Ptuj, torek, ir- 28. marca 2006 letnik LIX • št. 24 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc i? cena: 150 SIT (0,63 €)
Natisnjenih: -C- 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
Golf pod ceno.
Golf Ttendlme 1,6 TDI (75 m/102 K&Q ie od 3390000 SIT.
Golf ItendUne 1,9 TDI (66 tW/90 KM) že od
3.703X100517-_^
Dominko d.o.o., Zadniini trg 8,2251 Ptuj 02 / 788 n 62,788 11 64,788 11 65
m
(Danes pribaa
Boks • 20. profesionalni dvoboj Dejana Zavca
Zmagoviti pohod se nadaljuje
Dolgo pričakovani (dvakrat prestavljen) 20. profesionalni dvoboj slovenskega boksarja Dejana Zavca se je v soboto zvečer končno zgodil. Kraj prizorišča je bil Berlin, oziroma predmestje Oranienburg, kjer je bilo vjrazprodani športni dvorani (2500 gledalcev) slišati tudi peščico glasnih slovenskih navijačev, ki so pripotovali iz Ptuja in okolice, Leskovca, Maribora^iníKoroške. V celotnem boksarskem večeru je bilo na sporedu 11 dvobojev (tudi en ženski), zadnje štiri je'^ neposrednem prenosu prenašala tudi DSF.
' a Aí..	^	Jože Mohorič, Več na strani 7
Šport
Kolesarstvo •
Rogina za četrto zaporedno zmago
Stran 7

KULTURNO ŠPORTNA DVORANA BUKOVCI
«nknéfl 1 a«M41a J.MUÍ nK 'lA mi
OTVORITEV ORFEJGKOVE GOSTILNE
NA ZABAVNO HlMORISTlCM PRIREDITVI BODO NASTOPIU:
-	VESELE $TJ\piHE -ZlATKODOBRIČ
A1H.ŠTRK -$PELA
-Ans. BRATOV GAŠPERIČ
-MAmANZGONG
-TlHLADIHiiHARKOVCEV
-	VAÍH1 PEVa iN GODO KDD Bukovci -LUKA IN PEPI
PndpraiUJintopiilKMenxtoifenirniiUjiIiu-nda»d,e3id]Dalltxk-St(i)nd,í^inarbt
Po mestni občini Ptuj • Razdejanje na starem Mestnem pokopališču
Stran 16
Po naših občinah Kidričevo •
Pospešeno v akcijo za novi vrtec
Stran 4 Po naših občinah Slov. gorice • V igri za odlagališče Osek in Črmljenšek
Stran 4
Po naših občinah Ptuj • Zakaj župani ne marajo upokojencev?
Stran 5
Ljutomer • Prva slovesnost 15. obletnice osamosvojitvene vojne
Llplc: "Slovenski vojaki so bili ze v preteklosti pogumni zmagovalci"
Občina Ljutomer in Prleško društvo generala Maistra sta v ljutomerskem Domu kulture pripravila slovesnost ob 15. obletnici osamosvojitvene vojne za samostojno Slovenijo, obenem pa je bila prireditev posvečena obletnici rojstva generala Rudolfa Maistra.
Foto: Miha Soštarič
Orkester Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Soiar
Uvodnik
Zakon o društvih
Društveno življenje v Sloveniji je zelo razvito. Bolj kot v drugih evropskih državah se Slovenci včlanjujejo v najrazličnejša društva. Blizu 20.000 društev deluje v Sloveniji, od tega je največ športnih (nogometnih), sledijo kulturna in umetniška društva (glasbena - pevska) in društva za pomoč ljudem (gasilska). Društva delujejo po zakonu o društvih, kije bil sprejel leta 1995 in spremenjen leta 1999. Že dve leti nastaja novi zakon o društvih, ki naj bi vzpostavil takšno pravno ureditev področja društev, ki bo primerljiva z drugimi evropskimi ureditvami in bo tudi uveljavljala načela, kijih opredeljuje Svet Evrope za promocijo razvoja in krepitev nevladnih organizacij. Zakon mora dosledno uveljaviti ustavno načelo svobodnega združevanja in odpraviti oviro za ustanavljanje društev za nepridobitne pravne osebe in tujce ter določiti okvire za delovanje tujih društev.
Novi predlog zakona je bil pripravljen že pred enim letom, s strani društev pa je bilo nanj podanih kar nekaj pripomb, predvsem v zvezi spridobitništvom in ne-prodobitništvom, saj naj bi bilapravno-organizacijska oblika društva namenjena nepridobitniškemu delovanju. Zakon naj bi tudi preprečeval zavestno oškodovanje upnikov, tako s škodljivimi pravnimi posli kot tudi v primeru prenehanja društva. Pri tem gre za namen vlade, da bi zagotovila preprečevanje zlorab in pranja denarja skozi društva, po dikciji zakona pa obstaja nevarnost, da bodo kaznovane predvsem tiste odgovorne osebe, ki se jim bo zalomilo kljub poštenemu delovanju, predvsem v manjših društvih, in ne tiste, ki se zares okoriščajo. Gledepridobitništva in nepridobit-ništva tudi ni jasno postavljeno vprašanje dopolnilnih dejavnosti društev, saj je vprašanje tolmačenja pristojnih organov, kdaj pridobitna in nepridobitna dejavnost sestavljata določeno storitev ali dosežek.
V predlaganem zakonu bi tudi moralo biti bolj opredeljeno besedilo o društvih, ki so v javnem interesu.
Pri nas je lahko sporna tudi osnovna določba, ki govori, da gre pri društvih za razvoj in krepitev nevladnih organizacij, če vemo, da lahko civilno ali nevladno združenje imenuje tudi predsednik države, kar večina Slovencev sicer sprejema s simpatijami, postavlja pa se vprašanje, kakšna je torej razlika med »državnim« in »nedržavnim«.
Franc Lačen
Na območju Prlekije bodo letos potekale številne prireditve ob 15. obletnici osamosvojitvene vojne za samostojno Slovenije, prvo so konec minulega tedna pripravili v Ljutomeru. Številni obiskovalci so lahko prisluhnili odličnemu koncertu Orkestra Slovenske vojske, slavnostni govornik pa je bil načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič. "Letos se bomo spomnili dogodkov, s katerimi smo Slovenci zaznamovali naše slovenstvo - izbojevali smo si lastno državo. Ideja o njej je bila med Slovenci prisotna stoletja. Za njeno uresničitev pa je bil potreben čas, ki je dozorel ob koncu osemdesetih prejšnjega stoletja. Praznovali bomo tudi petnajst let, odkar smo v Sloveniji začeli sami usposabljati prve nabornike. Slovenski vojaki so bili že v preteklosti pogumni zmagovalci. Malo pa jih je bilo, ki so jim rojaki posvetili takšno pozornost, kakršno so namenili generalu Rudolfu Maistru. O njem so pisali romane, posneli televizijski film, obravnavali so ga v zgodovinskih razpravah in poljudnih člankih, po njem so imenovali ulice in šole, o njegovem delovanju so pripravljali razstave, odkrivali so mu spominske plošče in spomenike v različnih krajih po Sloveniji, največ pa v Mariboru, kjer je opravil svoje največje poslanstvo. Rudolf Maister je ob razpadu kraljevine Avstro-Ogrske začutil priložnost za nastanek slovenske državnosti ter vse svoje znanje in vojaške izkušnje namenil uresničitvi tega cilja. Pomembne so vrednote Maistrovih borcev, ki so bistveno
zaznamovale našo preteklost. Tem vrednotam ste prisluhnili tudi tukaj v Ljutomeru, ko ste se odločili za ustanovitev Prleškega društva Generala Maistra. Zagotovo ste 2004. leta, ko ste oblikovali podružnico generala Maistra za Prlekijo in Pomurje, imeli v mislih krepitev domoljubja, negovanje vojaške tradicije ter sodelovanje z mladimi," je na začetku svojega nagovora povedal Lipič ter ob tem še dodal: "Ko danes v Slovenski vojski govorimo o dogodkih izpred 15 let, ne moremo mimo tega, da ne bi bili ponosni na dosežke, saj smo že postali polnopravni člani zavezništva. Skupaj smo dosegli nekaj, kar je bilo leta 1991 skorajda nepojmljivo. Takrat je bila to le vizija, ki se je uresničila. Prepričan sem, da je pred nami uspešna prihodnost, ker vanjo verjamemo in zaupamo! Imamo domovino in imamo državo, v kateri smo v petnajstih letih zgradili vse njene prvine. Vse to pa smo dosegli zaradi svoje drznosti, odločnosti, poguma in predvsem domoljubja. Letos, ko obeležujemo pretekle zgodovinske dogodke, ne smemo mimo tega, da ne bi poudarjali potrebe po sodelovanju, medsebojnem spoštovanju in zaupanju ter enotnosti veteranov vseh vojn, častnikov, podčastnikov in slovenske policije. Le tako bomo pokazali Slovenkam in Slovencem, da smo pripravljeni stopiti skupaj tudi v prihodnje. Prepričan sem in upam, da takšna enotnost ne bo potrebna v vojaških akcijah, nujna pa bo ob naravnih in drugih nesrečah. Narava nam ni naklonjena, vsak dan nas opozarja in svari."
Poleg Lipiča sta na prireditvi spregovorila ljutomerski župan Jožef Špindler in predsednik Prleškega društva generala Maistra Milan Bolko-vič, v recitalu pa so nastopili Branko Hrga, Alen Senekovič in Miha Horvat. V drugi polovici slovesnosti so številni obiskovalci lahko prisluhnili Orkestru Slovenske vojske z dirigentko Andrejo Šolar. Orkester, ki letos praznuje deset let delovanja, je v začetku deloval v okviru 12. gardnega bataljona in poleg protokolarnih obveznosti nastopal na slovesnih prisegah vojakov, proslavah ob obletnicah enot Slovenske vojske in pomembnih zgodovinskih srečanjih v Sloveniji. Julija 2004 je ob reorganizaciji 12. gardnega bataljona prešel v sestavo Generalštaba Slovenske vojske.
Miha Šoštarič
Od tod in tam
Trnovska vas • Sprejeli letošnji proračun
V četrtek, 23. marca, so se na 28. redni seji sestali svetniki občine Trnovska vas. Najprej so sprejeli proračun občine za letošnje leto, v katerem prihodki znašajo 201 milijon, odhodki pa 226 milijonov tolarjev. V poračunu je predvideno tudi zadolževanje v višini 25 milijonov tolarjev. V Trnovski vasi za investicije letos namenjajo 97,5 milijona tolarjev. Večina investicijskih sredstev je namenjenih za dokončanje gradnje šole, vrtca in telovadnice. Nekaj sredstev pa namenjajo za nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Trnovski vasi in letos nameravajo modernizirati cesto v dolžini 700 metrov.
Seznanili so se tudi s trendi varnostnih pojavov na območju občine v lanskem letu in jih ocenili kot dobre. Na predlog podjetja Čisto mesto Ptuj so svetniki potrdili tudi spremenjen način obračuna cen za odvoz odpadkov, ki bo po novem obračunavalo odvoz odpadkov po številu članov gospodinjstva in ne več po volumnu posode. Tako bodo po novem gospodinjstva z dvema članoma plačevala 2.183 SIT, gospodinjstva s štirimi člani pa 3.039 SIT, gospodinjstva, ki štejejo 7 ali več članov pa 4.323 tolarjev. Svetniki so sprejeli tudi sklep o financiranju političnih strank v občini v letošnjem letu.
Zmago Šalamun
Kidričevo • V četrtek 26. seja sveta
Podžupan občine Kidričevo Jože Murko je za 26. redno sejo občinskega sveta, ki jo je sklical v četrtek, 30. marca, ob 17. uri predlagal v obravnavo le pet zadev. Tako naj bi prisluhnili vodji varnostnega okoliša Janezu Vidoviču o varnosti v občini Kidričevo v letu 2005, sklepali naj bi o zaključnem računu občinskega proračuna za leto 2005 ter o treh predlogih odbora za družbene dejavnosti, pred vprašanji in pobudami pa naj bi sklepali še soglasju k ceni storitev pomoči družini na domu.
-OM
Ptuj • O usmerjenem delu policije
Komandir Policijske postaje Ptuj Darko Najvirt pripravlja v četrtek, 30. marca, ob 11. uri posvet o pomenu usmerjenega dela policije s predstavitvijo projekta samostojna policijska postaja, na katerega je povabil župane vseh občin z območja, ki ga pokriva Policijska postaja Ptuj, predstavnike varnostnih sosvetov, ki delujejo v občinah Kidričevo, Hajdina, Markovci in MO Ptuj, pa tudi predstavnike mestnih in primestnih četrti.
-OM
Kungota • Premiera ob 55-letnici kulturnega društva
Ob 55-letnici delovanja so v Kulturnem društvu Kungota pri Ptuju postavili na oder uspešnico Iva Bre-šana, tragikomedijo Smrt predsednika hišnega sveta, v priredbi in režiji domačega dramskega umetnika Janka Vindiša. Predpremierno uprizoritev so v počastitev materinskega dneva pripravili minulo nedeljo v kulturnem domu v Kungoti, premiera predstave pa bo v istih prostorih to nedeljo, 2. aprila, ob 18. uri.
-OM
Ptuj • Opazovanje sončnega mrka
Astronomski krožek Gimnazije Ptuj pripravlja v sredo, 29. marca, ogled delnega, 55-odstotnega sončnega mrka. Zvezdoglede in ljubitelje astronomije vabijo, da si redek nebesni pojav ogledajo prek novega teleskopa Celestron od 11. ure dalje na prostoru med potokom Grajena in poslopjem gimnazije.
Opazovanje mrka pa pripravljajo tudi v Društvu za učenje in popularizacijo astronomije Kasiopeja, in sicer med 11.38 in 13.50 izpred Osnovne šole Dorna-va. Potek mrka bodo opazovali s tremi zmogljivimi računalniško vodenimi teleskopi in omogočili zainteresiranim šolskim skupinam ter posameznikom ogled sončnega mrka, pred mrkom in po njem pa tudi ogled Sonca.
Opazovanje je brezplačno. V primeru slabega vremena prireditev odpade.
Za opazovanje Sonca in mrka veljajo posebni zaščitni ukrepi za oči, saj že kratkotrajen nezaščiten pogled v Sonce povzroči nepopravljivo poškodbo vida! Za opazovanje uporabljamo posebna očala s filtri, naparjeni-mi na folijo Mylar, ali temna varilska stekla z gostoto 12 ali več. Nikakor ne smemo uporabiti improviziranih filtrov ali sončnih očal, saj ti ne jamčijo primerne zaščite! Predvsem pa Sonca ne smemo opazovati skozi optične naprave fotoaparat, daljnogled...), ki niso zaščitene z ustreznim filtrom, saj lahko v trenutku oslepimo!!!
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Pogovor s Francem Šuto, dr. med., zasebnim zdravnikom koncesionarjem
Javno zdravstvo ostaja
Od leta 1992, ko je zakonodaja omogočila zasebništvo v zdravstvu, je minilo 14 let. Kljub dokaj dolgi dobi je na tem segmentu javnega zdravstva še nekaj nejasnosti, tudi zato, ker po osnovnem zakonu še do danes niso bili sprejeti nekateri podzakonski akti. Predvsem država ne ve, kaj in koliko zdravstva naj bi prešlo med zasebnike. Javno zdravstvo niso samo zdravstveni domovi z državnimi zdravniki, temveč tudi zasebni zdravniki s koncesijo. Oboji imajo pogodbe z zdravstveno zavarovalnico, zato bolniki v ambulantah s koncesijo ne plačujejo storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Privatni zdravniki nimajo koncesij, tudi pogodb z zavarovalnico, niso v javni mreži, bolniki storitve v njihovih ambulantah plačujejo. Na Ptujskem se je za privatno prakso odločilo več zobozdravnikov.
Zasebne ambulante so enakopravni in sestavni del javnega zdravstva, poudarja naš današnji sogovornik Franc Šuta, dr. med, zasebni zdravnik s koncesijo, ki pri Zdravniški zbornici Slovenije vodi regijski odbor zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov. S podelitvijo koncesij se javno zdravstvo ne ruši. Ljudje imajo še vedno vse usluge na isti ravni, ali kot so izrazili v številnih anketah, celo na višji ravni. Pri zasebnih zdravnikih so bolj zadovoljni. Če lokalno skupnost vodi skrb za maksimalno kvalitetno zdravstveno oskrbo občanov, bi morala prisluhniti tem izkušnjam in podeliti koncesije, je prepričan Franc Šuta, ki je v pogovoru za Štajerski tednik skušal pojasniti nekatere dileme zasebništva v zdravstvu kot delu javne zdravstvene mreže.
Št. tednik: Kaj lahko poveste o pomanjkanju zdravnikov?
F. Šuta: »Pomanjkanje zdravnikov je v Sloveniji velik problem. Najbolj v zunanjih krajih, kjer so pogoji za dela zdravnikov težki. Zato odhajajo v bolnišnice ali v večja mesta. Pomanjkanje zdravnikov čutijo predvsem občani; bolj kot politiki. Bolniki tudi ne morejo veliko narediti; župani pa lahko. Če vidijo, da imajo zdravniki interes ostati pri njih, naj to izkoristijo in jim podelijo koncesije. Nerazumno bi bilo, če bi se otepali še tistih zdravnikov, ki so pripravljeni ostati pri njih. Zdravnik se bo že znašel, šel bo tja, kjer ga bodo z veseljem sprejeli. V Ljutomeru lani niso želeli podeliti koncesije, pa se je zdravnik odločil in postal zasebnik v Juršincih. Podobno je bilo pred leti na Ptuju, ko se je zobozdravnica odločila in dobila koncesijo v Trnovski vasi. Na našem območju je tolikšno pomanjkanje zdravnikov, da lahko vsi dobijo koncesije. Pomanjkanje zdravnikov je mogoče rešiti v sodelovanju z lokalnimi oblastmi. Skupaj je potrebno vplivati na državo in doseči, da bo zdravnik na periferiji, podobno kot je to urejeno v Avstriji, boljše plačan; zato ker ima večje stroške z ambulanto. Sredstva za to mora zagotoviti država, ker jih periferne občine iz svojih proračunov ne morejo.«
Št. tednik: Kje so po vašem razlogi za zasebno dejavnost?
F. Šuta: »Razlogov je seveda več. Na prvem mestu je samostojnost pri delu in odločitvah. Predvsem želja zagotoviti bolnikom oskrbo
na način, ki ga v ZD niso mogli. Na to kaže odprto pismo ljubljanskih zobozdravnikov ministru za zdravje, v katerem opozarjajo na pogoje, v kakršnih delajo, in na to, da bolnikom ne morejo ponuditi ustreznih materialov.
Zasebni zdravniki si opremijo prostore in uredijo organizacijo dela po svoji meri in po meri bolnikov. Nekateri zdravstveni domovi poskušajo javnosti vsiliti prepričanje, da je zaslužek edini razlog za prehod v zasebno prakso. Poskušajo etiketirati druge z razlogom, zaradi katerega v resnici oni sami nasprotujejo podelitvi koncesij. S tem poskušajo odvrniti pozornost od njihovih pomanjkljivosti, zaradi katerih so zdravniki nezadovoljni in jim odhajajo. Zaradi neustreznih pogojev dela odhajajo med zasebnike tudi vrhunski strokovnjaki iz Kliničnega centra. Prijaznost do bolnikov ni vezana samo na zasebno dejavnost. Do bolnikov so prijazni tudi zdravniki v zdravstvenih domovih. Če je prijaznosti več v zasebni dejavnosti, je to posledica tega, da so med zasebnike šli zdravniki, ki so bili prijazni že prej. Prijaznosti se ne da naučiti in tudi ne igrati.«
Št. tednik: Kaj lahko poveste o izkušnjah z zasebnim zdravstvom, tudi sami ste zasebni zdravnik?
F. Suta: »V glavnem so dobre. Pomanjkljivosti praktično ni, razen tistih, ki jih ustvarjajo nasprotniki zasebne dejavnosti. Socialna pravičnost in dostopnost do zdravstvenih storitev se z uvajanjem zasebnega dela nista zmanjšali. V deficitarnih zunanjih krajih sta se s podelitvami koncesij celo povečali. Študije in raziskave javnega mnenja so pokazale večje zadovoljstvo bolnikov pri zasebnih izvajalcih, raven storitev se je z zasebniki po mnenju zavarovancev izboljšala. Izkoriščenost kapacitet je pri zasebnikih boljša. Preglednost in nadzor porabe zdravstvenih sredstev sta se izboljšala. Z odprtjem ambulant v zunanjih krajih smo povečali dostopnost zdravstvene službe. Izboljšala se je stalnost, ker zdravnik, ki dobi koncesijo, ostane v kraju do konca svoje delovne dobe. Prilagodljivost na nivoju ene ambulante je večja kot na nivoju večje organizacije.«
Zasebniki smo povečali dostopnost do laboratorijev
Št. tednik: Pravite, da so izkušnje z zasebnim
Franc Šuta, dr. med.: »Zaslužek ni bistven razlog za prehod v zasebno prakso.«
Foto: Črtomir Goznik
zdravstvom dobre, očitki na račun zasebnih zdravnikov pa naj bi v glavnem prihajali s strani nekaterih zdravstvenih domov, ki naj bi jih ponekod vsilili tudi politikom v nekaterih okoljih. Kaj vam najpogosteje očitajo?
