Poštnina plačana y gotovini. STE V. 246. V LJUBLJANI, pondeljek, dne 23. novembra 1925. Posamezna številka Din 1.—. LETO II. mm« mmm Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Neodvisen političen list UREDNIŠTVO m UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu- štev. 13.633. Stjepan Radič v Sloveniji. Zmaga St. Radiča. —Strah SLS. —Sijajen govor St. Radiča. — Kako je nastat sporazum. Kdo je tvorec sporazuma. — Za zmago pacifizma, sociame pravičnosti in narodnosti Staro politično pravilo je, da ne sme stranka nikdar pokazati, da se nasprotnika boji. Kakor mnogo drugih pravil, tano SLS tudi tega pravila ni uvazevala in s pisavo »Slovenca« ter žvižganjem nahujskanih pristašev je dokumentirala svoj strah pred Radičem. In po govorili St. Radiča, po njegovem imponujočem nastopu je soglašala vsa javnost v tem, da ima SLS vzrok, č® g® boji St. Radiča. Zakaj ni še slišala Slovenija tako miselno bogatega govora, kakor je bil govor St. Radiča. Nehote so poslušalci primerjali Radičev govor z govori, ki jih običajno govore naši politiki. Pa čeprav je imela ogromna večina predrazscdek proti Radiču, so morali po njegovem govoru vendarle brez izjeme vsi priznati, da so vsi govori, ki jih slišimo običajno po Sloveniji, prava revščina proti govoru St. Radiča. Kadar govore naši politiki, govore običajno samo to, kar so že teden dni poprej premlevali slovenski časopisi. Kar pa je govoril St. Radič, pa je bilo tako novo, tako globoko prevdarjeno, da greše slovenski listi, če ne bodo vsaj teden dni 'n. njegovega govora. Tako ogromna je razlika me edina politika, ki more dovesti državo do notranje jakosti. (Odobravanje.) To more vsak presoditi po samem bistvu sporazuma. Poslanec Pucelj pravi, da niste dobro informirani. Mi Hrvati smo informirani. Imamo ljudski list in dnevni tisk, ki je »a naši strani.'Pri nas je vse informirano! Pri vas še ne! Vemo, da manjka pri vas še mnogo. Pri nas vemo troje: Kdo je delal sporazum! Kako sc jc delal sporazum in kakšni so že danes njegovi sadovi: gospodarski, politični, notranji doma in zunaj. In zato vemo vsi, kakšne so perspektive za bodočnost, ne čez deset ali sto let, marveč jutri. KDO JE USTVARIL SPORAZUM? Pravijo, sporazum je delal ta in ta. Sporazum je ustvarila nujnost. Radikali so videli: »Naš zunanji kredit slabo stoji!« Oni so videli da ni mogoče hrvatsko opozicijo s silo zlomiti. Vporabili so vse, kar premore železna roka. Ne po volji g. Pačioa, ampak -po volji g. Pribičeviča. Vporabili so kundake, bajonete, presipavanje kroglic in zapor. Jaz sem orišel iz zapora ne zato, da sedem na ministrsko stolico, meni to ni bilo potreba, ker čim starejši sem, tem manj rabim tem-več to je potrebno narodu, ker je treba, da ima kmečka država kmečko politiko in kmečko ureditev. To je bil moj pru ! -f, *. Pašiču. Ko sem bil še v zaporu, sem dejal svojemu sinovcu Pavlu: 1 ojdi K šiču ter mu reci: Vi ste bili seljačka stranka in vi ste to tudi danes. Vi ste Obrenovice pregnali zato, ker niso spoštovali glasu ljudstva in niso spoštovali samouprave. Bili so sieer za to tudi zunanje politični razlogi, ali pregnali ate Obrenoviče predvsem zato. ker so bili tirani. Delali ste revolucijo v imenu seljačkega naroda. To smo storili tudi mi Hrvati, ko smo se znali organizirati in ko smo pokazali, da nas ne morete premagati s silo. Vi ste še vedno seljačka stranka, kar je najboljši temelj. Tudi mi smo bili vedno kmečka stranka, kar je najboljša osnova. VSAK NAROD NAJ VARUJE 8VOJO SAMOSTOJNOST. Mi smo Hrvati in to ostanemo. Vi ste Srbi in to ostanete, a tamo so Slovenci in tudi oni naj to ostanejo. Smo trije bratje. In mi smo skupno! Ravuotako, kakor pet prstov tvori roko. Če stisnejo skupaj niso en prst, temveč roka,ki se brani. Ko delamo, smo trije narodi, ali tri plemena, ali trije bratje, kakor hočete; ko pa se branimo smo ?anr> eno, smo sama ena država, ena kraljevina Srbov, Hr- ■ vatov in Slovencev. (Klici: »Tako jel«) To je bil temelj, na katerem smo mi Hrvatje delali za sporazum kot seljačka stranka, kot hrvatski narod, na katerem smo šli v vlado in sedli v fotelje kot predstavniki hrvatskega naroda in še več kot predstavniki seljač-fcega gibanja. In še več! SLOVANSKA DUŠA. Mi nosimo nov duh, duh cele naše literature, i slovenske, hrvatske, srbske, ruske, poljske. Naša literatura je slovanska. Duša daje človeku prvo vrednost na svetu, med drugimi tudi onim, ki delajo fizično. Vi poznate duh češki. Duh Rusije, Helčickega, ki je še danes nedosegljiv. In veste za rusko dušo, ki jo je odkril Dostojevski in kateri se še danes čudi svet. Tudi Poljaki imajo svoje seljačke stranke, ki so sicer med seboj razbite, pa vendar tako mečne, da bi Poljske .republike in samostojnosti ne bilo, če bi ne bilo teh seljačkih strank. V sporazumu pismo donesli samo svojega seljaškega programa, marveč tudi duh seljaškega gibanja. Srbi pravijo, da srbujejo. Mi pa prayimo: lahko srbujete, nii hočemo hrvatiti, a vi Slovenci slovenujte! V novi državi jo potrebno, da razvije vsak popolnoma svojo dušo, svojo duševnost. BREZ NARODA DRŽAVA PROPADE. Nočemo avantur, nočemo razširiti meje, razen na nekem gotovem mestu. Nočemo to, kar bi hoteli Pribičevič, Pašič, Korošec ali pa Ninčič, nego kar hoče ves narod. Tela brez duše je mrtvo, prav tako je mrtva tudi država brez naroda. V stari Avstriji so bili modri in dobri uradniki in so imeli dobro vojsko. O Avstriji je rekel zaradi tega še Napoleon: »Odsekaj ji tri glave, pa ji bodo takoj nove zrasle.« Avstrija je imela veliko materijalno silo, imela je velik ugled, vidno jakost in najstarejšo birokracijo. Ko pa je prišla v odločilni trenutek v svetovni vojni, ji je vse odreklo, ker ni imela narodov na svoji strani. Pri nas pa sta narod in država ono in isto. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bil sklenjen sporazum. Ako država misli, da je treba narod preganjati, ali pa samo en njegov del, je to pogrešno. KAKO SE JE DELAL SPORAZUM. Sporazum sem delal direktno s Pašičem samim, posrednikov ni bilo. Sporočila so se izmenjavala in vršili so §e razgovori. G. Pašič je takoj izpočetka odločno izjavil, da hoče sporazum na seljačkeni temelju in da so Hrvati ravnopravni s Srbi in Slovenci, da so ravnopravni s Hrvati, torej tudi s Srbi. Vi veste sami, kako se taka stvar dela. Oblika kako je napisan sporazum, je postranska stvar. To v glavnem vemo vsi dobro. Ni treba, da bi se sporazum, obelodanil, ker sami že vidite, kaj se dela. Najbolje se to vidi v zunanji politiki. VTIS SPORAZUMA V TUJINI. Naš poslanik v Parizu je naša najvažnejša točka v diplomaciji, ki je bil še nedavno nasprotnik sporazuma, g. Spalajkovič, danes piše in govori: »Jaz sem bil pred sporazumom v zelo težkem položaju. Nihče ni z menoj govoril, toda vedel sem, da vsi mislijo, da je sama eksistenca države nesigurna. -Po sporazumu pa me smatrajo za poslanika velesile« ...... Isto je javi| naš poslanik Antomjevič m ravno tako naš generalni konzul v Milanu, ki je mlad in razborit človek. Dejal je, da je imel pred sklenitvijo sporazuma ravno toliko ugleda, ko vsak drug predstavnik balkanske države. In to se sodi po Grčiji, o kateri govori zunanji svet, da imajo vedne prepire, vsake štiri ure kako revolucijo in da so vedno lepeni. Nam pa so dejali: Vi Srbi ste junaki, ker se znate bojevati. Toda dokler ne uredite odnoSajev s Hrvati, ne morete pomenili ničesar. Ko pa je prišel sedaj po sklenitvi sporazuma v Milan, na revijo fašistov, se mu je dejalo: »Vem, da zastopate velesilo.