V Hubljem!, fetelck 29. feburacla 193? Slu. 43 Z Ilustrirane prilogo »Teden o slikali4* telo II. lllllll—I—IIIIIMIW BI—IIIM IIIII HHIIIMIIIII IBIIII lllll WIWWHniHHn' IIIIIIBHIIIIlilll Hill Ml IIIWI Napadi in protinapadi z obeh strani se vrste, ne da bi prinesli odločitve Madrid se krčevito brani obkolitve Madrid, 25. febr. o. Na vseh Španskih bojiščih se pojavlja čimdalje večja živahnost ter se na vseh oddelkih vršijo menjajoči se spopadi in bitke nekoliko večjega obsega kakor doslej. Poročila iz fronte ob Oviedu so polna vesti o izrčdno krvavih bojih, ki se vrše za enkrat še vedno neposredno ob Oviedu. Prve vesti, ki so javljale, da so asturski rudarji žs osvojili Oviedo, so se pokazale kot neresnične, dejstvo pa je, da se je ofenziva rdečih čet tamkaj ojačila in da z okolnih strate-gičnih točk rdeči obstreljujejo mesto. Vendar pa je najvažnejša fronta pri Madridu, kjer bo padla tudi odločitev v eno ali drugo smer. Protiofen-*iva rdečih ima za cilj, da ovira če že ne prepreči obkoljevanje mesta po nacionalistih, ki so po zmagi v Malagi močno ojačili pritisk tudi z zahodno strani. Ti spopadi terjajo sicer veliko človeških žrtev, vendar pa do res pomembnega in količkaj odločilnega uspeha ta ofenziva ni pripeljala. Zdi se, da rdeča ofenziva nima toliko moči, da bi raztrgala obroč nacionalistov, temveč hoče s stalnimi naskoki preprečiti nacionalistom strnjeno ofenzivo in osvojitev pozicij, ki so za brambo Madrida življenjske važnosti. V vseučiliškem okraju v Madridu tudi niso nastopile nobene odločilne spremembe. Nacionalisti so tamkaj še vedno utrjeni ter ni upati, da bi jih rdeči pregnali. Zapadna fronta utegne v nekaj dneh zadobiti mnogo večji pomen, ko se bodo potegnile z ostalimi nacionalističnimi četami ravno črto proti Sredozemskemu morju. Rdeči javljajo številne, a malopomembne uspehe Madrid, 25. febr. o. Odbor za obrambo Madrida je včeraj popoldne izdal poročilo, v katerem je naštel več lokalnih uspehov v zadnjih 24 urah. Poročilo pravi, da so maroške čete naredile nevaren napad na položaje rdečih v univerzitetnem meetu, toda rdeče čete so napad pod krvavim bo- *m odbile in povzročile nasprotniku velike izgube, alje so rdeče čele blizu Caravancela z minami pretrgale nacionalistične položaje, na fronti pri Jaranu pa so republikanci toliko napredovali, da so zavaeli važne položaje pri La Maranotta. Tudi rdeča letala so uspešno •bombardirala aerodrom pri Arenas de Sampedro. V dvoboju nad tem k rajem so rdeča letala sestrelila dve nacionalistični letali. Madrid, 25. febr. o. Reuter javlja: Včeraj so se vršile izredno krvave bitke za nek majhen in strateško ne preveč pomemben hrib z imenom Pingeroni. Hrib leži jugovzhodno od Madrida. Tekom dneva je hrib dvakrat spremenil gospodarje. Tako trdi vladno poročilo. Beli so zgodaj zjutraj napadli hrib in ga rdečim odvzeli. Kasneje so pa rdeči naskočili spet hrib in pregnali bele. Nacionalisti pa so se nekaj 10 m od podnožja spet zakopali in preprečili rdečim vsako napredovanje. Dalje trdijo v vladnem taboru, da so vladne čete napredovale tudi pri Carabancelu, na Valperaln in drugih sektorjih pri Madridu ter razven tega prisilili nacionaliste tudi, da so izpraznili Lama-ranoso, ki je ključ fronte pri Jaranni. Cesta Madrfd-Valencija le pretrgana Madrid, 25. febr. AA. Havas: Včeraj je vla-'dal mir na bojišču, ki leži severno od reke Ja-rame. Nacionalisti, ki so zavzeli okolico Vasija, so izkopali strelske jarke na hribih, ki so nad cesto Valencija-Madrid in nad železnim mostom čez reko Jaramo, severno od ustja reke Manza-nares. Popoldne je bilo močno topniško streljanje pri Morata dela Tajuna. Lepo vreme je omogočilo, da so se obrambna dela pospešila. Če bi Berlin, 25. febr. o. Nemški protestanti bodo v kratkem času ponovno volili novo vodstvo svoje cerkve. Kakor znano, je sedanje vodstvo odstopilo, čeprav je uživalo vso pomoč in podporo oficielne stranke. Nikakor pa to vodstvo ni moglo doseči prave edinosti in pripoznanja s strani večine pastorjev. Na odpor je vodstvo protestantske eerkve naletelo prav zaradi tega, ker je prišlo na čelo cerkve z glasovi protestantskih vernikov, na katere je pritisnila hitlerjeva stranka. Oblasti kljub številnim internacijam in konfinacijam pastorjev niso mogle zatreti tega odpora ter so se nazadnje odločile za nove volitve. Volitve pa tudi sedaj najbrž ne bodo svobodne, ker bo stranka prav tako z vso silo podprla sekto nemških kristjanov, ki so se udinjali ideji do totalitarne nemške države. V tej zvezi je zanimivo pismo, ki ga je Hitlerju poslala opozicija in v katerem navaja pogoje, pod katerimi se bo udeležila volitev v vodstvo protestantske cerkve. Ta opozicija, v kateri so večinoma pastorji, zahteva od oblasti, da zajamči popolno svobodo govora, svobodo združevanja in izpustitev vseh aretiranih in konfiniranih pastorjev. Zahtevajo tudi, da se ustvarijo vsi predpogoji, po katerih bodo mogoče volitve le po Irci se ne bodo udeleiili kronania Jurija VI. Dublin, 25. febr. AA. DNB: V parlamentu je De Valera izjavil, da Irska ne misli sodelovati pri svečanostih kronanja v Londonu, dokler bo Irska razdeljena in dokler so v prisegi poglavja, ki žalijo katoliško vero. Menijo, da je De Valera zopet s to izjavo napovedal, da bo zahteval združitev Ulsterja z Irsko. bila ta obrambna dela izvršena že prej, bi uporniki ne mogli tako blizu ceste, ki vodi iz Madrida v Valencijo. Zaradi bližine bojišča vzdolž te ceste, je jasno, da se promet na nekaj kilometrih ne more vršiti in se razvija po okolnih cestah. Oviedo obkoljen, a ne osvoien Bilbao, 25. febr. DNB: Baskiški obrambni svet je izdal poročilo, v katerem potrjuje, da se bijejo hude bitke vzdolž oviedske fronte. Po krvavem boju, ki je trajal ves torek in vso naslednjo noč se je Baskom posrečilo osvojiti izredno važne stratežke točke, pri čemer so beli pretrpeli velike izgube v moštvu in niuniciji. Baski so z asturskinii rudarji zavzeli vasi Prenodio in Areces. Republikanci bodo z ofenzivo nadaljevali, ker hočejo na vsak način izrabiti čas in preprečiti, da bi belim prišle na pomoč čete, ki so že odšle iz Burgosa. V vseh bojih so oboji uporabljali dinamitne pa-trone in ročne granate, zlasti pa v cestnih spopadih v JOviedu Sovražnik je moral popustiti močno utrjene položaj« na stadionu v Buenavisti in pri Kasa dela Jabonero. Tako je Oviedo od vseh strani obkoljen, z dominantnih točk v okolici pa koncentrično strelja na mesto rdeča artelerija, ki je že pognala v zrak kasarne Palayo. Med Baski je padel tudi komandant armije Candido Caseta. Tudi nacionalisti napadajo Avilla, 25. februarja, o. Nacionalistično poročilo o bojih pri Oviedu pravi, da so rdeči silovito naipadali s hribov od vzhoda in severa s tistih položajev, ki so jih imeli v oblasti že od začetka državljanske vojne. Uspeh je bil minimalen, rdeči London, 25. februarja, o. Zastopnik delavske stranke v lordski zbornici lord Arnold je imel včeraj velik političen govor, v katerem se je bavil z vlogo ZN v vseh mednarodnih sporih, zlasti pa glede Španije Govornik je dejal, da DN že ne more več preprečiti nevarnosti vojne, dolži pa kot krivca tega dejstva angleško vlado, ki je zapustila temelje politike ZN in se približala oživljanju lokamskega pakta s tem, da se je tesneje povezala s Francijo in Belgijo. To nagibanje od ZN spet odvaja angleško politiko na stare tire, v izolacijsko politiko, Lordu Arnoldu pa je takoj odgovoril podtajnik za zunanje zadeve lord Ply-mouth, ki je dejal, da Anglija nikakor ne misli oditi iz Zveze narodov in se napram Evropi izolirati. Politika Velike Britanije dobiva čim dalje bolj značaj univerzalnosti in zvestobe do ZN, vendar pa more istočasno Anglija spoštovati svoje obveze do Francije in 'Belgije, ki jih je prevzela za primer neizzvanega napada in vdora v ti dve državi od kateregakoli sovražnika. Angleška politika je slonela in bo slonela na spoštovanju pogodb, ki jih je podpisala. Delavska stranka se zavzema za Španijo London, 25. febr. o. Angleško društvo za mir je sklenilo resolucijo, v kateri zahteva od britanske vlade, da poživi iniciativo in sproži v DN zahtevo, da se. upoštevata čl. 10 in 12 glede sankcij v zadevi španske državljanske vojske, ki naj imajo nalogo, da zagotove uspeh v izvajanju kontrole pravilih cerkve. Opozicija tudi zahteva, da vlada prepove in omeji delovanje tako imenovanih nemških kristjanov ter jim odtegne pomoč. Ta glas opozicije nazorno pripoveduje, da do urejenih razmer v nemški protestantski cerkvi še dolgo ne bo prišlo in da bo stranka na vsak način hotela preprečiti zmago opozicije, ki ne dela v skladu z njenimi računi. Utegne se zgoditi, da se opozicija volitev sploh ne bo udeležila in s tem krizo v cerkvi podaljšala. London, 25. febr. AA. V torek bo v spodnji zbornici velika debata o zunanji politiki. Zunanji minister Eden bo podal poročilo o mednarodnem položaju, na koncu debate pa bo govoril tudi ministrski predsednik Baldwin. Vremensko poročilo (po stanju danes zjutraj): Bateie: —7, jasno, mimo GO cm sreia. Planica: —7, jasno, mimo, 80 cm sreia. mala tn srednja skakalnica tor drsališče uporabno. Kranjska gora: —7, barometer se dviga, jasno, 40 om sreža. Pet, Petelinek: —jasno, mirno, 100 cm snega, prSiS. VrHl, Krnica: l«l cm snega, prši8. Pokljuka: —6. jasno, 8 om snega, prSiJ, na 100 cm podlago. Mala In srednja skakalnica nporabni. Boh Bistrica: —6, jasno, 20 om sreia. Dom na Komni: —6, 20 cm snga, pršli, na 200 cm podlage. Dom na Kofcah: —6, jasno, jngozapadnlk, 20 em snega, prSii na 60 cm podlago. Dom na Krvavcu: —6, jasno, severozapadnik, 70 cm snega, pršič. Po robovih spihan. Vel. Planina; —5, jasno, mirno, 10 cm prSiča na 110 cm podlage, _ so zavzeli le nekaj nižinskega terena na severu in jugu mesta. Ofenzivo so nacionalisti zaustavili pri vojašnicah Pelayo, pri čemer so rdeči utrpeli ogromne izgube. Drugi veliki rdeči napad je bil usmerjen proti Escaompalero s ciljem, da zasedejo cesto od Ovieda do Grado. Tudi ta napad se je izjalovil. Naše čete so rudarje ne samo prepodile, marveč napredovale ven iz mesta polagoma proti Escamloni. Boji pa so trajali ves včerajšnji dan in se vsi bijejo za cesto med Oviedom in Grado, ki pa je še vedno vsa v naših rokah. Danes zjutraj so pa rdeči napadli naše pozicije pri Oteo in San Tirso, vendarle so bili na teh krajih odbiti z velikimi izgubami. Po pripovedovanju ujetnikov, ki so jih dobili v roke nacionalisti, znašajo žrtve rdečih v teh zadnjih bojih preko 10.000. Barcelona, 24. februarja. AA. Havas: Nacionalistična letala so bombardirala mesta Tortoso in Fliks. V tem mestu je bomba padla tudi na bolnišnico. Burgos, 24. februarja. AA. Havas: Nacionalistična letala so šest ur bombardirala Albacete. Napravila so veliko škodo in ubitih je bilo 30 madridskih vojakov. Avilla, 24. febr. AA. (Havas.) Okoli Ovieda se vrše zdaj najkrvavejši boji od začetka državljanske vojne. Pred hribom Narancom se je miličnikom posrečilo prodreti, toda morali so se takoj nato umakniti in so pustili na bojišču na tisoče mrtvih. V dveh dneh, sodijo uradno, so sovražne izgube znašale 2000 mrtvih in ranjenih. Po izjavah ujetnikov je izšlo povelje, da je treba Oviedo zavzeti za vsako ceno, da se popravi morala branilcev Madrida. španske obale. Resolucija poziva vlado, naj poskrbi vse za primer, da sklep konference za ne-vmešavanje in blokade Španije ne bi imela pričakovanega uspeha in bi se tuje sile še vedno vmešavale v državljansko vojno. 11. marca pa bo v Londonu konferenca socialističnih strank, na kateri se bodo delegati bavili tudi z špansko državljansko vojsko. Na tej konferenci bo sodelovala tudi angleška delavska stranka in njena glasila že naglašajo, da bodo na lej konferenci padli sklepi v korist velencijske vlade. Delavska stranka bo dan prej priredila velike demonstracije v Kingswayhallu, s katerimi bodo opozorili angleško vlado in javno mnenje, da odkrito nastopi za podporo rdeči vladi. Podvojen uvoz žita v Nemčijo Berlin, 25. febr. AA. Havas: Vlada hoče izpopolniti zaloge žita in je zato letos podvojila uvoz žita v Nemčijo. V januarju je znašal uvoz žita 6320 ton proti 3115 tonam v mesecu decembru. Mlini so dobili ukaz, da morajo zmanjšati odstotek za mletje moke. Kriza belgijske vlade Bruselj, 25. febr. o. V belgijski vladi bo naj-brže izbruhnila kriza. Odstopiti hočeta vojni in pravosodni minister. Ozadje sporov že ni točno znano. Bivši minister Jankon je odklonil ponudbo predsednika vlade van Zeelanda, da bi sprejel pravosodno nunistrstvo. Drobne Detroid, 25. febr. o. V avtomobilskih tovarnah Chryzler je izbruhnila stavka, v katero je vstopilo 14.000 delavcev. Takoj po izbruhu stavke pa je vodstvo tovarne pristalo na pogajanja z delavskimi zastopniki in je pripravljena deloma ugoditi delavskim zahtevam. Pogajanja se bodo začela prihodnji teden. Rini, 25. febr. A A. Stefani: Osrednji centralni korporativni odbor se bo danes sestal pod predsedstvom Mussolinija. Obravnaval bo vprašanje zamenjave tujih sirovin s sirovinami, ki bi bile izdelane doma in o utrditvi italijanske gospodarske avtarhije. Praga, 25. febr. AA. Havas: Zunanji minister Krofta bo imel prihodnji teden, dne 2. marca, govor o zunanji politiki pred odbori senata in parlamenta. Delavci za Perzifo Ljubljana, 25. februarja. N« številna vprašanja, ki smo jih dobili od vseh strani Slovenije o tem, kdo sprejema prijave za delavce, ki bi hoteli v Perzijo k graditvi velike transiranske železnice, sporočamo, da prinaša današnje belgrajsko »Vreme« vest, da sprejema te prijave Izseljeniški komisarijat v Zagrebu in Borza dela na Sušaku. Potemtakem naj se vsi, ki se za stvar zanimajo, obrnejo na enega izmed teh dveh naslovov. f Župnik Janez Kepec Ljubljana, 25. februarja. Sinoči je nenadoma umrl župnik Janez Kepec v Ihanu. Pogreb v soboto ob 10 v Ihanu pri Domžalah. Vesti 25. februarja Vodja rajha Hitler se je včeraj udeležil v Miin-chenu proslave 17 letnice ustanovitve nacionalne socialistične stranke. Požar je uničil velik potniški parnik v pristanišču mesta Marlborough. Mislijo pa, da je bil požar podtaknjen in je v zvezi z delavskimi nemiri. Abesinski cesar bo sprejel povabilo na svečanosti kronanja angleškega kralja in se jih bo osebno udeležil. Zaradi tega se kronanja najbrž ne bodo udeležili zastopniki italijanske kraljeve hiše. 300 vojnih ladij vseh vrst bo sodelovalo pri Ca radi ob svečanosti kronanja kralja. Med temi odo tudi ladje tujih pomorskih držav. V manj ko 100 urah hočeta preleteti razdaljo od Pariza do Tokia francoska letalca Libert in Denis. Predvčerajšnjim sta odletela iz Pariza. Za obletnico osvojitve Abesinije se v Rima pripravljajo velikanske svečanosti. Priredili bodo velikansko parado vojske, med katerimi bodo tudi nastopili Askari. Na dve leti zapora je obsodilo sodišče v Strassburgu glavnega ravnatelja alzaško - terenske banke, ki je propadla in požrla milijardo frankov* Rezervoar bencina je eksplodiral v Vladivo-stoku, zaradi česar 60 eksplodirali tudi drugi rezervoarji. Eksplozija, katera je baje delo sabotaže, je zahtevala 6 žrtev. V Danskem bazenu v Rusiji se je v rudnik« zrušil rov in pokopal pod seboj 14 rudarjev. Na Črnem morju divja strašen vihar in so radijske postaje sprejele nešfevilno klicev na pomoč. Ta vihar je tako močan, da si ladje ne upajo s pristanišč na pomoč. V Rigi se je začel proces proti 10 časnikarjem, ki so v svojih časopisih pisali proti dosedanjemu letonskemu režimu. Pričakujejo se zelo stroge obsodbe. Prvo razburjenje na londonski kovinski borzi se je poleglo, ker so cene popustile. Velik finančni škandal so odkrili v Londona. Vanj so zapleteni tudi nekateri višji policijski uradniki, ki so strankam pomagali, da niso plačevale raznih davčnih in taksnih kazni. Na Dnnaj je prišel vojvoda Kentski in se sestal s svojim bratom vojvodo Windsorskim, ki je pred nekaj dnevi kupil grad grofa Munstra pri Beljaku na Koroškem ter se misli tam stalno naseliti. Obisk vojvode Kentskega je očividno v zvezi z ureditvijo finančnega stanja bivšega kralja. V madžarskem premogovniku pri Pečahu tik naše meje je lastnik rudnika odslovil 4000 rudarjev. Baje jih je s tem prehitel, da ne bi stopili v stavko. Delavci, ki so ostali v rovih, so začeli z gladovno stavko. Znani prekooceanski letalec Lindbergh je a svojo ženo priletel v Bombay. S poletom je začel v Angliji. Japonska bo napram Kitajski vodila nespremenjeno dosedanjo politiko in ne ostrejšega kurza, kakor so pripovedovali nekateri časopisi. Švica bo, kakor vedno do sedaj, tudi poslej ostala strogo nevtralna v vsakem mednarodnem sporu. Predsednik republike Motta, ki je tako izjavil, je pristavil, da ostane nevtralnost temeljni kamen vse švicarske zunanje politike. Letalski manevri, pri katerih so letala prevažala pehoto, so bili te dni v Angliji. Izkazalo pa se je, da se ta poskus ni obnesel in se čete ne dajo tako naglo preseljevati z letali, kakor je mnogokrat slišati iz sovjetskih virov. Tako premeščene čete bi se dale kvečjemu uporabljati za rušenje železniških mostov in municijskih skladišč. V Washingtonu je nedavno umrl svoječasni svetovalec abesinskega eesarja Hajle Selasija Ewrette Colson. Tndi Amerika bo zgradila velikansko letališče NorthUeach, za katero spet pravijo, da bo največje na svetu. Osrednja vlada je že prispevala k stroškom 700.000 dolarjev. Tudi Sovjetska Rusija je že izdala prepoved nabiranja in odhajanja prostovoljcev na španska bojišča. Prepoved se nanaša na sovjetske državljane, kakor tudi na tujce, ki bi se preko sovjetskega ozemlja selili v Španijo. Zahtevo romunske vlade, da se umakneta italijanski in nemški poslanik v Bukarešti, ki sta se udeležila pogreba dveh častnikov Železne garde, ki sta padla v Španiji, so toliko modificirali, da bosta diplomata podala izjavo, češ da sta prisostvovala le cerkvenim obredom, ne vedoč, da bi to utegnilo imeti političen značaj. Sredi poletja bodo na Siciliji veliki skupni manevri italijanske kopne, letalske in pomorsko vojske. Manevrom bo vse dni prisostvoval tudi Mussolini. Naraščanje francoskih rek, zlasti reke Seine, vzbuja veliko bojazen pred poplavami. Če bo voda še nadalje tako naraščala, utegne poplava zadeti tudi prostor, na katerem se grade paviljoni za svetovno razstavo. Poljsko vojno ministrstvo poziva mladeniče na prostovoljen vstop v delavske formacije. Kdor bo vstopil in ostal v taborišču dve leti, bo prejemal za svoje delo poleg hrane, stanovanja in obleke tudi plačo, Razprtije med nemškimi protestanti Zunanjepolitična debata v lordski zbornici Anglija zvesta DN Tiskovni odsek Rafaelove družbe in njesovo pionirsko delo Ljubljana, 25. februarja. Rafaelova družba je ustanovila svoj poseben tiskovni odsek TORD (Tiskovni odsek Rafaelove družbe). Do ustanovitve tega odseka se je družba odločila radi tega, ker je prepričana da bo v najkrajšem času ustanovljen v Ljubljani izseljeniški institut. Tiskovni odsek si je stavil nemalo nalogo, ki pa je za vso slovensko skupnost velikega pomena. Stirf točke programa Predlog da si Rafaelova družba ustanovi poseben tiskovni odsek, so 6tavila na prvem slovenskem izseljenskem kongresu v Ljubljani dne 1. julija 1935 že društva slovenskih izseljencev v Južni Ameriki v lepi sf>omenici hkrati z načrtom za slovenski izseljenski program. Štiri' točke obsega program. Štiri točke obsega predlog: 1. Odsek naj skuša boljšati slovenski izseljenski tisk s sodelovanjem pri naših izseljenskih revijah in listih, ki bi se zato nanj obračali. S takim uradom bi bilo slovensko izseljensko časopisje v ožji zvezi z domovino. Ta odsek bi liste sproti in pravočasno obveščal o vseh dogodkih v Sloveniji, ki so morda važni za izseljence. Pravočasno bi jih opozarjal na domače proslave, za katere bi jim tudi preskrbel primernega gradiva. 2. Med domačim časopisjem bi širil smisel za izseljence, jim pošiljal zadevne članke in dopise. 3. Skrbel bi, da se med izseljenci v tujini čim bolj širi domači tisk, ki je zanje glavni, najboljši in najcenejši nosilec kulture vsega slovenskega duhovnega življenja. 4. Skrbel bi za boljše informacije našega tiska v domovini o vsem življenju, o vseh dogodkih in o vseh potrebah izseljencev ter tako širil smisel za izseljenstvo med širokimi plastmi naroda. Podroben program TODR je sprejel točite za svoj delokrog. Pole« tega pa hoče še dobiti jasen in natančen pregled vse literature izseljencev, zbirati vse podatke iz tujejezičnih časopisov in svetovne literature o naših izseljencih in našem narodu. Dodatno in podrobneje h gornjemu predlogu hoče stalno ohranjati izseljenski problem pred očmi naroda z rednimi članki v dnevnem, tedenskem in mesečnem časopisju. Domovina bo tako spoznala izseljenski problem v vseb njegovih fazah ter se začela zavedati ogromne važnosti izseljenstva. Država pa se bo začela 5e bolj zanimati za izseljence, ki so tako rekoč »deseta banovina«. Rafaelova družba že izdaja in hoče še naprej Izdajati Izseljenski vestnik »Rafael«, ki bo tudi glavno glasilo tiskovnega odseka. Odsek bo vzdrževal poročevalsko službo za vse inozemsko časopisje, jim dajal pravo sliko razmer tu doma, pobijal lažniva in zlonamerna poročila tujih časopisov o dogodkih pri nas. Odsek si dalje stavi za nalogo, da hoče z navodili gojiti tu doma izseljensko literaturo, katere sedaj še nimamo skoraj nič. Imamo Zupančičevo »Dumo«, nekaj pesmic, a to je vse. Povesti, romana, drame z izseljenskim problemom se nihče ne loti, pa je vendar to hvaležna snov. Tudi v slikarstvu bo treba vzbuditi zanimanje za motive: kaj je vendar lepšega, kot predstaviti žalost slovesa? V nemar ne smemo pustiti niti glasbene umetnosti. Da bi se že mladina po šolah seznanila s problemom, ki ga bo treba toliko poudarjati, da pride z literaturo v čitanke, s podatki v pouk zgodovine. V delokrog odseka spadajo končno kulturni in narodni koledar Slovencev, to so pravočasna navodila, kdaj in kako naj izseljenci praznujejo razne kulturne, verske in narodne obletnice, z dobavljanjem gradiva za proslave, nuditi sploh navodila za čtivo za knjižnice in dela za uprizoritve. Skrb odseka bo, da s« točno ponči o vseb kulturnih dogodkih pri izseljencih. Za poročila bo prosil predvsem uredništva izseljenskih listov, ki naj se tozadevno brez posebnega vsakokratnega vabila obračajo na odsek. Skrbel bo tudi za lepoto in pravilnost slovenskega jezika v izseljenskih publikacijah, kajti čutiti se moramo res vsi sinovi ene matere, in moramo imeti iste lepe cilje. Obširno in preveč enostavno nalogo bo odsek vršil s privatnim dopisovanjem, javno pa s svojim glasilom: Izseljenskim vestnikom »Rafaelom«. Želimo dobiti in poživiti stike z vsemi izseljenci in izseljenskimi organizacijami. Glasilo bo ob ugodnih prilikah treba seveda preustrojiti. Filmi ki iih vetja videti... ali ne videti >Amok« (Kino Matica). Po istoimenski noveli Stefana Zweiga so Francozi naredili izredno močno filmsko delo ,ki se po mori invencije in sili igre odvaja od ostalega programa teh dni. V jedru obravnava zapleten psihološki problem zakonske zvestobe, ki ga pa podaja s veliko fineso in brez prozornih nagnenj, da bi se z narejenimi efekti priklepal na instinkte mase. Ta tendenca zgosti dejanje na nekaj mestih tako, da ne more vsega povedati beseda, temveč le močna kretnja in pretehtana igra. Četverokot treh moških in ene ženske, nosi tezo zamotane in težke notranje človeške igre, borbe s samim seboj, z okolico, z družbo, z normami, zgodba, kakršnih bi danes med nami ne bilo prav nič težko najti enakih. Dejanje je presajeno na Vzhod, med evropsko kolonijalno uredništvo, v območje ainoka, posebne tropske besnosti, ki razdira človeka. Stil igre in režije je tako prežet s finesami, kakor smo jih navajeni videti le v francoskih filmih. Poudariti pa je treba tudi otipljivo mero, s katero je režiser odstranil vse za oko mamljive zunanje efekte in vso fantastično navlako, ki bi mogla odevati film že zaradi okolja in krajev, v katerih se godi. Vedno je očitna podrejenost zamisli avtorja novele, s tem skladna pa je tudi igra. Redko vidimo film, ki bi bil z vseh strani tako močno izoblikovan, kakor je ta. Tudi slikovno se mu ne da nič oporekati. Nič kaj primerno pa ni, da taka filmska dela prihajajo na programe sredi tedna, ko je obisk kinematografov mnogo manjši kakor ostale dni. Tako odide film mimo nas, ne da bi tisti številni obiskovalci, ki so se navadili gledati le lahko blago, bili deležni tudi takega, kar bi poglobilo smisel za vrednoto in izostrilo čut za ločevanje zrna od plev. Narodna galerija. To nedeljo ob 11 dopoldne bo vodstvo v glavni dvorani Narodne galerije: Naši baročni slikarji. Vodi dr. Marijan Marolt. Veliki pomorski film daljnega vzhoda Zlato iz Singaoorea Trije filmski zvezdniki v borbi: eni ta zlato, drugi za ljubezen. Ciarh Oti ni e Jean Horiuvr. Hailacc oeeru — dialog v nemškem leziku. Premilera lutri v Kinu Unionu Za napredek tujskega prometa Ljubljana, 25. februarja. Z ozirom na predstoječo tujsko-prometno sezono je sklicala banska uprava za včeraj dopoldne v dvorano zbornice za TOI konferenco pred stavnikov naših tujskoprometnih organizacij. Konferenca je bila dobro obiskana ter jo je vodil načelnik g. dr. Rudolf Marn. Na dnevnem redu so bile razprave o vseh važnejših vprašanjih, ki so v zvezi z napredkom našega tujskega prometa. Predvsem so se predstavniki teh organizacij izjavili za uvedbo turističnega dinarja, za odpravo vize tujcem, ki prihajajo k nam v času letne sezone in za znižanje cen benzinu, ki je pri nas najdražji, kar seveda znatno zavira ne samo domač1 avtomobilizem, marveč povzroča tudi to, da se inozemski avtomobilisti naše države radi izogibajo. Celjske novice Celje, 24. februarja. V nedeljo ne bo elektrike. Zaradi nujnega po- Sravila na omrežju bodo v nedeljo 28. februarja .ranjske deželne elektrarne prekinile dobavo toka od 8—14.30. Mestno poglavarstvo v Celju poziva z ozirom na izredno bogato semensko leto 1936 posebno igličastega drevja vse gozdne posestnike, ki imajo v svojih gozdovih prazna nepogozdena ali ne do-voljno pogozdena mesta, ki se morejo brez izjeme v smislu določil zakona o gozdih pogozditi, da površine, ki so močno zaraščene s plevelom, prekopljejo, tako da se omogoči nalet semena, ki ga bodo raznašali prvi spomladanski vetrovi daleč naokrog, na zdravo in koristno zemljo, kjer ima seme vse potrebne pogoje za dobro kalitev in Ogromno zanimanje za koncert A.P.Z. Rekorden uspeh v predprodaji vstopnic Ljubljana, 24. febr. Pri blagajni kina Union prodajajo vstopnice ta {»nedeljski koncert Akademskega pevskega zbora. O zboru samem govoriti bi bilo odveč, saj so njegovi odlični uspehi zadivili ne samo vso Slovenijo, marveč je glas o kvaliteti zbora segel tudi ie izven naše države. Redki nastopi tega zbora pomenijo za Ljubljano kulturni dogodek prve vrste. To se je pokazalo tudi sedaj pred ponedeljakiin Koncertom. 400 vstopnic že prodanih Dasi prodaja blagajna vstopnice šele dobra dva dni in dasi je do koncerta še polnih pet dni, je bilo do sinoči razprodanih že 400 vstopnic. Naj doživi Ljubljana kakršnokoli kulturno, športno ali drugo prireditev — takega zanimanja, kakor za koncert APZ Ljubljančani ne pokažejo za nobeno drugo stvar. Izredno zanimanje za ta koncert j>ada tembolj v oči, če upoštevamo, da za koncert prav za prav sploh ni prave reklame — vsaj ne tiste bučne in kričave, kakor smo je žal vajeni gledati prod podobnimi prireditvami. Prireditelji eo sicer — kolikor nam je znano — hoteli napeti plahte, kakor to delajo cirkusi. Vendar doslej teh plaht še nismo nikjer opazili — in je prav tako. Kdo kupu'e vstopnice I* ugotovitve, kdo kupuje vstopnice, se točno vidi, v katerih slojih lahko iščemo našo koncertno publiko. Zanimivo je, da — kar se ponedeljskega koncerta tiče — publike sploh ne moremo ločiti po slojih, ker so med kupovalci vstopnic zastopani — vsi sloji. Po vstopnice prihajajo trgovci, uradniki, industrijci, obrtniki, zasebniki... o nobenem od teh se še ne more reči, da prekaša drugega. Prav na lahno se opaža, da zaostajajo javni nameščenci. To pa gre gotovo na račun visokega datuma. Ti bodo to zamudo gotovo hoteli nadoknaditi prvega, v ponedeljek — Če bo še kaj vstopnic.. • Zelo značilno pa je, da so se pojavili pri blagajni tudi ie ljudje izven Ljubljane. Poleg okoli- čanov se zanimajo za koncert tudi Celjani, dalje pa vedo pri blagajni povedati tudi o in te resen til) i7, Kranja in Jesenic. Radio ne bo prenašal Nekoliko razumljivejše nam postane to veliko zaniman je za koncert, če ujx>števamo da radio tega koncerta ne bo prenašal. Znano nam je sicer, da so bila med prireditelji in radio-upravo tozadevna pogajanja, ki pa so se končala tako, da tisti, ki bodo hoteli poslušati koncert, ne bodo mogli sedeti doma pri radio-aparatih — dokaz, da se prireditelji ne razumejo samo na moralen uspeh koncerta ... rast. Gozdni posestniki si na ta način prihranijo mnogo stroškov umetnega pogozdavanja. Obrtna razstava. Razstava, ki so jo priredili celjski obrtniki 1. 1935, je splošno ugajala in imela tudi vidne uspehe za celjsko gospodarstvo. Zato se je osnovala »Celjska obrtna razstava, r. z. z o. z.«, ki ie bila pred kratkim registrirana pri trgovskem sodišču v Celju. Ta je prevzela posle za letošnjo razstavo, ki bo od 1.—15. avgusta. Razstavila bo predvsem celjska trgovina, obrt in industrija, pa tudi tista, ki gravitira v Celju. Delo v bolnišnici zastaja... Ljubljana, 25. februarja. Razmere v bolnišnici postajajo zaradi tega, ker so prenehati zdravniki-volonterji z delom, vse kritičneje. Jasno je, da se izpad 16 zdravnikov pri delu zelo občuti. Včeraj so se šefi nekaterih oddelkov pismeno obrnili na upravnika bolnišnice ter ga prosili, da dodeli oddelkom po dva do tri zdravnike, ker da v nasprotnem slučaju ne morejo jamčiti za normalno delo v bolnišnici. Zdravniki-volonterji so takoj drugi dan po izstopu iz bolnišnice prosili za odpomoč tudi bana g. dr. Marka Natlačena. Ban se je z deputacijo dalje časa razgovarjal ter je mladim zdravnikom zagotovil vso svojo pomoč. Banska uprava je storila svojo dolžnost že leta 1935 z nastavitvijo večjega števila volonterjev Tokrat je dolžnost države, ki edina more odpraviti neznosne razmere, pod katerimi trpe mladi doktorji v bolnišnici. Ban g. dr Natlačen je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da pristojne oblasti prepriča o nujnosti rešitve tega perečega vprašanja. Konferenca industrijakev v Belgradu Belgrad, 25. februarja. Ob velikem številu udeležencev se je včeraj začela v Belgradu konferenca industrijalcev' iz vse države' Na njej sta bila navzoča tudi trgovinski minister dr. Vrbanič in minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič ter mnogo zastopnikov industrijskih podjetij. Konferenci je predsedoval preds. centrale industrijskih korporacij dr. Arko. Dnevni red je obsegal razna gospodarska in socialna vprašanja, pa tudi vprašanje reorganizacije državnega sveta in predlog o razdelitvi trgovinsko-industrijskili zbornic. Posebno pozornost je vzbudil govor, ki ga je ta na tej konferenci imel v imenu Združenja industrijalcev savske banovine g. Bauer. V svojem govoru je odločno nastopil proti temu, da trgovinsko ministrstvo tako zelo posega v delokrog vprašanj, ki spadajo v drug resor. Govornik je poudaril napačno iniciativo ministrstva v tem, da se lesna industrija podredi centralističnemu režimu tn da se določi skupna prodaja lesa v inozemstvu po posredovanju kontrole izvoza in sličnih ukrepov. Zahvaljuje se ministru za gozdove in rudnike, ker je preprečil, da bi prišlo še v bodoče do takega postopka in do takšnih sklepov. Minister Djura Jankovič je na ta njegov govor poudaril, da želi imeti vedno pred očmi težko stanje, ki vlada v lesni industriji v Jugoslaviji; žal pa da mu je, da imajo o tem na Hrvaškem različna mišljenja. Toliko časa — je poudaril — dokler se vsa industrija ne bo zedinila, bo vladi težko delati tako, da bi bili vsi zadovoljni. Ker je bilo na včerajšnji konferenci rešenih — tako ali tako — že precej perečih vprašanj, je verjetno, da bo delo konference že danes končano. Haročajte Slovenski dom! tsm Z marljivim delom za boljši družabni red Ljubljana, 25. februarja. Ljudska univerza kar preseneča s 6vojim prizadevanjem, kako skuša občinstvo seznaniti z vsemi aktualnimi vprašanji našega časa. Sinoči je v prav dobro zasuieni dvorani v filharmoniji predaval dr. Gosar o socialnih problemih v kolektivizmu. Dr. Gosar je jx>znan kot edini znanstveno priznani sociolog pri nas, ki je o socialnem vprašanju napisal že več knjig. Uvodoma je pokazal znake, kako se današnja družba vsebolj kolektivizira, za kar je posledica naraščanja tehnike prometnih sredstev, razvoja časopisja, kino tehnike in radia. Človeško mišljenje se pod njihovim vplivom nekako uniformira kakor tudi pod celotnim vplivom zunanje uniformnosti današnjega časa, vendar pa bi bilo napačno, če bi presojali vse življenje skozi kolektivistična očala. Res je, da teži današnja družba za fem, da zavaruje čim več prebivalcev v socialnem, bolniškem in starostem zavarovanju. Na Dan?kem je tako zavarovanih 42 odstotkov vseh prebivalcev, pri nas v Sloveniji pa samo 15%. Pričetek del na cesti Maribor St. lij Stalno bo zaposlenih 200 delacev L Maribor, 24. februarja. Preureditev državne ceste Maribor-Št. Ilj se bo končno pričela. Za prihodnji teden je določen pričetek in potem se bodo dela nadaljevala najmanj leto dni nepretrgoma. Poleg avtomobilistov, tujskoprometnih činiteljev in sploh vseh, ki imajo vožnje iu pota po tej cesti, pričakujejo z največjo nestrpnostjo pričetek teh del brezposelni. Saj bo dajala gradba te ceste najmanj leto dni posla in zaslužka okoli 200 delavcem. Tvrdka Nassimbeni, ki je izdražila to delo, bo pričela cesto preurejevati pri št. liju. Zal je kredit premajhen, da bi bilo mogoče izravnati tudi hude ovinke, ki jih dela sedanja cesta med Št. lijem in Pesnico. Le nekatere najhujše krivine bodo izravnane, preurejen pa bo tudi nadvoz nad železnico v Št. liju, preko katerega dela sedaj cesta sila oster ovinek. Tudi za ureditev ceste je kredit 5 milijonov prenizek. Na vsak način bi 21,928.000 Din |e treba za regulacijo Savinje Celje, 24. februarja. Danes dopoldne se je vršila na mestnem poglavarstvu v Celju 6. konferenca za regulacijo Savinje. Na konfernci so bili navzoči: za bansko upravo načelnik tehničnega oddelka g. inž. Ska-berne, nadsvetnik g. ini. Sturm in finančni svetnik g. Pirc, za celjska mestno občino: župan g. Mihelčič, mestni svetnik g dr. Skoberne in stavbni svetnik g. inž. Pristovšek, za železniško upravo: g. inž, Šapljia in še dva druga zastopnika za sreski cestni odbor v Krškem; župan g. Trop in zdravnik g. dr. Lovšin. Prvo je bilo poročilo g. inž. Mursa. Poročal je, da so se v razdobju 5. in 6. konference nadaljevala regulacijska dela na Savinji II. etape, le zimski čas je delo nekoliko zamotil. Pri tem delu je bilo zaposlenih 80—200 delavcev. V II. etapi je izvršenega od 60—70% dela. Za ta dela je bilo izplačanih I milijon 340.033.97 din. Skupni stroški za II. etapo znašajo 2,384.675.56 din. K tej vsoti bodo prispevali: Banska uprava 1,564.675.56 din, celjska občina 450 000 Din, sreski cestni odbor v Celju 300.000 din, sreski cestni odbor v Laškem 70.000 din. bila potrebna še dva milijona, da b! se del ceste med odcepom lenarške ceste in Mariborom tlakoval z granitnimi kockami. Ta del ceste je namreč s prometom silno obtežen ter bi' trajno vzdržal obtežbo samo granitni tlak, dočim ho asfalt kaj kmalu razrvan in bodo potrebna vedno draga popravila. Delo na cesti se bo vršilo vedno v dolžini enega kilometra. Vrhnja plast ceste se bo razdrla s posebnim strojem razdiračem, material bo presejan, da se uporabni gramoz lahko še porabi, nato pa bo nasut na izravnano cestišče na 15 cm visoko tolčen eklogit, katerega bo tvrdka dobavila iz državnega kamnoloma v Reki pri Hočah. Plast eklogita bo zvaljana s 14 tonskimi valjarji, nakar bo cesta izročena za mesec dni prometu, da se nova plast dobro vleže. Nato bo prepojeno cestišče dvakrat s prekuhanim asfaltom, in sicer pride na kvadratni meter ceste 3 kg asfalta. Cesta bo široka 6 metrov, ob strani bo imela poldrugi meter širok hodnik za pešce. Tvrdka bo rabila za cesto 18.000 kubičnih metrov eklogita — dnevno okrog 100 kub. metrov, tako da bodo imeli zaslužek tudi številni vozniki. Za cesto mora prevzeti tvrdka 2 letno jamstvo ter jo v tem času vzdrževati v lastni režiji. Vzdrževanje asfaltne ceste zahteva posebno pažnjo, moderno cestarsko službo ter neprestano krpanje nastalih lukenj, ki jih je treba takoj zaliti z asfaltom. Če se cesta zanemari, propade v najkrajšem času in potem je vsako popravljanje zaman. Slične ceste z valjano asfaltno površino imajo tudi v Avstriji, vendar so tam žrtvovali več za asfalt in ureditev, tako da bi bilo potrebno za cesto Maribor—St. Ilj 10 milijonov din, da bi bila tako urejena, kakor je avstrijska od Gradca do št lija. Vendar bo tudi ta cesta, ki se bo v teku tega leta zgradila, v primeri s sedanjo, ogromen napredek ter bo gotovo znatno dvignila zlasti avtomobilski promet iz Avstrije v Maribor, Predavanje dr. Gosarja v L;udski univerzi Pri razlagi kolektivizma je g. predavatelj omenjal, da nihče noče tistega kasarnskega kolektivizma, ki človeku jemlje pravico do sleherne svobode in svobodnega nakupa, ker je pri tem današnji red s svojimi načeli svobodne izbire poklica dela in svobodnega odrejanja nakupa v tem pogledu boljši. Samo v neciviliziranih deželah je mogoče prodreti s kolektivizacijo, pri nas pa smo glede gospodarstva in kulture že na tako visoki stopnji, da ni več j>otreba kasarnska disciplina z natanko odmerjenimi pravicami. Kakšni so torej problemi v kolektivističnem redu? Motil bi se, bi mislil, da tu ni reda, organizacije in discipline ter vodstva. Tudi tu je vse to jx>trebno, prav tako pa tudi tu vidimo, da je delavec odvisen od delodajalca, ki je v tem primeru država. Država ima vodstvo vsega gosjjo-darstva in skuša zato sama zadovoljiti potrebe ljudstva. 1 udi pride do sporov s podjetjem. Kakor pride do sporov med služkinjo in gospodinjo, vendar pa je v takem primeru delavstvo brez vsake zaslombe, ker predstavlja podjetje država, ki lahko samovoljno uredi zadevo v 6voj prid. Težave, ki se kažejo v takem redu kot vlada zdaj v Rusiji, je predvsem to. da je vodstvo v rokah samo enega človeka na katerega pada V6a odgovornost uspehov in neuspehov, čuti se pomanjkanje zasebne inicijative, znižanje produkcijskih stroškov in problem kvalitete, ki pada. Jasno je, do so v Rusiji bili zato prisiljeni uvesti mezdne sisteme, ki so bili v navadi v začetku kapitalističnega gospodarstva, kot 60 premijske mezde in stahanov-stvo. Res je, da današnji gospodarski in politični sistem ni dober, pa tudi podržavljanje družbenih dobrin bi ne bilo v korist. V kolektivističnem redu je delavec prav tako v službenem odnosu do gospodarja, kot v kapitalističnem in prav tako morajo v takem redu skrbeti z socialno, bolniško in starostno zavarovanie kot v drugih državah. Zato ni nič čudno, če pride tildi tu do nesoglasij med delavci in delodajalci, saj je to že v človeški naravi. Kolektivistični red ne more preprečiti, da ne bi tudi v takem redu ljudje, ki dobe vodstvo podjetja, svoj položaj izrabljali v svojo korist Priznati je treba, je naglasil g. predavatelj, da ie rusko gospodarstvo napravilo velik korak z velikimi žrtvami, ki pri nas niso potrebne. Tudi naše delavstvo in nameščenstvo ne bi v takem redu brez organizacijske zaslombe nič pridobilo. S tem pa g. predavatelj ne trdi, da želi ostati pri tem kot je danes, in na tej stopnji. Priznati je treba odkrito, da današnja družba ni dobra, rešitev socialnega vprašanja pa je bolj zamotana, kot si jo nekateri predstavljajo. Zato ni mogoče porabiti navadnega recepta, obstoje pa možnosti, da z realnim, marljivim, dobro preudarienim delom pomagamo pri reševanju današnje družbe. Polovična voznina za tekme v Planici Belgrad, 24. februarja. AA. Z odlokom prometnega ministra so dovoljene smučarske tekme na Planici od 7. do 14. marca t. 1. te-le ugodnosti: polovična voznina tja grede in nazaj grede obiskovalcem teh tekem in tričetrtinski popust vsem tekmovalcem, vendar samo v tretjem razredu potniških in brzih vlakih. Ugodnost velja za odhod od 4. do 14. in za vrnitev od 7. do 15. marca t. 1< Kulturni koledar Josfp Benkovič 25. febr. 1869 so jo rodil v Kamniku pisatelj in zgodovinar Josip Benkovič. Gimnazijo jo študiral v Ljubljani, pravtako bogoslovje. ~ Kaplanoval je po raznih krajib Slovenije, bil alojzijeviski prefekt v Ljubljani, leta 1901 pa je stopil v cistercijanski samostan v Stični, — Še isto leto je šel iskat zdravja v Velesovo, kjer pa je 5. novembra umrl. — 2e kot dijak je objavljal svoje pesmi, povesti in spise v vajah« ir Šmarnica nam je samo v škodo »Domačih vajab< in »Vrtcu«. L. 1890 je izšla v :>Dom in svetu« njegova povest »Se6tra Vincencija«. Sodeloval je pri raznih listih, bil urednik »Dolenjskih novic«. Imel je lep pripovedni dar, vendar pa manjka njegovim spisom prave koncepcije. Toda kmalu se je odvrnil od beletristike in se lotil znan- j stvenega dela, predvsom kulturne in slovstvene j zgodovine. Napisal je biografijo Jos. Ogrinca, Ju- ! rija Japlja, Friderika Barage, J. Podmilščaka, P. , Hicingerja in drugih. Vse njegove dobre in slabe ; lastnosti pa se kažejo v njegovi polemični cerkve-no-zgodovinski študiji: Ljubljanska škofija in ško- • fijske sinode (Voditelj v bogoslovnih vedah, 1901), j Študijo je zaključil prihodnje leto prav tam z naslovom: Slovenski reformatorji. — Za Olaserjevo Zgodovino slov. slovstva je obdelal modroslovje, bogoslovje in cerkveno umetnost Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek. 25. februarja: Valburga. Petek, 26. februarja: Matilda. Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; Ratnor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Oartus, Moste. • Drama: »Korajža velja«. Red Četrtek. Opera: »Baletni večer«. Red A. Kino Union: »Cvetje iz Nice«. Kino Slogja: »Mesto Anatol«. Kino Matica: »Amok«. jgmaE TEI. 22 21 UNION Danes poslednjič Vesela opereta Cvetje Iz Nice Erna S&ok — Paul Kemp — Jane Tliden A SLOGA Fremierat Mesto Anatol Pretresltlva borba sa tekoče nato. polna po-blepa m ljubosumnosti, poiv« in propast malega balkanskega mesteca BKIGITTE HOKM£Y GUSTAV fJBOdUCH TEI. 21-24 Jk u. MATICA Llubavna tragedi la pod tropskim nebom AMOK '^Valerij Inltlfiinov, Marcelie CUantal (PtedkLcvocoS ^ 2I.,5.uAX = Brandl-trio, ki bo v petek, 26. t. m., nastopil v frančiškanski dvorani, je z velikim uspehom dovršil turnejo po Nemčiji in Avstriji. Listi »o prinesli o umetnosti te komorne skupnosti kaj laskave ocene. Tako pišejo n. pr. »Steglitzer Nachrich-ten«: Brezhibno obvladajo svoje instrumente, obdarjene s čarobnim zvočnim občutjem in nudijo tako skladno im zgoščeno igro, da smo morali vedno znovn gledat’ na oder, da se pri pričamo na lastne oči, če čujemo res le tri instrumente. — Ta laskava ocena tujega kritika je že sama vabljiva, če ne bi bil pri tem ta trio že pri nas tako priznan in priljubljen leCaj za matere, bodoče matere in odraslo ien-stvo o negi in prehrani ter higljeni dojenca se prične v petek, dne 26. t. m. ob 8 zvečer v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece (Dečji dom kraljice Marije) za večerno skupino ter za popoldansko Skupino vsak torek in petek od 4 do 6, za večerno skupino vsak torej in petek od 8 do pol 10. Tečaj je brezplačen. Občni zbor Osrodnjoga društva RPD v Ljubljani se vrši v fietrtek. dne 11. marcu t. I. oh 20 v dvorani Delavske zbornice. Unovui red: Poročilo predsednika, poročilo tajniku, poročilo gospodarja — obračun zn loto 1936, poročilo računskih preglednikov, proračun za leto 1937, volitev predsednika, H odbornikov, namestnikov in računskih preglednikov, prenos nepremičnin volitev delegatov za skupščino, samostojni predlogi, slučajnosti. Samostojni predlogi morajo biti predloženi odboru najkasneje do a. marca 1937. Društva, zdntlenja tn vse druge ustanove vabi uprava Ljuhljanskoga velesejma, da postavijo svoje letošnje zbore, skupščine in glavno prireditve v čas od 5. do 14. junija, ko bomo v Ljubljani imeli XVII. spomladanski velesejem Obskovalcem velesejma je dovoljen b% popust na železnicah od 81. ma.ia do vključno 14. junija za potovanje v Ljubljano in od 5. do vključno 19. junija za povratek, ovoje sklepe naj društvu itd. sporočo upravi velesejma v Ljubljani. Kolnhovlna naše gozdne in poljske divjačine je v Hvetn zelo cenjena. Na 24. dražbo Kožuhovine divjadi v Ljubljani pride mnogo inozemskih kupoev^ Dražba se začne 8. marca in bo zadnja v tekočem letu. Kdor Ko ni oddal »voje.ga bluga za to dražbo, naj ga ciraprcj pošljo na naslov »Divja koža*, Ljubljana, Velesejem. Ljubljansko gledališče DRAMA Začetih ob namili Četrtek, 25 febr. »Korajža velja«. Red Četrtek-Petek, 26. tebruaria: Zaprto Sobota. 27 februarja: *DR«. Premierski abonma. Nedelja, 28. febr., ob 15: »De£ in vihar« Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: »Simfonija 1937«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. OPEKA Začetek oboumfb Četrtek, 25. febr.: Baletni večer. Red A. Petek 20 lebruar|a- Zaprto Sobota 27. febr.: »Pikova dama«. Red B. Nedelja, 28 febr., ob 15: »Pri treh mladenkah« Izven Znižane cene od 30 Din navzdol, — Ob 20: »Lucia di Lammermoor«. Gostovanje Josipa Rijavca, Izven. Mariborsko gledališče Četrtek, 25. februarja ob 20: »Sveti Anion, vseh zaljubljenih patron«. Goduje Pavla Udoviče-va Red A. Petek. 26. februarja: Zaprto. Sobota. 27 f»biuarja ob 20: »Čevljar Anion Hit«. Premiera. Sv. An* ▼ Slov. gor., 24. febr. Že večkrat smo poročali v »Slovenskem domu« o položaju vinogradništva v Slovenskih goricah in o stanju posameznih vrst vina. Dodajamo samo še nekaj misli, kako bi se ta panoga gospodarstva dvignila na boljše mesto. Kakor je marsikomu znano, so v Slovenskih goricah, predvsem v severnem in srednjem delu, veliki povečini kmečki vinogradi, posajeni s samorodnicami šmarnico in izabelo. Te trte, predvsem Šmarnica, ki je najbolj razširjena, so prišle v Slovenske gorice že 1. 1918 in sicer iz Amerike, kjer raste brez obdelovanja po tamkajšnjih gozdovih. Naše lepe Slovenske gorice so z »divjakom« šmarnico dobile ime »pokrajine pobojev, samomorov in umobolnosti. Žalostno preteklost beležimo v teh letih, odkar zastruplja naš slovenjegori-ški narod ta »divjak«. Trta šmarnice dobro uspeva v vsaki zemlji in ne zahteva mnogo obdelovanja in gnojenja, pa kljub temu izredno dobro uspeva. Raste v obliki pravega grmovja. Šmarnice je sedaj nemogoče prodati, ker je na drugi strani boljša vrsta žlahtnih namiznih vin, n, pr. v ljutomersko-ormoških goricah uspevajoče vrste; pošip, loški Minister Rogič in renski rizling, beli burgundec, zeleni in muškatni silvanec, onževinovka, portugalka, modri burgundec, kavčina, portugizec itd. Imamo celo primere po Sl. goricah, da je mnogokrat nemogoče spraviti v promet te zgoraj navedene vrste vin samo zaradi šmarnice, kajti vsak misli, da šmarnico pri-mešavajo žlahtnim vinom. Ker je glavni pogoj za zboljšanje našega vinogradništva, ki sedaj že tudi radi izrabljenosti zemlje in negnojenja znatno hira in propada, zatiranje samorodnic, bi bilo potrebno, da banovina čim-prej pripomore k temu, da se prične s splošnim odstranjevanjem šmarnice, ki kvari ugled Slov, goric. Našla naj bi se sredstva od banovine, da dobe vinogradniki druge, tudi po nižinskih gričih uspevajoče trte. To nalogo preureditve v našem vinogradništvu si je nadela tudi Kmečka zveza, ki bo nekako posredovala pri tem delu v korist gospodarstva, da bo zemlja doprinašala primerno korist in plačilo za delo in trud. Slovenske gorice bodo takrat dobile zopet svoj zasluženi ugled. Slovenske gorice pa bi dobile tudi primerne dohodke, kajti iz Dalmacije ne bo prihajalo več toliko vina v Slovenijo. Sl. goricam pa bo to v veliko gospodarsko korisl. Od tu in tam O spremembi zakona o tefesni vzgoji Belgrad, 24. februarja. AA. O priliki sprejetja uredbe o spremembi zakona o obvezni telesni vzgoji, je dal minister dr. Josip Rogič tole izjavo: Organizaciji obvezne telesne vzgoje se povsod pripisuje čedalje večji pomen. Ko spremljamo napredek časa in izkustva drugih, želimo, da splošni človeški ideal zdravja in moči združimo ? realnimi potrebami ljudstva. V tem pogledu stari zakon o obvezni telesni vzgoji nič več ne ustreza. Vse dosedanje izvajanje je bilo prav za prav samo stadij proučevanja in pridobivanja skušenj, glede na razmere, v katerih se je ta zakon imel ! izvajati. S pooblastilom, ki nam ga je dal čl. 96. finančnega zakona za leto 1936-37, smo zdaj izdelali noro n red I)o o ustanavljanju iu delovanju prazničnih tečajev in izvajanju ostalih določil zakona o obvezni telesni vzgoji. Uredba je izdelana na osnovi pridobljenih skušenj in v duhu dejanskih potreb in možnosti. Glavne karakteristike njeue se lahko takole resumirajo: Organizacijo obvezne telesne vzgoje mladine izvaja ministrstvo za telesno vzgojo, in sicer preko banovin, odnosno okrajev iu občinskih uprav, ki prirejajo praznične tečaje za šolo odraslo mladino, kakor tudi druga ministrstva, ki imajo v svojih resorih šole. Tako se organizacija izvaja v osnovnih, nadaljevalnih, srednjih in strokovnih šolah. Raztegnjena je tedaj na vse šole, razen na univerze. S takšnim sistemom organizacije je zagotovljen pravilen vpliv in široka pomoč vseh splošnih upravnih oblasti pri izvajanju zakona in doseganju uspehov pri velikanski večini naše mladine, ki ima biti najkrepkejši vir moči naše narodne obrambe. S to uredbo se izvršuje izvajanje zakona o obveznem telesnem pouku v vseh občinah in vseh šolah v državi. Prejšnja uredba se je omejevala samo na mesta, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah in na sokolske enote. To pa ni pokazalo potrebnih uspehov in razen tega ni imelo oblike enakopravnosti ter je nasprotovalo črki in duhu zakona. Obeuem se tako zajamči tudi dragocena podpora vojaških organov, tako glede Holmenkoln Za svetovnim prvenstvom v Chamonixu so še na mednarodnem smučarskem programu edinole holmenkolnske tekme — norveški smučarski praznik. To bo obenem tudi zadnja večja smučarska prireditev letos. Po številu prijav bo največja kar jih je bilo v letošnji sezoni. Tako je bilo v ponedeljek v Oslo že žrebanje. Najmočnejše je zaseden tek na 18 km. Izžrebanih ni bilo nič manj kot 252 tekmovalcev. Na startu bo vsa mednarodna smučarska elita. V skokih je bilo izžrebanih 163 skakačev. Na startu so vsa blesteča imena in bo ta konkurenca najhujša, kar jih je bilo letos: Holl (Avstrija) Bir-g«r Ruud (Norveška' Erikson (Švedska), Reider Andersen (Norveška), Karg (Nemčija), Bradi (Av strija). To srečanje bo najbolj zanimivo. Tudi tek na 50 kin ne bo nič zaostajal za drugimi disciplinami. Prijavljenih je 126 tekačev. Tudi v smučarskem maratonu so vsa imena, za Italijana Vincenca Demetza je še posebno razer-virana startna številka ter njegova udeležba, še ni 100% gotova, čeprav je prijavljen. Vsi najboljši 60 prijavljeni, med izžrebanimi pa zastonj iščemo imena Franca Smoleja, ki bo pač tekmo zasledoval lahko samo po časopisnih poročilih. Je pač tako in se ne da nič pomagati, za take stvari ni denarja in ne časa. Pač pa je denar in čas za drugo. V ponedetfek nastopi A.P.Z. Ecce quomodo moritur iustus — glejte, kako umira pravični, to je svetovno znana Gallusova kompozicija. Pretresljiva žalostinka je že neštetokrat spremila na zadnji poti majhne in velike ljudi; njeni akordi so se pod vročim južnim in mrzlim. jeklenosivim severnim nebom lovili med cipresami, trepetali nad glavami pogrebcev in kakor nevidne grude padali na trdi pokrov krste, ki je pokrival truplo pokojnika. Ničesar ni na tej nesmrtni zalostinki planiranega, ničesar razvlečenega, ničesar, kar bi strmelo za zunanjim, čim bolj čustvenim efektom. Na križu visi On, ki je bil v 6voji dobrot« vzel hudobijo vsega sveta na svoja ramena: Prs' 'n ki kažeta na ta veliki, pretresljivi dogodek, kakor da nista vezana na čas in prostor. Glejte, tu je pred vami, pa nihče se zanj ne zmeni! V početnih taktih trepetajo skrite solze, ki jih ne srce, ne oči niso mogle do konca izjokati: udana tožba iz bridkosti, ki bo za vselej ostala tudi potem, ko je bil vihar bolečin dobil duška v joku in vzdihih. Plemenitost, ki z raskavo preprostostjo odseva iz tega Gallusovega dela ne najde primere. H koncu tolažba: et erit in pace memoria eius. In v miru bo njegov spomin. To delo pa ni samo spomin na zadnjo Kristusovo uro, to delo skriva 6e neko drugo simboliko. Iusti, pravični so vsi tisti ljudje, ki 60 z nemirnim, čistim žarom srca korakali po pravi poti, vsi tisti, ki jih je na koncu svet podiral, ker so služili pravici, vsi tisti, ki so bedno končavali 3Voje bivanje na zemlji, ker jim je hudobija spodbila tla, vsi ti6ti, ki jim v zadnji uri nihče ni držal sveče, ker so se jih ljudje ogibali kakor garjeve pse. Nesmrten spomenik dobrim ljudem, ki so s svojimi bednimi dlanmi poskušali varovati revni plsmenček pravice in resnice. Tudi to delo bo dne 1. marca ob 3 zvečer izvajal Akademski pevski zbor v Unionu. dotacije tečajev ln šol, s potrebnim vojaškim materialom, kakor tudi glede potrebnega števila specialnih tehniških inštruktorjev s sodelovanjem starešin kadra naše narodne vojske. Doslej se specialni pouk sploh ni izvajal. Uredba podrobno razčlenjuje učni načrt in delovni program ter daje možnost ministrstvu, da natisne tudi lastne učbenike, med katerimi bo eden v rokah zainteresiranih že do 1. aprila t L Glede tečajev za strokovno izobrazbo telovadnih učiteljev sem prepričan, da smo našli najboljšo pot Ministrstvo bo moglo izvesti te tečaje in s tem se bo dvignil vzgojni nivo mladine in izenačil pouk. Učitelji se izbirajo iz vrst učiteljev osnovnih šol, telovadnih učiteljev, rezervnih častnikov vojske in mornarice, iz vrst tehniških članov športnih in viteških društev. Glede pravic pri izvajanju obveznega telesnega pouka posebej in vštric s prazničnimi tečaji, so izenačena vsa društva, ki jim je namen telesna vzgoja, in so ukinjeni vsi morebitni privilegiji, ki jih je dajala prejšnja uredba. Naposled določa ta uredba po dosedanjh izkustvih tudi tehniške predpise za financiranje in vodstvo prazničnih tečajev, ministrstvo za telesno vzgojo bo pa po potrebi in proračunski možnosti lahko podprlo praznične tečaje in šole ter vse tiste osebe, ki delujejo za obvezno telesno vzgojo. Pri nadaljnjem izvajanju zakona o obvezni telesni vzgoji sem odredil proučevanje posebnega sistema za šole, zlasti strokovne. Prepričan sem, da bo po tem načrtu vsak absolvent učiteljišča postal obenem tudi kvalificiran učitelj za obvezno telesno vzgojo in da si bo pridobil pravico do čina rezervnega podčastnika- dijaka po odslužitvi kadra samo 4 do 5 mesecev, in sicer morda v času velikih poletnih počitnic. Pričakujem široko podporo in razumevanje med našimi činitelji in vso našo javnostjo. Tako pojmovan in izveden zakon o obvezni telesni vzgoji bo našo 'mladino in ves narod lahko pripravil za naloge, ki nag čakajo In ki nam jih čas nalaga. Nogomet v socialne namene V nedeljo, dne ®8. februarja 1937., se bodo igrale na igrišču »Primorja« nogometne tekme, katerih čisti dohodek je namenjen socialnemu uradu mestnega poglavarstva, katerega bo porabil v podporo revnih ljubljanskih meščanov. V predtekmi ob 13.45 uri nastopijo talentirani mlajši igralci vodilnega slovenskega kluba SK Ljubljane proti prvemu moštvu Slovana. Glavno tekmo ob* 15,30 uri pa odigra ligino moštvo Ljubljane in reprezentanca ostalih ljubljanskih klubov. Pokroviteljstvo nad to dobrodelno športno prireditvijo je prevzel ljubljanski župan g. dr. Juro Adleišič. Ker je vstopnina minimalna, in sicer 6 din stojišča, za mladino in vojake 4 din, tribuna 10 din, apeliramo na vse ljubljansko športno občinstvo, da se športne prireditve polnoštevilno udeleži. Pohvaliti je treba idealno željo nogometašev, da po svojih močeh prispevajo za najbednejše ljubljanske meščane. Tudi s športne strani bo nudila prireditev občinstvu užitek, ki ga bo povečala še zavest, da je podprlo one, ki so pomoči najbolj potrebni. Krvava srafca pri Brodariču Pri osumljenem morilcu Brodariču Stankotu iz Rosalnic 43, ki nikakor noče priznati umora, so našli okrvavljeno srajco. Trdi, da je krvava od lisice. Le lisice in kože ni nikjer. Tatovi v Metliki Iz pristave trgovca Gralorjan Leopolda je bilo ukradenih njegovemu hlapcu Milanu en par skoro novih škornjev, jahalne hlače in vrhnji suknjič. Med potoma pa je tat pobral tudi nekaj perila g Horvatu, mizarskemu mojstru, katerega pa je med potoma odvrgel, Skoda je cenjena čez 1000 dinarjev. Občni zbor gasilske iupe Kamnik Začasno imenovana gasilska župska uprava za okraj Kamnik, sklicuje za nedeljo dne 28. februarja t. 1. ob 10 doj>oldne občni zbor, ki 6e bo vršil v dvorani »Kamniškega doma«. Pozdrav in poročilo bo prvi podal starešina g. Nande Novak, nakar bodo sledila poročila drugih funkcijonarjev io članov uprave. Končno pa pridejo na red tudi volitve nove župske uprave in nadzornega odbora. Delegatje, ki so bili izvoljeni na četnih občnih zborih kot delegatje za župsko skupščino, naj se polnoštevilno vabilu odzovejo. Cene žitu Novi Sad. Koruza : bač., erem. nova 81—82, ban. nova 80—81, »rem. nova, suš. Indjija 90—91. — Fižol: bč., srem. beli, brez vreč 257.50 do 262.50. — Vse ostalo neizurem. Tendenca neizpr. Promet »rednji. _ Dolgoročno posojilo mestu Celja ▼ znesku S milijonov din je dovolil upravni odbor Državne hipotekarne banke, ki se ima takisto v celoti porabiti za saniranje mestne hranilnice v Celju. Posojila bodo mestne občine porabile izključno za svojo razdolžitev do mestnih hranilnic, ki se tako usposobijo za obnovo svojega poslovanja. Velike priprave za mednarodno lovsko razstavo so se začele v ministrstvu za gozdove in rudnike. Sodeluje Osrednja zveza lovskih društev. Ta razstava bo meseca oktobra v Berlinu. Glede na priprave bo razstavni odbor imel konferenco dne 10. marca, na kateri bo ugotovljeno, koliko so vsa pripravljalna dela napredovala in uspela. Merodajni činitelji si prizadevajo, da bi bila Jugoslavija na tej raasstavi čim dostopnejše zastopana. Mlnstrski svet je izdal odlok o ukinitvi carin na opij iz št. 6 izvozne carinske tarife. Prav tako se izpremeni tudi št. 363 uvozne carinske tarife, ki se nanaša na uvoz klobukov v zvončasti obliki. Po tej spremembi se plača uvozna carina za klobuke v obliki zvona: 1. iz klobučevine, a) sirovi beljeni, in sicer maksimalna carina 0.80 zlatih dinarjev za ko«, minimalna 0.60 zlatega dinarja, b) barvani in tiskani, maksimalna 1.20 zl. din, za kos in minimalna 1 din; 2. iz rastlinskega materijah za pletenje, a) sirovi beljeni, maksimalna 0.50 zl. din za kos, minimalna 0.40 zl. din, b) bar- vani, maksimalna 0.80 zl. din za kos in minimalna 0.60 zl. din. Ta odlok stopi v veljavo, ko ga razglase Službene novine Za opij, ki je do dneva, ko stopi ta odlok v veljavo, že izvozno ocarinjen, a še ni prišel čez državno mejo, veljajo določila tega odloka. Za zvončaste klobuke, ki so do dneva, ko stopi ta odlok v veljavo, prijavljeni na carinami, a še niso ocarinjeni, bo glede dajatev veljal ta odlok. Ljotič namerava zaslužiti tudi c zelenjavo, kakor kažejo vesti iz Splita. Tu se namreč mudi že nekaj dni zastopnik sadjarskega društva, ki mu predseduje Ljotič. Priprave gredo za tem, da se izvedo čim boljša organizacija za izvoz sadja in zelenjave v Nemčijo .V Splitu je tudi okoli 20 zastopnikov iz Češkoslovaške, ki nakupujejo zelenjavo,- Dosedaj so iz Splita poslali na Češko že kakšnih 20 vagonov tovrstne robe. Čehi so dosedaj naročali to blago v Italiji. Ker je sedaj Ljotič dvignil ceno, se zdi, da se bo z izvozom na Češko prenehalo, začelo pa se bo izvažati v Nemčijo. Pravijo, da bi bilo potrebno biti malo bolj previden pri sklepanju kupčij, pri katerih posreduje Ljotič. Promet na naših plovnih rekah v januarju letos se je gibal takole: Vsega skup se je prepeljalo 151.808 ton blaga, od tega pride na zunanji promet 38.830 ton, na notranjega 46,958 ton in na tranzit 65,520 ton. Potniški promet v januarju t. 1. s 25.136 prepeljanih oseb kaze precejšen padec nasproti številu jsotnikov v času od leta 1903 do 1937, kar je posledica gradnje mostov in uvedbe potniškega, tramvajskega in železniškega prometa, s Pančevim in Zemunom. Svojo hčerko je vrgla na ogenj neka Marija Boltek iz Zavrtnice na Hrvaškem, svojo drugo hčerko pa je hotela zaklati y nožem. Za ta strahoviti čin se je odločila zaradi tega, — pravi ona — ker »e je njena družina nahaajla v obupnem stanju revščine. Poleg tega krivi žena tudi svojega moža, češ da je vsemu temu vzrok on, ker vse, kar zasluži potroši sam, za družino pa se ne briga. Mož je sprva mislil, da so grožnje Marije le bolj za strah, ko pa je žena vrgla na ogenj svojo hčerko, je spoznal, da gre zares. Hitro je pograbil svojo hčerkico, ki je stara komaj 21 mesecev, in jo potegnil iz objemov plamena, žena pa je pri tem že zgrabila nož in hotela z njim zaklati svojo drugo hčerko. Na moževe obupne klice so prihiteli sosedje na pomoč, ki so preprečili nadalnje krvo-slitje. Mož pa nasprotno obtožuje svojo ženo, češ da ničesar drugega ne počne kot samo neprestano zahteva od njega denarja in da se obnaša tako, kot se za žensko ne spodobi. Marijo Boltek so zaradi tega zverinskega dejanja zaprli. Mnogo povpraševanja po naši sadri je v zadnjem času v inozemstvu. Dosedaj je bila edini kupec našega blaga Anglija. Ker pa je prišel glas o izredno dobri kakovosti naše sadre tudi v druge države, se je sedaj zvedelo, da se-zanjo zanima predvsem tudi Nemčija. Sadro kopljejo v veliki množini pri nas na dalmatinskem Kosovu in je pri tem zaposlenih okoli 200 ljudi. Dnevna proizvodja pa bi bila lahko še večja, če ne bi pri teh rudniških poslih rabili le bolj primitivna sredstva. Bližnja luka, do katere prepeljujijo sadro, Jo Šibenik. Tja bo v kratkem šla večja pošiljka, ki je namenjena na Angleško. V rudniku boksita pri Drnišu se je včeraj pripetila težka rudarska nesreča. Pri kopanju rudo se je naenkrat odtrgala večja zemeljska plast, ki je zasula tri delavce. Bili so na mestu mrtvi. Dva od njih sta poročena. Podrobnosti, kako je do te nesreče prišlo, še niso znane, tudi se ne ve, kdo je nesrečo prav za prav zakrivil. Rovi, v katerih se je nesreča zgodila, so čisto nanovo izkopani in precej globoki. Na kraj nesreče je odšel takoj od Delavske zbornice nek višji uradnik, da ugotovi vzroke nesreče in pošlje poročilo ministrstvu. V rudniku je tudi že sodna komisija pa tudi komisija rudniškega inšpektorata iz Splita. Iz veže sta vdrla dva vlomilca v trgovino s kolesi v Zagreba. Lotila sta se takoj blagajne ra iz nje ukradla 13 jurjev. Bila pa nista specijalista za vlamljanje v blagajne, ker sta uporabljala preprosto orodje in s tem povzročila velik ropot. To je začul hišnik, ki je vstal sredi noči, da bi pokadil cigareto. Stopil je v vežo in našel vrata odprta. Hotel jih je zapreti in zakleniti, ko je izza špranje pogledal revolver, Hišnik je naglo prijel za kolec in z njim udaril po roki vlomilca. Tačas pa je njegova žena telefonirala na policijo. Vlomilca sta se takoj zavedla nevarnosti, pa sta s silo odprla vrata in pobegnila na cesto. Hišnik pa za njima, a je moral zasledovanje opustiti, ker je eden od vlomilcev ustrelil nanj in bi ga skoro ubil. Ko pa je prišla policija, o vlomilcih ni bilo nobene sledi. Do bitke med tihotapci in orožniki je pri Slo na jugoslovansko-avstrijski meji nad Čakovcem. 2e pred nekoliko dnevi so finančne oblasti zvedele, da se bo skoraj vrnilo na jugoslovanska tla nekaj tihotapcev, ki so odšli v Avstrijo ali na Madžarsko po saharin, igralne karte, vžigalnike in drugo tako robo. Zato »o bile te dni patrole tudi nekoliko okrepljene z novimi močmi. Ko so se po opravljenem nakupu v inozemstvu ti tihotapci sedaj le pojavili zopet na meji, so začeli orožniki in finančni stražniki streljati na nje. Tihotapci pa so vrnili milo za drago, nato pa se razbežali na vse strani in pustili nekaj utibotap-Ijenega blaga na tem mestu. Tihotapcev še niso našli. Vse kaže, da eo bili za ta svoj posel že precej izvežbani, deloma pa jim je šla na roko tudi okoliščina, da na avstrijski in madžarski strani ni obmejnih stražnikov kot pri nas. obema posrečilo, da sva se je, Ruffili je imel celo zlom- Dva korajžna italijanska letaka Ko je bila v Afriki končana abesinska vojna, se je zanimanje javnosti takoj obrnilo na drugo stran. Nekateri so se prenehali zanimati za Abe-sinijo že zarsdi tega, ker se po njihovem mnenju ni pravilno končala ta vojna, ko so vedno »dru-kali« za Abesince, drugi pa so našli drugod ravno tako, če ne bolj zanimive dogodke, s katerimi so dan za dnem tešili svojo radovednost in želje po nečem novem. Toda, pred nekaj dnevi, ko je bila Addis Abeba pozorilče atentata na abesinskega podkralja Grazianija, smo si kaj hitro spet poklicali v spomin tiste dni iz italijansko-abesinske vojne. Tako pač dela tisti, ki mu ni dano, da bi si te svetovne dogodke ogledal malo od bližje, na lastne oči. Prav mnogo podrobnega nismo iz abesinske vojne takrat slišali, kar pa smo, je bilo bogzna če ne malo drugačno kot v resnici. Najlažje se še vedno verjame onemu, ki je bil takrat sam na abesinskih, oziroma na že italijanskih tleh Le nekaj dni je od tega, ko je v Neaplu stopil na kopno italijanski kapitan Giorgio Cannonieri, ki je v času abesinske vojne letal nad vročimi afriškimi bojUči. To je — pravijo — mož, ki je z njim tesno povezan kos zgodovine italijansko-abesinske vojne. Kapitan pripoveduje: »Ko je letelo moje ogledniško letalo in ono, ki ga je vodil pilot Ruffili, za bežečimi abesinskimi tolpami 9. junija 1936, so abesinski streli najini letali tako močno poškodovali, da sva se morala spustiti daleč v notranjosti Abesinije na sovražna tla. K sreči Abesinci niso zasledili, kje sva se spu- Zdaj pa zdaj bi se lahko pojavili pred nama divji Abesinci. ki nama pač ne bi prizanesli.« Poleg tega je Connonieri ob svojem pristanku v Neaplu povedal tudi to, da je v omenjeni belgijski plantaži razobesil celo italijansko zastavo, kar bi se reklo, da je »v imenu italijanskega kralja zasede! ta kos zemlie«. Čez nekaj časa je ustanovil tudi neke vrste sodišče — sredi sovražnega ozemlja. Ker pa je moral vedno biti tudi pripravljen na to, da bodo abesinske čete udarile na to postojanko, je uredil tudi vse potrebno za obrambo. Vsi, ki so bivali tedaj na tem kraju, so dobili orožje, pomagale pa so celo ženske, da je šlo hitreje izpod rok. Ko so nekega dne res napadli to postojanko Abesinci, jih je ta mala peščica tujcev pognala v beg. Nekaj jih je tudi obležalo mrtvih. Razumljivo je, da se ta obramba ne bi bila tako dobro izkazala, če ne bi Cannonieri dobival stalno pomoči po zraku. Italijanska letala so namreč kmalu opazila kraj, kjer je vihrala italijanska zastava in so večkrt priletela tja, metala na tla orožje, celo strojnice so to pot letela z neba. Kmalu je bila na teni mestu tudi že radio-postaja. Tedaj so se izvrstno izkazala padala, s pomočjo katerih so Italijani lahko odložili na tem kraju vse potrebno, ne da bi jim bilo treba tudi pristati. Kapitan Cannonieri je vzdržal celih 6 mesecev čisto osamljen, dokler niso italijanske čete končno le prodrle do tega kraja. To je bilo 15. decembra 1936. Osvoboditelji pač niso bili malo presenečeni, ko so tam našli popolnoma organizirano italijansko kolonijo. Celo domačini — pravijo — so italijanske čete pozdravili z rimskim pozdravom. To je zgodba moža, ki je bil kolonizator Abesinije že prej, predno so jo zasedli Italijani. Tako nekako pišejo časopisi, ki se Italijanom gotovo nočejo preveč zameriti. stila. Tako se je nama zarila globoko v goščavje, Ijeno nogo. Dneve in dneve sva tavala po neznanem ozemlju, vedno v strahu pred sovražnikom in pred divjimi zvermi. Poleg tega pa je bila v Abe-siniji tedaj deževna doba, ki je zelo otežkoiala najino prodiranje. Končno sva se čez nekaj dni znašla na neki plantaži, na kateri je rastla kava in ki je bila last nekega Belgijca. Bila sva rešena. Kljub temu pa najin položaj ni bil ravno rožnat. Nove zgradbe za svetovno razstavo v Parizu Pompeji 20. stoletja Italijanska obmorska letovišča niso ravno med onimi, ki so med tujimi obiskovalci Italije najmanj znana. So to vsekakor zelo moderno urejena mesta, ki zadostijo včasih še tako razvajenemu tujcu. Med temi letovišči slovi precej San Remo. Kdor je kdaj videl te kraje tako mimogrede, si ne more predstavljati, da se tod nahajajo takšni kraji, ki so čisto podobni, skoro v vsakem oziru, mestecu Pompeji ob vznožju italijanskega ognjenika Vezuva. Da, tukaj ob teh letoviških krajih je res nekaj čisto podobnega, nekaj čisto tako izumrlega, kakor nekdanje mesto Pompeji pod Vezuvom. To je mestece Bussana. Na prvi pogled se obiskovalcu teh krajev zdi, da ima pred seboj čisto navadno italijansko mestece, kakor jih je tolilko vsepovsod po apeninskem polotoku. Bilo je leta 1887., na pepelnično sredo, na vse zgodaj zjutraj. Tedaj so prebivalci tega mesteca nenadoma občutili silen potres, ki je ne samo porušil mestece, da skoro ni ostal kamen na kamnu, pač pa je ob tej nezgodi izgubilo življenje nad 200 ljudi. V velikem strahu pred smrtjo so se ostali prebivalci razbežali in za vedno zapustili ta kraj. Sklenili so, da si postavijo svoje novo bivališče dobre pol ure od tod. Tu je nastala nova Bussana, ki leži nekako na sredi med potjo San Remo in Taggia. Če prideš v bližino razdejane Bussane, se ti nudi zares žalostna slika. Sami zidovi stoje vse navzkriž brez streh, mesto oken zijajo samo velike luknje med zidinami, nikjer ne slišiš glasu. Žive duše ni tukaj, kakor da je mesto čisto izumrlo. Sredi teh hiš, ki so prav za prav le še razvaline, stojita dve cerkvi, ki sta v primeri z drugimi zgradbami še precej dobro ohranjeni; na eni od obeh stoji celo še križ na stolpu. Mesto Bussana je bilo zgrajeno vse naokoli tik ob cerkvi po pobočju. Nikjer ni ostalo niti najmanjšega prostora za kaj drugega, kakor za zid. Vrtov ne opaziš nikjer. Ulice so od sile ozke, kajti prostora je malo Na kratko rečeno, stara Bussana je iz samih stopnic. Prav ničesar ni ravnega. In vse to mesto je čisto zapuščeno, le ob robovih, kjer se malo spodaj že začenjajo polja, stoji nekaj zasilnih zgradb, ki služijo za hleve, kako* pa kažejo nekatere zanimivosti, ki so odtisnjene celo na kamnih, razmetanih vse povsod, je nekoč stara Bussana bila prav priljubljeno shajališče zaljubljencev. To kažejo napisi in celo risbe, kakršnih ni treba iti iskat vedno tako daleč. Ob vhodu v mesto stoji pri prvi hiši samotna palma, ki je edina živa priča dogodkov L 1887. Priča, ki ni mogla slediti beguncem. Težko je reči. kakšna bo usoda Bussane čez S poljsko-nemškega lova v Bialo\viezi na Poljskem. Na levi general Giiring s puško na rami, v sredini predsednik Poljske Moszicki. Kakor kaže slika, sta tu naletela na hude zverine... sto let. Zdi se, da bo na tem kraju ostal že kup razvalin, kajti hiše že sedaj močno razpadajo. Porušeni bodo najbrže tudi nekateri močnejši oboki, ki sedaj drže na sebi debelejše zidine. To so Pompeji 20. stoletja. Tisoč stoletij stari možgani Kdaj se je pojavil prvi človek na zemlji, še vedno ni mogoče povedati v številkah in najbrž še dolgo časa tudi ne bo. Vemo samo, da je bilo to pred mnogimi tisočletji, saj si drugače ne moremo razlagati nekaterih izkopanin, ki nam iz one dobe morejo edino o čem pričati, saj pisanih poročil nimamo, da bi nam povedal kaj več. Odkritju neandertalskega, krapinskega in človeka iz davnine drugod se je v zadnjem času pridružila zanimiva najdba na Češkoslovaškem. Pri Popradu so namreč našli popolnoma ohranjene človeške možgane, o katerih pravijo učenjaki, da so stare najmanj 100.000 let. To odkritje razlagajo na ta način, da je neka kemijska snov pred 1000 stoletji povzročila smrt prazgodovinskega človeka in povzročila, da so njegovi možgani okameneli. Če ne bi bili okameneli, bi se prav gotovo ne mogli ohraniti do današnjih časov. Kakšna bo morala biti ta snov, ki je umorila človeka in oka menila njegove možgane, da so se ohranili tako dolgo dobo, seveda še ni znano. Ugotoviti bo to na vsak način težko, ker se je v tej svojevrstni okamenini od prvih časov pa do danes izvršila cela vrsta kemijskih procesov, ki so morda za večno zabrisali za seboj pravi vzrok oka-menitve. Kljub temu, da do sedaj še ni ničesar drugega, kakor gola trditev, da so ti možgani stari 100.000 let, vendar pripisujejo učenjaki tej najdbi veliko znanstveno vrednost. V Južni Ameriki ne zmanjka diamantov V Južni Afriki so odkrili nova diamantna polja. Delnice trustov, ki imajo v posesti te dragocene poljane, so poskočile in dobile skoro trikratno vrednost. Ker pa se boje, da ne bi padla cena diamantom, se črpa bogastvo teh polj le v zelo neznatni meri. Tudi na teh diamantnih najdiščih, kakor na vseh drugih v Južni Afriki, so ugotovili, da ta najdražja kovina ni več na prvotnem mestu. Največ diamantov so našli kot naplavino neke južnoafriške reke. Kamni so izredno veliki. Ker so bila stara diamantna ležišča že skoro docela izčrpana, je pretila nevarnost, da bo ob zaslužek tudi veliko število delavcev, ki so bili zaposleni pri kopanju. Kar celih 10.000 delavcev je bilo v strahu, da si bodo morali poiskati Tiruha kje drugod. Preračunali pa so že tudi, da bi sedaj lahko dobilo posla na novih najdiščih 20.000 ljudi. Zanimivo je pri tem tudi, da je ravno v zadnjem času prispelo v Južno Afriko večje število pustolovcev, prav za prav lovcev na diamante in sicer iz Južne Amerike. Zdi se celo, da so le ti tudi odkrili nova diamantna nahajališča na južnoafriških tleh. Programi Radio Ljubljana Četrtek, 25. februarja: 1200 Godba na pihala (plo-Sčo) — 12.45 Vreme, poročila — 13.00 Cas spored, obvestila — 18.15 Vse mogoče, kar kdo hoče (ploščo po željah) — n.oo Vrome, borza — 18.00 Lahka glasba (radijski orkester) — 16.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Kudolf Kolarič) — 10.00 Cas, vrome, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nacionalna ura: Sokolsko predavanje — 19 50 Zabavni kotiček — 20.00 Nove slovenske instrumentalne skladbe, izvaja radijski orkester; sodelujejo gdč. Poldka Zupanova, Melita Gnjozda in g. Karlo Itupel — 21.1A Podoknice in uspavanke (plošče) — 22.00 Cas, vreme,- poročila, spored — 22.15 Po domače (igra kmečki trio). Drugi programi Četrtek, 25. februarja — Belgrad ■ Zagreb: 20.00 Godba kraljeve garde — Dunaj: 19.35 Šlagerji — 20.15 Igra — Trst-Milan: 17.15 Vokalni koncert — 20.40 Igra »Bela dnina« — Rim-Bari: 21.00 Opera cArležanka« — Vraga: 19.25 Lahka glasba — 20.20 Salonski orkester — 21.00 Orkestralni koncert — Varšava: 19.45 Opereta »Ena noč v Apeninih« — 21.00 Poljski skladatelji — Vratislava-KSln: 20.10 Mozartova komična opera službo zgolj ženske. Le pogledati nas je prišel vsak dan neki vrač, kakor so imenovali zdravnika. Sestrice, kakor so jih Rusi klicali, so bile menda, razen nekaj nun, žene in hčer« visokih uradnikov. Skoraj mesec dni sem ležal v bolnišnici. Rana na trebuhu se je hudo gnojila. Na dva dni sem dobival svežo obvezo. Nekega dne, ko sem bil na viziti, mi je sestrica zalila zevajočo rano na trebuhu s premočnim jodom. V sobi je bila tudi voditeljica bolnišnice. Rusko še nisem znal, zato sem »sestrici« po slovensko prosil, naj’me prevežeta in namažeta s kakim mazilom, da bodo bolečine prenehale. Peklo me je tako silno, kot bi lonec kropa vlil skozi rano v trebuh. Začudeno sta nie gledali. Videl sem, da me ne razumeta. Spomnil sem se, da znajo izobraženi Rusi tudi nemško. Zato sem ju nagovoril nemško. Debelo sta me pogledali z dostavkom:-»Vot posmotri Germanski!« Videl sem, da se ne zmenita več zame, ter sem se po postelji zvijal od bolečin skoraj no večera. Zjutraj je prišel zdravnik v spremstvu sestric v našo sobo. Po vrsti so šli od postelje do postelje. Ko so prišli do mene, je rekla voditeljica: »Etot, to že zdorovi!« Popoldne pa mi je strežaj prinesel mojo obleko z naročilom, naj se napravim, ker sem že zdrav in moram iz bolnišnice. Uvidel sem, da me je sovraštvo Rusinje do Nemcev vrglo iz bolnišnice. Drugi dan je po končani viziti prišel oni Rus, ki mi je prejšnji dan pomagal obleči se. Prijel me je pod pazduho in sva šla počasi v trdnjavo. Med potjo sem se tako zasmilil neki stari ženici, da je skoraj jokala. Ponudila mi je 10 kopejk, ki sem jih odklonil. Ker pa je šla za menoj in ini jih silila v roko, je nisem hotel žaliti in sem jih vzel. Ni bilo veliko 10 kopejk. Meni so pa veliko odlegle, ker sem dobil zanje velik kos belega kruha in kos klobase. Ko sva prišla na trdnjavsko dvorišče, je bilo tam vse polno naših vojakov. Ravno so jih zbirali, da jih odpravijo cel transport naprej v Sibirijo. Med njimi se je sprehajal star ruski zdravnik. Takoj je opazil, da z menoj ni vse v redu. Vprašal me je, če sem ranjen. Ko sem mu potrdil, me je ukazal odvesti do hišice, kjer je imel sobo za pregled bolnikov. Najprej mi je obvezal rano na trebuhu. »Slovenski dom« vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. ca inozemstvo 25 Din. OredniStvo: Kopitarje' Telefon 2991 Za Jugoslovansko tiskamo * Ljubljani: K. Če& Izdajatelj; Ivaa Rako eva ulica 6fUL Telefon 2994 ta 2996, Uprava; ILopit&rjeva ib ve& Urednik; Jože Košidek.