F. Šuta: »Varčevanje pri laboratorijskih storitvah je najbolj popularno. To ne drži, laboratorij je zdravniku v pomoč pri njegovem delu in ga enostavno mora opraviti. Zanj porabi več kot dobi od zavarovalnice. Očitek direktorjev ZD temelji na njihovem nepoznavanju. Dokler je bil zdravnik pri njih, so vedeli, koliko je porabil za laboratorij. Sedaj tega ne vedo več, ker ZD ne dela vseh preiskav in jih zasebni zdravnik naroča v večjih laboratorijih. Po drugi strani pa so preiskave v laboratoriju »neprofitnih« zdravstvenih domov dražje kot v privatnih laboratorijih. Direktorji vidijo samo račune, ki jih
zasebniku sami izstavijo. Zasebniki smo povečali dostopnost laboratorija. Organizirali smo jih v zunanjih krajih, kjer jih prej ni bilo. Kar zadeva trditev, da zasebniki naj ne bi imeli zaposlenega ustreznega kadra, moram povedati, da sta država in zavarovalnica določili standarde za kader, za splošno ambulanto sta to en zdravnik in ena sestra. Zasebniki zaposlujemo priznano število kadra. In to dobro izobražen kader, ki je po osnovni izobrazbi enak tistemu v ZD, kasneje pa se po podatkih zbornice zasebni timi izobražujejo v večji meri. Ostali kader je priznan v obsegu manj kot pol človeka, kar pomeni, da te storitve (čiščenje, računovodstvo naročamo v ustreznih servisih, ker je jasno, da za enega zdravnika ne bi imeli dovolj dela. Tudi trditev, da naj bi bili zasebniki profitno naravnani, ne drži, ker je v zdravstvu težko obo-gateti. Prihodek v ZD in pri
Foto: Črtomir Goznik
»Zdravnik na periferiji bo moral biti bolje plačan ...»
zasebnikih je enak, ker smo s strani zavarovalnice financirani po enakih kriterijih. Profit bi lahko ostajal v zdravstvenih domovih zaradi finančnih prednosti, ki jih imajo pred zasebnimi zdravniki. Ne plačujejo najemnin, dobivajo sredstva od občin in države. Država jim ne pobere davka od sredstev zdravstvene zavarovalnice, ki je večinski prihodek v zdravstvu. Nekateri imajo plačanih več zdravnikov, kot jih zaposlujejo in še kaj bi lahko dodali. Zasebniki naj bi si izplačevali nizke plače in s tem čim manjše prispevke. Zasebni zdravniki imamo običajno status s. p. in nimamo plač. Davčno osnovo nam vsako leto določi davčna uprava in vsekakor nismo v najnižjih razredih, torej ne bo držalo, da naj bi si zasebniki izplačevali nizke plače in s tem čim manjše prispevke. Tudi naše finance so pregledne. Podvrženi smo vsem inšpekcijskim službam v državi. Kontrolo kvalitete dela vrši naša zbornica. Verjetno smo zdravniki eni izmed redkih, ki moramo vsakih sedem let potrditi svojo usposobljenost in si podaljšati dovoljenje za delo. Pomembnejša od te pa se nam zdi laična kontrola bolnikov, ki kaže, da delamo dobro, ker imamo več pacientov kot drugi zdravniki.«
Bojazen pred zasebniki v zdravstvu je odveč
Št. tednik: Kakšen pa je odnos zdravstvenih domov do koncesionarjev?
F. Šuta: »V večini krajev so v preteklosti delovali proti zasebnim zdravnikom zaradi svojih ekonomskih interesov.
Zasebno dejavnost so ovirali na razne načine. Vplivali so na župane, naj koncesij ne podelijo. Zanimiv je primer Ormoža, kjer sta dva zdravnika že poskušala dobiti koncesijo, pa je nista dobila, ker nista imela prostorov. Kako, da ne? Imela sta jih, svoje dosedanje. To so prostori, ki so bili zidani namensko za ordinacije za zdravnike, ki delajo v Ormožu. Prostore je zagotovila država že veliko prej, kot so jih z novo zakonodajo dobile občine in jih dale v upravljanje zdravstvenim domovom. Ti prostori so namenjeni za zdravstvo in ne za cvetličarne ali kaj podobnega, ne glede na to, ali so v njih državni ali zasebni zdravniki. Zdravnika v Ormožu nista dobila koncesije, ker jima ZD ni želel dati prostorov v najem. V najem in ne samo v uporabo, ker zasebni zdravniki za razliko od ZD plačujemo najemnino. ZD jo zasebniku zaračuna kljub temu, da je občini sam ne plačuje. Mreža v Ormožu, tako kot drugje, je določena, kot je določeno število zdravnikov. Če gredo med zasebnike, so še vedno zdravniki v Ormožu in na njihovo mesto v Zdravstvenem domu ni možno zaposliti novih, ker bi bila to širitev mreže. Pa tudi možnosti ni, ker ni zdravnikov. Če bi si morali zasebni zdravniki poiskati svoje prostore, bi njihovi dosedanji v zdravstvenem domu ostali prazni.«
Št. tednik: Kako bo organizirano zdravstvo, če ga bodo izvajali sami zasebniki
F. Šuta: »Podobno kot v drugih državah Evrope, kjer je osnovno zdravstvo in zobozdravstvo v glavnem v zasebnih rokah. Zdravstveno stanje njihovih državljanov je boljše od našega. V organizaciji nimajo težav. Na eni strani so posamezne zasebne ambulante in na drugi strani skupne dejavnosti, kot so nujna medicinska pomoč in dežurstvo. Te organizira država posebej in s posebnimi zdravniki. Pri nas je zdravnikov premalo, zato bomo morali zdravniki še naprej delati oboje. V krajih, kot je Ptuj, kjer je zasebnih zdravnikov več ali ima ZD več starejših zdravnikov ali drugih, ki ne morejo dežurati, že sedaj te službe večinsko slonijo na zasebnih zdravnikih. Ker so se zdravniki dogovorili, ni pri tem nobenih težav. Organizacijo in koordinacijo dejavnosti lahko prevzame država ali pa jo zaupa zadrugam zdravnikov. Oboje se je v tujini izkazalo kot učinkovito.«
MG
Kidričevo • Pospešeno za novi vrtec
Gradnjo naj bi pričeli ze jeseni
V občini Kidričevo te dni potekajo dokončna usklajevanja in dogovori o izgradnji novega vrtca, ki bo po burnih razpravah o njegovi lokaciji, zaradi česar se je vse skupaj kar precej zavleklo, vendarle stal pri osnovni šoli v Kidričevem in bo ena osrednjih občinskih investicij v letošnjem letu.
3. marca je občino Kidričevo obiskala predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport iz Ljubljane, višja svetovalka Janja Barši, univ. dipl. ing. arh, ki se je o dosedanjih aktivnostih in izgradnji novega vrtca v prostorih občine najprej pogovarjala z direktorico občinske uprave Evelin Ma-koter Jabločnik, predsednikom odbora za družbene dejavnosti Antonom Lesko-varjem ter s projektantko Mojco Gregorski, avtorico tako imenovane tretje variante idejne zasnove vrtca ob osnovni šoli, ki je po mnenju občinskega odbora, stroke in udeležencev decembrske javne razprave najprimernejši. Pogovarjali so se predvsem o pripombah in možnostih njihovega upoštevanja pri popravku idejne zasnove, ki je bila javno razgrnjena na okrogli mizi. Janja Barši je Ki-dričanom zatrdila, da so preučili vse pripombe in da jih bodo v skladu s predvidenimi normativi v glavnem upoštevali. Po uvodnem sestanku sta se v razpravo o novem vrt-
Foto: M. Ozmec
Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik in predsednik odbora za družbene dejavnosti Anton Leskovar med predstavitvijo dokončno sprejete 3. variante idejne zasnove novega vrtca v Kidričevem.
Foto: M. Ozmec
Avtorica sprejete idejne zasnove novega vrtca v Kidričevem je arhitektka Mojca Gregorski iz Ljubljane.
cu vključila tudi ravnateljica vrtca Neža Šešo in ravnatelj OŠ Brane Tonejc, nato pa so si vsi skupaj ogledali šolo in prostor ob njej, na katerem bodo zgradili vrtec.
Pogovore in usklajevanje idejne zasnove novega vrtca so nadaljevali v torek, 7. marca, popoldne, ko je občino Kidričevo ponovno obiskala arhitektka Mojca Gregorski in se pogovarjala s strokovnim kolektivom kuhinje v šoli in vrtcu, ki so dodali nekaj svojih pripomb s praktičnega vidika in dosedanjih izkušenj ter predlagali nekaj konkretnih rešitev o razporeditvi notranje opreme v kuhinji in spremljajočih prostorih. Zatem se je Mojca Gregorski skupaj s predstavniki občine pogovarjala še s predstavniki strokovnega sveta vrtca in šole Kidričevo,
oziroma z vzgojiteljicami in ravnateljema obeh ustanov, pri čemer so podrobneje usklajevali še razvrstitev prostorov posameznih igralnic in drugih notranjih prostorov vrtca. Vzgojiteljice so imele nekaj zelo konkretnih in koristnih predlogov za notranje izboljšave, pri čemer so vsi skupaj ugotavljali, da bodo v novem vrtcu dobri pogoji prvenstveno za bivanje, varstvo in vzgojo otrok, obenem pa tudi za vzgojiteljice oziroma strokovni kader, saj je to želja obeh investitorjev vrtca.
V sredo, 16. marca, pa je bila 25. redna seja sveta Občine Kidričevo, na kateri so dokončno sprejeli letošnji občinski proračun v višini 1,3 milijarde tolarjev, v okviru katerega so potrdili tudi, da bosta osrednji občinski investiciji gradnja novega vrtca
ob šoli Kidričevo ter rekonstrukcija Tovarniške ceste.
Arhitektka Mojca Gregorski pa je v ponedeljek, 27. marca, ponovno obiskala Občino Kidričevo in se s predstavniki odbora za družbene dejavnosti in občine dogovarjala o dokončni dodelavi idejnega projekta, pri čemer bodo po zagotovilih podžupana Jožeta Murka upoštevane vse do sedaj zbrane pripombe, predlogi in rešitve, ki so jih prejeli s strani delavk in delavcev vrtca in osnovne šole. Na Občini Kidričevo tako že pospešeno nadaljujejo vse druge potrebne aktivnosti, in če ne bo zapletov pri pridobitvi dokončne gradbene dokumentacije, predvidevajo, da bodo gradnjo novega vrtca pričeli v začetku jeseni.
M. Ozmec
Slovenske gorice • Odlagališče radioaktivnih odpadkov
V	igri Osek in Črmljenšak
V	Slovenskih goricah javnost ponovno razburja odločitev občinskega sveta občine Sevnice, ki se je odločil za odpoved sodelovanja v postopku za radioaktivno odlagališče. V Lenartu se bojijo, da bodo ponovno uvrščeni v ožji izbor za lokacijo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke.
Odzvali so se tudi že v civilni pobudi Lenarta in v svoji izjavi zapisali: »Glede na to, da je občina Lenart s svojimi lokacijami po županovi lanskoletni prijavi spet v igri, civilna pobuda poziva občinske svetnike občine Lenart, da nemudoma ustavijo vse začete postopke v zvezi z odlagališčem radioaktivnih odpadkov v Sv. Trojici, Voli-čini in Jurovskem Dolu, vsaj do ustanovitve novih občin. Ko bodo le-te na novo konstituirane, z novimi župani in občinskimi sveti, naj se ljudje
v njih sami odločajo, ali bodo v postopkih za radioaktivno odlagališče sodelovali ali ne.«
Na Agenciji za radioaktivne odpadke nam je Nadja Železnik povedala, da občina Lenart ni ponovno v postopku, saj nikoli ni bila iz postopka umaknjena. Na Agenciji za radioaktivne odpadke so se odločili za sklenitev lokalnega partnerstva z občinami Krško, Brežice in Sevnica. Vendar so sevniški občinski svetniki pred dnevi sprejeli sklep o prenehanju sodelovanja z Agencijo za radioak-
tivne odpadke. Po besedah Nadje Železnik bodo sedaj na agenciji ponovno pretehtali vse argumente in se na osnovi tega odločili za predlog novega lokalnega partnerstva, ki ga seveda mora najprej potrditi vlada. V igri sta še občina Šmartno pri Litiji in občina Lenart. V občini Lenart sta aktualni lokaciji v Oseku v krajevni skupnosti Sv. Trojica (območje nove občine) in v Črmljenšaku v krajevni skupnosti Voličina, ki ostaja v občini Lenart. Predvideni lokaciji v občini Lenart sta
primerni za podzemno ali površinsko odlagališče. V igri ni več lenarška lokacija v Jurov-skem Dolu, saj so jo strokovnjaki ocenili za neprimerno. Na agenciji so še povedali, da sta lokaciji v občini Lenart primernejši od lokacije v Šmartnem, vendar pa je družbena sprejemljivost večja v občini Šmartno pri Litiji kot v občini Lenart. Po besedah Nadje Železnik pa po zadnjih javnomnenjskih raziskavah tudi v občini Lenart družbena sprejemljivost raste.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Cirkulane • Četrti Jožefov koncert
Prejšnjo nedeljo sta Kulturno društvo Cirkulane in Mešani pevski zbor Cirkulane v domači večnamenski dvorani pripravila že četrti Jožefov koncert. Nastopili so: otroški in mladinski pevski zbor Osnovne šole Cirkulane - Zavrčpod vodstvom Irene Sabler, pevska skupina Mladi veseljaki pod vodstvom Franca Lačna, Doroteja in Kaja, učenki osmega razreda domače devetletke, mešani pevski zbor Kulturnega društva Cirkulane pod vodstvom Jožeta Dernikoviča ter gostje iz Žetal, ženski pevski zbor Kulturnega društva Žetalepod vodstvom Valentine Vidovič. Ob koncu koncerta, ki ga je vodil Miro Lesjak, sta predsednica Kulturnega društva Cirkulane Antonija Žumbar in predsednik mešanega pevskega zbora Franc Korenjak čestitala Jožefom za njihov dan in jim podelila cvetice.
Fl
Ljutomer • V znanju nemščine se je pomerilo 249 dijakov
Foto: NS
Strokovni aktiv profesoric nemščine na ljutomerski gimnaziji je uspel s pobudo, da se bodo v prihodnje državna tekmovanja v znanju nemščine odvijala tudi za dijake drugih letnikov. Doslej so namreč v srednji šoli dijaki iz tujih jezikov tekmovali samo v tretjem letniku, pri drugih predmetih pa vsako leto, zato se je na pobudo pozitivno odzval aktiv pri Slovenskem društvu učiteljev nemškega jezika in na skupščini podprl, da se bodo odslej v nemškem jeziku merili tudi dijaki drugih letnikov. Prvo državno tekmovanje v nemškem jeziku za dijake drugih letnikov je potekalo minulo soboto v prostorih Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. V znanju nemščine se je pomerilo 249 dijakov drugih letnikov iz 52 srednjih šol, rezultati pa bodo znani 20. aprila.
NŠ
Ptuj • Boris Voglar v CID-u
V petek je bilo v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju odprtje fotografske razstave Borisa Voglarja, Ptujčana, ki se s fotografijo ukvarja že od otroštva. Boris Voglar se ob fotografiji zanima tudi za sodobne glasbene tokove in le-tem spremljajoče subkulture. Vse našteto na koncertih združuje s fotografiranjem. »Live» fotografija oziroma koncertna fotografija je, kot pravi Boris Voglar, žanr zase, a je mnogokrat zapostavljen in zreduciran na golo foto-reporterstvo.
Boris Voglar se tokrat predstavlja s fotografijami umetnika, kitarista Stevea Vaia s koncerta v Cvetličarni Media Park na Krajnčevi v Ljubljani, kjer je vrhunska predstava mojstra kitare sovpadla z odličnimi svetlobnimi razmerami, da so po mnenju avtorja nastala njegove najboljše rock fotografije doslej.
Razstavo je odprl Jure Šarman.
Fl
Foto: Fl
Foto: Fl
Ptuj • Sramotno mačehovski odnos do starejših
Zakaj župani ne marajo upokojencev?
Čeprav je društvo upokojencev Ptuj eno najbolj aktivnih, najbolj številnih in tudi eno najstarejših upokojenskih društev v Sloveniji, saj deluje že od leta 1947, jih "novodobni" ptujski župani očitno ne marajo; v zadnjih desetih letih namreč od Mestne občine Ptuj kljub številnim prošnjam niso prejeli niti tolarja.
"To je zares nerazumljivo in žalostno, čeprav sem bil v desetih letih svojega predsedovanja s prošnjo za finančno pomoč osebno pri vseh treh županih, pri Rajherju, Luciju pri sedanjem Čelanu, in čeprav smo napisali ne vem koliko prošenj, nismo uspeli za društvo upokojencev pridobiti niti tolarja," se huduje dosedanji predsednik Andrej Fekonja in nadaljuje: "Človek bi še nekako razumel, če Mestna občina ne bi imela denarja, a da pri teh nekaj milijardah občinskega proračuna v vseh teh letih ne
morejo dati niti tolarja za svoje upokojence, je nerazumljivo, pravzaprav sramotno, saj v sosednjih občinah za upokojence dobro skrbijo.
Prek 1000 članov imamo in med njimi je večina takih, ki so pretežni del svojega življenja vlagali v to mesto ter v njem pustili veliko svojega znanja in truda; poleg delavk in delavcev so naši člani tudi nekdanji direktorji in drugi pomembni ljudje, ki so včasih krojili politiko, usodo in razvoj tega mesta, pa si na jesen življenja od občine ne zaslužijo niti toliko milosti,
da bi sedaj, ko so stari in onemogli, mnogi pa tudi revni, prejeli kakšen tolar."
Fekonji je sicer jasno, da je danes vse zelo drugače, saj so drugi časi kot nekoč, predvsem pa manj prijazni do starejših in socialno ogroženih, pa vendar ^
"Saj razumem, da je s tranzicijo nastopil pač čas krutega kapitalizma, a vse te, ki so sedaj pri koritu, moram opozoriti, da bodo skoraj zagotovo nekoč tudi oni v naši situaciji, če bodo seveda dočakali pokoj in šele takrat bodo videli,
Foto: M. Ozmec
Andrej Fekonja je po desetih burnih letih vodenje društva upokojencev prepustil drugim.
Foto: M. Ozmec
Zaradi finančnih in drugih težav so bili ptujski upokojenci prisiljeni prodati staro društveno stavbo v Aškerčevi ulici.
kako globoko boleče je to. Poglejte, ljudje imajo slabe pokojnine, življenjski stroški nenehno rastejo, letos je bilo recimo od 1056 rednih članov našega društva zmožno plačati članarino le 734.
Zadnja leta pa je vse bolj izrazit in resen tudi problem financiranje društvene dejavnosti. Ker že 10 let ne prejemamo nobenih sredstev za našo kulturno, športno in drugo dejavnost, si morajo naši člani stroške, ki ob tem nastajajo, kriti kar sami iz svojega žepa. Pevci za notni material, vaje in nastope, slikarji za barve, platna in organizacijo razstav, športniki za drese, uporabo objektov, start-nine, pogosto tudi za potne stroške in tekmovanja. Naše finančno stanje je v zadnjih letih postalo že tako kritično,
da smo bili prisiljeni prodati propadajočo hišo v Aškerčevi ulici, tako da smo sedaj trenutno brez svojih prostorov."
Na račun prodaje hiše v Aškerčevi, kjer je imelo društvo svoje prostore vsa povojna leta in kjer je še nekaj let nazaj deloval klubski bife, da so se lahko vsak dan srečevali in si krajšali čas, se je sicer negativno finančno stanje vsaj za nekaj časa izboljšalo. Blizu milijon in pol tolarjev izgube, ki so jo prigospodarili zaradi plačila odpravnin in drugih stroškov redno zaposlenima natakaricama ter knjigovod-kinji, ki so jih bili prisiljeni odpustiti, so vsaj začasno pokrili s prodajo propadajoče hiše v Aškerčevi, za katero jim kljub večletnim prizadevanjem ni uspelo dobiti več kot 17 milijonov tolarjev.
Kakorkoli že, glede na dejstvo, da je v mestni občini Ptuj okoli 5000 upokojencev, ali skoraj petina vsega prebivalstva, je odnos občinskih veljakov (menda vsega vendarle niso krivi le župani) do te populacije enostavno povedano moteč. Vsaj iz moralnega vidika. Ne le, da si zaslužijo tistih nekaj tisočakov društvene pomoči, močno verjamem, da smo jim dolžni zagotoviti svoj prostor tudi v občinskem proračunu, tako kot je to urejeno v nekaterih drugih občinah, kjer znajo ceniti tudi starejše ljudi.
Naj ob koncu dodam, da so na letnem občnem zboru Društva upokojencev Ptuj v četrtek, 23. marca, sicer razmeroma maloštevilni udeleženci, le okoli 50 članov se je zbralo v prostorih Deta centra na Ptuju, razrešili sedanje in izvolili novo vodstvo. Po 10 letih vodenja Andreja Fe-konje so za novega predsednika Društva upokojencev Ptuj soglasno izvolili Franca Simoniča, znanega ptujskega likovnega umetnika. Za izredne zasluge pri razvoju in popularizaciji društva pa so za častnega člana DU Ptuj slovesno proglasili Franca Fiderška, nekdanjega večletnega urednika Radia in Tednika Ptuj ter sedanjega urednika glasila Društva upokojencev Naš sel.