« Poslanik v Angori, še mladi toda spretni Živkovie, ki vodi pogajanja za zaključitev trgovinske in drugih pogodb s Kemal pašo, mi je dejal: -Pred sporazumom me Kemal paša niti pogledal ni. Ko pa je prišel sporazum, me je vprašal, če imam pri sebi kakšne Hrvate. Takoj sem poklical enega Hrvata in mu dejal: Evo vam ga! Kemal paša pa mi jo nato rekel: Vi ste največja in najmočnejša država v Evropi. Ali hočete mir? Potem morete vedno računati na Turško!« Bolgarski poslanik v Ženevi pa mi je dejal, da ni nikdar veroval v sporazum in da ni nikdar mislil, da bo Radič tako pameten in Tašič tako uvideven, ker vem, da so bili toliko stoletij ločeni in 'ker vem, da so Srbi kremen, a Hrvati niso blato. Rabil je še hujši izraz. Pošten hrvatskosrbski sporazum znači: Balkan Slovanom! (Odobravanje!) Draga gospoda! Poljski diplomat mi je dejal o Mali antanti: Sedaj je popolnoma nov položaj v Podunavju in na Balkanu. Hrvatskosrbski sporazum pomeni, da te zemlje ne bodo več igrača niti carske Rusije, ki je ni, niti sovjetske Rusije, še manj pa velike Britanije, ki je pametna in Francije, ki ima posla drugje, niti Italije, ki si jo bomo postavili skupno na pot. (Klici: Tako je!) CE BI FAŠISTI HOTELI NAPASTI. Italijanski diplomati morajo vedeti. Če bi v Italiji zmagala želja po avanturi, ne b, imela »roti sebi samo nas, marveč tudi Če- žtabSo,“.listo., K—>» J2j£n; Nobenih konvencij m.med temi dm^mi v tem oziru. Nekaj pa je, kar je ]> .1 je nad vsemi pogodbami. Lord Grey je dejal leta 191 j. v ang sv parlamentu, ko je Nemčija rekla, da je mednarodna pogodoa o belgijski nevtralnosti samo >cunja papirja«, da na tem papirju sloni ves svetovai red. Potegnil je iz žepa ček rekoč: »Na tem papirju sloni mednarodno zaupanje od Londona do Yokohame.« Nemčija je prekršila mednarodno zaupanje. Zato je tudi podlegla v svetovni vojni. Isto pravim tudi za Italijo. Če trdi Italija, da so samo njene meje nedotakljive in neporušlji-ve (To bomo šele videli) in naše ne, potem jo zadene usoda Nemčije. Javno govore, da je Dalmacija predaleč od Italije in da so Italijani predaleč od Ljubljane in Zagreba. Mi sporočamo fašistovski vladi, da ne ve, kaj je Jugoslavija. Ona je po načelu narodnosti pridobila svoje ujedinjenje, kar so ji vsi priznali. Če se fašistovska Italija proti nam dvigne, ima Sto milijonov proti sebi. (Tako je!) Italijani so se na narodnostnem načelu zedinili, pri tem so jim pomagali vsi drugi narodi v Evropi. Vsi narodi so jim pomagali. Fašisti pa hočejo pogaziti narodnostni princip, ki je danes močnejši, kot je bila nekoč belgijska pogodba o nevtralnosti. Ta princip je danes podlaga Ligi narodov. Poincare je leta 1918. dejal o narodnostnem principu: Strašno silo imata Rusija in Nemčija proti sebi. Imata mednarodni fluid, ki ga je zbudil nemški imperializem! Naj se premakne fašistovska Italija. Ves svet, Češka, Rumun, ska, Poljska, Turška in še drugi bodo proti njej. Dejali bodo: ; Doli s fašizmom«! Nikoli ne pomaknejo mej z uspehom, še manj pa da bi prišli do Ljubljane ali do Zagreba. Vsega tega ne bi mogel reči kot aktiven minister vlade, če ne bi bila ta vlada osnovana na sporazumu. Res je, da smo mi in Italija prijateljski državi, toda razlikovati moramo veliki italijanski narod od črnih fašistovskih srajc. Omenil sem rezultate sporazuma v zunanji politiki, ker jih morete kontrolirati vsi. Vsakdo od vas ve, da se krepi stalnost dinarja, kakor veste tudi o ponudbah kreditov našim denarnim zavodom in ministrstev iz Anglije in Amerike PAŠIČ. Vi ne veste, kako veliki ljudje se nahajajo v radikalni stranki. Pašič je velik človek! Vse, kar se proti njemu govori in piše, je budalost in idijotizem. Da bi čuli predvčerajšnjim g. Pašiča v ministrskem svetu, ko je finančni minister poročal o davkih, vojni minister o svojih potrebah, ako bi čuli, bi vedeli, kaj to pomeni opisovati ga sanlo radi tega, ker je star in že dolgo na vladi, kot nesposobnega. Pašič ni vedno inicijati-ven, toda velika je njegova sposobnost sprejemati inicijativne predl*ge. ŠTEDENJE JE PRVO. Prvo načelo sedanje vlade je absolutno in sistematično štedenje v vseh ministrsivih, odstranitev nekvalificiranih, odpustitev nesposobnih in razporeditev preostalih. Na ta način bomo 500 do 600 milijonov prihranili že do 1. aprila 1926. Mi veipo sedaj, da bo vlada ostala na vladi, kolikor časa bo hotela, dokler ne bo šla skupno na volitve in izšla iz teh volitev še bolj ojačena. Ed^io vlada, ki ima čas, more uspešno izvajati reforme, odnosno revizijo ustave. Reforme se ne izvajajo v nervozi, marveč v sigurnosti. Druga je REFORMA NOTRANJE UPRAVE. Imamo ‘20.000 orožnikov. Avstrija jih je imela za 50 milijonov prebivalcev le 22.000. Po sporazumu jih bo treba pri nas le kakih 10.000 in sicer za južno Srbijo. Za Hrvatsko in v Sloveniji jih je treba le za največjo silo, kajti najbolj bedast klerikalec ni protidr-žaven). Naši orožniki veljajo okroglo 600 milijonov. Mi predvidevamo prihranke. Vsako ministrstvo dobi svojega komisarja, kot • je bilo v vojni. Tudi sedaj smo v vojni proti razsipnosti, korupciji in velikemu obdavčevanju vseh onih, ki nimajo dovolj kruha. Ko se to uredi, lahko tako delamo, kot je delal angleški minister Gladstone, da ne sme biti zajutrk delavcu obdavčen. Te stvari so same volilne obljube, če vlada ni složna. Ive smemo delati tako, ko oni svetopisemski vladar, ki je dejal: Moj oče nas je tepel z biči, jaz vas bom s škorpijoni. Mesto kruha vam dain kamen. V vladi morajo biti ljudje, ki so razumni. Pri nas vlada sloga. Pri finančnem ministru Stojadinoviču je mnogo dosegel naš prijatelj Ivan Pucelj. De; jal mu je prijateljsko, da se morajo odpraviti carine na poljedelske potrebščine, potem šele gremo na dvanajstine, prej pa ne. Za štedenie je pa potrebna politika narodnega sporazuma, narodnega zadovoljstva, gospodarskega in kulturnega