Političen list za slovenski narod. Po poStl prejeman Telji: Za celo leto predplaSan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gl. 20 ki', vež na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 3. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri veeVatnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednIštTo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izliaja Tsalc dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. V LjulDljani, v torek 4. novembra 1884. Letnilt XII. Govor posl. g'. Detele o lastni režiji v deželni blaznici na Studenci. (XIV. seja deželnega zhora Icranjslcega.) (Konee.) V prilogi št. 15 je na strani izkaz, v kterem se stroški za blazne v Gradci, Celovci in na Studenci primerjajo. Skupni stroški za enega blaznega na dan so postavljeni na Studenci z 80 kr. Jaz se le čudim, da g. dr. Bleiweis, če je letno poročilo deželnega odbora čital, ni oporekal temu, kar stoji v tem poročilu! Na strani 105 se bere, da velja skupni strošek za enega blaznega na dan na Studenci 76"/,„ krajcarjev, toraj ne 80 kr. G. dr. BIeiweis je letno poročilo deželnega odbora na znanje vzel, toraj pritrdil, da so skupni stroški za enega blaznega krajcarjev na dan, zakaj toraj trdi, da znašajo 80 krajcarjev? Za Celovec se navaja stroškov 63 kr. na dan za enega blaznega. Ali iz druzih poročil se razvidi, da tam se zaračunja za blaznega 75 kr. na dan, namreč tistim, kteri morajo plačevati. Toraj ni tako velikanski razloček med stroški na Studenci in v Celovci, da bi se tako hvalila lastna režija. Po.sebno pa, če pogledamo v blaznico v Feldbofu pri Gradci, ktero je g. dr. Bleivveis tako hvalil in še celo neko izjavo deželnega glavarja g. Kaiserfelda navel. Tam se pač nima nič oponašati, ker je v tamošnji blaznici jako draga režija. Prvič ni res, da znaša strošek za osebo 85 kr. na dan, kakor g. dr. Bleiweis trdi. Prosim, gospoda, v prilogi 15 stran 9 in 10 bote čitali: Vsi stroški so znašali 191.338 gold., ali pa 1 gld. 1 kr. na dan za enega bolnika. Če primerjamo stroške na Studenci, kjer imajo usmiljene sestre režijo in kjer znašajo skupni stroški 76 Vi o ^^ enega blaznega na dan, in v Gradci, kjer je vpeljana lastna režija iu kjer so stroški za enega blaznega na dan 1 gld. 1 kr., pač to ni noben dokaz, da bi se pri lastni režiji toliko prihranilo. Sicer pa jaz nikakor nisem na tem stališči, da bi se lastna režija pod nobenimi pogoji vpeljati ne smela. Nasveti večine odseka so dosti jasni in dajejo deželnemu odboru pooblastilo, da sme eventuelno tudi odpovedati dotično pogodbo z usmiljenimi sestrami. G. dr. Bleivveis oziral se je na neko pojasnilo, ali kakor on pravi na pamrtet, o kterem bi bilo pa boljše, da tukaj ne bil bi govoril, ker deželni zbor nima z njim nič opraviti in ker razun g. dr. Blei-weisa jiobeden gg. poslancev ni pri tem vdeležen. Ker g. dr. Bleiweis trdi, da pozni tisto osebo, ktera je tisto pojasnilo pisala, bi bilo bolje, da bi z njo to .stvar poravnal. Toda ker se je že to na dan spravilo, moram tudi nekoliko odgovoriti. G. dr. Bleivveis pride v tej zadevi v neprijeten položaj od-valjevati sumničenje, kakor da bi bil on osebno prizadet pri nasvetu zarad lastne režije. To je naravna konsekvenca tega, ker se on tukaj kot deželni poslanec za stvar poteguje, ktera je z njegovo osebo kot zdravnik blaznice na Studenci v tesni zvezi. Kajti tega nobeden ne more tajiti, kdor bere g. dr. Bleiweisovo poročilo o tej zadevi do deželnega odbora. Oe se lastna režija na Studenci tako vpelje, kakor on nasvetuje, postane tam gosp. dr. Bleivveis faktičen vodja, če tudi vsaj zdaj še ne zahteva tega naslova, faktično bode on vodja na Studenci. Danes je sicer govoril, kako naj bi se ta režija na Studenci vpeljala. Glede oskrbovanja lastne režije na Studenci ni druzega predloga kakor gosp. dr. Blei-weisov, ki se nahaja v njegovem poročilu do deželnega odbora. Da bodo gg. poslanci, kterim ta stvar ni še jasna, ta predlog poznali, bodem prečital, kaj g. dr. Bleivveis deželnemu odboru v tem poročilu piše: „Vor allem miissen vvir da betonen, dass es eines complicirten Apparates nicht bedarf; dass die Be-dingungen fiir das Gedeihen der eigenen Eegie viel-mehr darin gelegen sind, dass die Oberieitung in iirztlichen Hiinden sich befindet. Wir setzen obenan, dass alle Agenden, die vom Pilchter der Irrenanstalt Studenec besorgt vverden, in den Wirkungs-kreis der Aerzte, die liir das Gedeihen der Ge- sammtregie dem hohen Landesausschusse verant-vvortlich sind, fallen; alle ubrigen Functionen aber, die bis zur Einfiihrung der eigenen Eegie von der Vervvaltung der Landesvvohlthiitigkeits-Anstalten ge-iibt vverden, auch fernerhin von derselben besorgt vverden." (Pred vsem moramo povdarjati, da za to ni treba, kdo zna kako umetno sestavljenega aparata; temveč da so domači režiji vpešni pogoji veliko bolj v tem iskati, da je vrhovno vodstvo v zdravniških rokah. Naj višje cenimo, da vsa opravila, ktera opravlja zakupništvo blaznice na Studenci, spadajo v področje zdravnikov, kteri so za pospeh skupne režije visokemu deželnemu odboru odgovorni; vsa druga opravila pa, ktera do vpeljave lastne režije opravlja upravništvo deželnih dobrodelnih zavodov, ostanejo v njegovih rokah tudi pozneje.) Toraj izrekoma je izrečeno, da bode v rokah imel lastno režijo zdravnik. Jaz mislim, da so gospodje odsekov« večine, posebno gosp. dr. Poklukar zadostno povdarjali, da to pač ne gre. Gosp. dr. vit. Bleivveis je omenjal, da strežba in podvzetstvo, režije, kakor imajo zdaj usmiljene sestre se ne strinja, jaz pa trdim, da zdravništvo in oskrb-ništvo se še veliko manj strinja v eni in isti osebi (pritrjevanje), kajti