ŽE RES, DA IZGIEDAMO "PRAVI DEDCI", AMPAK VAROVANJE SVOJEGA PREMOŽENJA SMO VENDARLE ZAUPALI PRAVIM PROFESIONALCEM,
SAJ SE ZAVEDAMO, DA ZAUPAMO PRAVEMU !
___________£<>601/54-021
ODPRTO 8-18 ure sobota 9 - 13 ure
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399
velika zimsko-oovolelna akcija za vozila na zalogi - hogaia darila:
zimska oprema, avtoradio, dodatna oprema, obvezna oprema ali pa... No ja, obiščite nas in vse boste izvedeli. Še bogatejša presenečenja čakajo kupce vozil iz lahkega tovornega programa. Velikost nagrade odvisna od kupljenega vozila.
Vsa vozila na zalogi. Nakup vozila vam omogočimo tudi z ugodnimi krediti in sistemom staro za novo.
Ohiščiie nas v našem prodajnem salonu, tel.: 060144 729
OSREDNJA
J?
_ GEUI
17. GRUDNA 1998
POMEMBNEJŠE TEMSKE ŠTEVILKE:
POLICIJSKE POSTAJE
ZAGORJE: 61-0
TRBOVLJE: 21-102
HRASTNIK: 41-602
RADEČE: 81-0
LITIJA: 001/883-142 PROMETNE INFORMACIJE: 04-420 TAKI: 0608/61-03-48 0600/63-31-07
ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽ0RNE SLUŽBE): ZD RADEČE: 88-207
Z0 HRASTNIK: 44-
.
338
Spoštovane, spoštovani!
Pred vami je še ena številka Zasavca, zadnja z običajno obliko. Zaradi čestitk je nekoliko debelejša, nekaj več je prispevkov, skratka, več, za isto ceno!
Življenje se je po volitvah vrnilo v stare tirnice, spet so normalne novice, nekateri že vlečejo črto pod dogodki leta, preštevajo črtice in križec.
Sodelavci so ponekod prisostvovali le tem, so slikali in pišejo.
Pripravili smo vam preglednico, kje v Zasavju se bo kaj dogajalo, kam bomo lahko šli, našli pa jo boste v prilogi. Samo pozor, povsod bodo veselice, pojdite peš, vzemite taksi...!
Vam pa bomo letos pripravili še eno številko, drugačno, novoletno, z malim presenečenjem.
Do takrat pa, na zdravje, vendar naj vas raje vozijo....
Mojmir Maček
ZB LITIJA: 061/881-855
Nekaj iz vsebine
Intronetvlrbovljah Novice z novih občinskih svetov Kšeftl veliko kšeltov!
Smučišča
CH) Irena Berčon ■ intervju
Marko Kušar z novim računalnikom (£24) Mia na Angleškem Akcija 1J POŠTAR cjl) Vozili smo Boro
NASLOVNICA:
ORLEK
oblikoval Jure Tori
7 A S AVCA izdaja Zasavc d o o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet. Sandi Češko RobcrUDlzer Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika.
Moimir Maček Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanct Moljk (Miš maš) Primož Kpstajns k (Kronično) Igor Gošte, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipce, Špela Bolarič, Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 1- ur . Računalniški prelom- Multima d.0.0., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250,64-166; faz: 64-494. Tisk. Padežnik, Laško Naslov uredništva-Za^vc, Cesta 20. julija 2c. 1410 Zagorje ob Savi. Tel, (0601) 64-250,64-166; fax: 64-494. Z.asavc je štirinajstdnevnik, "T^na naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednost,. Odpoved naročnine
fTaTio^agl^zakona^prometne^davku^rUr.TistTč^št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne S^!992) sod, časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov m fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankovjiijovoljen1___<^^MM|^M[<^MM^MMI—||_^_MiM
j. u j;
r:uay
OTVORITEV STIČIŠČA INTRONET
V Trbovljah so 11.12. v prostorih trgovine Hit market odprli stičišče Intronet. Program in otvoritev je potekala v okviru Gimnazije in Srednje Ekonomske šole Trbovlje, predstavil pa jo je prof. Marjan Kozjek. Otvoritve se je udeležil tudi trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar, ki je ob pomoči Tomaža Škulja tudi prerezal uradni trak.
Kaj sploh je internet? Internet je danost, okolje v katerem živimo, v njem se učimo, igramo in delamo,... Pravzaprav je internet del nas in marsikdo si težko predstavlja dandanašnji svet brez elektronske povezave. Tudi v šolah je vse bolj pogost.
Intronet je projekt, s katerim ustvarjamo pogoje za dostop do podatkov, ki so v svetovnem in domačem spletu omrežja Internet. Informacijska tehnologija omogoča učinkovitejše, prijaznejše iskanje in povezovanje obstoječih podatkov,.ki so shranjeni na računalnikih po vsem svetu.
Predstavitev informacijskega mesta z dostopom do interneta - stičišče Intronet bo na voljo v trgovini Hit market na Trgu Franca Fakina v Trbovljah. Vse potrebne informacije o stičišču pa lahko dobite tudi na Gimnaziji in Ekonomski šoli Trbovlje.
Alma Mujič
ŠTIRI LETA ŽUPANOVANJA
Dosedanji župan Trbovelj, Janez Malovrh, kije županski stolček že odstopil novemu županu Ladislavu Žgajnarju, je na tiskovni konferenci predstavil dosežke, ki so bili storjeni v zadnjih štirih letih v Trbovljah.
Dejal je, daje zadovoljen s svojim mandatom, kajti občini je, s pomočjo države, uspelo poravnati dolgove, nastale z izdajo obveznic.
Ustanovljen je bil Center za razvoj podjetništva. Sklad za razvoj podjetništva, občina je bila soustanoviteljica Regijskega razvojnega centra in garancijskega sklada. Iz občinskega proračuna so bila namenjena sredstva za razvoj kmetijstva, nadaljevana je bila tudi izgradnja obrtne cone Neža. Začeta je bila gradnja športne dvorane na Polaju in ustanovljen Območni sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Iz republiških sredstev je bil pridobljen delež za sanacijo Delavskega in Rudarskega doma, pričela seje tudi adaptacija Gasilskega zavoda. Pripravlja se projekt za obnovo knjižnice v Svobodi. Občinaje sofinancirala delo Centra za socialno delo, stanarine 700 družinam, financirala je dejavnosti Rdečega križa in drugih humanitarnih organizacij. V okviru javnih del so v letošnjem letu zaposlili 120 ljudi, njihov namen pa je zaposlovati 200 ljudi v naslednjem letu. Na področju zdravstva je bil zgrajen nadzidek zdravstvenega doma. Izvajale so se tudi investicije na področju vodooskrbe, kanalizacije, urejanja in opremljanja stavbnih zemljišč, cest, sanacije plazov. Na ekološkem področju so izvajali priključevanje na daljinsko ogrevanje in na vročevodno omrežje. Nadaljevan je bil tudi program sanacije črnih odlagališč in aktivnosti v zvezi z izgradnjo oziroma legalizacijo komunalne deponije Neža. Vpeljan pa bo tudi geoinformacijski center občine Trbovlje.
Urša Kmetec
VELIČASTNI PRIHOD NOVEGA - STAREGA ŽUPANA NA OBČINO
Dan po volitvah je novi župan Mirko Kaplja prišel na občino resnično veličastno, saj je edini župan, ki sta ga na konjih spremljala KRALJ IN KNEZ, oba člana Valvazorjeve konjenice, kočijo pa je vozil SLUGA.
Tekst in foto MM
f f- r
4	ZASAVCEV PRANGER
V Litiji pred Poslovnim centrom je vedno težko najti parkirni prostor. Pritožujejo se občani, ki imajo
5	opravke v državnih uradih, bankah, sodišču...,
Jf	pritožujejo se zaposleni.
Pa tega vendarle ne bi bilo treba, kajti na fotografiji je videti, da nekateri vozil sploh ne potrebujejo. Naj povemo, da sta slikana "jugeca" last oddelka za okolje in prostor, nekoliko stran pa ravno tako zasnežena in pozabljena stoji "stoenka", nekako še v lasti občine Litija. Lastnike torej na PRANGER!
Menda čakajo, da ju bo narava sama odkrila,
POMOR RIB V MEDIJI - KATASTROFA ZA RD ZAGORJE
Zagorje, 11.12.98 - Vodja ribiške čuvajske službe je okrog trinajstih opazil pogin rib v potoku Medija. Takoj je obvestil policijo, inšpektor je vzel vzorce in jih poslal v analizo.
Nesporno so ugotovili pogin rib nizvodno od tovarne Siporex. Predsednik ribiške družine Zagorje, Franc Rozina, je povedal, da je pomorjen ves vložek mladic, kakor tudi avtohton živelj v tem delu potoka. V soboto so ves dopoldan pobirali mrtve ribe iz potoka in jih nabrali 5600 komadov, vendar je treba upoštevati, da jih je po ocenah ravno toliko odnesel tok naprej, v Savo. Ocenjujejo, daje škode okrog 10 miljonov tolarjev.
Tekst in foto MM
BOJAN RUS-SPOMINSKA RAZSTAVA
Uprava Delavskega doma Zagorje je ponovno pripravila bogat in prijeten večer za ljubitelje umetnosti iz vseh dolin. Nandetu Razboršku je uspelo za razstavo zbrati slike Bojana Rusa, ki pa so razpršene po Zasavju, v lasti svojcev in številnih Bojanovih prijateljev.
Trikrat je imel skupinske razstave, tokrat pa so njegove miniature in platna napolnili ves paviljon.
Za ušesa so poskrbeli člani vokalne skupine Izvir, za sol pa smo slišali še nekaj pesmi Zagorjanke Petre Radovič.
m
RAZSTAVA DOLINSKIH LIKOVNIKOV
Člani Likovnega kluba Dolik z Jesenic se v galeriji Delavskega doma Trbovlje ponovno predstavljajo ljubiteljem likovne umetnosti. Letos mineva petnajst let, odkar sta se Relik in Dolik pobratila. Tokrat (na tradicionalni razstavi) jeseniški likovniki prikazujejo izbor slik iz dveh skupinskih razstav pod naslovom "Po poteh naše kulturne in naravne dediščine" in "Prelepa
Gorenjska..." Dolik je prvi organizirani likovni kolektiv na slovenskem in bo v kratkem praznoval 53.rojstni dan. Motivi na razstavljenih slikah so slovenske pokrajine (Gorenjska, Primorska) in naš človek, tehnike slikanja pa različne (tempera, olje, akvarel, pesek,...).
Goste in obiskovalce sta pozdravila J.Malovrh in M.Bučar. Relikovci pa so v znak priznanja ob 35-letnici delovanja prejeli simbolično darilo od predstavnika likovnega kluba Dolik.
Marta Hrušovar
POZDRAVLJENA, HIMALAJA
Franci Horvat iz Celja je v četrtek, S.decembra pričaral obiskovalcem Knjižnice Antona Sovreta svoja občutja s potovanj v Indijo, Tibet in Nepal. Kraje in običaje ljudi je prikazal z barvnimi diapozitivi in glasbeno spremljavo. Svoje predavanje je naslovil Pozdravljena, Himalaja.
Fanči Moljk
"PESEM DRUŽI NAS"
KD Svoboda Center z Mešanim pevskim zborom Slavček Trbovlje je v soboto, 12. tega meseca, v Delavskem domu Trbovlje v
sodelovanju s skladom RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti priredil Pregledno srečanje pobratenih zborov. Sodelovali so MePZ Slavček Trbovlje, MePZ KUD Tacen in MePZ Revoz Novo mesto.
MePZ Slavček se lahko pohvali s SO.obletnico delovanja v prihodnjem letu, s številnimi nastopi doma in v tujini, s širokim spektrom pesmi in pohvalami, odličnimi kritikami in priznanji.
MePZ KUD Tacen deluje 23 let v Tacnu, vasi pod Šmarno goro. Svoj program posveča ohranjanju naše kulturne dediščine. Pojejo predvsem slivenske narodne pesmi, pa tudi tuje in težje umetne pesmi. Pod okriljem proizvodnje deluje že 20 let MePZ Revoz Novo mesto. Za seboj ima preko 200 nastopov doma in v tujini, ponaša se z bronasto medaljo z mednarodnega tekmovanja na Češkem.
V si trije pobrateni zbori menijo, daje potrebno amaterskemu petju kulturna poslastica in balzam za ušesa obiskovalcev, ki so nastopajočim v znak zahvale za lep večer močno zaploskali.
Marta Hrušovar
PARLAMENTARNE TRBOVEUSKE IN HRASTNIŠKE PARLAMENTARNE TRBOVELJSKE IN HRASTNIŠKE ‘
NOV OBČINSKI SVET ŽE DELA
V ponedeljek, 14.12., je bila v Trbovljah prva konstitutivna seja novega občinskega sveta občine Trbovlje.
Po prvih šestih točkah dnevnega reda, ki so bile bolj ali manj formalne, se je zataknilo pri sedmi.
Županov predlog o imenovanju dveh podžupanov in o profesionalnem opravljanju funkcije enega od njiju, je prišlo do nestrinjanja (SLS, DeSUS), kar je pripeljalo do tajnega glasovanja, s katerim pa je bilo potrjen predlog skpela, da se za podžupana imenuje Zoran Gračner, ki bo svojo funkcijo opravljal profesionalno, za drugega pa Andrej Železnik. Sicer je bilo okrog glasovanja kar nekaj polemike o tem ali bo tajno ali javno, tako da so se morali občinski svetniki odločiti najprej o tem - z tajnim glasovanjem. Tajno so glasovali tudi o predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predlog, ki je bil podan na seji, imenovan "lista 1-SDS", je dobil protipredlok, imenovan "lista 2-SNS". V tajnem glasovanju je bil potrjen prvi predlok. Novi županje na kratko informiral prisotne o poteku primopredaje funkcije z dosedanjim županom. Precej razprave je povzročilo oblikovanje stališča do Odloka o razpisu referenduma o financiranju izgradnje TET 3. Stališče oz.predlog občinskega sveta je, da se ljudi pozove na referendum in se jih opozori, da je važna strokovna opredelitev projekta, ne pa politična odločitev.
Razprave in sklepanje o podelitvi nagrade Tončke Čeč za leto 1999 je minilo brez težav. Potrjeno je bilo, da nagrado dobi Jože Andrej
Čibej za večletno nadpovprečno uspešno delo. Nemalo preglavic pa je povzročil predlog sklepa o določitvi točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki se določa konec leta za naslednje leto in je pomembna postavka občinskega proračuna. S predlagano vrednostjo točke se ohranja samo realna vrednost točke. Sprejetje bil sicer predlagan sklep (vred. točke o,76 SIT), vendar je župan obljubil dodatno razlago na naslednji seji in pa poročilo o izterjavi oz. neplačnikih v občini.
Ker seje zaradi postopka tajnega glasovanja spreminjal vrstni red točk dnevnega reda in je bilo kot predzadnja točka izglasovano imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pa ni zadovoljilo želje predlagalcev "liste 2", so predstavniki vseh list, razen ZLSD in LDS po kratkem pojasnilu predsednika SNS, zapustili sejo. Ker je bila kljub temu še vedno zagotovljena sklepčnost, je novi župan l.sejo občinskega sveta srečno pripeljal do konca s povabilom na novoletne prireditve v decembru.
Marta Hrušovar
PRVA SEJA OBČINSKEGA SVETA HRASTNIK
V ponedeljek, 14.12. so imeli v Hrastniku prvo konstitutivno sejo občinskega sveta Občine Hrastnik, ki so seje udeležili vsi novoizvoljeni svetniki in svetnice ter ponovno izvoljeni župan Leopold Grošelj. Predsednica volilne komisije Alis Brečko je poročala o izidu lokalnih volitev, ki so potekale normalno, v redu so tudi potrdila o izvolitvi članov sveta in županov. S tem so
nastopili svoj mandat. Med pomembnejše točke dnevnega reda sodi izvolitev stalnih komisij in odborov občinskega sveta, ki so sestavljene iz članov sveta in občanov. Za podžupana so potrdili Marjana Dolanca, ki ga je predlagal župan po posvetu z voditelji strank. Posebno pozornost so posvetili tudi oblikovanju stališča v zvezi z referendumom o financiranju izgradnje TET 3.
Poudarili so, da pri tej investiciji ne gre le za Zasavje, ampak za vprašanje, kako bo slovensko gospodarstvo oskrbovano z energijo. Zato bodo pozvali krajane, naj gredo na volitve, k pozitivni odločitvi pa bodo poskušali pridobiti tudi druge. Tako so na primer že odposlali odprto pismo stoenaindevetdesetim slovenskim županom, ki je po vsebini podobno pismu treh zasavskih županov poslancem državnega zbora.
Fanči Moljk
OŠ Vitka Pavliča razstavlja
Te dni so na OŠ Vitka Pavliča razstavili likovne izdelke svojih učencev v Zdravstvenem domu Hrastnik. Na ogled bodo cel december.
F.M.

KANDUTI DARJA
... in borzna dogajanja
1.	Farmacevtska industrija
LEK
Tečaj delnice Lek je v novembruecu padel le za 1 %. Njihova povprečna vrednost znaša 37540 sit za delnico, zadnja enotna cena pa 36500, kar je le 2 % pod mesečnim povprečjem. To pomeni, da ima delnica še vedno močno podporo prometa pri okoli 35000 sit za delnico, zato se večjega padca vrednosti trenutno ni bati. Povprečni dnevni promet z delnico znaša 26 mio sit, od tega je zdravega prometa manj kot polovica, promet se bo v prihodnje gotovo povečal. To imetnikov ne sme zavesti v smislu povečanja povpraševanja. Povečan promet bo zaradi večjega ševila delnic. Delnice LEKC so postale enake delnicam Lek A, katerih število se je povečalo za okoli 45000 in se sedaj trguje z 1.790.330 delnicami.
KRKA
Z delnicami Krke je podobno kot z delnicami Kolinske. Lahko bi rekli, da tečaj od konca avgusta, z rahlimi popravki, ves čas pada. Do konca mesecaje padel na vrednost 25014 sit. Nič kaj višji ni tečaj povpraševanja, ki sicer delnicam na dolgi rok kaže svetlo pot. Znaša 25290 sit. Edini svetli kazatelj je promet, ki je skozi vse mesece konstanten in v večini opravljen kot zdravi promet. Le 16 % prometa je bilo sklenjenega kot aplikacije. Če bo tako tudi ostalo, potem ni bojazni, da bi vrednost padla pod 25000 sit. V kolikor pa se bo promet zmanjšal, bodo delnice zdrsnile globoko navzdol in imetniki si kmalu izgube ne bodo mogli poravnati.
2.	Prehrambena industrija
KOLINSKA
Delnice Kolinske veljajo za kvalitetne delnice na borzi. V novembru se je njihov tečaj res spustil do 2000 sit za delnico, kar je psihološka meja, vendar kaže, daje podpora prometa pri tej vrednosti še dovolj močna, da tečaj vztraja nad to vrednostjo.
MERCATOR
Delnice Mercatorja se od prehrambenih delnic še najbolje držijo, saj je ta mesec edino njim porastla vrednost. Višja je za dobre 4 %. Večina poslov je bila sklenjena po 6630 sit, zadnji tečaj pa znaša 6700 sit za delnico. To je komaj odstotek več od mesečnega povprečja.To kaže na zdravo gibanje cene, podprto z zdravim povpraševanjem. Popvprečni dnevni promet znaša okoli 80 mio sit, od tega je za okoli 20 % poslov sklenjenih z aplikacijami ali svežnji. Takšna količina glede na velikost prometa ne predstavlja nevarnosti pred spremembo gibanja cene.
3.	Težka industrija
PETROL
4 % padec vrednosti je bil zabeležen tudi pri trgovanju z delnicami Petrola. Njihova povprečna cena znaša 26883 sit in povprečni promet okoli 24 mio dnevno. Izjema je 24. november, ko je država prodala svoj delež in je lastnika zamenjalo kar za 106 mio sit delnic v enem dnevu. Zaradi tako velike prodane količine enega lastnika je razmerje zdravega in aplikacijeskega prometa v tem mesecu 4 % : 95 %. Tečaj se je takrat omajal le za 1.3 % to pomeni, daje vrednost okoli 26000 sit za enkrat stabilna.
Prav tako je z delnicami ISTRABENZA. Dnevno povprečje prometa znaša 145 mio sit. Velik del tega popvrečja odtehta sklenjen sveženj delnic pri prodaji državnega deleža, prodanih je bilo za 667 mio sit delnic po enotni vrednosti 3000 sit za delnico. Vendar tako velik dnevni posel ni vplival na spremembo cene, ki sicer velja za delnice na trgu. Njihova povprečna mesečna cena pa znaša 2913 sit in prav toliko tudi zadnji enotni tečaj. To pomeni enako kot pri delnicah Petrola, daje njihova trenutna vrednost stabilna in da bi se bo na tej ravni obdržala še nekaj časa.
4.	Kemijska industrija
L ETOL, CETIS sta podjetji Celjske regije, katerih cena se giblje v sorazmerju. V novembru sta lastnikom prinesli dobiček, Etol okoli 1.5 %, Cetis pa kar slabe 4 %. Najvišja enotna cena v novembru za delnice Cetisa znaša 21469 sitin najnižja 20575, njihova povprečna vrednost pa 21245 sit. To pomeni, da se trguje v ozkem okviru, kije podprt s prometom in ni velikih odstopanj cen med seboj. Tako je tudi z delnicami Etola. Najvišja enotna mesecčna cena znaša 12980 sit, najnižja 11060 in povprečna 11805 sit. Zato so lahko lastniki delnic the dveh podjetij mirni. Cene so stabilne, verjetno v kratkem ne bodo začele naaraščati, ni pa tudi bojazni pred večjim padcem vrednosti. Niti na daljši rok.
Delnice po dejavnostih
L Farmacevtska: Lek Krka Tosama
2.	Prehrambena: Droga Marina Kolinska
Mercator
3.	Težka ind.: Petrol Istrabenz
4.	Kemijska: Etol Cetis
Helios
Zaslužek v sit
-943
-851
2144
-1695
143
625
4250
-4222
-651
1580
3806
-7047
Razlaga gibanja cen drugih delnic, bi bila skoraj enaka. Prav tako zaključek. Delnice so znotraj dolgoročnega negativnega trenda, zato se z nakupi ni dobro prenagliti.
Stanje na Ljubljasnki borzi bo v predprazničnih dneh zagotovo razburljivo, zato pa bo mnogo bolj varno in zanesljivo v bankah. Vsi, ki bodo vložili denar v banko, bodo po mesecu dni zagotovo dobili okoli 600 sit več odvisno v katero banko bodo zavili. Tega za delnice ne moremo trditi. A bolje je včasih vrabec v roki kot golob na strehi.
Banka
Abanka
NovaKMB
Bank Austria
Nova Ljubljanska banka
Banka Celje
Skb
Zaslužek na 100.000 sit 580 580 590 600 559,6 600
Vinko AOERŠEK
POTREBE PO ZDRUŽEVANJU SO NUJNE
Papirna in grafična branža je ena tistih, ki kljub potrebi po njihovih proizvodih na tujem in domačem trgu doživlja vzpone in padce. Prav zato so se za nastop pokazale potrebe po združevanju v branži. Potrebe po združevanju preostale papirno-grafične industrije je po besedah Ludvika Sotlarja, prokurista tovarne Radečepapir, so vse večje. Vzpostavitev takšnega združevanja je odvisna predvsem od Slovenske razvojnedružbe oziroma Ministrstva za gospodarstvo. V Sloveniji so ostale le še tri slovenske papirnice, ki so v naših rokah in sicer Paloma Sladki vrh, Goričane in Radeče, katerih začasni upravitelj je Sklad za razvoj. Ideja o samem združevanju je bila dana za tri papirniška podjetja pred dvema letoma in pol. Od takrat naprej so se nekatera strokovna mnenja spremenila. Ljudje, ki so takrat govorili, da te papirnice nimajo nič skupnega, sedaj ugotavljajo, da z določenim komercialnim razvojem z nekaterimi efekti združenje lahko uspe. S tem se tudi menja splošno mnenje, vendar je po mnenju Ludvika Sotlarja osnovni problem v postavitvi vodilne ekipe. Potrebe po združevanju so se pokazale v drugih panogah pri nas in po
svetu. Vendar je zadnje čase v papirni industriji prisotna recesija in se slovenske papirnice težko prebijajo na tem trgu, še posebej tako majhne kot so naše.
Bo letošnje leto boljše?
Vodstvo podjetja je ostalo pri istih odločitvah, daje poiskalo optimalen obseg proizvodnje, možnosti realizacije in izračunalo, koliko ljudi lahko pri takšni realizaciji preživi. Ena od rešitev je bila ustanovitev invalidskega podjetja, ki nima namen by-pass firme. Resnično je sestavljeno delno iz invalidov in redno zaposlenih in se zato iščejo možnosti. Ena od teh je proizvodnja kuvert. Radečepapir je že nekdaj za svojo proizvodnjo imel zastarelo in s tem minimalno izdelavo posebnih kuvert. Ugotovili pa so, daje nova kuverta oz. ovojnica v Ljubljani in je v upravljanju Sklada za razvoj ter ima v posesti še nekatere proizvodne stroje. Slednji so funkcionalno še v uporabi. Tu se že več kot eno leto pogovaijajo s Skladom o tem, da bi jih dobili v Radeče, ker tovarna proizvaja papir. V Ipri bi potem lahko proizvajali kuverte, trženje pa bi lahko razvili skupaj z novo ustanovljeno Kuverto. Zaradi formalnih birokratskih ovir do sedaj ni prišlo do sporazuma. Obenem v Radečah upajo, da bo (vsaj tako je obljubjeno s

l
strani Sklada) to v decembru. Recesiji, ki je zavladala, še posebej s prodorom indonezijskih papirnih proizvajalcev in celuloze, ni bilo izvzeto niti Radeče papir. Obenem še iščejo tržne niše, tako da so v mesecu avgustu imeli prisilni remont. To je pomenilo zmanjševanje fizične proizvodnje, vendar kljub vsemu računajo, da bo ta na koncu okrog 38 tisoč ton papirja. Realizacija je nekoliko višja kot je bila planirana, čeprav tovarna še vedno posluje z izgubo. Izguba nastaja predvsem zaradi obveznosti, ki so nastale v preteklih letih.
Rudi Špan
HE VRHOVO LETOS USPESNA
Letošnje leto bodo v Hidroelektrarni Vrhovo kljub težavam z vodo in ujmo v novembru zaključili pozitivno. Prva elektrarna v bodoči zasavski verigi bo izpolnila letošnji delovni načrt v višini 126 giga watnih ur električne energije in tako presegli lanski načrt za 8 giga watnih ur. Novembrske poplave so največ škode in to v višini okrog 200 milijonov tolarjev povzročil na brežinah nizvodno od elektrarne. Delno pa so bile poškodovane še ograje na objektu in sam jez. V Hidroelektrarni Vrhovo je zaposlenih 20 delavcev, katerih število v bodoče ne bodo povečevali.
Rudi Špan
Ko se boste utrujeni od vožnje vračali iz Ljubljane, vas malo pred zapornicami v Zgornjem Logu pozdravi prijeten lokalček, kjer se le ustavite in se pokrepčajte. Prijazno vas bo sprejela in postregla Alenka
Kramar.
MM
DEGUSTACIJE V VINOTEKI KLOPOTEC
Prednovoletne predstavitve slovenskih vinogradnikov v vinoteki Klopotec še trajajo. V zadnjih dveh sobotah je najprej gostoval sin Alojza Valdhuberja, Bogomir, iz Svečine, ko je predstavil vrhunsko vino suhi traminec, kar je za tramince redkost. Vinarska tradicija hiše Valdhuber
sega v trideseta leta, zadnjih deset let pa skrbijo tudi za prepoznavnost steklenic in vina. Odleta 1991 dosegajo doma in v tujini zavidljiva priznanja za traminca in kernerja. Zanimivo je, da so princu Charlesu, na Brdu ponudili njihov sauvignon.
Preteklo soboto pa je predstavil vrhunska vina še Franc Grlica s Koga. Tokrat je dal na pokušino lanski sauvignon, laški rizling letnik 94 in predikatno vino lanske letine, jagodni izbor laškega rizlinga. Grlica ima sicer šest vrst trt, tako, da pridela poleg šipona, ki je na Kogu doma, še laški rizling, sauvignon, traminec, muškat otonel in sivi pinot. Seveda tudi kletari in ima lastno polnilnico. Z letošnjo letino bo poizkušal priti v hišo Veritas.
Sicer pa njihova vina lahko dobite v vinoteki Klopotec in v vseh drugih dobrih vinotekah v Sloveniji.
Omenimo naj, da 19.12. pričakujejo Simona Toplaka in predstavitev njegovih vin z okolice Ptuja.
Tekst in foto: MM
FOTO ASJA - NOV FOTO ATELJE V ZAGORJU
Med odlične lokale na Tržnici pod uro v Zagorju seje uvrstilo še eno -FOTO ASJA. Podjetje ima že poslovalnico v Sevnici in dve v Novem mestu, kjer je sedež, od 7.12. pa tudi v Zagorju, na Tržnici pod uro. Nudijo popolne foto storitve, nudijo različne filme, prodajajo fotoaparate, imajo fotolaboratorij, kjer vam v 30 minutah izdelajo slike in razvijejo filme. Odprto imajo tudi ob sobotah, do 13. ure.
MM
ORIA COMPUTERS & RAČUNALNIKI GATEWAY
Podjetje Oria Computers d.o.o. iz Zagorja je v prednovoletnem času pripravilo izredno ugodno ponudbo osebnih računalnikov Gateway, katere firma spada s preko 400.000 prodanimi računalniki letno med vodilne proizvajalce računalniške opreme v svetu.
Poleg ponujene promocijske konfiguracije lahko pripravijo tudi konfiguracije po zahtevah kupcev, kot tudi dodatno strojno in programsko opremo. Nudijo vam tudi dodatno ugodnost; z nakupom računalnika Gate-way pridobite tudi geslo za brezplačno testno uporabo poslovno informacijskega sistema GV IN. In ne samo to; če se boste odločili za stalno uporabo tega nepogrešljivega vira poslovnih informacij, vam za plačilo 12-mesečne naročnine zagotovijo 13-mesečno uporabo - 24 ur na dan, 7 dni v tednu.
Peter Motnikar
INF0 NA NOVI LOKACIJI
Info, Računalniška hiša Danilo Špitalar s.p., je svojo trgovinsko dejavnost v sredo, 9.12., preselila na Ulico 1 .junija 9 v Trbovljah. Sedež Infa in servis še naprej ostaja na Trgu revolucije 17e. Trgovina je odprta ob delavnikih od 9. do 12.ure in od 16. do 19.ure, v soboto pa od 9. do 12.ure, lahko pa jih pokličete na telefon 31-300.
Franc Grlica pojasnjuje lastnosti posameznih vin
RM.
17. GRUDNA 1998
SEMINAR O DAVKU NA DODANO VREDNOST
V okviru programa pospeševanja malega gospodarstva v občini Hrastnik v letu 1998 sta Občina Hrastnik in Območna zbornica Hrastnik organizirali brezplačni seminar o zakonu o davku na dodano vrednost. Seminar, ki je potekal v poslovno stanovanjskem objektu dne 9.12.1998, je vodila Milica Gostiša, vodja službe za gospodarski sistem pri Obrtni zbornici Slovenije. Udeleženci seminarja, ki jih je bilo več kot 100, so na praktičnih primerih lahko spoznali način evidentiranja in obračunavanja davka za različne davčne zavezance ali refundacijo davka.
Nova davčna zakonodaja nam prinaša bistvene spremembe pri načinu obračunavanja davka od prometa blaga in proizvodov, saj se bo davek na dodano vrednost (DDV) obračunaval v vseh fazah prometa, ne le v končni fazi kot sedaj. Fizične in pravne osebe, katerih letni promet v letu 1998 bo nižji od 5.000,000 SIT oziroma kmet, katerega katastski dohodek bo nižji od 1.500.000 SIT, po zakonu ne bodo obvezni davčni zavezanci. Obdavčen bo vsak promet in uvoz blaga ter promet storitev, ki bo opravljen v Sloveniji. Izvoz blaga in storitev bo neobdavčen. To pomeni, da avtoprevozniki, ki bodo opravljali izvozne storitve prevoza blaga, ne bodo zaračunavali davka za opravljeno storitev prevoza do slovenske meje in bodo na ta način enakopravni z izvozniki blaga, ki bodo sami opravljali tudi prevozno storitev izvoza. Z novo zakonodajo sta določeni dve davčni stopnji; splošna davčna stopnja v višini 19% ter znižana davčna stopnja v višini 8%. Davek se bo plačeval praviloma mesečno v roku enega meseca (ne 15 dni kot sedaj), oziroma trimesečno. Obveznost se obračunava in plačuje po fakturirani realizaciji in nič več po plačani realizaciji, kot velja sedaj za večino podjetij in podjetnikov...
Vse te in druge zanimive novosti je predavateljica, ki ima zelo bogate izkušnje na tem področju, prikazala s konkretnimi primeri in dodatnimi obrazložitvami, tudi s primerjavo davčnih zakonodaj drugih držav (Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške, itd.)
Udeleženci seminarja so v treh urah in pol pridobili veliko novih informacij o davku na dodano vrednost. Zaradi velike udeležbe podjetnikov in zainteresiranosti za tovrstno predavanje bo v naslednjem letu (maj, junij) organiziran seminar, na katerem bodo predstavljeni še vsi ostali podzakonski akti in predpisi, ki trenutno še niso izdani.
Radojka Odžič
i. U
•Ul' (t (j- J .
SLOVENSKI PODJETNIKI V HRASTNIKU
V petek, 27.novembra, so se v poslovni stavbi srečali hrastniški podjetniki s tremi uspešnimi podjetniki iz različnih krajev Slovenije. Župan Leopold Grošelj je po uvodni dobrodošlici povedal, da so organizirali srečanje v okviru programa za pospeševanje malega gospodarstva v občini Hrastnik. Na ta način bodo naši podjetniki spoznali dolgoletne izkušnje uspešnih podjetnikov in si z njihovimi nasveti oziroma spodbudami pomagali pri hitrejši rasti in ustvarjanjem boljših rezultatov.
Za začetek je Janez Kraner, tajnik občine, predstavil obrtno cono "Ob Bobnu", ki nastaja že od sprejetja zazidalnega načrta v letu 1995. Navzoči so dobili zloženk oz vsemi podatki, ki je izšla letos ob predstavitvi tega projekta, namenjenega za poslovne prostore, obrtno proizvodnjo, pa še za servisne, storitvene in druge dejavnosti. Trenutno so v tej fazi, da so že lahko objavili razpis za oddajo parcel na območju stare komunale in na območju od poligona AMD Hrastnik do Centra.
Prijavilo se je šest kandidatov, od tega dva nista iz Hrastnika.
Besedo je predal uspešnim podjetnikom, ki so imeli na voljo vsak dobrih deset minut. Najprej seje predstavila Ljuba Eržen z družinskim podjetjem ECOT d.o.o., ki je iz skromnih razmer preraslo v vodilno podjetje na področju avtokozmetike. Ponašajo se z inovatorstvom, izvažajo in so ekskluzivni zastopnik svetovno znane firme SONAX. Imajo nemški in slovenski certifikat kakovosti. Zadnjih deset let poslujejo v obrtni coni Črnuče.
Franc Stroj, s.p. iz Begunj, je obrtnik od leta 1978. Njegova dejavnost je usmerjena v proizvodnjo lastnih sončnih kolektorjev, navadnih in kombiniranih kotlov ter bojlerjev iz nerjavečega materiala. Poleg tega imajo montažo in servis ogrevalnih naprav ter helikopterske prevoze in šolanje pilotov. Neneho razvijajo nove modele in jih tudi izvažajo v Nemčijo, Avstrijo in na Hrvaško. Pridobili so si certifikat kakovosti ISO 9001.
Janez Ajlec vodi podjetje AJM d.o.o. v Kozjaku nad Pesnico. Izdeluje in obnavlja okna,
vhodna in balkonska vrata iz visoko kakovostne uvožene umetne snovi PVC, ki je ekološko prijazna in neobčutljiva za mehanske poškodbe in klimatske vplive. Izvažajo največ v Avstrijo, na Hrvaškem pa imajo celo svoje podjetje. Tudi oni imajo nemški in slovenski certifikat kakovosti pa še vrsto drugih priznanj, npr. podjetnik leta 1996.
Iz razgovora z udeleženci, ki gaje vodila višja svetovalka za gospodarstvo Radojka Odžič, lahko povzamemo nekaj skupnih ugotovitev in dejstev:
-	poudarjajo proizvodnjo, ne trgovine,
-	vsem trem je pomemben lasten razvoj, ne kupujejo licenc,
-	veliko dajo na kvalitetno promocijo, ki je sicer velik vložek, vendar se vrača,
-	glavne vodstvene funkcije imajo ožji člani družine,
-	z vsemi zaposlenimi se dobro razumejo, počutijo se kot velika družina,
sklenejo tudi do 50% poslov,
-	spremljajo konkurenco, če jo poznajo, vidijo svoje mesto na tržišču - ali zaostajajo ali so na vrhu ali tik pod propadom,
-	pozornost posvečajo izobraževanju vseh zaposlenih; tako so v toku s časom itd.
Za izjave o tem srečanju smo zaprosili še nekaj udeležencev iz Hrastnika oziroma Dola.
Ana Gomboc; "Čeprav so "na vrhu", so ostali preprosti in niso skrivali svoje poti do uspešnosti. Ponudili so nam celo sodelovanje. Čutili smo, da delajo s srcem, z veseljem do dela. Denar jim ni na prvem mestu."
Borut Slanšek: "Izbor ljudi je bil dober -predstavili so različne panoge, so različnih starosti in iz različnih krajev. Pri vseh se pojavljajo iste poteze - pridnost, trmoglavost in
:?TL7i.3»cvrn
17. GRUDNA 1998
vztrajnost. In nikoli se ne ustavijo - sicer bi jih lahko drugi povozili..."
Vojka Sergan: "Zastavila sem vprašanje, kdaj je čas posameznega podjetnika, da se odloči za pridobitev priznanja kakovosti. Povedali so, da takrat, ko prerasteš začetniške težave. Je pa certifikat kakovosti potreben za povečanje tržnega deleža podjetja.
In kaj na občini še načrtujejo za pospeševanje malega gospodarstva? "Poleg subvencij za nabavo strojev spodbujamo inovacije, odpiramo nova delovna mesta, spodbujamo izvoz in udeležbo na sejmih. Tudi pri izobraževanju bomo z druženjem nadaljevali. Razmišljamo, da bi se kdaj odpeljali na teren - v uspešno podjetje, kjer bi imeli kaj videti...," pravi Radojka Odžič.
Seveda pa ne gre pozabiti na optimistično misel, ki jo je izrekel eden izmed uspešnih podjetnikov: "Sam sebi moraš verjeti in si govoriti, da zmoreš."
Fanči Moljk Foto: B.KIančar
OBČNI ZBOR SINDIKATA ZSSS TLGE Siporex
Izvršilni odbor tega sindikata je 12.12.98 sklical občni zbor članov. Poleg članov so vabili še Dušana Semoliča, predsednika ZSSS, predsednika SDGD Mija Popoviča in sekretarja SDGD Jerneja Jeršana, namesto Cirila Urka iz ROS Trbovlje je prišla Tjaša Kohne, od članov uprave je bil prisoten Marjan Kadoič, tehnični direktor in Dušan Marn, predsednik sveta delavcev.
Ugotavljali so, da se jim je število članov zmanjšalo, in da je vzrok v ustanovitvi Neodvisnost-KNSS v podjetju, pa tudi v pomanjkljivem pretoku informacij od 10 do članov. Članstva imajo približno vsak pol.
Zaznavajo potrebo po sodelovanju in povezovanju z KNSS, kajti čakajo jih trdi časi glede pogajanj z upravo.
Predsednik sveta delavcev Dušan Marn je najavil, da bo sklical oba izvršilna odbora, da bodo ubrali usklajeno delovanje v podjetju, saj sindikati morajo očuvati priborjene pravice, in si nove izboriti.
Dušan Semolič je poudaril, da je garancija za uspešno podjetje tudi v dobri povezavi poslovodstva in sindikatov.
Naštel je nekaj dosežkov ZSSS, kot je borba za regrese, nadomestila bolniških.
povračila potnih stroškov..., ki so jih imeli delodajalci in gospodarsko zbornico. Tudi upor proti Beli knjigi je njihova zasluga. Dejstvo je, da si večina delavstva ne more privoščiti plačevanja dodatnega zavarovanja.
Veliko breme vidijo tudi pri nastopu DDV-ja (davka na dodano vrednost), ki bo padlo na pleča najrevnejših, saj pocenitve kozmetike, krznenih plaščev le ti ne bodo občutili. Krepko pa bodo čutili približno 13% podražitev najcenejših izdelkov! Temu se bodo skušali zoprstaviti z uvedbo draginjskega dodatka, ki bi ga dobili najbolj ogroženi, vsaj za prve mesece.
Trdi, da plače, regresi... ne morejo ogrožati podjetja, ga pa ogrozijo slabe poslovne odločitve in predraga država.
MM
RUDNIŠKI JAŠEK HRASTNIK 2 ODPRT
V četrtek, 10.novembra ob 13.uri, je potekala v rudniških prostorih Hrastnika ob tehničnem pregledu jaška Hrastnik 2 dobro obiskana novinarska konfewrenca, ki sta jo vodila Martin Putrič, tehnični direktor RTH in Matej Pavčnik, pomočnik RTH v Hrastniku. Na novinarska vprašanja sta odgovarjala tudi Janez Vovk z Ministrstva za gospodarstvo in obenem vodja tega postopka in Matjaž Cerovac, glavni republiški rudarski inšpektor.
Matjaž Cerovac je povedal, da se jaški take globine (320 m) gradijo zelo redko. So med najbolj nevarnimi, zato se dogajajo po svetu pogosto nesreče. Pri nas jih k sreči ni bilo. Zato smo primerljivi z najbolj razvitimi državami na svetu in kar se tega tiče - predpisov v zvezi z varnostjo - ne bo treba veliko spreminjati po vstopu v EU.
Gradnja te velike investicije - predračunska vrednost znaša preko 51 milijonov DEM - seje
začela v letu 1989 in bila nekajkrat prekinjena, ker so se ustavili prilivi državnih proračunskih sredstev. Izvajalci: Rudis Trbovlje s podizvajalci, Siemag Nemčija z AEG, RGD Trbovlje in Metalna Senovo. Kapaciteta prevoza premoga znaša 300 ton. V strojnici jaška sta vgrajena dva ločena izvozna stroja, vsak stroj pa ima dvoetažno kletko, s katero je možno prevažati 60 ljudi ali 10,7 ton materiala. Jašek je z jamo povezan na treh obzorjih.
Končni ekonomski rezultat investicije v hrastniški jašek je postopno znižanje lastne cene, kije preračunana na gigadžule. V obdobju od leta 1997 do 2004 naj bi se znižala od 9,16 DEM/GJ na 7.0 DEM/GJ. Načrt ima grenak priokus - odvisen je namreč od izgradnje TET 3.
Fanči Moljk
BLOK NA KERŠIČEV! CESTI PRIKLJUČILI NAVR0ČEV0D
V začetku decembra letos je Komunala Trbovlje pričela s priključevanjem stanovanjskih blokov na Keršičevi cesti v Trbovljah, na osrednji vročevod, ki poteka iz toplarne na Polaju.
Priključevanje novih stanovanjskih blokov na toplovodno ogrevanje sodi v okvir večletnega programa večjega dela Trbovelj na toplovodno ogrevanje iz osrednje toplarne, kar je seveda povezano z omejevanjem onesnaženosti zraka. Spričo teh del je bila cesta na Keršičevi za promet nekaj časa omejena v dolžini okoli 140 metrov.
tl.
OBČASNA ZAPORA CESTE TRB0VUE-HRASTNIK OB SAVI
Cestno podjetje Ljubljana, ki po naročilu investitorja izvaja dela na širitvi in modernizaciji zasavske ceste ob Savi med Trbovljami in Hrastnikom, bo in je zadnje sobote v novembru in decembru, zaprlo cesto za promet. V tem času so namreč izvajali večja zemeljska dela. Cesto oz. cestišče namreč širijo v hribino, pri čemer je angažirane precej cestne mehanizacije oz. gradbenih strojev ter tovornjakov za odvažanje nakopanega materiala oz. zemlje in kamenja ter vejevje. Promet je v teh dneh, ko je bila cesta zaprta, potekal največ čez preval Marko iz Trbovelj v Hrastnik in obratno. Dela so v tem času potekala na cesti od mostu čez Savo v Trbovljah do stikališča TET.
VSAK DAN BUŽE NOVEMU LETU
Praznovanja so venomer korajžila ljudi, da se izmaknejo vsakdanjiku in v sproščenih slavjih naberejo počitka in novih moči. Tisto, da so se skoz' leto trudili, naprezali in ustvarjali, se kljub nekaterim navidez izpuhtelim obljubam, zaokroži z novoletno dobro voljo. In prijetno razpoloženje se splača vzdrževati vseskozi, čeprav nenazadnje zaradi skopih povratnih odzivov, nemalokdo ostane brezbrižen za domenke, ki sestavljajo novoletno praznično vzdušje. Slednjega bogatijo dobre navade, med katerimi so tudi voščila in obdarovanje.
PRAZNIŠKA SlJAJNOST
Sladkobo prazniških dni sestavlja mozaik drobnih pozornosti. Slovo od starega leta so marsikje navezovali s slovesom od "starih" napak, "slabih" navad in podobno, da so s čim večjim veseljem in upanjem zakorakali v novo leto. Za dobro vzdušje sicer pravijo, da se je kdaj treba tudi "pocopatiti". In praznično vzdušje sestavlja tudi okusno pogrnjena miza s še okusnejšimi dobrotami. Tudi o oblačenju dodajajo, da ga odrejajo okoliščine. Z nekaj bleščicami je možno improvizirati šik-novoletno toaleto, toda marsikdo bo za tovrstno priložnost uporabil malce domišljije ter z make-upom in oblačilom poskrbel, da ne bo videti kot pač vsak dan. Modni kreatorji se letos manj posvečajo razkošnosti oblek in bolj poudarjajo detajle, kot so nakit in drugi modni dodatki k oblekam, predvsem pa nakazujejo na način nošenja oblek, kar zaobsega skladnost tako barv kot kakovosti materialov, ter dobro razpoloženje. Tudi pri nakupih daril je kdaj več sreče, drugič manj, včasih sploh nič. Treba je pač vedeti, kaj obdarovanca zanima in ne le kaj, kako in koliko podariti. Tudi izbrano izdelana voščilnica je imenitno darilo, saj se navadno izdatneje obdaruje le svojce, prijatelje, kar je pač odvisno. Slovenski pregovor sicer pravi: "Kako daješ, je skoraj več vredno kot kaj daješ." Poslovna darila so povsem nekaj drugega kot osebna darila ter darila z "osebno noto" in še druga priložnostna darilca. In četudi na prvi pogled zveni nenavadno, pa ima tudi zvestoba malce opravka z obdarovanjem. Mnogi z darili ne tvegajo, čeprav radi presenečajo, vendarle se držijo ustaljenih obdarovancev, za katere
se zdi božično-novoletni čas pozorna prilika za srečanje in druženje.
LEPA PESEM SRCE RAZVEDRI
Za božično-novoletna slavja so značilna vabljenja v goste kot tudi zahajanje v goste. Prijateljski klepet se nemalokrat izrodi v klevetanje in dolgočasno pretegovanje, ko druženje ni tako sproščeno in lahkotno. Nemalokrat se pozabi na družabne igrice, ki lahko popestrijo razpoloženje in vnesejo veselost med različne udeležence, kateri sicer stežka najdejo skupno temo pogovora. Namen družabnih iger pa je predvsem, da nasmejejo in sprostijo udeležence. Kajti namenjene so vsem generacijam, toda če se jemljejo preresno, zgubijo svoj čar in priljubljenost. Med ljudmi je poznanih veliko družabnih iger, ki so zelo primerne tudi za priložnosti, kadar se vsi gostje še ne poznajo med seboj. Družabna igrica, pri kateri se ni treba ustrašiti pogovornih veščin je recimo takale: pari (moški in ženska - vseeno je kdo koga izbere) se morajo pet minut pogovarjati o čemerkoli, potem morajo sogovornice obrniti hrbet in v treh minutah si vsak moški sogovornik zapiše oziroma obnovi čimveč podrobnosti o svoji sogovornici. In kdor svojo damo slabo opiše, dobi kazen, ki jo določi družba. Ter še naslednja društvena igrivost: na kartončke se izpiše nekaj vlog iz popularnih filmov, recimo: ljubosumnež, čvekač, frajer, prepirljivec, šaljivec in podobno, nato pa vsakdo po žrebu "izbere" določeno vlogo, nekdo pa poljubno začne pogovor in skrbi, da vsak soigralec pride do besede, kjer prepričljivo odigra "vlogo". Pravilo
pri igri je: brez zamerljivosti! Seveda pa se zbrana družba dodobra razpoloži ob prepevanju pesmi, poleg kartanja in plesanja, seveda.
ZVEČER SE DAN HVALI
Veseli december s krašenjem vseskozi in vsepovsod priteguje razposajenost in naredi ljudi dojemljivejše za prisrčnost, ko lahko predahnejo in pozornost namenijo druženju in lastnemu zadovoljstvu. Važno je porazdeliti dneve, da jih ostane dovolj za obdarovanja, zabavo, družinsko srečo, oddih ob romantični večerji in podobno. Pretegovanje z delom
in pretirano kuhanje je možno porazdeliti na dan ali dva, potem pa čas nameniti še drugemu društvenemu razvedrilu. Uživajte ob zavijanju daril, pripravi jedi, sprejemanju gostov! Ugibanje, kako bodo obdarovali drugi ali prehitevanje dogodkov, prej zavira kot omogoča radost božično-novoletnega slavja. Toleranca do sebe in drugih bo prikrila marsikakšno nejevoljo in spletla nove vezi do ljudi. Predvsem pa napolnila vsakdanjik s kopico prijetnosti, da bodo v dobrem razpoloženju potekala tudi popoldanska ali večerna zabavanja.
P.R.
ŽUR S ČUKI
Kdor si še ni nabavil kakšne od sedmih kaset uspešne četverice: Marka Vozlja, Jožeta Potrebuješa, Matjaža Končana, Vinka Cankarja ali bolje: ansambla ČUKI, je na prireditvi v soboto, 5. decembra v Zagorju - miklavževanju na ploščadi pred muzejem -ugotovil, da je konkurenca vseh tistih malčkov oziroma mladih in malo manj mladih poslušalcev ansambla ČUKI enostavno prehuda, saj znajo napamet in domala brez "fušanja" odpeti večino njihovih uspešnic.
Kratko malo pa ČUKI v dobri uri igranja niti niso utegnili odigrati vseh svojih uspešnic. Kolikor pa so prepevali, so mikrofon vsake toliko "posodili” kateremu od, v prvih vrstah drenjajočih se poslušalcev, ki jim ni bil noben problem zapeti kakšen refren ali prepevati v en glas skupaj s ČUKI. Resda se bližajo prazniki, ko bi vsi malo oddahnili in odložili skrbi, za kar pa glasba zmeraj poskrbi. ČUKI pa so vse poletje pripravljali nove skladbe in nova kaseta bo izšla še pred pomladjo. Kot je povedal Jože Potrebuješ, so izdali tudi videokaseto Veliki šou, z vsemi videospoti, ki sojih posneli doslej. Kakorkoli že, spremljajo tudi uspešne TV-nadaljevanke, po katerih je nastala popevka: Esmeralda in morda se obeta tudi kakšna Kasandra. Hvaležni so publiki, ki doprinese k slavju hitov. Ob priliki pa so bralkam in bralcem časopisa Zasavc zaželeli še veselo, zdravo in dobre muz'ke polno novo leto 1999.
P.R.
Foto: Tomo Brezovar
PRI ALESOVCEVIH TUDI URADNO ZAKUUCIU DELA
Pred nekaj dnevi so se z zaključno pogostijo za vse sodelujoče v akciji pomoči Alešovčevim tudi uradno končala dela. Zaključnega srečanja so se udeležili domala vsi, ki so na kakršenkoli način pomagali družini Alešovec, da so sedaj Miša, Saša in Nejc na toplem in v toplotno izolirani hiši z novo fasado in prav tako izolirano garažo ter urejeno okolico hiše. Podjetja oz. obrtniki in posamezniki, ki so pomagali pri izvedbi del, pa so:
Elektroprom (ves potrebni material); ITPP Ribnica, Opekarna 45, Ribnica (peč Rok); Galkoplast Šraj, Pelechova90, Radomlje (radiatorji Veha); Tapro, Celovška 280, Ljubljana (kombinirani bojler); CIP MTO, Cesta Otona Zupančiča 23b, Zagoije (podloga v garaži); KS Mlinše, Mlinše 12, Izlake (kurilno olje); Albin Kač, Matke 7, Prebold (dimnik - rostfrei); EVJ (garažna vrata); Alojz Sotenšek -Splošno ključavničarstvo in kleparstvo, Zavine 19, Kisovec (strešni žlebovi, montaža + obrobe).
Posebna zahvala gre delavcem Elektroproma in sicer Alojzu Prvinšku, Borutu Zupančiču in Branku Jauševcu, ki so svoje delo pri Alešovčevih opravili
brezplačno.
Veliko dela je opravil ETI Elektroelement oziroma njihova ekipa pod "dirigentsko palico” Iva Klančišaija, poleg delavcev ETi-ja so pri delih pomagali še trije Antoni pod vodstvom Antona Lavrača.
Miša Alešovec je imela na zaključni pogostitvi največ razlogov za dobro voljo in je ob tem dejala: "Še pomisliti ne upam, kaj bi bilo brez iskrice oz. moje sosede Zdenke Medved, ki je zanetila plamen v uredništvu Zasavca in ta neverjetnima Petroma (Ravnikar in Motnikar) sta iz tega plamena vžgal ogromen ogenj v Elektropromu
oziroma pri Janezu Vidmarju. Temu se je v tem ognju kmalu pridružil še g.Klančišar iz Eti Elektroelementa in oba sta z neverjetnimi ekipami delavcev ogrela naš dom in naša srca. Naši večeri so tako ali tako žalostni in temni. Bili pa so predvsem mrzli. Da nam je le toplo, pa je življenje že bolj znosno kljub vsem udarcem usode. Vedno sem verjela v dobre ljudi in to se mi je bogato obrestovbalo. Iskreno upam, ne upam, verjamem, da bo tudi vam vsem, vsakemu posebej nekje nekako povrnjeno to, da ste pomagali meni in mojima otrokoma in to v tolikšni meri.
Za konec pa še ena "gasilska"
Nikakor niso zanemarljivi tudi prispevki ostalih, ki so slišali moje trkanje na njihova srca; g. Matjažu Švaganu, županu Zagorja, direktorju Elektrotehne g. Marjanu Razpotniku in njegovemu sinu Silvu, g.Jožetu Renku, g predsedniku KS Mlinše-Kolovrat in še bi lahko naštevala. Posebna zahvala pa velja bralcem Zasavca, ki so nam pomagali tako moralno kot finančno in naj vam bog povrne."
Družina Alešovec se je ob tem vsem zahvalila na prijeten način, napisali so namreč pesem v čast vsem, ki so jim pomagali:
Hudo leto za nas je bilo, ki izteka se sedaj.
Vaša pomoč edino v njem toplo, ko pogledamo nazaj.
A sedaj, ko gre v preteklost, srca nam preliva vedrost.
Le žalost in skrbi so nas pestili, življenje obupno spremenili.
A bili ste z nami; z mislimi, besedami, dejanji.
Vam iz srca hvaležni smo, uspehov in sreče voščimo.
A besede slednje vse naj povedo: Mi se bojimo prazničnih dni, da bi vam nikoli takšni ne bili !!!
Peter Motnikar (foto MM)
Cene smučarskih kart za zasavska smučišča
ČEZ ZASAVSKI DRN IN STRN -PA NE ZASTONJ
Leto 1998 se že dodobra preveša v 1999, s tem in pa z zapadlostjo novega snega, se je razplamtela smučarska sezona za vsa zasavska smučišča. Nekaj smo jih poklicali in povprašali po cenah njihovih storitev, žal pa nismo imeli uspeha pri pridobivanju podatkov za smučišča Trotovnik in Kal. In kako (drago) se bomo smučali tokrat?
Smučarska koča Medvednica (Vrhe) in Lontovž
celodnevna karta poldnevna karta
1300 SIT
1000 SIT (velja od 12.ure naprej)
dnevna vozovnica (otroci do 14 let in upokojenci) 800 SIT poldnevna vozovnica 700 SIT
sezonska karta	13.000 SIT
sezonska karta (za člane SZS)	11.000 SIT
sezonska karta (otroci do 14 let)	8.000 SIT
sezonska do 14 let (člani SZS)	7.000 SIT
Sedežnica
tedenska vozovnica (za odrasle)	7.000 SIT
otroci do 14 let	5.000 SIT
Smučarska koča na Mareli
celodnevna karta (odrasli)	1200 SIT
celodnevna karta (otroci do 14 let in seniorji) 800 SIT popoldanska (od 12.30 ure naprej - odrasli)	800 SIT
popoldanska (za otroke od 14 let in seniorje)	600 SIT
Vozovnica na sedežnici (ena vožnja v eno smer) odrasli 150 SIT otroci 100 SIT
skupinska vozovnica (otroci) 600 SIT
Obratovalni čas je ob delavnikih od 13. do 17.ure, ob vikendih, zimskih počitnicah in ob posebnem dogovoru od 8. do 17.ure (ob primernih vremenskih pogojih).
Smučišče na Vidrgi
Celodnevna karta
otroci: 850 SIT
odrasli: 1200 SIT
Poldnevna karta (od 13.ure dalje):
otroci: 650 SIT
odrasli: 950 SIT
Poleg celotne ponudbe smučišča je v ceni všteta še malica!
Peter Motnikar
17. GRUDNA 1998
n Jr. a m
kNkETA
Spolzka tla za zamere
Oprostiti... Sliši se kratko, jedrnato, zanimivo, toda kaj, ko medsebojni kontakti pomenijo tudi trenja oziroma kresanja besed, stališč. Nekdo je nekaj rekel narobe, kdo drug se ni oziral na nekogaršnja čustva, nekomu ni uspelo izreči pozornosti, kakšnemu pa seje zareklo kaj takega, s čemer je dotičnemu stopil ravno na "žulj" in tako dalje. Ker je ravno december, ne kaže drugega, kot "pogledati skozi prste" in si voščiti zanaprej, kljub šibkim točkam, ki kdaj popestrijo vsakdanje razgovore. "Zalotite svoje prijatelje raje, ko počnejo kaj dobro," pravi nek pregovor, tokratni anketiranci pa so pripovedovali o tem, kako lahko ali težko oproščajo, kadar nad kom ali čem niso najbolj zadovoljni.
Tekst in foto: ER.
Danijel
Jerman, učenec iz Kisovca:
"Zamerim le, če kdo namerno zafrkava, sicer pa zlahka oproščam, saj mi več pomeni kolegialnost."
USB
Saša Jerman, pedagoška delavka iz Hrastnika:
"Oproščanja sebi in drugim seje treba učiti, vendar s
pogovorom rešiš tudi najhujše zamere."
Edvard Pufler, električar iz Hrastnika:
"Kar zamerljiv sem, toda poskušam oproščati, čeprav to ni vedno lahko."
Andželko Hrovačanin, delavec iz Hrastnika:
"Zlahka
oproščam, saj se je brez pomena jeziti na ljudi in s tem še oteževati medsebojne stike."
Ina Brečko, učenka iz Hrastnika:
"Težko
oprostim, kadar kdo laže meni ali kadar drugim laže o meni. Toda navajena sem, da oprostim in to pričakujem
tudi od drugih."
Branka Roglič, zavarovalni agent iz Hrastnika:
"Nič ni lažjega kot oprostiti, ker je pomembnejše prijateljstvo. Boljše je, da vzgajamo dobre medsebojne
kontakte."
Marjan Čuk, samostojni podjetnik iz Trbovelj:
"Nimam rad, če kdo krade, sicer pa nisem zamerljiv. Če bi se znali
pogovarjati, ne bi bilo toliko zamer."
Robert Pirkovič, dijak z Izlak:
"Včasih
težko
oprostim in
se nekaj časa sekiram, potem pa pozabim."
Tadej Prosenc, trgovec z Izlak: "Hitro zamerim, a tudi hitro odpustim. Tudi od drugih pričakujem toleranco."
Boris Sitar, dijak iz Zagorja:
"Oproščanje? Odvisno od žalitve. Skušam čimbolj oproščati, večinoma pa fantom težje oprostim kot pa puncam."
Ani Škrbec, gospodinja iz Zagorja: "Le
stežka oproščam in pogosto zaradi zlonamernih besed zelo trpim. Nasplošno je premalo iskrenosti in preveč zamerljivosti med ljudmi."
Maja Lukač, gospodinja s Save pri Litiji:
"So stvari, kijih z lahkoto oprostim in so stvari, zaradi katerih se pošteno skregam.
Zamerljivost je odvisna od človeka in od situacije, v kateri kaj
reče."
Sandi
Wileward, dipl.
elektrotehnik iz Kranja:
"Razbremeni te, ko oprostiš. Toda dostikrat rabim precej časa, da zares oprostim."
MTiTLn,13 nina
17. GRUDNA 1998


Marta Hrušovar
IMVNjM TAKO, KOT i:il IH...
Nekega lepega dne, kdo ve zakaj, nas prešine bedasta misel, da nismo dovolj dobri, lepi, pametni, zanimivi... skratka s seboj nismo več zadovoljni.
Takrat se začne peke! na zemlji. Vražji ples negativnih misli nas vklene v svoj krog
in nas ne izpusti.
En sam nepomemben dogodek je dovolj, da začnemo o sebi misliti slabo in mnogo, mnogo časa in truda je potrebno, da se teh misli znebimo. Lahko, da smo se negativnih misli o sebi nalezli še v otroštvu in so se nam zasidrale v podzavesti, zdaj pa se počasi odražajo v naši zavesti, v našem zavestnem mišljenju o sebi.
"Ti neroda, pusti, saj vse pokvariš!"
"Pojdi stran, samo v napoto si!"
"Nič ti ne gre v glavo, buča trda!"
"Kdo te bo maral, prekla suha!"
"Umakni se iz igre, debeluh štorasti!"
In še in še takšnih in podobnih "pohval" je v naši glavi ustvarilo trdno prepričanje, da smo res takšni, in kot taki smo začeli verjeti, da smo nevredni ljubezni, spoštovanja in se prenehali ceniti in se imeti radi. Kdaj se je to zgodilo, se niti ne moremo spomniti, vsekakor pa majhni otroci ne bolehajo za to "boleznijo". So tako prvinski in nepokvarjeni, da ne poznajo manjvrednostnih občutkov in imajo sebe radi.
Pride čas, ko začutimo, da moramo nekaj storiti, spremeniti. To nekaj pa so naše misli, naša prepričanja. Vse negativne misli o sebi najprej spremenimo v pozitivne, potem pa jih neskončno dolgo ponavljajmo v sebi in naglas. Ko se pogledamo v ogledalo in si zmoremo reči: "Rad te imam!" in to zares tudi mislimo, smo našli začetek poti, ki nas vodi k sebi. Ko se zavemo, da imamo sebe, se pričnemo ceniti in imeti radi. In gotovo je, da kdor zna in ve ljubiti sebe, ta z lahkoto to čustvo razdaja drugim.
Bolne misli, bolni ljudje! Mučenje samega sebe je počasen samomor, če dovolimo, da v naši duševnosti prebivajo negativne predstave.
Spremenimo jih!
Ravnajmo tako, kot če bi bili tisto, kar si želimo biti. Uporabimo našo domišljijo - avtogeni trening, avtosugestijo, sugestijo, kar nam bo bolj v pomoč, vendar naredimo to čim prej.
Prentice Mulford takole poudarja moč duha: "Če tvoje telo izkazuje pomanjkljivosti in slabosti, jih nikar ne opazuj, temveč obračaj svoj pogled v popolnost svoje duhovne prapodobe. Vsako jutro utrjuj v zavesti boljše in srečnejše počutje in sanjari o tem podnevi in ponoči, tako dolgo in vztrajno, da bodo sanje postale resničnost."
Obstajajo različne metode samopomoči, ki se jih lahko naučimo sami ali pa (še bolje) v skupini na tečajih. Tako združimo prijetno s koristnim.
Prastara modrost pravi, da je duh gibalo snovnega in prastari modrosti gre verjeti.
Morda pa bi radi in raje spremenili svet? Tudi prav, vendar to pomeni, da morate najprej spremeniti sebe!
Mia Južina
Ko ne bi bil revež...
Vsakdo verjetno ve, da poleg materialne obstajajo še druge oblike revščine: intelektualna in duhovna na primer. Seveda dostikrat ena drugo dopolnjujejo in pogojujejo, še zdaleč pa to ni pravilo. Ker misel vodi vse stvari, se pozabavajmo malo z »izvirnimi« intelektualnimi zamislimi na splošno in s »tradicionalnimi intelekualci« konkretneje - v okviru zasavske regije.
Vas je že kdaj ob prebiranju strokovnih razprav, ob prisostvovanju na »pomembnih« sestankih prešinilo, da bi dejali: »Intelektualecje tako pogosto bedak, da ga moramo vedno tako obravnavati, dokler ne dokaže nasprotnega«. Ne le zaradi dostikrat pretiranega akademskega besedoslovja z nešteto tujimi izrazi, v stilu: če sogovornike ne moreš prepričati, jih zmedi, tako da se oprimi kakšne najnovejše znanstvene trditve in jih z njo pokoplji. Videz je namreč tisto, kar šteje, biti opažen, torej drugačen in pri tem čim bolj izviren. To je namreč paradoks tržne ekonomije, ko so vse relikvije, ki se ponujajo na trgu, in vsa oglaševalska sporočila odtujila človeka tako, da so ga spravila skoraj v travmo. Ilustrirajmo to s primerom marketinške strategije, kjer za idejo o oglaševanju določenega proizvoda iščejo vedno bolj nore, provokativne in primitivne načine. Gospe in gospodje iz neke slovenske marketinške agencije so na primer prekosili sami sebe z oglasom v časopisu Delo, s katerim so iskali ljudi za vodenje domačih in mednarodnih projektov. Oglas se je glasil takole: »Iščemo možgane z jajci!« In se nadaljeval, »če vaši zloščeni čevlji, opazna kravata, širok svetovljanski duh in prvi znaki deloholizma temeljijo na najmanj visokošolski diplomi, na vsaj osnovnem poznavanju marketinga in menedžmenta... na volji in samozavesti, ste verjetno pravi človek za nas. Kopije o vaših dokazilih o možganskih sposobnostih pošljite...«. Ta, sicer do kraja banalizirana podoba človeka -sodobnega menedžerja, deloholika, je sicer popolna odslika va današnjega ozkoglednega materialističnega pojmovanja življenja in cilj njihovega »marketinškega podviga« je bil nemara dosežen. Zopet enkrat so potrdili človeka v podobi, kakršno si marsikdo predstavlja, jo vidi po televiziji in si jo želi. To je podoba pomembnega poslovneža z mobitelom, lepimi oblekami, najboljšim avtomobilom... ter ga izključili kot človeka z vsemi, tudi slabimi lastnostmi. Sodoben poslovnež ne sme poznati zdrsov, vedno mora biti »ta pravi«, sonce okrog katerega se univerzam vrti. Vse to pa napeljuje na degradacijo človeka na stopnjo inteligentnega robota-brez-duše.
V Zasavju pa so ljudje na položajih (inteligenca?) očitno do sebe bolj tolerantni, saj se še držijo načela, da je grešiti človeško, vendar s pripisom - zvaliti krivdo na drugega je še bolj človeško. Za primer lahko navedemo zagovarjanje nujnosti izgradnje TET 3 s tem, da ni drugih programov za prestrukturiranje gospodarstva. Seveda bi nam te programe morah že zdavnaj narediti drugi, sami smo namreč »intelektualni tradicionalisti«. Rudarji v teh krajih kopljejo premog že okrog 240 let in zasavska »inteligenca« je na podlagi tega zgodovinskega dejstva izpeljala globokoumen sklep, da Zasavci pač znamo kopati premog. In ker je to tisto, kar resnično znamo, bomo na vsak način kopali še naprej, dokler se ne bomo s pepelom, sadro in drugo svinjarijo vred zakopali. Izkopali smo luknje in dokler bo v Zasavju toliko (tudi intelektualnih) lukenj, se ne moremo čuditi temu, kaj samo lahko zlijemo vanje. Zasavski »intelektualni tradiconalisti« so namreč prišli še do enega pomembnega sklepa, da mora odpadni material nazaj tja, od koder surovina izvira. Zato Ruardi z okolico zasipajo s pepelom, ki ga vozijo iz ljubljanske TE. Poleg tega so novoizvoljeni župani, ki očitno dvomijo o tehtni presoji navadnih občanov, sklenili napisati izjavo o potrebni izgradni TET 3 in s tem prepričati poslance, da referendum o TET 3 ni potreben. O strokovnih vprašanjih namreč nevedni državljani že ne bi smeli odločati. Samo v razmislek: v Švici je 29. II. 1998potekal referendum o legalizaciji drog in o velikih investicijah, ki zadevajo izgradnjo dveh železniških predorov. Seveda pa je Švica »intelektualni tradicionalizem« že zdavnaj pokopala.
Prof. Irena Berčon
Kdor vztraja,
f M mnogih tekmovanj je odšla kot zmagovalka, na mnogih pa
Jm jo je vzpodbudilo, da je pri tekmovanju najvažnejše M ^ sodelovanje. Ena od mnogih zmag je bila recimo leta 1983 na atletskem troboju in leta 1990 na 4. gorskem teku na Čebine. Sicer pa je tekmovala v naslednjih športnih disciplinah: teku, plavanju, smučanju, krosu. Tudi priznanja MravTca, ki je svojčas spodbujalo športno-rekreativno dejavnost, ji dosti pomenijo. Trenirala je tudi orodno telovadbo in iz občinskih tekmovanj ima kar nekaj diplom in pokalov. Na Gimnaziji in Ekonomski šoli Trbovlje pa od leta 1972 poučuje športno vzgojo in tudi pouk zdravstvene vzgoje. Občasno je tudi razredničarka, kar je še dodatna odgovornost pri šolskem delu. Menda je nenehno v gibanju, kljub skoraj petdesetim letom rada kolesari, z družino pa veliko časa preživijo v gorah. Na razne načine skuša pritegniti dijake k športu, za motivacijo se poslužuje športnih iger, ki so prav tako metoda vzgoje in sredstvo učenja. V zdajšnjih zimskih mesecih je zelo važno predhodno ogrevanje, za kar so primernejše živahne igre. Povedala je še, da so v sedanjih časih, ko le bežimo, hitimo in nimamo časa zase, zaradi sprostilne vrednosti zelo aktulni vzhodnjaški športi.
Ali ljubezen do športa pomeni tudi skrb za lep mišičast videz telesa?
Vsekakor. Kajti če imaš rad nek šport, boš pazil na lepo postavo in na to, da lep izgled tudi vzdržuješ.
Ampak zanimanje za fitness je v porastu tudi zaradi teh, lepotilnih učinkov?
Mislim, daje fitness bolj modna muha, saj je vsako leto popularen kakšen šport. Zadnjih par let je novost igranje badmintona.
Toda vsako gibanje ni tudi telovadenje - kaj pravite o pravilnem izvajanju posameznih vaj?
Če vzamem za primer aerobiko, ki mi bolj leži, potem lahko rečem, da prihajajo k meni dekleta, včasih tudi zato, da bi shujšale, in ki opravljajo določene vaje napačno, zato jih popravljam. Treba je paziti na pravilno izvedbo vaj in to ne samo pri aerobiki. Že pri fitnessu dobijo navodila in jih vodja opozori na pravilno izvedbo vaj, torej da vajo narediš, kot jo je treba narediti.
Pri vajah za trebušne mišice je recimo treba paziti, da se preveč ne dvigujemo in obremenjujemo hrbtenice. Pomembno pa je tudi dihanje: vdih, izdih in da dihanja ne zadržujemo.
Je važno naprezanje pri vajah?
Pri aerobiki je vselej važen učinek, da naraste srčni utrip, za kar je zgolj mahanje z rokami premalo.
Pred vsakim ukvarjanjem s športom je zato važno zdravstveno in kondicijsko stanje. Za vaditelja je dobro, če ima homogeno skupino, vendarle je navadno tako, da so eni šele začetniki, drugi pa že bolj usposobljeni. Kar pa pomeni, da eni rabijo več vaj, da dosežejo maksimalno, drugi pa manj.
Šport ima tudi sprostilen učinek. Ali menite, da to gimnazijci dovolj cenijo?
Pri urah športne vzgoje vidim, da je veliko interesa za sprostitev. Bila sem na seminarjih za sprostitev, ki jih prireja ljubljanska Fakulteta za šport, kjer je bil velik odziv za sprostitev in masažo. Vendar je vse to pri šolskih urah težko izvajati. Večkrat se, sploh pred šolskimi nalogami, sproščajo oziroma psihično pripravijo na šolsko uro. Toda letošnje šolsko leto je vse to nemogoče, ker smo po dva ali trije razredi naenkrat v telovadnici, v hrupu pa je nemogoče delati, saj pri sprostitvi rabiš tišino. To je možno le, kadar imajo športno vzgojo na urniku predhodno uro. V sodobnem načinu življenja pa itak le hitijo. Tako se jim je od začetka zdelo smešno ter jih je bilo težko pripraviti, daje tišina in se sproščajo. Ampak radi delajo sprostilne vaje, zelo radi.
Kakšne pogoje za telovadenje pa imajo gimnazijci?
Letos je težko. Imamo telovadnico, gimnazijci imajo športno vzgojo na urniku po tri ure
uspeh osvaja
tedensko in verjetno bo po novem tako tudi za ekonomce. Pouk imamo že predhodno uro, torej ob 6.45 in vse do 14.35 ure. Pretežno sta po najmanj dva razreda v telovadnici, kar je približno 60 učencev in le dve garderobi, kamor gre približno 15 dijakinj, pri 30-ih pa je že gneča. Higienski pogoji so slabi, dva tuša in dva WC-ja. Ura športne vzgoje jim s tem ne nudi največ veselja tudi zato, ker imajo potem še pouk pa se ne morejo umiti. Pravijo pa, da v razred ne morejo preznojeni. Zato jih je za pouk športne vzgoje težko motivirati. Predhodno uro pa skoraj spijo, čeprav jih skušam pripraviti k delu, saj vemo, da imajo veliko učenja, so utrujeni.
Kaj pa oprema?
Opozarjam jim, naj imajo s seboj športno opremo, da se preoblečejo in prinesejo s seboj še kakšno brisačo, da se na hitrico osvežijo. Ampak prostor je premajhen in premalo časa imamo na voljo, saj jih itak pet minut prej spustim, da se lahko uredijo do naslednje šolske ure. Poleg telovadnice sedaj nimamo niti igrišča, ker je sedaj gradbišče, izkoriščali smo trim-stezo, koristimo tudi igrišče stadiona Rudar za teke, ki pa za njih niso zanimivi. In še to je, da je treba v eni šolski uri priti na igrišče in nazaj. Zato bi bilo res idealno, če bi imeli
tekaško stezo in igrišče. Na trim-stezo pa gimnazijci ne hodijo radi, tek je zanje najhujši. Saj delam skupaj z njimi in jih s tem nekako stimuliram, ampak za tek niso navdušeni.
Kaj je pomen športne vzgoje?
Pomen športne vzgoje naj bi bila priprava na rekreacijo. Pri zdravstveni vzgoji jim velikokrat govorim o pomenu športa ter o posledicah sodobnega načina življenja. Ampak se za to ne zmenijo, ne znajo ceniti zdravja. Različne izgovore in opravičila najdejo, da jim ni treba telovaditi. Nasploh se jim preveč stvari zdi samoumevnih v smislu, da se jim za nič ni treba potruditi. Šport pa je tudi učenje tovarištva in sedaj precej poudarjamo, učenje fair-playa, se pravi tolerance drug do drugega. Torej pravilen odnos, pozitiven odnos do soigralcev. Dekleta pa je nekako sram tekmovati in imamo problem sestaviti navijaško skupino. Lani smo dobili nekaj deklet, letos pa že od septembra skušam dobiti vsaj deset navijačic, ki bi bile pri šolski košarkarski ligi, ampak ni interesa.
Menite, daje v Zasavju dovolj zanimanja za šport?
Za ženski šport je v Zasavju premalo zanimanja in premalo spod-
:iTLn rrcizjia
bud. Nasploh pa v srednji šoli šport zamre. Za temeljitejše ukvarjanje s športom pa gre dostikrat na škodo športa, saj gimnazija terja veliko učenja in časa.
Kaj bi dejali o športnem dogajanju generacij gimnazijcev, ki ste jih učili; ali so bili kdaj izrazito športni?
Prvi letnik še nekako zainteresiram, ker se jim šola zdi novost in jemljejo vse zelo resno ter dajo več od sebe. Pri pouku športne vzgoje se jih iz 1. letnikov manj opravičuje. V 4. letniku pa se polenijo in glede na športno-vzgojne kartone, ko tekmujejo recimo tek na 60m in 600m ter Cooperjev test -tek na 2400m, je opaziti, da nazadujejo. Čeprav bi morala krivulja rasti, pa pri 4. letnikih pada.
Pogoste so polemike ali naj se športna vzgoja ocenjuje opisno ali številčno, kaj pravite?
Teoretiki trdijo svoje, tisti, ki smo pri pouku, pa spet svoje. Ne zagovarjam ne eno ne drugo, ker poznam številčno pa tudi opisno ocenjevanje in zmeraj so določeni problemi. Težave pa so mnogokrat tudi zato, ker je pouk športne vzgoje na urniku šele v popoldanskih urah, kar pomeni, da jih bo večina prinesla opravičilo, da so aktivni pri kakšnem športnem klubu. Če dijakov ni pri pouku, pa jim profesor ne more dati oceno ena, lahko so le neocenjeni. In potem se smejejo, češ, popravni izpit iz športne vzgoje. Sigurno, če pa ne more profesor dati oceno, ker dijaka ni bilo pri pouku.
Ali so dijaki preobremenjeni z ostalimi šolskimi predmeti, da jim zmanjka volje za športno vzgojo?
Obremenjeni so dovolj, ampak športna vzgoja naj bi bila sprostitev m ne neka obremenitev. In po dveh urah aktivnega učenja je potreben aktiven počitek. Dijak dobro ve, naj za aktivni počitek ne izbere gledanja televizije, kar obremenjuje oči, temveč naj si izbere gibanje. Dekle si lahko v polurni odmor vključi radio in naredi nekaj aerobnih vajic. Ali pa odide na sprehod, steče po stopnicah, kolesari in zatem spet Prične z aktivnim učenjem. Vsak bi moral biti toliko discipliniran, čeprav vsi pravijo, da nimajo časa narediti nekaj zase. Govoriš jim sicer: minuta za zdravje, jutranja gimnastika, aktivni počitek, tedenski odmor in tako naprej ter vse to vedo, ampak se jim ne zdi pomembno.
Ali šport poudari tipične značajske lastnosti posameznika?
V	razredu te značilnosti opazimo in jih usmerimo glede na njihovo zanimanje. Nekateri so bolj eksplozivni, drugi manj, usmerjamo pa jih glede na dobre športne rezultate.
Katere športne panoge so značilne za Zasavje?
V	Zasavju imamo prioritetne športe, kjer bi lahko nekaj dosegli. Vendar so povsod problem finančna sredstva. Tudi tenis smo igrali, ko je bil "bum" za tenis, čeprav je tenis pri učnih urah s 30-imi dijaki težko igrati. Zato smo se razdelili v dve skupini: ena je igrala namizni tenis, druga pa tenis. Zdaj je aktualen dvoranski hokej -imamo hokejske palice ter igramo hokej na parketu, ki je za dijake zanimiv. Skušamo slediti novostim v športu.
Mnogokrat je zunanji videz "kriv" za privlačnost, se strinjate?
Malce k privlačnosti določenega človeka že pripomore zunanji videz, ni pa nujno. Tudi pri ljubezni na prvi pogled je pomembna notranja privlačnost, ki pa je potem, ko človeka spoznaš, še bolj važna. Na videz že opaziš prijeten izgled, ampak ko se s človekom spoznaš, videz ni primarnega pomena.
Ali se, po vašem mnenju, ljudje različnih starostnih obdobij, dovolj ukvarjajo s športom?
Vsaka starost zahteva tudi športno aktivnost. Za zgled je lahko olimpionik Leon Štukelj.
Naporen delavnik ali pa kar delovni teden povzroči, da je marsikdo preutrujen, ko bi si sploh mogel in znal privoščiti razvedrilo; ste mnenja, da bi jih telovadenjc orazpoložilo?
Imela sem prakso v tovarni Toper Celje, kjer so v proizvodnji delavke za strojem delale na normo, aktiven počitek pa smo imeli v času malice. In takrat smo forsirali sindikalne tekme, rekreirali smo se na dvorišču, kjer smo imeli odbojko, pikado, namizni tenis in vsak dan so se rekreirale predvsem uslužbenke iz pisarn. Na rekreacijo sem vabila delavke v tovarni, ampak so delale naprej, zanje je bilo važnejše doseči normo. Čeprav se je dobro tudi rekreirati.
Športne igre omogočajo izražanje lastne iniciative, ustvarjalnosti, razvijajo kolektivnost in medsebojno spoštovanje,... koliko interesa za športne igre kažejo gimnazijci?
Fantje najraje igrajo košarko, nogomet, radi imajo igre z žogo, z raznimi gimnastičnimi vajami pa jih ne pridobiš. Gibljivost je pri njih zelo slaba, še s predklonom z rokami ne pridejo do tal. Gimnastika je zanje nujno zlo, najraje imajo žogo. Dekleta pa žogo še primejo v roke, toda prej kot jo oddajo, bolj so zadovoljne. Tudi košarko, razen redkih izjem, nerade igrajo, saj se je treba pri košarki precej gibati. Najraje imajo odbojko, ki ne terja dosti napora. Čeprav odbojka, če jo pravilno igrajo, terja tudi napor, saj je zelo težka in tudi atraktivna igra. No, gimnazijke imajo zelo rade aerobiko, ko telovadijo ob glasbi.
Ali za gimnazijce prirejate veliko tekmovanj?
Imamo razna medrazredna tekmovanja in če so ta v popoldanskem času, po pouku, je dijake spet problem pridobiti. Sicer je pa v športu tekmovalnost dobrodošla.
So tudi vaši hobiji povezani s športom?
Ja, v glavnem so vsi moji hobiji povezani s športom. Zelo rada tečem, rada imam vse športe, letnemu času primerno. Od smučanja, tenisa, plavanja, aerobike, teka na smučeh, kolesarjenja.
Ste tudi koga v družini navdušili za šport?
Vsi v družini se veliko ukvarjamo s športom, predvsem s smučanjem, hčerka pa je absolventka ljubljanske Fakultete za šport.
Kaj vas najbolj sprosti?
Zdaj, ko sem se navadila, da je pri zadnjih minutah aerobike sprostitev, umirjena glasba in da se res znaš sprostiti, je to super, da se namreč po naporu sprostiš. Jasno, me pa sprosti tudi masaža in gorski tek.
Katera družbena dogajanja vas zanimajo?
Politika me ne zanima pretirano, vendar kolikor je le mogoče, spremljam dnevna dogajanja.
Se športno oblačite?
Ja, to pa res. Skoraj vedno sem v trenerki ali čem športnem.
Bi rekli, da je vsak trener uspešen in priljubljen?
Ni nujno. Težko je biti uspešen in priljubljen trener, predvsem pri ženskih ekipah.
Ste zgovorni?
Tudi kdaj, odvisno od sogovornika.
Kakšnim ljudem najlaže oproščate napake?
Najtežje oprostim, če se kdo zlaže, sicer pa tudi dijakom kar zlahka oprostim.
Petra Radovič Foto: Branko Klančar
PREKO ISDN V INTERNET ODSLEJ HITREJE!
"Sedaj sem dosegljiv tudi, ko moji otroci deskajo po internetu!"
Spoštovani,
se vam je že kdaj zgodilo, da ste pričakovali ali morda celo zamudili pomemben telefonski klic samo zato, ker so medtem vaši družinski sopotniki veselo kramljali po telefonu ali pa mogoče deskali po internetu?
Ne dovolite, da zamudite pomembne dogodke samo zato, ker je vaša telefonska linija zasedena!
Ponujamo vam storitev ISDN, v kombinaciji z dostopom do najbolj kvalitetnega servisa interneta v Sloveniji - SiOL-a. Pohvalili se boste tudi pred svojimi sosedi - verjemite, tudi z našimi storitvami ie to mogoče!
6 ključnih razlogov, zakaj se boste odločili za ISDN in SiOL:
1.	ISDN zagotavlja dve visoko kvalitetni digitalni liniji oziroma za dva istočasna pogovora po telefonu ali kombiniranje z dostopom do interneta. Pri nakupu ISDN, ob vrnitvi obstoječega priključka, dobite drugo linijo samo za 65.000 SIT.
2.	Dostop do SiOL-a preko ISDN ie optimalna rešitev za dostopanje do informacij in elektronsko dopisovanje.
SiOL je najbolj kvalitetni internet servis v Sloveniji zato, ker zagotavlja vedno dovolj vstopnih točk za svoje naročnike in najkvalitetnejšo, sedaj že 15 M bit/s povezavo, direktno na svetovno internet omrežje.
3.	Več ločenih terminalnih številk za direktno pozivanje telefonov - vsak družinski član ima lahko svojo telefonsko števil ko-faksa in PC-ja, za vsako številko dobitesvoi račun.
4.	Prikaz številke pozivaiočeaa. obvestila o ceni telefonskega pogovora ali možnostjo čakajočega klica. Zamislite si začudenost vašega soseda ali znanca, ki vas kliče po telefonu in še preden sploh zaslišite njegov glas, ga pozdravite z imenom, ali pa, ko ga med telefonskim pogovorom prosite, naj počaka trenutek, kervas ravno sedaj kliče vaš šef.
5.	Ko ste odsotni, lahko preusmerite vaše klice iz posameznih telefonskih številk na telefonsko tajnico ali mobilni telefon, tako ste vedno dosegljivi.
6.	Sodobna storitev vam zaradi višjih hitrosti prenosa dolgoročno omogoča nižje stroške dela, ko zvečer od doma pregledujete službeni računalnik.
To velja tudi za deskanje po internetu, kjer je ISDN optimalna rešitev (dovolj velika hitrost, stroškovna učinkovitost in možnost uporabe druge linije za telefonski pogovor) za dostop do SiOL-a.
V kolikor smo pri vas vzbudili zanimanje za nakup storitev ISDN in SiOL ali ogled različnih telekomunikacijskih storitev, ki jih ponujajo naši sistemi, nam, prosim to sporočite po telefonu 080 80 80 ali 30 877. V našem demonstracijskem centru vam bomo pripravili demonstracijo ISDN storitev in delovanja različne terminalne opreme.
ti a nlrlnlTTi
MARKO KUŠAR DOBIL NOV RAČUNALNIK
V četrtek, lO.decembra, je bilo v stanovanju družine Kušar iz Hrastnika zelo živahno. Marko Kušar, simpatičen trinajstletnik, ki so mu že pred petimi leti z uradno diagnozo potrdili mišično distrofijo, je dobil nov računalnik, vreden 347.000 SIT. Podaril mu ga je humanitarni zavod VID iz Kranja in ob tem seje zbralo pri Kušarjevih kar precej ljudi.
Kako se počuti bister fant, ki ve, kako ta neusmiljena bolezen napreduje? "Z boleznijo je seznanjen že od vsega začetka, o njej se pogovarjamo, tako da Marko z njo raste in jo sprejema," pravi mama Anita, ki s svojo toplino in širokim znanjem o sami bolezni gotovo prispeva, da živi družina kljub bolezni srečno. Pozitivno energijo izžareva tudi mož Vili, kije povedal, da s sinom vsak dan pol ure telovadita, da bi hromitev mišične moči ublažila. In kako so izvedeli za zavod VID? V Sloveniji je 740 teh bolnikov, ki se vsako leto zberejo v Izoli. Ob nekem takem srečanju jim je zdravnik docent dr.Anton Zupan svetoval, naj se obrnejo na ta zavod, če bodo kdaj kaj potrebovali. In ko seje letos pokazalo, daje Marko stari računalnik že prerasel, so se prvič obrnili nanje. Poleg predstavnika Aleša Pajestka in njihove novinarke Marjane Ahačič je prišel k Marku tudi Rudi Janežič, ki kot predsednik Društva invalidov Trbovlje povezuje še ostala zasavska društva invalidov, sodeluje pa tudi s humanitarnim zavodom VID. Marko se je potrpežljivo postavil pred fotoaparat in TV kamero ter umirjeno odgovarjal na novinarska vprašanja.
Zanimalo nas je, kako se počuti v šoli. Dobro. Učenje mu ne dela preglavic, s sošolci se lepo razume. Pomagajo si med seboj - tako mu na primer prijatelja Denis in Božo nosita torbo, Marko pa včasih komu kaj napiše na računalnik. Kušarjevi so posebno hvaležni hrastniški šoli, da so za 7.razred, kamor hodi Marko, uredili le en prostor. Tako mu ni treba med odmorom hoditi iz kabineta v kabinet.
Posluh za Markove težave imajo tudi na občini, saj so se dogovorili z gasilci, da ga vozijo v šolo, kadar je oče službeno zadržan. Pred šolo pa so uredili klančino, da bo imel lažji odstop. Za invalide v Hrastniku in na Dolu niso primerni tudi pločniki, kar pa bodo postopoma popravili, pravijo na občini.
Marko je svojega novega računalnika tem bolj vesel, ker si bo z
Marko Kušar pri novem računalniku (foto Branko Klančar)
angleščino, ki jo že dobro obvlada, odprl pot na internet. Drugače pa ima veselje še do avtomobilizma - zbira avtoposterje, do glasbe - štiri leta seje v GŠ učil kitaro,...
Marku in njegovi družini želimo ob novem računalniku in v novem letu čimveč veselih trenutkov.
Fanči Moljk foto Branko Klančar
Vili Kušar, Rudi Janežič, Anita Kušar, Marko Kušar in Aleš Pajestka
TURISTIČNA ZLATA VRTNICA IN PROSPEKT TRBOVELJ
Turistično društvo Trbovlje je skupno z Občino Trbovlje pripravilo v petek, 4.decembra v gledališki dvorani Delavskega doma Trbovlje, srečanje turističnih delavcev z občani in gosti. Srečanje je imelo tri dele. V prvem so podelili priznanja in zlato vrtnico, v drugem so javnosti predstavili nov prospekt Trbovelj, v tretjem delu pa je potekalo družabno srečanje vseh navzočih s klepetom in okrepčili.
Turistično društvo Trbovlje že dolga leta organizira akcijo čiščenja, urejevanja, ocvetličenja, ozelenjevanja in turističnega ozaveščanja občanov Trbovelj. V se to pa z namenom, da bi Trbovlje postale še prijaznejše in prijetnejši kraj tako za domačine, kakor tudi goste - poslovne, zasebne, izletnike in še koga. Predsednik TD Trbovlje Martin Vodušek, sicer zelo znani gostinec, je na kratko orisal pred več kot 300 navzočimi, delo društva v zadnjem obdobju, nato pa je predal besedo predsednici komisije za ocenjevanje urejenosti kraja Andi Guzej. Ta je opisala delo komisije. Obrazložila je, komu in zakaj se podeljuje priznanja in zlato vrtnico za leto 1998. Po podani
obrazložitvi je Martin Vodušek podelil pisna priznanja Strojegradnji d.o.o., Piramidi d.o.o. in Piceriji Dimnik. Zlato vrtnico za najbolje urejeno okolico zgradbe, čistočo in ocvetličenje ter red preko vsega leta je prejela Osnovna šola Ivana Cankarja na Trgu Franca Fakina. Med posameznimi točkami programaje pel Mešani pevski zbor Svoboda pod vodstvom Nande Guček in Barbare Bola, pianist Samo Kovač ter recitatorji ter povezovalka iz vrst Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje.
Nato je dosedanji župan občine Trbovlje Janez Malovrh, v govoru orisal prizadevanja Turističnega društva Trbovlje in Občine Trbovlje, za prosperiteto kraja tudi na turističnem področju. K temu velja in spada tudi izdajanje raznih turističnih publikacij. V govoru je orisal priprave za izdajo in vsebino novega prospekta Trbovelj, ki nosi naslov "Trbovlje - kraj, kamor se vedno radi vračamo". Prospekt je izšel v nakladi 10.000 izvodov na 12-ih straneh v A4 formatu s plastificiranim ovitkom. V vsebinskem pregledu ga je pripravilo TDT, izpeljal pa uredniški odbor, ki gaje imenovala Občina Trbovlje. Založnik je bila ObčinaTrbovlje, izdajatelja pa prav tako Občina skupaj z Turističnim
društvom Trbovlje, v produkciji EPSI Nazarje. V uredniškem odboru so bili Jana Mlakar Adamič, Marjeta Čekada, Stane Golob, Kristina Hribar, Gusti Jamšek, Branko Krevl, Tine Lenarčič in Darja Tavzelj. Besedilo - opis Trbovelj je napisal Tine Lenarčič, lektorirala Marina Knific, fotografije pa je v glavnem pripravil Matevž Lenarčič, nekaj pa sta jih prispevala še Branko Klančar in Tomaž Pajk. Povzetek je objavljen tudi v angleščini in nemščini. Izbor fotografij je opravil uredniški odbor. Podatke o informacijah in piktografe je prispevala Vanda Tomažič, zemljevid Trbovelj pa Geodetski zavod Ljubljana. Oblikovanje je delo Duše Arsovske, fotolite je izdelal SCANART, tiskala pa Tiskarna Grafex. Po končani predstavitvi vsebine prospekta so mladi turistični delavci vsem navzočim v dvorani razdelili prospekt Trbovelj. Predsednica Hortikulturnega društva Trbovlje Albina Ocepek-Malina je toplo pozdravila vse navzoče in vsem, ki so pripravili tako zanimiv in bogat program ter vsem, ki so prejeli priznanja in ki so pripravili prospekt, iskreno čestitala.
Lahko zaključimo, da so Trbovlje tudi v turističnem pogledu postale prerojene. Turistične
delavce čaka še dosti dela in če bo posluh tako s strani občine, kakor tudi njenega gopsodarstva in negospodarstva, lahko pričakujemo v bodoče še kaj podobnega.
tl.
JUBILEJ SO PROSLAVILI PRI POLNI DVORANI POSLUŠALCEV
V petek, 27.novembra, je Mešani pevski zbor Svoboda v Trbovljah slavil svoj 45-letni jubilej. Jubilej so proslavili oz. obeležili s slavnostnim koncertom. Zbor seje pod vodstvom Nande Guček korepetitorke Barbare Bola predstavil v najboljši luči z izbranim programom. Med gosti-solisti je bil tudi uveljavljeni basist Rihard Majcen, ki je znan po tem, da zelo rad pomaga številnim zborom s svojim sodelovanjem in nasveti.
Nekaj vzpodbudnih besed sta prispevala tudi dosedanji župan občine Trbovlje Janez Malovrh in novoizvoljeni Ladislav Žiga Žgajnar. Ves večer je vzorno posvetovala Mateja Grošelj. Zbor je ob svojem jubileju izdal koncertno zloženko. V svoji pevski sobi pa je pripravil tudi priložnostno razstavo fotografij, dobljenih priznanj, ki jih je zbor prejel v 45-ih letih.
IL
ZDRAVILNE RASTLINE
ČRNI TRN
Črni trnje srednje visok grm, ki ima zoprne bodice. Raste ob robovih gozdov ali sredi jas Ima majhne modro-čme plodove. Zaradi trnov, ga lahko uporabimo za neprehodne žive meje, lahko pa ga uporabimo tudi za izboljšanje zdravja.
Snežno bele cvetje in cvetne popke nabiramo konec marca in v aprilu, liste v aprilu in maju, takoj ko odcvete, korenine in jagode pa oktobra in novembra.
Čaj iz listov črnega trna je dobro sredstvo za čiščenje krvi. Plodovi zaradi trpkega okusa učinkujejo adstringentno: z drugimi besedami, stiskajo žilice, kar je koristno pri celjenju ran, zaustavljanju krvavitev itd. Poleg tega plodovi krepijo delovanje mišic zažemalk v črevesju in sečnih poteh, zato jih priporočajo (M. Messegue) proti driskam, uhajanju
urina itd. Cvetovi učinkujejo diuretično, odvajalno in čistijo kri. Pomagajo tudi pri želodčnih krčih, driskah, kolikah, pa tudi pri kašlju, pljučnih boleznih in pri belem toku. Lubje črnega trna je prav tako kot plodovi adstringentno. Znižuje vročino in je primerno za pripravo domačega zobnega praška.
Med največjimi zagovorniki črnega trna je bil Sebastian Kneipp, ki je
svetoval pitje čaja ob vsaki priložnosti, saj je blago odvajalo in koristen želodcu, pa tudi mnoge kožne bolezni odpravimo z njim. Pubertetnikom pomaga pri odpravi njihovim največjim težavam. Aknam, aknam in spet aknam. S čajem si preženemo tudi utrujenost, saj nas poživi.
Pater Ašič priporoča pitje čaja tudi pri bolnih ledvicah, kamnih in vodenici. Nadalje priporoča sok iz jagod, pomešan z izvlečkom iz korenin, za izpiranje ust, čiščenje bolnega grla z grgranjem. Ustavlja tudi krvavitev iz nosa. Čaj iz skorje črnega trna zdravi srčno astmo. Marmelada iz plodov se obnese pri starejših ljudeh, ki zjutraj nimajo teka.
ZELIŠČA ZA LEPOTO (M. Messegue)
ZOBJE
Kdor se želi bleščeče nasmehniti, si mora umivati zobe vsaj zjutraj in zvečer, dobro se je odpovedati sladkarijam in kajenju. Da bi preprečili rumenenje in gnitje zob in s tem olajšali delo zobozdravniku, uživajte veliko hrane, kije bogata s kalcijem (sir, zelje, orehe, lešnike, mandeljne, sojo, fige, suh fižol, jajčni rumenjak, kakav, olive, špinačo, rdeči in čmi ribez, solato, slive, radič...). Uživajte vitamin D. Pomembneje sonce, ki spodbuja nastanek tega vitamina. Vitamin D je v ovsu, mandeljnih, mleku in mlečnih izdelkih, sardinah, soji, tuni, sončnici, jajcih, pšeničnih kalčkih, ananasu...
Da bi čim dlje in čim bolje ohranili svoje zobe, lahko ravnate tako kot stari vrtnar, kije imel čudovite zobe pri več kot šestdesetih letih: prežvečite vsako jutro lovorov list, nato ga s sokom izpljunite. Velik prijatelj zobje tudi jabolko: čisti sklenino, ne da bi jo poškodovalo, in krepi dlesni.
Sredstvo za čiščenje zob po starem:
Pest zdrobljenega lesnega oglja ter pet kapljic metine tinkture.
Splakovanje ust z naslednjim pripravkom:
(za en liter vode) 3 ščepci poprove mete, sladkega janeža in rožmarina ter ščepec žajblja.
Pripravil Igor Golte
TRGOVINA
■_
d. o. o.
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, Sin 4m
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
PLAČILO JE MOŽNO NA VEC OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 700 do 19“, ob sobotah 700 do 1300
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
of™ AS
Servis m trgovina t).o o. 1230 DomZale. Ljublianska cesta 1 _______tel: 061/719-450, lax 061/716-183_
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1999
TOURING
GL 1500 SE Gold VVing ST 1100 Pan European
ŠPORT- touring
CBR 1100 XX Super Blackbird VFR 800 F1 CB 750 F2 Seven-Fifty CBR 600 F Hornet
ŠPORT
CBR 900 RR Fire Blade VTR 1000 F Fire Storm CBR 600 F NSR 125 R
CHOOPER
GL 1500 C Valkyne VF1100C3 Shadovv VT 750 C Magna VT 750 C2 Shadovv VT 750 C Shadovv VT 600 C Shadovv VT 125 C Shadovv
ENDURO
XL 1000 V Varadero XRV 750 V Africa Twin XL600VTranslap NX 650 Dominator NX 250 Dominator XLR 125 R
SCOOTER
X8R-S (cestni)
X8R-X (cross)
CROSS
CR 250 R*
CR 125 R*
CR 80 RD* (velika kolesa)
CR 8R* (mala kolesa, model 98)
cena brez P. D.	MPC	
2.626.250	3.151.500	NOVO
1.821.660	2.185.992	
1.670.450	2.004.540	
1.590.870	1.909.044	
1.137.240	1.364.688	
1.033.780	1.240.536	NOVO
1.511.200	1.813.440	
1.431.700	1.718.040	
1.312.300	1.574.760	
683.600	820.320	
1.981.600	2.377.920	NOVO
1.511.280	1.813.536	NOVO
1.272.500	1.527.000	
1.145.200	1.374.240	
1.113.300	1.335.960	
954.200	1.145.040	
708.200	849.840	NOVO
1.495.300	1.794.360	NOVO
1.272.500	1.527.000	
1.001.900	1.202.280	
834.800	1.001.760	
787.800	945.360	NOVO
635.800	762.960	NOVO
370.000	444.000	
366.000	439.200	
853.395	896.064	
834.285	876.000	
555.885	583.680	
525.000	551.250	
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 20% prometni davek. *. v MFC je vračunan 5% prometni davek Pridržujemo si pravico do spremembe cen.
KŠEFTI
INFORMACIJE 64-250, 64-166
Vinoteka KLOPOTEC Zagorje, Tržnica pod uro tel.: 0601 64 195
Bliža se konec leta in takrat napoči čas, ko se z darili spomnimo na naše najbližje, sodelavce in poslovne partnerje. V vinoteki vam ponujamo pester izbor vrhunskih vin in darilnih programov znanih slovenskih vinogradnikov.
Izbirate lahko tudi peneča vina, močne alkoholne pijače, izdelke iz Rogaške Slatine ter različne darilne dodatke. Ponujamo posebni darilni program gospoda Leona Štuklja ob njegovi 100-letnici.
Obiščite nas in se prepričajte o naši bogati ponudbi!
CERTIUS
borznoposredniška hiša d.o.o. Ulica talcev 42 1410 Zagorje
-	gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov
-	naročila za borzo
-	upravljanje s finančnim premoženjem strank
BORZNI MONITOR
delovni čas: 9.00 - 12.00 in 16.00 -18.00; tel.: 0601/61-115; GSM: 041-681-879
m ]E vflRnosT ud prve a mestu
Ugodna ponudba zimskih aufoplaščeu, gotovinski popusti, obročno odplačevanje
na zalogi gume DUNLOP, FULDA, MATADOR, $AUA...
usak delavnik
17. GRUDNA 1998
4 , | J . J J . {tfZr J Cš
ulsbalgo 7
IZTOK LUŽAR
Srečen je, ker življenje ponuja toliko situacij, kjer se lahko poveseli, izmenja mnenje ali izve kaj zanimivega. Zase pravi, da je veseljak, ki zna biti tudi resen. Šele petindvajset let šteje, večina pa ga bolj pozna kot igralca, ki že sedemnajst let soustvarja v Mladinskem gledališču Svoboda Trbovlje, ki ga vodi Nanda Guček. Vrednota, na katero prisega, je zaupanje, od vsega pa najrajši zahaja v gledališče. Kultura pa mu je ljuba na vsakem koraku: v pogovorih, praznovanjih, poslovanju, žuriranju...
Če ste vsaj malce radovedni, ga lahko vidite ob sobotah v trboveljski Svobodi, kjer igra v Klovnijadi. To je le ena izmed pretežno zelo uspelih predstav, ki sojih doslej odigrali. Praviloma ustvarijo dve gledališki predstavi letno. In še zmeraj rad pobrska po spominih, saj mu je bila večina predstav zelo povšeči. Pa naj gre za Malo in veliko luno. Hrup za odrom ter druge, spominja pa se tudi besed, ki jih je izrekel v svojem prvem gledališkem nastopu. Menda boljše zaigra vloge, s katerimi se lahko istoveti, več truda pa zahtevajo od njega vloge življenjskih situacij, iz katerih sicer še nima izkušenj. Najrajši pa igra v predstavah, kjer tudi pojejo in morda bodo kdaj ustvarili kakšen mušicah
Povedal je, da imajo vaje tudi trikrat tedensko. Začnejo z bralnimi vajami, ko si razdelijo vloge, nato pa "pilijo": izgovorjavo, tempo, vživljanje v vlogo, učenje teksta napamet in tako naprej, dokler ne zablestijo na odru in navdušijo poslušalstva. Čeprav ga je že marsikdo pohvalil za igralske dosežke pa se nekako ni odločil za študij igralstva. Trenutno honorarno dela, načrtuje pa, da bo v prihodnjih letih doštudiral kulturologijo. Mnenja je, da bi se v Trbovljah in nasploh v Zasavju na kulturnem področju lahko dogajalo še več.
Vrlina, po kateri ga spoštujejo prijatelji, pa je zanesljivost. "Za prijateljstvo je treba časa," je dejal, "in recimo po tednu dni poznanstva še ne morem reči, češ, tale je pa dober prijatelj." In ljudi ne presoja po prvem vtisu niti po horoskopu, ampak mu je najvažnejše komuniciranje. Dovolj je zgovoren, zelo rad pa tudi prisluhne drugim. Zagotavlja pa, da so mu najbolj všeč dolgolase blondinke in dodaja, da tudi pregovor o zarečenem kruhu pozna.
Toda kljub temu, da je le nekaj centimetrov nižji od dveh metrov v višino, košarke ni treniral. Med hobiji je omenil, da je zbiral značke, piksne, zdaj pa zbira telefonske kartice. Zanimajo ga potovanja in ko se bo na tečaju italijanščine že dovolj naučil, se bo razgledal po Italiji. O medčloveških stikih pravi, da največ zamer povzroča nezaupanje, nasplošno pa niti obrekljivosti ne zameri. Včasih ga zbode kakšna hudomušna beseda, sicer pa jemlje stvari z obilo smeha in s prijateljsko gesto. Družaben kot je, se navdušuje nad raznolikimi klepetanji in pestrih debat si želi tudi vnaprej.
Tekst in foto: Petro Radovič
Marijo nosijo
December skoraj v celoti sovpada z časom priprave na Božič t.j. praznikom rojstva Jezusa Kristusa. Ta čas na kratko imenujemo tudi advent. Cerkev je v preteklosti vpeljala nekatere pobožnosti, ki so imele poseben pomen ravno v adventnem času. Tako je v obdobju 17. in 18. stoletja nastala devetdnevna adventna pobožnost do "noseče Marije". Pobožnost seje razširila tudi na Slovenskem. Vendar pa čas razsvetljenstva in pa jožefmske reforme v takratni Avstriji niso bile naklonjene ljudskim pobožnostim.
Podobna pobožnost je med slovenskim ljudstvom ponovno zaživela v preteklem stoletju. V devetdnevnici seje ljudstvo spominjalo potovanja noseče Marije in sv. Jožefa v Betlehem. Evangeljsko poročilo, da sveti par ni mogel dobiti prenočišča, je seglo ljudstvu do srca in je obenem spodbudilo domišljijo. Podobna pobožnost je poznana tudi v Španiji, nekdanjih španskih kolonijah, po Evropi pa po vseh katoliških alpskih deželah.
Obred nošenja Marije (kipca ali slike) je poznan v dveh oblikah, s t.i. dvogovorom med "svetim parom" in "gospodarjem hiše" ali pa brez dvogovora.
Na prvo adventno nedeljo ali najkasneje na sv. Lucijo (13. decembera) se je zbral ženski svet v kakšni hiši na vasi, kjer so z žrebom določili devet domačij, kjer naj bi Marija prenočevala zapored devet dni pred svetim večerom. Izbrale so najlepši Marijin kip v vasi in se domenile, kako ga bodo nosile. V hišah, ki so bile določene z žrebom, so pohiteli s poslednjimi pripravami "na prenočevanje". Pripravili so manjši oltar, ga okrasili s suhimi rožami, pripravili izvezen prt, ipd.
"Marijino popotovanje” seje pričelo 15. decembra. Ko se je zmračilo, se je zbrala vsa soseska v hiši, kjer naj bi Marijo "posodili" in od koder naj bi jo "vzdignili". Marija je čakala vsa v cvetju in lučkah. Vsi navzoči pa so imeli s seboj sveče. Ko je zazvonilo avemarijo, je vse utihnilo. Zbrano so odmolili ali odpeli angelovo češčenje, nakar je stopil k oltarčku nekdo od domačih, "vzdignil” Marijo, jo poljubil injo dal poljubiti vsem navzočim, nato pa jo dal dekletu ali tistim, ki naj bi kip nosili. Dekleta so zapela, nato pa so se vsi navzoči s prižganimi svečami uvrstili v sprevod. Po vsej vasi, kjer se je premikal sprevod, so gorele sveče na oknih. Med sprevodom so delomataolili rožni venec, deloma peli Marijine pesmi.
V hiši, kjer naj bi Marija prenočevala prvo noč, je bilo že vse pripravljeno. Toda hiša je bila zaprta. Ko je prispel sprevod pred vrata, se je odigral pomenljiv prizor. Dekle, ki je nosilo Marijo, je potrkalo. Pojoč se je oglasila od znotraj gospodinja ali domača hči. V petem dvogovoru sta Marija in Jožef zunaj prosila za prenočišče, domači znotraj pa so ju odganjali. Po takšnem dramatiziranem sprejemu, so Marijo prinesli v hišo.
Vsa zbrana soseska, ki je spremljala Marijo, je ostala pri domači pobožnosti. Spet so molili rožni venec, peli litanije in Marijine pesmi.
Za hišo, kjer je 'ostala Marija do naslednjega večera, je bil to velik praznik. Noč so skoraj prečuli v molitvi. Luči so gorele ob Mariji vso noč in ves naslednji dan. Čez dan se pri hiši ni nič delalo. Vsaj eden od družine je šel tudi k maši.
Zvečer seje Marija poslovila od hiše. Spet se je zbrala vsa soseska in eden od domačih je prebral "slovo od Marije". Med poslovilno pesmijo so Marijo spet "vzeli" in v sprevodu "odnesli" v naslednjo določeno hišo. Tako seje obred ponavljal devet večerov zaporedoma. Pri zadnji, deveti hiši, seje obred končal. Marija je ostala tam štirideset dni - do svečnice. Na svečnico zvečer pa sojo zopet "odnesli" na lastnikov dom.
Branko Nimac
SERVISNO PRODAJNI CENTER ZALOKAR
OD SEDAJ TUDI V HRASTNIKU, Naselje Aleša Kaple 12
TEL.:46 333; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00 TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, WALKMANI,RADIOKASETOFONI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM,
V TRBOVLJAH, CESTA OKTOBERSKE REVOLUCIJE 15a
TEL.:30 600, 30 601; odprto 9.00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00
NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ?
*	Velika izbila okvirjev za očala 'Vse vrste leč za očala domačih in
tujih proizvojolcev
*	Etuiji za očala ' Povečevalne lupe 'Športna in sončna očala 'Drobno usnjena galanterija 	Obiščite nas in se prepričajte!
ELKOPLAST
ART OPTIKA d.d.
poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 poslovalnica:
Zdravstveni dom trbovlje Rudaska 21, tel.: 0601-29-041
Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466
DEKOR, Cesto okt.revolucijell, Trbovlje, tel.: 21-108
odpiralni čos: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure.
Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, lamitarij, tekačev, žaluzij
PNEUMATIC TRADE Jurij PlevčaiTs.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143 NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!)
odpiralni čas ob delavnikih: 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 15h-18h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675
1. naslov za zlate zadeve
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
ELEKTRO TOM
Tomaž Drabel s.p. Naselje na šahtu 7 1412 Kisovec telefon 0601/71-321 GSM: 041-507-321
SERVIS VSEH VRST
*	električnega ročnega orodja
*	malih gospodinjskih aparatov ' bele tehnike
*	posredniška prodaja
pfvi in edini pravi naslov v Zagorju urbanija samo s.p .pintarjeva 46
/VULKRN
Kontrola in nadzor
ZAGORJE,TEL.: 041-638-950
>FIZIČNO VAROVANJE LICENCA št. 030498/F
>	REDARSKE STORITVE NA PRIREDITVAH
>	KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA t> IZTERJAVA DOLGOV
1- dnevna smučarska karta + avtobusni prevoz
smučišče	odrasli	mladina	otroci
Arnoldstein	4700 sit	4500 sit	3700 sit
Geriitzen	5500 sit	4700 sit	3700 sit
Rogla	4500 sit	4200 sit	3500 sit
Za šolske skupine
1- dnevna smučarska karta + avtobusni prevoz
smučišče	osnovnošolci	dijaki, študentje
Arnoldstein	3200 sit	3500 sit
Geriitzen	3400 sit	3700 sit
Rogla	3500 sit	4100 sit
Pokličite nas na telefon 64-443 ali 55-100
lahko pa nas tudi obiščete v naši turistični agenciji nad avtobusno postajo v Zagorju
od ponedeljka do petka od 6.00 do 16.00 ure.
Vesele božične praznike!
•mroauinr -ivaoaiNi^r-
HRUBI
Podjetje za trgovino in storitve, d.o.o.
RENT -A-CAR
‘najem osebnih vozil
‘kombi prevozi (oseb 8+1 ali tovor 1000kg) ‘avtovleka
Vesele praznike in srečno novo leto!
1420 Trbovlje, Gabrsko 73, Tel./fax:0601/27-386
17. GRUDNA 1998
n.j. & ti* n.TT.Jj,
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO
Enajsta uganka vam očitno dela preglavice. Na uredništvo je prišlo le nekaj dopisnic s pravilnim odgovorom. A nikar ne obupajte. Še imate čas, da na naše uredništvo pošljete pravilni odgovor, torej ime pesnika, pisatelja, upokojenega učitelja zgodovine, ki seje rodil 25.novembra 1926 v Znojilah pri Zagorju ob Savi, že dalj časa pa živi in ustvarja v Trebnjem. Njegovo življenje je izpolnjeno s stalnim ustvarjalnim nemirom. Piše novele, črtice, eseje s filozofsko tematiko, potopise in domoznanske priročnike, kot je knjiga z naslovom Naši kraji. Največje do sedaj napisal in objavil pesmi. V prejšnji številki smo objavili njegovo čudovito pesem Pripoved o drevesu iz pesniške zbirke Med lučjo in temo. Tokrat objavljamo pesem Pripoved o človeku iz pesniške zbirke Občutja in videnja.
Za majhna bitja, kot so mravlje ali trave, je samo velika senca,	
ki včasih zakrije sonce,	
potem pa spet odide	Avtor:
nekam daleč za obzorje.	Moje ime:
0 njegovi neznanski teži pa vedo samo pohojene sestre.	Naslov:
Uganko sestavil Igor Goste
/f	-..
RAZPISUJEMO NATEČAJ ZA ZASAVČEVO LITERARNO NAGRADO
Spoštovani literarni ustvarjalci!
Nekako smo se navadili, da za praznik kulture dodamo literarno prilogo LIST, ki pa je brez vašega truda nikakor ne bi izdali. Tudi za prihodnji 8.februar jo želimo izdati.
Pravila natečaja so vam tako že znana, vendar jih bomo še enkrat ponovili. Natečaj je javni, v konkurenco sodijo pesmi in prozna dela, kijih še niste objavili. Prispevke pošljite do 6.februarja 1999 na uredništvo Zasavca. Poleg prispevka, ki naj bo podpisan s šifro, (in NE Z VAŠIM IMENOM IN PRIIMKOM) dodajte še eno kuverto, ta naj bo zapečatena, nanjo pa zapišite vašo šifro, v kuverto pa vaše ime in priimek ter naslov.
UREDNIŠTVO
V:— 	- - :	.. ............... -V
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 30-980
Fax: 0601/29-018
17. GRUDNA 1998
J.J
n ~Jup. v.P.
Na Emerson Collegu v Angliji
Iz letališča Getwick v Veliki Britaniji sva s Trboveljčanom, študentom drugega letnika Emerson Collega, Boštjanom Štrajharjem odhajala v majhno mestece v East Sussexu, vas ji pravijo tamkajšnji domačini, v Forest Row. Hodila sva v temi naprej mimo velike kmetije, kjer se ukvarjajo z živinorejo in biodinamičnim vrtnarjenejem. Včasih je bila last collega, sedaj jo upravljajo tamkajšnji kmetje. Kljub temu, da naj bi bila na vasi, so vse ceste asfaltirane in hiše, sicer majhne z ne preveč razgibano arhitekturo, lično urejene. V Angliji ima namreč vsaka hiša svoje ime in torej svojo identiteto, pa čeprav so si navzven morda identične. Prispela sva v majhno, čudovito nežno razsvetljeno naselje z nekaj večjimi in manjšimi hišami, z mnogo zelenja in prijetnim a čudno skrivnostnim ozračjem. Zagledala sem ljudi v daljavi, ki so bili nekam nenavadno oblečeni. Sem med njimi res opazila vampirja? Na okoliških klopeh je bilo polno režeče se izdolbljenih buč s svečo v sredini, kar je le povečevalo mistično ozračje. Iz neke hiške se je zaslišalo gromozansko rohnenje. Potem hihitanje in vriskanje otrok... Bil je 30. oktober, noč čarovnic. Prispela sem na Emerson College, kjer se izpopolnjujejo učitelji \valdorfske pedagogike. Pedagogike, ki uči za življenje.
Študentje oz. učitelji waldorfske pedagogike se namreč odlikujejo po izredni samoiniciativnosti in ustvarjalnosti. Vsak med njimi se izpopolnjuje in poseduje vsaj delček umetniške žilice, ki jo kreativno vnaša tudi na predmete s povsem analitsko-logično ali naravoslovno vsebino, in tako skrbi za razvijanje ne le leve, temveč tudi desne možganske hemisfere otrok. Bila je noč čarovnic in študentje so v okolico namestili raznorazne ustrezne podobe, ustvarili ozračje začaranosti in si nadeli zamaskirana oblačila. Otroci iz vasi so hodili po naprej začrtanih poteh in uživali v misteriozno strašljivem razpoloženju.
»Poglej, še en vampir«, sem rekla v otroškem navdušenju, ki se meje polotilo in pokazala na nekega gospoda v dolgem plašču. »Oh, ne, to je eden naših predavateljev,« je rekel Boštjan v smehu. Tipičen Anglež namreč, ki da nekaj na svoj gentelmanski image v tradicionalnem stilu, ki spominja na slovitega Sherlocka Holmesa. Angleži so namreč tradicionalisti. To opaziš že po arhitekturi, ki v marsičem spominja bolj na viktorijanske čase, saj novogradnje v modernejšem stilu tu niso umesne, po old-timerjih na cestah, po častitljivem odnosu in včasih prav fanatično navdušenim spremljanjem kraljeve družine in povzdigovanju njihovega stanu...
Odšla sva proti eni izmed hišk, kjer stanujejo študentje. Osem jih prebiva v njej in tudi mene so z izredno prijaznostjo sprejeli medse. Študenje Emerson Collega so različnih starosti in iz približno 40. držav sveta. Nekateri pridejo sem samo na krajše izpopolnjevanje, drugi se tu usposabljajo več let. Waldorfske šole so namreč po svetu dokaj dobro znane in njihovo število iz leta v leto narašča. Tu se izpopolnjuje mnogo Japoncev, celo inšpektor za šolstvo iz Kenije je med njimi, mnogo je Skandinavcev, Švicarjev, Francozov, Italjanov, Američanov, Avstralcev, Novo Zelandcev, Nemcev... in med njimi samo eden že omenjeni Slovenec, ki sem ga obiskala. Prišleka pa ne navduši toliko vsa ta raznolikost okolja in ljudi, temveč predvsem zares topli medčloveški odnosi, ne le med študenti povsem različnih narodnosti, temveč tudi med profesorji in študenti. Že kmalu mi je postalo jasno, da so profesorji študentom prijatelji, da skupaj rešujejo nastale probleme, se skupaj ne le
Mimo farme sem prispela do College-a v ozadju, učijo, temveč tudi zabavajo. Navada je namreč, da profesorji ob raznih priložnostih in tudi osebnih praznikih študente povabijo na svoj dom, kjer priredijo zabavo.
Emerson College je ustanovil Francis Edmund, eden izmed začetnikov angleških waldorskih šol, kjer se je izšolalo že mnogo učiteljev, ki sedaj učijo po vsem svetu. Doslej je namreč ustanovljenih že 640 tovrstnih šol v različnih državah sveta. Prvo waldorfsko šolo pa sta leta 1919 v Stuttgartu ustanovila idejno-filozofski vodja Rudolf Steiner in direktor cigaretnega koncerna Waldorf-Astoria Emil Molt. Tudi v Sloveniji je bila leta 1992 ustanovljena prva tvaldorfska šola v Ljubljani, na pobudo staršev in nkaterih učiteljev, projekt pa je vodila Branka Strmole, ki sije pedagoške izkušnje prav tako nabirala na Emerson Collegu.
In kje so bistvene razlike med javno oziroma državno ter waldorfsko osnovno šolo? Objektivna predstavitev vvaldorfske pedagogike je zelo težavna saj gre za različne načine predstavljanja in dojemanja le-te. Na eni strani gre za poudrajanje razlik v učnih načrtih. Waldorfske šole namreč nimajo že vnaprej določenih učnih narčtov, temveč jih učitelji sestavljajo sami, pri čemer dajejo prednost (zlasti v nižjih razredih) vzgojnim in šele nato izobraževalnim, intelektualnim ciljem. Šola ima ves čas pred očmi kompleksnost otrokove osebnosti in predvsem poudarja skladnost kurikuluma z razvojem in dojemanjem otrok. Velike so tudi razlike v organizaciji pouka, v odnosih med učitelji in učenci ter v ocenjevanju in napredovanju. V waldorfskih šolah namreč ne poznajo (negativnih) ocen in ponavljanja, s tem se med drugim želijo osvoboditi nezdrave konkurenčnosti in tekmovalnosti med otroki ter odpraviti strah pred šolo, neuspehi in ponavljanjem. Smoter šolanja je, da bi mladi med šolanjem in vstopanjem v življenje lahko prišli do dostojnega razumevanja človeka, ki le-tega ne bo razvrednotilo, ampak oplemenitilo. Delo v teh šolah poteka kot povsod drugod, strogo znanstveno, samo pojavi so predstavljeni in opazovani z drugačnega zornega kota. Človek je tisti, ki ima osrednje mesto v poučevanju. V nasprotju z običajno hladno analizo dejstev, je pozornost usmerjena k ustvarjalnim silam človeške misli, čustev in imaginacije. In kakšna znanja oz. sposobnosti mora imeti učitelj vvaldorfske šole? Po Steinerju so učitelja v javni šoli tehnični in znanstveni svetovni nazor ter birokratski učni načrt in šolski aparat pripravili do tega, da gleda na svet le še skozi mikroskop in računalnik - torej izključno skozi tehnično sredstvo - da ureja odnose z učenci po nekih birokratskih pravilnikih in podobno. Tak učitelj, kije pozabil svojo lastno minljivost in anonimnost v skrivnostni kozmični drami, po Stainerju ne more več vzgajati, lahko samo informira, ker nima vizije, po kateri bi lahko učencem gradil smiselno podobo človeka. V waldorfski šoli pa je za učitelja nujna globoka intuitivnost do posameznika, predanost svojemu delu. Učitelji se namreč zavedajo, da vzgoja poteka primarno podzavestno, da namreč učitelj učence vodi k znanju in jih posredno počasi navaja, da mu sledijo tudi v ostalem. Učenci prevzemajo učiteljev način mišljenja, vedenja, vrednote, čeprav jih le-ta nikoli eksplicitno ne izrazi. Učitelj mora biti do neke mere predan idealist, ki to svoje poslanstvo smatra za življenjsko nalogo. Seveda pa takšno dojemanje waldorfske pedagogike ni izključno in poraja nekatere kritične pomisleke, tudi dvome. Več o lastnih doživetjih in iskanju odgovorov na porajajoče se dvome pa v nadaljevanju.
Noč čarovnic v Angliji z navdušenjem praznujejo.
Mia Južina
Spoštovane občanke in občani Zagorja, poslovni partnerji in Zasavčani!
Pred prihajajočimi prazniki - Božičem, Dnevom samostojnosti in novim letom - vam želimo vse najboljše, v prihodnjem letu 1999 pa veliko zdravja, dobre volje in srečnih trenutkov.
Župan
Matjaž ŠVAGAN
'Cenjene občanke in cenjeni občani Občine 'Trbovce!
‘pred nami je obdobje, ki mu hočemo dati nov polet, z njim pa nove vrednote.
‘Vse to začenjamo z mandatnim obdobjem, ki smo ga pravkar potrdili družno z ‘Vanji
z veliko željo, da nam bo bolje.
^Nazdravimo skupju' novemu letu.
‘Vam, 'Vašim družinskim članom, prijateljem, sodelavcem in vsem mladim želim lepe božične in novoletne praznike ter zdravo in uspešno leto 1999.
vaš župan
‘Ladislav Žiga Žš^nar
Zaželimo skupaj vse lepo tudi našim sosedom in bralcem Zasavca.
INŽENIRING, MONTAŽA, SERVISIRANJE...
1420 Trbovlje, Trg revolucije 4, Slovenija
ISDN 30-210, 30-211; GSM:041-634-516; FAX:22-424
m uspesno
v novo leto
iggg
PANASONIC
Telefonske centrale, telefonski aparati, daljinski telefoni, telefaxi
-VSE ATESTIRANO-
UITI MA d.o.o., trženje, komuniciranje, oblikovanje
^PxLj£.tn£
S,
[L
\
ožicns, jirazmlzz in ±%£čno czAfovo Lzio.
O
\ '
P4
<<. \<5r<'
Fortuna
d.o.o. TRBOVLJE
llpiiil
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
IGM ZAGORJE
Industrija gradbenega materiala, d.d.
1410 Zagorje ob Savi Savska cesta
Veselo praznovanje loožiča in
srečno novo
iggg!
leto
- ___________
pJJogO STANOVANJSKO
°°So =a 1
popinje
ZASOZJe OH SAVt
Cista zmage 16/b, 1410 Zagorje ob Savi 501-61 618, 61 148, 61 105, fax: 61 242
Voščimo vam vesel
Božič ter
sreče,
m
.
uspehov m zadovoljstva v novem letu IQQQl
2a fopel in vanče.n dom fet* udobje.
tovorno lahkih gradbenih materialov
loke 64, 1410 Zagorje ob Sovi, tel.: 0601 71 122, fat 0601 71 202
Vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto!
it
KOMUNALNO OBRTNA DEJAVNOST
Cesta. 9. avgusta 27a, 1410 Zagorje tel.: 0601/64-505, tel./fax: 0601/62-058
ENERGETIKA
distribucija plina; izvajanje plinskih, toplovodnih, vodovodnih instalacij; servis, dežurna služba 0609-647-525
ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
slikopleskarstvo; zidarstvo; pečarstvo; krovstvo
MIZARSTVO
stavbno pohištvo; notranja oprema; vrtna oprema
CVETLIČARNA
vzdrževanje ter urejanje parkov in zelenic; prodaja rezanega cvetja in okrasnega grmičevja
Vsem poslovnim partnerjem voščimo veliko poslovnih uspehov v novem letu 1999, Zasavcem pa vesele božične praznike in srečno novo leto.
Drage pacientke in pacienti,
spoštovani poslovni partnerji, dragi Zasavci!
Veselo praznovanje božičnih praznikov vam želimo.
Preživite jih s toplino v srcu,
polni pozitivnih misli na prihodnost,
preživite jih v prijetni družbi Vaših dragih.	j.
Vaše zdravstveno podjetje
VITASAN
1411 Izlake, Kandrše 31, telefon: 0601//5 150, fax: 0601/75 272
•k -k -k it
Gostišče s prenočišči
5)3ri 'lUbrgarju
Žibert Jože
:o 7999/
Voščimo Vam vesel JBožič ter sreče, uspehov in zadovoljstva v novem letu
ZAGORJE
mladinska knjiga
GOSTIŠČE
Prešernova 1, Zagorje tel.: 0601 66 177
Vesele
ter uspešno novo leto IQQQ, želimo vsem občanom m strankam.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZAGORJE OB SAVI TEL: 0601/62-279
Vesele IBožične prcmuke ter srečno, zdravo in uspehov polno novo leto vam želi
DRUŠTVO UPOKOJENCEV ZAGORJE OB SAVI
Vinko Hrovatič s.p.
Šuštarjeva 42 1420 TRBOVLJE tel.: 0601 26040 fax: 26 601
cVsem/ izaslaiminp pmtn&ijmv uo&člmcv ueliJzo/ pxjsIxMmifi/u&pefuup u/nauem/ letu/1999, r^asmtcem/20/ vesele/ luxzične/pjumilke/ uv smcno/ hoajo/ teto/!
V
PAK4
Vesele božične praznike in srečno novo leto IQQQ vam želi kolektiv VJ ll( 4.
131
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE d.d. SAVINJSKA C. 31, TRBOVLJE Telefon: 0601/27-485, 27-052
HOVO Uto /999 (jarn Z£^
/L	Elektro Ljubljana
V	Elektro Ljubljana d.d. |T PE ELEKTRO TRBOVLJE Trbovlje, Gimnazijska cesta 25
Voščimo	vam vesel Božič ter sreče,
uspehov in zadovojlstva v novem letu	
	iggg.
Vesele ^ožične praznike in srečno, zdravo in uspešno novo leto 1999!
‘Rogljič Zagorje
TOVARNA POHIŠTVA TRBOVLJE
SREČNO NOVO LETO 1999
ITI
ŽELIMO
VESELE
BOŽIČNE
IN
NOVOLETNE
PRAZNIKE.
d.o.o.
EPODJ® 0©o D^OO SagJGITfl©
®. 0601 64 322	^ 0601 64 966
0/seivi občancM in posdoliniivi pQ/Line./Lje,m ždlMO česde božične, pnaznibe. in n.Qjte.pše. želje.
(ž Koiže-M. ie.ta.
.
solata, 19.1 Z.1998,
se/ (maIo/ na/ Sma/vj^bm/ popačila/
cYVlojxza/
^so/ SA£Ča/ na/ naAjZ žw£j^M£^ mna^a/ zdmAj^ bn/ m£xlsaAo^e^ iazwneAjxmja/ jima/ žotb maAna/^am/.
ELEKTROPROM
d.o.o.	IZLAKE
Obrezlja 12,1411 Izlake
‘Voščimo vam vesel <|}ožič ter sreče, uspehov in zadovoljstva v 31ovem letu 1999.
	

Splošno gradbeno podjetje
ZASAVJE TRBOVLJE d.d.
Z—51 Trbovlje, Savinjska cesta 15
S
Zaicujjz	d.d.
žzll (jism o(jdan(zafti in od dano m 2a±atj<(z£ izcjijE osi-ELE. dožidriE fnamifzE t£i iiEdno, zdiauo in uifiEfiou jiodno novo [eLo 7999-
LEPE BOŽIČME DPIEVE in 5REČMO novo LETO
1999
v
vošči
/ pf kmetijsko zadrugo i;
izloke, z.o.o.
Om
O
ZASAVSKA HRANILNO KREDITNA SLUŽBA p.o., Zagorje ob Savi
ŠPORTNI MARKETING GUNTER

mm mm
gggg Hmm msm Sm
jiodounim jiaxtnzxjzm in Ij^atazm da±ojiL±a 2^a^auay
■A
zzumo (jz^z,
/s
OZLC
in ±.%zdno <zAVo(jo [stol
••
Zdrave, srečne in zadovoljne
<gožične praznike z željo, da bi čimvečkrat zadeli dobitke pri igrah na srečo!
cLoterya-©eteljica
Zagorje
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni trgovini z mešanim blagom

Pdzr /CDtA/IDEP
1420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel.: 0601 30 640 fax: 0601-30-641
Selimo vam vesele božične prašnike m srečno novo leto
NASVIDENJE VSAK DAN
od 7.00 do 20.00, ob nedeljah in praznikih pa od 8.00 do 12.00 ure.
RUDNIK TRBOVLJE - HRASTNIK d.o.o.
1420 Trbovlje, Trg revolucije 12 tel.: 0601 26 144 fax: 0601 26 642
ter srečno, zdravo in uspehovpofno novo četo 1999 vamželi
iil
RTH
J. li.JJ irf- J

Andrej Malgaj: "S startom smo zadovoljni!"
Na Tržaški cesti v Ljubljani je 8. oktobra letos Avtohiša Malgaj d.o.o. iz Trbovelj odprla Prodajno-servisni center (PSC) Renault Malgaj. Od skupne površine 5636 m2 ima PSC 2360 m2 pokrite površine, kjer se nahajajo avtosalon, servis, prodaja rezervnih delov in Renault Boutique ter muzej z nekaterimi dokumenti in predmeti iz obrtniško-podjetniške zgodovine Malgajevih. V novi pridobitvi je zaposlenih 20 ljudi, med njimi 11 v servisu in pri rezervnih delih in 9 v komerciali in upravi. Direktor PSC Renault Malgaj Ljubljana Andrej Malgaj jev pogovoru predstavil razloge za ljubljansko naložbo ter ponudbo v novih prostorih in načrte za prihodnost. Pa še kaj zanimivega boste lahko izvedeli v naslednjih vrsticah.
Pogled na del avtosalona. Levo je sprejemna miza za stranke, v ozadju pa se vidi Renault Boutique.
Kaj je bil glavni razlog za odprtje avtohiše v Ljubljani?
Edina možnost napredka naše firme je bila v tem, da poiščemo novo tržišče. Pri takšni investiciji, kot je bila naša, pa je bila Ljubljana edino ekonomsko opravičljivo tržišče. Na zasavskem območju smo se v zadnjih desetih letih razširili do optimalnih meja, zato smo edino možnost videli v Ljubljani.
Kakoste se odločili za lokacijo, kjer se nahaja nov PSC?
Najbolj primerna lokacija za takšno dejavnost je ob kakšni večji prometnici, kjer sta istočasno združena tudi stanovanjski in trgovski predel. V Ljubljani ni velike izbire lokacij, vendar smo mi imeli izjemno veliko srečo, da smo dobili v bistvu najboljšo možno lokacijo. Precej časa smo jo iskali in precej časa delali na tem, da smo prišli do nje.
Kako je potekal postopek izgradnje novih prostorov?
S projektom 'Ljubljana' smo začeli pred dvema letoma in pol, takrat ko smo v Trbovljah odprli avtohišo. Slabi dve leti smo pridobivali lokacijo, gradnja in adaptacija prostorov pa sta trajali osem, devet mesecev. Del objekta je namreč adaptiran, del, kjer se nahaja salon, pa je na novo zgrajen.
Kakšne storitve ponujate svojim strankam?
Ponujamo kompletno storitev, povezano z avtomobili. Torej prodajo novih in rabljenih avtomobilov ter popoln servis z vključno kleparskimi in ličarskimi popravili. Prodajamo originalne rezervne dele, dodatno opremo, ponujamo nadomestna vozila, imamo vulkanizersko delavnico in vlečno službo. V Ljubljani pa imamo še tri novosti, ki so novosti ne le v naši hiši, ampak tudi na celotnem slovenskem avtomobilskem trgu. To so: Renault Minuta, samopostrežni Renault
Boutique in Center rabljenih vozil. Renault Minuta pomeni, da imamo vedno na voljo vsaj enega mehanika za hitra standardna popravila, ker je danes avtomobil potrošno blago in stranka potrebuje hitro storitev. Naslednja prednost te novosti je, da bomo z njenim razvojem prišli do točke, ko bomo ponujali celotne sklope popravil za fiksno skupno ceno. S tem bomo nekoliko zmanjšali bojazen, ki jo ima stranka glede cene servisa. V Renault Minuti pa se bodo popravljali tudi avtomobili ostalih znamk po konkurenčnih cenah. Samopostrežni Renault Boutique smo si zamislili kot trgovino z dodatno opremo, z oblačili za prosti čas in igračami za zabavo naših najmlajših. Ostaja še Center rabljenih vozil. Tu se odvija specializirana, visokoprofesionalna prodaja rabljenih avtomobilov. Omeniti je potrebno tudi našo Kartico zaupanja, ki jo dajemo tudi našim kupcem v Trbovljah. Z njo imajo popust pri servisiranju vozila in ugodnosti pri nakupu naslednjega novega vozila.
Kakšen je odziv kupcev v prvih dveh mesecih poslovanja?
Odziv kupcev je dober. Iz tedna v teden se prodaja povečuje, tako da smo s štartom izredno zadovoljni.
Kakšne razvojne načrte imate za prihodnost?
Na slovenskem avtomobilskem tržišču želimo utrditi blagovno
znamko Malgaj. V prihodnosti nas na slovenskem in svetovnem avtomobilskem trgu čaka trd, neizprosen in krut boj, v katerem bodo preživeli le najboljši, najkvalitetnejši, najprijaznejši in posredno tudi najmočnejši akterji. Obseg poslovanja nameravamo čim prej dvigniti na načrtovano raven in tudi v Ljubljani zagotoviti takšen nastop na tržišču kot v Zasavju -prijazen individualen odnos do strank. Naslednje leto načrtujemo prodajo 700 novih in 300 rabljenih avtomobilov, v naslednjih letih pa naj bi prišli do skupno 1600 prodanih vozil letno.
Kaj je bistvo vaše poslovne filozofije?
Bistvo je to, kar nam je omogočilo zgraditi takšno ime, kot ga imamo. To je resno, profesionalno delo, korekten in pošten odnos do strank in partnerjev ter maksimalna strokovnost na vseh področjih. To je osnovna filozofija, ki seje skozi zgodovino naše družine izkazala za pravilno in je tudi gotovo pravilna.
Kako skrbite za svojo promocijo?
Na dva načina. Najboljša je tista, da 'dober glas seže v deveto vas', zato se trudimo, da so naše stranke čimbolj zadovoljne. Druga oblika promocije pa je klasičen marketinški nastop preko tiskanih medijev, televizije, radia in drugih oblik oglaševanja.
Boštjan Grošelj
Vhod v Renault Minuto, kjer je vedno na voljo mehanik za hitra standardna popravila.
EimfžRA E
AUDIO VIDEO TRGOVINA Prešernova 37, ZAGORJE Tel.: 0601/61 575
Akcijska prodaja GSM aparatov
Zastopnik za
debi
!#
m |
1
PONUDNIK S T O n f T K V
*	priklop GSM aparatov
*	50% popust na priključno takso v mesecu decembru
Ostala ponudba - avtoakustika, TV-video, glasbeni stolpi, fotoaparati, CD plošče, kasete...
UGODNI KREDITNI POGOJI
Delovni čas od 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00 ure.
'iirT nun ir
PHILIPS PHILIPS DIGA-25.500.00 SIT
MOTOROLA D160-29.140,00 SIT
MOTOROLA
M td i tO I TELITAL VIBRA - 33.300,00 SIT
PANASONIC G 450 -38.750,00 SIT PANASONIC G 600 - 58.000,00 SIT
Panasonic
SAMSUNG SGH 250 - 43.300,00 SIT
NOKIA 5110- 55.000,00 SIT NOKIA 6110 - 95.580,00 SIT
IMOKIA
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
IMtEDPRVZMČM POPI S I 1A VOZILI KEMH/1 IZ ZALOGE
TWINGO, CLIO, KANGOO MEGANE, vse veruje LAGUNA, SAFRANE
Tel.: 0601/27 666,27 525,	«
VNC 0601 43-184 (24 ur na dan) 54-011 54-018 SVD 0601 54-012
delniška družba HRASTNIK UPRAVA 0601 54-021
Vesele božične praznike, prijetno praznovanje Dneva samostojnosti ter srečno, uspešno in predvsem varno
Novo 1999 leto
želi vsem poslovnim partnerjem in občanom ter občankam Zasavja
SINET d.d. Hrastnik
ZG.rR-r 0 T7 JI
17. GRUDNA 1998
NEVEDE SMO VSI AMATERSKI GEOLOGI
Naglica, v kakršni danes živimo, nas vedno bolj oddaljuje od narave, tako daje vedno manj tistih, ki se ustavijo in jo opazujejo, več pa tistih, ki se jim zdijo vse stvari same po sebi umevne, postavljene sem samo zato, da služijo zadovoljevanju njihovih materialnih potreb.
Ko gledamo majhne otroke, se ne moremo načuditi njihovi vedoželjnosti. S tal pobirajo kamne, ki se jim zdijo zanimivi, se svetijo, so morda pisani ali kako drugače zanimivi. Ko odraščajo, jih kamni ne zanimajo več in šele v zrelih letih nekatere od njih zopet pritegne ta najstarejši del naše okolice.
Zemlja, kakršno vidimo danes, predstavlja le bežen trenutek razvojnega procesa, ki poteka že milijone let. Sile, ki so oblikovale podobo naše Zemlje, delujejo tudi danes; erozija ruši, kopno se ugreza in dviga, nastajajo gorovja, bruhajo
ognjeniki, nastajajo kamnine in minerali... V človekovem življenju so te spremembe neznatne, tudi geologu pomeni tisoč let komaj kak dan v življenju Zemlje.
Poleg geologov, ki se poklicno ukvarjajo z zbiranjem in določanjem kamnin ter fosilov, je mnogo tudi geologov - amaterjev, ki so po naravi nagnjeni k temu, da brskajo za lepimi minerali, rudami in fosili ter delajo iz njih zbirke. Marsikatera muzejska in šolska zbirka je nastala zaradi prirojene zbirateljske strasti kakega davčnega uradnika, delavca v kamnolomu, zdravnika, lekarnarja ali rudarja. Mnogokrat le-ti najdejo veliko lepše primerke kot poklicen in izučen geolog. Takšne geologe samouke najdemo že v času renesanse, humanizma in refonnacije. Bili so to ljudje z bolj ali manj bogatim naravoslovnim znanjem, ki so še posebej
občudovali minerale in fosile (npr. univerzalni Leonardo da Vinci).
Avstrijske geologe, ki so v preteklem stoletju geološko raziskovali naše ozemlje (Kossmat, Stache, Lipold), so po terenu vodili učitelji in gozdarji domačini. Drugi geologi samouki, kijih ne moremo imenovati amaterji, so tisti, ki jih življenjske razmere silijo, da se ukvarjajo z vprašanji geologije. To so gradbeniki in rudarji, ki se velikokrat prično zanimati za geologijo ob nenehnem stiku z geološkimi problemi. Poleg teh so v prvi vrsti kmetovalci, katerih življenje je tesno povezano z naravo in torej tudi s kamnito podlago, na kateri pridobivajo svoje pridelke. Ne zavedajo se, da so pravzaprav dobri poznavalci geoloških razmer svoje okolice, a mnogokrat sploh ne vedo, kaj je geologija. In vendar so se zanimali za geologijo že njihovi predniki ob naselitvi. To nam priča lega vasi in naselij. Na kraških tleh, kjer je rodovitne zemlje malo, stojijo naselja na nerodovitnih skalnih tleh na obrobju rodovitnih kraških polj. Kjer je veliko vode, so naseljenci skrbeli za trdno in varno podlago svojim hišam, plazovite predele ozemlja važen dejavnik pri razvoju različnih oblik naših vasi. Poljedelec dobro pozna razne vrste prsti, ki se na geološko pisanem svetu naglo menjavajo na posameznih njivah ali celo delih
njiv. Dobro ve, kje bo uspeval krompir, kje žitarice in kje bo pustil senožet. Tudi nekateri vaški obrtniki so morali biti večkrat tudi "geologi", ko so iskali mineralno surovino za svoj posel. Lončarji so morali vedeti za glino v svoji okolici. Prvi preprosti steklarji na Pohorju so si sami našli primeren kremen. Barve za živopisane tkanine z narodnimi vzorci so žene in dekleta same pripravljale tako, da so mlele in sejale razne vrste barvastih kamnin. Kraški kamoseki znajo bolje od vsakega geologa ločiti na oko lastnosti posameznih vrst kraškega apnenca. Kako iznajdljivi so ljudje pokaže, ko si gradijo hiše in znajo uporabiti gradbeni kamen svoje bližnje okolice. In še bi lahko naštevali.
Ta iskalna strast posameznikov je prišla do praktičnega izraza v pravici "prostosledcev", ki jih obravnavajo rudarski zakoni v posebnem poglavju. Raziskovalna polja, na katerih je bilo treba izvršiti po zakonu neke minimalne geološke in rudarske preiskave, so imenovali prostoslede. Ljudje, ki so si pridobili pravico do raziskovanja, so bili različnih poklicev. S pomočjo prostosledov so si rudniki večali svoje zaloge. Danes prostosledov ni več, raziskovalna dela vršijo geološki zavodi in inštituti, rudniki sami ali kakšno drugo podjetje.
Irena Ivančič-Lebar
: .L

. fr
r f “ •'?;;

AVTOSERVIS
ŠPAJZER
Partizanska 51, 1420 Trbovlje tel.: 0601/30-170, 30-172 fax: 0601/30-171
Omejena količina vozil, še nikoli tako ugodno
AX nižja cena za 100.000 SIT že s kovinsko barvo brez doplačila (1.027.000,00SIT)
SAXO ■■4 lita platišča, 4 zimske gume MICHELIN in avtoradio
XSARA H 4 zimske gume MICHELIN in dodatna oprema v vrednosti 80.000 sit
_________________* testno vozilo SAXO 1.1 138.000,00 SIT ceneje
Majhen, pa vendar tako eleganten

DARILO ob nakupu KOMPLET zimskih gum I
Še več, podarimo Vam VVebasto grelec ali gotovinski prihranek 97.000 Sit
Odločite se za prihodnost
# Malgaj
' TRBOVLJE d.o.o. I
Tel: 0601 26 525 Litija: 06l 884 450
0601/64-164
Zagorje, Cesta zmage 51-a