M. Ozmec
Ptuj • P. Milan Kos, novi provincialni minister slovenske minoritske cerkve
Sedež minoritske province poslej na Ptuju
V minoritskem samostanu na Ptuju je od 12. do 16. marca potekal XII. redni provincialni kapitelj slovenske minoritske province sv. Jožefa. Na njem so 15. marca izvolili tudi novega provincialnega ministra p. Milana Kosa, dosedanjega gvardijana ptujskega minoritskega samostana.
P. Milan Kos se je rodil na Ločkem Vrhu pri Destrniku. Po osnovni šoli se je odločil za semenišče v minoritskem redu, po maturi na Gimnaziji Poljane v Ljubljani je bil najprej vojak, zatem pa je bil eno leto v noviciatu na Cresu, študij na Teološki fakulteti v Ljubljani je končal leta 1990. Se isto leto je bil 29. junija v Mariboru posvečen v duhovnika. Služboval je v več samostanih, prvo leto je bil kaplan v župniji Videm pri Ptuju, kaplan je bil tudi v Gradcu, nemško govoreči župniji, deset let pa je bil tajnik in ekonom slovenske mi-noritske province. Kot tajnik si je nabral veliko dragocenih izkušenj, v tem obdobju je dobro spoznal delo provinci-ala, njegove dolžnosti, kaj je potrebno delati in storiti in tudi dokaj dobro je spoznal vse člane province.
"Provincialni minister vodi slovensko minoritsko provinco, vse minoritske samostane in redovnike, ki prebivajo v teh samostanih, jih med seboj povezuje, animira, spodbuja. Po drugi strani pa je po navodilu sv. Frančiška, našega ustanovitelja, njihov služabnik, kar pomeni, da za njih skrbi. Hkrati pa je vez med slovensko minoritsko provinco in našo upravo v Rimu. Slovenska minoritska provinca obsega devet samostanov v Sloveniji, podružno hišo imamo v Dornavi, in dva samostana v Avstriji, enega v Gradcu in drugega na avstrijskem Koroškem, na dvojezičnem območju. V slovensko ministrsko provinco spadajo tudi posamezni bratje, ki živijo v Italiji, Nemčiji in tudi v misijonih. Do sedaj je imel provincialni minister sedež v Ljubljani, v zadnjih letih pa
smo se na naših kapitljih odločili, da sedež province prenesemo na Ptuj, v minoritski samostan," je uvodoma za Sta-jerski tednik po izvolitvi povedal novi slovenski provinci-
alni minister p. Milan Kos, ki se zaveda, da prevzema odgovorno in zahtevno delo.
Za mesto ministra slovenske minoritske province se ne kandidira, kot je to običaj
Foto: Črtomir Goznik
P. Milan Kos, dosedanji gvardijan minoritskega samostana Ptuj, je novi provincialni minister slovenske minoritske province. Izvolili so ga na XII. rednem provincialnem kapitlju slovenske mi-noritske province sv. Jožefa, ki je potekal od 12. do 16. marca v minoritskem samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju.
v politiki. Provincialni minister se voli na kapitlju, ki ga obhajajo vsaka štiri leta. Vsi bratje, člani province, imajo možnost, da izberejo provin-ciala na tajnih glasovanjih. Mandat provincialnega ministra traja štiri leta in se lahko dvakrat ponovi. Po treh mandatih pa mora preteči vsaj eno obdobje, da je lahko ponovno izvoljen.
Kot provincialni minister bo moral p. Milan Kos čim pogosteje obiskovati brate, se z njimi srečevati, prisluhniti njihovim željam in potrebam, ker je le tako mogoče skupno načrtovati in usmerjati delo samostanov in celotne province. "Moje osnovno poslanstvo je služenje bratom, jim biti na voljo. Obenem pa tudi voditi in usmerjati duhovno celotno bratstvo, iskati smernice, ki naj bi bile navzoče v našem življenju."
Kot dosedanji gvardijan ptujskega minoritskega samostana ocenjuje, da je bilo sodelovanje z lokalnimi oblastmi dobro. Potekalo je v ustvarjalnem in konstruktivnem dialogu, iskanju skupnih možnosti za različne dejavnosti in programe v samostanu. Prepričan je, da bo tako tudi v bodoče. Želja celotne province pa je, da se rekonstrukcija minorit-ske cerkve z baročno fasado čim prej konča, da se uspešno zaključi tudi celovita obnova minoritskega samostana, da ta dobi vsebino, ki naj bi jo imel v prihodnje. Na prvem mestu je pastoralno delo, urediti jim je že uspelo prostore provici-ala, v nastajanju pa je zasebna glasbena šola, ki naj bi jo odprli že to jesen. Pričakujejo, da jih bo v teh prizadevanjih podprlo tudi ministrstvo za šolstvo in šport.
Videm • Čisto poseben dan šole
Na knjižni polici
Osnovnošolci so navdušili z opero
Videmska osnovna šola praznuje svoj praznik vsako leto na prvi pomladni dan. Letos se je ta uradno začel prejšnji ponedeljek zvečer in točno na ta dan so domači osnovnošolci pripravili resnično nekaj posebnega.
Za osrednjo proslavo v športni dvorani, ki je bila nabito polna, so namreč obiskovalcem in gostom odigrali čisto pravo otroško opero v dveh dejanjih na temo pravljice Janko in Metka. "Pravljice so del naše vsakdanjosti, saj nosijo v sebi vero vsakega človeka, da je življenje smisel-

no. Pravljica vzbuja veselje do življenja," so zapisali v vabilu in ob ogledu odlično pripravljene opere, ki je telovadnico spremenila v - za marsikoga že izgubljeni - pravljični svet, se je sporočilna vrednost vabila izkazala za povsem pravo.
Kot izvajalci so se izkazali:
t AL^^tó'm

Utrinek iz otroške opere videmskih osnovnošolcev Janko in Metka.




Videmska dvorana je bila premajhna za vse obiskovalce, ki so z zanimanjem spremljali dogajanje, nato pa nastopajoče nagradili z velikim aplavzom.
otroški in mladinski pevski zbor OŠ Videm, v vlogi Janka sta nastopila Alen Krajnc in Blaž Zemljak, v vlogi Metke Urška Ostroško, Aleksandra Širovnik in Eva Milošič, čarovnico sta odigrali Nastja Hab-janič in Biserka Selak, vilo pa Anja Kozel in Tea Horvat.
Orkester so sestavljali: Valentina Žitek, Mojca Šoste-rič, Mirjam Danilovič, Julija
Šenveter, Ana Murko, Julija Murko, Manuela Forstnerič,-Gregor Bedrač, Denis Godec in Barbara Trafela.
Številne goste, ki so odličen nastop pozdravili z navdušenim aplavzom, sta pozdravila tudi župan občine Friderik Bračič in ravnateljica Marija Šmigoc.
SM
Ptuj • Mestno gledališče Ptuj
V	četrtek premiera
V	Mestnem gledališču Ptuj so pripravili novo premiero. Gre za komedijo v dveh dejanjih, in sicer Michaela Frayna Tukaj. To bo prva slovenska uprizoritev.
Delo je prevedla Andreja Mikuž. Pod ptujsko predstavo pa se bodo podpisali: režiserka Ivana Djilas, dramaturg Rok Vilčnik, lektor Simon Šerbinek, scenografka Petra Veber, kostumografka Jelena Proković, za glasbo bo poskrbel Boštjan Gom-bač, igrajo pa: Dunja Zupa-nec, Aljoša Ternovšek in
Alenka Tetičkovič. Premiera bo v četrtek, 30. marca.
In o čem nova komedija govori? Gre za hudomušno zgodbo o mladem paru, ki najame tesno stanovanje z eno sobo in eno sitno sosedo, lastnico tega stanovanja. Oba se tako ljubita, da sta eno. Vendar ko pride do razporeditve pohištva v tem no-
vem gnezdecu, naenkrat nimata več enakega mnenja in stvari se pričnejo odvijati in premikati včasih po njegovo in včasih po njeno, a nikoli v zadovoljstvo obeh. Velikokrat ju iz njune zagate reši pod njima stanujoča lastnica, ki vedno znova nenajavljena prihiti motit idilo njunega nerazumevanja in jima z veseljem
začne razlagati svoje dvome v njuno uspešno skupno življenjsko pot.
Dramatik, prevajalec in novinar Michael Frayn je eden uspešnejših britanskih avtorjev, ki je za svoje delo že večkrat prejel prestižno lovoriko za najboljšo komedijo leta. Njegova besedila so bila tudi uspešno upodobljena na filmskem platnu in njegov zadnji film First and last je bil nagrajen z mednarodno nagrado Emmy Award. Piše tudi novele in eseje, pri njegovem prevajalskem delu pa so najbolj odmevni prevodi A. P. Čehova v angleški jezik, med drugim tudi Češnjev vrt, Tri sestre in Striček Vanja.
Fl
Cirkulane • KD se je predstavilo s komedijo
Zakonski vrtiljak
Premierna uprizoritev komedije Lesliea Stevensa Zakonski vrtiljak, ki so jo člani KD Cirkulane v domači večnamenski dvorani odigrali v sredini marca, je bila za gledalce brez dvoma dobrodošla poživitev po krajšem premoru dramske skupine.
Kot pravijo v skupini, so po pozitivnem odzivu gledalcev ponosni, da jim je uspelo uprizoriti dokaj zahtevno delo, ki je lahko težavno tudi za profesionalne igralce, kaj šele za amaterje. "Naši zvesti gledalci so nas nagradili z močnim aplavzom in nam s tem pokazali, da si želijo našega dela tudi v bodoče ter da romantične komedije razumejo prav tako dobro kot »burke« v narečju, kjer je smeha od začetka do konca.
KD sekcija Cirkulane
Komedija ima to prednost, da govori o problemih, s katerimi se srečujemo vsi dan za dnem. Je aktualna in nas prav tako nasmeje. Ob tem pa je še drobno zrno ironije, ki nas vselej rado privabi. Vsi igralci so se zelo potrudili in zaigrali posamezne like tako, kot jih je želel videti naš dolgoletni mentor in režiser g. Lojzek Matjašič. Prav njemu gre zahvala, da še vedno vztraja ter je pripravljen učiti in nam podajati bogate igralske izkušnje. Seveda pa ne smemo pozabiti tistih, ki se na odru ne vidijo, vendar brez njih predstave ne bi bilo. To so vsi, ki skrbijo za sceno, svetlobne in zvočne efekte, šepetanje," je po uspeli predstavi povedal Miro Lesjak in še dodal: "Ker nas to delo veseli, se želimo pokazati še drugemu občinstvu izven našega kraja, zato načrtujemo gostovanja tudi v sosednjih občinah."
SM, ML
Paulo Coelho Zahir
Ljubljana. V. B. Z., 2005
Brazilski pisatelj Paulo Coelho, rojen 1947 v Rio de Janeiru, je zaslovel z Alkimistom, s pravljico za odrasle, kjer je pastir, ki prečka puščavo; s tenkočutnim romanom Ob reki Piedri sem sedela in jokala, biblijsko zgodbo Peta gora, pripovedjo iz Ljubljane Veronika se odloči umreti in drugimi. V svetu je med najbolj branimi avtorji leposlovja, po branosti v slovenskem prostoru je v časovni usklajenosti s tem zapisom na šestindevetdesetem mestu. Študiral je pravo, pisal besedila za glasbo, največji njegovi strasti pa sta pisanje in potovanja. Piše zato, »ker kot fant ni znal igrati nogometa, ni imel avtomobila, ni imel velike žepnine, ni bil mišičast.« Roman Zahir je nastal pred dvema letoma v Parizu, Madridu, Barceloni, Amsterdamu in stepah Kazahstana. V iskanju ljubezni na poti usode je roman sestavljenka misli, motivov in besedilnih odlomkov iz različnih literarnih del, interneta, biblijskih dialogov, Castanede. Kritiki neusmiljeno udrihajo po njem (ga niso nikoli božali), kajti težko je sprejeti vsevetrovno filozofijo, metaforiko, prežeto z všečno ikonografijo, v ospredju kritike je po vsej verjetnosti jezik in stilna sredstva. Zahir pomeni v arabščini tistega, »ki je viden, prisoten, ki ga ni mogoče spregledati.« Roman je razprodan in preveden v petinštirideset jezikov. Zahir je bil povezava z vsem, kar seje prenašalo iz generacije v generacijo.
Esther Paulu greni življenje in ga uničuje. Prisilila ga je, da išče svoje sanje. Ko piše, črpa iz izvira, ki ga ne pozna. Ukvarjal se je z magijo in okultnimi vedami. Družil seje z ljudmi, za katere je verjel, da bodo odkrili skrivnosti nevidnega sveta. Okultizem niso edina vrata, ki vodijo v skrivnosti! Nasveti pridejo, ko si pripravljen. Človek mora vedeti, kdaj začeti in kdaj končati. Preselil se je v Pariz zaradi kavarnic in pisateljev, ki pa jih ni. Hoče biti ambiciozen, neodvisen in pošten, pred njim je boj za moč in življenje. Svet je zgrajen iz znanstev. Uči se iskanja uslug, kar poimenuje Banka uslug. Esther hoče postati vojna dopisnica. Ima vse, pa je nesrečna. Ljudje so nesrečni, čeprav pravijo, da se počutijo odlično. Delajo in čakajo na pokoj, kjer bodo imeli dovolj časa za sanje in potovanja. Esther je spoznala Mikha-ila, ko je iskala prevajalca. Borges pravi, da tega, kar enkrat vidimo ali česar se dotaknemo, nikoli nepozabi-mo. V Franciji nezvestobo po tihem občudujejo. Postal je dolgočasen in si zaradi Zahirja našel novo žensko. Sovraži Mikhaila, ker mu je ukradel ženo? Sovraštvo ne pelje nikamor. Bralci se bodo poistovetili z besedami iz njegove knjige. Občuti krivdo, ker ne napiše več, ker odlaša s pisanjem, si izmišljuje izgovore. Dan si zapolni tako: sprehod, klepet, kosilo, spanec, krivda. Pisatelj je samo zapisovalec. Mikhail je iz Kazahstana, dežele, kjer je morje izginilo, nuklearne bombe pa so pretresale planjave. Paulo ljubi Esther kot sebe, kljub temu da je na vojnem področju in da ga je zapustila. Ljubezen izvira iz različnih narav in se krepi z nasprotji. Ljubezen premika razum in ustvarjalnost. Najprej je razumel, potem pa nehal razumeti. Svet je nor! Ljudje fotografirajo zverinska dogajanja, ki so jih sami zagrešili. Zgodovina se bo spremenila, ko bomo lahko ljubezen uporabljali kot energijo. Esther se ukvarja s preprogami (Penelopa!) in poučevanjem francoščine. Mikhail hoče vrniti Zemlji Energijo Ljubezni. Človek se ponovno uči uporabljati svojo notranjo moč. Dva svetova sta. Eden je resničen, o drugem sanjamo. Božjastni mladenič sliši glasove in ve, kje je Esther. Paulo je bralec lastnih knjig. Energija in modrost se napajata iz vira, ki mu pravimo bog. V armenski restavraciji v Parizu si nastopajoči pripovedujejo zgodbe. Rimljani so določili širino tračnic. Razdalja je enaka na začetku, na sredini in na končni postaji usode. 143,5 cm širine. Za Marie ležijo odgovori o prihodnosti v preteklosti. Esther je iskala kraj, kamor se je skrila sreča. Ženska se v zakonu najbolj veseli opazovati svojega moškega, ko je. Je bila prometna nesreča znamenje, kot je napovedal Mikhail? Ljubezen je prasnov, iz katere je narejeno vesolje. »Umrl je, ko je bil še živ!« je izbral za svoj epitaf. Njegov pepel naj raztrosijo na poti v Compostelo. Božjastniki kot Mikhail so bili tudi Napoleon, Aleksander Veliki, Dante in mnogi pisatelji. Obstajata tako čas paranja, kot čas šivanja, za katerima ostanejo brazgotine. Tudi hipiji so na koncu končali v potrošniški družbi, ko so izgubili svoje simbole in ideale. V Kazahstanu je Paulo posvečen v imenu Gospe, stepe, modrosti. Esther ga je čakala kot Penelo-pa Odiseja, kot Romeo svojo Julijo, vodila kot Beatrice Danteja.
Vladimir Kajzovar
Foto: SM
Nogomet
Boleč poraz Drave; bo v sredo boljše
Stran 8
Rokomet
Ormožani uspešno »preplavali« Krko
Stran 8
Judo
Prehodni pokal ostal na Ptuju
Stran 9
Odbojka
Ptujčanke letos brez konkurence
Stran 9
Nogomet
Uspešni le Zavrčani v gosteh
Stran 10
Tenis
Naslov v zimski ligi za Nedog, s. p.
Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Boks • 20. profesionalni dvoboj Dejana Zavca
Dejanov zmagoviti pohod se nadaljuje
Foto: Črtomir Goznik
Dejan je v rubriko svojega nasprotnika, Avstrijca s čilskimi koreninami Joela Maya, dodal sedmi poraz v 42 dvobojih.
Nadaljevanje s strani 1.
Dejan je s svojim nasprotnikom, Čilencem z avstrijskim potnim listom Joelom Mayo (41 dvobojev, 35 zmag), stopil v ring kot predzadnji in takrat je završalo na tribuni, kjer smo bili zbrani slovenski navijači. Dejan, Dejan je odmevalo po dvorani in v tem stilu, samozavestno, je nastopil tudi naš boksar. Že v prvih dveh run-dah si je nabral rahlo točkovno prednost, v 3. rundi pa je svoje boksanje še stopnjeval in na Jo-elovem telesu so bili vedno bolj vidni sledovi dobro odmerjenih Dejanovih udarcev. Naš boksar je dobro nadaljeval tudi v nadaljevanju in po približno polovici šeste runde je sodnik v ringu dvoboj prvič ustavil in zahteval zdravniško pomoč za Čilenca, nekoliko kasneje pa je zaradi nadaljnjega krvavenja Joela Maya dvoboj dokončno prekinil. To je bil znak za veliko veselje v taboru Dejana Zavca, kmalu se je v njegovih rokah znašla tudi slovenska zastava, po dvorani pa je odmevala slovenska pesem.
Za našega šampiona, ki je s to zmago ubranil naslov medcelinskega prvaka v velterski kategoriji (do 66,6 kg) po verziji WBO, dodal pa mu je še isti naslov po verziji IBF, so nato sledili številni intervjuji, na koncu pa še dopinška kontrola. Po približno dveh urah se
je pridružil svojim navijačem,
dpHilp «r» Stfvilnp rp^titVp in
slikanja. Dobro razpoloženje smo prenesli v novinarsko in

Fntn- Hrtrimir (^nynik
Trenutek, ko je sodnik pred polno dvorano in številnim občinstvom pred TV-zasloni dvignil roko zmagovalca, Slovenca Dejana Zavca.
VIP središče, kjer je bila krepko čez polnoč še novinarska konferenca, ki sta se je udeležila tudi Dejanov trener Werner Kirsch in Ulf Steinforth, me-nedžer kluba SES, za katerega nastopa Dejan Zavec.
Dejan Zavec: »Na dvoboj sem bil dobro pripravljen, s trenerjem sva dobro preučila način
boksanja mojega nasprotnika in pripravila ustrezno taktiko; na samem dvoboju pa sem vsa navodila trenerja v celoti izpolnil. Boksal sem strpno in čakal na nasprotnikove napake, ki sem jih znal kaznovati. Žal mi je, da je prišlo do poškodbe mojega nasprotnika, ampak tudi to je sestavni del boksa;
tokrat se je zame dobro izteklo. Veliko so mi pomagali tudi slovenski navijači in bi se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvalil za vso podporo.«
Več o zakulisnem dogajanju in nadaljnji boksarski poti Dejana Zavca pa v petkovi številki Štajerskega tednika.
Jože Mohorič
Del skupine slovenskih navijačev Dejana Zavca, ki so v Oranien-
burgu bodrili našega šampiona.
Kolesarstvo • 12. dirka po poteh kralja Nikole
Radoslav Rogina za četrto zaporedno zmago
Kolesarji Perutnine Ptuj so pretekli teden nastopali na 12. etapni dirki po poteh kralia Nikole v Črni gori.
Kot v preteklih letih so tudi tokrat dominirali, saj jim je uspelo zmagati že četrtič zapored. »Bili smo najboljše rangirana ekipa na startu. Trasa dirke je bila zelo težka in nam je odgovarjala. Vzeli smo ekipo brez sprinterjev, saj nam ni preostalo drugega. Moram povedati, da so vsi kolesarji stoodstotno opravili svoje delo,« je po koncu povedal športni direktor Perutnine Ptuj Srečko Glivar.
Perutninarji so na štiridnevnem tekmovanju zraven zmage v skupnem seštevku odnesli tri etape ter majici za najboljšega hribolazca ter najboljšega po točkah na letečih in končnih ciljih. Najboljši posameznik je bil Radoslav Rogina, ki je zmagal v odločilni tretji etapi, prevzel majico vodilnega od klubskega kolega Mateja Stare-ta in je do konca dirke ni več snel. 26-letni Varaždinec, ki se je pred sezono vrnil na Ptuj, je bil ob koncu tudi lastnik vseh treh maiic. To ie no letu 2003
Foto: Črtomir Goznik
Matej Stare je v 2. etapi dosegel eno od treh etapnih zmag kolesarjev Perutnine Ptui v Črni gori.
njeeova drnea zmaea na tej dirki.
1/aA no ctvon« O
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga
Boleč poraz Drave; bo v sredo boljše?
Drava - Bela krajina
0:1 (0:1)
STRELEC: Grabič (40)
DRAVA: Dabanovič, Berko, Lunder, Šterbal, Emeršič, Gorinšek (od 66. Drevenšek), Tisnikar (od 46. Kelenc), Kro-naveter, Trenevski, Štromajer (od 78. Prejac), Chietti. Trener: Milko Đurovski.
Tretji zaporedni poraz Drave je boleč, vendar še bolj kot to skrbi brezvoljna, nepovezana oziroma slaba igra ptujskih nogometašev. Bela krajina si je tri točke na Ptuju zaslužila predvsem s pristopom, saj je Drava imela v drugem delu nekaj zrelih priložnosti, ki pa jih ni izkoristila.
Začetni pritisk domače vrste je obetal ugoden rezultat, vendar več kot ene obetavne akcije dravaši niso sestavili skupaj ves prvi polčas. V 11. minuti je za malo napetosti poskrbela trojka Chietti, Štromajer in Go-rinšek. Italijanski napadalec je pobegnil po levi strani in lepo našel v sredini Štromajerja, ki je takoj podalj šal žogo na desno stran do samega Gorinška, ki pa je iz desetih metrov nastreljal dobro postavljenega vratarja Saviča. Gostje so se nato dobro razporedili po igrišču ter bolj ali manj omrtvili ter kontrolirali igro. Aktivni Mujakovič je
Foto: Črtomir Goznik
Gorazd Gorinšek (Drava, beli dres) je imel najlepšo priložnost v 11. minuti.
v začetnem delu tekme preizkusil vratarja Dabanoviča, ko je z več kot 25 metrov sprožil pravo bombo. Negledljiv nogomet z obilico napak smo nato spremljali vse do odločilne 40. minute, ko je hitri Mejač prehitel domače obrambne igralce
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 21. KROGA: Drava - Bela krajina 0:1 (0:1), Domžale - HIT Gorica 1.1 (1:1), Koper - Nafta 2:0 (1:0), Primorje - Maribor Pivovarna Laško 0:3, CMC Publikum - Rudar Velenje 4:2 (0:0)
1. HIT GORICA	21	12	6	3	45:18	42
2. DOMŽALE	21	11	8	2	48:18	41
3. MARIBOR PIVO. LAŠKO	21	9	5	7	29.22	33
4. PRIMORJE	21	9	3	9	32:29	30
5. KOPER	21	9	3	9	27:29	30
6. CMC PUBLIKUM	21	9	3	9	25.29	30
7. NAFT	21	9	2	10	28:29	29
8. DRAVA	21	8	3	10	22:31	27
9. BELA KRAJINA	21	5	7	9	18:35	22
10. RUDAR VELENJE	21	2	4	15	14:48	10
na desni strani in s strani odlično streljal, njegov strel je Daba-novič odbil v polje do samega Grabiča, ki mu ni bilo težko potisniti žoge v prazno mrežo s približno osmih metrov. Žvižgi gledalcev so povedali vse o igri Drave v prvem delu.
Po odmoru so domači ponovno takoj pritisnili, vendar neutrudni Dolenjci so še naprej spretno prekinjali slabo organizirane napade Drave. Vezna vrsta je sila težko prenesla žogo do napadalcev, prav tako pa Gorinšek in Kelenc nista uspevala prebiti bokov in s tem povzročati večjih težav v obrambni vrsti Bele krajine. Mladinski reprezentant Krona-veter se je v drugem polčasu malo prebudil, ko je najprej streljal z 20 metrov, nato pa je zapravil najlepšo priložnost na tekmi, ko mu je Chietti idealno
podal z desne strani, vendar je tudi njegov drugi poizkus iz bližine izvrstno obranil Savič. Gostje so se v zadnjih dvajsetih minutah le še organizirano branili in dobro pokrivali domače igralce v polju, ki so igrali brez pravega navdiha oziroma idej. Tako so bolj na silo proti koncu tekme skušali izid izenačiti in še najbližje zadetku je bil po strelu iz kota Trenevskega obrambni igralec Berko, ki je z glavo streljal iz bližine čez vrata. Tik pred koncem srečanja neodločnosti Šterbala ni izkoristil Mujakovič, saj se je sam znašel pred Dabanovičem, a je streljal malo mimo desne vratnice.
Taktično je Bela krajina presenetila Dravo, vendar to ne sme biti razlog za porazno predstavo Drave, predvsem pa za neučinkovitost napadalcev. Kritično lahko ocenimo tudi pristop in borbenost ptujske ekipe, ki bo morala jutri proti Domžalam igrati za nekaj razredov bolje, če želi osvojiti kakšno točko in s tem ostati v stiku z ekipami iz sredine prvenstvene lestvice.
Milko Durovski (trener Drave): »Prvi polčas smo igrali katastrofalno. Nismo pokazali prave želje, hkrati pa nas je po celem igrišču dobro pokrivala ekipa Bele krajine. V drugem polčasu smo imeli kar nekaj priložnosti, vendar je očitno, da zelo težko dajemo zadetke, saj naši napadalci niso v formi.«
David Breznik
Tekme 22. kroga bodo odigrane že v sredo, 29. 3., nogometaše Drave pa čaka naslednja zahtevna preizkušnja. Na Mestnem stadionu na Ptuju bodo gostili drugouvrščeno ekipo Domžal. Tekma se bo pričela ob 16.30 uri.
Rokomet • 1. A SRL (moški, ženske)
Ormožani uspešno »preplavali« Krko
1. A SRL MOŠKI
REZULTATI 21. KROGA: Krka - Jeruzalem Ormož 24:34 (13:12), Celje Pivovarna Laško - Gorenje 33:30 (18:14), Slovan - Gold club 30:29 (14 :12), Trimo Trebnje - Prevent 31:28 (13:16), Termo - Ribnica Riko hiše 32:31 (16.15). Cimos Koper - Rudar EVJ Trbovlje bo odigrano 28. 3.
1. CELJE PIVO. LAŠKO 21	19	1	1	39
2. GORENJE 21	15	0	6	30
3. TRIMO TREBNJE 21	13	2	6	28
4. GOLD CLUB 21	13	1	7	27
5. PREVENT 21	10	2	9	22
6. JERUZALEM ORMOŽ 21	10	0	11	20
7. CIMOS KOPER 20	9	1	10	19
8. RUDAR EVJ RBOVLJE 20	7	3	10	17
9. RIBNICA RIKO HIŠE 21	6	5	10	17
10. SLOVAN 21	4	5	12	13
11. TERMO 21	4	2	15	10
12. KRKA 21	2	4	15	8
Krka - Jeruzalem 24:34 (13:12)
JERUZALEM: G. Čudič (17 obramb), Cvetko (2 obrambi), Dogša; Blažević 11 (5), Ivanuša 2, Bezjak 4, Hrnjadović, Potoč-njak, Belšak 8 (1), Korez, Kora-žija 9, Bogadi, Grizolt, Hebar. Trener: Saša Prapotnik.
Alen Blaževič (Jeruzalem Ormož) je v Novem mestu dosegel 11 zadetkov.
Tudi v Novem mestu so "je-ruzalemčki" nadaljevali uspešno serijo v drugem delu prvenstva in zabeležili četrto zmago
v peti tekmi. Zmaga je še toliko slajša, saj je dosežena v osrčju Dolenjske, kjer so do sedaj Ormožani le leta 2002, takrat
še v 1. B-ligi, osvojili točko. No-vomeščani so tekmo pričeli bolje in kaznovali vse napake gostov, ki jih je bilo v prvem polčasu kar precej. Tako je Krka v 16. minuti povedla z 9:5. V golu domačinov je blestel Medved, ki je razorožil prvega slovenskega ostrostrelca Koražijo, na drugi strani pa ni blestel vratar vinarjev Čudič.
V drugem polčasu je igra v obrambi Jeruzalema ostala na visokem nivoju, začel je delovati napad, v golu je zablestel Ču-dič, na tribuni številni ormoški navijači in četa trenerja Saše Prapotnika je s serijo 5:0 v 37. minuti povedla 19:14. Do konca tekme gostje niso popuščali in sedem minut pred koncem tekme je pisalo na semaforju neverjetnih 30:19 zaJeruzalem. V končnici tekme so dobili priložnost še mladi rokometaši, ki so obdržali visoko prednost in veselje ob veliki zmagi se je pričelo. V soboto v Ormožu gostujejo državni prvaki Celjani. Verjamete v čudeže? Pridite na Hardek.
UK
Nogomet • 2. SNL
Kidričani izgubili točki
■ ■ ^t
REZULTATI 16. KROGA: Dravinja Duol - Aluminija 1:1 (0:0), Factor - Zagorje 4:0 (1:0), Livar - Svoboda 2:1 (2:0), Krško - Supernova Triglav 0:2 (0:0), Tinex Šenčur - Koroška Dravograd 2:1 (1:0).
1.	DRAVINJA DUOL 16 10 4 2 31:16 34
2.	SUP. TRIGLAV 16 6 7 3 20:11 25
3.	FACTOR 16 7 4 5 18:16 25
4.	KRŠKO 15 6 6 3 19:16 24
5.	ALUMINIJ 16 6 6 4 18:14 24
6.	ZAGORJE 16 5 5 5 16:20 20
7.	TINEX ŠENČUR 16 4 6 5 18:24 18
8.	LIVAR	16 4 5 7 18:21 17
9.	SVOBODA 15 3 2 10 12:15 11
10.	DRAVOGRAD -3 15 2 5 8 14:31 8
Dravinja Doul -Aluminij 1:1 (0:0)
STRELCA: 0:1 Đakovič (52), 1:1 Vodopivec (88)
ALUMINIJ: Pridigar, Čeh, Topolovec, Tomažič - Šeruga, Mlinarič, Vrenko, Kuserbanj (od 73. Hertiš), Dončec, Etero-vič, Đakovič (od 67. Dugolin), Veselič (od 60. Fridauer). Trener: Edin Osmanovič.
Vodeče moštvo v 2. SNL Dravinja iz Slovenskih Konjic je optimistično pričakalo Ki-dričane. Obe ekipi sta v prejš-
njem krogu slavili zmage, zato so bila pričakovanja na obeh straneh velika. Samo srečanje je bilo zanimivo, nogometaši so se trudili in igrali borbeno; lahko bi rekli tipična prvenstvena tekma. V prvem polčasu so nogometaši Aluminija imeli dve priložnosti, ki sta jih zamudila Eterovič in Đakovič, nekaj poizkusov pa je bilo tudi s strani domačinov.
V začetku drugega polčasa so nogometaši Aluminija povedli. V 52. minuti je prosti strel z desne strani izvajal Đakovič. Veliko igralcev v domačem kazenskem prostoru je skočilo proti žogi, ki pa je na veselje gostujoči nogometašev obtičala za hrbtom domačega vratarja. Kot se to ponavadi zgodi, je sledil pritisk domačih, ki pa so v 74. minuti imeli nekaj sreče, saj bi lahko sodnik Perič pokazal na belo točko po igranju enega obrambnega igralca Dra-vinje z roko. Domačini so srečno izenačili dve minuti pred koncem tekme, strelec zadetka Vodopivec je spretno potisnil žogo za hrbet Pridigarja.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Denis Topolovec (Aluminij, rdeči dres)
Rokomet • 1. B SRL
Gorišnica razočarala
REZULTATI 18. KROGA: Velika Nedelja - MIP Gorica Leasing Gorica 39:31, Cerklje - Gorišnica 34:30, Sevnica - Sviš 20:28, Mitol Sežana - Atom Krško 35:35, Istrabenz plini Izola - Dol TKI Hrastnik 35:31, Dobo-va - Pekarna Grosuplje 29:27
1. VELIKA NEDELJA	17	13	2	2	28
2. SVIŠ	18	13	2	3	28
3. DOBOVA	18	12	3	3	27
4. SEVNICA	18	9	3	6	21
5. DOL TKI HRASTNIK	18	10	1	7	21
6. ATOM KRŠKO	18	6	8	4	20
7. MIP GORICA LEASING18		8	4	6	20
8. ISTRABENZ P. IZOLA	18	8	3	7	19
9. PEKAR. GROSUPLJE	17	5	1	11	11
10. GORIŠNICA	18	5	0	13	10
11. MITOL SEŽANA	18	3	1	14	7
12. CERKLJE	18	1	0	17	2
Velika Nedelja -MIP Gorica Leasing 39:31 (19:13)
V. NEDELJA: Kovačec (16 obramb), Klemenčič (2 obrambi), Preac; Mesarec, Kukec 2, Cvetko, Hanželič 6, Krabonja 2, Planinc 13 (5), Kokol 1, Ivančič 10 (1), Vrečar 1 (1), Korpar 2, Kumer 2. Trener: Ivan Hrupič.
Velika Nedelja je brez večjih težav prispela do nove prvenstvene zmage proti gostom iz Nove Gorice. Že od samega začetka kar precej nervozne tekme (obe ekipi skupaj kar 28 minut izključitev) so Ne-deljčani držali vse niti igre v
svojih rokah, čeprav so že sredi prvega polčasa ostali brez poškodovanega Kukca (poškodba kolena). Slednjega sta v zunanji liniji izjemno zamenjala razpoložena Planinc in Ivančič, ki sta skupaj zadela kar 23-krat.
UK
Cerklje - Gorišnica 34:30 (15:16)
GORIŠNICA: T. Valenko, Šterbal, M. Kelenc, D. Kelenc 2, Zorli, Štorman 1, Žuran 10, Lozinšek 1, Sok 2, Halilovič 5, Pisar 9, Petek, Bratuša. Trener: Marjan Valenko.
Rokometaši Gorišnice so si od srečanja proti zadnjeu-vrščeni ekipi Cerkelj obetali pozitiven rezultat, čeprav niso mogli računati na Buzetija in Vinceka.
Do 40. minute je bil rezultat izenačen, nato pa so rokometa-ši Cerkelj z delnim izidom 5:0 prišli do vodstva 24:20. Goriš-ničani so seveda želeli uloviti priključek, uspeli so se domačinom približali na dva zadetka zaostanka, nato pa so v preveliki želji naredili preveč napak in domačini so jih kaznovali z zadetki iz protinapadov ter na koncu slavili svojo prvo zmago v prvenstvu.
Danilo Klajnšek
Judo • 19. mednarodni pokal Ptuja
Prehodni pokal ostal na Ptuju
Foto: Sebi Kolednik
Ekipa JK Drava je na turnirju na Ptuju osvojila ekipno 1. mesto.
Ptuj, Športna dvorana Center, 25. in 26. marec 2006. V zelo dobri organizaciji Judo kluba Drava iz Ptuja se je končalo letošnje tekmovanje v judu za Pokal Ptuja. Tekmovanje, ki šteje za slovenski pokal, je v soboto odprl predsednik JZS Bogdan Ga-brovec, pozdravni nagovor udeležencem prvenstva pa sta namenila predsednik organizacijskega odbora Pokala Ptuja prof. Vlado Čuš in direktor Športnega zavoda Ptuj prof. Simon Starček.
Na blazine je v dveh dneh stopilo kar 351 tekmovalcev in tekmovalk iz večine slovenskih klubov in držav Italije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Češke, Poljske in Romunije, ki so prikazali kakovostne dvoboje tako v konkurenci mlajših kot starejših judoistov in judoistk.
Prvi dan tekmovanja so ekipne naslove osvojili pri deklicah JK Lendava, pri mlajših dečkih JK Murska Sobota, pri starejši dečkih JK Oplotnica, pri kadetih JK Impol ter pri kadetinjah JK Sankaku. Drugi dan tekmovanja so nastopali mladinci in mladinke in domačinom je uspelo osvojiti prvo mesto pri mladincih. Vseekipno je v dveh dneh največ točk zbral domači JK Drava Ptuj 129 točk, drugo mesto JK Šiška 106 točk in tretje mesto JK Murska Sobota 106 točk. Četrto mesto je osvojil JK Železničar, peto mesto pa je osvojila reprezentanca Romunije.
Domači JK Drava je drugi dan tekmovanja nadoknadil zaostanek iz prvega dne, kar je pomenilo, da se prehodni pokal po šestih letih vrača na Ptuj. Pri domačinih so med mladinci nastopali tudi vsi reprezentanti in dosegli tri zmage in nekaj vidnejših uvrstitev. Med mladinkami je zmagala Lea Murko do 78 kg,
med mladinci pa Rok Tajh-man do 73 kg in Sašo Širec do 100 kg.
Najboljši tekmovalec prvenstva je bil Rok Tajh-man (JK Drava Ptuj), ki je
dejal: »Moja kategorija je bila med mladinci tudi najkonku-renčnejša in z vsemi zmagami za ippon sem bil izbran za najboljšega tekmovalca, kar potrjuje mojo pripravljenost in mi daje vzpodbudo za naprej. Ta zmaga mi bo potrdila reprezentančne nastope, na katerih bom poskušal doseči letošnji cilj, to je uvrstitev na mladinsko SP v Dominikanski republiki.«
»Judo ima kot eden redkih športov zraven storilnostne komponente velik poudarek na etiki in kulturi vadečih. Verjetno je tudi iz tega razloga in kot olimpijski šport dobil mesto v šolskem programu ter v programu tekmovanj v osnovni iz srednji šoli ter na univerzi. Zavedajoč se pomena športa mladih smo v Judo klubu Drava pred 19 leti začeli tekmovanje za Pokal Ptuja, namenjeno mlajšim starostnim selekcijam od 6. do 20. leta. S tekmovanjem smo uspeli tako po organizacijski kot tekmovalni plati. Vseekipno prvo mesto in ekipna zmaga pri mladincih ter 15 medalj med posamezniki je več kot odličen rezultat. Letošnja udeležba 8 držav je rekordna in že tradicionalno dobivamo pohvale, da je naš turnir med najbolje organiziranimi v srednjeevropskem prostoru, s čimer se približujemo želenemu cilju, da Pokal Ptuja ob 20. obletnici postane ena izmed tekem Evropskega pokala. Zahvaljujem se vsem članom organizacijskega odbora, sponzorjem, Judo zvezi Slovenije, gledalcem in gostom, ki so nam stali ob strani,« je po končanem prvenstvu dejal prof. Vlado Čuš.
Sebi Kolednik
Foto: Sebi Kolednik
Rok Tajhman (JK Drava, desno) med finalno borbo
19. Pokal Ptuja v judu
Rezultati: mlajši dečki: -30
kg: 5. Sašo Horvat (JK Drava Ptuj); -35 kg: 2. Matic Horvat, 5. Jože Tašner (oba JK Drava Ptuj); -50 kg: 3. Uroš Gomilšek (JK Gorišnica); -55 kg: 3. Vid Fras (JK Drava Ptuj).
mlajše deklice: -52 kg: 3. Tanja Kociper (JK Gorišnica), -63 kg: 2. Anja Petek (JK Go-rišnica).
STAREJŠI DEČKI: -42 kg: 5. Jure Božičko; -50 kg: 5. Matjaž Škerget; -55 kg: 3. Tilen Vido-vič, -73 kg: 2. Damjan Ljubec (vsi JK Drava Ptuj).
KADETI: -50 kg: 2. Klemen Verhovnik (JK Impol), 5. Jure Božičko (J K Drava Ptuj); -55 kg: 1. Alen Pulko, 3. Žiga Pristovnik (oba JK Impol); -60 kg: 3. Božo Skela (JK Impol), 5. Branko Kralj (JK Gorišnica); -66 kg: 1. Rene Brdnik (JK Impol); -81 kg: 1. Gregor Krajnc (JK Duplek), 2. Andrej Čuš, 3. Bojan Ljubec, 3. Damjan Ljubec (vsi JK Drava Ptuj); +90 kg: 1. Nejc Kučan (JK Impol).
KADETINJE: -63 kg: 3. Anja Petek (JK Gorišnca); -70 kg: 2. Urška Urek, 5. Sanja Jerenko (JK Drava Ptuj).
MLADINCI: -60 kg: 3. Jan Belšak (JK Drava Ptuj); -66 kg: 5. Danijel Janžekovič (JK Drava Ptuj), -73 kg: 1. Rok Tajhman (JK Drava Ptuj); -81 kg: 3. Uroš Tajhman, 3. Rok Murko, 5. Andrej Čuš (JK Drava Ptuj); -90 kg: 2. Žiga Unuk (JK Impol); -100 kg: 1. Sašo Širec (JK Drava Ptuj); +100 kg: 1. Mitja Jenuš (JK Železničar).
mladinke: -48 kg: 3. Ines Jurša (JK Drava Ptuj); -63 kg: 5. Urška Skela (JK Impol); -78 kg (št. tekmovalk: 2): 1. Lea Murko (JK Drava Ptuj).
Kolesarstvo • 12. dirka po poteh kralja Nikole
Rogina za četrto zaporedno zmago
Radoslav Rogina (KK Perutnina Ptuj, v sredini) je zmagal na dirki v Črni gori.
Foto: Marjan Kelner
Nadaljevanje s strani 7.
Slovencem je uspelo zmagati vse štiri etape. Na uvodni je bil najuspešnejši kolesar druge slovenske ekipe, Save iz Kranja, Grega Bole, drugo in četrto pa sta ciljno črto kot prva prečkala perutni-narja Matej Stare in Mitja Mahorič. Velik korak k četrti lovoriki so Ptujčani naredili v drugi etapi od Bara do Budve v dolžini 148 km. Takrat je v ospredju v cilj pripeljala skupina devetih, v kateri so bili kar štirje Ptujčani, zraven zmagovalca etape Stareta in skupnega zmagovalca Rogi-ne še Mahorič in Golčer. Zaradi velike številčne premoči na vodilnih mestih so bili praktično vsi v igri za končno zmago in so veliko lažje kontrolirali potek dirke. Veliko dela za ekipo sta opravila Massimo Demarin in Andrej Omulec, ki sta bila aktivna na čelu glavnine v prvih delih etap. Odločitev o končnem zmagovalcu je padla v zadnjih kilometrih sobotnega dne. Rogina in Bolgar Koev sta si na zadnjem, 30 km dolgem vzponu pred ciljem prikolesarila več kot minuto prednosti pred zasledovalci in po kratkem spustu sama prišla v cilj. Koev je takrat za vodilnim zaostajal le za devet sekund, razlika pa je ostala nespremenjena vse do konca dirke. Mahorič je z zmago zadnji dan le še potrdil tretje mesto v skupnem seštevku. V
konkurenci ekip je bila prav tako najboljša Perutnina Ptuj, druga je bila kranjska Sava,
tretja pa poljska ekipa Legia-
Bazyliszek.
Uroš Gramc
12. dirka po poteh kralja Nikole, 2.2 UCI
Četrtek, 1. etapa: Herceg Novi-Bar, 147 km
1.	Grega Bole (Slo), Sava, 3:16.16
2.	Bartlomiej Matysiak (Pol), Legia-Bazyliszek
3.	Devis Miorin (Ita), Team Endeka 7. Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj
9.	Dejan Vračič (Slo), BK Loborika, vsi isti čas Petek, 2. etapa: Bar-Budva, 148 km
1.	Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj, 3:41.36
2.	Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj
3.	Devis Miorin (Ita), Team Endeka
4.	Jaroslaw Welniak (Pol), Legia-Bazyliszek
5.	Stanislav Kozubek (Češ), PSK Whirlpool Hradec Kralove
6.	Davide Bragazzi (Ita), Team Endeka
7.	Jure Golčer (Slo), Perutnina Ptuj
8.	Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj Sobota, 3. etapa: Budva-Cetinje, 158 km
1.	Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj, 4:31.35
2.	Vladimir Koev (Bul), Hemus 1896-Berneschi, +0.01
3.	Valter Bonča (Slo), Sava, +1.05
5. Mitja Mahorič (Slo), Perutnina, +1.13
7.	Jure Golčer (Slo), Perutnina Ptuj, +1.17
8.	Grega Bole (Slo), Sava, +1.26
10.	Dejan Vračič (Slo), BK Loborika, isti čas Nedelja, 4. etapa: Cetinje-Cetinje, 161 km
1.	Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, +4:20.46
2.	Grega Bole (Slo), Sava +0.14
3.	Devis Miorin (Ita), Team Endeka
4.	Petar Panayotov (Bul), KK Nessebar
5.	Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj
6.	Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj
7.	Gašper Švab (Slo), Sava, vsi isti čas Skupni seštevek
1.	Radoslav Rogina (Hrv), Perutnina Ptuj, 15:50.11
2.	Vladimir Koev (Bul), Hemus 1896-Berneschi, +0.09
3.	Mitja Mahorič (Slo), Perutnina Ptuj, +1.03
6.	Matej Stare (Slo), Perutnina Ptuj, +1.31
7.	Jure Golčer (Slo), Perutnina Ptuj, +2.01
9.	Grega Bole (Slo), Sava, +2.15
11.	Valter Bonča (Slo), Sava, +2.37
Odbojka • 2. DOL (ž, m)
Ptujčanke letos brez konkurence
REZULTATI 20. KROGA: Pomaranča bar Ptuj - ŽOK Kočevje 3:0, Comet Zreče - Broline Kamnik 0:3, Braslov-če - Partizan Škofja Loka 0:3, Aliansa Šempeter - Čulum, s. p., Valšped 3:0, Ecom Tabor - Prevalje 0:3, Mislinja - Formis Bell 3:1
1. POMARANČA BAR PTUJ	20	19	1	57
2. ŽOK KOČEVJE	20	14	6	43
3. PREVALJE	20	14	6	43
4. BROLINE KAMNIK	20	14	6	42
5. COMET ZREČE	20	14	6	40
6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA	20	10	10	31
7. MISLINJA	20	8	12	25
8. FORMIS BELL	20	8	12	23
9. ALIANSA ŠEMPETER	20	8	12	22
10. ECOM TABOR	20	6	14	17
11. ČULUM S.P. VALŠPED	20	4	16	10
12. BRASLOVČE	20	1	19	8
ZOK Pomaranča bar Ptuj - ZOK Kočevje 3:0 (11, 12, 18)
ŽOK Pomaranča bar Ptuj:
Lorber, Cvirn, Robič, Draško-vič, Bilanovič, Andjelkovič, Vi-dovič, Švajger, Kos, Ljubec
Ptujčanke so v predzadnjem krogu prvenstva v domači dvorani z najvišjim možnim izidom premagale četrtouvr-ščeno ekipo iz Kočevja. S to zmago so se dostojno poslovile od domačega občinstva, ki jim je pomagalo, da ligaško
tekmovanje končujejo na prvem mestu.
»Pomaranče« so še enkrat dokazale, da v letošnji sezoni nimajo dostojnih tekmic, ekipa Kočevja ni bila nobena izjema. Kočevke so se nekoliko upirale le v tretjem nizu, ko so pri Ptujčankah dobile mlajše igralke.
Do konca prvenstva ostaja le še eno srečanje, ptujske odbojkarice pa imajo pred zasledovalnima ekipama iz Kamnika in Prevalj neverjetnih 15 točk prednosti, kar jih uvršča neposredno v prvo ligo. Pre-
hod pa bo morala potrditi uprava kluba.
UG
2. DOL MOŠKI
REZULTATI 20. KROGA: Svit - Pri-go Brezovica 3:0, Partizan Fram -Astec Triglav 1:3, Hoče - SIP Šempeter 1:3, Logatec - MOK Kočevje 3:0, Kekooprema Žužemberk - Telemach Žirovnica 1:3, TAB Mežica - Termo Lubnik 0:3
1.	ASTEC TRIGLAV 21 18 3 54
2.	LOGATEC	21 16 5 51
3.	SVIT	21 16 5 48
4.	PRIGO BREZOVICA 21 16 5 45
5.	TERMO LUBNIK 21 15 6 42
6.	PARTIZAN FRAM 21 9 12 27
7.	SIP ŠEMPETER	21 8 13 27
8.	TELEMACH ŽIROVNICA 21 8 13 24
9.	KEKOOPR. ŽUŽEMBERK 21 8 13 23
10.	TAB MEŽICA	21 7 14 20
11.	MOK KOČEVJE 21 5 16 17
12.	HOČE	21 0 21 0
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga
Uspešni le Zavrčani
v ■
3. SNL - VZHOD
REZULTATI 15. KROGA: Tišina
-	Zavrč 0:1, Tehnostroj Veržej - Ho-iermuos Ormož 4:1, Šmarje pri Jelšah
-	Pohorje 3.1, Kovinar Štore - Pa-ioma 1:0, Stojnci - Črenšovci 0:1, Železničar - Maiečnik 1:2, Mura 05
-	Beltinci 1:0.
1.	KOVINAR ŠTORE 15 10 4 1 32:6 34
2.	PALOME 15 9 3 3 31:12 30
3.	MURA 05 15 9 3 3 31:12 30
4.	ČRENŠOVCI 15 9 2 4 19:15 29
5.	ZAVRČ 15 8 4 3 26:13 28
6.	POHORJE 15 6 4 5 21:17 22
7.	MALEČNIK 15 6 3 6 23:22 21
8.	STOJNCI 15 6 2 7 23:26 20
9.	ŠMARJE PRI J. 15 5 4 6 16:22 19
10.	ŽELEZNIČAR 15 5 3 7 23:20 18
11.	TEH. VERŽEJ 15 5 2 8 19:27 17
12.	TIŠINA 15 3 2 10 17:28 11
13.	HOL. ORMOŽ 15 2 5 8 16:30 11
14.	BELTINCI 15 1 1 13 9:46 4 Svoj nogometni ples so pričeli tudi tretjeligaši v vzhodnem delu Slovenije. V prvem krogu je bilo kar zanimivo in razburljivo. Od ligašev iz našega področja je edino zmago dosegel Zavrč, in to na gostovanju v Tišini. Za veselje je (spet) poskrbel najboljši strelec Zavrča Matej Golob. To je pomembna zmaga nogometašev Zavrča pred naslednjo tekmo, ko v Zavrču gostijo ekipo Mure 05. Ormoški gradbeniki so izgubili v Veržeju, poraz s tremi zadetki razlike pa je slaba popotnica za spomladanski del prvenstva. Dokaj nesrečni poraz so doživeli nogometaši Stojncev, ki so kot domačini nastopili v Dornavi. Samo dve minuti sta jih ločili od vsaj točke, vendar niso vzdržali in prejeli zadetek. Tako so gostje iz Črenšovcev na koncu le izkoristili številčno premoč na igrišču, saj je v 50. minuti bil izključen nogometaš Stojncev Habrun. Derbi kroga so dobili nogometaši vodečega Kovinarja iz Štor, ki so slavili minimalno zmago in resno napovedali kandidaturo za naslov prvaka.
TIŠINA - ZAVRČ 0:1 (0:1)
STRELEC: 0:1 Golob (24) ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec,
Matej Rumež (Stojnci)
Zdelar, Lenart, Meznarič, Črnko, M. Kokot, Korez (od 90. S. Kokot), Sluga, Poštrak (od 80. Fridl). Trener: Miran Emeršič.
TEHNOSTROJVERŽEJ-HOLERMUOS ORMOŽ 4:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Puhar (28), 2:0 Puhar (32), 2:1 Sladojevič (40), 3:1 Pučko (71), 4:1 Sunčič (87)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Fijavž, Jurčec, Sladojevič, Bezjak, Zadravec, Jerebič (od 84. Velečič), Zidarič (od 46. Piberč-nik), Lesjak, Borut Prapotnik (od 72. Boris Prapotnik), Govedič. Trener: Drago Posavec.
STOJNCI - ČRENŠOVCI 0:1
(0:0)
STRELEC: 0:1 Virag (89) STOJNCI: Grabrovec, Rižnar, Rumež, Janžekovič, Vilčnik (od
76. Horvat), Habrun, Milošič, Hertiš (od 56. Pernek), Murata, Žnidarič, Gaiser. Trener: Miran Klajderič.
ŠTAJERSKA LIGA
REZULTATI 15. KROGA: Opiotnica - Dornava 3:1, Šentjur - Zreče 1:0, Get Power Šampion - Gerečja vas Unukšped 4:1,Bistrica - Rogatec 2:3. ČETRTEK, 27. 4.: AJM Kungota - Peca; SREDA, 10. 5: Šentilj Jarenina - Teh-notim Pesnica, Šoštanj - Brunšvik.
1.	MU ŠENTJUR	15	10	4	1	36:14	34
2.	ŠOŠANJ	14	10	1	3	34:15	31
3.	ZREČE	15	7	3	5	27:16	24
4.	ŠENTILJ -JAR.	14	6	5	3	21.18	23
5.	OPLOTNICA	15	7	2	6	24:27	23
6.	AJM KUNGOTA	14	8	4	4	25:20	22
7.	PECA	14	7	0	7	17:21	21
8.	TEH. PESNICA	14	6	1	7	22:24	19
9.	GEREČJA VASU.	15	4	4	7	11:17	16
10.	ROGATEC 15 4 4 7 22:28 16
11.	DORNAVA 15 5 1 8 16:26 16
12.	BRUNŠVIK 14 4 3 7 20:27 15
13.	GET POWR 15 4 2 9 27:28 14
14.	BISTRICA 15 4 2 9 21:44 14 Z odigranimi štirimi tekmami
so s spomladanskim delom prvenstva krenili tudi nogometaši v Štajerski ligi. Žal pa ta prvi krog ni bil uspešen za ekipe z našega področja, saj so vsi trije (Gerečja vas Unukšped, Bistrica in Dorna-va) izgubili srečanja. Nogometaši iz Gerečje vasi so izgubili v Celju, kjer so domačini po šestdesetih minutah vodili 3:0. Dornavčani so izgubili v Oplotnici, čeprav je bilo po prvem polčasu še neodločeno. Razburljivo je bilo tudi v Slovenski Bistrici, kjer so gostje iz Rogatca že v peti minuti vodili z 0:2, nato pa so Bistričani, kljub temu, da so v 23. minuti ostali brez Freliha, uspeli izid izenačiti. Številčno premoč so gostje izkoristili v drugem polčasu, ko so v 67. minuti dosegli zmagoviti zadetek.
GET POWER ŠAMPION -GEREČJA VAS UNUKŠPED 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Lazičič (12), 2:0 Omanovič (54), 3:0 Matič (60), 3:1 Novak (71), 4:1 Kos (79)
GEREČJA VAS: R. Kaisesber-ger, Sagadin, Horvat, Ciglar, Petek, B. Kaisesberger, Debevec, Sel (od 46. Kokol), Novak, Rozman, Vidovič. Trener: Ivan Ornik.
BISTRICA - ROGATEC 2:3 (2:2)
STRELCI: 0:1 Firer (2), 0:2 Mordej (5), 1:2 Jelenko (31), 2:2 Jelenko (43), 2:3 Firer (67)
BISTRICA: Danilovič, Frelih, Modrič, Mlinar, Robar, Dragič (od 46. Tkavc), Jelenko, Stegne, Poljanec (od 75. Hajšek), Obrov-nik, Plevnik (od 46. Simončič). Trener: Marjan Pečnik.
OPLOTNICA - DORNAVA 3:1
(1:1)
STRELCI: 1:0 Kavc (3), 1:1 D. Novak (35), 2:1 Vrhovšek (63), 3:1 Vrhovšek (89)
DORNAVA: Gomboc, Jurič, Makovec, Belšak, Ratek, Jambri-ško, Serdinšek (od 54. Golob), Šuen (od 20. Kokol), Kurbus, D. Novak, R. Novak. Trener: Metod Veble.
Danilo Klajnšek
Atletika • Svetovno dvoransko veteransko prvenstvo
Veterana Prstec in Komel v Linzu
Prejšnji teden je v Linzu v Avstriji potekalo svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki za veterane. Odlično organiziranega tekmovanja, ki je trajalo šest dni, se je udeležilo več kot pet tisoč veteranov iz približno osemdesetih držav. Na prvenstvu sta
barve Slovenije zastopala tudi dva člana Atletskega kluba Keor Ptuj Miki Prstec, dvakrat najboljši športnik Ptuja in nekdanji balkanski prvak v teku na 400 metrov, ter Branimir Komel. Oba sta tekmovala po svojih najboljših močeh, nastop pa je bil
priprava za pomembne nastope, ki sledijo v poletni sezoni.
Prstec se je odločil za nastop v peteroboju, naporni in zahtevni atletski disciplini, na koncu pa je v svoji starostni kategoriji (od 45 do 50 let) zasedel petnajsto mesto. Lahko bi bilo še bolje, če se ne
Miki Prstec med tekmovanjem v skoku v višino
bi v četrti disciplini lažje poškodoval. Potem ko je preskočil 153 centimetrov v višino, ni hotel več tvegati resnejše poškodbe, zato je prekinil tekmovanje, zadnjo disciplino, tek na 1000 metrov, pa je izpustil. Vse do odstopa je kazalo, da se bo uvrstil okoli desetega mesta, saj je na 60 metrov z ovirami tekel 10,66 sekunde, v daljino je skočil 511 centimetrov, 7,26-ki-logramsko kroglo pa je sunil vse do 9,69 metra. V poletni sezoni na prostem se bo Prstec pomeril na številnih tekmovanjih, od državnega prvenstva preko odprtih prvenstev sosednjih držav do vrhunca letošnje sezone, balkanskega prvenstva.
Komel je tokrat prvič nastopil na večjem mednarodnem tekmovanju, svoj nastop pa je upravičil s krepko izboljšanim osebnim rekordom v teku na 1500 metrov. V svoji kategoriji (od 40 do 45 let) je na koncu zasedel 30. mesto, ure pa so se ustavile pri 4 minutah in 40,35 sekunde, kar je obenem tudi slovenski državni rekord za omenjeno starostno kategorijo.
Športni napovednik
NOGOMET
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 22. KROGA: Drava - Domžale (sreda, ob 16.30 na Mestnem stadionu na Ptuju), Nafta - Primorje, Bela krajina - ob 16.30. HIT Gorica - CMC Publikum, Rudar Velenje - Koper ob 18.00
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA
ZAOSTALA TEKMA 22. KROGA: Celeia Žalec - Mercator Tenzor Ptuj (v sredo, ob 18. uri)
ODBOJKA
1. DOL ŽENSKE
KONČNICA TEKMOVANJA - POLFINALE
TPV Novo mesto - Benedikt (torek), HIT Nova Gorica - Nova KBM Branik
Danilo Klajnšek
Gimnastika
Izjemni skoki M. Prevolška
Prejšnjo soboto je Gimna-stično društvo Partizan Renče priredilo 11. odprto prvenstvo v skokih z male prožne ponjave in prvo tekmo za pokal Slovenije. Na njej je blestel član Gimnastič-nega društva Ptuj Matic Prevol-šek, saj je osvojil zlato medaljo na odprtem prvenstvu v skokih na mali prožni ponjavi, hkrati pa je bil tudi najboljši v tekmi za pokal Slovenije v starostni skupini do
16 let. Tekmovanja se je udeležilo več kot 30 tekmovalcev, Matic pa je sodnike prepričal s skoki z dvojno skrčeno salto, stegnje-no salto za 720 stopinj (dvojno šravbo) in dvojno sklonjeno salto. Z odlično izvedenimi skoki je mladi tekmovalec presenetil tudi svoje trenerje in dokazal, da se v Gimnastičnem društvu Ptuj dobro dela z mladimi.
David Breznik
Matic Prevolšek na najvišji stopnički v Renčah
Tenis • Zimska liga 2005/06
Naslov za Nedog, s.p.
V soboto so končali tekmovanje v 1. zimski ligi tenisa. Zadnji, peti krog je zelo zanimiv, predvsem zaradi dvoboja, ki je odločal o naslovu prvaka. Prvo mesto je osvojila ekipa Nedog, s. p., ki je premagala ekipo TK Skorba. Po končanih dvobojih so podelili pokale prvim trem ekipam, pokal pa je prejel tudi Dušan Majcenovič (Nedog, s. p.), ki je v sedmih dvobojih prav tolikokrat zmagal. V naslednji sezoni bosta v 2. ligi igrala Okrepčevalnica Patruša in Sortima, d. o. o.
REZULTATI: Nedog, s. p. - TK Skor-ba 2:1 (Žitnik - Grabar 9:4, Majce-
novič - Bratuša 9:2, Nedog/Dominc
-	Hazimali/Bratuša 4:7); Okrepčevalnica Patruša - TC Luka 1:2 (Kotnik
-	Merc 3:9, Berlek - Kocjan 9:4, Kot-nik/Pušnik - Kocjan/Merc 5:9); TK Neptun - Sortima, d. o. o 3:0 (Drob-nič - Rozman 9:4, Korošec - Večernik 9:3, Korošec/Mazera - Rozman/Več-ernik 9:5)
KONČNI VRSTNI RED: Nedog, s. p. 17, TK Skorba 16, TK Neptun 13, TC Luka 8, Okrepčevalnica Patruša 5, Sortima, d. o. o. 1 točko.
Danilo Klajnšek
Skupinska slika finalistov (ekipa Nedoga je v rdečih dresih)
Foto: DK
Foto: UE
AvtoD^M
Mikaven in drznejši subaru legacy SW
Štirikolesni pogon je temeljni »kamen« Subarujeve tehnologije. Legacy je avtomobil srednjega razreda, vendar ga težko neposredno primerjamo z evropskimi tekmeci. Je precej samosvoj in opremljen z nekaterimi oblikovnimi in tehničnimi posebnostmi, ki pa se med seboj dobro ujamejo. Čeprav ni poceni, pri njem izstopa tista drugačnost, ki si jo marsikdo rad privošči. In subaru legacy je drugačen.
Naslednja generacija pomeni velik korak naprej, tako glede tehnike kot same oblike vozila. Zdajšnji legacy je oblikovno bolj mikaven pa tudi drznejši. Oblika je sicer sodobna in zarisana po najnovejših japonskih trendih, a je v njej tudi prepoznaven genski zapis prejšnjih subarujev. Karavanska različica pri le-gacyju ostaja daleč najbolj priljubljena. Prednji del z modno oblikovanima žarometoma, prepoznavna maska hladilnika in linija prisekanega zadnjega dela so mehkejši, tako da legacy ne deluje več tako zajetno in okorno. Sodi v povprečje srednjega avtomobilskega razreda. Kot zanimivost naj omenim, da so v prid vitkosti in tudi navidezne športno-sti zmanjšali prtljažni prostor s prejšnjih 530 litrov na 459 litrov, ob prevrnjeni zadnji klopi pa zadržali prostornino 1649 litrov. Zadnjo klop lahko skupaj z zglavniki enostavno prevrnemo in tako dobimo raven nakladalni prostor. Na zadnji klopi je več prostora za potnike, sicer pa legacy kakšne resnejše primerjave z bolj prostornimi tekmeci ne zdrži. Z novo obliko armaturne plošče in sredinske konzole so pri Subaruju odpravili z okorno preteklostjo in zasnovali všečno in ergonomsko voznikovo okolje. Od ostalih avtomobilov se lega-cyjeva notranjost loči po (tradicionalni)
dodatni ročici terenskega prenosa moči, kar je ponavadi všeč ljubiteljem subaru-jev in tudi štirikolesnega pogona. Slednji je seveda stalen, s sredinskim diferencialom in lamelno sklopko kot samodejno zaporo, torej vseskozi poganja vsa štiri kolesa. Če je na običajni cesti z dobrim oprijemom in ob umirjeni vožnji pogon neopazen, se na spolzki podlagi izkaže za izredno učinkovitega, brez za enostavnejše rešitve značilnih zamujanj pri prenosu moči. Subarujev zaščitni znak ostaja bencinski bokserski motor z značilnim, prepoznavnim zvokom. Tudi zato je Subaru (z izjemo športnih znamk) na evropskem trgu zadnja avtomobilska znamka, ki v svoji motorni paleti še nima turbodizelskega agregata. Subaru slovi še po štirikolesnem pogonu simetrycal
Moje cvetje
AWD, ki je nekaj let nazaj veljal za enega izmed boljših. A konkurenca ni počivala in celostno gledano danes pogon ne izstopa v ničemer. Za nekdanjo prepoznavnost bi Subaru moral ponuditi vsaj izboljšano različico. Prav gotovo pa je legacy še zmeraj samosvoj avtomobili, ki ne posnema konkurence.
Stekla prodaja nissanove micre C+C
Pred nekaj leti je Peugeot z modelom 206 CC (coupe cabriolet) naredil revolucijo v segmentu majhnih vozil. Danes je konkurenca večja in od nedavnega na slovenskem trgu močnejša še za enega tekmovalca. Pri Nissanu so namreč začeli prodajati micro s prav takšno oznako, kot jo je vpeljal peugeot 206. Micra C+C je na začetku prodaje na voljo z dvema bencinskima motorjema in dvema paketoma opreme. Razvoj je stal 150 milijonov evrov.
Nissan se tako podaja na področje
majhnih kupejev, ki so lahko tudi kabrioleti, letošnja evropska prodaja pa naj bi dosegla 150.000 vozil, čeprav Slovenija k tej prodajni številki ne bo ravno veliko prispevala. Micra C+C ima povsem stekleno zložljivo dvodelno trdo streho (Karmann je dodal le še strešni del), izdeluje pa se v angleškem Sunder-landu. Nissanovi inženirji so micro C+C rahlo »podaljšali« in za prednjima postavili še zasilna sedeža, ki sta namenjena prevozu otrok ali manjše prtljage. Le na sedežu je ne smete pozabiti, ker boste v tem primeru ostali brez nje. Veliko pozornosti so namenili tudi doseganju ustrezne zvočne in »vodne« izolacije. Micrina steklena streha se s pritiskom na gumb razpne ali nasprotno pospravi v kratkih 22 sekundah, omenjena funkcija pa ne zahteva kakšnih posebnih postopkov. Izvedba »zgoraj brez« je do prednjega stebrička praktično enaka običajni micri, proti zadku pa je njena karoserija nižja in daljša. Prtljažni prostor z zloženo streho meri 255 litrov, ob nameščeni strehi pa spodobnejših 457 litrov. Micra C+C je na voljo s pred kratkim izboljšanim 1,4-litrskim bencinskim motorjem z 88 KM ali novim 1,6-litrskim agregatom s 110 KM. Naj še omenim, da nissanov inteligentni ključ deluje brez kakršne koli kontaktne ključavnice, kar sicer ni ravno kakšna posebna novost v avtomobilizmu, je pa redkost pri tako majhnih avtomobilih. Simpatična ureditev potniškega prostora vidno cilja na nežnejši spol in micra brez majhnega ogledala za voznico prav gotovo ne bo opremljena.
Danilo Majcen
Zdravniški nasvet
Čeljustna kirurgija
Najpogostejše ambulantne storitve (I. del)
V okviru Zdravstvenega doma Ptuj, na oddelku za zobozdravstvo, dela dvakrat tedensko ambulanta za čeljustno in oralno kirurgijo, in sicer v ponedeljek in sredo v popoldanskem času.
Ambulantna kirurgija obsega ekstrakcije zob in operacije v lokalni anesteziji. Prav to predstavlja velik delež maksilofacialne in oralne kirurgije, saj je to večji del našega kliničnega dela. Z razvojem operativne dejavnosti v splošni anesteziji se ta del ambulantne kirurgije ni zmanjšal. Tako lahko danes govorimo o razvoju te dejavnosti, vendar z novimi spoznanji in novimi operativnimi teh-
nikami, ne gre pa za velike bistvene spremembe.
Poleg osnovnega namena - zahtevnejšega puljenja zob - predvsem pri pacientih, ki so napoteni od lečečih stomatologov zaradi morebitnih komplikacij, se v naši ambulanti vršijo pregledi napotenih pacientov in zdravljenje odon-togenih vnetij. Z veseljem ugotavljamo, da je iz leta v leto manj izpuljenih zob, kar gre pohvala predvsem dobremu preventivnemu delu že v predšolskih in šolskih zobnih ambulantah. Še vedno pa govorimo o zapletih pri puljenju zob, in sicer pod imenom nesrečni primeri pri puljenju zob, ki se zgodijo pri lečečem stomatologu, da iz upravičenih razlogov ne more dokončati načrtovane ekstrakcije zoba.
Pomembna dejavnost v
Foto: Črtomir Goznik
Lojze Arko, dr. dent. med., spec. maksilofacialne kirurgije
naši ambulanti je odstranjevanje neizraslih stalnih zob, predvsem zgornjih in spodnjih modrostnih zob, pa tudi zgornjih in spodnjih podočnikov. Nekoč je bila indikacija za odstranjevanje neizraslih zob zaradi možnosti karcinom-ske (rakaste) spremembe folikularnega epitela. Danes je veljavno pravilo, da je le-ta izjemno redka in ne
predstavlja več edine indikacije za odstranjevanje neizraslih zob.
Spremenil se je tudi pogled na fokaloze, ki je danes že zastarel termin. Ugotavljamo, da seje zmanjšalo število bolezni, ki naj bi bile povezane z dentoge-nimi žarišči. Pa tudi vsak avitalen (mrtev) zob brez sprememb na vrhu korenine se kot vzročni zob takoj ne izpuli. Istočasno se je v skladu z današnjimi spoznanji spremenila shema dajanja antibiotikov za antibiotično zaščito.
Oralna kirurgija - kirurški posegi, ki se v ustni votlini opravljajo v lokalni anesteziji - je še vedno najvažnejša dejavnost v naši ambulanti. Zanimivo pa je, da se je v vseh teh letih, odkar ambulanta dela, in sicer od leta 1982, spremenila struktura samih posegov oz. njihovo razmerje.
Lojze Arko, dr. dent. med., spec. maksilofacialne kirurgije
Pomlad je prišla
Končno smo le dočakali prve tople dni in delo na prostem je že v polnem zamahu. Tudi v naslednjih dneh nas bodo le občasno zmotile dežne kapljice. Ker je pospravljanje eno izmed prvih opravil, ki se jih lotimo na vrtu, naj vas opozorim na velikega prijatelja vsakega vr-tičkarja - ježka. Ježki iščejo zimska prenočišča v kupih vejevja ali listja. Ravno te kupe pa v čistilni akciji spomladi radi zažigamo, tako umre tudi veliko naših prijateljev. Jež je namreč mesojeda žival, ki na vrtu pospravi veliko škodljivcev - od bramorjev, ogrcev do polžev, mravelj in druge »mrgolazni «. Zato si ga vsak vrtičkar želi imeti na vrtu. Torej pred zažiganjem kupov vejevja ali listja najprej kup obrnite in se prepričajte, da v njem ne počiva igličasti prijatelj. Skrb vam bo poleti obilno vračal z uničevanjem sovražnikov naših rastlin.
Sobne rastline
Sobne rastline sedaj presadimo. Dnevi so dovolj topli, da to opravimo zunaj. Presadimo vse, ki so prerasle svoje lončke. Če so že prevelike, da bi lonce premikali na prosto, potem je tako opravilo nekoliko težje. Kljub temu jim lahko pomagamo. Odstranimo vrhnjo plast zemlje v loncu toliko, kolikor je mogoče. Spodnje plasti pa pre-rahljamo z žlico ali debelejšo palico - prav pridejo tudi ročaji kuhalnic. Pri tem pazite, da ne boste preveč poškodovali korenin. Nato dodamo svežo, novo hranilno prst. Če se da, je nekaj potisnemo tudi v globino, med koreninski sistem rastlin. Nato lonec dobro zalijemo. Kakšen mesec nato presajene rastline ne potrebujejo dognojevanja. Ostale sobne lepotice pa pričnemo zmerno dognojevati. Pričnemo tako, da jih enkrat tedensko dognojujemo s polovičnim priporočenim odmerkom gnojila, v drugi polovici pa redno dognojujemo enkrat mesečno. Kalanhoje, ki so odcvetele, porežemo in presadimo, lahko naredimo potaknjence.
Balkonske rastline
Foto: Miša Pušenjak
Heuchere krasno kombiniramo z mnogimi visečimi balkonskimi rastlinami, tukaj s petunijami.
Nadaljujemo predstavitev strukturnih rastlin. Ena izmed novejših rastlin, ki smo jih do sedaj srečevali samo na senčnih gredicah, je tudi heuchera. Ta nam krasno pokrije tla v senci z zelenimi ali temno rdečimi listnimi rozetami. Vrtnarji so se odločili, da bodo to trajnico posadili tudi v cvetlična korita in krasno jim je uspelo. Vzgojili so rdečelistne sorte in sorte z oranžnimi listi, oboje krasno kombiniramo v poletna korita, kasneje pa jih imamo tudi v jesenskih zasaditvah, saj je ta rastlina trajnica. Če želimo, z njimi nato spomladi poživimo gredice v senci ali pa jih spet uporabimo v poletnih zasaditvah. Uspeva na polsončnih do zelo senčnih mestih. Kombiniramo jih z okrasnimi travami, visečimi fuksi-jami, brahikomo, celo petunijami, salvijami _ skratka strukturne rastline so namenjene temu, da ob zasaje-vanju razvijemo svojo domišljijo. Ravno zato pa je sedaj čas, da pričnemo razmišljati, si ogledovati revije, knjige, pri nas je za veliko knjig z novejšimi, zanimivimi zasaditvami poskrbela znana slovenska vrtnarica Ruth Reš. Veliko veselja vam želim pri planiranju in kasneje nakupovanju in kombiniranju rastlin.
Miša Pušenjak

Foto: Miša Pušen Foto: Miša Pušenjak
Tudi heuchere z oranžnimi listi bomo letos našli v bolje založenih vrtnarijah.
Gerečja vas • Gasilci zbrani na 75. občnem zboru
Priznanja tudi podpornim članom
V Gerečji vasi so se na pustno soboto gasilci in gasilke srečali na 75. občnem zboru in ob tej priložnosti proslavili mali gasilski jubilej.
Preteklo leto je bilo za ge-rečanske gasilce še posebej pomembno, saj so v uporabo predali novo kombinirano vozilo z avtocisterno, uspešno izšolali nekaj svojih članov ter se po najboljših močeh vključili v skupne akcije in naloge poveljstva v občini Hajdina. Uspešnost društva pa se lahko meri tudi s 148 člani, od tega je 55 operativcev, imajo mnogo mladincev in pionirjev, posebnost na vasi pa so tudi številni podporni člani.
Predsednik PGD Gerečja
vas Ivo Lešnik je v uvodnem nagovoru med drugim povedal, da je bila lani rdeča nit društva nabava novega kombiniranega gasilskega vozila, ki so ga že v juliju predali v uporabo. Skozi leto so opravili ogromno pomembnega dela in bili zraven pri vseh akcijah, ki jih je pripravilo občinsko poveljstvo in OGZ Ptuj, katere člani so. Poleg skrbi za dobro usposobljene in izobražene člane pa so se skozi leto v društvu posvečali še nabavi dodatne gasilske opreme, posebej aktivni so
bili v mesecu varstva pred požari, skupaj s članicami društva žena in deklet so preuredili društveno kuhinjo, niso pa pozabili še na druženje s krajani in ob koncu leta za vse svoje člane pripravili posebno srečanje. Sicer pa bodo letos v društvu nabavili še nekaj dodatne opreme, pripravili gasilsko tekmovanje, obnovili bodo podobo sv. Florjana na pročelju gasilskega doma, zamenjati želijo ostrešje na domu, čaka pa jih še veliko drugega dela, je o načrtih med drugim dejal
Predsednik PGD Gerečja vas Ivo Lešnik (levo) In poveljnik Sebastljan Pungračič (desno) sta na občnem zboru priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo v gasilstvu podelila tudi nekdanjemu predsedniku Martinu Kaisersbergerju.
Lešnik.
Dosežke na področju operative in nadaljnje cilje je na občnem zboru predstavil poveljnik Sebastijan Pungračič, ki je spomnil na redne mesečne vaje, sobotna dežurstva, številna strokovna srečanja in posvete, ki so se jih udeleževali člani, ob koncu pa še na tekmovanja, ki so članom prinesla tudi nekaj uspeha. Lani na vso srečo v svojem požarnem okolišu niso imeli nobenega požara in želijo si, da bi tako ostalo tudi letos, je dodal Pungračič, ki pa ni pozabil omeniti, da izobraževanje prostovoljnih gasilcev v PGD Gerečja vas ostaja prioritetna naloga tudi v prihodnje.
Za dobro sodelovanje in stalno pripravljenost pomagati ljudem ob nesrečah in v stiski sta se gasilcem zahvalila tudi hajdinski župan Radoslav Simonič in predstavnik OGZ Ptuj Janez Markovič. Gasilci v Gerečji vasi pa so ob tej priložnosti svojim članom in kot zanimivost tudi tistim, ki so le podporni člani, podelili kar nekaj društvenih zahval, pa priznanja, odlikovanja in značke za napredovanje, posebna priznanja za požrtvovalno delo v gasilstvu pa so prejeli: moška desetina A2 z mentorjem, Franci Nahber-ger, Martin Kaisersberger, dolgoletni predsednik društva, Miroslav Zupanič in Martin Turk.
TM
Boč • Zimovanje za osnovnošolce
Trije veseli dnevi
V času zimskih počitnic je Društvo prijateljev mladine Ormož pripravilo zimovanje osnovnošolcev. Za tri dni so na počitnice popeljali 25 otrok od 2. do 5. razreda, ki obiskujejo OŠ Ormož.
Foto: zasebni arhiv
Pižama party je razveselil male počitnikarje.
Pri prijavi so imeli prednost tisti učenci, ki so lani zaradi prevelikega zanimanja morali ostati doma in so jim obljubili, da se bodo udeležili letošnjega zimovanja, je povedala predsednica društva Aleksandra Bratuša. Za letošnji cilj so izbrali Planinski dom na Boču, kjer so se otroci po mili volji sankali. Obiskala jih je tudi planinka Dragica Onič, članica Planinskega društva Poljčane, s katero so se odpravili na pohod. Otroci so si privoščili ogled risanih filmov, ustvarjali so v pustni delavnici, višek zabave pa je bil ples v pižamah. Seveda so otroci vsak večer imeli tudi svojo lastno zabavo in šuš-ljanje po sobah ni potihnilo dolgo v noč, tako da so imeli trije spremljevalci dovolj dela. Marsikateri udeleženec je pogrešal dom in starše, saj je bil prvič zdoma, drugi spet so morda prvič morali poskrbeti zase, za svojo obleko, higieno. Zimovanje je bilo polno novih izkušenj, prava avantura pa jih je čakala na dan odhoda, ko so se zbudili v snežni metež in avtobus ni mogel priti po njih. Organizatorji so bili za trenutek v skrbeh, a že kmalu so problem rešili s pomočjo lokalnega prevoznika, ki jih je s kombijem v treh skupinah odpeljal do glavne ceste, kjer jih je ča-
Pa brez zamere
Cesarju, kar je cesarjevega
Dohodninska razglabljanja
Prejšnji teden sem se, spet, po dolgem oklevanju lotil izpolnjevanja davčne napovedi. Ja, vem da so vsa navodila zapisana, in še posebej se tudi zavedam dejstva, da so moji prihodki (na žalost) tako majhni (oziroma, ne iz toliko virov), da vpis tistih dveh ali treh zneskov ne bi smel biti problem. Dveh ali treh zneskov pravim zato, ker sem namreč ponosen lastnik dveh ali treh kvadratnih metrov ilovice v Slovenskih goricah, za kar mi ormoški pridelovalec vin (ki ima to ilovnato zaplato v najemu), na leto izplača cele tri in pol jurje najemnine. Zraven tega pa baje imam v lasti tudi dva kvadratna metra gozda tam nekje pri Središču ob Dravi. Tako da vidite, da sem čisto pravi bogatun. Kulak.
No, in ker vsi vemo, da je naša država najbolj pedantna v stvareh, ki potencialno pomenijo dobiček za njo, sem seveda moral moje bajno premoženje, ki ga letno dobivam s strani teh ozemelj, poleg letne mezde tudi vključiti v davčno napoved. Se pravi, po tednih odrivanja te gomile papirjev sem se vseeno lotil te, zdi se, da poleg smrti edine neizogibne usode modernega človeka. In sem šel iskat obrazec, ki ga je vsakemu poslala davkarija. To, da je bolj obsežen, da vsebuje v nebo vpijoče protislovnosti, je tako vsakomur jasno. A vseeno, potrebno gaje izpolniti. Pa ne zato, ker s tem izpolnjujemo svojo državljansko dolžnost, ampak predvsem zato, ker nam v nasprotnem primeru grozi kazen. In izpolniti pomeni izpolniti ga pravilno, brez napake, kajti državno-davčni aparat ima dosti več pomembnejšega dela, kot pa ukvarjati se s sintaktičnimi napakami svojih molznih krav. Pač, treba je sprejeti, da moraš, če te že obravnavajo kot številko, kot nepomemben člen množice podanikov, tudi preko za to določenih obrazcev s cesarjem komunicirati kot številka. Brezosebno, uniformno. Kdor misli, da je vzrok teh poenotenih obrazcev zgolj potreba za lažjo klasifikacijo in obdelavo, se moti. No, morda ne čisto popolnoma. Kajti že sami besedi "klasifikacija" in "obdelava" vsebujeta zgoraj omenjeno pojmovanje ljudi. Mene, vas, sočloveka. Za aparat smo zgolj številke, spremenljivke. "Razosebljeni"predmeti, ki ga zanimamo zgolj toliko, kolikor so vredni finančni podatki, ki se teh predmetov/spremenljivk tičejo. A pustimo ta razglabljanja za kdaj drugič.
Skratka, projekt izpolnjevanja davčne napovedi zahteva precej predpriprave. Nenazadnje tudi zato, ker papirji, ki jih s strani raznih organov dobimo, da jih vpišemo v napoved, nekako niso najbolj enotni v poimenovanju kategorij zneskov, ki jih navajajo. Sicer z malo miselnega napora lahko zelo smelo presodimo, kam kaj paše, vendar vseeno moramo pripomniti, da se, če tudi financarji od nas pričakujejo resnost, resnost pričakuje tudi od financarjev - v smislu, da bodo seznanili pristojne organe, kako morajo posamezne kategorije biti poimenovane. Še posebej, ker nam, podložnikom, v primeru, če davčno napoved izpolnimo napačno, grozi denarna kazen. Kar se ne zdi prav nič neverjetno - saj vendar vsi vemo, da ljudje tudi te zadeve izpolnjujejo deloma z levo roko, deloma pa niso kos množici navodil, kijih prejmejo zraven. Kar nas pripelje do naslednje neprijetne ugotovitve: zraven obrazca za dohodnino prejmemo navodila, ki so obsežnejša kotpa sam obrazec. V moji knjigi je to prvi dokaz za to, da se država birkoratizira. Naslednja stopnja bo, da bomo zraven obrazca za dohodnino in navodil za izpolnjevanje tega obrazca dobili tudi navodila za branje navodil za izpolnjevanje obrazca za dohodnino.
Naj ob tem spomnim na tukaj že navedeni primer iz Štoparske-ga vodnika po galaksiji, ko seje nek karakter v knjigi zavestno odločil, da znori, kajti v svetu, kjer so še na škatlici zobotrebcev napisana navodila, kako jih uporabljati, enostavno ni več hotel živeti. To seveda samo v razmislek - nikakor nikogar ne spodbujam, naj se odloči znoreti. Čeprav bi verjetno bilo lažje, kot pa izpolnjevati dohodninsko napoved ter opravljati vse ostale zbirokratizirane postopke ter papirje naših vladarjev.
Gregor Alič
Brezplačne urice pomoči
V društvu mladih občine Markovci smo se odločili, da organiziramo brezplačne urice pomoči. S tem želimo pomagati učencem, ki imajo probleme pri učenju določenega predmeta.
Vaše otroke pričakujemo vsak petek med 16.-18. uro v prostorih OŠ Markovci.
Pomagali jim bomo pri slovenščini, matematiki, nemščini, angleščini ^
Pomagali jim bomo študentje pedagoške fakultete ter drugi člani društva, ki imajo znanje za določen predmet. Zato pripeljite svoje otroke in poskušali jim bomo pomagati do boljšega znanja.
Informacije dobite na 031/ 648-968 (Alenka). Društvo mladih občine Markovci
kal prevoz domov.
Stroške bivanja je iz svojih virov krilo DPM Ormož, starši pa so prispevali za prevoz. Denar za svoje delovanje društvo pridobi z lastnimi aktivnostmi in nekaj tudi iz proračuna občine. Med lastnimi prireditvami je najpomembnejši vsakoletni dobrodelni
koncert. Letos bo koncert 12. maja in obljubljajo znane atraktivne goste, ki bi morali zagotoviti polno dvorano. Otroci pa se lahko že veselijo poletnih počitnic, ko bodo lahko nekaj dni preživeli tudi na kreativnih delavnicah z DPM Ormož.
vki
Foto: TM
Ptuj • Še o okrogli mizi A smo enakovredne?
»Politika ni nekaj, kar bi morali satanizirati ali idealizirati ...«
Kot smo že poročali, je 8. marca v hotelu Mitra na Ptuju potekala okrogla miza SD in Ženskega foruma SD Ptuj pod naslovom A smo enakovredne?. Gostji sta bili mag. Majda Potrata, poslanka državnega zbora Republike Slovenije, predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti v državnem zboru ter predsednica Ženskega foruma SD, in Vlasta Stojak, direktorica OS Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje na Ptuju Vlasta Stojak.
Pogovor je vodila Alenka Krabonja. Ob osmem marcu je bilo v Sloveniji več pogovorov na temo enakopravnosti med spoloma. Urad za enake možnosti je organiziral posvet na temo partnerstva žensk in moških na trgu dela, Društvo za nenasilno komunikacijo pa je v sodelovanja z Amnesty International Slovenije začelo osmega marca kampanjo Bele pentlje, ki simbolizira gibanje proti nasilju nad ženskami in otroci. O tem je na Ptuju govorila tudi Majda Potrata. Slovenija je zakon o enakih možnostih žensk in moških sprejela 21. junija 2002, 22. aprila leta 2004 pa je bil sprejet še zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja.
V Sloveniji so ženske v izrazito slabšem položaju, kar zadeva trg dela in zastopanost v politiki. Na slovenskem trgu dela je več brezposelnih žensk kot moških, novembra
lani je bilo že 54,2 odstotka brezposelnih, pa tudi po zaslužkih jih prekašajo moški. Praviloma zasedajo manj odgovorna delovna mesta, ki so tudi slabše plačana. Tudi feminizirane panoge ne kažejo ustrezne zastopanosti na vrhu. V vzgoji in izobraževanju je na primer zaposlenih 62 odstotkov žensk, ki pa se ne morejo pohvaliti, da bi bile v enakih odstotkih tudi ravnateljice. V vrtcih jih je sicer najti pogosteje kot v šolah. Slabše je v sodstvu. Slovenija ima že sedaj dosežene cilje po zaposlenosti žensk po lizbonski strategiji. »O njih pa sedaj razpravljajo le s stališča konkurenčnosti in stališča izkoriščenosti človeških virov. O kakovosti življenja pa ni govora,« je med drugim opozorila mag. Majda Potrata. Opozorila je tudi na prilagodljiv delovni čas, o katerem je v zadnjem času veliko govora. Ni prepričana, da krajši delovni čas ali zaposlitev za določen čas za ženske nosi ugodne posledice. Po številu zapo-
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Majda Potrata, poslanka v državnem zboru Republike Slovenije, predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti in predsednica Ženskega foruma SD, na ptujski okrogli mizi A smo enakovredne?
slitev za določen čas je Slovenija nad povprečjem EU. To ni dobro, to ne prispeva k socialni varnosti, občutku varnosti, kakovosti življenja in navsezadnje k poklicni karieri. Vsaka zaposlitev za
AGENCIJA
IGLASTO DREVO
STRAH PRED JAVNIM NASTOPOM
GOSTITELJ ATLETIKE
Štajerski TEDNIK
SLUGA IZ DRŽIČEVEGA DUNDA MAROJA
KOŠARKAR NBA BAKER
BOŽANSTVO
OST, KONICA
GREGOR TOMC
ČETRTA DIMENZIJA
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
DVOBOJ, OBRAČUN
POKRAJINA V FRANCIJI
FLAMSKI SLIKAR (PETER VAN)
TEDENSKA REVIJA
LAIKI
OTROŠKO KRILO
HRVAŠKI PETROL
STEKLENICA ZA SLATINO
ZALIV IN LUKA PRI ŠIBENIKU
URADNI RAZGLAS
ŽITNI PLOD
ZAPOVED, UKAZ
KOVINSKO PISALO
GRM NAVADNI VOLČIN (LJUDSKO)
MORSKA RIBA, DRHTULJA
IZDELOVALEC ORODJA
DOLGA DOBA
PEVEC BUKOVAC
REKA V AFRIKI
ŠTEFAN SEME
ITALIJANSKI PESNIK (SANDRO)
ČELILNA ŽAGA
LJUBIMEC CESARJA HADRIJANA
POSLEDICA ZAUŽITJA VIAGRE
DRAGA AHAČIČ
KAREL ANČERL
DALMATINSKO ČRNO VINO
Rešitev prejšnje križank: vodoravno: SPIEGL, LISOLA, ANOLIS, ŠOLINC, ČC, TEA, MIHA, CR, ŠIČEK, GRKOKATOLIK, DEMŠAR, REZA, AVET, NADOLE, NITA, ALENA, SVIR, ARIKA, KACIJAN, DAL, LAČANI, ART.
krajši čas ima za posledico manjše uveljavljanje pravic, tudi na Švedskem nimajo s tem dobrih izkušenj.
Slabše so slovenske ženske tudi zastopane v politiki, v državnem zboru Republike Slovenije sedi le 12 žensk, po zastopanosti žensk v nacionalnem parlamentu je Slovenija pod svetovnim povprečjem. Primerjava z drugimi državami v EU sicer pokaže, da je položaj žensk pri nas sploh na visoki ravni. Eno od področij, kjer pa še vidno odstopamo, pa je, kot že rečeno, politika. »Politika je konkurenca, v politiki, ko kandidiraš, kandidiraš in tekmuješ za glasove, ki jih pridobivaš in jemlješ od drugih strank, hkrati pa konkuriraš med kandidati znotraj stranke, kjer se je potrebno kar postaviti zase.« Majda Potrata se v koži opozicijske poslanke dobro počuti, ker ji ta pozicija omogoča, da je kritična do sprejema zakonodaje. V politiko ni vstopila zato, ker bi bila v svojem poklicnem delu neuspešna. Nekateri so po njenem vstopu v politiko začeli govoriti o njej kot o nekompetentni sogovornici, ker je politika pač nekaj, kar ni vredno pozitivne ocene. Vedeti je potrebno, poudarja poslanka, da je politika vse okrog nas, s politiko živimo, od politike so odvisni tudi pogoji za naše življenje. »Zato politika ni nekaj, kar bi bilo potrebno satanizirati ali idealizirati, s tem je potrebno živeti in postaviti v nek realen kontekst. Zame je zelo pomembno, da smo ženske en preboj v parlamentu naredile in to, da je ob poslanki Pozsonec še kateri uspelo dobiti drugi mandat. Zato, da bomo ženske v politiki uspešne, se moramo profesionalizirati, kar pomeni,
Dr. Ljubica Suligoj o položaju žensk danes
»Čeprav so nekateri že bili prepričani, da bo s spremembami v naši družbi izginil tudi dan žena, pa vse kaže, da to ni tako. Zastavlja se nam vprašanje, zakaj je praznik vsako leto bolj poudarjen. Kakor da bi se zavedli, da se ženski glas v tem svetu vendarle premalo sliši. Realnost življenja nas pa le opozarja na vse globlja vprašanja, ki tarejo žensko v naši družbi. Kar idilično smo v naši ustavi zapisali o zagotavljanju enakih človekovih pravic ne glede na narodnost, veroizpoved, gmotno stanje, raso, spol itd. Da bi stopili na prste številnim diskriminacijam zaradi spola, smo dobili še Zakon o enakih možnostih žensk in moških, Zakon o delovnih razmerjih ter Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Toda resnično življenje nam ponuja le podobo ženske, na mnogih področjih diskriminirane. Praznovanje 8. marca zato nosi danes novo sporočilo. Zelo posplošene in neargumentirane so trditve o enakih pravicah žensk v naši družbi.
Povsem zgrešeno je tudi pridajati prazniku rdeči predznak in ga poistovetiti s komunistično preteklostjo. Razvrednotenje tega praznika opozarja samo na ideologiziranje, kar pa je skregano z zgodovinsko resnico. Zaživijo naj zapisane lepe besede o enakopravnosti žensk v naši družbi.«
da je potrebno politiko vzeti kot poklic, se polno angažirati, ker edino potem lahko pričakovanja žensk v politiki uresničujemo, sicer jih ne moremo. Moram pa povedati, da v tem mandatu ni zaznati strankarskega povezovanja žensk; strankarska disciplina je močnejša.«
Predvsem morajo ženske zaupati same sebi
Naša politična kultura je trenutno takšna, da sovražni govor prenese in celo nagrajuje. Dokler bo tako, se ženske ne bomo mogle dobro počutiti. Kot političarka pa je pred drugimi ženskami na boljšem, ker ko je napadena, se lahko brani. »Pričakovala bi, da bi se ljudje vedno ne vprašali, ali sem s svojim govorjenjem to tudi izzvala. Kot političarka moram govoriti, kot političarka moram zastopati svoja politična stališča. Zastopam določen del slovenskega volilnega telesa. Za normalno življenje pa sta potrebni levica in desnica.«
Branka Bezeljak Glazer je v svoji razpravi opozorila na problem enakih možnosti na vseh področjih, tudi med pokrajinami. Problem ptujskega okolja je prav gotovo to, da je ponudba delovnih mest tako majhna. Verjetno bi bilo ljudi na tem območju z visoko izobrazbo dovolj, če
bi se imeli možnost zaposliti. Mediji ustvarjamo javno mnenje, mediji se nikakor ne moremo izogniti stereotipom. Z ustvarjanjem in poglabljanjem stereotipov, je opozorila Nevenka Dobljekar, povzročamo, da ženske še bolj tonejo v neko anonimnost.
»Če ne bomo šle v politiko, če ne bomo vstopale na vodilna mesta, ne moremo pričakovati, da bi naše ideje nekoč postale realne. Do takrat bomo morale požreti še marsikatero pikro, morale bomo imeti dobro prezračena ušesa, ampak pomembno je, da ne odnehamo in da se medsebojno podpiramo,« je ptujsko okroglo mizo sklenila Alenka Krabonja. Predvsem pa morajo ženske zaupati same sebi. V tem trenutku je slika zastopanosti žensk v političnem življenju upravne enote Ptuj naslednja: brez svetnic delujejo občinski sveti Žetale, Trnovska vas in Hajdina, največ svetnic imajo v občini Goriš-nica, v občini Majšperk, kjer imajo tudi županjo, je svetnic 21 odstotkov, v celi upravni enoti pa je dosežena 12,7-odstotna zastopanost žensk v občinskih svetih. Največ svetnic je bilo izvoljenih na listi SD 18 odstotkov, na listah neparlamentarnih strank pa 16 odstotkov. V Sloveniji je tretjinska zastopanost žensk dosežena le v štirih občinskih svetih, kar 30 občinskih svetov pa je brez žensk.
14 .šío/m^'TEDNIK
Oglasi in objave
torek • 28. marca 2006
POROČILO O PITNI VODI NA VODOOSKRBNEM SISTEMU PTUJ ZA LETO 2005
1. Podatki o sistemu oskrbe z vodo:
Sistem za oskrbo s pitno vodo
744-Ptuj
Oskrbovalno obmo~je	782-Črpali{če Skorba
Upravljavec	Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Število uporabnikov	75.000
Povpre~na dnevna koli~ina vode	9.019 m3
Dezinfekcija	NE
Druga priprava vode	NE
Komunalno podjetje Ptuj d.d. Puchova ulica 10, 2250 Ptuj Telefon: 787 51 11 Telefax: 771 36 01
Na obmo~ju ~rpali{~a Skorba se nahaja 7 plitvih vodnjakov skupne izdatnosti 350 l/s in {tirje globinski vodnjaki skupne izdatnosti okoli 50 l/s. Dodatno pomagajo k izbolj{anju kvalitete vode in hidravli~nih razmer na omrežju {e dislocirani globinski vodnjaki v Novi vasi pri Ptuju, Lancovi vasi, Desencih in Podvincih. Izdatnost dislociranih vodnjakov zna{a prav tako okoli 50 l/s. Režimi delovanja vodnjakov so nastavljeni tako, da globinski vodnjaki in en plitvi vodnjak delujejo stalno, ostali plitvi vodnjaki pa se vklju~ujejo v omrežje glede na trenutne potrebe po vodi.
Iz ptujskega vodooskrbnega sistema se v celoti oskrbujejo uporabniki v 17 ob~inah, v petih ob~inah pa delno. Letna koli~ina obra~unane vode je zna{ala 3.292.002 m3 oz. povpre~no 9.019 m3 na dan.
2. Podatki o preizku{anju vzorcev pitne vode v okviru notranjega nadzora
V skladu z na~rtom notranjega nadzora smo skladnost parametrov pitne vode na vodooskrbnem sistemu Ptuj nadzorovali z rednim jemanjem in preizku{anjem vzorcev pitne vode v ~rpali{~u, v vodohranih in pri kon~nih porabnikih na omrežju. Izvajali smo dodaten monitoring pesticidov in nitratov na omrežju. Razen odvzema vzorcev vode imamo v ~rpali{~u name{~en biolo{ki indikator z mladicami postrvi za neprekinjen nadzor nad kvaliteto pitne vode.
Odvzem in preizku{anja vzorcev v okviru rednega nadzora izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor na osnovi sklenjene pogodbe. Mikrobiološka preizkušanja
Število vzorcev	Št. neskladnih vzorcev	Št. vzorcev z E.coli	Št. vzorcev z enterokoki
Črpali{če (174)	15	2	-
Vodohrani (256)	22	-	2
Omrežje (477)	44	2	1
Skupaj (907)	81	4	3
Neskladni izvidi so bili delno posledica ~i{~enja vodnjaka VG1 - kontaminacija ob ponovni montaži vodnjaka. Ostali neskladni izvidi so bili posledica defektov na omrežju ter posledica obnovitvenih in vzdrževalnih del na cevovodih in vodohranih. Vse primere smo takoj po prejemu neskladnih izvidov sanirali z dezinfekcijo oz. izpiranjem in preverili s ponovnim preizku{anjem vzorcev. Vodnjak VG1 je bil ve~krat ustavljen, dezinficiran in izpiran v odtok do izkazane skladnosti. 6 vzorcev je bilo neskladnih zaradi notranjih vodovodnih instalacij (zelo mala poraba).
Kemijska preizkušanja
Kemijska preizku{anja vklju~ujejo preizku{anja iz rednega nadzora (ZZV Maribor), monitoring pesticidov na omrežju (ZZV Celje) in monitoring nitratov na omrežju (Laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj - akreditiran pri Slovenski akreditaciji pod zap. {t. LP-056).
Redni nadzor - ZZV Maribor
Število vzorcev		Št. neskladnih vzorcev	Neskladni po prilogi 1 del B
	Redni občasni	Redni Občasni	Parameter
Črpali{če	57 10	1 5	4 x atrazin/desetil atrazin,
			1 x atrazin, 1 x nitrati
Vodohrani	126 -	- -	-
Omrežje	189 -	- -	-
Skupaj	382	6	
Monitoring pesticidov - ZZV Celje.
Skladno s sanacijskim programom smo spremljali gibanje atrazina in desetil atrazina na omrežju. Odvzetih je bilo {est serij vzorcev na koncih vseh ve~jih cevovodov. Rezultati so prikazani v tabeli.
Odvzemno mesto	08. 03. 2005		05. 05. 2005		30. 06. 2005		30. 08.	2005	18. 10. 2005		20. 12. 2005	
	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin	Atrazin	Desetil atrazin
Ptuj-HIT bar	0,09	0,09	0,13	0,14	0,12	0,14	0,09	0,10	0,09	0,12	0,10	0,12
Loka	0,12	0,12	0,07	0,09	0,14	0,15	0,09	0,10	<0,05	<0,05	0,12	0,12
Zlatoličje	0,06	0,09	0,09	0,11	0,13	0,17	0,13	0,14	0,08	0,11	0,10	0,13
Savinjsko	0,13	0,13	0,06	0,07	0,09	0,09	0,07	0,07	<0,05	<0,05	0,06	0,06
Zetale	0,05	0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05
Cirkulane	0,11	0,11	0,10	0,11	0,11	0,14	0,11	0,13	0,10	0,12	0,11	0,12
Gori{nica	<0,05	<0,05	0,06	0,07	0,05	0,06	0,05	0,07	<0,05	0,05	0,06	0,06
Zagorci	0,09	0,08	0,09	0,10	0,07	0,08	0,07	0,08	0,05	0,06	0,05	0,06
Cerkvenjak	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05	<0,05
Grajen{čak	0,09	0,12	0,11	0,13	0,12	0,14	0,09	0,10	0,10	0,11	0,10	0,12
Izmerjene vrednosti pesticidov so v skladu z normativi v ob~inah Destrnik, Sv. Andraž, Trnovska vas, Cerkvenjak, Jur{inci, Dornava, Gori{nica, Videm, Podlehnik, Zetale, Hajdina, Kidri~evo, Maj{perk in delu ob~in Gori{nica in Star{e, nekoliko preseženi pa so v ob~inah Markovci, Zavr~ in delu ob~in Gori{nica in Star{e, ob~asno preseženi pa v ob~ini Ptuj.
Za izmerjene ob~asno presežene vrednosti pesticidov imamo od ZZV Maribor pridobljeno strokovno mnenje, na osnovi katerega izjavljamo, da pitna voda na VOS Ptuj s temi vrednostmi pesticidov ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi in da prehrambena industrija ni ogrožena. Enaka so tudi stali{~a komisije za pitno vodo.
Na ministrstvu za zdravje imamo podano vlogo za izvajanje vodooskrbe z ob~asno preseženimi vrednostmi pesticidov, vendar odgovora {e nismo prejeli. Preizkušanja nitratov na omrežju - laboratorij Komunalnega podjetja Ptuj
Število vzorcev	Št. neskladnih vzorcev	Vrednosti pri skladnih vzorcih - {tevilo vzorcev	
161		<20 mg/l 20-30 mg/l 30-40 mg/l 49 33 30	40-50 mg/l 49
Vrednosti nitratov na omrežju so bile skladne s pravilnikom o pitni vodi.
Vzorci z vsebnostmi nitratov pod 40 mg/l so z delov omrežja, kjer se nahajajo dislocirani globinski vodnjaki oz. se ~uti vpliv le-teh. Na podro~jih, kjer so vrednosti nitratov nad 40 mg/l, je potrebno zagotoviti dodatne koli~ine globinske vode (v izvajanju).
3. Podatki o preizkušanju vzorcev pitne vode v okviru državnega monitoringa
V okviru monitoringa je bilo preizku{enih 54 (48 + 6) vzorcev vode, kar je manj kot opredeljuje pravilnik o pitni vodi (72 + 6). Odvzemnih mest je bilo 13. MIKROBIOLOŠKA PREIZKUŠANJA
Število	vzorcev	Štev. neskladnih vzorcev	Število vzorcev z E. Coli
Redna 48	Občasna 6	Redna Občasna 9 0	Redna Občasna 1 0
KEMIJSKA PREIZKUŠANJA
Število	vzorcev	Štev. neskladnih vzorcev	Neskladni po prilogi 1, del B
Redna 48	Občasna 6	Redna Občasna 0 3	Parameter * 1 x atrazin/desetil atrazin, 1 x atrazin, 1 x železo (priloga C)
Odgovorna oseba za zagotavljanje skladnosti parametrov: Ivan Dobnik, univ. dipl. inž.
Direktor: Jože Cvetko, univ. dipl. inž.
Svet zavoda
OSNOVNE ŠOLE DR. LJUDEVITA PIVKA RAIČEVA ULICA 2 2250 PTUJ
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati in kandidatke morajo izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (UR list RS, številka 115/03 - uradno prečiščeno besedilo). Kandidat mora imeti defektološke, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo pet let.
Začetek mandata je 1. 9. 2006 oziroma skladno s sklepom o imenovanju in skladno s soglasjem ministra k imenovanju.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, o dosedanjih delovnih izkušnjah, s kratkim življenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi razpisa na naslov Svet zavoda Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, Raičeva ulica 2, 2250 Ptuj, s pripisom ZA RAZPIS RAVNATELJA.
Kandidati, ki bodo izpolnjevali pogoje, se bodo predstavili učiteljskemu zboru z vizijo vodenja šole v naslednjem mandatnem obdobju. Kandidati bodo pisno obvestilo o izboru prejeli v zakonitem roku.
Krvodajalci
6. marec - Branko Ivančic, Hrastovec 73; Terezija Zebec, Hrastovec 26/a; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Andrejka Lazar, Turški Vrh 16/a; Matej Ernecl, Rimska ploščad 19, Ptuj; Terezija Belšak, Turški Vrh 71/a; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Minka Kukec, Hrastovec 28; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Florijan Bombek, Draženci 30; Roman Skuber, Draženci 100; Matjaž Krajnc, Hrastovec 24/e; Zlatko Zadravec, Sodinci 60; Kristina Kokot, Hrastovec 3/a; Alojzija Pohorec, Hrastovec 80/c; Štefanija Slameršek, Pe-stike 1/a; Nada Kukovec, Goričak 7; Tatjana Krajnc, Hrastovec 134; Brigita Lužnik, Hrastovec 28; Vida Milunič, Gorenjski Vrh 21; Boštjan Roj-ko, Krčevina pri Vurbergu; Ferdinand Beci, Brstje 5/a; Jožef Belšak, Hrastovec 39; Mira Vuk Borak, Hrastovec 24/h; Alen Hodnik, Arbajterjeva 1, Ptuj; Srečko Kosec, Draženci 22; Stanislav Glavica, Med-ribnik 15; Janez Kokot, Hra-stovec 153; Sonja Majcenovič, Hrastovec 39; Ivanka Fajfar, Turški Vrh 17; Mišel Horvat, Janka Ribiča 3, Ljutomer; Stanislav Škrinjar, Turški Vrh 14; Matjaž Rozman, Miklošičeva 6, Ptuj; Janko Arnuš, Orešje 116, Ptuj; Sonja Bauman, Turški Vrh 1/d; Franc Križnjak, Brezovec 22; Anton Belšak, Turški Vrh 71/a; Sonja Kokot, Hrastovec 27; Aljoša Hodnik, Kraigherjeva 20, Ptuj; Peter Kukovec, Goričak 7.
9. marec - Dragica Grmič, Veliki Brebrovnik 43; Marija Novak, Kukava 1; Danica Er-hatič, Zagorci 12; Boris Čuš, Hlaponci 5; Stanislav Beranič, C. na Hajdino 17; Feliks Hva-lec, Gabrnik 48; Janko Ze-lenik, Nova vas pri Markov-cih; Terezija Perša, Zagorci 63/a; Jožef Topolovec, Gradišče 23; Ludvik Kokol, Zamuša-ni 87/a; Jožef Rižnar, Bodkovci 38; Drago Sakelšek, Videm 10; Marica Kodrič, Nova vas pri Markovcih 23; Daniel Bec, Sa-kušak 24; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Štefka Plohl, Sakušak 52; Zlatka Herga,
Juršinci 4/c; Denis Fekonja, Mladinska 18, Gornja Radgona; Franc Simonič, Gabrnik 3; Anita Bohinc, Juršinci 34/a; Stanko Solatnik, Apače na Dr. polju 148; Zvonko Bohinc, Juršinci 34/a; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Milan Ko-stanjevec, Grlinci 20; Alojz Horvat, Juršinci 77; Milica Ciglarič, Bodkovci 32; Boris Marin, Podgorci 74; Danica Mahorič, Brstje 1; Milan Čuš, Gabrnik 31; Marija Kovačič, Juršinci 43; Anton Žuran, Gradišča 143; Milan Munda, Zagorci 55/a; Jožefa Horvat, Juršinci 42; Franc Petrovič, Ju-ršinci 19/c; Marjan Munda, Juršinci 27/b; Miroslav Pava-lec, Juršinci 42; Renata Plohl, Stojnci 57/a; Janez Čuš, Ga-brnik 20; Ana Roškar, Zagorci 13; Franc Ratek, Gabrnik 1; Katarina Holc, Zagorci 81; Jelka Jurgec, Pot v toplice 7, Ptuj; Vera Sakelšek, Videm 10; Anton Valentan, Starošince 13; Štefan Petrovič, Strajna 45; Irena Rajh, Gabrnik 34/a; Štefka Majcen, Zagorci 3/a; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16/a; Roman Mohorko, Ptujska Gora 20; Irena Tuš, Sakušak 68.
13. marec - Stanko Zebec, Šalovci 15; Aleš Meško, Hra-njigovci 17; Andrej Zlatnik, Frankovci 42/a; Damijan Ple-teršek, Slovenja vas 38; Maja Kelc, Turški Vrh 70/b; Sašo Brence, Kostanjevec 39, Zgornja Ložnica; Marija Kolednik, Pacinje 5/a; Gabrijel Sternad, Spodnji Gaj pri Pragerskem; Damjan Lubej, Kardeljeva 79; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Erna Furek, Skorba 18; Zvonko Medved, Majšperk 22/c; Janez Čeh, Biš 14;Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Anton Ciglar, Mestni Vrh 2/a; Jelka Petek, Dornava 142/a; Jože Belšak, Moškanjci 7; Robert Pečnik, Popovci 28/a; Milena Čuš, Do-rnava 91/b; Slavko Ivančič, Vošnjakova 10, Ptuj; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Danijel Šipek, Lackova ulica 6, Ožbalt; Marijan Milinovic, Cirkovce 49/a; Vojko Dražkovič, Staro-šince 34; Branko Bračič, Zg. Voličina 66; Miran Dominc, Hajdoše 74; Jože Grula, Skor-ba 41/c; Dušan Furek, Dražen-ci 87/a.
RADIOPTUJ
89,8o98,2»I04t3
^ éfiíetcc www.radio-ptuj.si
Prireditvenih
Torek, 28. marec
17.00 Cirkovce, dvorana, območna revija otroških folklornih skupin »Sedem korakov« 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, badminton 19.00 Slovenska Bistrica, prireditveni prostor knjižnice, Sedem mesecev doživetij na ladji Kamnik, multimedijska predstavitev z Miranom Ugrinom
19.00 Maribor, Sinagoga, Židovska 4, koncert Ani Choying dolma 19.00 Maribor, SNG, Iz veka vekov, VelDvo, za abonma Opera Torek in izven
19.30 Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za
abonma Drama Torek 1, 2, 3, 4, 5 in izven 20.00 Maribor, SNG, Živalska farma, MalOd, za abonmaja Drama Torek 6 in Drama Torek 8
Sreda, 29. marec
17.00 18.00
19.00
19.30
Kidričevo, restavracija Pan, tedenski tematski pogovor Maribor, Sinagoga, Židovska 4, strokovno predavanje Pogled na krščansko kabalo
Maribor, SNG, Iz veka vekov, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven
Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za abonma Dijaški 21 in izven
Četrtek, 30. marec^
18.00
19.30 19.30
19.30
Ormož, v starem delu hotela, predavanje, Motnje spomina -Obup jutrišnjega dne, predava Jožica Gamse, dr. med., spec psihiatrije
Ptuj, Mestno gledališče, premiera Tukaj
Maribor, SNG, Mačka na vroči pločevinasti strehi, StaDvo, za
izven
Maribor, SNG, Koncert godalni kvartet ARS, KazDvo, za izven
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, babice in prababice
Roze Krajnc
IZ HAJDOŠ 29 B
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo z lepo mislijo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše v njen spomin ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Iskreno se zahvaljujemo dr. Iris Zrilič za izkazano nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala župniku g. Marijanu Feslu za opravljeni obred, govorniku za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve in godbeniku za odigrano Tišino.
Žalujoča sinova Ivan in Stanko z družinama
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
BREZPLAČNA gnojevka vsak dan na farmi v Sobetincih. Oglasite se na farmi ali pokličite na tel. št. 041 220 024 (dopoldan).


f
POP 7 TOP
1.	Ans. ŠTIRJE KOVAČI - Vaške čenče
2.	SLOVENSKI ZVOKI - Čistilka Zlatka
3.	Ans. SLAPOVI - Zapojte z nami
4.	Ans IDILA - Fašenska polka
5.	Ans. BOJANA KUDRA-Zavist
6.	ZAKAPA NE-V jutranji zarji
7.	Ans. CEGLAR - Veseii Doienjci
1.	BRIGITA ŠULER-Lepa rožica
2.	MARJAN ZGONC-Arija očeta
3.	FREYTON - To smo mi prijatelji
4.	WERNER - Debeia deki'ca
5.	TURBO ANGELS - Daj, daj, daj
6.	PETELINI - Za ka pa ne
7.	IVO MOJZER - Sonja iMarija
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
h na nafllav: MEGA MARKETING d.a.o.,p.p. 318, 22S0Ptuj
Orfeičkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrajenec: Slavko Krajnc Lovrenc na Dr. polju 55 2324 Lovrenc na Dr. polju
PRODAM traktor Zetor, letnik1989, 72-45, in Zetor 59-11, 1991, z original kabinama, tel. 757 52 51 ali 041 845 346._
OBREZOVANJE vinske trte in brajd. Tel. 041 474 112._
PRODAM kravo z bikcem, 130 kg, simentalec. Tel. 751 63 21.
PRODAM črno-belo brejo telico, 10-colski plug OLT in nove tridelne brane. Tel. 751 03 81._
ZELO UGODNO prodam krmo v oglatih balah. Telefon 041 253 861.
PRODAM črno-belo telico. Telefon 051 219 567.
V MALEM OKIČU oddam brezplačno v najem vinograd (600 trsov). Tel. 041 681 175._
PRODAM večjo količino bukovih drv, možno z dostavo. Telefon 041 723 957.
PRODAM večjo količino benkovač-kega kamna za oblaganje coklov itd., možno z dostavo. Telefon 041 723 957.
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo v Zabovcih. Tel. 0049 7420 14 55.
DOM-STANOVANJE
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, prvo nadstropje, Rimska pl., Ptuj. Tel. 031 825 465 ali 777 68 81, zvečer.
ODDAM V NAJEM enoinpolsobno stanovanje v Ptuju, delno opremljeno, z uporabo garaže. Telefon 041 478 476.
DELO
TAKOJ zaposlim dekle ali študentko za strežbo. Marija Kampl, s. p., Slovenja vas 62 a, tel. 782 14 91.
ZAPOSLIM vodovodnega inštala-terja. Zdenko Gasenburger, s. p., Slovenja vas 62 a, tel. 782 14 91.
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
(Anton Martin Slomšek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubega moža, očeta, sina, brata, dedka in svaka
Stanislava Marinica
(20. 10. 1949 - 11. 03. 2006) IZ PLACEROVCEV 29
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih in z nami sočustvovali. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sv. maše, sveče, darove za farno cerkev ter izražena pisna in ustna sožalja. Posebej se zahvaljujemo osebju oddelka dialize in internega oddelka Bolnišnice Ptuj, Javnega zavoda Vrtec Ptuj, Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava, sodelavcem Elektra Maribor -enota Ptuj, patronažni sestri ge. Miri, pevcem za odpete žalo-stinke, govornikom za poslovilne besede, duhovniku za sv. mašo in cerkveni obred ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Milena, hčerke Stanka, Andreja in Brigita z družinama ter ostali sorodniki
Odšel si tja,
kjer ni trpljenja, ne gorja, kjer ti le raze novi dom krasijo
in sveče v spomin gorijo.
V SPOMIN
29. marca mineva 10 let, odkar si za večno odšel od nas
Jožef Murko
IZ APAČ 203
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečke in ohranjate lep spomin nanj.
Njegovi najdražji
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 28. marec 2001, ko si nas nenadoma in za vedno zapustil, dragi mož, oče, tast in dedek
Franc Kolarič
K JEZERU 11, PTUJ
Hvala vsem, ki mu v spomin prižgete svečko ali podarite cvet.
Tvoji najdražji
Tslaročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike.
Z brezplačno prilogo
ABR(I)BIKe
www.aerobika.net
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
NA™caza ^íí^ye^j^í tednik
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
AEROBIKE
Ta teden prejme ^ osem brezplačnih obiskov Centra aerobike:
TAl CHICHUAN, TREBUŠNI PLES, WDBA ZA MALČKE,

IME IN PRIIMEK
Daxqjana Galun
Podvinci 71/a, 8880 Pttp
Nagrajenec prejme nagrado po pošti.
Ptuj • Nepojmljivo razdejanje na starem Mestnem pokopališču
"Grožnje" mrtvim in živim
Staro ptujsko Mestno pokopališče je te dni eno veliko razdejanje. Vandali so oskrunili po grobi oceni okrog 50 nagrobnikov.
Lomili in prevračali so vse po vrsti. Ptujčani so ogorčeni, zlasti še tisti, katerih svojcih so tu pokopani. V preteklosti se je na tem mestu poslednjega miru že veliko dogajalo, a takšnega razdejanja, kot smo mu priče te dni, še ni bilo. Danes lahko samo ugibamo, kako bi bilo, če bi se vsi lepi ptujski načrti okrog tega spominskega prostora v preteklosti udejanjili.
Prvi pokopi na tem območju segajo v leto 1775, pokopališče pa je bilo ukinjeno 1. avgusta 1978 in v
upravljanje ga je prevzelo Komunalno podjetje Ptuj. Že takrat je bilo dogovorjeno, da se mora prostor urediti kot spominski park najkasneje v roku dveh let, po preteku dvajsetih let po opustitvi pa se sme ta površina uporabiti tudi v druge namene. Vse do leta 1994 mestna oblast ni vedela, kaj početi s tem prostorom, četudi si je s sklepom o ukinitvi pokopališča zadala nekatere naloge. Z dopolnjenim sprejemom odloka v letu 1994 je določila meje spominskega parka, ki zavzema
Staro ptujsko Mestno pokopališče je dobesedno opustošeno, leži okrog 50 nagrobnikov.
Takšnega razdejanja, kot smo mu priče te dni, na nekdanjem Mestnem pokopališču še ni bilo. Svojci umrlih so zgroženi.
nekdanjo celotno površino pokopališča. Z ureditvijo spominskega parka naj bi se povečale zelene površine mesta, celotno območje pa bi dobilo novo funkcijo, vendar ne na račun prvotne vsebine. Z omenjenim odlokom je bilo začrtano, da se v spominskem parku uredi obeležje narodnega heroja Jožeta Lacka, da bi se
uredila spominska obeležja znanih Ptujčanov in drugih osebnosti, pomembnih za Ptuj, in tudi uredil prostor kot celota. Že dve leti prej, leta 1992, pa je bil potrjen načrt s tremi fazami ureditve spominskega parka na tem območju. Pregled kaže, da se je vse končalo pri prvi fazi, po prestavitvi spomenika Jožeta Lacka, druga faza,
ki vključuje ureditev infrastrukture in spomenikov zaslužnim osebam, pa se še do danes ni pričela. Do leta 2018 pa naj bi trajalo dolgoročno urejanje skladno z ureditvenim načrtom.
Zdaj so na potezi odgovorni. Bo končno že kdo plačal za nepojmljivo skrunitev spomina mrtvim in živim?
MG
Pobrežje • Ribogojnica Berlek
Množičen pogin rib
Kaj se je pravzaprav točno zgodilo v ribogojnici Berlek na Pobrežju v prejšnjem tednu, ni čisto jasno. Dejstvo je le, da je bila najdena lepa količina poginulih, velikih rib, vmes pa je bila videna še mrhovina poginulih ptic.
In ker ljudska domišljija pogosto nima meja, smo se o dogodku, ki bi morda celo ostal skrit, če ne bi nekdo objavil fotografij kupov "crknjenih" rib na internetu, prepričali kar na kraju samem.
Lastnik ribogojnice Miha Jeromel je o poginu povedal naslednje: "Gre za tehnično napako, če jo lahko tako imenujem. Da je prišlo do pogina rib, nismo takoj niti vedeli,
po obvestilu pa smo jih takoj spravili v sode. Takšni pogini se dogajajo ob večjih temperaturnih spremembah, kot smo jim bili priča v zadnjih dneh. Takrat namreč pride do taljenja ledu, narasle vode s seboj prinesejo navlako, od trave do listja in vejevja, ta pa potem povzroči zamašitev rešetk in zadušitev rib."
Jeromel pravi, da ni šlo za veliko količino rib, morda za
40 do 60, gre pa za izključno večje ribe, kar dokazuje, da naj bi bil vzrok pogina dejansko takšen, kot ga je navedel. Kaj takega se tudi naj ne bi zgodilo, če bi zaposleni redno pregledovali stanje mrež, tokrat pa so, kot je bilo razumeti Jeromla, malo "za-močili".
Sicer imajo v ribogojnici pogodbeno dogovorjen odvoz živalskih odpadkov s
slovenskim koncesionarjem, podjetjem KO-TO, ki jim enkrat tedensko izprazni kontejner. Ta je bil prejšnji teden predčasno, kot je povedal Jeromel, poln, zato tudi poginulih rib niso mogli spraviti vanj. So pa ribjo mrhovino pospravili v posebne posode ob kontejnerju, kjer je poča-
kala na odvoz.
O poginulih pticah, ki so bile fotografirane med poginulimi ribami, pa lastnik ribogojnice ni vedel povedati veliko: "Mislim, da sta bili le dve, verjetno čaplji. Zakaj sta poginuli, ne vem in ne morem komentirati. Morda sta se zapletli v mreže in pač poginili."
To je bilo tudi vse, kar smo izvedeli v ribogojnici. Fotografiranja kraja dogodka lastnik Jeromel ni dovolil, češ da je mrhovina že pospravljena in res je bilo od daleč na nabrežju obeh bazenov videti le še buldožer, ki je očitno nekaj urejal. Tako smo lahko, z dovoljenjem lastnika, fotografirali le že očiščene nabre-žine ribogojnih bazenov.
SM
Napoved vremena za Slovenijo
Kolikorkrat sušca megla stoji, tolikokrat poleti ploha prigrmi.

Danes bo v vzhodni Sloveniji sprva še delno jasno, drugod bo oblačno. V zahodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo jugozahodni veter. Zvečer in v noči na sredo se bodo padavine okrepile in razširile nad vso Slovenijo. Vmes bodo tudi nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, najvišje dnevne od 11 do 16, v vzhodni Sloveniji do 19 stopinj C.
V sredo zjutraj bo dež ponehal, delno se bo razjasnilo. Čez dan bo spremenljivo oblačno, nastajale bodo krajevne plohe. V četrtek bo sončno.
Osebna kronika
Rodile so: Nataliya Tur-kus, Majšperk 24 - Marka; Tina Vidovič, Tibolci 23, Gorišnica - Aljaža; Valerija Plohl, Zg. Hajdina 4
-	Denisa; Mateja Škerlak, Majšperk 54 - Emo; Simona Repec, Tržec 19/a, Videm
-	Jana; Veronika Mihelak, Črmlja 3, Trnovska vas
-	Urbana; Sonja Čurman, Draženci 35/a, Hajdina
-	Alena; Darja Lah, Žvab
17,	Ivanjkovci - Anjo; Valerija Žvikart, Kovaška c. 11, Lovrenc na Pohorju
-	Jana; Simona Emeršič, Vareja 16/b, Videm - Nežo; Vesna Korže, Sp. Sveča 4, Majšperk - Ažbeta; Helena Šalamon, Zamušani 25/a, Gorišnica - Marka; Suzana Fajfar, Ptujska c. 20, Ormož
-	Kajo; Petra Robič, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj -Nino; Maja Strelec, Prvenci 9/c, Markovci - Nika; Lidija Knuplež, Partizanska ul. 6, Slovenska Bistrica - Tima.
Umrli so: Štefan Bede-nik, Ptujska Gora 56, rojen 1962 - umrl 17. marca 2006; Magdalena Korošec, rojena Sagadin, Sestrže 24, rojena 1916 - umrla
18.	marca 2006; Lucija Le-vačič, rojena Majhen, Za Kolodvorom 16, Ormož, rojena 1911 - umrla 15. marca 2006; Ana Heindler, rojena Zelko, Arbajterjeva ulica 9, Ptuj, rojena 1925
-	umrla 19. marca 2006; Ana Golob, rojena Lesjak, Dravinjski Vrh 50, rojena 1934 - umrla 15. marca 2006; Roza Krajnc, rojena Turnšek, Hajdoše 29/b, rojena 1923 - umrla 19. marca 2006; Ivana Mavsar, rojena Bogataj, Bodkovci 7, rojena 1916 - umrla 18. marca 2006; Jožefa Roth-wein, rojena Čerče, Apače 133, rojena 1915 - umrla 20. marca 2006; Jožef Vtič, Lovrenška c. 6, Kidričevo, rojen 1928 - umrl 23. marca 2006; Franc Turk, Trno-vec 9, rojen 1931 - umrl 19. marca 2006; Franc Junger, Markovci 45, rojen 1920
-	umrl 22. marca 2006; Ladislav Erjavec, Reševa ulica 11, Ptuj, rojen 1926 - umrl 15. marca 2006; Jožef Ar-nuš, Gomila 2, rojen 1947
-	umrl 19. februarja 2006; Ana Rajšp, rojena Bračič, Destrnik 55, rojena 1915
-	umrla 16. marca 2006. Poroke - Ormož: Miran
Jaušovec, Velika Nedelja 9, in Sabina Prejac, Velika Nedelja 9; Franc Kamenšek, Sveti Tomaž 35/b, in Edita Meško, Sveti Tomaž 35/b; Roki Ros, Dolga lesa 7, Ormož, in Iva Marin, Dolga lesa 7, Ormož.
Ob našem obisku ribogojnice Berlek v Pobrežju poginulih rib ni bilo nikjer več, po besedah lastnika Jeromla so jih že pospravili v posode, na nabrežini ribogojnih bazenov pa je bilo videti le buldožer pri delu.
Črna kronika
Zdrsnil s ceste
Na glavni cesti izven naselja Benedikt se je 18. marca ob 23.30 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 20-letni voznik osebnega avtomobila je vozil iz Benedikta proti Ihovi.
V	levem ovinku je s kolesi zapeljal na bankino, nato je sunkovito zavil v levo, vendar je izgubil oblast nad vozilom. Z vozilom je zapeljal s ceste navzdol po nasipu, kjer je se je vozilo prevrnilo na streho.
V	vozilu je bil še sopotnik, ki je bil zaradi poškodb z reševalnim vozilom odpeljan v bolnišnico.
Foto: MG
Foto: MG
Foto: SM