zdravnik je tukaj zato, da zdravi in kontrolira strežbo in hrano, on pa ni za to, da oskrbuje režijo. O tem se je pri dotični enketi odločno izrekel gosp. profesor dr. Valenta in povdarjal, da bo moral biti nastavljen poseben ekonom ali oskrbnik, če se lastna režija na Studenci vpelje, in ne en diurnist, kakor je gosp. dr. Bleivveis predlagal. Gospod poročevalec, dr. vit. Bleivveis, je pa tudi povdarjal, da bi bilo v zdravstvenem oziru jako koristno, ako se vpelje lastna režija, ker bi se blazni pri kmečkem delu rabili in bi to dobro vplivalo na njih zdravje. Jaz mislim, da se to dil doseči tudi brez lastne režije; če je tudi dela pri tamošnji kmetiji, se bodo usmiljene sestre posluževale blaznih, ker se plačuje blaznim pri delu le po 2 kr. za uro, pride to na LISTEK. Iz dnevnika siromaškega hribovskega župnika. Priobčil J. S—a. (Dalje in konec.) 9. Pri današnji pridigi sem omenil, kako zdaj ljudje vedno bolj denar tratijo; ali ne izdam morebiti tudi jaz včasih marsikteri krajcar brez potrebe? 10. Danes je veliko snaženje, ribanje in umivanje po celem farovži in okoli farovža, ker jutri pridejo mil. škof na cerkveno vizitacijo. 11. Vsled moje posebne prošnje so mil. škof pri meni obedovali. Velika ča.st, pa tudi veliki stroški. Dasiravno je bilo vse jako priprosto, moral sem vendar 10 gld. odšteti. Zavoljo spoštovanja do višjega pastirja se pač ne sme na vsak krajcar gledati. Za-me še ostane 6 gld. 40 kr. 12. Ko 80 se mil. škof odpeljali, rekli so mi: „Ljubi gospod župnik! vaš talar je že precej oglodan". — ^Oprostite mil. gospod, sem odgovoril. Črno sukno no drži dolgo". Skof so na to rekli: „Je že res; vendar zadi izpod talura se vidi krpa. to moramo lepše zakriti, da se ne bo od daleč videla". Jaz že ne vera, kako bi to naredil in .Jerka menda tudi ne. 13. Grajščinski oskrbnik mi je poslal zaboj bu-telj in karto, na kteri je bilo zapisano: „Za svete maše". Bog plati! 14. Tinč, najdivjiši fant v naši župniji, je bil danes pijan in je v krčmi steklenico stri. Jaz sem ravno mimo krčme šel in ko sera slišal, kaj in kako je s Tinčem, sem ga posvaril. S prva so se mi pričujoči gostje začeli smejati, kakor da bi me hotU zasramovati, ko pa v žep segnem in potrto steklenico mesto Tinča krčmarju plačam, vsi utihnejo. Tinč pa se začne glasno jokati. Ves potrt in skesan mi je obljubil, da pride v nedeljo k sv. maši, da ne bo več pijančeval, da no bo matere žalil in da se hoče popolnoma poboljšati. Ostanek v mošnji še je 6 gld. 15. V shrambi začne vsega primanjkovati, samo krompirja še je lep kupec. 16. Jerka je zbolela. Sam krompir ji ne stori dobro, toraj sera kupil kilo govedine. Da nji dolgo zaleže, jem jaz sam krompir, a ker me Jerka vedno sili z mesom, rekel sem ji, da imamo duhovniki te dni post, in ona je tako poštena, da to veruje. Mislim, da se s tem nisem zlagal, saj sv. Ambrozij pravi: „Vsak dan se strahujte (postite)". Ostanek 5 gld. 45 kr. 17. Dva popotna rokodelca sta zašla v te hribe prosit. Dal sem vsakemu po 2 kr. — Sosedov Mik-lož je hudo zbolel; hodil sem njega obiskovat in stariše tolažit, ker sem videl, da ga zimica tare, pa ima tako slabo odejo, zapovedal sem Jerki, naj mu nese eno mojih odej. Jerka se je vstavljala in godrnjala, češ, da bom še sam berač postal, ker vse razdajem itd. Saj pravim, da so vse ženske trmoglave in sebične. Moral sem hud postati ali se vsaj takega delati, potem je šla. Eest 5 gld. 41 kr. 18. Danes sem prosil mil. škofa podpore za revno vdovo Pavlinko, ki je čisto oslepela. Ko sem napisano pismo prečital, bil sera ves ginjen, tako sem njeno revščino opisal. Bog ve, kako je to, da jaz za druge tako lahko prosim. Za pismo in poštnino sem dal 6 kr.; ostane 5 gld. 35 kr. 19. Ker sem danes obiskal svojega duhovnega očeta in soseda, pri kterem sem do večera ostal, nisem nič potrošil, zraven pa se na duši in telesu dobro okrepil. 20. Moji škornji nič več ne držijo in čevljar trdi, da jih ni mogoče več popraviti. Jerka nosi coklje, pa bo morebiti laglje v nebesa prišla nego jaz, ki cokelj ne morem in ne smem nositi. Monil dau tako malo, da bi vsak kmetovalec zadovoljen bil, če bode po tako nizki ceni delavec. Se v^, da se blazni ne morejo rabiti pri vsakem delu, kakor je naglašal gosp. dr. vit. lileivveis, ker je trdil, da se smejo tudi rabiti v kuhinji in v hlevih; temu so oporekali vsi udje odseka, kteri so v kmetiji izvedeni; ker ni misliti, da bi se v hlevih za oskrbovanje živine rabili blazni, ker nobeden pameten gospodar ne bo blaznemu živine zaupal. Ali kolikor se morejo rabiti pri kmetijstvu, se lahko doseže in v pogodbi zahteva od usmiljenih sester. Jaz se dalje v nadrobne razprave ne bodem spuščal, kajti materijala je toliko, da bi trebalo morebiti tri ure, če bi jaz hotel vse natanko razložiti; toraj naj to zadostuje, kar sem navel in gotovo je, da ni dokazano, kar gospod dr. Bleivveis trdi, in nihče ne more reči: Vse je popolnoma jasno. To je bil vzrok, da je večina odseka nasvetovala, da se ta stvar izroči deželnemu odboru. Prav kratko opazko bi pa še častitemu prijatelju, gosp. poslancu Kersniku naredil. On pravi, da to, kar so se usmiljene sestre izjavile, da bi zanaprej nekoliko cenejše prevzele režijo, je dokaz, kako visok dobiček so do sedaj imele. Jaz moram reči, da to ni noben dokaz za tako trditev. Mora se prevdarjati, da usmiljene sestre hočejo največ jenjati pri kruhu, nekoliko pri vinu itd. Jaz mislim, da g. Kersniku kot veleposestniku je dobro znano — in sicer neljubo znano, kako nizko ceno ima zdaj žito. Ravno smo dospeli do tako nizke cene žita, posebno pšenice, kakor že davno ne. Mernik pšenice velja sedaj n. pr. 2 gld. Iz tega je