F»s«uiez»» številka Dia 1' ŠTEV. 21. V LJUBLJANI, v soboto, due 21. februarja 1925. PoštBiaa plačaua v gotovini. LETO II. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-— neodvisen političen list. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO; SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 12. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račan pri poštnem ček. uradu štev. 18.838. Slučaj dr. Žaniča. t ik pred svojo izvolitvijo za poslanca je bil dr. Zanič od policije aretirali in obsojen na 14 dni zapora. Kazeč je moral nastopiti takoj. Ko je bil v naporu, je bil izvoljen za poslanca in v ječo mu je bila tudi poslana poverilnica, da je izvoljen za poslanca. Po zakonu bi moral biti dr. Žanie takoj izpuščen, ker poslanskaNmunite-ta je še vedno zakonito določena. Toda policija se je malo zmenila za poslansko čast dr. Žaniča in ga tik pred preatano kaznijo obsodila vnovič na 14 dnevni zapor. In tako lahko sedi dr. Zanič v policijskem zaporu celo večnost in gleda na svoj poslanski dokument, za katerega se policija, onvarica zakona, niti ne zmeni. Toda stvar postane še lepša. Bivši rektor zagrebške univerze in sedaj poslanec Hrvatske zajednice, dr. Polič je zaradi Žaniča interveniral v Beogradu, kola resorni minister ga ni niti hotel sprejeti. Pač pa je dobil v Pribičevičevi Reči« indirekten odgovor. ko je ; Reč« javila, da bodo internirani poslanci HRSS še naprej zaprti. Kakor smo odločno nasproti politiki HRSS in kakor zlasti ne moremo odobravati njenega prekomerno ostrega nastopa proti Beogradu, pa vendar nismo Radičevi stranki tako nasprotni, da bi zaradi njenih ljudi mogli trpeti kršitev zakona. In mislimo, da nismo v tem svojem mnenju osamljeni, temveč, da so na naši strani vsi nacionalisti, ki hočejo, da je Jugoslavija pravna država in da je zakon prvi in največji gospodar v državi. Razumemo, da morejo nastopiti izjemni slučaji, ko zahteva interes države, da se vzame tudi narodnemu poslancu svoboda. Toda, kdaj je nastopil tak izjemen slučaj, o tem ima odločevati samo sodišče in ne policija-rav nobene sodne funkcije nima policija in niti najmanj ne pripada njej pravica, da bo ona sodila poslance. Po je naloga sodišč in nikogar drugega. žakuj policijski uradnik ni neodvisen uradnik, on se mora pokoriti v takemu povelju svojega predpostavljenega. Garancijo za pravično sodbo more dati samo neodvisen sodnik in zato gre tudi edino njim končna beseda. Slučaj dr. Žaniča je za sedanje razmere tako značilen, da pove več ko vsi programi strank. Zakaj aretacija Žaniča in njegov zapor dokazujeta, (1« »o vladajoče stranke dejansko preklicale svoj program in da so sprejele novega. In ni zato ni samo gol slu- Ste Ju,ro: n“p'8al,° i , i ' da so 'enakost, brat- f ° "jj ^, danes ideali, ki so * rb 1 ker vi st< d!č'aino to vai*° bo‘ sede, ku m ste dane8 vladi j„ vsak hip imate mofao*, da te svoie ideale uveljavite. In če jih no nvej. vito, potom ve javnost, da so vam ideali bratstva, enakosti in svobode samo krinka, s katero hočete skriti svoj pravi obraz. V tem je namreč, stvar. Mi pravimo, da »o svobodomiselni ideali v bližini, ker hočemo, da so čimprej uresničeni, vi pa se njihove uresničitve bojite, ker kako bi potem zagovarjali svoje postavolomstvo. In zapor dr. Žaniča jo nepo-slaven in protizakonit. Tako jas- Za pravi narodni blok. Beograd, 20. februarja. Politični . krogi so mnenja, da radikalna stranka ne bo zastonj trošila svojega kapitala za brezumno fersiranje boja v parla-, mentu, v katerem ima neznatno večino, marveč bo skušala ustvariti faktičen nacijonalni blok, v katerem bo j večina Srbov, Hrvatov in Slovencev. | Radikali hočejo s tem odpraviti ple-; menste strasti brez ozira na samo i ustave. Vse to pa zavisi od stališča, ki j ga bo zavzela Radičeva stranka. Radi- • kali bode poskušali vse, da pridobijo HRSS zopet za realno politiko naše države in sicer z brezpogojnim priznanjem monarhije. HRSS se mora torej po mnenju radikalov odločiti za ali proti revoluciji. Ako se HRSS vrne nazaj k realni politiki naše države, potem vidovdanska ustava ne more tvoriti zapreke za rešitev hrvatskega J vprašanja. Za rešitev slovenskega j vprašanja je obtežilno samo to, da j stoji Slovenska ljudska stranka na S ekskluzivno katoliškem stališču, kar i pa ne bo oviralo rešitve slovenskega vprašanja, ker je to vprašanje vezano na manjše ozemlje. Davidovičeva stranka ima misijo v bodočnosti, da vzdržuje med vsemi tremi narodi zavest, cla je rešitev spornih vprašanj mogoča. SDS je že doigrala svojo vloge in je njeno stremljenje samo v tem, da se poskuša z vsemi možnimi in nelepimi sredstvi obdržati na površju. V politični situaciji ni pričakovati sedaj nobenih sprememb, zlasti ne pred verifikacijo mandatov. Pasic bo moral imeti druge gotove kombinacije pred seboj, prodno bo hotel razcepiti dični j nacijonalni« blok. Vprašanje man-i fiatov HRSS še ni rešeno. Posredovalna vloga Marka GjurlHfa, Beograd, 21. februarja. V beograjskih političnih krogih pripisujejo potovanju Marka Gjuričiča na Sušak velik pomen, ker se bo Gjuričic. na povratku ustavil v Zagrebu. Službeno se poroča, da je on odpotoval na Sušak, da pregleda izseljeniške urade. Xa drugi strani pa smatrajo politični krggi, da bo Gjuričic skušal dobiti stikov s predstavniki HRSS, da pregleda teren in uvidi, ali je mogoče približanje HRSS in radikalov. Pred svojim odhodom iz Beograda je imel Gjuričic daljšo konferenco s Pašičem, ki skuša z grožnjo, da bo uničil mandate HRSS, pripraviti tla za sporazum. Seja ministrskega sveta Beograd, 21. februarja. Na sinočnji seji ministrskega sveta so najprej razpravljali o poročilu sodnega stola v Zagrebu. Poročilo zahteva od ministrskega 9veta, da odgovori ministrski svet na pritožbo, katero je vložil dr. Trumbič kot odvetnik povodom aretacije vodstva HRSS. Poročilo je ministrski svet odstopil pravnemu ministru, ki bo končno veljavno rešil zadevo- Nato je Pašič otvoril diskusijo o internaciji vodstva HRSS. Ministrski svet še ni ničesar sklenil v tem pogledu. Ugotovili so samo, da je gradivo, ki zelo obremenjuje Radiča in ostale člane vodstva, zbrano in bo iz-ročeno tekom tega tedna sodišču. ' /vezi s tem bodo tudi interniranci ponovno odvedeni v zapor. Nato je Pašič obširno poročal o razgovorih z dr. Poličem. Radič bo moral dajati odgovor za svoje delo v inozemstvu. Na seji ministrskega sveta so razpravljali tudi o zunanji situaciji. Položaj v Rumunski, Bolgarski in Grški je zelo kompliciran. S seje so bile dane tudi instrukcije za pogajanja z Italijo in Madžarsko. Usoda dr. Mačka in njegovih tovarišev se bo odločila šele potem, ko dospe v Beograd notr. min. Maksimovič. Razpravljali so dalje o j invalidskem in tiskovnem zakonu ter : o profesorskih kreditih, j Najvažnejša je bila debata o reduk-; ciji humanističnih gimnazij, katere bi ; zamen ile samo strokovne in poljedelske šole. Po seji so bili ministri zelo j rezervirani in izgleda, da je vlada naj-j več razpravljala o političnem položa-j ju ter določevala svoj program za de-: lo v parlamentu. Vprašanje mandatov I HRSS še rd rešeno. Kakor vse kaže, ; h°če Pašič stopiti preje v stik s HRSS. Pravni minister je poročal o izdelavi , zakona o ustroju sodišč in sodniškega | zakona. Prosvetnemu ministru Pribi-j čeviču so bila dana pooblastila za uki-njenje humanističnih gimnazij. Spre- ■ jeta sta bila predloga finančnega ministra in ministra za trgovino in industrijo, da se naprarn Rumunski vzpo- ■ stavi ugodnejša carinska tarifa, ker ' stare tarife ne veljajo več. PASIG NA DVORU. Beograd. 21. februarja. Predsednik vlade Pašič je bil sinoči od 5. do 0. X (*Vora v politični avdijenci. Minister , Stanič je že ozdravel in prišel včeraj j v svoj kabinet. Sporazum med Jovanovičem in Pašičem- Beograd. 21. februarja. Iz radikalnih krogov poročajo, da je bil včeraj poravnan spor- med Jovanovičem in Pašičem in da je bila ustvarjena podlaga za daljnje skupno delo. Včeraj je Jovanovič konferiral s Pašičem preko dve uri. Radikali pripisujejo tej konferenci velik političen pomen. Od-h d se tolmači vedenje Jovanovičevo naprarn dr. Poliču, ko je slednji intervenira! v zadevi dr. Mačka in njegovih tovarišev. Sporazum med Pašičem in Jovanovičem se opira zlasti na dejstvo, da Jovanovič ne bo več finansira! Smotre- in bo list prenehal izhajati. DEMOKRATSKI KLUB ENOTEN. Beograd, 21. februarja. Demokratski klub je izdal včeraj komunike, v katerem se ugotavlja popolna enotnost kluba, tako da o kakem notranjem nesoglasju demokratov ne more biti niti govora. ZEM L JOK A DNIKI GREDO V OPOZICIJO. Beograd, 20. februarja. V nedeljo se bo sestai glavni odbor zemljorad-niške stranke kateri bo razpravljal o položaju in odredil svojo nadaljnjo taktiko. Kakor doznavamo iz dobro informiranih krogov, bodo zem-ljoradniki, ako pride do eksodusa, solidarno z opozicijo zapustili parlament. na je njegova protizakonitost, da mora ž njim združena kršitev poslanske imunitete ločiti Jugoslavijo v dva tabora: v tabor pravih svobodomisel-cev in v tabor reakcionarjev. V zagovornike po zakonu določenih državljanskih svoboščin in nasprotnike teh svoboščin. 4ia nacionalista in naprednjaka je »tališče jasno in lahko, se in i?,° j nacionalist za svobodo nmro ihTi? zakonitost. In »ato ne svobodi. ki 80 Prodo v enem taboru — monopolni naprednjaki pa v drugem. In stvar bo v redu, ker bo javnost znala. kdo je za in proti svobodi. UBOJI SE NADALJUJEJO. Sofija, 20. februarja. Po umoru državnega sodnika Dinčeva je vlada dala ubiti delavskega voditelja Ivanova. Slednjega so našli zadušenega v zgradbi javne varnosti. TUDI HRVATSKA ZORA« PRE-POVEDANA. Gsjek, 20. februarja. Policija je izdala odlok, v katerem izjavlja, da ne more. sprejeti izhajanje lista »Hrvat-ska Zora- na znanje, ker smatra list kot nadaljevanje Hrvatskega Lista t. POSLANIŠKA KONFERENCA. Pariz, 20. febrparja. Konferenca ambasadorjev se sestane danes k plenarni seji, tla razpravlja o poročilu medzavezniške kontrolne komisije o razorožitvi Nemčije. Kakor se zdi, bo konferenca v pondeljek izvršila redakcijo note, ki bo potem odposlana nemški vladi. Poročilo medzavezniške kontrolne komisije je zelo neugodno za Nemčijo, ker je komisija ugotovila, da ima Nemčija sedaj zelo dobro organizirano vojsko in se v tem pogledu ni niti moralno niti materijalno razorožila. D EMISIJA PRUSKE VLADK. Berliu, 21. februarja. Na včerajšnji seji pruskega parlamenta je bila Izrečena vladi dr. Marxa nezaupnica e 221 proti 218 glasovom. Takoj po glasovanju je podal ministrski predsednik dr. Mars demisijo. V političnih krogih se govori, da sestavi novo vlado zopet dr. Mara. Komunizem in rte nam je v spominu velika mcddr-iitvna akcija proti komunizmu in boljševizmu. Kakor nalašč je prišla sredi volilne borbe za skupščinske volitve v na-š-*f državi. Naš zunanji minister je z velikim apelom in demonstrativno podprl akcijo, kažoč na komunistično nevarnost nn Balkanu, »lasti pa še v Jugoslaviji. Komunizem je postal trum! vladnih strank v volilni borbi, kakor so iste stranke v svoji subverzivnosti proti Da-vidovičevi vladi le tej bile očitale, da p; vredno ali neposredno podpira boljše-vm.sn. Neposredno seve preko Radiča. To je bil eden in ne najboljši argument, ~ katerim se je utemeljeval padec Davi-dovičeve vlade. Znano nam je, da so na ■dvor, preko ministrskega predsednika prihajala oficijelna in poloficijelna poročila iz raznih delov nase države o bolj-ševiški propagandi, ki da se rapidno širi.in ki da jo je treba zajeziti s političnim obglavljenjem Davidovičevim. Tudi iz Slovenije so prihajala taka poročila, pošiljale so- se v prepisu razsodbe, ko so bili nekateri »komunisti« obsojeni /;.radi širjenja nekih letakov. Vsa ta -.jTetno uprizorjena igra je napravila na merodajnih mestih globok vtis in je ime-1«, kakor je bilo videti, tudi uspeh. Pravkar minule volitve so dokazale krivo igro. O komunizmu ne duha ne sluha. Prodrli niso nili socialistični kandidati, kaj še kandidati skrajne levice. Blamaža je popolna ne za propadle kandidate, ampak za one, ki so namerno in kol agitacijsko sredstvo slikali na steno !>djševiškega vraga. Volitve so pokazale, da komunizma v Jugoslaviji sploh ni, ker tu v agrarni državi sploh ne more najti ugodnih tal. Onih par prenapete-zev sploh ni resno vzeti. Izkazalo se je, da je boljševizem v Jugoslaviji strah, ki je sredi votel, naokoli ga pa nič ni. Izkazalo pa se je še mnogo več, da so namreč merodajni vladni krogi o pravem -tanju morali biti dobro poučeni. Če so vzlic temu skušali prepričavati o neki nevarnosti, ki je ni, če so jo na vso moč pretiravali, so napravili slabo uslugo sebi, še bolj pa onemu faktorju, ki so mu bile te napačne slike namenjene. Upajmo, da se bo to primemo kritiziralo. Ne more se ugovarjati, da volitve niso mogle pokazati komunizma, ker v smislu v.okona o zaščiti države ni smel nastopiti. V Sloveniji jim je dal dr. Žerjav frajpo. na celi črti, seveda iz egoističnih namenov. Mogli so se torej udejstvovati po mili volji. Ostali so za dve tretjini izpod količnika. In dasi so »komunistk tako neznatni po številu, dasi je naša »komunistična beštijac tako udomačena, da zoblje iz rok, dasi so se na Fašistovska i O tem, zlasti za nas Jugoslovene važnem vprašanju, objavlja praška »Tribuna«, zanimiv članek, ki ga objavljamo v kratkom izvlečku. Dne 12. februarja je zboroval veliki lašistovski svet o neobičajnem vprašanju: ustanovitev mednarodne fašistovske Prosveta. Boris Orel: ČLOVEK IN' LUTKA. (Ob priliki otvoritve slov. marijonetnega gledišča.) Kadar zapoje v meni Gašperček Larifari, imam videnja. Prvo: daljna vsemirska pokrajina, ki jo zlati turoben pramen solnčnih žarkov, in ki nosi polnoto zdravja, skrbi, žalosti iti trpke, pesmi. Kmet orje, sin se pri duša, dekle ukrivil tegobo srca, romar blodi (K) beli- cesti. In po tej Vsomirski krajini kroži on, pesem, življenje ter nositelj tolažbe in miru. (le hočete je to Kurent, Lam Dobrin ali pa Gašperček Larifari. Vem še /ji drugo videnje: Človek blodi in tava, greh teži in romar moli. Misel vrla do črne smrti. Prepad Kmet gre mimo in ne vidi v globokost, toda romar -- vidi. V njeni se borita noč in dan, svetloba in tema. Pa pride Hista ura, ko se sklonjen potaplja v brezdna onkrajnosti, in zdajci zapoje od nekod smeli, tisti smeh, ki sta ga morala oblikovati le Kolnee in zemlja.* V dobi, ki jo ožarja apokaliptičen ples Satana in Smrti, duše in telesa, pogosto sre-?ujom toga možička in burkc>ž'i s pojočo uro. V poslaniški dvorani, v sprejemnici, na družabnih večerih vcepljaš vase strašno resnost ž.ivljKnjii, tvoja hotenja butajo ob neznano in t i*pii. Toda skloni se le nad Čudotvoren drugi strahovi. primer v bivšem obe. svetu ljubljanskem \ nasprotju s komunističnim programom ceio udejstvovali s pozitivnim delom, dasi je mi merodajnih mestih vse to dobro znano, vendar so gotovi politiki imeli to dr/Jiost, da so operirali z boljševi-ško nevarnostjo — v Sloveniji. \ emo tudi zakaj. Njim je treba takih iu.mišljenih "nevarnosti in če jih ni, jih p.-, narede. Zato, da se oni potem predstavljajo kot >spasileijk države. Oni potrebujejo štrajkov, potrebujejo nemirov, zato, da iz njih kujejo kapital za se. Saj je le na ta način bilo mogoče, da je n. pr. dr. Žerjav kot neizvoljeni poslanec postal minister. Takrat je bila država v nevarnosti in vse druge, torej veliko večino* ljudstva je bito treba stigmatizirati kot protidr-žavne elemente. Naši genijalni politiki pa so. se vsedli na bajonete ter vzeli državotvornost v zakup. Ampak na bajo-iu tih se ne da dolgo časa sedeti... Isia je, ako veliko primerjamo malemu, s klerikalizmom«, ki ga še danes predstavljajo kot bavbav. V naši državi je doma samo v Slovencih. Pri najboljši volji ne more igrati kake politične vloge s pogledom na državo. Niti se ne more domišljati, da bi vtegnil začeti kak kulturni boj. SLS, ki naj velja kot predstavnik klerikalizma, bomo presojali po njenih delih ter se pri vsakem njenem koraku samo vprašali, je li v korist celokupnosti, narodu, državi ali ne. Samo njeno avtonoipično stališče še ne daje kriterija kake protidržavnosti. Prav tako ne njeno močno poudarjanje slovenskega plemenskega stališča. Klerikalizem kot lak je v naši državi obsojen na smrt. Tega se menda SLS sama zaveda, zato se skuša orijentirati v drugo smer. Smešno je videti naše »naprednjake«, ko se kakor nemški Siegfrid pripravljajo na ljuto borbo s klerikalnim zmajem. Pa je le borba z mlini na veter. Ampak ti Donkižoti potrebujejo »klerikalizem ;. Še vedno je nekaj ljudi, ki pri njih vleče slaro bojno geslo, in ki prav radi zavihte svoje zarjavelo orožje. Da je imelo tako ubijanje »klerikalizma« v pedesetletni naši domači vojni popolnoma negativen uspeh, in da je treba klerikalizem čisto drugače zgrabiti, ako ga hočeš spraviti na tla, jih prav nič ne moti. Mi se prav nič ne bojimo izpovedati, da nimamo pred >kierikalizniom« prav nobenega strahu ter da bi bilo plodonos-neje, da svojo energijo, ki jo trosiš v borbi s »klerikalnim pozo jem«, uporabiš v pozitivnem zadržavnem in resnično za-narodnem delu. To pregrešno misel naj nam Bog odpusti, odpustka v bližnji bodočnosti smo si gotovi. internacionale. Vidi se, da se fašizem (uti že dovolj močnega, da nastopi z mednarodnim delovnim programom. Na prvi pogled izgloda sicer fašistovska internacionala nezmiselna, toda temu ni tako. Glavni cilj italijanskega fašizma je zasigurati Italiji tako močno pozicijo tolmun in v njem boš zagledal moža s pojočo uro ... * * * V beli Ljubljani otvarjamo liram laikovo umetnosti. Lutkovno gledališče je staro kot človeStvo. Pri drugih narodih je seme h' zdavnaj pognalo v nebotično rast, le pri nas se še gledišče utemeljuje in razlaga. Pri nas ga je ustanovil Milan Klemenčič. Sodim, da ima vspričo naše dobe lutkovno gledišče — duhovno misijo. Poglejte v indijski svet, v svet Rabindranata Tagoreja, ki vam govori s svojo govorico, drugačno kot je naši. Indijci čnste lutke kakor božja bitja, njih življenje v skladu z naravo, pri nas poznate bolestno zvijanje Ibsenov, Strindbergov in Nietschejev. dionizično rnzvihnrje-nost Dostojevski jev. nemir, iskanje in odklanjanje resnice .... lam pa: kontemplacija, mir, nirvana ..kajti drugače pojmujejo življenje in svet. Večina naSe kulturne gospode ne ve in se ne briga prav nič /ji ta svojevrstni in pomembni svet. Toda (iašperček bdi, in njegov smeli velja današnjim krpačem evropskega stolpa, prav tako kot je velj d našim očakom zidarjem babilonskega stolpa. Lutke pokazujejo blodnežu prav isto življenje, n tako kot je v resnici: nesmiselno In neumno. Društvo vAtena- je prevzelo pod svoje okrilje male igralce in igralke in lutkovno gledišče je zopet tu: ono vas hoče k sebi , med velesilami, kakor je še ni nikdar I imela. Ko je prvi val fašizma poplavil j 1 učijo, ja bil Mussolini skrajni naciona-| list. Nato pa je pričel iskati stike s tu-| jino. j Najprej se je obrnil na španskega di-j L ta to rja Primo de Rivera, čegar nazori i so bili fašizmu najbolj sorodni. Prišlo je j do znatnega zbližanja obeh diktatorjev i in govorilo se je že o enotnosti španske j in italijanske politike v Sredozemskem | morju. Poraz Španije v Maroku pa je j pokopal vse visokoleteče nade. Notranjepolitična situacija v Italiji za-. hleva, da najde Mussolini na vsak način zaveznike, ki bi mogli pridobiti italijanskemu fašizmu v tujini ugled. To je postalo zlasti potrebno po umoru Matteot-tija. V tem oziru bi mogel fašizmu največ pomagati Vatikan. Mednarodna organizacija katolikov bi mogla najti fašistom zaveznikov. V resnici se tudi opaža, da so stiki med fašisti in Vatikanom vedno bolj prisrčni. V Italiji se celo že govori, da bo sklenjen med Italijo in Vatikanom konkordat, ki bi pomenil popolen preobrat v politiki Vatikana. Ni izključeno, da dovoli veliki fašistovski svet Vatikanu tako velike koncesije, ki bi omogočile Vatikanu složno delo z Italijo. »Gioma-le dTlalia« piše že čisto odkrito o mednarodni fašistovski organizaciji klerikalnih sil in smatra to kombinacijo za zelo verjetno. Oba dela bi imela od takega skupnega dela velik dobiček in fašizem bi se znatno okrepil. Ni brez pomena sklep velikega faši-stovskega sveta, da morejo biti člani fašistovske organizacije tudi tuji državljani. Kakor hoče Vatikan zveličati dušo, tako si hočejo fašisti pridobiti monopol na pojmovanja nacionalne ideje. Zato je mogoče govoriti o poskusu, da bi se ustvarila nova črna internacionala. Drugod niso prizadevanja fašistov, da bi našli zaveznikov, rodila uspehov. Niti na Madžarskem ne, kjer se najbolj koketira s fašizmom. Madžarom Mussolini ni mogel dovoliti vstopa v fašistovsko stranko, ker je izjavil predsednik italijanskih budimpeštanskili fašistov, princ Pigna-telli di Montecalvo, da so notranje razmere na Madžarskem take. da je nemogoče sprejemati Madžare v italijansko fašistovsko stranko. Temu bo najbrže vzrok to, ker so Probujajoči Madžari v nasprotju z nadškofom in kardinalom Csernochem. Bil bi v tem dokaz, da so visoki cerkveni krogi prijateljsko razpoloženi do fašizma. Načrti fašistov so visokoleteči, toda zaenkrat samo načrti. Evropski narodi gredo svojo pot, ki je ne ustavi niti ali-jansa Mussolinija z Vatikanom. Politične vesti. Apel »Jutarnjega lista*. V velikih črkah prinaša zagrebški »Jutamji list poziv s posebne strani, da se najde platforma za predhodni sporazum, za nekako koncentracijo. Ta sporazum bi morali izvršiti glavni predstavniki jugoslovenskega naroda in sicer za Srbe—Pašič in Davidovič, za Hrvate Radič in za Slovence Korošec. I’red vsem pa bi se morale izvršiti korekture volilnih nezakonitosti. »Jutarnji list-' konča svoj apel: Treba Kliče vas tudi on, (iašperček, tolažnik mrtvih duš. O, da bi ga razumeli .. ! IIKPHRTOAR NARODNBGA GLKDALISCA V IJUBLJANI. Drama: Začetek ob 20. uri. Sobota, 21. februarja »Stričkov sen . Ked E. Nedelja, 22. februarja ob <1. uri popoldne. »Danes bomo tiči«, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ob H. uri zvečer Vdova RoŠlinkac, Izven. Pondeljek. 23. februarja »Sumljiva oseba-. Red F. Torek, 24. februarja, zaprlo. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sobota, 21. februarja Traviata . Red C. Nedelja, 22. februarja ob 3. uri popoldne ‘Trubadur', ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 28. febr. »Don Juan . Red A. Torek, 24. februarja, zaprto. Slovensko marijoneti)') gledališče. Nedelja 22. t. m. ob H. in 6. uri popoldne: ’Tri Želje , (Fr. Pocci), »Preskušnja*, '»Gašperček slikar«. se torej resno zamisliti v položaj, ki je — če nam je do skupnega pravnega življenja — lak, da se moremo z iskrenim sporazume« še vsi rešili. Mislimo, da je apel »Jutarjtjega lista« tako resno zamišljen, da zasluži Ttva-ževanje. Bojimo se pa, da ga sedanji mogotci ne bodo uvaževali, ker imajo tistih ; revnih 11 glasov večine in morejo vsaj ior-malno upravičiti svoj položaj. Toda naj mtm odgovori pristen nacionalist, kaka bo usoda Jugoslavije, če se bo Hrvate vedno bolj tiralo v opozicijo! =Pred pričetkom kulturnega boja na [ češkoslovaškem. Ob priliki obletnice izvolitve papeža Pija XI. je imela katoliška ljudska stranka v Progi zborovanje. Na zborovanju je govoril tudi praški nadškof dr. Kor-dač, ki je izjavil, da je ljudska stranka en« z vsemi katoliki sveta. Stranka ne bo sledila francoskim prostozidarjem, temveč francoskim katolikom. Stranka se klanja papežu. • kot suverenemu zaščitniku mednarodnega i prava in prave človeške svobode proti despotom od zgoraj in anarhistom od spodaj. Skol Padlaha je imel nagovor na nuncija, v katerem je dejal, da imajo češki katoliki v slučaju oživljenja jožefinstva samo eno geslo: pod vsakim pogojem vztrajati pri papežu ia cerkvi. Nuncij Marntaggi je nato dejal, da ima cerkev za seboj 2000 leten boj. Iz tega boja treba črpati vero, da bo ista okrepljena od Iioga. — Rumunsko poročilo o rumunsko - nemškem konfliktu. Pariški romunski poslanik označuje bistvo spora sledeče: Tekom svojega bi\*anja v Parizu je bil povabljen romunski finančni minister Bratianu od nemške vlade v Berlin, da bi se dosegel sporazum glede povrnitve romunskega premoženja, ki ga je zaplenila med vojno Nemčija in zlasti glede bankovcev, ki jih ,ie izdala Generalna banka v Bukarešti na povelje nemške okupacijske oblasti. Ti bankovci so bili pravzaprav nemški denar, ki jih je pa morala pozneje Rumunija odkupiti. Poleg zlatega zaklada Rumunije, ki ga je zaplenila Moskva, so bili ti bankovci glavni vzrok za padec romunskega leja. Na pariški finančni konferenci si je Rumunija pridržala svoje pravice v tem vprašanju. Nastale so nato raz-ne teškoče uredniškega značaja. Nemčija je razumela te težkoče kol dokaz, da Rumu-nija svojih pravic ne more zagovarjati in je zato izjavila, da ne želi obiska romunskega finančnega ministra v Berlin. V ponovni noti je Nemčija tajila svoje obveznosti, pa čeprav jih je delegat nemške vlade izrecno priznal. Prvotno je zahtevala Rumunija 550 milijonov lejev, kolikor je izdala Generalna banka. Pozneje je '/.nižala svojo zahtevo na 100 milijonov, pa tudi o tej ni Nemčija bolela ničesar slišati. Nepopustljivost se mo-re zato očitati samo Nemčiji. Tajno poročilo kontrolne komisije o stauju nemške razorožitve je izročil general Walsh generalu Fochu kol predsedniku med-zavezniškega vojaškega odbora. Poročilo obsega 42 strani in 12 zelo obširnih prilog. Poročilo je bilo sestavljeno v popolnem soglasju vseh članov komisije. Nanaša sc samo na dobo od 18. novembra 1924 pa do 1. februarja 1025. Poročilo je tajno in ga zavezniki skoraj gotovo ne bodo objavili. Ko poročilo odobri medzavezniftki vojni odbor, ga pregleda poslaniška konferenca. Računa se z dejstvom, da poročilo ugotavlja krivdo Nemčije. Poslaniška konfcrenca bo nato v posebni noti opozorila Nemčijo na njene pregrehe in ji sporočila ukrepe zavezniških vlad. Ni pričakovati, da bi bila Nemčiji ta nota poslana v kratkem času. = Ilerriot o solidarnosti narodov. Odgovarjajoč na izvajanja radikalnega poslanca Chappedelaine-a, je dejal Ilerriot, d« morata biti Anglija in Francija tako ozko zvezani, ko med vojno. Pri vsakem koraku se more opaziti. kako angleška javnost podpira prizadevanja francoske vlade. Vsi angleški listi poudarjajo, da je treba pomagati, da se doseže revalorizacija franka. Vedno je treba poudarjati solidarnost in medsebojno zaupanje narodov. Sedaj ni več čas, ko je skušal en narod Iz zadrege drugega delati dobičke. Sedaj se morajo vsi veliki narodi sporazumeli o obnovitvi ravnotežja in medsebojnega sporazuma. Končno se je zahvalil Herriol nme-riškim in angleškim prijateljem za zaupanje v kreditno sposobnost Francije. Ureditev vprašanja grškega patriarha. Vso kale, da bo to vprašanje ugodno rešeno. Dosedanji patriarh bo deralsiouiral, nakar bo sv. sinod v Carigradu izvolil novega patriarha iz vrst onih škofov, ki ne pridejo pri izmenjavi v poštev. Zemljoradnik - predsednik finske republike Zn predsednika finske republike je izvoljen dr. Lauri Kristian RennueL, ki Je bil rojen leta 1883 in ki je Man remljoradnifike Ste v. 21. NARODNI DNEVNIK, 21. februarja 1925. Stran 3 stranko. Da ima visoko kulturna Finska zem-Ijaradnika za predsednika, je dejstvo, ki bi ya smeli uvaževati tudi mladini, ki sicer tako radi omalovažujejo zemljoradniško misel. — Napad ua redakcijo »Rcsto (lel Carlino«. Kakor poročajo ir. Bologne, je podvzelo te dni okrog 10. ure zvečer okrog S00 fašistov, ki iim pisava lista »Resto del Carlino-t ne prija, napad na njegovo uredništvo. Pri tem je prišlo tudi do hudega spopada med demonstranti in karabinerji, ki so uredništvo že dalj časa stražili. Na obeh straneh je mnogo ranjencev. Drobne vesti. Ameriški predsednik Coolidge namerava >klieati novo razorožitveno ' konferenco. Chamberlain je izjavil, da se bo Anglija konference udeležila. Dunajske velepekarne črnega kruha groze z ustavitvijo obratov, če ne bi vlada popustila v svojem boju proti njim. Velika bombna eksplozija se je izvršila v trgovskem delu mesta Pittsburg. Dve trinadstropni hiši sta se vsled eksplozije porušili. Selen od glavnih funkcionarjev angleške delavske stranke odločno demantira vse vesti, kakor da bi se pojavila v stranki nesoglasja. Egiptovska vlada je sklenila, da ustanovi v Berlinu, kjer je bil dosedaj samo egiptovski konzulat, svoje poslaništvo. Angleški proračun za aviatiko je bil letos zvišan za 1,972.000 funtov (skoraj 600 milijonov dinarjev) in znaša sedaj 21,319.000 funtov šterlingov. Plače poslancem bodo povišane v Ameriki od 2500 do 10.000 dolarjev, plače ministrov pa od 12.000 do 15.000 dolarjev. Nemčija oborožuje Kitajsko z orožjem in munieijo. Pošiljke se deklarirajo kot poljedelski stroji. To je bilo ugotovljeno na med-zavezniški komisiji v Ženevi. Poljsko posojilo v znesku 35 milijonov dolarjev je bilo v pondeljek vloženo v Ameriki v podpisovanje in je bilo takoj podpisano v celoti. Frunze, novi poveljnik rdeče armade, se je iz avil za znižanje števila rdeče armade za 50.000 mož. Ludcndorff bo, kakor poročajo listi, položil svoj državnozborski mandat. Prebivalstvo Mosula je ob priliki prihoda komisije Zveze narodov hotelo manifestirati za Turčijo, toda angleška policija je mani-lestante takoj razgnala. A. France: Prva ljubezen. Moja zgodba ni tako čudna, kakor se v am zdi... Seksualna zgodnja zrelost se prav p daja v književnosti. Spomnite se Stendhala, zaljubljenega v svojo mater, ljubosumnega ua svojega očeta. In no pozabite prve idile Charlesa Nodie-ra: v desetem letu — nekam pozno — je napisal ua najlepši papir svojega očeta in z uajlepše prirezanim peresom žgoče pismo prijateljici svojih roditeljev, mladi ženi, krasni ko dan, ki jo je oboževal v skritih globinah svojega srca. Obvestil jo je o pustošenju, katero mu je povzročila v duši. Kakor vsi boječneži ni hodil okoli hrbta v žep, prosil jo je brez ovinkov za sestanek. Odgovor pride nemudoma. Kratek, hladen, a odločen. Sestanek je domenjen. Velja! Se tisti večer bo prišla ob dogovorjenem času v najmračnejši drevored domačega parka. Po vročičnem dnevu, ki ga je dečko preživel pod plazom pismenih nalog in kazni jo mahne proti naznačenem raju. V senci vidi nekako eterično postavo. V romanih je Čital, da je treba v sličnih slučajih po pravilih pasti na kolena. Tu je, klečeč pred senco, zavito v megličasto čipke. Dvoje krasnih, a krepkih rok ga viharno dvigne s tal, ga trdo oklene, ga stisne med kolena in v pre-slastni noči ga — mati prav ponižujoče našeška. »P otistem večeru je priznal Charles Nodier — sem poslal plah. Se danes, pri šestdesetih letih, kadar se i približam ženski, se bojim biti tepen.< j I rance je imel osem ali devet lot, ko >e je zaljubil v neko vzd rževanko, sta- i nujočo v njihovi hfši. Nekoč mu je dajala sladkanj in mu kazala dragulje ter ga celo vzela v naročje. Mahoma pa ga je trdo postavila na tla in ga zapodila. >Vzdrževanim jo bila po tedanji šegi gin- ! boko razžaljena. Ali je opazila mojo fizično razburjenost?« nk. Premiera Golarjevo >Vdova Boilinke« j* včeraj sijajno uspela. Obširnejše poro- j čilo o premieri Še priobčimo. Sirite .Narod. Dnevnik*. Dnevne vesti. — Za vsak slučaj bodi konstatirano, da je »Slovenski Narod« na naš včerajšnji opomin umolknil. Treba konstatirati tudi to, da je takoj po našem opominu prenehal »Slovenski Narod« tudi z vsako polemiko, celo z indirektno. Razbi-strenje pojmov torej »Slovenski Narod« ne ljubi. Tudi to je treba konstatirati za slučaj, da bi hotel »Slovenski Narod« kdaj dajati lekcije o nalogah novinarstva. Seveda bi pa bilo napačno misliti, da je »Slovenski Narod« kapituliral. Tega gospodje načelno nikdar ne store, pa naj so se še tako urezali. Gospodje so samo tako visoki, da smatrajo pod svojo častjo, da bi z nami polemizirali. In da je temu res tako, dokazuje to, da se gospodje ne smatrajo tako visokim, da ne Id proti nam intrigirali. — Otročja jeza. Mladini se jeze, ker so ostale stranke v Ljubljani za občinske volitve napravile taktično potezo ter se dogovorile za skupni nastop. Ta jeza pa bi bila le tedaj upravičena, ako bi SDS bila prej stopila do teh strank ter jih povabila na skupni nastop, a one bi to odklonile. Toda SDS je za hrbtom drugih stranic v sporazumu z vlado pustila razpisati volitve za obč. volitve v Ljubljani, potem ko se je bila nanje pripravila ter imela listo že sestavljeno. Računala je s tem, da sredi najhujšega volilnega boja nobena ostalih strank ne bo mogla pripraviti svoje liste, kaj še da Ti moglo priti do skupnega nastopa več strank. Zvijačno je torej hotela priti do one relativne večine, ki jej Žerjavov volilih red daje tudi absolutno večino v obč. svetu. To zvijačo pa so ostale stranke na veliko razočaranje kunštnega vodstva SDS parirale in sicer tako sijajno, da je mladinom kar sapa zastala. Ja, kaj so mislili, da bodo druge stranke kar v zrak gledale, ko si bo SDS osvajala gospodstvo na ljubljanskem magistratu? če je Žerjavov volilni red dober za SDS, je lahko dober tudi za druge. Oli ta dvorezni nož so je že enkrat vrezala SDS, pa vedno še poskuša znova. Mladinska jeza, da jim je izpodletel tako otročje naivni načrt, kako ukaniti ostale napredne stranke, je sicer umevna, ampak vsaj kazati bi je ne smeli. Zakaj cela Ljubljana se bo še bolj smejala, kakor se pa ž,e — na račun politične neumnosti mladinov. —- »Jutrova« poročila. Današnje >Ju-Iro« poroča na senzacionalen način o oficirski zaroti na Bolgarskem, ki se je izvršila že pred enim tednom. V .Političnih vesteh: smo poročali ini o tej zaroti že pred dnevi, samo malo bolj točno in ne da bi zamenjali generala Žekova za Jehova. — Značilno. Odgovor »Kmetijskega lista« ua mladinski poziv za napredno koncentracijo, so mladinski listi v lepi slogi in brez izjeme prezrli. Očividno jim je torej vseeno, linj si misli SKS o napredni koncentraciji. Bili bi hvaležni gospodom, če bi vendar enkrat povedali, kako si predstavljajo napredno koncentracijo brez SKS. Pa menda vendar ne mislijo, da zadostuje, če so pridobili za svojo koncentracijo gg. Županiča, Prešla in tovariše? — Kakor poroča »Slovenec«, sta bila brez pismene motivacije naenkrat odstavljena kvalificirana suplenta na ženski realni gimnaziji, tir. Anton Bajec in Ivan Polzelnik. Dobro bi bilo, da bi ta slučaja pojasnil mladinski tisk, velik protoktor uredništva. /a dvig naše aviatike. V beograjskem aeroklubu je podal finančni minister Stojadinovtč hvale vredno izjavo o nameravanem delu vlade za dvig naše aviatike. Dejal je, da bo v kratkem naša vojna aviatika dobila toliko novih aparatov, da bo soliden temelj za naše bodoče zračno brodovje. Stojadinovič je na-lo o|K)zoril ua važnost privatne aviatike. XI več daleč čas, ko bodo aeroplani tako vsakdanje prometno sredstvo, kakor so Fordovi avtomobili. Žato je treba posvetiti vso skrb dvigu domače aviatične industrije. Samo tedaj, če bo v državi dovolj tovaren za letala, se more računati na zadovoljiv razvoj aviatike. Ta cilj mora imeti pred očmi aeroklub in vlada ga bo v tem njegovem stremljenju sigurno podpirala. Na poziv kneza Parki, predsednika aerokluba, je že finančni minister dosegel, da bo še v letošnji proračun vnešena potrebna svota za pod- piranje aviatike. Upamo, da ne ostane samo pri obljubah in da bo naša aviatika našia v vladi krepkega in zanesljivega pudpomika. — Komunistični komplot v Beogradu. Beograjska policija nadaljuje preiskave v zadevi razkritja lajne komunistične organizacije. Dosegla je zanimive uspehe. V četrtek je našla v »Smederevskem Djermu« 300—400 izvodov raznih brošur, in sicer v prvi vrsti takih, ki ss tičejo vprašanja narodnih manjšin. Dna od teh brošur se bavi s položajem Nemcev v Sloveniji. Namenjena je bila raznim inozemskim poslaništvom. Dalje je zaplenila policija veliko množico apelov »Balkanske federacije«, ki so bili naslovljeni ua voditelje opozicije, vendar še ne odposlani, zaplenila je tudi 200 številk lista »Fčdčration Balcanique« s Čauljevo sliko. Kolikor se je dalo ugotoviti, je bilo razposlanih okrog 1500 izvodov tega lista, in sicer predvsem po Južni Srbiji. Včeraj zjutraj pa je razkrila policija na Bulbulderju drugo tajno tiskarno. Ustniki so stavci. Kaj se je tiskalo v tej tiskarni, do tega trenotka še ni znano. — iz Knjig, m jih je vodila Cvetkovičeva jauo natančno, je dognano, da so dobivali komunisti, ki so prihajali v Beograd k njej, po 1000 do Din podpore. V kolikor je ugotovljeno do sedaj, je razdelila »Rdeča pomoči v celoti 340.000 Din. Denar je prihajal večinoma iz Amerike. Dosedaj je bilo aretiramo i ^ komunistov. — Oblastni savez dobrovoljaca u Sloveniji. Na občnem zboru »Obl. Saveza Dobrovoljaca za Slovenijo: je bil dne 15. t. m. izvoljen sledeči odbor: Predsednik Fabjančič Vlad., podpredsednik Jeras Joško, poslovodja, Velkavrh St., ter odborniki dr. Hebein, Kresič, dt\ Stefančič J. in Zorc Janez, za preglednika računov pa dr. Mastnak in Poljak. Živahna in temeljita debata je izzvenela v prepričanje, da je obstoj Saveza zajamčen le na popolnoma nadstrankarski podlagi in da le ta more ohraniti ono enodušnost, ki je potrebna za očuvanje in poživljenje velikih dobroveljskih idej in tradicij. — Z občnega zbora je bil poslan brzojavni pozdrav Nj. Veličanstvu kralju. — Iz pisarne Obl. Saveza Dobrovoljaca za Slovenijo. — Veliki antisemitski izgredi v Budimpešti. Dne 16. f. m. je imel nastopiti v Budimpešti v neki redutni dvorani znani gledališki igralec Oskar Beregi, ki je žel nedavno na Dunaju velikanske uspehe, številno občinstvo, med katerim se je nahajal tudi madžarski poslanik, mu je priredilo navdušene ovacije, in čuli so se vzkliki: »Največ-ji madžarski igralec naj živil« Dne 16. t. m. pa v Budimpešti Oskarju Beregiju niso samo zabranili nastopiti, temveč prišlo je radi zgolj umetniške zadeve do velikih pouličnih izgredov, ki so jih inscenirali probujajoči se Madžari zoper Žide in ki so kulturnega na-loda nevredni. Dnsi je bil nastop odpovedan, so !<■ zbrala pred redutno dvorano velika množica prebujajočih se Madžarov, ki je pretepla gospe in gospodične, ki so bile namenjene v neko v istem poslopju se nahajajočo plesno šolo. Izgredi so se razširili po vsem mestu. Probujajoči se Madžari, večinoma mladi dijaki srednje in visokošolci so pretepali žide obeh spolov z gumijevkami in bi-kovkami. Ko je intervenirala policija, so se navalili pobesneli probujajoči se Madžari pravtako nanjo z gumijevkami in bikovkami. Obmetavali so jo tudi z gnilimi jajci. Več ljudi je bilo poškodovanih. Tepen jo bil tudi neki urednik »Pester IJoyda«, ker se je zavzel za neko damo. Neki 60 letni postrešček je dobil celo sunek z bajonetom v glavo. Pri aretova-nih dijakih so našli poleg bajonetov, svinčenih palic, gumijevk in bikovk tudi novo, doslej nepoznano orožje: gorjače s težkim železnim gumbom, ki je pritrjen na palici z usnjato zanjko. Aretiranci se bodo zagovarjali radi zločina nasilnosti zoper oblasti. Razpis službenega mesta. Odda se me-,.®v deželnosodnega svetnika pri okrož. so-discu v Novem mestu; oddajo se tudi vsa sodniška mesta, ki bi se kakorkoli izpraznila tekom razpisa ali zaradi razpisa. Prošnje je vložiti do 20. marca 1925 pri predsedništvu okrož. sodišča \ Novem mestu. rastnim meščanom je imenovalo mesto Kamnik generala Maistra. Dne 19. t. m. mu je izročila depulaeija kamniških meščanov diplomo. — Imenovanja v vojski. Imenovani so pehotni major Friderik Kren za komandanta 2. baona 14 p. p.; admin. kapetan I. razr. Matevž Gruden zn vršilca dolžnosti upravnika drinskega municijskega skladišča; admin. kap. 1. razr. Ivan Kavšek za vršilca dolžnosti upravnika avtodelavuice 3. arjiiijske oblasti; artiljerijski major Ferdinand Janež za komandanta 1. poljske divizije tlmoške artilerijske brigade; ekonomski major vojne mornarice Leonida Peškovič za vršil dolžnosti Šefa ekonomskega odseka komando pomorskega arzenala. — Avcrčenkova bolezen se obrača na bolje. Iz !’rage se poroča: Stanje težko bolnega ruskega satirika Arkadija AverČenka se je zadnje dni poboljšalo. Averčenko je obolel pred dvema mesecema. Po transportu iz Podjebrada v Prago ie ležal nekoliko dni nezavesten v vročici. Zdravniki so ugotovili srčno slabost in zvnpnonenje ledvic ter so mu inficirali kafro. Požrtvovalnemu trudu zdravnikov praške klinike se je zahvaliti, da je AverČenkovo Življenje rešeno ter se njegova bolezen boljša od dne do dne. Pacijent je dobil zopet svoj stari humor. Vendar po-: trebuje, po mnenju zdravnikov, še dva n»e- i seča odpočitka. Med tem časom so mu pre- ■ povedali vsako delo. j — Rabijatni policijski stražniki. Zgodilo : se ni v Ljubljani, temveč v Mostaru.— Te ; dni je prišel v neko gostilno pijan policist in zahteval pijače. Ker je videl gostilničar, > da je bil možakar pil že veliko preko mere. je zahtevo odklonil. Stražnik je šel nato v policijsko kasarno ter je alarmiral tam štiri svoje otvariše. Vrnil se je z njimi v gostilno. Tam je pozval goste, da naj nemudoma zapuste lokal ter pristavil, da jim ni treba ničesar plačati. Nato je planil & svojimi tovariši po njih ter delil na vse strani udarce s puškinim kopitom. Prestrašeni gostje seveda niso pomišljali dolgo, temveč vsak jo je odkuril čim hitreje je mogel. Skoda znaša 1500 Din. Zoper petorico -čuvarjev javne var nosi i- je uvedeno kazensko postopanje. — Dremavica v Bosni. V' nekaterih vaseh mostarskega sreza se je pojavila spalDa bolezen. Bolniki spe po cele dneve. V Mostarju samem pa divja influenca, število obolelih raste od dne do dne. — Komponist ir. njegovi upniki. Beograjskega komponista Mirkoviča so upniki neznosno pritiskali. Da se jih znebi vsaj za nekaj časa, jim je zagodel prav originalno: Objavil je v begrajskih listih oznanila o svoji smrti (parte) ter dal afiširati taka oznanila tudi po mestu. S tem je speljal vse svoje upnike na led. Samo eden izmed njih, ki je imel terjati večjo vsoto, je ostal trdovraten. j Šel je namreč na policijo, prijavil svojo ter- • jatev in zahteval, da se jo upošteva pri za-j puščinski razpravi. Vsled tega je poslala i policija v stanovanje »umrlega« v svrho in-: ventariziranja zapuščine detektiva. Na vratih i stanovanja je bilo sicer tudi nabito oznanilo ; smrti, toda po daljšem trkanju so se vrata | odprla in pred detektivom je stal — »umrli j komponist, ki je povabil detektiva v sobo, ; kjer mu je zadevo pojasnil. Policijski organ se je s pojasnilom začasno zadovoljil, ven- ■ dar pa pride stvar pred sodišče. I — Novo štetje časa v Rusiji. Poročil^ iz Moskve pravijo, da hočejo v Sovjetski Rusiji : tudi štetje časa »boljševizirati«. Nekaterim : prenapetežem izmed boljševiškik voditeljev j je namreč dosedanje gregorijansko štetje trn i v peti, posebno zato, ker se opira na rojstvo Kristusa. Zato so predlagali, da naj bi se vpeljalo novo štetje, ki bi začelo z oktobersko ! revolucijo. Treznejši voditelji so nastopili j proti temu, ter skušajo dokazati, da bi se s tem komunistični stvari nikakor ne koristilo, pač pa bi bila ta novotarija slična kitajskemu zidu, kar ne bi bilo v interesu Rusije. V vodilnih krogih sla nastali dve stranki, ki se borita radi tega predloga druga proti drugi. — Mrtvo dete v Gruberjevem kanalu. Policija je prejela poročilo, da je videl pasant dne 19. ob desetih v Gruberjevem kanalu v cuuje povitega mrtvega otroka, ki ga je nesla voda proti Stepanji vasi. — Vlom. Doslej nepoznan svedrovec je obiskal dne 19. mod pol 19. in pol 20. uro prodajalno kruha Poljanska cesta št. 41. Odprl je z vitriliom ali s ponarejenim ključem vrata, ki vodijo v prodajalno iz veže, privzdignil mizno ploščo, potisnil zapah ključavnice doli ter izpraznil predal, v katerem je bil shranjen denar. Odnesel je 1500 Din. — Tatvina perila. Frančiški Gradnik je ukradel nekdo v noči od 18. na 19. iz verande njenega stanovanja, Rožna dolina, cesta IV, raznovrstno perilo, ki se je tam sušilo. Ker je veranda v L nadstropju, je pri- , šol storilec po lestvi na lice mesta, če ni mogoče dober plezalec, da je priplezal gori, kar pa je malo verjetno. Gradnikova pravi, da ima 1575 Din škode. Lep železniški čuvaj. V noči od 17. na 18. t. m. ob 3. uri je zasačil službujoči stražnik nekega železniškega čuvaja, ko je kradel drva z nedaleč od njegove čuvajnice stoječega vagona ter jih nosil pred navedeno čuvajnico. Policija je ugotovila, da je možakar drva pred čuvajnico žagal in razsekaval, nakar jih je volil domov, oziroma prodajal. Topot je nanosil že 12 lepih debelih eksemp-larjev pred čuvajnico, nakar ga je od daljnega truda odrešil stražnik. Teh dvanajst komadov reprezentira vrednost 50 Din. Drva so last pivovarne Union. — Tatvina, Prijatelj tujih kokoši se je j oglasil v noči od 18. na 19. pri Franci Mostar, S Ilovica 16, ter odnesel iz nezaklenjenega kur-j nika vse 4 debele kokljice, ki so, kakor pravi i Mostarjeva, vredne 600 kron. Prijatelj ko- i koši je izkoristil priliko ter je odnesel poleg kokoši tudi razno ključavničarsko orodje, I last sina Janeza, ki ceni povzročeno mu ško-; do na 3500 kron. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA. * dno 20. februarja 1925. Vrednote: 7%iuvest. pos. iz 1. 1921 bi. 65; 2h% drž. renta za vojno škodo den. 160, bi. 160; Celjska pos. d. d. den. 209, blago 212; LjubU. kred. banka den. 235; Merkantilna banka den. 100; Prva hrvatska šled. den. 895; Slavonska banka bi. 78;»Str. tov. in liv. d. d. den. 137, bi. 147; Trbovelj, prem. družba den. 115; Združ. pap. Vevče den. 100, bi. 116; Splil d. d. den. 1150; Stavbna družba d. d. den. 275, bi. 285. Produktna borza: Les : Smrekove in jelovo desko, 20, 25, 30, 40 in 50 mm, L in II. vrste, fco meja bi. 600; škorete, 13 mm, I. in U. vrste, fco meja bi. 650; Kostanjev le«, zdrav, od 10 cm debel,, nnpr. in 120 cm dolž., fco Kresnice ali Litija den. 27, bi. 27; Hrasto- vi plohi, 30, 40, 50 mm debelosti naprej in 120 cm dolž., neobrobljeni, fco meja bi. B80; Žito in poljski pridelki: Pšenica baška 74/75, 2%, par. slavonska post. bi. 580; pieaica domača, feo Ljubljana den. 460, bi. 4N; otrobi pšenični, drobni, feo vagon slav. post. bi. 206; otrobi pšenični, drobni, pol papir. pol jutaste vreče, b/n, par. Ljubljana bi, 215; koruza nova, promptna, feo KI enak bi. 250; koruza nova promptna, tco Ljubljana bi. 265; koruza nova, promptna, tco Postojna trasa. bi. 270; koruza nova, dob. sukces. do ■tadio marec, tco Postojna trans. bi. 280; koroza nova, dobav, april, feo Postojna trans, bi. 260; koruza nova, dobav, maj, tco Postojna trans. bi. 295; oves srbski par. Ljubljana 835; oves bački, rešetan, feo Ljubljana bi. 366; oves bački, zdrav, suh, rešetan, tco Ljubljana bi. 370; laneno seme, tco Ljubljana Merkar< v Ljubija Najboljši Šivalni stroj Se edino le Josip Peteiinca znamka Oritzner in Adler za rodbino, obrt in Industrijo Kijui>lj6 na ^PPŠ Pouk« vezenju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica xa popravila N« veliko Telafcn 913 Na male Vib, iask London: Burni Roman iužnegn rnorja. Vsekakor pa ji ta vloga ni pristojala. In to je btta baš okoliščina, ki ji je ni mogel odpustiti. Črn bi nosila kratke lase, imela široko spodnjo čeljust in krepke mišice ter bila v vsakem oziru grda in robata, bi bito še vse dobro. Toda mesto tega je bila neizmerno razkošna žena. Njeni lasje so ea razburjali, ker so bili bujni in krasni. In bila je tako vitka in mična žena — ali bolje deklica —, da mu je bilo, kakor bi ga kdo bodel z nožem, če jo je videl z bistrimi in razumnimi očmi in ostrina, ukazujočim glasom ovladovati ribiški čoln, ki ga je premetavala bibavica. V duhu jo je gledai. kako lovi konje na laso in pri tej misli se je stresel. Bila pa je neobičajno mnogestranska- Njeno poznanje književnosti in umetnosti ga je presenečalo in pri tem je imel na dnu svoje duše občutek, da dekle, ki zna take stvari, nima pravice vedeti, kako se spušča sidro in kako se v južnih morjih vodi dvojadrenice. Vse te stvari v njenih možganih so bile podobne prav tolikim kletvinam na njenih ustnicah. In če je taka devojka ustrajala na tem, da »e odpravi na Malaito novačit črne delavce, se mu je zdelo to kot svetoskrunstvo. Sheldon je uprav trdovratno iskal njeno izgubljeno ženskost. Znala je svirati klavir mnogo boljše nego njegove sestre doma in poleg tega z mnogo globljim razumevanjem; igrala je na oni glaaovir, ki ga je bil ubogi Hughie s tako požrtvo- valnostjo spravil na Berande in pazil, da se mu ni zgodilo ničesar. In kadar je uglasila kitaro ter prepevala z mehkim, polnim glasom havajski ;;hu-las", je bil Sheldon ves zamaknjen. Drugič pa je bila zopet polnokrvna žena in čar njenega spola je zasenčil vse druge pomisleke, tako, da je pozabil na njen veliki revolver, njen Baden-Powell in vse ostalo. Toda s kakšno pravico, — je šepetala v njegovi glavi takoj na to prihodnja misel, —- more takale devojka stopati ponosno kakor, mož in se ponašati, da pustolovstva še niso izumrla? Žene, ki iščejo pustolovščine, so pustolovke, in ta priimek ni bil lep. Njemu pustolovščine sploh niso . ugajale. Že od svoje deške dobe ni mislil več j nanje, čeprav bi bil težko utemeljil, da ga je privedlo'na Salomonske otoke kaj drugega kot ravno ] želja po pustolovščinah. Sheldon ni bil popolnoma srečen. Vse te okoliščine in dogodki so bile preveč nenavadne za njegovo konservativno naravo in njegove navade. Na Berande, kjer je bival en bledokožec, ni bilo prostora za Joano Lacklandovo. In vendar si je belil glavo, kako bi našel izhod, da, še celo ž njo je govoril o tem. Predvsem ni bilo pred potekom treh tednov pričakovati nobenega parnika iz Avstralije. — Eno je gotovo — nočete me trpeti tu, — je rekla. — Jutri zaukažem svojemu moštvu, da zasede ribiški čoln in odpeljem se na Tulagi. — — Saj sem vam že rekel, da je to nemogoče, — je vzkliknil. — Tam ni nikogar. Vladni zastopnik je v Avstraliji. Tam je samo en belokožec, podrejen nameščenec in bivši pomorščak — priprost pomorščak. On je zastopnik vlade na Salomonskih otokih. Pri tem seveda niti ne omenjani jetnikov-črneev, ki jih je tam okrog sto. Poleg tega pa j« tisti človek tak norec, da bi vas obsodil na globo petih liber, ker niste prišli na Tulagi, kjer je, kakor veste, pristanišče za novodošle. To ni dostojes človek in sploh vam ponavljam, da to ne gre. — Guvutu je tudi še tu, — je omenila- Odkimal je. — Tam je sama mrzlica in pet belih mož, ki so neprestano pijani do nezavesti. Tja bi vas ae mogel pustiti. " — O, hvala lepa, — je rekla mirno. — Mislim, da se še danes odpeljem. — Viaburi! Iti k Noah-Noah in mu reči, naj pride k meni! Noah-Noah je bil njen prvi mornar; na Mlele-je bil topničar. — Kam hočete? — je vprašal Sheldon presenečen. — Viaburi! Tu ostati! — Grem na Guvutu — takoj! — se je gfesil njen odgovor. — Toda tega vam ne dovolim. — — Prav zato grem. Enkrat ste to že rekli in to so stvari, ki jih ne prenesem. — Kako? — Bil je ves zbegan vsled njene nepričakovane jeze. — Ce sem vas morda užalil — Viaburi, pripeljite takoj moža Noah-Noah k meni, — je ukazala. Črnec je skočil pokonci, hoteč oditi. — Viaburi! Če ne ostanete tu, jaz vam razbiti glavo. — Sedaj pa želim, gospodična Lacklandova — da mi to pojasnite. Kaj sem rekel ali storil, da sem si to zaslužil? (Dalje prih.) MALI OGLASI Cene oglasom do 20 besed Din 5’ vsaka nadaljna beseda 50 para. Pisanja Vezilja ast stroj prevzema na dom perfekt-ai atrojepiska proti nizkemu honorarju Pouudbe na upravo lista pod »Natančna«. Kupi sc dabro ohranjeno damsko kolo. Uo-nudbe z navedbo cene n« upravo pod »Kolo«. Inštrukcije iz matematike in fizike daje mlad profesor. Ponudbe na upravo liata pod »Matematika*. išče dela za na dom. Ponudbe na upravo liata pori ‘Lepo delo Kupi sc enodružinska hišica v sredini -d> okolici mesta Ljubljane. Ponudbe i navedbo kraja in cene na upravo lista pod »DOM*. GAMAUFOVO umetno gnojijo za cvetlice je izborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena'zavojčku Din 3'-. Razpošilja društvo: ^VRTNARSKA SOI.A" V KRANJU. Stalna zaloga: Herzmanskj?, Korsiku, Adrin, Bajc, Urbanlč. Išče se stanovanje v Ljubljani obstoječe iz 1 sobe In kuhinje. Plača se od 300 do 400 Din mesečne najemnine. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. Josip Peteline, Ljubljana (1)11,11 PrefeinoT*B<> »pomnuU«) €»I> VOdi Nb veliko! Na malo I Priporom potrebirine *« MvUJe. ktoJoCe, Čevljarje, sedlarje. modno Mapo. pleteni*««. iepne robo*. *CelHe, suknne, toaletno bloao. Telefon 913 Tk1c,°" H3 m Išče se za uase podjetje ▼ Dalmaciji elektromojster mi vzdrževanje večje električne naprave. Monterji, ki se izkažejo z daljšo prakso pri napravah za visoke napetosti (5000 volt) imajo prednost. Le prvovrstne moči, ki imajo sposobnost kot glavni elektriki, naj pošljejo svoje ponudbo na vS U F I D«. Trieste, Via Maechiavolli 3 II. Dijak-sedmošolecj Proda tli« kakoršnekoll popoldanske zapodit««. Ponudbe na upravo lista pod ».Vesten in energičen« Sprejme sc v initrukeijo niijegiiiuiavijru '‘•L v »Mb predmetih. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Temeljit in r«ven dijak«. i se mukulatumi papir po 6 Din kg, kje, pove upr. »Narodu. Dnevnika'. Kupi se ^ STELA2A u knjigo, dobro ohranjena, tudi iz mehkega lesa. Ponudb« z navedbo cene na upravo lista pod: »TAKOJ«. Mor Idi kupiti ali pndatj veleposestvo, grajščino, posestvo, hišo, vilo, tovarno, trgovino obrt itd., naj se obrne na Gospodarsko pisarno, druibo s o. *. v Ljubljani, Wolfova ulic« !/"• Gostilni prt jan" rabi vse prijatelje dobre kapljice in izborne kuhinje na svojo nabavo, ki jo priredi v nedeljo 22 t. m. popoldne v vseh svojih prostorih. Industrijska, obrtniška In trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo a vknjižbo In t zastavo zalog blaga, Iščejo posojila »■ družabnika ati kupca Ponudb« sprejema In pojasnila daje GOSPODARSKA PISARNA, družba as o. *. v Ljubljani, Wol(uvo ulica t. • U. Popolnoma varno naložite denar v Ljubljansko r. z. z o. k- v Ljubljani, Mestni trg štev. 6 ker ima že nad 10,000.000-— Din Jamstvene glavnice. Vjoge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje najugodneje. Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in porofttvu. - • •