvo »Slovenca«. (Veselost.) Simpatična mi je socialno demokratična stranka, govori marsikdo izmed njih — ampak narodnost! —
— Bmski program socialne demokracije, ki ga pa nihče teh čital ni, je obudil narodni program Slovencev iz leta oseminštiridesetega, ki so ga liberalci in klerikalci že davno pozabili. Edina stranka, ki zahteva zedinjeno Slovenijo, je socialna demokracija. Kakšna je nerodnost klerikalne stranke? Intemacionalizem škofove palice in papeške tijare Liberalna stranka oznanja intemacionalizem denarne vreče. Socialnodemokratični Intemacionalizem sloni na podlagi svobode, enakopravnosti, na podlagi narodne samouprave in avtonomije. Verjemite mi, da bi izročil usodo slovenske narodnosti in slovenske kulture rajši Pemerstorferju nego Šušteršiču. — Socialna stranka je edina vseslovenska stranka.
Jaz, ki sem dvanajst let bil delavec na polju slovenske kulture, sem se z dobro vestjo in z jasnim prepriča, njem pridružil socialni demokraciji, komur je do prave svobode in do prave kulture, bo storil isto fVihamo pritrjevanje in odobravanje.)«
Čeprav naj bi bilo zgornje le novinarski povzetek Cankarjevega govora, in ne ponatis stenografskega zapisa njegove besede, so gotovo vanj zajete vse poglavitne Cankarjeve misli in formulacije, saj je moral Cankar časniško poročilo odobriti, sicer bi objavil kakšen popravek ali dopolnilo. Zato ga smemo imeti za verodostojnega. Kakor je poročilo sorazmerno kratko, je vendarle dovolj jasna Cankarjeva politična izpoved, prvi njegov javni politični govor. Predvsem je važna njegova osebna izjava, da se je »pridružil socialni demokraciji z dobro vestjo in z jasnim prepričanjem«.
.v w£?V'	,u«	i»,'j.p«w
Zadnjo nedeljo v januarju je bilo v Loškem potoku občinsko prvenstvo v smučarskih disciplinah, ki ga je priredila občinska Zveza za telesno kulturo Ribnica. Na tekmovanju se je zbralo okoli 60 tekmovalcev. Tekme si je ogledalo blizu 500 gledalcev. Tekmovali so predvsem tečajniki, Jd so bili na smučarskih tečajih v Ribnici, Sodražici in Loškem potoku. Največje zanimanje je bilo za skoke na 25-metrski skakalnici.
Rezultati tekmovanja — skoki: mladinci — 1. Car (Loški potok) 218 točk (25 in 26 m), 2. Košir (L. p.) 211 (24 in 25), 3. Ivančič (L. p.) 181 (19,5 in 21). Pionirji
Sindikalno smučarsko prvenstvo
V	nedeljo, 9. februarja ob 10- uri, bo v Crmoš-njioah smučarsko prvenstvo sindikalnih organizacij iz novomeške občine. Istočasno bo teklo tudi medobčinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Organizatorji so povedali, da se je prijavilo 71 tekmovalcev iz 12 sindikalnih organizacij-
i.	s.
■	KOČEVJE — Na klubskem prvenstvu vodi po 8. kolu Slobodan Ivič s 7,5 točke pred Rudijem Ostermanom 7 (1), Gornikom 5,5, Karničnikom 5,5 točk itd. Na turnirju sodeluje 12 igralcev.	I-	S.
— 1. Knavs 204 točke (21 in 24),
2.	V. Bartol 174 (16 in 21), 3. J. Bartol (vsi Loški potok) 156 točk (21 in 17 m). Teki ml. pionirji —
1.	Panjič (L. p.) 3,05, 2. Gregor, čič (Ribnica) 3,10,	3. Stupica (Sodražica) 3,20. Teki st. pionirji
— 1. Žagar (L. p.) 4,40, 2. J. Bartol (L. p.) 5,02, 3. Minic (Ribnica) 5,03. Slalom — pionirke — 1. Benčina (Sodražica) 31,0, 2. Lov. šin (L. p.) 32,0, 3. Mohar (L. p.)
34,0.	Slalom ml. pionirji — 1. Ivančič (Sodražica) 30,2, 2. Cihal (Ribnica) 31,0, 3. Ivanc (Sodražica) 34,0. Slalom st. pionirji — 1. S. Bartol (L. p.) 39,0, 2. Mrdja (Sodražica) 40,0, 3. Andoljšek (Sodražica) 41,0. Veleslalom mladinci
— 1. Gregorčič (L. p.) 57,0, 2. La-vrič (Ribnica) 58,0,	3. Levstik L. p.) 58,0.
V	zvezi z nepravilnim podatkom, da je najboljši Prvin Lavrič, je naše uredništvo prejelo dve pismi iz Loškega potoka. Bralci se upravičeno pritožujejo nad napačnimi podatki. Upamo, da smo s to objavo popravili napako našega dopisnika (op. športnega uredništva).
T. NOSAN
Mladost (Zagreb) Celulozar 4:1
Celulozarjevi vaterpolisti so se v zagrebškem zimskem bazenu v prijateljski vaterpolo tekmi srečali z Mladostjo, lanskoletnim državnim mladinskim prvakom. Rezultat 4:1 (2:0, 0:0, 0:0 in 2:1) ni za državnega prvaka najbolj ugoden. V treh zadnjih četrtinah so bili Krčani celo boljši od domačinov, vendar niso imeli sreče pri zaključnih strelih. Častni zadetek za Celulazarja je dosegel napadalec Mugoša iz četverca. Za Celulozar-jasoigra'i: Gane, Zlatic, Žiberna, Humar, Kranjc, J. Turk, Preskar in Jesenšek. Tekmeca sta se dogovorila, da bo ponovno prijateljsko srečanje že ta teden.	L.	H.
V Krškem podelili priznanja najboljšim športnikom Dolenjske, ki so jih lani izbrali, bralci Dolenjskega lista — V Krškem so športniki in telesnovzgojni delavci zagreti za zimski bazen
V	četrtek popoldne je urednik Tone Gošnik v imenu Dolenjskega lista izročil v Krškem pokal oziroma darila najboljšim trem športnikom Dolenjske v letu 1968. Pokal je dobil znani plavalec Franc Čargo iz Krškega, prof. Igor 1'enko in Ivica Jakše pa sta prejela darili tekstilne tovarne NOVOTEKS oziroma tovarne zdravil KRKA iz Novega mesta. Svečanosti v hotelu Sremič so se udeležili tudi telesnovzgojni in politični delavci ter trenerji.
Po sprejemu za Športnike se je razvila živahna razprava. Govorili 60 o nadaljnjem dvigu plavalnega in drugega športa v krški ter no-
Prikaz karateja v Krškem
Karate klub Krško bo organiziral danes, 6. februarja, ob
17.30	v Svobodi demonstracijo karateja. Razen domačinov bodo sodelovali odlični tekmovalci iz Zagreba, med njimi tudi dr. Emin Topič.
L. H.
vomeški občini. Prisotni športni delavci in športniki so povedali tudi svoje vtise, ki so jih dobili pri lanski anketi za izbor najboljšega športnika Dolenjske.
Krški telesnovzgojni delavci so menili, da v Krškem takšnega napredka v plavanju ne bo več, če se jim ne posreči priti do zimskega bazena. Možnosti za pokritje bazena pri tovarni CELULOZE so, saj investicija ne bi presegla več kot 300.000 dinarjev. Glede na to, da je v krški občini precej zanimanja in razumevanja za šport, so'navzoči menili, da bodo verjetno našli sredstva za ureditev tega prepotrebnega objekta, ki bi tudi veliko pomagal k razvoju športa in turizma v občini.
Navzoči so menili, da je treba spremeniti kriterije pri izbiranju najboljših športnikov Dolenjske. Naj oftienimo mnenja nekaterih prisotnih:
■ PROF. IGOR PENKO: »Prav bi bilo, če bi na Dolenjskem izbirali športnika in športnico leta. Pri sedanjem načinu imam občutek, da se ženske ne morejo enakopravno kosati z moškimi.«
■ PROF. NIKO 2IBRET in LADO HARTMAN: »Anketa bi bila
bolj pravična, če bi pri izboru Športnika sodelovali tudi športni strokovnjaki. Seveda bi bilo odločilno mnenje bralcev lista! V vsaki občini naj bi ustanovili nekakšno strokovno žirijo iz poznavalcev Sporta. Ta komisija naj bi dala svoje strokovno mnenje.«
■ JOŽE PEČNIK: »Rezultat ankete je v glavnem podoba organiziranosti na določenem območju, zato je prav, da se upoSteva tudi mnenje strokovnjakov.«
■ JOŽE KOŠTOMAJ: »Pri izbi ranju športnikov je zelo težko oceniti vrednost posameznih tekmovalcev; predlagam, da bi izbirali tudi najboljšega športnika v vsaki športni panogi.«
Hvaležni smo telesnovzgojnim delavcem za dobronamerne pripombe. Potrudili se bomo in upoštevali vse napotke pri tej koristni anketi. Vsi prisotni so namreč menili, da je anketa zelo koristna in veča zanimanje za šport. Razen tega pa pestra in zanimiva športna tematika v listu daje večjo kvaliteto tudi samemu tedniku, kot je pripomnil predsednik občinske skupščine Krško Stane Nunčič.
SLAVKO DOKL
Na občinskem prvenstvu nastopilo 60 smučarjev
Od tu in tam
■ KRŠKO — Na občinskem prvenstvu dvojic v kegljanju so O-digrali 8 kol. Po prvem delu tekmovanja vodi Agrokombinat pred Celulozo I. Tesno za vodečima e-kipama so kegljači Elektrarne Brestanica. Tekmovanje bodo zaključili za praznik dela. Po nepopolnih 8 kolib jo stanje naslednje«
i.	Agrokombinat 11.991 keglje:*,
2 Celulozar I 11.964,, 3. Elektrarna 11.989, 4. ObS 10.109 (eno kolo manj), 5. Obrtniki 9.360 (dve koli manj) in 6. Pionir 9.136 (dve koli manj).	K-
■ NOVO MESTO — Na hitropoteznem šahovskem turnirju za mesec januar je zmagal mojstt ski kandidat Igor Penko pred Vinkom Isteničem. Končni vrstni red: 1. Penko 10 točk, 2. Istenič
9,	3. Stankovič 8,5, 4. do 5. M. Picek in Sčap 8, 6. Milič 7,5, 7. Dokl 5,5, 8. Mladineo 5, 9. Hrovatič 4,5, 10. Sašek 4 itd. N. N.
■ KRŠKO —. Republiška pionirska, mladinska in člansk: prvakinja za leto 1968 Ncvenku n-kole bo nastopila v državni mlar dinski plavalni reprezentanci na povratnem troboju Poljska, NDR in Jugoslavija, ki bo od 3. do 6. aprila v Rostocku.	L.	H.
■ SEVNICA — Preteklo nedeljb je bil tu košarkarski turnir, na katerem so sodelovale ekipe Hrastnika, Rudarja iz Trbovelj, Se*, niče in Metlike. Prijetno presen©-čenje so pripravili metliški košarkarji, ki so premagali B ekipo Rudarja s 43:40 in v tekmi za prvo mesto tesno zgubili z Rudarjevo prvo postavo (32:31). Organizator košarkarski klub Sevnica 7.a<žin« posebno pohvalo za odlično organizacijo turnirja. M. P.
■ SEMIČ — V prijateljski košarkarski tekmi sta se srečali a-kipi Semiča in Črnomlja. Domačini so bili mnogo boljši in so zasluženo zmagali z visokim rezultatom 110:72.	A.	IV
■ BREŽICE — Tudi letos je odšla skupina učencev z osnovne šole bratov Ribarjev na Pohorje. Tam so preživeli deset dni. Svoje bivanje so koristno izrabili za smučanje. Pod vodstvom učitelja telesne vzgoje Poldeta Kovana so spoznali lepote .smučanja. Učenci so pri učenju pokazali lepe uspehe, saj je večina odlično obvladala osnovno šolo smučanja. Ko so smučarji odpotovali iz Brežic, niso mogli verjeti, da jih bo na Pohorju sprejela prava zima. Dobrodošlico je Brežičanom zaželel ravnatelj ribniške osnovne šole tov. Eržen. Nato so učenci odšli k svojim gostiteljem, ki so jim taVaan-ii nenavadno gostoljubje. Otroci so na Pohorju ostali 10 dni in so vse dopoldneve presmučali. Ob tej priložnosti so tudi obiskali »kraljico Pohorja« Ribniško kočo, ki stoji na višini 1530 m. Na koncu moramo povedati, da je druge srečanje pionirjev Ribnice in Brežic v celoti uspelo.	P-	B«
■ NOVO MESTO — Na drugo-kategomiškem šahovskem turnirju sodeluje 13 šahistov. Po nepopolnem osmem kolu je v vodstvu Mladineo s sedmimi točkami pred Markom Pickom 6,5, Kitano* vičem, Saškom s 5 točkami itd.
N. N.
■ ČRNOMELJ — Na rokometnem igrišču sta bili odigrani dve tekmi v malem nogometu. Ekipa BELTA je premagala delavce iz Bosne, ki so zaposleni pri BELTU, s 14:5. V nedeljo pa so »stari« premagali »mlade« S 7:5.	A.	L.
■ NOVO MESTO — V nedeljo,
12.	januarja, so imeli taborniki odreda Gorjanskih tabornikov tradicionalno sankaško tekmovanje na Marofu. Na 250 m dolgi progi je tekmovalo 25 tekmovalcev, ki so progo prevozili dvakrat. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Rezultati:	do
10	let — 1. Vlaisavljevič 59,0, 2. Spasovski 64,1, 3. Kapš 64,2. Do 12 let — 1 Kobe 50,8, 2. Salmič 51,2, 3. Kotnik 53,4. Nad 12 let —
1	Damjanovič 52,1, 2. Bon 54,3,
3.	Pekez 54,3. Dvojiae — 1. Spa-sovski-Pekez 57,0, 2. Lenardič-Zajo 58,1, 3. Gerbec-Kotnik 59,0 S. J.
■ CERKLJE — Pri TVD Partizan in SSD »Letalec« je v zimskem času najbolj delavna namiznoteniška sekcija. Igralci vadijo enkrat tedensko v enem od razredov v šoli Izredno marljivi so bili igralci med šolskimi počitnicami. Izvedli so tudi zimsko prvenstvo Cerkelj na katerem je igralo 20 igralcev. Pri članih je zmagal Stanko Jazbec, pri pionirjih pa Janez Dejak. V članskih dvojicah je bil najboljši par Ma-zinjani-Degen, pri pionirjih pa KodiCč-Dejak.
Namiznoteniški igralci želijo, 1» meti več prijateljskih srečanj z drugimi ekipami v občini. D. K.
■ KRŠKO — Pretekli teden so se v Krškem sef.tali predstavniki republiškega odbora DPM, občinskega odbora DPM, plavalne zveze Slovenije, plavalnega kluba Celulozar in osnovne šole Krško ter se dogovorili, da bo letos v Krškem I. republiško prvenstvo osnovnih šol v plavanju. Prvenstvo bo v okviru tekmovanj jugoslovanskih pionirskih iger.
L. H«
V ribniški občini je veliko zanimanja za smučanje - Lep napredek mladih nadarjenih smučarjev
Viktor Turk, nadarjeni smučar Roga, se je izkazal z odlično vožnjo in s četrtim mestom.
V dolenjskem zimsko turističnem središču Črmošnjicah je bilo v nedeljo opoldne medobčinsko pionirsko prvenstvo v veleslalomu za mlajše in starejše pionirje. Istačasno je teklo tudi pionirsko consko prvenstvo ljubljanske cone. Ker je bilo pri vlečnicah premalo snega, se je 139 tekmovalcev Iz Ljubljane, Domžal, Vrhnike Dolenjskih Toplic, Vavte vasi, Žužemberka, Trebnjega in Novega mesta kosalo na Gačah. Snežne razmere so bile na vrhu črmoš-njic dokaj ugodne.
Največ uspeha so poželi tekmovalci iz -Ljubljane in Novega mesta, saj so osvojili vsa prva mesta. Pri mlajših pionirjih v skupini A je kot pred letom ponovno zmagal Novomeščan Marjan Sonc. Pri pionirjih v skupini B pa so prednjačili Ljubljančani in je novomeščan Mitja Pucelj za-
Čargo, prof. Penko in Jakšetova prejeli zaslužena priznanja
Marjan Šonc, smučar Roga (na sliki v sredini), je ponovno zmagal pri pionirjih v skupini A.
MEDOBČINSKO SMUČARSKO PRVENSTVO PIONIRJEV
Na Gačah se je trlo mladih
Lučka Serini in Marjan Šonc osvojila prvi mesti — Prodor dolenjskih smučarjev v sam vrh — Med boljšimi tudi smučarji iz manjših krajev
V ČETRTEK POPOLDNE je uredništvo našega lista podelilo trem najboljšim športnikom Dolenjske za leto 1968 nagrade in priznanja. Na sliki: prof. Igor Penko, Ivica Jakše in Franc Čargo (od leve proti desni).	(Foto:	S.	Dokl)
PODELITEV PRIZNANJ NAJBOLJŠIM ŠPORTNIKOM
sedel 5. mesto. Pri starejših pionirjih je bil od domačinov najuspešnejši Zdravke Jan, ki je pristal na 4. mestu. Pri pionirkah v skupini B je bila najboljša Breda Juvančič iz Ljubljane, v A skupini pa nadarjena Novome-ščanka Lučka Serini. Pri starejših pionirkah, kjer je bila konkurenca nekoliko slabša, je premočno zmagala Zerovnikova iz Ljubljane, Novomeščanka Lovkova je bila četrta.
Najboljši trije v vsaki skupini so dobili odličja.
Rezultati: mlajše pionirke A —
I. Serini (Rog) 33,8; mlajše pionirke — 1 Zerovnik (Novinar Lj.) 56,5, 4. Lovko (ŠŠD Katja Rupe-na) 105,8, 6. Hribar (ŠŠD Trebnje) 150,9; v medobčinskem prvenstvu je zmagala Lovkova, druga je bila Hribarjeva. Mlajši pionirji A: 1. Šonc (Rog) 55,0, 4. Turk (Rog) 65,3 10 Zupanc (ŠŠD Katja Rupena 106,3, 11. Ogrin (ŠŠD Trebnje) 108,1, 13. 'Robida (ŠŠD Zužemkerk) 114,2, 14. Gorenc (ŠŠD Dol. Topliae) 114,5, 15. Kuhelj (ŠŠD Žužemberk) 118,6, 16. Modic (Rog) 132,1, 17. Zupančič (ŠŠD Srobotnik — Vavta vas) 162,1. Za občinsko prvenstvo pa je bil vrstni red naslednji: l.šonc, 2. Turk, 3. Zupanc, 4. Ogrin, 5 Robida, 6. Gorenc, 7. Kuhelj, 8 Modic in 9. Zupančič. Mlajši pionirji B — 1. Kosec (Enotnost Lj.), 5. M. Pucelj (ŠŠD Katj" Rupena) 37,7, 8. G. Pucelj (ŠŠD Katja Rupena) 46,4,
10. Kolarič (ŠSD Žužemberk) 50,2,
II. Klemenčič (ŠŠD Katja Rupena) 51,5, Za medobčinsko prvenstvo pa je bil vrstni red naslednji: 1. M. Pucelj, 2. G. Pucelj, 3. Kolarič, 4. Klemenčič. Starejši pionirji — 1 Magušar (Enotnost Lj.) 54,2, 4. Jan (Rog) 59,9, 7. Arnuš (ŠŠD Dol Toplice) 61.3,
11. Černič (Dol Toplice) 68,6, 12. Fabjan (Dol. Toplice) 70,3, 13. Rabzelj (Rog)	70,6,	17.	Brkič
(Dol. Toplice) 76,2, 18. Bradač (Dol.	Toolice)	76,7,	19.	Švent
(Rog) 78,4, 22. Miha (Zbk.) 81,2, 23. Penko (Rog) 81,8, 24. Murn (Dol.	Toplice)	82,8,	25.	Kušer
(Dol. Toplice) 86,9, 27. Thoržev-skij (Rog) 91,3,	28. Henigman
(Dol.	Toplice)	92,8,	32.	Oberč
(Katja Rupena) 105,1, 33. Marko-
10-letna Lučka Serini je presenetila z lepo in zanesljivo vožnjo. Lučka ni osamljena snežinka v družini Serini, saj v družini smučajo kar štirje.
vič (Trebnje) 105,4, 36. Franko (V. vas) 109,5, 3T. Pugelj (Dol. Toplice) 109,8, 38. Pureber (Dol. Tiplice) 111,8, 41. Ožbolt (Zbk.) 122,0, 43. Pavlin (Katja Rupena) 131,2,	44.	Dular (V.	vas) 142,3.
Za medobčinsko prvenstvo je bil vrstni	red	naslednji:	1. Jan,	2.
Atnuš,	3.	čemič, 4.	Fabjan,	5.
Rabzelj, 6. Brkič, 7. Bradač, 8. Švent,	9.	Miha, 10.	Penko,	11.
Murn, 12. Kušer 13. Thorževskij, 14. Henigman, 15. Oberč, 16. Markovič, 17. Franko, 18. Pugelj, 19. Pureber, 20. Ožbolt, 21. Pavlin, in 22. Dular.
EGON ERWIN KISCH
AKCIJA »NOVI NAROČNIKI 1968-69.
Kako pa kaj zdaj - po trinajstih tednih akcije?
■ NEKAJ TEDNOV JE MINILO, odkar se na
tejle stranii in v temle kotičku nismo oglasili — medtem pa naši pridni delavci skoraj vseh enot PTT na področju 9 občin seveda ndso spali. Prav prizadevno so širili naš domači tednik, ga priporočali novim znancem in sosedom dosedanjih naročnikov, marsikdo pa se je spet naročil tudi sam, saj je tako ali tako segla do njega naša propaganda Na prvi strani danes še posebej poročamo, da smo že dosegli 29.700 stalnih naročnikov in jih torej manjka še 300, da bomo končno vendarle imeli 30.000 imen v naši kartoteki, še enkrat ponavljamo: imeli bi jih že, če ne bi razsajala nalezljiva bole-žen »odpovedovanje« okoli novega leta, ki se sicer počasi ustavlja, ki pa nam daje nepotrebno veliko dela (pa tudi stroškov itd.). Tisto, da čaka srečnega 30.000-ega naročnika našega tednika prijetno prese nečenje, seveda še vedno drži!
■ IN KAKŠNO JE »STANJE NA BOJIŠČU« med
posameznimi poštami in področji? Spodnja razpredelnica vam pokaže nekaj razveseljivih sprememb v zadnjih tednih, hkrati pa tudi pove, kako se lahko tudi v manjših krajih veliko naredi, če se za dobro stvar resno zavzamejo čvrsti, odločni ljudje! Deset najboljših pošt je zbralo od 1. novembra 1968 do 4. februarja 1969 naslednje število novih prijateljev našega domačega pokrajinskega tednika:
Mladinski plesi naj bodo razvedrilo za mlade, »e pa nadloga za prebivalce mesta
Na zadnjem mladinskem plesu, ki je bil v soboto, 1. februarja, v dvorani množičnih organizacij v Kočevju, je prišlo med 22. in 23. uro po nekaterih izjavah do »vsesplošnega pretepa«, po drugih pa do pretepa Pravega obsega, vzroka in posledic pretepa še ne vemo, ker preiskava še traja.
\f STA
Egon Erwin Kisch, pisatelj in reporter svetovnega slovesa, se je rodil 1885 v Pragi, se zgodaj posvetil novinarstvu in zaslovel z antologijo klasičnega novinarstva 1923. Kot poročevalec se je uveljavil s knjigo »Blazni reporter« 1925, nato pa s knjigo vojnih spominov »Zapiši to, Kisch!« (1930). V Moskvi, kamor se je dokončno preselil, je ustvaril dela »Carji, popi in boljševiki«, »Paradiž Amerika«, ki je ostra satira na ameriške razmere (1930), dve leti nato pa je živahno opisal spremenjene razmere v Aziji. Umrl je 1948 v Pragi.
Poklical sem zavetišče za padla dekleta, če si smem ogledati zavod, da bi o njem napisal članek. — »članek?« — »Da, članek zsa časnik.« — »Za božjo voljo, pri nas se vendar ni nič zgodilo! Kaj pa naj bi se bilo zgodilo?« — »Ah, ne, jaz bi le rad napisal članek, kako je pri vas urejeno, kako vam uspeva vzgojno delo in tako dalje.«
»A tako!« Kamen, ki se je odkrhnil gospe ravnateljici od srca, se je valil po telefonski žici k meni. »Da, o tem moram vprašati Njegovo ekscelenco gospo predsednico. Jutri vam bom odgovorila.«
Naslednji dan sem zvedel le to, da so sklicali odbor k nujnemu posvetu; tu bodo prerešetali, ali je moj obisk umesten. Tretji dan so mi povedali, da se smem prikazati v petek ob enajstih.
V zavodu so me sprejeli s častjo. Vrata je odprl in vprašal z izbranimi besedami: »Al' mate propustn’co?« Ko sem odkimal, mi je že hotel pred nosom ljubeznivo zapahniti baročna vrata. Pa sem to domiselno prestregel in prisebno vzkliknil:
»Naročili so me!« — Baročna vrata so se spet odprla in vratar je osuplo rekel: »O, vi ste gospod od časnikov!« Pokimal sem, nakar je pripomnil: »Dame vas že pričakujejo.«
Mislil sem. da so padla dekleta tista, ki me pričakujejo, pa ne: tu ni bilo govora ne o »dekletih« ne o »padlih«, marveč je bil tu odbor zavoda, pet dam z bujno okrašenimi klobuki. Dušebrižnik se mi je predstavil, nakar je mene predstavil predsednici Njeni ekscelenci blagorodni gospe grofici Ciprieni Lobkowitz, in še ostalim damam. Duhovni mož me je povabil, naj sedem, nakar me je nagovoril:
Predvsem, je rekel, je razveseljivo, da je tako mlad moški, kakršen sem jaz, že spoznal, kako resna so človekoljubna prizadevanja (dame so pritrjevalno kimale), in želi napisati poročilo o zavodu, v kar je odbor na svoji seji dne 22. februarja t. 1. soglasno privolil. Poprej pa da me bo na kratko poučil o smotrih zavoda.
Besede so bile resda kratke, ampak govor je bil dolg. Poučil me je, da se nam greh ne približuje morda v grozljivi obliki, marveč kar najljubezniveje — na videz vljudno in prikupno. Spričo take zahrbtnosti greha sem osuplo zmajal z glavo in pogledal dame: mar je res, kar mi tale
Na novomeškem glavnem trgu so v ponedeljek dopoldne lovci prizadeto modrovali o nedeljski nesreči dveh novomeških lovcev. Okrog razgretih možakov in očividcev se je nabrala množica opazovalcev. (Foto: S. Dokl)
Srečko Kumer upravlja s krmilno napravo svojo NESTO.	(Foto:	M.	Vesel)
Nesta hodi in govori
zu. Najbolj sem se otepal z levico, zato je tudi najbolj poškodovana. Desno roko mi je precej časa varovala pu-
LOVEC — TONE SOMRAK: »Zakaj je prišel medved na svetlo, bo ostala uganka. Medvedko smo že zalotili ob takem letnem času, videli smo jo celo z mladiči.«
ška. Vendar mi jo je kosmatinec z enim samim udarcem šape zbil iz roke, za nameček pa me je še ugriznil. Levico sem imel močno poškodovano, ravno tako tudi nogo. Ko sem se otepal zverine, sem vpil Albinu, naj vendar strelja. Kmalu je odjeknil strel: medved me je spustil in skočil v Albina. Moje moči so zaradi močnega krvavenja pohajale. Bil sem še toliko priseben, da sem klical na pomoč. Nekje v daljavi sem slišal nerazločne glasove. Tovariša nisem videl, čutil sem, da ga medved obdeluje. Pomagati mu nisem mogel. Puško sem sicer lahko dosegel, toda napolniti je nisem mogel več, ker sem bil preveč izčrpan.
Albin in medved sta se borila v bitki za življenje in smrt Prvi je k nama pritekel lovec Jože Lihteneger in pokončal z več streli razbesnelo zverino. Nato so me lovci spravili k avtomobilu, kjer me je Dolenčev Luka po najkrajši poti pripeljal v novomeško bolnišnico. Tam so mi takoj nudili pomoč. Med prvimi je bil na kraju nesreče tudi dr. Dušan Grom iz Ljubljane, ki je pomagal, kolikor je mogel.«
Ne moremo komentirata dogodka, ki je v nedeljo zve-
mestu in okolici. Izjave so zelo različne. V glavnem ponavljam izpoved Djordja Vučkoviča, ki je najbolj točno opisal tragični dogodek. Nesrečni doživljaj novomeških lovcev je pretresel vse, ki so to nedeljo popoldne bili na lovu. Verjetno je nesreči botrovala tudi neprevidnost, čeprav nanjo lovci ne bi smeli nikoli pozabiti!
Dr. Zeljtko Ostojič je včeraj dopoldne povedal, da je zdravstveno stanje ponesrečenega Albina Vna-nešiča boljše in da vsa^ trenutno ni več v življenjski nevarnosti. Tudi drugemu lovcu, Vučkoviču, gre na bolje.
novih naročnikov novih naročnikov novih naročnikov novih naročnikov novega naročnika novih naročnikov novih naročnikov novih naročnikov novih naročnikov novih naročnikov
pošta KRŠKO: pošta TREBNJE: poita NOVO MESTO: pošta ŠENTJERNEJ: pošta BREŽICE: pošta KOPRIVNICA: pošta VINICA: posta ČRNOMELJ: pošta SEVNICA: pošta MIRNA; itd.
Srečko Kumer iz Novega strali smrtno ponesrečil. Ne-mesta si je za svojega konjič- sla se sama sprehaja po ka izbral izdelavo robotov,	sobi, obrača glavo,	giblje z
Prva dva sta bila lesena in	rokami, prijemlje s	prsti in
nepokretna, sedaj pa dokon-	seveda govori, če je	pri vol-
čuje že drugega na električni ji, tudi pravilno odgovori na pogon. Robotu je dal ime zastavljeno voprašanje.
NESTA in ga je posvetil svo- Za izdelavo robotov uporab-jemu starejšemu bratu Sta-	lja Srečko predvsem	odpadni
netu, ki se je lani v prometni	material, ki ga dobi	pri pri-
nesreči na jadranski magi-	jateljih in znancih. V	Nesto je
vgradil kar 11 elektromotorjev,večje število električnih relejev, signalnih in kontrolnih žarnic, ojačevalec, zvočnike in kup drugega materiala. Robot je povezan s krmilno napravo, s katero ga Srečko I	upravlja.
[ Srečko je gojenec prvega i letnika ISKRINE šole v Ljub-j ljani in pravi, da bo nasled-I nji robot še izpopolnil in ga krmilil z mikro valovi.
čer in v ponedeljek zjutraj bil glavna tema razprav v
TRIKRAT POLNA
TORBA
Razpredelnica pove, da msd najboljšimi ni pošt iz kočevske in ribniške občine, ki letos v akciji kar precej zaostajata. Naš tednik pa je zlasti v ribniški občini še vse premalo razširjen, na kar je prejšnji teden opozoril tudi predsednik občinske skupščine tov. Bogo Abrahamsberg lz Ribnice, ko je odgovarjali na vprašanja našega dopisnika. Upajmo, da se bodo organizacije SZDL in drugi činitelji v ribniški občini vsaj zdaj bolj zavzeli za razširitev svojega glasila, satf sta pred nami še februar in marec, določena za akcijo »NOVI NAROČNIKI DOLENJSKEGA LISTA 1968-69.
■ ZA NAJBOLJŠA PRIZNANJA in dokaz sposobnosti svojih delavcev pa tekmujejo med seboj samo pošte; 13 tednov se kosajo tudi najprizadevnej-ši dostavljači in drugi delavci PTT enot v 9 občinah, med katerimi moramo danes pohvalita spet 10 najboljših. V zadnjih 13 tednih so dsoegli takele uspehe:
Karel Geršek, Krško:	179	naročnikov
Anton Hren, Trebnje:	125	naročnikov
Pavel Kastelic, Vinica:	72	naročnikov
Vinko Franko, Šentjernej:	58	naročnikov
Marica Toplišek, Koprivnica:	57	naročnikov
Ivan Knez, Sevnica:	41	naročnikov
Franc Glogovšek, Brežice:	39	naročnikov
Lado Kužner, Koprivnica:	37	naročnikov
Franc Šinko, Šentjernej:	36	naročnikov
Ignac Pav ec, Novo mesto:	36	naročnikov
vedal: — V dva okoliša nosim:	ob	ponedeljkih,
sredah in petkih na Malo in Veliko Cikavo, Mali in Veliki Slatnik, Potovrh, v Smolenjo vas, Krko in Ra-govo; ob torkih, četrtkih in sobotah pa v Malo Bučno vas, Dol. in Gor. Kamence, Daljni vrli, na Hudo, v Potočno vas in Mu-haber. Vsak dan prehodim 23 km. Ob četrtkih in petkih je torba trikrat polna, ker pripeljejo za dve dostavi za menoj s kombijem.
Pridobil sem 10 novih naročnikov, »Dolenjca« pa ima tu že skoraj vsaka hiša. List je priljubljen, ker piše o naših krajih in ljudeh po domače, če bi imel jaz kaj besede, bi uredil vaška pota. Najprej tisto pot na Potovrh, ker je najslabša!
Hotel Grad Otočec je pred kratkim organiziral preizkus znanja svojih učencev II. letnica. Pripraviti so morali majhno kulinarično razstavo — hladen ruski bife. Od leve proti desni: učenci Stanka Rebzelj, Lado Foršek, Slavka Tratnik, Stane Barbo, banica Nemec in Janez Kavšek, ki so se najbolj izkazali in so dobili nagrade.	♦	(Foto:	M.	Vesel)
Zgledno delo, sijajni uspehi! Ko bi jih vsaj do polovice posnemali njihovi sodelavci, bd DOLENJSKI LIST tiskal še večje naklade kot jih zdaj že Ima!
Nov sodelavec: kvintet Berger!
| V NEDELJO smo pridobili 83 novih naročnikov — z narodno in zabavno glasbo! Kvintet BERGER iz Celja je nastopil v Semiču, na Vinici, Črnomlju, Dragatušu, Adlešičih in v Metliki. Razen veselih viž in lepih pesmic, ki jih je pela najmlajša »zvezdica zabavne glasbe« v državi, Melita Avšenek s Senovega, je kvintet razdelil med svoje obiskoval-oe več sto DOLENJSKIH LISTOV in naših naročil-ide. Po 3 novi naročniki v vsakem izmed naštetih krajev so bili takoj tudi izžrebani in bodo do konca 1069 dobivali naš list brezplačno.