razvidno, zakaj usmiljene sestre sedaj jenjujejo pri kruhu itd.; tega se pa ne more dokazati, da so prej, dokler je bilo žito še dražje, preveč dobička imele. Čudno se meni zdi, da ni g. dr. Bleiweis in nobeden gospodov odsekove manjšine omenil, kako je sedaj drago meso in po kakošni ceni se usmiljenim sestram plačuje. Vsi bi se čudili, ko bi poznali dotično tarifo. Jaz le rečem, če prevzamemo v blaznici na Studenci lastno režijo, bodemo pri mesu kakih 307o več plačevali kakor do zdaj. Če kdo tega ne verjame, se lahko prepriča iz številk dotične tarife, po kteri se zdaj usmiljenim sestram plačujejo mesne jedila. Jaz ne bom dalje o tem govoril, ker vem, da tistih gospodov, kteri hočejo na vsak način, da naj se pogodba z usmiljenimi sestrami sestrami razruši, itak ne bodem prepričal; tisti gospodje pa, kterim je tudi korist in blagor dežele pri srcu in kteri hočejo v tem slučaji previdno in ne tje v en dan postopati, (ugovori na levi — in dobroklici), se bodo pač lahko strinjali z nasveti večine odsekove. (Živahno odobravanje). Politični pregled. v Ljubljani, 4. novembra. ]¥otranje dežele. Anavliisti so se oglasili na Štajarskem. Brzojav prinaša iz Kindsberga novico, da so vlomili neznani tatovi v Karnicijevo štacuno, iz ktere so 45 funtov dinamita vkradli. Razburjenost med ljudstvom je tem veča, ker zlodeji niso nobenega sledu za seboj pustili, kam da so se obrnili in se toraj vsak za-se boji nesreče v domačem kraji, ker nihče ne ve, kam da je dinamit zginil. Da so tukaj anarhisti s svojo roko vmes segli, je gotovo, kajti le oni svoje oči na dinamit obračajo, ki se jim ključ do bogastva zdi, drugi ljudje razun tehnikov se z njim ne pečajo, tehniki ga pa kupujejo, kolikor ga jim je ravno potreba. Anarhist je edin človek, ki mnogo potrebuje pa vse „le tako" dobiti misli brez denarja, ravnaje se po izreku; „Kar je tvoje, to je moje; kar je moje, tebi nič mari!" Saj je med njimi razširjen uk, da je premoženje tatvina, da se ga sme toraj vsak polastiti, kjer se mu za to priložnost ponudi. Znabiti ne bo dolgo, ko se bo kje zopet slišalo o kakem anarhistovskem napadu ali na ljudi ali pa na njihovo premoženje, kajti s 45 funti dinamita se že dil nekaj napraviti. Iz Dunajskega c. kr. vojnega arhiva čujejo se novice, ki vse na to kažejo, da bo tjekaj drug zapovednik prišel. Sedaj je ondi polkovnik pl. Rechcron, o čegar brezobzirnem postopanji se mnogo govori. Pritožba o njem, o njegovi surovosti in o njegovem ukrepu, da mora vsak, !.£dor hoče kaj iz vojnega arhiva dobiti, za prepis ali za kopijo, polkovnikovega feldvebelna z dobrim denarjem obdarovati, prihaja od ogerskih zgodovinopiscev, kterim se je že preneumno zdelo, za vsako malenkost velike svote plačevati, če so sploh hotli prepise dobiti. Kdor pa ni hotel ah pa ni zamogel plačati, temu polkovnik menda ni hotel dovoliti po 200 in 300 let starih aktnih dat iskati. In vendar polkovnik nima pravice zgodovinarjem zaprek staviti, kajti c. kr. vojni arhiv na Dunaji je ravno tako ogerska kakor avstrijska lastnina, ktere se sme za poduk in za razširjanje vednosti vsakdo posluževati. „Politik", ktera je to škandalozno postopanje objavila, prosi ob enem vojnega ministra, da naj bi ne prezrl do-tičnih vrstic in potem potrebno vkrenil, da se mladim zgodovinarjem ne bodo po nepotrebnem in na samovoljen način, zgodovinski podatki pridr-žavali. Tuanje države. Muski car se je brzojavno zahvalil cesarju Francu Jožefu za jasne in nedvomljive besede v ogerskem prestolnem govoru, s kterimi je vsako krivo tolmačenje Skierneviškega shoda na carovo veliko zadostenje nedvomljivo vničil. Car v tistem telegramu cesarja Franca Jožefa imenuje svojega zvišenega prijatelja in zaveznika, ter pravi, da je njegova najtrdneja volja v zvezi z Avstrijo in Nemčijo vedno na to delati, da se bo mir v Evropi ohranil, kterega Rusija ravno tako in pa še bolj potrebuje, kakor pa kaka druga država. Miru, kdo bi ga ne potreboval? posebno pa že Rusija, ki ima v svojem osrčji, kakor tudi po vseh udih nihilistični strup za-trošen, ki jo bo toliko časa razjedal, da jo bo vničil, ako ga država sama s kakim radikalnim zdravilom ne bo prehitela. Bog varuj Rusije toraj kakih zunanjih homatij. To bi bilo olje v ogenj za nihiliste. Car je to vse že davno sprevidel in za to mu je na ohranenji mirii toliko ležeče. Rusi niso Francozi; poslednje so Napoleoni s tem brzdali, da so jim pripravili kako vojsko, kedar so ravno prehudo doma rogoviliti jeli; na Ruskem bi se to nikakor ne obneslo. Temveč bi bila to igra, silno nevarna igra, pri kteri bi Rusija mogoče da vse zgubila. Pisali smo že, da je Avstrija že dvakrat odločno zahtevala v Carigradu priklop in dovršitev tiirSkih železnic na srbske in s tistimi posredno na avstro-ogerske. Visoka porta je vselej na to odgovorila: „da, da, bom že" in pri tem je tudi ostalo. Sedaj je pa Turčija še nekaj druzega napravila, česar bi se pač ne bili nadjali; naročila je namreč svojemu zastopniku na Dunajskem dvoru, da naj se poda v Budapešt in skuša železnično vprašanje tikajoče se priklopa kolikor mogoče zavleči. Da Madjari temu zahtevanja ne bodo kdo zna kako >rijazni, si lahko mislimo pri poznati ljubezni nji-lovi in skrbljivosti za razširjanje prometa in železnic. Da za to komedijo, v kteri bi si visoka porta edino le časa na novo zavleko rada pridobila, nekaj druzega še tiči, kakor pa le edino turška malomarnost in zanikrnost, je očividno. V Carigradu intrigujejo tuje velevlasti, kterim je na tem ležeče, da se iztočna trgovina proti njihovim državam napelje in to so samogoltni Angleži in pa lahkomiš-Ijeni Francozi. Oboji imajo svoje oči obrnjene na egejsko morje in na Bospor