T£LZ/20 ČJ2 (jazno
vožnjo v Lzti
iggg
vam žzti
(£> MJUlSrijOT’
Vesele
božične praznike in srečno novo leto 1999
vam želi
HOTEL MEDIJSKE TOPLICE D.0.0. MEDIJSKE TOPLICE 1, 1411 IZLAKE, SLOVENIJA
kolektiv podjetja Medijske Toplice
POPRAVILO ODBIJAČEV IN AVTOPLASTIKE
srečno '99
SLAVKO KOŽELJ
Loke 34, 1412 Kisovec, tel.: 0601/71-605
m Jf VARNOST NA PRVEM MfSTU
.'u Tl TL iv n 3? n
Pastoralni ob|ekt
Le zakaj ne?
Kako lahko novogradnja razburi nekatere občane, dokazuje hitra rast pastoralnega objekta ob muzeju sredi Trbovelj. Morda ljudem ni vsaka gradnja sporna, za omenjeno pa pripovedujejo naokoli, dajo gradijo brez vsakega dokumenta, da v prostorskem planu zanjo tam ni mesta, da je gradnja vzela prostor pešcem in da jo celo financirajo iz občinskega denarja, ki bi ga lahko bolj koristno porabili. Le kdo od nepoučenih ne bi verjel tako zanimivim novicam, še posebej sedaj, ko radi tehtamo moči teh in onih političnih vel... in malmož. Poleg tega pa še zaradi te gradnje razburjeni in užaljeni občani povedo, kako jih je postalo sram, da so iz Trbovelj doma, kjer se v dobro “ta črnih” dovolijo takšne nepravilnosti, in to barabijo dela celo “rdeča” oblast. “Ja, kam smo prišli!!!” Pa je resnica čisto drugačna in k sreči kar prijazna.
O prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja M 9/2 -Trg svobode, kamor sodi tudi objekt številka 13 na Ulici 1. junija, je bil odlok sprejet na seji Skupščine občine Trbovlje dne 4. aprila 1991, Objavljen je v Uradnem vestniku Zasavja št.5/91. Odlok še vedno velja in ga nov občinski svet, ki je pravkar končal svoj mandat, ni spreminjal. V odloku je zapisano, da je to območje urejanja pretežno namenjeno stanovanjski gradnji in osrednjim mestnim dejavnostim. Določeno je, daje na že pozidanih ali na nepozidanih površinah možna dopolnilna ali nadomestna gradnja in drugi posegi v prostor, vse po določilih omenjenega akta.
Cerkev!? Stara stanovanjska hiša z gospodarskim objektom na Ulici 1 .junija je bila že nekaj let last Župnijskega urada Trbovlje. Spomnimo se še verjetno, kako smo začudeno gledali v zvonec, kije oglašal uro ali pa določen namen. Še posebej smo se ga težko navadili sosedje, saj je bil naš prejšnji mir, vsaj kar zadeva zvonenje, na mah porušen. Pa smo počasi opustili kritiko o tistem zvončkljanju in nas je kot opazovalce s strani oziroma od zunaj, pa četudi med njimi mnoge prepričane ateiste, bolj začelo skrbeti, kaj bo, če se na mladino in starejše oziroma kolikor pač že letne vernike, ki obiskujejo to hišo, kar naenkrat sesuje strop, še posebej, ker so menda zaradi potreb porušili nekatere stene. Seveda se nikomur star objekt ni zdel primeren za novo dejavnost. Najprej gotovo cerkvi, ki je že ob nakupu starega objekta načrtovala novo gradnjo - cerkev. Zunaj cerkvenega območja pa so se ob določenih pozitivnih mnenjih začele tudi burne razprave, ali objekt za namen verske dejavnosti sodi v to sredino ali ne. O tem so se med točkami dnevnega reda pogovarjali tudi v občinskem svetu preteklega mandatnega obdobja. Že sredi leta 1995, ko so bili seznanjeni s pismom župnijskega urada o želji po gradnji, so na osnovi predhodnih širših neformalnih razprav izvedeli, da ljudje niso proti cerkvi v mestu, pač pa naj ta ne bi sodila prav na to lokacijo. Župnijskemu uraduje bila ponujena med drugimi tudi lokacija v strogem centru, kjer naj bi podrli “Fortctovino”, pa so cerkveni možje dejali, daje ta lokacija zaradi prevelikih stroškov nesprejemljiva in da tako pompoznega objekta ne potrebujejo, in vztrajali so pač pri gradnji na svoji zemlji.
Nelegalna gradnja? Ker območje urejanja M 9/2 dovoljuje poleg stanovanjske gradnje tudi gradnjo za osrednje mestne dejavnosti, in to verska oz. pastoralna dejavnost gotovo je, so se nadaljevali pogovori o graditvi in župnijski urad je začel uradno pot za gradnjo nadomestnega objekta. Opravljen je bil lokacijski ogled s prisotnostjo mejašev, ki so soglašali z gradnjo pod določenimi pogoji. Investitor sije v prvotni lokacijski dokumentaciji zamislil drugačno strukturo stavbe, veliko višjo in v nevključljivem stilu, česar pa urbanistična služba ni dovolila. Zato je župnijski urad pridobil novo lokacijsko dokumentacijo, s katero je občina soglašala. Januarja letošnjega leta je bilo izdano lokacijsko dovoljenje,
sredi leta pa še gradbeno. Torej je gradnja povsem legalna, legalnost pa je pridobljena na osnovi vseh predpisanih postopkov.
Zvon? Ne, tega ne bo. Objekt bo sicer namenjen pastoralni dejavnosti, ne bo pa cerkev. Razgreteži pravijo: čez mesec dni ga bodo gotovo obesili. Ne bodo ga. Lokacijsko dovoljenje ga v svojih pogojih prepoveduje - v njem piše: objekt ne sme imeti zvonika oz. zvona. Prehudega hrupa, ki ga v takšnih dolinah, posejanih s stanovanjskimi hišami in obdanimi s hribi povzročajo zvonovi, ki sodijo na velik hrib in se slišijo “za devet gora”, torej v resnici ne bo. In če ga bodo obesili, ga bodo morali takoj sneti.
Plačnik? Investitorje Župnijski urad Trbovlje. Kje je dobil sredsdva, nas pravzaprav čisto nič ne zanima. Res pa je, da iz občinskega proračuna ni dobil niti tolarja. Torej občina tega objekta ne financira, kot marsikdo takole mimogrede zatrjuje. Če občani tega ne verjamejo, imajo možnost obrniti se na Nadzorni odbor Občine Trbovlje, ki ima pogled v celotno finančno poslovanje občine in zna najobjektivneje odgovoriti na takšna vprašanja. Mi lahko investitorju le zaželimo, da bi investicijo zdržal do konca.
Vzet prostor pešcem? Med gradnjo že, ampak to pri današnji gradbeni tehnologiji ne traja skoraj vekomaj. Ko bo gradnja gotova, pa bo od roba pločnika do stavbe kar 6 metrov prostora, kar je veliko več kot prej do delno podrte škarpc.
Pastoralna dejavnost? V slovarju tujk piše, ‘daje pastoralen pastirski, tisti, ki se tiče preprostega, pastirskega življenja, idiličen, preprost, dušnopastirski; da je pastoralna teologija dušno pastirstvo, praktični nauk o opravljanju duhovniške službe’. In to se bo v tej stavbi tudi dogajalo. Potiho in brez motenja tistih, ki z njimi pač ne mislijo neposredno sodelovati. “Ja, tu notri bodo imeli maše, torej je to cerkev, ne mi razlagat, da ni,” seje razhudil nek moj sogovornik. Med praktični nauk o opravljanju duhovniške službe, ki paje idiličen in preprost, seveda sodi tudi maša. Le kaj nam bo tistim, ki nismo verni, v napoto mirna molitev za nekimi novimi in varnimi zidovi? Sploh ne bom dejala, daje več vredna kot glasno pretepanje po stanovanjih, kajti primerjava bi bila neokusna in nedopustna. Pastoralna dejavnost pa se bo odvijala tudi v dveh učilnicah in v prostorih Karitasa, ti prostori pa bodo v pritličju.
Nevključljivost v okolje? Čez čas, ko se bomo navadili objekta, ga bomo imeli radi, tako kot imamo radi Trbovlje. Če bodo upravljalci pastoralnega objekta hoteli sodelovati s sosedi, in sosedi iz muzeja pravijo, da bi bilo to zelo dobro, bi si lahko skupaj okoli obeh objektov omislili pravi park, nekako amfiteatralno zastavljeno, za vse občane vabljivo mesto. Bi se ga vi namenoma odrekli? Jaz nikoli.
Ivana Laharnar
NA IZLAKAH IMAJO NOVEGA PREDSEDNIKA
Na začetku prejšnjega tedna je potekala prva seja novoizvoljenega sveta KS Izlake. Z uvodnim govorom oziroma s poročilom o delu KS v preteklem letuje člane sveta seznanil Janez Vidmar, kije bil njen dolgoletni uspešni predsednik. Poudaril je, daje kljub temu, da ni več član sveta, še naprej pripravljen sodelovati pri delu KS. V nadaljevanju so za predsednika 11 .članskega krajevnega sveta soglasno izvolili Jožeta Smrkolja. Imenovali oziroma potrdili so tudi nekaj odborov, ki so delovali že v prejšnjem mandatu. Tako bo odboru za ustanovitev izlaške občine še naprej predsedoval Lebar, vodovodni odbor bo vodil Grobin, odboru za ureditev šemniške cerkve bo predsedoval Župančič, novega predsednika pa bo v kratkem dobil odbor za turizem. Potrjen je bil tudi uredniški odbor, ki bo periodično pripravil in izdajal časopis Izlaške novice. Druga številka bo (je) izšla že sredi decembra, vsekakor pa pred prazniki. Člani krajevnega sveta so se še odločili, da bodo skupaj z OŠ Ivana Kavčiča, 21.12. ob 18uri, na rokometnem igrišču organizirali zabavo in obdaritev za najmlajše izlaške otroke. Več o načrtih za leto 1999 pa v eni izmed naslednjih številk.
Igor Goste
KRAJEVNI SVET V KISOVCU BO ŠE NAPREJ VODIL MARJAN KOVAČ
V petek 11 .decembra so imeli svojo prvo sejo tudi novoizvoljeni člani krajevnega sveta Kisovec-Loke. Sedemčlanski krajevni svet je soglasno za predsednika izvolil Marjana Kovača, ki je to delo opravljal že v prejšnjem mandatu. Za podpredsednika je bil izvoljen Pavle Sevšek. Svet sestavljajo še Zvone Pograjc, Andrej Kreže, Franc Čebin, Jana Janežič in Silvo Strmljan. Na prvi seji je bil svetnikom predstavljen osnutek programa za leto 1999. Predvsem želijo modernizirati nekaj cest (Tonkovo, cesto v Zavinah...), večji poseg bo opravljen tudi z obnovo Osnovne šole v Kisovcu, ki bo po obnovi dobila prepotrebno telovadnico, nekaj novih učilnic, kabinetov ter knjižnico. Po novem bodo tako kisovški učenci v tej šoli lahko obiskovali tudi pouk šestega razreda. Za osemletko je otrok premalo. Poleg tega, kot nam je povedal predsednik Kovač, se bo v Kisovcu najkasneje spomladi začela prva faza izgradnje poslovno stanovanjskega centra.
Igor Gošle
preseneča
Klima, 4xairbag, centr. zaklepanje, el.temna stekla in ogledala, ABS, servo volan, ALU platišča,...
DOBAVA TAKOJ Pri nakupu novega AUDI A4 po sistemu"STARO,ZA NOVO" je Vaš rabljen avto vreden 150.000 Sit več!*
PONUDBA VELJA ZA OMEJENO KOLIČINO
* glede na uradno kotacijo EUR0TAX
Malgaj
TRBOVLJE	d.o.o.l
Tel.=0601/26 065
Za topel m varčen dom tek4 udobje
tovarna lahkih gradbenih materialov
Loke 64, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 0601 71 122, fax: 0601 71 202
Ob Dnevu samostojnosti vam čestitamo!
P 0 D J E T | E ZA PROIZVODNJO DISTRIBUCIJO IN PRODAJO TOPLOTNE ENERGIJE D.0.0.
ter sreče in
v novem letu
MESNI DISKONT
VIDMAR
Ivan Vidmar
Trg borcev NOB 2, 1431 Dol pri Hrastniku telefon: 0601/41 - 157
UqodNA poNudbA svii\ijskik polovic doMAČili nemasimIh pRAŠiČEV na obirokE po zeIo uqodi\ii CENli.
SVINJSKI VRAT 649,90 sb
Meso mMe qovEdii\iE za večJe količiiviE že za 495,00 sIt
Ponujamo vam vse vrste doMAČih mesnIIh izdElkov:
*	pRAZNiČNA šunI<a 1.050,00 sb
*	vRATNik 1.186,00 sb AkcijskA pRodAjA perutnIne
*	piščANci 499,00 sIt
*	piščANČjA bEcliiA 5 90,00 sIt
*	piŠČANČJA STEpNA 5 50,00 sIt
PIačIIo: pREko sii\dil<ATA aII na 5 obRoks Ali čEks
‘Vesele božične praznike in srečno novo leto!
DeIovnI čas: poNEdtljek (21. In 28.12.) od 7. do 18. ure, soboiA od 7. do 15. ure.
iuTLTL^ M 3TT,
Prireditve v mesecu decembru
Zogorje
17.12.1998
*	ob 17.00 v Knjižnici Zagorje - Ura pravljic: Sneženi mož
18.12.1998
*	ob 8.00 v Dvorani Izlake - Kje je tisto mehko, toplo, prijazno v izvedbi OŠ Ivana Kavčiča
*	ob 16.30 v DD Zagorje - Pikin rojstni dan in ustvarjalne delavnice v izvedbi Vrtca Zagorje
19.12.1998
*	ob 19.00 v DD Zagorje - Prednovoletni koncert v izvedbi Mladinskega pihalnega orkestra VIVA Glasbene šole Zagorje
21.12.1998
*	ob 8.10, 9.10, 10.10 v Delavskem domu Zagorje - Pepelka v izvedbi OŠ Slavko Grum
*	ob 17.00 v Dvorani Izlake - Kje je tisto mehko, toplo, prijazno v izvedbi OŠ Ivan Kavčič
22.12.1998
*	ob 8.30 in 9.45 v DD Zagorje - Kje je tisto mehko, toplo, prijazno v izvedbi OŠ Ivan Kavčič
*	ob 18.00 v DD Zagorje - Ples osmošolcev z ansamblom Hiša
23.12.1998
*	ob 19.00 v DD Zagorje - Božični koncert v izvedbi Glasbene šole Zagorje
26.12.1998
*	ob 16.00 v Župnijski cerkvi Čemšenik - Koncert ob Dnevu samostojnosti v organizaciji KUD CANTATE
*	ob 19.00 v DD Zagorje - Božično novoletni koncert Pihalnega orkestra Svea Zagorje
*	ob 20.00 pod šotorom ob Mediji - Zabava se pričenja z ansamblom ROK'N'BAND in predskupino NUDE
27.12.1998
*	ob 20.00 pod šotorom ob Mediji - Večer v družbi s FARAONI
28.12.1998
*	ob 11.00 v DD Zagorje - Mali Nemo, risanka in srečanje z dedkom Mrazom
*	ob 17.00 v Knjižnici Zagorje - Zimski vitraži (slikanje na steklo)
*	ob 19.00 pod šotorom ob Mediji - Zaplešimo z ZASAVCI
*	ob 22.00 pod šotorom ob Mediji - Zabava z ansamblom MAGAZIN
29.12.1998
*	ob 11.00 v Knjižnici Zagorje - Božiček (video film)
*	ob 18.00 pod šotorom ob Mediji - Druženje z Romano Krajnčan
*	ob 20.00 pod šotorom ob Mediji - Stari prijatelj - VILI RESNIK
30.12.1998
*	ob 11.00 v DD Zagorje - Trčeni profesor (film)
*	ob 18.00 pod šotorom ob Mediji - Koncert Pihalnega orkestra Svea Zagorje
*	ob 20.00 pod šotorom ob Mediji - JASMIN STAVROS s predskupino NARANČA
31.12.1998
*	ob 20.00 pod šotorom ob Mediji - Slovo od starega leta z ansamblom SLAPOVI
*	ob 1.00 v centru Zagorja - OGNJEMET 1.1.1999
*	ob 20.00 pod šotorom ob Mediji - Pričetek leta z ansamblom PARNI VALJAK in predskupino THE DRINKERS
Trbovlje
17.12.1998
*	ob 9.00 in 10.00 v DD Trbovlje - lutkovna predstava
18.12.1998
*	ob 12.00 v DD Trbovlje - Vlado Kreslin za gimnazijo
*	ob 19.00 v DD Trbovlje - V praznike z NePZ Akademik in MoPZ Zarja
19.12.1998
*	ob 19.00 v DD Trbovlje - Koncert skupine Roča Andina
*	ob 21.00 v Domu Svoboda - Promocija nove kasete skupine HIŠA
21.12.1998
*	ob 10.30 in 19.00 v DD Trbovlje - Božični večer Mladinskega pevskega zbora Trbovlje
22.12.1998
*	ob 16.00 v DD Trbovlje - Rdeča kapica nekoliko drugače in Ringaraja v avli
*	ob 18.00 pred DD Trbovlje - GAŠPERJI
26.12.1998
*	ob 19.00 v DD Trbovlje - Delavska godba Trbovlje
*	ob 21.00 v DD Trbovlje - Alfi Nipič in Veseli muzikanti
27.12.1998
*	ob 20.00 v DD Trbovlje - Plesni večer s skupino OBJEM
28.12.1998
*	ob 16.00 v DD Trbovlje - Koncert Vilija Resnika za osnovnošolce
*	ob 18.00 pred DD Trbovlje - RAZVALINE
*	ob 20.00 v DD Trbovlje - Vesele Štajerke
*	ob 20.30 v Domu Svobode - Orleki in Gdo
29.12.1998
*	ob 16.00 v DD Trbovlje - Čuki za osnovnošolce
*	ob 18.00 pred DD Trbovlje - skupina Bohemi
*	ob 20.00 v DD Trbovlje - Alpski kvintet
30.12.1998
*	ob 17.00 v parku in DD Trbovlje - Sprevod dedka Mraza
*	ob 18.00 pred DD Trbovlje - OGNJEMET NAD TRBOVLJAMI in koncert Good for nothing in Obvezna smer
31.12.1998
*	ob 20.00 pred in v DD Trbovlje - Silvestrovanje z Igorjem in Zlatimi zvoki (rezervacije že danes v DD)
2.1.1999
*	zjutraj - Novoletni pohod na Kum
*	ob 20.00 v DD Trbovlje - Potrjenka s Koradom in Brendijem
Hrastnik
21.12.1998
*	od 11.00 do 12.45 v Kinodvorani Dol - Nastop čarodeja POM POM-a
22.12.1998
*	ob 16.00 v Kinodvorani Dol - Čukec in Rozi vabita na otroški ŽIVŽAV z zabavnimi igrami in nagradami
*	ob 19.00 v Kinodvorani Hrastnik - Božično novoletni koncert Glasbene šole Hrastnik
*	od 18.00 do 21.00 v Kinodvorani Dol - Žur z ansamblom THE DRINKERS
23.12.1998
*	ob 16.00 v Kinodvorani Dol - Lutkovna predstava: Mačkon se uči reči hvala, dedek Mraz in obdaritev za vabljene otroke
24.12.1998
*	ob 16.00 v Športni dvorani - Božično novoletna prireditev: otroški muzical plesne šole Kazina
*	ob 17.00 v Športni dvorani - Prihod dedka Mraza in obdaritev za vabljene otroke
*	ob 18.00 v Športni dvorani - nastop POWER DANCERS
26.12.1998
*	ob 16.30 (vse v športnem parku na Logu) - nastop Čarodeja Satumo
*	ob 17.30 - Mojca in Kaličopko
*	ob 18.30 - Promenadni koncert Rudarske godbe
*	ob 19.00 - OGNJEMET
*	od 19.00 do 22.00 - Nastop skupine KINGSTON
28.12.1998
*	ob 15.00 v Športni dvorani - Novoletno srečanje s starostniki
*	ob 18.00 - Novoletni koncert Rudarske godbe v Kinodvorani Hrastnik
Spoštovane bralke in bralci!
Zahvaljujemo se vam, ker ste bili naši zvesti bralci skozi preteklo leto in se vam priporočamo tudi za vnaprej!
V teh prazničnih dneh pozabite na vse skrbi in se veselite prihoda novega leta, ko se bomo skupaj z vsemi sodelavci in vami trudili, da bomo še boljši, aktualnejši, zabavnejši,...
Naj vam praznični dnevi minejo v notranjem miru in prazničnem vzdušju. V letu 1999 pa le ne pozabite na vašega najljubšega življenjskega sopotnika. Saj veste koga, kajne?
BILA JE GOREČA DEBATA. USTAVITE SE ZA TRENUTEK IN POGLEJTE, ČE SMO VAS OBKROŽILI! STE V KROGU?
SEVEDA STE!
Kupite si svojega Zasavca in pridite z njim na uredništvo do 24.decembra, kjer vam bomo izročili potrdilo za oskrbnika smučarske koče na Mareli, Staneta Hribovška, ki vas bo pogostil
z odličnim golažem.
IGRAJTE IN GOVORITE,
DA BODO TUDI DRUGI IGRAH!
Badminfonsko športno društvo
S
Zagorje tel.: 0609-626-781
VIC
Prostata je večni problem moških. Le redki so taki, ki ji, ko nastopijo tista leta, uidejo. In tako seje moral zaradi nje lepega dne Trbovc odpravit k svojemu dohtarju. Je imel pa smolo, pa ga je nadomeščala dohtarca. Kaj je hotel revež?? Bolečine so bile prehude, da bi pomislil na sram in te bedarije. Potrka in počasi vstopi. Gospa doktor ga pogleda izpod očal in veli:
"Kaj bo dobrega, oča??"
"Ah, kaj?? Ta lev jajc me buli, da mi več živet ni!!"
"No, no!? Pa menda ja ni tako hudo? Sicer pa bova takoj videla. Kar slecite se!!" rutinirano prozbori gospa doktor.
In se Trbovc korajžno sleče, daje stal tam ko od matere rojen. Dohtarca pristopi, si celo stvar pobliže ogleduje, prime čez čas ta levo jajce v roko, ga potežka in pravi:
"Recite 33!"
"Triintrideset...” vzdihuje Trbovc...
"Dobro", pravi gospa, "zdaj pa recite 66!" in prime vroko ta desno jajce...
"Šestinšestdeset..." je izdavil Trbovc in požrl debelo slino...
"Zelo dobro, odlično!", ga tolaži gospa doktor. "Sedaj pa poglejva še tamakga!!"
Zdravnica mu ga prime v svoje roke, ga ogleduje, obrača in na koncu doda:
"Tako, samo še 333 recite!!"
Pa se zasliši v ordinaciji milo štetje:
"Ena, dva, tri, štiri, pet, šest..."
Božiček, Dedek Mraz
v decembru čakata na vas!
(Op
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: cllp@clip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-	12 ur računalništva z urejevalnikom besedil VVORD
-	48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur); WINDOWS 95, VVORD
EXCEL (20 ur)
INTERNET (8 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS..
T RCSOVSiCO POOJPiTOlL
K	ZAGORJE
I OTROSNJJtrf-rf
TRBOVLJE
NAŠE OKOLJE d.o.o., TRBOVLJE, Kešetovo 4, po pooblastilu STANOVANJSKEGA SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE,
Poljanska cesta 31, Ljubljana,
objavlja
javno zbiranje pisnih ponudb za prodajo stanovanja.
1.	Predmet prodaje je
a.	) dvosobno stanovanje št.5, ki se nahaja v večstanovanjski hiši Vodenska cesta 42, Trbovlje, v izmeri 44,17 m2. Izklicna cena stanovanja znaša 750.000,00 SIT.
b.	) enosobno stanovanje št.2, ki se nahaja v večstanovanjski hiši Vodenska cesta 42, Trbovlje, v izmeri 31,81 m2. Izklicna cena stanovanja znaša 823.000,00 SIT.
Stanovanji nista obremenjeni z najemno pogodbo in etažna lastnina še ni urejena.
2.	Pogoji javnega zbiranja pisnih ponudb:
a)	Pisno ponudbo lahko predložijo fizične osebe, katere predložijo potrdilo o državljanstvu RS in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v RS, kar dokažejo z overjeno kopijo sklepa o registraciji. Pisna ponudba mora vsebovati: naziv ponudnika, njegov točen naslov, ponujeni znesek, plačilne pogoje in podpis ponudbe ter vsa zahtevana potrdila in dokaze.
Ponudbi mora ponudnik predložiti potrdilo o plačani varščini v višini 20% od izklicne cene. Varščino ponudnik nakaže na ŽR prodajalca št. 52700-601-18049 pri Agenciji RS za plačilni promet v Trbovljah. Varščina se bo izbranemu ponudniku - kupcu vštela v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo brez obresti vrnjena v treh dneh po izbiri.
Ponudbe brez vplačane varščine ne bodo obravnavane. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo obravnavane.
Prednost pri prodaji bo imel ponudnik, kateri bo ponudil višjo ceno in plačilo kupnine.
b)	Javno zbiranje pisnih ponudb velja do 28.decembra 1998 in sicer do 10.00 ure navedenega dne (dospelost po pošti ali prinos -osebna izročitev). Ponudbo je treba poslati - predložiti v zaprti ovojnici na naslov: Naše okolje d.o.o., Kešetovo 4,1420 Trbovlje. Na ovojnici naj bo vidna oznaka "Ponudba za odkup stanovanja -ne odpiraj!". Na hrbtni strani ovojnice mora biti naslov ponudnika.
c)	O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od dneva roka za oddajo ponudb.
d)	Stanovanje prodamo po načelu: (videno-kupljeno).
3.	Prometni davek, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača izbrani ponudnik.
4.	Sklenitev pogodbe: izbrani ponudnik - kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku osmih dni od prejema obvestila o izbiri ponudnika. Če izbrani ponudnik v tem času pogodbe ne podpiše, velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo.
5.	Plačilo kupnine: izbrani ponudnik plača kupnino najkasneje v osmih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Če kupec preostanka kupnine ne plača v navedenem roku velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo.
6.	Izročitev in prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine.
7.	Ogled nepremičnine: po predhodnem dogovoru (Andreja Femc) tel.: 0601 31-040 in 31-044.
Naše okolje d.o.o.
©or oddg _
:	j« mt.oeh*.«, vyv-no. proizvodno, ivoiovs-jt.	te- mzAiu-e
Poilmni cvnlni POD UHO. Cn»u *ma$e 35/b P.P. Sl, 14IC'	Slovenca
RAZPISUJE
prosto delovno mesto sodelavca v informatiki.
Prednost imajo kandidati, ki so zaključili študij na FRI ali FNT in imajo izkušnje na naslednjih področjih: MS WIN-DOWS, MS OFFICE, INTERNET, BAZE PODATKOV ali absolventi z enakimi izkušnjami.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas, s 3 mesečnim poskusnim delom. Nudimo vam varno zaposlitev s stimulativnim osebnim dohodkom.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite najkasneje v 8-ih dneh po objavi na naslov:
Paradox d.o.o.. Poslovni center "Pod Uro", Cesta zmage 35b, 1410 Zagorje ob Savi, p.p.51.
PRIMIT
Agencija za posredovanje zavarovanj d.o.o.
želi vsem poslovnim partnerjem, zavarovancem, sodelavcem in njihovim družinam vesele praznike in veliko uspehov v novem letu.
Namesto čestitk bomo denarna sredstva nakazali i/ humanitarne namene!
PARADOX d.o.o. Cesta zmage 35/b Poslovni center "Pod uro" 1410 Zagorje ob Savi
Dragi mami Cirili Hace!
Naj to leto gre v pozabo, naj gre mirno, kamor hoče.
Novo boljše bo za rabo, saj tako želim vam vroče.
hči Metoda z družino
-r.
I r
F.?.?.
AKCIJA ZA NAJ-POSTARJA ZASAVJA ’98
"Lepo se imejte in izberite pravega poštarja," nam je na dopisnici napisala Spela. Pa se že kaj praskate za ušesi, da ne boste
komu pozabili napisati voščilnice? Hja, je treba biti kar pozoren pa tudi v doglednem času odpisati. Pravijo, da se izgovorjena beseda
pozabi, napisana pa ostane. In pisno sporočanje je zmeraj aktualno, da ne govorimo o poštarjih, ki imajo v prazničnih dneh polne roke dela. Če vaš nabiralnik kar poka od pošte, se dobro sporazumevate, sicer pa zanemarite zimsko zaspanost in se pozanimajte, kako kaj praznujejo. Pa kakšen kuponček za NAJ-POŠTARJA ZASAVJA '98 odpošljite, saj prav popestrijo Zasavčevo pošto.
KUPON ZA NAJ-POŠTARJA ZASAVJA ’9S
Ime in priimek poštarja ter kje raznaša pošto:
Ime, priimek in naslov glasovalca:
1.	Marko Fale, pošla Zagorje, 13
2.	Ivo Kolar, pošta Zagorje, 12
3.	Miran Gorišek, pošla Izlake, 9 Alojz Vodenik, pošta Dobovec, 9 Franci Ceferin, pošta Trbovlje, 9
6. Denis Pavlič, pošta Hrastnik, 7 Robert Slabina, pošta Trbovlje, 7
8. Jože Rozina, pošta Trbovlje, 5 Sandi Kader, pošta Kisovec, 5 Primož Vastič, pošta Trbovlje, 5
11. Johan Mates, pošta Zagorje, 4 Matej Golfnik, pošta Cemšenik, 4
13. Dani Amon, pošta Sentlambert, 3 Miha Trošt, pošta Trbovlje, 3 Slovko Kader, pošta Trbovlje, 3
16.	Franci Vrtačnik, pošta Zagorje, 2
17.	Lojze Plevel, pošta Radeče, 1 Darko Pograjc, pošta Zagorje, 1
POD KOŽO SMO VSI....
ALOJZ PAVLOVIČ: NAJBOLJŠI LOKOSTRELEC MED POLITIKI
Zgoraj napisana trditev zagotovo drži. Vsaj v Sloveniji. Ni pa le najboljši med politiki, je še eden najboljših slovenskih lokostrelcev. Biti med najuspešnejšimi v športu in tudi v politiki, pa pomeni trdo delati.
Očitno Alojzu, ki smo mu pokukali pod kožo, delo ni tuje.
1.	Med svetniki v Zagorju ste gotovo najboljši lokostrelec. Nameravate biti kdaj prvi lokostrelec v slovenskem parlamentu in ali ste tudi tarča?
Prva trditev brez dvoma drži. Nimam namena biti prvi lokostrelec v slovenskem parlamentu, ne bi pa imel nič proti, če bi to bil. Glede na širino mojih pleč in na dolžino jezika ter množico tistih, ki raje streljajo v hrbet, sem kar lepa tarča.
2.	Prejšnja mandata ste bili v občinskem svetu predstavnik SDS, ki vas je kandidirala, tokrat so vas volivci izvolili kot predstavnika liste LDS. Torej ste politik »za vse
primere« (kot prepeva Vinko Šimek)?
Tudi ta trditev na srečo drži: torej lahko sklepamo, da dela napako tista stranka, ki me ne želi kandidirati. Spakedranščina, v kateri prepeva Vinko Šimek, je bolečina za moje uho. Zato ga ne poslušam.
3.	Na kratko komentirajte veliko zmago O.K. stranke v Zagorju...
Veliko so storili, naj storijo še več.
4.	In poraz drugih...
Bili so navzoči, to ostajajo še naprej.
5.	So vaši živci kdaj tako napeti, kot tetiva na vašem loku?
V politiki nikoli, v športu mnogokrat.
6.	Kakšen naslov na prvi strani Dela bi vas najbolj razveselil?
»Alojz Pavlovič potuje na olimpijske igre.«
7.	Zaupajte nam eno lokostrelsko dogodivščino...
Štiriindvajseturni lokostrelski maraton.
8.	Politik, ki ga najbolj cenite, seveda če takšen obstaja...
Seveda obstaja, morda ga celo poznate? Kot politika in človeka zelo cenim g. Jožeta Pučnika.
9.	In športnik...
Tega pa ne poznate, boste pa o njem verjetno slišali. To je mladi lokostrelec Dejan Sitar.
10.	Kaj od naštetega drži?
a.) Sem prodana duša.
Ne drži. Ker je ponudba duš prevelika, so cene prenizke, zato moja še ni naprodaj!
b.	) Sem boljši od Sama Medveda.
Ne drži, ker je primerjava, vsaj med poznavalci športa, nemogoča! To je tako, kot bi primerjal ali je boljši nogometaš ali rokometaš.
c.	)Jutri bom začel s hujšanjem. Žal, tudi to ne drži, saj nimam
težav s kilogrami!
Igor Goste
Tudi to je razlog, da je lahko tarča le moj hrbet.
<p<#VOT(
-&GOftJu
VELIKA IZBIRA FOTOAPARATOV
FILMOV, BATERIJ IN OSTALE FOTO OPREME
PO UGODNIH CENAH
•	kvaliteten, popolnoma avtomatski foto aparat POLAROID 2100 s torbico
in filmom za samo 7.800,00 SIT
•	v prodaji foto aparati CANON, MINOLTA, VASHICA, PENTAX
• filmi AGFA, FUJI, KODAK, KONICA, POLAROID
OD 9x13 cm DO VELIKIH FORMATOV
POLEG VAM PODARIMO BREZPLAČEN ALBUM IN KARTICO POPUSTOV
VAŠ FILM RAZVIJEMO IN IZDELAMO FOTOGRAFIJE
V 30 MINUTAH z
NAJSODOBNEJŠO TEHNOLOGIJO KAR ZOGOTAVUA ► VRHUNSKO KVALITETO
G.T‘
u (T j 4
RDEČI KRIŽ RAZDELIL PAKETE
Območna organizacija Rdečega križa Trbovlje, je pričela v začetku decembra letos s predbožičnim in prednovoletnim razdeljevanjem paketov pomoči. Ti vsebujejo raznovrstne oblike pomoči, ki so jo potrebni številni občani. Akcija je potekala v okviru vseslovenske akcije Nikoli sam. Akcijo bodo predvidoma še enkrat ponovili. Pred novim letom pa bodo obdarili otroke - šolarje s prilagojenim programom.
T.L.
SREČANJE FILATELISTOV V TRBOVLJAH
Filatelistično društvo Trbovlje, je pripravilo v soboto, 28.novem-bra od 9. do 14.ure, srečanje filate-
listov, ne le iz članskih vrst pač pa tudi drugih ljubiteljev - zbiralcev poštnih znamk, pisemskih kuvert -ovojnic, razglednic, telefonskih kartic, starega denarja vseh vrst. Srečanje je potekalo v dvorani doma DU Trbovlje, na Ulici 1.junija 16. Tega srečanja se je udeležilo dosti ljubiteljev - zbiralcev pa tudi drugih zainteresiranih občanov za tovrstno dejavnost.
T.L.
VII. NOČNI POHOD Z BAKLAMI NA MRZLICO
Planinsko društvo Trbovlje je tudi letos letošnjo prvo soboto v decembru organiziralo in izpeljalo tradicionalno nočni pohod z baklami na Mrzlico. Letos je bil pohod še posebno zanimiv in tudi zahtevnejši, saj je zadnje dan pred pohodom padlo veliko snega.
T.L.
50 LET ALPINISTIČNEGA ODSEKA TRBOVLJE
Letos, točneje 22.decembra, bo poteklo 50 let, odkar je bil ustanovljen alpinistični odsek pri Planinskem društvu Trbovlje. Znano je sicer, da pred vojno pri društvu ni bilo organiziranih alpinistov, pač pa so bili posamezni mlajši člani, ki so preplezali to ali ono steno bodisi v Julijskih ali Kamniško Savinjskih Alpah. To so bili Tone Flegar, IvanKomat, Lojze Močivnikar in še kdo.
Odsek pri PD Trbovlje je bil ustanovljen v skadu s priporočilom, da naj planinska društva kjerkoli je mogoče ustanovijo svoje alpinistične odseke. V AO PD Trbovlje se jev začetku vključilo 19 članov. Na ustanovnem zboru v dvorani rudniške restavracije na Vodah je bil tudi predstavnik PZS Tone Bučar.
Tokrat so predvajali navzočim film Planinci v Alpah. Novoustanovljeni odsek v začetku ni mogel iz težav, zato je prihajalo do pogostih sprememb v vodstvu. Ni bilo namreč ustrezne opreme, ni bilo inštruktorjev, plezališča so bila zelo oddaljena,... Postopoma so se posamezni člani začeli intenzivneje ukvarjati s plezalskimi veščinami, najprej v bližnjem Ostrem vrhu, nato na Velikem Kozju, kasneje tudi v Kamniško Savinjskih Alpah ter Julijcih, predvsem v času raznih začetniških in nadaljevalnih alpinističnih tečajev.
Skozi vrste tega odseka se je v vseh teh letih zvrstilo ne le iz Trbovelj pač pa tudi iz drugih krajev Zasavja, po grobi oceni okoli 250 fantov in deklet. Med temi je bil leta 1973 tudi sedanji glavni urednik Zasavca, Mojmir Maček iz Litije.
mladim
Zasavcem
Otroci ste prejšnji teden na vseh šolah razpravljali o medijih. Mogoče niste povedali nič novega, vendar je prav, da ste se o tem sploh pogovarjali. To bi morali ponoviti še večkrat - doma in v šoli - in se pogovoriti o konkretni oddaji, članku, reklami... Lahko se dogovorimo, da tudi na našo stran pošljete kakšen sestavek na temo - na primer Bral(a) sem..., Gledal(a) sem... Objavljamo nekaj zapisov iz poročila, ki so ga dolski učenci prebrali v občinskem parlamentu na hrastniški šoli prejšnji četrtek.

0 MEDIJIH
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
S.razred
Petošolci zelo radi gledamo televizijo in filmski junaki imajo na nas kar velik vpliv. Na fante vplivajo predvsem močni in agresivni junaki, dekleta pa se rada zgledujemo po lepih junakinjah raznih nadaljevank.
Vemo, da je resnično življenje drugačno od televizijskega, vendar se radi preselimo v televizijski svet lepote, sreče, udobja, žuriranja,...
Res je, da lahko televizija slabo vpliva na nas, vendar mislimo, da je pri naši vzgoji najbolj odločilna vloga družine in odnosi v njej. Najbolj veseli smo, če si kakšen film ogledamo skupaj s starši, se potem o njem pogovarjamo, starši
nam razložijo dogodke, kijih nismo najbolje razumeli in nam povedo, kaj je prav in kaj ne.
6.	razred
Zaskrbljujoče je, da nekateri naši sošolci tudi takrat, ko imamo pouk, gledajo TV do 24.ure in da starši ne nadzorujejo gledanja, čeprav nekatere oddaje niso primerne. Radi gledamo predvsem filme, nadaljevanke, razvedrilne oddaje, šport in oddaje o živalih.
7.	razred
Mi smo spremljali KANAL 5 in ugotovili, da je za nas nezanimiv, da pa naši stari starši in tudi nekateri starši UTRIPA HRASTNIKA nikakor ne smejo zamuditi. Vemo, da se ustvarjalci tega programa trudijo in pri njihovem delu jim želimo veliko
novih idej.
Poslušamo tudi radio - predvsem glasbo. Včasih zasledimo kakšno "poučno" oddajo. Tako je bilo tudi v nedeljo dopoldan, ko se je voditeljica trudila z veliko začetnico. Otroci so klicali, povedali, kaj vse se piše z veliko začetnico, voditeljica jih je hvalila in pristavila še svoj lonček: "Ja, pa tudi NOVO LETO pišemo z veliko, pa DEDEK MRAZ... Hopsa! Gospa voditeljica, kaj pa pravi o tem slovenski pravopis?
Ko smo se pogovarjali o tem, smo ugotovili, da pravzaprav pogrešamo izobraževalne oddaje na TV in na radiu, in da jih najbrž ni zato, ker bi bile strokovno zelo zahtevne.
Tudi mi bi se radi preizkusili kot novinarji - napovedovalci in rešitev vidimo v ŠOLSKEM RADIU.
S.razred
ČASOPIS, VSILJIVOST MEDIJEV
Vse preveč časopisov se grebe za novicami, ki so bodisi resnične bodisi neresnične, samo da so zanimive ter da pritegnejo čimveč ljudi, da ta časopis kupijo. (Primer: SLOVENSKE NOVICE). Na kakšen način bodo mediji prišli do zanimivih informacij, jim je največkrat vseeno, tako da za to ne izbirajo sredstev. Novinarji so včasih napadalni, vsiljivi ter nediskretni do ljudi, ki so v težkih
položajih. (Primer: Umazani Harry).
OGLAŠEVANJE
Oglaševanje je zelo priljubljen način za propagando najrazličnejših izdelkov. Večkrat so oglasi zelo zavajajoči in nekonkretni, v nekaterih primerih celo vsiljivi. Zaradi takšnih oglasov mnogo ljudi kupi kakšen izdelek, ki ni vreden svojega denarja. Na žalost je zelo malo realnih oglasov. Upamo, da se bo v prihodnje to spremenilo na bolje, kajti navsezadnje si bodo proizvajalci s tem ustvarili zaupanje in obdržali ter pridobili marsikaterega potrošnika.
KLIČEM ŠTEVILKO 112
V življenju se lahko naredi veliko nesreč. Jaz k sreči še nisem doživela hujše nesreče.
Doživela pa sem več manjših prometnih nesreč. Ena izmed teh je bila tale: bila sem stara okrog pet let, ko sem se peljala z mamico domov. Bilo je že pozno. Mami je bila utrujena. Pri Črdencu je morala zavreti. Jaz sem bila na zadnjem sedežu. Ob zaviranju meje vrglo v prednjo šipo, ki seje razbila. To je bila ena od mojih prometnih nesreč. Opisala pa bom še eno: Bilo je lansko zimo. Doma smo si pripravili smuči, smučarske čevlje ter palice. Odpeljali smo se proti smučišču na Kal. Tja nismo prišli.
iT.TIlŽ hl7?5 TLn
17. GRUDNA 1998
Uspehi, ki so jih dosegali člani tega odseka so bili iz leta v leto večji, ne le v domačih, slovenskih stenah, pač pa tudi drugod po svetu. Preplezali so vrsto težkih smeri v zahodnem alpskem področju, leta 1978 pa so se že lotili prve samostojne alpinistične odprave na Grenlandijo. Vodil jo je Janez Bizjak. Prav letos je poteklo 20 let od tega pomembnega dogodka. Udeleženci te odprave so se takrat znova sešli na prijateljskem spominskem pomenku v Kranjski Gori, po pogovoru pa so se v zimskih razmerah povzpeli na
Mojstrovko. Sicer pa so bili člani tega odseka večkrat na Himalaji, Aljaski, v argentinski Patagoniji, na afriškem Kilimandžaru, v Tibetu, na Norveškem, v Andih in še kje. Povsod, kjerkoli so se lotili plezanja ali pristopov na najvišje vrhove, so svoje delo opravili uspešno. Njihovi uspehi so bili večkrat zabeleženi v raznih domačih in tujih revijah in časopisih. Dva člana odseka sta napisala in izdala knjigi s planinsko oz. alpinistično vsebino. Zadnja leta je odsek postal še bolj znan po uspehih športnih plezalcev, ne le v
okviru Slovenije, pač pa tudi v evropskem in svetovnem okviru. Odsek je postavil z lastnimi močmi tudi plezalni steni v šoli I.Cankarja ter v domu Partizan, posebej pa so opremili plezališče pod Dobovcem, v Krvavici in še kje. Člani odseka so se usposabljali za alpinistične ter plezalske podvige v alpinističnih tečajih, ki jih je odsek organiziral v okviru lastnega društva pa tudi v tečajih, ki jih je organizirala komisija za alpinizem pri PZS. Enako je bilo izpeljanih več tečajev za športno plezanje.
Dela, ki so ga opravili člani
alpinističnega odseka PD Trbovlje, v vseh 50-ih letih, je bilo ogromno. Ob tem jim je stalo ob strani matično planinsko, društvo, dosti sredstev pa so si priskrbeli sami, z raznimi višinskimi deli pri raznih podjetjih. Bilanca 50-letnega delovanja tega odseka je zelo pozitivna. Člani tega odseka so s svojimi plezalskimi podvigi dokazali doma in na tujem, da so sposobni premagovati najtežje alpinistične smeri in stopati na najbolj zahtevne gore. Vredno je to omeniti.
T.L.
i i-f,i u.« i i-r. n« in,', m«,1, i i-i i fw. i tfrro
JESEN
Jesen je zame najlepši letni čas. Listje se obarva z zlato rumenimi barvami, ki odpade in drevje ostane golo. V gozdu je takrat veliko raznih gob, kostanja in lešnikov. Medvedje, ježi, veverice se pripravljajo na zimsko spanje, tako, da si poiščejo brloge in hrano. Lastovice odletijo v tople južne kraje na drug konec sveta.
Proti koncu jeseni se na nebu pokažejo tudi prve snežinke. Kmalu se bomo lahko sankali. Smučali in drsali.
Borut Goite, 9 let, Izlake
ker smo se zaleteli v drug avto.
To sta bili dve prometni nesreči, ki sem ju doživela.
Špela Planinc, Dol, 4.a.
NAROBE ŠOLA
Nekega dne sem po pomoti odšla v narobe šolo namesto v pravo šolo.
Tam so bili vsi otroci malo narobe. Hlače so imeli na glavi, kape pa na nogah. Pisali so po stenah namesto v zvezke. Jaz pa nisem vedela, zakaj to počnejo. Zbrala sem pogum in enega izmed fantov vprašala, zakaj so vsi tako čudni. Fant pa me je samo debelo pogledal, se zasmejal in odšel iz razreda. Potem sem se odločila, da bom raje šla nazaj v normalno šolo. Tako je tudi bilo. V šoli so me spraševali, zakaj sem zamudila pouk. Najbolj pa je to zanimalo Polono. Vstala sem in se opravičila učiteljici.
Tako se je končal moj dan v narobe šoli. Bilo je kar zabavno.
Nadja Močilar, 4.a., Dol
MOJA ODLOČITEV ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
NE BOM preveč jedla, pila alkohola, kadila, ogrožala okolja in
ljudi, uživala mamila, pretirano gledala TV.
Marina Recek, 6.b. Dol
POLICISTI KONJENIKI V VRTCU SONČEK
V torek 10.11.1998 so otroci v vrtcu Sonček doživeli veliko presenečenje. Takoj po zajtrku so jih namreč obiskala prometna policista v spremstvu Uroša in policistke Maje na konju.
Otrokom sta predstavila svoje delo, katerega pa ne moreta opravljati brez svojega prijatelja konja.
Policistom so otroci postavljali veliko radovednih vprašanj, na katere sta rada odgovarjala. Seveda pa so otroci komaj čakali, da so lahko pobožali konja, najpogumnejši pa so konja tudi zajahali in se ponosno zravnali v sedlu misleč: "Ali me vsi vidite, kako sem pogumen!"
Takih konjenikov je bilo veliko, le najmlajši otroci so prve izkušnje s konji in policisti pridobivali v varnem zavetju vzgojiteljice.
Po urici obiska sta se policista in policista konjenika poslovila. Radovedne otroške oči pa sojih še dolgo spremljale, dokler niso
izginili za jesenskim drevjem.
Dragica Pasičnjek
ŠOLSKI PARLAMENT
V sredo, sedmega oktobra, smo se predstavniki posameznih razrednih skupnosti zbrali v šolskem parlamentu, ki je zasedal v mali telovadnici. Prišli so tudi "parlamentarci" podružničnih šol iz Kisovca in iz Senožeti. Najprej smo, kot je navada odraslih, izvolili predsedstvo, kije skrbelo za red in vodilo zasedanje parlamenta. Pogovora so se udeležili tudi nekateri učitelji in ravnatelj, ki je ob koncu zasedanja odgovoril na vprašanja učencev. Parlamentarci so razpravljali o medijih in prostem
času. Učenci srednje stopnje so bili mnenja, da nekateri mediji, predvsem TV, slabo vplivajo tako na zdravje kot na vedenje otrok, sedmošolci in osmošolci pa so dokaj pozitivno ocenili množična občila, predvsem računalnik in internet. Potem so prišla na vrsto vprašanja ravnatelju. V prihodnosti je ravnatelj obljubil računalniški krožek za učence ter avtomat za brazalkoholn pijačo. Šolski parlament bo zasedal spet spomladi. Takrat bomo mladi "parlamentarci" že lahko ugotavljali, kako odrasli držijo besedo.
Andreja Žnidar in Tjaša Polc, 8.C., OŠ Toneta Okrogarja, Zagorje
Ne bom preveč jedla, pila alkohola, kadila, ogrožala okolja in ljudi, uživala mamila,
^ pretirano gledala ■, TV.
Marino Recek, 6.b,
17. GRUDNA 1998
m.rJr.olin.r-Ir.s
Č!\0,1________lU&Čkll
Kako ste? Zunaj sije sonček, snega je veliko in kmalu bodo počitnice. Razlogov za dobro voljo je več, kot preveč.
Kot sem že omenila, pa je treba na dan potegniti tudi bunde in med toplejša oblačila spadajo tudi plašči. Med drugimi tudi krzneni plašči. Ni bolj ogabne stvari kot, če ti prijeten zimski sprehod zmoti pogled na žensko bitje ovito v krzno. Sama se ne bi niti malo dobro počutila, če bi na meni viseli sestavni deli mrtve živali. Ljubke živalce, ki so še lansko leto sproščeno tekale po prostranih gozdovih. Pa pride striček lovec, jo ustreli in jo odre.
Njeno kožo s krvjo, kitami in mišicami vred pa odpelje v krznar-no.Tam vse nečedne dodatke odstranijo in krzna sešijejo. Dodajo še podlago iz blaga in že je pred nami dokaz človeški živalskosti. BLJAK!
Saj so tudi navadni plašči, bunde in v skrajni sili umetno krzno privlačni na pogled. Če si po vsem zgoraj napisanem, se vedno želite krznem plašč,...
Tako še eno temo imam za vas. V Trbovljah imamo kar nekaj "garažnih" bendov. Nastali so kot skupina prijateljev, ki razbijajo po kleteh, garažah. Njihova glasba je bila slušjiva in postali so stalni znanci najprej zasavske in kasneje tuje publike. Uspeh zagotovljen. Pa še vedno se novi in novi frendi spravljajo v skupine in uničujejo bobniče staršev in sosedov. Nekateri so nadarjeni, drugi manj, vsi pa upajo, da jim bo uspel velik met, kot že tolikim pred njimi. Želim jim vso srečo in jim privoščim ves uspeh, ki si ga želijo. Zaslužijo si ga, ne glede na njihovo glasbo. Saj je treba kar nekaj vztrajnosti, da sestaviš bend. DAJMO!
Katra
5TRAiqrlT LPčjL
*
V petek 4. 12. seje v Svobodi vTrbovljah dogajal koncert. Plakati zanj so viseli po celem Zasavju in najti jih je bilo mogoče tudi po ljubljanskih cestah in faksih. Ker se v Zasavju že dalj časa ni dogajalo praktično nič, je bilo zanimanje za koncert veliko. Zagretost pa je upadla ob odpovedi nastopa domačih junakov (NTS) in novici, da bodo nastopili samo STRAIGHTERJI. Koncert je bil super in skupine so pokazale veliko. Ampak publika ni bila zadovoljna. Skejterčki in punksi navajeni vdane glasbe (ki sojo po pravici povedano tudi dobili) in dobrega žura z obilico pijače in še česa, niso trošili svoje energije pod odrom, kjer so pevci pljuvali čez meso, seks, alkohol in igre na srečo. Redke izjeme pa so bile nad koncertom navdušene in so dvigovale moralo publiki in samozavest nastopajočim. Deležni ste mojega spoštovanja...Nastopili so domčini TERMINAL DISEASE in REQUEST DENIED, ljubljančani CROSSROATSZ in krški mladci ŠALAGRAM ŠILA.
Kaj sploh je straight edge? To so fantje in dekleta, ki poslušajo hard kore glasbo, ne jejo mesa, ne uživajo drog, nimajo nezakonskih spolnih odnosov in ne igrajo iger na srečo. Kako pa jih ločimo od poverjev? Rover bo stopil do tebe s cigareto in začel razlagati, daje pustil žensko, da se zelo dobro počuti, ker že dva meseca ne je mesa in da se odvaja piti in daje to, kar vidiš v njegovi roki danes njegov prvi in zadnji čik. Pa kaj je z današnjo mladino.
Spet sem žurirala, Katra
L PE.CE.M&E.R.-DAtJ &t?JA PRi?TI AID5U
Kaj sploh je AIDS? Se kdaj vprašate od kje je ta bolezen sploh prišla? Kateri so bili prvi prenašalci? Kako se sploh lahko okužimo? Ali so že iznašli zdravilo za AIDS? Ali je več AIDSA med mladimi ali starimi?
Ja, na vsa ta vprašanja so nam odgovorile dr.Fakinova in dr.Peščeva. Sedaj pa nekaj besedic, kako je potekal naš dan. Ob 10:00 je bilo najprej splošno predavanje o AIDSU, ki gaje vodila dr. Fakinova.
14:20 je bila okrogla miza dijakov s pripravljenimi vprašanji, ki sojih še posebno zanimala.
Ker pa vem, da vsakega vsaj malo zanima o AIDS-u in seveda virusu HIV, sem vam pripravila nekaj vprašanj, ki šobila najpogosteje zastavljena na naši okrogli mizi.
KAJ SPLOH JE AIDS?
To je sindrom imunske pomanjkljivosti.
KDAJ SO PRVIČ ODKRILI BOLEZEN AIDS?
Prvič seje pojavila pri opicah, kot tako imenovan virus HIV. Kasneje se je ta virus prenesel na človeka. Kako, še danes ne vedo.
ALI SO ŽE IZNAŠLI ZDRAVILO ZA AIDS?
Ne, zdravila, ki bi aids 100% pozdravil ni. Obstajajo pa neki koktejli, ki podaljšajo življenje obolelim za virusom HIV.
KAKO SE AIDS PRENAŠA?
Najpogosteje se prenaša s spolnimi odnosi, preko krvi, z iglami, preko krvi in krvnih derivatov, z okužene matere na otroka.
KAKO SE LAHKO ZAŠČITIMO?
Za zaščito pri spolnih odnosih je nujna uporaba kondoma. V Sloveniji krvi ne uvažamo, zato se ni treba bati, da bi se okužili v bolnici preko transfuzije.
ALI JE VEČ AIDSA MED MLADIMI ALI STARIMI?
Aidsa je več med mladimi, to pa zato, ker so vsi mladi tako nepazljivi. PAZITE SE!
ČE VEŠ, DA SI OKUŽEN ZVIRUSOM HIV IN ZARADI JEZE SPIŠ S STOTIMI LJUDMI. ALI JE TO SODNO KAZNIVO?
To je sodno kaznivo le v primeru, če človeku lahko to tudi dokažejo.
No, to je bilo nekaj kratkih odgovorov na najpogostejše zastavljena vprašanja. Samo še ena novica. Če sumite, da ste oboleli za AIDS-om ali da ste okuženi z virusom HIV, se lahko testirate. V Trbovljah se lahko testirate v Zdravstvenem domu, v Ljubljani v Kliničnem centru,... Pa veliko sreče,
Lucija.
JAZ 5LM PEilčjAČNA
Misliš, da si edina na tem svetu, ki mora nositi očala, ima pegice in v ogledalu vidi le preveč kilogramov? A če samo malo pogledaš nase iz druge strani, si prav lepa. Vsak ima zunanjo in notranjo lepoto, VIDEZ ŠE NI VSE. Zato poskrbi, da boš v notranjosti nosila nakaj posebnega, nekaj s čimer se boš lahko postavila pred drugimi. Odpravi vse ovire, ki delajo mejo med tvojim videzom in notranjostjo. S težavami se moraš spopasti samozavestno. Najprej se moraš sprijazniti z dejstvi sama v sebi, šele nato te bodo drugi imeli za lepo, drugačno.
Veš, vsakdo je nekaj posebnega. Če bi bili vsi ljudje enaki, sploh ne bi imelo pomena.
Lucija
~i tl t ri t ti xn D
ZAPLEŠITE PORNO POLKO Z ORLEKI
Izšla je nova CD plošča in kaseta skupine Orlek SALAMURCA, ki se precej razlikuje od ostalih, že izdanih albumov. Enakost je v tem, da je vsaka plošča zbirka različnih zvrsti glasbe, skozi katero se prepletajo tematsko podobna besedila. Tako lahko vsaj ena pesem ugaja čisto vsakemu poslušalcu. Je prav to bistvo vašega repertoarja, ali ste nasploh navdušeni nad vsako zvrstjo glasbe?
Album Salamurca se dejansko razlikuje od ostalih, že izdanih albumov. V bistvu gre za odmik od dosedanje tematike, katero smo obdelovali. Vendar pa ima album še vedno tisti, za nas tako značilen vonj po Zasavju. Zbir glasbe in pa tematika besedil, pa povsem ustreza tematsko zaključeni celoti, imenovani Salamurca. Naš repertoar res obsega velik izbor najrazličnejše zvrsti glasbe, vendar pa se v vsaki čuti značilen zven ansambla.
Pisec besedil si ti, Vlado. Orleki že od vsega začetka opevate socialne odnose v družbi, položaj posameznika v družbi, bede današnjega življenja,... Najbrž imaš kot opazovalec in bivši študent sociologije določen odnos do tem, načetih v pesmih?
Pesem TVOJ SIN opeva problematiko drog. Droge so v Zasavju čedalje večji problem. Je pesem nastala kot opozorilo izpostavljenim - mladim?
Že od nekdaj so me zanimale sociološke teme. Se pravi, odnosi v družbi, odnos družbe do posameznika in obratno. Problemi oziroma odkloni v družbi, posamezniki, ki se ne morejo povsem vključiti v normalni tok družbe, itd.... Pri pesmi Tvoj sin sem se problema zasvojenosti lotil z drugega zornega kota. S stališča staršev, ki vlagajo ves trud v svojega otroka in nazadnje bitko življenja izgubijo.
Plošča se začne s pesmijo SALAMURCA/PARTA I, konča pa se s SALAMURCO/PARTA II. V kakšni povezavi je to?
Skladba Salamurca je inštrumentalna zadeva in škoda bi bilo, daje ne bi obdelali električno in nato še akustično, vmes pa pokazati ostali Sloveniji, kakšen glasben potencial premoremo v Zasavju.
Poleg vaše raznolike zasedbe inštrumentov ste vpeljali še violine, bariton, klarinet. Na pomoč so vam priskočili zasavski glasbeniki. Pogosto sodelujete z ostalimi glasbeniki? Je Zasavje zakladnica glasbenikov in kako se to odraža v slovenskem merilu?
Na začetku moram povedati to, da nas je v ansamblu dovolj za igranje glasbe, katero ustvarjamo. Dovolj je solistov in ostalih stvari, ki dajejo Poln zvok. Vendar smo se odločili za sodelovanje na podlagi dejstva, da Pokažemo ostali Sloveniji s kakšnim, ogromnim, vrhunskim, glasbenim Potencialom razpolagamo v Zasavju. Z zasavskimi glasbeniki zelo radi sodelujemo in to bomo počeli tudi v prihodnje. Zasavje je prava glasbena Zakladnica, tega ni nikjer drugod v Sloveniji.
Posneli ste tudi dva videospota za pesmi NA KUM in PORNO POLKA. Pravite, da bo Porno polka drugi hit tega albuma. Uidi sam sPot je nekaj posebnega. Glavno vlogo odigra bobnar Jože Pečnik, Mica Pica pa je kar harmonikaš Jure Tori. O čem sploh govori ta Pesem? Kako je nastala ideja?
Videospot Na Kum predstavlja Zasavje v drugačni luči, kot smo ga opisovali doslej. Želeli smo naše kraje predstaviti tudi kot naravno lepoto, torej turistično. To nam je v celoti uspelo.
Pri Porno polki je stvar malo drugačna. Opazil sem, da so ostali člani ansambla tudi izvrstni igralci in bilo bi škoda, da bi ta dar kar tako izpustili. Joco izvrstno igra povprečnega TV gledalca, dočim smo Jureta spremenili v dekle - Mico, ker nismo uspeli dobiti adekvatne zamenjave. Pesem ima na prvi pogled humorno vsebino, vendar pa je to ostra kritika dvojne morale in pa klasične slovenske zaplankanosti. Ideja je prišla iz vsakdanjega življenja.
Originalnost pa daje albumu tudi ovitek, kije vsebinsko povezan s pesmijo NA KOLINAH, avtorja Franca Slavinca. Se je tudi ideja za ovitek porodila v tvoji glavi?
Pesem Na kolinah je edina prava pesem, ki povsem enostavno in zelo efektno opisuje dogodke na kolinah in kot taka se popolnoma vklaplja v kontekst albuma Salamurca.
Ovitek je delo DUŠANA KASTELICA -še en zasavski biser, ob pomoči Jureta. Pri tem sta imela popolnoma proste roke.
Vse o skupini Orlek lahko najdete tudi na Internetu (http://www.orlek.org). Kdo ureja in oblikuje vašo stran? Na tej strani obstaja tudi knjiga gostov. So vam do sedaj pisali kakšni, še posebej zanimivi poslušalci?
Na Internetu smo že kar nekaj let, skoraj od samega začetka, in to po zaslugi Marka Prpiča, tedanjega urednika TV Slovenije. S tem se največ ukvarja saksofonist Miran Mars in pa Jure Tori. Elektronsko pošto dobivamo dobesedno od vsepovsod, iz Avstralije, Kanade,...
V ponedeljek, 28.12.1998, ob 20.30 uri, boste v okviru novoletnih prireditev igrali v Svobodi v Trbovljah, s predskupino GDO? iz Zagorja. VSTOPNINE NE BO!! Predlansko leto ste nastopali v Zagorju, lani in letos ne, kako to? Uidi letos je v okviru novoletnega programa Zagorja veliko skupin iz Hrvaške. Zdi se mi, da vas, in na sploh vse slovenske skupine, potiskajo v ozadje. Je slovenska glasba slabša od hrvaške in ne zadovolji poslušalcev?
Ja, letos bomo v okviru novoletnih prireditev igrali v Trbovljah in sicer v Svobodi. Razlog, da nismo nastopili lani in da ne bomo letos, je čisto preprost - nismo prejeli povabila. Nimam občutka, da bi nas kdo zapostavljal; če pa, je to njegov problem, jaz se s tako mislijo sploh ne ubadam. Sicer pa je slovenska glasba, kakršno poznam jaz, za nekaj korakov pred povprečnim slovenskim poslušalstvom in seveda tudi pred tovrstnimi hrvaškimi izvajalci. Dejstvo je pač to, da povprečnega slovenskega poslušalca pritegnejo plehke melodije, s prav ostudnimi teksti, ob katerih lahko dobiš sladkorno bolezen, obenem pa te melodije mejijo na plagiate, če to že niso. In prav to ponujajo tovrstni hrvaški izvajalci. Znano je tudi to, da razen redkih izjem, prihaja k nam iz Hrvaške večinoma tretja liga. Sicer pa, ali ni znan pri nas Slovencih rek, daje sosedova pogača zmeraj boljša od domače!
Katja S.
Skupina HIŠA iz Trbovelj vabi v soboto, 19.12., ob 21. uri, na promocijo njihove nove plošče KOMPAS SRCA (na koncertu jo bo možno kupiti), ki bo v Svobodi v Trbovljah. VABLJENI!
Lestvica S-pička je na 41. strani.
103 LETA FRANČIŠKE MAJCEN
V	petek, 11 .decembra, je slavila oskrbovanka Doma upokojencev Franc Salamon na Tereziji v Trbovljah, Frančiška Majcen, svoj 103.rojstni dan. Jubilantko so ob tej priložnosti počastili z obiskom in čestitkami predstavniki doma, v katerem preživlja svoje dni, sorodniki, društva upokojencev in morda še kdo iz kakšne organizacije. Kolikor je znano, je Frančiška Majcen doslej dosegla kljub težkemu življenju v mlajših letih najvišjo starost v Trbovljah. Doslej so tako visoka leta dočakale g.Čibejeva 101 in Micka Gričar 102 leti. Jubilantki veljajo tudi s strani uredništva in bralcev Zasavca, najboljše želje in čestitke.
UL
V	SEDRAŽU ZBIRAJO ZA
PRAPOR
Društvo upokojencev je god sv.Barbare, zaščitnice rudarjev, počastil posebno slovesno. Zbralo se je okrog sedemdeset rudarjev -nekateri so bili celo v uniformah. Od gasilskega doma do cerkve jih je pospremila rudarska godba na pihala iz Hrastnika, igrali so tudi po maši. Zanimivost te cerkve je v tem, da ima stranski oltar posvečen sv.Barbari. Vrednost mu daje 97 let star prapor z raznimi napisi, ki so ročno izvezeni. Je pa že poškodovan, zato so rudarji začeli z akcijo zbiranja prispevkov za nov prapor. V Sedražu so z rudarstvom povezani, saj so desetletja delali v rudniku Huda jama, ki je že precej let zaprt.
Fanči Moljk
IZLET
NA SAVNO PEČ
Planinska skupina PDT pri Društvu upokojencev Trbovlje je kljub zimskemu času, snegu, oblačnosti pa tudi kratkim dnevom, organizirala in izpeljala dva zimska izleta. Prvega so izpeljali v nedeljo, 29.novembra. Z vlakom so se v jutranjih urah zapeljali do Zidanega mosta, nato pa so pot nadaljevali nazaj proti domu preko vasi Širje, mimo Brvarja do Savne
GRUDNA 1998
77, j j d J f, G J G 77. G J f. £;
peči, nato pa so se vračali skozi Hrastnik nazaj domov v Trbovlje. Izleta seje udeležilo 20 izletnikov, vodil pajih je Vinko Pfeifer.
Naslednji izlet so pripravili v soboto, 5.decembra. Že v popoldanskih urah so se od doma Svoboda napotili preko Golovca in mimo Katarine ter Vrharja na Mrzlico. Izlet je sodil v sestav VII.nočnega planinskega pohoda z baklami na Mrzlico. Udeleženci izleta so se še isti večer vračali nazaj na domove ob siju lune, bakel in žepnih svetilk. Pot je bila ob obilici snega zelo zanimiva in lepa.
U.
VEČJA POSMRTNINA V TRBOVLJAH
Konec novembra 1998 se je sestal na svoji seji upravni odbor Solidarnostne posmrtninske samopomoči, ki deluje v okviru Društva upokojencev Trbovlje. Ugotovil je, da samopomoč deluje brez zapletov, in kakšnih težav, normalno in v skladu s prejetimi pravili. Samo v prvih enajstih mesecih leta 1998 je SPS izplačal 178 posmrtnin po 95.000,00 SIT za umrle člane te samopomoči, sicer pa odkar obstaja ta samopomoč tj. od leta 1975 dalje, je bilo izplačanih posmrtnin že okoli 4.800. Odbor je sklenil, da znaša članarina za leto 1999 po
1.900.00	SIT za vse leto. Za razliko od leta 1998 sojo dvignili za 100 SIT. Povečali pa so tudi izplačila na račun posmrtnin. Od 1.januarja 1999 dalje bodo za umrle člane izplačevali po 100.000,00 SIT.
V letu 1998 je imela Solidarnostna posmrtninska samopomoč pri DU Trbovlje, skupno okoli 11.000 članov. Od tega je bilo 5082 čalnov iz vrst upokojencev.
Vzajemna samoomoč pri Zvezi društev upokojencev Slovenije -ZDUS pa je določila članarino za leto 1999 v višini po 650 SIT. tj.
50.00	SIT več kot leta 1998. Posmrtnino pa bodo izplačevali v višini po 25.000 SIT. Tako bo za člana Solidarnostne posmrtninske samopomoči pri DU Trbovlje, ki je hkrati član Vzajemne
samopomoči pri ZDUS-u, izplačana skupno posmrtnina svojcem umrlega v višini po
125.000	SIT. To bo veljalo od 1.januarja 1999 dalje.
U.
SLIKARSKA RAZSTAVA V KNJIŽNICI
Znani slikar in pesniški ustvarjalec Vinko Hrovatič iz Hrastnika, se je v Trbovljah, svojem rojstnem kraju, znova predstavil. Tokrat kot slikar in literat. V ponedeljek, 7.decembra je postavil v mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja, samostojno razstavo slik, ki jih je ustvaril v zadnjem času. Predstavlja se s 17 deli - krajinami v suhem pastelu. Poleg tega je v dveh vitrinah na voljo za ogled tudi njegova literarna bera. Tokrat razstavlja tudi 38 svojih knjig - pesniških zbirk in proznih del. Vse knjige je napisal in povezal v platno sam. Doslej sta izšli v samozaložbi le dve njegovi knjigi, ostale knjige pa se smatrajo še vedno kot rokopisi, ki čakajo založnika. To dokazuje, kako
plodovitega likovnega in literarnega ustvarjalca imamo v naših krajih, ki po svojih delih daleč presega meje naših občin. Razstavljena dela bodo na ogled do 20.decembra, vsak dan v času, ko je knjižnica odprta.
T.L.
UPOKOJENCI KEGLJAČI NA BORBENIH IGRAH
24.novembra je potekal na Ravnah na Koroškem tradicionalni četveroboj v borbenih igrah v kegljanju med ekipami upokojencev. Ekipno so bili doseženi tile rezultati: 1. Ludvik Jerman (DU Trbovlje) 241, 2. Horst Parotat (DU Ravne) 225, 3. Edo Kopmajer (DU Ravne) 220,4. Franc Perko (DU Hrastnik) 219,5. Ivan Brečko (DU Trbovlje) in Marjan Prhne (DU Hrastnik) 212,
7.	Jože Tomše (DU Trbovlje) 202,
8.	Adolf Laznik 199 kegljev. Tekmovanje je vzorno
organiziralo in izpeljalo DU Ravne na Koroškem-komisija za šport in rekreacijo.
IL.
SREČANJE KUMSKE KONJENICE
Člani društva kumske konjenice so se v soboto, 12. decembra zbrali na občnem zboru v Planinski koči na Dobovcu. V letošnjem letu so povečali število konj in jahačev, obnovili in nabavili novo opremo, organizirali so pohod konjenikov od Kuma do Logarske doline, si ogledali konjeniško razstavo v Avstriji in sejem konjeniške opreme v Veroni.
Kumska konjenica, ki se financira izključno iz sredstev donatorjev, za leto 1999 načrtuje nov pohod konjenikov v Logarski dolini, njihov namen je tudi organizirati tabor konjenikov ter povezovati se in sodelovati s sosednjimi društvi. Želijo pa prispevati tudi k razvoju turizma v Zasavju.
Urša Kmetec, foto PRAV
ŠPORTNI RADAR
l.B SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA
Zagorje - Union Olimpija mladi 86:68 (54:32)
GD Hrastnik - Kemoplast 94:88 (44:43)
l.B SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
Ribnica - Dol TKI Hrastnik 28:23 (12:12) Šmartno - Sevnica 30:24 (15:8)
2.SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA
Malgaj Rudar - Celje 86:70 (45:35)
UROŠ STOKLAS:
»ŽELIM POSTATI DRŽAVNI PRVAK«
Uroš sodi med tiste športnike, katerega športni dosežki so poznani tudi izven zasavskih meja. Cenite ga očitno tudi bralci Zasavca oziroma so njegovi kegljaški rezultati tako dobri, da ste ga izbrali za športnika Zasavja meseca novembra.
V imenu uredništva in glasovalcev ti čestitam za naslov športnika meseca. Zanimivo, da si že drugi kegljač Rudarja, ki
se lahko v letošnjem letu pohvali s tem naslovom.
Mislim, da smo v zadnjem času dosegali dobre rezultate. Tako klub, kot tudi posamezni kegljači. Očitneje naše dobre rezultate začela ceniti tudi naša športna javnost.
Tvoji dosedanji največji uspehi?
Zmaga na svetovnem pokalu leta 1996, ekipno srebrno odličje s SP1998, drugo mesto na DP posamezno, nekaj tretjih mest, v paru s Bogdanom Hribarjem sva bila nekajkrat druga na DP itd.
Kakšne so želje in cilji ekipe Rudarja, katere član si, v letošnjem DP?
Naše želje so uvrstitev med prve tri ekipe v DP, kar nam trenutno uspeva, saj smo po prvem delu tekmovanja na drugem mestu. Z dobro igro v nadaljevanju prvenstva se nam odpirajo vrata v evropska tekmovanja. Prvouvrščena ekipa državnega prvenstva se bo uvrstila na svetovni in drugouvrščena ekipa na evropski pokal.
In tvoji cilji?
To sezono, ko ni večjih evropskih ali svetovnih tekmovanj, je moj cilj vezan predvsem na državno prvenstvo. Želim zmagati. Že nekaj let sem med štirimi najboljšimi kegljači v Sloveniji in čas je že, da se enkrat povzpnem na najvišjo stopničko oziroma, da osvojim naslov državnega prvaka med posamezniki.
Ekipa KK Rudarja in tudi nekateri njeni člani so že nekaj časa v prvi ligi med najboljšimi. Kakšen je odziv občine, župana?
Tisti, ki so na občini zadolženi za spremljanje
športa, delajo po kriterijih, ki so bolj naklonjeni popularnejšim in množičnejšim športom. Očitno dajo večji poudarek množičnosti kot vrhunskim dosežkom. Tudi zato je naš klubski proračun med siromašnejšimi v Trbovljah.
Bo po volitvah drugače?
Upam, da bo odnos drugačen. Športni dosežki bi po mojem morali biti med pomembnejšimi kriteriji za dodelitev finančnih sredstev.
Razmišljaš, da bi se aktivneje ukvarjal še s kakšnim drugim športom?
Do naslednjega svetovnega prvenstva leta 2000 na Poljskem, bom zagotovo vztrajal v kegljanju. Mislim, da na SP še nisem rekel zadnje besede. Predvsem med posamezniki, kjer mi je letos v Celju nekoliko spodletelo oziroma sem dosegel slabši rezultat, kot sem pričakoval. Vseskozi sem želel leteti s padalom in željo v tem letu tudi izpolnil.
Koliko časa dnevno nameniš za trening?
Treniram najmanj dve uri dnevno, pred pomembnejšimi tekmovanji pa celo dvakrat dnevno.
Kako je s poškodbami? Vemo, da ima nekaj težav s poškodbo, tvoj kolega iz ekipe, Bogdan Hribar?
V zadnjem času so se pojavile bolečine v hrbtenici, podobno kot pred zadnjim SP. Verjetno se poškodba ni dobro sanirala. Zaenkrat to ne vpliva na moje rezultate.
Ob koncu pogovora je Uroš vsem bralcem Zasavca zaželel vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto.
Igor Goste
KEGLJAŠKI KOTIČEK
V	S.krogu 1 .lige za moške, so kegljači Rudarja premagali ekipo iz Gorice z rezultatom 7:1 (5698:5187). Znova je bil zelo dobro razpoložen Uroš Stoklas, saj je prvič v letošnjem prvenstvu podrl več kot 1000 kegljev, in sicer 1009. Izkazala sta se tudi Gantar z 968 in Šeško z 956 podrtimi keglji. Hribar zaradi poškodbe ni nastopil. Tudi v zadnjem, 9.krogu, so zmagali.
V	Postojni so z rezultatom 2:6 (5788:5862) porazili ekipo Proteus-Liv. Zelo se je izkazal Mažgon, kije podrl kar 1034 kegljev. To je bil najboljši dosežek v tem krogu. Odlično so metali še Blaha (993), Šeško (972), Gantar (969), pa tudi Hribar, ki je po poškodbi znova nastopil. Rudarje po prvem delu DP na drugem mestu s M.točkami. Prvi je Prosol-Stiking, ki ima 14 točk.
Ekipa Saše Burje, Prosol-Stiking je v S.krogu 1 .ženske lige dosegla že sedmo zmago. Tokrat so v Izoli ugnale ekipo Mehano Izola z rezultatom 3:5 (2552:2606). Tako kot že vso sezono je tudi tokrat Saša metala odlično. Podrla je 470 kegljev, kar je bil drugi rezultat S.kroga.
V	zadnjem krogu prvega dela DP so s 6:2 (2637:2485) premagale še zadnje uvrščeno ekipo ETA Kamnik. Saša je tokrat podrla 435 kegljev. Po prvem delu DP je Sašina ekipa na drugem mestu s 16.točkami.
V	2.ligi za moške-vzhod so zasavske ekipe dosegle naslednje rezultate:
Sinet Hrastnik je doma premagal ekipo Fužinar z rezultatom 7:1 (5336:5148). Izkazal seje Drame, kije podrl 958 kegljev. V zadnjem
11.krogu prvega dela so bili v gosteh pri Konstruktorju poraženi z rezultatom 7:1 (5275:4980). Po prvem delu so Hrastničani na petem mestu.
Favorizirana Litija je doma uspela iztržiti le točko z Rudarjem iz Črnomlja. Rezultat je bil 4:4 (5280:5258). Najboljši pri Litjanih je bil Novak z 949 podrtimi keglji. V zadnjem krogu so premagali ekipo Fužinarja z rezultatom 1:7 (5145:5404). Novak je podrl 947, Šijakovič 915 in M.Kralj 904 keglje. Kegljač Litije Dušan Lebeničnik nam je povedal, da so z drugim mestom po prvem delu zadovoljni, saj jih je po uspešni lanski sezoni zapustil trener in Jerič, ki sta odšla k Rudarju.
V	Konjicah je bil visoko poražen Rudar, saj je izgubil z rezultatom 7:1 (5613:5262). Že v naslednjem krogu so doma s 6:2 (5242:5138) premagali ekipo Kovinotehne. S to zmago so po prvem delu na šestem mestu z 12.točkami, prav toliko kolikor sojih osvojili tudi kegljači Sineta.
V	3.ligi za moške-vzhod, kjer tekmuje tudi ekipa hrastniškega Rudnika, se odvija vse po njihovih pričakovanjih. Z zmago v S.krogu proti prvouvrščeni ekipi Korotan, so z zaostankom 1 točke na drugem mestu. Goljufije podrl kar 951 kegljev, kar je za 3.ligo izvrsten rezultat.
Osem tekem so odigrali tudi kegljači območne
kegljaške skupnosti Zasavje-Posavje. Druga ekipa Litije je s 6. točkami naskoka prva, Piramida Zagorje je po porazu z Liljani 7:1 (5226:4946) obdržala drugo mesto. V ligi nastopa 5 ekip.
Igor Gošte
ZAGORSKA KEGLJAŠKA TRIM LIGA
V	organizaciji Kegljaškega kluba Zagorje, je v teku tradicionalna trim liga v kegljanju, v kateri sodeluje 9 ekip iz Zagorja. Odigrana so bila 4.kola (sistem borbene igre), prva štiri mesta pa zavzemajo favoriti za letošnjega prvaka: 1 .Tref 18 točk, 2.Alnex 6,3.Eti EE16,4. Varnost
4.	Sledijo Fejst pub, Tref II, IGM, Eti EE II in Udarnik/NLP. Doslej so bili odigrani že trije derbiji. Varnost je ugnala Eti EE ter izgubila proti Alnexu, Tref pa je bil boljši od Alnexa. Najboljši dosežek v posameznem kolu ima Varnost - 405 podrtih kegljev.
Igor Grčar
OPRAVIČILO!
V	prejšnji številki smo zapisali napačen rezultat starejših deklic v rokometu. Igralke ŽRK Linne Zagorja so namreč proti Gramizu Kočevje slavile z 34:21 in ne izgubile, kot smo pomotoma zapisali. Za napako se vsem prizadetim iskreno opravičujemo!
17. GRUDNA 1998
v	J
?> J J O J . ir
KJP KAVKA & EKTREME TEAM NA TRIGLAVU
Pred časom so se v organizaciji Extreme teama člani KJP Kavke udeležili vzpona svojega prijatelja Mirka Lebarja, invalida, na Triglav in sicer v dveh turah. Prva je imela nalogo, da skupaj z Mirkom prepleza slovensko smer severne stene Triglava, druga pa, da Mirku omogoči polet v tandemu s Kredarice, ki pa zaradi vremenskih pogojev ni bil možen, zato so morali poleteti s Tožca.
Od članov KJP Kavke so pri podvigu sodelovali Miran Kokole in Andrej Pušnik in Ludvik Groboljšek. Projekt je v celoti uspel, kar je potrdil tudi Lebar sam.
Ob tej priložnosti se pri KJP Kavki za pomoč pri projektu zahvaljujejo Avtohiši Mazda Kržišnik, Bistro in Trgovini Slavi Kisovec ter Kmečkemu turizmu Zorc Smučidol.
Peter Motnikar
SPEKTAKEL, KI GA NI BILO
V petek, 11. decembra, naj bi bila v telovadnici osnovne šole Trbovlje odigrana košarkarska tekma med klubom Malgaj Rudar iz Trbovelj in ministri, poslanci v državnem zboru in državnem svetu ter državnimi sekretarji. Tekme naj bi se udeležili tudi Janez Podobnik, predsednik državnega zbora, Slavko Gaber, šolski minister in Miran Jerič, zasavski poslanec v državnem zboru. Slabšemu moštvu naj bi v drugem polčasu priskočil na pomoč Dušan Hauptman, upokojeni igralec Olimpije. Pokrovitelj obljubljenega spektakla, ki naj bi ga povezoval
Novoizvoljeni župan v akciji
Sašo Hribar, je bila občina Trbovlje.
Pa ni bilo čisto tako. Odigrani sta bili dve tekmi, prva med košarkarskimi veterani, to je bivšimi igralci kluba Malgaj Rudar in trboveljskimi gospodarstveniki proti politikom. Žal se tekme
Podobnik, Gaber in Jerič niso udeležili zaradi zasedanja državnega zbora. Druga tekma pa je bil derbi 11. kola druge slovenske košarkarske lige - vzhod.
Po krajšem ogrevanju igralcev in glasni ter uspešni glasbeni odmašitvi ušes gledalcev se je, s polurno zamudo, začela prva tekma, ki jo je povezoval Sandi Miklič in ki je poskušal zabavati z oponašanjem ministra za šport in kulturo. Za domače so igrali bivši minister za zunanje zadeve Zoran Thaler, župan Trbovelj, Ladislav Žgajnar, Jože Smole, Ljubo Cvar, Miloš Vengust, Silvo Udrih, Oto Račič in Dušan Hauptman, ki je konec 70-ih let igral v Trbovljah.
Za "goste" pa so igrali Božo Marot, Jože Klanšek, Zdenko Savšek, Jože Potrpin, ki so bili leta 1995 slovenski mladinski prvaki, Milan Perpar, Alojz Deželak, Toni Žagar, ki so v 70-ih letih igrali v takratni drugi zvezni ligi ter Rudi Potrpin, Mišo Gornik, Aleš Berger in Stane Košnik.
Domači so takoj povedli, medtem ko so gostje poskušali z menjavami, ki pa niso spremenile rezultata prvega, 15-minutnega polčasa, ki se je končal z rezultatom borih 28:20 v korist domačih. Čeprav zagretosti in zagnanosti za igro res ni manjkalo, pa je obema ekipama očitno primanjkovalo treninga, sploh vaj v metanju žoge na koš. Ukradene žoge in hitri protinapadi so se večinoma končevali neuspešno. Zgrešenih košev je bilo resnično preveč. Zato pa so igralci pokazali pestro znanje drugih športov: tekanje za žogo je spominjalo na nogomet, eden izmed tekmovalcev je očitno večji ljubitelj odbojke kot
košarke, košarkarska žoga je nekajkrat pristala v rokometnem golu, manjkal pa ni niti prizor hoje po kolenih. Res pa je tudi, da je šlo za prijateljsko tekmo. Gledalci, večinoma osnovnošolci, vajeni ameriške NBA lige, so kljub temu vztrajno vzpodbujali igralce, sploh pa, seveda, Hauptmana. Tekma se je zaključila z zmago domačih z rezultatom 39:35.
Višje kakovostne ravni je bila druga tekma med Malgaj Rudarjem iz Trbovelj in Celjem, ki je v Trbovljah doživelo svoj drugi poraz v sezoni. Ob polčasu je bil rezultat 45:35 , ob koncu tekme pa 86:70 za Trboveljčane.
Urša Kmetec
ČLANI
SD KISOVCA SPET IZGUBILI SREČANJE
V nedeljo, 29.11. seje članska ekipa Strelskega društva Kisovca na mestnem strelišču v Kranju pomerila s SD KRANJ II. Čeprav so se trudili, je zmaga vendarle zasluženo ostala v Kranju, saj so Kranjčani z rezultatom 1674 daleč prekosili Kisovčane. Najuspešnejši strelec pri gostih je bil zopet Zvone Pograjc s 551 krogi.
Letos skušajo nekoliko pomladiti in spremeniti ekipo, s tem, da počasi prihajajo na površje mladinci, ki bi bili sposobni v dveh, treh letih popeljati ekipo iz
III.	v II. ligo.
Dne 27.11. pa je bil v Trbovljah drugi turnir v streljanju z zračno puško, v Koroško-štajerski-zasavski ligi-jug za pionirje in ml. mladince.
Gostitelj turnirja je bilo tokrat
SD Trbovlje. Med pionirji ekipno so se najbolj odrezali strelci SD Rudnik-Hrastnik s 511.krogi, medtem ko so Kisovčani zasedli tretje mesto s 499.krogi. Posamezno se je najbolj potrudil član SD Rudnik-Hrastnik Slobodan Jurišič s 177 krogi. Odlično drugo mesto pa je v enotni konkurenci zasedla Manca Vovk s 175 krogi.
Mlajši mladinci so se pomerili prav tako v enotni konkurenci posamezno. Na prvih treh mestih najdemo kar tri ml. mladince SD Kisovca, najboljši pa je bil Sašo Piskar s 366 krogi. Naj še omenim, da se bodo uvrstitve na posameznih točkovale tako, da bomo na koncu osmih turnirjev dobili najboljšo ekipo ter posameznike v Zasavju.
PO TREH PORAZIH PONOVNO ZMAGA
Srečanje med SD Kisovec in SD Leskovec II bi morala biti že 4.12., vendar pa je bilo zaradi neugodnih vremenskih razmer prestavljeno na sredo, 9.12. To pa je očitno ustrezalo Kisovčanom, saj so streljali odlično. Najbolj prijetneje presenetil mladinec Igor Zibelnik s 561 krogi, kar je Kisovčane pripeljalo do nove zmage z rezultatom 1668:1612. To je do sedaj najboljši rezultat strelcev Kisovca, ki ne bi bil sramoten niti za II. ligo.
Naslednje kolo je 20. decembra, vendar pa so Kisovčani prosti, saj je SD TRNOVO izstopilo iz lige, tako da bodo imeli naslednjo tekmo šele po novem letu.
Igor Zibelnik
• I	•	-£•
TORI
■S^cmfll
Tiskarna
Fotokopiranje

Trg Franca Fakina 2a, tel./fax: 0601/27-250, 0601/66-229
o
•	produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
•	snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja
•	trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije
•	VHS, S-VHS, BETA SP
Mic vidri, v *
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029,884 209 GSM: 041 681-584
OLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA | V SLOVENIJI
o
OBJAVA NA ATVSIONA ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
ODLIČNA IZVEDBA 26.MEDNARODNEGA KARATE TURNIRJA "TRBOVLJE 98"
Pred 26-imi leti, ko seje karate v Trbovljah šele začel dobro razvijati, enako kot tudi drugje po Sloveniji, je Karate klub Trbovlje izvedel prvi turnir ob koncu leta. Karate je v zadnjem desetletju postal predvsem šport oziroma veščina otrok. Poleg tekem v športnih borbah so se začela vrstiti tudi tekmovanja v katah. Turnir je z leti začel dobivati tudi značilnosti meddržavnega oziroma mednarodnega turnirja. Iz leta v leto je na turnirju prisotnih več tekmovalcev. Največ jih je doslej nastopilo že preko 600. Nekateri dosedanji zmagovalci so tudi nosilci medalj z evropskih in svetovnih prvenstev.
V	soboto, 12.decembra, je Karate klub Tika Trbovlje organiziral 26.mednarodni karate turnir Trbovlje 98. Tako kot že v zadnjih nekaj letih je bila športna dvorana v Trbovljah nabito polna, tako tekmovalcev kot tudi ljubiteljev karateja, ki so si tekmovanje ogledali s tribune. Kar 526 tekmovalcev in tekmovalk vseh starostnih skupin iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Slovaške in Slovenije je merilo moči v izvajanju kat in v športnih borbah v posamičnih konkurencah. Organizatorju je uspel svojevrsten podvig, saj je tako številčno tekmovanje izvedel na štirih boriščih ter ga zaključil že pred osmo zvečer. Za primerjavo lahko vzamemo enega najštevilčnejših in najuspešnejših turnirjev v Evropi - Bavaria Open, ki je bil izveden pred 14-imi dnevi. Na osmih boriščih se je 750 tekmovalcev borilo dolgo v noč. Trboveljski organizatorji imajo poleg zelo uspešne organizacijske formule tudi najdaljšo tradicijo karate turnirjev celo v Evropi.
Tako kot v organizacijskem pomenu so trboveljski karateisti tudi na tekmovalnem področju igrali zelo pomembno vlogo, saj so nastopili v dobri številčni in tudi kvalitetni zasedbi. V dopoldanskem delu, ko so nastopili v najmlajših starostnih kategorijah, je nastopilo 21 domačih tekmovalcev. Najprej so nastopili kataši. V zelo močni konkurenci, kjer so Slovaška, BiH in Hrvaška nastopili s svojimi najboljšimi tekmovalci se je v finalni krog uspelo uvrstiti Jasni Kovačič, Zorici Rašljič in Poldiju Hermanu. Najbližje medalji je bil tokrat oldi Herman, ki je na koncu osvojil četrto mesto. V športnih borbah so nastopili: Blaž Kešnar, Elvis Selimovič, Gorazd Gričar in Poldi Herman. Kešnar je izgubil v l.kolu, Selimovič in Gričar pa v drugem. Zadnji je stopil v ring najstarejši in najizkušenejši Herman. Njegov cilj je bil izboljšati svoj uspeh iz lanskega turnirja, kjer je osvojil bronasto medaljo, zato je nastopil zelo motivirano. Poldiju je uspel veliki met, saj je izgubil šele v zadnjih sekundah finalne borbe z minimalno razliko 3:4 proti bosanskemu reprezentantu ter osvojil srebrno medaljo.
V	popoldanskem delu je nastopilo šest
Jernej Simerl in Miha Kovačič (oba KK Tika
Trbovlje) v družbi z nosilcem več medalj s
svetovnih in evropskih prvenstev, Belgijcem Juniorjem Lefevrom.
Trboveljčanov: Maja Jagodič, Ivan Ostojič, Franci Ceferin, Dalibor Filipič, Miha Kovačič in Edin Salkič. Osvojena srebrna medalja Hermana je bila za njih še dodaten motiv za dober nastop. Kar njim ni uspelo v katah, njim je kot že večkrat do sedaj v športnih borbah. Ostojič in Ceferin sta izgubila že v prvem oziroma drugem kolu. Ostali trije pa so krojili sam vrh. Filipič in Salkič sta izgubila šele borbi za nastop v finale, s slovaškima reprezentantoma ter osvojila bronasti medalji. Letošnji mladinski državni prvak v kategoriji do 60 kg, Dalibor Filipič, žal še ne bo izpolnil starostne norme 16 let za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo v Španiji februarja rihodnje leto. Vse bližje pa mu je Salkič pri starejših mladincih v kategoriji do 65 kg. V Trbovljah je bil v članski kategoriji do 68 kg najbolje uvrščen slovenski tekmovalec, saj sta se pred njega uvrstila samo slovaški in hrvaški reprezentant.
Ena najkvalitetnejših kategorij je bila kategorija mlajših mladincev do 70 kg, kjer je nastopil Miha Kovačič. V tej kategoriji sta nastopila Slovaka - letošnji
mladinski evropski prvak do 70 kg in evropski podprvak do 65 kg. Njun renomeje bil premalo za vidnejši rezultat na tem turnirju, saj sta oba izgubila že v 1 .kolu s slovenskimi tekmovalci. Kovačič je že kot nekaj turnirjev nazaj zopet nastopil izvrstno ter odločen, da na svojem turnirju ne prepusti slast zmage svojim konkurentom. V borbi do zlate medalje je premagal tudi vse svoje konkurente za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu. V polfinalu se je oddolžil Mariborčanu Rešlu, ki ga je premagal na mladinskem državnem prvenstvu pred slabim mesecem v Žalcu. S tem je Kovačič postal tudi najuspešnejši trboveljski tekmovalec na dosedanjih turnirjih. Miha je od leta 1991 osvojil kar osem medalj, od tega pet zlatih.
Na turnirju zaradi poškodbe roke žal ni mogel nastopiti lanski finalist, letošnji mladinski državni prvak in najresnejši kandidat za nastop na EP, Jernej Simerl. Tekmovanje je opravil v funkciji pomočnika uradnega napovedovalca na turnirju Boruta Markoška. Zadolžen je bil za koordinacijo zapisnikarskih služb. Delo je opravil zelo dobro, za kar je na koncu prejel tudi priznanje in čestitke vrhovnega sodnika na turnirju Mariborčana Primoža Debenjaka, ki to funkcijo opravlja že vrsto let. Duša in "motor" vseh 26-ih turnirjev v Trbovljah pa je zagotovo predsednik Karate kluba Trbovlje Franjo Glavica, ki mu vedno uspe sestaviti dobro organizacijsko ekipo, kije tokrat štela preko 50 ljudi.
Posebno velja pohvaliti sodnike, ki so zelo uspešno opravili svoje delo, saj so s svojim dobrim delom skrbeli, da ne bi prišlo do morebitnih hujših poškodb med tekmovanjem v borbah, kar pa je za tovrstna tekmovanja še posebej pomembno.
Vodstvo kluba se še posebej zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so preskočili na pomoč in s tem omogočili izvedbo kvalitetnega turnirja.
Bogdan Simerl
za naj športnika decembra
I	GLASUJEM ZA__________________________________
I	OBRAZLOŽITEV________________________________
I	___________________________________________
I	IME IN PRIIMEK_____________________________
I	NASLOV_______________________________________
I	OBČINA_______________________________________
fotokopij ne upoštevamo
s T) nlTvirn. ti 11 tl d
17. GRUDNA 1998
3
Piše: Primož Kostajnšek
HEP(S)m
©ETME(0)¥
daleč, daje izdelal seloten sistem za dovod goriva do rezervoarja, dovode zraka do motorja in za hlajenje zadnjih zavor ter celo vpetja zadnje preme. Seveda je podrobnost toliko, da jih je kar težko opaziti. Lepo so izdelane tudi zavore. Zavorni koluti so namreč tudi na modelu dodatno hlajeni, kar pa lahko opazite šele pri zelo natančnem ogledu.
Seveda to ni vse kar ponuja model mercedesa CLK-GTR. Ostale podrobnosti boste morali odkriti sami in lahko vam zagotovim, da vam ne bo čal. Če ne drugega, bo ena izmed polic v vašem domu izgledala precej lepše.
Na naši strani ponavadi govorimo o vsem kar je povezano z avtomobili, avtomobilskimi tekmovanji, zakoni in podobno. Tudi modeli avtomobilov, "igrače" za mlade in manj mlade tu niso nobena izjema. Tovrstna industrija je namreč v svetu zelo razvejana in tam so tudi modeli vse kaj drugega kot navadne igrače.
Podjetje Maisto, ki prihaja z daljnega vzhoda, si je v 28 letih delovanja pridobilo precejšen del tržišča, kvaliteta izdelkov pa je prepričala tudi Mercedes-Benz, daje ekskluzivno izdelavo modelov mercedesa CLK-GTR zaupalo prav omenjenemu podjetju. To pa ni kar tako, saj sta s takšnim dirkalnikom v naravni velikosti postala letošnja prvaka med avtomobili razreda GT legendarni Klaus Ludwig ter mladi Ricardo Zonta, ki bo v naslednji sezoni že nastopal v formuli 1.
Kljub temu, da Maisto izdeluje veliko število različnih modelov avtomobilov v treh velikostih: 1:24, 1:18 in celo 1:12, smo vzeli pod drobnogled prav model dirkalnega mercedesa, ki je na voljo v obeh barvnih kombinacijah, ki sta nastopali v letošnjem prvenstvu.
Že površni pregled modela kaže na to, daje proizvajalec izdelavo vzel izredno resno. Zunanjost je zelo lepo pobarvana, nalepke pokroviteljev so na pravih mestih in v pravih razmerjih, tudi štartna številka je prav takšna kot na izvirniku. Prednji in zadnji spojler sta izdelana iz plastike, ki daje vtis ogljikovih vlaken. Še lepša je notranjost, ki jo izdelavci modelov včasih nekoliko zapostvijo. Sedež s šesttočkovnim varnostnim pasom je v originalnih barvah, nalepke merilnikov in instrumentov na armaturi so razporejene z milimetrsko natančnostjo, na volanskem obroču pa so odtisnili celo mercedesov emblem in oznako za air-bag. Volanski obroč je seveda povezan s krmilnim mehanizmom, tako da obrača prednji kolesi in to s prav takšnjim razmerjem kot v dirkalniku. Precizno izdelana prestavna ročica daje vtis, daje z njo mogoče celo prestavljati. Ob njej je lepo vidno, koliko elektronike je v sodobnih dirkalnih avtomobilih, saj zapolni praktično ves sovoznikov prostor. Tudi pogled pod motorni pokrov vas ne bo razočaral. Lepo je vidno, kaj je na izvirniku izdelano iz ogljikovih vlaken, aluminija ali nerjaveče pločevine. Proizvajalec je šel celo tako
M MM/MU
iPiEismmE
Pri Malgaju Litija so preteklo soboto predstavili nov dosežek tovarne VW in sicer bora, ki predstavlja naslednika venta. Kupcem so zaenkrat na voljo bencinski motorji 1.6,1.8,2.3 V5 od 100 do 150 KM in dva dizelska in sicer 1.9 TDi (z 90 ali 110 KM). Pri bori je možen ročni ali avtomatski menjalnik. Poleg bogate serijske opreme je možno še ogromno nadgradnje. Cena je od 2.898.846 SIT naprej.
EM.
Foto: PRAV
ETRONIC-KOMET d o o.
Izdelava elektronskih sistemov, zastopstva, malo in veleprodaja
VELIKA PONUDBA IGRAČ PO UGODNIH CENAH MIKKO daljinski avtomobili, LEGO, BARBI, PUZZLI...
V TRBOVLJAH NA TRGU REVOLUCIJE 29A IN V HRASTNIKU V NASELJU ALEŠA KAPLE 8A
5% POPUST
TURISTIČNA AGENCIJA KOMET s.p. v Zagorju na tržnici in v Trbovljah na Trgu svobode 20 (nasproti tržnice) vam nudi ugodne zimske aranžmaje in silvestrovanja.
OBIŠČITE NAS!
17. GRUDNA 1998
jr. ra n. j. g n. g
ZASAVSKI FRKER
POVZROČIL NESREČO IN ODTAVAL
Hrastnik, 26.11. ob 07.55 je bil PO Hrastnik obveščen, da je na Dolski cesti neznan voznik osebnega avtomobila trčil v drog javne cestne razsvetljave in ga poškodoval, nato pa sam vozilo zapustil in odšel neznano kam. Policisti so na kraju ugotovili, da je zaradi neprilagojene hitrosti vožnje C.M. iz Laškega med vožnjo proti Dolu trčil v robnik ceste, nato v večjo skalo, od tu pa zapeljal na nasprotno stran ceste in silovito trčil še v drog javne razsvetljave ter ga podrl. Po povzročeni prometni nesreči C.M. na kraju ni počakal policistov, temveč je odšel domov. Kljub temu so se policisti z njim pogovorili, zoper njega pa podali predlog SP-ja.
TRČILVAVTO IN POBEGNIL
Hrastnik, 3.12. ob 10.45 je Š.A. obvestil policiste, da mu je neznan voznik poškodoval avto hyundai pony, katerega je imel parkiranega pred diskontom Vidmar na Dolu. Policisti so ugotovili, daje vanj trčil voznik tovornjaka G.J. iz Maribora, kateri je sicer o trčenju obvestil lastnika bližnje trgovine, ni pa o tem obvestil lastnika poškodovanega vozila. Policisti so se z G.J. pogovorili ter mu zaradi nepravilnega premika vozila izdali plačilni nalog, ker pa na kraju ni sporočil svojih podatkov oškodovanemu Š.A., so napisali še predlog.
MOČNO SNEŽENJE POVZROČILO PREGLAVICE VOZNIKOM
Hrastnik, 4.12. so bile razmere zaradi močnega sneženja na območju Hrastnika zelo slabe, prišlo pa je tudi do večjega števila prometnih nesreč. V večini primerov so se udeleženci teh nesreč o škodi dogovarjali sami, nekaj pa so jih obravnavali tudi policisti. Tako so že ob 10.30 uri obravnavali prometno nesrečo, ki se je zgodila v Bobnu. Po zasneženi cesti je namreč z golfom vozila S.S. Ker hitrosti vožnje ni prilagodila tem razmeram, jo je obrnilo za 90 stopinj, nato pa je z vozilom trčila v odbojno ograjo in si povzročila za najmanj 50.000 SIT škode.
Ob 10.45 pa so policisti obravnavali prometno nesrečo, ker je B.A. vozila fiat bravo po zasneženi mestni ulici iz smeri Loga proti Trgu Franca Kozarja, med zaviranjem pa je trčila v pred njo vozeče vozilo, ki gaje vozil H.A. Tega je nato odbilo še v seat ibizo. Na vozilih je nastalo za 100.000 SIT škode.
Ob 11.30 je D.U. vozil yuga na mestni ulici iz smeri Loga proti Logu 28, kjer je na zasneženem vozišču na cesti ustavil. Tedaj je vozilo samo pričelo drseti vzvratno in je trčil v drug avto, ki gaje vozila K.M. Na vozilih je nastalo za najmanj
80.000	SIT škode.
Ob 14.00 seje na cesti pri kamnolomu igrala večja skupina otrok. Mimo se je z avtom pripeljal
S.M. iz Hrastnika in z zvočnim signalom otroke opozoril na nevarnost, tega pa so se otroci prestrašili, zato je eden izmed njih skočil in se bočno zaletel v vrata vozila ter razbil zunanje vzvratno ogledalo. Nesreča se je končala le z materialno škodo v višini najmanj 16.000 SIT, saj otrok ni bil poškodovan in so ga izročili staršem.
POVZROČIL ZA 150.000 SIT ŠKODE
Hrastnik, 5.12. je RA. policiste obvestil, da mu je neznanec poškodoval osebni avto renault 5. Policisti so ugotovili, daje imel RA. parkiran avto na parkirnem prostoru v Naselju Aleša Kaple, tu pa gaje neznanec poškodoval tako, da je razbil vse luči in mu povzročil za najmanj
150.000	SIT škode. Policisti storilca še iščejo.
NI POVZROČIL NESREČO, A NAPIHAL 1.75 PROMILA
Hrastnik, 10.12. ob 13.30 uri je B.F. vozil osebni avtomobil hyunday pony po mestni ulici iz smeri Grajske poti proti Cesti l.maja, kjer je zavijal levo v trenutku, ko mu je nasproti po prednostni cesti iz smeri Rudnika z renaultom megane pripeljal V.L. Slednji je sicer zaviral, kljub temu pa s prednjim delom trčil v prednja vrata B.F.-ja. Policisti so povzročitelju B.F. na kraju samem izrekli denarno kazen, zoper V.L. pa so odredili preizkus alkoholiziranosti z alkometrom, ki je pokazal kar 1.75 g/kg alkohola. Zato so V.L. odvzeli vozniško dovoljenje, mu prepovedali nadaljno vožnjo, zoper njega pa podali predlog SP-ju. Na vozilih je nastalo za najmanj 350.000 SIT škode.
ZAPELJAL V RDEČO LUČ
Trbovlje, 4.12. ib 12.35 je čez semafor pri Cementarni v rdečo luč zapeljal Z.T. in trčil v M.V.-ja, ki je pripeljal nasproti. Udeleženca se nista mogla sporazumeti o krivdi, Z.T. pa je nato kar odpeljal. Zoper njega bodo primerno ukrepali.
TRČILV PARKIRAN AVTO
Trbovlje, 5.12. ob 00.45je voznik citroena trčil v parkiran terenski avto in odpeljal. Kasneje so ugotovili, daje bil to F.J., zoper katerega bodo ustrezno ukrepali.
LAŽNA PRIJAVA KRAJE AVTOMOBILA
Zagorje, 6.12. ob 01.10 je P.J. prijavil, da so mu pred diskoteko Mesečina ukradli avto. Kasneje so ugotovili, daje bila prijava lažna. Uro in pol preje so ga namreč ustavljali policisti v Zagorju, vendar ni ustavil in seje na tak način skušal izogniti kazni.
SOPOTNICA DOBILA LAHKO POŠKODBO
Zagorje, 1.12. ob 21.12 seje zgodila prometna
nesreča na cesti Moravče-Kandrše. Voznik Š.A. je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljal na nasprotni vozni pas ter pri tem trčil v K.S.-ja, ki mu je pripeljal nasproti. Pri tem je sopotnica v vozilu K.S.-ja dobila lahko telesno poškodbo.
ZAČELO GA JE ZANAŠATI
Zagorje, 4.12. ob 14.30 je voznik Ž.D. vozil iz Ceste 9.avgusta proti Potoški vasi. Zaradi neprilagojene hitrosti ga je v nepreglednem ovinku začelo zanašati in je bočno zdrsnil na nasprotni vozni pas. V tem trenutku mu je nasproti pripeljal J.B. Pri nesreči sta obe sopotnici dobili sled poškodbe.
TRČILA V ZAŠČITNO OGRAJO
Zagorje, 5.12. ob 03.35 je voznica Č.U. vozila iz smeri Zagorja proti Kisovcu. V ovinku pri hišni številki 29 jo je začelo zanašati in je trčila v zaščitno ograjo ter jo poškodovala.
TRČIL V ZAŠČITNO OGRAJO
Šklendrovec, 9.12. ob 16.10 je voznik R.D. vozil iz smeri Šklendrovca proti Zagorju. Pri stanovanjski hiši Šklendrovec 34 ga je zaradi neprilagojene hitrosti pričelo zanašati, pri čemer je trčil v zaščitno ograjo. Nastala je le materialna škoda.
POVZROČIL ZA 2.000.000 SIT ŠKODE
Litija, 9.12. ob 12.40 je voznik tovornega vozila s priklopnikom G.R. vozil bager proti Zagorju. Zaradi nepravilno naloženega tovora je pri odcepu za Šumnik bager zdrsnil s tovornjaka in podrl 50 metrov ograje. Nastalo je za 2.000.000 SIT škode.
KRADEJO KOT SRAKE
11.12.	ob 12.00 je M.M. prijavil, da so mu v mesnici Ferdi med nakupovanjem ukradli vrečko z robo, vredno 8.000 SIT.
11.12.	ob 06.00 so bili policisti obveščeni, daje bilo preko noči vlomljeno v prostore pokopališča. Neznanec je vlomil vhodna vrata in iz pisalne mize odnesel
12.000	SIT.
12.12.	Ob 03.00 je U.M. iz Laškega prijavila vlom v yuga, ki ga je imela parkiranega pri bifeju Podmornica v Hrastniku, iz njega pa je neznan storilec ukradel avtoradio. Ob 07.00 pa je vlom v osebni avto yugo prijavil še M.S. iz Hrastnika, iz katerega mu je neznan storilec prav tako ukradel avtoradio in mu iz rezervoarja iztočil bencin. Policisti storilce še iščejo.
13.12.	so vlomili v pivnico Gambrinus v Zagorju in odnesli 30.000 SIT.
Iv TD Tl in TL D
17. GRUDNA 1998
4»
Aufbiks	I
£ 1.12. ob 12.05 so bili policisti obveščeni o prepiru v Žabjeku med B.V.-jem in D.M.-jem. B.V. je pri tem uporabil kladivo in preizkušal trdost D.M.-jeve glave. Ista dva sta s prepirom nadaljevala ob 20.00. Policisti so ugotovili, daje tokrat D.M. uporabil steklenico na drugi glavi. Oba bodo ovadili na tožilstvo.
^ Istega dne ob 16.50 v Gabrovki sta se zaradi starih zamer soseda sprla. Bdenje uporabil neznan predmet in je drugega udaril z njim po obrazu. Seveda ga bodo predlagali SP-ju, kjer bo moral povedati za neznani predmet.
3.12.	ob 16.50 je v gostilni Majolka gost razbijal inventar, ko je spil, pa še kozarce, tako, daje natakar poklical policiste. Ko je razgrajač to slišal, je izginil. Patrulja gaje kasneje našla, početje bo razložil tudi SP-ju.
3.12.	ob 16.40 seje na Savinjski cesti "ojunačil" G.F., kije grozil bivši ženi G.M. in še S.S.-ju. Pred prihodom policije se je odpeljal, pri tem pa je še trčil v parkirani avto, last S.S.
£ 4.12. ob 16.40 je M.M. na Trgu Franca Fakina udaril N.L.-ja. Udarec je kasneje še enkrat ponovil, zato ga bodo prijavili sodniku.
5.12.	ob 20.21 so policiste iz Kegljišča obvestili, da se v lokalu pretepata dva moška. Patrulja je ugotovila, da sta se K.S. in N.K. stepla zaradi dolgov. Uporabljala sta steklenico in pepelnik. Oba sta bila poškodovana, zato
sledi kazenska ovadba in pa ovadba zaradi poškodovanja tuje stvari, saj sta razbila steklo na vhodnih vratih in steklenice.
8.12.	ob 21.25 so policisti pohiteli v Podkraj, kjer sta se na hodniku zaradi kolesarnice sprla M.M. in J.B. in se pričela tudi pretepati. V pretep je posegla še M.S., na hodniku pa sta se pričela pretepati tudi sinova teh dveh družin, mladoletni J.A. in M.L., J.A. pa je vse skupaj le opazovala, vendar s sekiro v roki. Policisti so se na kraju s kršitelji pogovorili, zoper vse pa podali predlog SP-ju.
£ 12.12. ob 01.50 so policisti pohiteli v ZD Hrastnik, kjer naj bi se nahajalo več oseb, poškodovanih v pretepu. Na kraju je bilo ugotovljeno, daje v gostinskem lokalu Atlanta (bivši Čar) po točilnem pultu z roko udaril J.S. iz Trbovelj, česar pa se je natakar S.I. iz Hrastnika ustrašil in mu v glavo vrgel steklenico, ki mu je povzročila vreznine po obrazu. Po storjenem dejanju so S.I. iz lokala odstranili redarji, J.S. pa je bil zaradi poškodb z reševalnim vozilom odpeljan v bolnico Trbovlje. Policisti S.I. niso izsledili, kljub temu pa se bodo z njim pogovorili in zoper njega podali kazensko ovadbo.
^ Istega dne so iz lokala Ars Caffe prijavili, da se je gostu odtrgalo. Patrulja je ugotovila, da je D.M. prišel v omenjeni lokal pijan in je poškodoval inventar. Bilje zelo močan, saj je hotel pretepsti tudi policiste. Policisti so ga prelisičili in ga olisičili ter odpleljali v "blue hotel". Še SP-ju bo razlagal.
V	... -------------- -------------- ' V
RDEČI PETELIN
9.12.	ob 14.20 je voznik RA. na Majcenovi cesti v Trbovljah poskušal zagnati osebni avto, a mu ni uspelo. Kasneje je poskusil še enkrat, toda tokrat seje avto vžgal. Tuje krivde niso ugotovili, požar pa so pogasili gasilci.
PREMRAŽEN BREŽNIČAN BREZ SPOMINA
Policisti so 9.12. ob 00.30 v Zagorju na Cesti zmage legitimirali pomanjkljivo oblečenega in povsem premraženega moškega. Kasneje so ugotovili, da gre za občana iz Brežic, ki ga občasno zapusti spomin. Prevzeli so ga sorodniki.
METALI PETARDE MED MIMOIDOČE
10.12.	ob 16.00 so policiste obvestili, da iz stanovanja na Koloniji l.maja mečejo petarde na mimoidoče. Policisti so tam našli 6 mladoletnikov. Petarde so jim zasegli, Ž.M., K.N., K.D., M.G., Z.P. in B.D. pa bodo svoje dejanje razlagali staršem in sodniku.
ZASEGLI INDIJSKO KONOPLJO
Policisti so 3.12. v Zagorju M.G.-ju zasegli Zavitek z zeleno snovjo, za katero se je po analizi izkazalo, da gre za indijsko konopljo. Sledi Predlog.
ODPELJALI SO GA V PSIHIATRIČNO BOLNICO
Dne 6.12. ob 13.45 so bili policisti zaprošeni Za intervencijo na Novi Log, kjer je v stanovanju
razgrajal B.H. Policisti so ugotovili, da seje B.H. sprl z ženo B.G., kateri je očital, da hoče zastrupiti njunega sina s strupom, ki mu ga je dala v juho. Zato je lonec vrgel v pomivalno korito, vzel 7-letnega sina in z njim stanovanje zapustil. Policisti so B.H. izsledili, ker pa je kazal znake hude depresije, so na kraj poklicali tudi zdravnico ZD Hrastnik. Ker se tudi po pogovoru z zdravnico B.H. ni pomiril, pač pa se je pričel pasivno, nato pa še aktivno upirati, so bila uporabljena sredstva za vklepanje, nato pa je bil z reševalnim vozilom odpeljan v psihiatrično bolnico. Zaradi razgrajanja v stanovanju bodo policisti zoper B.H. podali tudi predlog SP-ju.
POLICIJA OPOZARJA
Policisti ugotavljajo, da se veča število kraj po trgovinah in sicer denarnice, nakupovalne vrečko in podobno, zato bodite pozorni na svojo lastnino.
Na območju Zagorja in Kisovca seje v zadnjem času povečalo število vlomov. Neznanci v nočnem času vlamljajo v lokale, delavnice in vozila. Policisti predlagajo, da lastniki poostrijo nadzor nad svojim premoženjem, prav tako pa tudi prosijo za kakršnekoli informacije na tel.: 64-102.
NATAKAR, TAKSI PROSIM!
Policisti bodo v Zasavju do konca prazničnih dni izvajali poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov, pri tem pa opozarjajo, da bodo za vsak najmanjši prekršek (neprivezanost s pasom, prevelika hitrost, tehnično pomanjkljiva brezhibnost vozila) preverjali tudi vsebnost alkohola z alkotesti. Zato vozniki, pozor! Izognite se neprijetnim posledicam in si v primeru zaužitja alkohola raje pokličite taksi!
LASTNIK OKRASNIH POKROVOV, JAVI SE!
18.11. so policisti PO Hrastnik v sodelovanju s kriminalisti PP Trbovlje opravili hišno preiskavo pri D.Mersadu v Širju nad Zidanim mostom. Med preiskavo so zasegli večje število izpušnih cevi, za katere so ugotovili, da izvirajo iz kaznivega dejanja vloma v trgovino Lipa trade v Hrastniku. Med preiskavo pa so policisti našli in zasegli tudi 4 okrasne plastične pokrove sive barve za kolesa, za katere sumijo, da prav tako izvirajo iz kaznivega dejanja. Ker oškodovanec teh okrasnih pokrovov ni znan, policisti p prosijo, da se le-ta čimprej zglasi na PO Hrastnik ali pa pokliče na tel.št. 113 ali 41-602.
IZGUBIL ŠOP KUUČEV
Uslužbenec KSP Litija je 6.12. nekje v območju Litije ali Šmartna izgubil šop ključev. Najditelja prosijo, naj jih prinese na policijsko postajo ali komunalo.
■	Mali oglosivZasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■
*	poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo ■ | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
■	I jamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko ■
*	je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
I-------------------------------------------------------------------------------------------I
STANOVANJA, PARCELE
NA TRŽNICI V ZAGORJU
oddamo poslovni prostor v nadstropju, primeren za pisarne, projektivne biroje, predstavništva, izobraževanje, kulturno dejavnost... Informacije dobite na Območni
obrtni zbornici Zagorje, Cesta zmage 35 (tržnica), tel.: 68-080 ZAMENJAMO manjše stanovanje za večjega v Trbovljah, tel.: 26-403
PRODAM zidano garažo na Partizanski cesti, tel.: 29-119
CICd.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM VW golf, letnik 1984, reg. do 6/99, bele barve, zelo lepo ohranjen, tel.: 61-846 ali 041/ 744-267
PRODAM osebni avto rover 416 GSi z vso opremo, letnik 1993, prva registracija '94 + 4 zimske gume dunlop, od tega sta dve na platiščih, informacije na tel.: 66-099 (zvečer)
RAZNO
PRODAM nove premične polkne, 40% ceneje: (za vrata) 70x200 - 3 kom., (za okna) 90x 130 - 6 kom., 90x110 - 2 kom., 70x110 -2 kom., 110x110-1 kom., 70x130 -1 kom., 70x80 - 1 kom., 50x50 -1 kom., tel.: 78-178 PRODAM gramofon brez igle znamke technics quartz direct drive automatic turntable system SL-Q33, cena 10.000 SIT
PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih 80.000 km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena 15.000 SIT, tel: 041/403-055, 64-411, 64-166 ali 64-250
PRODAM kuhinjo s šankom v izmeri 2.5 metra, masivni hrast, tel.: 24-905
PRODAM vojaško bundo
"tankerico", tel.: 27-002
PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.: 66-099 (zvečer)
PRODAM nosečniške kavbojke in 2 bluzi, tel.: 61-287
PRODAM gorsko kolo Scott-bandera, 21 prestav, cena po dog., tel.: 71-428
PRODAM skoraj novo žensko krzneno jakno št. 40-42, teh: 61-622
PRODAM stolček za hranjenje Brevi, nastavljiva višina in nasloja-lo, tel.: 29-763
PRODAM otroško rabljeno bundo (rabljeno 2 meseca) za 3.000 SIT (za 6-letnega otroka), tel.: 29-530
PRODAM novo žensko jakno št. 40, za 6.000 SIT, tel: 29-530
PRODAM panasonic kamkorder MS4-SVHS-HI-FI, velike kasete, digitalni efekti, tel.: 64-807
ZELO UGODNO PRODAM bundo za odrasle, modre barve, staro 1 mesec, nenošeno, večja številka, tel.: 041/403-055 ali 64-411
INŠTRUKCIJE
INŠTRUIRAM angleški jezik za OŠ in SŠ, tel.: 64-610 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, prevajam iz angleščine v slovenščino in obratno, tel.: 25-717
ŽELITE BOLJŠO OCENO
Poiščite pomoč - inštruiram MA in FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
USPEŠNO inštruiram matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719 LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332
DIPLOMIRANI INŽENIR
inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657 INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171
ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI!
Ponujam vam možnost, da iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tek:
73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, teh: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM
matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810 INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101
PRIZNANA BIO-ENERGO
terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297
IMATE BOLEČINE v
hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297
DELO
DELO NA DOMU, primemo za vso družino (polnjenje kuvert), zaslužek do 80.000 SIT mesečno, tel.: 041/772-045 SI ŽELITE POLEPŠATI praznike, pa nimate dovolj denarja? Z dobro prodajanimi artikli si lahko to omogočite, inf. na tel.: 62-167 REDNO ZAPOSLIMO prodajalce naših izdelkov na terenu, tel.: 041/696-370
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-YINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/ 41-68, non-stop, strošek 156 SIT/minuto
v_________________________y
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/735
SMREKOV OPAŽ l .kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po
1390,00	SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT.
Tel.: 063/762-986
V_________________________y
SMREKOV OPAŽ 720 SIT,
I.klasa z dostavo, Il.klasa 560 SITin talni pod 1.250 SIT, tel.: 063/451-082
: ■	rt£\ m cPiCifenTL.ičTrrcn
'■'CCL—EIS	za brezPlačni mali oglas
s* Tekst: ....
S
§ ..........
< .......................
v*	Si Moj naslov:
N
fc/al

Igralnica Suzana C.9.avgusta 106, Zagorje
VABI
na NOVOLETNI TURNIR V PIKADU 301 D.O., ki bo 26.12. ob 18.uri. Za uvrstitve od 1. do 3.mesta dobijo udeleženci pokal in zlato puščico, zmagovalec dobi še 50% prijavnin, drugouvrščeni 30%, tretjeuvrščeni pa 20% prijavnin. Prijavnina znaša 1000 SIT + 500 SIT Startnine.
Vabljeni!
š»pičnn
FACIIA GEC88 IN ZASAVCA
5-pička
Tokratni nagrajenec, ki bo prejel nagrado trgovine EUROTRADE, je PATRIK POLC, ROVE 12, ZAGORJE. Čestitke!! Š - PIČKO poslušajte na valovih radia GEOSS, v nedeljo, ob 14. uri.
1.	BRIGA ME - VILI RESNIK
2.	DVE POMLADI, DVE JESENI - VIKTORIJA
3.	KALIFORNIJA - ZASAVCI
4.	NIKA - ROK N BAND 5.SILVIA - MAGNIFICO
6.	POJDI Z NJO - MARTA ZORE
7.	ZMAJO LETIJO VISOKO - TINKARA KOVAČ
8.	UGASN ME - BOTRI
9.	MESEČINA - DEMOLITION GROUP
10.	(predlog) PORNO POLKA - ORLEK
S°PICKA
RADIA GEC88 IN ZA8AVCA
Glasujem za:
Glasoval sem:
K)®)
to§809Z/[lB
EUROTRADE
Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje
VA B I
na glasbeno-pevsko in recitatorsko prireditev pod imenom "Božični, domači praznični napev", ki bo v četrtek, 17.decembra ob 17.30 uri. Pred otvoritvijo te prireditve si boste lahko ogledali v avli doma naj večje jaslice na Slovenskem, delo kiparja in slikarja Janeza Krajnca in unikatne božično-novoletne voščilnice, delo pisatelja in slikarja Smiljana Rozmana. Na prireditvi bodo še nastopili: mešani pevski zbor Svoboda Trbovlje, trboveljski komorni kvartet Rožmarinke, učenci dramsko-literarne skupine iz OŠ Trbovlje.
Po ogledu razstavljenih del in končani prireditvi vas vabimo ob kozarčku vina na božični praznični klepet!
KC Delavski dom Zagorje
VABI
na ogled spominske razstave Bojana Rusa "Slike in risbe" v avli Delavskega doma v Zagorju. Razstava bo odprta do 1.1.1999 in to v času drugih prireditev, za najavljene skupine pa po naročilu.
Vabljeni!
z Delavski dom Trbovlje	'
PRIREJA	
razstavo članov DOLIKA z Jesenic, ki bo odprta do 21 .decembra.	
Ogled je možen od 16. do 19.ure.	
	Vabljeni!
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik
VA B I
vse otroke na "uro pravljic”, ki bo v Knjižnici Hrastnik in sicer v četrtek, 17.decembraob 17.30 uri. Poslušali boste pravljico Dedkove skrbi. Od 28. do 29.12. ob lO.uri pa organizira Ustvarjalno delavnico, na katero ste prav tako vabljeni vsi otroci.
Vabljeni!
Andreja Hauptman
VABI
na ogled zanimive prodajne razstave unikatnih prodajnih oblačil v seminarski sobi hotela v Medijskih Toplicah na Izlakah. Kupiti jih bo mogoče vse do konca meseca decembra.
Vabljeni!

TRBOVLJE
Agencija občine Zagorje ob Savi za razvoj d.o.o. po pooblastilu Rudnika Zagorje v zapiranju d.o.o. na podlagi sklepa NS in v skladu z letnim programom dela Rudnika Zagorje v zapiranju d.o.o. (RZVZ), objavlja
JAVNO ZBIRANJE
PONUDB ZA NAKUP KOMUNALNO OPREMLJENIH
PARCEL V OBRTNI CONI
KISOVEC
1.	Predmet zbiranja:
Predmet javnega zbiranja ponudb za nakup komunalno opremljenih parcel v Obrtni coni Kisovec so:
2
1.	parcela št. 198/3, neplodno, v izmeri 1477 m
2
2.	parcela št. 198/2, neplodno, v izmeri 1603 m
3.	parcela št. 83/2, 85/1 in 743/4, vse neplodno, v skupni izmeri 1825
2
m
4.	parcela št. 198/7 in 743/3, obe neplodno, v skupni izmeri 1057
2
m
5.	parcela št. 198/6 in 80/7, obe neplodno, v skupnio izmeri 1561 2
m
2
6.	parcela št. 80/5 in 198/5, obe neplodno, v skupni izmeri 1440 m
Vse komunalno urejene parcele so last RZVZ d.o.o. in so proste vseh bremen.
2.	Orientacijska vrednost, možna oblika plačila, subvencioniranje cene
2
Vse parcele so komunalno opremljene. Minimalna cena za m komunalno urejene parcele znaša 7.682,00 SIT. Prodajalec RZVZ d.o.o. nudi pri nakupu parcel možnost kreditiranja pod pogoji, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji.
Cene parcel se lahko v roku štirih let od dneva nakupa dodatno znižajo na podlagi subvencije.
Kupcu parcele se subvencija prizna v primerih, ko se v roku iz predhodnega odstavka dodatno zaposli za nedoločen čas (prioritetno) delavca RZVZ ali brezposelno osebi prijavljeno na Uradu za delo Zagorje ob Savi in jo bo imel zaposleno najmanj 24 mesecev.
3.	Pogoji za prijavo:
Ponudbo za nakup lahko vložijo:	samostojni podjetniki in
gospodarske družbe, ki nameravajo opravljati svojo dejavnost na področju Obrtne cone v Kisovcu in nameravajo v naslednjih štirih letih zaposliti vsaj enega delavca Rudnika Zagorje v zapiranju ali brezposelno osebo prijavljeno na Uradu za delo Zagorje ob Savi.
Pogoj za vložitev ponudbe je dvig razpisne dokumentacije.
Prosilci morajo predložiti ponudbo in vse dodatno potrebne obrazce opredeljene v razpisni dokumentaciji.
Ponudbo za nakup komunalno opremljenega zemljišča v Obrtni coni Kisovec oceni podjetje, izbrano s strani RZVZ.
4.	Merila za izbiro najboljšega ponudnika:
Kot kupci parcel bodo izbrani tisti ponudniki (izpolnjujejo pogoje 3. točke), katerih ponudba bo najugodnejša na podlagi kombinacije naslednjih:
1.	ponujena cena, oblika plačila, oblika zavarovanja,
2.	ki bodo uvajali novo dejavnost v lokalnem okolju,
3.	ki opravljajo oz. bodo opravljali proizvodno dejavnost, vključno s proizvodnimi storitvami,
4.	ki bodo opravljali ekološko neoporečno dejavnost,
5.	ki imajo boljše reference in boljše finančno stanje.
5.	Obvezna vsebina vloge:
Ponudba mora vsebovati sestavine, ki so predpisane z razpisno dokumentacijo.
6.	Način in rok prijave:
Ponudbe je potrebno dostaviti osebno ali poslati s priporočeno pošiljko na naslov: Agencija za razvoj d.o.o., Cesta zmage 35b, 1410 Zagorje ob Savi do 8.1.1999.
Vloge morajo biti posredovane v zaprti kuverti z oznako pošiljatelja ter z oznako: PONUDBA »OBRTNA CONA KISOVEC«.
7.	Postopek ocenjevanja vlog:
Ponudniki, ki bodo oddali nepopolne ponudbe, se bodo v osmih dneh pisno pozvali k dopolnitvi vlog. Ponudbe, ki ne bodo dopolnjene v tem roku, se bodo zavrgle.
Komisija bo o rezultatih obvestila ponudnike, ki bodo izbrani, najkasneje v roku 30 dni po roku prijave.
8.	Razpoložljivost informacij:
Vsa dodatna pojasnila in informacije so na voljo na sedežu Agencije za razvoj d.o.o. Zagorje, Cesta zmage 35b, Zagorje pri Ervini Blažič, telefon (0601) 68-333 vsak delovni dan od
7.	db 11. ure, kjer lahko interesenti dvignejo razpisno dokumentacijo proti plačilu 2.000 SIT, kijih nakažejo na ŽR št. 52720-601-14200, Agencija za razvoj d.o.o. Kontaktna oseba za ogled parcel pa je Sandi Grčar, Rudnik Zagorje v zapiranju, telefon (0601) 64-100
Skica Obrtne cone Kisovec:
DOVOZ
■parkirišče
'OTOK MEDIJA
NOVI MOST
GEAVNA CESTA ZAGORJE - IZEAKE
Agencija občine Zagorje ob Savi za razvoj d.o.o.
"h n il n r, ti n 3 m
17. GRUDNA 1998
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
22.5.-21.6.
Do
stvari, ki jih ne morete spremeniti, ali jih črtati iz svojega življenja, spremenite odnos, sicer boste nenehno trpeli. Kaj hitro se lahko prepričate, da pozitiven oziroma negativen predznak stvarem prepisujete vi sami. Št.: 5.
Na nekaterih področjih se ni najbolje oklepati starih navad, saj so določene spre-mebe nujne. Precej tihi boste, zato vam bo partnerjeva zgovornost dobrodošla. Družba vam enakih vam bo dajala občutek varnosti. Št.: 18.
Tisti, ki ste samski, boste veliko razmišljali o ljubezni. Prilagodite svoje nazore in poglede sedanjim razmeram, nimate kaj izgubiti. Nemir, ki ga čutite je znak, da se boste morali odločiti za tveganje in spremembe. Št.: 23.
Prav je, da ste v tem času odgovorni. Izogibajte se pre-n ag Ij e n i m zaključkom Zl.b.-Zd.(.	jn zaupajte
svoji intuiciji. Partnerju boste v težavah sicer stali ob strani, s srcem pa le ne boste povsem z njim. Št.: 19.
Zaman se trudite zunaj sebe iskati tisto, kar v vas ni. Če boste še naprej tako svojeglavi in sumičavi, ne boste prišli daleč. V glavo si boste zopet vtepli nek nesmisel, s katerim boste potem sebi in partnerju zagrenili kar veliko časa. Št.: 7.
Nikar ne bodite nenehno na preži za partnerj evimi napakami, saj s tem svojih ne boste odpravili. Ne vsiljujte drugim svoje volje, tako kot vi ne želite biti orodje v njihovih rokarh. Poskrbite, da vas ne bo izčrpaval notranji nemir. Št.: 1.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
/sa.^do /m de-dmt&rine,	in msijo /mejo v-so.
(Hugo)
Deset fantkov in devet deklic, skupaj torej devetnajst malih jokavčkov v Sasu od 2.12. do 13.12.1998!
2.12.1998
Milena Klopčič, Jesenovo 27, Zagorje - hči Tjaša
3.12.1998
Katja Cocej, Kosova 10, Vojnik - sin Staš-Aleksander Arh Andreja Kokotec, Veliko Širje 59, Zidani most - hči Mihaela Cigole
4.12.1998
Jela Jakara, Veličkova 28, Hrastnik - sin Nikola Natalija Zidar, Polje 26, Zagorje - sin Tilen
5.12.1998
Nataša Kozinc, Goreljce 16, Radeče - hči Špela
Mojca Urbanija, Trg pohorskega bataljona 8, Kisovec - sin
Marcel
6.12.1998
Urška Petek, Selo 5, Zagorje - sin Jan Smrkolj Advija Ibralič, Šuštarjeva 25, Trbovlje - sin Samir Mustič
7.12.1998
Jožica Korenjak, Bukov žlak 22, Teharje - sin Jan
8.12.1998
Bojana Žabkar, Log 1, Hrastnik - hči Andreja Katarina Jakun, Veliko Širje 76, Zidani most - hči Špela Črešnovar
9.12.1998
Alenka Meglič, Cesta zmage 13, Zagorje - sin Gašper Pance
Marjeta Novak, Čeče 105, Hrastnik - sin Rok
Čamka Lavrin, Kolodvorska 9, Trbovlje - hči Valentina
11.12.1998
Darja Jurgelj, Trg borcev NOB 2, Dol pri Hrastniku - hči Sara Zajc
Brigita Leskovšek, C.VDV brigade 1, Dol pri Hrastniku - hči
Dolores Kirhmajer
egan
Cvetje, darila...
trgovina
Saša Pegan s.p'
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
*
odpiralni čas : od pon. do petka sobota nedelja
16-18
9-12
10-12
IIM
loratof
Lahko ste prepričani, da stvari, ki si jih res želite in si zanje prizadevate, niso nedosegljive. Največkrat se vam nedosegljivo zdi tisto, kar vam očitno ne pomeni
24.9.-23.10.
dovolj, da bi Št.: 14.
se res potrudili.
iVt
24.10.-22.11.
Najpomembneje je, da se izogibate nepremišljenim odločitvam. Nikar si ne zaprite vseh vrat, saj boste marsikaj že čez nekaj dni videli v povsem drugačni luči. Zanimali se boste za stvari, ki vas bodo odvračale od lastnih problemov. Št.: 9.
Imeli boste lepo priložnost, da izbolj-U.	šate odnose z
okolico. Mar-sikaj se boste morali naučiti in prav je, da si to zapomnite. Od vseh vrlin se vam bo najbolj obrestovala strpnost. Dopustite ljudem, da so drugačni. Št.: 27.
Pretežno boste optimistični in dobre volje, le situacije, ko boste izgubili nadzor nad sabo, vas bodo razje-se boste s
1.^
23.11.-22.12.
23.12.-20.1.
21.1.-19.2.
žile. Spoprijeli stvarmi, kijih že nekaj časa vlečete s sabo in se jih ne morete znebiti. Št.: 21.
Zaupanje vase je ključ do marsikaterega uspeha, kar vi dobro veste. Na področjih, v katerih si zaupate, ste zelo uspešni. Skušajte to prenesti tudi na tista področja, kjer se čutite negotove in nesposobne. Št.: 3.
Nikar ne bodite preveč popustljivi do svojih muh in ne delajte s sabo vedno v rokavicah, saj tako ne boste ničesar dosegli. Prisilite se v to, da boste aktivni, saj vas bo to rešilo iz sedanjega stanja otopelosti in nemoči. Št.: 12.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA * NAGRADNA KRIŽANKA
KOŠATO DREVO Z MEHKIM LESOM, SRČASTIMI LISTI fN DIŠEČIMI CVETOVI
PLAZILEC POKRIT Z LUSKAMI
NAZORJEVA PESNIŠKA ZBIRKA
MOČNA ŽGANA PIJAČA IZ JANEZA
SLOVENSKI
SLIKAR
MAVEC
KRAJ OB AVTOCESTI RAZDRTO-LJUBLJANA
AVTOR:
MIRAN
PUCKA
INDIJSKI PISATELJ JLK DZ)
BOLGARSKI
LITERARNI
ZGODO-
VINAR
(BOJAN)
ANJA
RUPEL
AVTOR
KNJIGE
SATANSKI
STIHI
SESTI
JUDOVSKI
MESEC
ŽENIN
ALI
MOŽEV
OCE
NAPRAVA,
STROJ
ANG. PEVEC COCKER
CESKI KNJIZEV-NIK (JAN)
SODOBNI PREVAJALEC IN NOVINAR (MARJAN)
PRIPADNIK
GERMAN-
SKEGA
PLEMENA
SASOV
SLUZNICASTO TKIVO, . KI POKRIVA DEL ČELJUSTI OB ZOBEH
SKUPINA LJUDI, KI SE SKUPAJ ZABAVA
LESENO
ALI
KOVINSKO
RAVNILO
NEPRAVI
KROG,
PAKROG
PODALJŠAN DEL SLONOVE GLAVE
BANČNI
PREDAL,
TREZOR

SREDSTVO, KI PREPREČUJE DELOVANJE STRUPA
FRANC.
SMUČAR
PICCARD
PROSTOR
PTIČEV
ZA
VALJENJE
VOJAŠKA
'BPFRAni.lA
IMEAM.
IGRALKE
FARROVV
NIČVREDEN
ČLOVEK,
SLABIČ
NITAST GIBALNI IZRASTEK NA CELICI
DRŽAVNA
BLAGAJNA
SKLEPNA VEZ, KITA
ČLOVEK, KI V SLUŽBI NOSI
UNIFORMO
ZMEDENA,
ZBEGANA
ZENSKA
SOVJETSKA FILMSKA IGRALKA MAKAROVA (r. 1907)
DEL
OBLAČILA
4
MUSLI-
MANSKO
MOŠKO
POKRIVALO
BRITANSKA PEVKA "!SH

JNETT
'ERLIC
AMERIŠKA
IGRALKA
BASINGER
ALBERTO
TOMB'
24. IN 10. ČRKA ABECEDE
NIZEK
MOŠKI
PEVSKI
GLAS
STROKOVNJAK ZA RAZSTRELIVA
IME RUSKE SAHISTKE KUSNIR
AVTOR
BALETA
BOTER
PETELIN
(IVAN)
POMOČNIK,
SODELAVEC
UROŠ
LAJOVIC
AJOVIC
NAŠA
PESNICA
ŠKERL
BOLJŠA ZENSKA OBLEKA Z/ SVEČANE PRILOŽNOSTI
SLOVARČEK: PENEV: bolgarski literarni zgodovinar STROJAN: slovenski prevajalec ' PERNOD: žgana pijača SCEK: slovenski skladatelj
NI LEPO...
V prvem razredu si učenci izmišljajo lepe besede.
"Sonček," pravi Micka. "Morje," pravi Peter.
Janezek pa izstreli: "Orgazem!" "Janezek, to pa ni lepo!" ga pokara zardela tovarišica.
"Ni lepo, ampak je čudovito!" odgovori Janezek.
NEPOTREBNO
"Ti bom že pokazal, kaj se pravi poljubljati se z mojo hčerko!" se razburja oče, ko zaloti parček v mraku za hišo.
"Saj ni treba, to že čisto dobro obvladam..."
NEVARNO
"Vedeti morate, da nekatere živali prenašajo hude bolezni, zato jih ne smete božati!" razlaga učitelj.
"Ja, to bo pa držalo. Moja teta je neprestano poljubljala svojo mačko, včeraj pa je poginila..." se oglasi Peter.
TEŽAVE
"Kako gre kaj trgovina, ki si jo odprl?"
"V začetku sploh ni šlo nič, zdaj pa je čisto prenehalo..."

V l)L
...da je n£ysmrdljivejša žival na našem planetu progasti dihur (Ictonyx striatus), ki živi v Afriki. V nevarnosti izbrizga iz žlez ob zadku tako smrdljivo tekočino, da jo je vohati 800 m daleč naokrog. Nekoč so opazovali progastega dihurja, ki se je gostil z mesom poginule živali: s svojim smradom je zadrževal na varni razdalji devet odraslih levov več ur.
...da je največja samica morskih črvov vrste Bone-llia viridis najmanj stomi-lijonkrat težja od naj-
manjšega samca, saj lahko zraste do dolžine enega metra, medtem ko ubogi samček doseže komaj en milimeter.
...da med vsemi živalmi najhitreje raste mladič sinjega kita. Neznatno, komaj vidno jajčece, težko le delček miligrama, se v času 223/4 meseca (to je v 103/4 meseca brejosti samice in 12 mesecih samostojnega življenja) razvije v 26 ton težko žival; njegova teža se torej v tem času poveča kar 30- milijardkrat. Najpočasneje pa raste globokomorska školjka Tindaria callistiformis, ki živi v vodah Severnega Atlantika: da zraste za borih osem milimetrov, potrebuje približno 100 let.
Iv Ti 7, 1T Ta 7
17. GRUDNA 1998

NAGRADNA KRIŽANKA
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 31.12. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.25/ 98". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija
2.	Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija
3.	Praktična nagrada Cvetličarne Ciklama Litija
Izžrebanci nagradne križanke 32/ '98 (nagrade prispeva Zasavc d.o.o.l:
L: Praktična nagrada
Tjaša Tekavčič, Farčnikova 73, Zagorje
2.	: Praktična nagrada
Viola Prosen, Gladež 22, Izlake
3.	: Praktična nagrada
Milena Kokalj, Prvomajska 3, Litija
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 21.12.1998 do 27.12. 1998 od 10.00 do 13.00 ure.
s
CVETLIČARNA CIKLAMA
VaIvazorjcv mq 17, 1270 UrijA, d: 061 884 620
odprto od:	delavniki od 7. do 19. ure
sobota od 7. do 13. ure nedelja od 10. do 12. ure
>----------------------------------------------------------s
RADIO TRBOVLJE
Četrtek, 17.12. in 24.12.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Petek, 18.12. in 25.12.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Mladinski val
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sobota, 19.12. in 26.12.1998
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9.00 Poročila, popevka tedna
10.00	Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Nedelja, 20.12. in 27.12.1998
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene
13.00	Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu
15.20	Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Ponedeljek, 21.12. in 28.12.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9100 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje - glasbeniki
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja
18.30	Servis 18.45 Zadnja poročila
19.00	Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Torek, 22.12. in 29.12.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
Sreda, 23.12. in 30.12.1998
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba
10.00	Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00
Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik
15.20	Muzika-Muzika 16.00 Servis
17.00	Poročila 17.10 Upokojenci med
nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in
19.00
a ki ©
KINO HRASTNIK
17.12.	- 20.12. PLEŠEM SAMA (ljub.drama), čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 18.12. - 20.12. VELIKI LEBOWSKI (thriller), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 21.12. - 22.12. NI KINO PREDSTAVE; 23.12.
-	27.12. DR.DOOLITTLE (komedija), sre., čet. ob 19.00, pet. in ned. ob 17.00; 25.12. - 27.12. MESTO ANGELOV (melodrama), pet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00; 28.12. - 29.12. NI KINO PREDSTAV; 30.12.
-	31.12. TRUMANOV SHOW (Isatirična drama) sre. in čet. ob 19.00;
KINO DOL PRI HRASTNIKU
19.12.	PLEŠEM SAMA (ljub.drama) ob 18.00; 26.12. - DR.DOOLITTLE
(komedija) ob 18.00;
KINO TRBOVLJE
17.12.	- 21.12. DALEČ OD OČI (kriminalka), čet. ob 17.00 in 19.15, pet., sob. in pon. ob 17.00; 18.12. - 21.12. BLUS ZA SARO (slov.akc.komedija), pet., sob. in pon. ob 19.15 in 21.15, ned. ob 17.00 in 19.00; 22.12. - 26.12. TRUMANOV SHOW (drama), tor., čet. ob 17.00 in
19.00,	sre., pet. in sob. ob 19.00; 25.12. - 28.12. MESTO ANGELOV (ljub.drama), pet. in sob. ob 17.00, ned. in pon. ob 17.00 in 19.00; 29.12.1998
-	4.1.1999 REŠEVANJE VOJAKA RVANA (vojna uspešnica), tor., sre., pet., sob., ned. in pon. ob 18.00; 31.12. - NI KINO PREDSTAV
aCINO ZAGORJE
17.12.	- NI KINO PREDSTAV; 18.12. - 22.12. ŽENITNI POSREDNIK (komedija), pet. in tor. ob 19.00, ned. ob 17.00 in 19.00; 19.12.: NOVOLETNI KONCERT MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA VIVA ZAGORJE ob 19.00; 21.12. GLEDALIŠKI ABONMA IN IZVEN: Anton Pavlovič Čehov (PGD Kranj) - STRIČEK VANJA ob 19.00; 23.12. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GLASBENE ŠOLE ZAGORJE ob 19.00; 24.12. - 29.12. REŠEVANJE VOJAKA RVANA (vojna drama) čet. ob 18.00, ned. ob 17.00 in 20.00, pon., tor. in sre. ob 19.00; 25.12. NI KINO PREDSTAV; 26.12. NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA SVEA ZAGORJE ob 19.00; 28.12. - MALI NEMO (risanka) ob 11.00, VSTOP PROST! 30.12. - TRČENI PROFESOR (komedija) ob
11.00,	VSTOP PROST! 31.12. NI KINO PREDSTAV
KINO IZLAKE
20.12.	IZGUBLJENI V VESOLJU (pustolovski) ob 19.15; 27.12. TRČENI PROFESOR (komedija) ob 19.15;
17. GRUDNA 1998
J j.Jf.G j
Pet politikov - poslancev so iz Evrope vabili na Portugalsko. Vse, s karto vred bi imeli plačano, le pet minut bi morali govoriti o uporabi računalništva v Sloveniji in pogled na računalniško povezavo s Slovenijo. PA NI BILO NITI ENEGA...
( NAPREDEK IN RAČUNALNIŠTVO JIM JE ŠPANSKA, A PARDON, PORTUGALSKA VAS! HORUK
V LEPŠE ČASE - ENI SO ŽE V NJIH!)
VSAK POSLANEC DRŽAVNEGA ZBORA JE OB PRIČETKU TEŽKE SLUŽBE DOBIL OSEBNI RAČUNALNIK, UPORABLJA GA PA LE PAR NJIH, KOT SMO VIDELI PRI ZADNJIH ZVEZDNIŠKIH NASTOPIH.
(nič čudnega, da jih niso niti pet dobili, da bi kaj o računalništvu razgljabljali, neumnosti so pa razdirali HORUK v Butale!)
Kandidat za župana Franci Rokavec se na videostraneh lokalne televizije zahvaljuje 44% volivcem, da so ga podprli. Napaka! Če bi hodil v litijsko šolo, bi si znal izračunati, da ga podpira le 27.19% volivcev.
( MATEMATIKA JE HUDA ŽVAI HORUKER!)
V DRUGEM KROGU ŽUPANSKIH VOLITEV SO LITIJSKI KOMUNALO! NA SOBOTO PRED VOLITVAMI DOBILI KOMANDO, DA LITIJE NE SMEJO ČISTITI, SO PA VSA DVORIŠČA PO GABROVKI, VAČAH, DOLAH,...
v
OČISTILI. (Direktorja komunale zamenjati!)
( Sabotaža ni uspela, Lilijani so se prebudili... HOOORUK!)
Turobni ponedeljek na litijski občini.
cBTTlOrifMorffi
ISKRICE NA ZADNJI STRANI
VI OPSOVORITE-flll MGMDIfflO
Geografski atlas Slovenije naj bi bil zanesljiv oziroma podatki v njem naj bi bili točni, pravilni, resnični... Tisti, ki ste ga kupili, ga odprite na strani 214 (rudarstvo) in opazili boste, da so avtorji atlasa pod panoramsko fotografijo Zagorja zapisali: SREDIŠČE ČRNIH REVIRJEV TRBOVLJE.... So pa v njem še druge podobne cvetke, kot tista, kjer so pod slovensko zastavo, kije plapolala na slovesnosti na Trgu republike 26.junija 1991 zapisali, da seje to zgodilo dan prej. Ker ni nihče poslal odgovora na naše nagradno vprašanje, tudi nagrade ne bomo podelili. Ker pa jo želimo, vam tokrat zastavljamo naslednje vprašanje:
V ČEA\ JE SKRIVNOST D0BREG4 SEkS/>?
Odgovore nam pošljite na dopisnicah s pripisom Za likof.
USTAVNA OBTOŽBA
Predsednik slovenske vlade, proti kateremu je želela opozicija pod A (SDS,SKD) sprožiti ustavno obtožbo, ni uspela. Dr. Drnovšek je predlagateljem med drugim očital, da se obnašajo podobno kot tožilci takoj po drugi svetovni vojni. Vem, kako so se obnašali poslanci opozicije, ko so premieru očitali kršitve ustave. Glasni so bili, tudi žaljivi, mnogokrat argumentirani, predvsem pa brez fizičnega nasilja. Kaj še, da bi koga poslali pod zemljo ali v zapor, kot so to delali mnogi tožilci v povojnih nepravnih političnih procesih. Žrtve so bile takrat tudi brez možnosti obrambe. Tistim, ki tega ne verjamete, svetujem da si preberete najnovejšo knjigo Temna stran meseca, ki govori o političnih sodnih procesih, vse od leta 1945 pa do 1990.
TUDI MINISTRU SLAVKU GABRU JE OPOZICIJA MARSIKAJ DOKAZALA, A NI ZALEGLO. »GLAVNO, DA JE NAŠ«, SO REKLI TISTI, KI SE IMAJO V SLOVENSKEM PARLAMENTU ZA LEVICO.
NOVOLETNE ŽELJE NAŠIH POLITIKOV
(vinskodelica kave oz. kar je v njej ostalo)
HVALICA si od Božička želi, da mu prinese nevidno čelado, kot zaščito proti udarcem. Nič ga ne sme presenetiti.
Zelo podobne želje ima KACIN, le da si želi za darilo od dedka Mraza nevidni časopis s prilogo. Ima pa še drugo željo in sicer, da bi šla v pozabo leta njegovega ministrovanja na obrambnem ministrstvu. (Te želje mu ne bo izpolnil nihče, obeta se mu še vohunska afera op.p.).
PAHOR si predvsem želi, da bi mu bili prihranjeni mozolji. Mu lahko skazijo lepoto.
PODOBNIK mlajši želi postati predsednik vlade že leto prej, kot je napovedal v Delu, torej leta 1999.
JANŠA upa, da mu bo v naslednjem letu uspela vsaj ena interpelacija ali ustavna obtožba.
DRNOVŠEK nima večjih želja, razen mogoče te, da še naprej, ko gre za očitane mu nepravilnosti, ne bi nič vedel. O objektivni odgovornosti pa že nekaj let ne razmišlja.
PETERLE se bo hotel združiti, pa mu ne bo uspevalo najbolje, ko bo pa že kazalo, da se bo združil, se bo premislil.
KUČAN bo začel ustanavljati stranko, za naskok za predsednika vlade, saj se mu mandat predsednika države izteka, brez možnosti četrte (?) ponovitve.
ŠVAGAN si predvsem želi žive mačke, mrtvih, ki mu jih nastavljajo na vhodna vrata njegovega stanovanja, ima zadosti.
KAPLJA, ki sedi na dveh stolih, si želi predvsem postelje. Sedenje ga namreč utruja.
Iskrice zbral in dodal Igor Goste
zavarovalnica triglav, d.d.
Celje - skladišče
D-Per
6/1998
/O
banka zas
5000005694,25
Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
COBISS ©
Imetniki tekočih in žiro računov!
Vas zanima hiter, enostaven,
predvsem pa udoben dostop do informacije o stanju na vašem računu, ki vam prihrani klice in pot v vašo enoto bank oziroma do bančnega avMiflffSS
V Banki Zasavje vam ponujamo uporabo
A V T O M S K	A
Prijazetr
telefonski številki
vam bo v vsakem trenutku zaupal želeno informacijo.
Povprašajte še danes na enoti Banke Zasavje, kjer imate odprt račun, o pogojih in načinu uporabe avtomatskega odzivnika!