GrosuPUe (centrala) sP 908 KLASJE 1998 352(497.4 Ivančna Goric« 119980011,3 BBBBBjHBHilB Številka 3 letnik 4 marec 1 998 OPTIKA 1108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 1295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe Zupan se venomer ukvarja s problemi občanov. Prihajajo ljudje s svojimi težavami, problemi, vprašanji, in kot za stavo ni vmes nikogar, ki bi z vedrino in optimizmom polepšal svet sebi in drugim. Ljudje smo zato, da rešujemo probleme. Kljub vsemu pa moramo živeti. Ob le pesimističnih pogledih bi gotovo že zdavnaj pozabili, da spomladi trava zeleni in ptiči pojejo. Največkrat hočemo več, kot zmoremo, naše zamisli pa so prevečkrat odvisne od dmgih, ki ne mislijo enako. Skrb in slaba volja se pojavita nehote. Skrbi je dovolj in preveč tudi po sprejetju letošnjega občinskega proračuna, ki v veliki meri daje upanje za sodelovanje in približevanje usklajenim ciljem krajevnih skupnosti, političnih strank in občanov. Začeti veliki projekti zahtevajo denar in čas. Veliko denarja je bilo treba odšteti za nakup zemljišča, ki naj bi služilo novi deponiji komunalnih odpadkov. Kam s smetmi, ko bo stara deponija polna, kako z nadomestili ljudem, ki bodo z novo deponijo najbolj oškodovani? Ali imamo vsi dovolj volje in razuma, da se bomo dogovorili, preden bodo kupi smeti pred našimi vrati? Ponekod bi bila potrebna prava deratizacija. Ekologija je naš velik skupni problem. Škodo trpijo že mnogi naši občani, zato se zavedamo, da posegi v prostor ne prinašajo nič dobrega. Storiti moramo vse, da bo ogroženost krajine in ljudi čim manjša. Kako bo z nadaljevanjem gradnje šole v Višnji Gori, če ministrstvo za šolstvo obljub ne bo spremenilo v denar? Ta je menda že vnaprej kar za nekaj lel "vgrajen". Brez državnih sredstev gradnja v predvidenem roku gotovo ne bo zaključena. Sole potrebujemo. Ali so argumenti o izbiri lokacije za osnovno šolo. ki naj bi se gradila ob šolskem centru, dovolj pretehtani, se sprašuje regijsko društvo. Občinski svet je že dal zeleno luč za nakup zemljišča in po predhodno izbranem idejnem projektu tudi izdelavo projekta. In kje naj bo lokacija šole za suhokranjsko območje? Odgovor na to bodo dali občani tega območja, stroka in občinski svet. Vse to je vizija, preveč vprašanj in premalo odgovorov, ki bi omogočali časovno opredelitev. Komaj se nekaj premakne pri avtocesti Višnja Gora - Bič, že se zatakne. Dogovor z lastniki hiš, ki jih bodo porušili, je v večji meri že uspel z določitvijo novih lokacij in odškodnin. Nova vprašanja vzdolž avotceste se postavljajo, pravih odgovorov s strani odgovornih pa ni, kljub aktivnemu delu pristojne komisije. Sinoles še naprej išče novega gospodarja. Delavci nestrpno čakajo delo, upniki pa zasluženo plačilo. Nakazuje se kar nekaj rešitev, nobena pa ni še dokončna. Prvi april je mimo. Oddali smo dohodninske napovedi in se pustili ponovno potegniti za nos. Država ima veliko naročje in nas močno stiska v svoj objem. Včasih prijateljsko, največkrat pa le zato, da nam iztisne, kar se leda. Pred nami je velikonočno praznovanje. Po trpljenju novo upanje, odpuščanje in ljubezen, ki nas v pomladnem času razveseli. Vsakdo naj ima kaj novega na sebi, saj se spomnimo mladih dni, ko so nas matere z novo ruto in čisto dušo ponosno spominjale, da je velikonočni čas. Vesele praznike, obilo pirhov in ostalih dobrot iz velikonočnega jerbasa. Župan Jernej Vesele velikonočne praznike! 19 9 8 V nedeljo, 29. marca 1998, se je 98 od 120 letošnjih maturantov Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice na gala maturantskem plesu predstavilo 480 udeležencem slavnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. SODELOVALI SMO NA SEJMU ALPE-ADRIA Občina Ivančna Gorica se je na letošnjem sejmu Alpe Adria dostojno predstavila. Številni obiskovalci so se radi ustavljali pred ivanškim razstavnim prostorom, saj so bili prijazno sprejeti in dobro pogoščeni. Posebno živahno je bilo 17. marca, ko so tam nastopili plesalci srednje šole Josipa Jurčiča, Stiski kvartet, in ko je š.evilne obiskovalce pozdravil tudi ivanš-ki župan Jernej Lampret. OBČINA IVANČNA GORICA II Vsako leto je več pohodnikov po Jurčičevi poti. Letos, ko je bila ta podaljšana do Krke, jih je bilo kar 3200. Goran Ivaniševič v začetku maja pri nas mi Tik pred izidom Klasja smo v naše uredništvo dobili sporočilo, da naj bi v soboto, 9. maja. na dobrodelnem teniškem turnirju, ki se bo odvijal na igriščih TK Lea Point na Vrhpolju, zaigral sloviti hrvaški teniški igralec Goran Ivaniševič. Goran se je za to odločil po prigovarjanju njegovih sorodnikov, ki jih ima v naši občini, kar pa malokdo ve. Za udeležbo ni zahteval niti tolarja, denarno nagrado, ki jo bo bržčas dobil za prvo mesto (50O.(MH) SIT), pa bo namenil ubogim romskim otrokom v naši občini, saj je znano, da je njihov zavetnik. Organizatorji (zanesenjaški trio, omenjen v prejšnji številki) še dodajajo, da bodo denar, pobran od vstopnine, namenili občini Ivančna Gorica kot dodatek skromnemu občinskemu proračunu. Vsi lepo vabljeni na teniški turnir ! Uredništvo računalniški inženiring d.o.o. Cesta n. g. odredov 17, Iv. Gorica tel. : 769-040, fax : 769-045 GSM : 041/612-923, 661-972 LaPlaS RAČUNALNIKI: Pentium 150-300 Mhz TISKALNIKI: InkJet, laserski, matrični MULTIMEDIA: CD-ROMi, zvočne kartice, zvočniki PROGRAMSKA OPREMA: Komercialna, uporabna 119980011,3 STRAN OBČNI ZBOR STISKIH ZADRUŽNIKOV BREZ ZAJETNE POMOČI DRŽAVE BO NAŠE KMETIJSTVO STAGNIRALO Predsednik zadruge je seznanit člane z delom upravnega odbora in zadruge nasploh. Stiski zadružniki smo se v nedeljo, 22. 3. 1998, na nič kaj pomladansko nedeljo sestali v kulturni dvorani v Stični, da bi pregledali poslovanje za leto 1997 in si zastavili načrte za leto 1998. Občnega zbora se je udeležilo 67 članov, kar predstavlja 40 % celotne udeležbe. Občni zbor je veljavno sklepal uro po sklicu. Za uvod so v lepi stiski dvorani zapeli člani Stiškega kvarteta. Kmetijska zadruga Stična je v letu 1997 poslovala pozitivno, kar si štejemo za uspeh. Iz poročil vodstva zadruge je bilo razbrati, da se slovenskemu kmetijstvu ne piše ravno dobro, kljub boljšemu posluhu ministrstva za kmetijstvo, in da obstaja še veliko nerešenih in odprtih zadev. Ob približevanju Evropski uniji mora Slovenija nameniti področju kmetijstva in kmetijskega zadružništva še bistveno več pozornosti kot doslej, sicer bodo posledice vključitve za slovensko kmetijstvo negativne. Zaradi velikega števila manjših kmetij bo slovensko kmetijstvo lahko učinkovito nastopalo samo ob bistveno trdnejši in učinkovitejši organiziranosti kot doslej. To velja tudi za področje naše zadruge. V bodoče si želimo večjo zadružno pripadnost, na drugi strani pa se bo morala tudi zadruga hitreje prilagajati tržnim tokovom. V letu 1997 se je v zadrugi dvignil promet, dosežen na kmetijskem delu, kar je vsekakor pozitivno. Občnega zbora sta se udeležila tudi župan in podžupan ivanške občine, ki sta med drugim v razpravi opozorila na pomembnost kmetijst- va v občini Ivančna Gorica ter na to, da občina kljub skromnim sredstvom prispeva za kmetijstvo približno 22 milijonov kmetovalcem naše občine za razne oblike delovanja.. Vodstvo zadruge je odgovarjalo članom na razna vprašanja. Občni zbor pa je tudi sprejel sklep o možnosti ustanovitve obrata za pripravo krompirja za slovenski trg v skladišču krompirja v Ivančni Gorici. Kmetijska zadruga Stična M. V. Občni zbor je pozdravil in nagovonl najstarejši in edini še živeči ustanovni član stiske zadruge, 89-letni Franc Smolej iz Griž. KUNCI IN KUNCEREJA SKOZI POMLAD Če smo pravilno načrtovali pripuste, imamo sedaj kar veliko živali, in to vseh velikosti. Ker so sedaj velike temperaturne razlike, bodimo pozorni na prehlade in pljučnice (smrkavost). Že malo večji prepih oziroma bolj mrzla voda nam naredi veliko škode pri živalih, največ pri manj odpornih, doječih zajkljah in mladih kuncih. Veliko rejcev malih živali še vedno misli, da v zdajšnjih časih lahko redijo živali kakor pred tridesetimi in več leti. Zal je preveč škropiva in umetnega gnojila na travnikih okoli nas. Čiste narave in zdrave hrane za ljudi in živali skoraj ni. V tem času nekateri rejci že krmijo mlado zeleno travo in sveže novo seno, osebno pa ne priporočam mlade trave in sena, ker povzroča napenjanje in drisko. Seno mora odležati najmanj 6 do 8 tednov, da izgubi vlago. Za drisko najprej zbolijo doječe zajklje in mladiči. Driska je bolezen infekcijskega izvora, ponavadi se pojavi zaradi segrete, pokvarjene, nagnite ali plesnive krme. Tudi prehitri prehod s suhe na zeleno krmo, vlažne kletke in preobilno krmljenje mladičev lahko povzročijo drisko. Kunci, ki so zboleli, so žalostni, dlaka je naježena, oči upadle, telesna temperatura ponavadi povišana, hrano odklanjajo, blato je redko, bobki so močno sluzasti. Ta vrsta driske je nadležna, toda ozdravljiva. Namesto zelene krme jim pokladamo seno, za naravno zdravljenje in boljše počutje zelo pomaga posušen rman ali rmanov čaj, sveže vrbove vejice, maline, robide in vejice ter lubje hrasta. Druga vrsta driske je hujša, spoznamo jo po mehkem, sluzasto krvavem blatu inje nalezljiva. Živali jo dobijo največkrat zaradi umazane in stare vode ter umazane okužene krme. Smrtnost je skoraj vedno 100 %. Zato je najbolje, ko opazite te znake, se takoj posvetujte z veterinarjem. Skrb zbujajo tudi druge bolezni, kot so kokcidioza, hemorag-ična bolezen, miksomatoza in druge. V pogovoru z več veterinarji in iz lastnih izkušenj vem, da so skoraj vse te bolezni obvladljive z rednim preventivnim cepljenjem in maksimalno čistočo hlevčkov, vode in hrane. Organizirani rejci v društvih malih živali redno cepimo živali vsakih 6 mosecev. Zaradi visoke cene cepiva (430 tolarjev) po kuncu, nekateri rejci cepijo samo plemenske živali. Kljub naši skrbi in vsemu trudu pa še vedno pride do pogina živali. Tako žival moramo čimprej in čim globlje zakopati v zemljo, še najbolje pa zažgati. Tudi kože teh živali so neu-pc rabne, ker je v njih virus, nevaren za druge živali. Za rejce malih živali Ivančna Gorica Đuro Čurčič Pravilno prenašanje živali. RAZVOZ KURIINCGA OUfl za PETROL V Tel.: 061/777-494, GSM: 041/647-265, Mobitel: 0609/647-265 OBČNI ZBOR DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA NA MULJAVI V torek, 10. marca, se je v gostilni pri Obrščaku zbralo kar lepo število žena in deklet iz Društva podeželskih žena Ivančna Gorica. Bilo jih je blizu 80. Pregledale smo poročilo o vsem, kar seje dogajalo v preteklem letu, in se dogovorile za nadaljnji načrt delovanja v letu 1998. Nekaj dejavnosti že poteka oziroma so že za nami, veliko pa jih moramo še opraviti. Vse članice obveščamo, da bo letošnja ekskurzija v sredo, l. aprila 1998, na Štajersko Obvestila sledijo. Obveščamo pa vas tudi, da bo predavanje o vzgoji enoletnic in balkon- skih rastlin v torek, 7. aprila 1998, ob 9.30 na turistični kmetiji Grofija. Predavanja z diapozitivi bo imela dipl. ing. Ruth Reš z vrtnarije Humko Podvin pri Bledu. Vabljeni so tudi vsi ostali, ki jih to področje zanima. V sklopu občnega zbora DPŽ je imel strokovno predavanje tudi ginekolog dr. Saša Trampuž, ki je za vse bralke in bralce Klasja pripravil krajši povzetek le-tega. Društvo podeželskih žena Ivančna Gorica ZORA - Kaj je to? pregledu. Izbira za vabljenje poteka med ženami, ki v zadnjih treh letih niso opravile ginekološkega pregleda in se na ta način niso opredelile za izbranega ginekologa. Da bi bil potek pregledov čim lažji in tudi izguba časa minimalna, je na vseh vabilih poleg dneva pregleda vpisana tudi ura, ki smo jo v ta namen rezervirali. Ker je kljub slabim rezultatom odkrivanja raka na materničnem vratu odzivnost na vabljene preglede slaba, prosim tudi po tej poti za večje sodelovanje. Ob tem ponovno poudarjam, da je naša ambulanta odprta za vse žene in da je kljub stalnemu pomanjkanju časa skrb za lastno zdravje potrebna. Zato pozivam tudi može in fante, da povprašajo svoje izvoljenke, kdaj so bile na zadnjem ginekološkem pregledu, in jih spodbudijo za ponovni obisk. Zavedati se moramo, da je rak materničnega vratu bolezen, ki jo lahko premagamo le s skupnimi močmi. Zaradi teh spoznanj naj nam bo ZORA jutrišnjega dne lepša. Na predavanju na Muljavi smo veliko časa posvetili raku na materničnem vratu. Za to imamo dva pomembna razloga: 1. raka na materničnem vratu lahko zgodaj odkrijemo in 2. zdravljenje začetnih sprememb je zelo uspešno. Edini pogoj, da lahko odkrijemo zgodnje spremembe, pa je reden obisk ginekološke ambulante. Po predpisih ZZZS je vsem ženskam zagotovljen preventivni ginekološki pregled 1 x letno. Kljub temu pa ugotavljamo, da je na območju občine Ivančna Gorica obisk ginekološke ambulante zelo slab in zato tudi preprečevanje obolevnosti za rakom na materničnem vratu ni uspešno. V želji po uspešnejšem odkrivanju bolezni se je sedaj pojavila nova besede - ZORA. Kaj je to? To so kratice Zgodnjega Odkrivanja RAka na materničnem vratu. V osnovi ne predstavlja nič novega, saj vse preiskave opravljamo že 40 let. Nov je le pristop, kajti želja vseh nas, ki sodelujemo v tej pilotni študiji, je, da bi povabili v ginekološke ambulante žene, ki že več let niso bile na Dr. Saša Trampuž Jr V M-KZ Stična nudi cenjenim potrošnikom v samopostrežnih trgovinah v Ivančni Gorici, Radohovi vasi, Zagradcu in na Muljavi izredno ugodno predvelikonočno ponudbo orehovih jedrc, hrena, jajc, sokov, rozin, čokolade, pomaranč, kave itd. Mesar Vojko pa vam bo v mesnici in delikatesi v Ivančni Gorici postregel z izbranimi suhimi mesninami in velikonočnimi paketi po ugodnih cenah. Z dobrimi mesninami bo velikonočno praznovanje lepše. PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE! NAŠ STALNI KUPEC - VAŠA PREDNOST M-KZ STIČNA Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Goric Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, glavni in odgovorni uredn (kmetijstvo), Danijela Pirman (Uradni vestnik). Oblika: Andrej Verbi občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE nroi/vodlnforniat značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 6,5% ca. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predsednik, Jurij Gorišek, Jernej Lamprel, Gregor I-icko, ednik, Ksenija Medved in Tatjana Lampret (kultura), Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Marjeta G lavan (lektor), Petra Bahorič, Simon Bregar (šport) Milena Vrliovcc bič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v ivnega STRAN OBRTNIKI PRED TRIČETRT STOLETJA Kako pomembna je organizirana obrtniška dejavnost, so obrtniki na sedanjem območju občine Ivančna Gorica spoznali kmalu po prvi svetovni vojni. Tako so že leta 1925 ustanovili svojo obrtniško zadrugo za tedanji sodni okraj Višnja Gora, kar je bilo izrednega pomena tako za obrtnike same kot tudi za celotno gospodarstvo tega območja. Ob ustanovitvi obrtniške zadruge je bil izvoljen njen upravni odbor, katerega člani so na tej sliki. V prvi vrsti zgoraj od leve proti desni stojijo: Ivan Mavsar - kolar (bobnar) iz Mrzlega Polja, Vinko Vidic - čevljar iz Višnje Gore, Anton Hrovat - krojač s Krke, Tomaž Gantar - usnjar iz Šentvida, Anton Trontelj - mizar s Krke. V drugi vrsti sedijo od leve proti desni: Frape Zgonc -čevljar iz Stične, Ignac Fabjan - krojač iz Višnje Gore, Štefan Bavdež - mizar iz Šentvida, Anton Pctruna - mehanik in ključavničar iz Ivančne Gorice, Anton Puš - krojač iz Šentvida. Obširneje o delu obrtnikov pa v dvajseti številki Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ki bo izšel v prvi polovici letošnjega leta. Franc Kalar Zavod za gozdove Slovenije, Krajevna enota Škofljica - Grosuplje organizira 12. in 13. maja 1998 tečaj VARNO DELO Z MOTORNO ŽAGO Program tečaja: - Izvajanje teoretičnega dela pouka: predavanje, šolski prikaz podiranja drevja po faz ih. - Izvajanje praktičnega pouka: priprava motorne žage, posek drevja v 3 ali 4 delovnih skupinah s po 4 udeleženci, vsaka skupina ima svojega inštruktorja (učitelja, PP s SGLŠ Postojna). - Kraj izvajanja: prvi del tečaja bo potekal v sejni sobi Kmetijske zadruge Grosuplje, Cesta na Krko Ib, 1290 Grosuplje, teoretični del tečaja pa na terenu, in sicer v Medvedici (pri drevesnici). -Orodje in oprema: udeleženci morajo imeli le svoje motorne žage in primerni obutev. Zaščitna sredstva, orodje in ostalo opremo preskrbi Zavod za gozdove Slovenije. - Trajanje: 2 dni - 16 pedagoških ur. - Kotizacija: 1500 tolarjev (plača se ob prijavi). - Okvirni časovni razpored dela: 1. DAN 8.45 zbor udeležencev 9.00 - 9.15 uvodni del (pozdrav, predstavitev seminarja, namen, urnik ...) 9.15 - 11.15 motorna žaga (sestavni deli, delovanje, vzdrževanje...) 11.15 - 12.00 odmor za malico 12.00 - 14.00 pregled motornih žag (čiščenje, nastavitev teka motorja, brušenje) 14.00 - 14.30 predstavitev orodja in opreme tekača 14.30 - 15.30 prikaz podiranja po fazah (varianta - delo na poligonu) 2. DAN 8.45 zbor in opremljanje udeležencev 9.15 - 12.15 delo po skupinah 13.00 - 13.30 prikaz sproščanja obviselega drevja (fallbov...) 