Leto LXXm., št. 190 Ljubljana, srcđa ZL avgusta 1041 Cena Din Ishaja vsak dan popoldne Trst a Din 2, do HM) Trst a Din 1-50, od 100 do S0O rrsta Din 4.—. Popust po dogovor«, sel ja mesečno v Jugoslaviji Din I^TUBftWAHA* trg M. T — JPCPPO MB8TO, l^brjansfca cesta, uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; X telefon ŠL 190 — JESENKK: Ob kolodvoru 101. trg ft. — Postna hnmOntca v l*j*bi$*A S*. 10351- Težaue med madžarsko in Riimunilo s, se zdi, da Je zbližan]« ospredje možnost nemšl Turn Severi n. 21. avg. e. V rumun-sko madžarskih podajanjih ni bilo od včeraj notK-iiih novih momentov. Smatrajo, da težave niso odstranjene niti po izročitvi rumunske spomenice madžarski delegaciji, ki obw»Ra 18 strani in vsebuje rumunske proti prt ilioge. Izve se, da je rumunska vlaia izrazila svojo pripravljenost odstopiti 4 obmejna okrožja in da želi vsa ostala teritorialna in manjšinska vprašanja rešiti potom plebiscita. Opaža se, da želita oho državi kljub v m'm težavam sporazum, kor nobena noče arbitraže, Bukarešta, 21. avg. pe. Sef rumunske delegacije, ki se pogaja z Madžari, minister Valerian Pop je davi vrnil v Bukarešto. S seboj je prinesel protokole o obeh sestankih z madžarsko delegacijo v Turn Severinu. Kakor cc zatrjuje v dobro poučenih ru-munskih krogih, so v Turn Severinu ugotovili, da ie med madžarskim In romunskim stališčem jrlede Transilvanije tolika razlika, da je zaenkrat sporazum izklju- čen. Zaradi tega je def madžarske delegacije poslanik Hory že snoči odpotoval v Budimpešto, da informira madžarsko vlado o položaju. Rumunska vlada nikakor ne more pristati na madžarske predloge, po katerih naj bi Madžari dobili dve tretjini Transilvanije. Madžari načelno odklanjajo izmenjavo prebivalstva, češ da je kmečko prebivalstvo vse preveč vezano na svojo zemljo. Pač pa Madžari obljubljajo, da bi Rumunom, ki bi prišli pod njihovo oblast, izpolnili vse njihove narodne zahteve. Ni verjetno, da bi rumunska vlada mogla sprejeti te predloge, ki so nasprotni principu, katerega bistveni cilj je bil odpraviti problem narodnih manjšin v Podu-navju. V Bukarešti smatrajo, da Transilvanija ne predstavlja samo mejnega ali teritorialnega problema za Rumunijo, temveč problem nacionalnega obstanka Rumunlje. Pod takimi pogoji ne izključujejo, da bodo po- gajanja v Turn Severinu prekinjena, ker je zbližanje obeh stališč nemogoče. Računati je treba z možnostjo arbitraže osi Rim—Berlin, zlasti gospoda Hitlerja, ki je bil Inieiator pogajanj, slonečih na zameni prebivalstva. V zvezi s tem poudarjajo vpolltičnlh krogih, da je bil Bratianu, ki ima v Nemčiji prijatelje na važnih položajih, včeraj dopoldne sprejet pri kralju in je bila avdien-ca ponovljena ob 15. Mislijo, da bo Bratianu poverjena misija obvestiti Berlin o položaju v zvezi s pogajanji med Madžarsko in Rumunijo, ker je treba računati tudi z dejstvom, da se bosta skušali Rumunija in Madžarska izogniti arbitraži. Madžarska delegacija čaka na nova navodila Bukarešta, 21. avg. e. (DNB). V dobro poučenih krogih pravijo, da bo predsednik Madžarske delegacije Hory, ki se od včeraj popoldne mudi v Budimpešti, v četrtek spet odpotoval v Turn Severin in da bo madžarska delegacija čakala na nova navodila svoje vlade. Vodja rumunske delegacije Valer Pop je bil včeraj popoldne sprejet pri kralju Karolu in mu je poročal. Berlinske informacije Berlin, 21. avg. e. Ker se je v javnosti govorilo, da bodo pogajanja med rumunsko in madžarsko delegacijo za ureditev teritorialnih vprašanj odgođena, se je v Berlinu moglo izvedeti, da je bila predvidena od-goditev pogajanj, toda delegaciji nista odšli domov in zato se misli, da pogajanja še niso prekinjena. Vsekakor obstoji neka razlika med razgovori, ki jih Rumunija vodi z Bolgarsko in z Madžarsko. V Berlinu pravijo, da so za pogajanja Rumunije z Bolgarijo obstojali neki materialni pogoji in je zaradi tega potek pogajanj olajšan. Rumunsko madžarska pogajanja pa so se pričela frez skupne platforme in to pogajanja otežkoča. Ugoden potek pogajanj v Crajavi Bukarešta. 21. avg. e. (DNB) Rumunsko bolgarska pogajanja so se včera.' popoldne nadaljevala v Crajovi. Oba pred-eđn'ka delegacij Kreteanu in Pomenov sta imela večurni razgovor. Dasj ni b'lo izdan** nobeno uradno poročilo. Se izve. d\ se bodo razgovori danes nadaljevali v prijateljskem duhu in da bodo tudi kont-ani Včeraj se ie že sestal tehnični odbor, ki j1 razpravi al o vprašanju zamenjave prebivalstva. Bukarešta. 21 av'itična sloga in tesno sodelovanje med narodi, ki goje iste ideale in ki računajo s tem. da ie ohranitev miru v F,vropi in na svetu sploh, edin način za uresničenje teh idej. Nato ie govoril o nemški propagandi m o nemških trditvah v zvezi s skoraišniim nemškim bombardiranjem Velike Bri+aniie in priromnil: V zunanje ministrstvo prihaja čedalje več 'a^otovil iz posameznih držav, ki so prepričane, da ie to. kar iim pravimo, resnica. Na koncu svojega govora pa je lord Ha-lifax dejal" Nihče ne želi. da bi voina trajala samo en dan več. k-ikor pa bi bilo potrebno, niti ne želi uničenja Nemčije ali tega. da bi i7gub:!a svoje pravična mesto v Evropi. Prav tako tudi ni nikogar, ki bi ielel. bi Nemčiia un»čila našo svob'do vladanja. Sovražnik mora biti oripravlien narodom dnti vso pravic^ ži\I.ienia \ miru. pravico svobode in življenja v miru. Nisem videl niti najmanjšega dokaza da bi bil =ovražnik pripravljen na takšno rešitev, kakršno si želim iaz Naloga in žel i a Velike Britanije ie nadaljevati voino vse dotlej, dokler sovražnik ne bi bil pripravljen na takšno rešitev, ki bi edino dala Evropi mir N;hče na tudi ne dvomi o tem. da smo sposobni prepričati ga o tem Angleški in ameriški tisk o ChurchiUovetn govora London. 21. avg s (Reuter) Vsi današnji angleški listi soglašajo z včerajšnjim govorom ministrskega predsednika Churchilla. »Dailv Telegranh« pravi, da ie podal Churchill lepšo sliko položaja in angleške moči nego kdaj koli preje. List posebno opozarja na dve točki iz Churchillovega govora: da Anglija zbira svoje moči za ofenzivni nastop v letu 1941 ali 1942 ter da nepremagana Anglija vzbuja upanie med podjarmil enimi narodi Evrope. Tudi »Times« naglašajo. da bo Churchillov govor še dvignil duha v Angliji. Poročila iz Amerike javljajo, da ie bil tam govor prav tako usodno spre;et. Ne\vyork Times<- pravijo, da marajo tako odločne besed iz ust takega moža v .sedanjem času zapustiti vtis zaupanja »New-vork Herald Tribune« Dravi, da bo po Churchillovem govoru izginil pesimizem glede Anglije, ki se ie v Zedinjenih državah tli in tam pojavljal. V Churchillu ima Nemci'a +ako močnega nasprotnika, da angleška trdnjava, če prejme pomoč, lahko doseže zmago nad Nemčijo. Zb«tf*?nfe angleško ruskih odnosov London, 21. avg. e. (Reuter). V gornjem domu je minister za dominione izjavil med drugim: Izboljšanje rusko-angieških odnošajev vzbuja pozornost vlade Nj. Veličanstva. Sovjetska unija se razteza na obe hemisferi in ima interese v raznih delih sveta. Ti interesi prihajajo v stik z interesi angleškega irrvaeriia na novih točkah. Navadna razboritost bi svetovala boljši sporazum s sovjeti. Vlada Nj. Veličanstva se ne bavi z oblikami vladavin, ki obstoje pri drugih narodih, temveč skrbi za ureditev konkretnih vprašanj in mi mislimo, da obstoji podlaga za dovoljujoč tnrovinski sporazum. Sir Stafford Cripps ie v teku svojega sestanka z Molotovim hrabro in z uspehom izpolnjeval to težko nalogo. Veleposlanik Nj. Veličanstva uvi deva popolnoma važnost teh pogajanj za trgovino in obstoji upanje, da bodo razgovori v kratkem dovedli do sporazuma. Za obramba Severne Amerike Neu> Vorfc. 21. avgusta A A. (DNB) Predsednik Roosevelt je poklical pristojne uradnike iz vojnega in mornariškega ministrstva, naj do prihodnjega tedna izdelajo novo skupno pogodbo s Kanado, pogodbo, ki bi se nana:ula na obrambo Amerike. V daljšem telefoničnem' razgovoru rz svoje poletne rezidence je predsednik Roosevelt dejal, da bodo prihodnjega četrtka imenovani štirje ali pet drpdomatskih zastopnikov ter pomorskih in vojaških strokovnjakov, ki bodo ob sodelovanju s kanadskima zastopniki izdelali načrt za obrambo Severne Amerike. Washington, 21. avgusta A A. (Reuter) Zunanje ministrstvo poroča, da Zedin.jene države ne bodo sprejele nobenega tujega diplomata ali konzularnega predstavnika, ki ga ne bi bile voljne sprejeti rodi ostale ameriške države. Washington, 21. avgusta AA. (Reuter) Pomočnik zun. ministra Sunmer WeWes je na govor francoskega poslanika Bulhe* izjavil, da ni lepo, če poslanik javno razlaga gledanje, ki je zasnovano na opazovanju v zvezi z nevarnostmi, ki po njegovem ■MjgMJJB pretijo Pof iiscanje napetosti med Grčijo in Italijo Atene, 21. avg. e. Turški poslanik v Atenah je imel daljši razgovor z Metaxasom. V političnih krogih se izve, da so se razgovori vodili o italijansko grških odnošajih in da je diplomatski predstavnik Turčije dal Grčiji neka zagotovila. Predsednik Me-taxas je imel daljši telefonski razgovor z Berlinom in sodijo, da je bistveno popuščanje italijansko grške napetosti pripisati temu dejstvu. Neka grška ladja, ki bi morala odpluti v Lizbono, a jI je bilo to prepovedano v trenutku, ko je bila torpedirana križarka »HellU je dobila dovoljenje, da odpluje 26. t. m. Atentat na Trockega Mexico Cify, 21. avgusta s. (Reuter) Na Leva Trockega je bUl izvršen atentat v njegovem stanovanju. Atentator ie napadel Trockega s kladivom ter ga težje poškodovali. Po zadnjih poročilih je stanje Trockega kritično. Atentator je bil aretiran. 3fexico City, 21. avgusta A A. (DNB) V zvezi z atentatom na Trockega se izve. da je bil atentator francoski komunist Franck Jack. Posrečilo se mu je, da je pod lažnim imenom prišel do Trockega. Atentator je prišel v hišo. kjer Trocki stanuje, kmalu po kosilu. Takoj je pristopil k Trockemu in mu prizadejal težke telesne poškodbe. Odnosili so ga takoj na kliniko in ga takoj operirali, vendar pa je njegovo stanje zelo nevarno. Atentator, ki je pred kratkim prišel v Ameriko, je bil takoj aretiran. Mexiko, Citv, 21. avg. AA (Reuter). Kakor je bilo ugotovljeno, ie atentator udar Trockega s kladivom večkrat po glavi in po ramenih, Trockega so nezavestnega odnesli na kliniko. Njegovo stanje ie nadv e nevarno. Zdravniki pravijo, da smrt lahko nastopi takoj. Dr* M a2dc vrnil obisk Beograd, 21. avg. p. Podpredsednik vlade dr. Maček je včeraj vrnil obisk ruskemu poslaniku Plotnikovu. ki je bil pri njem ko se je dr. Maček zadnjič mudil v Beogradu. Ankara, 21. avg. e (DNB) Predsednik turške republike Isrnet Ineni je sprejel turškega veleposlanika v Moskvi, ki mu je podal podočilo. Veleposlanik je poročal tudi zunanjemu ministru, Cez nekaj dni se vrne v Sovjetsko unijo. Turški poslanik v Bukarešti je tudi prispel v Ankaro. Carigrad. 21. avg. AA. (DNB). Predsednik republike Isrnet Ineni je spet odpotoval na počitnice, ki iih 1e prei prekini 1 zaradi službenega Tjotovania po Anatoliji. Predsednik Ineni ie včeraj prispel v Carigrad, še prej pa ie sprejel razne vplivne osebnosti in novinarje. Stocknolm, 21. avg. AA. (Stefara). Zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da je bil zaključen sporazum, po katerem bo iz Rumunije preko Nemčije uvoženih mesečno RC00 ton petroleja. Potrolei bodo prevažali s švedskimi vozovi. Italijanska blokada Vzhodne ASrike I, 21. av«. AA. (DNB). Belgijska narodna banka je sporočita, da je od 21.700 milijonov zlatih frajfcov. kohzoor ie Belgija imela pred vojno, ostalo samo še 155.189 zSatih frankov. Vse draso je Mota vlade nevtralnim državam, ki imajo svojo pomorsko trgovino Nekje v Italiji, 21. avgusta. AA. (Štefani). Italijanska vlada ie nevtralnim državam, ki imajo svojo pomorsko trgovino, poslala sledeče poročilo: Italijanska vlada je z noto od 15 junija dostavila vladam nevtralnih držav poročilo v zvezi z blokado, ki jo je začel sovražnik proti Italiji. To poročilo pravi, da mora Italija izjaviti, da ladje, ki plovejo v sovražne luke, kadar so oddaljene od sovražne obale 30 milj. ploveio na svojo odgovornost in' Italija zavrača vsako odgovornost za posledice, ki bi mogle za te ladje nastati. Zlasti velja to za tiste ladie ki se ne pokoravajo temu opominu. Imenovani nevarni naši se nanašajo na obalo kolonij protektorata in na dežele, ki so pod angleškim mandatom, kakor n. pr. Egipt, kjer so angleške kopne, pomorske in letalske sile. Par v tako se to nanaša na angleške obale v Sredozemskem in Črnem morju, v Adenu in na obale angleških kolonij v Afriki, obale Egipta in Sudana. VSe ladje, ki bi plule v tem pasu se izpostavljajo nevarnosti, da bodo uničene od min ali kakšnega drugega orožja. Italijanska vlada predlaga prizadetim vladam, da podvzameio vse mere. da bi njihove ladje ne plule skozi te nevarne pasove. Italijanska vlada odklanja vsako odgovornost za škodo, ki bi mogla nastati za ladje, kakor tudi za moštva. Naglasa se. da pri tem ni nobene namere, da bi se oviral prehod nevtralnih ladij skozi morja, ki predstavljajo obvezen prehod za plovbo Po italijanski zasedbi Somalije Kairo, 21. avg. s. (Reuter). Snočuji komunike vrhovnega poveljstva angleške voj- ske na Bližnjem vzhodu pravi, eta so bile vse angleške edinice, ki so bile evakuirane preko Berbere iz Angleške Somalije sedaj varno prepeljane v Aden. Z njimi je dospela tudi vsa oprema ter ves vojni material. Manjši del vojnega materiala, ki so ga Angleži pustili v Somaliji, je bil uničen. Komunike pravi, da na drugih bojiščih v Afriki ni nič novega. Rim, 21. avgusta. AA. (Štefani). »Po-polo d* Italia« prinaša ob priliki osvojitve Berbere članek, v katerem pravi, da so morda sedaj reševale angleške čete iste ladje, ki so sprejele svoje časno na krov bivšega neguša. Na koncu pravi list, da se bodo morali Angleži sprijazniti z dejstvom, da je Somalija za nje izgubljena. Bombni napadi na Malto London, 21. avg. s. (Reuter). Včeraj zjutraj je izvršilo večje število italijanskih letal bombni napad na Malto. Protiletalsko topništvo in angleška lovska letala so napad odbila. Napad ni povzročil niti škode niti žrtev. *zredna javna del? v Albaniji Rim, 21. avg. AA. (DNB). V uradnem listu je objavljen zakon, po katerem se bo lahko porabilo 580 mili ionov lir za izredna javna dela v Albaniji Od teh kreditov se bo porabilo 203 milijone za javne zgradbe. 42 milijonov za bolnišnice. 20 milijonov za šole. 140 milijonov za graditev železniških prog. 85 milijonov za socialne ustanove. 50 milijonov za pristaniške naprave in 40 milijonov za razna druga dela. Ustavljen promet v Franciji Vieny,'21. avg. e. (United. Press). Po sklepu nemških okupacijskih oblasti je bil včeraj ustavljen ves železniški promet med nezasedeno Francijo in ozemljem, ki je pod nemško okupacijo. Prav tako so nemške vojaške oblasti prepovedale vsako vrsto prometa med nezasedenim in zasedenim ozemljem in to na ozemlju ob vsej Atlantski obali Meja na Pirenejih zaprta Vichv, 21. avg. AA. (Havas). Vračanje luksemburških in belgijskih beguncev, ki ro jih prevažali z vlaki, ie ustavljeno. Meja na Pirenejih ie zaprta in je ustavljen ves promet. se vračajo Vichyt 21. avgusta A A. (Ha vas) Do 10. t. m. se je vrnilo v zasedeno Francijo 800 tisoč beguncev. Pričakuje se. da se bo do konca jeseni vrnila večina beguncev, če bodo trajale olajšave v prevozu še naprej. Do 10. t. m. se je vrnilo domov milijon demobiliziranih vojakov. S tem bodo zelo pospešena dela na poijih. Po nekaterih krajih je še na stotisoćr demobiliziranih vojakov, ki se zaenkrat še ne morejo vrniti z Mtmtrnn Fi Japonska politika v južnem Pacifiku Tokio, 21. avg. AA. (DNB). Na včerajšnji avdienci pri cesarju je zunanji minister Matsuoka, kakor poroča agencija Do-mej, podal poročilo o zunanjepolitičnih vprašanjih. Po avdienci je bil sestanek med zastopniki vlade, zunanjega ministrstva in po enega zastopnika vojske ter predstavnika Japonske v nizozemski Indiji, generala Koizoa. Na sestanku je prišlo do sporazuma o japonski politiki v južnem delu Tihega oceana. V tukajšnjih političnih krogih smatrajo, da »japonska politika v Južnem Pacifiku« pomeni, da se priključi v področje južnega dela Tihega oceana skupno z nizozemsko Indijo in francosko Indokino v gospodarskem oziru. Naloga generala Koizoa je, da to politiko izvede. Napad na čungking Congking, 21. avg. s. (Reuter). Nad 100 japonskih bombnikov je včeraj zopet napadlo kitajsko prestolnico. To je že Šesti večji japonski napad v zadnjih štirih dneh, kakor poročajo, je bil zaradi teh napadov popolnoma uničen trgovski del Cungkinga. Japonski napadi so zahtevali samo v zadnjih dveh dneh nad 100 žrtev. Več angleških trgovskih podjetij je bilo pri napadih uničenih. Inozemske borze Carin, 21. avg. Beograd 10.