LETO II.
LJUBLJANA, 18. OKTOBRA 1924.
STEV. 51.
3 BMMBBBMBHEBMBMMBBBBBMPBI
^4^0ČNiNA-ZA-1VC0SLA-VHO ČET^TL^TNO D!N S5-£SlOl£TN© D8N’60/ZA* INO^^NSTVO Ig PODATI ftfTNlNO/OČLAil-PO
Ienikv/ Posamezna
ŠTEVILKA* PO OSN I SO
POŠT. ČEK. RAČ. 13.188
S
REDNI$TVO-lN‘VPftAMfc ‘ VČJTEL1SKI TISKARNI/ :0S<0PBS!-SE-NE*VRA~ 'C4lO/ANONlHNl*DO> Pš$i SE NE PRiOBČV-1E10/P0)TNINA-PLAČAN A-V-GOTOVINI
TELEFON ŠTEV. 906.
V nedeljo, dne 12. oktobra 1924 je preminul v Stari Pazovi
brat Rade Uroševic
ustreljen na zahrbten način od Radičevcev.
Večnaja mu pamjat!
Grobovi tulilo ...
‘ ‘! A'ko je bila kdaj resnična ta beseda, bo letos ob Šesti obletnici naše svobode...
Pred dvema letoma je bil sprejet zakon o ureditvi in o vzdrževanju naših vojaških grobov, ki so raztreseni po raznih državah Evrope, Azije in Afrike. Zakon je določal, da je treba izvršiti koncentracijo grobov. kar se pa dosedaj ni izvršilo, ker ni bi:lo precizirano, na kakšen način naj se to izvrši. Ministrstvo za vere pa je te dni naročilo posebnemu odboru, da izdela uredbo o koncentraciji vojaških grobov, ki bi dopolnila praznine v enem samem zakonu. Po poročilih pa, ki jih je dobilo ministrstvo za vere, je razvidno, da imamo v Češkoslovaški 35-000 grobov, v Avstriji 7000, v Madžarski 8000, v Italiji 4000, v Franciji in na Korziki 5000, v Grčiji 15.000 in v Afriki okoli 10.000 grobov. Mnogo grobov naših vojakov se nahaja tudi v Bolgariji, Turčiji. Ru-muniji, Rusiji in v francoskih kolonijah v Afriki, a o številu teh Se nimamo točnih podatkov.
In ne samo ti! Koliko grobov obdaja Sočo in Drino, koliko jih je ob Savi in Moravi, koliko jih je v Macedoniji in v albanskih gorah — na morski obali in po otokih. In vsi ti grobovi pričajo o boju, trpljenju in smrti onih tisočev in milijonov, ki so trpeli in padali za našo svobodo. Na teh grobovih se je zrušila Avstrija.
In ko bo prišel zopet 28. oktober — član kapitulacije naše tisočletne sovražnice — bodo zatulili grobovi: »Kdo vlada v naši domovini, v zemlji osvobojeni z našo krvjo?... Kie so danes oni, ki so se borili z nami? Kje je svoboda, za katero smo polagali svoje žrtve?«... 1 Da. svoboda je, a ne svoboda jugoslovanska, ampak svoboda izdajalska. ki ž njo bivši hujskači proti Srbiji uničujejo delo osvobojenja.
V	ospredju države, ustanovljene na teh neštetih grobovih, so danes možje, kakor je Radič, Korošec, Spaho in drugi. In njihovi pomagači »se že pripravljajo, da prosttave praznik »samoosvobojenja« in razne Marijine družbe bodo pod vodstvom poslanca Škulja, katerega obzorje ne sega čez ribniško dolino, slavile samoosvobojenje Slovencev in tam se bo zavijala zgodovina, češ: sami smo se osvobodili, da, še več, mi smo osvobodili Srbe. mi smo ustvarili deklaracijo, mi vladamo, mi smo kulturni itd. In isto bodo trobili lirvatski radičevski listi, slavili hrvatsko samostojnost in lagali, da so se svojevoljno pridružili državi, katere danes ne priznavajo... In grobovi bodo tulili, ko bo po osvobojenih zemljah odmevala laž!
In politikarji. ki niso ničesar storili za našo skupno državo — in še danes ne store ničesar — bodo govorili proti srbskim generalom, kakor je zadnjič pisal »Slovenec«, češ, da generali nimajo besede o politiki. Politikarji hočejo s svojim ščuvanjem imeti besedo pri vojski in bi za svoje volilce najrajše dosegli, da bo vsak vojak v svoji Vasi koruzo stražil — generali pa naj bi molčali, ko jim vodilni možje uničujejo disciplino v armadi. Zdaj je pa vprašanje, ali so delali državo generali, ali gospodje iz klubov SLS ali SHAS itd.? Med tistimi grobovi je mnogo častnikov in višjih oficirjev. In ti grobovi tulijo — ko slišijo, da se omalovažuje njihov pokilic od ljudi, ki niso nikoli vedeli, kaj se pravi iti na bojišče, kjer žanje smrt svoje žrtve. Po mnenju naših slavnih ministrov bi general-minister ne smel imeti niti toliko svoje besede, kakor jo imajo drugi, in bi moral mirno poslušati, kako se ruje na najvišjem mestu proti državi, za katere obrambo je v kritičnem času 011 odgovoren. In tak kritičen čas nastaja ravno vsled plodonosnega dela separatističnih poslancev, ki zahtevajo nove krvi in grobov, kajti urejene, mirne države ne bo nihče napadal, ker ne bo imel upanja na uspeh... In zopet tuilijo grobovi, ki so bili porok novega življenja in protestirajo proti onim. ki oznanjajo smrt...	1
Grobovi tulijo — a demagogi kriče, da bi jih ne slišali, kajti glas grobov bi vzbudil vest vseh živih, da bi spoštovali njihove žrtve in bi ne pustili, da izrabljajo državo ljudje, ki niso ničesar storili za naše osvobojenje.
Zato je tak krik po Jugoslaviji in 28. t. m. se bo povečal, da ne
bi slišali grobov.
Toda glas grobov je vnebovpijoč in oni, ki še niso onemeli, ga slišijo in bodo opozorili nanj tudi one, ki so trenutno pozabili na grobove in poslušali demagoge s frazami o sporazumu. Grobovom ni treba sporazuma — oni so priče velike vere, ki so jo zatajili oni »navidez Jugoslovani«, ki danes vladajo.
Koroški plebiscit — 28.^ oktober — Rapallo — grobovi tulijo, demagogi vladajo in v tej državi nima besede ne Jugoslovan, ne general — ampak nasprotniki narodnega edinstva in njihovi pomagači.
Grobovi tulijo! In ko jih bodo odkrivali in koncentrirali, ali bo ta narod razumel njih globoko bolest?...
Za enotno jugoslov. nacionalno fronto v Sloveniji.
Desorientacija — to je beseda, ki najboljše karakterizira današnje stanje jugoslovensko orientiranih ljudi v naši pokrajini. Nikdar še ni bil napreden in nacionalen živelj pri nas tako razbit in razruvan kakor je sedaj. Vzrok temu ni težko najti, iskati pa ga je treba objektivno, brez strankarskih predsodkov, kakor to delajo vsi naši politiki in njihovi listi. Posebno se v tem oziru veliko greši na strani demokratov, kjer se vsakdo, ki je drugega mišljenja, pa če je še tako pošten v svojih mislih, obsodi kot špekulant, ki hoče s^ svojim delom kovati le sebi politični kapital. Nočemo trditi* da v našem političnem življenju zadnjih let ni bilo tudi takih špekulantov ; bili so in so še; pravi vzroki, ki so privedli do cepanja naprednih in nacionalnih vrst v Sloveniji, pa so drugi, globlji.