napredka, da bomo z vsakim dnem močnejši, kulturno m gospodarsko sposobni za življenje. Kar se tiče IZENAČENJA DAVKOV, jo lo mjležja m x „ Ya da bi Hrvati in Slovenci SSShfi ».S i«Vvk° “rr ,trbl' ker bi država izgubila tretjino dohodkov. Morali bomo zato najprej nekatere .kavke odpraviti ali zmanjšati m šele potem izvesti izenačenje. Za izenačenje je potrebna sistematična in previdna politika, ki se ima izvajati pametno in polagoma. To je politika vseh pametnih ljudi. Davek ne sme biti tako visok, da se ne izplača kmetu ali podjetniku njegov trud, ker s lem se vzame veselje do "dela. Preobdačenje je škodljivo, ker bi vsak delal samo toliko, kolikor potrebuje za vsakdanje življenje. PROSVETNA POLITIKA. Minister Stepan Radič je nato prešel k prosveti. Izvajal je: Tudi v prosvetni upravi mora vladati načelna enakopravnost. Slovenci nimate analfabetov. Vi ste si s knjigami, literaturo in malim podrobnim delom ustvarili Slovenijo. Slovence se mora staviti za vzgled. Učiteljstvo imate dobro, celo o W©n.‘ kalnih učiteljih so mi poročali, da so dobri. Vaše osnovne šole so najboljše v državi, rav- notako vaše srednje šole. Univerza je aaj-boljša, čeprav obstoji šele par let. Vsak Slovenec, Srb in Hrvat ima »voj# zavest: slovensko, hrvatsko in srbsko, jaz notam reči jugoslovansko, ampak slovansko. Vi veste, kaj je slovanska literatura. Slovanstvo, to je velika ideja, ki je dala malemu slovenskemu narodu veliko dušo ter omoge-fi\a, da niso ostali samo pri življenju med""# milijoni Nemcev in 40 milijoni Italijanov, nego so sa kulturno razvili. Slovenci soimeli vzorno deželno gospodarstvo. Povsod so Morali ž njimi računati. Tudi v Italiji, v Tretu in Istri so se znali uveljaviti. Nihče ni kil na njih strani, niti papež ne. Papež je sedaj politično na strani Mussolinija. Zato je dobro, da imajo to, kar posedujejo, ter s» aa ta način ostali pri življenju in' se razvijal i. V dunajskem parlamentu jih je bilo 25 in so se borili za vsako malenkost. Borili so se za celjske paralelke in radi tega vprašanja vrgli vlade. To je bila moč! V tsj tuji Avstriji je dobil mali slovenski narod svoj* priznanje in svojo popolno narodno individualnost. To se sicer ni vedno upoštevalo, toda veljalo je kot princip. Mi tega danes nimamo, toda moramo do tega priti. Potrebna je revizija ustave, do katere prid« in sicer na temelju eksperimentalne politike in v duhu enakopravnosti. S to revizij« postane država samo močnejša. Vsi njeni se-stojni demokratje in Jugoslovanski klub. Ti do močnejši in zadovoljnejši. Telo je zdrave le, če so vsi udi zdravi. Pribičevič pa j* delal ravno nasprotno. Zlasti je treba pojasniti Hrvatom, Slovencem in Srbom, da js potrebno ohraniti njih tipe. Slovenci 30 kot mal narod z veliko idejo slovanstva ostali živi in napredni, postali so tipičen narod, ki so duhovni boritelji in narod tvorcev. Pretekla desetletja so imeli velike genije, kakor Prešerne, Gregorčiče in Kreke. Naravna stvar je zavest slovenstva, ki s* jo nazivali tudi jugoslovenstvo oni, ki so mislili, da morajo biti najprej Jugosloveni i« potem lahko Slovenci' To so bili samostojni demokratje Jugoslovanski klub. Ti ho-hodijo po glavi, ker" ne vedo, kaj je pravo, ali slovenstvo ali jugoslovenstvo. Pri Srbih je drugače, pri njih so drugi od-nošaji. Oni so državo ustvarili z orožjem. Stoletja so se borili s Turki in niso poznali kompromisa, ker ni vladal paragraf arnpfik kolač. Imajo zato drugačno mentaliteto in tudi to je dobro. Srbi, pravzaprav radikali, so državotvorci. vsi Slovenci in Hrvati smo na-rodotvorci. Danes se more reči, da je s sporazumom zagotovljen popolen razvoj slovenskega in hrvatskega naroda, ne samo srbskega, da se ne vidi v Slovencih in Hrvatih ničesar protidržavnega ali separatističnega. Mi smo v tem tako daleč napredovali, da je danes cela naša državna politika gospodarska in zunanja na Jadranu, na Donavi in na Alpah. Vsa posvetovanja ministrskega sveta, vsi intimni razgovori med ministri in med ministri in kraljem se vodijo v tej smeri. To je tudi jedro mojega govora, ki ga kmalu končam. Slovenijo fe freba spoJTfi z moriem, pred vssm z Reko. Alpske zemlje je treba zvezali z našimi žitnicami, Slavonijo, Sremom, Banatom in Bačko. To politiko je treba izvajati tudi v naši diplomaciji. V naše konzulate j« Ireba tudi Hrvate in Slovence, v večjem številu. Izposloval sem na'zagrebški eksportni akademiji osnovanje 4. tečaja in vsi oni, ki ga do vrše, bodo sprejeti v konzularno službo. Tudi Narodna banka, uprava monopolov, državna kontrola niso danes srbske temveč ra-dikalske, treba je, da tja pridejo ludi Hrvafj« in Slovenci. Naravna stvar je tudi, da ena stranka ne more biti sama sebi kontrola. SELJAČKA DEMOKRACIJA. Naravna stvar je tudi, da se razven vojaških in strogo diplomatskih stvari dogaja vse pred javnostjo. Tudi ministrski svet razpravlja intimno in zaupno o teh stvareh, ker *i nismo demokracija, ki bi živela od danes do jutri, ampak nti smo seljaška demokracija. Če se to prizna, potem moramo priznati, da vsi stanovi služijo samo seljaškeinu narodu. Ta seljaški narod pa jih zato hrani, obuva in brani. Kjer je delavstvo v večini, kakor v Angliji, tam gre pač za delavstvo, v Franciji, kjer so pa deljeni, je treba paralelnega postopanja. V naši državi, kjer je 80 do°90 odstotkov seljaltov, pa mora biti demokracija označena kot sel jaška. Ravno tako tudi Slovenija, kjer je 60 odst. • seljakov, ne more biti velika vreča dr. Korošca, v katero se zmeče vse stanove. Seljaštvo je širok fun-; dament narodnega življenja, v katerem ima vsak svoje mesto. Vsi stanovi morejo najt' v njeni čvrsto podlago. Seljaštvo ni stan, at#' pak je narod. Tako je v Rusiji, Poljski i* drugod. Seljaki hranijo naš jezik, oni s° tvorci našega mišljenja, etike, estetike in morajo biti regulatorji države. Vsi drugi so le pomagači. . To je danes politika naše vlade. To »talile zavzemajo tudi vsi radikalni politiki z S-Pašič, od katerega nisem čul ničesar g -1 kakor to, da temelji vsa bodočnost "ase i zave na seljaštvu. Zato pojmujemo mi sa-. moupravo realno in jo hočemo mesu v občine, županije in oblasti. Potem pa se lahko lotimo vprašanja revizije, kolikor bo to po-< 1 rebno. Zakonodaja pa bo ostala v Beogradu, eksekutivna pa se bo razdelila med Beogradom, Zagrebom in Ljubljano, potrebno. To ni vprašanje teo4«,.«l M £ Sanje historične reminiscence, |r šanje dejanske potrebe. NAŠA NOTRANJA POLITIKA ; Dn sDorazumu razpravlja široko in iskT«1 no Povsod na svojem potovanju, tudi v Lo» doiiu in Moskvi sem te misli jasno izražaj-Obsojali smo železno roko in centralizem i* same trdovratnosti, posebno pa one gospode, ki so obnašajo tako, kakor da so prespal' svetovno vojno. 