kjer so že iielenski trgovini rožice cvetele, ktere si bo prav v kratkem času Avstrija lahko potrgala, če bo imela zadosti eneržije, s ktero bo zgradbo še ne dodelanih prog zahtevala. One so namreč ključ do helenskega morja in avstrijska trgovina tako dolgo ne bo imela ondi pravega pomena, dokler se Vranja ne bo vezala s Skopljem. Ravno to je pa za angleško in francosko trgovino dobro in za to skušajo zapreke povišavati in kopičiti jih, ktere našo trgovino ovirajo. V Benetkah se je osnovalo društvo „Societa atea" (brezbožna zadruga), ki ima nalogo po celi laški zemlji nabirati somišljenikov, ki ne verujejo ne na Boga in ne na hudiča. Žal, da se takih ljudi tudi pri nas ne manjka brez družbe! K omenjeni družbi pristopilo je tudi iz Trsta več ljudi, kteri so se precej dolgo veselili po svoje. Zadeva je pa vendar le prišla do ušes c. k. avstrijski gosposki, in postopanje omenjene družbe ne more ravno najbolje biti, kajti Tržaška deželna sodnija kliče pred porotnike osem udov brezbožnežev, da so bodo tam zagovarjali. „Volitve na HemSkem so dokončane", prinesel je včeraj brzojav vednost iz Berolina in katoliki na Nemškem smejo se z lahkim srcem in dobro vestjo na nje ozirati, kajti storili so svojo dolžnost, če tudi se ne dii, tajiti, da bi se bilo dalo še več napraviti, ako bi tudi ondi pri katolikih ne bilo toliko mlačnosti. Izidi so sledeči: Najmočneja stranka je do sedaj cen trum z Welfi vred, ki šteje 101 poslancev brez tistih, ki jih bo še dobila pri ožjih volitvah in se lahko že sedaj reče, da bo ta stranka tudi letos najčvrsteja. Za centrumom pridejo konservativci z 69 poslanci, za njimi nationalliberalni 39, freisinnige ali prostomiselniki 30, državna stranka 23, Poljaki 17, ki se bodo tudi prej ko ne s centrumom združili, Alzacijani 14; socijalisti imajo do sedaj le 10 določenih poslancev, pa jih še mnogo pričakujejo iz ožjih volitev, s kterimi se mislijo ohrabriti. Demokratje so se vsilili do sedaj le z dvema poslancema. Pri ožjih volitvah'se bodo podpirali med saboj centrum in Poljaki in tako drug drugemu do zmage pripomogli. Ako bi centrum pri ožjih volitvah povsod zmagal, si pridobi 23 poslancev; od teh je pa le 9 lanskih, za štirinajst sedežev boril se bo iz novega deloma in to največ z narodno-Ijberalci namreč llkrat, 6krat pa s konservativci. Štirikrat stali si bodo nasproti s socijaldemokrati 2krat pa s prostomiselniki. Poljaki se bodo ožjih volitev vdeleževali 4krat in sicer le samo enkrat za poslanstvo, ktero so že imeli, trikrat pa za nove sedeže. Kakor sedaj vse kaže, bo državni zbor na Nemškem zopet tak, da bo Bismark lahko z njim delal, kakor mu bo bolje na roko, in to zato ker mu bo manjkalo krepke večine, ktera bi se mu zamogla, ako treba, tudi po robu staviti. Izvirni dopisi. Iz Postojne, 3. novembra. Kakor je naš trg sicer neznaten v političnem življenji, tako je sedaj sem toraj nove škornje naročiti za 4 gld. in ostalo mi bode še 1 gld. 35 kr. 21. in 22. Deževno vreme. Oba dneva sem doma čital in zaprašene knjige snažil. 23. Podoba Matere božje na velikem altarji se mora prenoviti. V grajščini imajo iz mesta slikarja, ki je obljubil podobo umiti in z nova lakirati za 1 gld. To pač rad platim iz svojega žepa, saj v žepu še ostane 35 kr. 24. V kleti je bojda že vse zginilo, samo teme in zraka je še dovolj. Bo pa že moral Bog skrbeti, da bom do konca meseca izhajal. 25. Za obed sem si kupil kruha in vina za 30 kr. Jerka pa je odšla k žlahti, kjer je dobila obed iii še nekaj za na pot. Denarja še imam 5 kr. — Pri Mikložu, ki že okreva, je bil zdravnik, in mu naročil vsak dan telečjo pečenko, da se prej okrepi. Fazani bi pač tudi dobri bili, ko bi jih imel, a ubogi ljudje še črnega kruha nimajo. 20. Za žveplenke in dvema siromakoma sem dal zadnjih 5 kr. V mošnji toraj ni nič več; no, za obedo .sem imel še od včeraj kruha in vina. 27. Grajski gospod me je na obed povabil. Boljše se pač ne bi moglo „vrajmati". Tukaj smo imeli obilno mesa in pogač, pečenk in paštet in Bog ve, česa vsega. Tudi vina je bilo več, kakor ga je bilo potrebno. .Jerka mi večkrat pravi: „Go-spod! vsak dan bi vam kupica starega vina dobro storila". Danes sem se ga za štiri dni napil. Če ti ljudje vsaki dan toliko jedo in pijejo, je pač čudno, da niso bolani. Jaz sem posebno težko telečje pečenke čakal, ko pa je na mizo prišla, vzel sem naj-veči kos ter ga skrivaj s krožnika v snažni robec zmuznil, ki sem ga zato s saboj vzel. Bo prebo-lemu Mikložu prav došel, jaz že tako ničesar več ne potrebujem. Ubogi Miklož bo debelo gledal in se veselil, ko bo to pečenko dobil. Zdi se mi, da me je domače dekle videlo, kar sem delal, kajti na-.smejalo se je ter mami nekaj na uho pošeptalo. Če me je dekle res videlo, bodo morebiti mislili, da nikakšnega poštenja ne vem in da nikoli nimam zadosti, kakor tisti, ki se je jokal, ker je bil sit in imel vse žepe polne, pa še je vendar mnogo jedi na mizi ostalo. 28. Hvala Bogu, da bo kmalu konec meseca ter smem spet po svojo plačo iti. Ko bi ta mesec imel 31 dni, ne vem, kako bi se mi zadnji dan godilo. 29. Kolika sreča! Kaj naj s svojim bogastvom začnem! Predpoldnevom se je pripeljala grajščakinja s svojo hčerko k meni. Moral sem jima povedati celo zgodovino telečje pečenke, ktero sem bil zadnjič seboj odnesel. Ker je grajščakinja že slutila, kaj da sem s pečenko nameraval, prinesla mi je danes za moje „revne siromake" 10 gld., češ, naj tudi na sebe ne pozabim. 30. Moj Bog! Kaj bo iz tega? Danes sem dobil po pošti zaboj, v kterem je bil nov talar z rudečim podšivom in zraven škofovo pismo, ki se tako glasi: „Ljubi gospod župnik! Veseli me, da Vam zamorem vaše dolgoletno zvesto službovanje dostojno poplačati. Priskrbel sem Vam službo stolnega korarja, ker sem mislil, da bi široki korarski koler najlepše zakrival slabo prišito krpo na vašem starem talarju." Ko sem stari Jerki pismo prebral, jokala in smejala se je ob enem, in skoraj bi me bila objela, ker samega veselja ni vedela, kaj dela, a v zadnjem trenutku se vendar še spomni da to ne gre. Jaz korar stolne cerkve! — to jo res preveč. Ljubi Bog! ohrani me v svoji milosti in varuj me ošabnosti — .sicer bi za-me itak bolje bilo, da ostanem še dalje siromaški hribovski župnik. Tako kakor temu gospodu se je godilo in se še godi niarsikteremu duhovniku le s tem razločkom, da vsake krpe ne pokriva široki korarski koler, kakor se je bilo temu gospodu slučajno primerilo. razburjen, toda ne po burji, temveč vsled agitacije za bodoče občinske volitve, ki Jih bomo od 15. do 19. novembra imeli. Da imamo do sedaj nemčurski zastop, bo marsikteremu znano, da bi se ga pa radi znebili, ve vsakdo, kdor le količkaj naše razmere pozni. Naši občinski očetje nam slabo gospodarijo, kar so jim narodni veljaki naši že večkrat povedali. Se ve, da je sitno resnico poslušati, ali kaj se hoče? Tudi naši veliko-nemci, bolj prav posili-nemci, so se zarad tega očitanja pritožili na c. kr. okrajno glavarstvo. V soboto so imeli „dan", pa so z dolgim nosom odšli, ker niso nič opravili. Da so vsled tega še bolj razdraženi, nam bote prav radi verjeli in zarad tega tudi vse poskušajo,^ kako bi več vo-lilcev na svoje limance nalovili. Že sedaj vabijo jih na pijačo, na čelu njim naš znani „Cicero", kajti prepričani so, da je pijača najboljše mazilo za volilni voz, kteri po tisti najgladkeje teče. Tudi volilni red je za nemčurje mnogo umestneji, nego za narodno stranko, čudom smo se čudili, ko smo med volilci prvega razreda našli vpisanega vladnega praktikanta; do sedaj te vrste uradniki, bolj prav neuradniki, niso imeli volilne pravice, kako je li to, da so ga v Postojni v prvi razred uvrstili? Narodna stranka tudi ne drži križem rok in se nadjamo, da bomo v II. in III. razredu na vsak načiu zmagali; v I. razredu bo pa šlo za kaka dva glasa. In tudi tukaj bi se dalo še marsikaj storiti, le delati bo treba. Eazveselil nas je odlok c. kr. šolskega sveta, s kterim je bil zopet naš prejšnji učitelj g. Dimnik k nam prestavljen. Zato je pa zopet ogenj med nemčurji, kterim je g. Dimnik hud trn v peti in na vsak način skušajo, kako bi se ga znebili. Pravijo, da pojdejo celo do ministra, ako ga drugače ne bo mogoče odpraviti. (O tem, upam, da se bo še kdo drugi oglasil, da bo stvar pojasnil.) Naj bi se rajši nekoliko bolj pobrigali za svoje pristaše, pri kterih tudi ni vse v redu. Na pr. pri „Feuerwehr-hauptmannu" tukajšnjih gasilcev. Ker sem že ravno pri gasilcih, naj vam še omenim požara, ki je v soboto na Vseh Svetnikov dan v Eazdrtem tri hiše vpepelil. Pri taistem so se posebno odlikovali Ve-liko-otoški gasilci, ki so za dobre pol ure poprej k ognju prihiteli, kakor pa naši Postojnčani. Vzrok tega je nemčurski župan, ki, kakor se govori, ni hotel konj dati za brizgalnice in se je tako za pol ure zamude napravilo, preden so se konji od drugod dobili. Narodnjak g. M. V. bi bil rad svoje konje dal, ko bi jih bilo poveljništvo le k njemu iskat prišlo, ker on je rekel, da v sili in nesreči, kakor je bila ne dela razlike med nemčurji in Slovenci, ampak o taki priliki vsakemu rad pomaga, kar je tudi prav. Ko čez kake pol ure konji pridejo, odpeljejo se naši vrli gasilci vriskaje proti Eazdrtemu nesrečnim pogorelcem na pomoč, kjer je že Veliko-otočanom pot curkoma po obrazu lil. Tudi našim gasilcem se ne da ničesar očitati, storili so svojo dolžnost. Le druzega poveljništva manjka, kteremu ne bi bila prva reč nemškutarija in vse bi bilo v redu, ker Postojnčani so že znani, da pri vsakem požaru radi pomagajo, če jim je le moč. Z Gorenjskega, 3. novembra. Po novi postavi od 28. avgusta 1883 bodemo župniki izročevali farno ubožno premoženje občinam. Po razglasu c. kr. predsedništva za Kranjsko z dne 31. julija t. 1. beremo v §. 10, da pri nenavadno veliki oddaljenosti farne ubožne naprave, ktero je izročiti, in s potnimi troški (Reisekosten, se ve, da za c. kr. uradnika, resp. za cesarsko kaso) v nobenem razmerji stoječe, — je dovoljeno, da okrajni glavar zvrši obravnavo na sedeži okrajnega glavarstva ali na jednem svojih uradnih dni. Kdo bo pa nam župnikom, kdo ubožnim očetom kaj dal za pot do c. kr. glavarja? Velikrat je glavarstvo jako daleč; treba je hoditi po slabih, hribovskih potih, v gostilni je vse drago, pa brez hrane vendar nobeden človek ne živi. In tako kar o kratkem so ravnil z gg. župniki, ki so se že mnogo trudili, pisarili in skrbeli za ubožne ustanove vse brezplačno. Ravno tako ubožni očetje, bolj prav očetje ubožnih! Ees so se iskali navadno najbolj pošteni možje za ta posel; a to ni branilo, da so bili in so fie mnogi malo premožni. Tudi ti so do zdaj delali in pota imeli brez plače in povračila. In zdaj naj tudi ti po 3 do 5 ur daleč do glavarstva hodijo, naj zamud6 celi dan, namesto doma delati, zraven naj stradajo ali si drago hrano iščejo itd. Če je to prav in pravično, sami sodite. Govor . Linškega mil. g. škofa nas duhovne jako veseli, in upamo, da se bo na bolje obrnilo glede žol tudi pri nas. Naj bi tudi kdo pri nas potegnil zagrinjalo od novošegne šole, oj koliko žalostna podoba bi stala — da prepad bi zijal pred nami! Marsikje bi tudi pri nas skrbni stariši prašali, kakor so Linškega: Smo li dolžni svoje otroke tje pošiljati, kjer je vera in nravnost v nevarnosti? Pa kaj — saj ne smemo rane razodeti ter jo zdravniku pokazati, brez tega se pa ne ozdravi. Duhovni čutimo nekako moro v očigled novega nameravanega poboljšeka. Skrbi nas, da bi se nam še hujše po zboljšeku ne godilo, kakor se nam je že do zdaj. Vse, kar od tega slišimo ali čitamo, nam ne more ravno velikega veselja delati. Od 300 do 500 gld. letne plače naj ima kaplan. Tedaj za njegove dolge in drage študije, za njegovo vsestransko izobraženost (saj taka se tirja od njega); za vse njegova trudapolna, nevarna, z največo odgovornostjo skljenjena dela, naj g. kaplan še toliko ne bo imel, kakor učitelj. Ees mikavno za dijaka z maturo! Ees tolažljivo za starega neomoglega duhovnika, kaj ne! Kaj pravite, je li naša skrb opravičena? (Da — popolno opravičena. Vredn.) Iz vsega tega lahko posnamete, v kakih čudnih zadevah smo dandanes duhovniki in kako tužno nam je lahko pri srcu. Bog daj skoraj boljše! DomaČe novice. (Gosj). Ljiidevit Ferona), magistratni svetovalec, je sinoči ob 9. Uri po dolgem bolehanji umrl. Bil je ranjki marljiv in izvrsten uradnik, zraven pa tudi veren katoličan, ki je sam dopolneval svoje krščanske dolžnosti, pa tudi gledal, da je pri drugih hudo zabranil, kjer je mogel. Blagi mož, naj počiva v miru! {Državni izpit z odliho) napravil je tukajšnji ma^stratni tajnik gosp. Matija Zamida. Kakor pravijo, je to slučaj, ki se je v teku dvajsetih let le enkrat primeril; pač pa kaže na spretnost in pridnost g. magistratnega tajnika. Čestitamo tako njemu, kakor tudi Ljubljanskemu mestu. {Missa S. Jacdbi) pela se bo v nedeljo zjutraj ob 8. uri pri slovesni službi božji v novi cerkvi presv. srca Jezusovega. Eeditelj petja je gospod Burgarelli in mu je več gospodov pevcev obljubilo svojo pomoč. (VojašJco.) Poleg že imenovanih povišanih častnikov nam je še omeniti nekterih pri c. kr. bram-bovcih. Tako je povišan za polkovnika podpolkovnik in zapovednik kranjsko-primorskega brambovskega polka št. 5, g. Albin Schwara, za stotnika nad-poročnik v Novomeškem brambovskem batalijonu št. 24, g. Franc Ar z t. (Že zopet LuJcovšJca pošta), ki se je blizo Je-žice kar na lepem prekucnila, trčnivši z nekim vozom včeraj ob '/2 "" popoludne. Stari mali voz je šel menda ves na kosce, popotnikom se pa ni druzega nič zgodilo, kakor da so morali peš v Ljubljano. {Herman Aličin,) agent neke sladkornice, se je imel danes zarad ponarejene menjice zagovarjati. Najbrž si ni upal svoje reči dobro opraviti, ali kaj je bil vzrok, proti deseti uri dopoludne se je samo-morno vstrelil. {Pravili so), da je nekdo okozi mesarski most v Ljubljanico padel. Neverjetno se nam je zdelo in šli smo gledat; prepričali smo se pa, da so v resnici mostnice tii pa tam za malo ped prekratke in da je tesar položivši jih pozabil na površne poprečne tramove, kteri bi vse vrzeli, skozi ktere se v vodo vidi, do dobrega pokrili. {Obligacije hranjslce zemljišne odveze), ki so bile 31. oktobra 1884 izsrečkane: s kuponi ii po 50 gld. št. 10; ii po 100 gld. št. 10, 359, 420, 449, 470, 481, 574, 661, 674, 698, 720, 730, 820, 866, 889, 933, 1045, 1136, 1192, 1243, 1359, 1437, 1691, 1729, 1757, 1780, 1798, 1803, 1873, 1956, 1958, 2003, 2017, 2203, 2207, 2603, 2620, 2669, 2695, 2720, 2752, 3027,3029, 3127; a po 500 gld. št. 35, 167, 187, 210, 308, 340, 377, 386, 430, 472, 624, 641, 740, 758, 804, 819; a po 1000 gld. št. 44, 78, 90, 126, 328, 387, 403, 441, 432, 513, 523, 528, 570, 601, 734, 786, 816, 918, 992, 1076, 1105, 1119, 1153, 1156, 1299, 1319, 1538, 1540, 1552, 1601, 1669, 1696, 1792, 1797, 1804, 1941, 1966, 2063, 2068, 2116, 2240, 2277, 2286, 2293, 2350, 2360, 2371, 2426, 2463, 2512, 2539, 2563, 2576, 2615, 2721, 2729, 2745, 2807, 2838, 2841, 2847, 3876, 2934, 2942, 2961; 11 po 5000 gld. Št. 556, 606, 611, 627 in 84 z delnim zneskom 2230 gold. Lit. A. Št. 1049 v znesku z 10.090 gld.. lit. A. št. 1277 v znesku s 3300 gld.; lit. A. št. 1467 v znesku z 2200 gld.; lit. A. št. 1514 v zneskni s 500 gld.; lit. A. št. 1553 v znesku s 350 gld.; lit. A. št. 1621 v znesku 5000 gld.; lit. A. št. 1633 v znesku s 5000 gld.; lit. A. št. 1644 v znesku s 5000 gld.; lit. A. Št. 1723 v znesku s 50 gld.; lit. A. št. 1791 v znesku s 100 gld.; lit. A. št. 1807 v znesku s 1000 gld.; lit. A. št. 1811 v znesku s 27.730 gld. — Lastniki sledečih že poprej izsreč-kanih obligacij se še niso oglasili za plačilo: s kuponi št. 77, 213, 260 po 50 gld.; s kuponi št. 29, 59, 137, 245, 438, 609, 827, 849, 935, 1240, 1274, 1405, 1421, 1704, 1708, 1817, 1929, 1948, 1997, 2147, 2271, 2445, 2629, 3030, 3202, 3203, 3204 po 100 gld.; s kuponi št. 177, 345, 655, 678, 729 po 500 gld.; s kuponi št. 296, 428, 652, 777, 2034, 2074, 2076, 2265, 2279, 2664, 2684, 2871 po 1000 gld.; s kuponi št. 351, 373 po 5000 gld.; lit. A. št. 1496 po 1000 gld.; lit. A. št. 1575 po 50 gld.; s kuponi št. 2690 po 1000 gld. z delničnim zneskom po 760 gld. in se ostalim zneskom po 240 gld. {Novi šJcof) Poreško-Puljski, dr. Ivan Plapp porodil se je, kakor „Soča" njegov življenjepis pripoveduje, v Korminu na italijanski meji 18. aprila 1854; ljudske in srednje šole, kakor tudi bogoslovje, dovršil je v Gorici, kjer je bil 7 let rejenec deškega semenišča; v mašnika je bil posvečen 19. sept. 1868. Eno leto bil je prefekt v deškem semenišči, potem je šel na Dunaj, kjer je kot Avgustinejec nadaljeval bogoslovske študije in dosegel naslov doktorja bogoslovja. V Gorico vrnivši se bil je blizo pol leta vikar v prvostolni cerkvi, potem šprirituval in slednjič 8 let profesor v bogoslovji. Zadnjega pol leta se je marljivo učil hrvaščine ; s slovenščino se je bavil že prej. {EusJci vojni parnih „Strelok'') priplaval je v Tržaško luko s 108 možmi in 12 topovi. {100 let) stara umrla je v Gorici gospa Ana