Lepa hvala kvintetu Berger, ki bo v kratkem go-(ftoval tudi v Novem mestu in drugod po Dolenj-
Že drugi vlom v kiosk
Na novomeški tržnici so v noči na 1. februar že drugič vlomili v kiosk z zelenjavo in odnesli 180 din. Vlomili so na enak način kot pri prvem vlomu, o katerem smo že poročali. Menijo, da gre za tatu, ki noče delati.
NA III. DOLENJSKEM NOVINARSKEM PLESI
Trikrat oštevilčeni gostje so se menda kar dobro zabavali — Poleg modne revije še nastop basista Ladka Korošca in najlepše Jugoslovanke — Izbrali so tudi najprikupnejšo plesalko
Tretji Dolenjski novinarski ples je srečno' minil ob ugotovitvi, da so se gostje zabavali, sicer ne bi bila dvorana polna do 5. ure zjutraj. Nekateri pa so vzdržali kar do zajtrka.
Med gosti je bila letos številnejša zasedba poklicnih kolegov iz Ljubljane, našemu vabilu pa so se odzvali tudi Leopold Krese, predsednik Gospodarske zbornice SRS Bogdan Osolnik, član CK ZKJ, Niko Belopavlovič, direktor časopisnega podjetja DELO, Slavko Beznik, gl. urednik Ljubljanskega dnevnika, nekateri ljudski poslanci, predsedniki dolenjskih občin in občinskih vodstev druž-beno-političnih organizacij ter
Prehiteli so vlomilca
Ponoči od 28. na 29. januar je nekdo vlomil v delikateso mesnoprehrambnega podjetja v Koštialovi ulici. Ko so prišli delavci zjutraj na delo, so bila odprta okna in vrata, registrska blagajna je bila na hodniku, predali in hladilnik pa odprti. Predmeti so bili razmetani. Ker so delavci delikatese pravočasno nesli denar na banko, je vlomilec dobil le za 180 din drobiža.
predstavniki javnega, gospodarskega in kulturnega življenja v naši pokrajini.
Program so sestavljali: modna revija v izvedbi Centra za sodobno oblačenje iz Ljubljane, prvak ljubljanske o-pere Ladko Korošec s pianistko Zdenko Lukčevo, v malem intervjuju pa je nastopila tudi naj lepša Jugo-goslovanka Nataša Košir. Z ansamblom Dehors sta pela Irena Kohont in Bor Gostiša, program pa je napovedovala Alenka Bole-Vrabčeva. Za konec programa sta se v točki »Ena 'gospa je rekla« predstavili še Vrabčeva in Sonja škof.
Večer je popesuila dru žabna igra, ki se je končala
VSEM NAROČNIKOM IN SODELAVCEM V AK-CHJI LEPE POZDRAVE!
Vaš	DOLENJSKI	LIST
pripoveduje? Dame so pritrjevalno pokimale. Govornik mi je začel razlagati, da so vse ljubeznivosti in vsi obeti greha zgolj krinka in da doživljajo dekleta, ki se vdajajo grehu in s tem docela upravičenemu preziru, namesto da bi si kot gospodinjske pomočnice ali tovarniške delavke priborile ugledna mesta, tudi razočaranja, zlasti na stara leta. Torej, jaz sem kar strmel. Kdo bi si bil to mislil! Ker pa so dame spet pritrjevalno sklonile glave, sem moral vse to hočeš nočeš verjeti. Se bolj kakor padlim dekletom pa po pravici velja prezir tistim moškim, ki so tolikanj nizkotni in surovi, da se zgolj iz zabave spuščajo v družbo mladih deklet, pri čemer jim še na misel ne pride, da bi se z njimi poročili. Zdaj sem bil jaz tisti, ki sem živahno prikimaval in tako docela soglašal z rečenim preziram.
(Konec prihodnjič)
10 NOVIH KNJIŽNIH NAGRAD
Med nove naročnike smo z žrebanjem razdelili v torek opoldne 10 knjižnih daril. Danes jih bodo dobili po pošti:
Ivan Zagrajšek, Dol. Boštanj 8, Boštanj; Julka Žurga, Kočevska Reka 9; Anton Novoselič, Ribnica 28, Jesenioe na Dol.; Fanika Uršič, Senovo 4; Šarel Franko, Gor. Vrhpolje 62, Šentjernej; Angela Novak, Mala sela 4, Adlešiči; Anica Jankovič, »BETI«, Metlika; Franc Ogrinc, Zlati rep, Ortnek; Marija Janc, Statenberk 5, Mokronog, in Tonček Zorko, (Sov. Lenart 90, Breždoe.
»Glavo ima kot škaf, kremplje pa kot vile,« je hitela pripovedovati ženska, ki je opisovala 200-kilogramskega kosmatinca. Resnici na ljubo moramo povedati, da je bila groza pogledati tega velikana, ki je tako obdeloval novomeška lovca Vranešiča in Vučkoviča.	(Foto:	S.	Dokl)
REPORTAŽA V DOMU PADLIH DEKLET
Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da so v dvorani štirje kočevski mladinci, med katerimi je bil tudi Slavko Seljak, napadli goste iz Vid-ma-Krškega, ki so sikupaj z domaćinu ATOLI igrali na plesu- (A-sambel iz Videm-Krškega j» ' 25. januarja letos na zadnji kiitariadi v Kočevju zmagal o čemer smo že poročali)- Pijani Slavko Romih, ki j1 i udaril enega izmed gostov, pa je pri izhodu iz dvoran« napadel vsakega, ki je pri& l ven. Miličniki so ga do izt 'eznitve priprli. V
vsakčetrtek
ina
ZA MLADE PO SRCU
dvorani je menda prišlo še do več izgredov in medsebojnih obračunavanj.
Krivce za pretep še iščejo in se bodo morali zagovarjati pri sodniku za prekrške-Mladinski komite bo po svoji strani raziskal vzroke za pretep in poskrbel, da bodo krivci kaznovani; do nadaljnjega oziroma dokler ne bo vse v zvezi s pretepom raziskano, ne bo več organiziral mladinskih plesov. Svoje ugotovitve bo posredoval tudi javnosti.
Prav je, da se mladina zabava, vendar bi bilo tudi prav, da organizator plesa v bodoče bolje poskrbi, da na ples ne bodo prihajali nekulturni posamezniki. Mladinski plesi, ki so korisfcna zabava mladih, pa se ne smejo spremeniti v nadlego za nekatere organizacije in občane. Žalostno je, če ples skoraj ne mine brez razbite šipe in če morajo s SZDL telefonirati okoli, naj občani umaknejo svoje avtomobile iz neposredne bližine mladinskega plesa (kdor ga ne umakne, lahko najde naslednje jutro poškodovanega) itd-
Krvavi obračun v gozdu nad Luknjo
(Nadaljevanje s 1. strani)
100 korakov. Moj spremljevalec je trikrat ustrelil. Medved ni padel. Zbežal je proti Luknji. Odhlačal je kar po stezi, za njim pa se je po snegu vlekla krvava sled.
Okoli 13. ure se nas je zbralo več lovecv. Albin, ki je streljal na medveda, se je odločil, da ga bo zasledoval. Menil je, da ga je škoda pustiti. Tudi mene je potegnilo in mahnila sva jo po stezi za ranjeno živaljo. Hodila sva že kakih 500 metrov, ko sva opazila, da je kosmatinec zavil v goščavo. Slišala sva tudi nejasne glasove, podobne brundanju. Vedela sva, da sva pri medvedu.
Kot strela z jasnega neba pa je v tem hipu planil medved na naju. Oba sva takoj ustrelila, vendar medved ni
LJUDSKA IZKUŠNJA PRAVI NEKAKO TAKOLE:	»Na svečnico,
to je, 2. februarja, pogleda medved iz brloga. če je zunaj lepo vreme, jo odrine daleč nazaj v luknjo. Drugače pa je, če je zunaj mraz. Tedaj kosmatinec čaka blizu izhoda, ker ve, da bo kmalu lahko zunaj.
padel. Pognal se je vame in me podrl. Albin bi moral tedaj streljati. Ko me je medved pokril s telesom, sem si podzavestno zavaroval obraz. Odrinil sem ga z levo roko in mu s prosto desnico iz puške pognal strel v trebuh. Strel je zverino še bolj razdražil, zlasti ker so ji silila čreva na dan. Medved me je kljub moji obupni obrambi z gobcem obdeloval po obra-
Franc Žnidaršič je pismonoša na novomeški pošti. Zjutraj, ko se je odpravljal na vsakodnevni obhod, je kar gredoč po-
z izvolitvijo najbolj prikupne, najbolj urejene in najbolj družabne plesalke ter njenih dveh spremljevalk. Največ točk je dobila prikupna Marjetka Karničnik iz Kočevja.
Kolikor smo v dveh dneh slišali za pripombe gostov, so se nekateri pritožili le zavoljo prehrupne glasbe, morda je bila včasih »ozko grlo« postrežba, sicer pa so vsi izjavljali, da bodo drugo leto spet prišli. Obljubljamo, da se bomo z organizacijo še bolj potrudili in da bomo s plesa objavili vsaj kakšno fotografijo. Letos smo na slikanje čisto pozabili.
RIA BACER
Vse do zjutraj polna dvorana
»Kaj bomo mi v pokoju!«
Predzadnji ponedeljek zvečer je bilo nad 500 No-vomeščanov na ustnem časopisu, ki ga je v Domu kulture priredil kolektiv novinarjev Ljubljanskega dnevnika. Zanimiv spored, zlasti pa žrebanje, sta pritegnila mnogo »firbcev«, ki jih sicer nikjer ni videti. Večer pa je bil te radovednosti vreden, saj je sodeloval med drugim tudi Slovenski vokalni kvintet z Danico Filipičevo in z manekenkami RAŠICE.
Miran Sattler, ki je vodil časopis na odru, je povabil med drugimi na gledališke deske Franceta Pera, znanega novomeškega gostilničarja. Oče Per je med drugim povedal, da je zdaj v mestu le 16 gostiln, kar je premalo, saj jih je bilo pred vojno 32, in so vse imele dosti dela. Vsa dvorana se je od srca nasmejala, ko je tovariš Per dejal:
»Kaj, o pokojnini me sprašujete? Seveda imam že dosti let, toda kaj bomo mi, 72-letni, s pokojnino? To naj uživajo tisti, ki so stari 40 let...«
Ko pa je govoril o novih davkih, je oče Per povedal: »Občinski možje naj dobro premislijo, če ljudje zmorejo davke! Jaz imam lepega, močnega konja — toda prej ko naložim sod z vinom, vedno dobro premislim, če bo konj speljal/«
V Kočevju so pretepli goste
Odborniki in poslanci že evidentirani
V soboto in nedeljo se bodo v brežiški občini sestale krajevne kandidacijske konference. V Brežicah bo konferenca prihodnji teden. Po krajevnih organizacijah je predvolilno vzdušje zelo razgibalo občane. Skoraj povsod so že evidentirali odbornike. Za republiško skupščino je doslej evidentiranih 14 poslancev, za zvezne 20 Od teh jih je že 5 odklonilo poslansko dolžnost. Občinska kandidacijska konferenca bo 27. februarja.
Borci prosijo za posojila
Pri Zvezi združenj ZB v Brežicah je zaprosilo za stanovanjsko posojilo 375 borčev. Za nakup stanovanj se je prijavilo 45 interesentov, za popravilo stanovanj ah stanovanjskih hiš pa 330. Skupna vsota, za katero prosijo, znaša 7,334.500 dinarjev.
Iz sredstev, ki jih je lani nakazal republiški odbor ZZB NOV, in iz udeležbe občinske skupščine je lani dobilo posojilo za ureditev stanovanjskih hiš 16 kmetov borcev.
Predlogi borcev za severno mejo
Za predsednika odbora Zveze borcev-prostovoljcev za severno mejo v letih 1918— 1919 so v Brežicah izvolili Vinka Bavca. Novi odbor čakajo obsežne delovne naloge. Zavzemal se bo predvsem za izenačenje pravic borcev prostovoljcev in borcev mobilizirancev, da bi člani vsaj zadnja leta preživeli v večjem zadovoljstu. Brežiška občinska skupščina sicer pomaga socialno ogroženim borcem, vendar je to premalo. Borci imajo svojo organizacijo šele eno leto. yeseli so, da so se tako združili. Vseh skupaj je nekaj nad 80.
Kulturna razgibanost
V brežiški občini deluje osem pevskih zborov. Sedem dramskih skupin vadi odrska dela, ki so si jih izbrale za letošnji nastop. Tudi na šolah je ta dejavnost zelo živa. Ponekod imajo lutkovne skupine, drugod folklorne ansamble, pevske zbore pa skoraj povsod.
V občini je 18 knjižnic. V Brežicah so kar tri: v prosvetnem domu, v bolnišnici in domu JLA. Matična knjižnica ima razen tega še deset potujočih kovčkov za bralce v okoliških krajih.
Z OBČINSKE KONFERENCE ZKS V BREŽICAH
Komunisti - soodgovorni za volitve
Stari sklepi veljajo še naprej - Veliko dogovorov je ostalo neizpolnjenih, zato pričakuje konferenca od članstva več odgovornosti in delovne vneme - Volilne priprave, dolžnost za vsakogar v ZK
člani občinske konference ZKS v Brežicah so se danes teden zbrali na redni seji. Na dnevnem redu je bilo poročilo o izpolnjevanju sklepov prejšnje seje, obravnava volilnega programa SZDL in kadrovskih načel pri bližnjih skupščinskih volitvah, volitve delegatov za kandidacijske konference in obvestilo o pripravah na proslave 50-letnega jubileja jugoslovanske Komunistične partije.
Pomlad na brežiški tržnici. (Foto: Jožica Teppey)
Z OBISKA V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Čoln, največja pridobitev
O tem, kako so komunisti uresničevati sklepe minule konference, je poročal sekretar Franc Bukovinsky. Dejal je, da je bilo takoj po seji opaziti precej živahnosti in pripravljenosti za urejanje nakazanih vprašanj, da pa je začetna vnema kmalu ponehala. V nekaterih organizacijah tudi niso znali prenesti sklepov v svoj delovni krog, niso znali izpeljati iz njih, kaj lahko ukrenejo njihovi člani in kolikšno odgovornost lahko sprejmejo. Mnogi komunisti v podjetjih, šolah, krajevnih skupnostih in društvih pa so pravilno dojeli, kaj jim nalaga konferenca, zato so se uveljavili in si pridobili ugled. Marsikje bi se organizacije SZDL brez njih hitro razšle. 2al pa so še vedno kraji, kjer se člani ZK izogibajo delu v drugih družbenih organizacijah.
Tov. Bukovinsky je izrazil bojazen, da je morda že prepozno, da bi skupščina vplivala na delitev dohodka v občini, ker podjetja že sprejemajo zaključne račune. Ugotovljeno je namreč biJo, da se osebni prejemki in sredstva za družbeni standard v občini hitreje večajo kot družbeni proizvod. Sklad za nova delovna mesta je skupščina ustanovila, vendar do zdaj še ni oživel. Lahko bi se zgodilo, da zanj ne bo veliko ostalo, če bodo delovni kolektivi zdaj razdelili ves denar. Predsednik občinske skupščine Vinko Jurkas je
za tem pojasnil, da pripravlja posvet s predstavniki podjetij in da bo njihov prispevek v sklad odvisen predvsem od tega, koliko sredstev bo ostalo letos delovnim organizacijam.
Priporočila o sprejemanju pripravnikov veljajo še na-
Kandidacijske konference
V	ponedeljek, 3. februarja, so se v delovnih organizacijah občine Brežice začele kandidacijske konference. Na njih bodo-delavci predlagali kandidate za odbornike občinske skupščine in izvolili delegate za občinsko kandidacijsko konferenco. Tudi o imenih kandidatov za republiške in zvezne poslance se bodo pogovorili. V nekaterih občinah 65. zvezne volilne enote so jih že evidentirali.
Pustno veselje v Pišecah
Društvo prijateljev mladine v Pišecah prireja za pionirje in pionirke pustno rajanje v soboto, 15. februarja. Najlepše maske bodo nagrajene. Na karneval vabi društvo tudi odrasle. Za to priložnost bodo bogato obložili mize. Izkupiček bo društvo uporabilo za nakup igrač in drugih potrebščin za malo šolo.
Če dela predsednik, mu sledijo tudi drugi
Kmečki gospodar Ivan Hra-stovšek iz Zatoka pri Brežicah je občinski odbornik in še predsednik krajevne skupnosti Zatok—Bukošek. Z dobrim zgledom, ki ga je pokazal s svojo delavnostjo, je pridobil za skupne akcije veliko vaščanov. V nekaj besedah bo povedal o delu in načrtih KS.
»Tovariš Hrastovšek, kako dolgo ste že predsednik krajevne skupnosti?«
»Od ustanovitve, to pa je približno pred enim letom.«
»Kaj vse ste napravili v tem času?«
»Na razpolago smo imel: tri tisoč dinarjev, toda napravili smo mnogo več zastonj kot za denar. Skrbeli smo ' ceste in navažali nanje gramoz. Vaščani so priskočili na pomoč pri nakladanju in posipavanju. Zalo
zaslužijo pohvalo. Za razumevanje smo havaležni tudi predsedniku občinske skupščine Vinku Jurkasu in cestne-mu nadzomku Antonu Reb-selju, ker smo z n j urim po-
prištevamo nakup čolna za vas Trnje. Potrebovali ga bomo za reševanje ob morebitnih poplavah. Prebivalci so že več let zaporedoma pritiskali na občino, da bi pri-. šli do čolna. Nadejali so se celo, da bodo denar zanj prejeli od republike, končno pa jim je to željo izpolnila krajevna skupnost.«
»In kakšni so vaši načrti?«
»Napeljava javne razsvetlja-ve na črncu in od mesta proti železnici v Bukošek, skrb za vaške ceste in še več tega. Zelo si želimo, da bi podaljšali mestni vodovod in nape-ljali v hiše tekočo vodo.«
J. TEPPEY
Konferenca SZDL v Brežicah
IVAN HRASTOVŠEK
NOVO V BREŽICAH
PRIPRAVE NA PUSTOVANJE bo se že začele. Karnevalska sekcija obeta za letos marsikaj novega. Sestaja se redno vsak teden in program je v glavnem že izoblikovan. Za Brežičane bo prijetno presenečenje gostovanje znane humoristke Nele EržiSnikove lz Zagreba. Zaprosili so jo za sodelovanje na zasedanju pustnega parlamenta, ki bo v torek, 18. februarja zvečer. Pusta letos ne bodo spustili po Savi. Pogrebni sprevod ga bo spremil do kraja, ki je določen za izstrelitev v vesolje. In še tole presenečenje čaka občane:	v kratkem bodo izšle
Pustne novice iz brežiSkih vrtov kot popolnoma samostojno pustno glasilo.
STOLP BODO ZIDALI. Člani delavskega prosvetnega društva Svoboda Brežice-okolica bodo pomagali gasilcem pri postavljanju gasilskega stolpa v šentlenartu. Po dograditvi jim bo društvo omogočilo večji prostor za vaje. Premiero MANDRAGOLE so napo-
vedali igralci prosvetnega društva v drugi polovici marca. Društvo bo priredilo tudi pustno zabavo, da si bo z izkupičkom izboljšalo razmere. Letos pričakuje večjo dotacijo. Igralci nameravajo obiskati Veliko Piano z RAZVALINO ŽIVLJENJA. Obisk bratskih občin so napovedali že lani, vendar so ga morali preložiti, ker lani za to ni bilo denarja.
KRAJEVNE ORGANIZACIJE ZB NOV sklicujejo članstvo na letne skupfičine. Zelo dobro je bila obiskana v Krški vasi. Razpravljali so o vzdrževanju spomenikov, - o priznavalninah in spremembah, ki naj bi jih v tej zvezi prinesli predpisi.
KORIMI TRETJI NA KITAR IA-Dl. Na kitarladl v Kočevju so se brežiški KORIMI uvrstili na tretje mesto. Ansambel so ustanovili pred dvema/ letoma in pol. Največ so nastopali v Brežicah, Krškem, Novem mestu, Sevnici in čateških Toplicah. Vokalni solist je Silvo Lopatič.
Občinska konferenca Socialistične zveze v Brežicah je na seji 1. februarja sprejela osnutek volilnega programa, o katerem bodo na kandidacijskih zborih razpravljali volivci po vsej občini. Pripcmb in predlogov je že zdaj precej. Zveza komunistov je na seji konference dva dni pred tem predlagala, da bi morali program dopolniti z jcasnejši-mi zahtevami, in sicer tako, da bo bodočo skupščino zares vezal na naloge, ki jih od nje zahteva.
Pri izbiri kandidatov si bodo marsikje pomagali z ugotovitvami o dosedanjem delu skupščine. Pomanjkljivosti najbolj opozarjajo, kakšen bi moral biti odborniški sestav, da bo kos dolžnostim v pri-
BREŽIŠKE VESTI
hodnjem mandatnem obdobju.
Konferenca je na sobotni seji sprejela pravilnik o volitvah odbornikov in poslancev. Člani so dobili natančna pojasnila o novem volilnem sistemu, da se bodo pri odgovorih na vprašanja volivcev laže znašli.
Manj honorarno zaposlenih
Po' najnovejših podatkih je v brežiški občini samo še 23 honorarno zaposlenih delavcev, od tega le 14 s polnim delovnim časom. Devet je takih, ki delajo samo po nekaj ur tedensko. Od 23 honorarnih delovnih mest jih je bilo do sedaj razpisanih osem. S temi podatki je seznanil člane občinske konference sekretar Franc Bukovinsky.
»Vse je vnaprej določeno«
Čeravno se mandatna doba odbornikom še ni iztekla, so v brežiški občini že pripravili analizo dosedanjega dela skupščine. Vanjo'so vključili tudi odgovore odbornikov. Tretjina med nj>imi je v anketi izjavila, da precej odbornikov ne razpravlja zaradi tega, ker je vse vnaprej določeno in s svojo razpravo ne bi mogli ničesar spremeniti. Tisto, kar je v dogovoru z upravo skle-lii svet, po njihovem mnenju ostane, ne oziraje se na ugovore.
Nekateri odborniki ocenjujejo to molčečnost drugače. Prepričani so, da njihovi tovariši v skupščini molče zaradi tega, ker jih stvari ne zanimajo ker so premalo seznanjeni z gradivom in problematiko, ki jo obravnava skupščina, pa tudi zato, ker nimajo govorniških sposobnosti.
prej, prav tako priporočila za združevanje podjetij znotraj občine, kakor tudi navezovanje .stikov navzven. Odnosi med obrati in matičnimi podjetji so še vedno nezadovoljivi in tudi poskusi občinske skupščine za izboljšar nje se niso posrečili.
Konferenca je podaljšala veljavnost vseh starih sklepov in sprejela nekaj novih. Med novimi dolžnostmi, ki so jih komunisti sprejeli, je predvsem sodelovanje članov ZK v pripravah na volitve-
V	okviru socialistične zveze, sindikata in drugih organiza. rij se morajo boriti za to, da bodo v predstavniška telesa predlagani ljudje, ki bodo lahko uspešno in odgovorno opravljali zaupane jim funkcije.
Za volilni program SZDL so udeleženci menili, naj ga kot osnutek opravljajo po vsej občini in nato sprejemajo z vsemi potrebnimi dopolnitvami.
J. TEPPEY
Nagrade dr. Ivana Ribarja
v ponedeljek, 3. februarja, so pionirji osnovne šole bra--tov Ribar iz Brežic položili šopek rdečih nageljnov na grob dr. Ivana Ribarja na mi«rogojskem pokopališču v Zagrebu. Pokojni revolucionar in prijatelj mladine je umrl 2. februarja lani. Dr. Ivan Ribar je imel nageljne zelo rad in iz rok brežiških pionirjev jih je presrečen sprejel tudi ob zadnjem obisku v Brežicah 25. junija 1967.
Šolarji za 8. februar
V	Brežicah ne bo javne Prešernove proslave. Gimnazijska mladina pripravlja kulturno prireditev zase, osnovne šole pa bodo počastile pesnikov spomin na razrednih proslavah.
RADIO BREŽICE .
PETEK, 7. FEBRUARJA: 18.00 do 18.25 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.25—19.30 — Glasbena oddaja — Izbrali ste sami.
NEDELJA, 9. FEBRUARJA: 11.00
— Domače zanimivosti — Ob 120-letnici Prešernove smrti — Priprave na volitve v občini Krško — Za naše kmetovalce: Jože Vovk — Kako kljub lanskoletni suši lahko povečamo prizvodnjo mleka — Iz slovenske glasbene zakladnice — Maks Toplišek: Ocena turizma v letu 1968 — Pozor, nimaš prednosti I 13.00 — Občani čestitajo in pozdravljajo.
TOREK, 11. FEBRUARJA: 18 00 do 19.00 — Svetujemo vam — Ju-goton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Športni komentar
— Obvestila in filmski pregled. 19.00—19.30 — Mladinska oddaja pri mladih na Čatežu.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iškall pomoči v brežiški bolnišnici: 'lat junu Travnikar, hči uslužbenke iz Brežine, se je poparila po obrazu; Anton Pečec, kmet z Vinjega vrha, je padel na cesti in si poškodoval glavo; Petar Tik. vic kmet Iz Prigorja, Jo padel v hlevu in si poškodoval levo ključnico; Marija 2ohar, upokojenka iz Brežic, je padla na pločniku in si zlomila desni kolk; Ljubica Ban. hči kmeta s Kapelskega vrha, je padla na. poti in si zlomila levo nogo.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Zorica Moškon iz Bivžlc — Miro, Ana Pinterič iz Bizeljske vasi — Franca, Martin« Kočar iz Brežic — Vando, dr. Mira Koselj iz Brežic — Primoža, Du-tanka šutulić Iz Breito — Igorja, Ana Jurkas lz Dobovo — Silva, Pavla Balas iz Arnovih jel — deklico, Neža KojtnnJSek iz Dednje vasi — deklico, Milena Kožman la Anovca — Jožeta, Marija Kenk iz Znprrcba — Bogdana, FranftiSku Mirt 1(5 Rožnega — dečka, Breda Koritnik lz Breilc — dečka, Justi, na Hribftek iz Pišec — Stanislava, Marija Komplet lz Murija Dobjo — Tomislava,
Nov rešilni avtomobil so kupili
Akcija, ki jo je lani začel Vlado Černe iz Zukota pri Brežicah, je končana. Za nakup novega reševalnega avtomobila so občani in delovne organizacije nakazali 11.000 dinarjev.
Zdravstveni dom je avtomobil že kupil in reševalci vozijo z njim. Pri novomeški tovarni IMV so jim ga prodali na odplačilo, ker je polna cena precej večja od zbrane vsote. Razliko bo poravnal zdravstveni dom Celje. Novi avtomobil bodo uporabljali predvsem za prevoz hudo bolnih občanov. Za taksi prevoze so jim v Celju obljubili osebni avtomo-bil znamke FTA.T
Priprave na jubilej ZKJ
50. obletnico KPJ in SKOJ bodo v Brežicah počastili z razstavo o revolucionarnih gibanjih v Spodnjem Posavju, ki jo bo prikazal Posavski muzej. Z zgodovino Komunistične partije bodo na seminarju seznanili tudi predavatelje zgodovine na šolah, zato je pripravljalni odbor predvidel zanje seminar. Pionirski (^dredi bodo imeli v počastitev tega jubileja svečane zbore, učenci pa bodo pisali v šolah naloge na to temo. S prireditelji proslav in drugih prireditev bo sodelovala tudi cerkljanska garnizija in jih obvestila o svojem programu.
Pomoč nadarjenim otrokom
Odlok, po katerem občinska skupščina omogoča denarno podporo nadarjenim dijakom in študentom, iz revnih družin, je bil v brežiški občini zelo dobrodošel. Zdaj verjetno še ne vedo vsi, vendar jih kljub temu prejema študijsko pomoč že 32, štirinajst jih Je iz kmečkih družin, devet iz delovnih in devet iz družin upokojencev. Nekaj prošenj je bilo zavrnjenih zaradi slabega učnega uspeha, nekaj zaradi družinskih dohodkov. Dijaki prejemajo do 350 dinarjev mesečno, študenti višjih in visokih Šol pa do 450 diiuirjev
E bBClM3>
S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE V KRŠKEM
Zveza in republika še vežeta roke odbornikom občinskih skupščin
Obeta se trda proračunska bitka — Kdo bo kriv, če bo šolstvo spet prikrajšano; morda odborniki? Kaj pa, če so napovedi le preveč črne?
Proračun za letos bo občinska skupščina v Krškem sprejela še ta mesec. Na seji 31. januarja so odborniki zvedeli, kakšnih izhodišč naj bi se v občini držali, ko bodo sestavljali plan proračunskih dohodkov in izdatkov. V razpravi je prevladalo mnenje, da pri odločanju finančnih virov skupščina še vedno nima prostih rok, zato tudi ne more zadovoljiti vseh potreb.
Kržanovo družino iz Malega Podloga poznajo _ daleč naokoli. Ob semanjili dneh vozijo naprodaj lončarske izdelke iz domače hiše. Pozimi ni najboljša sezona zanje. Kupčija bo zacvetela šele na pomlad, ko se bo začelo povpraševanje po cvetličnih loncih.
(Foto: J. Teppey)
VINKO POLJANEC O ZDRUŽENJU ZB KRŠKO
Zakaj bi samo tarnali, če si lahko pomagamo!
Denar bi nujno potrebovali za zdravljenje borcev - S stanovanji so zdaj preskrbljeni
Prišel je čas, ko vsako društvo, vsaka organizacija razgrinja pred člani obračun preteklega leta. Tudi krajevna organizacija Zveze borcev v Krškem je 1. februarja na občnem zboru ocenila delo v minulem
letu.	•
Vsaka organizacija ima svo. je težave 'in tudi v Združenju borcev jih ne manjka. O njih je predsednik tovariš Vinko Poljanec dejal takole:
»Povem vam, da sem kot predsednik organizacije zadovoljen z njenim delom. Vseh nalog sicer nismo izpolnili, ker jih moramo večinoma reševati z denarjem, tega pa n: nikoli dovolj Dotacija občinske Zveze združenj borcev NOV nam ni zadostovala, zato smo si pomagali sami. Jeseni smo organizirali družabno prireditev, ki nam je navrgla 6 tisoč dinarjev čistega dohodka. Za ta denar smo kupili prapor. Za letošnji praznik dela ga bomo svečano razvili. Z denarjem, ki je še ostal, bomo pomaga-
li	bolnim člancm, da si bodo privoščili letovanje in zdrav, ljenje«
»Kateri pa so tisti problemi, ki j*ih sami ne morete rešiti?«
»Veliko je še stvari, ki jim nismo kos. Stanovanjska vprašanja smo v glavnem odpravili z dnevnega reda. To nas veseli. Ni pa še urejeno klimatsko zdravljenje in zaposlovanje otrok članov naše organizacije. V teh stvareh nismo prišli daleč.
Za zdravljenje bi potrebovali veliko denarja, saj je vsakomur znano, da je večina borcev slabega adrav^. O-menil sem tudi zaposlovanje otrok članov naše organizacije Menim, da bi morali pristjjni organi upoštevati priporočila združenj borcev. Več o naših težavah boste lahko zvedeli od članstva. Skupne ugotovitve bodo kažipot za sestavljanje delovnega programa za letos. Naši borci se dela ne boje. Vzorno jim pomagajo tudi učenci osnovne šole pod vodstvom ravnatelja Slavka Smerdela.
Del finančnih sredstev si bodo tudi letos zagotovili s podobno akcijo kot lansko leto Znto lahko rečemo, da
organizacija ZB mesta Krško ne spada med tiste, ki samo tarnajo, da za delo nimajo denarja.
KRISTIJAN PAVLIHA
V	ospredju sta bili dve vprašanji: kako pravično razdeliti proračunsko vsoto na vse porabnike po najbolj nepristranskih merilih in kako uskladiti dohodke s potrebami?
Trenutni podatki niso nič kaj razveseljivi. Težave nastajajo zlasti pri prispevku iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Ta namreč še vedno predstavlja 45 odstotkov vseh proračunskih dohodkov. Po republiških smernicah naj bi se stopnja občinskega prispevka zmanjšala od lanskih 4,74 odst. na 3,95 odst. Razlog za zmanjšanje je v tem, da bi delovnim organizacijam vendarle ostalo več denarja. Vse to je lepo zamišljeno, toda odborniki so ugotovili še nekaj drugega: zveza je tudi sama zmanjšala ta prispevek, povečala in vpeljala pa je nove promietne davke in z njimi obremenila potrošnike.
Da bi občinska skupščina vsaj minimalno ustregla proračunskim porabnikom, bi morala doseči stopnja pris-
Seja občinske konference SZDL
V	Krškem so za torek, 4. februarja, sklicali na sejo člane občinske konference Socialistične zveze, da bi dokončno sprejeli volilni pro gram in pravilnik za volitve odbornikov in poslancev.
Napotki gospodarstvenikom
V krški občini se je gospodarstvo okrepilo
Smernice za gospodarjenje v krški občini izhajajo še iz srednjeročnega plana iz leta 1966. Skupščina je na zadnji seji priporočila samoupravnim organom in vodstvom delovnih organizacij, naj še naprej krepijo gospodarsko rast.
Osnova za napredek je hitrejša modernizacija proizvod nje, poslovno sodelovanje in združevanje podjetij v občini ter odpiranje občinskih meja družabnikom z večjim kapitalom. Naraščati bi moralo tudi število tistih delovnih organizacij, ki navezujejo stike z odjamalci v tujini.
Skupščina se je v smernicah poimensko obrnila na vrsto podjetij in jih spodbudila k napredku. CELULOZI priporoča nadaljnje širjenje. Rudniku na Senovem pospešena prizadevanja za preus meritev proizvodnje, tovarni čokolade združitev ali poslovno sodelovanje z drugimi tovrstnimi podjetji. IMPERIAL naj 'bi sodeloval tudi pri gradnji nove pekarne.
Gradbenemu podjetju SA
V	A priporoča skupščina boljše sodelovanje s podjetjem PIONIR in KOVINARSKO, da bo razvilo proizvodnjo gradbenega materiala. Od obeh konfekcijskih podjetij, LISCE IN LABODA, pričakuje, da bosta izpopolnili tehnološki postopek in zaposlili več ženske delovne sile.
AGROKOMBINAT naj bi razvijal kooperacijo z zasebnimi kmeti in povečeval pridelek na lastnih površinah. Poskrbeti mora čimprej za postavitev hladilnice, zasebnike pa spodbuditi k obnavlja nju vinogradov.
Trgovsko podjetje PRESKRBA bi bolje založila trgovine tudi na podeželju in na-
pevkov iz osebnega dohodka
4,53	odst. V tej stopnji je že predvideno šestodstotno povečanje osebnih dohodkov.
Prispevek od kmetijstva naj bi se povečal za 19. odst. če bi se pri prispevku iz osebne-
Krajevni praznik na Senovem
Na Senovem . pripravljajo za soboto, 8. februarja kulturno prireditev, s katero bodo počastili svoj krajevni praznik. Na slovesnosti se bodo spomnili tudi obletnice smrti velikega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Program pripravlja domača Svoboda s svojimi sekoijami. Nastopila bo tudi šolska mladina. Proslava bo ob 17. uri. Družbena organizacija in šola vabijo prebivalstvo, da s svojo prisotnostjo počasti obe spominski obletnici.
Mladina v Koprivnici oživlja
Mladinski aktiv v Koprivnici šteje okoli 50 članov, a se še vedno vključujejo novi. Mladino so privabili z novimi prijemi. Vsako nedeljo prirejajo zanjo plese v prostorih osnovne šole. Šoli so zelo hvaležni, da jim je pomagala. Na nedeljske plese prihajajo tudi mnogi začetniki, ker je to obenem plesna šola. Obiskujejo jo celo mladinci m mladinke s Senovega in Brestanice. Vodstvo aktiva je zadovoljno z odzivom. Meni, da mladine zdaj tudi za druge delovne oblike ne bo težko dobiti. Najpoglavitnejše so dosegli: mledina se zbira.
daljevala s kreditiranjem nakupov v maloprodajni mreži.
Da bo napredovala gradnja stanovanj, morajo vsi uporabniki sklada skupne porabe namensko izločati prispevek za stanovanjsko gospodarstvo. Skupščina bo zaostrila urbanistično politiko in onemogočila dodeljevanje lokacij zunaj zazidalnih okolišev.
Vabilo
Osnovna šola Krško vabi na svečano akademij i v počastitev 120-let-nice smrti Franceta Prešerna. Proslava bo jutri, v petek, 7. februarja, ob 19. uri v Domu Svob de. Program bodo izvedi pro-svetn: delavci osnovne šo le in glasbene šule v Krškem.
Vabljeni!
ga dohodka držali stopnje
4,53	odst., potem bi se proračun v primerjavi z lanskim letom povečal za 1,9 odst. Računati je treba tudi na to, da nastajajo nove potrebe (vseljudska obramba, ter soudeležba pri vzdrževanju železniških prehodov). Večje so tudi zahteve socialnega skrbstva, zdravstva; sodstva in drugih dejavnosti. Šolstvo bi potrebovalo več, kot skupščina lahko nudi. Osebne dohodke je možno povečati le za sedem odstotkov, s tem pa šolniki še ne bodo izenačeni z delavci v gospodarstvu. Sprejemanje proračuna torej ne bo lahko, kot doslej še nikoli ne.
M. 2.
Rudi Zagode, šef Kote-ksove poslovalnice v Krškem, je navdušen lovec. Ko so ga videmski lovci 21. januarja povabili na Zdole, kjer so opazili divje prašiče, je odšel na lov s sposojeno puško. Po svojo ni več utegnil. Lovcem se je tistega dne nasmehnila sreča. Uplenili so kar štiri mrcine. Peti prašič je bil ranjen in so ga dobili naslednji dan. Toliko jih v enem dnevu še niso dobili nikoli prej. V lovski karieri tovariša Zagodeta je bil to že dvanajsti prašič.
Jubilejna proslava bo polet:
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta v Krškem je na zadnji seji razpravljalo, kako naj poteka določanje kandidatov za občinsko kandidacijsko konferenco, in dalo napotke sindikalnim organizacijam za sklicevanje zborov. Na njih že evidentirajo kandidate za zbore delovnih skupnosti, republiške in zvezne skupščine.
Na seji so ugodno rešili vloge za dotacije raznim organom, nakar so sklenili, da denarne pomoči ne bodo več dajali.
Letos praznuje Zveza sindikatov Jugoslavije petdesetletnico. Spomnile se je bodo vse organizacije, osrednja jubilejna proslava v občini pa bo poleti. Najbrž jo bodo vključili med prireditve v počastitev občinskega praznika.
Mladinska konferenca
V	nedeljo, 9. februarja, bo v dvorani tovarne papirja občinska konferenca Zveze mladine Krško. Mladi bodo ocenili dosedanje uspehe in neuspehe v organizacijah in se dogovorili za sodobne oblike dela in večjo prizadevnost pri izpolnjevanju sprejetih nalog.
Poroke samo v Krškem
Na zadnji seji so se odborniki občinske skupščine v Krškem odločili, da se bodo zakonske zveze v prihodnje sklepale samo v Krškem. Za te priložnosti bodo uredili lepo dvorano. Odborniki so menili, da to za nikogar ne bo ovira, saj so že tudi sedaj imeli največ porok v središču občine. Avtobusne zveze s Krškim so ugodne, vendar to ni niti pomembno, saj že skoraj ni več para, ki bi prišel k poroki peš.
Zahteva po novi delitvi članarine
Predsedstvo občinskega sin. dikalnega sveta v Krškem je te dni podprlo predlog nekaterih sindikanlih organizacij za spremenjeno delitev članarine. Za svoje redno delo bi le-te rade zadržale več denarja, kot jim ga ostane sedaj. Dokončen ključ za delitev članarine bo predsedstvo določilo naknadna
KRŠKE NOVICE
FEBRUARJA POLITIČNA &OLA.
Delavska univerza bo tildi letos organizirala politično šolo. Pričetek bo 24. februarja. Sola bo trajala neprekinjeno 12 dni. Največ sluSateljev je prijavljenih iz delovnih organizacij. Kvaliteta predavanj v politični šoli je prav dobra. Tako je menila posebna komisija pri CK ZKS, ki spremlja politično izobraževanje po občinskih centrih in delovnih organizacijah.
DNEVNO ODSOTNIH 4B DELAVCEV. V tovarni papirja je v preteklem letu vsak dan izostalo z dela zaradi bolezni povprečno 48 delavcev. Zaradi tega so izgubili 17.500 delovnih dni. Na tako veliko odsotnost so precej vplivale tudi nesreče	pri	delu	in na poti
na	delo. V	minulem	letu se je
pripetilo 110 nesreč pri delu, 20 pa	na poti	na	delo.	Zaradi teh
nesreč so izgubili 1700 delovnih dni.
CENE ZA LETOVANJE NESPREMENJENE. čeprav smo sredi	zime in	nas še več mesecev
loči od počitniške sezone, je UO počitniške skupnosti že predvidel cene dnevnega pensiona v počitniškem domu v Materadi pri Poreču. Cene bodo ostale enake lanskoletnim. Tako bo potrebno odšteti za dnevno bivanje odraslih članov skupnosti 22 din, za otroke do 3. leta starosti 8 din, do
10.	leta pa 12 din. V ceni pensiona za odrasle je všteta tudi turistična taksa. Nečlani skupnosti
bodo plačali nekoliko višje cene. Cene pensionu bodo spremenili le, če se bodo zvišale cene živil.
NOVEMBRA 391 BREZPOSEL-N IH. Po podatkih mesečnega glasila Komunalnega zavoda zaposlovanja delavcev je bilo v novembru preteklega leta prijavljenih 391 brezposelnih občanov. 249 prijav-ljencev je brez premoženja, 35 je lastnikov < zemlje,. zemljo v družinski skupnosti pa ima 111 prijavljenih. Med prijavljenimi je tudi 6 pripravnikov s končano šolo, ki čakajo na ustrezno zaposlitev. Podatki so nekoliko zakasneli, vendar se stanje brezposelnosti v januarju bistveno ni spremenilo.
REZERVACIJE ZA PUSTOVANJE. V hotelu Sremič bo v soboto, 15. februarja, pustno rajanje. Zanimanje' za prireditev je veliko, saj je rezerviranih že precej mest. Za rezervacijo Je treba odšteti 35 din, in sicer 15 din za vstopnino, za 20 din pa bo lahko vsak gost jedel in pU. Izbrali in nagradili bodo tudi naj lepšo masko. Pohitite z rezervacijami, čaka vas nagrada!
TONE ZALOKAR — NOVI PREDSEDNIK SINDIKATA. Nedavno so v tovarni papirja izvo. lili novo vodstvo osnovne organizacije sindikata. Operativno delo bo opravljalo 15-člansko predsedstvo. Za predsednika sindikalne organizacije so izvolili Antona Zalokarja.
Na Vidmu tudi hokej. Mladinci in pionirji na Vidmu se kratkočasijo z novo športno igro, s hokejem na betonu. Z ukrivljenimi palicami in gumijasto žogico so sc danes teden kosali med seboj, kdo bo dosegel več zadetkov. Razen zadetkov je bilo tudi nekaj nenamernih udarcev po nogah.	(Foto:	S.	Dokl)
Osredek: občinska pomoč je le »kvas«
Vaščani zaselka Prevolje in vasi Osredek, ki imajo na skrbi vaško pot od Osredka do Križev v razdalji treh (kilometrov, niso zadovoljni z zadnjo delitvijo denarja, ki ga je nakazala občina. Pri tem pa je treba reči, da lani za popravila potov niso naredili nobene ure prostovoljnega dela. V Osredku in Prevol jah živi vsega 29 ljudi. S 75,40 dinarji se ne da kaj prida pomagati, ker je ta vaška pot najslabše urejena. Rešitev bi bila v tem, da bi ljudje teh dveh naselij posnemali druge vaščane, na primer iz Reženca, Hudega brez ja, Rovišč, Primoža, Spod-in Zgor. Impolj in Orel, ki so v sodelovanju s krajevno skupnostjo že dosti naredili. Prevoljčane in Osredčane bi podprli tudi vaščani iz Male in Velike Hubajnice, ki imar jo že več let v načrtu cesto od Zavratca do Hubajnice.
Novi prostori in aparature za sev-niško ATC
JUTRI BODO NA SESTANKU v Sevnici razpravljali predstavniki nekaterih podjetij in občinske skupščine skupaj s predstavniki Podjetja za pfct promet Novo mesto o financiranju prostorov in nove aparature za avtomatsko telefonsko centralo v Sevnici. Obenem bodo s predstavniki Kreditne banke iz Celja obravnavali poslovno sodelovanje med to banko in sevniškimi komitenti.
Predvolilna vnema
Znak bližajočih se volitev niso samo kandidacijski zbori po krajevnih organizacijah SZDL v občini, ki bodo v tem tednu: tudi nekateri občinski organi bodo že v tem tednu razpravljali o volilnih enotah in zborih delovnih ljudi po terenu in V delovnih organizacijah, ki pomenijo pripravo na razpravo v občinski skupščini. Kljub temu da se po predvidevanjih število odbornikov ne bo menjalo, se bo gotovo spremenila struktura odbornikov v zboru delovnih skupnosti, ker bodo v ta zbor volili odbornike glede na število zaposlenosti v posameznih skupinah delovnih ljudi
32 konferenc
V	četrtek, 30. januarja, sta bila v Sevnici in Krmelju posveta z vodstvi krajevnih organizacij, kjer so obravnavali organizacijske priprave na bližnje kandidacijske konference in volilni pravilnik. Skupno bo v občini 32 kandidacijskih konferenc, toliko, kot je krajevnih organizacij SZDL.
PRISPEVKI KMFTI.ISTVA - 8,4 ODST. VEČJI
Proračun je v stiski
Manjka 1,669.000 novih dinarjev - Mnenje načelnika oddelka za gospodarstvo - Izhod?
Tako'še tovorijo drva iz težje dostopnih gozdov nad Jelovcem. O razvoju gozdarstva v volilnem programu ni povedanega kaj več, več prostora bo gozdarstvo dobilo v programu razvoja kmetijstva, s katerim je življenjsko povezano.
(Foto: Legan)
KAJ OBETA VOLILNI PROGRAM PREBIVALCEM SEVNIŠKE OBČINE
V 4 letih še tisoč delovnih mest
Doslej so družbene službe preveč zaostajale - V prihodnje: gradnja vrtca, zdravstvenega doma, modernizacija ceste Krško-Radeče
Občinski proračun bo imel po dosedanjh računih letos 6,318.000 novih dinarjev dohodkov ali 1,5 odst. več -kot lani. Pri tem je računano, da bo dal prispevek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja le 0,3 odst. več kot lani, prispevek od kmetijstva 8,4 odst. več, prometni davek 17,2 odst. več, obrtna dejavnost pa 2,6 odst. oz. 5,3 odst. več.
če bo občinska skupščina namenila za šolstvo toliko, kot je predvideno po kriterijih republiške izobraževalne skupnosti (pol več kot lani), bi ostalo za financiranje drugih služb in drugih ■ izdatkov 3,361.989 dinarjev, kar znaša le 179,33 dinarjev na prebivalca.
Načelnik oddelka za gospodarstvo pri občini Ivo Pinterič nam je na vprašanje o notranjih rezervah odgovoril, da le-teh ni, ker so že tako za 770.000 dinarjev zmanjšali zahtevke porabnikov občinskega proračuna.
Dejal je tudi, da so se pojavile nove obveznosti, ki jih je nujno potrebno poravnati. Sem štejejo:	anuitete,
zahtevki železnice za železniške prehode, večji izdatki za socialno in zdravstveno
Socialistična zveza je pripravila predlog volilnega programa, ki je zdaj v javni razpravi, dokončno pa bo sprejet na bližnji seji občinske konference SZDL. V njem so obdelani tudi kriteriji za izbiro kandidatov za odbornike in poslance, pri čemer je posebno poudarjena prizadevnost, poštenost, volja in predanost za delo v skupščini. V predlogu je tudi zapisano, da je treba evidentirati dovolj veliko število kandidatov, zlasti mladine, žensk, naprednih kmetovalcev in delavcev, nova občinska skupščina pa naj bo odraz strukture prebivalstva.
Preden navedemo nekatere najv&žnejše podatke o gospodarjenju v prihodnje, najprej nekaj številk iz minulih 4 let.
Leta 1965 je znašal narodni dohodek na prebivalca sevniške občine 3.266 novih dinarjev, v vsej Sloveniji pa 6.763 din. Povprečni zaslužki v občini so bili takrat 533 din. Lani je bilo zaposlenih v družbenem sektorju že 3160 ljudi, v druge občine pa se jih je vozilo na delo še 950. V gospodarstvu je zdaj povprečni zaslužek 837 din, v družbenih službah pa 944 din. Vrednost celotnega dohodka na prebivalca se je povečala za polovico, vendar je še vedno pol manjša od republiškega povprečja.
V	zadnjih štirih letih se je po zaslugi LISOE in JUTRANJKE izvoz povečal za tretjino, v investicije je bilo vloženo 37,732.000 din, zgrajeno je bilo 195 novih stanovanj. Za to obdobje je značilno, da so bili v proizvodnji doseženi večji uspehi kot v družbenih službah. V gospodarstvu je na naj slabšem kmetijstvo, v družbenih službah pa zdravstvo in otroško varstvo.
Program vsebuje naslednje napovedi za prihodnja štiri leta.
Sevniška občina bo v štirih letih pridobila 1000 novih de-
lovnih moči, za kar je potrebno vložili 60 milijonov dinarjev. Ta napoved ima za osnovo načrte domačih podjetij. Zaposlenost se bo torej močno povečala — skoraj za tretjino, število prebivalcev občine se v 4 letih poveča skoraj na 500 ljudi in so nova delovna mesta nujno potrebna.
Predvideno je, da se bo lotmi dohodek povečeval za
10. odst. na leto, narodni dohodek za 9 odst., zaslužki pa za 8 odst. Posebno je v programu poudarjen razvoj cest-ne mreže in terciarnih dejavnosti, za kmetijstvo pa bo sestavljen poseben dolgoročni program razvoja.
V	programu je predvidena gradnja novega zdravstvenega doma v Sevnici, ureditev otroških varstvenih ustanov v Sevnici in v Krmelju, modernizacija poštne službe, s pomočjo tesnejšega medobčinskega sodelovanja pa je predvidena ureditev šolstva za duševno prizadete otroke. Krajevne skupnosti bodo dobile v prihodnje še večjo denarno pomoč, ker so upravičile svoj obstoj.
M. L.
Poledica na cesti čez Hinjce
MLADINA O PREDVOLILNIH PRIPRAVAH
Kandidate izbrati le javno in demokratično
Mladi so nezadovoljni s preveč zapletenimi volilnimi pripravami ter s slabim obveščanjem
Po razvrstitvi cest v skupine je v občini Sevnica med drugim izpadla iz zimskega vzdrževanja tudi cesta III. reda Gaberje—Krmelj, ki pomeni precej krajšo pot iz Mirenske doline v Krmelj in Šentjanž-
Letos, ko je le dvakrat zapadlo precej snega, je bila cesta večinoma prevozna za motorna vozila, kljub temu da ni bila plužena. V zadnjih dneh prejšnjega tedna pa je del te ceste v dolžini 500 m zaradi ledu neprevozen Cestno podjetje je sicer namestilo na odcepih prometne znake »Spolzka cesta«, vendar se uporabnikom ceste to ne zdi dovolj, saj bi eden od delavcev novomeškega Cestnega podjetja lahko v nekaj urah poledeneli odsek oeste posul s peskom, ki je ob njej na kupih in je verjetno tudi namenjen za to.
Se nekaj: prometni znak »Domače živali na cesti« leži med drevjem pod cesto.
Prve seje problemske konference občinske organizacije ZMS v Sevnici, ki je bila 27. januarja, so se udeležili mladinci iz 15 aktivov, razen njih pa tudi predsednik občinske skupščine. Posvečena je bila pripravam na volitve, delu v aktivih ZMS in v specializiranih organizacijah.
V	razpravi so mladi menili, da zaradi zapletenosti volilnega postopka in nejasnosti glede sestave skupščin večina volivcev ne ve, pri čem je, vse to pa spodbuja zaostale sile v družbi, ki pozivajo na red, dosežen na dvomljiv način. Tudi mladina pogreša jasno zakonodajo, temeljito obveščanje fn pravočasne priprave na tako pomembno politično akcijo, kot so volitve.
Mladi se zavzemajo za to, da bi kar najbolj izkoristili neposredne oblike kandidiranja — zbore volivcev dn demokratično izbrali tudi delegate za kandidacijske konference. Misliti je treba tudi na udeležbo mladih v skupščinskih organih in skupščinah.
Sestav občinske skupščine je nujno spreminjati v skladu s spreminjanjem strukture prebivalstva v občini. Na seji so govorili o volilnih programih in potrdili zahtevo, da je treba kandidirati na podlagi volilnih programov in jasno določenih kri-
terijev kadrovanja. Predsednik ObS Franc Molan je prisotne obvestil, da bo na prihodnji skupščinski sedi zahteval od odbornikov, naj predložijo pismeno obrazložitev svoje odbomiške aktivnosti.	>
SEVNIŠKI PABERKI
■ KJE DO PRAZNIKA ASFALT? Pristojni preučujejo predlog, naj bi do stoletnice tabora asfaltirali v Sevnici cestni odsek mimo žage in Jugotanina, Cesto na Dobrovo do zdravstvenega doma ter uredili križiSče pri domu TVD Partizan in pri železniški postaji. To delo naj bi bilo opravljeno do 15. aprila, veljalo pa bi 320.000 din. Del naj bi prispevali prebivalci ter tovarni JUGOTANIN in KOPITARNA, najeli bi tudi pogojilo; če Se to ne bi zadostovalo, pa bi uporabili tudi del komunalnih taks od motornih vozil oziroma prispevek za uporabo mestne-Ga zemijiSča.
■ USPELA DOBRODELNA AKCIJA. Bojazen, da ob gostovanju Slovenskega instrumentalnega kvin-tpta v Sevnici in Krmelju ne Bo dovolj obiskovalcev, je bila po-
vsem odveč. Prireditev, katere dohodek je namenjen gradnji vodovoda na Bučki, je s pevko Danico Filipčič in humoristom Vančem pritegnila mnogo ljudi, Se z Bučke se je pripeljalo kar 52 vaščanov.
■ OBČNI ZBOR TABORNIKOV. Za nedeljo, 2. februarja, je bil v Sevnici sklican občni zbor taborniške organizacije, ki je bila nekdaj ena najbolj prizadevnih v Sloveniji. 2e na letni konferonci občinske organizacije ZMS so skle-nlld, da je potrebno njeno delo Bpet poživiti.
■ PREDAVANJU NA OBČINI. Referent za kmetijstvo je za prejšnji teden spet organiziral kmetijsko predavanje inž. NendJa, direktorja celjskega kmetijskega zavoda. čeravno so predavanja sredi dneva, Je obisk kar dober.
Z OBČNEGA ZBORA V KRMELJU 24. JANUARJA
KRMELJ: 20 let „Svobode"
Razen kulturnih prireditev v čast jubileja je v načrtu tudi gradnja rokomelnega igrišča
Cez 80 ljudi, med njimi tudi veliko mladih, se je udeležilo letošnjega občnega zbora »Svobode« v Krmelju, kamor štejejo tudi športne sekcije.
Kot so ugotovili na občnem zboru, je bil program dela lani v celoti uresničen. Posebno uspešni so bili kr-meljskd rokometaši, ki so med dvanajstimi ekipami v LCL zasedli t jesenskem delu tekmovanja odlično tretje mesto. Lepe rezfultute sita dosegli tudi šahovska in kegljaška „ sekcija. Koliko ceni. jo uspeh rokometašev tudi drugod, dokazuje priznanje, ki Ra je za 15-letno delo dobil vodja rokometašev Marjan Zaman.
V	Krmelju so lani gostovale različne dramske skupino in zabavni ansambli.
SftVNISKL VESTNIK
Obisk kino predstav je bil manjši kot prejšnja leta, delo kinosekcije je bilo dobro, izbira filmov pa ustrezna.
V	razpravi so udeleženci predlagali, naj bi bili mladi v čim večjem številu zastopani v odboru. Društvo bo letos praznovalo 20-letnico, to pa se mora poznati tudi v njegovem delovanju. Na občnem zboru so podelili priznanja 19 zaslužnim članom, med njimi celotni rokometni ekipi.
Letos nameravajo obnoviti delo dramske skupine, Krmelj pa bo dobil tudi novo asfaltno rokometno igrišče. Na občnem zboru so se zahvalili vodstvu METALNE za denarno pomoč in splošno podporo, zatem pa je bila brezplačna filmska predstava.
varstvo ter financiranje državnih organov. Dodal je, da je kriterij proračunske porabe — 200 din na prebivalca, ki ga je predlagal tudi republiški izvršni svet — nevzdržen in za pol prenizek.
M. L.
Na vrsti so še gostovanja
Mladinski kolektiv s Studenca je nedavno tega pri-redil v prostorih osnovne šole dobro pripravljenih »Sto minut smeha in zabave«, v kar je mladina vložila veliko truda. Za uspel nastop, ki žal ni bil najbolj obiskan, ma največ zaslug ravnateljica osnovne šole tov. Brinovčeva.
V	bližnji prihodnosti bo mladina s to prireditvijo obiskala oskrbovance v Domu počitka na Impoljci in še nekatere druge kraje.
Studenec: kako dokončati, dom?
čez 4000 prostovoljnih delovnih ur so opravili prizadevni gasilci Studenca za svoj gasilski dom. V prosvetno dvorano so že lani napeljali elektriko, da pa bi vse delo dokončali, potrebujejo še okoli 4 milijone starih dinarjev. Studenčani so prepričani, da bi lahko znova oživili nekdanjo kulturno dejavnost, če bi le imeli primerne prostore. Prošnjo za pomoč so poslali tudi občinski skupščini v Sevnico. Dom bi lahko uporabljale vse organizacije na Studencu.
Inž. Pelikan bo predaval
Inž. Zvone Pelikan, ki je 1. februarja nastopil mesto direktorja kmetijskega kombinata »ZASAVJE«, bo v organizaciji sevniške delavske univerze predaval o umetnih gnojilih in škropivih v naslednjih vaseh:	danes	na
Malkovcu, 10. februarja na Studencu, 12. v Budni vasi, 13 na Telčah, 14. na Primožu, 17. v Orehovem, 20. v Zabukovju in 24. februarja v Šentjanžu. Vsa predavanja bodo ob 17. url.
Kogar zanima zdravstvo
Razen Rdečega križa bo na željo članov Socialistične zveze delavska univerza priredila v nekaterih krajih tu-di zdravstvena predavanja. Predavali bodo: dr. Jurij Pesjak, dr. Štefan Humar, dr. Marija Pesjak, Marija Jeler, Kristina Štojs in Jože Ko-strevc. Na Primožu, v Zabukovju in na Bregu je predavanje že bilo, danes bo v Podgorju, 12. februarja na Malkovcu, 15 .februarja na Vel. Cirniku, 15. v Tržiču, 19. v Krmelju in 21. februarja v šenbjanžu, povsod ob 17. uri popoldne.
Loka: predlog za obnovo dvorane
Prosvetna dvorana v Loki je stara že čez 30 let. Na njenom odru je bila že lepa vrsta dramskih predstav in drugih kulturnih prireditev. Včasih Je bila celo tako zasedena, da jo bilo dvorano treba naročiti mesec dni prej.
V teku let Je dvorana doslužlla. Dosloj Je bila že delno obnovljena, za dokončanje pa je So vodno potrebno precej denarja in dela. Kako bi bilo, čo bi so prebivalci toga kraja in okolice lotili prostovoljnih akcij in dokončno obnovili prosvotnl dom, ki naj bi znova postal srediSče javnega življenja v Loki? LJudJo so z dosedanjim dolom žo doknrnli, da bi to zamisel lahko izpoljali.
S. Sk.
Lovska družina Trebnje gradi pri Vrhtrebnjem lovsko kočo, od koder je zelo lep razgled po Temeniški in Dobrniški dolini, tja proti Kamniškim planinam. Pred kočo so graditelji, med njimi tudi mojster Leopold Saje iz čilpoha pri Trebelnem, ki je vodil tesarska dela.	(Foto:	Leopold	Pavlin)
V loviščih - gospodariti
Lovci bodo zaostrili kriterije za članstvo - Težje bo tudi pridobiti dovoljenje za orožje
Na spodbudo Dolenjske lovske zveze je bil prejšnji teden v Trebnjem sestanek zastopnikov novomeške, sevni-ške in trebanjske občine ter zastopnikov lovcev, na katerem so se dogoovorili za nekatere pomembne odločitve-
Telefon postaja nepogrešljiv
Veliki Gaber je eno izmed večjih občinskih središč z močnim kmetijskim zaledjem. Da bo v kraju življenje hitreje utripalo, bo potrebno v bližnji prihodnosti postaviti telefonsko centralo in s tem modernizirati telefonske zveze. Trenutno je že skoraj 20 interesentov za telefonske naročnike, zato računajo, da bi zadostovala 40-številčna centrala.
Vel. Gaber: slušateljev celo več
Letošnja večerna kmetijska šola, ki jo je z denarno pomočjo kmetijske zadruge Trebnje priredila delavska univerza, je presegla pričakovanja. Običajno je namreč, da se sčasoma število slušateljev zmanjša na precej manj, kot je bilo vpisanih, šola v Velikem Gabru je izjemna v tem, da se je v enem mesecu število celo povečalo — na 18, kar je spodbuda za organizacijo dopolnilnega kmetijskega izobraževanja v prihodnje, šola bo trajala, dokler bo zanjo zanimanje; to pa je odvisno od začetka večjih kmetijskih del.
Naročite svoj list oa domači oaslov
VOLILNI PROGRAM O RAZVOJU KMETIJSTVA
Ukreniti vse, kar je mogoče!
Nujno je ustanoviti sklad za pospeševanje razvoja kmetijstva
Pol prebivalcev trebanjske občine živi od kmetijstva — na skupno 13.586 ha kmetijskih zemljišč. Ta zemlja je razdeljena na 3892 zasebnih posestev, ki imajo skupaj z gozdovi 73.377 parcel, tako da je povprečna velikost kmetijske parcele le 25 arov. Kar 62 odst. lastnikov te zemlje je starih nad 50 let. Mnogi izmed njih ne morejo plačevati družbenih obveznosti.
V Trebnjem bodo na prvi prihodnji seji občinske skupščine, kd bo po vsej verjetnosti 20. februarja, med drugim sprejeli odlok o zaščiti rac-mlakaric-
Na posvetu so se dogovorili, da bodo zaostrili kriterije za sprejem v. lovsko družino. Tako naj bi bil vsakdo najprej dve leti brez strelnega orožja, nato bi opravil lovski izpit in postal član lovske družine, šele takrat bi dobil dovoljenje za posest lovskega orožja. Ce bi lov odjavil, naj bi izgubil to dovoljenje, članstvo je treba smotrneje razporediti.
Da bodo družine lahko sklenile pogodbo za lovišča, morajo prej zagotoviti čuvajsko službo, navesti podatke o vlaganju v lovišče ter o odstrelu, razen tega pa označiti meje lovišč.
Dolžnost lovskih družin je pojasnjevati kmetovalcem, kako morajo zavarovati kmetijska zemljišča, da bodo upravičeni do povračila škode, ki jo naredi divjad. Na posvetu so poudarjali, da je potrebno doseči dolgoročne sporazume z gostinci glede razvijanja lovskega turizma.
M. L-
To so nekatera najvažnejša dejstva, ki jih je pri programiranju nujno potrebno upoštevati. Gotovo je tudi, da je v merilu občine potrebno ukreniti vse, da se bo položaj kmečkega prebivalstva stalno izboljševal.
Po mnenju komisije, ki je sestavljala program razvoja kmetijstva v naslednjih letih, mora družbeni sektor gospodariti tako, da bo sam pokrival svoje obveznosti, hkrati pa mora postati tisti organizator zasebne kmetijske proizvodnje, v katerega morajo imeti kmetovalci tudi zaupanje.
V	prihodnje je nujno potrebno strogo ločiti obračun lastne proizvodnje kmetijske zadruge in obračun kooperacijske proizvodnje. V sodelovanju s kmeti ustvarjene presežke je treba vlagati v kreditiranje zasebne proizvodnje, v organizacijo trgovske mreže za prodajo kmetijskih pridelkov ter v proučevanje tržišča.
Upoštevati je treba pripo-ročilo republiške skupščine in v občini ustanoviti sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje ter izdelati program razvoja kmetijstva v občini. Na ta način bi se del dajatev kmetijstva vračal v obliki pospeševalne službe.
V	sklad naj bi se zbirala sredstva zadruge, del prispevka iz osebnega dohodka od kmetijstva ter prispevek gozdarskih organizacij, ki morajo biti zainteresirane za obstoj kmetij v hribovskih in oddaljenih krajih. V pospeševanje šteje tudi izobraževa-
Jutri Prešernova proslava
Jutri zvečer, 7. februarja, bo občinski svet kulturno-prosvetnih organizacij priredil v prosvetnem domu v Trebnjem proslavo slovenskega kulturnega praznika v spomin smrti našega na^večjega pesnika. Na akademiji bosta -nastopila moški pevski zbor in ansambel iz Mokronoga, prireditelj pa je povabil tudi člana Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane Borisa Kralja in prvaka Staneta Severja, ki je bil že na svojem zadnjem nastopu v Trebnjem ob 50-letnici Cankarjeve smrti deležen velikega priznanja vseh obiskovalcev.
nje, ki naj ga s pomočjo sklada delavska univerza organizira v štirih večjih krajih občine.
V	prihodnosti se mora tudi kmetijstvo samo začeti pripravljati na gradnjo tovarne za predelavo krompirja, pri čemer je mišljeno uvajanje primernih sort in
gradnja priročnih skladišč.
Da bi pridobili kar največ dohodka, se ne sme opuščati izkoriščanje manj rodovitnih zemljišč, ki jih je mogoče uporabiti za pridelovanje lupinastega sadja, ajde, prosa, za vinogradništvo in sadjarstvo, razen tega pa so primerna tudi za razvoj turizma.
Glede gozdarstva je v programu zapisano, da bi bilo treba ustanoviti gozdni sklad, ki bi omogočil Uporabiti dohodek iz dobrih gozdov za razvoj slabih gozdov.
Zdravko Jan iz Trebnjega je na nedeljskem pionirskem conskem prvenstvu v črmošnjicah osvojil med 44 starejšimi pionirji odlično četrto mesto. Več o tekmovanju lahko preberete na športni strani.
Trebnje: spet predlog za združitev
Že pred nekaj leti je bilo predlagano, naj bi se v Trebnjem združili delavska univerza, občinska knjižnica, kino in prosvetno-kulturna organizacija v en zavod za kulturo, ki bi združeval več denarja in tako uspešno deloval. Na zadnji seji vodstva Socialistične zveze so udeleženci spet predlagali, naj se znova preučijo možnosti in natančneje ugotovijo prednosti združitve, če le-te obstajajo.
/K TRIKO N I
TRIKOTAŽA IN KONFEKCIJA »KOČEVJE«
V ponedeljek je bilo spet treba v šolo. V Mokronogu so v počitnicah priredili smučarski tečaj, polno pa je bilo tudi sankališče pod gradom (na sliki), ki sc steka na glavno cesto.	(Foto:	M.	L.)
Lanska bilanca krajevnih skupnosti
V	minulem letu je 16 krajevnih skupnosti na območju trebanjske občine dobilo 175.000 novih dinarjev občinske pomoči, s samoprispevki in drugimi viri dohodkov je bilo zbranih 188.141 din, skupna vrednost del v krajevnih skupnostih pa je znašala 713.847 dinarjev. Popravili so 4 mostove, zgradili tri nove mostove, pet vodovodov, 4,8 km cest, rekonstruirali 17,3 km cest; posipanje in drugo vzdrževanje pa je bilo opravljeno na 107,8 km cest in vaških poti. Za tolikšne uspehe so razen prizadevnih vodstev krajevnih skupnosti in odbornikov zaslužni tudi vojaki novomeške garnizije, i ki so opravili za več milijonov starih dinarjev dela. Z denarjem pa sta pomagali tudi GG Brežice in Novo mesto.
V nedeljo prve kandidacijske konference
V petek, 31. januarja, sta predsedstvo in izvršni odbor občinske konference SZDL obravnavala osnutek volilnega programa in razpored kandidacijskih konferenc, ki bodo hkrati letne konference in zbori volivcev. Zaradi zakasnitve zakona o volitvah poslancev so bile kandidacijske konference prestavljene na čas med 9- in 16. februarjem, v petek, 7. februarja, pa bo v Trebnjem sestanek političnega aktiva občine, na katerem bodo obravnavali kandidate za vodilne funkcije v skupščini in kandidate za poslance.