20.000 do 30.000 ne more delati proti volji 10 milijonov seljakov. Pokojni Protič je bil štirikrat pri meni in mi )e dejal: »Svetoval sem prijatelju P$tšiču, da naj sklene sporazum. Pa je dejal, da noče o z vami!« Rekel sem Projiču, če uvede cenzus, da bo smel glasovati samo tisti, ki bo plačal 1000 Din direktnega davka, potem Radiča ne rabi. Ali, ker pa je uvedena splošna volilna pravica, potem mora z nami, ker nas je toliko, da ne more preko nas. To je velika demokratična realnost, ki jo najbolje pojmujejo Pašič sam in tudi radikalni prvaki. Ugoditi moramo narodu in mu dati, kar želi. Zlasti je treba poznati njegove skrbi vsled elementarnih nezgod. Pri tem pa vera •i nikakor v nevarnosti. Vera je v duši, vera je v zvezi z Bogom. Veri morejo škodovati duhovniki, ki jo lepo pridigujejo in slabo delajo. KMET NI KRIV DRAGINJE. Druga napačna trditev je, da so kmetje krivi draginje, kar zlasti trdi socijalisticno časopisje. Kmet računa samo gotov denar, ne računa pa dela. Ako bi hotel kmet vse zaračunati, bogve koliko bi potem veljalo nno jajce. ... . . , Tretie, kar je treba poudariti, pa je to, kar ie včeraj na banketu zelo umno povedal moj prijatelj prof. dr- Lončar, ki je rekel, da Slo-venci ne morejo brez Hrvatov ničesar velikega in uspešnega naplaviti. Bili so casi, ko *o bili tudi Hrvati na Dunaju, pa. so vedno delovali skupaj s Slovenci, posebno pa mi, ko sino začeli izvajati seljaško politiko, smo se vedno spominjali Slovencev in smo na nje računali. BREZ SLOVENCEV NE GRE. Jaz sem vedno bil za Slovence. Njih je najmanj, pa so najbolj izobraženi, najnaprednejši, ^ najmarljivejši, dekleta so najlepša, najlepše pojejo, dečki pa se najostrejše tepejo. Slovenci so organizatorji notranjega dela. — Slovenci so najboljši urad- Tudi Slovenci morajo priti v vlado, toda z inšpektorje in davčne uradnike, v banke, toda *e dr. Žerjava. Hvala Bogu pa tudi, da jih ni preveč, ker tudi birokratov ne sme biti preveč. Cel Beograd bi moral biti poln slovenskih uradnikov. Jaz imam v svojem ministrstvu n. pr. samo dva. Mi Hrvati in Srbi bi ne mogli brez Slovencev izvesti ne glede *a ozemlje organizacije našega dela, organi- j zaoije kulture in gospodarstva, ker so Slovenci absolutno nenadomestljivi. Že Avstrija je znala ceniti vestno urad-ništvo, samo njena taktika ni bila pravilna, ker pošiljala je n. pr. v Bosno Cene, ki so bili sami naročniki »Narodnih listov«, ki so veljali za najradikalnejši češki organ. Tudi Slovenci morajo priti v vlado ioda z žvižganjem se še ne pride v vlado. Ne gre za drobtinice, kakor to govori dr. Korošec, ni zamenjuje Beograd z Dunajem. V vlado se pride le s samozavestjo popolne ravno-' pravnosti v delu in jelu. Vidite, kaj vse od nas zunanji svet pričakuje. Kot primer naj navedem sledeče: Chamberlain je vprašal Ninčica: Ali je Radič tu. imate kakega Slovenca v vladi? (Nema ga:) cucelj sicer lor-malno ni še v vladi, ampak je deloma v njej, ker je v finančnem odoo.ru ter bo morda v kratkem v vladi. Vaše glavno mesto je Ljubljana, kar po-menja, da je ljubljena. Vaše glavno mesto je tudi naše mesto in tako mislijo tudi Srbi. Vi ste velik faktor v uasi kulturi in v naši ekonomiji. Vemo, da si je znala tudi mala Štajerska priboriti pod Gradcem svoj vpliv, i o krivici oiiin, ki sedaj žvižgajo, smo izgubili Koroško. Strogo jm bomo pozvali na odgovor in jih vprašali, kaj je z onimi milijoni, ki so bili namenjeni za prosveto. Manjka še tretji del Slovenskega naroda. To ni samo vasa stvar, to je stvar Hrvatov in Srbov, pa tudi stvar Bolgarov iu še nekega drugega, ki si ga lahko sami nnsiiie. Slovenija mora biti ujedinjena. rreko Zveze narodov bo popolnoma obnovljena celokupna Slovenija, ni vela Slovenija:« Tako je St. Radič končal svoj govor. Viharni živio kli.ci kar niso hoteli ponehati. More se reci, da si je St. Radič pridobil srca vsen poslušalcev. Nato je spregovoril še poslanec Pucelj: Ker je današnji shod tako sijajno uspei, si dovoljujem izprositi dovoljenje, da smem poslati Nj. Vel. kralju udanosUo brzojavko iu prijateljske pozdrave g. Bašiču. (Klici: Živo kralj, živio Bašiči) Najlepše se zahvaljujem za lepo vedenje, ki pristoji Slovencu. To je najboljši odgovor na hujskaško žvižganje. Prijateljski sestanek pri Štruklju. l- ^ ,'?le'au krajevne organizacije Zveze slov. predsednik ^udstva ie otvoril sestanek njen dr. Drago Marušič. Pozdravljamo Stepana Radiča ne kot ministra, ne kot predsednika HSS, temveč v prvi vrsti kot svojega brata. In pozdravljamo ga dalje predboritelja zapadne demokracije in sicer v tem zmislu, da se ta dejansko izvede in da ne ostane samo pri besedi. Naša krivda je, če nismo dosegli Slovenci v državi onega ugleda, ki nam gre, ker smo zanemarili akcijo. Tudi zato pozdravljamo St. Radiča v svoji sredi, ker upamo, da pride z njegovim prihodom v Slovenijo do tistega borbenega duha, ki smo ga dosedaj tako zelo pogrešali. In da je njegov prihod v resnici noibon, to so dokazale demonstracije, ki so Jltt priredili iz stin.hu pred njim njegovi nasprotniki. Pa oprostite, da sem zašel v politiko, ker današnji večer ima samo ta namen, da povemo Stepanu Radiču, da ga imamo radi in da smo zvezani z njim predvsem po ljubezni. Nato je pozdravil dr. Marušič vse došle hrvatske goste, tako podpredsednika HSS dr. Mačka, poslanca Trnjara, inž. Košu tiča, publicista dr. Ciklara in least not least gospo Radičevo, ki s tako vzgledno zvestobo stoji ob strani svojega moža. (Viharno odobravanje.). ■Nato je govoril iskreno pozdravljen Stjepan Radič. Uvodoma se je spominjal svojih dijaških doživljajev, ki jih je poživel v Sloveniji. Kot petošolec sem prišel v Savinjsko dolino, ki je tako lepa, da se je moral tu sprehajati sam Bog, ko je bilo na svetu še boljše. Videl sem, kako je tu vse marljivo obdelano in tedaj sem spoznal marljivost Slovenca, Ko sem pa bil na Goriškem, sem spoznal drugo resnico. Tedaj sem .našel v Gradišču Simona Gregorčiča, ki ga smatram za enega največjih pesnikov na svetu. Kupil sem si njegovo knjigo za 75 krajcarjev in doživel svoje drugo spoznanje, da Slovenci niso materialisti, temveč idealisti. Z zlato obrezanim Gregorčičem pridem v gostilno, da se okrepčam. Nisem naročil vina, ker dijaški finančni minister je bil še bolj trd ko g. Stojadinovič. Sedem k mizi in odprem knjigo ter pričnem Citati Gregorčičeve pesmi: »Ob nevihti«, »V kmetski hiši« in druge. Vsi so me obstopili in me poslušali a najieto pozornostjo. Takoj sem imel vsega, kar sem hotel in kmetje so se prepirali med seboj, kdo da mi da ležišče. Ne, vi niste materialisti, vi ste idealisti. Ko sem prišel iz Bohinjske Bistrice v Tol- ! min in druge kraje Primorske, sem se za- j čudil, kako je ta svet zaveden in pameten, j Tudi najbolj priprost človek je govoril z zanosom, kako da bodo osvojili Gorico, kako j« Trst naš kako je naše vse Primorje. In tedaj sem videl tretjo resnico. Sijajno pesnike in literate so imeli vedno (Slovenci, no pa politike. Globino narodne duše so zagrabili le Gregorčiči, Prešerni, Jurčiči, ne pa politiki. hi prava politika je samo ta, ki sega v globino narodne duše. Človek ni stroj in narod ni čreda. Zato treba najti človeka samega, odkriti njegovo dušo in skrbeti, da bo potem d«ša naroda -velika To je naloga politike, ki pa mora imeti tudi hrabrost, da je vedno na svojem mestu. Kot mlad študent sem videl, da je slovenski narod silno napredoval, toda politiki tega niso videli. In da je narod napredoval, je zasluga pesnikov, kakoršen je bil Gregorčič in kakršnih danes ni. Krek je tudi to spoznal in zato je pričel s socializmom. O demokraciji. Ni v tem bistvo demokracije, če bogatin prižge revežu cigareto, čeprav je to demo- kratično. To se vidi v Ameriki, ki velja kot demokratična dežela. Farmer ustvarja blagostanje Amerike, toda nima nobene besede. Ko je hotel La Follete organizirati farmerje, so ga hoteli zapreti. Farmer v Ameriki nima nobene politične pravice, ker za Amerikanca je farmer Wild West. Ravno tako je v Nemčiji z demokracijo. In tudi Krekov socializem ni brez napake, zakaj tudi tedaj, ko je bil Krek najbolj jiameteu, je bil odvisen od Vatikana. Politika ni mehanika. Politika je življenje. Spoznati je treba trpljenje naroda tako. kakor ga je spoznal Gregorčič. Iz tega spoznanja pa je treba oblikovati dušo naroda. Kar narod čuti, kar je v njegovi duši, to mora zagrabiti politik in to mora biti iundame.it njegovega dela. Treba je pristati z narodom, da pristane narod Tako smo delali mi in zato smo združili ves narod. Politik mora delati ko glasbenik. Iz neznatnih narodnih pesmi je ustvaril' Dvorak najbolj divne sinfonije in opere. Glasbeniki so ljudje, ki vedo, da je treba poslušati narod in iz tega, kar zapoje njegova duša, ustvariti najpopolnejše harmonije. Tako mora politik poslušati narodovo dušo in spoznati vse. kar tare narod in ga od tega osvoboditi. Ne more pa drugega osvoboditi tisti, ki je sam rob. Kako naj ima zato pravo politiko Korošec, ki je rob Vatikana. Tri glavne naloge so, ki jih mora izvesti demokracija: 1. Pacifizem, 2. socialna pravičnost in 3. narodnostna misel. Pacifizem je prva in glavna naloga. Ko je zahteval Wilson, ki ni bil samo predsednik Amerike, temveč je pripadal vsem petim kontinentom, da se ustanovi Zveza narodov, so izpolnili njegovo zahtevo samo zato, da bo dal mir. Sami pa niso v Zvezo narodov verovali iu vendar je danes ta Zveza sila, ki jo mora upoštevati vsak, in Wilsonove točke so danes politika. Mi Hrvati smo vzeli pacifi-fizem za podlago svoje politike in tej politiki ostanemo zvesti. Naša država ne bo šla nikdar v boj, da napade druge, toda kadar bi nas kdo drugi napadel, bomo dali tak odpor, da nas^ bo vidci svet. Pri Zvezi narodov je urad dela, ki ga vodi Thomas. Ta urad je danes pravzaprav duša Zveze narodov in ta urad velja socialni pravičnosti. Povsod na svetu se ksaže upliv urada in ta upliv postaja' vedno močnejši, ker narodi hočejo socialno pravičnost. In danes se sodi moč države samo po tem, kako j& uveljavljena socialna pravičnost. Ne vpraša so, koliko vojakov ima država, temveč kako gre ljudem Socialna pravičnost pomeni harmonijo in to harmonijo prinašamo mi. Treba je mnogo volje, da zavlada socialna pravičnost in to voljo imamo. Kakšna je morala biti naša volja, da smo tedaj, ko sem stal pod vešali, sklenili sporazum z radikali! Narodnost. Tretja stvar je narodnost. Napačna je misel, da bo narodnost umrla. Na krivi poti so oni, ki pravijo: Obračunali smo z vero, sedaj bomo še z narodnostjo. Vera je prepričanje, je zavest posameznika, in pa njegova privatna stvar, kakor kak žepni robec. V naši državi je prepričanje svobodno in zato je konec verskih bojev. Vera je odnošaj človeka z Bogom in ne s popom. Moli lev je razgovor z Bogom in prazno ponavljanje besed. Vera je zavest, ne pa imperializem. Isto je z narodnostjo, ki ni ne imperializem in ne šovinizem. Pacifizem, socialna pravičnost in humanizem ter narodnost, to so tri glavne naloge. Enotna mora biti Slovenija. Med dvema velikima narodoma, med dve- ma velikima civilizacijama je Slovenija iu da-si ni imela ne generalov in ne ministrov, je vendar vzdržala pritisk. Samo pesniki so ustvarjali slovensko zavest in vendar je Slovenija napredovala in si ustvarila svoje lastno življenje. Samo norec more reči, da ni Slovenije in kdor je pristal na to, da naj preneha slovenski narod, je pometalo. Danes, ko sem v vladi, vam rečem: Slovenija mora biti edinstvena, iudi ona, ki ni danes tu. Ker Slovenija je danes duhovni pojem in narodnost je zavest. Te pa ni mogoče deliti, ta mora biti edinstvena. Toda v zvezi z drugimi brati. Kako pa to ustvariti? Vi boste naš tenor, vsi skupaj pa bomo kvartet, lepši in pojfoluejši ko solo. Slovenija hoče živeti in sicer kot enakovreden brat. Hoče biti gospodar in ne berač. In v interesu vseh nas je, da je Slovenija z nami. Ona vnaša v skupnost svOjO posebnost, svojo dušo, svojo kuituro. Te ni mogoče improvizirati, temveč jo je treba producirati. Narod se spozna po pesmi. V najtežjem boju so bili Slovenci in vendar so vzdržali. Če bi bili Slovenci samo nakovalo, potem ne bi imeli najbolj veselo pesem. Ne Srbi in noben drug slovanski narod nima lako veselih pesmi. Srbska pesem pozna samo žalost, zakaj druga stvar je živeti v deželi, kjer vlada kolač in kjer je paragraf. Slovenija ni danes zastopana v vladi in z malimi izjemami so bili vsi, ki so prišli v vlado le smeti, in zato je za sedaj Hrvat slovenski prosvetni minister, in kot tak moj pozdrav vam, da v bratski slogi uveljavimo, to kar zahtevajo tri glavne naloge: paciiizem, socialna pravičnost iu narodnost. Ko se je poglo navdušenje po Radičevem govoru je povzel besedo dr. V ladimir Ravnihar. Že ko je prišel St. Radič prvič v Slovenijo, da kot dijak dela za prebujenje narodne zavesti, je bil prominetna politična osebnost. Kasneje so bili zelo živahni stiki s 'Stjepa-nom Radičem 1. I9d7, ko se je v soglasju z njim ustvarila slovenska gospodarska stranka. Zamišljena je bila kot nekaka paralelka hrvatske seljačke stranke in bila je predhodnica po vojni nastale SKS. Stranka pa je žal zamrla, ker so jo mogotci smatrali kot nekako blasfamijo in zato je bila vsa njin muljenja naperjena proti njej.' ■Danes zopet pozdravljamo St. Radiča v svoji sredi in sicer v prvi vrsti kot zastopnika in ustvaritelja politike sporazuma. Mnogi mislijo, da sinejo to politiko omalo-* važevati, ker ni takoj pokazala globoko vidnih uspehov. Toda velike stvari se ne izvrše naenkrat in treba je vztrajati ter tudi potrpljenja. Zopet drugi govore, da pomeni politika sporazuma kapitulacijo. (Stjepan Radič: »Oni, ki niso kapitulirali, žvižgajo, mi pa, ki smo „kapitulirali”, pojemo.« Viharna veselost.) Politika sporazuma je, da predstavniki vseh treh narodov izjavijo, da se da samo s sporazumom rešiti problem Jugoslavije, ker samo tako pridemo do konsolidacije države. Brez sporazuma je vsak napredek države nemogoč. Politika sporazuma je nasprotje politike sile in izključeni so in morajo biti od sodelovanja vsi, ki so proti politiki sjro-razuma, ki žive le od nesporazuma. Neprecenljiva zasluga HSS je, da je sedla za zeleno mizo in ustvarila sporazum, ki dvakrat bolj drži, ker je njegova podlaga demokracija. V tem duhu pozdravljam kot član narodno radikalne stranke Stjepana .Radiča. Govor dr. Ravniharja je bil sprejet z glasnim odobravanjem. Enako tudi govor prof. dr. Lončarja, ki je poudarjal, da more iti pot Slovencev v Beograd samo skozi Zagreb. Nikdar se tej poti Slovenci ne. smejo izneveriti, ker vselej je bilo slabo, če so to storili. Zaključni govor je imel nato dr. Drago Marušič. Znova je utrdil večer bratske vezi med Slovenci in Hrvati ter obenem novo vez, ki so jo posvetile globoke misli St. Radiča, tvorca sporazuma in zastopnika demokracije. Volitve v akademsko reprezentanco. V soboto, 21. t. m. so se vršile na ljubljanski univerzi volitve v S Vet slušateljev ljubljanske univerzo. V petek in v soboto je vladala na univerzi prava volilna mrzlica. Po vseh’ seminarjih, predavalnicah, in laboratorijih se je debatiralo in agitiralo. Avla in hodniki so bili polni gruč zbirajočih se akademikov, neznosnost se je opažala zlasti ; IVi pristaših samostojno demokratske stran- \ ke in pa pri neodvisnih, Iuerikalci se jav- ■ ue volilne borbe niso udeležili, z volilno j agitacijo ne morejo itak nič izgubiti in nič i dobiti. Ves volilni boj, ki se je vršil v glav- j nem med neodvisnimi in sam. demokrati, je dosegel v prvih urah volitev svoj višek. Do- | čim je bila agitacija za Neodvisno sindikalno j listo vseskozi stvarna, resna in utemeljena, ; se je odlikovala lista« »delovne« omladine z , naravnost prostaško, hujskajočo, proti ose- i bam naperjeno agitacijo. Smelo trdim, da so sam. demokratski akademiki s svojim nastopanjem temeljito posekali svoje starejše samostojno demokratske učitelje. Zgodovina slovenskih volitev beleži le malo slučajev tako ogabne volilne agitacije. Kljub temu je lista neodvisnih dosegla časte-u uspeh. Blok levih pa je postal 21. t. m. na naši univerzi faktor, s katerim bo treba računati, čeprav ga je »Jadranovo« glasilo »Vido vdan s že slovesno pokopalo. Dasi je po-menjalo uspeh že dejstvo, da se je v Ljubljani sploh mogla postaviti kaka druga lista kot »napredna« in klerikalna, pomeni uspeh neodvisnih za prvi nastop že prelom z dosedanjo tradicijo boja med obema dosedanjima skupinama. Na površje stopa nova orientacija slovenske mladine in kmalu se bodo nehali časi zmag. Izid volitev. Glasovanja se je udeležilo skoro 70% vseh rednih slušateljev ljubljanske u.iiverze, kar pomenja rekordno udeležbo. Od 887 veljavnih glasov je pripadlo na Listo »delovne« omladine . . . 403, 52%, Neodvisno sindikalno listo . . . 174, 20%, Listo' katoliških akademikov . . 210, 28%. Prvi listi pripadajo predsednik (Maček), trije odborniki in dva revizorja. Drugi listi pripade blagajnik (Kuljiš). Tretji listi pa dva odbornika in en revizor. Kljub znatni razliki med listami, pomenja število 174 znaten uspeh, posebno ker si lista ni mogla delati reklame s tradicijo ali pa z gmotnimi sredstvi podprto propagando. Vsak peti akademik je naš in za začetek dovolj. Hvala vsem razsodnim tovarišem in tovarišicam, ki niso nasedli podli agitaciji prve liste, nego so s svojini glasom dokazali, da obsojajo zlorabo univerze v partizanske namene. Pokret Bloka levih ima sedaj začrtano pot. Naprej, do zmage! Prosveta. Komorni kvartet »Zika«, ki nastopi v Ljubljani v ponedeljek, dne 23. t. in. ob 20. uri v Unionski dvorani, izvaja na tem svojem koncertu sledeče točke: 1. Lhotka: Godalni kvartet v 1 stavku. Komponist Lhotka ie rektor zagrebške muzičke akademije ter priznan zborovski in simfonični skladatelj. Pred par leti je bil dirigent pevskega zbora »Lisinski«, ki se je pod njegovim vodstvom povzpel na prvo mesto v naši kraljevini. Drugo točko sporeda tvori kvartet češkega komponista Jančka, katerega delo je inspirirano po Tolstega Kreuizerjevi sonati. Ta kvartet se ie prvikrat javno izvajal na mednarodnem glasbenem festivalu v Benetkah meseca septembra t. 1. Sklepno točko sporeda tvori znameniti Regerjev godalni kvartet v es-duru, katerega prištevajo glasbeniki med najin-teresantnejša dela komorne glasbene literature. Vsi ti triie kvarteti se prvikrat javno izvajajo v Ljubljani. Prepričani smo, da jih bodo izvajali Zikovci tako, kakor so to dolžni svojemu mednarodnemu slovesu, katerega uživajo. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. Ljubljanska opera. Orfej v podzemlju. Načeloma smo dosledno proti opereti, ker smo jrrepričani, da kvari okus publike, tembolj, če so se operete ljudje — kot pri nas — že odvadili in radi posečajo opero. Suppeja, Offenbacha, Straussa koncediramo publiki za katerikrat iii upravi, ki bi rada pomagala svoji blagajni — saj danes menda nobeno gledišče ni suficitno — tudi. Satira, parodija in persiflnža Offenbachovega »Orfeja v podzemlju« zabavajo še danes, dasi se jih drži patina precej na debelo; glasba pa ni slaba in je užitna. — Sobotna predstava te burleske ni bila na višku, delo je bilo površno pripravljeno ali pa je prišlo morda prezgodaj na oder. Pred pultom je prvič debutiral g. dr. Danilo Švara, novoangažirani kapelnik, ki je študiral v Nemčiji. Dirigiral je dosti sigurno in živahno ter se je dobro uvedel. V pevskem oziru smo culi marsikaj čudnega in smešnega, kar nas je spravilo v dobro voljo, nikakor pa se nismo mogli smejati skrajno neslanim, bedastim dovtijx>m v prozi ----- in proza je bila sploh unikum in tudi znali je niso —, kajti vsaka stvar mora imeti svoje meje. Dajte nam zdravega humorja, ne pa bedastoč! Med pevci je bil dober g, Kovač, pa mu ni šlo nič kaj od srca, tudi g. Poličeva je bila prav dobra in v manjših vlogah bi bilo imenovati g. Ribičevo, gdč. Korenjakovo, Ramškovo. Zelo nam je ugajal g. Peček v vlogi Stiksa, čigar naravni humor je silil k smehu. Vloga Jupitra je stara domena g. Povheta; taka je kot pred leti in se ni za las izpremenila. Režija si je izmislila marsikaj novega, oprema dela je bila za naše razmere lepa "(III. slika). Ce še omenimo, da jo je zbor parkrat pošteno zavozil da je tudiNhalet nekoliko stopical, smo že povedali več kot »Orfej« zasluži. Gledišče je bilo seveda polno, del publike se je zabaval, ostali del pa si je mislil svoje. — —o— Največji in najlepši filmski veleumotvor vseh časov! ipr .i/ . Tl i *4' JhL II. del: Krimhildina osveta. I. del: Siegfried. Kolosalna režija prekaša tudi najbujnejšo fantazijo! V glavnih vlogah: Paul Richter, Margarethe Sehon Hans A. ,Schlettow (znani grof Boris iz velefilma »V imenu cara«), Rudolf Klein-Ro"ge, Hanna Ralph, Bernhard Giitzke in še drugi samo najboljši in najlepši nemški igralci. — Veličastni so in nepopisno krasni prizori kot: Boj Siegfrieda s strašnim zmajem, ki bruha icgenj ter kopel Siegfrieda v vroči zmajevi krvi. Usode-polno srečanje Siegfrieda in Abdericlia. Zaklad Nibelungov. Okamenenja Abdericna in čuvaiev onromnega zaklada Nibelungov. Impozanten prihod Siegrieda v \Vorms. Fre-. hod kraljice Brunhilde čez živi most. Neizbrisen je vtis, ki ga zapustijo v srce segajoče scene tega filma. Vsled velike dolžine filma se vrše predstave ob: 3., 5., 7. in 9. uri. — Pomnoženi umetniški orkester svira pri vseh predstavah. Klftnl KINO MATICA, vodilni kino v r.iublfani (Tel. 124). Telefon 56, Najboljši švicarski pletilni DUB polnočjo je v bližini onega grmi- V modnem salonu M- SEDEJ -STKNAD 9i)USI.;ANA, PreSernova ulica št. 3 so ciošle asadnje novosti v fclobucevin^stiSn '(fiicastih) Sra najmodernejših Iclotoultili r,e»Josjl. - Postrežba lo£nu. - Cene unern«. Žolni klobuki vedno v tovarna vinskega kisa, d. z o. z.t Ljubljana, nudi naifinejši in nafokusnelš! nsmizni kis iz vinskega kisa. j0gr Stfihtevajte ponudbo! ^5- TshitSčno in higienično najmoderneie . urejena kisarna v Jugoslaviji. * PtSMi*: L}«W}aiw, Bunejska cesta Ste«. 1«, H. nadstropje- Dnevne vesti. UKINJEN JE DRAGINJSKIH DOKLAD PRO-VIZIONISTOM IN NEZGODNIM RENTNIKOM »Jutro« z dne 20. nov. t. 1. prinaša članek, ki je, v kolikor se tiče kritike radi ukinitve pobiranja doklad na premog, popolnoma v redu. H koncu pa sprašuje, kdo se ie trudil, rta je v proračunske dvanajstine sprejeto to nesocialno določilo. Da pridemo do jasnosti v tem vprašanju, se mi zdi potrebno, da povem javnosti to, kar vem. Na zadnji seji uprave Pokrajinskega pok. sklada je med drugim omenil rudarski nad-svetnik g. Strgar, da se mu zdi, da bo uprava tega sklada kmalu nepotrebna, ker se bo po njegovih informacijah pobiranje doklad z novim letom usta*vi!o. Po gorenji izjavi sodim, da g. nadsvetnik Strgar ve, kdo se je trudil za odpravo teh doklad. Za me je bila izjava g. nadsvetnika Stergarja važna in sem zato takoj opozoril na pretečo nevarnost po g. Kopaču »Delavsko zbornico«. G. Kopača sem prosil, da se pobriga na merodajnih mestih. Delavska zbornica, da prepreči škodo, ki bi jo irpeli ravno aajbednejši. G. Kopač mi je to obljubil in ko sem ga pred približno tremi tedni srečal in ga vprašal, kaj je ukrenila v tej stvari Delavska zbornica, mi je odgovorih da je vse v redu in da se ni bati, da bodo doklade odpravljene. Zato mislim, da bi mogla na Jutrovo vprašanje najtočneje odgovorili g. nadsvetnik Stergar in Delavska zbornica. Janku Rakovec. „. ®r- Pestotnik odstavljen. Ogromna ve- | «na Slovenije je sprejela to vest z zadoščenjem. »Jutro« je priobčilo g. dr. Pestotni-tei priliki velik slavospev, ki pa ifi prepričal nikogar, niti pristašev SDS, pač pa je sijajen dokaz za okus »Jutra«. — 1» prosvetnega ministrstva. Prosvetno ministrstvo je odredilo, da imajo učne moči 1 na meščanskih šolah z ‘20 let aktivne službe, na teden po 20 službenih ur, učne moči z manj službenimi leti pa 22. Ta odredba velja tudi za učne moči na trgovskih šolah. — Udeležencem pariške razstave dekorativno umetnosti. (Komunike ministrstva trgovine in industrije.) Francoska vlada je sklenila izdati o razstavi dekorativne umetnosti v Parizu generalno poročilo. V ta namen se izda za vsako državo, ki se je razstave ude- • ležila, posebna knjiga. Da bo to delo glede naše države čini najbolj točno, prosi komisa-rijat naše države za omenjeno razstavo, da mu vpošljejo vsi naši razstavljalci, posebno oni, ki so dobili nagrade, točne podatke o starosti svojega podjetja, o številu, zaposlenih delavcev, o delovni moči, nagradah, kvaliteti in kvantiteti produkcije s fotografijami in katalogi itd. Vsi interesiranci se poživljajo, da vpošljejo v lastnem interesu zahtevane podatke čim preje direktno komisariiatu kraljevine SHS na razstavi dekorativne umetnosti v Parizu, 139 Quai d’Orsay XV. — Amnestija. Ponovno javljamo: Oproščena so in pozabijo se sledeča kaznjiva dejanja: 1. Kaznjiva dejanja, predvidena v § 44. voj. kaz. zak., izvršena od dne tega ukaza, ako se krivci sami javijo najdalje do 1. jan. 1926. 2. Kaznjiva dejanja, predvidena v § 57. v zvezi s § 58. voj. kaz. zak. in v g 63. v zvezi s §§ 64. in 67. voj. kaz. zak. (samovoljno oddaljenje, pobeg in dogovorjen pobeg), izvršena od podčastnikov, kaplarjev, redovov in neukaznih oseb naše vojske in mornarice v času od 21'. oktobra 1923 do JO. novembra 1925, to pa samo v onih slučajih, v katerih so se krivci sami vrnili k svojim poveljstvom ali pa so se prijavili prostovoljno pri vojaških ali civilnih oblastih v svrho, da se jih pošlje k pristojnemu poveljstvu, oziroma da bodo to storili najkasneje do 1. jan. 1926. To se ponovno objavlja, da izvejo tem sigurneje zlasti stariši in sorodniki vojaških beguncev ter jim lahko pišejo, da se do označenega roka lahko vrnejo, ne da bi bili kaznovani. — Razpisana mesta. Razpisano je mesto upravitelja bolnice v Slovenjem gradcu v 8. do 5. skupini II. kategorije. Prošnje naj se vlože do 15. decebmra. — Odda se mesto jetniškega paznika pri okrožnem sodišču v Novem mestu. Prošnje je vložiti do 25. de- cembra. — Odda se mesto šolskega sluge na rudarski šoli v Celju. Prošnje je vložili do 15. decembra. — Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 105, z dne 19. novembra 1925. — Odlikovanje. Jakob Vrečko, inšpektor direkcije poštne hranilnice v Beogradu, je odlikovan z redom sv. Save 4. razreda. — Izpremembe v prosvetni službi. Za vršilca dolžnosti direktorja muzejske biblioteke v Ljubljani je imenovan dr. Avgust Pirjevec, doslej pomočnik bibliotekarja licejske knjižnice, za vršilca dolžnosti upravnika licejske knjižnice pa dr. Janko Šlebinger, profesor državne realne gimnazije v Ljubljani. — Izpremembe v poštni službi. Zdravko Simonič, doslej pri poštni hranilnici v Beogradu, je premeščen kot inšpektor k podružnici poštne hranilnice v Ljubljani; Andrej Kovačevič, inšpektor pri poštni direkciji v Ljubljani, je premeščen h generalni direkciji poštne hranilnice v Beogradu; Toma Vrkljan, šef oddelka pri poštni direkciji v Sarajevu, je kot inšpektor premeščen k poštni direkciji v Ljubljani. Avgust Jarnejc, inšpektor v pok., je imenovan za višjega kontrolorja v ministrstvu pošte in brzojava. — Lakota v Mostarju. Med ubožnejšimi sloji v Mostarju vlada mizerija in lakota. Te dni so našli na ulici mrtvega 70 letnega starca Mustafo Fejiča. Zdravnik je ugotovil, da je umrl mož vsled dolgotrajnega stradanja, Ta smrt je imela to dobro posledico, da se je uvedla akcija za ustanovitev ubožne hiše ter da bodo zahtevali poslanci, da priskoči vlada tem pokrajinam na pomoč z živili. — Samomor vlomilca. V stanovanje trgovca Kalmana v štitarju (Vojvodina) je vlomil te dni kmet Sančko ter nagrabil blaga v vrednosti 15.000 Din. Pri »delu« so ga zasačili orožniku Ko so ga hoteli aretirati, je pograbil Sančko velik kuhinjski nož ter si ga potisnil v prsa. Težko ranjenega so ga prepeljali v bolnišnico. — Za takojšnje zboljšanje okusa juh, omak in prikuh itd. naj se uporablja samo Maggi-jeva zabela. Ljubljana. 1 — Obnašajte se uljudneje! Eden od policijskih stražnikov, ki so pazili včeraj ob pri- liki shoda pred vhodom v dvorano Narodnega doma je komandiral ljudi kot kak narednik pri vojakih: »Po dva!« Želeti bi bilo da pouči policijsko ravnateljstvo tega moža. dav naj nastopa prihodnjič bolj mirno ter reče, ako že glas povzdigne, vsaj: »Prosim po dva!« * P°stave, ki se slabo spozna na sta- rost deklet. Te dni so igrali v kino »Ideal, »mstorijo njene ljubavi«. Otrokom je bil vstop prepovedan. Prišli sta dve gospodični, od katerih je eni 17, drugi 18 let. Vestni mož postave jima je zabranil vstop z besedami.-»Ta predstava ni za otroke.« Da se prepričate, da ste dobili pravo MA G G Izabelo morate dobro paziti na ime MAGGI in na varstveno znamko zvezda s križcem Pri napoljnevanju zahtevajte izrecno MRGGIjeva zabela iz velike MfiGGIieve originalne steklenice, ker iz teh se po zakonu sme prodajati samo prava MAGGI zabela. V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert Kr&ft. >Ali ga poznate?« »Znan anarhist je in pod policijskim nadzorstvom; v najkrajšem času so ga hoteli izobčiti.« »Ali so opazovali njegovo vrnitev?« »Policaji so ga prijeli, toda od njega niso mogli izvedeti ničesar, izdihnil je v njihovih rokah. Vlila se mu je kri in umrl je... to ni moja krivda, to res ni moja krivda,« dostavi hitro predsednik, s krivdo pa ni menil, da se je možu vlila kri, temveč da so ga prijeli. »Je dobro,« reče Leonor malomarno. »Ali je ta mož vedel, kje je Georg Hartung?« »Da, in tudi izročili mi ga bedo. Zdaj jezdite kar hitro v mesto in ustavite iskanje. Ce mi ga ne izroče uni, moram misliti, da ste preprečili to vi s preveliko vnemo.« »Ne mislim na to.« »Tem bolje za vas.« »Kdaj vam izroče jetnika?« »To je moja zadeva.« »Ce pa se medtem kaj zgodi?« »Pc-tem bom menila, da je krivda vaša.« (139) ->Kaj boste potem storili?« >Jezdite raje nazaj, hitite!« »Vi ne boste bombardirali mesta in ga sežgali?; »Jezdite, jezdite!!« »Jaz sem popolnoma nedolžen in moja palača še ni zavarovana.« Leonor obrne hrbet predsedniku argentinske republike in zapre linico. Ko vidita dami, da jezdita soprog in oče proč, ko niti govorili nista z njima, se ju loti zopet obup. Leonor ju skuša pomiriti, zagotavlja jima, da ju .po polnoči prav gotovo izpusti. Pri mlajši to nekoliko izda, prime zopet za rožni venec, mati pa je popolnoma uničena, nemo strmi predse. Nc govorili bi o njenem vedenju, a kakor bomo videli pozneje, bo imelo posledice. Stara dama, ki je do sedaj najbrže živela mirno, je v tej kritični situaciji, ki je bila zanjo pač prevelika, izpremenila svoj značaj. I^eonor se ne zmeni zanjo, zopet vozi po preriji okrog, zdaj že v temi, ki jo le rekdokdaj razsvetli, da se crijentira. Strašne so ji ure, ki jih živi do polnoči. Leonor vodi avtomobil sama, in nemima vožnja izda, kako je v dekličini notranjosti. Avto leze včasih počasi, potem pa zopet kar ■ Že dve uri prt čevja, ki zavzema le nekaj kvadratnih metrov, vozi počasi ali pa drevi kot nora okrog. Potem gleda le še na uro. In potem ustavi avtomobil, da je obrnjen proti mestu, in gleda in posluša v temno noč, ki je vsled oblakov ne razsvetljuje nobena zvezda. Ura kaže tri minute po dvanajsti. »Adam, Adam, kje so, kje je Georg?« »No, tri minute, to še ni nobena zamuda.« Teda mine deset minut, in vsako minuto pove Leonor, kaj vse se je morda zgodilo, ali je Georg že živ in Adamove tolažbe ne pomagajo nič. sZe pol ene in Se vedno . . .« “»Tiho!!« zašepeta Adam in dvigne roko.' Oapm preti mestu obrnjeno okno, a Leonor ne sliši nič. »Pač slišal sem glasove, nekdo prihaja!« zatrjuje-Adam v šepetajočem glasu. In tedaj sliši tudi Leonor. Možje se bližajo, menijo se z zamolklimi glasovi, a vseeno toliko glasno, da jih oni v avtomobilu morejo razumeti, in sicer govore v španskem jeziku, ki ga razume Leonor še precej dobro. >Tu moramo biti.« »Ne, smo še daleč.« ^Prižgi vžigalico!« »Je nimam.« slroji na svetu znemke IE D za obrt in indusirijo. — Edina tovarniška zaloga za Slovenilo OSIP PETELIN C, LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika. Vrtnarske zadeve posreduje Goikova »Vrtnarska šola" v Kranju. ALI OGLASI i oglasom do 20 besed Din 5’—, vsaka nadaljna beseda PEMOG - Volfova ulica l/ll. Mladenič Zdravo čebulo razpošilja od 100 kg naprej po 160 dinarjev, pri pol ali vagonskem na-ro&l* eeneje. Josip Lah, MoSkaniet. ----- -------------_----------------—.L- Čevlje na ob oke »roti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trobar, Ljubljana, Sv. Petra eeata 8. zdrav in pošten, vajen kmetije, ži vine ter vseh ostalih poljskih del išče primerno trajno službo. — Ponudbe z navedbo plače je poslati aa upravo lista pod: »Vesten«. RADIO-aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana Cankarjevo nsbrcljs štev. S. ter modno blago, pletenine, nogavice, sukanec, vezenine, gumbe modne, biserne in druge, palice, nahrbtnike, nože jedilno orodje, škarje itd. vse !o'se dobi rataj-ugodneje pri JOSIP PETELINCU LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi. N« veliko. M« malo. Lep poslovni lokal v pritličju, obstoječ iz treh prostorov, z velikimi izložbami v Gledališko ulico, odda za nizko najemnino Fokojuin9ki zavod v Ljubljani- Absolventinja t trgovske šole fell vstopiti kot prak-Jkantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi upravo lista pod: »Mariji ia va«. Sirite .Jani kmfeMl ———— „ n. m—llff-- kg h Din 5'— prodaja uprava NARODNEGA DNEVNIKA" Izdajatelj i« odgovorni urednik 2BLBZNIKAR ALEKSANDER. — Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever.