i ^f™..... r • -.....^••rT*'™ Uredništvo: Sehillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne ' sprejemajo. * * ; '.jJ Anonimni dopisi se ne uva- ^ žujejo. Mm Št. 113. TelelonsKa Številka 6S Celje, v soboto, 21. maja 1910. LpravniStvo: Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina zjnaša za nvstno-oyei'ske dežele: celoletno ... K 25 — • polletno ... K 12-50 četrtletno . . . K « » mesečno ... K 2M0 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se .plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Čekovni račun 48.817. LCtO II* Klerikalci proti učiteljstvu. »Fej vam, podle, podkupljive duše! Niste vredne, da sije solnce božje na take iškarjote!« »Slov. Gosp.« z dne 19. maja. Na nekaj smo Slovenci na Sp. Štajerskem lahko upravičeno ponosni: na svoje .ljudsko šolstvo. Da to šolstvo v narodnostnem in morda tudi tuintam strokovnem oziru ne stoji na višku vseh potreb in modernih zahtev, tega nismo krivi mi kot narod, temveč nad nami vladajoča nemška buržoazija in pa naše šolstvo ovirajoča nemška večina v deželi. — Ljudstvo samo kot tako, naše vrle občine, naši slovenski davkoplačevalci so pa za šolstvo žrtvovali jako veliko; nastale so po ndsi lepi domovini šolske palače, ki ustrezajo v vsakem oziru higijeničnim zahtevam in omogbčajo zdaten poduk. Koder so še nedostatki, se jih bode nedvomno popravilo še v nekaterih letih. Gotovo pa je eno, da ve slovensko ljudstvo z gotovimi izjemami ceniti veliko vrednost šolske izobrazbe — in da ve cenili tudi delo in trud učiteljstva. Bilo bi v tem ne da bi to komurkoli povedali; izdali in osmešili so slovenski narod za večne čase v Gradcu. Ljudstvo bode plačalo vojne stroške obstrukcije — o tej točki bodemo še govorili, mariborska gospoda! — in bode imelo le škodo in zasmeh. Klerikalci rabijo sedaj na . zunaj izgovor: 'hajd po učiteljstvu! Mi smo iz stvarnih in narodnih razlogov ostro kritizirate i klerikalno umikanje v Gradcu, ne da foi niti najmanj vprašali učiteljstvo kot stan za svet; mi smo z učiteljstvom kot delom našega naroda in naše stranke vred obsodili klerikalno taktiko pri obstrukciji. Ali so res klerikalci tako slabi, da lahkfvvsaka nasprotna kritika omaja njihovo stališče, Učiteljstvo nima nrti enega stanovskega slovenskega zastopnika v dež. zboru, naprednjaki samo enega: glejte, in vendar je po klerikalnem ^besedičenju nevarnost, da bode dala dežela kar tri miljone za učiteljstvo! Saj imajo vendar soodločevati v prvi vrsti klerikalni poslanci, saj imajo oni o tem govo- 1 riti! Cemu^torej psujejo? Ako so tako mogočni, de- ' žela itak lie bo ničesar dala: ako pa nič ne premorejo — kakor je resničen položaj, ker o zboljšanju učiteljskih plač bode prej ali slej odločala nemška večina, tista večina, kateri so klerikalci že prodali\ slovenski narod na milostiin nemilost — potem pa je bolje molčati. Vsak pameten človek pa končno sploh ve, da je pri sedanjem finančn. stanju dežele vobče nemogoče dati učiteljstvu tri miljone. Da pridemo h koncu! Upamo, da si bode zapomnilo učiteljstvo to klerikalno podlost in bode na njo na primeren način odgovorilo. Naša javnost pa je do- živela nov dokaz brezprimerne politične podlosti — kakeršne so zmožni res samo tako propadli ljudje, kakor so oni, ki so se vdinjali duhovništvu za denar in časti z dušo in telesom. Pogreb kralja Eduarda. Včeraj seje vršil pogreb kralja Edvarda. V London je prispelo sila ljudi, da je bilo celo mesto prenapolnjeno in promet že ob sesti uri ovrt. Vreme je bjlo krasno in topjp. Po nekod se je zbralo toliko ljudi, ie drenja in vročine nastala resna nevarnost Red je vzdrževalo 35.000 vojakov in vsa poll-pijska straža po onih cestah, kjer bi se imel premikati sprevod. Okna, hodniki, balkoni in celo strehe so bile ponekod zasedene. Špalir ste tvorili dve vr-ftti gardnih grenadirjev, kpiih rdeče uniforme so bile pravi kontrast k črno oblečenemu občinstvu. Kar se na Angleškem redko zgodi, se je zgodilo sedaj: vojaški značaj j.e prevladal. Posebno pozornost sta vzbudila avstrijski nadvojvoda Franc Ferdinand v huzar-ski uniformi in španski kralj v britski gali. Pogled kraljevega konja-ljubljenca in ljubljenega terrierja, katera so oba gnali pri izprevodu, je vzbudil vspii-Ijenje. — Ob 9. uri 45 min. je dvignil oficir z 12 vojaki ra-kev.s par in j,o položil na lafeto; sledilo jej je nekaji oddelkov vsake yrs,te vqjaštva, šest poveljujočih generalov, nekaj maršalov, admirali, 63 adjutantov [kraljev-Lh. Vsi dos.tWttnst-v.emki so se vrstili za lafeto, ki jo vleklo .8 konjev. Najzadnji v ,tem oddelku je bil kralj J.urjj. Kr,og in za njim je bilo 51 vladarjev in knežjih sorodnikov njihovih. Tem je sledilo 12 kočij Sikraljico Aleksandro na čelu; v drugih vozovih so pa sedele druge kronane glave in diplomatski zastopniki nekatejih drugače ne zastopanih držav. Ko je prišel pogrebni sprevod do Paddington-ko-lodvora, so se začuli žalobni glasovi mrtvaške koračnice dz operete »£aul«. Kne.žji pogrebci so vsto-ustavi vsako njihovo delo? , .pili v:špalir in vs.e navzoče vojaštvo je salutiralo. — Rakvo so dali'na katafalk v pripravljenem pogrebnem salonskem vozu. Prapori so se povesili, in ko so se knezi zopet namestili v izprevodu, so pogrebci šli ob 11. Ne bo,ga .budila. Naj stari malo poleži. Pozimi ne slika — le včasih kaj in to so navadno le kake poprave— pozimi je pripravjjal mojster Kondelik le šablone za poletje in imel je že te stvari toliko izrezljane, da bi lahko z mirno vestjo začel slikati celo Prago. Zamudil ni torej prav ničesar, zakaj v nedeljo sploh ni delal. Vrhu tega pa »jih« je imel pri Fleku*) sedem. To je sicer židovska številka, toda spi se po njej zelo dobro, ako se združi s »fie-kovskim«. V spalnici gospoda Kondelika je bilo zelo toplo, kakor v kopališču — gospa Kondelikova je kurila že dve uri. Vedela je, kako ima soprog rad nedeljsko jutro na toplem. Na mizici.pri oknu so bile pripravljene vse brivske potrebe, v lončku na kraju štedilnika se je grela voda in čez stol pri peči je visela sveža srajca — tudi ta se je ogrevala. Tako je pripravljala gospa Kondelikova svojemu soprogu vse že dvajset zim. Poznala je njegove slabosti in postregla mu je. Čez nekaj časa je utihnilo smrčanje. Postelja je zaškripala in zopet je bilo tiho. Morda se je oče samo obrnil. Toda še predno je posrebala gospa Kondelikova poslednjo kapljico, so se malo odprla vrata in *) »Pri Fleku« je najstarodavnejša gostilna v Pragi, ki ima tudi svojo pivovarno in kjer se toči temnor.ujavo pivo, »flekovsko«, ki velja v Pragi za najboljše in pri kateremu postane človek zelo hitro vesel. like vročine počila steklena streha na balkonu. Padla je na gledalce, jih precej prestrašila, ali na srečo č so se kmalu umirili, na kar se je izprevod nemoteno pomikal. Vročina je bila takorekoč neznosna. Pojavilo se je več slučajev- solnčarice in nekaj stotin oseb se je onesvestilo in omedlelo. Casniška poročila velijo, da so pogrebniki podrli, pohodili in po-mandrali do 2000 udeležnikov. Med vožnjo tujih po-grebnikov iz Calaisa v London, na kateri so se vozili med drugimi japon. princ Fushimi, turški Jussuf Izzedin, kitajski Tsai Tao in francoski minister Pi-chon, je obdajala gosta megla. Ta je skoro povzročila, da je v njo trčil prekatlantski parnik, a v zadnjem trenutku je ladja krenila. Kralja Edvarda torej ni več. Šel je diplomat vseskoz. Še li dobijo Angleži kmalu takega? — Redki so! Politična kronika. i - Ji _ v DRŽAVNA ZBORNICA. Seje odsekov ; S i!?, g <7 Ža dr. Kramarem je zagovarjal slov. posl. Žitnik načelo, naj bi se pri bodočem ljudskem štetju rie štelo po občevalnem temveč po materinskem jeziku. Zadeva je za nas neizrečene važnosti; saj bi dala Sp. Štajerski, v statističnem oziru mahoma dokaj drugačno, a resnično lice. Posledice, ki izvirajo iz ljudskega štetja za nas v političnem oziru, so daleko-sežrie in zdi se nam vredno in potrebno, da se spregovori v tem oziru še večkrat na kompetentnih mestih. In ne le to: začeti mora cela Slov. jednota z vsem svojim vplivom tozadevno akcijo. Baron d'El-vert je seveda zagovarjal dosedanji sistem štetja po občevalnem jeziku. Tudi v včerajšnji seji je došlo do rusinske debate; Rusin Okunjevski ni bil zadovoljen s Haerdtlovim odgovorom želeč si energičnejšega nastopa proti Starorusinom; Kramar je ponovil svoje svarilo, naj se ne ustvarja znova umetnih veleiz-dajniških procesov in vitez Vasilko je sumničil Kra-mara, da se hoče s svojimi zagovori Starorusov ruski vladi prikupiti, ker ima velika posestva na Krimu. Kramaru je nasprotoval tudi češ. kler. poslanec o. šramek. V finančnem odseku je razvijal dr. Urban svoje misli o novem finančnem načrtu. Omenjal je najprej, da bi se morale, temeljito preštudirati razmere pri drž. železnicah in preiskati, jeli uprava v redu ali ne in kako bi se dosegli od njih dohodki za državo. Dežele bodo rabile v prih. letih Vsaj po 50 miljonov, da si pokrijejo svoje primanjkljaje. Treba bode splošne finančne reforme. Zavzel se je za pretftoženjski m progresivni zemljiški davek. Debata o Urbanovih izvajanjih se nadaljuje v sredo. Tiskovni odsek je sklenil, da se skliče anketa, v kateri se bodo izrazili interesirani krogi o novem tiskovnem zakonu. V ustavnem odseku je sprožil posl. Pernerstor-fer misel, da1 bi se reformiral sedanji-^ marsikaterem oziru nepopolni društveni zakon. ITALJANSKA PRAVNA FAKULTETA. Visokošolska komisija nemškonacijonalne zveze se je včeraj posvetovala o vprašanju italj. pravne fakultete na Dunaju. Komisija se je odločno: izrekla proti Dunaju kot sedežu fakultete, ni pa mogla konečno odločiti tudi za Trst Culi so zopet glasovi za Rovereto. ! HRVATSKI SABOR "j je v svoji včerajšnji seji sprejel volilno reformo v tretjem čitanju. S tem je završeno veliko delo v politični zgodovini hrvatskega naroda, ki je dozdaj bil politično skoraj brez moči. Petkrat večje število volilcev kakor pri dozdajnih volitvah, stopi prihodnjič na volišče. S tem seveda še ni konec boja za ustavne pravice na Hrvatskem, ampak koalicija odločno izjavlja, da bo nadaljevala boj za splošno volilno pravico. na pragu se je pojavil mojster v svoji beli spodnji obleki. Pogledal je mogočno in rekel soprogi: »No, dolgo časa ste me pustili spati, Beti!« »Dobro jutro, stari!« je pozdravljala gospa. »Ali ti to škodi? Odpočil si se'.« »Beti!« je tekel mojster — in njegov glas je razodeval grozo — Beti — jaz sem imel strašne, kriminalne sanje!« , • Gospa se je skoro prestrašila groznega glasu svojega soproga, postavila je lonček strani in je pogledala ž izbuljenimi očmi mojstra. »Kaj pa, za krtščevo voljo!« 60 MpjSter Kondelik še ves zaspan, s srajco na prsih razgaljeno, z zardelimi očmi se je zdel, kakor da bi;iitek'el iz goreče hiše. In kakor da bi mu groza preostalih sanj stopila zopet pred oči, je dal svojemu glasu še groznejši in je pravil: »To ti je bil mraz, da se je steklo v oknih šibilo! Sedeli !smo lepo doma, pri peči, kar prileti Vejvara in začne kričati: »Brž, brž! vse je pripravljeno!« Niti ne vem, zakaj se nisem branil — toda on je bil tak kakor hudič in me je vlekel — nas vse je vlekel — tudi tebe in Pepico, naložil nas je na take čudne sani, skočil je spredaj na voz, švignil po konjih in nas peljal nekam, kjer je bilo snega do vratu. Niti spoznati nisem mogel, kje smo pravzaprav — on pa nas je peljal po tem snegu kakor na vrvi, tako da Se nam je vsipal sneg za vrat — in naenkrat nismo mogli niti naprej, niti nazaj, snega je bito čimdalje več, samo nosovi so nam še gledali iz njega — že sem se začel dušiti — v tem pa sem se prebudil. Vražji Vej- VOLITVE V BOSNI IN HERCEGOVINI. šele včeraj so se izvedeli definitivni rezultati o volitvah v Bosni in Hercegovini Izid je sledeči: V srbskih volilnih okrajih so vsled kompromisa med »itiladimi«, in »starimi« enoglasno voljeni kandidati (18) srbske samostalne stranke. V muslimanskih volilnih okrajih je podlegla muslimanska samostalna stranka (stranka inteligence) na celi črti muslimanski narodni organizaciji, ki jo vodi šerif Arnautovič in ki ima bolj verski značaj. Nas zanima*najbolj izid v hrvatskih volilnih okrajih. Razveseljivo je dejstvo, da je doživel nadškof Stadler s svojo ultraklerikalno politiko grd poraz. Izmed 7 mandatov so dobili Štad-lerovci samo 2, ostalih 5 je priborila dr. Mandičeva stranka (Hrvatska narodna zajednica). Izvoljeni so od slednje: dr. Mandič (v dveh okrajih), časnikar Džamonja, posestnik pl. Gjurkovečki in odvetnik dr. Sunarič, od Štadlerovcev pa pomožni škof Šarič in župnik Veseličič. Najboljša udeležba je bila pri Srbih (95 odstotkov). Na hrvatski strani so stali franjevci (frančiškani) odločno na strani Hrv. nar. zajednice proti Štadlerju, ki jih je sicer zaradi tega že hodil v Rim in pa njihovemu »generalu« tožit. V pondeljek voli druga kurija, v sredo 25. t. m. pa prva. V boljše razumevanje razdelitve v kurije sledeče: Bosanski sabor bo imel 74 poslancev. Vseh volilcev je 402.164 Razdeljeni so po konfesijah. 173.127 je pravoslavnih, ki volijo 31 poslancev, 137.364 muslimanov (24 poslancev), in 88.928 katoličanov (16 poslancev). Vsi volilci so razdeljeni v 3 kurije. V prvi so muslimanski veleposestniki in pa inteligenca. 399 muslimanskih spahijev voli 5, 3129 katoliških inteligentov 4, I676 nluslimanskih iftteligentov enega in 1273 pravoslavnih 8 poslancev. (Vsekakor krivična razdelitev!) V drugi kuriji so prebivalci mest. Tu voli 29.555 muslimanskih volilcev 9, 8874 pravoslavnih 5, 7485 katoliških 5 in 1620 židovskih enega poslanca. V tretji kuriji, ki je v sredo volila, je ogromna večina volilcev v kmečkih okrajih (od skupnega števila volilcev jih je v tej kuriji 346.929). V tej kuriji se voli ustme-no, v prvi in drugi po glasovnicah. Dopisi. Otvoritev »Sokolskega Doma« v Zagorju ob Savi. Dne 17. julija 1910 bode otvoritev »Sokolskega Doma« v Zagorju ob Savi. Po trudapolnem delu 20 let si je Sokol zgradil svoj lastni dom, ki mu bode pravo ognjišče, ter stavba v ponos Zagorju. Boj, katerega bije tu Sokol, je jako ljut, sovražnikov ima nebroj, že od svojega obstanka, in danes so se »nekaterniki« zarotili, da se mora Sokofuničiti. Res je, da je bilo že dovoli žrtev, a kljub temu ne omagamo, ampak z rodoljubnim srcem in pravo slovensko zavednostjo branimo zagorsko dolino proti ger-manizaciji, za katero je že neštete tisočake izdala »Siidmarka« in »Schulverein«. A Sokol kot čuvaj; narodnih svetinj je vedno odbijal naval ponemčeva-; nja. Vrhunec jeze je doseglo pri naših sovragih. ko so vidcti iansko leto, da pričenjamo graditi svoj lastni Doni in pričeli so takoj na vse možne načine de-; nuncirati zavedne sokole pri vodstvu rednika, podtikaj! so celo podla sumničenja. A vsa njihova v jezi storjena dejanja niso dosegla nič. Kajti danes stoji veličastno v sredi Zagorja stavba« Sokolski Dom,« o kateri lahko rečemo, to so naši žulji, kajti vsak zaveden sokol je mesečno prispeval za Dom. In ni bilo . še dovolj, da je zoper nas delala poturica, ampak celo se lastni bratje, ki so, drugače v javnosti jako veliki rodljubi, so'jim pomagali britem grdem dejanju, in jim šli čelo ha roko, da bi prej izginil zadnji sokol iz Zagorja, — a jiffi danes le rečemo: »Oče, odpusti jim, saj rie vedo kaj delajo!« — Zato pa apeliramo na vsa slovenska bratska sokolska društva, da pohitijo v obilnem številu dne 17. julija t. J. v Zagorje in pokažejo, da nismo samo mi tu, ampak da stoji še na stotine čilih bratov sokolov, ki ne puste, da bi nam našo lepo slovensko zemljo požiral oholi Ger-marn, in s tem bodete tudi pokazali našim sovražni-! var%.! Niti v spanju me ne pusti pri miru!« Gospa je poslušala, in čimdalje je mojster pripovedoval, tem tesneje ji je bilo. Vendar se je hitro zavedla' iri je1 rekla pomirljivo: — »No, tlačila te je nekoliko mora; Stari. In pa morda si mislil na to pred spanjem.« »Kaj sem mislil?« se je začudil mojster. »No. vidiš, stari — na ta zimski izlet. To se razume, da se ne bo zgodilo tako, kakor v teh sanjah, to se vednO tako čudno splete — toda sanje se bodo deloma Uresničile. V spanju vidiš vedno neznane kraje — v resnici pa pojdemo pogledat v Liško.*)..« »V Liško, Beti? V Liško?« je zaklical mojster Kondelik. »V takem mrazu? Saj je na toplomeru deset stopinj--« »Sedaj zjutraj, stari«, je odgovorila gospa, »toda popoludne bo stopilo višje.« »In kaj govoriš o Liški, Beti — za božjo voljo!« »Ampak kako se ti znaš delati nevednega, stari, to je krasno«, je rekla gospa dobrovoljno. »Ali ti ni rekel o novem letu gospod doktor, da te prime »hou-ser« samo zaradi tega, ker se malo giblješ v prosti, naravi? Ali nam nisi obljubil, da se boš ravnal po doktorjevem nasvetu, ko boš zdrav? Ali se nista zmenila zadnjo nedeljo z Vejvaro, da pojdemo danes v Liško?« »Veš, Beti«, je odgovoril mojster jezno, »kar se teh doktorjev tiče, mi kar nehaj. Ti imajo vedno gibanje, gibanje! — za pacijente, sami se pa vozijo v *) Liška je kraj, oddaljen približno eno uro od Prage. kom, da hočete z nami složno odbijati vse napade in obenem bodete odprli oči našim lastnim bratom, kaj da je vzvišena sokolska misel, ki naj trijumfira po prijazni zagorski dolini dne 17. julija! — Tudi vsa slovenska društva opozarjamo, da ne bodo 17. julija prirejala nobenih slavnosti. — Natančen program bodemo v kratkem objavili. Na zdar! Štajerske novice. Slaba vest klerikalcev. Poročali smo minule dni, da je sklenil štajerski deželni odbor naprositi vlado, naj skliče še tekom meseca maja, vsekako pa v juniju štajerski deželni zbor. Premotrivali smo pred nekoliko dnevi trezno in stvarno ta sklep na uvodnem mestu »Nar. Dnevnika« in prišli konečno do zaključka, da štajerski deželni odbor ne bi mogel takega sklepa storiti, ako bi se že ne dogovoril tajno s slov. klerikalci glede bodočega deželnozborske-ga zasedanja. Ta argument je razburil seveda v Mariboru silno, silno duhove in da bi odvrnili pozornost od tega suhega dejstva, so začeli sumničiti in napadati nas in učiteljstvo. To je stara klerikalna igra, ki se vselej ponavlja, kadar mislijo klerikalci upri-riti kako lumparijo. Kajti jasno je kot beli danr da odločujejo o eventuelnih priboljških k učiteljsk. plačam — katere je predlagal itak tudi klerikalni dežel-nozborski klub sam — izmed Slovencev klerikalni poslanci. Sicer pa bodemo ljudstvu, katerega so klerikalci z obstrukcijo samo oškodovali in zvodfll za nos, že še pravočasno odprli oči. Eno je pri vseh klerikalnih filipikah značilno: namreč, da se nikjer ne govori o nadaljevanju obstrukcije — in s tem je pisava naših listov do cela opravičena. Kako pišejo klerikalni listi o učiteljstvu. Nabrali smo iz zadnje številke »Straže« sledeči duhteč šopek psovk na naslov učiteljstva: korumpirana masa egoističnega liberalnega učiteljstva, umazani izdajalci, liberalna banda, samopašno in samogoltna učiteljstvo, brezvestni izkoriščevalci, mlečnozobi liberalni učiteljski pobje, kilavi frakarji, liberalna'tolpa, ki se ponuja kakor propala ženska nemškemn frajzinu (Im Hause des Gehangten darf man nicht vom Strick sprechen, kmečka zveza! Op. uredn.) itd. Prosimo, tako pišejo klerikalni duhovniki in profesorji. In s takimi izrazi se — brani pri nas sveta vera ter slovenske narodne svetinje! Mislimo, da bode klerikalne kmete sram svojih voditeljev! »Straža« in Zadružna Zveza v Celju. Klerikalni listi so še le sedaj prišli k sapi. Celi teden niso znali o Zadružni Zvezi v Celju nič povedati. Sedaj pa lije v »Straži« kakor iz škafa. Zaslužni Jošt. zaslužni dr. Brenčič, zaslužni Vošnjak! Vse nas utrjuje v prepričanju, da je bilo nameravano nasilstvo glede volitev v načelstvo Zadružne Zveze v Celju -t- dogovorjeno s klerikalci. Šli so sicer večinoma drugi činitelji v ogenj, nekteri vede, drugi, kakor upamo, ker s6 bili slabo'pbučetii. Cela zadeva ima za nas le v tem pogledu pomen, da smo se mnogo učili iz zahrbtnih naklepov, ki so se — izjalovili. Eden nauk sledi iz dogodkov občnega zbora Zadružne Zveze v Celju: nikomur zaupati, zanašati se le na lastno delo! In to je naša zadnja beseda v tej zadevi., = Zahvala. Mariborski gospodi, ki maže v »Stražo« in »Slov. Gosp.« svoja duhovita izvajanja o Zadružni Zvezi v Celju, se prav iskreno zahvaljujem za reklamo. Izkazal se Vam bom hvaležnega z opisom Vaših posojilnic v Celju, na Dobrni, v Marnbergu, Slovenjgradcu i. dr. In to, kakor hitro mi bo čas dopuščal. Miloš Stlbler. Celjska idila. Nemška gospodinjska šola: Na kuhinjskem oknu sloni danzadnevom nadebudna hčerka znanega celjskega meščana. Pod oknom pa stoji poročnik s palčico, si suče svoje prve brčice in drobi gladke besede. Učenke opazujejo skrivaj od oglov in z oken ta mičen prizor. Vse za pospeševanje dobre vzgoje na tem nemškem zavodu! kočijah! Tako gibanje bi bilo tudi meni vseč! In zopet ta vražji Vejvara — no veš, s tem tudi nehaj! Samo rad bi dočakal, da bi prišel tudi nadenj ->hou-ser«, bi rad vedel, ako bo tudi potem vedno na konju! Pa da sem jaz kaj o Liški rekel--?« Mojster je gledal ž izbuljenimi očmi pred se, kakor bi se hotel domisliti. In ko se je domislil, je rekel: »Dobro Beti, zdi se mi, da smo o tem govorili, toda jaz sem rekel — in tega mi ne morete utajiti — da si bom še premislil — in tudi premislim si Beti, veruj mi ...« »No, stari«, je odgovorila gospa mirno, »je že premišljeno in dognano. Danes to stvar odpravimo — nič ne pomaga. Da ti povem resnično, meni bi bilo vseeno, toda Vejvara ne smemo pustiti na cedilu. In tebi ne bo škodil sprehod — ne bo škodil. In Vejvara je aranžiral sestanek — kakor po naključju — tja pride gospod svetnik Vonasek s svojo gospo in tudi neka družina, s katero je Vejvara v sorodu — rad bi nas seznanil, ne moremo jih tam pustiti, da bi nas zastonj čakali — prosim te, hoče se tudi pobahati s Pepico, s teboj" — s celo našo rodbino ... Gospod svetnik je baje rekel, da bi se bil rad že davno s teboj seznanil — in tako imamo torej sestanek v Liški...« »Ali zakaj ta presneti Vejvara aranžira te sestanke kakor manevre — vselej eno uro od Prage!« je zaklical žalostno gospod Kondelik. »Ali ni v Pragi zadosti gostilnic? V januarju — pa v Liško!« »Veš, stari, to se samo tebi zdi tako grozno. Toda Vejvara ima mlade noge in Pepica tudi ...« »Torej naj leta, ako ima mlade noge ...« Prvi koncert celjske narodne godbe po „konGU sveta" se- vrši na Telovo in sicer dopoldne na vrtn ..Narodnega doma" in popoldne potem v ..Skalni kleti ".— Da se nekoliko oddahnemo straha pred Halleyevim kometom, naj nikdo ne zamudi prilike, da se koncerta udeleži in še posebno, ker je isti prvi v Celjn po koncu sveta. Repatica je izginila, svet pa je ostal cel. Naši naročniki, ki nam še niso poslali naročnine, ker so mislili, da s propadom sveta itak prenehajo vse njihove obveznosti, naj nam pošljejo zdaj naročnino čim prej, ker. zemlja je ostala, kakoršna je bila prej, in ž njo tudi naš list. Nocoj ob osmih je v ,.Slov. delavskem podpornem društvu v Celju'1 (Graben 7) poučno-zabavni večer. Predava se o Veri in znanosti. Cen j. člani ste vljudno vabljeni k lepi udeležbi! Velik dvatedenski poučni izlet iz Prage v Bero-Hn, Hamburg in nazaj priredili so te dni jugoslovanski akademiki v Pragi. Izmed celjskih akademikov so se istega udeležili kot zastopniki »kluba napred. akad.« v Celju pravniki Matej Suhač, Tonček Suhač ih-Tonček Kosi. . Celjski lawn-tennis klub« vabi vse one, ki hočejo gojiti tennis-šport, da pristopijo klubu kot člani. Člane sprejema dr. Šandor Hrašovec. Športni klub se nahaja tik glazija v Celju. Ljudsko knjižnico v Sokolskem domu v Gaber-jih, ki je last kluba napr. akademikov, posetil je preteklo nedeljo tisoči obiskovalec, ki je bil s primernim darilom obdarovan. Gotovo lep uspeh za knjižnico, ki posluje še le 3U leta! Knjižnica je odprta vsako nedeljo predpoldne. Iz Gaberja pri Celju. Sin nekega gostilničarja v Gaberju ima veliko veselje nad tem, da izziva z nemškim trakom. A zadnje dni jo je pošteno izkupil. Neki naroden fant mu je trak vzel, sežgal in ga na primeren način podučil, da se v slovenskem Gaberju ne sme izzivati Slovencev. Gostilničarja pa resno posvarimo, naj svojemu mlečnozobemu sinčku take stvari enkrat za vselej prepove, ako si še želi naših grošev. Nocojšnja nevihta nam je prinesla prvo točo. Po vrtovih je tuintam precej škode. V hlevu gosp. prof. Jošta pri Celju je strela nocoj ubila lepo, nad 300 K vredno kravo. Užgalo se ni. Iz celjske okolice. Brezobzirnost vojaštva. Cest la guerre! V vojni veljajo le vojskini zakoni. Tako smo si mislili, ko smo gledali danes vojaške vaje na Ostrožnem. Dragonci so jahali čez travnike kakor na jesen po košnji. Ljudje so kleli, pa vojska je vojska! Dragonci se za kletev niso zmenili, dirjali in skakali so čez potoke. J eden pa — Štrbunk — v vodo. Drugi čez zelene, z bujno rastočo travo pokrite travnike naprej. Mimoidoči so opozorili podčastnike, da leži tovariš s konjem vred v potoku in ne more ven. To je lep škandal! Obrnejo torej konje in hajd zopet nazaj k ponesrečenemu vojaku. Kajti konj je eraričen — za domovino je pa še vedno čas umreti in kmečke trave tudi ni škoda. Tu bi imel g. dr. Benkovič priliko, da .bi zagrmel in branil svoje voliloe, ne pa, da brani nemškujoče natakarice in psuje narodnjake, kateri so davno prej delali za Slovence, ko še on niti ni platna platna pradajal po Kamniku. Iz justične službe. Gg. sodnika dr. Bakovec in Mally sta bila prestavljena v Slov. Bistrico, ozir. Ptuj le kot substituta za dva sodnika, ki sta na dopustu. Zanimivo bi bilo vprašati justično upravo, kako in kaj je s Teltschikom? Iz Polzele. Vsled klerikalnih spletkarij se ne vrši protestni shod proti šulferanjski šoli dne 29. maja, temveč jutri po rani maši pri Cimpermanu. No — Nemci bodo te »edinosti« veseli! Iz Ljubnega. Tukajšnja prost, požarna bramba si je omislila novi društveni voz, prekrasno društve- »Sam vendar ne bo hodil ...« »Zakaj pa ne?!« »Toda s Pepico. Samih ne smeva pustiti skupaj — to ne gre!« »Torej pa pojdi ti z njima!« »Toda, toda brez tebe? Brez moža, brez njegovega bodočega tasta ...?« »Mene ne bo vzel!« »No, kako govoriš zopet, stari! to je najmanjše, kar moreš napraviti za svojo hčer. Veš, da hodi Vejvara tako rad na ižlete ...,.« »Naj si to prihrani, ko se oženi!« je kričal gospod Kondelik. »Meni se zdi čudno, da ga veseli — imeti naju vedno na vratu!« »Ampak, stari,« se je nasmehnila gospa Kondelikova, »kako naj bi se seznanil z nama, ako ne bi hotel hoditi in govoriti s stariši svoje izvoljenke ..« »Pa naj bi se seznanil s dekletom brez starišev, s siroto!« je rekel jezno gospod Kondelik. »Nekaj ti povem, stari«, je odgovorila gospa Kondelikova in je vstala, »veruj mi, da nisi oče, ako tako govoriš. To je truda pri vsakem koraku, ki ga storiš za svojega otroka, toda veruj mi, če hočeš ali nočeš, meni ogreniš te sprehode s svojim ravnanjem! Kakor da bi te peljali na morišče! Povem ti torej, da je ta današnji sprehod najbolj nedolžen izmed vseh. Nobena železnica, noben parnik, čez Vyšehrad po cesti, skoro vedno med hišami, povsod polno gostil-nic — kaj se ti more zgoditi? In glavna stvar, Kondelik, je, da je današnji izlet jubilejni — da. Ti na take stvari ne misliš, vem,toda danes je petnajstega — no zastavo in več drugih potrebnih stvari. Sklenila je, dk se bo društvena zastava dne 19. junija slovesno blagoslovila; v to svrho je razposlala društvenim prijateljem in somišljenikom vabila, n'aj zabiidft spominske žeblje v drog zastave; povabljeni so še v res nepričakovano obilnem številu odzvali1.".V kratkem še razpošljejo vabila na slavnost.samo. pri kateri se bo bržčas določit sledeči spored: Zvečer 18. "juri. po trgu obhod z godbo. V jutro 19. junija budnica. Ob 10. uri sv. maša na prostem. Ob 3. uri popoldne sprejem došlih društev in gostov in odhod na Slavnostni prostor (»boršt«). . Blagoslovljehje zastave, zabijanje spominskih žebljev in slavnostni govor. Prosta zabava š'plesom. Dne 20'. junija bb' 7'. uri zjutraj izlet v Logarjevo dolino in tam opoldne obed pri Piskerniku. OB 3. popoldne na Okršeelj, ogled Frischaufovega doma in sploh Savinških planin. Prijatelji požarnih bramb in turistike se toraj uljudno vabijo, da se slavnosti v obilnem številu udeležijo. V Gornjemgradu priredi »Čitalnica« dne 29. maja lepo narodno igro »Na Osojah«. Več še poročamo. Iz Gornjegagrada. »Frboltar« grajščine g. Antona Bonaventure, zaupnik in prijatelj Berkov, dekana Dovnika in svetnika Grebenca ne bo videl Halleye-vega kometa, ker bo šel jest ričet in premišljevat 7. božjo zapoved. Da, da Matek, tudi les se ne sme krasti v gozdu svojega bližnjega! Dva dni preje, je bil pa obsojen svetnik Grebene zaradi razžaljenja časti. Sedaj naj pa še kdo reče, da komet ne prinese nesreče; Našim klerikalcem izrekamo tem potom svoje najglobokejše sožalje! Iz Šoštanja., Pred kratkim časom sta se tožila pred tukajšnjo sodnijo dva peka zaradi razžaljenja časti. G. sodniku Trtniku — ki se bode jz različnih vzrokov na to obravnavo dobro spominjal, ker se zanima za njo prezidij okrožne sodnije v Celju — se je menda vrinila neljuba pomota: obsodil je dosedaj nekaznovanega, okrog 60 let starega peka Glavača, ki je poprej veljal za Slovenca. Ko je župan Wo-schnagg to zvedel, pa hajd na noge vse šostanjsko renegatsvo. Ginljivo lepo je bilo gledati to deputaci-jo, ki je šla k podžupanu Gandeju z zahtevo, naj da izjavo, da se Glavaču zaporna kazen spremeni v denarno. Obdelovat sta šla Gandeja tudi gg. sodnika Rostock in Trtnik. Toda Gandy je ostal trd in mož jeklen ter je vse nemilo odslovil. Na to so napravili polo, na kateri so se vsi nemškutarji zavezali, da ne kupujejo več Gandejevega peciva. Gande celih osem dni ni pekel. Ali ni to motenje obrti? Govori se, da se je bojkotu pridružilo tudi c. kr. orožništvo. Cela zadeva se je baje na novo začela. Tako veselje vlada v renegatskem Šoštanju nad vsako za »Sudmarko« pridobljeno ovco! G. dr. Trtniku pa bode z ozirom na zgoraj omenjeno okolščino gotovo zelo ljubo, ako se bodemo prihodnjič nekoliko natančneje bavili s sodnimi razmerami v Šoštanju. 11 Šaleške doline. »Popotnik« nam piše: Grede skozi Staro vas proti Velenju začujem naenkrat, da gre naglo za menoj s pijano druhaljo obložen voz. U-maknil sem se naglo v gostilno g. Iv. Senica in sem povprašal, kdo so ti ljudje. Povedali so mi, da so to nemški požarni brambovci iz Šoštanja, kiateri so se vračali od pogreba ponesrečenega krojača Patrnev-ža. Ko so se pripeljali pred Senicovo gostilno, ki ima samo slovenski napis, so začeli prav živinsko heilati, kruliti in vriskati, da so se ljudje čudili nad njihovim početjem. To je torej tista olikana nemška druhal iz Šoštaja, ki še niti nemški ne zna; saj so se ravno isti brambovci, kakor sem slišal od ljudi, ko so se peljali trezni skozi vas — slovenski pogovarjali! Pozor, trgovci! Poročali smo, da smejo biti trgovine odprte od 6. ure zjutraj do 9. ure zvečer; to pa se ne računa tudi, da smejo biti med tem celim časom odprte, ampak sme znašati delavni čas samo največ 13 nr. Ako se torej trgovina odpre ob 5. uri zjutraj, sme biti odprta samo do 6. ure zvečer. Ako pa žeti kedo imeti trgovino odprto do 9. ure zvečer, tedaj sme odpreti Še le ob 8. uri zjntraj. Čez 9. uro pa na noben način ne sme biti odprto. petnajstega, Kondelik f Ravno obletnica, odkar se je Pepica seznanila- z gospodom Vejvarom pri Nage-Ijih _ poglej tam na koledar. Niti pomisliti ne moreš, kako pomenljiv je tak datum za dekleta — to je prvi jubilej naše Pepice in tudi Vejvare. In ti bi ga jima rad skazil, Kondelik? Odrekel bi jima teh par ur. Pojdemo lepo zgodaj popoludne — zvečer ob osmih bodemo v Pragi, potem lahko še greš kam — makar vsi, ako boš hotel. Videti bi moral, kako veselo je danes Pepica vstala, s kako vnemo je šla v cerkev — kako sedaj tam moli, zate, zame, zase in za Vejvaro, za to celo srečno leto. No torej, kaj praviš sedaj k temu?« Gospod Kondelik je postal malodušen. »Kaj naj k temu rečem? Da bi bilo v Pragi dosti prostora makar za desetletni jubilej! In da sem med Vami kakor egiptovski Jožef. Prodali bi me, ljudje, prodali, ko bi zopet prišli oni kaldejski kupci ...« »Izmaelski so bili stari, izmaelski,« je pripomnila mirno gospa Kondelikova. »Tem bi me tudi prodali!« se je odrezal mojster in se je vrnil v svojo spalnico, da bi se obril. Videl je, da ni pomoči, in vdal se je. In ko se je obril, umil, najedel, oblekel in odhajal v mesto na navadno nedeljsko »dopoldansko« čašo, se je s silno čmernim pogledom mimogrede ozrl na rdečo svetilko na koledarju pod uro. »Vražji jubilej!« mu je šinilo v glavo. Dalje sledi. ' \ Iz Št. Pavla pri Preboldu. Za novi šolski ?astavi, (prejšnji je uničil požar) je nabral neumorni nabiralec gosp. Vidic, nadučitelj v p. od velecenjčnih go?pž in gospodov: Mihael Plešnik, župnik. Št.'Pavel 10 K, Vidic Josip, naduč. v p. 10 K, Norb. in Ana Zanier 20" K istotam. Ocon Vidic, c. kn sodnik, Celje 10 K, Fischer, žnpnik, Mozirje 10 K, dr Fran Vicjic, c. kr. drž. uradnik, Dunaj lO- K^ Ant. Petriček, naduč., Žalec 3 K, Jernej Vu^lc;5 župnik, Dobje 20 K, Fr. Roblek, drž. poslanec 10 K, Ant. Maloprov, pivarnar, Celje 5 K, Kari Petriček, ekonom, Celje 4 K, Ivan. Petriček, č. kr. žel. nadzornik, Rutka 5 K, Ivan Zotter, nadnč., Gomilsko 5 K, Ivan Jakša, velepos.. Loka 10 K, Marija Fazarinc, pos., Ostrožno 8 K, Matija Randl, prošt, Dobrlavas 15 K, Jožefa Arn-šek, Trst 10 K, Ivan Stenovec, c. kr. žel. pristav, Velenje 10 K, Pavla B0hny, Št. Pavel 3 K, Amalija Fajdiga, Trst 10 K, Fani Haller, trg. pom., Radeče 10 K, Marg. Langer, gost., Badeče 3 K, Mar. Cerovšek, pos., Šoštanj 5 K, Ant Rajšter. hotel., Šoštanj 5 K, Mihael Randl, c. kr. major*: Belovar 15 K, Ema Lakner, hotel., Opatija 10 K, Rud/Vasle, Št. Pavel 10 K, Alb. Zotter, zasebnica, Gomilsko . 5 K, Neža Vurkelc, gosp., Dobje 10 K, Andrej Marine, Št. Pavel 4 K, Angela Agnola, trgov., Ljubljana 20 K, Julija Večenina, Trst 10 K. Iskrena zahvala blagim darovateljem, posebno še gosp. Vidicu, ki je že drugo pot nabral potrebno svoto za nabavo zastav in milostivej gospe dr. Vidičevi na Dunaju za brezplačno oskrbo in zgo-tovljenje zastav. Mura je včeraj v Gradcu zopet narasla in stoji danes -f- 125 nad normalo. Iz Zg. Štajerja poročajo, da voda še vedno narašča in da je nevarnost za povodenj. Odlikovana orožnika. Zaradi pogumne rešitve nekega človeka iz ognja sta bila pohvaljena in obdarjena orožnika Miilleret in Groblaher v Slivnici pod Mariborom. Napad na izletnike. Dva mestna uradnika sta napravila s svojima družinama z vozom izlet iz Ptuja v Kicar. Na potu domu sta dva nepoznana kmečka fanta vstrelila konjem pod noge, ne da bi kaj zadela. Konji so se splašili, zbežali, in prevrnili voz s celo družbo. Ranjen ni bil nikdo. To delata „Štajerc" in ptujski fuzelj. Iz Ptuja poročajo nemški listi, da je prišel revizor delniške pivovarne nenadoma revidirat ptujskega skladišča za delniško pivo. Depoziter se je z izgovorom, da gre po denar, odstranil, šel v svoje stanovanje in se težko obstreli. Najbrž ne bode ozdravel. Iz Sp. Dravograda. Pri današnjih (19. maja) občinskih volitvah še ne razdeljene občine je zmagala v III. in B. razredu z veliko večino Slovencem prijazna stranka. Proti volitvi v I. razredu se je vložil , priziv. Iz Rogatca. Avtomobilna zveza med Rogatcem inKrapino, ki se je letos otvorila, je v dobrem teku. Avtomobili švigajo med svetovno znanimi krapinski-mi toplicami in Rogatcem. Ta zveza bode na sloves obeh zdravilišč zelo ugodno vplivala. Od Marije Snežne na VelkL Kočar Ferk je dne 12. t. m. streljal s staro puško na vrano, ki mu je odnesla pišče. Pri tem se je puška, ki je bila močno zarjavela, razletela in je Ferku desno roko tako raz-mesarila, da so mu jo morali v radgonski bolnišnici odrezati. Otroci, ne tekajte za mladimi ptiči! V sredo dne 18. t. m. popoldne je 16 letni viničarski sin Franc Brlič v Gornjem Dupleku hotel z nekega hrasta vzeti mlade vrane. Brlič je pa padel pri tem z drevesa in si stri levo roko. Svojo neprevidnost obžaluje sedaj Brlič v bolnišnici. G. mariborskemu škofu v premislek! V Berolinu se vrši sedaj svetovni kongres protestantskih dekliških društev in zvez. Navzočih je okoli 850 delegatk iz 24." protestantskih dežel. Otvorila ga je nemška cesarica, ki je protestantka. No — in marib. »Straža« poroča o tem kongresu kot samo »krščanskem«. Ali je list hotel protestantizem zamolčati — ali pa je prezrl, da je prireditev protestantska. To bi se pa pri dobrem katoliškem listu, ki se v prvi vrsti bori proti našim — verskim nasprotnikom, ne smelo zgoditi J Iz Podbrežja pri Maribora. V četrtek, dne 19. t. m. popoldne je padla 30 letna delavkinja Ivanka Kod-rič iz Pobrežja štev. 62 s svinjskega hleva na tla, in si je pri tem na nekem ostrem kolu predrla trebuh do črev. Težko ranjeno so odpeljali v bolnišnico. Druge slov. dežele. Odličen slovenski arhitekt. Za načrte »Mozartovega doma", ki ga postavijo v spomin velikemu glasbeniku v Solnogradu, je bil razpisan natečaj. Udeležilo se ga je 64 arhitektov. Prvo nagrado je dobil monakovski profesor arhitekture Berndl, drugo pa Slovenec dr. Maks Fabiani. Slednjega načrt se bo najbrže tudi izvedel. / Ustanovni občni zbor podružnice „Društva jugoslovanskih železniških uradnikov na Jesenicah v nedeljo, 19. t. m. ob 6. ori zvečer v restavraciji ..Pri S:kolit''. Gg. tovariše nnjno vabimo, da bi se v vejifcepi števila udeležili tega važnega zborovanja.* Posebno tovariši iz Gorenjske, Koroške Mq Tirolske nai ne zamudijo. Za živinorejskega nadzornika n je, da si zadruga ne more natpryi hip preskrbeti poslopja in vseh strojev, potrebnik za pasteriziranje, pre-kuhanje in hlajenje mleka, predno ga odpollie.v oddaljena mesta. Zato ima dostikrat V poletnem Času velike sitflosti ifl škode s širjenjem in kisanjem mleka. Zgodi se tudi, da je mleko, katero prinese ali pošlje zadružnik v mlckafrfb, po eno ufo oddaljeni poti že skisario, ne da bi si gdspddar ali gospodinja rtiogia raztolmačiti vzrok pokvarjenju mleka in pride Vsfed tega večkrat med voditelji mlekarne in med zadružniki do nesporazumljeflfa in celb dO prepirov. Poglejmo pa si to belo tekofiirid, mleko imenovano, ne^ koliko bližje in videli bbttlo, da se tudi v njej, kakor v vsaki tekočini, v vsaki kapljici nahaja na tisoče malih živalic, imenovanih bacili, glaviče, bakterije itd. Te živalice, ki jih lahko vidimo le z močnim po-večalnim steklom, povzročajo kisanje in širjenje mleka. Zakaj se mleko poleti Skisa? Navedene živalice imajo lastnost, da se pfi toploti od 15 do 40 Jto-pirtj Celzija strašno hitro množijo. Preiskano irt do-gnano je, da sč ena taka živaliGa v eni uri razmnožt na osem delov in tako se pomnoži število teh glivic v 24 urah na 1 in pol nriljona, čez tri dni rta 47 tfiljonov in v 1 tednu v tak6 množino, da moramo to število pisati z 51 mesiti. Ni, čudo, če se mleko kisa in siri, če v njem kar mrgoli; Da pa se prepreči*1 množenje teh glivic, je treba mleko ohladiti pod 15 stopinj, ker se pri taki temperaturi nahajajo v nekakem, spalnem nedelujočem stanju. Zato je velike važnosti, da se mleko koj po molžnji ohladi ter tako ( razmnoževanje glivic zmanjša. Ako pa hočemo mleko očistiti in bakterije umoriti, ga moramo razgreti nad 70 stopinj. Kakor je pri vseh drugib živalih več plemen, tako je tudi pri najmanjših živalicah nekaj plemen tako trdoglavih, da se dajo Šele pri vročini 110 stopinj umoriti. Ker nam od vseh strani preti nevidni sovražnik za mleko, se moramo tudi postaviti v bran in sicer z mečem »s n a g e i n reda«. Najboljši pogoj za razširjenje glivic je nesnaga, ki pride: 1.) od osebe, ki molze, 2.) od krave, 3.) Od hieva, 4.) od nesnažne posode in zraka. Neobhodno potrebno je torej: 1.) da osebe, ki. molzejo ter vsakdo, ki pride z mlekom v dotike* zdrave in snažne na. telesu in obleki. Bolan človek lahko z mlekom prenese kal bolezni. 2.) Krava naj bo vedno snažna in naj ima dobro stajo, da ne pride pri molži v mleko dlaka, prah, muhe, deli gnoja in odpadkov, kraste, nastelja in krma. Z vsemi imenovanimi tvarinami se zanesejo v mleko najbolj škodljive bakterije. Posebne važnosti je snaga vimena in okolice. Hlev bodi vedno snažen in zračen; tik pred molžo ali med molžo se naj ne krmi. Krava se naj pred molžo z ležišča nažene, da se blato in dlaka v mleko ne naprši. Od vsake krave se naj mleko posebej iz hleva takoj odstrani. Posoda za mleko se naj po vsaki rabi z vrelo vodo dobro osnaži, da se umorijo vse škodljive glivice. Posvetimo se z večjo skrbjo in zanimanjem mlekarstvu in zadružništvu. Od tega je odvisen dober razvoj živinoreje ter kmečkega blagostanja. Ne samo za tiste, ki nosijo mleko v mlekarno, ampak tudi za one, ki ga porabijo doma, je važno, da se pridela dosti snažnega in zdravega mleka, ker uživa ga rado staro in mlado, kmet in gospod. Friedland na Češkem, na binkoštni pondeljek 1910. Andrej Oset. Dnevna Kronika. Obsojeni obrekovalec. Glavni urednik hrvatsk. socijalnodemokratičnega glasila »Slobodna Rieč« v Zagrebu Juraj Demetro-vič je dne 3. marca t. 1. s svojim podpisom, v listu imenoval presednika »Hrvatske napredne omjadine« Iv. N. Novaka intrigan-ta, človeka, ki mu ni dobro poveriti tujega imetja itd. ter izjavil, da ponudi vsak čas za to dokaze. Ko pa je prišlo clo razprave, ni imel socijalistični gromov-nik nič dokazov inJe bil obsojen na en mesec zapora, ki se ne de spremeniti v globo. Konec procesa proti Tarnowski. Sinoči ob pol deseti uri je bila izrečena sodba: grofica Tarnowska je obsojena na 8 let in 4 mesce, Prilukov na 10 let in Naufhov na 3 leta težke Ječe. Tarnowskina služkinja Perrier je oproščena. Vsa poštena javnost bo občutila pri tej razsodbi riekako zadovoljstvo po oprostilnih razsodbah v slučajih Steinheil, Borowska, Haverda. Zdi se. da imajo Italjani še vendar najbolj razvit pravni čut. Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. LAHI PREPLAŠENI. Dunaj 21. maja: Ko se je v laških poslanskih krogih izvedelo o izjavah visokošolskega komiteja nemško-nacijonalne zveze, zavladala je med njimi splošna osupljenost. Posebno jih je presenetilo, da so krščanski socijalci proti Trstu kot sedežu, a nemški nacijonalci proti Dunaju, kar se pravi, da stvar v doglednem času spjqšno,.neipride v pretres, dasi jim je vlada to izrecno obljubila..Naibrže pride že danes na dunajskem vseučilišču do nemirov med laškim in nemškim djjaštvqm, mogoče pa je tudi, da porabijo Lahi ta položaj za strastno agitacijo v kraljevini Italiji, ter da tam nastanejo pcptiavstrijske demonstracije ter da se začne ruvati protj trozvezi. POGREB KRALJA EDVARDA. London, Žl. maja: število onih, ki so se pri pogrebu V Splošni Stiski onesvestili in ponesrečili, je zeloi veliko. Vojaki in' civilisti so cepali kakor muhe. Okrog 9. ure je bilo Itfevilo nezgod tako veliko, da so imorali mobilizirati vojaški zdravniški oddelek. Največ je bilo .seveda slučajev solnčarice, a tudi drugih nezgod je bilo obilo. Neka dama je padla z ograje in si je strla nogo; tudi neka druga ženska se je s padcem hudo ranila. Z nekega drevesa v Hide-parku je padel dečko na glave gledalcev; štiri osebe so dobile lahke poškodbe. Trgovine so bile včeraj celi dan zaprte, tudi časniki niso izhajali. VOLITVE NA OGERSKEM. Budimpešta, 21. maja: Doslej je določen rok za volitve v 343 okrajih; ostane še 70 okrajev za določitev. Največ volitev se bqde vršilo dne 1. junija, v sredo; takrat pade odločitev v 296 okrajih. 2. junija voli 33, 3, junija 11 okrajev; ostali se razdele na druge dneve. POROD NA ŠPANSKEM DVORU. Madrid, 21."maja: Nocoj ob pol 3. uri je povila španska kraljica mrtvega dečka. Mati je zdrava. OBLAK S EJE UTRGAL. 2S HRVAŠKIH DELAVCEV ŠE POGREŠA. Weiz, 21. maja: Nocot ob 1. uri se je utrgal oblak nad Radklammom pri Weitžu. Voda je v reki Rabi nenadoma silno narasla in je preplavila celo dolino. Odnesla je tudi ba^ke, katere so služile delavcem, gradečim v Radklammu veliko elektrarno, za Zavetišče. Zginilo je več delavcev. Weiz, 21. maja: Poroča se, da so se razun Hrvatov rešili vsi delavci. Hrvaški oddelek delavcev, bro-ječ 25 mož, je izginil. 12 od teh ubogih siromakov so že potegnili mrtve iz vode. Weiz, 21. maja: Na kraj nesreče je prihitel štajerski namestnik grof Clary and Aldringen. DUHOVNIK IZNAŠAL AEROPLAN. Rim, 21. maja: Neki mladi duhovnik Boletto je sestavil aeroplan, kateri nima nobenih dosedanjih napak pri aeroplanih in baje popolnoma izključuje kako nezgodo. POTOVANJE ŠVEDSKEGA KRALJA. Dunaj, 21. maja: Švedski kralj Gustav je odpotoval z Dunaja v Monakovo. Odtam se odpelje v Štokholm nazaj. IZ TURČIJE. Carigrad, 21. maja: Turška vlada je prepovedala izvoz konj. Carigrad, 21. maja: Vali v Kosovem poroča, da je v okolici Kačanika in Verisoviča oddalo že 2.tisoč Albancev puške. V Mitrovici se začne pobirati orožje danes. V verisoviških ječah je zaprtih 50 vstašev. Izročeno orožje bodo porabili za oboroženje črne vojske. Turška vlada misli namestiti na Kosovem polju stalno 200 orožnikov. CESAR V BOSNI. Sarajevo, 21. maja: Banjaluški občinski odbor je sklenil, da se poda korporativno v Sarajevo k sprejemu cesarjevemu. Po svetu. Preokret v procesu Haverda. Poročali smo svoj čas o umoru v Segedinu, kjer je Marija Haverda s pomočjo nekega Aladarja Janossyja umorila svojo mater, da bi se tako polastila njenega premoženja. Janossy, ki je s Haverdo imel razmerje, je pri razpravi svoja soobtoženca Haverdo in nekega Vajda popolnoma razbremenil in vzel vso krivdo nase in je v svojo opravičbo dejal, da je dejanje storil v trenutku razburjenja. Vsi trije obtoženci so bili takrat* oproščeni. (Kake razmere vladajo na Ogerskem, naj navedemo v ilustracijo to, da so segedinski žurnali-sti po oprostilni razsodbi priredili morilki matere sijajen banket, pri katerem so jo slavili kot mučenico in kras ogtrskega naroda, dalje p, da je bil takratni segedinski državni pravdnik kazensko premeščen, ker se je izkazalo, da je Haverdo, ko je bila v zaporu, po noči obiskoval in ji nosil cvetlice!) Sedaj pa se je pri drž. pravdništvu zopet zglasil Janossy in dal na zapisnik izpovedbo, da ne more dalje gledati, kako Marija Haverda po procesu njega niti ne pogleda več in kako z denarjem, ki ji ga je on s krvavimi rokami pripravil, živi z drugimi ljubčki. Izjavlja, da je izvršil umor vsled prigovarjajna Marije Haverda in Vajda in sicer po od njih izdelanem načrtu. Prosi za ponovitev sodnega postopanja. Stvar drž. pravdništva bo, dognati resničnost Janossyjeve izpovedbe, ki je že v prvotnem postopanju večkrat premenil svoje izjave. Kakor je videti, so družabne razmere v »viteškem« madžarskemu narodu sila — močvirne. Angleška kraljica Mary je v sorodstvu z rodbino hrvatskih baronov Lepel, kajti kraljičin praded je bil tudi praded Lepelov, namreč vojvoda Ludovik Franc Aleksander von Wurtemberg. 0 zavarovalni družbi ,.Hercules" na Reki povemo občinstvu, da je reško sodišče zaplenilo vse police, knjige in dopise, ker je drožba nereeluo postopala. To v pojasni o, ker se že tudi po Slovenskem za njo dela. Čisto madjarsko. Šolski svet neke šole v Budimpešti je kaznoval z globo stariše nekaterih 12 do i4 let starih deklet, ker niso pohajale Šole. Nato so pa prišle deklice same, da so omožene in da jih uikdo ne more več siliti hoditi v šolo. Ko so preiskale oblasti zadevo, so našle, da živijo deklsce res z moškimi v divjem zakonu. Zvezdni utrinki. V četrtek so opazili v Upsali na skandinavskem polotoka močno zemskomaguet-sko strujo in številne zvezdne utrinke. To si tolmačijo s Halleyevim kometom. Dobro izurjena prodajalka u ..." / ^mitf J . se sprejme s 1. julijeni t. L v trgovini z mešanim blagom i['<."c: P -.55BvHs : j? Karol Cimperšek Sevnica ob Savi. 32«32 Eksplozija v rudniku. V szaszvarskem premogovniku v Pečuhu na Ogerskem, ki je 380 m globok, se je 19. t. m. zvečer z vršila eksplozija. 4 osebe so mrtve, 1 paznik in 17 rudarjev pa je zaprtih v glo-bočini. ker se je rov deloma zasul. Strokovno znanje tatov je doseglo že visoko stopnjo. V Cahah so vlomili doslej neznani tiči v tresor tamošnje zavaroyalne družbe zoper ogenj, kateri je baje bil popolnoma varen pred vlomom, ter so odnesli 50.000 mark. Vse zaradi žensk. Poroča se iz Arada na Ogerskem, da namerava provincijal ogerskega minorit-skega reda Cirijak Cszak, sedaj prefekt minoritske-ga samostana v Kolozsvaru, izstopiti iz katoliške cerkve in se poročiti z neko mlado deklico iz rodbine znamenitega inženerja v Szilagy-somlyo. Baje je mož, ki je star že 65 let, že odšel iz samostana in stanuje v Szilagy-somlyo. Admiral Peary je v sredo zvečer pred mnogoštevilnim občinstvom predaval na Dunaju o svoji vožnji na severni tečaj. Navzoč je bil tudi naučni minister, dalje predsednik akademije znanosti, predsednik geografske družbe itd. Slednja mu je po predavanju podarila zlato družbino kolajno. Zopet zrakoplovec ponesrečil. Avijatiki nimajo sreče. V sredo je v Irwisty padel avijatik Rau s svojim monoplanom z višine 10 metrov in je težko poškodovan. Monoplan je razbit. Aretirani defravdant. V Londonu so vjeli in zaprli advokatskega kandidata dr. Ludvika Mandoka iz Budimpešte, ki je poncveril krog 200.000 kron in zbežal. 2 iniljona na cesti. V Moorflethu pri Hamburgu sta dva moža našla na cesti listnico, v kateri je bilo državnih zadolžnic in drugih vrednostnih papirjev v znesku 2 miljona kron. Zgubil je listnico najbrže kak avtomobilist, ki se še pa ni javil. Bivši minister — kridatar. Bivši ogerski poljedelski minister Festetics je kmalu, ko je odstopil kot minister, prišel v konkurz s pasivo nad 2 miljona K. Sedaj je tožen zaradi pril^stitve tujega premoženja. Baje je zginilo iz fideikomisaričnega dela premoženja krog 100.000 kron. Razprava bo v juniju. Književnost. Zgodovina srbskega naroda. — Odlični profesor zgodovine na vseučilišču v Belgradu Stanoje Stano-jevič je napisal lani zgodovino srbskega naroda. Ta knjiga je že popolnoma razprodana. Zato je Stanoje-vič priredil novo, popravljeno in pomnoženo izdajo, ki bo opremljena z 20 zemljevidi. Delo slika na 25 tiskanih polah zgodovino in razvoj bratskega srbskega naroda od dobe skupnega prihoda Jugoslovanov v zapadne alpske dežele in na balkanski polotok pa vse do danes. Zgodovina ze namenjena širšemu izobraženemu občinstvu in se čita prijetno in gladko. A tudi strokovnjaku bo ugajala, ker je knjigi podan pregled važnejših virov in del za vsako peri-jodo srbske prošlosti. Knjiga bo dotiskana v dveh tednih in pride na svetlo 1. junija. Naročnina znaša 5 K- Kdor se zanima za slovansko, posebno za jugoslovansko zgodovino in čita cirilico, temu priporočamo to delo. Na izraženo željo g. pisatelja posreduje pri naročanju knjige urednik Rasto Pustoslomšek v Ljubljani. Kdor se hoče ohraniti SVGZ in ZdT&Vf naj zavžije tedensko vsaj enkrat pred za-jutrekom pol kozarca naravne FraiiC Jožef-ove gi;enčice. Ta uredi hitro in brez vsakih težkoč vsled preobile 'i -j . zavžite jedi ali pijače prenapolnjeno prebavno dublino, sčisti kri, izpodbudi z uspehom prestavljanje in tako obvaruje pitd mnogoterimi boleznimi s slabimi posledicami. „Franc Jožef-ova" grenčica se odlikuje po zanesljivem učinkovanju pri prijetnem in cenenem zavživanju. Preizkušena od medicinske akademije v Parizu. 13 X. izkaz radov. darov »Sokolu' (za »Sokolski dom") v Hrastniku. 6. Ferd. Špilar, Sv. Peter na Krasu je poslal 33 K 50 v, katere so darovale gospe in gdčue: Po 1 K: R. Jelene, D. Špilar, M. Markič, Kocmur, Lesarjeva, Dajčeva, J. Dujč; 60 v F. Což, po 40 v M. Sternad, P. Zadnell, po 20 v M. Penko, V. Siega, M. Zele, dalje go podje: po 2 K: F. Sever, J. Frole, A. SSchein, Domicelj; po 1 K: Železnik, Oswald, L. Spilar, Neimenovan, Medica, Černe. Petrovič, Kaffou, Stepančič, Kranjc, Žafred. F. Špilar in Jager; po 50 v: Habjan, Blazuik. Požar, Kraliček. Zdarsky; po 40 v: Sor-nik. Neimenovan ter 20 v: K. Siega. — Nadalje 20 K je poslal g. A. Krisper v Ljubljani; po 10 K: g. J. Klun (za Sokol Ribnica), »Hrvatska" akad. dr. v Gradcu, gdč. M. Zarnik, Krtina, si. Ljnblj. kred. banka, g. Lav. Apat, Vransko, g. prof. Seidl, Gorica, gdč. Drag. Gregorič, Trst (124), g. Iv. Soklič, Ljubljana, g. Iv. Rebek, Celje, g. Josip Čretnik, Sv. Jurij, Sokol-Logatec (48), g. Iv. Va-lenčič, Trnovo, g. M. Watzak, Kanal (259), g. J. Češoik, Ljnbljana. G. J. Kramer, Braslovče 5 K (— Kramer 3 K in g. dr. Červinka 2 K), slavna tvrdka A. & E. Skaberne 5 K, gg. A. Jurca & Kočevar, Postojna 4 K, g. Ocakar 3 K, g. J, Vilar. Dob in gdč. M. Pustoslemšek, Luee po 2 K ter g. Schrey, Jesenice 60 v, skupaj 815 K 10 v, Prisrčna hvala z željo, da bi se oglasilo še^mnogo tako blagih rodoljubov! Na zdar! Odbor Sokola v Hrastniku. Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požlrek pristnega „FL0RIAN a '! Človek! Pomni treh besed: želodca red! Postavno varovano. ■ S 34 Listnica uredništva. Maribor: Smo Vam jako hvaležni za prispevek. Res je — toda nmevali bodete pri naših razmerah, kake po sledice bi 'mela objava v Vaši obliki! Ali bi smeli malo predelati? Šoštanj: Ostalo pride. Hvala prisrčna! — Ga-berje pri Celjn: Prosim potrpljenja. Poča?i pride vse. — Gornjlgrad: Ali ni bila oblika malo nerodna ? Ljudje bi lahko napačno razumeli. Priobčili smo Cisto kratko. iljatve čez K 20 — franko. V zalogi je tudi velikanska izbira zastorov, preprog in posteljnih garnitur. Garnitura 1 prt za mizo in 2 za posteljo skupaj 9 E, bolj fina 10 E. 39 62-20 priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklenih in porcelanastih posod, svetilk, vsakovrstnih šip, ogledal in okvirjev za podobe. želi vstopiti dekle, ki je dovršila p&razredno ljudsko;. šo}0 im tudi enorazredno realko jr Ljutomeru z dobrimi spričevali. Ponudbe na naslov 1 vali Tršovec, posestnik, vSpodnje Erapje, pošta Cven. 332 1 Ia smrekove, 5—9 metrov za oddati za celo leto 215 21-5 Viktor Glaser, Ruše. Mj boljši Češki nakupni vir. ^ • • v v Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, poltenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; I kg velefinega. snežnobelega. pulje-pega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha. sivega 6 K; 7 K; belega, finega l0tjs'K, drsni puh 12 K. -r Kdor 'inm 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, moorega. belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 ,cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol pnh 26 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14, K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za' neugajoCe se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. 59 25-18 S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, Šumava. Češko. v volnenem blagu, v vseh barvah in kakovostih ter velika zaloga francoskih batistov za letne obleke de laine Liberty Levantin v najnovejših vzorcih priporoča Karol Varič, im 33 Narodni dom. 52 20 T Veletrgovina z železnino ,MERKUR' PETER MAJDIC Celje. se priporoča za nabavo vsakovrstne železnlne, stavbenih nosilcev, portlandskega in roman cementa, strešne lepenke, žičnih mrež, kovanih in žičnih ograj vsakovrstne izpeljave, vseh potrebščin za vodovode in vodnjake, različnih okovov in orodja za vsako obrt. Nadalje priporoča vsakovrstne gospodarstvene stroje, kakor: vitelje, mlatilnice, škropilnice za vinograde Itd. Postrežba točna. \ 259 14—12 UBfc % I h / kmmz-j Cene nizke. Nagrobne Z^ vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina v Celju. Naročila se izvršujejo z obratno pošto. — Brzojavni naslov: Zvezna trgovina, Celje. R. D1EHL, zganjamo, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Proda se posestvi; na Spodnji Hudinji pri Celju za ceno 6800 K. Naslov pove upravništvo 323 2-2 r ,Nar. Dnevnika' 99 Hercules" zavaruje osebe brez razlike vere, narodnosti in stana, katere niso na dan vpisa mlajše od 15. ter starejše od 80. leta. — Vsakdo zamore zavarovati sebe t korist drugega, oziroma tretjo os^bo v lastno korist in to brez vsakega zdravniškega pregleda. — Vsa pojasnila daje glavno ravnateljstvo podrobne zadruge ..Hercules" na Reki. 230 —6 a (obL varovano.) Edino pristen z nuno kol varstveno znamko. Največjega učinka proti želodčnemu krča, napenjanju, zaslezenju, motenju prebave, kašlju, prsnim in pljučuim bolezuim, hripavosti. Izredno rane čisteče, bolečine tolažeče. 12 malih ali 6 dvojnatih ali ena velika špecijalna steklenica K 5'—. Lekarnarja A. Thierryja centifolijsko mazilo zanesljivega učinka za otekline, rane, ranitve, še tako stara vnetja. 2 škat-Ijici E 3'60. Naslov: Lekarna pri angelu varhu A. Thierry v Pregradi pri lo]u>^U niauUlllvO. siovenci, poslužujte se jranostajersljc hranilnice ^ POSOJILNICA V CELJU v lastni MSi »Narodni dom". Telefon štev. 22. Telefon štev. 22. POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta *88l z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev. POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praiZnikov. ,,. Poštne hranilnice ček. št. 9579 - jtad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog 13 62-20 HET mpi^sanB • .■■ ... t^m^Hm^Sim-^- rh i: ■ "z t?4 i?t -I1';;; /- % . i HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/27o- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da ib se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%» 5V2% in 5°/o obrestovanju. Jfad 340.000 Kron rezcrVn. zaKlada I