13.30 - 14.30 zaključek (anketa, potrdila o opravljenem tečaju, razprava) 14.30 kosilo V kotizacijo sta poleg ostalih stroškov všteta tudi malica in kosilo. Prijave za tečaj zbira ZGS, KE Škofljica - Grosuplje, Mijavčeva 16, 1291 Škofljica, pisno ali na tel.: 666-196, od 7. do 15. ure. Zaradi omejenega števila udeležencev pohitite s prijavami! /?.">. Možne so manjše korekture glede na konkretne razmere. Zavod za prostorsko, komunalno in stanovajsko urejanje Grosuplje, cio.o. Taborska 3,1290 Grosuplje HITRO IN POCENI VAM IZVEDEMO VPIS LASTNINSKE PRAVICE NA "DRUŽBENI" NEPREMIČNINI HA KATERI IMATE VPISANO PRAVICO UPORABE - PO ZAKONU 0 LASTNINJENJU NEPREMIČNIN V DRUŽBENI LASTI oglasite se pri nas, ali nas pokličite na telefon 061 /762-246,061/763-078 OD FUSARJA DO OBRTNIKA KAKO DO FRIZERSKE IZOBRAZBE Vprašanje: Doma imamo frizerski salon pa sem mislila, da se bo tudi hčerka izučila za frizerko, vendar na frizersko šolo ni bila sprejeta. Da ne bi izgubila šolskega leta, se je vpisala na Srednjo mlekarsko in kmetijsko šolo v Kranj in sedaj končuje 3. letnik. Ker še vedno želimo, da bi pridobila frizersko kvalifikacijo sprašujem, kam naj se obrne pri svojih osemnajstih letih, da bi to uresničila. Odgovor: V Ljubljani se lahko vpiše v zasebno šolo, kjer bo lahko pridobila frizersko kvalifikacijo. Po predložitvi zaključnega spričevala ji bo šola priznala predmete: slovenski jezik, tuj jezik in splošne predmete. Opraviti bo morala približno 400 ur teorije in 600 ur prakse, po predhodni sklenitvi pogodbe o praksi (lahko tudi z vami kot frizerko - delodajalko). Cena šolanja znaša približno 3.000 DEM v tolarski protivrednosti. Podrobnejše informacije lahko dobite v uredništvu časopisa. STRIŽENJE PSOV Vprašanje: Ukvarjam se s striženjem psov - pudeljnov, pa me zanima, ali moram biti po poklicu frizerka, da priglasim tako dejavnost kot s.p.? Odgovor: Striženje psov ni samostojna obrtna niti obrti podobna dejavnost, niti ni omenjena v standardni klasifikaciji dejavnosti, ki se lahko opravljajo v R Sloveniji. RAZVIJANJE FILMOV Vprašanje: Nabavil sem stroj za razvijanje filmov in izdelovanje slik. Zadeva je čisto enostavna in ne potrebuje posebne kvalifikacije, razen ustrezno znanje pri rokovanju s strojem. Kakšen bi bil naziv moje registracije za s.p. Odgovor: Dejavnost, ki jo želite opravljati, spada pod fotografsko in je navedena pod obrtnimi dejavnostmi v listi A: Komercialna in potrošniška fotografska produkcija ( izdelava fotografij za dokumente, šolo, poroke ipd., fotografiranje v komercialne, založniške, modne, turistične namene, fotografiranje iz zraka ) Poklic, ki bi ga morali imeti za dejavnost, ki jo želite opravljati, je torej »fotograf«. Pripravila: Jelka Božič V KATERI OBRATOVALNICI PRI NAS BOS LAHKO VAJENEC Do kdaj je treba podpisati učno pogodbo Povzemam podatke za Območno obrtno zbornico Grosuplje iz registra prostih učnih mest za izobraževanje v programu po dualnem sistemu pri Obrtni zbornici Slovenije. Razpis prostih učnih mest je pripravljen na podlagi najave delodajalcev, članov OZS, po nazivu obratovalnice, točnem naslovu in kraju, po poklicu in številu učnih mest. Avtokleparstvo Kavšek Stane, AvtokleparstvoKlemenčič Marjan Avtoremont Meglen Jože Cvetličarstvo Pene Štefka Studio Beauty Frizerski salon Jožica Štupnik Frizerski salon Jelka Kamnikar Frizerski Salon Polona Nagode Frizerski salon Veronika Kristan Instalaterstvo KEK Ogrevalne naprave, plinovodi, solarni sistemi Pargi Miran Pargi Miran Instalaterstvo KEK Instalaterstvo KEK Mesarija Javornik Temenica 12, Šentvid pri Stični, avtoklepar Vel. Češnjice 43, Šentvid pri Stični, avtoklepar Mali Vrh 94, Šmarje Sap, avtoklepar Cikava 43, Grosuplje cvetličar Ane Galetove 6, Grosuplje frizer Videm 39 a, Videm Dobrepolje frizer Vir pri Stični 40, Ivančna Gorica frizer Prešernova 80, Grosuplje frizer Šentvid pri Stični 124 d, Šentvid frizer Gasilska 37, Grosuplje instalater stroj.instal., (monter ogrev. naprav) Trdinova 23, Šmarje Sap, instalat.stroj.instal. (monter plin.naprav) Trdinova 23, Šmarje Sap (monter ogreval.naprav) Gasilska 37, Grosuplje, Instal.stroj.instalac. (monter plin.naprav) Gasilska 37, Grosuplje, instl.stroj.instalac. (monter vod. naprav) Adamičeva 20 , Grosuplje, mesar MZG d.o.o. mizarstvo proizvodnja in inženiring, Ob Grosupeljščici 5, Grosuplje, mizar Mizarstvo Tekavčič Toni-Damijan Predstruge 8, Videm Dobrepolje, mizar Splošno mizarstvo Perovšek Alojz Taborska 45, Grosuplje, mizar Mizarstvo Vencelj Alojz Šentvid pri Stični 66, Šentvid, mizar HI-P0 d.o.o., Zupančič Leon Obrtna cona Bezje, Grosuplje, mizar Tapetništvo in dekoraterstvo Suhadolc Stanislav, Ljubljanska 51, Grosuplje, tapetnik Zidarstvo MRAMOR Murnova c. 1, Šmarje Sap, zidar Zlatarstvo TADINA Janez C. II. grupe odredov 34, Ivančna Gorica, zlatar Kleparstvo krovstvo Omahen Janez Ob Grosupeljščici 14 a, Grosuplje, klepar-krovec Če se boste odločili za dualni način izobraževanja, ne smete spregledati datuma za vpis na tiste srednje šole, ki imajo prijavljenih preveč učencev za dualni sistem. Za ljubljansko območje so to: Srednja frizerska šola Ljubljana, za poklic frizer Srednja lesarska šola Ljubljana, za poklic mizar Srednja šola tehniških strok in osebnih storitev Ljubljana, za poklic avtomehanik. V Novem mestu je na Poklicni tehniško gradbeni in lesarski šoli preveč mizarjev in tudi na vrtnarsko šolo v Celju se je prijavilo preveč učencev za poklic cvetličar. Prijava na šolo še ne pomeni dokončnega rezultata, pomembna je učna pogodba, ki bo pravi pokazatelj dejanskega stanja vajencev na posamezni šoli . Rok oddaje pogodbe na te šole je 15. april 19'«. Za vse tiste poklice in šole, kjer je stanje prijav primerno, je treba predložiti učno pogodbo do 18. junija letos na želeno srednjo šolo. Učno pogodbo podpišeta učenec oziroma njegovi starši ali skrbniki in delodajalec oziroma obrtnik. Tako učno pogodbo je potrebno na Obrtni zbornici Slovenije registrirati in jo posredovati na posamezno srednjo šolo. Obrazec Učna pogodba je na razpolago na območni obrtni zbornici Grosuplje ali na Obrtni zbornici Slovenije v Ljubljani. ffl Pripravila: Majda Može KNJIŽNA ' I D r?LJE Adamičeva 15 4 STRAN marec 1998 Iz seje občinskega sveta ZA RAZPRAVE IN RAZMIŠLJANJA SI VEDNO VZAMEJO ČAS 27. februarja 1998 so se svetniki sestali na svoji 35. redni seji. Dnevni red devetih točk je na prvi pogled vzbujal upanje, da se bo seja končala nekako v normalnem času, pa so se svetniki zadevam posvetili tako, da so se razšli šele ob pol enajstih zvečer. V IVANŠKI KNJIŽNICI JE NA POLICAH ŠE VEDNO LE PRAH Lani so Ivančani, Grosupeljčani in Dobrepoljci ustanovili knjižnični javni zavod s sedežem v Grosupljem. S tem pa je bila poleg takratnih enot v Stični, Šentvidu pri Stični, Višnji Gori in na Krki ustanovljena tudi dislocirana enota v Ivančni Gorici. Ivanški svetniki si želijo, da bi iz matične knjižnice Grosuplje vsak dan prihajali dve knjižničarki v njihovo enoto, toda po normativih imajo v matični knjižnici samo toliko zaposlenih, kolikor jih potrebujejo tam. Predstavnica Knjižnice Grosuplje Marija Samec je povedala, da je prostor v Traigu neprimeren, predvsem pa premajhen. Mnenje o primernosti prostora je potrdila tudi republiška svetovalka ministrstva za kulturo dr. Silva Novljan. Glede na število prebivalcev bi namreč potrebovali 546 m2, kar je precej več od sedanjih 93 m2 površine. Roža Kek je predlagala, da bi občina na svoje stroške zaposlila dve knjižničarki z visoko izobrazbo. Zupan Jernej Lampret pa je temu ostro nasprotoval in zahteval, naj se knjižničarke prerazporedijo v matični enoti. Po dolgi in ostri razpravi so svetniki sprejeli sklepe, da se Knjižnica v Ivančni Gorici usposobi in modernizira za sodobno izvajanje knjižnične dejavnosti v mejah trenutnih možnosti, ne pa s pogojevanjem po doseganju normativnih standardov. Med drugim so se svetniki seznanili z delovanjem ljubiteljske kulture, saj število kulturnih društev in skupin, ki delujejo v Občini Ivančna Gorica, kaže, daje kulturno življenje živahno, zato je prav in potrebno, da občina podpre nove pridobitve in zanje tudi zagotovi potrebno opremljenost in sredstva za delovanje. Pri obravnavi varstva naravne in kulturne dediščine so svetniki predlagali, naj se v okviru možnosti iz občinskega proračuna financirajo tudi tisti objekti, ki imajo določeno kulturno vrednost in so potrebni obnove, čeprav jih ne sofinancira država. Franc Godeša pa je predlagal, naj se prouči možnost za razglasitev Fedranove domačije na Malem Hudem za kulturni spomenik. STRATEGIJA VARSTVA OKOLJA Med razpravo o predlogu strategije varstva okolja v Občini Ivančna Gorica je svetnik Igor Bončina vprašal, zakaj ni prisoten predsednik ekološkega gibanja g. Hegler ter nadaljeval, ali obstaja kakšna možnost, da bi onesnaževalci, kot je IMP Livar, krajanom Ivančne Gorice in Stične izplačali ekološko rento. Bončina je še navedel nekatere podatke o meritvah z dne 6.10. 1997, ki pa se ne ujemajo z vsebino gradiva. SKLEP O PRIDOBITVI ZEMLJIŠČA ZA IZGRADNJO KOMUNALNE DEPONIJE V ŠPAJI DOLINI • KOT ZAGOTOVILO PRORAČUNSKIH SREDSTEV PRI NAKUPU ZEMLJIŠČ ZA DEPONIJO V razpravi je Milan Jevnikar zastavil direktorju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje Janezu Skarlovniku vprašanje, kdo je lastnikom zemljišč dovolil sečnjo gozda, če vemo, da je vrednost zemljišča za m2 polnega gozda. Skarlovnik je povedal, da je bilo vodstvo JKP Grosuplje načelno dogovorjeno z lastniki zemljišč, da bodo lahko posekali gozd. Jevnikar se z odgovorom ni strinjal in nadaljeval, da to pomeni znižanje cene za m2 gozda, brez lesne mase. Svetnik Franc Godeša je predlagal popravke sklepov, in sicer: da občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica soglašajo s pridobitvijo zemljišč za komunalno deponijo v Špaji dolini; da je sestavni del sklepa kupnina v sorazmernem deležu (občina Dobrepolje 10 %, občina Grosuplje 49 % in občina Ivančna Gorica 41 % kupnine). SPREJET SKLEP O IZBIRI URBANISTIČNO - ARHITEKTONSKE REŠITVE ZA NOVO CENTRALNO ŠOLO OŠ STIČNA Strokovni sodelavec Županstva Občine Ivančna Gorica Bogomir Sušič je svetnike spomnil, da je ta občinski svet na 17. seji imenoval posebno strokovno komisijo, ki je najprej pripravila in sprejela projektno nalogo, nato sprejela vsebino in obliko vabljenega natečaja, zatem pa izbrala pet projektantskih organizacij. Komisija je na podlagi utemeljitev, da ta projekt odlikuje preprosta konstrukcija, razčlenjenost objekta in regionalna tipika, podprla rešitev pod geslom 1 ŠOLA. V razpravi je Nikolaj Erjavec povedal, da ne bo glasoval za tak projekt, dokler bo na njem predvidena ravna streha in hkrati predlagal občinskemu svetu, da se na objektu predvidi klasična streha. TUDI SEJNINE ZA MEDICINSKO OPREMO Vodstvo ivanškega zdravstvenega doma je na občino Ivančna Gorica naslovilo prošnjo za nakup medicinske opreme za nujno zdravniško pomoč za zdravniški avto. Občinski svetniki so se na predlog Pavla Gloznika soglasno odločili, da se odpovejo neto sejnini 35. seje v korist tej človekoljubni akciji, hkrati pa je občinski svet podprl pobudo za zbiranje namenskih sredstev od donatorjev v naši občini in da se to objavi v občinskem glasilu Klasje. Med vprašanji in predlogi je Jože Mihelčič zahteval od ivanškega občinskega sveta in statutarne komisije, da preverita zakonitost delovanja Jurija Kosa, predsednika občinskega nadzornega odbora. Mihelič meni, da je njegova zahteva utemeljena, kajti Jurij Kos je tudi predsednik ivanške Zveze športnih organizacij, torej porabnik občinskega proračunskega denarja. Danijela Pirman DEJAVNOST ŽUPANSTVA V MARCU 1998 Med pomembnejše organizacijske pa tudi siceršnje obveznosti je treba šteti Pohod po Jurčičevi poti, ki se gaje udeležilo izjemno število pohod-nikov, pri čemer gre posebna zahvala organizacijskemu odboru pri Županstvu Občine Ivančna Gorica in športnim, kulturnim in turističnim delavcem v Višnji Gori, na Muljavi in Krki. - Pohod po Jurčičevi poti 7. 3. 1998 9. 3. 1998 - Župan občine je pripravil sprejem za g. Lada Ambrožiča-Novljana ob njegovi 90-lctnici, sicer nekdanjega učitelja na šoli v Stični, športnega in kulturnega zanesenjaka ter zavednega Slovenca. 10. 3. 1998 - Razgovor, povezan s šolskimi okoliši, z udeležbo predstavnika Občine Trebnje. - Razgovor s predstavniki KS Zagradec (vodovod Kuželjcvec). 12. 3. 1998 - Predhodna prezentacija propagandnega gradiva na sejmu Alpe Adria. - Seja Komisije za statutarno-pravna vprašanja pri Občinskem svetu Občine Ivančna Gorica 16. 3. 1998 - Sestanek poslanskih skupin političnih strank, ki imajo svoje predstavnike v Občinskem svetu. - Sestanek županov občine Litija, Trebnje in Ivančna Gorica (vodovod Rađanja vas). 17. 3. 1998 - Otvoritev sejma Alpe Adria, predstavitev Občine Ivančna Gorica, dan Občine Ivančna Gorica na sejmu je bil 19. 3. 1998. - Sestanek v Novem mestu (razgovor o predvideni ukinitvi nekaterih potniških in drugih vlakov na relaciji Ljubljana-Novo mesto). 18. 3. 1998 - Seja Občinskega štaba za civilno zaščito. 22. 3. 1998 - Udeležba na prireditvi Ex-temporc v Višnji Gori, ki je bila uvodna prireditev ob praznovanju 520-letnice mesta Višnje Gore; udeležba na občnem zboru Kmetijske zadruge Stična; udeležba na slovesnosti v Samostanu Stična ob praznovanju pomembnih mejnikov delovanja Stiškcga samostana. 23.03. 1998 - Seja Nadzornega odbora pri Občinskem svetu. 25. 3. 1998 - Seja Odbora za gospodarstvo pri Občinskem svetu. 27. 3. 1998 - Seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica. 31. 3. 1998 - Konstitutivna seja Sveta Sklada ljubiteljske kulture. SEJEM ALPE ADRIA Občina Ivančna Gorica se je odločila, da v letošnjem letu samostojno nastopi na sejmu Alpe Adria, ki je bil uradno odprt 17. marca 1998 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Odločitev za to je prav gotovo terjala temeljit premislek. Ker imamo v občini kar precej krajev, kulturnih spomenikov in primerov kulturne dediščine ter možnosti za razvoj športa in turizma, smo se pač odločili, da na sejmu nastopimo v mejah finančnih zmožnosti in z željo, da predstavimo naše kraje in ljudi ter naše načrte širši javnosti. Organizacijski odbor se je nalog lotil odgovorno in pripravil vse potrebne materiale, fotografije in ostalo. Razstavni paviljon, ki smo ga kot občina zasedali, je bil sicer skromen po površini, a bogat po predstavitvi. Tako so zatrdili obiskovalci. Teh pa v tednu dni naše predstavitve ni bilo malo. Na sejmu so se predstavili tudi posamezni predstavniki gostinske in turistične ponudbe, sodelovale pa so tudi skupine iz kulturnih društev in folkloristi, in seveda Stiski kvartet. Sejem Alpe Adria, ki je bil letos namenjen športu in turizmu, je sicer za nami. Toda izraženo zanimanje obiskovalcev in možnosti za obiskovanje naših krajev ter odkrivanje zanimivosti naše občine bo treba dodobra pretehtati, da bi privabili v našo občino kar največ obiskovalcev. Temu primerno bo treba naravnati našo ponudbo in tudi organiziranost. Vsekakor pa je udeležba na sejmu potrebna in nujna, saj je najslabša reklama tista, ki je ni. Hkrati pa se moramo zavedati, da se uspehi in rezultati na takšnih in podobnih predstavitvah ne kažejo takoj, pač pa v nekoliko daljšem času. Vinko Blatnik STRAN GAUDEAMUS 1998 V nedeljo, 29. marca 1998, se je 98 od 120 letošnjih maturantov Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice na gala maturantskem plesu predstavilo 480 udeležencem slavnosti v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Uvodna enourna slavnostna prireditev, ki si jo je režijsko zamislila priznana gledališka režiserka Barbara Hieng, je s pomočjo dveh uveljavljenih igralcev, Nataše Barbare Gračner in Igorja Samobora, ter računalniško vodenih svetlobnih efektov skušala dovolj domiselno predstaviti temo letošnjih gala maturantskih prireditev. Vesolje, v katerega vsako živo bitje z rojstvom vstopa in v njem živi, je tudi vesolje ustvarjalnih možnosti za mlade, ki stoje na pragu samostojnega življenja. Naši maturantje so se v ta uradni program sproščeno vključili. Potem ko sta jih voditelja prireditve predstavila in potem ko so odpeli Gaudeamus, se je vsak od maturantskih razredov predstavil občinstvu. Njihovi prispevki so bili verodostojen izraz zmožnosti in življenjske zrelosti posameznega razreda, saj so prispevke pripravili popolnoma sami, brez pomoči ali kontrole profesorjev. Najprisrčnejši del programa je bil vsekakor tisti, v katerem se je skupina maturantov v imenu ostalih zahvalila vodstvu šole in svojim profesorjem. Starši smo lahko samo veseli, da je v naših otrocih še toliko občutka za lepoto in vrednote, brez katerih nobeno človeško bitje ne more živeti. To so v taki ali drugačni obliki izrazili tudi odrasli govorniki. Ga. ravnateljica prof. M. Vrenčur se je maturantom v imenu šole zahvalila in jim na poti v prihodnost zaželela mnogo sreče in mladostne- ga idealizma. V imenu staršev in profesorjev se je zahvalil g. prof. G. Ficko, ki je v svojem nagovoru poudaril predvsem vse dobre in žlahtne lastnosti mladega človeka, ki jih odrasli še prepogosto ne vidimo, čeprav bogatijo tudi nas in nam ohranjajo upanje, "kajti brez vas, mladih, ne bi bilo prihodnosti". Mladi so občinstvu z glasbo in recitacijo krajšali čas, medtem ko so se maturantje za zaveso pripravljali na četvorko. S četvorko na velikem odru Gallusove dvorane so maturantje odprli svoj gala ples. Po dolgih letih so lahko zaplesali ta slovesni ples na dovolj velikem plesišču. Tako smo lahko občudovali večerne obleke naših maturantk in maturantov, njihove bolj ali manj uglašene plesne gibe pa tudi njihove drobne nerodnosti, kar vse daje čar taki prireditvi. Lahko pa smo tudi ugotovili, da mladi tudi v tako "starinskem" plesu na svoj način uživajo. Po programu smo se preselili v veliko sprejemno dvorano, kjer nas je zabavala glasbena skupina Victory, do polnoči pa sta vztrajala tudi oba igralca. V tem času so se maturantje zahvalili še svojim razrednikom in profesorjem. Z njimi so odplesali angleški valček, podarili vsakemu vrtnico, razrednikom pa šopek. Tako so na dostojen način pokazali, da cenijo njihovo delo. Pravljična maturantska noč se je polagoma prevesila v dan. K sreči jim ni bilo treba v šolo. Ga. ravnateljica je dijakom in profesorjem namenila prost dan in tako pokazala, da je razumevajoča tako do otrok kot tudi do svojih profesorjev. Sedaj čaka maturante trdo delo. Pri tem želimo tako dijakom kot tudi profesorjem kar največ uspeha. Dobro srečo pri maturi 1998! Zapisala: M. Ficko fT Gaudeamus igintr... PRAKSA V SREDNJI SOLI Dijaki Srednje strokovne in poklicne šole v Ivančni Gorici imajo poleg toretičnega pouka tudi prakso. Praktično usposabljanje imajo dijaki smeri trgovec, in sicer drugi letnik 80, tretji pa 700 ur. Praktično usposabljanje poteka v trgovinah. TU se dijaki učijo vsega, kar mora znati dober prodajalec. V šolskem letu 1997/98 je bilo na praksi 130 dijakov v 66 trgovinah. Vsi so bili zadovoljni, kar so napisali v svojih poročilih. Tudi mentorji v trgovinah niso imeli nobenih pripomb. Delovno prakso imajo dijaki tretjega letnika smeri ekonomsko-komer-cialni tehnik v okviru obveznih izbirnih vsebin, in sicer 80 ur. Letos je bilo na praksi 96 dijakov v 61 podjetjih. Tudi pri teh ni bilo nobenih zapletov , zadovoljni so bili tako dija- ki kot mentorji. Mesto za prakso si dijaki praviloma iščejo sami, če jim ne uspe, pa priskoči na pomoč organizator prakse na šoli. Z vsemi podjetji, kjer so dijaki na praksi, so sklenjene pogodbe. Podjetja, tako družbena kot zasebna , imajo veliko posluha za naše dijake, zato nimamo problemov z njihovo razporeditvijo na prakso. Naši najbolj zvesti sodelavci so: ABC Tabor Grosuplje, MKZ Slična Ivančna Gorica, Markct Sipca Ivančna Gorica, Markct Mici Maver Stična, Kašča Ivančna Gorica, Upravna enota Grosuplje, Davčna uprava Grosuplje, MKZ Trebnje, Mereator Dolenjska Novo mesto, Poslovni sistem Mereator Ljubljana, Trimo Trebnje, Semenarna Ljubljana in drugi. V šolskem letu IW8/99 nameravamo sodelovati na tekmovanju iz tehnike prodaje. Tekmovali bodo dijaki tretjih letnikov trgovske smeri, in sicer na naslednjih področjih: metrsko blago, konfekcija, kozmetika, bela tehnika, barve - laki, železnina, živila in obutev. V 15 minutah morajo tekmovalci pokazati, kako znajo ponuditi in prodati želeni izdelek.Ocenjuje se: sprejem kupca, postrežba, zaključek prodajnega postopka, odnos do kupca. Letos bo to tekmovanje 19. maja v Kranju. Prosimo vse trgovine, ki bi rade sodelovale pri pripravi dijakov na tekmovanje, da nam to sporočijo. V šolskem letu 1998/99 bodo dijaki odhajali na prakso po temle razporedu: Zap. št. Razred Smer Št. ur Termin 1. 3.E trgovec 700 02.09.1998 - 07.01.1999 01.09.1998 pridejo v šolo (dnevniki, navodila) 08.01.1999 - 14.01.1999 imajo počitnice V šolo pridejo 15.01.1999 popoldne (RU). 2. 3.F EKT 80 28.09.-09.10.1998 3. 3.1 EKT 80 12.10.-23.10.1998 počitnice - jesenske (26.10.-30.10.98) 4. 3.D EKT 80 02.11.-13.11.1998 5. 3.G EKT 80 16.11.-27.1 1.1998 6. 2.E trgovec 80 30.11.-12.12.1998 7. 2. H trgovec 80 14.12.-24.12.1998 počitnice -novoletne (25.12.98 - 01.01.99) 8. 3. H trgovec 700 13.01.1999 - 19.05.1999 20.05. - 27.05.1999 imajo počitnice V šolo pridejo 28.05.1999 popolde (RU). 31.05. - 05.06.1999 imajo pripravo na zaključni izpit LETOVANJE OTROK V LETU 1998 Rdeči križ Slovenije Območno združenje Grosuplje, obvešča občane Dobrepolja, Ivančne Gorice in Grosupljega, da bomo v avgustu 1998 organizirali 10-dnevno letovanje na Debelem Rtiču za šolske otroke in otroke, ki obiskujejo malo šolo. Starši, ki želijo svojega otroka poslati na letovanje, naj lastnoročno izpolnijo prijavnico, ki jo otroci lahko dobijo v tajništvu šol: -OŠ Louis Adamič Grosuplje, Tovarniška 14 - OŠ Brinje, Adamičeva 29 - OŠ Stična, Cesta II. Grupe odredov 17 - OŠ Ferdo Vesel, Šentvid pri Stični - OŠ Dobrepolje, Videm 80 Izpolnjene prijavnice naj otroci vrnejo do 15. maja 1998 v tajništvo šole. Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. Če bo prijav več, kakor je prostih mest, bodo imeli prednost otroci, ki pogosteje obolevajo, ter otroci iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo plačali iz sredstev, ki jih bomo v ta namen dobili od Zavoda za zdravstevno zavarovanje Slovenije OE Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo prispevali starši. Ker priprave na letovanje še potekajo, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. Letovanje bo namenjeno predvsem zdravstveno in socialno ogroženim otrokom. Podjetja in zasebniki imate priložnost, da s finančnimi prispevki pomagate ogroženim otrokom do letovanja. Zato lahko denarna sredstva nakažete na žiro račun: 50130-678-56005 - RKS, Območno združenje Grosuplje, s pripisom Za letovanje otrok. Zdravniška služba je organizirana na Debelem Rtiču, mi pa moramo preskrbeti voditelje in pedagoškega vodjo. RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU Za čas letovanja vabimo k sodelovanju študente pedagoške fakultete ali višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naš naslov: Rdeči križ Slovenije, Območno združenje Grosuplje, Taborska c. 2. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPLJE DARUJ KRI -REŠI ŽIVLJENJE Bliža se čas, ko bomo na našem območju darovali kri in ob tej priliki posredujemo termine krvodajalskih akcij za področje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Pozivamo občanke in občane, da se pridružijo humani akciji in pridejo na odvzem krvi. Že v aprilu bo enodnevna krvodajalska akcija v Ivančni Gorici -Kulturni dom - v sredo, 29. aprila 1998, od 7. do 12. ure. Iz Grosupljega bo na dan odvzema, 29. 4. 1998, avtobus odpeljal krvodajalce izpred trgovine Tabor, Adamičeva ulica 14, ob 9. uri. Drugi del krvodajalske akcije za naše področje bo v novembru po naslednjem razporedu: • torek, 24. 11.1998 v Ivanči Gorici • sreda, 25. 11. 1998 v Šentvidu • četrtek, 26. 11. 1998 v Grosupljem • petek, 27. 11. 1998 v Dobrepolju. Kri se lahko nadomesti samo s krvjo, zato vas pozivamo, da se odzovete našemu vabilu in pridete na krvodajalsko akcijo ter tako pomagate življenjsko ogroženim - ko boste ogroženi vi, vam bodo pomagali drugi! RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE (Organizatorica praktičnega usposabljanja in delovne prakse: Marija Mencin OBVESTILO Obveščamo vas, da bo Janez Janša, poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije, za vaša vprašanja in pobude na voljo v poslanski pisarni v Ivančni Gorici vsak drugi ponedeljek v mesecu, in sicer: 6. aprila 1998 (izjemoma prvi ponedeljek), 11. maja 1998, 8. junija 1998 in 13. julija 1998. V poslanski pisarni ga lahko obiščete od 14.30 do 17. ure v prostorih Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8. Vljudno vabljeni! STRAN V DEŽELI DESETEGA BRATA SE BOMO 19. APRILA 1998 ŽE PETIČ ODLOČALI ZA KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK Minilo je novo petletno obdobje. Nenehno ugotavljamo, kako čas neusmiljeno beži. Ko potegnemo črto in se ozremo nazaj, ugotovimo, koliko smo bili v tem obdobju uspešni. Nalog, ki smo si jih zadali, je bilo v preteklem obdobju veliko. Programi so bili zahtevni za vsako leto posebej. Sprejel jih je Svet krajevne skupnosti Muljava na osnovi uspešno izglasovanega krajevnega samoprispevka petletnega obdobja. Naloge so se dalje izvajale v skladu z letnimi načrti, zastavljena na podlagi predvidenih finančnih tokov sredstev samoprispevka. Razpoložljiva sredstva samoprispevka so merilo za pridobitev sofinancerskega deleža iz občinskega proračuna. Torej, če krajevna skupnost nima zagotovljenega lastnega vira financiranja (samoprispevek), ne more vlagati v nove investicije. Finančne konstrukcije pri naložbah so pogojene tako, da za modernizacijo krajevne ceste plača krajevna skupnost 80 % denarnih sredstev (asfaltiranje) ter celotno utrditev ceste. V tem programu so krajani udeleženi s precejšnjimi finančnimi in prostovoljnimi delovnimi prispevki. Občina sofinancira le 20 % vrednosti asfaltne prevleke. Za lokalne ceste financira občina 80 % vrednosti asfaltne prevleke, vsi ostali stroški pa bremenijo KS, vključno z utrditvijo cestišča pred asfaltiranjem. Občina prispeva tudi za druge dejavnosti, v primeru, da svoj delež prispeva tudi Krajevna skupnost. Torej brez lastnih sredstev se nove naložbe praktično ustavijo. Ugotovitve so zelo preproste: brez lastnih prihodkov ni sofinanciranja iz občinskega proračuna, kar pomeni tudi konec novih naložb. Z modro odločitvijo krajanov za krajevni samoprispevek pred petimi leti beležimo naslednje rezultate: - zgrajenih je bilo 4 km lokalnih cest ter 4,5 km krajevnih cest v skupni vrednosti 12 mio tolarjev; - v peskokopu (last KS) je bilo pripravljenega peska za posip in utrditev cest pred posodobitvijo v vrednosti 1,3 mio tolarjev; - obnova obzidja pri cerkvi na Muljavi nas je stala 2 milijona tolarjev; - obnovljen je bil tudi kulturni dom na Muljavi za 1,9 milijona tolarjev; - napeljana je bila javna razsvetljava na Sušici za 0,5 milijona tolarjev; - za vzdrževanje asfaltnih cest smo potrošili 1 milijon tolarjev; - napeljava vode na pokopališče Muljava je znašala sto tisoč tolarjev. Skupaj je bilo porabljenega samoprispevka v petletnem obdobju 19,8 milijona tolarjev. 31. 5. 1998 se zaključuje petletno obdobje četrtega krajevnega samoprispevka. Z umnim gospodarjenjem se po vsakem delu nehote čas za trenutek ustavi. Ta čas se ponavadi potroši za nove načrte. Tudi svet KS je pripravil nov program dela za novo petletno obdobje. Ta program, ki je v obliki predloga za uvedbo novega krajevnega samoprispevka za obdobje petih let, je že sprejel zbor krajanov KS Muljava na svoji seji dne 7. 2. 1998. Sklep o uvedbi novega samoprispevka smo objavili v Uradnem listu št. 18/98 dne 6. 3. 1998. Sklep, ki je objavljen v Uradnem listu, določa, da se za območje KS Muljava, ki obsega vasi: Bojanji Vrh, Leščevje, Male Kompolje, Male Vrhe, Mevce, Muljava, Oslica, Potok pri Muljavi, Sušica, Trebež, Velike Kompolje in Velike Vrhe, uvede referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju za gradnjo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav ter ostale infrastrukture v KS Muljava, kakor tudi za druge naloge, kot so: - sofinanciranje krajevnih cest, urejanje javnih poti, sofinanciranje vodovodnega omrežja v zaselke, izgradnja mrliške vežice na Muljavi in sofinanciranje gasilskega doma na Muljavi (30 % od predračunske vrednosti). Ocenjena vrednost samoprispevka za petletno obdobje (brez sredstev občinskega proračuna) je 19,5 milijonov tolarjev. Pred nami je torej nov referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka, o katerem bomo krajani odločali v nedeljo, 19. 4. 1998. Krajevni samoprispevek bodo plačevali krajani: - delavci od mesečne neto plače oz. nadomestila plače ter plačil po pogodbi o delu po stopnji 1,5 % - krajani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost od neto zavarovalne osnove po stopnji 1,5 % - upokojenci od mesečne pokojnine po stopnji 1,5 % - krajani, ki ustvarjajo posamezni dohodek od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav po stopnji 1,5 % - krajani, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, od katastrskega dohodka po stopnji 1,5 % - krajani, zaposleni v tujini, po stopnji 1,5 % od povprečne plače v republiki Sloveniji. Samoprispevek se ne plača: - od socialnovarstvenih pravic, invalidnin ter prispevkov po predpisih o vojaških in civilnih invalidih vojne - od pokojnin z varstvenim dodatkom - od štipendij dijakov in študentov ter nagrad, ki jih dijaki in študentje prejemajo na proizvodnem delu ali proizvodni praksi - iz naslova doživljenjske rente žrtev vojnega nasilja, ki prejemajo plačo iz delovnega razmerja, ta pa ne presega povprečne plače v gospodarstvu republike Slovenije za preteklo leto, ter upokojenci, katerih pokojnina ne presega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo v tekočem letu. Vztrajno in požrtvovalno delo krajanov v preteklem obdobju, pozitivno izglasovan samoprispevek ter izpolnjevanje letnih planov, so bile odločitve krajanov samih. Takšna misel nas vodi tudi v prihodnje. Kot že kar akutni problem se ponavlja nerealizirana investicija -mrliška vežica na Muljavi. Tudi zadnje obdobje samoprispevka je bilo tako. Z več predlaganimi variantami smo želeli ta problem rešiti z Rimokatoliško cerkvijo, vendar je do sedaj uspeh vedno izostal. Trenutno vidimo to rešitev tako, da bi krajevna skupnost gradila mrliško vežico na cerkveni zemlji, kot protivrednost nudimo preureditev celotnega prostora okrog župnišča, kakor tudi samo obnovo župnišča. S tem bi ta prostor dobil čistejšo podobo, ki bi bila v korist tako cerkvi kot tudi krajanom. Širši javnosti bi nudili prijeten spomin na še bolj prijazno in čisto Muljavo. Zato še enkrat - pojdimo v nedeljo, 19. 4. 1998, na volišče - referendum - in obkrožimo ZA SAMOPRISPEVEK, saj bomo le tako lahko v naslednjem petletnem obdobju beležili nove pridobitve, ki so pogoj za boljše in lepše bivalne pogoje. Torej opustimo morebitne "pregrešne" misli ter nadaljujmo plodno delo tako, da bo po lepši Jurčičevi domovini stopal tudi Deseti brat z manj prašnimi čevlji na rami. Krajevna skupnost Muljava D D M podjetje za finančne in poslovne storitve d.o.o. 1295 Ivančna Gorica, Vir pri Stični 43 na podlagi dolgoletnih izkušenj nudi finančne in knjigovodske storitve za mala, srednja in velika podjetja ter samostojne podjetnike. Tel.: 061/777-171, vsak dan po 17. uri. NAČELO JAVNOSTI PODATKOV MERITEV SE URESNIČUJE Regijsko društvo ekološkega gibanja Ivančna Gorica je na svoji redni seji 2. decembra 1997 zahtevalo od onesnaževalcev meritve o onesnaževanju z namenom, da se jih posreduje javnosti. IMP Livar je RDEG Ivančna Gorica po tej seji (na seji 2. decemra lani so to tudi obljubili) poslal podatke o meritvah onesnaževanja, ki so jih naredile pristojne institucije. Že uvodoma pa moramo poudariti, da so bile meritve, kijih objavljamo, opravljene v letu 1997 in tako so nekateri podatki stari že skoraj leto dni. Inštitut za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora je od 7.11.1996 do 11.3. 1997 opravljal meritve prašnih usedlin v okolici podjetja IMP Livarj Ivančna Gorica (šifra dejavnosti 20 - Imisijski monitoring). Skupno so odvzeli štiri mesečne vzorec, ki so bili vsi primerni za nadaljno obdelavo. Izbrali so pet merilnih mest, in sicer tako, da so ugotavljali onesnaženost zraka v vseh smereh. Dve merilni mesti sta bili na območju podjetja, ostala tri pa v bivalnem okolju v neposredni okolici podjetja. Izmerjene vrednosti so ocenjene po zahtevah Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisi-jskih vrednostih snovi v zraku (UL RS št. 73/94). Tabela 1 prikazuje mejne vrednosti za prašne usedline in kovine v prašnih usedlinah: Tabela 1 Snov Časovni interval merjenja Mejna vrednost prašne usedline 1 mesec 350 mg/m2 dan 1 leto 200 mg/m2 dan svinec 1 leto 100 ug/m2dan kadmij 1 leto 2ug/m2dan cink 1 leto 400ug/m2dan Rezultati meritev kot posamezne mesečne vrednosti koncentracij prašnih usedlin in povprečje v celotnem času meritev so prikazane v tabeli 2: Tabela 2 Št. Merilno mesto / mesec November December Januar Februar Povprečje 1 SV ob ograji IMP 80 70 150 12(1 110 2 Livarska ul. 2 120 440 140 310 250 3 Jurčičeva ul. 7 80 90 130 1330 410 4 Cesta II. grupe odredov 30 80 50 450 70 170 5 SZ ob ograji IMP 110* 120 270 170 170 *V novembru je bilo merilno mesto JZ ob ograji IMP, nato pa so ga zaradi gradbenih del na južnem delu objekta livarne prestavili na SZ. V tabeli 3 je prikazana koncentracija kovin v prašnih usedlinah za meseca januar in februar Tabela 3 Št Merilno mesto / mesec Svinec Kadmij Cink Januar Februar Januar Februar Januar Februar 1 SV ob ograji IMP 30 120 0,4 2,9 810 4340 2 Livarska ul. 2 35 210 0,4 3,3 880 7160 3 Jurčičeva ul. 7 32 900 0,5 11,0 1010 8940 i Cesta II. grupe odredov 30 39 40 0,6 0,6 560 1080 5 SZ ob ograji IMP 66 110 0,5 1,6 1260 2670 Inštitut za varstvo okolja Zavoda za zdravstveno varstvo iz Maribora je v skepu meritev zapisal, da so meritve koncentracij prašnih usedlin in kovin (kadmij, svinec in cink) v njih v okolici podjetja IMP Livar Ivančna Gorica pokazale, da posamezne mesečne vrednosti še vedno presegajo mejno vrednost. Za zanesljivo oceno celotnega onesnaževanja in primerjavo z letnimi mejnimi vrednostmi je bilo obdobje meritev prekratko. Koncentracije cinka v mesecih januar in februar (vzorcev iz novembra in decembra niso analizirali) so bile občutno nad mejno letno vrednostjo, koncentracije svinca so presegale mejno letno vrednost v mesecu februarju na vseh merilnih mestih razen na Cesti II. grupe odredov, v januarju pa ni bilo prekoračitev. Tudi koncentracije kadmija so bile februarja višje kot januarja, mejna vrednost pa je bila presežena na Livarski, Jurčičevi in severovzhodno od livarne. Zavod za zdravstveno varstvo iz Novega mesta pa je 1. septembra 1997 opravil meritve emisije snovi v zrak iz kupulne peči - filtra, zakladalnc odprtine in elektro peči - filtra v IMP Livarju. V ugotovitvah navajajo, daje glede na izmerjeno in z analizami ter izračuni ugotovljeno stanje potrebno obstoječe filtre primerneje vzdrževati oz. jih po potrebi sanirati, da bo emisija prahu nižja od dovoljene mejne koncentracije. Nad zakladalno odprtino kupolne peči je potrebno izvesti učinkovitejši zajem odpadnih plinov, saj jih dobršen del uide mimo. V poročilu pa so zapisali, da emisija snovi v zrak iz kupolne peči - filtra na dan meritev ni ustrezala Uredbi o emisiji snovi v zrak iz naprav za izdelavo sive litine, ferozlitin in jekla (UL RS 73/94). Emisija snovi v zrak iz zakladalne odprtine na dan meritev ni ustrezala Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (UL RS 73/94). Emisija snovi v zrak iz elektro peči - filtra na dan meritev ni ustrezala Uredbi o emisiji snovi v zrak iz naprav za izdelavo sive litine, ferozlitin in jekla (UL RS 73/94). Poročili obeh meritev sta za podrobnejše informacije dostopni na sedežu RDEG Ivančna Gorica. IMP Livar je 7. januarja letos obvestil Inšpektorat RS za okolje in prostor Ministrstva za okolje in prostor ter RDEG Ivančna Gorica, da so v predvidenem času opravili sanacijo filtra kupolkc (29. novembra lani je prišlo do okvare), v postopku pa, kot so zapisali, imajo tudi izvajanje meritev emisije prahu. P.B. Na 5. tradicionalnem pohodu po Jurčičevi poti več kot 3000 izletnikov in planincev iz cele Slovenije Iz srednjeveške Višnje Gore v Deželo desetega brata Pohvale in priznanja organizatorjem - Mladina je manjkala - Po novem peš še do Krke Z avtobusom, vlakom ali avtom, ampak sumo do Višnje G V soboto, 7. marca, se je 5. tradicionalnega pohoda po Jurčičevi poti, letos najbolj množičnega, udeležilo 3200 pohodnikov. Na 15-kilomctrsko pot so se planinci in izletniki odpravili že v zgodnjih jutranjih urah, opoldne pa je že večina dosegla cilj na Muljavi. V idilični Deželi desetega brata je vse udeležence pozdravilo domače kulturno društvo in pripravilo kratek kulturni program. Med letom 1851 in 1855 je hodil Josip Jurčič v šolo na Krko, zato so letos na stari krški šoli odkrili spominsko ploščo... Organizacijo množične prireditve sta v jubilejni izdaji prevzela občina Ivančna Gorica in Planinsko društvo Viharnik. Okoli sedme ure zjutraj se je že začelo polniti urejeno postajno parkirišče v Višnji Gori. Po avtomobilskih registracijah sodeč so bili najzgodnejši iz Novega mesta in Kranja. Med prvimi so bili na startu tudi planinci iz Železnikov, ki so se na Dolenjsko pripeljali z avtobusom. Malo po sedmi uri pa se je z vlakom pripeljalo kakih tristo pohodnikov iz Ljubljane. Že na startu pa so goste pozdravili predsednik KS Višnja Gora Matjaž Zupančič, predsednik turističnega društva Višnja Gora Pavle Groznik in predstavnik občine Ivančna Gorica Vinko Blatnik. S postaje je zagnane pohodnike pot vodila po makadamski pešpoti strmo med prve hiše starodavnega višnjanskega mesteca. .Od tam dalje jih je čakalo še vsaj približno tri ure hoda po dolgi trasi, ki je označena s svojim zaščitnim znakom: parom kvedrovcev desetega brata Martinka Spaka. Na Mestnem trgu, ki je ohranil svojo urbanistično zasnovo pred Turki utrjenega kraja, pa so pohodnike že pričakali domačini. Šolski otroci so prodajali gradivo o Višnji Gori in srebrne polžke. Iz Cistercijanske opatije Stična so prav tako poskrbeli za zelo simpatično dobrodošlico: mimoidočim so zastonj delili domače dobrote iz pekarne Stična. Pred staro mesarjevo hiše) so domačinke poslavilc slo-jnico s kavo in domačim pecivom, kar so prav tako delile zastonj. Malce naprej od stojnice je bila postavljena razstava "Višnja Gora in Jurčič" domačina Janeza Kastelica in to je bila tudi prva točka, kjer so se gostje ustavili. Višnjani so obiskovalec pozdravljali in ogovarjali ter ■ poudarjali, daje pri pohodu pomembno tudi zlitje kulturne in zgodovinske dediščine s poznavanjem domačinov in običajev, ki so se obdržali v teh krajih. Pohodnikom so domačini po vsej poti ponujali tudi suho sadje in domače žganje. Pot se je nadaljevala k Staremu gradu gospodov Višnjegorskih in nato proti vasi Pristava.Kmalu so popotniki zagledali nesrečno podobo hotela Polževo, ki je tudi letos imel zaprta vrata, saj je lastništvo še vedno zavito v papirje. Zalo so se organizatorji odločili za kontrolno točko v vasi Zavrtačc. Cerkvica sv.Duha stoji na 630 metrih na množičnim srečanjem pa kažemo odnos do dela, ki ga je veliki Muljavec spočel." V simpatičnem govoru je tudi na kratko predstavil prvi pohod, ki so ga spremljale tudi komične situacije, in dejal, da je vesel, ker vsako leto opaža večje število obiskovalcev in da upa, da bo tako tudi ostalo. Župan občine Ivačna Gorica Jernej Lampret pa je najbolj požrtvovalnim za oblikovanje in ohranjanje Jurčičeve poti podelil priznanja, med drugimi: dr. Matjažu Kmeclu, PD Viharnik, Tatjani Lampret iz ZKO Ivančna Gorica, Irmi Lekan iz AKŽ in zakoncema Tekavec. Poudaril je tudi pomen tradicionalne poti. ki naj ostane, kot Dr. Matjaž Kmecl je od Maljavcev dobil v dar inalhko. da . vrnil na pohod. drugo leto zopet Malo vinca rajnega m sonček, pa je bila volja popolna! Polževski planoti, njeno idilično podobo pa dopolnjuje imenitni gotski portal. Sledi vas Male Vrhe in komaj vidne razvaline gradu Roje. Prav tu pa naj bi stal tudi grad Polesek iz Desetega brata, na katerem je Martinek Spak za cekine izsiljeval svojega očeta.....in že so se pred očmi popotnikov odpirala vrata Dežele desetega brata. Pol se naprej spusti do kmetije Koščarjevih, ki stoji v bližini razvalin gradu Kravjek, v Desetem bratu Slemenic. To okolje pa je prizorišče tudi drugih Jurčičevih povesti in dežela Krjavljev in Martin kov... Cilj je bila idilična Muljava in Jurčičeva domačija, svet, kjer se zlivata kulturna dediščina in izvirna domačnost. V kratkem kulturnem programu je prisotnim spregovoril dr. Matjaž Kmecl in med drugim dejal: "Jurčičeva dela odsevajo njegovo notranjo moralno moč in zato smo njegovi zavezniki. Z današnjim je: domača in prijazna vsakemu obiskovalcu. Na Muljavi pa je bilo opaziti tudi veliko domačinov. Ena izmed njih je bila tudi Višnjanka Cvetka Zupančič, ki se je iz domačega kraja v svet Desetega brata odpravila že petič. I >ejala je: "Pot je letos še pose- bej lepo urejena, pohodniki so zelo disciplinirani. Veliko je že znanih obrazov, vendar pogrešam mladino." Devetletni Jaka Može iz Daljnega Vrha pri Novem mestu je bil med najmlajšimi in najbolj pogumnimi planinci. Povedal je, da se je letos prvič udeležil pohoda, in sicer z dedkom in babico, pot pa je prehodil v dveh urah in pol, Dejal je še, da zanj pot ni bila težka in drugo leto prav gotovo še pride. Izkazali pa so se tudi srednješolci iz Ivančne Gorice, ki so v kulturnem domu na Muljavi v nabito polni dvorani uprizorili Jurčičevo Kozlovsko sodbo v Višnji Gori. Od Muljave do Krke pa letos prvič vodi še Jurčičeva šolska pot. Spominsko ploščo je ob tej priložnosti odkril učenec tretjega razreda Andrej Bradač, v prostorih stare šole pa so učenci pripravili razstavo Stoji učilna zidana. V večernih urah so v družbenem centru na Krki pripravili še koncert Godbe Stična, harmonikarjev in eitrark. Za lačne in žejne pa so ves čas skrbeli Društvo podeželskih žena, turistična društva in krajani iz Višnje Gore, Nove vasi, Vrhov, Muljave in Krke. Pohodniki pa tudi niso mogli prehvaliti gostoljubja Višnjanov in Muljavcev. Zopet so se namreč na meniju Jurčičevine pojavile domače dobrote: Krjavljeva čorba, zelenjavna juha, Uršini krofi in Balčkovi žepki.....Zato je na koncu sledilo še njam, njam....in drugo leto spet pridemo! Ajidreja Podlogar Stoji Učilna zidana.. JURČIČEVA POT VIŠNJA GORA - MULJAVA - KRKA V prospektu Jurčičeve poti za pohod 7. marca 1998 so zanimivosti le-te zelo na kratko omenjene. Nekoliko večje v knjigi Jurčič, naš sopotnik, te pa nima vsakdo. Klasje pa je na razpolago vsakemu občanu Občine Ivančna Gorica, zato objavljam nekaj dopolnil. Prvi koraki te poti se prično v starodavnem mestu Višnja Gora. Leta 1478 je bila Višnja Gora proglašena za mesto. Dobila je vse mestne pravice. Postala je neodvisna od gradu, meščani so bili oproščeni tlake in desetine in drugih fevdalnih dajatev. Plačevali so le davek cesarju in v primeru vojne so morali dati določeno število vojakov. Imeli so svojega mestnega župana, mesto samo pa cehovsko ureditev. Mesto so obdali z obzidjem. V Višnji Gori se je rodil Janez Cigler, ki je leta 1836 napisal prvo slovensko povesi Sreča v nesreči. Z južne strani Mestnega Irga se po strmi poti povzpnemo do razvalin gradu grofov višnjegorskih, imenovanih Vlinjegorski gospodje. Bili so baje edina grofovska rodovina slovenskega rodu. Leta 1132 so bili lastniki bratje Majnhalm, Henrik in Ditrik. V Stični so podarili zemljišče za gradnjo samostana in nekaj tlačanskih družin. Tega leta so prišli iz Ogleja menihi cis-tereijanci in pričeli s pripravami /a gradnjo samostana. Grofje pa niso bili preveč zadovoljni z menihi, ker so jih ovirali pri nekaterih njihovih pravicah. Tako na primer pri pravici prve noči ob porokah tlačank, pri pobiranju odškodnine za prehod preko njihovega ozemlja tovornikom, katere so, če niso plačali, oropali in pobili. Kakor je Višnjegorce opisal Josip Jurčič v povesti Kozlovska sodba v Višnji Gori in Raztrgana Višnja Gora, zakrpani Žužemberk, je Višnjegorske gospode opisal Ivan Zore, doma iz Stične, v povesti Beli menihi. Grad je bil 1511. leta ob potresu močno poškodovan in ob koncu 18. stoletja opuščen. Nato pridemo preko Pristave in Za vrtač do hotela Polževo. Prvi hotel Polževo so pred drugo svetovno vojno zgradili Viinjegorci, in sicer smučarski klub Polž. Bil je lesen, nad domom pa je bila smučarska skakalnica. Dom in skakalnica sta bila med vojno požgana. Po vojni pa je bil zgrajen sedanji hotel. Nad hotelom je cerkvica Sv. Duh. Z vrha pri cerkvici je izreden razgled na vse strani dolenjskega gričevja in še čez. Od tod pridemo preko vasi Male Vrhe do razvalin nekdaj mogočnega gradu VVeineck, kot ga je imenoval Valvazor, ali kot ga ljudje imenujejo, Roje. Je na višini in s treh strani zaradi strmine težko dostopen, Jurčičeva pot pa gre zložno mimo razvalin. Razvaline so obrasle z debelimi smrekami, vendar pa so dobro vidni zidovi obzidja in stolpov. S posekom smrek in manjšimi obnovitvenimi deli bi se razvaline dale rezervirati. Iz povesti Ivana Zorca Beli menihi je razvidno, da je bil grad leta 1132 last grofa Drha Ljubljanskega Šponhajma, brata koroškega vojvode in njegovega namestnika v kranjski grofiji ter Slovenski in Savinjski krajini. Josip Jurčič je o njem spisal povest Grad Rojinje. To je družinska tragedija. Rojarjev posvojenec Vilibald se je ■pečal z njegovo mlado ženo. Ona mu je naročila, naj ga po poti, ko sta šla v boj proti Turkom, ubije. Vilibald je to poskusil in ga je zahrbtno napadel, vendar so težko ranjenega rešili. Ko sta žena in Vilibald zvedela, da je rešen, sta seveda morala pobegniti. V prospektu je omenjeno, da je ta grad tudi Jurčičev grad Polesek. to pa ne drži. Grad Rojinje je bil leta 1243 last vitezov Ravbarjev. Kdaj je bil Gornji grad (Rojinje) opuščen, ni točnih podatkov. Vemo pa, da je bil po opustitvi gradu Roje zgrajen nov grad nekaj sto metrov niže. VValvazor ga imenuje VVeineck II. Ime VVeineck so ljudje preimenovali v Kravjek. to pa so Jurčičeve Slemenice. Prvih in naslednjih lastnikov nisem ugotavljal. Znano pa je, da je bil po letu 1848 lastnik Otto. Leta 1848 je bil odpravljen fevdalizem in s tem tudi tlaka in desetina. Prav to je bil vzrok, da so tudi lastniki gradov začutili potrebo po znanju slovenskega jezika. Josip Jurčič je hodil na grad Kravjek učit slovenščino grajsko hčer Johanno Ottovo. Ciril Jurčič (se nadaljuje) Novi slovenski film Igorja Smida Brezno je bil premierno uprizorjen v Ambrusu "BREZNO" IN SLOVENSKI HOLLYWOOD V AMBRUSU Režiserju je uspelo prenesti kino v vas in moralno podpreti gradnjo kulturne dvorane Igor Smid, režiser in producent filma. Na južnem obrobju občine Ivančna Gorica, v Ambrusu in Ratjah, vaseh z značilnim kraškim razgibanim svetom, so v začetku lanskega leta snemali nov slovenski film režiserja Igorja Šmida - Brezno. Po dobrem letu pa se je filmska ekipa vrnila v Ambrus, vendar tokrat s premiero. Po mnenju režiserja Šmida nacionalna filmska produkcija že leta doživlja produkcijsko in ustvarjalno krizo, eden ključnih razlogov pa je obiskanost slovenskih kinematografov. Pri vsem skupaj pa so kinodvorane v glavnem postavljene po slovenskih mestnih središčih. Prav tako pa v očeh nekaterih gledalcev pada vrednost slovenskemu filmu. Vse skupaj je zato gnalo Šmida, da se je odločil hkrati s premiero Brezna začeti s projektom Kino v vsako slovensko vas. V Amrusu pa so za to priložnost končali gradnjo novega kulturnega doma. Vseh štrirideset dni snemanja so pri filmskem ustvarjanju pomagali tudi domačini. Ambrus je srednje velika slovenska vas, krajevna skupnost pa šteje skupaj z osmimi vasmi 800 prebivalcev. Vlogo statistov je prevzelo kar 120 domačinov. Njihova naloga je bila, sodelovati v filmski sceni in pomagati pri ustvarjanju pristnega vaškega vzdušja iz sedemdesetih let, časa, v katerem se zgodba odvija. Zelo uspešno organizacijo statistov je prevzelo domače kulturno društvo pod vodstvom Martine Hrovat, njegovi člani pa so se izkazali tudi kot dobri, hudomušni gostitelji na premieri. Hrovatova meni, da je bilo za Amrušane snemanje še poseben izziv; končno so videli, koliko ljudi je potrebno za snemanje filma, spoznali zakulisje snemanja, hkrati pa doživeli nepozabno izkušnjo. Filmarji so si za svoje kadre sposodili žago Antona Vidmarja, kjer se tudi odvija zgodba nesrečnega glavnega junaka, vaško cerkev sv.Jerneja, zadružni dom, domačo gostilno Marka Vidmarja in okolico kraške doline, kjer leži Ambrus. Prav tako bodo gledalci lahko v filmu slišali petje domačega cerkvenega mešanega pevskega zbora. Za pristnost zgodbe so se igralci morali zliti z okoljem, pri tem pa so jim domačini pomagali z nekaj preprostimi ambruškimi običaji. Po napornem snemanju so igralcem postregli s krompirjem, pečenim v žerjavici, domačimi ocvirki, klobaso in dolenjskim cvičkom. Tako je bilo ves čas snemanja čutiti idilo kraške doline. Domačijski triler z začimbami psihološke srhljivke Prvo soboto v marcu si bodo Ambrušani in vsi, ki so se udeležili praizvedbe novega filma, avtorji ga označujejo za "domačijski triler", zagotovo zapomnili kot nekakšen pionirski dogodek v slogu delovnih zmag, tako značilnih za nedavno minule čase, tudi za sedemdeseta leta, v laterih se sicer odvija filmska zgodba z elementi psihološke grozljivke. Premiera bo po mnenju kritikov ostala zabeležena v anlih slovenske filmske zgodovine tudi zaradi povsem specifičnega rojstva novega slovenskega filma. Režiserja Igorja Šmida so filmski kritiki označili kot režiserja filmskega prvenca z obsežnim televizijskim opusom in izkušnjami, kar ga je navedlo k smeli odločitvi, da predstav potujočega kina po manjših krajih in dvoranicah Slovenije, v sredo po premieri pa je doživel še uradno predstavitev na filmskem festivalu v Portorožu. Šmidu film, Ambrušanom dvorana Vzporedno s snemanjem filma pa se je v ivanški občini počasi odvijala zgodba zadružnega doma v Ambrusu. Ravno v lanskem letu je hkrati s premiero Brezna z dovolj atraktivno zgodbo - avtorica scenarija je Stanislava Bergoč - začne s projektom Kino v vsako slovensko vas. Film Brezno produkcijske hiše Triada productions sodi v program slovenske nacionalne kinematografije za leto 1997. Nastal je v sodelovanju S TV Slovenija in Filmskim skladom RS, stal pa je 120 milijonov tolarjev. Igralski delež mu v štirih enakovrednih glavnih vlogah dajejo Darja Reichman, Bojan Emeršič, Barbara Jakopič in Peter Boštjančič, ob njih pa še vrsta igralcev vseh generacij. Producentu in režiserju je doslej uspelo zagotoviti okoli 50 namreč padla odločitev, da bo kmetijska zadruga Mercalor Stična prepustila stare skladiščne prostore ambruškemu kulturnemu društvu. Tako so Ambrušani 15. novembra končno dobili svoje težko pričakovane prostore. Imeli pa so samo dober mesec časa, da uredijo vso inštalacijo, tla, stene, centralno ogrevanje in vhod v dvorano. Ker pa jim je Šmid na junijskem praznovanju krajevnega praznika obljubil, da bo premiera Brezna v Ambrusu, če bodo za to zagotovljeni prostori, so se domačini lotili zastrašujoče širokega načrta s polno paro in optimizmom. Za kompletno obnovo starega skladišča v lepo dvorano z 250 stoli in balkonom, od koder seje ob staromodnem zvoku brnenja projektorja odvijala projekcija filma, so potrebovali ne samo voljo, ampak tudi finančna sredstva. Predsednik krajevne skupnosti Brane Hočevarje dejal, da je bil na voljo zelo kratek čas za obnovo skladiščnih prostorov, vendar dodaja, da v ljudeh na tem koncu Dolenjske ne manjka optimizma in dobre volje pri skupnem delu, kar se je pokazalo že med snemanjem filma. Predvsem po finančni plati pa je bilo vseeno vse skupaj odvisno tudi od občinske politike in župana Jerneja Lampreta. "Srečo imamo, da je v občinskem svetu zelo zagnana svetnica Francka Vidmar, ki je vseskozi vodila pogajalsko skupino z zadružnim domom in županstvom. Z Vidmarjevo in seveda pomočjo ostalih svetnikov smo od občine pridobili 4 milijone tolarjev za pripravo dvorane, kar pa je po končnih izračunih polovica, ki smo jo potrebovali. Ljudje so bili zelo zagnani in delali tudi v poznih večernih urah. Film Igorja Šmida smo kar nekako posvojili. To je za nas film, ki bo širši publiki prikazal našo dolino, vaške običaje, zato mislim, da je res primerno, da se ga prvič predvaja prav v Ambrusu. Hkrati pa smo pridobili tudi novo večnamensko dvorano," je še povedal Brane Hočevar. Prav zaradi trdega dela in dobre volje so si Ambrušani res zaslužili častno mesto, ki ga v soboto zvečer ni zaznamoval samo začetek predvajanja filma, ampak tudi začetek projekta Igorja Šmida Kino v vsako slovensko vas. Že naslednji dan je bila namreč projekcija filma v Zagradcu in na Krki. Andreja Podlogar Po drugi svetovni vojni je v Višnji Gori nekaj časa obstajal dober moški pevski zbor. Vodil ga je organist Avguštin Fabjan, dasi je bil to "posvetni" zbor. Sestavljali so ga najstarejši in mladi pevci. Na priloženi fotografiji vidimo v prvi vrsti sedeti še znamenite stare višenjske pevce, ki so sloveli po zelo izbranih glasovih. O kresu leta 1946 so nam pozno zvečer novoporočencem tako lepo zapeli na križišču pred železniško progo, ko smo kar pri dveh sosednjih hišah praznovali poroko! Prva vrsta z leve: Pepe Pajk, Jože Pušlar, Rudolf Pajk, Avguštin Fabjan, neznani gost, Vinko Vidic, Anton Zupančič. Druga vrsta: Tone Avbreht, Tilen Erjavec, Vinko Bregar, Polde Omahen, Beno Turk, Avguštin Fabjan ml., Ciril Kastelic. Zadnja vrsta: Anton Koščak, Franc Vozel, Jože Zupančič, Tine Skubic, Franc Glavič, Ciril Volk, Franc Gorše. Mihaela Zaje ZAHVALA OB PREMIERI FILMA V AMBRUSU V soboto, 7. 3. 1998, se je v Ambrusu zgodil dogodek, ki je odmeval še daleč naokoli. Prvič se je premiera slovenskega celovečernega filma zgodila v kraju, kjer so film snemali. Priprav je bilo veliko. Tudi zadovoljstvo ob uspešni premieri je bilo veliko, tako tistih, ki so si premiero ogledali, kot tistih, ki sojo pripravili. Ob tej priložnosti se želita produkcijska hiša TRIADA in KD Ambrus zahvaliti vsem krajanom KS Ambrus, ki so sodelovali pri pripravi in organizaciji, še posebej pa velja zahvala KOLEKTIVU RAŠICA in vodji Francki Vidmar, Jožetu Žnidatšič iz Brezovega Dola ter ženam in dekletom iz Ambrusa. KD Ambrus in TRIADA DAMA V ČRNEM NA STISKEM ODRU Predstavitev nove zgoščenke Lorene Mihelač v Stični je bila za klavirske sladokusce. Bila pa je tudi za tiste, ki se na klavirsko glasbo še ne spoznajo prav posebno, saj je Lorena spretno povabila na svoj koncert različne, zanimive goste. Tu so bili violončelisti prof. Zdenke Kristi-Marinčič, mala devetletna violončelistka Alenka Hrabar, domačinka Špela Linec, kije predstavila klavirski program s svojega uspešnega nastopa v Torinu, in tu so bili seveda kvartetovci, ki so tokrat prijetno odmevali z dalmatinsko pesmijo. Vsi skupaj so v dvorani ustvarili prijetno kulturno vzdušje in misel o več takih večerih se je ponujala sama po sebi. Sicer pa si lahko prijetno klavirsko glasbo kupile t udi za domov, saj je zgoščenka že v prodaji. ZENE PODARILE ŽENAM LIKOVNO RAZSTAVO Aktivno Društvo likovnikov Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični V času med 8. in 25. marcem, ko praznujemo žene, matere, dekleta je kot darilo vsem njim in kot zelo izvirna domislica izzvenela likovna razstava članic Društva likovnikov Ferda Vesela iz Šentvida pri Stični. Potekala je od 20. do 22. marca v Domu kulture Sent\>id pri Stični, začenši s slavnostno otvoritvijo, kot se za razstave seveda spodobi. Na otvoritvi so sodelovali učenci Glasbene šole Ivančna Gorica pod vodstvom mentorjev Tanje Tomažič, Irene Gorišek in Jasne Jerič. Marjana Hočevar je bila zopet aktivna v vlogi mentorice recitatorjem Nataši Dežman, Dragici Novak in Gorazdu Hočevarju. Za prijteno druženje pa so poskrbeli članice Društva podeželskih žena Ivančna Gorica in člani Planinskega društva Šentvid pri Stični. In žene, dekleta, ki so razstavljale svoja likovna dela? Te vam predstavlja tudi ženska predsednica Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela, gospa Novak, mi pa obljubimo, da bomo še naprej sledili njihovemu ustvarjalnemu delu. (KM.) SAŠKA SADAR ima 18 let in je srednješolka. Rada riše že od rane mladosti in tudi njeni načrti so usmerjeni na likovno področje. Njeni tehniki sta predvsem akvarel in svinčnik. Predvideni študij slikarstva ali arhitekture pa prav gotovo zagotavlja strokovno zorenje likovnega izraza. ANGELCA VODEN, rojena Jerin leta 1924 v Šentvidu pri Stični, je večji del svojega življenja preživela v Ljubljani. Je izrazita likovna samorastnica in samotarka. Njen likovni izraz je pester in motivno zelo bogat. Ustvarja v različnih tehnikah, od risbe s svinčnikom do oljnega slikarstva. Doslej je razstavljala le enkrat, čeprav njene slike visijo v domovih doma in na tujem. Predstavili pa bomo tudi njene pesmi, ki nastajajo spontano iz duše in lepo dopolnjujejo njeno likovno delovanje. Je dobra opazovalka življenja, udarce usode pa blaži s sliko in pesmijo. GORDANA VESEL je diplomirana arhitektka, vendar-je zelo pestro tudi njeno delo na likovnem področju. Posveča se predvsem oblikovanju stekla. V svoje vitraže in svetila lovi žarke sonca in lune. Glino zgnete v prelepe oblike svetil in druge drobne predmete. Ne gre prezreti niti njenih mladostnih risb, ki vabijo v njen otroški svet, zapisan z risbo in barvo. BRIGITA OSREDKAR prihaja z obrobja Ljubljane. Orle, dvignjene nad mesto in Ljubljansko barje, so njen dom. Risala in oblikovala je že v mladosti, potem pa, obremenjena z delom in materinstvom, za nekaj časa prenehala s slikanjem. Izraža se s slikanjem na platno in les, ne uporablja čopiča, njen čopič so njeni prsti. LIDIJA KOLOŠA, se je za izražanje v likovnem jeziku odločila že v osnovni šoli. Živi v Petrušnji vasi in je srednješolka. Najraje riše s svinčnikom in ogljem, pred seboj pa ima še veliko priložnosti, da bo ob podpori likovnih pedagogov našla svoj specifični likovni izraz, saj jo vodi velika želja po izpopolnjevanju. ASTOV DOL Na kraškem svetu, v širši dolini, se nahaja manjša gručasta vas Hrastov Dol. Dr. Jože Mlinaric je v svoji knjigi z naslovom Stiska opatija 1136 - 1784 zapisal, da se kraj prvič omenja že leta 1136 v ustanovni listini, s katero je oglejski patriarh Peregrin ustanovil samostan Stična. V njej je patriarh med drugim navedel del posesti velike šentviške župnije, ki jo je zamenjal z gospodi Višnjegorci za ozemlje, ki so ga le-ti podarili cestercijanskim menihom za izgradnjo samostana. Med to šentviško posestjo se omenja tudi I Irastov Dol. Ponovno pa se kraj v starih zgodovinskih listinah omenja devet let kasneje (1145), tedaj že kot last stiškega samostana. O nastanku vasi se je med domačini ohranilo tudi ljudsko izročilo, ki pripoveduje o tem, da je nekoč na prostoru sedanje vasi rasel gozd. V gozdu je bila velika luža, h kateri so prihajale divje živali pit vodo. Ob njej so zato lovci kmalu postavili kočo, iz katere so lahko nemoteno opazovali živali. Prav ta lovska koča jc pomenila začetek vasi Hrastov Dol. Sedanja vaška luža pa jc ostanek nekdanje velike luže. Cerkev Sv. Andreja, ki stoji sredi vasi, jc bila verjetno zgrajena že v 15. stoletju. To dokazuje tudi kip Sv. Andreja iz 15. stoletja, ki je stal nekdaj v njenem glavnem oltarju, sedaj pa ga hrani Narodna galerija v Ljubljani. V cerkvi je še ohranjen zanimiv poslikan lesen strop. Poleg cerkve in vaške luže krasi I Irastov Dol še šest pilov (križev) z izjemno lepo izrezljanimi lesenimi bogci. (Ušenov, Zingerjev, Gašperjev, Androv, Jcršinov in Glavičev pil) in stara vaška kapelica. Na žalost se je ljudsko izročilo o teh znamenjih že skoraj popolnoma pozabilo. O vaški kapelici je znano, da je bila zgrajena kot zaobljuba vaščanov ob veliki poplavi, ki je nekoč zajela celo dolino, v kateri se nahaja vas. Zato je kapelica vaška, nekateri vaščani pa jo imenujejo tudi Bogatelnova kapelica, ker je sezidana na zemlji, ki je last Bogatelnove domačije iz Hrastovega Dola. Po zunanjem videzu bi lahko bila kapelica zgrajena že v 1. polovici 19. stoletja. Vsi leseni križi stojijo že toliko časa, kolikor daleč nazaj sega spomin najstarejših vaščanov. Za Glavičev križ je znano, da ga jc postavil Janez Kastelic, po domače Glavičev, v zahvalo, da mu ni bilo potrebno oditi v 1. sv. vojno. Za nekatere druge križe pa je znano, da so bili postavljeni zaradi božjih poti, ki so vodile skozi vas proti Rdečemu Kalu in Zaplazu (npr. Ušenov pil). Romarjem, ki so najprej obiskali romarsko cerkev na Krki in nato nadaljevali romanje čez Rdeči Kal k čudežnemu studencu na Zaplaz, so služili kot kažipot, ob katerih so se ustavljali, molili in nato nadaljevali z božjo potjo proti Zaplazu. Dušan Štcpec Glavičev pil BILO JE NEKOČ Mladi žive v načrtih za prihodnost, starejši pa pogosto v spominih na preteklost. Počasi stopam mimo otroškega igrišča in gledam veselo, razposajeno mladino. Spomin pa pohiti v čas, ko smo jaz in moja generacija preživljali otroštvo. To so bila prva leta, bolj prav, prvo desetletje po svobodi. Leto 1945 in naprej. Bila je "obvezna oddaja". V pisarni so preračunali, kaj in koliko se da pridelati, torej, koliko si obvezno dolžan oddati. Spomnim se, ko je kurir prinesel odločbo, da smo od dveh kravic dolžni za obvezno oddajo 25 kilogramov masla. Ta poziv mi je zato ostal prav živo v spominu, ker je mama kurirju pokazala hlev in mu rekla, naj si masla kar sam nabere. Nekaj pa se je za obvezno oddajo le dobilo, to so bili neki lističi, boni se jim je reklo. Če pa je kdo prodal kaj, česar ni bil dolžan prodati, je dobil nekakšen kupon. Počasi je blago le pričelo prihajati v trgovine, toda nikoli toliko, kol bi ga bilo v kraju potrebno. Zato so pred trgovino že ponoči nastajale vrste. Če si prišel v vrsto prepozno, nisi nič dobil. Tako so starši pripeljali otroke (seveda peš, za roko, ne z avtom) že ponoči pred trgovino, da so čakali v vrsti, zjutraj, ko so opravili živino, pa je šla v vrsto mama ali očka, pač odvisno od tega kakšno trgovsko blago se je prodajalo. A žal gaje največkrat zmanjkalo. In tedaj je med čakajočimi otroki nastala naslednja pesmica, ki mi je ostala prav živo v spominu. MODERNIH ŠEST RESNIC 1. Da je bon. 2. Da je kupon. 3. Da je obvezna oddaja. 4. Da je prosta prodaja. 5. Da ponoči v vrsti stojiš. 6. Ko jutro dočakaš, pa nič ne dobiš. Angela Škulča VELIK PRAZNIK 2. april, mednarodni dan knjig za otroke, zna biti velik praznik za otroke, predvsem če ga spoštujejo starši. Zapleteno? Boljšo razlago vam mogoče ponuja geslo letošnje mednarodne poslanice, ki pravi PRAZNIK SE ZAČENJA S PRVIM STAVKOM. Lepo je torej takrat, ko starši in otroci sedejo skupaj in si berejo. Predvsem starši otrokom. In predvsem pravljice. Zato se praznik začne že s prvim stavkom v knjigi. Seveda pa je to tak praznik, da ga lahko praznujemo tudi poljubnokrat in na več možnih načinov. (Spomnimo se, koliko možnosti imamo: samo lani je za predšolske otroke izšlo 450 naslovov knjig). Zato vas prepuščam domišljiji. Malo večjim otrokom sporočam le še to, da je luč sveta ugledal tudi že letošnji knjižni kviz, tokrat na temo Oton Župančič in Bela krajina. Reševalne pole dobite v šolskih knjižnicah. Rešujte in uživajte v branju. In naj vas spremlja vsaj tale košček poslanice: ...Sonce znova sije. Vetere znova brije. Knjiga se odpre. Vrata čarovnije. (Bart Moavert) NADINI VELIKONOČNI PRTIČKI Bliža se Velika noč in obiskali smo Nado Kek, ki je skvačkala še posebej lepe prtičke za "na žegen". Nada je doma v Spodnji Dragi in ima prav posebno življenjsko izkušnjo. Po srednji šoli je zbolela in zdravniki so kmalu ugotovili, da gre za multiplo sklerozo. Na začetku je bilo veliko obupovanja, vendar se je Nada kasneje z boleznijo spopadla in našla nov smisel v drobnih stvareh. Ker je noge ne ubogajo prav dobro, se je torej začela ukvarjati s kvačkanjem prtičkov. Teh je naredila že zares ogromno, noben vzorec ne ostane nepreizkušen in nobena revija s tovrstnimi vzorci neprelistana. Želela si je napraviti tudi razstavo, a to ji doslej še ni uspelo, saj ji prtičke znanci in neznanci sproti razgrabijo. Res so lepi! Tudi te, velikonočne, z jagenčki, smo morali počakali, saj so se nahajali pri različnih ponosnih lastnikih. Nadi želimo še naprej toliko poguma kot doslej, lepe velikonočne praznike in veliko prtičkov. Prijetno Veliko noč pa je tudi Nada zaželela bralcem Klasja. Ksenija Medved PS.: Nadi je vseeno uspelo pripraviti razstavo s pomočjo Zavoda Marku Gerbca v Šentvidu pri Stični. O njej bomo poročali v naslednji številki. O KNJIŽNICI V IVANČNI GORICI Vedno več vprašanj se pojavlja okrog nove knjižnice v Ivančni Gorici. Naj povzamemo. Nove knjige, ki bodo lahko našle svoj prostor na policah v Ivančni Gorici redno (vsakodnevno) obdelujejo v Knjižnici Grosuplje, tam se ukvarjajo tudi z nekaterimi predračuni in naročili računalniške opreme za novo knjižnico v Ivančni Gorici. Prostor, namenjen knjižnici v Ivančni Gorici, žal, ostaja še vedno isti in v enakem obsegu. Dogovarjati se bo treba tudi o temeljiti prenovi. Svet knjižnice Grosuplje, ki je sestavljen iz članov iz vseh treh bivših občin in so v njem tudi predstavniki zainteresirane javnosti (tudi ivanške torej) in seveda strokovni delavci knjižnice, je predlagal v obravnavo našim svetnikom smotrnost tako številčne in nefunkcionalne knjižnične mreže. Večina jih je navkljub nasvetu menila, da zaenkrat potrebujemo toliko knjižnic, čeprav zastarelih in neopremljenih (tudi brez telefonov). S tem so prevzeli nase tudi tveganje, da se še v kakšnem kraju pojavi zahteva po knjižnici in da seveda občani ne bodo nikdar imeli močne središčne knjižnice. Kronološko: po seji je z republiškega nivoja prišla odobritev dveh zaposlitev v Ivančni Gorici: dveh bibliotekarjev z visoko izobrazbo. Potrebnih bo še nekaj temeljitih pogovorov o urejanju odnosov med matično in krajevno knjižnico. Sestali naj bi se predstavniki občin Ivančna Gorica in Grosuplje ter predstavniki matične knjižnice, o čemer so se tudi sicer dogovarjali na zadnji občinski seji. Dalo bi se rešiti tako, da bi bili vsi zadovoljni. Upajmo, da jim bo uspelo. Ksenija Medved VABILO K SODELOVANJU Svet VVZ Vrtec Ivančna Gorica je na svoji 6. seji dne 26. 2. 1998 na ravnateljičino pobudo sprejel sklep o izvajanju občasnega varovanja otrok na domu (Pravilnik o pogojih za občasno varovanje otrok na domu Ur. 1. RS, št. 41/97). V zvezi s tem vabimo vse, ki so pripravljeni opravljati storitve varovanja otrok na domu, k sodelovanju. Kandidat mora imeti najmanj srednjo izobrazbo ali pet let izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu. Storitve bi se izvajale na območju Občine Ivančna Gorica, in sicer v popoldanskem in večernem času. Tedensko bi delali vse dni razen nedelje. Poslovali bi vse leto. Varovanje na domu bi izvajali za otroke od 11. meseca do 7. leta starosti. Prijave zbiramo do vključno 10. 4. 1998 na naslov Vrtec Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, Ivančna Gorica, s pripisom "varovanje otrok na domu". Kandidati naj v pripravi navedejo možnosti za opravljanje varovanja in posebna znanja. Osebam, ki bodo občasno varovale otroke na domu, pripada za opravljene storitve denarno plačilo. Vabljeni vsi, ki ste radi v družbi najmlajših. Ravnateljica Branka Kovaček PEKARNA GROSUPLJE PODARILA GLEDALIŠKO PREDSTAVO TUDI STISKI M MALČKOM Zanimivo dogajanje na sejmu SEM-JEM Pred kratkim se je v Ljubljani končal sejem SEM-JEM, katerega so si po zaslugi Pekarne Grosuplje ogledali tudi prvošolčki in malošo-larji iz Stične. Najdlje so se zadržali prav pri stojnici Pekarne Grosuplje, kjer so jim v sodelovanju s studiom Anima in odličnim animatorjem, Stenom Vilarjem pripravili gledališko predstavo o peku Matevžu. Pek Matevž je pokazal otrokom, kako se mesi kruh, kako nastanejo žemljice in še marsikaj drugega. Čeprav mu je med delom ves čas nagajal zmajček, mu je uspelo speči okusne žemlje, po grosupeljski licenci seveda, in na koncu jih je med zadovoljne otroke tudi razdelil. Pekarna je med tednom, ko je trajal sejem, med malimi in velikimi obiskovalci sejma delila tudi svoje piškote, balone, pizze... Sodelovanje med pekom Matcvžom in Pekarno, ki se je, mimogrede, razvilo med rezanjem knjižnega kruha na zaključku medobčinskega knjižnega kviza na temo "Prehrana", bo gotovo še rastlo in se razvijalo. Animator Sten ima gotovo še kakšnega asa v rokavu, pekarna pa se očitno spozna na moderne marketinške prijeme. Lepo je, da so ti prijemi tudi družbeno koristni. (KM) HARMONIKARJI VABIJO Društvo harmonikarjev Krka prireja v Zagradcu skupaj s tamkajšnjim kulturnim društvom prireditev z naslovom Srečanje harmonikarjev, ki bo 25. aprila 1998, ob 19. uri. Na prireditev vabimo vse ljubitelje diatonične in klavirske harmonike. Prdružite se nam, veselo bo. Veseli bomo, če nam boste zaigrali pesem ali dve. Seveda ste vabljeni tudi Vi, ki radi poslušate domačo glasbo. Vstopnina bo simbolična, za odrasle 300 tolarjev, za otroke pa 150. Tudi za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. Vabljeni torej v soboto, 25. aprila, ob 19. uri v Zagradec. D. Petrič SE ENA PRIČA SLOVENSKE ZGODOVINE Kmalu bo izšel zbornik Križcv pot slovenskega domobranstva, avtorsko delo več avtorjev. Knjiga bo imela več kot 50 slik, 4 načrte grobišč in morišč slovenskih in hrvaških domobrancev in civilistov v Sloveniji, ter tabelo medvojnih in povojnih žrtev slovenskega holokavsta. Knjiga, ki bi jo morala imeti vsaka slovenska družina. Društvo za ureditev zamolčanih grobov, odbor Grosuplje V. l?!5iJ,li|!.5l>S Kjer boste brez težav parkirali, pripeljali, obrnili in odpeljali tudi s prikolicami za osebni avto. V našem velikem PRODAJNEM CENTRU GUMA v Brezju pri Grosupljem, kjer vam nudimo veliko izbiro poceni izdelkov za gradnjo, kmetijstvo, vrt in dom, smo za vas pripravili še dodatno pomladansko akcijsko ponudbo, in sicer: - kmetijskih strojev, kot so kosilnice, plugi IMT, škropilnice, obračalniki itd., - rastlinjakov in toplih gred, - sadik sadnega drevja, kot so jabolka, hruške, slive, orehi, leske itd. znanega slovenskega drevesničarja BARBO, - semen, zemlje, gnojil, vrtnega in poljedelskega orodja, - cvetličnih lončkov in korit, okrasne keramike in umetnega cvetja, - tekstilne galanterije, kot so trenirke, kavbojke, majice, puloverji, bunde, telovniki in otroški športni copati iz Kitajske. TO IN ŠE MNOGO ZANIMIVIH ARTIKLOV -ZA VSAK OKUS IN VSAK ŽEP. Trgovina je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Telefon: 762-200, faks: 764-403 Naj za nakup ne zmanjka vam poguma, saj neverjetne cene so v PRODAJNEM CENTRU GUMA! KONČALA SO SE TEKMOVANJA V ODBOJKI ZA UČENCE IN UČENKE OŠ Kot vsako leto so v januarju in februarju potekala tekmovanja v odbojki za učence in učenke osnovne šole od 5. do 8. razreda. Udeležili so se jih tudi učenci naše občine. V januarju je potekalo občinsko prvenstvo za starejše dečke in deklice v telovadnici OŠ Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Rezultat je bil takle: Starejši dečki (7. in 8. razred): 1. mesto OŠ ŠENTVID 2. mesto OŠ STIČNA 3. mesto OŠ VIŠNJA GORA Starejše deklice (7. in 8. razred) 1. mesto OŠ ŠENTVID 2. mesto OŠ VIŠNJA GORA 3. mesto OŠ STIČNA Prvo- in drugouvrščcni ekipi sta se uvrstili na medobčinsko tekmovanje, ki je že naslednji teden potekalo v telovadnici OŠ Šentvid pri Stični. Gostili smo najboljše ekipe iz občin Grosuplje, Dobrcpolje in Ivančna Gorica. Tekmovanje je bilo izredno naporno, saj so bile ekipe zelo izenačene. Ob borbeni in požrtvovalni igri je pri starejših dečkih zmagala domača ekipa iz OŠ ŠENTVID, drugo mesto je dosegla OŠ ŠMARJE-SAP, tretje mesto OŠ BRINJE in četrto OŠ VIŠNJA GORA. Pri dekletih pa je bil vrstni red takle: » 1. mesto OŠ BRINJE 2. mesto OŠ ŠENTVID 3. mesto OŠ ŠMARJE-SAP 4. mesto OŠ STIČNA Obe prvouvrščeni ekipi sta se uvrstili na regijsko tekmovanje. Februarja so v odbojki tekmovali tudi mlajše deklice in dečki. Občinsko prvenstvo je bilo v OŠ Stična. Rezultati pa so: Mlajši dečki (5. in 6. razred) J. mesto OŠ ŠENTVID 2. mesto OŠ STIČNA 3. mesto OŠ VIŠNJA GORA Mlajše deklice (5. in 6. razred) 1. mesto OŠ ŠENTVID 2. mesto OŠ STIČNA 3. mesto OŠ VIŠNJA GORA Tudi tu sta se prvo- in drugouvrščena ekipa uvrstili na medobčinsko tekmovanje, ki je za dečke potekalo na OŠ ŠMARJE-SAP, po presenečenjih pa je bil rezultat takle: Mlajši dečki: 1. mesto OŠ STIČNA 2. mesto OŠ ŠENTVID 3. mesto OŠ ŠMARJE-SAP 4. mesto OŠ BRINJE Za mlajše deklice pa je tekmovanje potekalo na OŠ Brinje in po razburljivih bojih med favoriziranimi ekipami je bil rezultat: Mlajše deklice: 1. mesto OŠ BRINJE 2. mesto OŠ ŠMARJE-SAP 3. mesto OŠ ŠENTVID 4. mesto OŠ STIČNA Tudi pri teh tekmovalcih sta se prvouvrščeni ekipi uvrstili na regijsko tekmovanje. Vsa pohvala gre učenkam in učencem za borbeno igro. Vse tekme so bile zelo izenačene, kar potrjuje, da so bile ekipe za tekmovanje dobro pripravljene in da je odbojka še vedno med prvimi panogami v vseh občinah. Vendar na koncu zmaga najboljši. Zaželimo ekipam čim več dobrih rezultatov v nadaljnjih tekmovanjih. Pripravila: Karla Oven Zimska šola v naravi Dobrodošla popestritev pouka naše gimnazijce Na Srednji šoli Josipa Jurčiča že nekaj let zapored za dijake in dijakinje 2. letnika gimnazije organiziramo zimsko šolo v naravi. To je prej redkost kot pravilo na slovenskih srednjih šolah in lahko smo veseli, da vodstveni kader na naši šoli podpira in se celo zavzema za takšno obliko pouka v okviru izbirnih vsebin, ki se je sicer že večkrat izkazala za zelo posrečeno. In v čem pedagogi vidimo prednosti šole v naravi v primerjavi z običajnim poukom v učilnicah? - Ena glavnih vsebin zimske šole v naravi - vsekakor pa ne edina - je smučarski tečaj. Znanje smučanja pa nekako sodi k športni in gibalni abecedi Slovencev, ki naj bi jo srednješolci, še posebej gimnazijci, obvladali. - Učenje v drugačnem okolju, kot je učilnica v šoli, je večkrat manj vsiljivo in bolj vzpodbudno. Veliko lažje se je namreč učiti o Gorenjski, njenih geografskih in drugih značilnostih na mestu samem kot pa v učilnici. Ravno tako bodo dijaki laže prisluhnili vsebinam o ekologiji ipd. v naravi sami. Pa tudi že sama menjava običajne učilnice in šolske stavbe za nek drug prostor deluje na dijake razbremenjujoče. - Zelo pomembna je v šoli v naravi tudi socializacija, ki jo lahko razumemo kot proces oblikovanja človekove osebnosti na temelju vzpostavljanja družbenih stikov in odnosov. V šoli v naravi se med dijaki samimi, pa tudi na relaciji dijak-učitelj lahko vzpostavi bolj pristen stik kot v šolski stavbi, saj tu preživljamo skupaj cel dan. Najde se čas za pogovor, ki je tako zelo pomemben ravno za mladino v tem starostnem obdobju. Seveda to niso edine prednosti šole v naravi, so pa gotovo med najpomembnejšimi. Da bi jih ude-janili, smo se na naši šoli dobro pripravili. Dijakom smo ponudili pester program dela, ki ga zavoljo neugodnih snežnih razmer sicer nismo popolnoma uresničili, a menimo, da smo glavne vzgojno-izobraževalne smotre dosegli. Dijaki in dijakinje so spoznavali osnove ali pa utrjevali znanje v alpskem smučanju in teku na smučeh. Na zabaven način so se učili slovenskega jezika in matematike, brusili svojo splošno razgledanost v kvizu »Bohinj«, se zabavali ob spoznavnem in zaključnem večeru, ob družabnih in šaljivih igrah.....Dijaki in dijakinje, ki so želeli, so lahko tudi drsali Pod Skalco ali pa plavali v bazenu. Šola v naravi je bila popestrena še s številnimi sprehodi in ogledi raznih zanimivosti, kot je Planšarski muzej, struga reke Koritnice itd. Dnevi od 9. do 13. februarja v Bohinju so hitro minili. Učitelji in dijaki smo bili s šolo v naravi zadovoljni, čeprav je bil program kar natrpan in je bilo včasih tudi naporno. A to se hitro pozabi in ostanejo le lepi spomini. Aktiv učiteljev športne vzgoje s Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Za lisic s slabšim ravnotežjem je to najboljši način učenja alpskega smučunja. ŽIVAHNA STRELSKA DEJAVNOST Tekmovanja v streljanju z zračnim orožjem so dosegla svoj vrhunec. Za nami so skoraj že vse finalne tekme v regijski ligi, v državni dopisni ligi ter tekme za pokal prijateljstva. Strelsko društvo Sonja Vesel iz Ivančne Gorice tekmuje v vseh kategorijah, tako s serijskim kot s standardnim zračnim orožjem, in prav v vseh omenjenih kalegorijah so naši strelci sodelovali v finalnih obračunih. Bera odličij je bila izjemna, kar nas v jubilejnem letu (društvo namreč letos praznuje 50 obletnico obstoja), navdaja s posebnim ponosom. Pa pojdimo lepo po vrsti: Najprijetnejše presenečenje so nam pripravili pionirji (mlajši dečki), ki so na finalnem tekmovanju državne dopisne lige v Postojni osvojili 3. mesto. Vedeli moramo namreč, da se tega tekmovanja udeležujejo vsi najboljši klubi v državi. Prav tako 3. mesto so naši mladi strelci osvojili še na regijskem prvenstvu in na tekmah ljubljanske mestne lige. V tem okviru smo prevzeli tudi organizacijo šestega turnirja te lige. Na domačem terenu se je naša mlada ekipa še posebej izkazala in za las (en krog) zgrešila 1. mesto. In kdo so ti mladi, nadebudni tekmovalci? Špela in Ludvik Koščak, Blaž Gorjanc, Matej Hrovat in Dejan Kastelic tvorijo udarno jedro v svoji kategoriji in vsak trening pomeni tudi boj za uvrstitev v ekipo. Prav Špela je dokazala, daje mogoče po enem letu vadbe doseči odlične rezultate. Čeprav je puška skoraj večja od nje, se enakovredno kosa s svojimi (moškimi) vrstniki, njeno zbirko pa krasita že dve medalji, osvojeni na letošnjem regijskem prvenstvu in v ljubljanski mestni ligi. V kratkem se bo preizkusila tudi na državnem prvenstvu, saj je že trikrat potrdila državno normo 165 krogov. Enako veseli smo bili uspeha mlajših mladincev, ki so v nizu uspešnih nastopov pritisnili piko na i z osvojitvijo 3. mesta v državni dopisni ligi. Marko Vencelj, Matjaž Steklačič in Rok Hodžič so bili akterji tega podviga. Kaže pa, da so vsi ti uspehi mlajših tekmovalcev dali zanosa tudi ekipi članov (ali pa so se le-ti malo ustrašili za svoj renome), da so pristreljali dve 1. mesti (regijska liga - standard puška in državna dopisna liga - serijska puška) ter 2. mesto na regijskem prvenstvu s serijsko puško. Ekipo sestavljajo: brata Jože in Tone Gorjanc (večje rivalstvo - boljši rezultati) in Janez Kralj, ki je hkrati tudi državni vice prvak z vojaško puško. Prepričani smo, da bi bili rezultati še boljši, če bi imeli naši tekmovalci popolno strelsko opremo (posebni čevlji, jopič, hlače...). To pa je že druga zgodba, ki je povezana s financami, spoznorji itd. Nečesa pa se moramo zavedati -tudi strelstvo je šport! M. D. OS ŠENTVID: Prvo- in drugouvrščena ekipa na medobčinskem prvenstvu v odbojki, Šentvid 1998. PROFIS, d.o.o. Industrijska 1, Grosuplje Proizvodnja kovinskih izdelkov, strojev in naprav ZAPOSLIMO KV ORODJARJA ALI REZKALCA S TRILETNIMI DELOVNIMI IZKUŠNJAMI. Zaposlitev je za določen čas (12 mesecev), poskusno delo traja 3 mesece. Kasneje možnost redne zaposlitve. Pisne ponudbe z dokazilom o izpolnjevanju pogojev pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi oglasa. PROFIS, d.o.o. KNJIŽNICA GJIOSUPUE Adamičeva 15 12 STRAN LE RIBNICANI BOLJŠI OD ROKOMETAŠEV OŠ STIČNA Rokometaši OŠ Stična rojeni leta 1983 in mlajši, so se tudi letos uvrstili na četrtfinalno tekmovanje najboljših osnovnošolskih ekip. Na področnem prvenstvu, ki je bilo 28. 2. 1998 v Ivančni Gorici, so poleg domače ekipe nastopale še OŠ Ob Rinži iz Kočevja, OŠ Louis Adamič iz Grosupljega in OŠ dr. France Prešeren iz Ribnice. V zahtevni konkurenci so zanesljivo osvojili 2. mesto, ki še pelje v nadaljnje tekmovanje, če pa se pred odločilno tekmo z Ribnico ne bi poškodoval najboljši igralec domačih Jože Petek, bi se morda zavihteli na sam vrh. Rezultati in lestvica : OŠ Stična OŠ L. Adamič OŠ Ob Rinži OŠ Stična OŠ L. Adamič OŠ ob Rinži OŠ dr. F. Prešeren OŠ dr. F. Prešeren OŠ L. Adamič OŠ Ob Rinži 10 9 11 14 10 19 8 13 17 9 15 7 OŠ dr. F. Prešeren : OŠ Stična 1. OŠ DR. FRANCE PREŠEREN RIBNICA 2. OŠ STIČNA IVANČNA GORICA 3. OŠ OB RINŽI KOČEVJE 4. OŠ LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE Četrfinalna tekmovanja najboljših osnovnošolskih ekip bodo potekala po različnih krajih Slovenije, eno izmed njih bo tudi v Ivančni Gorici 25. 3. ob 11. uri v telovadnici šolskega centra. Poleg domače bodo sodelovale še ekipe iz Sežane, Nove Gorice in Ljubljane. Čeprav trener OŠ Stična Marjan Potokar pravi, da je letos ekipa zaradi mladosti že dosegla predviden uspeh, pa se lahko zgodi tudi kakšno presenečenje. Pridite, pa boste videli. Simon Bregar KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI TUDI SKOZI NAŠE KRAJE Tudi letos bo profesionalna kolesarska dirka PO SLOVENIJI 98, ki je ena izmed medijsko najodmevnejših športnih prireditev pri nas, potekala skozi naše kraje. Tako bo v nedelj, 10. maja, start zadnje etape v Grosupljem. Polovica odločilne etape (cca. 90 km) bo potekala znotraj občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Leteča cilja sta predvidena na Vidmu in v Ivančni Gorici. Poleg vrhunske kolesarske prireditve bo organizacijski odbor pripravil tudi rekreativni kolesarski maraton , ki naj bi potekal po isti trasi kot dirka vrhunskih tekmovalcev, s časovnim zamikom. ZŠO Grosuplje in Občinska turistična zveza Grosuplje, ki sta soor-ganizatorja tega športnega praznika, zato vabita čimveč gledalcev, naj ob cestah spremljajo dirko, in tudi zagnane rekreativce na dveh kolesih brez motorja, da se udeležijo kolesarskega maratona. Obenem apelirajo na vse tiste (donatorje), ki bi bili voljni finančno podpreti to prireditev, da lahko preko sponzorja (Športna zveza Ivančna Gorica) tržijo svoje reklamne storitve. Vse podrobnejše informacije o tem in o dirki sami lahko dobite na ZŠO Ivančna Gorica in pri g. Andreju Cevcu, strokovnem delavcu ZŠO Ivančna Gorica. Simon Bregar SANKUKAI KARATE KLUB Ivančna Gorica VPISUJE! Dragi starši! Ali ste kdaj pomislili, da je tudi vaš otrok lahko izpostavljen fizičnemu nasilju? Če želite, da bi si v takih trenutkih sam pomagal, ga vključite v tečaj Sankukai karate kluba. Tam bo vaš otrok spoznal, da lahko tudi telesno šibkejši, vključno z dekleti, seveda če to zna, s pridom uporabi pridobljeno znanje v kritičnem trenutku. SANKUKAI KK vpisuje v šolskem centru v Ivančni Gorici vsak torek in četrtek od 18. do 19.30. KOPICA ODBOJKARSKIH TEKMOVANJ ZA OSNOVNOŠOLCE Kot je že v navadi, so bila v začetku leta izvedena občinska in medobčinska prvenstva tako za mlajše in starejše deklice kot za njihove vrstnike. Na občinskih prvenstvih so blesteli šolarji in šolarke iz Šentvida pri Stični pod vodstvom Tomaža Kogovška in Karle Oven , ki so pobrali vsa štiri prva mesta. Tekmovanje za ml. deklice in dečke je bilo v Ivančni Gorici 9. februarja. Rezultati in končni lestvici: Dečki 5. Stična Stična Šentvid in 6. razred : Višnja Gora 2 : 0 Šentvid 0 : 2 Višnja Gora 2 : 0 Vrstni red : 1. OŠ EV. ŠENTVID PRI STIČNI 2. OŠ STIČNA IVANČNA GORICA 3. OŠ STIČNA VIŠNJA GORA Deklice 5 Stična Stična Šentvid in 6. razred : Višnja Gora 2 : 0 Šentvid 0 : 2 Višnja Gora 2 : 1 Vrstni red : 1. OŠ EV. ŠENTVID PRI STIČNI 2. OŠ STIČNA IVANČNA GORICA 3. OŠ STIČNA VIŠNJA GORA Tekmovanje za starejše deklice in dečke je bilo 30. januarja v Šentvidu pri Stični. Rezultati in končni lestvici so skoraj identični kot pri mlajših, povsem pa ne : Fantje 7. in 8. razred : Stična Stična Šentvid Višnja Gora 1 : 2 Šentvid 0 : 2 Višnja Gora 2 : 0 Vrstni red : 1. OŠ EV ŠENTVID PRI STIČNI 2. OŠ STIČNA VIŠNJA GORA 3. OŠ STIČNA IVANČNA GORICA Dekleta 7. in 8. razred : Stična Stična Šentvid Višnja Gora 2 : 0 Šentvid 0 : 2 Višnja Gora 2 : 0 Vrstni red : 1. OŠ EV ŠENTVID PRI STIČNI 2. OŠ STIČNA IVANČNA GORICA 3. OŠ STIČNA VIŠNJA GORA Na medobčinska prvenstva vseh štirih kategorij sta se uvrstili po dve prvouvrščeni ekipi z vseh štirih tekmovanj. Na teh tekmovanjih sta poleg ekip iz naše občine tekmovali še po dve ekipi iz občine Grosuplje. Možnost za uvrstitev na medobčinska tekmovanja je imela tudi OŠ Dobrepolje iz občine Dobrepolje (v vseh štirih kategorijah), vendar se nanje v konkurenci grosupeljskih ekip ni uvrstila. OŠ Dobrepolje se namreč vsako drugo leto na občinskih tekmovanjih priključi šolam iz naše občine, vmes pa šolam iz občine Grosuplje. Na medobčinskih tekmovanjih so lepe uspehe dosegle tudi naše ekipe, saj so bili Šcntvidčani prvi v kategoriji starejših dečkov ( s tem so se uvrstilii na področno prvenstvo ), drugi v kategoriji mlajših dečkov in starejših deklic, tretji pa v kategoriji mlajših deklic. OŠ Stična pa je pod vodstvom g. Podobnika prijetno presenetila v kategoriji mlajših dečkov, kjer je zmagala. Rezultati in lestvice po kategorijah : Dečki 5. in 6. razred : Polfinala : Šmarje-Sap : Stična 1:2; Brinje : Šentvid 1:2; Za 3. mesto : Šmarje-Sap : Brinje 1:2; Za 1. mesto : Šentvid : Stična 1 : 2 Vrstni red tekmovanja, ki se je odvijalo 25. februarja 1998 v Šmarju : 1. OŠ STIČNA IVANČNA GORICA 2. OŠ EV ŠENTVID PRI STIČNI 3. OŠ BRINJE 4. OŠ ŠMARJE SAP Deklice 5. in 6. razred : Polfinala : Brinje : Stična 2:0; Šmarje-Sap : Šentvid 2:0 Za 3. mesto : Šentvid : Stična 2 : I Za 1. mesto : Brinje : Šmarje-Sap 2 : 0 Vrstni red tekmovanja, ki se je odvijalo 27. 2. 1998 v Grosupljem (OŠ Brinje): 1. OŠ BRINJE GROSUPLJE 2. OŠ ŠMARJE-SAP 3. OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI 4. OŠ STIČNA IVANČNA GORICA Fantje 7. in 8. razred : Višnja Gora : Šentvid 0:2; Šmarje-Sap : Brinje 2 : 1 ; Šentvid : Šmarje-Sap 2:1; Višnja Gora : Šmarje-Sap 0:2; Šentvid : Brinje 2 : 1 ; Višnja Gora : Brinje 0 : 2 Končni vrstni red tekmovanja, ki se je odvijalo 5. februarja v Šentvidu pri Stični : 1. OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI 2. OŠ ŠMARJE-SAP 3. OŠ BRINJE GROSUPLJE 4. OŠ STIČNA VIŠNJA GORA Dekleta 7. in 8. razred : Šmarje Sap : Brinje 0:2; Šmarje-Sap : Stična 2 : 0 ; Šentvid : Brinje 0:2; Brinje : Stična 2:0; Šentvid : Šmarje-Sap 2:0; Šentvid : Stična 2:0. Končni vrstni red : 1. OŠ BRINJE GROSUPLJE 2. OŠ FERDA VESELA ŠENTVID PRI STIČNI 3. OŠ ŠMARJE-SAP 4. OŠ STIČNA IVANČNA GORICA Simon Bregar PUIMT adidaš Več kot T 00 modelov ŠPORTNIH COPAT NOVI MODELI VELIKA IZBIRA VRHUNSKA KVALITETA KONKURENČNE CENE /ALITETA GROSUPLJE V trgovini OLIMPIC ŠPORT, Vam že ponujamo pomladansko-poletne modele športnih copat in športnega tekstila: TRENIRKE, TREKKING HLAČE, ANORAKE, MAJICE, KRATKE HLAČE, ter ROLLERJE znamk: OLIMPIC-ŠPORT. trgovina za Sport In prosti čas, 2, 1290 Grosuplje, tel.: 061 772 336 TEKKOŠARKANOGOMETTREKKINGTENISDVORANSK ICROSSTRAINE STRAN 13 Gradnja Šentvid prva po spomladanskem delu občinske lige košarkarskih trojk Končan jc prvi del občinske lige v košarki na en koš. Lige, ki letos poteka tretjič zapored v telovadnici OŠ v Šentvidu pri Stični, se udeležuje rekordno število desetih ekip. Rezultati in lestvica : 1. kolo: Gradnja Šentvid : Stična Športni forum : Gostilna na Klančku Stična Boy : ŠD Josipa Jurčiča Stična : Slemenice Gostilna na Klančku : Studenek Studenek : Rrcmenčkovi Slemenice : Kremenčkovi Studenek : Podgane Kremenčkovi : Športni forum Podgane : Stična Boy Športni forum : Stična Stična Boy : Gostilna na Klančku ŠD Josipa Jurčiač : Podgane 2. kolo: Gostilna na Klančku : ŠD Josipa Jurčiča Stična : Studenek Gradnja Šentvid : Slemenice ŠD Josipa Jurčiča : Kremenčkovi Kremenčkovi : Podgane Kremenčkovi : Stična Boy Podgane : Gostilna na Klančku Stična Boy : Stična Športni forum : Gradnja Šentvid Stična : ŠD Josipa Jurčiča Gradnja Šentvid : Studenek Slemenice : Športni forum 3. kolo: Studenek : Slemenice Gostilna na Klančku : Kremenčkovi Slemenice : Stična Boy ŠD Josipa Jurčiča : Slemenice Podgane : Gradnja Šentvid Stična Boy : Gradnja Šentvid Podgane : Stična Športni forum : Studenek Gradnja Šentvid : ŠD Josipa Jurčiča Stična : Gostilna na Klančku Stična Boy : Športni forum Kremenčkovi : Stična 4. kolo : Slemenice : Podgane Studenek : Stična Boy Kremenčkovi : Gradnja Šentvid ŠD Josipa Jurčiča : Studenek Gradnja Šentvid : Gostilna na Klančku Športni forum : ŠD Josipa Jurčiča Gostilna na Klančku : Slemenice Podgane : Športni forum Končna lestvica po spomladanskem delu : 21 21 19 10 21 9 : 4 : 13 21 21 21 15 20 20 21 21 14 21 18 5 : 21 19 21 21 21 21 12 21 12 8 : 18 18 21 21 11 13 21 21 11 16 0 : 21 2 : 21 21 17 10 21 21 9 21 21 : 21 : 15 : 14 : 9 : 21 : 21 21 17 20 21 11 21 21 18 21 14 6 12 19 21 13 21 21 21 21 18 20 21 21 ; 11 20 21 21 16 14 1. Gradnja Šentvid 9 zmag, 0 porazov, 18 točk, koš razlika 189 : 142 + 47 2. Kremenčkovi 7 2 16 181 118 + 63 3. Slemenice 5 4 14 164 151 + 13 4. Športni forum 5 4 14 146 134 + 12 5. Gostilna Klanček 5 4 14 165 140 + 25 6. Podgane 4 5 13 146 166 - 20 7. Stična boy 3 6 12 155 173 - 18 8. Stična 3 6 12 139 175 -36 9. Studenek 2 7 11 106 : 166 -60 10. ŠD Josipa Jurčiča 2 7 11 122 148 -26 Opombe : Za zmago dobi ekipa 2 točki, za poraz pa eno. Ekipe od 3. do 5. mesta so razvrščene tako zaradi medsebojnega kroga, kjer so vsi zmagali po enkrat, v koš razliki pa imajo Slemenice + 4 koše, Šp. forum +2 in Klanček -6 košev. Ekipa Studenek pa je pred ŠD Josipa Jurčiča zato, ker je dobila neodigrano tekmo (ekipe ŠD Josipa Jurčiča ni bilo na tekmo) z rezultatom 2 :0. Čeprav sta ekipi Gradnja Šentvid in Kremenčkovi navidez nedosegljivi v boju za prvi dve mesti, ki vodita na medobčinsko prvenstvo, pa boji jeseni nikakor ne bodo dolgočasni, kar dokazujejo nekateri zelo tesni rezultati. Na koncu je potrebno še omeniti, da se je dobro prijelo novo pravilo, ki bolj strogo kaznuje ekipo, ki naredi veliko osebnih napak. Tako ni več tako groba. Tudi sodnika sta delo zelo solidno opravila. Simon Bregar DRŽAVNO PRVENSTVO V TRIATLONU MOČI V ŠENTVIDU PRI STIČNI V zadnjem času se veliko govori in piše o zdravem načinu življenja ter o zdravi prehrani. Skupna tem člankom je ugotovitev, da se ljudje premalo ukvarjajo s športom in uživajo nezdravo, premastno hrano. Tema tega članka gotovo ni spet nekakšna dieta, pač pa predstavitev manj znanega športa in v tej povezavi pozivanje ljudi, naj se začnejo ukvarjati s športom. V zimskem času je poleg smučanja še precej možnosti za športno udejstvovanje, tako da ugovor, da je pozimi mrzlo in ni možnosti za tek in rekreacijo, ni nič drugega kot slab izgovor. Ena od možnosti, da tudi pozimi poskrbite za svojo kondicijo, je obisk fitnes studia, v katerem lahko najdete različne naprave: od steze za tek, kolesa, do uteži, s katerimi boste povečali svojo moč. V fitnesu pa boste srečali različne ljudi, od bodibilderjev, dvigovalcev uteži, športnikov, ki si hočejo povečati mišično maso ali pridobiti na moči, pa do povsem običajnih rekreativcev. Večini pa je skupna želja, da naredijo nekaj za svoje telo. Že Grki so namreč rekli, da se tudi "razum" bolje počuti v mišičastem telesu. Večina teh ljudi se tudi zdravo prehranjuje, saj želodec, poln mastne hrane, bolj ovira dober trening kot ne. Večina teh športnikov, ki želijo pridobiti na moči ali pa povečati mišično maso in se znebiti nepotrebne telesne maščobe, ima nekoliko drugačne prehranjevalne potrebe kot ljudje, ki se s športom ne ukvarjajo. Z drugo besedo, jesti smejo oziroma celo morajo več, pa tudi povečane potrebe po uživanju beljakovin imajo. Za ta namen se da kupiti ustrezne prehrambene izdelke, ki vsebujejo vsi zelo malo ali nič maščobe. Da pa se ne bom preveč oddaljil od naše naslovne teme, se bom lotil kar predstavitve triatlona moči. Triatlon, kot že beseda pove, je sestavljen iz treh disciplin: beneh press (tezno leže), squats (počep), dead lift (mrtvi dvig). Kdor še ni bil nikoli v fitnes studiu, mu imena disciplin najbrž ne povedo ničesar, zato bom o posamezni disciplini povedal nekaj stvari. Bench press je disciplina, pri kateri se tekmovalec uleže s hrbtom na klop, uteži, ki so na drogu, prime z rokama in si jih spusti na prsi ter zopet dvigne v prvotni položaj. Pri tem dvigu morajo biti noge na tleh, pomembno pa je, da se z obema rokama dviga enakomerno. Disciplina počep je verjetno bolj znana. Tekmovalec prime uteži, ki so na drogu, in si jih naloži na hrbet oziroma ramena za glavo, nato naredi počep in se zopet dvigne v prvotni položaj. Pomembno pri tej vaji je, ker gre za velike teže, da je hrbet raven, glava potisnjena nazaj, za pravilen počep pa mora biti globina počepa tako nizka, da ima tekmovalec boke v višini kolen. Pri mrtvem dvigu pa je drog z utežmi na tleh in ga mora tekmovalec prijeti z rokami ter dvigniti, tako daje popolnoma izravnan in pri tem mora ramena potisniti nazaj. Naj povem, da se v svetu tekmuje v triatlonu moči že približno 40 let, pri nas pa 4 leta, odkar deluje Zveza za triatlon moči. Športno društvo Energy Ivančna Gorica je v sodelovanju z Zvezo za triatlon moči v soboto, 6. 3. 1998, organiziralo državno prvenstvo v triatlonu moči, ki je bilo hkrati tudi izbirno tekmovanje za nastop na Donavskem pokalu, katerega se udeležijo tekmovalci iz držav srednje Evrope. Omenjeno prvenstvo je potekalo v prostorih OŠ Ferdo Vesel v Šentvidu pri Stični. Tekme so se udeležili tekmovalci iz vse Slovenije. Samo tekmovanje pa je potekalo tako, da smo se morali tekmovalci najprej stehtati, da so nas razdelili v kategorije. Člani športnega društva Energy smo tekmovali v naslednjih kategorijah: Klavdij J. Novak v kategoriji do 75 kg, Silvo Bertoncelj v kalegoriji do 90 kg, Jože Krištof do 100 kg in Ludvik Štajnar do 110 kg. Poleg tekmovanja v triatlonu moči so organizirali še posebno tekmovanje v beneh-pressu. Enega od najodmevnejših rezultatov je doseeel tekmovalec i/ fitnes studia Panter, ki je v kategoriji do 82 kg dvignil 167 kg. S tem je postavil nov državni rekord v svoji kategoriji (dosedanji rekorder v tej kategoriji je bil Silvo Bertoncelj), hkrati pa je zmagal v absolutni kategoriji ter dobil prvo nagrado "klop za bench press", ki jo je prispeval izdelovalec fitnes opreme. Ludvik Štajnar je dosegel drugo mesto v svoji kategoriji, Silvo Bertoncelj prvo, Klavdij J. Novak tretje, Jože Krištof pa četrto mesto v bench presu z dvigom 140 kg. Naj povem, da je zmagovalec v posamezni kategoriji tekmovalec, ki ima seštevek v vseh treh disciplinah največji. V najtežjih kategorijah je seštevek v vseh treh disciplinah lahko tudi veliko večji od 600 kg. Omenjenega tekmovanja gotovo ne bi bilo, če ne bi bilo sponzorjev in dobre volje gospoda župana in ravnatelja Jerneja Lampreta, ki je dal na razpolago prostore za tekmovanje. Posebna zahvala pa velja sponzorjem: Fitness naprave Črtalič, Novo mesto; Nutri sport, Koper; Bomax, Muljava; Farma Stična; Kolinska, Ljubljana; Mavrica, Ljubljana; Cementni izdelki Roječ, Ivančna Gorica; Mesarstvo Maver, Stična; Picerija Kegeljček, Radohova vas in SIR-PAK, Stična. Naj na koncu vse povabim v prostore fitnes studia Energy, kjer bomo poskrbeli za vašo kondicijo in boljše počutje. Mogoče nas (športno društvo Energy) boš prav ti zastopal na naslednji tekmi. Klavdij J. Novak 4 Prijetno je stopiti na šolsko dvorišče Ambrus, 18 - Medtem ko se gredo odrasli gledališke, filmske in športne dejavnosti, se med malimi Ambrušani rojevajo mali Picassi. Da pa se označi delo tudi na mojstrovih tleh oziroma ograji, so poskrbeli malčki podružnične šole. Svoje mojstrovine v stilu: "In sonček je..." so ustvarili pod mentorstvom svojih prizadevnih učiteljic. Da pa ne bi bila samo pot na šolsko dvorišče simpatična, so za nameček pobarvali še nekaj kontejnerjev, tako da je prijetno odvreči tudi smeti. Le kaj bi se zgodilo, če bi mali mojstri pobarvali še občinsko stavbo........, no ja, potrebovali bi komentar svetnikov........ Andreja Podlogar 1 4 STRAN OBVESTILO SREDSTVOM PISNEGA OBVEŠČANJA Inspirational Films Film "Jezus" Na hribu v Galileji stoji mož v belem ogrinjalu, ki mu sega do kolen, in drži v rokah dve košari. V eni je pet hlebcev kruha, v drugi sta dve ribi. Dogajanje je postavljeno dva tisoč let v preteklost. V Izraelu današnjega časa poustvarja čudež s kruhom in ribama britanski gledališki igralec Brian Deacon. Filmski studio VVarner Brothers je leta 1979 predstavil svetu najveličastnejšo zgodbo njene zgodovine v najbolj dovršeni in prvi povsem izvirni različici, ki jo je več tisoč ljudi pripravljalo devet let. Film Jezus, ki temelji na svetopisemskem Lukovem evangeliju, je produciral John Hevman, filmski veteran, ki ima za seboj že več kot trideset velikih producentskih projektov. Z izjemo Briana Dcacona - na glavno vlogo se je pripravil tako, da je prebral Lukov evangelij več kot dvajsetkrat v različnih prevodih in se naučil na pamet cela poglavja - so vsi člani številne igralske zasedbe Izraelci, ki svetu niso znani. Hevman, ki je v svoji karieri sodeloval že s celo galaksijo zvezd, med katerimi najdemo Elizabeth Tavlor, Richarda Burtona, Roberta Mitchuma, Mio Farrow in Julie Christie, se je tokrat odločil, da v filmu ne bo slavnih igralcev. Heyman je izbral Lukov evangelij za osnovo svojega filma zato, ker velja le-ta med strokovnjaki, raziskovalci in verskimi svetovalci za najcelovitejšo biblično pripoved. Prav Lukov evangelij opisuje največ dogodkov iz Kristusovega življenja, najverjetneje zato, ker je bil že prvotno napisan za maše. V rVANČNI GORICI - KULTURNI DOM, sobota, 25. april 1998, ob 16. in 19. uri Pridni pozimi - uspešni pomladi Želja po lepem, plemenitem, sproščujočem, po prijateljskem druženju povezuje ljudi v skupine in društva. Zima je čas za druženje, za vaje in na pomlad se vrste predstavitve. - Mladinske gledališke skupine so se že predstavile na Linhartovem medobčinskem srečanju zadnji vikend v marcu v Ivančni Gorici in Stični. - Kar 6 folklornih skupin bo zaplesalo 4. aprila na medobčinskem srečanju v Ivančni Gorici; na medobmočni reviji Dolenjske, Zasavja in Posavja pa nas zastopa Folklorna skupina Vidovo Šentvid z vodjo Branko Kovaček in Folklorna skupina Račna z Olgo Gruden. - 17. aprila bo na medobčinski reviji spet zadonela slovenska pesem, pričakujemo vsaj 13 zborov; dva bosta svoj uspešen nastop ponovila v Novem mestu 8. maja. - 15. maja se že tradicionalno manjše vokalne skupine predstavijo v Dobrcpolju. Nagradite svoje prijatelje in bodite z njimi na prireditvah ! Tatjana Lampret POVABILO vsem, ki cenite ljudsko ustvarjalnost. Turistično društvo Muljava in Zveza kulturnih organizacij občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica prirejata tradicionalno prireditev - sestavino naše kulturne dediščine - Jurijev sejem v nedeljo, 26. aprila 1998, ob Jurčičevi domačiji na Muljavi. • Posebno povabilo velja Društvom podeželskih žena občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, da se spet aktivno vključijo v razstavo dobrot iz kmečke kuhinje in tekmovanje, kjer bo etnolog dr. Boris Kuhar s komisijo izbiral najboljši, največji in najlepši hlebec iz krušne peči. • K izdelovanju in razstavi izdelkov domače obrti vabljeni vsi, ki ste že ali boste prvič med pridnimi izdelovalci (medičarji, plctarji, kovači, kolar-ji, suhorobarji, "metlarji", predice, pletilje in drugi. • Na kramarski sejem vabimo predvsem obrtnike in podjetnike, ki bodo prodajali svoje izdelke. • Ob 13. uri bo v galeriji Kresnička odprta fotografska razstava mag. Lada Kutnarja: Naš kmečki človek. • Ob 13.30 uri - kulturni program in otvoritev razstave: Dobrote iz kmečke kuhinje in izdelkov domače obrti. • Ob 15.00 razglasitev rezultatov tekmovanja: Ta ljubi kruhek; podelitev nagrad. V družabnem popoldnevu boste dobro jedli in pili, ob vedrih zvokih ansambla Grm veselo zaplesali in na srečelovu preizkusili svojo srečo. Informacije in prijave: 776-500 in 764-028. T.L. Na Skladu se premika, tudi v Ivančni Gorici se bo moralo Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti za občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, s sedežem v Ivančni Gorici, je zadnji dan v mesecu marcu dobila predsednika, namestnika in vodjo. Za predsednika je bil izvoljen Igor Ahačevčič, dipl. agr. iz Dobrcpolja, za namestnico Mojca Intihar dipl. org. iz Grosupljega in za vodjo izpostave je svet izvolil Tatjano Lampret, le-to potrdi še Upravni odbor Sklada RS. Predno se izvede registracijski postopek, mora občina Ivančna Gorica, ki se je za sedež potegovala, zagotoviti ustrezne prostore za delovanje le-tcga. Tudi na Kulturni dom bo treba misliti! Če je bila reforma v ljubiteljski kulturi potrebna, bo pokazal čas, tisti pa, ki delamo na teh področjih, bomo iskali novih priložnosti in možnosti ter se izogibali pastem in nevarnostim. T.L. Uspešne skupine si utirajo pot v širši slovenski prostor ! Marec je bil mesec, ko so imeli mladi vrsto priložnosti, da predstavijo svoje dosežke na medobčinskih srečanjih. In tisti, ki so se najbolje izkazali, se bodo dokazovali tudi v aprilu. Tako 9. aprila na medobmočnem srečanju otroških gledaliških skupin, kjer se predstavijo mladi gledališčniki z Vrhnike, Cerknice in Ilirske Bistrice, naše tri občine zastopa gledališka skupina z OŠ Stična -Podružnična šola Višnja gora. Še enkrat bomo uživali ob predstavi V. Grobovšek : Do tiste stezice; uspešni mentorici sta Metoda Mihelčič in Valerija Rančigaj. Najbolje so spet zapeli : najmlajši pevci iz Vrtca Marjetica Ivančna Gorica, pod vodstvom Majde Adamič, otroški pevski zbor OŠ Ferdo Vesel Šentvid pri Stični z zborovodkinjo Marto Steklasa ter otroški pevski zbor OŠ Stična - Podružnična šola Stična, ki ga vodi Marta Okorn. Prav tako dobro zapojte na medobmočni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Dolenjske in Bele Krajine! JEZIJO SE TI LASJE NA GLAVI V Grosupeljskih odmevih, februar 1998, na str. 19 in 20 berem, sestavek Janeza Skarlovnika, direktorja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, z naslovom Kako daleč še do izgradnje nove komunalne deponije v Spaji dolini. Avtor nas seznanja s pripravo podrobnejših strokovnih podlag in z idejno zasnovo odlagališča, opisuje terenske geofizikalne in geomehanske raziskave, globoke vrtine itd. Opominja tudi na izdelavo ureditvenega načrta deponije in presojo vplivov na okolje. Jezijo se ti lasje na glavi, ko bereš dalje: Možne negativne vplive predstavljajo predvsem: hrup v vplivnem območju deponije in vzdolž transportnih poti, emisije v zrak, spremembe mikroklime - vetrovnost in vlažnost, sprememba krajinske slike, psihosocialni vplivi (strah pred emisijami škodljivih snovi v tla, vodo, zrak, požari, eksplozije in možni konflikti med socialnimi skupinami). Ta članek je bil objavljen v Grosupeljskih odmevih pod rubriko Naša prihodnost je čisto okolje! Zaradi deponije odpadkov za 3 občine bo naša majhna krajevna skupnost izgubila tudi 12 ha zemlje. Osebno se sprašujem, kje bodo težki tovornjaki z odpadnim materialom iz Ivančne Gorice in občine Dobrepolje pri nas vozili. Iz Grosupljega bo gotovo dovoz čez Stehan, kaj pa dovoz, z vzhodne smeri? Naj vozijo po magistrali, zakaj pa smo morali dati nekateri že trikrat lepo, rodovitno zemljo za njeno gradnjo! Naša višenjska dolina je po svojih slabih cestah že tako nesrečno natrpana z divjimi vožnjami tovornjakov, celo dvojnikov iz peskokopa Podsmreka, z raznimi drugimi težkimi stroji in vlačilci, s cisternami, s kmečkimi stroji in traktorji, z lokalnimi avtobusi in z vedno naraščajočim prometom osebnih vozil. Mimo mojega doma že ne bodo vozili poleg vsega naštetega še odpadnega materiala dveh občin! Pravi čudež je, kako se more tu valiti ves promet, saj je cesta mimo poslopij zelo ozka, popolnoma neurejena, mestoma le 3 m oddaljena od štiripasovnice - in zelo nevarna. Ne recite; saj bo cesta tukaj zaprta in prestavljena za železniško progo. To poslušam že več kakor celo desetletje. In tudi tisto pravljico o protihrupni zaščiti. Žal pa je treba vsak dan dihati (najslabši zrak), noči pa zaradi hrupa prebedeti. Mihaela Zaje POZIV K RAZUMEVANJU ŽIVLJENJA ŽIVALI -DOMAČIH IN DIVJIH Veliko se piše o potepuških psih, ki delajo škodo, pa bi rad zapisal, da so za večino težav odgovorni njihovi lastniki. Nekateri namreč zvečer spuščajo svoje pse brez spremstva, da se malo sprehodijo, in ti včasih storijo škodo, ki je za drugega človeka lahko huda in boleča izguba. Zato bi prosil vse lastnike psov, naj poskrbijo za svoje živali in jih ne spuščajo brez nadzora, kajti pes je navsezadnje potomec volka in še vedno rad upleni kakšno žival. Veliko je lastnikov, ki svojega psa preprosto pustijo, da se potika naokoli, ne da bi ga ustrezno nahranili in zanj naredili pesjak. Zaradi tega pride lastnik v spor z lovci in ostalimi ljudmi. Ni pa tudi nikakršna redkost, da si lastniki omislijo psa, ga nekaj časa lepo negujejo, potem pa se ga naveličajo in ga začnejo zanemarjati. Tako nima druge izbire, kot da se strga z verige in si poišče hrano drugod. Brez ustrezne ljubeče vzgoje in omejitve pa pes tudi, sledeč svojemu instinktu, raztrga kakšno žival, kot se je zgodilo ga. Sadarjevi iz Šentvida pri Stični. Če bi Slovenci malo bolje skrbeli za svoje pse in bi s skupnimi močmi zgradili še kakšen azil za brezdome živali, kot je tisti v Mariboru, potepuških psov ne bi bilo toliko in bi se nesrečne usode divjih in domačih živali (kamor prištevam tudi pse) preprečile s človekovo dobro voljo in razumevajočo strpnostjo. Martin Kastelic, Velike Pece Podporni član Dnišlva proti mučenju živali Ljubljana, za dolenjsko regijo 4. SREČANJE ČLANIC PGD HUDO - IVANČNA GORICA 14. 3. 1998 smo se članice iz PGD Hudo - Ivančna Gorica zbrale na četrtem tradicionalnem srečanju članic društva. Kot prejšnja leta se je tudi letos začela s kulturnim programom, ki so ga skupaj z mentorico pripravili najmlajši člani in članice društva. Po končanem kulturnem programu pa je sledila zabava. Letošnjcg srečanja se je udeležila tudi članica Sveta članic Gasilske zveze Slovenije Joža Mišmaš. Predstavila nam je smernice za delo članic v društvu ter poudarila, da je vloga žensk tudi v gasilstvu pomembna. Srečanje članic smo zaključile z lepo mislijo, da se prihodnje leto zopet zberemo, takrat že na petem srečanju. PGD HUDO - IVANČNA GORICA STRAN 15 MATI DRAGA JUBILEJNO LETO 1998 BERNARDOVA REVOLUCIJA Bernard de Fontaincs (izg. Fonten) se je rodil leta 1090 v znani burgundski plemiški družini. Starši so njemu in njegovim bratom oskrbeli najboljšo možno vzgojo tedanjega časa. Čas Bernardove mladosti je bil čas prve križarske vojne, ko se je evropsko viteštvo odpravilo proti Palestini, da bi osvobodilo Jeruzalem, ki so ga zasedli Arabci. V tem obdobju seje tudi izoblikoval idealni lik viteza, ki se bori za svoje viteške ideale. Njegova naloga je z orožjem braniti vse, ki so pomoči potrebni, šc posebej revne, vdove in sirote. Prvenstvena naloga viteza jc bilo torej bojevanje, za kar se je moral uriti že od malega, temu cilju je bila podrejena viteška vzgoja. Plemiški deček je že kmalu zapustil domače okolje in odšel kot paž na grad oz. dvor svojega fevdnega gospoda. Ta nekoliko daljši uvod je potreben, da bomo lahko razumeli revolucionarnost Bernardovih odločitev. Bernardovi starši so spadali med višje plemstvo, zato svojih sinov niso poslali le na dvor burgundskega vojvode, ampak tudi v šolo v Chatillon. Kot pišejo Bernardovi sodobniki, je bil Bernard v družbi tedanjega časa znan in izredno priljubljen. Po zunanjosti je bil baje zelo privlačen in pisal je celo trubadurske pesmi, ki so jih popevali po bur-gundskem dvoru. Zanimal se je tudi za znanosti tedanjega časa in imel tudi na tem področju za svoj čas zelo široko znanje. Bil je pismen (kar šc zdaleč ni veljalo za vse pripadnike njegovega stanu), znal jc latinsko in okolica mu je prerokovala sijajno prihodnost. Medtem pa jc v samostanu Citeaux tretji od redovnih ustanoviteljev Štefan Harding skorajda obupal. Novi skupnosti jc grozil propad, saj ni in ni bilo novih poklicev. Kdo lc bi se odločil in zapustil varno in sorazmerno udobno okolje gradu ali samostana, da bi živel v negostoljubni divjini od dela svojih rok? Ko se jc zdelo, da je že vse izgubljeno, je na vrata cisterec potrkal Bernard s skupino tridesetih prijateljev in sorod- POZOR! OBVESTILO! 26. aprila 1. ob 16. uri slovesno bogoslužje ob stoletnici obnovitve stiškega samostana z nagovorom pisatelja g. Alojza Rebule. 2. Odprtje velike jubilejne razstave v Stari prelaturi. Z VLAKOM • Z Zadnji dan pride "najlepše" Načrti, ki sva jih včeraj soglasno potrdila, se v Valenciji končajo. Očitno sva že v duhu zadnjega dne pozabila, da morava gledati tudi na pot domov. Ko tako iščeva vlake in sprašujeva po Informacijah za zveze, postajam vedno bolj slabe volje. Ker ne vedo natančno za vlake naprej, naju napotijo na druge Informacije. Mimogrede še enkrat pogledam po voznih redih, če je po božjem čudežu še kje kakšen vlak, ki bi prišel v poštev. Tedaj naju zmoti nekdo, ki išče vlak in naju ves zgubljen sprašuje. V svoji naivnosti mislim, da ima enake težave kakor midva. Takrat pa nama njegov kolega izza hrbta ukrade nahrbtnik, v katerem sva doslej nosila le hrano. Klošarja, ki ne iščeta hrane po smeteh, ampak karto... Precej poceni trik! Pa ravno jaz, ki sem ves čas prav paranoično pazil na vse stvari, sem zdaj nasedel najbolj pogosti zvijači. Najhujše je bilo, da tega sploh nisva takoj opazila, ker sva hitela, da bova čimprej na vrsti pri Informacijah. Šele čez deset minut se Martin spomni, da nama nikov. Kakšne preobrat se jc zgodil v glavah in srcih teh mladih ljudi, da so zapustili udobje, slavo in blišč dvora, se odrekli obetavni viteški karieri doma ali na križarskem pohodu, odložili mehka svilnata oblačila, sc oblekli v groba, rašev-inasta kmečka oblačila in živeli od dela svojih rok? Bernard je s svojo odločitvijo revolucionarno preobrnil eno od osnovnih družbenih norm svojega časa: fizično delo je bilo za viteza sramotno, viteza nevredno... Bernard in njegovi prijatelji pa so se na to normo "požvižgali". Ko jc leta 1115 Štefan Harding postavil 25-letncga Bernarda za opata v novi cisterci Clairvaux, je nova skupnost prišla v popolno divjino, bližnji kmetje so jim posodili orodje in nosili skromno hrano, saj je bilo treba gozd najprej izkrčiti, urediti bivališča, iz posek narediti njive in jih obdelati. Delovni dan je bil razdeljen na šest ur spanja, šest ur molitve, šest ur premišljevanja in šest ur neposrednega fizičnega dela. ŠTEFAN HARDING IN NJEGOVA LISTINA LJUBEZNI Cistercijanskc skupnosti so se začele širiti z osupljivo hitrostjo. Že leta 1115 sta bila v Burgundiji ustanovljena zgoraj omenjeni Clairvaux (Sveta dolina) in Morimond, od koder se je red širil v nemške dežele in na vzhod. Ob manjkajo nahrbtnik in obe InterRail karti, ki ju je samo danes spravil v la nahrbtnik. Po zlu so šli tudi vodič in zemljevid ter radio. Razen za radiem si hudič ne bo kaj dosti pomagal. In res kasneje nekdo najde eno karto, ki jo prinese na policijo. Z zapisnikom v roki potem iščeva in begava po postaji. Policaj, ko podpiše zapisnik, le skomigne z rameni. Na srečo imava vsaj eno karto. To naju vzpodbudi, da začneva iskati po smeteh. Obračava vreče in odpirava smetnjake, da mimoidoči zmajujejo z glavo, češ, kaj jc treba tako mlademu in zdravemu iskati po smeteh. Morda desetkrat pogledava v isti smetnjak. Vse to iskanje pa je bolj tolažba moji vesti, da sem res storil vse potrebno. Policaji se sploh ne zganejo, verjetno sem s svojo izgubljeno revščino in zavzetostjo, s katero iščem, premalo pomemben, da bi policaji, ki jih kar mrgoli ( na nepravih vogalih ), vsaj pogledali, če kje leži kakšna karta. V enem smetnjaku najdeva karto mesta in jo vza-meva, da vprašava, kje je policijska postaja v mestu. Morda je že kdo našel kaj v kakšnem parku v mestu. Ko tako stikava po smetnjakih, Bernardovi smrti 1153 je bilo v Evropi že 343 cistercijanskih skupnosti. Opat Štefan Harding je že leta 1119 izdal Charto caritatis (Listino ljubezni), ki ureja odnose med posameznimi samostani. Vsak samostan je notranje samostojen, vsi pa so med seboj povezani v ljubezni, to pomeni, da si ob stiski in potrebi medsebojno pomagajo. Štefan Harding je namreč na svoji koži izkusil, kaj pomenijo sovraštvo, nerazumevanje in verska oz. narodnostna nestrpnost. Rodil se je v Angliji, v času, ko so njegovo domovino zavzeli komajda pokristjanjeni vikingi Normani, ki so preko Rokavskega zaliva vdrli v Anglijo in v bitki pri Hastingsu 1066 premagali angleško vojsko. Od takrat so bili Normani vladajoči razred, ki je prvotne, duhovno bolj oblikovane prebivalce spremenil v svoje podložnike. Štefan se je umaknil najprej na Škotsko, ki se je Normanom še dolgo uspešno upirala, nato pa je domovino zapustil, prepotoval Evropo, šc posebej Italijo, in se končno ustalil v Franciji. Gotovo je po bridkih življenjskih izkušnjah v novem redu videl nes-lutene možnosti strpnega sožitja na osnovi krščanske ljubezni. Tudi na ta način seje rojevala današnja Evropa. piše M. A. FICKO Prihodnjič: Gospodje Višnjegorski in oglejski patriarh najdeva ogromno hrane, ki jo predvsem mladi odvržejo. Klošarji zalo lahko pridejo do prav dobre večerje ( Lipam , da nama ne bo treba stikati po smetnjakih ). Ekspresno proti domu Imam še pol ure časa, da grem v mesto in poiščem policijsko postajo. Ko jo po dolgem iskanju tudi najde ,n, pa ne znajo niti besedice angleščine. Zato jo odkurim nazaj, in ker tečem, se za mano ozirajo, kot da bi kaj ukradel in zdaj bežim. Ker sta le še dve minuti do odhoda Inlersitija, kupiva vozovnico in v istem hipu že stopiva v vagon in vlak odpelje. Zdaj bova potovala kot gospod in kot navaden potnik z vozovnico. Nekaj časa begava s sedeža do sedeža, ker nimava številke. Potem najdeva prostor, kjer naju ne podijo razni rezerviranci s kovčki. Film, ki se je vrtel, me ni mogel spraviti v drugi svet. Nazadnje se mi je vse skupaj zazdelo prav smešno in sklenem, da ne bom več premišljeval o tistemu črnemu hudiču, ki ima zdaj mojo karto in vodič, s katerim nima kaj početi. Morda bo požrl konzervo rib, ki je odromala z njim. Toliko bolj mi je žal dneva, morja in pokrajine, ki Pod srcem svojim si me ti nosila, v bolečinah me rodila in v plenice bele položila. Čeprav veliko sem povzročal ti skrbi, nikoli nisi me prenehala ljubiti in s svojo žuljavo roko voditi. "Mati draga, to je pesem zate, saj z njo bi rad zahvalil se za ljubezen tvojo vso, želim, da v očeh nikoli ne bi videl solz- ice." V hiši rojstni biva sreča la, ker za nas z očetom se razdajata in lepo nas vzgajata. Ko pot vodila me bo v svet, na domačo vas bom mislil spet in spet, saj v njej ostal spomin bo iz otroških let. me čaka zunaj, zavita v meglo in oblake, ki jih svetli zahajajoče sonce. Vse to me je hotelo počakati, pa grem mimo, kot da bi hotel vse pozabiti. V noči. ki se že spušča, le dež govori, da je tam nekje v topli sobici še lepše. Težave (in brezdomci) še pridejo Ko prideva v Barcelono, ne moreva zamenjati denarja, ker je že vse zaprto. Ko se težave začnejo, se začnejo zares. Bova pa vsaj jedla, si rečeva. Tudi restavracija je že zaprta. Grem pa po kakšen Twix v avtomat. Twixa nimajo. Bom pa kakav, si "Mati draga, to je pesem zate, saj z njo bi rad zahvalil se za ljubezen tvojo vso, želim, da v očeh nikoli ne bi videl sotz- ice." S starostjo vse se spremeni, tvoj lep obraz postane zguban in korak je ves utrujen. Verjemi, draga mati mi, da najlepša boš le ti za me, saj z ljubeznijo vzgajala si me. "Mati druga, to je pesem zale, saj z njo bi rad zahvalil se za ljubezen tvojo vso, želim, da v očeh nikoli ne bi videl solz- ice." MARTA OMEJEC Stična rečem. Ko vržem denar, aparat ostane nem kot noč tam zunaj. Očitno so ga postavili tu zraven dveh podobnih, da dodatno pobira denar od vsakega tretjega, ki se tu ustavi. Požre mi denar, zato na koncu vzamem le eno vrečico pražene koruze, za katero ugotoviva, da je ogabnega okusa in trda kot kamen. Ker je ura polnoči, nas policaji naženejo s postaje, ker je ta zaradi čiščenja zaprta do pol petih zjutraj. Se nadaljuje Andrej Ficko Štirje od vodij pire križarske vojne (1095 - 1099), utelešenje viteškega ideala, o katerem so sanjali mladi tistega časa. VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM • Z VLAKOM VOŠČILO ZA MATERINSKI DAN 25. marca naj bi imele svoj praznik vse matere. Vendar pa na žalost ni tako. Kot vemo, jc še veliko takih, ki ga ne morejo praznovati, pa naj bo to zaradi strahot vojne ali razprtij v družinah, ali krajih, ker živimo. Eno pa bi morale vedeti: nikdar ne smete obupati in reči:"Saj nimam nikogar, ki bi me imel rad in mi voščil za praznik." Mogoče tisti ni v vaši bližini, vedite pa, daje še vedno nekje nekdo, ki misli na vas in vas ima rad. Ena od možnosti, da se vključite v družbo, je Društvo podeželskih žena. Tu se žene, matere in dekleta dobimo ter si izmenjamo tako lepe kot tudi manj lepe izkušnje. Smo kot ena družina, ki si ima veliko povedati, druga drugi svetovati ter si tudi po zmožnostih pomagati. Če bi bile skupaj, bi si gotovo zaželele veliko lepega za ta praznik. Ravno tako bi voščile tudi vsem pozabljenim materam, ter ženam in dekletom širom po svetu. Srčno upam, da bo tudi to moje iskreno voščilo prebrala kakšna osamljena mati, žena, dekle. Veliko lepega želim predvsem vsem članicam DPŽ Ivančna Gorica ter predsednici Mari Erjavec, pa tudi svetovalkam Irmi, Darji, Darki ter Ani iz Grosupljega. Predsednica DKŽ Dobrepolje - Struge Marija Nučič 16 STRAN CENIK OGLASOV v občinskem glasilu KLASJE Naklada 4.300 izvodov, najmanj 14.000 bralcev. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno Izdatek za oglas se šteje med materialne stroške. KOMERCIALNI OGLAS cela stran 96.000 polovica strani 60.200 četrtina strani 30.600 osmina strani 23.100 šestnajstina strani 13.300 Oglas na prvi strani je za polovico dražji, v več barvah za 100%. Na zadnji strani je dražji za eno četrtino, v več barvah za 50% Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5 %, do največ 30 %. ZAHVALE Velikost cca 50 cm2 3.000 SIT. Cene veljajo do konca leta 1998. V cene ni vračunano oblikovanje in 5% prometni davek RS. Za enkratno objavo oglasa ali zahvale plačate ob naročilu, za serijsko objavo pa sklenemo pogodbo. STOP KMALU V VELJAVI NOV PROMETNI ZAKON! Na našo nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki smo dobili kar precej rešitev. Med pravilnimi rešitvami smo, kot smo obljubili, izžrebali tri: 1. nagrado, 3000 tolarjev prejme Marija Rus, Stična 115 2. nagrado, 2000 tolarjev prejme Tina Čampa, Cesta 2. grupe odredov 26, Ivančna Gorica 3. nagrado 1000 tolarjev pa prejme Vera Berg, Ulica 6. junija 30, Ivančna Gorica Draga mama, za vedno si odšla od nas. Utihnil je tvoj glas, ostala je praznina in bolečina, ker tebe ni več med nami, a v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 94. letu starosti se je od nas tiho poslovila naša draga mama, babica in prababica JOŽEFA MEGLEN Zanova mama iz Lazov nad Krko. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom vasi Laze in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala Antonu Humarju, župniku s Krke, za opravljen pogreb, krških pevcem za zapete žalostinke, družini Perpar, pogrebcem in vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od nje. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega moža, očeta in dedka ALBINA SKUBICA iz Višnje Gore, Ciglerjeva 5, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala članom PGD Višnja Gora in ostalim gasilskim društvom. Zahvaljujemo se Pavlu Grozniku in Jožetu Grosu za ganljive poslovilne besede, Stiškemu kvartetu, cerkvenim pevcem, godbi ter gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob težki izgubi naše drage žene, mami in sestre ZORKE NOSE iz Velikih Les 24 pri Krki se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč, darovano cvetje in sveče ter za darove za dober namen. Posebej se zahvaljujemo dr. Zupančiču in njegovi zdravstveni ekipi za zdravniško nego, g. župniku za sočutno izpeljan pogreb, pevcem in pogrebcem ter družinama Grm in Slana za vso požrtvovalno pomoč. Hvala lepa vsem. Vsi njeni. ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustila mama, babica in prababica MARIJA ŽLAJPAH z Mleščevega. Prisrčna hvala našemu župniku Jožefu Kastelicu, ki nam je stal ob strani, za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša hvala tudi g. župniku Andreju Sinku za somaševanje. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom z izrečeno sožalje, darove v dober namen, sveče in cvetje. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru, Perparjevim in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Njeni domači V življenju le skrb in delo si imel, sedaj od vsega Inida si zaspal, odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 66. letu starosti jc tiho odšel od nas naš dragi mož, ati in stari ata ANTON KAVŠEK Nangerjev iz Male Goričice. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, darove in izrečeno sožalje. Posebna zahvala gasilcem Gasilskega društva Metnaj in ostalih gasilskih društev, osebju iz Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi. V BOŽJIH ROKAH JE ZA ČETEK IN KONEC ZAHVALA V 68. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, tast, brat in stric JOŽE KUTNAR Šemetov ata iz Zaboršta 6. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za dobre namene in svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo g. župniku Jožetu Koželju za lepo opravljen pogrebni obred s sveto mašo, šentviškim pevcem za zapete žalostinke, govorniku Jožetu Zupančiču ter družini Perpar. Vsi njegovi. ALKOHOLIZEM Alkohol se iz želodca in črevesja zelo hitro vsrkava v kri, kjer se kopiči, ker so procesi zastrupljanja in izločanja alkohola počasnejši od vsrkavanja. S krvjo alkohol kroži po celem telesu, njegov temeljni učinek pa je omrtvičenje oz. zmanjšanje in upočasnitev odzivnosti in delovanja osrednjega živčnega sistema (kar pomeni možganov in živcev, ki so pod vplivom naše volje). Raziskave kažejo, da ima alkohol neposreden zastrupljajoč učinek na jetra, pomanjkljiva prehrana in prebava (trajno vnetje sluznice želodca, črevesja in trebušne slinavke) pri alkoholikih pa še dodatno slabijo telo in omogočajo hitrejši in globlji učinek strupa. Po določenem času, ki je pri vsakem posamezniku različno dolg, nastopi nepopravljiva okvara jeter, ciroza, ko telo uničeno plemenito tkivo jeter nadomesti z braz-gotinastim tkivom določene vrste. Brazgotinasto tkivo potegne jetra skupaj in tako stisne tudi pomembno ožilje, ki odvaja kri iz prebavnega trakta in spodnjega dela telesa proti srcu. Kri iz omenjenih delov telesa ne more nemoteno naprej, zato zaostaja v prenapolnjenem ožilju trebušnih organov in se počasi tekoči del krvi začenja precejati skozi raztegnjene stene ožilja v trebušno votlino. Trebuh postane okrogel in napet in izstopa na sicer suhljatem in propadlem telesu alkoholika. Zaradi zaostajanja krvi v trebušni votlini do srca pride manjša količina krvi, zato srce utripa hitreje - z manjšo količino krvi mora ustvariti telesu potreben krvni pritisk. Poleg obremenitev srca, ki je posledica ciroze jeter, ima alkohol na srce tudi neposreden zastrupljajoči učinek. Po približno desetih letih težke odvisnosti se kažejo defekti srčne mišice: plemenito tkivo je ponekod uničeno in ga, tako kot v primeru jeter, premošča brazgotinasto (vezivno) tkivo. Srce je povečano, toda slabotno in ne zmore več zadovoljivo poganjati krvi po te esu. Zaradi nezadostne prehrane in prebave se v telesu alkoholika razvije pomanjkanje nekaterih vita- minov (vitamin B skupine) še posebej (poleg neposrednega vpliva alkohola) ogrožajo srce (motnja utripa in razširjeno srce) in živčevje okončin (bolečine, izmeničen občutek mraza in toplote, potenje itn.). Pri vseh, ki so prestopili mejo fizične odvisnosti od alkohola, pa se razvije ti. toleranca na alkohol, kar pomeni, da po določenem času enaka količina ne prinaša več zadovoljivega duševnega in telesnega olajšanja, ampak je za dober občutek treba zaužiti večjo količino. (Omenimo tukaj, da je fenomen tolerance značilen za vse psihoaktivne snovi, ki nižajo raven delovanja možganov in živčevja: pomirjevala, uspavala, sredstva proti bolečinam...) Ugotovljeno je, da ta pojav ne izhaja iz povečane zmožnosti telesa, da hitreje pres-navlja in izloča alkohol, temveč gre za spremembe znotraj celic-možganov in živčevja. Ustvari se neke vrste navajenosti teh celic na življenje v pogojih zvišane koncentracije alkohola, kar telo doseže s prav konkretnimi spremembami v njihovi zgradbi in delovanju. Ravno to je razlog za globoko in resno telesno odvisnost - odvajanje od alkohola pomeni odvzeti spremenjenim celicam (sedaj) temeljne pogoje za življenje in delovanje. Navajeno telo se temu upira z vrsto resnih in težkih reakcij, ki včasih prinesejo tudi smrtni izid. O teh resnih stanjih, ki nastanejo pri odvajanju, in tudi o načinih zdravljenja alkoholizma, bomo spregovorili naslednjič. 1S)03 I I 16)05 Jožefa Mišmaš Lukmanova mama Jožefa jc prva iz ambruške fare, ki se je bomo spomnili v našem časopisnem kotičku. Le nekaj dni pred njenim rojstnim dnevom - praznovala ga bo že triindevetdeseti - sem sc oglasil na njenem domu v Ambrusu in jo povprašal 0 njenem življenju in počutju. Življenjska luč sc ji jc prižgala 12. sušca 1905. leta na Kamnem Vrhu. V družini je pred njo vzniknilo že trinajst mladih življenj: štirje bratje in devet sester se je rodilo pred njo. Jožefa je torej prava deseta hči in štirinajsti otrok v družini. Verjetno je edina še živeča desetnica na Slovenskem. Vendarle Jožefi ni bilo treba po svetu, so že starejši bratje in sestre sproti odhajali v Ameriko - kar polovico jih je bilo odšlo čez veliko lužo in se niso vrnili. Jožefina mati so bili nekaj posebnega; pri šestnajstih letih so se omožili, pri šestintridesetih pa sklenili svoje plodno življenje. V tem kratkem času so rodili nič manj kot šestnajst otrok - sedaj pa računajte, kako hitro so si sledila rojstva pri Jurčkovih na Kamnem Vrhu pred okroglimi sto leti. Jožefa je bilo zapisano le v ambruških krstnih bukvah in nekaterih osebnih listinah, drugače pa so jo vsi klicali Pcpa, Jurčkova Pepa. Taka je bila tedaj "štata" v Suhi krajini in drugod po Dolenjskem. Pepa, najmlajša med preživelimi otroki, je morala najdlje pasti živino po oddaljenih pašnikih okoli Kamnega Vrha. Po paši pa še motiko ali grablje na ramo in hajd na kamnite njivice in strme senožeti. Tudi vinogradi s samorodnico so terjali prenekateri žulj in znojno kapljo skozi celo leto. Tiste čase so ljudje veliko peli. Vsak dogodek, vesel ali žalosten so pospremili s petjem in Jurčkova Pepa jc nadvse rada pela. Posebej ubrano petje sc je slišalo s Kamnega Vrha ob trtju lanu in ob preji. V njenih mladih letih so ljudje še veliko sejali lan. Vsako dekle, ki je kaj mislilo na svojo prihodnost, si je samo pripravilo platneni del bale za možitev. V bali pa ni smel manjkati kolovrat. Jožefa je imela v skrinji že lep kupček platnenih izdelkov, ko je opazila, da se okoli hiše pogosto smuka Lukmanov Jože iz Ambrusa -prihajal jc zaradi Pepe. Njej je bilo tudi prav in je odšla za tamlado k Lukmanovim. Pa ni imela prevelike sreče. Kmalu po rojstvu prvega otroka, hčere Pepce, je Jože na hitro zbolel in umrl. Ker so imeli pri Lukmanovih še tri "ledig" fante, je mlada vdova vzela kar naslednjega, Toneta, in je ostalo vse pri hiši. V tem zakonu jc prišlo na svet še pet otrok: dva sinova in tri hčere. Kot v toliko družin je tudi v Jože fino ostro zarezala vojna. Mož Tone je odšel k vojakom in se ob koncu vojske ni več vrnil - ostal je v gorah Kočevskega Roga. V zadnjem desetletju je večkrat poromala na njegov domnevni grob, prižgala svečko in odmolila rožni venec, drugega tako ni mogla. Pa niso bile to njene zadnje bolečine; k večnemu počitku je pospremila že dva svoja otroka: hčer Rezko in sina Toneta. Tudi slovo od hčerke Micke, ko je odhajala v daljno Kanado, je bilo težko. To dolgo in pogosto s trnjem posuto pot je zmogla, ker se je vse čas opirala na štiri sestavine svojega bitja in žitja: delo, skromnost, pesem in globoko vero v božje plačilo za pošteno živjenjc. Največ, kar si je ob številni družini lahko privoščila, so bila njena romanja na Brezje, Rakovnik, h Kozmi in Damjanu na Krko in k Novi Štifti. Celo v Lurd se je podala pred desetletjem in pol. Noter v Novo Štifto je večkrat na glavi nesla jerbas hrušk ječmenovk, da je nekaj iztržila in poravnala najnujnejše. Pred nekaj desetletji je šla tudi v Ameriko. Povabila jo je hči Micka in tedaj še živeči bratje in sestre. Kaj vse je tam videla in doživela, da se ne da povedati. Lahko bi ostala kar pri njih v Ameriki, pa se ji je preveč tožilo po domačih in po rodni ambruški fari. V Lukmanovi hiši v Ambrusu, pišejo se Mišmaš, sedaj živ jo štiri generacije: od prababice Jožefe pa do pravnukov, zato ji nikoli ni dolgčas. Vsi domači so pozorni do nje, največ pa zanjo skrbi sn; ha Jožefa, vdova po sinu Tonetu. Ko sem odhajal, sem opazil, da med Jožefinimi prsti polzijo jagode rožnega venca, ustnice pa so se ji prt mikale v tihi molitvi. Nisem je ho el motiti v spokoju tihega pričakovanja. Naj bo tako, mama Jožefa. Vse najboljše za triindevetdeseti rojstni dan. Leopold Sever Tudi v Ivančni Gorici smo debili ležeče policaje ali kakor jim uradno pravijo hitrostne ovire. Gotovo bodo najbolj prizadeti mladi ivanški "dirkači", ki radi preizkušajo moč svojih motociklov oziroma avtomobilov prav okoli ivanškega rondoja. Govori se, da bodo te ovire verjetno kmalu izginile. MALI OGLASI Štiričlanska družina vzame v najem dvosobno stanovanje ali hišo, lahko tudi potrebno manjše adaptacije. Kdor bi nam lahko pomagal rešiti stanovanjski problem, naj pokliče na tel.: 778-192 po 18. Sem samski in vajen kmečkih opravil. Ponudbo pošljite na uredništvo Klasja. ********** uri. ********** Iščem sobo v okolici Ivančne Gorice ali njeni neposredni bližini. Nudimo vam možnost lepega zaslužka z organiziranjem in vodenjem prodajne mreže dobro prodajanih izdelkov za vsak dom. Tel.: 062/656-031, 061/1425900 Prostovoljno gasilsko društvo Hudo-Ivančna Gorica odda v najem spodnje poslovne prostore brez garaž v izmeri 86 kvadratnih metrov. Cecia po dogovoru. Vse podrobnejše informacije dobite po telefonu 778-485. PGD HUDO - IVANČNA GORICA POLICIJSKA KRONIKA 6. 2. 1998 V večernih urah sta se dva mladoletnika stepla v gostinskem lokalu Toplar v Zagradcu. Pri tem je bil eden telesno poškodovan in je iskal zdravniško pomoč v bolnišnici, drugi pa se bo zglasil pri sodniku za prekrške. 7. 2 1998 Policijska postaja je bila obveščena, da so neznanci ukradli zaboj mandarin izpred trgovine Katja v Višnji Gori. Policisti so kmalu izsledili trojico gojencev iz VVZ Logatec, ki so dejanje tudi priznali in zoper njih je bila napisana kazenska ovadba. 11.2.1998 V križišču cest v Grižah se je zgodila prometna nesreča zaradi izsiljevanja prednosti voznika osebnega avtomobila, ki je pripeljal po lokalni cesti iz smeri Vir pri Stični in zapeljal na prednostno cesto v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik s tovornim vozilom. Pri trku je nastala le manjša materialna škoda. 12.2. 1998 Voznik osebnega avtomobila je v naselju Šentvid pri Stični trčil v potepuškega psa. Pri tem je nastala materialna škoda, policisti pa bodo poskušali najti brezvestnega lastnika psa, katerega bodo prijavili sodniku za prekrške. 13. 2. 1998 Policisti so bili iz Zdravstvenega doma Ivančna Gorica obveščeni, da je pri njih poškodovana ženska. Pri zbiranju obvestil so ugotovili, da je ženska doma iz Češnjic pri Zagradcu in da jo že prejšnji dan je poškodoval vinjeni mož; po glavi jo je udaril s slušalko od telefona. Nasilnež se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. 14. 2. 1998 Pijani moški s Kamnega Vrha je želel nasilno vstopiti v gostilno Pri Novaku na Fužinah pri Zagradcu. Pri tem je razbijal po vratih in oknih; gostilna je bila namreč že zaprta. Policista sta opitega moškega odpeljala domov, predvideno je tudi srečanje s sodnikom za prekrške. 14. 2. 1998 V naselju Vir pri Stični se je zgodila prometna nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal z vozišča in se prevrnil na streho. Pri nesreči je nastala le materialna škoda. V razgovoru z voznikom so policisti ugotovili, da kaže očitne znake alkoholiziranosti. Voznik se bo moral pogovoriti tudi s sodnikom za prekrške. 20. 2. 1998 Neznani storilec je z dvorišča v naselju Gaberje pri Stični ukradel osebni avtomobil, znamke Fiat Tipo. Vrednost vozila je milijon tolarjev. O tatvini so bili obveščeni policisti in poizvedujejo za storilcem navedenega dejanja. 20. 2. 1998 Iz Zdravstvenega doma Ivančna Gorica je bilo sporočeno, da je pri njih poškodovana ostarele ženska. Policisti so ugotovili, da je ostarelo mater pretepel pijani sin, zaradi česar ^s^bo srečal s sodnikom za prekrške. 21.2. 1998 Vinjeni voznik traktorja se je prevrnil s ceste na bližnje drevo, v naselju Vir pri Stični. Pri tem je nastala le materialna škoda, voznik pa se bo srečal s sodnikom za prekrške. 25. 2.1998 Pri naselju Radohova vas se je zgodila prometna nesreča zaradi vožnje po levi strani vozišča. Do nesreče je prišlo, ko je voznik osebnega avtomobila sekal ovinek in pri tem zapeljal na levo stran vozišča ter trčil v nasproti vozeči tovorni avtomobil. Voznik osebnega avtomobila je bil telesno poškodovan in odpeljan v bolnišnico. Na vozilih pa je nastala tudi večja materialna škoda. 3.3. 1998 Voznik osebnega avtomobila je na bencinski črpalki v Zagradcu natočil poln rezervar in se odpeljal naprej proti Ivančni Gorici, ne da bi plačal gorivo. V Ivančni Gorici so policisti počakali nepridiprava, se pogovorili z njim in vzeli potrebne podatke za sestavo kazenske ovadbe, ki jo bodo poslali pristojnemu državnemu tožilcu. 4. 3. 1998 Neznani storilec je vlomil v stanovanjsko hišo na Sušici. Iz nje je odnesel več zavojčkov cigaret, nekaj prehrambenih artiklov in pijače. Ogled kraja dejanja so opravili policisti in z nadaljnjim zbiranjem obvestil prišli do osumljenca navedenega dejanja, pri katerem so našli še nekaj ukradenih predmetov. Zoper storilca je bila podana kazenska ovadba na pristojno DT. 13. 3. 1998 Na regionalni cesti Ivančna Gorica - Šentvid pri Stični se je zgodila prometna nesreča. Do nje je prišlo zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji voznika tovornega avtomobila, ki je trčil v osebni avtomobil. Voznica osebnega avtomobila je bila telesno poškodovana, nastala pa je tudi materialna škoda. Zoper povzročitelja bo podan predlog za uvedbo postopka o prekršku. 14. 3. 1998 Policisti so bili obveščeni, da pijani mož, doma v Malih Češnjic-ah, razbija in grozi svoji ženi. Ker se imenovani ob prihodu policistov ni pomiril, so ga odpeljali v Ljubljano in dali v prostor za pridržanje do streznitve. Srečal se bo tudi s sodnikom za prekrške. 20. 3. 1998 Policisti so bili obveščeni, da je neznani storilec izpod kozolca v Temenici ukradel starejšo avtomobilsko enoosno prikolico in obračalnik - pajek za seno, rdeče barve, znamke SIP. Morebitne očividce navedenega dejanja prosijo, da pokličejo PP Grosuplje. KNJIŽNSCA GROSUPLJE JL "SEVERNA" NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN sam nase ... SX) STRAN l[j i NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN LJUDJE NARAVA IN N + Kako so Muljavci hodili Ivančno razvijat Že pisatelj Jurčič je pokazal, da so Muljavci hudomušni ljudje in da sosedom radi malo ponagajajo. Tudi današnji rod muljavskih zemljakov ni nič boljši ali nič slabši, kakor kdo vzame. Posebej radi si privoščijo nas Ivančane. Ne boste verjeli, kaj vse so nam zakuhali v sedemdesetih in osemdesetih letih tega stoletja. Kadar smo Ivančani kaj organizirali, pa nam ni uspelo, so za Pusta brž prihrumeli Muljavci in "naredili", kar je bilo v načrtu. Eno leto so nam z žaganjem asfaltirali cesto, drugič so nam iz smrekovih krajnikov naredili vrtec, potem še šolo in cerkev - vse iz prvovrstnega smrekovega lubja in vse s slovesnimi otvoritvami. Najbolj utopična se nam je tedaj zdela nova občina, ki so nam jo tudi pripeljali muljavski fašniki in odložili na ploščadi pred banko. Novo občino so nadvse slovesno odprli, blagoslovili pa so jo sam "dekan Jernej Muljavski" in jo dobro požegnali. Gospod Jernej so tako pristno opravili obred, da so pobožne ženice kar vzdihovale:"Joj, kako ga je škoda, ta je pa poklic zgrešil". Naši predniki so globoko verjeli v čudežno moč kurentov in drugih bajeslovnih bitij. Po vsem, kar se je dogajalo pri nas, so kar prav imeli. V Ivančni Gorici smo namreč kmalu po tistem asfaltirali ceste, zgradili šolo in cerkev in postali smo občinsko središče. Duhovitih spodbujevalcev razvoja že dobro desetletje ni več v Ivančno Gorico. Od tedaj se je ustavil tudi razvoj našega kraja. Menda vendar gospod Jernej niso ob zadnjem blagoslovu porabili vse žegnane vode. L.S. ■/©ljubljanska bonkd Ivančno Gorica POJDI NA POT Kadar se ob ugodnem vremenu povzpnemo na katerega od naših pol- ali tričetrtti-sočake, zagledamo naše prelepe planine. Tedaj nam je kar hudo, ko ne vemo, kako sc ti čudoviti vrhovi imenujejo. Morda vam bo pri tem v pomoč tale posnetek Kamniških Alp. Napravljen je bil z Obolncga, našega najvišjega vrha. Podatke 0 vrhovih sem zbral s pomočjo kamniškega hribolazca, profesorja Bogomirja Lukana. L. S. (K rekord) Grm ponavadi ne zraste debelo. S tem pa ni rečeno, da v Grmovi hosti ne raste debelo drevje. To nedvomno potrjuje orjaška bukev, ki je zrasla v gozdu Rudolfa Grma iz Malih Les pri Krki. Drevo je že kazalo znake staranja, zato ga je moral lastnik tc dni posekati. Nekaj podatkov iz bukvine osebne izkaznice: premer - dober meter, obseg - okoli 3,5 metra, prostornina - več kot 6 kubičnih metrov, starost - okoli 150 let. Zares mogočna predstavnica bukovega rodu. Na koncu pa še tole dopolnilo: če bo v prihodnje katera od spoštovanih bralk rezala čebulo na bukovem pladnju ali čakala zapoznelega moža z valjarjem v roki, naj pomisli, daje izdelek morda iz bukve velikanke. L. S. ZANIMIVA KRAJEVNA IN LEDINSKA IMENA ZVAJDRGA Žvajdrg je več. Eno izmed njih najdemo vzhodno od Ivančne Gorice. Leži približno tam, kjer šentviška cesta prečka močvirje virskega potoka. Eni pravijo, da so kraj verjetno poimenovali popotniki z nekdanje cesarske ceste. Tam je bila pot pogosto mokra in blatna, pa so morali ljudje "žvajdrati" po njej. Morda ime izhaja iz jezika naših davnih prednamcev in pomeni močvirje ali nekaj podobnega. Žvaj-drge se namreč pojavljajo v podobnih legah tudi drugod, naprimer pri Krški vasi, kjer je tudi voda in moker svet. Pred nedavnim sem vprašal znanca, kaj naj bi pomenilo ime Žvajdr-ga. Nekaj časa je preudarjal, potem pa povcdal:"Ne vem, kaj bi bilo, dosti prida že ne more bit". Kaj pa vi mislite? L. S. 'But \ivAi\jfZJSb lajša kamena doba (LATEN) M iCRAJl v iee>PoU) sevea. V naših krajih so bili nosilci latenske kulture Kelti. To indoevropsko ljudstvo se je pod različnimi vplivi oblikovalo na ozemlju današnje Francije. Pred približno dvema tisočletjema in pol so se začeli širiti na ozemlje današnje Anglije, v Španijo in Italijo. Nova ozemlja so si pridobili z vojaškim osvajanjem, nekaj pa tudi z mirno poselitvijo. Pred približno 2300 leti so prišli tudi v naše kraje. Kako so si pridobili naše ozemlje, ni znano. Ljudstva, ki so živela v severnih predelih današnje Slovenije in severno od nje, so se pred keltskim pritiskom združila v Kraljestvo Norik. Z osvojitvijo te državne tvorbe so prišleki vse ostale predele - tudi našo Dolenjsko - prevzeli z nenasilnimi sredstvi. Domorodni Iliri so verjetno postopno prevzeli sorazmerno visoko tehnično kulturo in organizacijo Keltov, se z njimi pomešali in oblikovali ilirsko - keltska plemena. Sem smemo šteti tudi naše dolenjske Latobike. Keltski vpliv na našem ozemlju ni trajal dolgo - komaj slabi dve stoletji. Njihovo ero so prekinili mogočni Rimljani. Kelti so dandanašnji izumrlo ljudstvo, ki pa je pustilo v Evropi številne sledove, nekaj tudi v naših krajih. Nekdanji keltščini še najbolj podoben jezik govorijo v francoski Bretanji, na Irskem, na Škotskem in drugod po britanskem otoku. v/ f\ HALTtTATO II I KI OUcrti c;^i5 * — ® Zemljevid ilirskih in ilirsko-keltskih najdišč kaže, da Kelti na našem ozemlju niso pustili vidnejših in pogostih sledov. Njihova najmočnejša postojanka je bila v Valični vasi.