—. Pariz 9.325. London 17.675, New York 433.—, Miiai tLOL MBjckftd 40.—. Berlin 175.40. Strmu 2 »SLOVENSKI NAROD«, »eda, SI. avgusta 1940. 6teT. |90 Zračna obramba Anglije letalskega ministra Sinclalra o angleškega letalstva anju London, 21. avg. a. (Reuter). Po govoru ministrskega predsednika Churchilla je bila snoči v spodnji zbornici kratka debata o vladni politiki. Vsi govorniki so v glavnih točkah soglašali z izvajanji ministrskega predsednika. Bivši vojni minister Hore Bellsha se je zavzemal za organizacijo čim večje kopne armade, mobilizacijo celokupne induUrijske proizvodnje in za pobijanje brezposelnosti. Hore Belisha je dalje dejal, da mora tudi Anglija preiti k totalni vojni. Nato je podal letalski minister Sinclair ekspoze o udejstvovanju angleškega letalstva. Dejal je, da razpolaga Anglija kljub številnim letalskim bitknm v frontnih linijah sedaj z več lovskimi letali nego kdaj-koli preje. Po tednu intenzivnih letalskih borb je obroč obrambe, ki ga tvorijo angleška lovska letala nad angleškimi obalami, gostejši nego preje. ' Sinclair je nadalje navajal podatke o nemških letalskih izgubah v novejšem času ter jih je primerjal z angleškimi. Od 8. avgusta dalje je bilo nad Anglijo sestreljeno 701 nemško letalo. Angleži so v istem času izgubili 192 lovcev in bombnikov, vključno ona letala, ki so izvršila napade na Nemčijo in Italijo. Pilotov in drugih letalcev je izgubilr> Nemčija od 8. avgusta dalje 1500. Angleške izgube pilotov, vključno posadke bombnikov pa znašajo v istem času 300. Cenitve nemških izgub so konservativne, ker so upoštevani samo oni primeri, ko je nedvomno ugotovljeno, da so nemška letala res bila uničena. Dvomljivi primeri niso všteti, prav tako ne letala, ki so bila parno poškodovana. Sinclair je odgovarjal onim poslancem ki zahtevajo, naj bi angleško letalstvo nastopilo bolj ofenzivno. Dejal je, da tak? priporočila niti niso potrebna. Angleško bombno in lovsko letalstvo se vedno bolj ojačuje ln bombniki sistematično uničujcj nemške vojaške objekte. Nikdar pa ne bodo svojega letalstva hoteli uporabiti kot orožje množestvenega terorizma. Kjerkoli so nemški vojaški objekti, jih dosežejo dolge roke angleškega letalstva. Nekateri poslanci so vprašali notranjega ministra Andersona, zakaj je bil pretekli Četrtek letalski alarm v Crovdonu sele potem, ko se je že več nemških letal pojavilo nad letališčem ter je bilo vrženih Se več bomb. Anderson je odgovoril, da so angleške opazovalne postaje v četrtek popoldne ponovno signalizirale, da so skupine nemških letal na poti proti Londonu, pa so se vedno te skupine med potjo še obrnile. Tako je bik> mogoče misliti, da se bo isto zgodilo tudi s skupino, ki je potem le izvedla napad na Crovdon. Zato je bil letalski alarm tako pozno. Nekaj minut pozneje je bil alarm tudi v Londonu, toda ne zaradi napada na Crovdon. temveč zato, ker je ena izmed nemških formacij spremenila smer ter je obstojala domneva, da bo London sam napaden. Anderson je opozoril, da so pomote pri presojanju, kdaj je treba dati letalski alarm ali ne, neizogibne. Izrazil je sočustva vlade svojcem žrtev napada na Croydon. žrtve so bile številne, ker se ljudje niso pravočasno skrili v zaklonišča. Neznatni letalski napadi Včeraj in preteklo noč je bilo zaradi slabega vremena izvršenih le nekaj manjših napadov na Anglijo Berlin, 21. avgusta s. (DNB) Zaradi slabega vremena so imeli včerajšnji letalski napadi na Anglijo manjši obseg. Zjutraj so napadli nemški bombniki z uspehom več letališč v Kentu. Popoldne so sledili napadi na druge vojaške objekte v južnovzhodni Angliji. Nad Dovrorn je prišlo do letalske bitke z večjo skupino angleških lovskih letal. London, 21. avgusta A A. (Reuter) Letalsko ministrstvo in ministrstvo za državno varnost sta objavili naslednje skupno poročilo: Včeraj, v toiek zjutraj, je bilo udejsivo-vanie sovražnega letalstva nad našimi pokrajinami skoro neznatno. Bombe so padle nad dvoje mest in sicer nad eno v grofiji Essev m na neko mesto v južnem \Valesu, kjer sta bili zadeti dve hiši m je bilo več ljudi ranjenih, toda ne smrtno. Bombe so padle tudi na neko pristanišče v Južnem Walesu, škode pa so povzročMe malo. Močnejše sovražne letališke sile so se včeraj popoldne približale južnovzhodni obali in napadle neko mesto v vzhodni Angliji. Do-zdaj pa še ni bilo poročila o kakih žrtvah, o škodi, ki so jo povzročile bombe, pa je znano le to. da so bMa razbita okna. Zdi se, da je bil glavm cilj opoldanskega napada neko letališče ob južnem primorju, prizadejana pa ni bila nobena škoda, London, 21 avgusta s. (Reuter) Včerajšnji fletalski napadi na Anglijo so imeli manjši obseg. Do 21. zvečer je bilo sestre- ljenih skupno 7 nemških letal. Snoči so nemški bombniki metali bombe na neko mesto v južnovzhodni Angliji. Neki blok hiš je bil težje poškodovan in med civv •rm prebivalstvom je bilo neka} žrtev. Naknadni podatki pravijo da je p rotile Mlsko topništvo v nedeljo sestretfto 8 nem "kih letal več, nego ie bilo prrotno ugo tovljeno. S tem se je število v nedeljo se treljenih nemških letal dvignilo na 152. Naknadno je ugotov'jenc tudi, da jc ^ro-tileta^ko topništvo v ponedeljek ma!o nred polnočjo ob sevemovzhodni obali se ?-?rdlilo trimotorm nemški hidroplan nove fi tipa Domier 24. London, 21. avgusta s* (Reuter) Letalsk ministrstvo javlja: Nemfki letalski napadi na Anglijo pretekla noč so bili neznatni. Snoči so nemški bombnik; napadli neko mesto v južnozapadm Angliji Nekaj borr.H ie padlo v javni park. neka i pa jih je zadelo stanovanjske hiše v bližini želczni'kc postaje. Napad je zahteval neka t člove5k;h žrtev, med njimi nekaj smrtnih. Nemški bombnik nad Irsko Dublin, 21. avgusta s (Reuter) Irska vlada je izdala uradno poročilo, da se je včeraj na irskem ozemlju zrušil nemški bombnik. Vseh šest mož posadke je bilo ujetih ter bodo internirani Dva nemška letalca sta ranjena ter so ju prepeljali v bolnišnico. Kralj Jurij c h Iskal poljske letalce London, 21. avgusta s. (Reuter) Kralj Jurij je včeraj posottl vojaško letališče v srednji Anftiji ter se je razgovarial s poljskimi letalci, ki imajo na tem 'letališču svojo postojanko. Angleška letala nad Nemčijo Berlin, 21. avg. AA. (DNB). Britanska letala so sinoči letela nad nemškim ozemljem in med drugim izvedla napad na neko veliko mesto. Bombe so popolnoma razdejale štiri zasebne hiše. London. 21. avg. s. (Reuter). Preteklo noč je zelo mnoeo nemških radijskih posta i Drekinilo svoje oddaje očividno zaradi angleških letalskih napadov. London, 21. avg. s. (Reuter). O angleških letaiskih napadih v noči od ponedeljka na torek javljajo nekai nadaljnjih podrobnosti. Posebno uspešen ie bil napad na Kiel. Bombe so padale na glavni bazen v ladjedelnicah. Bombardirano ie bilo tudi podzemsko skladišče bencina Pri napadu na Hannover so povzročile bambe v bencinski rafineriji velik požar. Plameni so segali 70 m visoko. Druga skupina bombnikov je napadla kanal Dortmund-Ems. i dan pedagoškega tedna Ueitelji-praktiki podajajo ob splošni pozornosti svoje konkretne poglede Šolske in izveniolske probleme — Število tečajnikov narašča Ljubljana, 21. avgusta Zanimanje za tečaj Pedagoškega društva narašča. V torek zjutraj so napolnili veliko a v orano Delavske zbornice stari in novodošli tečajniki, med poslednjimi tudi zastopnik iz Srbije. Šolski upravitelj Kontler iz Studencev pri 31:triiM>ru je v celodopoldnevnem predavanju držal ln vezal pozornost ca 290 tečajnikov na svoja konkretna izvajanja o sodobnem elementarnem pouku. Iz celotnega nastopa predavatelja ter njegovih izvajanj se je zrcalilo veliko razumevanje naših malčkov ter bogate delovne in metodične izkušnje iz prvega osnovnega razreda, zato je žel za svoje več kot triurno predavanje buren, dolg aplavz. Tukaj prinašamo kratek izvleček te^a predavanja. Učitelj elementarnega razreda se iz ljubezni do sv, jih malih učenčkov temeljito pripravlja. Zato si izdela lastni letni podrobni načrt, ki ga sproti izpopolnjuje v stvarne tedenske učne enote. Tudi dnevno se temeljito pripravlja. Za to svoje delo mora predvsem spoznati letni delovni smoter šole. Svoj delovni smoter in prispevek v svojem razredu mora prilagoditi šolskemu smotru ter izaelati svoj lastni razredni smoter in delovni okvir, ki naj bo poln pestrih akcij, na katere bo otrok reagiral spontano ter ga obogatil za nove izkušnje. Tako si otrok gradi svoje odnose do okolja in svoj mali svet. Učenec pa je tako v pravem in zdravem življenju pristnega domačega okolja pravilno vzgajan na. življenje. Ted< nski učni načrti morajo ra«tl sproti, kajti zakoreninjeni morajo biti v resničnem spontanem zanimanju otrok za življenjske probleme. Tako bo učitelj temeljito zapo-sljeval otroške aile od prvega šolskega dne do Vidovega. Podrobno dnevno delo v razredu ima tri stopnje, ki so bistvene. Otroci morajo znanje pridobiti, tako pridobljeno nato utrditi, a končno merajo ctroci to pridobljeno in utrjeno znanje znati tudi praktično uporabiti. Poslužujmo se tudi primernega uvoda, ki naj pravilno odpre duševne zatvor-nice zanimanja za stvarno delovno razredno enoto ter veže otrokovo aktivno pozornost do zaključenega dela. Pri pridobivanju stvarnega znanja bodo ob spontani zainteresiranosti dece doseženi resnični uspehi, tako da otrok sam odkrije novo stvarno znanje. Na ta način bodo objektivni problemi nekega znanja postali subjektivni problemi šolske dece in s tem je dosežen popolni uspeh. Učitelj v elementarnem razredu mora Z ljubečo roko zdravnika odpravljati razne pregreške ali poedinsko ali pa kolektivno. Vloga strogega, zvišenega sodnika pa sodobnemu učitelju ne pripada, najmanj pa Se. če je v elementarnem razredu. Samostojno sestavljeni ln ustvarjeni učni načrt za šolsko leto ni le mrtvi vozni red. ampak predstavlja tako vsaka napisana beseda odn. pojem v učnem načrtu široko in globoko bogastvo. V potrditev tega dejstva je predavatelj razvijal obrazovalno snov za pisalni pouk. Zavzemal se je za novo Lutterjevo stoječo pisavo, ki je v skladu z higijenskim!, praktičnimi, pedagoškimi in estctJenlml razlogi. S svojo živo in živahno pedagoško osebnostjo je predavatelj nudil navzočim bogate izkušnje ter v živahni diskusiji dopol- njeval svoja izvajanja s potrebnimi pojasnili. Popoldne je sledilo predavanje našega znanega vaškega sociologa in publicista Jožeta Jurančiea, Šolskega upravitelja iz visokih Telč. Jurančič nam je kot praktik, delujoč v stalnem ozkem kontaktu z vaškim ljudstvom, podal svoje poglede na učitelja v slovenski vasi. Za njegovo predavanje je vladala močna zainteresiranost vseh, zlasti učiteljev, ki so nekoč delovali v »Klubu prijateljev vaške kulture« odn. v sedanjem Učiteljskem pokretu. Dvorana je bila nabito polna ter so vsi slušatelji vztrajali Čez 3 ure, sledeč predavateljevim izvajanjem. Kaj je kmečko življenje? Kaj je kmečko gospodarstvo in kmečka kultura? Kaj je kmečka sloga in kmečko poštenje? Na ta vprašanja mora imeti vsak hrvatski uradnik predno pride na vas sedaj jasne in zdrave odgovore. Vsi, ki ihajajo kakorkoli do reševanja raznih kmečkih in vaških problemov, pa bodi, da so to učitelji, duhovniki, upravni uradniki, agronomi, zdravniki, geometri, inženirji, pravniki, novinarji, umetniki ali kar koli. morajo biti prežeti s pravim in toplo iskrenim odnosom do slovenske vasi. Za sodobnega slovenskega učitelja, za njegovo uspešno in pravilno udejstvovanje na vasi, je kot predpogoj potrebno jasno spoznanje socialnega, gospodarskega ln kulturnega položaja in strukture sodobne slovenske vasi. Poznati mora pravilno vlogo življenske sole v naši vasi ter biti na jasnem o delu učitelja v vaški zajednici. Nujen pa je tudi jasen pogled v bodočnost. Ne da in ne more se tajiti dejstvo, da je naša vas v krizi, ki Izvira iz nagnitih. gospodarskih osnov. Posledica tega je socialno, kulturno in etično propadanje in razpad kmečke družine. Mnogi kažejo de-magoško na vaškega učitelja ter ga dolže kot krivca tega razpadanja, pa saj ni nič čudnega to ob dejstvu, da bi naj tudi francoski ljudskošolsk! učitelj bil kriv razpada francoske države, kot je to na uvodnem mestu poudarjal neki slovenski dnevnik. Naša kmečka mladina je v gospodarski odvisnosti in podrejenosti ter zato nima onega močnega in zdravega mladinskega zanosa, ki nam je tako simpatičen pri akademski in delavski mladini. Tu je krivda za patrijarhalnost, statičnost ln zaostalost na naši vasi. Preveč je pri nas v običaju romantično ..anosno gledanje na nedeljsko izletniško Idilo v naših lepih, belih slovenskih vaseh. Zdravo gledanje na slovensko vas je brez rožnatih očal, to je gledanje zdravnika, ki hoče ugotoviti diagnozo ter zato zbira vse podatke, ki mu bodo služili pri zdravljenju. To je velika naloga in dolžnost naših vaških vzgojiteljev, ki bodo le s pravilnim razumevanjem resničnega vaškega življenja zamogli vključiti Solo ln svoje iz-venšolsko delo v dejanske življenske vaške razmere. Vzgoja je odvisna od gospodarskih momentov, Id uravnavajo tudi vso ostalo hotenje in stremljenje vaškega življenja. Zato je važno, da pozna učitelj dovolj temeljito tudi današnje ekonomsko dogajanje na slovenski vasi. Dr. Evangelist Krek je j v znanih *€rnlh bukvah kmečkega stanu« povedal marsikatero bridko resnico, M jo pa sedaj njegovi politični nasledniki zakrivajo. Od prazgodovinskih dob zasledujemo razvoj človeka in se divimo njegovim prvim tehničnim odkritjem prižiganja ognja ter notranjemu preobrazovanju, ki je sledilo kot posledica primitivnega agrarstva v prakolektivih, ki so vzgojstveno pozitivno vplivali. Srednjeveško podložništvo je našega kmeta pravno, gmotno in moralno osiromašilo, tako da mu francoska revolucija ni pomenjala pravega ln resničnega odrešenja, ampak je še pospešila moralno in gospodarsko propadanje malih kmetov. Sole, ki so jih dobili naši vaščani po meščanski revoluciji, niso bUe vključene v vaško življenje ter je zijal med njind in realnim življenjem pogosto globok prepad. Tu se opaža zadnji čas zdravo gibanje za življenjsko šolo sodobnosti. Izven šole si je učiteljstvo postavilo preobsežni delovni program, kajti učitelj ne more biti univerzalni človek, Id bi bil povsod doma ln sposoben za vodstvo vseh mogočih akcij na gospodarskem področju. Učitelj bodi v šoli In Izven šole predvsem le vzgojitelj. Naše podeželje bo treba gospodarsko dvigniti. Učitelj naj sodeluje pri organiziranju družabnega življenja ter pri izboljševanju agrarnega gospodarstva, kajti vse to bo ustvarilo pozitivne pogoje za vzgajanje odraslih ln mladine ter preprečevalo asocialna nagnjenja. Po predavanju se je razvila izredno dolga ln živahna diskusija, kar je dokaz, da je predavatelj znal konkretno in pravilno zajeti pereči problem sodobnosti, ki muči naše vzgojitelje, ki hočejo s svojim pozitivnim delovnim hotenjem čimbolj koristiti lastnemu narodu, zavedajoč se pri tem, da so narodove težave ln potrebe tudi učiteljeve ln da bi moralo biti tudi obratno. Sč— Živilski trg Ljubljana, 21. avgusta Na trgu je čedalje več jesenskih pridelkov, predvsem sadja in drugih živil, ki prevladujejo navadno jesenske mesece. Tako je zdaj od dne do dne več jabolk. Pravo jesensko sliko trga nudijo zdaj tudi cele grmade lubenic m d in j, nakupičenih na Poljanskem nasipu ob zmajskem mostu. Letos jhn zelo primanjkuje prostora, ker Pogacarjev trg zavzema prestavljena tržna lopa, glavni trg se je pa tudi precej zmanjšal, ker so prestavili mesarske stojnice. Prejšnja lota so prodajali sadje na debelo na Pogačarjevem trgu. kjer so bile nakup i-čene tudi lubenice. Zdaj pa niso našli nobenega primernejšega prostora za prodajo lubenic m drugih vrst sladkih buč kakor Poljanski nasip. Tam je manj prometa m prodajalci se pritožujejo, da je kupčija slaba. Naprodaj je okrog 2 vagona lubenic in din j. Po teh poslasticah ljudje letos posegajo mnogo manj, ker ni vročine. Pred deti je bil konzum sladkih buč še zelo majhen, le sčasom so se rneščani navadili te delikatese. Letos, ko je vse drago, smemo vsaj reči, da so poceni hrbenice, saj jih prodajajo po 3 din kg, dinje in ananas so pa po 4 din. Tudi domače sadje je letos znatno dražje, razen hrušk. Med uvoženim sadjem so najdražje breskve, po 20 do 24 din kg. Nenavadno drago je tudi grozdje in ljudje ie zelo uitoinjajo laraiii tega. Veste le- to je bilo ob tem času naprodaj že na izbiro grozdja po zmernih cenah. Zdaj še vodno prodajajo le grozdje rz južnih krajev. Domače letos še ne bo tako kmalu relo. Uvođeno grozdje, ki je sicer zdravo, endar še ne posebno sladko, ker Se ni po-sem dozorelo, je še vedno po 14 do 16 n kg, pred dnevi so ga pa prodajali cek> o 18 din. Dokler grozdje ni po 8 din, je a večino naših konzumentov predrago. Predraga se zde gospodinjam tudd jabol a, čeprav je zdaj že Mnogo doma čep a adja. Tu in tam se gospodinje vprav tr-ajp za jabolka, ki so nekoliko lepša naprodaj po 5 din kg. Zelo gredo v denar udi brusnice, ki jih je vselej premalo, da )i jrh lahko kupile vse gospodinje, ki jih žele kupiti. Danes so bile naprodaj po 7 do 7.5 din lifter, a so bile takoj razprodane. Malin zdaj sploh ni več naprodaj. Med uvoženim sadjem so letos drage tudi bosanske slive. Te dni so »čeli prodajati prve p^Sjke bosanskih sliv po 8 dm kg. Letos pač ne bo tako dobra letina za slive kakor lani. Ker je sadje tako d ago, ga •Gospodinje tudi mnogo manj vkuhavajo. Niso mogle ludi nakuhati dovolj maJinov-ca. Dobra stran tega je, da vsaj lahk<> prihranijo nekaj pri sladkorju. Z zelenjavo in sočivjem je bil trg danes zelo dobro založen, menda nekoliko bolj tudi zaradi tega, ker prodajalke včoraj niso mogle na trg zaradi dežja. 250.000 Nemcev na poti skozi Jugoslavijo Nemški preseljene« Iz Besarabije ostanejo v naši državi 14 dni Beograd, 21. avgust? Iz Besarabije in severne Bukovine, ki jo je morala Rumunija odstopiti Sovjetski Rusiji, se bo izselilo v Nemčijo 250.000 Nemcev. Pot jih bo vodila preko naše države, kjer ostanejo okrog 14 dni. Vodja nemške narodnotne skupine v Jugoslaviji in predsednik Kulturbunda v Novem Sadu dr. Janko Sep, je izdal v zvezi s tem proglas, ki v njem pravi: »Vodja nemSkega naroda Adolf Hitler je odredil preselitev Nemcev, živečih v Besarabiji in severni Bukovini, v Nemčijo. To veliko delo. ki ga opravlja nemški narodni osrednji urad v Berlinu, se je ie pričelo. Ker vodi pot preseljence tudi skozi našo državo, je poslal nemški narodni osrednji urad posebno odposlanstvo, ki pri- čne s svojim delom te dni. Pri tem delu Sodeluje tudi naša narodnostna skupina. Jaz sem sprejel pooblastilo za delo v imenu narodnostne skupine s ponosom in zadovoljstvom. Organizirani bosta dve veliki začasni taborišči, kjer bo.o imeli prescljenci hrano in bivališče. Eno taborišče bo v Prahovu. drugo pa pri Zemunu. Za obe taborišči moramo organizirati delo.« Sledi imenovanje tistih, ki prevzamejo odgovornost, da bo delo v redu opravljeno. Proglas se zaključuje s pozivom vsej narodnostni skupini, ki se ji nudi zdaj edinstvena prilika, da pokaže svojo privrženost v nacionalnem in socialnem pogledu in da dokaže, ča je dorasla taki nalogi. Iz policijske kronike Ljubljana, 21 avgusta Varnostne oblasti zasledujejo izredno drznega in spretnega rokomavha Gruja Božiča, starega 31 let. doma iz Stanara v dunavski banovini; mož jc izučen elcktrome-hanik. Svojega poklica pa že doJlgo ne izvršuje, marveč se klati po večjih mestih države, kjer uganja razne lopovščine. Bo _!ič je prišel tudi v Ljubljano, kirr je s svojim pajdašem na prevejan nač;n ukradel trafikantki Ivani Dolarjevi na Tvrševi cesta za 15.000 din kolkov. S plenom sta se umaknila najbrž v že naprei pripravljeno skrivališče in šele po nekaj dneh izginila iz Ljubljane, skoraj gotovo v okrilju noči in nekje v okolici sedla v v'ak ter se odpeljala. Kam. po-licija zacnkraf še ne ve natančno, vendar pa so Bogiču že na sledu. Br>-gič je srednje postave, podolgovatega obraza, svetlokostanjevih las že nekoliko razredčenih na temenu, brke in brado pa brije. V hotelu Lloyd na Sv Petra cesti jc oni dan prenočil neki Miroslav Kvapil, rojen 1. 1915 v Kunovicih na Češkem in tja pristojen. V hotel je prisei zjutraj policijski organ, ki je Kvapila oovabd na policijo, kjer so ga nameravali zaslišati iz formalnih razlogov. Cim pa je Kvapil čufl povabilo, je za hrbtom detektiva brž skočil na hodnik, pustil je vse svoje dokumente v sobi in zbežal iz hotela. Policijskim organom se je spočetka čudno zdelo, zakaj je Kvapil zbežal, a so kmalu ugotovili, d« je Kvapil nevaren prijatelj tuje lastnine, ki je kradel že po raznih krajih. Kvapil se je mudil tudi na Igu. kjer je prodali nekemu posestniku za 800 din lepo kolo, toda ne pod svojim imenom, marveč se mu je predstavil za Miroslava Hupila. Orožniki, ki so zvedeli za sumljivo kupčijo, so kolo zaplenili, ker je bi'lo najbrž ukradeno, obenem pa so o tem poročali tudi policijski upravi v Ljubljani. Kvapiil, ki ima na vesti še druge grehe, se je detektiva v hotelu pošteno ustrašil m raje iskal rešitve v begu. Ker sedaj nima ntkakih dokumentov, ga bodo najbrž kmalu izsledili. Julijana Moletova, stanujoča na Vodovodni cesti, je prijavila, da se je splazil v njeno sobo tat, ki ji je ukradel par zlatih uhanov, zlato zapestnico, zlat prstan, bro-šo, zapestno uro in šc nokaj drugih dragocenosti, povrh pa je vzel s seboj še dve dozi za puder in dve steklenici parfuma. Zlikovec je iskal tudi denar, ki ga pa ni naseli meno zelczmSko izkaznic^ za 1 din. Ko dobe potrdilo o obisku veiesejma. ;majo s to izkaznico in staro vozno karto brezplačen povratek Velja za potovanje od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek pa otl 31, avgusta do 14. septembra. Na parobn !;h Jadranske in Dubrovačke plovidbe velja vozna karta nižjega razreda za vožnjo v višjem za dopotovanie nd 26 avgusta do 7. septembra, za povratek pa od 2 do 17. septembra. Na paro brod i h Zetske plovidbe 50% popust za odhod od 25 avgusta do 7. septembra, za povratek od 2 do 14. septembra Razstavni pro-stor meri 40,000 m'. Ljubljanski vcflescjm ima lepo prostrano zabavišče, ki nudi obiskovalcu mnogo razvedrila, kapljico iz domačih vinogradov in pivovarn ter dober prigrizek domače živilske industrije in obrti Posebna zanimivost bodo predstave »Totega 'eatra«. Š%e(e}nica KOLEDAR Danes: Sreda, 21. avgusta: Ivana Frančiška fiantalska, vdova DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprto Kino Sloga: zaprto Kino Union: Njenih 7 in ona Kino Šiška: Kariera I} K L l K N K LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Ku-ralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Rimska četa 31. Naš letošnji . velesejem Ljubljana. 21. avgusta Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. bo v Ljubljani XX. velesejem kot 47. veleseimska razstavna prireditev, od 31. avgusta do 9. septembra. Velesejem bo bogato založen. V splošnem delu bo razstavljena: strojna m kc/vinska industrija, fina mehanika. Radio in elektrotehnika, razsvetli java rn kurjava Vozovi, biciiili. sport. Poljedelski stroji m orodje. Mlini. Lesna industrija, pletarstvo, ščetarstvo in igrače. Tekstilna industrija in konfekcija, klobučarstvo, čipkarstvo. Usnje in konfekcija Krznarstvo. Papir in pisarniške potrebščine. Kemična industrija. Fotografija. Ž-ivilska industrija. Stavbarstvo. Glasbi'a. Steklo, porcelan, keramika, bižuteriia. Razne novosti. Posebne razstave: pohištvo in stanovanjska oprema. Mala obrt. Razstava o obrambi pred napadi iz zmka Sodelujejo: Zaščitni urad mestnega poglavarstva ljubljanskega, ministrstvo vojske in mornarice, kr banska upr;iva dravske banovine. Drž. higienski zi ^ A in Gasilska zajednica v Ljubljani — Zobna tehnika (priTcdi Društvo zobnih tehnikov ob svojem 30!etnem jubileju). Naša vsakdanja prehrana (priredi Zveza gospodinj). Razstava perutnine, golobcv in kuncev (prh-edi Društvo »Rejec maf^h živali« v Ljubljani). Turizem (priredita Zvezi za tujski promet v Ljubljani in Mariboru). Razstavo motornih in brezmotornih letal ter modelov (poda ljubljanski Aeroklub »Naša krila«). Razstava cvetja in zelenjave (Vrtnarski odsek Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani). Razstava Hkovne umetnosti (organizira g. Anton Kos. trgovec z umetninami v Ljubljani). — Dne 8. septembra bo nagradno tekmovanje harmonikarjev. Za razstavno blago veljajo izdatne prevozne in trosarinske olajšave. Na jugoslo-venskih železnicah umaio obiskovalci vele-sejma brezplačen povratek. Na postajni i blagajni kupijo poleg vozne karte še ru- Spričo neprestanih tožb pripadnikov vseh stanov in poklicev, da je tako strašno hudo na svetu, smo že. vsi več ali manj pod vplivom nekakšne javne sugestije, da res vlada obup in pesimizem na tej nesrečni zemlji, ali kakor se pravi »v dolini so/z«. Ob nedeljah se pa lahko pret ;čaš, da bi bilo treba dolino solz pri na* preimenovati v dolino cvička ali kakor že drugiče. Ob nedeljah res nihče pri nas ne obupava in menda pra\* zaradi /eg<7 med nedeljsko kroniko ne zasledite nobenega samomora. Kako bi tudi mogel kdo gojiti črne misli, kc se ti zdi, da je naša lepa domovina ob nedeljah ena sama prijetna \'csc-lica! Še preden dobro zapustiš Ljubijono, se začno veselice. V nedeljo so se n. pr. še vedno veselili v Dravljah, kjer so obhajati štiri dni žegnanje. Veselje se je začelo že na praznik in je bilo včeraj vsaj oficielno končano. Morda ga jc kdo včeraj nadaljeval še neoficielno. 1'esclico so imeli tudi v št. Vidu. Če se smejo vere!iti Ljubljančani, k^o bi zameril Kranjčanom, če so imeli v nedeljo tudi skromno veselico? Nikakor ne nameravamo naštevati vseh veselic, kolikor jih je bilo v nedeljo. Težko je reči, če je vse mogoče našteti. Reči hočemo le, da je ob nedeljah pri nas težko zaiti kam. kjer bi ne bilo veselice. -Ve verjamete? Skušajte zbežati kamorkoli, povsod bo veselo. Tako so bili v nedeljo nenavadno prijetno presenečeni turisti celo na Jezerskem vrhu, kjer Je bila seveda tudi veselica. Pravimo, prijetno presenečeni, kajti lahko hi bili tudi neprijetno. Tako je torej: veselice po vsej naši mili domovini, od meje do meje. Iz Maribora — Samomor. 601etni Franc Kotnik iz Bele Vode se je obesil na kozolec. Mož je večkrat zatrjeval, da »i bo končal živo^-nje, če5 da se otroci ne brigajo zanj. Zdravnik je ugotovil, da se je obesil v duševni zmedenosti. —Strela je nbHa kravo. Pri včerajšnjem je bilo na pašniku Maksa Sumana v Ri-dohovi već krav. Nenadno je treščilo v bližnje drevo in je strela omamila vse krave, eno pa je oplazila tako močno, da je pog-inila. ćtimana je letos doletela že tretja taka nesreča. — Triletna deklica utonila. V Ro^oznici pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah je utonila v mlaki 31etna hčerka delavke Mt-rije Zavec Jožica. Mati bo imela sitnorti na sodišču, ker ni dovolj pazila na otroka. Iz Kamnika — Poroka, v nedeljo popoldne sta v farni cerkvi na šutni sklenila zakonsko zvezo načelnica tukajšnjega Sokola s. Gantar Vida in železničar Emil Pušl. Čestitamo! — Pogreb. V ponedeljek popoldne smo pokopali go Hribarjevo, ki je umrla v visoki starosti 79 let In bila mati dolgoletnega načelnika tuk. Sokola br. Franceta Hribarja. Kamniško Sokolsko društvo mu ob tej priliki izreka Iskreno in bratsko ro-žalje. stev. igo »SLOVENSKI NARODc, sreda* H. cvgusta 1W0. Stran 9 DNEVNE VESTI — Veterinarski pregled klavne Sivine, mesa in mesnih izdelkov. Na podlagi pravilnika o pregledovanju klavnih živali in mesa ter veterinarskem nadzorstvu živil živalskega izvora z dno 1 b. julija 193S se po odločbi bana dravske banovine za vse večje porabniške kraje, pripoznana letovišča in zdravilišča, v katerih smejo med sezono pregledovati klavne živali in meso kakor tudi živila živalskega izvora veterinarsko nadzorovati samo veterinarji v civilni javni službi in v katerih morajo zgraditi občine ali mestna poglavarstva higiensko urejene javne klavnice za klanje goved, bivolov, ovac. koz in svinj, upoštevaje določbe zakona o obrtih. določijo ti!e kraji: Bled. Brežice. Črnomelj, Dobrna, Domžale, Dolenji Logatec, Dovje-Mojstrana. Golnik, Gornja Rad-ona. Gornji grad, Hajdina, Hrastnik Javornik v občini Koroška Bela. Jesenice, Kamnik, Kočevje. Kranj, Kranjska gora. Krško, LaSko, Lendava, Litija, Ljutomer. Mežica. Murska Sobota, Novo meno, Ormož. Radeče. Radovljica, Rateče-Planica. Rimske toplice. Rogaška £ '.n*ina. Sevnica Slatina Radenci, Slovenj-gratlec, Slovenska Bistrica, Slovenske Ko-n ice, škcfja Loka. kostanj, Trbovlje. Tržič. Velenje Vrhnika in Zagorje ob Savi. Kot večje javne klavnice, ki morajo imeti tudi še laboratorije za bakteriološko in histološko preiskovanje mesa hi mesnih izdelkov ter prostore s potrebno opremo in pomožnim osebjem za trihinoskopski pregled, se določata mestni klavnici v Ljubljani in Mariboru. Kot večje javne klavnice, v katerih se mora opravljati pregled svinjskerra mesa in trihin^, se določijo razen mestnih klavnic v Ljubljani in Mariboru še mestni klavnici v Celju in Ptujti ter občinske klavnice na Jesenicah, v Kranju. Trbovljah in Tržiču. GOSTIJA , IOVŠIN" poles dramskega gledališča. Gradišče 13 Vam nudi prvovrstna topla in mrzla jedila po najnižji ceni. — Pol piščanca din 13.—. Izbrana vina. vedno sveže pivo -— veliko din S. --. malo din 3.—. Abonenti se sprejmejo. — Senčnat vrt — Posebne sobe na razpolago. — 7*1 aksimiran je eene pflesfee nepotrebno? Veletrgovci z žitom trde. da je maksimiranje cene pšenice nepotrebno, češ s^j zda- pšenice ne more kupovati nihče razen Prizada. ki ima prvenstveno pravico odkima, zalog novega pridelka. Trgovci, ki so raj^'i skladišča za novo pšenico, odpoveduj---;,-, na fem, ker skladišč ne bodo potrebovali. Manj.-i posestniki so letos pridelali komaj toliko punice, da je bo kvečjemu dovolj za njihove potrebe in je ne bodo prodajali. Trgovci tudi trde, da bi bilo mati Imiranje cen povsem brez pomena zaradi naravnega podraževanja blaga po zakonu ponudbe ln povpraševanja. Ce bodo maksimirane cene nižje kakor naravne', ne bo nihče hotel prodajati po njih pšenice, kakor zdaj nočejo kmetje prodajati koruze po maksimiranfli cenah. — Toti Ust« se letos predstavi Ljubljančanom z živo besedo. V 3>K« paviljonu na Ljubljanskem velesejmu. ki bo od 31. avg. do P. sept.. bo prirejal večerne predstave, ki bodo brez dvoma poživele vese- 1 č-:i prostor. Po velikem uspehu in vsestranskem priznanju, ki so ga doživeli so-trudniki in urednik na zadnjem Mariborskem tednu , je prav, da tudi Ljubljana sp^zr.a ljudi, ki polnijo dvakrat mesečno s daj edini slovenski humoristični list »Toti List:. Kupleti in skeči bodo ob sprem-Ijevanju priznanega orkestra s humorjem in satiro povedali marsikaj. Upamo, da bo Ljubljani znala ceniti trud mladin ljudi in se o."uolžiti s častnim posetorn. — Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii: Drogerija Gregoiič, Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Tudi Slovenija naj bi dobila svoj oddelek 7a\ zunanjo trgovino. Slovenski go-sj odarski krogi so se spričo ustanovitve .vdegirane izvozne družbe za Hrvatsko zaceli zavzemati, naj bi tudi Slovenija dobila podobno ustanovo, da bi imela enake ugodnosti in pravice v pogledu zunanje trgevine z drugim] pokrajinami. — Pojasnilo o starih iz prometa vzetih k-vr.nc-h. Poročal? smo, da so stari srebrni SOolnarskl kovanci 16. t. m. prenehali biti zakonito plačilno sredstvo. Kdor jih do tega dne ni zamenjal, jih sploh ne bo mogel v " zamenjati. Istega dne so prenehali biti zakonito plačilno sredstvo tudi kovanci po 2 din in 50 nar. Ti se bodo pa lahko še zamenjava ti pol leta brez vsakega odbitka za nove kovance in sicer samo na blagajnah Narodne banke in državnih finančnih ustanov. Stari srebrni lOdinarski kovanci prenehajo biti zakonito plačilno sredstvo oh koncu avgusta, potem se bodo pa lahko z?menjavali ie pol lcla brez vsakega od* bitka na blagajnah Narodne banke in državnih finančnih ustanov. ZaU:tj so ustale težave z dobavam* premoa trgovina z Nemčijo in zasedenimi drtavarni. V kratkem se prično pogajanja o ureditvi perečih vprašanj blagovnega in plačilnega prometa med našo državo ter Nemčijo. će* ko-moravskim protektoratom in vsemi državami, ki jih je zasedia nemška vojska. — .Vajvec.fi silos v na« i državi. Tovarna olja »DomaČa« v Novem Vrbasu zida ob svoji tovarni največji silos v naši državi. Opremljen bo z najmodernejšimi tehničnimi napravami ln njegova kapaciteta bo znašala 10.000 ton oljnega semena. V njem do vskladiščeno predvsem solnčnično seme. — Nova ladj**delnlca v Pančevn. v obmorskih ladjedelnicah je zadnje čase huda kriza in odpuščenega je bilo večina delavstva, rečne ladjedelnice pa imajo vendar Se precej dela. Zato bo tudi ustanovljena nova ladjedelnica v Pančevri> last podjetja Sima Sulc. Pančevo je letos že dobilo eno manjšo ladjedelnico. — Sava bo plovna do Si*ka. V Slavonskem Brodu posluje zadnje čaae terenska ! sekcija uprave pomorskega in rečnega j prometa z calego, da opravi tehnična dela ter priprave za regulacijo Save; po regulaciji bo Sava plovna tudi ob najnižji vodi. Slavonski Brod bo tudi dobil pristanišče. Savo so začeli regulirati že 1. 1D31 in urediti je treba stT*ugo samo še pri ustju reke Bosne in Drine. Ko bo.lo končana ta dela, bo Sava plovna od Beogra-a do Siska, v dolžini okrog 600 km. — Iz »Službenega liHa«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« štev. 67 z dne 21. t. m. objavlja uiedbo o spremembi uredbe o iuKOslovanskem portfelju bivšega Feniksa, družbe za živlionisko zavarovan ie na Dunaju z vsemi njenimi spremembami in dopolnitvami, uredbo o dopolnitvi zakona o ureditvi agrarnih od-notajav v preišnjih krajinah južne Srbije in Crne pore: naredbo ministra voiske in mornarice o pomožni vojski državne obrambe: navodila za izvrševanje uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust—december 1940. in januar—marec 1941. in o izrednih kreditih k proračunskim dvanaistinam. odločbe o činu raznih šol in tečajev, prepoved izdelovanja gumijevih predmetov, provizijo trgovcem z drvmi na debelo, banovo odločbo o sezonskem veterinarskem pregledu klavne živine, mesa in mesnih Izdelkov ter zgraditvi javnih klavnic oz. opremi večjih klavnic z laboratoriji in razne objave iz ^Službe- nih novin«. — Kadio je kultnrna potreba. S'ovenija ima razmeroma malo radijskih naročnikov, vendar število vsako leto narašča. Radijske aparate od leta do leta izpopolnjujejo in tudi dragi niso več tako. Zdaj jc na iz-\ biro cenenih, pa dobrih aparatov. Videli jih boste na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra. — Na zdravje stanovalcev zelo vpliva kurjenje stanovanj. Pozimi pomeni dobra peč najmanj pol zdravja. Cesto so peči mnogo boljše od slabo urejene centralne kurjave. Pač ne sme zavzemati v stanovanju mnogo prostora in mora biti gladka, da se na njej ne nabira prah, ki ga sicer raznaša po sobi razgret zrak. Na Ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 9. septembra boste videli, kakšne morajo biti dobre, moderne ln ekonomične peči. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in nestanovitno. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu 29, v Sarajevu 27, v Zagrebu, Splitu in Dubrovniku 26. v Kumboru 25, na Rabu 22.5, na Visu 21, v Ljubljani 16.7, v Mariboru 15. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759, temperatura je znašala U.2. — Zasledov&na vlomile3*. Vlom v Me jare vo pisarno v Komendi, kjer so vlomilci načeli železno blagajno, a so bili prepo-deni po uslužbencih, so hoteli sprva naprtiti vlomilcu Antonu Se ver ju, ki so ga oni dan prijeli kamniški orožniki, izkazalo pa se je, da so bili na delu drugi, se spretnejši vlomilci. Med njimi je bil tudi 42ietni Ivan Bartol, doma iz Hrastnega pri št. Rupertu na Dolenjskem. Bartola, ki je že 14 k rat sedel zaradi vlomov, pridno zasledujejo. Po hribovskih vaseh nad Sv. Križem pri Litiji se klati že delj časa 411etni Janez Juvančič. Juvančič, ki je doma iz Male Strmice prt Smarjetl, je že pred tedni zagrešil več vlomov v samotne kmečke hise, oni dan pa se je pojavil spet na Cateški gori, kjer je ukradel po-sestnici Matildi Miklič več moške obleke, dva zlata poročna prstana, dva navadna, zlata prstana, nekaj jedilnega pribora, precej raznega orodja, več kil sladkorja, nekaj drugih jestvin in manjšo vsoto denarja. Tudi Juvančiča zasledujejo orožniki. — Nazadovanje našega pomorskega prometa. Medtem ko je železniški promet na naših železnicah v prvem polletju precej narasel, in sicer za 13.2 •/•, je pomorski promet zelo nazadoval. Tonaža ladij, ki so prispele v naše luke, je bila za 22*/t manjša kakor v istem razdobju lani. Med našimi in tujimi pristanišči je popoln zastoj v prometu, tako da v statistiki lahko upoštevajo samo obalno plovbo. Da bi zastoj v pomorskem prometu ne imel ie hujših posledic, si prizadevajo, da bi nas izvoz v Italijo kolikor mogoče usmerili skozi naša pristanišča in da bi obnovili pomorski promet v Grčijo. ^ . — Permanentne l«<1mse|je IJobiJse-skega velesejma, ki o bile izdane za vele-sejmsko prireditev od 1. do 10. junija, ki pa je morala biti odložena, so za letošnji jesenski velesejem od 31. avgusta do 9. septembra neveljavne. Kupljene legitimacije zamenja uprava velesejma z novimi. — Vlom v cerkev v ArttčS*. Iz Artič poročajo orožniki, da so vlomilci tam Ofe- jakali župno cerkev. V cerkev so vdrli ponoči skozi zakristijo in vzeli Iz tabemakija monstranco in ciborij, iz katerega so v zakristji stresli hostije. Razen tega so vzeli iz sakristije še dva keliha in prazen ciborij, nato pa vso cerkveno posodo zavili in odnesli škoda znaša nekaj nad 12.000 dinarjev. — Za 1000 din prod3! nezvesto ienO. V vasi Maču blizu VaražJina se je 21 letni Tomo Sedak pred dvemi leti oženil z lepo Dragico Rilitarsič iz sosedne vasi. Vse je bilo v redu, dokler moža niso poklicali k vojakom, žena se je doma dolgočasila in poiskala si je prijatelje, potem je pa odšla od hiše. Mož tega ni vedel. CIm je zvedel, je prišel domov. Toda žena ga je znala z lepimi besedami potolažiti. Te dni se je zopet vrnil, ln odšel po ženo v Marijo Bistrico, kjer je služila za hišnico. 2ena pa ni hotela z možem domov, češ da ga ne priznava več za moža. Končno se je mož potolažil in pristal na to, da odstopil ženo njenemu gospodarju za 1.000 din. Cim je dobil tisočak, Je odžel v krčmo in gra za.pil. Podjetna žena je zapustila tudi svojega gospodarja in odpotovala v Beograd. — Smrtna nesreč3. Včeraj opoldne se je pripetila na cesti Karlovac—Zagreb smrtna nesreča. Med hudim nalivom se je peljal proti Zagrebu z avtomobilom odvetnic dr. Rasi.i Kurtavič- Blizu Ilovca je opazil na cesti z opeko naložen voz. Zadrial je avto in krenil na rob ceste. Naenkrat je pa izza voza pridirjal kolesar Stjepan Ma-tijevič. Glavo je imel sklonjeno, da bi zavaroval obraz pred dežjem. In to mu je postalo usodno. Zadnji trenutek je opazil avto iz za vozil vanj. TJ dam je ob steklo in padel na glavo na cesto, kjer je obležal mrtev. — Umor bogatega trgovca. Včeraj zjutraj so našli v Hrbovljah pri Bjelovaru umorjenega bogatega trgovca Lazo Zori-ča. Morilec ga je ponoči v spanju zabodel z velikim nožem. Čudno je, da ni bilo v hiši nocenih znakov roparske,? 7 napada. Omara, v kateri je bilo 18.000 din in hranilna knjižica, je ostala nedotaknjena. Najbrž gre za osveto. — V Muri je utonil, v ponedeljek popoldne je utonil v Muri pri Murskem Srecišču Matija Markovič. šel se je kopat in ker ni znal plavati si ni mogel pomagati, ko ga je zgrabil vrtinec in potegnil na dno. — Na koruznem zrnu napsana očenasa. Arhivski uradnik državnega tožilstva v Sarajevu Dragoljub Brežančič je napisal na koruzno zrno dva Očenaša v staroslo-venskem jeziku, toda z latinico. Ko se je uril v drobni pisavi, je napisal na 6 kv. cm 25krat >očenaš«. — Nikoli ni hodil v Solo. pa govori 11 jezikov, v Zagrebu živi Muttafa Krilaž, ki ni nikoli hodil v šolo. pa govori 14 jezikov. Rojen je bil v vasi Gunjani, srez Fojnica. Oče ga je odpeljal v Belgijo, ko je bil star 3 leta. V domovino se je vrnil šele nedavno. V tujini se je naučil 14 jezikov. Živel je v Turčiji. Grčiji. Nemčiji, Rusiji, Japonskem, Kitajski in Indiji, štiri leta je bil sluga pri Levu Tolstem v Jasni Poljani Med svetovno vojno je bil nared-nik-vodnik v angleški vojski Zdaj se hoče stalno naseliti v Zagrebu. Iz Ljubljane —lj Kaj je z drvmi v Ljubljani? Konsu-menti letos ne pridemo iz težav. Neprestano trepetamo pred novimi podražitvami; človek ne ve več ne dr i v a ne ure — kdaj se bo zopet kaj podra xio. Posebno mnoge skrbi kupovanje drv. Jesen se bliža in bi se zdaj že morah 7 četi zalagati za zimo, kajti kdo ve, ka^o do pozneje. Konsumenti so pozdravili m dunmiranje cen. Toda kaj pomaga maksi;niran;»e, če potem ne dobiš drv. Ljubljanski trgu-, ci s kurivom zadnje čase ne prodajajo več drv in nervoznost med konsumenti narašča od dne uo dne bolj. Ljudje naročajo drva pri trgovcih, a drv ne dobe. Trgovci pravijo, da ne morejo prodajati drv po maksimi ranih cenah, ker so nižje od nabavnih cen. Zaradi tega so poslali vlogo na mestno poglavarstvo kot pristojno oblastvo ter utemeljili, da so sedanje maksimirane cene prenizke. Zdaj čakajo trgovci in konsumenti na rešitev te vloge in dokler ne bo rešena, ne bo drv naprodaj. Tako so konsumenti prizadeti ne le z draginjo, temveč morajo premagovati še težave zaradi pomanjkanja blaga. Ali res ne morejo napraviti reda? Zadeva je tako važna, da zamude nihče ne more opravičiti z dopusti uradnikov. —lj Poroka vrlega narodnega para. V ponedeljek popoldne se je poročil v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani g. Boris Kocijančič, pristav pri državnem pravobranilstvu v Ljubljani in sin znanega učiteljskega socialno-gospodarskega organizatorja g. Ivana Kocijančiča, z gdč, Kristo Pe-stotnikovo, abs. medicine, hčerko ravnatelja mestne klavnice ljubljanske g. mg. NJIH 7 IN ONA DANES PBEMIEBA duhovite salonske komedije Bogata vdovela grofica je hotela izmed 7 snubcev izbrati pravega, toda . . . V glavnih vlogah poznani predstavniki francoskega filma: Vera Korene, Fernand Gravev, R, Dusbesne in drugi. Predstave ob IG., 13. in 21. uri. KINO UNION, tel. 22-21. Ivana Pestotnika. Za priči sta bila ne ve- i stin brat g. Janez, cand. forr. in ženinov ( svak, škofjeloški učitelj g. Vojteh Debe- j ljak. Mlademu, narodno zavednemu paru ! iskrene čestitke ln vso srečo! —lj Ljubljanske in okoHMk) pevke ter pevce obveščamo, da se vršita ta teden še dve deljeni pevski vaji, in sicer v četrtek za oba ženska glasova, v petek za moška glasova, obakrat ob 20. uri v Hubadovi pevski dvorani Glasbene Matice. Skupna vaja vseh glasov ta teden tedaj odpade in bo šele drugi teden, zupna uprava. —lj V Stritarjevi ulici st. S v Ljubljani pri frančiškanskem mostu se sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. 1. —lj Vpisovanje v Solo Glasbene Matice Ljubljanske se bo vršilo v dneh od 2. do 5. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice Vegova ul. £t. 7-1. Z novim šolskim letom bo dobila šela Glasbene Matice nov učni načrt, nove oddelke tekom desetletnega šolanja in odredbo, da bo za prestop v višji oddelek veJno potreben komisijski izpit. Odbor je določil, tudi da bodo imeli v bodoče gojenci violinskega oddelka več pouka, kakor pa do sedaj. Na šoli se bo poučevalo poleg klavirja in violine, petje, orkestrski Instrumenti in vsi teoretični predmeti. u— Rezervni pod oficirji se pozivajo, da se jutri v četrtek, ob 20 uri brezpogoino udeleže važnega sestanka, ki bo v salonu Derendove. rjtrej Usenikove gostilne na Borštnikovem trgu 2. Odbor. —lj Izgubljen je bil včeraj poročni prstan, ki ima vgravirano: >Anči 8. 5. 1932.« Pošten najditelj naj ga oJda v upravi ^Slovenskega Naroda«. —lj Popoldansko do*tavo pUemSKih pošiljk bo pričela zopet vršiti pošta Ljubljana I redno vsak dan v ponedeljek 23. avgusta. — Upravnik. —lj Vpisovanje na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani. V I. razred se boio vpisovali učenci v ravnateljevi pisarni 2. septembra dopoldne za začetne črke A— H, popoldne od I—L, dne 3. septembra pa za črke M—š dopoldne, popoldne pa od črke T—2. Prvošolci morajo prinesti s seboj poleg drugih prepisanih listin tudi izpričevalo o dovršeni ljudski šoli z opombo o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu. — Vpisovanje lanskih učencev bo dne 2. septembra ob 8. po razporedu, ki visi v šolski avli. — Vpisovanje učencev s tujih zavodov bo dne 4. sepLc::.'ora v ravnateljevi pisarni, in sicer sam . dopoldne. Ker je zavod že tako prenapolnjen, se bodo sprejemali učenci s tujih zavodov le v izjemnih primerih. — Pri vpisu je treba plačati šolnino (nad 800 din davka!), din 20 za zdravstveni fond, din 10 za dijaško knjižnico in din 10 za zbirke. Kolek din 50 prinese vsak učenec šele prvi dan pouka obenem s prijavama, ki ju bo prej dobil pri g. razredniku. Kdor ne bo prinesel vseh listin in plačal vseh pristojbin, se ne bo mogel vpisati. — Začetna služba božja bo dne 14. septembra ob 8. v cerkvi Sv. Cirila in Metoda, redni pouk pa se prične dne 16. septembra ob 8. oziroma popoldne ob 13.50. Ravnateljstvo. — lj Ušla je plava pap1^- Najditelj naj jo prinese, Gašperlin, Gregorčičeva 7. —lj Pretirane cene v okoliških gostilnah. Izletniki in kopalci se najbrž ne pritožujejo po krivici čez cene v nekaterih okoliških gostilnih, kjer se ravnajo po cenah ljubljanskih restavracij. Tu ne pride v po-štev pi.jača, čeravno ne gre, da se zaračunava že sedaj lahki dolenjski cviček po 14 din liter, marveč gre v glavnem za jestvi-ne. Po ljubljanskih malih to>Ja čednih gostilnah stane skromno kosilo še vedno kvečjemu 12 din, največkrat pa le 10 din, dočim ti v okolici za enako kosilo navijejo ceno v marsikateri gostilni na 14 din. Zunaj je v tem pogledu vsekakor premalo kontrole ki pa bi bila prav gotovo potrebna, sai je jasno, da imajo ljubljanski gostilničarji neprimerno večje režije in dajatve, kakor pa gostilničar izven mesta. tek 30. avgusta, razredni popravni izpiti pa v soboto 31. avgusta. Vpisovanje za vse razrede bo 2. in 3. septembra, vsakikrat od 8. do 12. Podrobnosti so razvidne iz razglasa na razglasni deski v soli. " c— V *ivo apno je padla. V ponedeljek je padla v živo apno IZ^letna preužitkarica Kristina Klančnik iz Dobrima pri Sv. Andražu pri Velenju. Prepeljan eo jo v celjsko bolnico, kjer je danes podlegla hudim poškodbam. c— Nesreča. Včeraj je neznan kolesnr povozil 51etnega Branka Cvikla iz Sun 1 vasi pri Velenju, žele/ničarjevega sina. Pri padcu si je poškodoval desno nogo pod kolenom. — 31etni sin kočarja iz Hrenove Dominik Tratnik si je pri nilatilnem stroja porezal levo roko. — 361etna aluzkinja Cecilija Kramperšek lz Sv. Jurija pri Celju je pred nekaj dnevi tako nesrečno padla. <.'a si je izpahnila levo nogo v stopalu. Vsi se zdravijo v celjski bolnici. c— Ljubljanski »Jadran« bo nastopil prihodnjo nedeljo v prijateljski nogometni tekmi na Glaziji proti SK Celju. $2t3g na pianmzh ? Ljubljana, 21. avpAi^ta Severno zahodni del dr/ave je dobil vee-riij pateno porcijo dežja Po VfOtnonosJ ni terminologiji bi lahko rekli, da jc pad!s rekordna količina padavin. Po vremenskem poročilu sprevi-limo, da so imeli v Mariboru >e celo nekol'ko več dežja kakor v Ljubljani, in sicer 39 min, medtem ko ga jc bilo pri nas 38.1 mm, v Zagrebu pa 38 mm. V drugih pokrajinah na jugu dežja ni bilo. Razumljivo je, da se je po tako iiiti.'iuiii deževja precej (hladilo, najbolj na planinah. Ni Gorenjskem, toda leveda samo na planinah, je tuJi snežilo. Sneg na naših planinah, ko v dolinah tako močno r o sen/acij'. kakršne šc ni bilo. V pomirjen je turistov m izletnikov jc torej treba naglasiti, da tudi včeraj ni biilo več snega na naših planinah kakor navadno, ko se nekoliko močneje ohladi, ter da je sne/ilo le v višjih legah, od 2cl v protinapad in 2uka matiral. Su-barič je proti Popoviču igral Collejev sistem. Popovič jc pri otvoritvi napravil napako ter izgunil kmeta, šubarič jc kmeta vrnil, žrtvoval figuro ter po lepo izpelja« nem napadu v 24. potezi zmagal. Modan in Pavlovie sta igrala siciiijanko. V sred izniči jc b'la pozicija izenačena, po zanimivi borbi sta sc sporazumela za remis. Graser Ln ši:ika sta igrala igro domskega km.ta. Šiška jc po lepem napadu v 42. minuti napovedal mat v treh potezah. Ostale partije so bile prekinjene. Največje zanimanje je vladalo za partijo Ber-ner-šorli. šorli se je branil s kraljevo indijsko obrambo. Nastala je precej zaprta igra, ki je bila prekinjena v nejasni poziciji, šubarič ima proti Gotliebu st< ina manj, ima pa nekaj izgledov na remis, Mišura je proti Mlinarju v dobljeni poziciji napravil hudo napako, žrtvoval je figuro za napad, s katerim ni uspel. Mlinar ima tri kmete vrč in bo partijo dobil. Jerman ima proti Majstoroviču majhno pozicijsko prednost. Stanje po 10. kolu je naslednje: šubarič 7V2, Berner, šorli 7 (1), Jerman 6\j, SUka 6, (1), Drasič 5^. Gotlieb 5. (1), 2mlgovc 4^ (2), Marek 4 (2), Mlinar. Mišura, Majstorovič, Savič 4 (1), Pop, Pavlovie 4, Medan 3 (1), Graser, žuk 1%, MALI OGLASI RAzno iVAV.v.v.VAv.v.r Beseda 80 par. Davek posebej. Najmanjši K3HVOK LIS E J E UGOGBAEIKA PRESKRB I nfibv« NfltfoifaMC I kito i aajeenejlll MEDICA barva ustne in lica! Dobite j o v MEDARN1 LJubljana, židovska ulica 6 r 9^0*3-9 VRE I.S0ČA' . PETRA CESTA PRODAM 60 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— dm POZOR! Kupujem in prodajam rabljene Čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer, Vosnjakova i. 1955 POHIŠTVO po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, politiram oprave, vsa popravila najceneje pri: ZORMAN, Breg 14. 1957 POUK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od do 8. in od y28. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. septembra, šolnina la j nižja. Največja strojepisni ca s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje in pričetek pouka 2. septembra. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15 tel. 48-43. 1931 ŽIVALI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din LOVSKEGA PSA braka, starega 3 leta, izredno dobrega za lov, radi opustitve lova prodam. Tesar Anton, Dol. Logatec 143. 1952 Inserirajte v »Slov. Naroda«! 03 ** Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, 1940. 190 Mrliči pripovedujejo o sebi Kaj vse lahko dožene antropolog po okostnjakih tudi o ljudefc is pradavnih časov Ce pravimo, da mrliči ne govore, ni to povsem točno. Mrliči govore v zelo jasnem jeziku tistim, ki Uh razumelo in izdajaio tako mnoge stvari, ki bi se zdele v moderni antropologiii nepoučenemu čiov^ku povsem nerazumljive. Znaki tega iezika so točni in antropologi lih lahko prečita io še več sto ali tisoč let do smrti dotičnega človeka. Po njih se da točno ugotovit: ne samo spol. rasa. starost in telesna konstitucija, temveč pogosto tudi vzrok smrt: ali bolezni pred davrurrri časi umrlega človeka. Ali so pripadale izkopane kosti moškemu ali ženski? To se pozna navadno že na prvi pogled po kosteh samih. Ženski okostnjak ie vedno šibkejši od moškega. Tudi po lobanji sami se da v pretežni večini primerov ugotoviti spol. Ženska lobania Je namreč približno za 200 cm* manjša. Se zanesljivejši znak ie medenica, ki ie pn ženski mnogo širša nego pri moškem. Po-edine človeške rase se razliku ie jo med seboj po konstitucijonelnih proporcijah. Zamorci imaio roke v razmerju no« precej dolge, njihove lobanje so podolgovate in ozke. očesne dolbine daleč narazen. Višino človeka, čigar okostnjak nro\ čujemo, lahko ugotovimo z matematično točnostjo. Za podlago se vzame dolžina k sti v stegnu. Ta dolžina, izražena v milimetrih, se pomnoži pri moških z 1.88. in vsoti prištejemo 813.06 mm, pri ženskah s številko 1945 in prištejemo 728.44 mm Ti rakuni veljajo splošno za se rase in za vse čase. Tako so antropologi tudi ugotovili, da so merili najstarejši oral Judje živeči na zemlii pred stotisoč leti. povprečno samo 160 cm, ljudje pred 120.000 leti na 183. cm. Razlika v višini kaže tudi na znatno izboiišanie življenjskih pogoiev. ki ie gotovo nastalo v tem dolgem času. Pozneje so pa postajali ljudje zopet manjši in so skoraj dosegli prvotno mejo 160 cm. Starost umrlega človeka se da navadno določiti zelo točno. Kosti namreč rasto iz takozvanih osifikacijskih centrov, ki se pojavljajo v telesu po vrsti od rojstva do netega leta. Od 5. do 12. leta se ta središča povečajo, od 12. do 21. leta pa združio. Starost človeka, ki ni živel nad 21 let. se da ugotoviti z morebitno zmoto 2 do 3 mesecev. Od 21. leta prevzame io vlogo časovnih kontrolnih ur šivi na lobanji, ki v gotovi starosti izgineio kakor na povelje. V 22.. 24. in 26. letu se začenjajo šivi na temenu postorpoma spajati. Prvi izgine brez sledu v 35. letu, drugi v 42.. tretji pa v 47. letu. Starost od 21. do 47. let starega človeka se da ugotoviti točno na eno leto. Po 30. letu preneha dotok krvi k ploščatim kostem kakor sta lopatica in medenica. Te kosti postanejo potem suhe in krhke. Razen tega se pojavijo na koncu dolgih kosti ploskvice. Po teh znakih ie bila določena tudi starost čeških kraliev. pokopanih v Svetovid-skem domu. kakor tudi starost egiptskega kralja Tutankamna. On ie bil star do teh znakih sodeč 18 let. ko ie umrl. njegov tast. t>okopan v so edni grobnici, na 30 let. Po k ^steh se da spoznati celo vzrok smrti, poscb.-io nasilne Na kosteh se rjoznajo sledovi krogle ali noža V vsakem takem primeru pa ni treba, da gre za umor. V pradavnih časih -o pogosto zdravili duševne ali oa tudi dru *e bolezni, tako da so človeku odprli lobanjo, da bi mogli zli duhovi odletet: iz glave. Ta':e lobanie so že večkrat našli. Ce so robovi rane ostn. ie to znak. da holnik operacij ni preživel Ce so Da oelaieni se iz tega sklepa, da ie ostal živ. Na ckostniakih zlasti otroškem se večkrat pornai 3 sledovi raznih bolezni. Sabo razvite kosii. krilce ali ukrivljene kažejo, da otrok ni imel zadostne hrane. Z ront-genovimi žarki se daio v takih primerih ugotoviti bele črte na kosteh. Te kažejo čas. kdaj ie rast kosti prenehala. Ce poznamo normalni rast kosti, lahko izračunamo starost, v kateri ie otrok zbolel. Okostnjak, ki ga smatra večina ljudi za del telesa, ki se ne izpreminia od polnoletnosti, ne ostane torei enak Izpreminia se pod vplivom starosti in načina življenja, večkrat Da tudi ood vplivom smrti. Okostnjak kaže vso Dot Doedinca in rase sk zi življenje ter služi učenjakom za mnoga dognania. do katerih bi sicer ne mogli priti. Dognanja o razvoju človeka so odvisna od poznavanja njegovega okostnjaka. Divjih zveri je vedno manj Levov je v Afriki še okrog v Indiji 16.000 1Z.O0O, tigrov pa Vsak človek čuti prirojen strah pred divjimi zvermi. Ti izključni mesojedci so bili vedno hudi sovražniki človeka, ki ima zdaj sicer s svojim orožjem veliko premoč nad njihovimi zobmi in kremplji, vendar pa še vedno govori o njih z gotovim spoštovanjem in prirojenim občudovanjem. Orožje in razum sta pomagala človeku, da je začel izpodrivati divje zveri in.da jih je malone že iztrebil. Mnogo je žr primerov, ko morajo biti divje zveri zaščitene s posebnimi zakoni, sicer bi sploh izginile. Divjim zverem ljubiteljicam svobode in neomejenih prostranstev, je ostalo na zemlji le še malo prostora. Najslabše se godi velikim zverem. Manjše zveri s« - = ■ nekako j:i!-*ie v bližini Človeških bivališč pravco življenja, ker se lahko skrijejo v omejene ni prostoru obdelanega polja in negovanih gozdov. Najslabše se godi tistim divjim zverem, ki jim ni nujno potrebna naravna zaštita proste narav", džungle in pi s v. Znani lovec P. T. Ethardton je zbr.il zanimive podatke, iz knt"r;'n j€ razvidno, da živi v Afriki parno še 11 do 12 000 levov, ki *o sadnji pred- stav-niki t- y.--»,-, 'ei en ftega il\ -»Iskegra ro vrsto let je ustili pozneje pijanskim škofom. Od leta 1343. pa nad 400 let kot sestavni del genovske republike Pač so pa zelo rahle vezi, ki vežejo ta otok na Francijo. Ludvik XIV. je pretental za ta otok prebivalce Genove, ki jih je ironizira! že Voltaire. NaDoleon ie pa zop3t pridobil Korziko Franciji leta 1796. po zmedah in brezpravju, ki je vladalo na otoku dve leti in poL Francoski zgodo\irrarji so si sicer prizadevali utemeljiti posestno oravico Francije do Korzike. Navzlic temu ie pa ostal otok v centralistični Franciji tui element, z nakupom pridobljeno ozemlie. Res je. da je trgovska šola v Celju Celje, 21. avgusta Za vpis v I. razred se prijavijo učenci (učenke) tako, da oddajo osebno ali pošljejo po pošti v času od 26. do 28. avgusta letos izpolnjeno prijavo (tiskovine se dobe pri šol. slugi po 50 par), kolkovano z 10 din, ki ji priložijo zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Ravnateljstvo bo 30. avgusta z objavo na uradni deski pozvalo učence (učenke), ki bodo izbrani, da se vpišejo v rokih rednega vpisovanja ter dopolnijo kolek za vpisnino s 40 din na vpisnici in predložijo nadaljnje potrebne dokumente. Ostalim prijavljencem bo pa vrnilo njihove dokumente. Redno vpisovanje za šolsko leto 1940/41 bo v dneh 2. in 3. septembra t. L, vsakokrat od 8. do 11. V I. razred se sprejemajo učenci (učenke), ki so dovršili v predhodnem šolskem letu kot redni učenci (izvzemSi bolezni in druge primere, o čemer odloči kr. banska uprava dravske banovine, VIII. oddelek) štiri razrede srednje dole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z zaključnim izpitom, a nimajo pri vpisu več ko 17 let. Učenci (učenke), ki imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj ko 19 let, se smejo vpisati samo z odobrenjem kr. banske uprave. Učenci meSanskih šol, ki se niso učili nemščine, morajo opraviti pred sprejemom v I. razred dopolnilni izpit iz tega jezika. K izpitu se prijavljajo od 22. do 25. avgusta direktorju šole a prošnjo, taksirano s 30 din in opremljeno s prilogami: 1.) izpričevalo o dovršeni meščanski šoli z završnim izpitom, 2.) krstni (rojstni) list in 3.) potrdilo o siromašnem stanju po čl.5., točki 6., odst. 7., zakona o taksah (zaradi oprostitve od nagrad članom komisije). Tisti, ki ne predložijo potrdila o siromašnem stanju, plačajo za izpitne nagrade 70 din. Ti dopolnilni izpiti se bodo vršili 27. avgusta. V n. razred se vpisujejo učenci (učenke), ki so uspešno dovršili I. razred na tej šoli. Učenci (učenke), ki so dovršili I. razred na kaki drugi trgovski srednji šoli, se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od direktorja sole, na kateri so bili prej vpisani. K vpisovanju je prinesti rojstni list, šolsko izpričevalo (za prvi vpis v I. razred izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje šole ali o zaključnem izpitu meščanske šole, ponavljale! in za II. razred zadnje letno izpričevalo), prijavo v dveh izvodih, en izvod taksiran s kolkom za 50 din, potrdilo o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere in učenca [učenke]), če je temu davek predpisan. domina se plača takoj ob vpisu za vse šolsko leto. Prispevek 20 din za zdravstveni fond. Učenci (učenke), ki ne prestopajo v šolo neposredno iz druge javne šole, morajo predložiti uradno nravstveno izpričevalo. Razredni dopolnilni in popravni izpiti se bodo vršili: pismeni za oba razreda 28. avgusta, ustni pa 29. avgusta za H. in 30. avgusta za I. razred. Prošnje za popravne izpite je kolkovati z 10 din in 10 din, ter jih je vložiti pri ravnateljstvu do 23. avgusta 1940. Završni izpit v septembru 1940 bo pred-vidoma pismeni v času od 2. do 7. septembra, ustni pa se prične 10. septembra 1940. Prošnje za završni izpit je vložiti kolkovane z 10 din pri ravnateljstvu do 1. septembra 1940. šolsko leto 1940/41 se prične 13. septembra s službo božjo v farni cerkvi ob S. Živila na nakaznice Zaenkrat se nam obeta racioniranje porabe olja, sladkorja in mila Ljubljana, 21. avgusta Jeseni, ko se je ljudi lotila »vojna« psihoza, so bile nekaj tednov dan za dnem trgovine polne kupcev, dokler se niso izpraznile zaloge. Toda živahnejšega povpraševanja po blagu, predvsem po živilih, ni bilo še niti tedaj konec. >Konzum« nekaterih živil — prav za prav le prodaja — se je povečal za 100 odstotkov. Pozimi smo poročaH, da je šlo v Ljubljani septembra, oktobra in novembra iz prostih skladišč izredno mnogo zlasti kolonialnega blaga, kave, riža, itd., pa tudi sladkorja in drugega špecerijskega blaga. Ni čuda, da je začelo marsikje blaga primanjkovati ter da se trgovci niso mogli več dovolj hitro zalagati. že tedaj se je pokazala potreba — nekateri mislijo, da predvsem tedaj — naj bi uvedli racioniranje živil, ali po domače povedano — prodajo blaga na nakaznice. Vsak bi lahko kupil, kol kor v resnici potrebuje, a ne več. Razumljivo je. da ljudje še vedno čutijo silen odpor proti tako zvanim kTušnim kartam, ki so jim ostale v zelo slabem spominu od svetovne vojne. Jeseni je bilo celo nevarno govoriti o uvedbi nakaznic za živila, ker bi se sicer ljudi lotila še večja nervoznost, da bi še bolj navalili na trgovne. Pač pa bi kazalo, da bi nakaznice uvedli brez dolgega razpravljanja. Cim prej bi jih uvedli, tem prej bi nastal rari na domačih tržiščih. Z omejitvami v prodaji živil bi lahko tudi zavrli naglo podraževanje nekaterih vrst blaga. E>o racioniranja pa tedaj ni prišlo, že skoraj leto dni vladajo na domačih tržiščih neredne razmere. Doslej sicer še ni bilo občutnega pomanjkanja žrvil, zdaj pa primanjkuje že skoraj v vseh krajih jedilnega olja, pa tudi sladkoria ni več povsod, posel je riž in najbolj občutno je pomanjkanje pšenične meke. Pri tem je najznačilnejše, da do pomanjkanja živil ni prišlo zaradi tega. da je bilo morda lani pro-duciranega premalo sladkorja, uvoženega premalo riža, olja itd, da ni bilo dovolj nam lete moke — ne. vsega bi bilo lahko še vedno dovolj, če bi mnogi konzumenti ne kup čili živil brez potrebe, že večkrat smo naglasili, da zasluži kupičenje živil prav tako ostro kazen kakor vse druge spekulacijo z živili. Tcda, kako naj preprečijo kupičenje živ'1, če ni nobenega nadzorstva nad prodajo? Edini dovolj učinkovit ukrep bi bila uvedba prodaje ž'vil na nakaznice. Zdaj na pristoin h mestih razmišljajo o uvedbi racioniranja porabe olja, sladkorja in mila. Omejena bi bila torej predaja samo nekaterih mdustrtjskih izdeTkov. Vsekakor pa bi bilo potrebno uvesti prodajo na nakaznice vsega blaga, ki ga ljudje kupujejo brez potrebe v večjih kolirinnh. Na nakaznice naj bi prodajali tudi riž in najbrž bi kazalo uvesti tudi omejitev predaje moke. ker je bini letošnja letina tako s'aba, da je bilo pride1 ane pšen'ce komaj za domačo porabo dZo pomlainih mesecev. Po vesteh iz Peograda ne nameravajo omejiti prodaje kmetijskega blaga, a potrebno bi bilo, da bi vsaj prodaja moke bila omejena, sicer se lahko zgodi, da bo moke začelo primanjkovati že pozimi in ne šele spomladi. Crim bo zopet dovolj pšenične moke naprodaj, čeprav bo dražja, si bodo začeli delati zaloge brezvestni ljudje, ki mislijo le na lastni trebuh. Poročajo, da pri nameravanih ukrerih gre le za racionalno varčevanje z živili in pravično razdelitev živil med vse konzumente. To se pravi, da prodaja ne bo omejena tako. da bi ne mogel vsak kupiti, kolikor potrebuje. Zato bi pa lahko omejili prodajo vseh važnejših živi. č*e je bila uvedena prodaja bencina na nakaznice, je prav tako potrebno, da uvedejo nakaznice tudi za živila, ne sicer zato. da bi b^e težave s kunovaniem. temveč, da bi lahko kupovali tisti, ki nimajo dovolj ostrih komolcev in ne denarja, da bi si lahko na-kupičili živila za več let. Ore za veČino konzumentov. ki žive *od rok v usta*. Ukrepa so nujno yWr^bn' <*'m r»rei. vsekakor pa že pred jesenjo. Strokovni tečaj za učitelje risanja Posečalo ga je v začetku 27* proti koncu pa 21 slušateljev Ljubljana, 21. avgusta Z lepim uspehom je bil zaključen te dni na Tehniški srednji šoli v Ljubljani strokovni tečaj za učitelje risanja na strokovnih nadaljevalnih šolah.'Našemu strokovno. nadaljevalnemu šolstvu je določeno posebno naučno in odgojno poglavje, kajti vsak ni, da bi mogel zajeti nrav mladega človeka, zlasti vajenca. V ogromni večini in desetletja nazaj je pripadalo strokovno nadaljevalno Šolstvo našemu ljudskošolske- mu učiteljstvu. I>ocela naravno, saj je to šolstvo nadaljevanje ljudskošolskega vzgojnega in naučnega dela, čefludi na podlagi stroke, ki vajencu v njegovi obrti pritiče. V povojnem času je bilo prirejenih več tečajev za učiteljstvo strokovnih nadaljevalnih Šol. "Bili so ti tečaji deloma za mer-kantilne predmete in deloma za risanje (prostoročno, geometrijsko, projekcijsko in strokovno). Slednji so potekali v dveh trimesečnih obdobjih, razen pravkar zaključenega, ki je bil razdeljen skozi tri leta po sedem tednov. Risarski tečaj terja od tečajnika mnogo resne pripravljenosti in resnične volje po študiju, že povprečna poglobitev v dolgo vrsto obrtniških strok terja celega človeka. Prav s tega vidika gre udeležencem tečaja priznanje, če že spregledamo, da so morali kandidati črtati skozi trt leta svoje letne Šolske počitnice. Tečaj je obiskovalo ob začetku 27 kandidatov, zdaj le 21. Nemirni svet je posegel tudi v delo tečaja. Lepa vrsta profesorjev in inženjerjev ter strokovnih učiteljev-mojstrov je v mnogih predavanjih in priložnostnih ekskurzijah uvedla tečajnike v potrebno znanje, ki ima edini namen: dvigniti naše obrtništvo preko njegovega na- raščaja. Vodja tečaja je bil inspektor za strokovno nadaljevalno šolstvo g. Presi, a razredništvo je pripadalo prof. Klincu. Tečaj je omogočila predvsem banska uprava, razumevanje zanj pa je pokazala tludi zbornica za TOI. Delo v tečaju je potekalo načrtno in življenjsko. Bil je dosežen uspeh, ki kaže, da smo dobili nov kader učnih moči, ki se bodo posvetile z najboljšo voljo nadaljnjemu procvitu našega nadaljevalnega šolstva. Iz Trbovelj — SK Amater : SK Sparta (K«mb.) 4:1. Naš odlični športni klub »Amater« je zopet zaigral in pokazal svojo premoć. Izrabil je prost termin in povabil za nedeljo, 18. t. m. v goste kombinirano moštvo Sparte iz Zagreba. Čeprav so gostje nudili precejšen odpor, vendar so morali kloniti pred boljšim moštvom. Amater je igral v nedeljo precej požrtvovalno ter zaslužijo vsi igrači lepo pohvalo. Omeniti moramo le, da se notranji trio ni povsem znašeL Z dobrim treningom pa bodo tudi te vrzeli izginile. Gostje so zapustili zelo slab vtis, ker so na vsako sodnikovo odločitev vedno prigovarjali. Sodil je dobro g. Pun-tar. f TEŽKO JE UBOGATI — Gospodična, vi bi se morali omožiti. Verjemite izkušeni ženi. I — Saj vam prav rada verjamem, toda i dokler mi tega ne poreče neizkušen moški. ; se ne da nic storili. 0snlel Lesueur — Sama sem odnesla ob eni gospodu Escaldasu obed. Dejal mi je, da ne pojde obedovat, ker pričakuje nekoga, in da »se ne bo ganil z doma, dokler ne pride gost. — Imenitno, — je dejal Gilbert, ki se je spomnil na Escaldas o ve besede na listku. Ni vedel, da Escaldas ne pričakuje njega, temveč nekoga drugega. Niti hišnica tega ni vedela. Ta kraljica ključev res ni videla na stopnišče. Odpiralo se je namreč nasproti vratom za čuvajnico v pro-čelnem poslopju, toda v ozadju dvorišča.^ Dvojno stopnišče, dolg hodnik s škripajočimi vrati, skozi katere je prihajal nepopisen smrad. Smrdelo je po preperelem pohištvu, po njenih parfumih in po tobaku. To je človeka dušilo v grlu. Princ si je satisnil z robcem usta. Našel je številko 27. Ustavil se je in potrkal na vrata. Nobenega odgovora. Gairlance je potrkal znova in z enakim uspehom. — No, to je pa čudno, — je pomislil, — saj me vendar pričakuje. Ozrl se je na ključavnico. Na zunanji strani ni bilo kljuke. Sklonil se je in opazil skozi luknjico v ključavnici luč, kar je pričalo, da ključa ni v nji. Potrkal je močneje. — Escaldas! Ali spite? Jaz sem, Gilbert! Sosedna vrata so se odprla. Skozi nje je pomolila ; glavo neka ženska. Videč lepega mladega moža v zadregi, se je požurila in stopila na hodnik, zavita v plašč neokusne modre barve, okrašen z nemogočimi bombaževinastimi čipkami, s copatami na bosih nogah. Ne bila bi grda kot kmečko 'dekle ali kot služkinja. Toda njena prodajna svežost in mladost sta izginjali pod debelo krinko. — Gospoda Escaldasa iščete? — je vprašala ko-ketno. — Ni odšel z doma, o tem sem prepričana. Danes popoldne sem namreč slišala iz njegovega stanovanja strašen trušč m hrušč. Gotovo je prestavljal pohištvo. — Kdaj je bilo to? — Približno ob pol dveh. Vem to, ker je prišel ob dveh k meni prijatelj in rekla sem mn celo: Trdno upam, da se bo moj sosed končno pomiril. — Toda gospod Kscalda* je moral oditi potem? — To se mi ne zdi verjetno. Bila bi ga slišala. Vrata zapira vedno dokaj glasno. — To je pa ie prenevarno, — je dejal GObert, zroč na zaklenjena vrata. Obšel ga je čuden občutek. Bacajda* mu je pisal, naj ne pride od ena do tseh. IIn vendar ni odšel, ker je rekel hišnici, da se ne bo ganil iz sobe. Odkod torej ta ropot v njegovi sobi? Kaj je počel ti dve uri? Vztrajnost, s katero ga je Escaldas iskal prejšnji večer, njegove besede, napisane na listku, ropot v njegovi sobi in zaklenjena vrata, vse to je princa vznemirilo. Kaj se je zgodilo? Gilbert sicer ni imel rad Escaldasa, vendar je bil z njim v tesni zvezi in zato mu ni moglo biti vseeno, kaj se je z njim zgodilo. Sicer pa kaj bi se moglo zgoditi Escaldasu, kar bi se ne nanašalo na afero, na predmet njunega zavezništva? Princ, ki ni pričakoval nič posebnega od sestanka, za katerega je tako nujno prosil njegov pomočnik, mu je jel pripisovati važnost zdaj, ko ga je čudno naključje zopet ougodilo. — Pojdem raje vprašat hišnico, — je dejal, kakor da govori sam pri sebi. Deklina, ki je imela na vratih z velikimi modrimi črkami na rdečem ozadju napisano: >Mademoiselle Roaalindec, se mu je ponudila, da opravi to namesto njega. — Ne hodite doli, gospod. Jaz poiščem madame Pio. Morda ima ona ključ od številke 27. Dekle je odhitelo po stopnicah dol L Vrnilo se je počasnejših korakov, ker je prihajala s njo debe-luhasta hišnica. — Nimam ključa, — je dejala stara hišnica. — Prepričana sem pa, da gospod Escaldas ni odšel. Morda je celo bolan? — AH ni bil nihče pri njem? — Nihče, ki bi bil vsaj vprašal po njem. Zdaj sprejema tu pa tam znane dame. V glavo mi je šin:ia misel, da je odšla morda katera, ki ji je ! znana njegova številka, naravnost gori in da je še I sedaj pri njem. Povsem razumljivo bi bilo, da zaradi nje noče odpreti. To je pač kočljiva zadeva, Gilbert je mislil na besede: >7e pridite od ene do treh. Povesil je glavo. To je bilo možno. A vendar je ura že odbila štiri. Kaj neki to pomeni? Bil je sicer jasen aprilski dan, toda na hodniku je bilo kljub temu mračno. V mraku se je jasneje videla luknjica v ključavnici na vratih številka 27. Rosalinda, ki očividno ni bila vzgojena v Sacre Coeuru ali Saint Denisu, se je sklonila k tej luknjici in naglo pogledala skozi njo. — Oh, — je dejala zmagoslavno, — saj sem rekla, da je premetaval pohištvo. — Dajte, da pogledam, — je dejala hišnica ta čas, ko je nad to žensko radovednostjo presenečeni princ vprašal Rosalindo: — Kaj ste pa videli v sobi? — Postelja stoji sredi sobe namesto mize. Tega še nikoli ni bilo. To vem dobro. Sla sem večkrat niimo, ko so bila njegova vrata na s teza j odprta. Princ ni imel kdaj oceniti nepričakovangea sramu zadnjih besed, niti vprašati se, da-li je imela Rosalinda tehtnejši povod za to, da pozna razmestitev pohištva svojega soseda. Debeluhasta, revmatična hišnica se je neverjetno hitro vzravnala. — Ah, bože moj... križ božji, kaj se mu je pa zgodilo temu ubogemu gospodu?... Kakšna nesreča... Kakšna nesreča! Urejuje Josip 7dipgnW ii Ke Narnrtan suskaaagJtoB. JmmrM Sa in ■sunlni dal Jpta Oton Gbnetoi U Vsi y_ f^jpirojmi Stev. j Q0 > 8LOVEN SK1 NAROD«, sreda, 21. avgusta 1940. Stran 3 Naša lepa pesem ob Pevci „Drave" so nastopili z velikim ▼ Hmtraikein Sokolske« domu Maribor, 20. avgusta. Narodno Zeleznicarako glasbeno diuit.o >Drava* vrši pomembno prosvetno poslanstvo v vrstah našega železnicarstva, med katerim propagira ljubezen do glasbo. O velikih zaslugah »Drave« smo izčrpno* poročali ob priliki lanske jubilejne proslave. Pevski zbor »Dravet, ki ga vzorno vodi požrtvovalni zborovodja g. Albin Horvat, pa izvaja navzlic nudim časom, ki niso ugodni za idealna stremljenja, svoj smotrni program vzbujanja zanimanja in ljubezni med našim obmejnim ljudstvom do naše lepe rodne pesmi. Zbor »Drava« se lahko ponaša že s celo vrsto uspešnih, učinkovitih nastopov, ki Jih je organiziral letos v našem obmejnem podeželju. Povsod »o bili pevci »Drave« deležni prisrčnega priznanja, posebno iskren ln topel pa je bil sprejem v našem prijaznem Limbušu, kjer so imeli svoj koncert v polnem Sokolskom domu. Koncert je organiziralo Sokolsko društvo v Limbušu. Mod pestrim pevskim sporedom sta pozdravila vrla pevce v top-BH besedah starosta iimbulkega Sokola g. Turnšek in predsednik ruskega pevskega zbora g. Požar, medtem ko sta jima ljubki deklici izročili krasna šopka rot. Požrtvovalni pevci »Drave« so pod mojstrskim vodstvom svojega zborovodje g. Albina Horvata ubrano in skladno odpeli bogat pevski spored izbranih narodnih In umetnih pesmi. Uvodnemu Hochreiterjsve-mu »Gosposvetskemu ionu« Je sledil Ju-vanćev i šopek«. Foersterjev »Samo« ln »Večerni avec ter »Njega ni« in »Spak«. Nadalje so bile na sporedu Mirkova Matrica«, Gotovčevs »Jadovanka«. Novakova »Sanak spava«, Mirkov« »Kolo«, »O šoštar ju in čuku«, »Kukovca« ln »o pohorskem Kmetu v. Jerebova »O kresu«, Adamičevi »Zavriki fantje« in »Nocoj je ba lep večeri:, Favčičevo »Potrkan ples«. Pregljevo »Mam dro fletno«, Maroltovo »Koso«, Druzovičevo »Škrjanček poje« in O. Devo-vo »Hladno jesen«. Dvorana Sokoiskega doma v Limbušu se je izkazala kot zelo akustična. Pri izvaja- j nju posameznih pesmi so se odlikovali [ predvsem zborovi solist! Malovrh, Sterle in Pečnik, pa tsudl zborov oktet prt izvajanju skladbe s Samo«. Pevski zbor »Drave« je pokazal svojo zlitost, kompaktnost in u ravnovesen ost. Občinstvo, ki je prispelo h koncertu iz Limbusa samega, pa tudi is okolice in Maribora, je z navdušenjem ploskalo izvrstnim pevcem in njihovemu zborovodju. Izredno lepo vreme je omogočilo po koncertu veselico na prostem, ki Je trajala ob petju, godbi ln veselem razpoloženju čez polnoč. Pevcem »Drave« in zborovodju g. Albinu Horvatu gre iskreno priznanje za hvalevredno kulturno prizadevanje, ki naj ga v korist naroda ln čast »Drave« nadaljujejo s tisto Uho smotrnostjo ln žilavo vztrajnostjo, ki tako značilno odlikuje la odlični mariborski pevski zbor. 30.000 ljudi ogroženih Kaj bo s tekstilnim delavstvom« če se ne najde izhod iz kritičnega položaja? Maribor, 20. avgusta Za en del sreča, velika sreča, da se veČina od vsakdanjega zaslužka odvisnih lju>ii še zdaj ne zaveda resnosti položaja v katerem se že nahajamo in nasproti kateremu šele prihajamo, če se ne zgodi čudež, največji čudež v zgodovini sedanjega sveta, ki preobrne vse dosedanje račune če bi se ogražanja svoje usode bolj ali celo prav resno zavedali, bi bila nesreča še večja, bi bilo še več obupnih činov, kakoi jih je že (pa večinoma iz manjših vzrokov). Največja nevarnost preti od tam. kjer se je do zadnjega zdelo najbolj varno in kjer je bil tudi dobiček največji: is tekstilne industrije. »Slov. Narod« je že opozoril, da ima Maribor z okrožjem vred okrog 10.000 ljudi, ki že delj časa visijo na niti redukcij in odpuščanja. Ce vzamemo povprečno število, da jc od teh tisocev vsak ali oženjen, z večjo družino ali ima sicer za koga skrbeti, odnosno bi njegov odpust od dela v tovarni koga gmotno zadel, lahko rečemo, da je oziroma da bo prizadetih najmanj 30 tisoč ljudi samo od te stroke, kje pa so še druge stroke, druge tovarne in podjetja, ki so istotako odvisna od dobave surovin. Maribor sam bi bil prizadet nad polovico prebivalstva. Računati pa moramo tudi s posledicami takega udarca na račun in osebno varnost vseh, ki bodo ie ostali »srečni posedujoči«. O enem izhodu izpred preteče nevarnosti se je, kakor smo poročali, že obravnavalo te nedelje na konferenci delavskih zaupnikov. DrugI izdaten od po mode k v dobro tistih številnih delavskih moči, ki izhajajo iz dobrih kmetij ali ki imajo sploh toliko posestva, da so za potrebo preskrbljeni. S takimi brez pardona ven! Kot naj-zadnji naj bi bili poklicni delavci z družinami, katere treba ohraniti do skrajne sile. ee nekaj glede podpornega fonda. V ta fond naj se pritegnejo z večjimi prispevki vsi tujerodni »nenadomestljivi« mojstri m uradniki, ki prejemajo v primerjavi z drugimi, domačimi, prekomerna plačila. Danes je tudi za vse pristojne oblasti še čas za priprave za gašenje še p red no izbruhne požar! Tuđi Hutf erjeva tekstilna tvornica v stiski 3S0 delavcem in delavkam preti redukcija — Nekaj so jih že odpustili Maribor, 20. avgusta. Doslej največja tekstilna tvornica v vsem mariborskem okolišu, t- j. Hutterjeva tekstilna tovarna, še ni občutila težav, ki so prišle nad vso našo tekstilno industrijo kot nujna posledica Fplosnih prilik v svetu. Vse druge mariborske tekstilne tvornice so že morale aarsdj pomanjkanja surovin skrčiti delovni čas. odnosno omejiti obratovanje, le Hutterjevi tvornici je bilo priza-nešeno, ker so bila tvorniška skladišča s surovinami dobro založena in ker so njeni poslovili stiki omogočali dovoz novih pošiljk potrebnih surovin. Sedaj pa se je znašla v hudi stiski tudi Hutterjeva tvornica. Nekatere delavce in delavke so že odprustili. Tvcmiško vodstvo se je odloČilo, da bo spričo težavnega stanja reduciralo 350 delavcev in delavk. Posamezni obratovodje so po nalogu že sestavili semame delavcev in delavk, ki prihajajo v posamemlh oddelkih prvenstveno v poštev pri redukciji. Kdo bo reduciran? Tvorniški obratni zaupniki so predlagali, naj bi se odpustili prvenstveno tisti dclav-vi in delavke, ki bodo mogli navzlic redukciji preživljati sebe in otroke, ker bi jim to omogočalo njihovo ali njihovih svojcev materialno stanje. Ta predlog je nedvomno upravičen ln so ga obratovodje nekaterih oddelkov Že upoštevali. Na drugi strani se čuje mišljenje, da bi bili odpuščeni predvsem vsi tisti delavci in nameščenci, ki niso nafti državljani, ki so prišli k nam iz inozemstva, kjer bi z lahkoto dobili zaposlitev in zaslužek. Je pa še tretji predlog, po katerem naj bi delavci in delavke ne bili reducirani, ampak naj bi se rajši skrčil delovni čas in ome;i!o obratovanje. Za seda;* 90 še podajanja med predstavniki lastništva In delavstva. Od teh pognjani je odvisen obstanek 350 ljudi in njihovih svojcev, ki jim preti nevarnost, da se bodo v swfl tragiki prikljđčtU onim 500 delavcem in o>H*-k-»m. ki so bili v zadnjem času odpuščeni te raznih tekstilnih tvornic v zvezi r usodnim pomanjkanjem surovin. poneverbe v Thurnovl f eklarni Gre za tri če trt milijona dinarjev Maribor. 