Prvi vzrok za poznejše cepljenje je rodila že sama ustanovitev Jugoslovensko Demokratske Stranke v Sloveniji, ker si je nadela samo novo ime, ostala pa je v bistvu prav tako okorna, neagilna in neborbena ter koncem koncev nesodobna. kakor je bila prejšnja Na-rodno-napredna. Mladi ljudje, ki so malo bolje pojmovali potrebe časa po osvobojenju, so že zgodaj uvideli, da se pod njenim starim vodstvom ne 'bo mogoče razvijati, da preveč boleha na senilnosti. Zato se je začel v njenih vrstah prvi boj med »mladimi« in »starimi«, ki so se pozneje ločili in zbrali eni krog novega »Jutra«, drugi krog starega »Slovenskega Naroda«. Vendar sta obedve grupi ostali vsaj navidez še v skupni fronti, čeprav sta delali vsaka zase in vsaka na svoj način. Široka javnost tega razdora že takrat ni dobro pojmovala in to je bil vzrok, iz katerega se je rodila prva neizvestnost mase.
Napredna in narodna javnost je takrat pričakovala dela od ene in druge strani, ko ga pa ni dočakala, je pričela iskati novih poti. Ena taka nova pot je bil narodni socializem! Nastopil je simpatično in moralno oprt na nekdanjo N DO v Trstu ter na močno češko narodno-socialistično stranko in izgledaSo je, da bo Slovenija v nekaj letih njegova. Nade se niso uresničile. Na krmilo stranke so prišli docela nesposobni ljudje, ki so bili pač dobri demagogi, pa skrajno slabi psihologi, politiki in delavci. Njihova politika je prišla kmalu tako daleč, da nihče ni vedel, kaj pravzaprav hočejo, in ko se je ponesrečil še zadnji poizkus razširiti narodno-sociali-stično gibanje tudi na druge pokrajine naše države, je naš narodni socializem pričel usihati prav tako naglo, kakor je poprej vzrastel. Danes je to brezpomembna družba lahkovernih ljudi, ki še vedno čakajo na — svoj čas. ^ ki so ga že davno zamudili. Poskušajo še s koketiranjem z internacionali, avtonomisti in z mladinskim delom v »Bratstvu«, toda pomagalo vse to ne bo čisto nič. V jugoslovenski narodni skupščini ne bo nikdar več sedel noben narodni socialist, iz-vzemši da bo kandidiral na kaki skupni listi z drugimi.
Druga frakcija, ki je videla, da demokratska gospoda nima razumevanja za politično delo med kmeti, je ustanovila Samostojno kmetijsko stranko. Tudi ta pojav je bil simpatičen, njegovi voditelji pa so pokazali pri svojem delu vso nesposobnost. Prvi pogrešek je bil, da so odklonili sodelovanje inteligence, drugi da niso imeli niti smisla, niti sposobnosti za podrobno prosvetno in gospodarsko delo med kmečkim ljudstvom, tretji in največji pa. da so se po prvem naravnost nepričakovanem sijajnem uspehu pri volitvah v konstituanto leta 1920. vsed;li na svoje Iavorike in zaspali spanje pravičnih. Misliii
so, da je klerikalizem za vedno strt in hoteli počivati, češ. nadaljni razvoj bo sam dovršil še preostalo. Zgodilo se je ravno narobe; nadaljni razvoj jih je skoro izbrisal s površja in lani se je pri volitvah v narodno skupščino, in še to brez količnika, rešil edino g. Pucelj. Če pridejo danes nove volitve, je prej verjetno, da bo SKS izgubila še tega edinega poslanca, kakor pa da bi pridobila le še enega. Nam je kmečko gibanje simpatično, toda čemu bi si lagali? Kar je, je in se spremeniti ne da; vsaj v bližnji bodočnosti ne.
Poskusov obnovitve NNS, ki so končali skrajno klavrno, ne bomo omenjali. Povečali so samo splošno desorientacijo in prispevali na svoj način do novega poizkusa — do ustanovitve Narodne radikalne stranke. Med vsemi novimi povojnimi političnimi poizkusi v Sloveniji, je imel ta še najmanj idejne in moralne podlage. Razen nekaterih res poštenih, toda naivnih mož. ki so verjeli v jugoslovenstvo srbske radikalne stranke in v možnost njenega razvoja v Sloveniji, so se je oklenili večinoma elementi, ki so iskali njene pomoči in zaščite samo zato. ker je bila slučajno na vladi. Ves razvoj NRS v Sloveniji od prvega početka do danes je pokazal, da ta stranka ni naša rešiteljica, da ni ona izhodišče iz naše desorientacije in kaosa, po katerem hrepenimo vsi. Danes pa je ta poizkus razen tega tudi že več ali manj likvidiran. V Sloveniji ne izhaja noben radikalen list več in more se le še govoriti o ostankih nekdanjega pokreta.
Vsled teh iskanj rešitve na novih potih je demokratska stranka vedno bolj slabela in padla danes docela med vrste ostalih grup, ki tavajo v naši desorientaciji brez iz-gledov na bodočnost. V tem stanju pa se poraja zopet novo gibanje, novo iskanje izhoda v — Davido-vičevi grupi. Veliko število pristašev dosedanje enotne demokratske skupine v Sloveniji, katerim se pridružujejo še nekateri drugi, se danes slepi s to nado in samo pomanjkanje sposobnih voditeljev je krivo, da že danes nimamo organizirane Davidovičeve demokratske stranke v Sloveniji. Rešitve pa tudi ta stranka ne more prinesti. Tako je danes stanje jugoslovensko nacionalne stvari v naši pokrajini. To vidijo vsi, ki mislijo trezno in objektivno in ki niso zaplankani s strankarskim slepilom. Če gredo naše napredne stranke ločeno v prihodnje volitve, ne bo Slovenije zastopaj v Beogradu niti en sam •napreden nacionalen jugoslovenski poslanec. Pa tudi če bi dobila po čudežu, ki je v ostalem izključen, vsaka teh strank po enega poslanca. bi ti ljudje v svoji razdvojenosti prav ničesar ne pomenili.
Vprašanje nastaja sedaj, ali smo res še resni, ali nismo več? če se še nadalje zadovoljimo s takim stanjem, nismo! Toda kje je izhod?
V	»koncentraciji«, ki jo že par let oznanjajo nekateri strankarji? Predno odgovorimo na to vprašanje, si moramo biti najprej na jasnem, če je taka koncentracija sploh mogoča. Da! Mogoča je. toda samo takrat, če jo izvede ljudstvo samo, nikdar pa, če prepusti to delo voditeljem obstoječih strank. Taka koncentracija mora biti koncentracija jugoslovensko orientiranih v enotni jugoslovenski nacionalni fronti, toda brez strankarjev, to se pravi — brez današnjih voditeljev. V taki fronti se zberejo lahko tudi vsi tisoči onih, ki se jim ie ogabno strankarstvo pristudilo in so se radi tega izločili in stoje ob strani, enako blizu in enako daleč vsem. Za bazo enotne fronte pa je sposobno edino jugoslovenstvo, ker je danes ta problem tisti, katerega je treba re-
šiti najprej, kajti brez njegove rešitve ni mogoča nobena rešitev so-cialnili, prosvetnih, kulturnih, gospodarskih in drugih vprašanj. Našo državo je treba najprej izpeljati iz sedanjega državnopravnega kaosa in komaj potem je mogoče misliti na drugo. Današnje stranke so že vse pokazale, da tega ne zmorejo in nikdar ne bodo zmogle. Ali naj radi njihove nesposobnosti trpimo še cela dolga leta in jih v zahvalo še podpiramo? S tem bi samo pokazali, da nismo vredni boljše usode, kakor jo imamo sedaj.
Z resolucijo v Novem Sadu si je Orjuna nadela nalogo vzpostaviti enotno jugoslovensko nacionalno fronto. Pričnimo z izvajanjem najprej v Sloveniji, kjer je ta fronta najbolj razbita, kjer so razmere najbolj obupne. Naša sveža mlada sila, naša vedno čuječa borbenost, naša poštenost, prosta partizanstva in naša neomajna ljubezen do domovine in naroda ter vera v veliko bodočnost, ki je usojena Jugoslaviji. je najboljša garancija, da bo naša enotna jugoslovenska nacionalna fronta dovedla res do končne in popolne zmage. Danes, ko je evolucija našega pokreta, o kateri smo govorili zadnjič in napovedali tudi že ta članek, privedla tako daleč. da tudi neposvečeni že uvidijo, da je bila grda laž očitanje, da nismo samostojni, ampak hlapci drugih; danes, ko vidijo vsi, da se borimo proti vsem za svoje svete cilje; danes pač ni nobene ovire več za našo jugoslovensko orientirano javnost, da bi se nam ne pridružila in nam tako omogočila lažjo in hitrejšo zmago. Naprej, za enotno ju* goslovensko nacionilno fronto v Sloveniji; naprej za našo čimprejšnjo zmago!
Kupujmo in podpirajmo izvrstno
Kolinsko cikorijo
domači izdelek.
sssoe
II
Mod. 12.
brezslišni pisalni stroj.
Framte.Maili»onaiii.5.TtlJO?
OB
L E K E
OB
NA
R O K E
OB
MESTNI TRG 5 ERNATOVIC
Parna pekarna Jean Schrey
naši.
tl Mia
naznanja, da ima vsak dan večkrat
piino Bini sveže niso.
Telefon štev. 158.
KARO-ievUI
Maribor, Koroška 19.-
Mm Pii io elite
ki Vas naredi elegantnega, ne da bi plačevali dragega krojača, pri
D RAQO SCHWAB
uuauaiM.
M III S II
Četrta obletnica žalostnega koroškega plebiscita je v Mariboru, ki je bil radi izgube Koroške ne samo narodno, ampak tudi gospodarsko hudo prizadet, pokazala ponovno, da postaja vedno bolj zaspan. Da se ni te obletnice spomnila Orjuna, bi bila šla mirno in tiho mimo in Nemci bi bili lahko od srca zadovoljni s takimi »nasprotniki«. Nobena organizacija, nobena stranka ni čutila potrebe obnovitve prisege zvestobe Korotanu. Inteligenca, posebno tista, ki bi morala biti vodnica in vzgled naroda, pa razen častnih izjem ni niti čutila potrebe udeležiti se po Orjuni sklicanega shoda.
Orjuna je storila svojo dolžnost in je zadovoljna. Vsaj njej ne more nihče očitati lenobe in brezbrižnosti. Pokazala pa je tudi, da je samo in edino še ona faktor, ki je sposoben dvigniti naše ljudstvo, navdušiti ga za ideale in povesti iz razdrapane sedanjosti v lepšo bodočnost.
. Shod je sklicati za soboto, 11. t. in. ob 20. uri v vestibul »Narodnega doma« Oblastni odbor, otvo-ril pa ga je v njegovem imenu tajnik brat dr. Vauhnik. Prvi je govoril oblastni predsednik brat Radivoj Rehar, ki je orisal zgodovino našega narodnega propada" nja na Koroškem, sile, ki so jih Nemci uporabljali pri potujčevanju in domače vzroke, ki so privedli do poraza dne 10. oktobra 1920. Spomnil se je zadnjega zasedanja Zveze narodov in pripravljanja »večnega miru« na bazi sedanjih državnih mej, katerega ne moremo priznati, dokler ne bodo naše Koroška. Primorje in grška Macedonija. Končno je ožigosal malomarnost inteligence in pozval mladino, naj bode vsaj ona tisti faktor, ki bo ohranil svežo ljubezen do neosvobojenih, in ponesel nekoč našo državno zastavo na stolpe Gospe svete. Žel jo burno odobravanje.
Brat dr. Krsto Cazafura je obrazložil zunanje vzroke neuspeha na 'Koroškem; kupčije mirovnih konferenc in interese velesil, ki se smatrajo kot zaščitnice velekapitala, male narode in države le za objekt politične in gospodarske eksploatacije. Proti temu se bo lahko borila in rešila Koroško naša država samo takrat, kadar bo zma-
gaia v njej jugoslovenska nacional^ na ideja ter jo dvignila do edinosti, urejenosti in samozavesti. Tudi njemu so navzoči navdušeno aplav-. dirali.
Brat dr. Malcso Žnuderl je govoril o potrebi de;ia. vztrajnosti iti agilnosti ter tudi potrpežljivosti. Če bomo storili svojo dolžnost in če bomo osobito mladino prepojili s trdno odločnostjo, da mora Koro-. ška biti naša. potem bo dan osvo-bojenja naših bratov tam preko prej ali slej, toda gotovo prišel. Po končanem odobravanju govora brata Žnuderla s strani navzočih, je povzel besedo oblastni čelnik brat dr. Irgolič. Naslikal je naše stanje na Koroškem in nemške proslave plebiscitne obletnice ter v imenu akcijon Orjune obljubil osvobojenje nesvobodnih bratov.
Lepo uspeli shod je zaključil br. V a u h n i k . ki je prečital nastopno resolucijo, katero so navzoči navdušeno odobrili. Resolucija se glasi:
»Jugoslovenl Maribora, zbrani na javnem spominskem shodu ob četrti obletnici koroškega plebiscita v vestibulu »Narodnega doma«, sklicanem po Oblastnem odboru Orju-ne. izjavljamo slovesno pred vsem svetom:
Da nasilen in krivičen plebiscit dne 10. oktobra 1920 na Koroškem ni bi! nikak praven dokaz za nemško pravico do te zemlje.
Da mej, ki so bile določene po tem plebiscit« naš narod kot tali ni in nikdar ne bo priznal.
Da je Koroška zgodovinsko in etnično naša in mora postati prej ali slej tudi politično.
Da iugoslovensko narodno in državno edinstvo ni popolno, dokler na stojpih Gospe svete ne za-vilsra trobojnica naše kraljjevine.
Da bomo do takrat čuvali naše brate tam preko in vsako krivico, stoiieno njim. o pravem Č2su in na primernem mestu poravnali.
Brate preko krivičnih mej pozivamo*.
Da ostanejfc> zvesti svojemu po-koljeniu. jeziku In narodu.
Da delajo z vsemi silami na ohranitev neoskrunjene slovenske narodne posesti.
Da se utrde v neomajni veri v končno osvobojenje.
V to nam in njim — pomozi Bok!« ■ ■	• ••	•--*
Franjo Petrinovič v Ljubljani.
Poročali smo v zadnji številki o posetu g. Frana Petrinoviča v prostorih Orjune v Beogradu. Po končanih opravilih se je odpeljal v spremstvu dr. Leontiča ta znani ju-goslovenski rodoljub in dobrotnik invalidov v Zagreb, kjer je konferi-ral z vsemi politiki, obiskal tudi Radiča in sprejel nešteto posetov in avdijenc.
Nekoliko kasno je sprejel Oblastni odbor Orjune za Ljubljansko oblast veselo vest, da se bo peljal dne 11. oktobra ob 16, uri 46 minut tu veliki mecen tudi skozi Ljubljano v Trst. Vsled kratkega časa je bilo nemogoče prirediti kak sprejem v večjem slogu. Odredilo se je samo, da sc udeleži pozdrava, četa četnikov v kroju s praporom Oblastnega odbora in pa delegacija oblastnih
LISTEK.
odbornikov na čelu z namestnikom predsednika bratom Vladimirjem L e v s t i k o m. Občinstvo pa je bilo obveščeno o prihodu g. Petrino-viča s posebnimi lepaki.
Vlak je pripeljal točno ob 16. uri 46 minut na kolodvor, ki je bil polen občinstva. Gospod Petrinovič je stopil iz vlaka, nakar ga je pozdravil v imenu slovenskih Orjun in ljubljanskega prebivalstva brat pisatelj Vladimir Levstik. V svojem govoru je nagiašal Levstik neven-ljive zasluge tega velikega jugoslo-venskega rodoljuba in mecena, ki si jih je stekel s svojim delom med svetovno vojno, kot predsednik Južnoameriške Narodne Obrane in s svojim povojnim udejstvovanjem. Pozdravil ga je kot moža dela, ki pa daje od sadu svojega dela tudi
bogate deleže narodu s svojimi ve-, likodušnimi podporami invalidom* raznim kulturnim in gospodarskim organizacijam. Sporočil pa mu je tudi bratske pozdrave za Jugoslo-vene onstran Oceanov in za zasužnjene brate v Primorju in nagiašal posebno to. da ni meja in morja., ki bi ločila Jugoslovene.
Te iskrene besede idealnega borca za Jugoslovenstvo in pa skromen. a vendar bratski sprejem so g. Petrinoviča vidno ganile. S svojim mirnim in prepričevalnim glasom se je zahvalil s sledečimi, ve-leznačilnimi besedami:	Iznenadili
ste me bratje z Vašim sijajnim sprejemom. Nisem pričakoval tega. ker ne zaslužim, da bi me domovina poveličevala. Kar sem storil zanjo po svojih skromnih močeh, je bila moja dolžnost. Sem človek dela in posla in ne morem storiti toliko, kolikor bi želel in kolikor potrebuje naša velika domovina. Zatorej vam polagam na srce, bratje, da moramo sedaj in da bomo morali i v bodoče vsi delati z vsemi svojimi silami, ako hočemo res uspešno služiti domovini. DeLati pa moramo zanjo vsi vzajemno, saj smo si bratje. Naj ne bo naša domovina samo kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, kakor je danes, nego postane naj čim preje Jugoslavija, v kateri bomo mi vsi Jugosloveni bratje. Nam vsem pa bodi pri delu za Jugoslavijo zvezda vodnica vzvišena nacionalna misel. Izogibajte se vsakega nasilja! Branite pa se, kakor še vselej dosedaj moško in odločno, kadar boste napadeni. Sila redi odpor, delo za Nacijo v bratski vzajemnosti pa bo blagoslovljeno. Hvala vam prisrčna za lepi pozdrav. Živela Jugoslavija.«
Po govoru mu je izročila, sestra vdova Š1 a j pa h o v a lep šopek nageljnov z napisom:	»Velikemu
Jugoslovenu — Slovenske Orjune«. Pri tej priliki so jo tudi predstavili odborniki Oblastnega odbora Orjune g. Petrinoviču.
V imenu Akademske Orjune pa je pozdravil gosp. Petrinoviča Jan T o n j a.
Po pozdravu se je g. Petrinovič podal v vagon iz kojega je zanosno pozdravljal burno ga pozdravljajoče Orjunaše in zbrano občinstvo. Z njim sta se odpeljala tudi brata G a 1 z i n j a in Podkrajšek-K a z i m i r o v i č. ki sta ga spremljala do meje, kjer so pozdravili velikega rodoljuba tudi četniki Obmejnega bataljona.
Gospod Petrinovič se vrne v družbi z Mihanovičem čez par mesecev, nakar bo preštudiral natančno vse razmere v domovini, ki jo misli tudi vso prepotovati in ogledati iz avtomobila.
Prepovedim pešizlet.
Opalografidne potrebščine.
THE REX C0., Ljubljana.
SEIS5
Trbsv«!£skl
Libojski
OrcnoSki
in vlsokok&iortin! TrcbnodoUkl
(spec. ra centralno Inirjrvo)
dobavlja
po najnižjih cenah
DOM. ČEBIN
trgovec s premogom
Ljiitaa, Wol(9va ulica i/H.
Beg z doma.
(Pismo rudarja-Orjunaša).
Pa so možje
tamkaj v Ameriki, tamkaj v Westlaliji so nam izginili.
Sedaj odhajam tudi jaz za sodru-. gi komunisti čez meje, da si bom prislužil v mrzli tujini kruha, ki ga mi domovina ne more ali ne mara dati. Zastonj so bili vsi ideali in vse sanje o lepši bodočnosti, k? smo jo sanjali ob osvobojenju. Vse je izginilo v nedogled in ostaja mi samo še zavest, da bo jutri utonil za menoj zadnji obris naših gora in da bom že jutri tujec na tuji zemlji, ki bo poznal samo en cilj »Živet i!«
( Trpka je usoda nas jugosloven-skili nacionalistov-rudarjev, ki smo trpini in sužnji dela. Zarili smo se v jedro zemlje in noč in dan so bruhali premoga polne vlake, rovi v.
Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in kako se imenujejo že vsi ti kraji, kjer smo se borili s smrtjo za bori grižljaj iz noči v dan. Danes pa odhajamo v Francijo in poslavljamo se od naših gora in voda, pri srcu pa nam je težko.
Zapuščamo te zemlja naša. Z gnevom in solzami v očeh se poslavljamo od domovine, kjer še danes gospodujeta svobodnim tuji valpeti in brezdomovinski komunizem, ki živita od njih krvi in žuljev. Ko zapuščamo nam nemilo rodno drudo že vprašujemo naro-. de. koliko časa boš še taval po meglah brezciljnih internacional in redil na svoji zemlji krvi in dobička gladne tujce?. Dočim ti pa deca tvoja, veličina in bodočnost tvoje zemlje, odhaja preko praga iskat kruha v sovražno jim daljino. Koliko časa bo še trajal ta strašni eksodus v smrt in robstvo tujemu kapitalu v žrelo, ki nas izžema in nato podi izgarane umirat v domovino? Ali res še ni konec naše Kalvarije po vseh delih sveta, kjer se največji trpini bore v najstrašnej-
Od dne do dne raste teror in nasilje vlade, ki nastopa v imenu reda, zakona in pravice, pri tem pa uganja hujše akte absolutizma, kot najbolj izraziti »absolutistični kralj« v Afriki. Tako je bil prepovedan navaden pešizlet Orjune iz Domžal v Kamnik, ki bi se bil imel vršiti v nedeljo 12. oktobra. Razlog za to famozno prepoved je bil »skrb za očuvanje javnega miru in reda«, ki ne da spati g. notranjemu ministru. Opetovano smo že naglašali. da se pokorimo formam pozitivnih zakonov, a da pa obenem zahtevamo, da se ti pozitivni zakoni izvajajo tudi nam v prid. Toda vlada zakona in sporazuma ravna baš nasprotno. Dosledno uporablja in izrablja interpretacijo zakonov, ki govore zato. da se nas more pri našem delu ovirati in onemogočati nadaljni razvoj jugoslovenske misli med Slovenci. Baš tako dosledno in sistematično pa tudi odklanja vsako uporabo sredstev, ki bi nudila Orjuni, kot pravno pripoznani organizaciji, državno pomoč in zaščito pri izvajanju njenih velikih nalog. Navzlic vsem našim opetovanim protestom in faktičnim dokazom v Lescah, Radovljici, Domžalah, proti nazira-nju. da je Orjuna tista, ki povzroča izgrede, še vedno neprestano izdajajo državne oblasti famozne prepovedi, da še prireditev Orjune, taka in taka prepovedana po zakonu tem in tem. ker bi se z njo motil javni mir in red«. Ta stereotipni akt se nanaša pa potem na razvitja praporov, prirejanja obhodov, veselic, občnih zborov, sestankov, z eno besedo vsega, kar bi dalo samo misliti. da je kaj v zvezi z Orjuno. Z ozi" rom na brihtnost naših izvršnih organov vlade zakona, pravice in reda pričakujemo samo še. da bo odslej prepovedano tudi Orjunašem
opravljati najprimitivnejše naravne potrebe, ker je s tem eo ipso podana že možnost, da se izcimi iz izvrše* vanja istih kak slučaj kršitve reda in »miru«.
Profauiranja zakonov imamo že dovolj! Zato stavljamo na vlado sledeče energično vprašanje: »AH se slavna vlada zaveda, da je Organizacija jugoslovenskšh nacionalistov uradno in državno priznana organizacija ter da ima kot taka dolžnost po ustavi brauiii to državno pripoznano organizacijo z vsemi razpoložljivimi sredstvi?«
V slučaju, da se tega zaveda, da pa iz raznih vzrokov tega ne more vršiti, potem naj odstopi. Kajti če more to izvršiti, pa ne mara, potem je protiustavna in mora izginiti raz naše politične pozornice. In to na* vzlic vsej njeni »parlamentarni večini«! Ako pa želi to zaščito vršiti, pa ie ne more, potem pa naj tudi gre, ker vlada, ki ni zmožna uve-t ljavljati zakone v zemlji, ne sme ostati niti za hipec več na svojem mestu.
Preveč nam je že igračkanja in poizkusov raznih političnih šarlatanov, ki hočejo izvajati prve, ekspe-« rimente sporazuma« na našem telej su. ker jih niso zmožni izvesti med narodom. Na ta način nas ne bodo uničili Korošci, Radiči in Petroviči, ki bi hoteli postati jugoslovenski Herostrati z razrušitvijo Orjune in uničenjem Jugoslovenstva. Ju^oslo-venstvo je bilo in bo. ko se bo Ju-gosloven samo še z gnusom spominjal njih umazanega početja. Enako pa bo.ostala tudi Orjuna. ki se navzlic vsem tem persekucijam in ši-kanam samo krepi in še dosledneje pripravlja na svoj dan. ki pride, pa makar bi vstal proti njej še cel pekel sovražnikov!
Maš poteret.
ših okoliščinah za suho skorjico črnega kruha?.
Ne čujemo odgovora. Molči narod. nema je zemlja in voditelji ljudstva drve za svojimi koriti. Kdo bi pa naj tudi poslušal krike na smrt obsojenih, ko pa je dražba vsega, kar je bilo kupljenega s krvjo stotisočev in ko se da zaslužiti brez dela in ozira na bedo in trpljenje mase težke milijone. Naj skrbe za njo komunistični hujskači., med katere edino spada delavski trpin!
In tako odhajamo danes v stotinah čez meje, ker žene nas glad v Francijo, Belgijo, da nas bo izžel tuji kapital, ki nam bo dal vsaj živeti in grižljaj kruha, pa najsi bo tudi še tako grenak.
Vendar pa nismo in ne bomo preklinjali naše zemlje. Najsi nas je pahnila domovina tako neusmiljeno od svojih prs in nanje prižela tujce, ki jim je dala zemlje in bogato pogrnjenih miz. Spominjali se je bomo vselej in vsepovsodi, dokler nam nc bo zatisnil Večni sen trudnih oči.	Jaucz	Trpia.
Orjuna Maribor. Sklicujem za soboto, dne 25. oktobra 1924 ob 20. uri izvanredni občni zbor Orjuna Maribor. Dnevni red:	1.	Poročilo
funkcionarjev. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajnosti. Lokal: Hotel »Kosovo«. Zdravo! — Predsednik.
Mesina Orjuna Litija je priredila v soboto, dne 11. t. m. ob 20. uri v prostorih gostilne »Pri Lojzki« dobro obiskano predavanje »O jugo-slovenskem nacionalizmu«. Predaval je brat Verbič, ki je podal pregled razvoja in nastanka Jugo-slovenskega nacionalizma od njegovih prvih početkov pa do današnjega razmaha v okrilju Orjune. Po predavanju se je vršila seja mestnega odbora Orjune Litija, na kateri so se obravnavala vsa važna vprašanja tičoča se nadaljnega razvoja naše misli v Litiji.
Spominska plošča Gavrihi Principu. Na podlagi skilepa zadnje seje Glavnega odbora Orjune v Novem Sadu je sklenila sarajevska Orjuna, da prične takoj z intenzivnim delom za odkritje spominske plošče Vidovdauskih herojev". Plošča bo pritrjena na mestu, kjer je izvršil Princip atentat in bo slovesno odkrita na Vidovdan leta 1925. ob prisostvovanju delegacij vseh Orjun.
Mestna Orjuna Ljubljana poziva vse četnike 5. čete ljubljanskega bataljona (rezervna četa M. O. L.), da se udeleže rednega sestanka v soboto 18. t. m. ob 20. uri v areni »Narodnega doma«. LMeležba obvezna tudi za neopredeljeno članstvo.
Sestanek mestne Orjune Ormož.
V soboto, 11. t. m. zvečer se je vršil članski sestanek mestne Orjune v. Ormožu, na katerem je poročal v. Umenn Oblastnega odbora Maribor, brat podpredsednik prof. Robert Kenda. Tamkajšnja organizacija se lepo razvija in formira ravno sedaj tudi četniško sekcijo, katere doslej ni imela. Pričela bo tudi z delom v okolici.
Aretacija mariborskega bataljonskega komandirja. V soboto, 11. t. m. je bil mariborski bataljonski komandir brat Slavko Reja pozvan od okrožnega sodišča v Celje in tam zadržan v zaporu. Aretacija se nanaša na trboveljske dogodke. Ker smo trdno prepričani, da je postal brat Reja zopet le žrtev de-nuncijacij naših »prijateljev«, upamo. da se bo njegova nedolžnost kmalu izkazala in bo zopet izpuščen.
Mestna Orjuna Moste poživlja svoje člane in članice na članski sestanek, ki se vrši v torek, 21. t. m. ob VzS. uri zvečer v gostilni gosp. Prusnika. Udeležba obvezna.
Odbor.
Nacionalistična koračnica. Vslcd splošne potrebe in zaradi pomanjkanja Orjunaške koračnice, je mestna Orjuna Št. Jakob-Krakovo-Trno-vo v Ljubljani založila v lični obliki besedilo koračnice. — Posamezni komadi se dobe pri Mestni Orjuni po 2 Din; organizacije jih dobe. ako naroče večje število, po 1 Din komad. — Naročila je poslati Mestni Orjuni Št. Jakob-Krakovo-Trnovo v. Ljubljani.
Popisi«
Ptui. V nedeljo. 19. t. m. gremo združeni Slovenci na volišče, kjer bomo obračunali s tukajšnjo nem-škutarijo ter častno zaključili zmago Maribora in Celja. Nemškutarji delajo sicer s polno paro. toda agitacijska veselica, ki jo je priredila tukajšnja požarna brainba zadnjo soboto, je pokazala, da je gospod-stvo privandranega švabstva in perverznega nemškutarstva za vselej doigralo. Zapomnili pa si bomo imena tistih, ki so dali svoje ime na volilno listo ih napovedali boj Slovencem, neizprosen boj. kakor nekdaj v avstrijskih časih. Vemo pa tudi sicer, da velja ta boj naši nacionalni in državni ideji. Saj je vendar požarna bramba za voljno agitacijsko veselico dala tiskati plakate v avstrijskih barvah. Za mišljenje tukajšnje nemškutaiije pa 3°
značilen posebno sledeči dogodek. Na nemškutarski volilni listi je tudi neki Zechncr. Njegov sin, ki služi sedaj vojake v Ljubljani (v lekarni) in njegov zet Kostjak, ki je nameščen pri neki mariborski špedicij-ski firmi, sta sedela pred dobrini letom na verandi Zechnerjeve vile in pila pivo. Trčila sta s kozarci in zavpila: »Na zdravje!«. »Na zdrav-, je!«, »Aber Deutschland!« Slišal jih je orožniški kapetan, ki i»h pa na njegovo sramoto ni ovadil.
To karakterizira mišljenje tukajšnje nemškutarije in zato kliče-« mo: Doli z nemškutarskimi izdajalci!
Vsak pošten volilec naj vrze v. nedeljo svojo kroglico v prvo skrinjico. ki je skrinjica Gospodarsko socialnega bloka ali po domače po-1 vedano, skrinjica, združenih Slo-
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš preblagi, najboljši soprog, oče, ozir. brat, svak, stric itd., gospod
Joško Rajh
veleposestnik, starosta ljutomerskega Sokola, član okrajnega zastopa, odbornik konjerejskega društva za mariborsko oblast, načelnik zadr. za rejo žrebet itd.
danes ob pol 23. uri v 50. letu svoje starosti nenadoma preminul.
Pogreb se je vršil v torek, dne 14. oktobra ob 11. uri od župnijske cerkve v Ljutomeru.
Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin!
MOTA-LJUTOMER, dne 15. oktobra 1924.
g	
lil	
p	
lila	
	
mm	
m	
g§	BSI?
Javljamo pretužno vest, da se je danes smrtno ponesrečil naš dragi elan, brat
JOŠKO RAJH
veleposestnik, starosta ljut. Sokola itd.
Dragemu bratu ohranimo časten spomin!
V	Ljutomeru, 11. oktobra 1924,
Mestna Orjuna.
Ljutomer, dne 13. oktobra 1924.
ODBOR.
vencev, ki so zvesti svojemu rodu, svoji domovini, svoji državi.
Orjuna gib Feuer! Dne 29; septembra je stalo več gostilničarjev pred Gambrinovo dvorano, kjer se je vršilo zborovanje. Nenadoma pristopi nek mladič s cigareto ter zahteva ognja z besedami: »Orjuna gib Feuer«! Gospodje so ga mirno opozorili, kako naj se obnaša nakar jih je smrkavec surovo nahrulil. Predali so ga stražniku, ki ga je odvedel na komisarijat, kjer je plačal globo Din 50 s 20 Din takse. Ti gospodje so bili vseeno ka-
Nova žrtev. Besno divjanje ra-dičevcev in lianaovcev stopnjuje v geometrični projgresiji s popuščanjem sedanje vlade, ki dovoljuje tem junakom mase in teme največje privilegije. Prošli teden je napad/la taka banda zapeljanih lianaovcev, radičevcev in komunistov Novigrad in pričela po njem razgrajati. Pijani so se nato podili po mestu in kričali: »Živela republika!« »Živio Radič, osvoboditelj!«, »Smrt Orjuni. mi smo oblast, nad nami je ni druge!« Sprva so samo psovali, pozneje pa so pričeli dejansko napadati posamezne člane Orjune in Sokola. Med drugimi so se lotili brata Josipa
V1	a t k o v i č a N i k o 1 i n a. ki se je vračal mirno domov. K njemu je skočil radičevec Ante Anzulovič Tomin in ga udaril z batino tako po glavi, da seje takoj zrušil ves krvav na zemljo. Rana je bila smrtno-nevarna in le mladosti in orjunaški žilavosti se je zahvaliti, da ni umrl' Poškodovni brat Viatkovič.
Jožko Rajh f. V soboto, dne U. t. m. okoli 11. ure ponoči se je na Lokavskem polju blizu Ljutomera smrtno porifesrečil starosta ljutomerskega Sokola gosp. Jožico Rajh. S tovarnarjem Martinušičem iz Murske Sobote sta se peljala v avtomobilu skozi Apašico kotlino proti Ljutomeru. Avtomobil je vodil g. Rajh. Ko je avto dirjal čez Lokavsko polje, se je na nekem ovinku nenadoma prevrnil, in sicer ravno na nesrečnega Rajha, ki je bil takoj mrtev. Martinušič je dobil le lahke poškodbe, med tem. ko je imel Rajh popolnoma razbito glavo in raztrgano nogo. Pokojni Rajh je bil v ljutomerskem okraju najpopularnejša osebnost. Znan je bil kot vzoren konjerejec in vrl gospodar. Bil je soustanovitelj žrebčarne na Krapju, dolgoletni načelnik in član okrajnega zastopa, odbornik konjerejskega društva za mariborsko oblast in 16 let starosta ljutomerskega Sokola. Pokojni Rajh je bil izrazito nacionalnega mišljenja in je bil tudi član »Orjune«. Star je bil 50 let in zapušča ženo ter 7 otrok. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje, vrlemu možu pa večen spomin!
Kako se fabricirajo incidenti Juvani. Fakini in druga — tigrom potrebna šara. Zopet je »Slovenec« z jezuitsko pobožnostjo zavil oči k nebu in milo zajavkal v notici »Kako dolgo še?« ,V njej podtika domžalskim Orjunašem incident, ki so ga — gotovo ne brez višjega naročila — inscenirali pobožni mladeniči v Jaršah.
Hoteč na vsak način izzvati incidente, je izdal klerikalni generalni štab v ta namen podeželskim organizacijam nalog izzivati podeželske Orjunaše in fabricirati na vsak način incidente na debelo. V tem poslu pa so sc klerikalci backi pokazali že pri prvih poizkusih preno-rodnim. Manjka jim pač predvsem za to potrebne korajže, pa tudi naša četniška šola bi jim ne škodila.
Cujte! Domžalski in Radomeljski »Orjunci« so napadli s streli mirne in zelo krščanske mladeniče iz Jarš, seveda brez vsakega povoda. Enemu so »obstrelili« nogo, drugega so prijeli kot talca in ga nameravali mučiti po Juvanovem vzorcu, še celo malo, nedolžno dele bi kmalu postalo žrtev »orjunskega« divjanja. Tako »Slovenec«.	š
govor. Kakor smo izvedeli je smr-koiin doma iz Pekla pri Poljčanah, iz starega nemčurskega gnezda, kjer še vedrijo in oblačijo danes, kakor pred in med vojno nemškutarji, ter se piše Alfred Schwelz, buršak in študent v Nemškem Gradcu. Njegov brat Wiljem Sch\velz ima gostilno, kjer je leglo vsega protislovenskega gibanja. Sam gostilničar Wiljem Schwelz se aktivno udeležuje gonje proti ta-rnošnjim Slovencem. Gornjega mladiča si bomo v najkrajšem času ogledali, dočim pa priporočamo Poljčanskim nacionalistom v evidenco gostiln. Wilhelma Sch\velza.
Zadeva pa dejansko izgleda malo drugače. Štirje naši Domžalci so spremili trojico Radomljanov iz Domžal proti Radomljam. V Jaršah so videli pred šolo stati skupino fantov, ki so naše pozdravili z: »Dober večer!« Po odzdravu so se Radomljam in Domžalci poslovili ter odšli vsak proti svojemu domu. Komaj pa so se oddaljili od gruče kakih 100 korakov, so zaslišali za seboj klice: »Auf biks. Orjuna!« in strel, ki mu je v naglici sledilo še troje ali četvero drugih. Domžalci so mislili, da velja ta napad Radom-ljanom. a Radomljani obratno, zato so se naglo vrnili k izzivajoči in streljajoči gruči mladeničev. Ti pa so potegnili svoje junaške pete v največji naglici za seboj ter pustili na licu mesta — ponovno blamažo za »Slovenca«.
Pomilujemo ubogega »Slovenčevega« ranjenca, ki ga nikjer ni, sočustvujemo z ranjeno hišo št. 4, ki jo je prevrtala krogla klerikalnih
junakov in občudujemo vztrajnost in marljivost orožništva, ki išče krivcev med — Orjunaši.
»Slovencu« pa priporočamo, da ne izbira svojih dopisnikov iz vrst notoričnih pijancev! Takim čenčam se namreč lahko pripeti, da se za svojo zahrbtnost občutno pokorijo!
Od oblasti zahtevamo, da se napadalci na mirne Orjunase izsledijo in v znamenju mira in reda po obstoječem zakonu kaznujejo!
Priznanje. Dočim so nas podli pobožnjaki okoli »Straže« in »Slovenca« zatajili že takoj naslednji dan po mariborskih volitvah in nas v zahvalo za naše nesebično in požrtvovalno delo napadli na način vreden samo Zebotov in njegove garde, je prinesel »Narodni gospodar«, organ Narodne radikalne stranke za Mariborsko oblast sledeče priznanje Orjuni v svoji javni zahvali:
»Pozabiti ne smemo tudi naših nesebičnih in agitatorično posebno žilavih, mladih jugoslovenskih nacionalistov. ki so vztrajno stali na straži za jugoslovenski značaj našega krasnega Maribora. Naš jugoslovenski narod, ki se more ponašati s tako idealno in nesebično delavno jugoslovensko omladino, lahko z zaupanjem in ponosom gleda v svojo bodočnost.
Narodno radikalni in narodno zavedni volilci, agitatorji in jugoslovenski nacionalisti , naj se z nami iskreno veselijo skupnega uspeha in skupne zmage s trdnim prepričanjem, da se pri prihodnjih volitvah zopet najdemo pri skupnem delu za skupno čast in zmago.«
Denunciiantje. Žalostni slučaj Ju-vančevih pomečkanih prstov kar ni dal spati maziljenim urednikom
Zaman neizmerno hrepenenje po življenju, zaman silna ljubezen do svojih, zaman vse, vse, ker bridka usoda je izsilila grob naši ljubljenki. Bog se je usmilil njenega trpljenja in poklical k sebi
Milico Mešičevo
profesorico na ženski realni gimnaziji,
Pogreb se vrši iz hiše žalosti Zarnikova ul. 9. k sv. Križu v soboto 18. okt. ob 2. uri popoldne.
Vsem sorodnikom in prijateljem naznanja bridko žalujoča rodbina	•
prof. dr. Slešičeva.
LJUBLJANA, 16. okt. 1924.
valirji, kajti na taka predrzna izzivanja so klofute edini pravilni od-.
se dobi
v vseh špecerijskih prodajalnah
VESELJE IN ZADOVOLJSTVO
sije z cbraza vsake gospodinje, ko vidi snežno-belo perilo.
Z lahkoto in malo denarja doseže te, ako kupuje vedno le
milo GAZELA
katerega se dobi v vsaki trgovini!
Sokolsko društvo v Ljutomeru
naznanja, da je njega dolgoletni, vele-zaslužni starosta in soustanovitelj, brat
JOŠKO RAJH
posestnik n§ Moti
dne 11. oktobra 1924. preminul.
Ohranimo mu blag spomin
Katinka Rajh, soproga; Milan, Marta, Boris, Mirko, Dupau, Katika in Nadica, otroci; Marija Rajh, mati; Micka Brumen, Tonika KovaSli, Julika Plcpelec, Katika Petovar, major Mirko Rajh, bratje in sestre; Franc Brumen, Frane Kovačič, Lovro Petovar, Anton PiOpelec in Mimica Rajh, svaki tor ostali sorodniki.
ZAHVALA.
V bridki tugi, ki nanj jo je prizadejala neizprosna ločitev od našega preljubega, dobrega očeta, brata, svaka, tasta, gospoda
Adolfa Reicha
ao nas tolažili številni izrazi sočustvovanja in spoštovanja do blagega pokojnika.
Ni nam mogoče zadostiti dolžnosti primerne zahvale posameznikom, vsled česar prosimo, da naj izvolijo tem potom sprejeti zagotovilo nase iskrene hvaležnosti za požrtvovalno zdravniško pomoč, duhovno tolažbo, darovano cvetje, nad vse častno spremstvo na zadnji poti in dokaze sočutja sploh: vse korporacije, društva, zastopstva, odposlanstva in posamezniki.
V	LJUBLJANI, dno 15. oktobra 1924.
Žalujoče rodbine.
ZAHVALA
Povodom britke izgube našega ljubljenega soproga, očeta, sina, brata, zeta, strica, svaka, gospoda
JOŠKO RAJHA
izrekamo vsem prijateljem in znancem za toliko dokazov, simpatij in sočutja ter za mnogobrojno spremstvo na njegovem zadnjem potu najprisrč-nejso zahvalo.
Osobito se še zahvaljujemo častiti duhovščini za poslednje spremstvo, nadalje vsem, ki so z mnogobrojnimi venci in cvetjem pokazali svojo ljubezen do pokojnika, vsem zastopnikom državnih oblasti s kmetijskim svetnikom inž. Zidensekom na čelu, vsem društvom in korporacijam, ki so v tolikem številu spremile blagega pokojnika do preranega groba, kakor še posebno ljudski šoli na Cvenu in meščanski šoli v Ljutomeru, ki so polnoštevilno izkazali umrlemu zadnjo ljubav.
MOTA PRI LJUTOMERU, 15. oktobra 1924.
Žalujoči ostali
»Slovenca«. Neprestano so klicali na pomoč užaljeni pravni čut slovenskega naroda in se zgražali nad tem resnično podlim dejanjem. V svojem svetem ogorčenju so hoteli na vsak način najti krivcev, ki naj bi bili po njih mišljenju samo Orju-naši. Pričeli so sumničiti, denunci-rati in ovajati vse vprek. Na ta na-čiii je bil obdolžen radi Juvančcvc afere brat Koren, ki je bil usodnega večera v Šiški, kar je dokazal že takoj prve dni preiskave. Vendar pa so ga držali v zaporu preko 93 dni in to popolnoma po nedolžnem. Edini zločin, ki ga ima na vesti, je, da je pošten Orjunaš. Isto postopanje se bi izvajalo tudi nad bratom Zajcem, ki so ga aretirali prošli teden. hnel pa je srečo, da se je nahajal skoro tri mesece od doma in da je bil preiskovalni material v zadevi Juvane že zbran, vsled česar ni smatralo državno pravdni-štvo potrebnim ga držati še dalje v zaporu, ko je takoj po aretaciji dokazal svoi alibi. Pripominjamo, da je vest o njegovi aretaciji prinesel s posebnim veseljem »Slovenec«, ki je prav na zelotski način hote! prejudicirati izid preiskave. Uspeh vsega tega pa je bil ta, da je državno pravdništvo izpustilo že tri dni po aretaciji brata Zajca na svobodo.
Pobožna želja. V eni zadnjih številk je prinesel »Obzor« od posebnega poročevalca med drugimi vestmi iz Ljubljane tudi vest, da je »Sloveniji nestalo Orjunaša« in da so izginili iz Slovenije orjunaški znaki. To najnovejšo vest »Obzora« sprejemamo popolnoma mirno na znanje, ker najbolje kaže. koliko je vredno vse ostalo prav čudotvorno gostobesedičenje, ki se končuje z hvalnico sedanji vladi reda, zakona in pravice.
Opozarjamo pa »Obzor« žc danes na to. da bo prav kmalu prišel čas, ko bodo te izginule »akci-one sa debelim batinama u ruka-ma« primarširale tudi v Zagreb in ga očistile golazni separatistov in radicevcev tako temeljito, kakor znajo to le slovenske akcione! Tedaj pa se znajo prepričati »Obzo-rovi« uredniki, da še ni »nestalo drskosti slovenačkih akcionaša«.
Orjuna kot taka.... Netočna vest o intervenciji članov SLS v Mariboru, g. dr. Jerovška in tajnika g. Kranjca pri Orjuni o priliki občinskih volitev, ki jo je prinesel »Slovenski Narod«, je izzvala oba gospoda, da sta v »Straži« podala izjavo, ki je, kar se tiče njune intervencije. povsem točna, netočna pa. kar se tiče vsaj nekaterih pre-splošnih konstatacij. Nas bi ta izjava dalje ne zanimala, če ne bi pogrevala stare želje, da bi bila Orjuna pri občinskih volitvah lahko sodelovala — toda ne kot taka! To mnenje ni nikaka specialiteta omenjenih gospodov, ker so jo ž njima delili tudi nekateri možje takozva-nih naprednih strank, vsi skupaj pa so s tem le ponovno pokazali, da nas ne razumejo ali pa — nas nočejo razumeti. Orjuna torej lahko nastopi, lahko dela za jugosloven-ski Maribor in za gospode, o katerih vsaj v celoti ne moremo trditi, da so jugoslovenski, toda ne kot taka, torej ne kot Orjuna! Kot kaj pa. cenjena gospoda? Mi vemo kaj mislite, pa ni res in nikdar ne bo. Orjuna je popolnoma samostojna, od nikogar odvisna politična organizacija, ki nastopa samo kot taka ali pa sploh ne nastopa. O tem nima pravice sklepati nobeno strankarsko tajništvo in tudi ne Narodni blok. Mi nismo niti otroci, niti kak privesek, mi smo samostojen po-kret in bomo storili vedno samo to,
kar se nam bo zdelo potrebno in umestno. Sicer pa gospoda ne bo nikdar več doživela kaj sličnega. Če bo hotela, da bo Orjuna sodelovala, se bo morala ž njo pogajati kot s popolnoma enakovrednim faktorjem ali pa bo šla Orjuna svojo samostojno pot. ki ne bo poznala kompromisa. Mislimo, da smo s tem končali in da ne pride več do brezplodnih debat o tem predmetu. Za nesebično delo smo želi nehvaležnost. Za nas je bila to dobra šola, ki pa nas ni stala ničesar, stala bo pa še mnogo — druge.
»Cillier Zeitung« ne more prehvaliti oblasti v Celju, ker niso dovolile vstopa Orjunašev v Celje po istem receptu, kakor ni za časa blažene Avstrije k. u. k. Bezirks-hauptmann dovolil vstopa Sokolu v pomerij »samonemškega trotzbur-ga Celja«. Posebno so ji iinponirali bliščeči bajoneti, ki so očuvali lojalne nemške državljane pred podivjanostjo nacionalistov. O njih ve celo povedati, da so imeli natančen načrt, kako porušiti in razdejati osebno lastnino nemčurjev v slučaju slabega uspeha Narodnega bloka.
Nam .se zdi te zmišlotine demantirati pod častjo. Opozarjamo pa vendar, da naj si celjski nemškutarji ne delajo preveselih ur na na5 račun. V nedeljo smo prišli v trumi na zlet. drugič pa pridemo v parih na obisk! Da pa po takih naših neprostovoljnih obiskih vabilca glava boli, to pa že vedo razni celjski re-negati še prav dobro izza Jaga-balla. O lastniku »Cillier Zeitung«, dr. Scliauerju. pa niti ne govorimo; saj mu je ravno Ptuj pretresel še tisto malo možgan, kar jih ima. ka^-kor je razvideti iz pisanja njegovega leibjournala.
Mariin Malenškov Martinov večer priredita ženska in moška podružnica Družbe sv. Cirila in Me-
barve, mastila, lake, kit, klel, emaile, Žo-
plže In aiamteno čisti firnei
| je najmodernejše urejena in izvršuje vaa tiskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega.
Tiska Eolske, mladinske, leposlovne in znanstvene | knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — BroSnro in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvoniica šolskih zvezkov.
Šolski ivezkl za 6snovne šole ln »rednje Sole, Risanko, dnevniki in bcležnlco.
n fbolJSe vrsta Rtidl to^arsta
Medic-Zankl
d. z o. z.
Maribor Ljubljana Novi sad
podružnica.	centrala.	skladišče.
Tovarna:
LJUBIJANA-MEDVODE
Mestna Or.Ju.Na. Št. Jakob-Krakovc-Trnovo vrši tem potom žalostno dolžnost, da javlja lužno vest o nenadni smrti nje vzornega Setnika
STANKO SITARJA
dijaka 6. realne gimnazije
ki je dne 12. t. m. preminul. Pogreb nepozabnega so je vršil v torek, dne 14. oktobra 1924 na pokopališče pri ev. Križu v Ljubljani.
Ohranimo vrlemu bratu trajen spomin.
V LJUBLJANI, dne 15. oktobra 1924.
toda za Št. Peter, dne 9. novembra t. 1. ob 8. uri zvečer v stektenem salonu pri g. Dolničarju na južnem koiodvoru. Godba in petje — ter bogat srečolov. K obilni udeležbi vabi odbor.
Kavarna, restavracija in klet »Zvezda«. V kavarni »Zvezda« svi-ra dnevno od 5. ure popoldne do 1. ure ponoči prvovrstna elitna damska kapela. V kleti prvovrstni salonski orkester od 5. ure popoldne do 12. ure ponoči. — V kleti in restavraciji so na razpolago izborna vina. sveža mrzla in gorita jedila. Po gledaliških predstavah se cenjenim gostom servira polovične porcije raznih svežih jedil. — Trikrat na teden v restavraciji in kleti sveže morske ribe.
Prijatne vesti za reumatičare. Posle ovoga svetskoga rata hiljadc i hiljade ljudi pati od teškog remna-tizma i traži sebi leka po raznim kupatilima. Medjutim poznato je, da je mladi ruski lekar i bakteriolog dr. Rahlejev pronašao lek Radio-Balsamica jedno izvanredno sredstvo protiv svih vrsta reumatizma. Lek dr. Rahlejeva osniva se na principu proteinove terapije, ali je prepariran za upotrebu spolja. Pri upotrebi leka Radio-Balsamica reu-matični bolovi veoma brzo nestaju i nastupa potpuno izlečenje. Radio-Balsamica imade i tu prednost, da je apsolutno neškodljiv srcu. ne ostavlja nikakvih tragova ni na koži ni u organizmu i posle njegove upotrebe ceo se organizam popravlja. o čemu svedoče priznanja kako profesora i lekara tako i iztečenih bolesnika. Bolesnici koji su se godi" nama lečili raznim lekovima i kupatilima iztečeni su sa dve do tri fla-šice toga čudotvornog leka. Lek se izradjuje i upotrebljava u laboratoriji dr. Rahlejeva, Beograd. Kosovska ulica 43.
SSiiibeite oblate.
Zlet Primorskih Orjun in razvitje prapora Orjune Stišak. ki bi se
imelo vršiti 28. oktobra t. 1.. je iz tehničnih vzrokov preloženo. Novi datum prireditve bomo že pravoča-. sno naznanili.	i
* Razveljavlja se legitimacija brata Stankota Molka iz Planine pri Rakeku, ker jo je imenovani izgubiL Planina, 9. okt. 1924.
Mest. odbor Planina pri Rakeku.
ZRNA.
Kremžar, kje si? »Slovenski Narod« je prinesel sledečo notico:
»Išče se odgovorni urednik. Beograjski »Balkan« išče odgovornega urednika. Nastop službe takoj. Kdor prevzame službo, ni obvezan, da izvršuje kako delo in da sedi v uradu. Gre za službo in osebo, ki bi bila voljna prevzeti odgovorno uredništvo ter za to službo vleči plačo proti obvezi, da v slučaju kaznovanega lista sedi v zaporu. Brezposelni naj se javijo.«
Ker poznamo že prakso iz tozadevnega udejstvovanja najbolj pri g. Francetu Kremžarju, narodnem poslancu, ga še posebej opozarjamo na gorenjo notico. Saj je itak menda vedno v Beogradu, kot ve povedati ljubljanska pošta, ki mu nikakor ne more dostaviti popravkov v. »Slovencu opsovanih ljudi. Kot narodni poslanec bo pa tudi imel dovolj časa opravljati obe službi.
Globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vest, da je 16. t. m. zjutraj	naš
ljubljeni soprog', oče, tast, ded, brat in svak gospod
Ubald Jrnk6czy pl. Zaszkal
lekarnar, častni kurator evangeljske občine, hišni posestnik itd.
Pogreb nepozabnega se vrši v soboto, 18. oktobra ob 4. uri pop. is evangeljske cerkve, Gos}.-» leži na mrtvaškem odru.
Ljubljana, Wien, Graz, IJttle Britain, U. S. A., dne 17. oktobra 19^1.
Rodbine Trnkoczv pl. Zaszkal, Fidrinuc, Capek, Gregorič.
Broz posebnega, 'obvestila.	<	—'
Odgovorni urednik VI. J. 0;i!/.injay
Lastnik inž Marko Kranjec.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.