V nedeljo, 9- februarja, bodo prve kandidacijske konference: v Vel. Gabru ob 8. uri, v Dobrniču, Šentrupertu, na Čatežu in Selih — šumberku pa ob
7.	uri.
Skupščina TIS je potrdila
V	četrtek popoldne, 30. januarja, se je v Trebnjem sestala skupščina temeljne izobraževalne skupnosti. Potrdila je program šolstva za letos, finančni obračun za lansko leto in program razvoja otroškega varstva v prihodnjih nekaj letih, o čemer smo že obsežneje poročali
Hrastno: pred začetkom gradnje
Prejšnji teden so se v Hra-stnem nad Šentrupertom dogovorili, da bodo v kratkem začeli delati cesto od Hrast-nega do naselja Hom, dolgo nekaj kilometrov. Vodila bo mimo Vihra, tako da bo mogoče z avtomobilom obiskati cerkvico z znanimi slikarijami iz 17. stoletja. Ker bo cesta nadaljevanje s sevniške strani, se bodo skupaj z zastopniki sosednje občine dogovorili o plačilu stroškov za buldožer.
Mirna: Prešernova proslava in priznanja
Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« na Mirni bo tudi letos priredilo v svojem domu slavnostno akademijo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja najbolj prizadevnim članom društva.
Kot vsako leto bo prosvetno društvo priredilo tudi proslavo za dan žena. Slovesnost bo 8. marca ob 17. uri.
P. S.
TREBANJSKE IVERI
■ ODSTOP VODSTVA TD? Vod-stvo trebanjskega turističnega društva namerava celo odstopiti, če ne bo urejen spor, ki je nastal ob organizaciji lanske kresne noči. Nujno potrebno bo najti primemo rešitev, saj je škoda, da bo društvo zamrlo, še preden je dobro zaživelo.
■ IGRALNI AVTOMAT V »GR. IVI ADI«, V gostišču »Grmada« Je v petek neki zasebnik postavil igralni avtomat, okoli katerega je vedno veliko ljudi, zlasti mladine. Ker ima lastnik zagotovljen levji delež od iztržka, bo z napravo dobro zaslužil, ker zmečejo vanjo tudi do 500 novih dinarjev na dan.
■ NOVOST V PRODAJALNI MERCATOR. Pred Mercatorjevo trgovino s prehrambnimi proizvodi in pridelki so obesili napisno desko, na kateri lahko gospodinje
vsak dan preberejo, kaj imajo tisti dan svežega in novega
■ POKAZALA SO SE SMETI-SČA. Ko se je prejšnji teden začasno umaknil sneg, so se po parku in okoli poslopij pokazala prava smetišča odpadkov in papirja. Težko, če bo komunalno podjetje zmoglo vpeljati tako čistočo, kot si jo želimo, 6e pa je sami nismo pripravljeni varovati.
■ VSI POD ENO STREHO. Spomladi bo podjetje KEMOOPRE-MA povečalo proizvodno dvorano, tako da bodo pod isto streho delali tudi delavci nekdanjega Litostrojevega obrata. To bo imelo prednosti za organizacijo proizvodnje v KEMOOPREMI, iz Trebnjega pa se bo umaknil obrat, ki po urbanističnem načrtu ne spada v središče kraja.
Na občinski seji v Kočevju
4. februarja je bila v Kočevju seja občinske skupščine, na kateri so odborniki odklonili poročilo stanovanjskega podjetja, potrdili poročilo komisije za družbeni nadzor v zvezi z oddajo zemljišč za zasebno gradnjo, sprejeli odlok o prispevkih in davkih občanov ter odlok o občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in od plačil za storitve. Imenovali so tudi komisijo za volitve odbornikov v občinsko skupščino. Več bomo o seji poročali v prihodnji številki našega lista.
J. P.
ZK pred volitvami
V	Kočevju so že kar dobro stekle priprave na bližnje skupščinske volitve. Vanje se je vključila tudi Zveza komunistov, ki bo izvedla šte-vdne sestanke svojih terenskih organizacij, aktivov in proizvajalcev. Na njih se bodo pogovori i tudi o nalogah ZK v predvolilnem obdobju.
Več predavanj ZK
Občinska konferenca ZK Kočevje organizira ob 50-let-nici ZKJ več posvetovanj in zborovanj svojih članov, na katere bodo povabili tudi nekatere člane CK ZKS. Na &■ nem bo predaval dr. Stane Pavlič o političnih in gospodarskih razmerah v Jugoslaviji in v svetu. Na drugem bčdio predvidoma obravnavali ekonomske osnove nadaljnjega razvoja Slovenije in kočevske občine, kasneje pa imajo v načrtu še predavanj o vtisih z IX. kongresa ZKJ, ki bo marca.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli teden so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
Kočevje: Ribnica:
(cena v din za kg)
krompir 0,85	1,00
sveže zelje 1,60	2,00
kislo zelje 1,75 in 1,95 2,00 kisla repa 1,75	2,00
fižol v zmju5,70 do 7,35 5,00 in 7,00 čebula 3,30	3,40
česen 13,50 in 15,00 16,00 solata	4,50 in 8,20 8,00
korenje 3,10	2,50
peteršilj	5,00	—
rdeča pesa 2,10	1,40
radič	9,50	11,00
cvetača 3,55	3,80
jabolka 3,55	4,00
hruške 3,50	—
pomaranče 5,00 in 5,80 5,20 mandarine 6,20	—
limone 5,30	6,00
banane 5,80	5,40
grozdje 4,80	5,00
jajca (cena
za kos) 0,78 in 0,80 0,85
Tone Prijatelj, šofer pri kočevskem TRGOPROMETU, meni, da je cesto Kočevje-Delnice treba modernizirati, predvsem razširiti, odpraviti ostre zavoje in asfaltirati. Cesta bi morala biti pozimi tudi bolje oskrbovana. Za modernizacijo je pripravljen plačevati samoprispevek. — Njegov pomočnik Ciril Firšt (na sliki desni) pa meni, da je že skrajni čas, da bi cesto modernizirali, saj se morajo šoferji že dovolj dolgo mučiti po luknjasti in ovinkasti makadamski cesti.
(Foto: Jože Primc)
DELO IN NAČRTI KRAJEVNE SKUPNOSTI STRUGE
Lani: pokopališče, elektrika
Letos bodo spet popravljali pota, in če bo šlo po sreči, dobili trgovino -Za predsednika KS je bil ponovno izvoljen prizadevni Ivan Hočevar - Vprašanje, če bo denar za gradnjo krajevnega doma
Na zadnji seji krajevne skupnosti Struge so pregledali lansko delo in si začrtali program za letos. Delo KS, ki jo že od ustanovitve vodi Ivan Hočevar, je bilo tudi lani zelo uspešno.
Lani so uredili vaško pokopališče, in sicer: obnovili zid okoli njega, postavili dvojna vhodna vrata, uredili partizanske grobove in postavili spomenik žrtvam fašističnega nasilja. Vse to je uredila KS s samoprispevkom občanov. Letos nameravajo na enak način urediti mrtvašnico.
Ob zadnjem občinskem prazniku je v Strugah zasvetila tudi javna razsvetljava. Letos jo nameravajo postaviti v še nekaterih delih vasi. Lani je dobila elektriko vas Tisovec, za kar je prispevala tudi občinska skupščina in občani.
Popravili so tudi nekaj poti, nekaj pa jih bodo letos, in sicer najprej v vasi žleb in Podtabor.
V	okviru predavanj o obrambni vzgoji je bil v Strugah tečaj prve pomoči. Vodil ga je dr. Janez Klun.
S prizadevanjem krajevne skupnosti so končno Struge
le dobile lokacijo za gradnjo nove trgovine. Trgovsko podjetje TABOR iz Grosupljega jo bo začel graditi predvidoma že spomladi. V sklopu trgovine nameravajo graditi tudi krajevni dom za prireditve in sestanke, seveda
le, če jim bo pri tem pomagala občinska skupščina.
Krajevna skupnost je lani s svojim denarjem naredila kar precej. Nekaj denarja je prinesla tudi destilarna krajevne skupnosti. Za lanske uspehe je imel glavne zasluge predsednik krajevne skupno, sti Ivan Hočevar, ki so ga letos ponovno izvolili za sodnika.
FRANC CIMPRIČ!
Na listo več kandidatov
Aktiv borcev, članov ZK v Kočevju, je 20. januarja razpravljal o pripravah na volitve. Prisotni so menili, da se mora ZK vključiti v predvolilne priprave, in poudarili, da je ZK odgovorna tudi za dober izbor kandidatov za odbornike in poslance.
PRED IZIDOM PROSPEKTA KOČEVSKE OBČINE
Barvni prospekt do spomladi
Fotografij niso dobili, čeprav so bile posnete že pred meseci - V bodoče lastna fotodokumentacija - Nezainteresirani lovci
Kočevsko turistično društvo namerava do spomladi izdati barvni turistični prospekt za vso občino. Veljal bo okoli 35.000 din in izšel v 30.000 izvodih. Zanj so doslej prispevali: hotel Pugled 8000 din, turistično društvo in SAP 5000 din, Restavracija 2000 din in Kreditna banka 500 din.
P.sebna za.iim vost >3, da lovske organizacije prospekta nočejo sofinancirati, čeprav je lovski turizem za kočevsko občino zelo, če ne celo najbolj značilen. Lovci namreč trdijo, da jim propaganda ni potrebna, ker imajo vse zmogljivosti vedno naprej prodane.
Tudi ostali denar za prospekt je v glavnem zagotovljen, tako da s te strani ni bojazni oziroma ovir, da prospekt ne bi izšel. Nekoliko pa se je zataknilo nekje drugje, kjer nihče ne bi pričakoval — pri fotografijah za prospekt.
Fotografije so bile posnete
DROBNE IZ KOČEVJA
■ ■ ■ PROSJAČENJE OTROK
po mestnih ulicah se je kar razbohotilo. Ne beračijo mladi cigančki, ki smo jih že vajeni, temveč otroci nekaterih znanih dru-in iz mesta in okolice. Denar prosijo z raznimi izgovori:	da
jim je zmanjkalo za vožnjo do Stare cerkve, da je stara mati bolna itd. Veliko ljudi jim naseda in jim daje denar, ki ga otroci potem potrosijo za kino, cigarete in sladkarije. To zlo bi bilo treba zatreti.
■ ■ ■ MOČNA ODJUGA je
skvarila otrokom počitnice. Odpadli so vsi smučarski tečaji in izleti. Otroci niso imeli med počitnicami kaj početi. Edino dom telesne kulture je bil vedno poln.
■ ■ ■ PREGORELI SO OJAČEVALCI novih aparatur kitaristov na minuli Dolenjski kdtaria-di v domu Jožeta šeška. Tako se je v praksi pokazalo, da je celo zmožnost elektronskih aparatur manjša kot želja nekaterih po bučni in tuleči glasbi, ki zamori s^hemi čut za harmonijo instrumentov. Ena izkušnja več, sicer malo draga, bo pa verjetno učinkovita . . .
■ ■ ■ PREVOZ ODPADKOV iz
klavnice poteka dokaj čudno, že sam voz ne ustreza namenu. Tako namečejo nanj vse mogoče, in mali konjiček odpelje vse skupaj k mrhovišču v Mestni log, čeprav se od voza še odteka in cedi po cesti. To bi bilo treba preprečiti. Druga zanimiva slika je na mrhovišču. Prihod »transporta« odpadkov iz klavnice nestrpno pričakujejo skupine Ciganov že ob cesti, pa tudi pri mrhovišču. Prične se pravo prerivanje (»To so moja čreva!« itd.). že iz voza trgajo »še uporabne kose«, tako da skoraj ni kaj več vreči v mrhoviščno jamo, a tudi jamo ostale skupine Ciganov še dodobra pregledajo. Med skupinami Ciganov pride zaradi teh odpadkov celo do prerekanja in tudi do tepeža.
■ ■ ■ PUSTNI ČAS se bliža. Slišimo, da se drugod pripravljajo na pustne dneve zaradi razvedrila in gospodarskih ozirov (turizma), v Kočevju pa je vse mrtvo. Ali smo res pusta pred leti tako temeljito pokopali, da se ne opomore več? Ali pa bomo morda za pustne dni počivali, vse preostale dni v letu pa pustovali?
že pred meseci, v Kočevje pa še danes niso prispele. Vendar sta člana komisije za izdajo prospekta pred kratkim pri fotografu le dobila zagotovilo, da tudi s te strani ne bo ovir in da jih bo fotograf prinesel že konec februarja v Kočevje. Uspelo je 20 fotografij, posneti pa bo treba še notranjost hotela in prenovljene kavarne. Vse kaže tudi, da bo društvo prišlo do fotomateriala pod zelo ugodnimi pogoji.
Za tiskanje prospekta bo turistično društvo poiskalo najboljšega ponudnika. Pričakujejo, da bo to podjetje KOČEVSKI TISK, ki ima za barvni tisk vse potrebne stroje in strokoven kader, razen tega pa je prav za tiskanje barvnih prospektov prejelo že več laskavih priznanj.
Vendar vse kaže, da bo prospekt kljub vsemu izšel nekoliko pozno, menda kvečjemu konec aprila. Precej pred sezono pa bi ga morali razposlati raznim turističnim agencijam, če bi hoteli z njim zagotovita uspeh že letos.
Pri izdaji tega prospekta, ki še ni izšel, si je TD pridobilo precej izkušenj. Predvsem so na zadnji seji u-pravnega odbora ugotovili, da bodo že letos namenili del
Še ta teden - dovoljenje
17 zanesljivih virov smo zvedeli, da je spto&no gradbeno podjetje ZIDAR iz Kočevja pretekli teden zaprosilo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo motela na Jasnici in da bo dovoljenje usdano še ta te.len. Iz tega lahko sklepamo, da se bo gradnja motela kmadu začela, saj veljavnost dovoljenju poteče, če se v enem letu po njegovi izdaji ne znftne graditi .\
denarja za lastno fotodokumentacijo in tako ne bodo pri izdaji Tfc>dočih prospektov odvisni le od enega fotografa. Prav zato bo imelo v bodeče tesnejše stike z do-r"°*:rn fotoklubom.
JOŽE PRIMC
Poudarili so tudi, da je treba napraviti več za pravilno porazdelitev funkcij, se pravi, da je treba razbremeniti tiste, ki jiih imajo preveč. Vsak naj bi ob svojem rednem deu imel le eno odgovornejšo nalogo.
Zavzeli so se tudi za to, da bi bila za vsako odbomi-ško in poslansko mesto vsaj po dva kandidata. Samo en kandidat naj bi bil le tam, kjer se večina volivcev izreče le za enega.
Pri izbiri kandidatov je treba vztrajati, da bo posa-mzenik lahko kandidiral le za tisti zbor, na katerega področju dela (zaposlen v gospodarstvu je lahko kandidat za gospodarski zbor, oziroma na področju socialnega varstva v socialnozdravstve-ni zbor itd.). Tako bi se izogibal, da bi o usodi gospodarstva odločali razni funkcionarji (izvoljeni za poslance), ki z gospodarstvom
nimajo stika in ne poznajo njegovih potreb, težav in hotenj.
Socialistična zveza in druge družbeno-politične organi-zacije pa bodo morale omogočati pogostejše stike odbornikov in poslancev z volivci.
Posebno so poudarili, da je treba za odbomiške kandidate izbirati tudi žene in predvsem mladino.
V kratkem seja konference ZK
V prvi polovici tega meseca bo seja občinske konference Zveze komunistov Kočernje. Na njej bodo predvidoma razpravljali o pripravah na volitve in o analizi osnovnega šolstva v občini. Analizo o šolstvu je izdelala komisija za družbenoekonomska vprašanja pri občinski konferenci.
OBRAČUN INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE ZA LANI
Proizvodnja ugodna, izvoz zatajil
Kljub pogoreli žagi je bila industrijska proizvodnja v kočevski občini lani nekoliko večja - Najugodnejše so poslovali v Kočevskem tisku - Industrija izvozila lani manj, ostala podjetja pa več
Industrijska podjetja kočevske občine so lani v primerjavi s predlanskim letom proizvedla za 0,8 odstotkov več, dosegla za 1,1 odst. večjo čisto fakturirano realizacijo in za 4 odst. večjo vnovčeno realizacijo pri 3 odstotkih manj zaposlenih. Izvozili pa so žal kar za 52,3 odst. manj.
V primerjavi s plani, ki so si jih zastavila za lani, pa so proizvedla 1,6 odstotkov več, dosegla za 3,9 odst. večjo čisto fakturirano realiza-oijo in za 1,5 odst. manjšo vnovčeno realizacijo pri 2,1 odst. manjšem številu zaposlenih. Dosegli so le 64,5 odst. izvoznega plana.
V primerjavi s prejšnjim letom so proizvedli več: KOČEVSKI TISK za 27,8 odst. ter INKOP za 20,3 odst., ITAS za 8,9, TEKSTILANA za 5,5 in RUDNIK za 3,7 odstotkov; manj pa MELAMIN (za 4,7 odst.) in LIK (za 22,9 odst., ker je pogorela žaga).
Največji porast vnovčene realizacije so lani zabeležili v KOČEVSKEM TISKU, in sicer za 41,8 odst., nato v ITAS (36,4), INKOP (26,2), v RUDNIKU 14,5 in ELEKTRU
(8,5 odst.), medtem ko so ostala podrtja dosegla nižjo vnovčeno realizacijo kot leto prej.
števlo zaposlenih je lani poraslo pri ITAS za 4,1 odstotka, MELAMIN za 3,4 odstotkov in ELEKTRO za 1,1 odst. Nespremenjeno je os-ta’o pri RUDNIKU in INKOP; znižalo pa se je pri UK tir 20 odstrt,knv TEK
STI LANI za 3,8 odstotka i^T KOČEVSKEM TISKU za 1,7 odstotka.
Izvoz je lani pri vseh industrijskih podjetjih, ki izvažajo, močno nazadoval, in sicer najbolj pri TEKSTILA-NI in ITAS, najmanj pa pri INKOP (11,2). Med vsemi so izvoz najbolj realno plani-
rali v MELAMINU, saj so se ušteli le za 3,4 odst.
Neindustrijske dejavnosti so lani izvoz močno poveča, le, in sicer: KGP (kmetijstvo, gozdarstvo, odstrel divjadi) za 80,4 odstotka (vendar so kljub temu dosegli le nekaj nad 50 odstotkov planiranega izvoza), AVTO za 36,6 odst. (vendar so dosegli le 82,4 odst. plana) in HOTEL PUGLED za 92,8 odstotka (edino podjetje, ki je svoj plan izvoza preseglo, in sicer kar za 65 odstotkov).
Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve pri občinski skupščini Kočevje daje v
razgrnitev
zazidalni načrt
»Zapadno od socialnega zavarovanja«
Zazidalni načrti bodo razgrnjeni v času od 1. 2. 1969 do 3. 3. 1969 v prostorih občinske skupščine Kočevje, I. nadstropje.
Vabimo vse občane in delovne organizacije, da dajo na razgrnjeni zazidalni načrt svoje pripombe najkasneje do 3. 3. 1969.
Predsednik sveta za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve: Viktor Dragoš, 1. r.
Rekordni skladi v „KOVINSKEM"
Včasih smo ugibali, da bo KOVINSKO podjetje Ribnica verjetno prišlo »na boben«, v preteklem letu pa se je kljub takim prerokovanjem uvrstilo med najboljša podjetja v ribniški občini
Ni še dolgo kar so v Kovinskem podjetju Ribnica iskali možnosti za prebroditev težav. Kolektiv se je v tistih kritičnih časih znašel. Novo vodstvo je prineslo v podjetje tudi novega duha. Začela so prihajati naročila in z njimi delo. Tudi letos jim dela ne bo zmanjkalo, saj imajo že zdaj toliko naročil, da bodo morali tričetrt leta delati le za te naročnike.
Kolektiv ve, da se mora v prvi vrsti zanesti na lastne moči in lastne materialne možnosti. Zato nas ne preseneča, da so namenili v preteklem letu kar 400.000 din za sklade, kar je rekord, saj so
bili tolikšni skladi prvič v zgodovini tega podjetja. Takšne sklade potrebujejo, ker nameravajo modernizirati in povečati proizvodnjo.
Kolektiv z organi samoupravljanja bo kakor doslej
Uredili si bodo svoj prostor
Potoški upokojenci bodo verjetno dobili kotiček v novem gasilskem domu
Pred kratkim so imeli upokojenci iz Loškega potoka občni zbor. V društvu je včlanjenih 182 upokojencev in vsi radi poravnavajo svoje obveznosti. Na občnem zboru so se tovariško pogovorili o vsem, kar jih zanima in teži.
Največ so razpravljali o društvenih prostorih, ki se jih je odbor prizadeval urediti če bi imeli svoj prostorček, bi nedvomno pritegnili v društvo ostale upokojence, ki še niso člani.
Dosedanji upravni odbor se je dogovoril, da bi si društveni kotiček uredili v novem gasilskem domu. Podipisali so tudi najemniško pogodbo. Potrebujejo le še nekaj denarja- Urejata bi jih začeli spomladi, odprli pa jeseni. Upo-
SSaba zaščita
Čebelarsko društvo Ribnica šteje 62 članov in ima družine v Riboici, Sodražici in Dolenji vasi. Na nedavnem občnem zboru so sklenili, da bodo ustanovili še družino v Loškem potoku, kjer je 11 čebelarjev Društvo je imelo lani okoli 55.000 din prometa Medu so prodali 5 bon in raz .olili okrog 20.000 kg de-naturiranega sladkorja. Člani društva so menili, da jih republiška Zveza čebelarskih društev premalo ščiti pri prodaji čebelarskih proizvodov.
Tudi lovci so budni
Vsako nedeljo poslušamo lajanje lovskih psov v Ortneku. Skupine lovcev odhajajo na lov v okoliške gozdove. V lepe zimske dneve in noči se oglaša lovski rog in odmevajo streli. Lovski pohodi po naših gozdovih so opomin divjadi, da ni tako brezskrbna in da lovci usmerjajo tok življenja v gozdovih. Če je divjadi preveč, vpada na polja in dela kmetom škodo.
V. P.
Cesta
vzdihljajev
Cesta IV reda Ortnek— Velike Poljane je pozimi še najbolj podobna drsališču, čeprav je za vzdrževanje cest denar poskrbljen. Krajevna skupnost ne dobi za vzdrževanje cest nič, komunala pa ničesar ne ukrene, da bi bile vzdrževane in varne če bi krajevna skupnost res dobila za vzdrževanje kilometra ceste 4800 din, bi bile gotovo bolje oskrbovane, kot so zdaj, ko na njih nisi varen. Tako le ta cesta, ki ji pravimo še »turistična«, le cesta kletvic in vzdihljajev.
V. P.
kojenci so izvolili 4-člansiko komisijo, ki bo skrbela, da se bodo dela začela.
Zelo so se zanimali tudi za praivice borcev za severno mejo- Nekateri so pri tem kritizirali razlago, kdo naj bi bil »prostovoljec« in kdo »mobiliziranec«.
V nadaljnji razpravi, ki je bila zelo tovariška, so dokazali, da so na tekočem o dogajanju doma in po svetil, čeprav so sicer precej odrezani od . sveta. V. P.
146 nezaposlenih
V- ribniški občini je bilo na Zavodu za zaposlovanje ob vstopu v novo leto registriranih 146 nezaposlenih, med njimi kar 70 odstotkov žensk. Med temi nezaposlenimi jih prvič išče službo, precej pa jih je nekvalificiranih. Lahko trdimo, da v občini ni načrtnega usmerjanja nezaposlenih-na prosta delovna mesta, ker delovne organizacije sprejemajo nove -delavce pretežno mimo Zavoda za zaposlovanje. Na tak način ne bomo rešili nezaposlenosti! Zaposlovanje bo treba sprejeti kot tra^cio nalogo vseh gospodarskih in dru-žbeno-političnih organizacij v občini.
tudi v bodoče podpiral dobra prizadevanja novega dinamičnega direktorja Staneta škrabca, ki se je z vso prizadetostjo spoprijel s težavami, katere je nasledil, ko je prišel v podjetje.
čeprav proizvodnja v prvih mesecih lani še ni bila taka, kot je bila v kasnejših mesecih (in je dosegla višek v decembru, ko so delavnik potegnili na 12 ur), je bil letni proizvodni plan dosežen in presežen. Zato so letos startali v mnogo boljših pogojih, kot so jih imeli v istem času lani.
V podjetju posvečajo posebno skrb mladim kadrom. Imajo posebno vajensko delavnico, v kateri se vzgajajo bodoči kovinarji, varilci, ki bodo v bodočih letih zamenjali starejšo generacijo.
K. O.
Zadnji sneg so porabili za rekreacijo na ie mladi, ampak tudi nekateri odrasli Ribničanje. Postavili so si tega ogromnega sneženega moža. Po napornem, a osvežujočem delu so se še slikali. (Foto: D. Mohar)
S KONFERENCE KRAJEVNE ORGANIZACIJE SZDL RIBNICA
SZDL največ o komunalnih zadevah
Na nedavni letni konferenci so pretresali dosedanje delo odbora in organizacije SZDL. Toda več kot o delu svoje organizacije so razpravljali o komunalnih vprašanjih, delu društev in organizacij, delu krajevne skupnosti in drugem.
Ugotovili so, da je imela Socialistična zveza premajhen vpogled v delo društev in organizacij v Ribnici. Za krajevno skupnost pa so menili, da je dobila svoje me-
Krajevna samouprava je bila uspešna - Izjema so bili le hišni sveti -Člani seznanjeni z zbiranjem in porabo samoprispevka za gradnjo, dograditev, obnovo in opremo osnovnih šol v občini
Krajevna organizacija SZDL Ribnica šteje okrog 1250 članov in je najmočnejša v občini. Ribnica je središče občine, tu so najpomembnejše gospodarske organizacije, zato je razumljivo, da so tudi odgovornosti odbora krajevne organizacije SZDL večje kot v ostalih manjših organizacijah SZDL.
sto v krajevni samoupravi in je zato dosegla uspehe. Krajevno samoupravo bo treba .še izpopolnjevati, predvsem samoupravo v hišnih svetih; le-ti naj bi bolj skrbeli za družbeno imovino, ki jim je zaupana.
Razpravljali so tudi o programu krajevne skupnosti, po katerem naj bi letos komunalno uredili prostor okoli novih stolpnic in asfaltirali cesto na, Mlako. Prebivalci '.Tlake so bili mnenja, naj bi
Nekatere spremembe voli! nih enot
Nekatere volilne enote združene, v drugih pa bodo volili dva odbornika
Na prvi seji občinske volilne komisije v Ribnici so razpravi j ah o pripravah na volitve. Seznanili so se z razdelitvijo volilnih enot za volitve republiških in zveznih poslancev. Nadalje so razpravljali o možnih kandidatih za republiško in zvezno skupščino.
Na seji so podrobno obravnavali območja volilnih enot za volitve odbornikov občinskega zbora in odbornikov v zbor delovnih skupnosti. Za volilne enote, na katerih bodo volivci izvolili odbornike v splošni zibor, je bila komisija soglasna, da ostnenjo talke, kot so bile do sedaj-
Včasih »zdum«, ii na izlet
zdaj
Ribničani že od nekdaj radi potujejo oziroma gredo »zdum«. Tudi danes še vedno mladi in stari radi pogledajo po naši lepi domovini in tudi prek meja. Potovalna posredovalnica »URBAN« v Ribnici ima v sodelovanju s SAP v načrtu potovanja v Atomske toplice, po Gregorčičevi domovini, na velesejem v Gradec in v Švico. Skupaj s Kočevarji bodo obiskali tudi Trst in tako vmili Tržačanom lanski obisk. Za kateri izlet se bo posamez nik odločil, bo odvisno tudi od nieeovega žepa.
V P
Za območja volilnih enot, kjer bodo izvolili odbornike v zbor delovnih skupnosti, so predlagali več sprememb. Tako naj bi se volilni enoti št. 9 in 10 združili v eno volilno enoto. Predlog utemeljujejo s tem, ker je v teh delovnih organizacijah malo volivcev- Zato je združitev upravičena.
Nadalje so predlagali, da bi v volilni enoti št. 3 volili namesto enega dva odbornika, da bi tako imeli gozdarji svojega odbornika. Predlagali so še spremembo za volilno enoto št. 23 (skupina zdravstva in socialnega varstva). Z ozaram na majhno število zaposlenih naj bi imeli samo enega odbornika. V volilni enoti št- 4, ki
Loški potok: občni zbor Partizana
Na nedavnem občnem zboru TVD Partizan v Loškem potoku so pre-ijieda’i dosedanje dveletno delo in izvolili nov odbor. Sklenili so, da bodo v prihodnje gojili predv-em trelstvo, šah in zimske športr poleti pa še odbolko in rokomet. Občinsko zvezo za telesno kulturo so zaprosili, naj lim občasno ro-šilja te'e<movzgoineen uM*«lia ker •»n cnmi še nima in
obsega obrat »Galanterija« v Sodražici in obrat »Hrast« v Dolenji vasi, naj bi odslej volili dva odbornika (do sedaj so enega).
Na spomladanskih volitvah v občinsko skupščino bodo izvolili v oba zbora 52 odbornikov, to je v vsaki zbor po 26.	-r
asfaltiranje ceste nad Mlako imelo prednost.
Udeleženci konference so bli seznanjeni z višino zbranega krajevnega samoprispevka za gradnjo šol, z na-kupom opreme za novo šolo in mnenjem, naj bi uredili tudi dosedanji dve stari šoli, da bi bil v bodoče omogočen enoizmenski pouk.
Prebivalci naselja Lepovč pri Gorenji vasi pa so izrazili željo, da bi bila ces.a, ki vodi do njih. bolje oskrbovana
Ker je nekaterim članom krajevne skupnosti potekel mandat, so na njihova mesta izvolili nove. Govorili so tudi o blžnjih voltvah in se seznanili z načinom kandidiranja in načinom volitev. Končno so izvolili novo vodstvo, ki bo vodilo organizacijo v naslednjem obdobju.
-r
Konferenca ZK soglaša z volilnim programom
Na seji občinske konference ZK so v Ribnici sprejeli volilni program Socialistične zveze in ugotovili, da bodo spomladanske volitve in priprave nanje zahtevale od komunistov kar največ sodelovanja.	—r
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
■ ■ ■ ŠE NI POVSEM GOTOVO, verjetno pa je, da bo Ribnica v bližnji prihodnosti dobila bar. Zanj bi prišli v poštev kletni prostori v neposredni bližini restavracije. Seveda jih je treba primerno urediti. Torej, počakajmo še malo.
■ ■ ■ V MINULIH LETIH je
bilo že nekajkrat sklenjeno, naj bi ostanke nekdanjih stanovanjskih in gospodarskih poslopij v Travniku odstranili. Vojna je že davno mimo, zidovi pa še stoje. Ali bo res treba počakati, da bo z njimi opravil čas?
Ul OBČNI ZBORI GASILSKIH DRUŠTEV v ribniški občini so se začeli prvo nedeljo v februarju. Na zborih obravnavajo delo gasilcev v preteklem obdobju in sprejemajo naloge za bodoče delo.
H ■ ■ 7 MILIJONOV DIN (NOVIH) baje odteče letno iz Ženov ribniških občanov v trgovine v druge kraje, predvsem v Ljubljano. V Kočevju bodo odtok denarja zajezili tako, da bodo dobili Natno iz Ljubljane. Mogoče ne bo projrrešna želia, da bi nekaj ooriobneea nrišlo tudi v Ribnico bi vp* rlminrjn ost ni o dr>ma
in bi ga več priteklo tudi v občinsko blagajno.
■ ■ ■ TUDI LETOS JE PRIŠLO tako kakor vsako leto pred novoletnimi prazniki domov več Ribničanov, ki delajo začasno v tujini. Sedaj pa se že pripravljajo na vrnitev. Domov bodo prišli spet ob košnji, se pravi junija.
■ ■ ■ V RIBNICI IMAJO POSEBNOST — staro razpadajočo zgradbo, bivše župnišče, v kateri živi nekaj družin. Bivanje v njej so pristojni organi že prepovedali, toda zaradi stanovanjske stiske ljudje stanujejo tudi v tej zgradbi. V Ribnici primanjkuje cenenih stanovanj, primernih žepu tistih delovnih družin, ki zaradi razmeroma nizkih plač ne zmorejo visokih najemnim za boljša stanovanja v stolpnicah. Tudi to je eden vzrokov, da ima staro župnišče stanovalce.	-r
Kmetov ni na pregled
Na območju Sodražice so lani zabeležili 1100 ambulantnih pregledov kmetov manj. Vzrok je nedvomno v tem, ker morajo kmetje prispevati za zdravila, denarja pa nimajo. Kmetje zdaj noče-B jo na zdravniški pregled, dokler resno ne zbole, zato so lani pri njih zabeležili tudi več zdravljenj v bolnici. Zdravstveni delavci menijo, da bo treba napraviti analizo zdravstvenega stanja kmetov in tudi ugotoviti, kdo je pravzaprav kmet. Običajno so namreč pod besedo »kmet« vodeni tudi vsi vaški reveži, ki ne zmorejo plačati niti prispevka pri nakupu zdravil.
Bosta dva odbornika več?
Podjetje »Žične pletenine« iz Sodražice sestavlja s tekstilnim obratom »Sukno« iz Jurjeviče in »žičnico« iz Ribnice eno volilno enoto. Odbornika volijo v občinski zbor delovnih skupnosti. Pletilni-ca žičnih mrež pa želi, da bi imela svojo volilno enoto in, svojega odbornika. Podjetje iz leta v leto napreduje. Trenutno zaposluje 65 ljudi, v nekaj letih pa se bo število zaposlenih povzpelo na sto Letos bo znašala vrednost proizvodnje predvidoma 5,500.000 din.
Ker so podobne želje po svojem odborniku tudi v Grčaricah (za splošni zbor), bi bilo umestno, da se število odbornikov poveča v vsakem zboru za enega.
Javna ali gozdna cesta?
Predstavniki občinske skupščine Ribnica, GP Kočevje in Tur^uCnega društva Sodražica so se pred kratkim načelno dogovorili o nadaljnjem vzdrževanju ceste na Travno goro, ob kateri je zdaj tabla »Gozdna cesta — voziš na lastno odgovornost«. Vse kaže, da bo to cesto prevzela občinska skupščina in bo torej javna, za njeno > vzdrževanje pa do prispevalo tudi KGP, ki jo največ uporablja.
Denar za cesto je
Iz dobro obveščenih virov smo zvedeli, da je republiški cestni sklad letos' namenil 1,050.000 din za rekonstrukcijo ceste proti Sodražici in perdvidel tudi potrebni denar za položitev dodatnega asfaltnega sloja na cesto od žlebiča do Dolenje vasi. Dodatni sloj na tej cesti je zelo potreben, saj je zima cesto močno poškodovala. Z asfaltom bo prelita tudi kockana cesta skozi Ribnico.
•r
Predavanja ZROP
Komisija za rezervne oficirje in podoficirje pri občinskem odboru ZZB NOV Ribnica bo organizirala predavanja za svoje člane. Predvidoma se bodo začela v februarju, zaključila pa aprila. Spričo poudarka vseljudski obrambi bodo predavanja posebno zanimiva in poučna. Rezervni vojaški starešine gi bodo na strokovnih predavanjih pridobili novo znanje iz vojaških veščin. To pa Je v sedanjih nemirnih časih zelo potrebno.	—r
Nekaj kandidatov , že znanih
Na nedeljskih kandidacijskih konferencah so za odbornike kmetijske podskupine volivci določili kandidate. V proizvodnem okolišu Vinica so izbrah Mirka Stegneta s PodVlanca in Jožeta Starešiniča iz Preloke. V proizvodnem okolišu Adlešiči so se odločili za inž. Milka Požeka iz Gorenje, Steva Vrliniča iz Paunovič in Cirila Požeka iz Pobrežja. V proizvodnem okolišu Dragatuš bodo kandidirah Rajko štefanič iz Dragatuša, Jože 2vab iz Kvasice in Anton Panjan iz Dragovanje vasi. Kmetje iz pro izvodnega okoliša Črnomelj pa so izbrali Jožeta Žvaba iz Dolenje vasi in Jožeta Štruclja iz Gribelj.
Mrhovina poleg asfalta
Ko so delavci krajevne skupnosti urejali brežino ob novo asfaltirani Vojin-ski cesti v Črnomlju, so med nasadi akacij našli mrhovino, stare posode in kup druge navlake. Ljudje bi morali vedeti, da je tre. ba mrhovino zakopati, smeti pa odlagati na določenih mestih, sicer urejanje in asfaltiranje mesta ne bo dosti zaleglo. Kaj bi z lepo cesto, če je pa okrog nje vse nastlano!!
V Semiču so razsajale ošpice
Na osnovni šoli v Semiču so ob koncu prvega polletja ugotovili 69-odstotni učni uspeh, kar je precej boljši rezultat, kot je bil lanski. Najboljše ocene so imeli v prvem razredu, kjer je uspeh 81-odstoten, najslabše pa so se odrezali v osmem razredu. Tu je brez slabe ocene ostala samo dobra polovica otrok. Prav zadnji teden pred počitnicami, ko bi lahko še marsikdo oceno popravil, pa je na šoli manjkalo veliko učencev, ker so razsajale ošpice.
Na sestanek več kilometrov daleč
V Desincu so se sestali biv ši borci iz krajevne organizacije Čudno selo, kamor so vključeni tudi člani iz Desin-ca, Pavičičev in Zastave. Nekateri starejši ljudje so bili zelo požrtvovalni, saj so prišli na sestanek več kilometrov daleč, in to v slabem vremenu. Posebno živahna je bila razprava o pravicah in dolžnostih članov. Nato je bila še konferenca Socialistične zveze, kjer pa so razpravljali o volitvah in o gospodarskem položaju v občini.
Malčki se v semiškem vrtcu prav dobro počutijo. Tovarišica Cvetka jih je po kosilu že pripravljala spat, pa so z veseljem posedli za mizo, da so se fotografirali.
(R. Bačer)
NA OBČINSKI KONFERENCI ZKS V ČRNOMLJU
Podpirati napredne težnje in zoperstavljati se zaostalosti
V petek so na Vil. konferenci ZKS v Črnomlju sprejeli volilni program SZDL in določili naloge komunistov v predvolilni dejavnosti
V enem najaepših vrtcev
Tovarna Iskra je zgradila v Semiču zelo lepe prostore za vrtec, v katerem je 15 otrok -Velike težave, ker ne dobijo vzgojiteljice
Hkrati z razvijajočo se industrijo v Semiču in vedno večjim številom zaposlenih žena so v kraju dalj časa pogrešali otroško varstveno ustanovo. Lani je tovarna Iskra zgradila v novem stanovanjskem bloku zelo lepe prostore za varstveno ustanovo, ki je začela delovati ob konou leta 1968. V vrtec redno zahaja 15 otrok zaposlenih staršev, lahko pa bi jih sprejeli še celo več.
Varstvena ustanova je odpra od 5.30 zjutraj do 14.30, medtem pa otrokom nudijo varstvo, pouk in hrano. Doslej je vzgojiteljico in kuharico plačevala Iskra, z novim letam pa bo njihove osebne dohodke krila temeljna	izobraževalna
skupnost, ker deluje vr-bev v sklopu osnovne šo-
le. Starši plačujejo na mesec 100 din, s tem pa krijejo le stroške za hrano.
Vrtec pomeni za Semič veliko pridobitev, z njim so zadovoljni starši in otnoci, vendar pa tudi v tej ustanovi ne manjka težav. Na večkrat razpisano mesto vzgojiteljice se ni nihče javil, zato so varstveni ustanovi priskočile na pomoč učiteljice iz šole, kar pa je zanje dodatna obremenitev. Brez strokovne osebe vrtec ne more stalno poslovati, čeprav mora tu in tam ob odsotnosti učiteljice poskrbeti tudi za vzgojo kuharica. Tudi zdaj, med počitnicami, je Cvetka Klemenčič sama z otroki. Z njimi se igra, jim kuha in jih varuje, po počitnicah pa bo vzgojo spet prevzela ena &med tovarišic s šole.
V navzočnosti članov CK ZKS inž. Rada Dvorska in Romana Ogrina ter sekretar ja medobčinskega sveta ZKS Ludvika Goloba so člani občinske konference Zveze komunistov v Črnomlju obravnaval:	osnutek volilnega programa SZDL. hkrati pa razpravlja’i o merilih za določanje kandidatov za p s-lance in odbornike.
V razpravi, kjer je sodelovalo več članov, so bili mnenja, da je osnutek volilnega programa dovolj konkreten in da zajema vsa bo'j bistvena vprašanja nadaljnjega razvoja. Predlagali so le še manjše dopolnitve, nato pa so program sprejeli.
Ko so razpravljali o doslej predlaganih kandidatih za zvezne in republiške pos’an-ce, so v celoti podprli pred-
Novi šef davkarije
Občinska skupščina Črnomelj je imenovala za novega načelnika davčne uprava Franca Kočevarja, diplomanta višje pravne šole. Do £daj je bil vodja splošnega sektorja v rudniku Kanižarica. Dosedanji šef uprave za dohodke Tomo Gornik pa je bil imenovan aa davčnega inšpektorja.
log občinske volilne komisije. Na podlagi zahteve več razpravljavcev pa so sprejeli stališče, da je treba vo’.ivcem omogočiti izbiro vsaj med dvema kandidatoma za repu bliške zbore. Sprejet je bil tudi sklep, da bodo komunisti na vseh sestankih in kandidacijskih konferencah zastopali stališče, naj bodo bo-doči odborniki in poslanci sposobni in delovni ljudje ter da pri tem ne smejo priti do izraza nazadnjaške težnje Poudarili so. da je treba pri izbiri upoštevati zlasti spo sobnost posameznika, pri tem
pa starost ah članstvo v ZZB niti nista toliko pomembna-
Za kandidata v republiški gospodarski zbor je konferenca evidentirala Franca Koširja, direktorja Iskre iz Semiča. Kot možnega kandidata za enega zveznih zborov so omenjali večkratnega olimpijskega zmagovalca Mira Cerarja.
Razen tega je konferenca p.;dpr!a še predlog volilne komisije, naj bi aa bodočega predsednika občinske skup-šči kand diral inž. Martin Janžekovič, za podpredsednika pa Anton Dvojmoč.
komiteja ZKS v Črnomlju Jo-že Vajs obiskal 12 še živečih predvojnih komunistov. V spomin jim je podaril v usnje vezan kronološki pregled zgodovine KPJ s posvetilom, obiska so bili zelo veseli, hkrati pa so se dogovorili, da bodo maja organizirali tovariško srečanje za vse belokranjske predvojne komuniste in revolucionarje.
Danes občinska konferenca SZDL
Danes, 6. februarja, bo ob 8.30 v Črnomlju skupna seja občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Dnevni red predvideva volitve sekretarja in podpredsednika občinske konference SZDL, ocenjevali bodo predvolilno dejavnost, sprejeli volilni pravilnik ter sprejeli programska izhodišča za kandidiranje odbornikov ter poslancev.
Na obisku pri predvojnih komunistih
Ob proslavljanju 50-letnice ZKJ je sekretar občinskega
Semič bo določal v nedelio
V nedeljo, 9. februarja bo kandidacijska konferenca za doočanje odbornikov kmetijske podskupine v Semiču ob 9. uri v Prosvetnem domu. Vabljeni vsi kmetovalci!
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ DEDOVALNA KONFERENCA je na kmetijski Soli v Črnomlju marsikaterega učenca presenetila. Od 21 učencev jih je brea slabe ocene ostalo samo 12. Med njimi imajo štirje prav dober uspeh, dva pa sta imela nad 3 nezadostne ocene, zaradi slabega odnosa do šole pa sta dobila iz vedenja 4. Slabemu učnemu uspehu je botrovalo neopravičeno izostajanje od pouka
■ NOVI ODBOR RIBIŠKE DRU2INE, ki ga vodi Milan Malešič, tajnik pa je Stevo Vidovič, je sprejel bogat delovni program za leto 1969 Najprej bodo uredili močno razrahljano tovarištvo v ribniških vrstah, uvedli bodo varčevanje in ustvarili čim boljše pogoje za razvoj turizma, kamor je vključeno tudi ribištvo. Da bi tudi finančno zlezli na zeleno vejo, bodo v soboto, 8. februarja, organizirali že drugo ribiško vese-
lico v prostorih restavracije Grad.
■ OBRAT ELEKTRO iz Novega mesta je konec lanskega leta ukinil svojo servisno delavnico v Cr-nomlju. Prav takrat je prenehala delovati tudi zasebna popravljal-nica radioaparatov in TV sprejemnikov mojstra Lumbarja. Da pa ne bi občani ostali brez tovrstnih uslug, je novo delavnico te stroke odprl Alojz Steiner, iz Črnomlja. Obrtnik ima zastopstvo za več proizvajalcev radijskih in TV sprejemnikov, posluje pa v prostorih bivše Elektro delavnice.
■ 50-LETNICO ZKJ bodo črnomaljski občani proslavljali od 26. aprila do 25. maja. Izvoljen je bil odbor, ki bo sestavil program proslav, poskrbel za zbiranje zgodo vinskih podatkov delavskega gibanja, organiziral športne prireditve, mladinske pohode in izlete kolektivov.
VOLILNI PROGRAM SOCIALISTIČNE ZVEZE
Kaj hočemo od odbornikov in poslancev?
V Črnomlju je občinska konferenca SZDL že pripravila volilni program, stvar občanov pa je predlagati za poslance in odbornike take ljudi, ki bodo sposobni in
voljni program dosledno uresničevati
(Nadaljevanje in konec)
MOČNO PODPORO KRAJEVNIM SKUPNOSTIM
Povečati moramo prizadevanja za reševanje komunalnih problemov, pri čemer je treba še bolj pritegniti delovne organizacije in občane v krajevni skupnosti Krajevne skupnosti bi morali ustanoviti še v krajih, ki so geografsko in gospodarsko povezani: GribLje, Sinji vrh, Petrova vas, Dobliče, Tribuče, Butoraj itd. Krajevnim skupnostim je treba nu diti še večjo finančno pomoč tako iz proračuna kot od delovnih organizacij in jim zagotoviti podporo ob čanov v obliki samoprispevkov.
Glede na neurejena vprašanja pre-' skrbe s pitno vodo, elektrifikacije, kanalizacije, pokopališč, cest in drugih komunalnih del, podpira Socialistična zveza izvajanje programa javnih del do leta 1971 v vrednosti 13,909.000 din. Po letu 1971 pa pred lagamo ponovno sprejetje programa javnih del za naslednje obdobje.
Da bi smotrno urejali naselja s komunalnimi napravami, je treba izdelati kataster teh naprav, določiti nove lokacije in izdelati za posamez na območja zazidalne iačrte
V 5 LETIH 800 NOVIH DELOVNIH MEST
Zavzemati se moramo, da bo gospodarski razvoj občine temljil na
modernizaciji proizvodnje, boljši or ganizaciji dela, povečanju storilnosti in preusmeritvah proizvodnje, hkrati s tem pa je treba odpirati nova delovna mesta. Predvideno je 5-odstotno povečanje zaposlenosti na leto, kar pomeni v naslednjih petih letih 800 novih delovnih mest. To je nujno zagotoviti, ker obstajajo za tako povečanje tudi realne možnosti. Posebej pa je treba proučiti mož-■ nost večjega zaposlovanja ženske delovne sile v industriji in v terciarnih dejavnostih.
Socialistična zveza se bo zavzema la za takšno delovanje družben ih či-ni tel jev, ki bo vzporedno z naraščajočim zaposlovanjem omogočalo tudi izboljševanje izobrazbene strukture zaposlenih. V ta namen je treba vlagati več sredstev v štipendiranje in dopolnilno izobraževanje, spremeniti pa je treba tudi politiko nagrajevanja strokovnega kadra
V SOLE POSTOPOMA UVESTI ENOIZMENICNI POUK
Osnovno šolstvo mora v prihod njem obdobju kvalitetno napredovati s tem, da se bo zmanjšalo število ponavljavcev in da bo istočasno dosežen napredek v kvaliteti znanja. Boljši učni uspeh mora biti posledica boljših učnih metod, izboljšanja materialne osnove šolstva, šolske prehrane itd. Na vseh šolah bo tre
ba postopoma preiti na enodzmenič-ni pouk.
Uresničiti bo treba ustavno določilo o brezplačnem šolanju, kamor sodi brezplačna preskrba učencev osnovne šole z učbeniki, šolskimi malicami in potrebščinami.
Omrežja osnovnega šolstva ni potrebno bistveno spreminjati, razen v Poljanski dolini in v Petrovi vasi. Dograditi je treba osnovno šolo na Vinici in izvršiti manjša popravila na več podružničnih šolah.
Ker sta poklicna šola in gimnazija v Črnomlju nujno potrebni, moramo tudi v bodoče skrbeti za nujen razvoj in ju materialno podpirati. — Vzporedno z razvojem srednjih šol pa moramo skrbeti tudi za obstoj dijaškega doma
KULTURA NAJ BOLJ ZAZIVI
Kultura in prosveta v primerjavi s panogami materialne proizvodnje zaostajata v razvoju, zato sodi med resno nalogo vseh družbenih sil, zlasti pa kulturnih ustanov, načrtno vzbujanje potreb po čim širši kulturni dejavnosti, še bolj^bomo morali razvijati amaterska prizadeva nja na področju dramatike glasbe, knjižničarstva, filma folklore. Da bi v tem uspeli, bo potrebna še šir ša dejavnost zavoda za kulturno-prosvetno delo.
NOVICE
dvvrniaJ/ske komam
Teorija in praksa v razkoraku
Na poklicni šoli v tovarni BETI precej sprememb - Pri praktičnem delu uspeh ni zadovoljiv
m®
Na poklicni šoli konfekcijske stroke BETI, ki posluje kot oddelek kranjske šole, je bilo v prvem polletju 55 rednih učenk in 28 izrednih.
Redne učenke II. letnika so dosegle 72-odstotni učni uspeh. Zadovoljivo znanje pri teoretičnem delu pouka, medtem ko se v praksi učenke niso tako izkazale .Precej težav je bilo letos tudi z disciplino: ena učenka je dobila iz vedenja celo nezadostno oceno, nekaj jih je prav dobro ocenjenih, ostale pa so odlične.
Mnogo resneje jemljejo šolo žene in delavke, ki so v tovarni redno zaposlene, šo-
lo	pa obiskujejo v popoldanskem času. Od 28 izrednih učenk so razen treh vse izdelale z lepim uspehom. Ob koncu šolskega leta bodo delale zaključni izpit skupaj z rednimi učenkami in se tega prav nič ne bojijo.
Z učenkama I. letnika imajo težave zato, ker pri sprejemnem izpitu niso zahtevali spretnostnega preizkusa. Zdaj ugotavljajo, da nekaterim praktično delo sploh ,ne gre od rok. Iz tega predmeta ima
1	učenka nezadostno, 5 pa jh ima samo zadostno oceno.
Delavski svet tovarne kaže za probleme v šoli veliko razumevanja. Pred kratkim je sprejel predlog učiteljskega kolektiva, da bodo učenkam I. letnika plačevali 80 din mesečno nagrdae v obliki štipendije, učenkam II. letnika pa 150 din mesečno.
V	delu šole se je zadnje čase marsikaj spremenilo, čeprav so vsi predavatelji z ravnateljico Dragico Nenadič vred še zmeraj honorarno zaposleni, pa se razmere na šoli močno približujejo poslovanju rednih šol. V kratkem bo šola dobila tudi svoj samoupravni organ in statut.
METLIKA JE VSAK DAN VEČJA — Še pred tremi leti je okoli metliške tovarne BETI rasla trava, danes pa je na nekdanjem travniku že kakih 20 stanovanjskih hiš, ki so jih zgradili tovarniški delavci in uslužbenci.	(Foto: R. Bačer)
RAZGOVOR S SOCIALNO DELAVKO MARIJO GREGORIČ
„Kdor pozna razmere, lahko obupa”
Za socialno službo v Metliki je značilno dvoje: premalo ima denarja in kadra. Če bodo letos dobili iz proračuna vsaj 255.000 din, bodo lahko poskrbeli vsaj za najnujnejše primere
Društvo mojstrov je zborovalo
Dne 19. januarja so se na občnem zboru zbrali člani mojstrskega društva, ki je po zadnji vojni v glavnem ohranilo značaj pogrebnega društva. Vsi navzoči so soglasno odobrili tajnikovo in blagajnikovo poročilo, iz katerih je bilo med drugim razvidno, da šteje društvo 107 članov, da je bilo v preteklem letu 8 članskih in 13 nečlanskih pogrebov in da je vse poslovanje potekalo v redu.
Navzoči so sprejeli nekoliko spremenjene cene za pogrebne storitve. Tako bo v letu 1969 stal članski pogreb (všteto je vse, od obveščanja do pokopa) 369,20 din, za nečlane pa bo veljal 807,60 din. Če kdo želi dodatne storitve, lepše okrašeno krsto itd., se stroški seveda zvišajo. Če član društva umre v bolnišnici in je prepeljan v Metliko
Odbor za postavitev grobnice
Pretekli teden je bila v Metliki razširjena seja občinskega odbora ZZB NOV, na kateri so bili tudi predsedniki krajevnih organizacij. Razpravljali so o pripravah na letne konference ZZB, ki se bodio februarja začele po terenu. Predsednik občinske konference SZDL pa je vodstva borčevskih organizacij seznanil s pripravami na volitve, pri katerih so sklenili aktivno sodelovati tudi borci. Na seji je bila ustanovljena še komisija za postavitev grobnice narodnih herojev v Metliki. Za predsednika komisije so izbrali Frenka Mio-leka.
Suhor dobi novo trgovino
Že pred dvema letoma so prebivalci Suhorja izrazih željo, da bi imeli v vasi še eno trgovino, lani pa je poslovna enota podjetja Mercator v Metliki sklenila Suhorčanom ustreči. V hiši Franca Biber-nika, kjer je bila že v stari Jugoslavija trgovina, so preuredili lokal, zdaj pa nameščajo opremo. Gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje iz Grosupljega, opremo pa je dobavila Mizarska produktivna zadruga iz Sevnice. V ne-kaj tednih bo nova trgovina klasičnega tipa odprta. V njej bodo prodajali živila, perilo, gospodinjske potrebščine in galanterijsko blago. Podjetje Mercator je v prenovitev lokala vložilo 65.000 dinarjev
v krsti, ki jo izda bolnišnica ali kdo drugi, prejmejo svojci umrlega iz društvene blagajne prispevek za krsto, in sicer 200 Ndin. Poveča se tudi pristopnina v društvo, in sicer od sedanjih 650 na 670 novih dinarjev.
Pri volitvah so navzoči ponovno izvolili ves stari odbor. Predsednik je ostal Darko Barbič, tajnik Božidar Flajšman, blagajnik pa Silvo Mihelčič. V društvo se je na zadnjem občnem zboru prijavilo sedem novih članov.
Na območju celotne metliške občine je bilo lani za socialne namene porabljeno 140.000 din; pri tem borci niso ošteti. Za reševanje perečih problemov v socialni službi bi letos potrebovali mnogo/ več. Tako je v razgovoru povedala socialna delavka Marija Gregorič:
—	Ko sem sestavljala predlog letošnjega proračuna za potrebe socialne službe, so me vnaprej opozorili, da bo za denar še hujša zagata, kot je bila lani, vendar nisem mogla mimo nekaterih zadev, ki jih moramo urediti. Ko sem posamezne postavke zmanjševala, kolikor se je le dalo, je še zmeraj ostala vsota 255.000 din. Toliko bi letos morali socialni službi zagoto-
viti za najnujnejše potrebe.
— V čem je najtežja problematika z vašega področja dela?
— Mislim, da bi morali najprej zvišati sedanje socialne podpore od povprečno 35 din na mesec na 70 dinarjev. Tako pomoč pa bi mora-
li	dodelili vsaj še 6 občanom. Od lani so močno poskočile tudi oskrbnine v domovih za stare in onemogle. Prej smo za osebo plačevali 840 din na mesec, letos zahtevajo 1.440 din. Bivanje v domovih pa bi morali omogočiti še 5 osebam, ki žive v nemogočih razmerah. Za rejnine smo lani porabili vsega 500 din, letos s tem denarjem nikakor ne bomo mogli izhajati, še*', otrok iz družin alkoholikov
Z ZADNJE SEJE ZKS V METLIKI
Resolucijo prenesti na domač teren
Ta mesec je zaživela pokongresna dejavnbst komunistov v vseh krajevnih organizacijah - ZK se aktivno vključuje v predvolilne priprave - Predlogi za zvezne poslance so že izdelani
17. januarja je bila v Metliki razširjena seja občinskega komiteja ZKS, na kateri so bili prisotni tudi sekretarji osnovnih organizacij. Obravnavali so pokongresno dejavnost v občini in naloge komunistov v pripravah na skupščinske volitve.
Sprejet je bil sklep, da bodo imele do konca januarja vse osnovne organizacije svoje sestanke, nakar bodo na skupnem sestanku vseh komunistov v občini in še posebej na sestankih članstva ZK po področjih družbene dejavnosti obravnavali kongresno resolucijo.
Dogovorili so se, da bo ZK tudi aktivno delovala v predvolilnih pripravah in da bo skupaj s SZDL in sindikatom vodila delo. O možnih kandidatih za republiške in zvezne poslance so že razpravljali, kakor tudi o dosedanjih predlogih za odbornike občinske skupščine. Zavzeli so stališče, da bi moral biti za poslanca republiškega gospodarskega zbora izvoljen kdo, ki dela na področju belokranjskega gospodarstva, za prosvetno-kul-tumi zbor pa eden izmed prosvetnih delavcev, ne glede na to, ali je iz občine Metlika ali Črnomelj. Menili so, da so
problemi tako gospodarstva kot šolstva, v Beli krajini svojevrstni in da k njihovemu reševanju lahko prispeva samo oseba, ki te razmere do podrobnosti pozna.
Za zvezne poslance pa so za kandidate predlagali:	v
družbeno-politični zbor Bogdana Osolnika, v gospodarski zbor Jurija Levičnika, v kul-turno-prosvetni zbor Ludvika Zajca, v socialno-zdravstveni zbor Vinka Kastelca, v zbor narodov pa inž. Marka Bulca.
je nujno potrebnih premestita ve v urejen dom. Rejnikom pa moramo dati vsaj 200 din na mesec. Na našem območju je razen tega še 25 otrok, motenih v duševnem in telesnem razvoju, katerim je treba zagotoviti kategorizacijo. Za posamezen pregled pa računa komisija najmanj 200 din.
Naštela sem le nekaj zadev iz mojega delovnega področja, denar pa potrebujemo še za plačilo oskrbnin v vzgojnih zavodih za mladoletne, za zdravstveno varstvo socialnih podpirancev, za pomoč otrokom iz revnih družin itd.
— Ali mislite, da bo vaš finančni predlog naletel na razumevanje?
— če bi bilo dovolj denarja, ne bi bilo težav, tako pa ... Nimam dosti upanja, da bomo res dobili 255.000 din. Ponavljam pa, da so na terenu razmere take, da se človeku lahko ježijo lasje. Dostikrat sem obupana, ker ljudem ne morem pomagati.
RIA BAČER
Že mislijo na 8. marec
Sekcija za družbeno aktivnost žena pni občinski konferenci SZDL v Metliki se je te dni sestala in sprejela okvirni načrt proslav za letošnji dan žena — 8. marec. V Metliki je predvidena akademija, na kateri bodo sodelovali: pevski zbor tovarne BETI, gojenci glasbene šole in mladi godbeniki mestne godbe. Sekcija se zavzema, da bi 8. marec tudi v delovnih kolektivih in na deželi lepo proslavili.
SPREHOD PO METLIKI
Le 25 jih spravijo pod streho
S turističnimi krediti si je doslej pomagalo 19 občanov - V gradnji je še 10 turističnih sob
Od leta 1966 dalje dajejo v Metliki turistična posojila, s katerimi si občani pomagajo pri gradnji hiš, zato pa so obvezani sprejemati goste na stanovanje. Doslej je bilo s posojili zgrajenih 19 turističnih sob, v katerih je 34 postelj.
Sicer je malokdaj v Metliki tolikšen naval gostov, da bi morali ljudi napotiti k zasebnikom, ob večjih proslavah ln shodih pa se to vendarle zgodi po dvakrat ali trikrat na leto. Ugotovili pa so, da je dejansko na razpolago samo 25 ležišč, ker nekaterih gostov niso sprejemali na nočitve: zmeraj so našli pri
klad en izgovor, dokler posojila niso odplačali.
V	letu 1968 so v turistični pisarni 10 prosilcem priporočili turistično posojilo, vendar pa hiš še niso dogradili. Po pogodbi morajo do maja letos sobe spraviti v red, da bodo na voljo gostom. V letošnjem letu sta se za posojilo zanimala že dva občana.
Z zasebnim turizmom je bilo v Metliki zelo težko začeti. Sprva nikomur ni bilo všeč, ko so mu pripeljali v hišo tujca, zdaj pa se je pri marsikaterem občanu odnos do gostov že spremenil. Nekateri so celo spoznali, da se izplača oddajati sobe.
■ METLIŠKA TURISTIČNA PISARNA bo letos, kot vse kaže, tesneje sodelovala s turističnim in avtobusnim podjetjem KOMPAS iz Ljubljane. Ta namerava v prihodnje v večji meri usmerjati posamezne turiste in izletnike z avtobusi v Belo krajino ali vsaj skozi njo, zlasti ker je z asfaltirano vi-niško cesto odprta dobra povezava z morjem. Tako bi se znova okrepil predvsem prehodni turizem, ki pa je lahko dobra podlaga za kasnejši stacionarni turizem.
■ SKRB ZA NOČITEV TUJIH GOSTOV v zasebnih sobah v Metliki je lani prevzelo tukajšnje turistično društvo. Medtem ko sta bila prej evidenca in prijavljanje gostov precej pomanjkljiva, pa je počasi tudi tu nastal večji red. Lani le prek pisarne dobilo prenočišče okoli sto gostov. Ni sicer veliko, toda začetek je kljub temu dobro zastavljen.
■ OB STOLETNICI NAJSTAREJŠEGA GASILSKEGA društva na Slovenskem bo metliško gasilsko društvo s sodelovanjem Dolenjske turistične zveze izdalo barvno razglednico z metliškimi motivi in gasilskim obeležjem. Razglednica bo verjetno v prodaji že meseca maja.
■ AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA na metliški pošti je
Kupna moč ni pad*a
Poslovna enota podjetja Mercator v Metliki je ugotovila, da so imeli lani v svojih prodajalnah za 20 odstotkov večji promet kot prejšnje leto. Podatek kaže, da kupna moč prebivalstva ni prav nič upadla, kot so govorili nekateri, pač pa se je spremenilo povpraševanje po blagu. Prejšnja leta so ljudje nabavljali predvsem mehanizacijo, lani pa so bolj skrbeli za dom. Prodali so precej pohištva, medtem ko za tekstilno blago ni več toliko kupcev.
Ta mesec kmetijska predavanja
Metliška delavska univerza je organizator kmetijskih predavanj, ki se bodo v kratkem začela v vseh večjih krajih domače občine. Strokovnjaki iz zadruge bodo na Radoviči in v Drašičih predavali predvsem o vinogradništvu, na Suhorju in v Podzemlju pa o poljedelstvu in živinoreji. O razporedu predavanj v posameznih krajih bodo kmetovalci pravočasno obveščeni.
bila odprta 1963. leta. Takrat je imela 80 številk, telefonskih naročnikov pa je bilo le 23. Njihovo število pa se je iz leta v leto večalo, tako da so morali centralo lani razširiti še za dvajset številk. Pred kratkim so v Metliki napeljali telefon že 85. naročniku.
■	MLADINSKEMU FILMSKEMU KLUBU V METLIKI je TVD Partizan v svojem domu začasno odstopil prosto sobo pod odrom, kjer bodo mladi člani uredili svoj delovni prostor. Snemali naj bi predvsem ozke dokumentarne filme o Beli krajini, o njenih folklornih, zgodovinskih, gospodarskih, pokrajinskih in kulturnozgodovinskih znamenitostih Med prvimi bodo v februarju posneli filmski zapis o pletenju vrvi, ki jih v Bušinji vasi pri Metliki izdelujejo vsak pustni torek. Verjetno bo marsikateri njihov film predvajan tudi na ljubljanski televiziji.
M.Štefanič novi politični sekretar ZK
Na občinski konferenci Zveze komunistov v Metliki so se 30. januarja odločili za spremembe v občinskem komiteju ZKS in za novega političnega sekretarja- Komite so povečali za dva člana in na novo izvolili Martina šte-faniča ter Regino Fir. Potem ko so še v članstvo konference kooptirali Martina štefaniča, so ga izvolili tudi za novega političnega sekretarja občinskega komiteja ZKS. Tovariš štefanič, ki je bil doslej zaposlen v tovarni BETI kot vodja splošnega sektor, bo posle političnega sekretarja opravljal poklicno.
Lep obisk v Belokranjskem muzeju
V	letu 1968 je Belokranjski muzej v Metliki obiskalo 7030 ljudi, to je 1640 več kot v prejšnjem letu. Razen tega je muzej v preteklem letu uredil šest občasnih razstav, ki si jih je prav tako ogledalo več tisoč ljudi. Med njimi so bile lepega obiska deležne zlasti razstave Grafični listi starih mojstrov, Slovenski eksli-bris in Belokranjski motivi Božidarja Jakca.
Tudi spominski muzej Otona Zupančiča na Vinici, ki spada pod upravo Belokranjskega muzeja v Metliki, je v preteklem letu kljub gradnji in asfaltiranju viniške ceste, ki je bila več kot pol leta zaprta, zabeležil lep obisk. Spominsko zbirko si je ogledalo 2406 obiskovalcev. Med temi je bilo 31 mladinskih skupin in 20 skupin odraslih, medtem ko so bili drugi posamezni obiskovalci.
Na izlet v Celovec
Sindikalna podružnica to-vame BETI namerava organizirati ogled dunajske drsalne revije v Celovcu. Prijave že zbirajo, na izlet pa bodo razen zaposlenih vzeli še gojenke svoje poklicne šole.
■ •
Vsak 11. občan pred sodnikom
Občinski sodnik za prekrške v Novem mestu je lani obravnaval 3084 kaznovalnih predlogov, s katerimi je bilo prizadetih približno 4000 storilcev. Kaznovanih je bilo 8802 občanov ali približno vsak 11. občan novomeške občine. 1967. leta je bil kaznovan vsak 13. občan, kar pomeni, da smo se lani poslabšali. Sodnik za prekrške je rešil lani 4809 zadev, nekaj manj kot 800 zadev je bilo zavrnjenih je zastaralo, bilo ustavljenih ali pa je prijavitelj odstopil od prijave. Nerešenih je ostalo 654 zadev, kar je sorazmerno malo, ker je v 410 primerih sodnik prosil za zaslišanje storilcev v drugih krajih.
Novi zazidalni načrti
Podjetje DOMINVEST je izdelalo zazidalne načrte za nekatera mestna in obmestna območja. Pripravljen je načrt za zazidavo ob šmihel-ski cesti, za Drsko in Irčo vas, za južni del Znančevih njiv in območje Kristanove ulice. Pripravljajo pa tudi načrte za območje Bršlina, Kamene in Bučne vasi. Nekatere načrte bo občinska skupščina obravnavala na naslednjih sejah. Podjetje DOMINVEST pripravlja razen zazidalnih načrtov tudi projekte za zasebno gradnjo.
Ciganom manjka vsega razen orožji
Prestopki Ciganov zoper javni red in mir sploh ne padajo, najbolj zanimivo pa je to, da je med Cigani največ protipravnih lastnikov strelnega orožja. Orodje je tudi pri nas precej drago, vsekakor veliko dražje kot kruh in obleka. Čeprav so Cigani z zadnjima dvema stvarema bolj slabo založeni, jim orožja začuda nikdar ne zmanjka. Lani je bilo Ciganom v novomeški občini odvzetih 21 pušk in drugega strelnega orožja. Precej je bilo tudi primerov, ko je bilo ugotovljeno, da so Cigani strelno orožje uporabljali, vendar orožja od njih ni bilo mogoče dobiti, uporabo pa so tajili.
528 prošenj za posojila
Z 10 milijoni din bi rešili letos skoraj vsa stanovanjska vprašanja borcev v občini - Dve leti stare prošnje za delovno dobo spet v reševanju
Ko* so izračunali pri občinskem odN^ru ZZB v Novem mestu, bi potrebovali letos za reševanje stanovanjskih vprašanj borcev v novomeški občini eč kot 10 mi-. lijonov din. Tako potrebuje 47 družin posojilo za nakup novih stanovanj, 58 prosilcev za zidanje, 423 pa za popravi-
lo	hiš.
Lani je d bilo 120 prosilcev 763.500 din posojila v te namene: 205.500 din posojila je odobril sklad (za borce) 34 kmetom borcem, 26 prosilcem je dala banka 150 tisoč din, 60 borcev oziroma njihovih družin pa je dobilo
408.000	din posojila iz upokojenskih skladov.
V občini so lani razdelili 548.290 din za priznavalnine: 167 borcev je prejemalo stalno, 110 borcev pa je dobilo enkratno priznavalnino.
V komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v No-
Seja sveta za socialno varstvo
Danes bo v Novem mestu seja sveta za zdravstvo, socialno varstvo in delo. Razpravljali bodo o tem, koliko denarja nameniti socialnemu varstvu v letu 1969, o kratkoročnem programu zobozdravstvene službe, o programu otroškega varstva v občini, o počitniških letovanjih in o problematiki slepih in gluhih.
Dogovor, kako na volitve
V	torek, 4. februarja, so se v Novem mestu sestali člani občinske konference SZDL, komiteja ZKS, plenuma ObSS, predsedstva ZZB in predsedstva ZMS. Sprejeli so volilni program SZDL za spomladanske volitve, volilni pravilnik in se pogovorili o tem, kako bo potekala predvolilna dejavnost v občini.
vem mestu imajo okoli 1.600 prošen; za uveljavljanje posebne delovne dobe, ki so jih upravicenci vložili do 31. decembra 1966. Večina prošeno bo letos v obnovitvenem postopku. Upajo, da bodo letos vse razrešili.
79 krvodajalcev
V	torek, 4. februarja, je prišlo k odvzemu krvi na transfuzijski oddedek novomeške bolnišnice kar 79 krvodajalcev. Med njimi je bilo 47 prizadevnih občanov s Podgrada, ki jih snežni metež in slaba pot nista zadržala. Kri je oddalo tudi nekaj ljudi iz podjetij ter nekaj pripadnikov JLA in družinskih članov pripadnikov JLA. Slednji so »e z oddajo oddolžili za kri, ki je bila porabljena za njihova tovariša, ki ju je v nedeljo ranil medved.
Komisija TIS že dela
Posebna komisija temeljne izobraževalne skupnosti obiskuje te dni osnovne šole v novomeški občini. Zbrala bo podatke o materialnih izdatkih in drugih stroških šol. Na podlagi podatkov oziroma ugotovitev, s katerimi se bo vrnila komisija, bo odločila izobraževalna skupnost ključ za delitev denarja osnovnim šolam.
Kultura dobi sklad!
Prejšnji teden so predstavniki občinske skupščine v Novem mestu potrdili, da bodo letos le ustanovili sklad za kulturo. Glavni vir denarja bo iz občinskega proračuna. Ra čunajo tudi, da bo imel sklad vsaj toliko denarja, kolikor ga je občina dala za kulturo prejšnje leto. Možnosti, da bi ustanovili skupnost za financiranje kulture, ni, saj tudi letos razmere okrog proračuna niso kaj dosti obetavne, če bi imeli skupnost, pa gotovo ne bi zadoščal denar, ki ga bo dobil sklad.
Zavod za prosvetno-pedagoško službo je priredil 30. in 31. januarja v Novem mestu dvodnevni seminar za male šole. 42 vzgojiteljic iz vrtcev v 4 občinah in učiteljic, ki bodo poučevale v malih šolah, se je prvi dan seznanilo z delom in organizacijo male šole, drugi dan pa je znani glasbeni delavec med predšolsko mladino in pevovodja Janez Kuhar iz Ljubljane prikazal, kako naučimo otroka v 20 minutah tekst in melodijo pesmi. Na sliki: Janez Kuliar uči malčke zapeti pesem.	(Foto:	M.	Jakopec)
ČRNIM GRADNJAM SE OBETAJO HUDI ČASI
Hiša brez elektrike in brez vode
Lastniki morajo sami začeti postopek za odobritev črne gradnje - Črnograditelji ne morejo dobiti kredita za gradnjo in ne morejo priključiti stavbe na kanalizacijo, vodovod in elektriko
Sklep o stanovanjski gradnji, ki ga je sprejela skupščina decembra lani, se že uresničuje. V bodoče si lahko obetamo več reda zlasti pri gradnji zasebnih enostanovanjskih hiš. Stanovanjsko podjetje hiti urejati urbanistično dokumentacijo, inšpekcijske službe na občini pa so že začele pretresati primere črnih gradenj. Te bodo po sklepu skupščine razvrščene v tri skupine: v takšne, ki jih je mogoče potrditi, v takšne, ki 'bodo lahko dovoljene le začasno in bodo porušene takrat, ko bo zemljišče, na katerem stoje, uporabljeno v svoj namen, in v takšne, ki jih je treba porušiti.
Po sklepu skupščine morajo biti zadeve v zvezi s stanovanjsko gradnjo razčiščene do 1. aprila. Stanovanjsko podjetje pripravlja zazidalne načrte za okoliše, za katere morajo biti urejeni do omenjenega roka, ter izdeluje urbanistični program občine in urbanistični načrt Novega mesta s Stražo.
Občinska skupščina je že zahtevala, naj ji Stanovanjsko podjetje predloži obračun za tisti del stroškov z lokacijsko dokumentacijo gra-
NOVO MESTO V PODOBI
diteljev in urbanistično dokumentacijo, ki jo po sklepu plača občinska skupščina. Kot smo že poročali, je za gradnje v zazidalnih okoliših uvedena enotna tarifa 500 din za lokacijsko dokumentacijo, ki jo plača zasebni graditelj.
Inšpekcijske službe se že ukvarjajo s črnimi gradnjami in jih razvrščajo v skupine po določilih sklepa skupščine. Doslej je že odobrenih 92 črnih gradenj iz obdobja od 1965 dalje, ko je bilo potrebno privoljenje republiškega urbanističnega inšpektorja. Gre za stavbe, zgrajene v naseljih z manj kot 100 stavbami, kjer ni Sode. V takšnih naseljih po togih predpisih, ki so veljali do lani, gradnje niso bile dovoljene.
Črnograditelji, ki gradenj doslej še nimajo odobrenih, bi morali upoštevati, da so dolžni sami sprožiti postopek za odobritev gradnje. Zbrati morajo potrebne dokumente in jih predložiti organu za
izdajo gradbenega dovoljenja, plačati pa bodo morali tudi tiste dajatve in prispevke, ki jih je zasebni graditelj dolžan plačati. Ce črnograditelji ne bodo v roku, ki je določen s sklepom občinske skupščine (do 31. marca), predložili ustreznih dokumentov in sprožili postopka, jim gradnje ne bodo odobrene ne začasno in ne za stalno^, čeprav morda obstajajo pogoji za to.
Stavbe črnograditeljev, ki ne bodo mogli dobiti ne začasne ne stalne odobritve za svojo gradnjo, bodo ostale brez ustreznih komunalnih priključkov na kanalizacijo, vodovod in elektriko. Morda se posamezniki tolažijo, da bodo brez vode in kanalizacije že kako. Brez elektrike pa bo šlo najbrž teže! Ker črna gradnja pravno ne obstaja, ne bo mogel lastnik dobiti uporabnega dovoljenja zanjo, komunalna podjetja za vodovod, kanalizacijo in elektro podjetje pa ne smejo takšne stavbe priključiti na obstoječe omrežje. Črnograditelji razen tega ne morejo dobiti bančnih kreditov ali kreditov pri podjetju za gradnjo hiše. Obstoječi predpisi namreč to prepovedujejo. Te predpise pa morajo upoštevati tudi manjše delovne organizacije, čeprav tega doslej niso delale. Kredit za gradnjo hiše je lahko odobren samo tistemu, ki ima gradbeno' dovoljenje!
M. J.
Spomladi na levi breg
Ragovski vodovod bodo z desnega brega Krke speljali na levi breg po rečnem dnu - Za vodovo-de bo imelo podjetje VODOVOD letos 720.000 din
dovode. V načrtu je povečava vodovodnega omrežja v Brš-linu in napeljava vodovoda na Znančeve njive- Pripravili pa bodo načrte in opravili raziskave za vodovode, ki jih želijo graditi v nekaterih krajevnih skupnostih.
Krajevna skupnost Žužemberk je pričela takoj po no-vem letu priprave za graditev vodovodnega omrežja na območju Dvora. Letos bodo zagotovo pripravili načrte in opravili raziskave, predvsem pa se bodo odločili, ali bodo m ta vodovod uredi’i uov6 zajetje.
Zanimanje za nove vodovode se je močno povečalo tudi na območju Dolenjskih Toplic, med drugim v vaseh Suhor, Podhosta, Loška ras, Meniška vas, del Podturna in zaselek Grič
Litografija Novega mesta objavljena v prejšnji številki in danes objavljena podoba predstavljata dva značilna pogleda na naše mesto z višin, ki obdajajo Novo mesto z vzhodne in zahodne strani. Obe sta nastali približno v istem času in morda eno desetletje za školo in Rechbachom. Medtem ko avtor prejšnji teden objavljene slike doslej še ni znan, za danes 6b javljeno podobo mesta lahko vsaj domnevamo, kdo jo je izdelal. V letih 1846 in 1847 je namreč celovški tiskar in litograf Josef Wagner izdal štiri mape litografij s skupnim naslovom »Slikoviti pogledi iz Kranjske, ki si jih je po
naravi narisal Ludtoig Schuller, litografiral in izdal pa Josef Wagner.« Dve od omenjenih map sta vsebovali poglede iz Ljubljane in Gorenjske, ena iz Notranjske in ena iz Dolenjske. V dolenjski mapi so bile naslednje litografije: Kočevje, Krško, Mirna, Mokronog, Novo mesito, Otočec', Toplice, Višnja gora in žužember. Čeprav Schullor ni povsod navaden kot risar (npr. na novomeški), upravičeno menimo, da je on avtor slike, ki se sicer običajno navaja kot VVagnerjeva litografija. Vse slike iz dolenjske in iz ostalih treh map so danes zelo redke. Morebitne lastnike teh litografij prosimo, da jih ponudijo Dolenjskemu muzeju.
Direktor komunalnega podjetja VODOVOD Miloš Matko je prejšnji teden povedal, da bodo spomladi speljali ra??ov-ski vodovod z desnega na levi breg Krke po rečnem dnu, koder bodo položili odporne plastične cevi.
Ragovski vodovod so pričeli graditi jeseni, napajal pa bo razen naselja »Majde Šilc« in Ragovega na desnem bregu — tudi Ločno z gospodarskimi objekti ob Cesti herojev na levem bregu Krke. Ta vodovod bo kasneje povezovali novomeško vodovodno omrežje s predvidenim dolenjskim vodovodom, za katerega podjetje VODOVOD zbira sredstva iz podražme vodarine.
Pri podjetju VODOVOD bo-do imeli letos 720.000 din za razširitve, obnove in nove vo-
lj*	___
10 DOLENJSKI UST
NOVO MESTO OKOLI 1845
Novomeški gimnazijci so pred kratkim priredili tudi večer pesmi primitivnih ljudstev
Novomeški gimnazijci se že daj časa pripravljajo na televizijski quiz »Niti našega časa«, na katerem bodo tek-mova’i z do zdaj še neznanimi slovenskimi vrstniki. Tekmovalno snov preučujejo ob pomoči prof. Zdenke Jeras.
Nedavno je imel literarni krožek v gimnaziji interno prireditev, na kateri so dija-
30 odst. prvič v zaposlitev
Medobčinski Zavod za zaposlovanje Novo mesto je posredoval lani zaposlitev 5830 občanom. Od tega se je 1749 občanov ali 30 odstotkov zaposlilo prvič, 2793 občanov ali 49,7 odst. je zaposlitev zamenjalo po svoji volji ali zato, ker so morali. Ti občani so bili iz občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Ribnica in Krško. Na območju zavoda se je lani zaposlilo 339 občanov iz drugih republik in 21 delavcem, ki so se vrnili z dela v tujini.
12,976.000 din za gradnjo stanovanj
Lani je bilo v novomeški občini dograjenih 50 družbenih in 90 zasebnih stanovanj, v gradnji pa je bilo 470 zasebnih stanovanj. Za zasebne gradnje je bilo porabljenih
3.103.000 din kreditov, od tega iz bančnih sredstev 2,864.000 din. Za stanovanja borcev je bilo porabljenih 201.000 din kreditov, 235.000 din za razne druge uporabnike, preostanek kreditov pa so porabili zasebni graditelji, če dodamo, da je SGP PIONIR porabil za gradnjo za trg 5,460.000 din in da je bilo za gradnjo stanovanj odobrenih še za
1.549.000 premostitvenih kreditov, je bilo lani porabljenih za stanovanjsko gradnjo v novomeški občini vsega skupaj 12,976.000 din. Seveda tu niso všteta sredstva zasebnih graditeljev, ki so jih porabili mimo banke, in njihovo delo.
500 alkoholikov in 145 registriranih
Po podatkih Centra za socialno delo živi v novomeški ob":ini približno 500 alkoholikov, ki povzročajo vsako toliko časa izgrede v svojih družinah. Ker jih nihče ne prijavi, ni proti njim sprožen postopek, pa tudi na sezna-. mu jih v Centru za socialno delo nimajo. Center pa ima registriranih 145 alkoholikov, ki so doslej že prišli v navzkriž z odlokom o javnem redu in miru ali kakšnim drugim predpisom.
ki recitirali pesmi primitivnih ljudstev. Pesmi so izbrali iz knjige, ki je izšla lani tudi v slovenskem prevodu.
Večje število gimnazijcev se letos udeležuje akcije »Znanost mladini«, pripravljajo pa se na tekmovanje iz geologije, kemije in drugih predmetov.
Gimnazijski krožki so tudi to šo!sko teto razvili dejavnost. Člani humanističnega krožka prav zdaj proučujejo poglavje »Umetnost ljubezni«, prirodoslovni krožek nadaljuje tradicijo pod vodstvom prof. • Viktorja Fabjana, medtem ko prof. Marjan Dobovšek uspešno dela s taborniki. Razen teh so letos o-živili vrsto drugih krožkov, v katerih dijaki dopolnjujejo znanje iz šolskih predmetov. Profesorji so dali pobudo tudi za inštruktorski krožek, ki je že zastavil delo, -
Ob sobotah je gimnazijska telovadnica že več tednov prostor, v katerem se dijaki gimnazije in šole za zdravstvene delavce učijo prvih korakov v svet modemih plesov pod vodstvom Ijub'jan-skega mojstra Antona Arka.
Vsak 22. občan zna nuditi prvo
Novomeški taborniki so se na Marofu pomerili v sankanju na 250 m dolgi progi.
(Foto: prof. M. Dobovšek)
O PREVENTIVI V BOJU Z ALKOHOLIZMOM
Ne čakajmo dotlej, da bo prepozno!
Zakon o obveznem zdravljenju alkoholikov žal še ni sprejet, obeta pa se
bolj organizirana skrb zanje!
pomoč
Pravkar potekajo zadnji tečaji prve pomoči v Novem mestu. Vseh tečajev je priredil RK v občini 26, obiskalo pa jih je 873 občanov. Če prištejemo še tiste, ki so se naučili nuditi prvo pomoč v tečajih po delovnih organizacijah v zadnjih letih, in teh je nekaj čez tisoč, je v občini vsak 22. občan usposobljen za nudenje prve pomoči. Naslednja velika naloga je opremiti ekipe za prvo pomoč s potrebnim materialom.
Mladinski klub ustanovljen
Okoli 70 novomeških mladincev in mladink se je zbralo v soboto, 1. februarja zvečer, v Domu JLA, kjer so ustanovili mladinski klub. Otvoritveni govor je imel predsednik občinske konference ZMS Novo mesto Janez Slapnik. "Bine-novali so tudi odbor, ki bo sredi februarja sklical občni zbor kliuba. Odbor vodi Franci Koncilja. Po ustanovitvi je bil v Domu JLA mladinski ples. Za včeraj zvečer je bila v Domu kulture napovedana prva prireditev kluba — zabavnoglasbeni koncert s Tatjano Gros in drugimi solisti ter vojaškim orkestrom.
Tudi v novomeški občini je vedno več alkoholikov, to pa pomeni vedno več uničenih ružin, slabo vzgojenih ali nepreskrbljenih otrok in socialnega zla drugih vrst. Alkoholizem je družbeno zlo, zato se ne more ukvarjati z njim samo Center za socialno delo. Lanski posvet o alkoholizmu že kaže prve sadove. čimprej je treba oživiti v zdravstveni službi dispanzerje za alkoholike, pri Centru za socialno delo potrebujejo psihologa, s preprečevanjem alkoholizma in z zmanjševanjem njegovih hudih posledic pa bi se morale ukvarjati tudi socialne službe v delovnih organizacijah.
čeprav je delo z alkoholiki steklo v zadnjih dveh mesecih veliko bolj kot kdaj prej, pri Centru za socialno delo še niso zadovoljni. Alkoholiki so večinoma hranilca družin, svojci pa so .odvisni od njihovega zaslužka. Zasluženi denar zapravljajo s pijančevanjem, družine pa ostajajo nepreskrbljene.
Družine alkoholikov so največkrat žarišča za večino prestopkov, tako glede prostitucije, kriminala, ekonomske ogroženosti in drugega, kot tudi glede novih primerov alkoholizma. V družinah alkoholikov je veliko duševno prizadetih otrok. 70 odstotkov novih primerov alkoholizma prihaja iz družin alkoholikov!
V	novomeški občini so lani ugotovili 48 novih alkoholikov. Večinoma so stari od 35 do 45 let. Med njimi je 41 poročenih moških, 2 samska moška in 5 žensk. V teh družinah je 133 otrok, od katerih je 28 zaposlenih, vsi drugi pa so še zaposleni. Za zdravljenje se je odločilo lani samo 7 alkoholikov.
Alkoholizem je družbeni problem, zato ga ne more re-
ševati samo center za socialno delo. V delovnih organizacijah pustijo delavca, ki je začel pijančevati, tako dolgo, dok'er ne naredi dovolj »plavih«, nato pa ga naženejo iz službe. To je edini ukrep, prej pa se z alkoholikom nihče ne ukvarja. Družina ostane nato nepreskrbljena in s primerom se prične ukvarjati cepter za socialno delo. Vsi drugi organi in podjetja so kar naježeni od predpisov, zaradi katerih alkoholika ne morejo vzeti na delo in ga obravnavati, center za socialno delo pa mora gledati na življenje mimo zakonov. Otroci r-reao navadno • v rejniške družine. Tako je v naši občini iz družin alkoholikov v reji 20 otrok na stroške centra, 30 otrok pa na stroške staršev.
Na j učinkovite vie sredstvo za odpravljanje alkoholizma bi bil pravzaprav zakon o cbv&oiem zdravljenju, toda tega ni. Brez tega lahko samo gasimo požar. Upamo lahko, da bodo zdravniki splošne prc-kse po posebnem seminarju imeli po nekaj ur na teden na voljo za alkoholike, ki se bodo zatekali k njim
na svojo pobudo ali po napotilu zdravstvene in socialne službe. Zdaj se posamično ukvarjajo z njimi socialni delavci. Veliko boljše bi bilo, ko bi obstajala v ta namen skupina, sestavljena iz zdravnika, socia’nega delavca in psihologa. Psihologa, pa čeprav bi ga zelo potrebovali, pri centru še nimajo, deloma tudi zato, ker do zdaj ni bilo na voljo dovolj denarja.
M. J.
Vinjeni vozniki vodijo
Med prestopniki, ki jih je lani obravnaval občinski sodnik za prekrške v Novem mestu, je bilo več kot polovico takih (56,4 odst.), ki so se zagovarjali zaradi cestnoprometnih prekrškov. Stanje se je od predlani precej izboljšalo, saj je bilo 1967 še 73,4 odst. prestopnikov zoper cestnoprometne predpise. Resnici na ljubo pa moramo priznati, da je med prestopniki še vedno zelo velik del voznikov, ki so zagrešili prekršek v vinjenosti. To pa je črna plat medalje iz dežele cvičkarije ...
Na sestanku svojega kluba so včeraj razpravljali odborniki občinske skupščine o gradivu, o katerem bodo na prihodnjih zborih volivcev morali poročati volivcem. Seznanili so se z odlokom o prispevkih in davkih občanov, z odlokom o občinskem prometnem davku in z osnutkom proračuna za 1969. V drugem delu sestanka so govorili o volilnem postopku za spomladanske volitve in o volilnem programu SZDL.
Seja sveta za finance
V torek, 4. februarja je bila seja sveta /za finance. Svet je razpravljal in sklepal
o	predlogu odloka o prispevkih in davkih občanov, o predlogu o občinskem prometnem davku, o znižanju obresti na poslovni sklad invalidskemu zavodu ROG Novo mesto in o znižanju a-mortizacije zdravilišču Dolenjske Toplice.
Poznate molzne stroje?
V petek, 14. februarja ob 10.30, bodo v kmetijski šoli na Grmu pokazali, kako se uporabljajo molzni stroji. Zastopniki firm ALFA LAV AL in AGROTEHNIKA bodo kmetovalce, ki bodo prišli na ogled, seznanili z vsemi prednostmi in koristmi strojne molže, hkrati pa jim tudi povedali, kako si take stroje lahko nabavijo.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Darinka Zelenko iz Šmihela — Matjaža, Darinka Novak iz Račjega sela — Darinko, Štefka Hočevar iz Hinj
— Franca, Dragica Avsenik iz Hruševca — Darjo, Vida Fabjanič s Senovega — Martino, Jožica Klemenčič iz Pangrč grma — Jo-ždeo, Julijana Vesel iz Gol jeka — Valentino, Marija Biličič iz Gradca — Radka, Anica Gruden iz Družinske vasi — Andrejo, Ksenija Vitkovič iz Črnomlja — Sa-merja, Ida Nahtigal iz Dolnje Straže — Mojco, Mira Maleševič iz Štrekljevca — Rudija, Ana So-botin iz Brezovice — Silvo, Tatjana štubljar iz Cerovca — Andreja, Anica ^Vcrbanec iz Učakovcev
— dečka, 'Ana Koračin iz Sela — deklico, Ana Lavriha z Dolge njive — deklico, Ana Simončič iz Orešja — dečka, Nada Slane iz Berčič — deklico, Marija Gerjevič iz Krškega — deklico in Justina Stipič <z Gradnja — deklico
Prizor iz zahtevne baletne pravljice »Peggy na dvoru«, ki jo bodo v torek, 11. februarja, dvakrat uprizorili v novomeškem Domu kulture gojenci baletne šole iz Kranja. Ansambel je imel premiero te pravljice pred novim letom.
KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJA
28. 1. 1969 so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Ivan Hrustek, član postaje ljudske milice Črnomelj; Janez Mislej, Jože Bele in Karlo Majetič, člani IMV Novo mesto; Nikola Padevski,
1 član Dominvest, Novo mesto; Pepca Kovačič, člani-I	ca Novoteksa, Novo mesto; Mihael Duh, član Pionir.
1	ja, Novo mesto; Stanko Brulc, delavec z Dolža; Lu-
cija Medja, gospodinja iz Strelca; Stanka Mehle,
|	Stanka škof in Marija Lenarčič, članica Zavoda za
i	zdravstveno varstvo Novo mesto; dr. Olga Kretič in
I	Fani Rajmer, članici zdravstvenega doma Novo me-
1	sto; dr. Minka Maležič in Pepca Modic, članici sploš-
!	ne bolnice Novo mesto; Stefan Jaklič, Pepca Bob-
1	nar, Jože Bobnar in Filip Avbar, člani Novolesa,
|	Straža; Mirko Ferbežar, član Iskre, Novo mesto;
Alojz Fabjan, Član Keramike, Novo mesto; Ivanka I	Krupič, članica Gozidnega obrata, Novo mesto;
Jože Zupan, prosesor z osnovne šole Šentrupert; Franc Bratkovič in Jože Jaki, člana Mesarije, Novo |	mesto; Jože Zupančič, kmet iz Selišč; Emilija Avgu-
|	štin, gospodinja o Podturna; Stanko Pleskovič, uči-
p	telj z osnovne šole Dobrnič; Martin Kastelic, član
|	Krke tovarne zdravil. Novo mesto.
"ntmiiiiimMiHHiiiiniimimiiiHmiitiiiimiimin'iiiiiHimiiiiiHiimiMH'iniHiiimMiiiMMiiiMMtiit'int'tminnnimimHHHi'iiHiiimMMiMHH'MinMi"!«"’:
■ V KOMISIJSKI TRGOVINI
se je promet precej povečal, odkar ima prostore v nekdanji prodajalni suhe robe na Glavnem trgu. Največ zaleže izložba, ki pritegne tako kupce kot tudi tiste, ki imajo kaj naprodaj. Zdaj gredo najbolj v promet pleteni izdelki iz volne, lončevina, okrasne blazine in razni ročni izdelki za vsakdanjo rabo. V kratkem bodo imeli naprodaj po občutno znižanih cenah otroške čeveljčke ter moške in ženske copate in natikače iz neke tovarne.
■ PRESNETI PREDPLST z vsemi svojimi norijami se je že začel. Kot prvi vabijo na predpustno prireditev lepaki Zdravilišča čateške Toplice 15. februarja. Obljubljajo, da bo pel Vice Vukov.
V	prodajalni Mladinske knjige so že založeni s pustnimi maskami, ki stanejo 3 do 15 din.
■ TABLICA Z VOZNIM REDOM mestnega avtobusa na postaji na Glavnem trgu so neznani zlikovci odlomili že pred najmanj enim letom. Železni stebriček stoji od takrat zapuščen, tisti, ki uporabljajo mestni avtobus le ob redkih priložnostih, pa ne morejo zvedeti, ne kdaj avtobus pripelje ne kdaj odpelje. Prizadeti so potniki in ne tisti, ki je tablico v objestnosti odlomil, zato bi bilo prav, ko bi podjetje GORJANCI namestilo drugo.
■ MLADE PRODAJALKE v novomeških trgovinah, ki obiskuje-
jo šolo za prodajalce v Brežicah, so opremljene z ličnimi plastičnimi napisi. Pritrjene imajo na žepkih svojih delovnih halj. Prav bd bilo, ko bi v vseh trgovinah imeli prodajalci na haljah takšne tablice s svojim imenom.
■	MLEKO V PLASTIČNIH VREČKAH je naprodaj od prejšnjega četrtka dalje po 1,45 din, torej po enaki ceni kot mleko v steklenicah. V tetra zavitkih je
11	po 1,55 din. Gospodinje so ljubljanski mlekarni gotovo hvaležne, saj je cena mleku v plastičnih vrečkah enaka ceni mleka v steklenicah, razen tega pa so rešene nadležnega prenašanja steklenic.
V	soboto: maturantski ples ESŠ na Otočcu
Maturanti ekonomske srednje šole Novo mesto vabijo na maturantski ples
8.	februarja ob 20. uri v restavraciji Otočec. Igral bo študentski instrumentalni ansambel »Septimi«, zabaval pa vas bo humorist Toni Gašperič.
Za znanje na TV zaslonih
Sestanek kluba odbornikov
St. 6 (985)
 --------------—	iq
DOLENJSKI LISI
Pogovor z zdravnikom
Novi naročniki DOLENJSKEGA LISTA
TREBNJE: Rezi Gliha, Hudeje 21; Jožefa Plaveč, Pristava 4; Franc Pust, Hudeje 19; Franc Kirn, Pekel 3; Božo Kraucar, Praproče 2; Stane Gabrijel, Pristava 6; Jože Luštek, Praproče 13; Matija Vidmar, Rožni vrh 1; Mirko Gačnik, Cešnjevek 11; Valentin Primožič, Dol. Medvedje selo 2; Terezija Grošelj, Cešnjevek 5; Ivanka Perko Lukovek 2; Fani Novak, Jezero 7; Bogomir Bevec, Jezero 12; Jože Kante, Dol. Nemška vas, in Janez Zakrajšek, Vina gorica 16.
VINICA: Mirko Malešič, Hrast
32
ZABUKOVJE:	Marija Cemeldč,
Trnovec 23.
RAZNE POŠTE: Gabrijela Skan-telj Videm 59; Stane Debeljak, Kompolje 108; Alojz Lindič, Čopova 19, Lesce pri Bledu; Franc Rebernik, Lenjinova 61, Sarajevo; t»tia Železnik, Mariborska 21, Ljubljana; Franc Komnevovič, Javorji
2,	Šmartno pri Litij-i; Milan,/Rupnik, Luče 31, Grosuplje; Emica Lu-gonja. Ljubljanska cesta 50/a, Po-stojna;Marija Prijatelj, Žalna 38, Grosuplje; Jože Vidmar, Dragomelj 49, Domžale; Bogdan Valent, Novi trg 5, Ljubljana; Stane Jeraj, Komenskega 30, Ljubljana; Alojz Gale Zvonarska 7, Ljubljana; Tončka Perpar, Privoz 8, Ljubljana; Rudolf Skobe, Tržaška 297, Ljubljana; Vlado Kotar, Volčeva 16 Vrhnika, in Jože Gole, Opekarska 17, Ljubljana.
VOJNE POŠTE: Tone Saje, Čapljina; Ivin Zlobko, Pirot; Jože Spec, Zur pri Priznenu, in Alojz Rajšel, Vršac.
INOZEMSTVO:	Alojz	Raušelj,
Munchen, Nemčija; Anton Pucelj, Stuttgart, Nemčija, Franci Zibert-Ruttkowski, Dilseldorf, Nem.;Anica juršič Munchen, Nemčija; Janez Ferbar, London Anglija; Edi Požgaj, Mlinchen, Nemčija; Anton Tmazin, St. Catharimes, Kanada; Stanko Pešec, Breisgan, Nemčija; Slavko Vojnič, Vancouver, Kanada; Lojze Kotar, Frankfurt, Nemčija; Štefan Kohek, Gradec, Avstrija; Jože Miakar, Krumbach, Nemčija;
Avgust. Terene, Anfarsen, Nemčija, in Franc Vegelj, Compičgne,
Francija.
nji vrh 26 in Marija Miketič, Čudno selo 13.
BELA CERKEV: Amalija Hribar, Družinska vas.
BOŠTANJ: Amalija Benko, Dol. Boštanj 13, in Anton Podlipnik, Drenovec 13.
BRESTANICA:	Martin Nerat,
Brestanica 123; Marija Sajovec, Rožno 9; Nada Sečer, Rožno 28; Stane Bahčač, Stolovnik 12; Marija Bromše, Anže 16; Lidija Hojnik, Brestanica, in Rozalija Valent, Brestanica.
BREZICE: Jože Novosele, Brezina 14; Karel Vogrinc, Milavčeva 41; Marija Babič, Milavčeva 13, in Marija Brinskole, Jučičeva 9.
CERKLJE OB KRKI:	Martin
Gramc, Gazice 1.
ČRNOMELJ: Jožefa Butala, Mirana Jarca 13; Rezika Birkelbah, Loka — dvojček; Ana Aupič, Straž-
DOBOVA: Boris Cvetkovič, Sela
6	in Tereziia Avšič, Gaberje 38.
DOBRNIČ:	Jožica Kozlevčar,
šmaver 5.
DOLENJSKE TOPLICE:	Domi-
nik Hrovat, Meniška vas 15, in Anica Šercelj, Sela 17.
DOLENJA VAS: Fračiška Bojc, Dolenja vas 100, in Stane Ober-star. Rakitnica 2.
DVOR:	Avgust Škufca, Mačko-
vec; Jože Legan, Podgozd 4; M alka Kocjančič. Mačkovec 10; Karel Bobnar, Brezova reber 2, in Cvetka Jarc, Gor. Ajdovec 6.
GRADAC: Anton Kralj, Vranovimi 28-
KAPELE:	Eštref Memedovski,
Vrhje 59.	^	,
KOPRIVNICA:	Martin Grmšek,
Veliki dol 31; Nande Zvar, Veliki dol 21; Anton Božičnik, Koprivnica 21; Viki Bohorč, Mrčna sela 33; Alojz Kvenderc, Mrčna sela 30; Rudi Novak,- Križe 11, in Alojz Grmšek, Križe 21 a.
KOSTANJEVICA NA KRKI: Stojana Pavlenč, Gorjanska cesta 1; Anica Zahrastnik. Ljubljanska cesta 5; Ludvik Jenšovec, Grajska
cesta, n. h.; Franc Gal, Orehovec 21; Štefka Cimerman, Dobe 19; Neža Zagorc, Kočarija 7; Miloš Je-lenčič, Jablanice 10; Martin Lipar, črneča vas 6; Ivan Zulič, Cmeča vas 14; Ivan Hajsinger, Ošterc 38, in Stane Gramc, Dol. Prekopa.
KRMELJ: Franc Vizjak, Krmelj
29.
KRŠKO: Milka Sinkovič, Ravni 18; Jože Krulc, Stari grad 4; Jože Kolander, Tovarniška 12; Jožica Sevšek, Cesta krških žrtev 80; Hugo Klampfer, Kidričeva 19, in Anita Žagar, Povšetova 13.
KRŠKA VAS: Franc Lorber, Mrzlava vas 6; Marija Srpčič, Vel. Malence 44, in Franc Smrdel, Mrzlava vas 21/a.
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU: Ciril Kolander, Okroglice 37; Fani Homšek, Obrežje; Ivanka Žnidaršič, Loka pri Zidanem mostu, in Martin Zupančič, Šentjurje na Polju 20.
MIRNA NA DOL.: Albina Meser-ko, Mirna 82, in Lucija Lipičar, Stara gora.
MIRNA PEC:	Pavla Rozman,
Gor. Globodolu 19; Ida Krevs, Gor. Pod boršt 3, in Tončka Saje, Dol. P od boršt 6.
MOKRONOG:	Julij Lenarčič,
' Bruna vas 4.
NOVO MESTO:	Jože Klančar,
Trdinova 39; Marija Ambrožič, Gotna vas 81; Ivan Povše, Vel. Slatnik 19; Janez Flajs, Kettejev drevored 49, in Peter Gregorč, Stranska vas 25.
OTOCEC OB KRKI: Štefka Pucelj, Otočec ob Krki.
PODBOČJE:	Franc Pešec, Do-
brava 11; Jožefa Medvešček, Malo Mraševo 27, in Antonija Bizjak, Kalce-Naklo 8.
RIBNICA NA DOL.: Franc Lovšin Zapotok 7; Marija Košak, Ribnica "227 na Dol.;'Frančiška Škulj, Goriča vas 29; Angela Marolt, Gorenja vas 24; Alojz Benčina, Zapotok 3; Ludvik Pajnič, Zapotok 4; Anica Vrh, Ribnica 78; Julijana Zajc, Gorenja vas 2, in Andreja Češarek, Gorenja vas 2.
Seminar za kmete v Ribnici bo trajal ciooer mesec in ^bo zaključen^ 18. februarja. Po tem datumu bodo po vaseh še predavanja o mleku in mlečni proizvodnji, m sicer v Dolenji vasi, na Bregu, pri Sv. Gregorju, v_ Jurjeviči, Zapotoku in Sodražici. Za prva predavanja ni bilo posebnega zanimanja, čeprav je kmetijstvo na tleh. ■Pričakujejo pa, da bo poslej obisk boljši, ker je kmetijska zadruga razposlala se nova vabila in obvestila (Foto: Primc)
SEMIČ: Kristina Malnarič, Kal 7 SENOVO: Jože Klavžar, Dobrova 39.
SEVNICA: Jožefa Popelar, Ledina 28; Malči Imperl, Orešje 20, pri Cenclur; Vinko Cizerle, Kolodvorska 26; Dominik Kunšek, Florjanska 7; Tilčka Zupančič, Cesta na Dobravo pri Kralju, in Fani Ocvirk, Orešje 12.
STARA CERKEV: Ivo Jolič, Gor. Ložme 14, in Vida Papež, Breg 11.
STARI TRG OB KOLPI: Lojzka Tekavec, Kralji 10.
STRAŽA: Ančka Kozar, Soteska 38 in Bogo Longar, Romanja vas
30.
STRUGE NA DOL.: Jože Božič, Pri cerkvi 10, in Jožefa Kastelic, Zvirče 7.
STUDENEC: Alojzija Ročak, Hudo Brezje 12; Jože Cizerle, Hudo Brezje; Ivan Hočevar, Rovišče, in Anton Krnc, Mala Hubajnica 3.
SUHOR: Jože Avguštin, Bušinja vas 2, in Janko Belopavlovič, Ške mljevec 2.
ŠENTJANŽ: Vlado Tratar, Svinjsko 7; Mihelca Nahtigal, Veliki Cimik 18; Marija Kos, Gaberce 31; Tine Plazar, Hrušice 13; Stanko Zaplatar, Mali Cimik 26; Franc Podkrajšek, Primštal 27, in Justina Hribar, Lačenberg 20.
ŠENTJERNEJ: Martin Cvelbar, Vrbovce 4; Marjan Novak, Gornja Brezina 7; Frančiška Gričar, Dol. Vrhpolje 7; Marija Marc, Mihovo 14, Anton Brdik, Vel. Ban 3; Franc Zamida, Gor. Vrhpolje 6; Fani Golob, Gor. Vrhpolje; Janez Zupan, Brezje 10; Milena Jordan, Vrbovce 13; Rudi Fabjan, Dol. Gradišče 9; Ivica Jakob Tolsti vrh 10; Minka Sašek, Pristava 6; Jože Turk, Gor. Mokrepolje, n.h.; Marija Gorišek, Šentjernej 37, ■ in Slavko Gričar, Šentjernej 91.
ŠENTRUPERT: Stanka štamcar, bife.
ŠKOCJAN: Karl Martinčič, Dobrava 10; Franc Kocjan, Zaboršt 5; Jože Knafelj, štrit 10, in Slavko Knafelj, Grmovlje 4.
ŠMARJETA: Ema Žagar, Vinica, in Franci Novak, Mala Strmica.
TREBNJE: Lojzka Zajc. Trebnje, blok 98; Janez Nose, Repče 20; Darinka Zaman, Štefan 5; Janez Krevs, Rožni vrh 16; Ivan Bukove, Trebnje 48; A'ojz Žnidaršič, Trebnje 107; Alojz Gorenčič, Dol. Nemška vas 27; Momčilo Jovič, Cestno podjetje; Jožefa Fortuna, Praproče 11; Miro Pate, Rodine 6; Jože Gabriel, Trebnje 72, in Alojz Ladiha, Dol Nemška vas.
TRŽIŠČE: Anton S.tar, Drušče. in Marjan Jamšek, Malkovec 30.
VELIKI GABER: Ana Zupančič, Babna ?ora, in Matija Muren, Vel. Gaber 59.
VELIKA I.OKA: Ludvik Šlajpah, Šentlovrenc VINICA: Peter Vrlinič, Bojanci 35.
RAZNE POŠTE: Zinka Klemen, Lisca. Zasorje; Matija Cotič, Kapusova 1, Ljubljana; Anica Cerar, gostilna, Ivančna Gorica; Anton Mikv/lič, Moreli; Rudi Svenše1:. ^ajndo’ 6, Mozel.j; Jože Fugina, La-oinje, More’j; Alojz Petan, Po1 boršt 6, Šentvid pri Stični; R"zk) Gorjanc, Beprunje 126. na Gor ; taiali'a Vod”šek, Pernek 26. Ro»a-' ška Slatina; Tina Kokelj, Malo Hudo 5, Ivančna Gorica, in Manja Hlebec, Postojnska 7, Izola.
VOJNE POŠTE: Božo Lamovšek, Bar — Crna gora; Anton Kralj, Mostar; Anton Lekše, Slovenska Bistrica, in Vinko Vrabec, Valjevo.
INOZEMSTVO:	Andrej Knez,
Stirling, Avstrija; Jože Požin. Gundverg, Nemčlija; Jože Drab, Maxzell Nemčija; Marija Dorr, Wiesbaden, Nemčija; Rudolf Šir cel j, Toronto, Kanada; Vlado Lavr inšek, Kleinbot, Nemčija; Janez Bratkovič, Erfenstein, Nemčija; An. ton Gliha, Wohlverhampton, Anglija, in Alojz Jakobič, Balwyn, Avstralija.
Težave z želodcem
V	obdobju februar in marec, pa tudi še aprila prihaja precej bolnikov v zdravnikovo ordinacijo zaradi težav, ki jim jih povzroča želodec. Seveda je še več takih, ki raje počakajo doma, da bo bolezen bolj razvita in bodo šele potem obiskali zdravnika, ker pač ni hotel želodec nehati boleti. Ljudje smo pač različni. Nekdo se ustraši za svoje zdravje prej, drugi pozneje.
V	jeseni, predvsem pa v zgodnji pomladi, želodec rad nagaja, če je kdo že bil bolan na želodcu in se je tudi ustrezno zdravil, pa ni bil dovolj discipliniran, da bi se tudi pozdravil, se mu bolezen rada spomladi in jeseni ponovno pojavi v vsej svoji pestrosti. To velja predvsem za tiste bolnike, ki svojin ustaljenih škodljivih navad v prehrani in drugem nočejo pustiti.
Povešen želodec pri ljudeh, ki imajo s!abe živce, povzroča neugodno napetost, če se preveč najedo. Posebno velja za tiste, ki hitro shujšajo ali pa če so sploh presuhi. Taki ljudje so navadno tudi preveč zaprti in se pritožujejo, da gredo le vsakih nekaj dni na blato, in še to s težavo. Bolnik s povešenim želodcem naj je čim bolj močno in lahko prebavljivo hrano, da se bo zredil. Je naj večkrat na	do sitega. Ti’di pijač naj ne pije
preveč. Ko se bo zredil, mu bo maščoba v trebuhu želodec dvignila in težav ne bo več. Tedaj bo spet lahko normalno jedel in pil.
Kronično vnetje želodca povzročajo stalna slaba hrana, kajenje, alkoho’ne pijače, prevroča hrana, preveč začinjena in slabo prežveči ° hrana. Bolečine so v žlički, to je med rebemima lokoma v prehodu iz prsi v trebuh, trebuh je napet, pas in obleka tiščita, včasih je bolniku slabo. Po-gosto ga peče zgaga, riga se mu, tudi bruha, posebno zjutraj A netit ip	'blato	hodi	neredko, včasih prepogosto.
Iz ust mu smrdi. Jezik je belo obložen ali pa zelo rdeč. Če je vzrok v gojnean žarišču, npr. v gnilih zobeh, je treba najprej te popraviti. Zmanjšati je treba kajenje, opustiti pitje alkoholnih pijač in hrano iz premastnih ter težko prebavljivih jedi. Tudi začimb naj bo v hrani čim manj. Hrana naj bo dobro prežvečena, ne prehladna in ne prevroča. če manjka v želodcu kislina, potem jemljemo s hrano še pepsan, pespamin ali acynorm, če pa je klis'ine preveč, potem jemljemo ulter, libratar ali gupsan. Za vsa zdravila seveda ve'ja, da jih ,ie treba jemati le po zdravnikovem navodilu in na recept!
Rana na želodcu ali na dvanajsterniku nastane, če je v že’odcu preveč kisline. Za to so krive cigarete, alkohol, prava kava in predvsem stalna duševna napetost in živčnost. Boln’k auti pritisk v želodcu, topo bolečino ali pa grizenje. Bolečine so predvsem na tešče in pri praznem želodcu, po jedi izginejo. Spom’adi so bolečine močnejše, pa tudi v jeseni niso majhne. Bolnika peče zgaga, zaprt je in večkrat bruha. Da bi se bolezen točno ugotovila in do’očil pobožaj rane v želodcu, je potreben rentgenski pregled želodca, ugotovitev kisline v želodcu in včasih še kaj drugega. Zdravljenje bolnika z rano na želodcu ali dvanajsterniku ni težko, če se oolnik drži navodil. Potrebna je stroga dieta. Prepovedane so vse kisline, kajenje, alkoholne pijače, svinina, prava kava, svež kruh, vse vrste suhega mesa in močne začimbe. Jesti je treba večkrat, pomalem. Potrebno je delo brez večje živčne napetosti, pitje rogaške slatine, od zdravil pa ulter, libratar ali gupsan. Rana je nevarna, če poči, ker gre takrat za življenje. Takrat je potrebna takojšnja operacija. Včasih pa je operacija potrebna, če se rana noče pozdraviti, posebno po 45. letu starosti.
Vse te težave bi bile mnogo manjše,-če . bi bo’niki opustili kajenje in pitje alkoholnih pijač. Ker pa to neradi store, se bolezni večkrait brez potrebe vlečejo leta ali pa obdobno ponovno vzpamtevajo in prinašajo bolnikom nepotrebno razočaranje.
i	Dr.	BOŽO	OBLAK
... In kako je nekdaj prihajal gospodarju odziv iz tolikih grl!
»Eh! Kaj bi javkal kakor stara ženska za tistim, kar je bilo!« se je baron otresel melanholije, ki mu je iz mrtve delavnice prodirala v drušo.
»Ali ni Marije tu?« se je obrnil do mojstra Trošta.
Sivolasi mojster je odložil iglo, snel naočnike in pogledal gospodarja.
»Je,« se je oglasil trdo. »Poslal sem jo v sobo, da si poišče kakšno obleko moje pokojne žene. če mi misli delati sramoto tod po Šmartnem, je bolje, da je nikdar ne vidim.«
»Nu, nu, mojster, zaradi obleke pač ni vredno, da se jezite.«
Stari risar ni odgovoril. Le premem je baronovo srednje veliko, šibko postavo od nog do glave. Pogled pa je Valvasorju govoril glasneje od besed.
Tako mu je govoril: Ti si kriv, če moja hčerka ni, kakor so druga dekleta njene starosti. Ti si mi jo vzgojil tam gori na gradu, ti s svojimi čudnimi novodobnimi nazori s svojo lahkomiselno filozofijo, s svojo knjižnico, polno svetske navlake. Namesto da bi jo naučili vsega, kar je ženski potreba, si jo natrpal z učenostjo. In še več: odtujil si mi otrokovo srce. Le malokdaj se spomni name, da me obišče, še takrat je ne morem biti vesel...
Vse to sta govorila starčev pogled in njegov molk.
In baron je razumel. Njegovi prsti so nervozno zvijali in zopet odvijali predlogo, ki je ležala na mizi poleg bakrene plošče
ILKA VAŠTETOVA:
VRAŽJE PEKLE
(Zgodovinski roman)
»Vi svojega otroka ne razumete, mojster,« je de-ja počasi, gledaje skozi zamreženo okno. »Mariji je prostost njenega duha, njene volje potreba, kakor je vam življenjska potreba prostost vaše umetnosti, vaše roke.«
Andrej Trošt je skomignil z rameni. Njegove ustne so se skrivile v trpkem posmehu.
»Prostost!« je dejal zaničljivo. »Moja umetnost je sužnja, vlačuga, ki se prodaja.«
Mirno je vzel Valvarsorju predlogo iz rok, si jo naravnal, nataknil naočnike, prijel za iglo in se sklonil nad delom.
Valvasorja je pretreslo. Zaslutil je vso tragiko starega umetnika: rojen svobodnjak, je vendarle živel tlačansko življenje, še huje. Tlačan odda gospodarju desetino pridelka, stari umetnik je desetino pridržal, a oddajal je — devet desetin.
V	duši dar prostega ustvarjanja, srce polno stvariteljskega hrepenenja — ga je ponižala in zmlela borba za ljubi kruhek ...
Molče se je Valvasor obrnil, pristopil k mlade-
mu Graj žar ju in mu razložil nekaj novih risarskih naročil.
»Kadar končate skice, prinesite mi jih, da jih pregledam, preden izvršite risbe s peresom.«
»Najpozneje jutri zvečer jih prinesem na grad.«
»O, saj se ne mudi.«
Zadrega je stopila v baronove oči. Ves začuden jo je opazil mladi bakrorezec in — razumel... Tudi zanj učenjak ni imel več posla, tudi njemu bo kmalu bila ura odločitve.
Matija Graj žar je ves zmeden zrl za gospodarjem, ki je odhajal iz bakroreznice. Misel na ločitev ga je bolela. Baron mu je bil vedno kakor oče. še več: baron je v mladem možu spoštoval umetnika, Grajžar pa je v Valvasorju cenil resnično velikega človeka.	*
Ozrl se je skoz okno za baronom, ki je sam pripeljal konja iz hleva in ga zajahal. Na konju se je okrenil in se nasmehnil, nekaj zaklical in pomahal z roko v pozdrav nekomu, ki je stal menda na hišnem pragu.
Da, da, Marija. 2e je tekla proti hlevu. Takoj se je vrnila — s konjem. Oblečena je bila v sivo dolgo obleko z mnogimi volanami na krilu in na rokavih, obleko, kakršno so nosile gospe pred dvajsetimi leti.
Pa vendar ne bo — ? Res! 2e je dvignila nogo proti stremenu. A — ni šlo. Zdaj?
»O!« je kriknil Grajžar
Trošt je dvignil glavo in pogledal skoz okno.
»Marija!«
Prepozno.
Resk, resk! Ze je bilo krilo za tri volane krajše
—	ostanek je segal dekletu komaj še do kolen. Odtrgane volane so zletele proti hlevu in lahko kakor ptica se je vzpela Marija na konja. Zajahala je proti očetovemu oknu in smeje se zaklicala:
5
Lojze Jakopič:
AKCIJA Ul
"rdeča gos”
Lojze Jakopič
AKCIJA
—	Gospa, če ne veste kaj delava, potem se res ne splača, da vam to posebej razlagani...
13. Pustimo zdaj avto in se ozrimo za našima letovišč irjema! Gospa Paradižnikova je s posebnim izrazom na obrazu odkorakala za grm, in medtem ko je Paradižnik uživa! sladkosti hladne sence, se je Paradižnica vrnila izza grma močno spremenjena! Bila je v novem, živo rdečem bikiniju. - »No. kako ti je všeč bik ... bik ...« -
Klara ni mogla do kraja izgovoriti zadnje besede. Groza je skremžila njeno zardelo lice! Po travniku, za Paradižnikovim hrbtom, se je bližal -bik! - Rdeča barva razburja. Zverina je s krvavo podplutimi očmi v direktni brzini drvela v napad ... - No, Paradižnikovima je uspelo pogra-
biti hlače in mini kostimček in se vreči v avto. Tudi je uspelo uiti ostrim rogovom na avto cesto! Oddahnila sta se, vendar ne za dolgo! Čudno brenčanje, ki ni prihajalo iz motorja, ju je pričelo vznemirjati! Kdor je bil kdaj v čebelnjaku, bi brž spoznal, odkod to brenčanje ...
IVAN GAVRILOVIĆ:
ZA VSE SPOSOBEN
M
j
iviajnen in Deden. Preplašen. Vendar S odločen iti do kraja. Izvršiti nalogo- 3
»Oprostite toda jaz za to nisem sposoben!«
Kaj takega ne smete izreči niti v sanjah, kajti to je slabo, to je grdo, to je, kakorkoli obrnete, zavora za vaš lastni napredek.
ZMOREM! — to je prava beseda ki jo je treba uporabljati na delovnem mestu.
Kaj je ON v našem podjetju, tega pravzaprav ne ve živa duša! A da je sil-nno sposoben in da vse zna — o tem se govori na dolgo in široko!
»Prevzel boš mesto šefa računovodstva!«
»Razumem!« odgovori ON. Odgovori in ne mrdne.
Pa nikar ne mislite, da ne dela. Dela, pa še kako! Izračunava, množi sešteva, kontrolira... če ga človek samo pogleda, si misli: rojen je za to stroko!
»V voznem parku nekaj škriplje. Bi lahko ti?«
Smešno vprašanje?!
»Seveda!« odgovori šef računovodstva.
»No, pa prevzemi šefovo mesto.«
Naslednjega dne: ON, v delovni obleki, hodi od vozila do vozila, dviga pokrove, leze pod karoserije, s francozom žgečka motorje, trka po gumah, človek toliko da ga sploh še spozna!
»Nismo zadovoljni s šefom prodaje!«
»če. hočete!« odgovori ON.
In kot bi mignil, je na novem delovnem mestu. Prodaja, razprodaja, hvali blago, potuje, sklepa pogodbe, skratka vse.
»Zbolel je.«
»Kdo?«
»Glavni inženir?«
»Kdaj naj prevzamem?« vpraša nenadkriljivi.
Zdaj so pred njim načrti, računalniki, ravnila... Prepričan je, da je za največje statve premalo samo en ventil. Po njego
vem bi morali ventilom posvetiti posebno pozornost. Navsezadnje, kaj pa izkušnje z delovnih sestankov? Vsako reč je treba predhodno dobro preventilirati.
ON je referent za kadre
—	in to ve.
Celo pravnik!
ON je nenadkriljiv, ON zmore vse!
Doslej je uničil najmanj pet ali šest podjetij, zato nikar ne mislite da ne more tudi vašega!
Kako pa boste vedeli, kdo je to ON?!
To je že malce teže, kajti v njegovi karakteristiki piše: odličen delavec, spodobnega obnašanja. Kaj pa naj bi napisali drugega za nekoga, ki svojim šefom na delovnem mestu še nikoli ni rekel:
OPROSTITE? AMPAK JAZ ZA TO NISEM SPOSOBEN!
čez sedem let vse pride prav.
Bolna je, delat ne more; godci zagodejo, plesat -pa pojde.
če se pod nogami ude-re, ne hodi naprej.
Bolje dober beg od slabega boja.
če se pravdata dva, tretji dobiček ima.
Bolje dober glas kot srebrn pas.
če se sramota izgubi, tudi čednosti več ni.
Bolje drži ga kot lovi ga.
če si ležal v mladosti na rožah, boš ležal v starosti na trnju.
Bolje je bosa trnje mleti kakor pijanca vzeti.
če si sam ne znaš pomagati, jaz ti ne morem.
Bolje je hranjeno jajce kakor sneden vol.
če v jeseni ni kam de-vati, spomladi ni kje jemati.
Kako daleč od mene in vseh nas, ki smo se tlačili v vojaškem kamionu, je bilo to drobno, vsakdanje meščansko življenje, polno dolgočasja, strahu, jeze, veselja, želja in načrtov. V nas pa je bila samo želja jesti in biti na toplem, v meni dodatna: pobegniti in izpolniti nalogo, če se mi želja uresniči, sploh nisem pomislil na to, kaj bom potem, kam bom šel in kako se bom rešil iz srede sovražnega mesta, ki ga nisem poznal. Bilo mi je popolnoma tuje, nepoznano, še nikdar nisem bil v nobenem nemškem mestu, v nobeni nemški vasi. Sploh si nisem znal predstavljati, kakšni so nemški prebivalci v domačem okolju. Poznal sem le vojake na okupiranem ozemlju in stražarje v taborišču.
Ko so ustavili kamion, so nam razdelili delovno orodje, nas pa v grupe po štiri in štiri skupaj. Znana trojica z vodjem skupine na čelu je s krampi in lopatami naskočila porušen stanovanjski blok. Porušen je bil ob letalskem napadu pred nekaj dnevi. Ni šlo torej' za reševanje ljudi in predmetov, temveč za odstranjevanje ruševin s ceste in prometnih križišč.
Nalagali smo razbitine ria kamione, ki so odvažali material nekam zelo blizu, kajti po nekaj minutah so se vračali. Pošteno smo morali delati, potili smo se in kmalu sem postal truden. Komaj sem čutil roke. Nenadoma je nekdo na zidu zavpil:
»Halt! Alarm!« Pritekla je straža, esesovski oficir si je ogledal konec predmeta ki je štrlel iz ruševin. Neeksplodirana letalska bomba. Kratek posvet. Ukazi.
Trije naši kneflingi z vsem potrebnim orodjem so si znova ogledali 'na pol izkopano bombo. Ostali smo morali v razna zaklonišča pod stražo, daleč stran. Čakali smo. Po nekaj urah so oni trije prinesli kapico bombo in še neke druge dele, več naših skupin pa je moralo bombo do kraja izkopati Pripeljal je poseben vojaški avtomobil. Nanj so naložili bombo.
Mi smo nadaljevili z delom. Ves dan, v istem ricmu, istem vzdušju. Le straža se je menjala in vmes smo dobili še kar izdatno kosilo: čorbo s krompirjem, korenjem in narezanim zeljem, vrhu katere so plavali cinki magi kocke.
in nato proti večeru zopet na ka mione, pa nazaj v taborišče po isti poti, skozi glavna taboriščna vrata. Preštevanje, pregled in pohod v strumnih molčečih vrslah na domači blok, v svojo štubo. Nato večerja, drobni opravki, konec luči. spanje. Pred spanjem obujanje vtisov in nato kovanje bojnega načrta Sam. Sredi sovražnikov.
Sama sva stala z Gregorjem vrhu visoke porušene zgradbe in metala na dvorišče ruševine. Padale so v globino v gostem slapu prahu, ki se je dvignil od tal še bolj gost vsakič, ko je material udaril ob zemljo. Videl sem pod seboj na cesti kamione, na katere so material nalagali sotrpini, in strojnična gnezda stražarjev okrog nas, ki so nas pazili. Bili so vešči v svoji stroki in kljub raznolikemu terenu, razpostavljeni tako, da nihče od nas ne bi mogel pobegniti nekaznovan. Vsa okolica je bila razdejana od bombnih napadov. Poskušal sem ugotoviti, kje smo, na kateri cesti, pa nisem nikjer našel napisne tablice. Samo to sem vedel, da smo nekje v severozahodnem predmestju Munchna, in sicer po glavni dachauski cesti, po kateri smo se to jutro peljali. Več deset kamionov naših sotrpinov so peljali naprej v druge mestne predele.
Ko sem si dddobra ogledal okolico in odmeri] smer proti središču mesta, sem se lotil Gregorja kraj sebe. Bila sva sama. Lahko bi se ga rešil z enim samim gibom lopate in ga porinil v globino na dvorišče. Nihče bi mi ne mogel ničesar očitati. »Napravil je samomor,« bi rekel. Take in podobne stvari so oile v naši komandi na dnev nem redu, pa tudi takšne, da so stražarji streljali na ubežnike, da so zaradi nepazljivosti pri demontiranju silne eksplozije bomb raztrgale deset, dvajset človeških teles. Skoraj sleherni dan je za našo komando poseben kamion pripeljal v taborišče mrtve
Dve uri sem imel časa. Nadstropje niže je delai z vodjo skupine Lazzaro in ves čas pogledoval v nadstropje, kjer sva delala z Gregorjem. Začel sem pogovor brez ovinkov, v čisti materinščini.
»Kaj je res, da si bil v Ljubljani partizanski varnostnik?«
Gregor je prenehal z delom in me presenečeno pogledal Verjetno zaradi vprašanja in zaradi čiste slovenščine.
»Kaj pa je to zate pomembno?« je odgovoril Naredil sem sil zaupljiv in tovariški obraz
»Zelo važno. Celo več kot to, verjemi.«
Gregor je bil nezaupljiv. S pogledom je preiskal okolico. Ujel sem njegov pogled m ga pomiril.
»Nihče ne prisluškuje, bodi prepričan. Drugače o teh stvareh ne bi govoril s teboj. Veš, zame vsi mislijo, da sem Italijan, pa sem partizanski in angleški agent. Tudi v taborišču. Zato je zame važno, da odgovoriš na vprašanje.«
Gregorja je zalila rdečica. Od osuplosti ni vedel kaj odgovoriti. Ponovil sem vprašanje.
-	»Si bi! v Ljubljani varnostnik ali ne?«
Gregor'je nekaj časa okleval, nato pa je neodločno izjavil.
»Bi..«
Vztrajal sem dalje:
NAŠ OBISK
Vsak petek zjutraj glas radia Stopiče
Ne boste ga slišali, ker ga ni na valu. Lahko ga slišijo le učenci v osnovni šoli Janeza Trdine. Radio oddaja vsak petek zjutraj. Kaj pra-
vi	ravnatelj?
»Sem prav slišal, da imate pri vas radio?« sem te dni ustavil ravnatelja sto piške osemletke Ljuba Miloševiča.
»Seveda,« je kratko odvrnil ves začuden, kako da še nič ne vem.
»Kako pa gre ta reč?«
»Zelo preprosto,« me je začel poučevati. »V vseh razredih smo že pred leti
v razredu. Moram reči, da znajo učenci lepo pripraviti oddajo in da so vesti res zanimive.«
»Kaj bi lahko še povedali o prvem polletju?«
»Naj začnem pri koncu, bo bolj zanimivo,«, je odvrnil stopiški ravnatelj. »Priredili smo razstavo iz delkov, ki so jih napravila učenci pri likovnem in tehničnem pouku. Razstav-
Ljubo Miloševič, ravnatelj osnovne šole Janeza Trdine v Stopičah, je uvedel že marsikatero novost v pouk.
napeljali zvočnike. Ce sem v pisarni vključil magnetofon ali gramofon ali radio, se je to slišalo hkrati po vseh razredih, lahko pa samo v tej ali oni učil niči. To smo si omislili cot sodoben učni pripomoček.
ELica Rozman, k. uč pn nas zgodovino, se je domislila, da bi lahko to ozvočenje porabili še v druge namene Spodbudila je učence, da so začeli za pisovati zanimive dogodke in druge, včasih tudi šaljive vesti, nakar so jih posneli na magnetofon m tako pripravljeno oddajo predvajali zjutraj pred pričetkom pouka, ko so bili učenci in učitelji že
ljemo je več kot 300 izdelkov — od risb do rezbarij in loncevine Lepo je videti moram reči, da sr je učitelj za likovni in tehnični pouk Ivo Klinc po štono potrudil pri ureditvi razstave Razred, ki je dal na razstavo najlepše izdel ke, je dobil pokal dva naslednja razreda pa kolajne. Posamezniki so prejeli knjige Pred razstavo so učenci uprizorili igre »Plešoči osliček«, ki s. .10 je ogledalo več kot 60 ljudi. tudi starši učencev.«
»Kaj pa polletni uspeti?«
»Izdelalo je okoli 75 odstotkov učencev. Uspeh je za 11 odst. boljši kot v prvi konferenci.«
IVAN ZORAN
Koliko letos za šole
Po programu temeijne izobraževalne skupnosti se bodo zaslužki učiteljev močno izboljšali
Po programu temeljne izobraževalne skupnosti bi v letošnjem letu potrebovali za Šolstvo v občini 4,182.429 dinarjev, kar je skoraj d30.000 din več kot lani. S toliko denarja bi bilo mogoče uresničiti stališče republiškega izvršnega sveta, po katerem naj bi v Sloveniji osebne dohodke prosvetnih delavcev uskladili z zaslužki v gospodarstvu, upoštevaje pri tem izobrazbo.
Pri izračunih Je bilo upoštevano merilo, po katerem naj bi učitelji, ki poučujejo razredno, dobivali za svoje
Ansambel »Berger« tudi v Loki
Tudi v Loki pri Zidanem mostu Je predzadnjo nedeljo gostoval priljubljeni ansambel »Berger« z mlado pevko Melito Avsenak. Obiskovalci so povsem napolnili dvorano in navdušeno pozdravljali godce in pevko. Prireditev je imela tudi gmoten uspeh. 120 dinarjev je od iztržka namenjeno za popravilo dvorane.
delo najmanj 1050 din na mesec, učitelji, ki poučujejo predmetno, 1200 din, predmetni učitelji 1350 din in profesorji 1600 din, seveda, če izpolnjujejo vse obveznosti.
Za osnovne šole je predvideno 3,776.773 din, za posebne šolske oddelke, kjer bi poučevali duševno prizadete otroke (v Trebnjem in na Mirni) 82.146 din, za avtobusne prevoze 130.200 din, za delavsko univerzo 35.000 din, za štipendije skupno 21.300 din, za prosvetno-pe-dagoško službo 77.000 din, za strokovno službo TIS 18.600 din in za obvezno rezervo 41.410 din.
Kako bo zbranega toliko denarja, je še nejasno. Po predlogu republiške izobraževalne skupnosti naj ni občina prispevala 2,344.878 din, vendar je vprašanje, kako bo ob tem financirala- druge družbene službe.
RAZGLAS ROKA
ZA PRIGLASITEV SEČNJE LESA V SEČNIH SEZONAH 1869/70 IN 1970/71
Na podlagi določil 12. člena pravilnika o določanju količin lesa za domačo uporabo GG Brežice
objavljajo
gozdni obrati Brcžice, Kostanjevica, Mokronog, Planina pri Sevnici, Radeče in Sevnica
rok za priglasitev sečnje lesa v sečnih sezonah 1969/70 in 1970/71
Gozdni posestniki, ki imajo gozdove na območju zgoraj navedenih gozdnih obratov, naj prijavijo sečnje v svojih gozdovih, kakor tudi izven gozdov v roku
od 1. februarja do 15. marca 1969
Kraj in čas priglasitve v navedenem roku bodo gozdni obrati objavili na krajevno običajne načine. Gozdni posestniki, ki imajo namen sekati' izključno za domačo uporabo, morajo obvezno priglasiti sečnji za dve leti skupaj 1969/70 in 1970/71.
Vsak gozdni posestnik mora ob priglasitvi sečnje izjaviti, koliko od skupno priglašene količine lesa za sečnjo bo imel za domačo uporabo lesa za kurja, vo in tehničnega lesa in koliko je namenil za prodajo. Če ima gozdni posestnik zaradi večjih popravil stavb v svojem gospodarstvu ali novogradenj večje potrebe po tehničnem lesu, mora obvezno ob priliki priglasitve sečnje predložiti potrjeno gradbeno dokumentacijo. Priglasitev je sicer možno opraviti tudi pismeno na gozdni obrat, vendar pod pogojem, da lastnik gozda v pismeni prijavi navede vse podatke o gozdu ter v kakšne namene les potrebuje.
V	razpisanem roku so priglasitve sečenj povsem proste plačila.
Izven razpisanega roka gozdni obrati ne bodo več sprejemali priglasitev, razen za posebne potrebe v primeru elementarnih nezgod.
Brežice, 25. I. 1969
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
URADNO OBVESTILO
ustavnega sodišča SR Slovenije
Sekretariat ustavnega sodišča SR Slovenije obvešča, da sprejema stranke vsak dan - razen sobote - od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 17. do 18. ure v prostorih sodišča v Ljubljani, Erjavčeva 18.
Razen pismenih vlog sprejema ustavno sodišče od strank tudi na zapisnik pobude in predloge za postopek v zadevah, v katerih je pristojno odločati.
Stranke lahko dobijo najnujnejše informacije o postopku tudi po telefonu št. 22-345. '
V	ustavno-sodnem postopku se ne plačujejo takse.
Iz pisarne sekretariata ustavnega sodišča SRS
VPISOVANJE V PRVI RAZRED NOVOMEŠKE OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 1969/70
Vpisovanje v 1. razred bo za prihodnje šolsko leto na osnovni šoli »Katja Rupena«, Novo mesto in na osnovni šoli Šmihel pri Novem mestu
18., 19. in 20. februarja t. I. od 8. do 11. ure v pisarni tajništva
Vpisovali bomo otroke, rojene leta 1962, pogojno pa tudi tiste, ki so bili rojeni do vključno junija 1963.
Istočasno lahko starši pogojno vpišejo otroke tudi v »malo šolo«.
Podrobnejša navodila so objavljena na oglasnih deskah v šoli v mestu in v Šmihelu.
»ELEKTROl tHNA«
trgovsko uvozno in izvozno podjetje z elektrotehničnim materialom LJUBLJANA, TITOVA 51
razpisuje delovno mesto
DELAVCA V PRODAJALNI
za prodajalno v Novem mestu
POGOJ: šoferski izpit za motorno kolo ter odslužen kadrovski rok.
Ponudbe, ki naj obsegajo kratek življenjepis, pošljite Komisiji DS za delovna razmerja, Ljubljana, Titova 51, do 15. 2. 1969.
VINOGRADNIKI!
Ce želite nabaviti kakovostne trsne cepljenke sort
žametovko, modra frankinja, kraljevina, laški rizling in druge
se zglasite pri trsničarju
FRANCU MARTINČIČU,
Šmalčja vas, Šentjernej
RIBIŠKA DRUŽINA NOVO MESTO NOVO MESTO, Glavni trg 7
razpisuje delovni mesti:
1. TEHNIČNEGA TAJNIKA
2. DELAVCA V RIBOGOJNICI
Pogoji:
pod 1. končana osemletka, pet let prakse v vodenju pisarniške administracije, znanje strojepisja, znanje vsaj enega tujega jezika. Prednost imajo kandidati iz Novega mesta.
Pod 2. odsluženi vojaški rok.
Poskusna doba 3 mesece. Osebni dohodek po dogovoru. Rok prijave 15 dni po objavi.
Veletrgovina
»MERCATOR«
LJUBLJANA
prodajalna
»DOLENJEC« ŠENTJERNEJ
obvešča
cenjene potrošnike, da sprejema naročila
za zidno in strešno opeko, apno in ostali gradbeni material
Večje količine bomo dtostavljali kupcem tudi na dom.
INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL
NOVO MESTO
Zaradi povečanega obsega poslovanja
potrebujemo
VEČ KVALIFICIRANIH DELAVCEV
za delo v tovarnah v Novem mestu, na Suhorju in v Črnomlju
Nastop dela takoj!
Kandidate za zaposlitev vabimo v zvezi z nastopom dela na razgovor v kadrovsko službo IMV Novo mesto, v vodstvi tovarn na Suhorju in v Črnomlju.
RADIO LJUBLJANA
VSAK 1MN: poročila ob 5.15,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00 15.00,
18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glas beni spored od 4.30 do 8.00.
■ PETEK, 7. FEBRUARJA: 8.08 glasbena matineja. 8.55 Pionirski tednik. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za za tuje goste. 12.3o Kmetijski nasveti — inž. Milena Jazbec: Pomen in vloga dušika v prehrani sadnega drevja. 12.40 Cez polja m potoke. 13.30 Priporočajo vam .
14.05	Majhen koncert lahke glasbe
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Napotki za turiste. 15.25 Glasbeni intermezzo
16.00	Vsak dan za vas. 17.05 Človek in zdravje. 18.45 Na medna rodnih križpotjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Ninom Robičem. 20.00 Naši amaterski zbori tekmujejo 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Med deli makedonskih skladateljev.
■ SOBOTA, 8, FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Radijska Sola za nižjo stopnjo (ponovitev)
— Naš Prešeren. 9.25 Cez travnike zelene 9.50 »Naš avtostop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.3o	Kmetijski nasveti — Leopold Debevec: Anton Janša in njegovi sodobniki. 12.40 Dalmatinske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam .	14.05 Glasbena pravljica
— Vid Pečnjak-Ivo Petrič: Pobegli robot 15.20 Glasbeni intermezzo 15.40 Naš podlistek - A. Slodnjak:	Neiztrohnjeno srce. 16.00
Vsak dan za vas. 17.05 Gremo v kino. 18.15 Vsako soboto »Top-pops 11«. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute s pevko Metko Stok
20.00	Novi ansambli — nove melodije. 21.30 Iz fonoteke Radia Ko. per. 22.15 Oddaja za naše izseljen, ce.
■ NEDELJA, 9. FEBRUARJA:
6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Nace Simončič: »Zajčja reportaža«. 9.05 »Koncert iz naših krajev« 10.05 »Se pomnite tovariši . ..« Miha Ber. toncelj: Prvi koraki. 10.30 Pesmi borbe in dela. 10.45 — 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Novi ansambli narodno-zabavne glasbe. 14.05 Popoldne ob zabavni glasbi. 15.05 Nedeljsko športno popoldne. 17.30 Radijska igTa — Jean Giraudoux: »Intermezzo«. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«
22.15 Serenadni večer z glasbo 'Amerike.
■ PONEDELJEK, 10. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Lojze Hrček: Pri obnovi vinogradov uporabljamo samo kvalitetne cepljenke
12.40	Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam .
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni inter-
LIPISAN — insekticid s hitrim delovanjem
LIPISAN — uničuje muhe, komarje, ose, molje in druge insekte
LIPISAN — zanesljiv in razen tega še parfumiran
LIPISAN — najboljši prijatelj v vsakem gospodinjstvu
PROIZVAJA
RADON.JA Simah
mezzo. -16.00 Vsak dan za vas. 18.15 »»Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem. 20.00 Simfonični koncert Slovenske filharmonije
21.45	Skladbe za violino in klavir
22.15 Za ljubitelje lazza.
■ TOREK, 11. FEBRUARJA: 8.08 Operna matineja. 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Maribor — naše drugo mesto. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kme tijski nasveti — inž. Jože Korošec: Zasnova deteljišč z boljšim semenom. 12.40 Slovenske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . .
14.05 Glasbeno udejstvovanje mia-dih. 15.2o Glasbeni intermezzo.
16.00 Vsak dan za vas. 18.15 V torek nasvidenje! 18.45 Svet tehnike — dr. Jože Slivnik:	Kemija žlahtnih plinov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Jožico Svete. 20.00 Od premiere do premiere. 21.15 Deset pevcev — deset melodij.
■ SREDA, 12. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.45 Slovenske narodne pojeta Edi Kenik ob spre mljavi harmonike in vokalni kvintet »Gorjanci«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Ermenc Ernest: Del KZ Mozirje za pospeševanje govedoreje 12.40 Od vasi do vasi.
13.30 Priporočajo vam . .	14.35
Naši posluašlci čestitajo - in pozdravljajo. 15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 Naš podlistek — Use Aichinger:	Pogovor o pogovoru.
17.05 Mladina sebi in vam. 18.15 Odskočna deska. 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza
■ ČETRTEK, 12. FEBRUARJA: 8.08 Operna matineja. 9.25 Iz zakladnice resne glasbe 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti inž. Milica Oblak: Selekcija črnega ribeza. 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru.
13.30 Priporočajo vam . .	14.05 »Mladina poje« 14.45 »Mehurčki«
15.20	Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Četrtkov simfonični koncert 18.15 Iz naših studiov. 18.45 Kulturni globus
19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Marjano Deržaj 20 00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.40 Glasbeni nokturno
22.15 Komomoglasbeni večer
NEDELJA, 9. FEBR.
9.30 Kmetijska oddaja v madžarščini (Beograd)
9.25	Poročila »Ljubljana)
9.30 Po domače z ansamblom Savski val in triom Sušnik —
> (Ljubljana)
10.00 Kmetijska oddaja (Zagreb)
10.45 Propagandna oddaja (Ljub-ljana)
10.50	Risanka (Zagreb)
11.00 Cortina d’Ampezzo: Smučar, ska tekmovanja za pokal Ilio Colli — smuk za moške — (Evrovizija)
12.30 Daktari — serijski film — (Ljubljana)
13.20 TV kažipot (Ljubljana)
15.10 Saga o Forsytih — serijski film (Ljubljana)
18.00 Novi ansambli — nove melodije (Ljubljana)
16.00 Garmisch: Evropsko drsalno prvenstvo — revija — (Ljubljana)
19.10 Cameval v Viareggiu — posnetek EVR {prenosa (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Beograd)
20.30 3-2—1 (Ljubljana)
20.35	Humoristična oddaja R. L. Djukiča (Beograd)
21.20 Malo za šalo, malo za res — (Ljubljana)
21.45 Športni pregled (JRT)
22.10 TV dnevnik (Beograd)
PONEDELJEK, 10. FEBR.
9.30 TV v šoli Zagreb)
10.30 Ruščina (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb)
15.40	Ruščina (Zagreb)
16.10 Angleščina (Beograd)
18.45 Kulturna oddaja v madžarščini (do 17.00) (Beograd)
17.45 Tiktak: Umba Kumba in pikasta kamela (Ljubljana)
za pozorno darilo ali pogostitev
TELEVIZIJSKI
SPORED
WHISKY
REMY MARTIN
COGNAC
HINE
COGNAC
UVAŽA IN DOBAVLJA:
IREHRANA
EXPORT-IMPORT
LJUBLJANA
18.00 Po Sloveniji (Ljubljana)
18.25	Mehanizem razdelitve dohodka — I. del — oddaja iz cikla Ekonomska šola na malih zaslonih (Ljubljana)
18.50 Slager sezone —.Sarajevo — (Beograd)
19.20 Cesta pričakovanj — kulturna reportaža (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.35 J. Anouilh: Orkester — drama TV Zagreb (Ljubljana) Simfonični koncert — (Ljubljana)
Poročila (Ljubljana)
TOREK, 11. FEBR.
9.30 TV« v šoli Zagreb)
10.30 Angleščina (Zagreb)
11.00 Osnove splošne izobrazbe — (Beograd)
14.45 TV v šoli — ponovitev (Zagreb)
15.40 Angleščina — ponovitev — (Zagreb)
16.10 Francoščina (Beograd)
17.45 Risanka (Ljubljana)
18.00 Kako sta Spok in Dolgin lovila Gregca — lutkovna serija Kurir Gregec (Ljubljana)
18.20 Obrežje (Ljubljana)
18.40 Torkov večer z melodijami Franca Korbarja (Ljubljana)
19.10 Skrivnosti narave — serijski film (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 Dvigalo za morišče — francoski film (Ljubljana)
Trije dueti in en solo (Ljubljana)
Poročila (Ljubljana)
SREDA, 12. FEBR.
9.30 TV -v šoli Zagreb)
17.15 Madžarski TV pregled (do 17.30) (Beograd)
17.50 Primožev dnevnik: Danes sem zdravnik (Ljubljana)
18.30 Pisani trak (Ljubljana)
18.45 Sodobna prehrana — Zajtrk (Ljubljana)
19.05	Stroji za pomivanje poso'de — (Ljubljana)
19.15 Gostje iz Sanrema — (Ljubljana)
19.45 TV prospekt (Zagreb)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 W Shakespeare: Troilus in Kresida — predstava drame SNG Ljubljana (Ljubljana) Poročila (Ljubljana)
ČETRTEK, 13. FEBR.
9.30	TV v Soli Zagreb)
10 30 Nemščina (Zagreb)
11.00 Angleščina (Beograd)
14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb)
15.40 Nemščina — ponovitev — (Zagreb)
16.15 Smuk za ženske — posnetek lz Selva dl Val Gardena — (Ljubljana)
17.45 Pravljica — Grad ugank — (Ljubljana)
18.00 Zapojte z nami: Haydn, Mozart (Ljubljana)
18.15	Po Sloveniji (Ljubljana)
18.45 Humoreska (Beograd)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.35	Saga o Forsytih — serijski
film (Ljubljana)
21.25	Kulturne diagonale (Ljubljana)
22.10	Poročila (Ljubljana)
PETEK, 14. FEBR.
9.30 TV v šoli Zagreb)
11.00 Francoščina (Beograd)
14.45	TV v šoli (Zagreb)
15.55 Smuk za moške — posnetek iz Sevle di Val Gardena — (Ljubljana)
17.25	Daktari — serijski film — (Ljubljana)
18.15	Glasbena oddaja (Skopje)
19.00 Svet na zaslonu (Ljubljana)
19.30 Naš globus (Ljubljana)
20.00 TV dnevnik (Ljubljana)
20.35	Sence — ameriški film —
(Ljubljana)
Popularna glasba (Ljubljana) Poročila (Ljubljana)
SOBOTA, 15. FEBR.
9.35	TV v šoli (Zagreb)
17.45 Po domače s Koroškim oktetom in ansamblom Dorka Skobemeta (Ljubljana)
18.15 Mladinska igra (Beograd)
19.15 S kamero po svetu (Ljubljana)
19.40	Pet minut za boljši Jezik — (Ljubljana)
19.45 Cikcak (Ljubljana)
20.00	TV dnevnik (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35	Izbor popevke za sodelovanje na tekmovanju za pesem Evrovizije (Zagreb)
22.15 Wojeck — serijski film — (Ljubljana)
23.10	TV kažipot (Ljubljana)
23.30 Poročila (Ljubljana)
KB
LJUBLJANA
KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA
je s 1. januarjem 1969 razširila mrežo poslov* nih enot in sicer:
POMURSKA KREDITNA BANKA, MURSKA SOBOTA je sedaj podružnica Kreditne banke in hranilnice Ljubljana v Murski Soboti z ekspoziturami v • GORNJI RADGONI
• LENDAVI in
• LJUTOMERU Podružnica v NOVEM SADU je razširila svojo mrežo še na Sremske Karlovce.
V	Ljubljani je odprta nova, moderna ekspozitura na Miklošičevi cesti št. 7.
Zaupajte svoje denarne posle Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, ki jih bo opravila hitro, natančno, zaupno in pod najugodnejšimi pogoji!
ČE V VAŠEM
DELOVNEM
KOLEKTIVU NI
POVERJENIKA
PREŠERNOVE
DRUŽBE,
POSTANITE
TOVI.
«2 0 0 D
9Z
— Vse kaže, da je naša državna reprezentanca spet
izgubila • • •
m
— Nič čudnega, da te inšpekcija preganja! Tudi meni si utajil tele tisočake!!
SMEH STOLETIJ
V	neki družbi je mlada pisateljica dalj časa vpraševala Bernarda Shatva, kakšne možnosti ima mlada ženska, da se poroči, in nazadnje rekla:
»No, kaj pravite, kakšne so moje možnosti za poroko?«
»Draga moja, na to raje ne mislite,« jo je miril Irec.
»Zakaj pa ne?« je hotela vedeti mlada dama.
»Zato, ker vas imam za preveč inteligentno, da bi bili zadovoljni z možem, ki bi bil tako neumen. da bi vas vzel...«
Veliki Irec m rad dajal intervjujev. Vztraj nemu novinarju pa je vendar uspelo da je pri šel do njega in ga prašai:
»Alt verjamete da bodo evropski narodi nekoč uredili svoje spore in začeli nazadnje živeti kot veliko družina?«
»Toda. saj že zdaj ravnajo drug z drugim kot člani kake velike družine,« ie odgovoril slavni dramatik
Ko se ie mudil v kalifornijskem mestu, ga je neznanec, ves obupan na pogled, zaprosil, naj mu vodan deset dolarjev. Shau) je kratko odvrnil.
»Ne morem!«
Po nekaj korakih ga je zapekla vest: nemara je vzel zadnje upanje obupancu, ga pognal v smrt in tako uničil človeško življenje. Obrnil se je in dal možu zahtevano vsoto. Ta ie denar vzel in se hotel odpraviti naprej. Shaw ie zaklical:
»Stojte! — Povejte mi. kaj bi storili, če bi vam ne dal denarja?«
»Ne vem čisto natanko, gospod. Nemara ti se moral celo ozreti za kakim delom.«
Zanimiv je tudi Shawov pogled na zakon. ki naj ga pq svoje razlože naslednje anekdote. Nekdo je vprašal Shauoa:
»Ali verjamete, da je tisti, ki se oženi v petek, vse življenje nesrečen?«
»Seveda verjamem,« je odgovoril Shaw. »Zakaj pa naj bi bil petek izjema?«
Znana dama je rekla Shawu, da storita moški in ženska najpametneje, če se zgodaj poročita.
Tedaj se je avtor »Pygmaliona« pikro nasmehnil in dejal:
»žal sem drugačnih misli! Ko postane ženska pametna, začne misliti, kako bi se omožila, ko postane moški pameten, je pa že oženjen.«
\
Ko je bil Herbert Henry Asquith še minister, ga je vedno, obiskoval nadležneš, ki je na izpraznjena mesta priporočal svoje prijatelje. Asquith je bil nejevoljen in ni vedel, kako bi se ga znebil.
Nekaj ur po smrti visokega uradnika v ministrstvu se je spet oglasil pri njem.
»Ali ne bi mogel moj prijatelj X zavzeti mesto pokojnega gospoda'Smitha?« ga je vprašal
»Lahko,« je odvrnil minister, »če mu je to po volji. Samo prej naj pogleda, če dolžina krste odgovarja njegovi višini.«
Znani slikar Alma-Tadema je rad pogledal globlje v kozarec. Ko so mu v rahlo vinjenem stanju pokazali zibko z dvojčki, je previdno rekel:
»Kako očarljiv je ta otrok!«
DOLENJSKI UST * TEDNIK * VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
23
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 7. februarja — Ksenija Sobota, 8. februarja — Janez Nedelja, 9. februarja — Polona Ponedeljek, 10. februarja — Dušan Torek, 11. februarja — Zvezdana Sreda, 12. februarja — Damjan Četrtek 13. februarja — Katarina
Brežice: 7. in 8. 2. francoski barvni film »Oskar je kriv za vse«. 9. in 10. 2. ameriški barvni film »Grofica iz Hongkonga«. 11. in
12.	2. francosko-italijansko-španski barvni film »Obračun na Indijskem oceanu«.
Črnomelj: od 7. do 9. 2. ameriški barvni film »Ta nori, nori svet«. 11. in 12. 2. grški barvni film »Grk Janis«. 12. in 13. 2. Švedski barvni film »Streljaj prvi, Fredy!«
Kostanjevica: 9. 2. španski film »Maščevanje v Fruerte Cedrosu«.
Metlika: od 7. do 9. 2. italijanski barvni film »železni kapetan«, od 7. do 9. 2. ameriški barvni film »Robin Crusoe«. 12. In 13. 2. jugoslovanski film »Do zmage in naprej«.
Mirna: 8. in 9. 2. ameriški barvni film »Geronimo«.
Mokronog: 8. in 9. 2. sovjetski barvni film »3 In 2«.
Novo mesto: od 6. do 10. 2. ameriški barvni film »Cabasko«. Od 11. do 13. 2. angleški film »Vrnitev iz pepela«. — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: od 7. do
11.	2. švedski barvni film »Roke gor, Fredy!«
Ribnica: 8. in 9. 2. ameriški barvni film »Operacija grom«.
Sevnica: 8. in 9. 2. ameriški film »Ne pošiljaj mi rož!« 12. 2. angleški film »Goldfinger«.
Sodražica: 8. in 9. 2. brazilski film »Suha življenja«.
SLUŽBO DOBI
TAKOJ sprejmem vajenca za kovi-nopasarsko stroko in enega splošnega ključavničarja. Stanislav Zupančič, pasarstvo, Čelov, ška 157, Ljubljana, tel.: 61-435.
SPREJMEM žensko za varstvo otroka na domu. Anica Kotnik, Volčičeva 3, Novo mesto.
ISCEM gospodinjsko pomočnico k 3-članski družini. Zglasite se osebno ali pismeno v popoldanskih urah na naslov: Gabrijela Zupančič, Begerča vas 86 a, Novo mesto.
SPREJMEM natakarico (samostojno ali začetnico) za gostilno. Naslov v upravi lista (165/69).
SLUŽBO IŠČE
PRIDNO DEKLE išče zaposlitev ali pa mesto za izuči te v. Naslov v upravi lista (176/69).
STANOVANJA
ODDAM sobo samski osebi. Miha Čolnar, Trdinova 14, Novo me-mesto.
MLADA ZAKONCA brez otrok (oo dipl. Inž., ona študentka) iščeta sobo. Ponudbe pod »30.000 do 30.000«.
MLAD INŽENIR nujno potrebuj« dvo ali trosobno stanovanje v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (147/69).
ISCEM primemo poslopje za tera-oersko delavnico v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v u-pravi lista (170'6fH
MOTORNA VOZILA
PRODAM FIAT 750. Naalov v upra.
Ti Usta. (171/69).
PRODAM malo rabljen moped T-12. Jože Zupančič, Mizarski obrat SGP PTONIR, Novo mesto.
PRODAM
NAMIZNA JABOLKA po .1,50 din prodam na Graearjevem tiunu pri Orehovici.
PRODAM dobro ohranjeno klavir, sko harmoniko (80-basno) in dva fikusa, visoka 1,50 m—2 metra Naslov v upravi lista.
PRODAM malo rabljeno motorno kosilnico BOS, z Dieslovim motorjem in snopo vezal ko, voz na Sine, lahke sani, 6 let starega konja, 3 are vinograda (primerno za vikend) in 1 ha gozda » k. o. Ždinja vas. Mačkovec 4, Otočec pri Novem mestu PRODAM dobro ohranjeno kredenco ta električni štedilnik. Infor-
FEBRUARSKO VREME
V	PREGOVORIH
če je svečana pretoplo, bomo v aprilu radi za pečjo.
če je svečnica zelena, velika noč bo zasnežena.
če se na svečnico jasno zdani,
zima rada še dolgo trpi. Kakršno vreme na Petrovo kane,
tako rado cel mesec ostane.
če se Polona v soncu odtaja,
v mokrem poletju gob preostaja.
Februarski Valentin prinese ključ od korenin.
LUNINE MENE:
10. 2. £ ob 01.08 16. 2. © ob 17.25 24. 2. ob 05.30
Trebnje: 8. in 9. 2. nemški barvni film »Winetou in Old Fire-hand«. 12. 2. angleški ljubezenski film »Služabnik«.
Jože Grubar, Polhovica 1, Šentjernej, razglašam vse besede, k) sem jih govoril zoper Jožeta Po-
maci je: Avtomoto deli, Glavni trg 2, Novo mesto.
PRODAM železno staro blagajno, teža 400 kg. Naslov v upravi lista (149/69).
PRODAM električni štedilnik Gorenje s pečico, tri grelne plošče. Naslov v upravi lista (150/69).
POCENI PRODAM štedilnik na drva. Ogled vsak dan do 15. ure. Vera Hočevar, Kettejev drevored 43, Novo mesto.
KOKOSI, odlične nosnice (g), 9 mesecev stare, prodam po ugodni ceni — samo 15 Ndin za kos. Farma Toni Grilc, Senovo 217. i
KUPIM
KUPIM kompleten železni plug št.
7	znamke MUTA, Jože Simonič, Stražnji vrh 3. Črnomelj.
POSEST
PRODAM hišo in 1,20 ha zemlje. Smolenja va3 27, Novo mesto. •
PRODAM vinograd v Curnovcu — površina 70 arov. Naslov v u-pravi Usta (177/69).
PRODAM več zemljiških parcel in vinograd v Metliki in okolici ter senik brez zemljišča. Informacije v nedeljo, 9. februarja v Metliki, Vinogradniška 19 pri Steelnar.
VINOGRAD s hramom in košenino, celotna površina 55 arov, prodam. Kastelic, Biška vas, Mirna peč.
PRODAM vinograd (20 arov) z zidanico. Vse v dobrem stanju tik ob cesti. ZakraJSek, Vrh 12, p. Mokronog
PRODAM najboljšemu ponudniku hišo v Irči vasi 34, Novo mesto.
PRODAM VINOGRAD v Grčevju pri Otočcu z zidanico ln podstrešno sobo ter motorno slamoreznico Naslov v uttuvI Usta (164/69).
PRODAM VINOGRAD, star 8 let, na Trški gori blizu cerkve Naslov v uoravi lista (166 69).
RAZNO
PRAŠIČKA, izgubljenega od Mokrega polja pri Šentjerneju do Novega mesta, vroite prosim, proti nagradi na naslov: Franc Kovačič, Mokro polje 6, Šentjernej. PRED JEDJO m po njej morate misliti morda na svoj želodec, 6e ga zdravite brezuspešno z rnmimi zdravili. Ste že poskusili s preizkušenim ln učinkovitim naravnim zdravilom — z rogaškim DONAT vrelcem? Zahtevajte ga v trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju HMEIJ'JTK, STANDARD (MERCATOR) in liri DOLENJKI.
STE V ZADEGI, kaj bi kupiU za trajno darilo? Stopite k Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze).
bravca iz Mokrega polja za neresnične.
Terezija Modic, Mokro polje 2, Šentjernej, opozarjam, da moj mož Franc Modic, Mokro polje 2, Šentjernej, ni upravičen prodajati premičnine in nepremičnine in da nisem plačnica dolgov, ki bi jih naredil.
Jože Bartolj, Vel. Cerovec 3, Stopiče, prepovedujem pašo in obračanje živine po vsem mojem posestvu. Obenem prepovedujem tudi pašo perutnine. Ta preklic velja od 6. februarja 1969 dalje.
Jože Blažič, Zihovo selo 4, Otočec ob Krki, prepovedujem hojo, vožnjo in sekanje ter pašo živine, posebno koz, po mojem gozdu nad vasjo Krko in Žihovem selu Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga Jpom sodno preganjal.
Ljubi Miji Klobučar, ki živi v Dusseldorfu, čestitajo za 19. rojstni dan vsi, ki jo imajo radi, posebno pa mami iz Škocjana. Možu Stanetu pa leo pozrt^av
UMiMU
Ob smrti dragega moža, ata, sta rega ata, strica
*	FRANCA KUHARJA
iz Dol. Prekope
se iskreno zahvaljujemo vaščanom in sosedom za pomoč in sožalje tei vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Prisrčna hvala ZZB NOV občine Novo mesto, krajevni organizaciji ZB Kostanjevica, PGD Prekopa in obema govornikoma za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Antonija, sinovi hčere z družinami
Ob smrti drage žene, hčerke in sestre
SLAVKE AVGUŠTINČIČ
poročene Lukič iz Mirne peči se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ji darovali vence in cvetje, nam izrekli sožalje, ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo podjetju Rade Končar iz Zagreba za venec in govorniku tov Kozoglavu. Žalujoči:	mož	Desimir,	oče.
bratje in sestre z družinami
Ob bridki izgubi drage žene, mame in sestre
TEREZIJE CIZEL
iz Dečnih sel
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence Posebna zahvala primariju dr Bricu in strežnemu osebju brežiške bolnišnice, artiškim pevcem in ZB. kolektivom TMV in A<TOS°-r-
vis Brežice, GO Kostanjevica, vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč. Žalujoči: mož, hčerka, sinovi, sestre in bratce
Ob smrti našega dragega očeta in starega očeta
PETRA STAREŠINIČA
iz Zuničev št. 19
se iskreno zahvaljujemo dr. Ivanu Smrečniku in ostalemu strežnemu osebju bolnice Novo mesto, ki mu je v težkih trenutkih lajšalo bole čine, Gasilskemu društvu Zuniči za darovani venec in častno spremstvo na njegovi zadnji poti, poveljniku društva Francu Starešini ču za ganljive besede ob odprtem grobu, vsem prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti Žalujoči: sin Peter z ženo Mag. do, hči Ana z možem in družino ter vnuka Mihael in Bi. serka _
Ob prerani smrti našega ljubega moža, očeta, brata in strica
JANEZA ŽAGARJA
iz Birčne vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ob tej težki izgubi stali ob strani, nam izrekli sožalje in nas tolažili. Posebno zahvalo smo dolžni vsem podjetjem in organizacijam sorodnikom, prijateljem in znancem za vence in cvebje. Toplo 6e zahvaljujemo šefu internega oddelka novomeške bolnišnice primariju dr. Koscu, prav tako dr. Primoži-čevi m vsem, ki so pokojniku v času bolezni nudili pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku iz Šmihela, ki ga je spremljal na zadnji poti žalujoči: žena Pepca z otroki in drugo sorodstvo
Ob izgubi moža, očeta in očima
FRANCA LAHA
se iskreno zahvaljujemo ZB Mirna peč za venec, vaščanom Šentjurja za nesebično pomoč, vence in udeležbo na zadnji poti, posebno še družinam Eršte, Pavček, Kos. Prav tako hvala gospodu župniku in vsem drugim.
Žalujoči:	žena	Malka,	sinovi	j
Stane, Tone in Vinko, hčeri i Mici in Ančka, pastorki Ivan. i Fani in Tončka z družinami	i
Ob težki izgubi našega ljubega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA FINKA
z Obrhka pri Dol. Toplicah
se iskreno zahvaljujemo vsem so sedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za poslovilni obred in spremstvo. Zahvaljujemo se tudi KZ Krki, EE Dol. Toplioe, Gozdnemu obratu Crmošnjice in družini Škufca za darovane vence. Iskrena hvala vsem za izrečeno sožalje. Žalujoči: žena Marija, sinova Jože, Marjan, hčerke:' Malči, Tilka in Magda z družinami ter dnjo’o sorodstvo
Otočec: prikolica se je odtrgala
Slobodan Džukič iz Bugojna je
2.	februarja popoldne vozil tovornjak s prikolico iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Otočcu se je prikolica odtrgala in se na bankini prevrnila. Škodo so ocenili na 4000 din.
Gor. Polje: s fičkom v drog
Zadnjega januarja zjutraj se je peljal Novomeščan Aleksander Pov-še s fičkom iz Soteske v Novo mesto. V Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah se je zaletel v električni drog. Vozilo se je prevrnilo, voznik pa je obležal nezavesten in s hudo poškodovanim prsnim košem. Ko so ga odpe-ljaU v‘ novomeško bolnišnico, se še ni zavedel, škodo so ocenili na 6000 din.
Novo mesto: trčenje pred bolnišnico
Marjan Smrke je 28. januarja z avtobusom podjetja GORJANCI pred novomeško bolnišnico prehiteval pešca z vozičkom. Naproti se je z osebnim avtomobilom pripeljal Miro Zalokar lz Straže. Smrke je avtobus zavrl, na mokri cesti pa ga je zaneslo v osebni avtomobil. Škodo so oceniU na 2200 din.
Otočec: z avtomobilom na kamen
Novomeščan Vitomir šunjič se je 29. januarja zvečer pripeljal z zastavo 1300 do Otočca. V megli ni opazil kamna na cesti, zato je zapeljal nanj. škodo so ocenili na 700 din.
Velika vas: avtomobilist povozil srno
Stanislav Saule iz Gorice je 28. januarja zvečer pri Veliki vasi z osebnim avtomobilom povozil srno, ki je skočila predenj na cesto. škodo so ocenili na 800 din.
Ilffofl/ESTIIAI
Graditelji, pozor! Sprejmfem v gradnjo vse vrste hiš, garaž in objektov z vašim ali pa z mojim materialom. Zahtevajte ponudbe. Ivan Hribar, Hudo 21, p. Radomlje.
Društvo upokojencev Novo mesto priredi v nedeljo, 16. februar, ja, pustovanje v lastnih klubskih prostorih; pričete^ ob 13. uri. Rezervacije in večerja 10 dinarjev Prijavite se v klubskem lokalu do
13.	februarja pri strežnem osebju Vsi na pustovanje ob prijetnih domačih vižah. Maske zaželene. Vabi odbor!
Gostilna Roman Zorko iz Družinske vasi vabi 9. februarja na veselo predpustovanje. Za zabavo preskrbljeno!
Razglašamo prosto delovno mesto KV gostinske delavke ali delavca za bife.
Zaželena je mlajša ženska moč ali moški z odsluženim vojaškim rokom. Poizkusna doba 2 meseca. Delovno mesto je stalno. Ponudbe je treba poslati na: Mercator, VE Gradišče Trebnje — Komisiji' za delovna razmerja, v G dneh po dne vu objave.
V	soboto, 15. februarja priredi gostilna Ivan Mnjccn v Tržišču maškarado. Postregli vas bomo z dobiro kapljico ln z domačimi Jedili. Vabljeni!
ščetke za loščilce in za sesalce za prah obnovi ščetarstvo Armič, Ljubljana, Tržaška 52.
Ekspresno očisti oblačila Pralnica in kemična čistilnica. Novo mesto, Germova 5.
Zagorica: avtobus rinil avtomobilista
Jože Kastigar iz Preska je vozil : 28. januarja popoldne SAPOV avtobus iz Žužemberka v Dobrnič.
Pri Zagorici se je pripeljal naproti z osebnim avtomobilom Mihael Zevnik iz Dobrniča. Voznik avtobusa je na poledeneli cesti močno zavrl,	zato je vozilo zane-	,
slo v osebni	avtomobil in ga rl-	i
nilo več metrov nazaj. škodo so ocenili na 2000 din.
Mokrice: otrok padel iz avtomobila
Alojz Škulj	iz Vel. Podloga se
je peljal 27.	januarja z osebnim
avtomobilom nemške registracije iz Mokric proti Brežicam. Pri grajskem mlinu je avtomobil zaneslo v jarek.	Tedaj so se odprla
vrata, nakar	je padel iz vozila
voznikov 3-letni sin. Poškodovala se je tudi voznikova žena. škodo so ocenili na 2000 dih.
******
Novo mesto: na križišču zbil otroka
27. Januarja ob 19. uri je stekel 51etni Andrej Ban po kandij-skem križišču v Novem mestu. Z Glavnega trga se je tedaj pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Suhadolnik. Ko je voznik opazil dečka, je zavrl, vendar je bilo prepozno: vozilo je že zbilo dečka na tla, vendar je na srečo dobil le lažji udarec v glavo.
Čatež: treščil v tovornjak
Zagrebčan Borivoj Kresnik se je 27. januarja dopoldne peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane v Zagreb. Pri bencinski črpalki na Čatežu Je hotel prehiteti krški tovornjak, ker pa toga ni mogel, je zavrl m treščil v zadnji del tovornjaka. Ranila sta se voznik Kresnik in sopotnik Edo Gluhak; odpeljali so ju ▼ brežiško bolnišnico. Škodo so ocenili na 10.000 din.
Prav je, da zveste:
Zakaj Dolenjski list zadnjič ni bil zrezan?
| PRETEKLI ČETRTEK nam je tiskarna DELO v Ljubljani celotno naklado — 35.900 izv. našega tednika, tiskala na novem rotacijskem stroju v novem DOMU TISKA. Zaradi vsebine lista in večjega obsega smo se odločili zadnjič tudi za boljši, malo debelejši papir, tu pa so nastopile težave: Čeprav je novi rotacijski stroj zelo sodobna »mašina«, pri obsegu 32 strani malega formata ne more odrezati gornjega roba na časniku. V tiskarni so nam pred ti-skom zagotovili, da bodo naredili vse kar je sploh mogoče, da bd tisk stekel v redu, takoj pri začetku tiskanja pa se je pokazalo, da nož v stroju papirja pri takem zgibu ne more pravilno rezati. Tiskarna meni, da je tega kriv tudi preveč naelektren rotacijski papir. Za prevoz plošč v staro tiskamo popoldne ob 16. uri ni bilo več časa, ker potem naš tednik sploh ne bd bil tiskan v sredo, temveč šele v četrtek in bi ga večina bralcev dobila komaj v petek
■ Zaradi teh vzrokov smo se morali odločiti za tisk v novi tiskarni, vsi naročniki in bralci pa ste imeli doma nepotrebno delo z rezanjem časnika. Vljudno vas prosimo, da neljubo zadrego, katere novinarji in uprava lista zares nismo krivi, oprostite. Upamo, da se bo tiskarni le posrečilo, da bo na novem stroju prej ali slej lahko tiskala tudi naš časnik, kadar bo spet imel 32 strani.
H BOGAT OBSEG in precej branja smo ponudili naročnikom in bralcem v januarju: v 4 številkah, izmed katenh je bila prva celo v dvojnem obsegu, smo tiskali skupno 166 strani Dolenjskega li-sta namesto običajnih 112 strani. Za »isto ceno« srno torej dali 54 strani lista več, samo da bi lahko ponudili našim bralcem kar največ informacij, branja in razvedrila
VSEM NAROČNIKOM in sodelavcem lep pozdrav!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
DOLENJSKI UST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metli ka. Novo mesto, Ribnica. Sevnica in Trebnje
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR. Tone Gošnik (glavni in odgovorni	urednik), Ria	Bačer, Slavko
Dokl.	Miloš	Jakopec,	Marjan Legan, Marija Pado-
van, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran Tehnični urednik; Marjan MoŠkon
IZHAJA vsak četrtek -- Posamezna številka 70 par (70 starih din) - Let n n naročnina: 32 Ndin (3200	Sdin).	polletna	naročnina 16	novih dinarjev
(1600	Sdin);	plačljiva	je vnaprej —	Za inozemstvo
62 50 novih dinarjev (6 250 Sdin) oz. 5 ameriških dolarjev ali ustrezna druga valuta v vrednosti 5 ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novom mestu. 521-H-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRA-VE Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštni predal: 33 — Telefon: (068) 21-227 — Nenaročenih rokopisov in fotografij no vračamo — Tiska ČP »Delo« v Ljubljani