20 avgusta V Gustanlu so ljudje, zlasti delavci in nameščenci jek lame arofa Thurna. v zadnjih mesecih mnogo Sulliali o velikih poneverbah pri jeklarniškl blagajni. Šepetanje ie od čase do časa poienlavalo. vendar pa se je vedno znova trdovratno ponavljalo. Razne okoliščine so vzpodbudile organe Dri centrali, da so se pričeli zanimati za zadevo Končno so iz centrale ugotovili da gre za tričetrt mili iona dinarjev. Glede poneverb so ugotovili, da ne potekajo samo iz zadnlega časa. ampak da gre za škodo, ki sesa deli časa v oreišnia Doslovna leta. Cim so Dri centrali ugotovili poneverbo, so pričali z nadalinlo nienz"vneilo preiskav-o. ki ie v polnem teka Kdo ie prav! krivec, še ni toč 10 do znano. Preiskava bo razčisli'a tudi tj vprašanje. GuStanl in vsa okolica se za zadevo zelo zanimata, zlasti za končni rezultat preiskave s posebnim oiirom na delež krivde. Tako velike afere v GuStanm ne pomnijo, dh tudi ne v vserr tamo'niem obmejnem industrijskem centru. Mariborske In okoliške nov?ca še to le oogojno na dve leti. — Drobne vesti. Mariborski policija je izvedla po vsem mestu temeljito racijo, vendar pa je bilo topot Število zajetih sumljivcev manjše kakor običajno. — Pri železniškem prevozu na Tržaški cesti so našli petletnega dečka, ki ni vedel pojasniti, kje Je doma in kako se piše. Starši naj povprašajo po njem v mestnem Mladinskem domu. — Iz kurnika odvetnika dr. Skapdna v Trubarjevi ulici Stev. 11 so odnesli zlikovci več kokošk, vrednih okoli 200 din. — 361etna Marija Ornik iz Sel si je pri padcu z motornega kolesa zloniDa desnico. — V Sp. Breznid pri poijcanah je zadel 301etni hlapec Friderik Brumec z levico v mlatilnl stroj. Levico ima v zapestju zmrcvarjeno. Zdravi se v mariborski bolnici. — Na Teznem je nekdo zalučal kamen 15 letnemu ključavničarskemu vajencu Venčeslu Solinu v glavo. Deček se je zatekel v bolnico. Orožniki poizvedujejo za krivcem. — 381etna tkalceva žena Antonija Dlouhi je padla s kolesa in si je zlomila levo nogo. Prepeljali so jo v bolnico. — Na Tržaški cesti je povozil neki avto 821etnega posestnika Janeza Gorin-ška Is Sv. Miklavža pri Hočah, ki je obležal Z nevarnimi poškodbami. Njegovo stanje je precej resno. — Pri Devici Mariji v Brezju Je napadalec poškodoval z boksarjem 401etnega delavca Simona Pulka, ki je o napadu obvestil orožnike. — Obe veliki gramoznici na koncu Smetanove ulice so opustili in zaaipali. — Komarska nadloga nadleguje prebivalstvo v Mariboru in okolici, med drugim tudi v Pesniški dolini. — Pri mlačvi je mlatilnica zmrcvarila desnico S51etnemu vinicarju Francu Kosiju iz Sv. Tomaža pri Ormožu. — Na 631etne-ga dninarja Antona Peteka iz Viča ve je nSJVttlfia pobesnela krava ln ga nabodla na rogova. Pri padcu si je Petek zlomil desno nogo — Kolo so ukradli posestniški hčerki Mariji Prelogovi iz Gajevcev. Kolo je znamke Brandenburg z evid. številko 2135936. — 300 dinarjev so odnesli iz puščice v cerkvi sv. Jožefa v Studencih trije mladeniči, ki se nahajajo sedaj v preiskovalnem zaporu še zaradi nekega drugega vloma. — Mesarskemu mojstru Vinku Piršu je bilo ukradeno kolo, vredno 6O0 din. — Zasebnici Alojziji Sekol je bila ukradena denarnica, v kateri je bilo gotovino za 235 din. Sokolsko gleđaiiSče na Teznem Uprizoritev Vombergarjeve burke „Voda" na prostem Tezno, 19. avgusta. Tezenska sokolska igralska družina je znana po svoji izredni marljivosti in si je v teku časa pridobila primerno veljavo ne samo na domačem, temveč tudi na sosednih odrih, kakor v Framu, Limbušu in v Pobrežju, kjer je vsakikrat z uspehom gostovala. Uprizarja pa vsako leto tudi igre na prostem, ki so vedno pritegnile na sokolsko letno telovadišče množico gledalcev. Tako je bilo tudi sedaj, ko se je vršila večerna predstava Vombergarjeve burke v treh dejanjih »Voda«. Sokolsko letno telovadišče je dobilo primerno okolje s pravo kmečko gostilno iD okolico z drevesi in sončnicami, kar je napravilo pri primerni razsvetljavi naraven učinek in mnogo pripomoglo k uspehu uprizoritve. Maskira-nost pri igralcih je bila pri posameznikih mojstrska. Vdova Hribarica (s. Mimica Pulko) in njen sin Tinče (br. Jurček Lampreht) sta naravnost presenetila ln Žela pri posameznih prizorih burno odobravanje, ki ni hotelo ponehati. Ta naša dva diletanta hočemo videti Se večkrat na odru, saj sta dokazala kakšen uspeh se lahko doseže tudi na podeželskih odrih z marljivostjo in pravo voljo. Toliko zdravega smeha, kakor sta ga povzročila ta dva, smo doslej komaj zabeležili. Isto velja za našega Robija ( vlogi Primožeka), ki je odlična moč in je imel režiser pri dodelitvi vlog naj- srečnejšo roko. Izmed naših igralcev bi ga ne prekosil nobeden. Enako vreden mu je bil br. Miro Maroti v vlogi elegantnega slikarja Koprive. Posebej naj omenim njegov lep naglas ln razločno Izgovorjavo. Br. Vojko Cotič (tajnik Jokopič) je eden najstarejših članov igralske družine, ne-utrudljlv režiser in igralec in bi bilo odveč omenjati še njegove posebne vrline. Zupan Rebernik (br. Puc) in njegova žena Franca (s. Štefka Virant) sta rešila svoji nalogi pravilno in se je videlo, da je bilo pri obeh mnogo dobre volje. Enako sta se potrudila hči Anka (s. Miljana Luknar) in sin Joško (br. Emil Kovačič), nadalje Katrica (s. Pavla Poš), župan Kne (br. Dobrovnik), Ažman (br. Jug) in njegov sdn Martin (br. Ciril Novak), ki so bili povsem naravni liki kakor se oni ostali igralci Jeran, Spin, Robas, Lužar, simen in drugi, i"5 koda, da se ni naš originalni voznik Zver s svojo kobilo j»E1o« vsaj nekaj pošali S° z brhko Katrico, kar celo sam obžaluje. Dobre volje so bili tudi Številni igralci, ki ao bili »občinstvo«, ln so povzročili med gledalci zabaven smeh. Nekaj manjših nedostatkov ob straneh prizorišča bo se treba popraviti in ponovna uprizoritev bo še bolj učinkovala. Poleg moralnega uspeha, ki je najlepše zadoščenje igralcem, ki so se trudili večer za večerom, pa je še izredno razveseljiv tudi gmotni uspeh. Zdravo I F. L. iv-»ALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave oeseda din 1.— davek posebej. £a pismene odgovore glede mahh oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par Davek posebej. Najmanjši snesek 8.— din 50. IOHVOK Ljuniinns židovska ulica 6 JESENOVE SADIKE proda vsako množino gidščina Boštanj, p. Boštanj. 1961 ZA VSAKO PRILIKO najboljša in najcenejša oblačila Si o a b a v »t e pri PBESRCR Sv. Petra eest* 14 KLIŠEJE i No . VkC3™iVN£ JlKiOGRAflKA I 50 PAR BNTLANJE ažuriranja, vezenje zaves, parila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7.— din. *f u lij:, na«, Gosposvetska C 12 in Frančiškanska ul. 3. 4. L. Poslužit* M malih oglato* »Slov. Naroda« M so najcenejši I MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v MEDARNI LJubljana židovska ulica 6 PRODAM 60 nar. Davek posebej. Najmanjši POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleka, rabljeno parilo In stare cunje. Klavzer, Vosnjakova 4. 1065 POHIŠTVO po naročilu najceneje, vsakovrstni stoli, poli ti ram oprave, vsa popravila najceneje pri: ZORMAN, Breg M. 1987 KJLK Beseda 60 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Večerni tečaji, oddelki od H 7. đo 8. ta od ^48. do 9. ure zvečer za začetnike in lzvezbance. Tečaji od 1 do 4 mesece. Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. septembra. Šolnina lajnižja. Največja strojepisni ca s 00 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje in pzičetek pouka 2. septembra, Chriatofov učni zavod, Domobranska e. 15, tel. 48-48. 1931 ŽIVALI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din LOVSKEGA PSA breka, starega 8 leta, izredno dobrega sa lov, radi opustitve lova prodam. Tesar Anton, Dol. Logatec 143. 1952 Inserirajte v »Slov. Narodu«! Stran 4 »SLOVBlfSKI NAROD«. »*>». »• avgoatm »». 190 Mrliči pripovedujejo o sebi Kaj vse lahko dožene časov Ce Dravimo. da mrliči ne govore, ni to povsem točno. Mrliči govore v zelo jasnem jeziku tistim, ki iih razumeio in izdalaio tako mnose stvari, ki bi se zdele v moderni antropolosiii nepoučenemu človeku povsem nerazumljive. Znaki tega iezika so točni in antropoloei iih lahko Drečitaio še več sto ali tisoč let oo smrti dotične^a človeka. Po njih se da točno ugotoviti ne samo sool. rasa. starost in telesna konstitucija, temveč Dogosto tudi vzrok smrti ali bolezni pred davTurni časi umrlega človeka. antropolog po oko*tnjakih tudi o ljudeh iz pradavnih Ali so pripadale izkopane kosti moškemu ali ženski? To se pozna navadno že na prvi pogled do kosteh samih. Ženski okostnjak ie vedno šibkejši od moškega. Tudi po lobanji sami se da v pretežni večini primerov ugotoviti spol. Ženska lobanja Je namreč približno za 200 cm* manjša. Se zanesljivejši znak je medenica, ki je ori ženski mnogo širša nego pri moškem. Po-edine človeške rase se razlkuieio med seboj do konslitucijonelnih nrooorcijah. Zamorci imaio roke v razmeri u nog precej dolge, njihove lobanje so podolgovate in ozke. očesne dolbine daleč narazen. Višino človeka, čigar okostniak pro čujemo, lahko ugotovimo z matematično točnostjo. Za podlago se vzame dolžina k s ti v stegnu. Ta dolžina, izražena v milimetrih, se nornnoži ori moških z 1.88. in vsoti prištejemo 813.06 mm, pri ženskah s številko j 1945 in prištejemo 728.44 mm. Ti ra uni veljajo splošno za se rase in za vse čase. Tako so antropologi tudi ugotovili, da po merili najstarejši oraliudie živeći na zemiii pred stotisoč leti. povprečno samo 160 cm, ljudje otred 120.000 leti na 183. cm. Razlika v višini kaže tudi na znatno izbolišanie življenjskih pogojev, ki ie gotovo nastalo v tem dolgem času. Pozneje so na nos'a-jan" ljudje zopet manjši in so skorai dosegli prvotno mejo 160 cm. Starost umrlega človeka se da navadno določiti zelo točno. Kosti namreč rasto iz takozvanih osifikacijskih centrov, ki se pojavljajo v telesu do vrsti od roistva do petega leta. Od 5. do 12. leta se ta središča povečajo, od 12. do 21. leta pa združ jo. Starost človeka, ki ni živel nad 21 let. s? da ugotoviti z morebitno zmoto 2 do 3 mesecev. Od 21. leta Drevzameio vlo2~> časovnih kontrolnih ur šivi na lobanji, ki v gotovi starosti izgineio kakor na povelje. V 22., 24. in 26. letu se začenjajo šivi na temenu postopoma soaiati. Prvi izgine brez j sledu v 35. letu, drugi v 42.. tretji pa v 47. letu. Starost od 21. do 47. let starega Človeka se da ugotoviti točno na eno leto. Po 30. letu preneha dotok krvi k ploščatim kostem kakor sta lopatica in medenica. Te kosti postanejo potem suhe in krhke. Razen tega se pojavijo na koncu dolgih kosti ploskvice. Po teh znakih je bila določena tudi starost čeških kraljev, pokopanih v Svetovid-skem domu. kakor tudi starost egiptskega kralja Tutankamna. On ie bil star no teh znakih sodeč 18 let. ko ie umrl njegov tast. pokopan v sosedni grobnici, na 30 let. Po k steh se da spoznat; celo vzrok smrti, posebno nasilne Na kosieh se poznajo sledovi krogle ali noža V vsakem takem primeru na ni treba, da gre za umor. V pradavnih časih so pogosto zdravili duševne ali pa tudi dru:o bolezni, tako da so človeku odprli lobanjo, da bi mogli zli duhovi odleteti i i g'ave Ta'-e lobanie so že več-kra: naš1 i. Ce so robovi rane ostri, ie to znak da rolnik operacii-» ni Dreživel Ce so Da ozlaieni se iz tesa sklepa, da ie ostal živ. Na okostnjakih zlasti otroškem se večkrat poz;.a.i.> sledow raznih bolezni Sabo razvite kosti, krhke ali ukrivljene kažejo, da otrok n; imel zadostne hrane. L ront-genovimi žarki se dajo v takih primerih ugotoviti bele črte na kosteh. Te kažejo čas. kdai je rast kosti prenehala. Ce oo-7namo normalni rast kosti, lahko izračunamo starost, v kateri ie otrok zbolel. Okostnjak, ki ga smatra večina liudi za del telesa, ki se ne izpreminia od polnoletnosti, ne ostane torei enak Izd eminin se pod vplivom starosti in načina živ"jenja, večkrat pa tudi nod voHvom smrti. Okostnjak kaže vso not poedinca in rase sk zi življenje ter služi učenjakom za mnog^ dognanja, do katerih bi sicer ne mogli oriti. Dogna-pia o razvoju človeka so odvisna od poznavanja njegoveea okostnjaka. Divjih zveri je vedno manj Levov je v Afriki še okrog v Indiji 16.000 12*000, tigrov pa Vsak človek Čuti prirojen strah pred divjimi zvermi. Ti izključni mesojedci so bili vedno hudi sovražniki človeka, ki ima zdaj sicer s svojim orožjem veliko premoč nad njihovimi zobnii in kremplji, vendar pa še vedno govori o njih z gotovim spoštovanjem in prirojenim občudovanjem. Orožje in razum sta pomagala človeku, da je začel izpodrivati divje zveri in. da jih je malone že iztrebil. Mnogo je že primerov, ko morajo biti divje zveri zaščitene s poseb-nimi zakoni, sicer bi sploh izginile. Divjim zverem ljubiteljicam svobode in neomejenih prostranstev, je ostalo na zemlji le še malo prostora. Najslabše se godi velikim zverem. Manjše zveri se še nekako pribore v bližini človeških bivališč pravico življenja, ker se lahko skrijejo v omejenimi prostoru obdelanega polja in negovanih gozdov. Najslabše se godi tistim divjim zverem, ki jim ni nujno potrebna naravna zaščita proste narave, džungle in pragozdov. Znani lovec P. T. Ethardton je zbral zanimive podatke, iz katerih je razvidno, da živi v Afriki samo še 11 do 12 000 levov, ki so zadnji predstavnik; tega plem enitega živalskega rodu kraljev živali. Tudi tigrov, živečih v Indiji, ni dosti več. V vsej Indiji jih je ostalo še okrog 16.000. Največ jih ima pod seboj radža iz Nepala, v svoji kneževini jih je našel 5000. Razmeroma več je na svetu medvedov, ki pa se zadovolje tudi z rastlinsko hrano. Medvedov je na svetu še ekrog 24.000. Pri tem pa niso všteti beli medvedi, ki se hranijo izključno z mesno hrano. Zar.imivo je, da živi večina medvedov, na ozemlju starega sveta. V Ameriki živi v prosti naravi samo še nekaj sto sivih medvedov, te največje vrste. Življenjska pot divjih zveri v primeri s človekom ni dolga. Lev živi največ 15 let. Povprečna starost levov pa znaša samo 11 let. Nad 10 let star lev si težko išče hrano in njegova pot za plenom je zelo težavna. Razmeroma daljša je življenjska pot tigra, ki živi do 18 let. Tiger se pa zna bolje prilagoditi življonju tudi tam, kjer so ljudje gostejše naseljeni. Stari tigri so ljudem mnogo bolj nevarni kakor mlajši Medved živi cd 18 do 20 let in postane sčasoma človeku bolj revaren kakor v mladih letih. Največjo starost dosežejo beli medvedi, ki žive 25 do 30 let. Raztresen! profesor že dolgo vrsto let je raztresenost profesorjev običajna tarča humorističnih listov, enako pogosti so pa tudi protesti iz profesorskih vrst proti temu pavšalnemu obrekovanju. Iz Milana je prišla oni dan vest. ki za spremembo zopet enkrat daje prav šaijiveern. Oni dan je šel po ulici mož. ki se ni prav nič zmenil za prometne predpise. Na ovinku je malo manjkajo, da ni zakrivil prometne nesreče. Šofer je v zadnjem hipu pognal avto na hodnik, sicer bi bil malomarnega pešca povozil. Moža so prijeli in zahtevali od njega globo. Ker je pa ni mogel plačati, so ga odvedli na policijo. Tam se je izkazalo, da so prijeli profesorja filozofije, ki tudi na ulici razmišlja o težkih problemih in kratkomalo ignorira vse cestno policijske predpise. Pa tudi na stražnici ni hotel profesor plačati globe. Priznal je. da je bil v zadnjih šestih mesecih kaznovan že 275-kraL. V dokaz je potegnil iz žepa 275 kadilskih nalogov. Nove globe nikakor ni hotel plačati, češ da mu je žena zagrozila, da ga ne bo i nikoli več pustila na ulico, če bo še enkrat policijsko kaznovan. Policijski komisar je sicer priznal, da je to zelo tehten razlog, vendar mu pa globe ni hotel odpustit' Ksrzlka 2e 3 000 let živi Korzika z Italijo v najožjih zgodovinskih stikih: kot se ež ital -.lanskih plemen Licurov in Etruskov kot sestavni del rimske države, od letu 1077. kot po5e>t papežev, ki so io DreDUSiih pozneje pi5antkim škofom. Od leta 1343. pa nad 400 let kot sestavni del genov, kc republike Pač so na zelo rahle ve i. ki \ e-žejo ta otok na Francijo. Ludvik XIV. je pretental za ta otok prebivalce Genove, ki jm je ironizira! že Voltaire. Naoolesn je Da zopot pridobil Korziko Franciii leta 1796. po zmedah in brezpravju. ki ie vladalo na otoku dve leti in doL Francoski zgodovinarji so si s;cer prizadevali uteme.jlti D'se:tno Dravicc Fra c:je do Korzike. Navzlic temu ie Da ostal ot k v centralistični Franciji tuj eiement. z nakupom Dridoblieno ozemlje. Res je. da je imela Korzika ooiroste preoire z Genovo, kakor so jih imeli kcrzišKi Aodovi med seboj. Nič drugače oa tudi ni bilo v Italiji sami. kier so tekmovale in se pogosto zelo ostro borile med seboj kneževine in mestne republike. Prizadevanje Korzike glede osamosvojitve in samostojnosti dokazuje ital janski znarai tega ot.-ka. O usodi Korzike ie vedno odločal ritem usode Italije. Držav**3 3vor?iz?edna tv^ov^ka šola v Celju Celje, 21. avgusta Za vpis v I. razred se prijavijo učenci (učenke) tako, da oddajo osebno ali pošljejo po pošti v času od 26. do 28. avgusta letos i^p lnjeno prijavo (tiskovine se dobe pri šol. siu^i po 50 par), kolkovano z 10 din, ki ji priložijo zadnje šolsko izpričevalo in rojstni list. Ra-. nateljstvo bo 30. avgusta z objavo na uradni deski pozvalo učence (učenke), ki bodo izbi ani da se vpišejo v rokih rednega vpi°»ovanja ter dopolnijo kolek za vpisnino s 40 din na \pisnici in predložijo nadaljnje potrebne dokumente. Ostalim prijavljencem bo pa vrnilo njihove dokumente. Redno vpisovanje za šolsko leto 1940 41 bo v dneh 2. in 3. septembra t. L, vsakokrat od 8. do 11. V I. razred se sprejemajo učenci (učenke), ki so dovršili v predhodnem šolskem letu kot redni učenci (izvzemši bolezni in druge primere, o čemer odloči kr. banska uprava dravske banovine, VIII. oddelek) štiri razrede srednje šole (gimnazije, realke ali realne gimnazije) z nižjim tečajnim '• izpitom ali štiri razrede meščanske šole z j zaključnim izpitom, a nimajo pri vpisu več ko 17 let. Učenci (učenke), ki Imajo ob vpisovanju več kakor 17, toda manj ko 19 let. se smejo vpisati samo z odobrenjem kr. banske uprave. Učenci mešanskih šol, ki se niso učili nemščine, morajo opravit; pred sprejemam v I. razred dopolnilni izpit iz tega iezika. K izpitu se prijavljajo od 22. do 25. avgusta direktorju šole s prošnjo, taksirano s 30 din in opremljeno s prilogami: 1.) izpričevalo o dovršeni meščanski šoli z završnim izpitom, 2.) krstni (rojstni) list in 3.) potrdilo o siromašnem stanju po čl.5.. točki 6.. odst. 7., zakona o taksah izarpdi oprostitve od na*rrad članom komisije). Tisti, ki ne predložijo potrdila o siromršnem stanju, plačajo za izpitne nagrade 70 din. Ti dopolnilni izpiti se bodo vršili 27. avgusta. V n. razred se vpisujejo učenci (učen^ ke> ki so uspešno dovršili I. razred na tej šoli. Učenci (učenke), ki so dovršili I. razred na kaki drugi trgovski srednji šoli. se smejo vpisati, če so dobili za to odobritev od direktorja tole, na kateri so bife pesj vpisani. K vpisovanju je prinesti rojstni list, šolsko izpričevalo (za prvi vpis v I. razred izpričevalo o nižjem tečajnem izpitu srednje sole ali o zaključnem izpitu meščanske šole, ponavljale! in za n. razred zadnje letno izpričevalo), prijavo v dveh izvodih, en izvod taksiran s kolkom za 50 din, potrdilo o višini neposrednega davka roditeljev (očeta in matere in učenca [učenke]), če je temu davek predpisan. Šolnina se plača takoj ob vpisu za vse šolsko leto. Prispevek 20 din za zdravstveni fond. Učenci (učenke), ki ne prestopajo v šolo neposredno iz druge javne šole, morajo Razredni dopotadlni In popravni lepiti se bodo vrsiU: pismeni sa oba razreda 28. avgusta, ustni pa 29. avgusta za H. in 30. avgusta sa I. razred. Prošnje za popravne izpite je koikovatl s 10 din in 10 din, ter jih je vložiti pri ravnateljstvu do 23. avgusta 1940. Završni izpit v septembru 1940 bo predvidoma pismeni v času od 2. do 7. septembra, ustni pa se prične 10. septembra 1940. Prošnje za završni izpit je vložiti kolkovane z 10 din pri ravnateljstvu do 1. septembra 1940. Šolsko leto 1940/41 se prične 13. septembra s službo božjo v farni cerkvi ob S. živila na nakaznice Zaenkrat se nam obeta racioniranje porabe olja, sladkorja in mila Ljubljana, 21. avgusta Jeseni, ko se je ljudi lotila »vojna« psihoza, so bile nekaj tednov dan za dnem trgovine polne kupcev, dokler se niso izpraznile zaloge. Toda živahnejšega povpraševanja po blagu, predvsem po živilih, ni bilo še niti tedaj konec. >Konzum« nekaterih živil — prav za prav le prodaja — se je povečal za 100 odstotkov. Pozimi smo poročali, da je šlo v Ljubljani septembra, oktobra in novembra iz prostih skladišč izredno mnogo zlasti kolonialnega blaga, kave. riža. itd., pa tudi sladkorja in drugega špecerijskega blaga. Ni čuda, da je začelo marsikje blaga primanjkovati ter da se trgovci niso mogli več dovolj hitro zalagati. že tedaj se je pokazala potreba — nekateri mislijo, da predvsem tedaj — naj bi uvedli racioniranje živil, ali po domače povedano — prodajo blaga na nakaznice. Vsak bi lahko kupil, kolkor v resnici potrebuje, a ne več. Razumljivo je. da ljudje še vedno čutijo silen odpor proti tako zvanim krušnim kartam, ki so jim ostale v zelo slabem spominu od svetovne vojne. Jeseni je bilo celo nevarno govoriti o uvedbi nakaznic za živila, ker bi se sicer ljudi lotila še večja nervoznost. da bi še bolj navalili na trgovne. Pač pa bi kazalo, da bi nakaznice uvedli brez dolgega razpravljanja, čim prej bi jih uvedli, tem prej bi nastal rjr}> na domačih tržiščih. Z ome j ;t vami v prodaji živil bi lahko tudi zavrli naglo pod raže van je nekaterih vrst blaga. E>o racioniranja pa tedaj ni prišlo, že skoraj leto dni vladajo na domačih tržiščih neredne razmere. Doslej sicer še ni bilo občutnega pomanjkanja žvil. zdaj pa primanjkuje že skoraj v vseh krajih jedilnega olja, pa tudi sladkorja ni več povsod, pošel je riž in najbolj občutno je pomanj- | kanje pšenične mrke. Pri tem je najzna-č;lnejšc. da do poman ikanja živi] ni prišlo zaradi tega. da je bilo m^rda lani pro-duciranega premalo cladkoria. uvoženega premalo riža, olja itd, da ni bilo dovolj nam lete moke — ne, vsega bi bilo lahko še vedno dovolj, ce bi mnogi konzumenti ne kupičili živil brez potrebe, že večkrat amo naglasili, da zasluži kupičenje živil prav tako ostro kazen kakor vse druge špekulacijo z živili. Toda, kako naj preprečijo kupičenje živil, če ni nobenega nadzorstva nad prodajo? Fklini dovolj učinkovit ukrep bi bila uvedba prodaje živil na nakaznice. Zdaj na pristojnih mestih razmišljajo o uvedbi racioniranja porabe olja. sladkorja in mila. Omejena bi bila torej prodaja samo nekaterih ind-ustriiskih izdelkov. Vsekakor pa bi bilo potrebno uvesti prodajo na nakaznice vsega blaga, ki ga ljudje kupujejo brez potrebe v večjih količinah. Na nakaznice naj bi prodajali tudi riž in najbrž bi kazalo uvesti tudi omejitev prodaje moke. ker je bila letošnja letina tako slaba, da je bilo pridelane pšenice komaj za domačo porabo dZo pomladnih mesecev. Po vesteh iz Beograda ne nameravajo omejiti prodaje kmetijskega blaga, a potrebno bi bilo. da bi vsaj prodaja moke bila omejena, sicer se lahko zgodi, da bo moke začelo primanjkovati že pozimi in ne šele spomladi. č>im bo zvpet dovolj pšenične moke naprodaj, čeprav bo dražja, si bodo začeli delati zaloge brezvestni ljudje, ki mislijo le na lastni trebuh. Poročajo, da pri nameravanih ukrervh gre le za racionalno varčevanje z živili in pravično razdelitev živil med vse konzumente. To se pravi, da prodaja ne bo omejena tako, da bi ne mogel vsak kupiti, kolikor potrebuje. Zato bi pa lahko omejili prodajo vseh važnejših živil, če je bila uvedena prodaja bencina na nakaznice, je prav tako potrebno, da uvedejo nakaznice tudi za živila, ne sicer zato. da bi bile težave s kupovanjem, temveč, da bi lahko kupovali t:sti, ki nimajo dovolj ostrih komolcev In ne denarja, da bi 5ri lahko na-kupičili živila za več let. Ore za večino konzumentov. ki žive »od rok v usta«. Ukrepi so nujno potrebni čim prej, vsekakor pa že pred jesenjo. Strokovni tečaj za učitelje risanja Posečalo ga je v začetku 2% proti koncu pa 21 slušateljev Ljubljana, 21. avgusta Z lepim uspehom je bil zaključen te dni na Tehniški srednji šoli v Ljubljani strokovni tečaj za učitelje risanja na strokovnih nadaljevalnih šolah. Našemu strokovno-nadaljevalnemu šolstvu je določeno posebno naučno in odgojno poglavje, kajti vsak ni, da bi mogei zajeti nrav mladega človeka, zlasti vajenca. V ogromni večini in desetletja nazaj je pripadalo strokovno nadaljevalno šolstvo našemu ljudskošolske-mu učiteljstvu. Docela naravno, saj je to šolstvo nadaljevanje ljudskošolskega vzgojnega in naučnega dela, čefludi na podlagi stroke, ki vajencu v njegovi obrti pritiče. V povojnem času je bilo prirejenih več tečajev za učiteljstvo strokovnih nadaljevalnih šol. Bili so ti tečaji deloma za mer-kantilne predmete in deloma za risanje (prostoročno, geometrijsko, projekcijsko in strokovno). Slodnji so potekali v dveh trimesečnih obdobjih, razen pravkar zaključenega, ki je bil razdeljen skozi tri leta po sedem tednov. Risarski tečaj terja od tečajnika mnogo resne pripravljenosti in resnične volje po študiju, že povprečna poglobitev v dolgo vrsto obrtniških strok terja celega človeka. Prav s tega vidika gre udeležencem tečaja priznanje, če že spregledamo, da so morali kandidati črtati skozi tri leta svoje letne Šolske počitnice. Tečaj je Obiskovalo ob začetku 27 kandidatov, zdaj le 21. Nemirni svet je posegel tudi v delo tečaja. Lepa vrsta profesorjev in inženjerjev ter strokovnih učiteljev-mojstrov je v mnogih predavanjih in priložnostnih ekskurzijah uvedla tečajnike v potrebno znanje, ki ima edini namen: dvigniti naše obrtništvo preko njegovega na- raščaja. Vodja tečaja je bil inspektor za strokovno nadaljevalno šolstvo g. PreaL, a razredništvo je pripadalo prof. Klincu. Tečaj je omogočila predvsem banska uprava, razumevanje zanj pa je pokazala Hudi zbornica za TOI. Delo v tečaju je potekalo načrtno in življenjsko. Bil je dosežen uspeh, ki kaže, da smo dobili nov kader učnih moči, ki se bodo posvetile z najboljšo voljo nadaljnjemu procvitu našega nadaljevalnega šolstva. Iz Trbovelj — SK Amater : SK Sparta (Komb.) 4:1. Naš odlični športni klub >Amater« je zopet zaigral in pokazal svojo premoč. Izrabil je prost termin in povabil za nedeljo, 18. t. m. v goste kom bini rano moštvo šparte iz Zagreba. Ćeprav so gostje nudili precejšen odpor, vendar so morali kloniti pred boljšim moštvom. Amater je igral v nedeljo precej rK>žrtvovalno ter zaslužijo vsi igrači lepo pohvalo. Omeniti moramo le, da se notranji trio ni povsem znašeL Z * dobrim treningom pa bodo tudi te vrzeli izginile. Gostje so zapustili zelo slab vtis, ker so na vsako sodnikovo odločitev vedno prigovarjali. Sodil je dobro g. Pun-tar. TEŽKO JE UBOGATI — Gospodična, vi bi se mora k ornožtti. Verjemite izkušeni ženi. — Saj vam prav rada verjamem, toda dokler mi tega ne poreče neisioteen moški, se ne da nič storiti. Krinka c 169 ljubezni — Sama sem odnesla ob eni gospodu Escaldasu obed. Dejal mi je, da ne pojde obedovat, ker pričakuje nekoga, in da se ne bo ganil z doma, dokler ne pride gost. — Imenitno, — je dejal Gilbert, ki se je spomnil na Escaldasove besede na listku. Ni vedel, da Escaldas ne pričakuje njega, temveč nekoga drugega. Niti hišnica tega ni vedela. Ta kraljica ključev res ni videla na stopnišče. Odpiralo se je namreč nasproti vratom za čuvajnico v pro-čalnem poslopju, toda v ozadju dvorišča* Dvojno stopnišče, dolg hodnik s škripajočimi vrati, skozi katere je prihajal nepopisen smrad. Smrdelo je po preperelem pohištvu, po njenih parfumih in po tobaku. To je človeka dušilo v grlu. Princ si je Mjjsjsjfl z robcem usta. Našel je številko 27. Ustavil se je m potrkal na vrata. Nobenega odgovora. Gairlance je potrkal znova in z enakim uspehom. — No, to je pa čudno, — je pomislil, — saj me vendar pričakuje. Ozrl se je na ključavnico. Na zunanji strani ni bilo kljuke. Sklonil se je in opazil skozi luknjico v ključavnici luč, kar je pričalo, da ključa ni v nji. Potrkal je močneje. — Escaldas! Ali spite? Jaz sem, Gilbert! Sosedna vrata so se odprla. Skozi nje je pomolila glavo neka ženska. Videč lepega mladega moža v zadregi, se je požurila in stopila na hodnik, zavita v plašč neokusne modre barve, okrašen z nemogočimi bombaževinastimi čipkami, s copatami na bosih nogah. Ne bila bi grda kot kmečko dekle ali kot služkinja. Toda njena prodajna svežost in mladost sta izginjali pod debelo krinko. — Gospoda Escaldasa iščete? — je vprašala ko-ketno. — Ni odšel z doma, o tem sem prepričana. Danes popoldne sem namreč slišala iz njegovega stanovanja strašen trušč in hrušč. Gotovo je prestavljal pohištvo. — Kdaj je bilo to? — Približno ob pol dveh. Vem to, ker je prišel ob dveh k meni prijatelj in rekla sem mu celo: Trdno upam, da se bo moj sosed končno pomiril. — Toda gospod Escaldas je moral oditi potem? — To se mi ne zdi verjetno. Bila bi ga slišala. Vrata zapira vedno dokaj glasno. — To je pa ie preneumno, — je dejal Gilbert, zroč na zaklenjena vrata. Obšel ga je čuden občutek. Escaldas mu je pisal, naj ne pride od ene do treh. In vendar ni odšel, ker je rekel hišnici, da se ne bo ganil iz sobe. Odkod torej ta ropot v njegovi sobi? Kaj je počel ti dve uri? Vztrajnost, s katero ga je Escaldas iskal prejšnji večer, njegove besede, napisane na listku, ropot v njegovi sobi in zaklenjena vrata, vse to je princa vznemirilo. Kaj se je zgodilo? Gilbert sicer ni imel rad Escaldasa, vendar je bil z njim v tesni zvezi in znto mu ni moglo biti vseeno, kaj se je z njim zgodilo. Sicer pa kaj bi se moglo zgoditi Esealda.su, kar bi se ne nanašalo na afero, na predmet njunega zavezništva? Princ, ki ni prič*"»\ovaI nič posebnega od sestanka, za katerega je tako nujno prosil njegov pomočnik, mu je jel pripisovati važnost zdaj, ko ga je čudno naključje zopet odgodilo. — Pojdem raje vprašat hišnico, — je dejal, kakor da govori sam pri sebi. Deklina, ki je imela na vratih z velikimi modrimi črkami na rdečem ozadju napisano: »Mademoiselle Rosalinde«, se mu je ponudila, da opravi to namesto njega. — Ne hodite doli, gospod. Jaz poiščem madame Piti. Morda ima ona ključ od številke 27. Dekle je odhitelo po stopnicah doli. Vrnilo se je počasnejših korakov, ker je prihajala z njo debe-luhasta hišnica. — Nimam ključa, — je dejala stara hišnica. — Prepričana sem pa, da gospod Escaldas ni odšel. Morda je celo bolan? — Ali ni bil nihče pri njem? j — Nihče, ki bi bil vsaj vprašal po njem, Zdaj sprejema tu pa tam znane dame. V glavo mi ! je šinila misel, da je odšla morda katera, ki ji je 1 znana njegova številka, naravnost gori in da je še i sedaj pri njem. Povsem raaumrjivo bi bilo, da zuracM ! nje noče odpreti. To je pač koei jrva zadeva, Gilbert je mislil na besede: Ne pridite od ene do treh. Povesil je glavo. To je biio možno. A vendar je ura že odbila štiri. Kaj neki to pomeni? Bil je sicer jasen aprilski dan, toda na hodrnlni je bilo kljub temu mračno. V mraku se je jasneje videla luknjica v ključavnici na vratih številka 2Z. Rosalinda, ki oči vidno ni bila vzgojena v Sacse Coeuru ali Saint Denisu, se je sklonila k tej hifcujiei in naglo pogledala skozi njo. — Oh, — je dejala zmagoslavno, — saj sem rekla, da je premetaval pohištvo. — Dajte, da pogledam, — je dejala hišnica ta čas, ko je nad to žensko radovednostjo presenečeni princ vprašal Rosalindo: — Kaj ste pa videli v sobi? — Postelja stoji sredi sobe namesto mise. Tega še nikoli ni bilo. To vem dobro. Šla sem večkrat mimo, ko so bila njegova vrata na stežaj odprta. Princ ni imel kdaj oceniti nepriČakovangea sramu zadnjih besed, niti vprašati se, da-li je imela Rosalinda tehtnejši povod za to, da pozna razmestitev pohištva svojega soseda. Debeluhasta, revmatična hišnica se je neverjetno hitro vzravnala. — Ah, bože moj___križ božji, kaj se mu je pa zgodilo temu ubogemu gospodu ? •. • Kakšna sreča — Kakšna nesreča! Ure juje Josip Zupaneić // Za Narodno Fran Jaran U Za upravo in umeiaun uei usu* Oton ChriđUrf // Vsi v Ljubljani