Schaffenhauerjeva minulo sredo. Eodila se je bila na sv. Martina dan leta 1784. {Koprsld šolski sluga) Jožef Zorn, ki jo je bil s plačami profesorjev popihati hotel in so ga v Na-brežini spoznali iu prijeli, obsojen je zarad zločin-stva izneverjenja na 15 mesecev, njegova priležniea pa na 3 mesece hude ječe. (Petindvajsctlctnico) ohha.ia,h je južna železnica na vseh svetnikov dan, od kar je prevzela promet na svoje roke od države. {Železnico) bodo delali iz Celja v Spodnji Drau-burg na Koroško po Savinski dolini. Sedaj je dobil dovoljenje, da jo sme premeriti gosp. baron Oskar Lazarini. Razne reci. — o slava leta 1885. Stalni odbor za dostojno poslavljenje tisočletnice smrti sv. Metoda v Brnu je sklenil izdati slavnostno svetinjo s podobo sv. Cirila in Metoda v prav velikem številu. Katoliško vnete osebe se bodo pa naprosile, da jih bodo kolikor le mogoče med narod razširile. Tudi se bodo izdale posebne knjižice, kterih obseg se bo nanašal samo na življenje in delovanje slovanskih blagovest-nikov. Eazun tega se bodete izdali podobi cerkve sv. Klemena v Eimu, kjer počiva sv. Ciril in pa podoba one votline na Krimskem polotoku, v kteri je bival sv. Klemen. Obe podobi bodete krasili knjigo, ktero spisuje slavnoznani češki pisatelj dr. Matej Prochilzka v poslavljenje 1. 1885. Knjiga bo obsegala kaj natančen in popoln životopis sv. Metoda. — „Pravi republikanci" v Parizu so že začeli svoje delo. Pred nedolgim so imeli shod v prospeh lionskih delavcev. Govornik Vailland je dokazoval, da more edina revolucija rešiti »vprašanje lakote" in je zahteval, da naj se premoženje, ktero je imenoval ukradeno blago, veliko bolj z davki obloži. Drugi govornik je pa sporočil, da so prevratniki v Eheimsii popolnoma za trenutek pripravljeni, da bodo bogatinom vzeli vse imetje. Posebnih nemirov pri shodu ni bilo; pa saj je to še le začetek! — Usmiljene sestre in svetne postrež-nice. Liberalni slovenski dnevnik je že veliko blata zmetal na red usmiljenih sester in zadnji čas se je celo neki oddelek deželnega zbora zagnal zoper ta red, ki vživa med vsemi katoliškimi redovi največ priznanja in hvale ne samo med katoličani, ampak .tudi med brezverci in drugoverci. Poročila s Francoskega in Nemškega nam to potrjujejo. Ees, da pravijo naši liberalni doktorji, da se potegujejo za korist dežele, pa prava tendenca je preočitna, da bi jo mogli z vsem svojim naporom pri svojih govorih zakriti. Usmiljenke so cerkven red — ki ni kakor nobena stvar na svetu brez malenkostnih slabosti — in ta je liberalcem trn v peti, naj taje kolikor ho- ?ejo. Sramota za nas, da morajo nemško-libe-ralni deželni poslanci red usmiljenih sester nasproti poslancem katoliškega slovenskega naroda braniti! Daleč smo že! Tii se zopet kaže, kaka potreba je, da se vstanovi konservativni volilni odbor, ker narodnemu je katoličan ali pa liberalec vse eno, da je le Slovenec. Kaj bi se pa tudi doseglo s tem, da bi se polagoma usmiljene sestre spodrinile? Dobrega gotovo nič. Usmiljenih sester še ni uihče dosegel v delih usmiljenja nasproti trpečemu delu človeštva. Da pa niso svetne postrež-nice veliko vredne, je že znano in zadnji čas na Francoskem še posebno dokazano. Nič boljše mnenje ni o ruskih svetnih postrežnicah. Profesor Botkin, osebni carjev zdravnik in prva kapaciteta na Kuskem, je pred nedolgim pri seji v Petrogradskem mestnem zboru spregovoril te-le besede: „Ako pogledamo po naših bolnišnicah, se moramo čuditi, da toliko bolnikov umrje. Ako se pa prašamo po vzroku, moramo reči, da umrje večina bolnikov od lakote. To pa pride od tod, da je za vsakega bolnika odmenjenih samo 13—14 kopejk in da še to siromašno plačo večinoma postrežnice bolnikom pokradejo." Kdaj se je kaj tacega slišalo o katoliških usmiljenkah ali milosrdnicah ? — Barbarstvo moderne vlade. Laška vlada je zopet pokazala svoj umeteljni čut. Ob razvalinah Dioklecijanovih toplic stoji prekrasna cerkev zidana po načrtu slavnega mojstra Mihaela Angela. Poleg te cerkve je pa sozidal „neumrljivi" mojster prekrasen samostan za kartuzijane, ki slavi posebno po krasnih stebrih, ki nosijo streho dolgega ho-dišča. Celih 300 let so živeli v teh prostorih sinovi sv. Brunona zaprti v svoje ozke celice, meneči se edino za molitev in izveličanje duš. A ko se je 1. 1870 polastila večnega mesta roparska druhal sa-vojskega kralja, bil je kartuzijanom odvzet samostan, v kterega so se naselili kraljevi vojaki. Le mali del samostana je bil menihom še puščen, pa ker niso imeli nikoli miru in so bili vedno nadlegovani, je bil 15. okt. samostan razpuščen. Prekrasno cerkev posvečeno „angeljski Kraljici" bodo odslej oskrbovali Cistercijenci, ki imajo pri bližnji cerkvi sv. Bernarda še skromno stanovanje za silo. Tudi njihov samostan je spremenila nova vlada v vojašnico. Prekrasno hodišče, delo Mihaela Angela od umetnikov tohkokrat občudovano je zdaj — vojaška shramba. Ali ni to barbarsko? — „Očenaš" v sambeškem jeziku. Lansko leto je prišel iz Afrike v Evropo P. Gabriel iskat novih delavcev za v vinograd Gospodov. Bil je sedem let v nezdravih mrzličnih krajih med zamorci ob reki Sambesi za misijonarja; v teh sedmih letih je umrlo samo v tistem misijonu 30 duhovnikov in redovnih bratov. Mrzlica, nezdrava voda in pa sploh nezdravo podnebje spravi večino Evropejcev v prezgodni grob. Ko je prišel pred sedmi leti v one kraje, niso imeli ljudje še pojma ne o pravem Bogu. Njegova prva naloga je bila, da se je priučil do dobrega ondotnega jezika, potem je pa jel prestavljati „Očenaš" v domači jezik. A kaka težava, ker je ta tako malo razvit, da še vseh za nOčenaš" potrebnih besed nima! Zato je P. Gabriel privzel v sili portugalske besede. „Očenaš'' se začenja v sambeškem jeziku: „Baba nato arikuzulu barikale nam-bira nizarako zakuno kunaifc Molungu pansi piako. Barikale nazichitna kubanza kuako panzi pano ninga kuzulu" itd. — Vspeh katoliških in protestantev-skih misijonarjev. Pred nedolgim časom je krožila po amerikanskih časnikih novica, kako gori neki odlični Japonec za protestantovsko vero. Da je prišla ta vest nemško-protestantovskim listom kakor nalašč in da so pri tej priložnosti zopet hudo po katoliški cerkvi udrihali, ki pa z omenjenim poročilom ni bila v nobeni zvezi, je samo po sebi umljivo. Vse je bilo radosti nad velikim vspehom, ki ga je doseglo pro-testantovstvo pri Japoncih. Ali kaka žalost in neprijetno začudenje, ko so zbrani protestantovski misijonarji v Japanu poslali v Evropo poročilo, da ne dosežejo z vso zgovornostjo in vsem podkupovanjem .skoro nič. Misijonarji tožijo, da so nasproti njim Japonci trdosrčni in se ne bo nihče več spreobrnil, ako vlada zopet ne pošlje nekoliko liber šterlingov in novih misijonarjev. Med 80.000 kristijani v Japanu, jih je nad 60.000 katoličanov. To jasno priča o vspehu dragega protestantovskega misijona, ki duše v pravem smislu besede, kupuje. Med tem ko pride katoliški misijonar reven kot berač tujim narodom oznanovat čisto besedo božjo, se pa pripelje protestantovski pastor kot bogat grof med nevernike. A zakaj pa tak razloček v vspehu? Katoliški duhovnik živi za ljudstvo, deli ž njim svojo miloščino, tolaži nesrečne, obiskuje bolnike, trpi s trpečimi in deluje neprestano v vinogradu Gospodovem, brž, ko si je prisvojil ondi domači jezik in ondotne navade. Tudi so katoliški misijonarji popolnoma edini v verskem poduku, kar se pa pri protestantih tako zelo pogreša. Ta uči, da je Kristus v cerkvi pričujoč, drugi to taji, ta svetuje bolnikom, naj se pu.stiina|Hka borza. (Telegrafično poročilo,) 4. novembra. Papirna renta po 100 gld.....81 gl. 30 kr. Sreberna „ „ „ n • • ■ • 82 „ 45 „ 4% avfitr. zlata renta, davka prosta . . 103 „ 50 „ Papirna renta, davka prosta . . . 96 „ 45 Akcije avstr.-ogerske banke . . 877 „ — „ Kreditne akcije............292 „ 60 „ London.......121 „ 90 „ Srebro.......— „ — „ Ces. cekini.......5 „ 78 „ Francoski napoleond......9 „ 67 Vj „ Nemške marke......59 „ 80 „ Od 3. novembra. Ogerska zlata renta „ „ . . . „ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke „ Landerbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Traraway-drHŠtva volj. 170 gl 4% državne srečke iz 1. 1854 „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864 ...... 1864 . . Kreditne srečke .... Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke .... Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice „ „ Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac. 200 gld. 250 gl. 500 „ 100 „ 50 ., 100 „ ao „ 10 ., 122 gl. 93 „ 89 „ 105 „ 103 „ 571 „ 297 „ 313 „ 124 „ 134 „ 173 „ 171 „ 177 „ 23 „ 18 „ 108 „ 105 „ 104 „ 50 kr, 55 „ 45 „ 90 „ „ 50 I 50 „ 75 „ 40 „ 25 „ 50 „ 50 „ n 25 „ 75 „ 50 „ 50 „ t Magistrat stolnega mesta Ljubljane spolnjuje britko dolžnost, naznanjajoč, da je I. magi-stratni svetnik gospod LUDOVIK PERONA, vitez Frane Josipovega reda, po daljšem bolehanji umrl 3. dan novembra 1884 leta ob 9. uri zvečer. Pogreb bode v sredo 5. dan t, m. ob 3. uri popoludne od Virantove hiše št. 2 na sv. Jakoba trgu. V Ljubljani, 4, dan novembra 1884. Orgljarja trata Zupan, ktera sta že od leta 1879 do sedaj izdelovala cerkvene orgije po novi iznajdbi v Kropi, sta se preselila v Kamnogorico (Stein"bticliel) pri Podnartu iii odslej nadaljujeta svoje delo v novozgradenih prostorih, ter se z najodličnišim spoštovanjem prečast. (2) duhovščini priporočata. Zahvalna pisma. GoHIJtKill. 1 e k a r j 11 Podpisani potrdim s tim, kakor se resnici spodobi, da že 10 let prejemam homeopatične zdravila od lekarne g. Gabriela Piecoli-ja v Ljubljani za domačo potrebo in so se taista vedno posebno dobro obnesla, toraj homeopatično lekarno g, Piccoli-ja lahko vsakemu z najboljšo vestjo priporočam. Podi i po, meseca maja 1884. Prane r k o, župnik. Pro,sim Vas, izvolite mi zopet poslati izvrstne Vaše „želodečne esence'', katere je že mnogim pomagala, 24 steklenic. Ljubno, 15. maja 1884. Matej Strnad, župnik. Prosim da mi s poštnim povzetjem pošljete 24 steklenic Vaše zares izborne „želodeCne esence" Na Ponikvah, 21. maja 1884. Anton Batagelj, vikar, pošta Št. Lucija pri Tolminu Osemnajst let bolehala sem na želodcu in uže sem mislila, da ne bom nikdar več zdrava. Kakor pa sem dobila Vašo „želodečno esenco" mi je že po ne-ktcrih stcklenieah odleglo. Sedaj sem pa zdrava in dobro rejena, Rovercdo, Tirolsko, 10. februarja 1884. Marija Schwarz. Prosim, da mi zopet pošljete 12 steklenic Vaše „že-lodečne esence", katera me je popolnoma ozdravila od bolečin v želodcu. Jloja sestra je v svojem 66. lotu ozdravila, ko jo šest steklenic porabila, čo tudi je popred mnogo let bolehala. liiezen, 5. marca 1884. (8) F r a n C S t a n k o, prometni čuvaj št. 83 na gorenjem Stajarju. Piccolijeva želortečiia esenca, od Piccoli-jeve lekarne v Ljubljani, ozdravja, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval, bolezni v želodcu in trebuhu, bedenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico, migrene itd. in je najboljši pripomoček za gli,sto pri otrocih. 1 steklenica 10 kr. Izdelovalec jo pošilja tudi v zabojih po 12 steklcnio skupaj za 1 gl. 36 kr. Kdor je vzame več, dobi primeren odpust. Tu navedena, kakor vsa druga zdravila so ziniraj svežna za dobiti v lekarni Piccoli-ja pri Angelju v Ljubljani, dunajska cesta. Naročila izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska.