rOSitllna pVaCOVVO w gVIUVVIII
Gena - Pr—o Mr W0
Štev. 190
F Ljubljani, v sredo, 20. avgusta 1941-X1X
Leto VI.
Izključna pooblaščenka ra oglaievanje Italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicitd italiana S. A-, Milano.
Urednifitvo in uprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana.
Concessionaria esclusiva per la pubblicitd di provenienza italiana ed eatera: Unione PubblicitA Italiana S. A„ Milano.
Odločilno sodelovanje Italijanskih čet pri osvajanju Ukrajine
»Velike dosežene uspehe dolgujemo tudi pogumu in hrabrosti Ducejevih vojakov,« pišejo nemški Usti
Hitlerjev gla\ni stan, 20. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo naslednje uradno vojno poročilo:
Kakor ie kilo objavljeno s posebnim poročilom, so zasledovalni boji v južni Ukrajini, pri katerih sodelujejo vzorno nemški, romunski, madžarski in italijanski odredi in ki izkazujejo odlične borbene uspehe ter napredovanja, spravili vse ozemlje zapadno od Dnjepra v naše roke. Napad se je začel proti mestu Odesi in nekaterim majhnim mostiščem ob spodnjem toku Dnjepra, v katerih se še nahajajo sovjetske sile.
V poteku teh bojev je doživel sovražnik najtežje krvave izgube. Poleg številk, javljenih o bitki i pri Umanu, je zajetih okoli 60.000 ujetnikov ii» zaplenjeno: 84 oklopnih avtomobilov, 530 topov in obsežen drugi vojni material.
V vojnem pristanišču Nikolajev so padle v naše roke naslednje vojne ladje, ki so se nahajale pred dovršitvijo: bojna ladja s 35.000 tonami, križarka z 10.000 tonami, 4 rušilci in 2 podmornici. Nadalje je bila potopljena ena topničarka, druga težko poškodovana in vojni plen je postal tudi plavalni dok, ki je bil popolnoma natovorjen z lokomotivami.
Pri napadu na pristanišče Odeso je letalstvo povzročilo s težkimi bombnimi zadetki nerabnost
9	velikih prevoznih ladij za čete ter poškodovalo 3 vojne ladje, med njimi neko težko križarko.
Tudi boji v področju Kijeva in Korostena so sovjetski vojski zadali velike izgube. Od 8. avgusta dalje je bilo ujetih 17.750 mož, zaplenjenih pa 142 oklopnih voz, 123 topov, 1 oklopni vlak in številni drugi vojni material.
Berlin, 20. avg. s. V berlinskih krogih poudarjajo, da je nemško vrhovno poveljstvo tudi včeraj hotelo posebe in izrazito podčrtati moralni ter tvarni pomen prispevka italijanskega, madžarskega in romunskega orožja pri zmagah v Ukrajini. Medtem ko so se romunske čete odlikovale zlasti v zaključni akciji pri obkoljevanju Odese, madžarske pa v operacijah ob izliv« reke Buga, je italijanski ekspedicijski zbor igral kar najbolj znatno vlogo na drugih odsekih. Polur. »Dienst «w» Deutschland« piše: »Velike dosežene uspehe dolgujemo tudi pogumn in hrabrosti Ducejevih vojakov, ki se bojujejo ob boku Hitlerjevih vojakov proti istemu sovražniku in sa iste viore.<
Berlin, 20. avg. s. Včeraj je bila vsa Ukrajina zasedena po nemških, italijanskih, romunskih in madžarskih silah, ki so povsod zasedle Dnjeper, zdaj pa odstranjujejo preostala gnezda odpora vzdolž spodnjega toka reke. Zdaj je treba osvojiti samo še Odeso, največje pristanišče v Črnem morju, a tudi tam že potekajo zmagovite operacije. Dejstvo, da skušajo Rusi rešiti, kar se rešiti da, priča, da je treba Odeso že smatrati za izgubljeno, čeprav trdi' angleška propaganda, da bi Odesa lahko predstavljala resno grožnjo na desnem krilu Nemcev. Taista propaganda skuša tudi dopovedati, da se je Budjeniju posrečilo rešiti ne le skoraj vse vojske, temveč tudi vso žetev in vse vojne potrebščine. Vse, česar ni bilo mogoče odpe-
ljati, je bilo uničeno. Nemški listi navajajo k tem trditvam podatke iz včerajšnjega vojnega poročila
o	plenu v Nikolajevu, o številu ujetnikov in o zaseženih vojnih potrebščinah ter trdijo, da je Budje-nijeva vojska v zadnjih treh tednih po Ukrajini izgubila nič manj kakor pol milijona mož. Od tega je bilo 200.000 zajetih.
Helsinki, 20. avg. s. Uradno poročajo: Finski oddelki so nadaljevali svoj močni pritisk okoli sovjetskih žepov na ozemlju severozahodno od Sortavale. Te žepe so med ponedeljkom in torkom znatno zmanjšali navzlic obupnemu sovjetskemu odporu. Finsko topništvo neprenehoma obstreljuje vse ozemlje južno od tega predela, koder hočejo Sovjeti rešiti oddelke v kleščah. Točna množina vojnega plena dozdaj še ni znana. Na vseh oddelkih bojišča se operacije razvijajo ugodno za Fince ter ob zelo majhnih izgubah zanje.
Helsinki, 20. avg. s. Navzlic zelo neugodnemu vremenu in kar najtežavnejšemu ozemlju se po
načrtu nadaljuje napredovanje nemških čet na iin-skem bojišču. Napredovanje se je začelo pred nekaj dnevi z nepretrganim in uspešnim letalskim bombardiranjem na zadnji kos železnice, ki drži v Murmansk in proti drugim vojaškim ciljem.
Operacije v severni Estoniji se nagibajo h koncu, zakaj tamošnje sovjetske čete kažejo nedvoumna znamenja o krizi. Drugi nemški motorizirani oddelki napredujejo po predelu, ki leži zahodno od Pejpuškega jezera in merijo naravnost priti obali Finskega zaliva ter pri tem tarejo odpor izbranih sovjetskih čet. Tudi pri Ilmenskem jezeru se je začel organičen manever za napredovanje proti severu. Tam so nemški motorizirani oddelki * drznimi izpadi v zadnjih treh tednih vdrli namreč v neposredno okolico Leningrada. Tako je zdaj resno ogrožena edina še nedotaknjena železniška zveza med Leningradom in med Val-dajsko višino. Zatorej se lahko smatra, da se je bitka za Leningrad že takorekoč začela.
tl BoHcttino Ho 441:
Tobruk di nuovo in centro detle operazioni aeree
e terrestri
II Quartier generale delle Fone Armate eo-
munica:
Nelle prime ore del IS aerei nemici hanno lanciato nei pressi di Catauia aleune bombe. Ne vittime ne danni. Le perdite tra la popolazione catanese, eausate dalle incursioni aerei dei giorni 15 e 16, sono šalite complessivamente a 25 morti e 37 feriti.
In Alrica Settentrionale sul fronte di Tobruk attachi di fanterie britaniche appoggiate da fuoco di artiglieria sono stati nettamente stroncati: il nemico ha subito notevoli perdite; da parte no-stra aleuni leriti.
Formazioni aeree di bombardamento in pie-chiata germaniche e nazionali, scortate dal nostri cacciatori hanno attaccato con ottimi risultati e nortostante 1’intensa reazione nemica, batterie e depositi di tnnnizioni, magazzini di materiale, im-pianti portuali e baraccamenti della piana di To-
bruk. Una nave nemica alla fonda e stata grave-mente danneggiata. Tutti i nostri velivoli, sebbene in gran parte colpiti con qualche pordita a bor-do sono rientrati alle basi.
Altri nostri bombardieri hanno centrato con in loro tiro automezzi britannici nelTOasi di Gia-rabub. Aerei inglesi hanno attaceato Tripoli e Bengasi.
Tre velivoli nemici sono stati abbattuti in ma-re dalla nostra difesa controaerea.
In Africa Orientale il nemico ha compiuTo altre incursioni aerei su Gondar e Uolkefit, col-pendo itnpianti sani tari.
Nei vari settori dello scacchiere Gondarino I nostri valorosi reparti col loro contegno audace ed aggressivo rintuzzano costantemente i tentativi che 1’avversario rinnova con forze sempre mag-giori.
Vojno poročilo št. 441:
Tobruk spe! središče letalskih in kopnenih napadov
Iz glavnega stana Italijanskih Vojnih Sil poročajo 18. avgusta:
V prvih urah dne 18. t. m. so sovražna letala vrgla pri Cataniji nekaj bomb. Ni bilo niti niti škode.
Japonska pred odločitvijo o življenju ali smrti
Tokio, 20. avgusta, s. Radijski govornik japonske mornarice, kapitan Hiraide, je pred nekaj dnevi razpravljal o angleških in ameriških naporih za obkolitev Japonske. Ugotovil je, da je to izrazito napadalno delo, ki ga je treba presojati s treh stališč: moralnega, gospodarskega in vojaškega. Amerika meni, da je Japonska po štirih letih vojne na Kitajskem skoraj izčrpana. Ta sodba o japonski vojaški sili je napačna. Kdor japonsko voiaško moč zares pozna, se varuje, da bi ogražal laponsko cesarstvo.
Novi vohuni prijeti v Bolgariji
Sofija, 20. avgusta, s. Bolgarska policija je prijela 12 vohunov, ki so delali za Sovjeteko Rusijo. Vohunska družba je imela sedež v Varni, najelo jo je sovjetsko poslaništvo v Sofiji ob začetku vojne med Nemčijo in Sovjeti. V njej so bili bolgarski komunisti, znani po svojem nasilniškeip delovanju. Njihova naloga je bila izvajati vrsto atentatov in sabotažnih dejanj, kar naj bi oviralo redno delovanje nemškega vojnega stroja. Voditelj^ organizacije je bil neki Anton Prutkin, ki je bil že obsojen na smrt, ker je leta 1923. pognal v zrak gledališče »Odeon< v Sofiji. Naglo sodišče je že končalo preiskavo glede te vohunske družbe. Sodnik zahteva za vse smrtno kazen.
Seznam madžarskih Izgub na ruskem bojišču
Budimpešta, 20. avgusta, s. Madžarsko vrhovno poveljstvo priobčuje prvi seznam madžarskih izgub pri bojih na Vzhodu. Doslej je padlo 16,častnikov ter 279 vojakov, 34 častnikov ter 907 vojakov je bilo pa ranjenih. Pogrešajo dva častnika in 107 vojakov. Te izgube so glede na velike uspehe madžarske vojske več kakor neznatne.
Razdrobitev Nemčije — končni vojni cilj Angležev
8iockholm, 20. avgusta, s. Zelo razširjeni angleški tednik »The National Review< razpravlja o angleških vojnih ciljih in pravi, da vojna za An- , gleže ne bo končana prej, dokler ne bo Nemčija j razdeljena na kakih trideset državic
Amerika in Anglija upata, da bosta Japonsko zastrašili. Z gospodarskega stališča ie Japonska v vojni že dolgo časa, t. j. odkar so ji demokratične države zaprle oskrbovalne ceste za surovine, katerih nima. Še en korak demokratičnih držav, pa si bo morala Japonska postaviti vprašanje o življenju ali o smrti. Jasno je, da nihče ne more pričakovati, da bi kateri narod mogel sprejeti smrt brez boja.
To načrtno obkoljevanje se zdaj razvija po vsej meji japonskega cesarstva. Toda popolnoma napačno bi bilo, da bi obkoljevanje moglo uspeti, saj stoji Japoncem nasproti le malo sil. Ne bo na Japonsko padla odgovornost, če bo tak položaj privedel do vojaških posledic. Japonska bi zatrdno sprejela važne sklepe, če bo postavljena pred odločitev o življenju ali smrti. Skrivnost zmage je v točnem poznanju sovražnikovih in lastnih sil. Te resnice pogosto niso priznavali, toda kdor je ni upošteval, je drago plačal svojo malomarnost.
Trgovski posvet med Japonsko, Mandžurijo in Kitajsko
Tokio, 20. avgusta, s. Konec avgusta se bo v Tokiu začel važen trgovinski posvet med Japonsko, Mandžurijo in med Kitajsko. Namen sestanka je ojačiti trgovske zveze med omenjenimi tremi državami v okviru novega reda v vzhodni Aziji.
Izgube katanskega prebivalstva zaradi prejšnjih letalskih napadov dne 15. in 16. avgusta so narasle skupno na 25 mrtvih in 37 ranjenih.
Severna Alrika: Na Ironti pri Tobruku so bili popolnoma odbili napadi britanske pehote, katere je podpiral topniški ogenj. Sovražnik je pretrpel znatne izgube. Na naši strani so bili nekateri ranjeni. — Formacije strmoglavskih bombnikov, nemških in italijanskih, ki so jih spremljali lovci, so z odličnimi rezultati in kljub močni reakciji sovražnika napadli baterije, skladišča za municijo, skladišča materiala, pristaniške naprave in barake mesta Tobruk. Ena sovražna ladja v notranjosti pristanišča je bila hudo poškodovana. Vsa naša letala, čeprav so bila v velikem številu zadeta in z nekaterimi izgubami na krovu, so se vrnila v svoje baze. Naši bombarderji so s svojim streljanjem merili na britanska avtomobilska prevozna sredstva v oazi Giarabubu.
Angleška letala so napadla Tripolis in Ben gaz i. Tri sovražna letala je na morju zbila naša protiletalska Obramba.
Vzhodna Alrika: Sovražnik je izvršil ponovne zračne napade na Gondar in Uolšefit in je zadel zdravstvene naprave. V raznih sektorjih gondarske pokrajine naši hrabri oddelki s svojim drznim in napadalnim ponašanjem stalno odbijajo napade, katere obnavlja sovražnik z vedno večjimi silami.
L’opera dei consorzi agrari per la difesa economica delle produzioni
Roma 19. — II direttore centrale della federa-zione italiana ded consorzi agrari dr. Giuseppe Ra-vasini ha illuetrato, in un’intereesante radio con-versazione, 1’opera dei consorzi agrari per la difesa economica delle produzioni. La federazione sin dal suo inizio ebbe il merito di stimolare la coscienza aseociativa ded rurali italiani.
Col sorgere vivifioatore del fascisnio, con l’af-fiancamento alla federazione fascista degli agri-coltori, 1’attivitft federale si allargd intemsificandosi a ritmo accelerato.
Nella campagna 1935 alla vigiiia della obbli-gatorieta degli ammassi, la federazione dei consorzi agrari controdlava oltre 10 milioni di qiiintali di grano quasi sei milioni di kilogrammi di bozzoli
*	fresco piii di 5 milioni di quintali di lana senza contare i prodotti di minore importanza.
La federazione dei consorzi agrari ha il grande merito di avere tempestiva-mente approntato con
f SN 1 1 M 2 X	A	I	1	1 tt I1 /j ol 1	1*1	AAl	_
Turčija j« odklonila poroštva, ki sta ji jih ponujali Anglija in Rusija ter se s tem izognila neposrednemu vdoru angleške in sovjetske vojske na svoje ozemlje, pišejo včerajšnji bolgarski listi.
V Budimpešto so se vrnili italijanski, nemški in ,, u„	„u„n	Hoii^cipi^i
ffikaH oTimlje,°kat°e8!oDje v Rus? zasedli 1 *ura i quadri tecnici e le attrezzature indiapensabiU madžarska vojska.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
perche la politica degli ammassi potesse pronta-mente e vittoriosaimente affermarsi.
Dalle luminoee affermazioni del suo passato, essa trae Incentivo per essere sempre piii secondo 1’alto riconoscimento del ministro Tass im ari, valido stramento del prouresso acricolo italiano Der vin-cere.
II Duce ha nominato 1’ispettore del P. N. F. per le provincie dalmate
II foglio di disposizioni del Segretario del Partito reca:
II Duce, su proposta del Segretario del Partito, ha nominato ispettore del PNF per le provincie Dalmate il Fascista Giuseppe Bastianini, classe 1899, inseritto al PNF dal 23 Maržo 1919, squadri-sta, marcia su Roma ufficiale degli arditi, volon-tario di guerra, dottore in scienze agrarie, regio ambasciatore. governatore della Dalmazia, gift segretario federale di Perugia e gift vice segretario del PNF.
Nuove chiamate alle armi
Per effetto di recenti disposizioni impartite dal ministero della guerra saranno chiamati alle armi neU’arma di provenienza i sottufficiali ed i militari di truppa appartenenti a classi o aliquote di classi richiamate che furono dispensate dal richiamo perchž in possesso della laurea in medicina in farmacia o in veterinaria.
Dal richiamo saranno esclusi coloro che en-tro il 10 Settembre p. v. produrrano i documenti necessari per la loro nomina d’autorit4 ad uffi-ciali di complemento in base alla legge N° 1633 del 4 Ottobre 1940-XVI1I.
Per eventuali chiarimenti gli interessati po-tranno rivolgersi ai comandi di Distretto Militare.
Vesti 20. avgusta
Nemški poročevalski urad daje velik poudarek članku lond. »Timesa« iz Addis Abbebe. — List pravi, da imajo Angleži v Abesiniji dve težavi. P n’a je Gondar, kjer se še vedno upira 10 do 16.000 hrabrih italijanskih vojakov pod poveljstvom generala Nasija. Te čete imajo na razpolago samo tri letala, ki jim dovažajo hrano in strelivo. Italijani pa se bore navzlic temu z največjo hrabrostjo in ni verjetno, da bi se general Nasi, čeprav je star že 60 let, vdal s svojimi četami, dokler ne bo položaj nevzdržen.
V Bukarešto so dospeli prvi romunski prostovolj-
ci iz bivšega jugoslovanskega Banata, 700 po številu.
Razmejitev med zunanjo Mongolijo in med Mandžurijo je po dveh letih končana. Komisija ee bo sešla še enkrat v Harbinu za podpis sporazuma.
Napetost na meji med Siamom ter med angleško posestjo v zadnji Indiji je vedno večja. Aii-gleži eo tam zbrali 73.000 vojakov, 250 letal in mnogo vojnih potrebščin. V Singapooreju je 20.000 angleških vojakov. Vsa ta sila se najbrž pripravlja za napad na Siam, poroča japonska agencija Domei.
Predsednik Roosevelt je podpisal odlok, po katerem Združene države dovoljujejo državicam na Panamski ožini ustanavljati lastno vojsko. Doslej je tam smela biti samo armada USA.
Bolgarski listi prinašajo pismo, ki ga je predlanskim pisal Stalinu bivši sovjetski poslanik v Sofiji Razkolnikov. Razkolnikov v njem dolži Stalina, da je izdal socializem, boljše-viško revolucijo, sovjetskega kmeta, delavca in razumnika, da je pobi) največje in najzaslužnejše revolucionarje, da je izdal špansko revolucijo in uničil vse pridobitve komunizma. Pismo se končuje z napovedjo, da bo Stalin vse to plačal z glavo kot izdajalec domovine in revolucije ter kot sovražnik socializma.
Predsednik angleške vlade Churchill bo v nedeljo imel govor o slovitem posvetu z Rooseveltom, da pomiri angleško javno mnenja.
Londonski »Times«, glasilo angleške vlade, zahteva, naj se po končani vojni Nemčiji, Italiji in Japonski vzame vsa kovinska in težka industrija, češ da je premagana država razorožena šele tedaj, kadar je razorožena tudi gospodarsko. Težko industrijo naj bi I*> sedanji vojni smele imeti samo Anglija, Sovjetska Rusija in Amerika, druge država pa bi smele izdelovati le tkanine, pisano steklo, papir, toaletne potrebščine, posodo, pahljače in umetno cvetje. Ladjedelnice, jeklarne iin plavže pa bi smeli imeti la Amerikanci, Sovjeti in Aingležd.
Japonski listi pišejo, da bosta Anglija in Amerika po sestanku med Churchillom in Rooseveltom skušali spremeniti Vladivostok, sovjetsko luko na Daljnem Vzhodu v oporišče proti Japonski. To je samo en člen v verigi, ki sta jo ti državi sklenili skovati okoli Japonske.
Maršal Čangkajšek naj bi po japonskih paro-čilih v kratkem odpotoval v Moskvo, da sa udeleži toliko napovedovanega posveta med Sovjeti, Angleži in Amerikunci za boj proti Nemčiji, Italiji in Japonski.
Požgane hiše, podrti mostovi, razbiti traktorji, pokurjeno polje, poklana živina, kupi po< bitih svinj, ki že gnijejo, vse to dokazuj« s kakšno besnostjo divja na ozemlju, kamoi prodirajo nemške čete, uničevanje, ki ga j® zapovedal Stalin, poroča nemški radio.
Ameriški politični voditelji silijo Roosevelta, na} bi čimprej imel velik govor o vojaškem in političnem položaju v Evropi ter o morebitnih posledicah tega položaja za Združene države, Voditelji trdijo, da s to zahtevo izražajo želj« ameriškega ljudstva.
V newyorškem pristanišču Brooklynu je v skladiščih izbruhnil silovit požar, ki je zahteval okrog 50 mrtvih, 72 pa je ranjenih. Zgorelo je veliko orožja, streliva in živeža, namenjenega v Anglijo, dalje celo pristajališče in en velik parnik.
Nemške oblasti odločno zanikujejo angleško poročilo o tem, da so angleški bombniki blizu holandske obale potopili tri nemške patroine ladje.
Nakazila goriva in maziva za september
Nakazovanje goriva in maziva bo od prvega septembra naprej za vso Ljubijasnko pokrajino prevzel Urad_ za civilna motoma vozila pri Visokem komisariatu v Ljubljani, Gledališka tilica 11. Na podlagi nakazila s: bo možno nabaviti gorivo pri vseh napajalnikih AGIPa, ki so razmeščeni po različnih krajih pokrajine.
Prošnje za nakazilo se morajo poslati na imenovani Urad (bodisi osebno ali pa po pošti) do 31. avgusta leto« pod naslednjimi pogoji:
1. Zasebni avtomobili in motocikli.
Najvišja količina bencina, določenega za zasebne avtomobile, znaša za september 20 litrov,
za motocikle p« 5 litrov.
Da j>i dobili nakaznico na nakup, morajo prizadeti predložiti ali pa poslati po pošti ne-kolkovano prošnjo in navesti točno vse osebne podatke in naslov lastnika, poprejšnje delo, tovarniško znamko, tip in tablico motornega vozila, zraven pa priložiti pooblastilo za vožnjo, na katero se bo označila količina goriva, ki bo nakazana.
2. Avtomobili v javni službi (taksiji).
Naivjšja količina bencina, določenega za september, znaša 50 litrov za vozilo. Tudi v tem primeru mora nekolkovana prošnja vsebovati < lastnikove podatke in naslov, tovarniško znamko in tip ter tablico vozila, obenem pa mora biti priloženo pooblastilo za vožnjo.
3. Tovorni avtomobili
Vsem tovornim avtomobilom, ki so last prevozniških družb, kakor tudi industrijskih in trgovskih podjetij, bo podeljena kot nakaznica za nabavo goriva za mesec september posebna knjižica. Seznam opravljenih voženj, v katerega bodo prizadeti vpisovali od primera do primera vsako izvršeno vožnjo, prevoženi blago in porabo goriva in bodo dali te svoje zapiske v pregled in potrdilo najbližjemu poveljstvu Kr. Karabinjerjev takoj po svojem prihodu v tis(i kroj.
Da bi dobili nakaznico za nakup, morajo prizadeti predložiti imenovanemu uradu nekol-kovano prošnjo in navesti v njej vse osebne podatke in naslov lastnika, in za vsako vozilo tovarniško znamko, tip, ali rabi bencin ali nafto, dalje tublico, nosilnost, jakost motorja jn •vrsto prevozov, ki so prevladovali.
4. Nakazilo za industrijsko in poljedelsko
porabo
Te nakaznice se nanašajo na porabo bencina in nafte v industrijskih obratih, kakor so tiskarne, barvarnice, kemične tovarne, strojarne itd., in z,a pogon pritrjenih ali premičnih motorjev, poljedelskih strojev itd. Za majhne industrije in za obrtnike, ki ponavadi porabijo količino do 5 litrov, bodo potrebne količine bencina razdeljevale večje drogerije na podlagi nakazil, ki jih bo oddajala trgovska zbornica.
Iz te kategorije pa je izključena nabavka goriva, potrebnega za industrijo ali poljedelce, za avtomobile, tovorne avtomobile itd., za kar je treba narediti prošnjo v skladu z navodili v točkah 1. in 3.
Da bi dobila potrebno gorivo, morajo podjetja poslati na Urad za civilna motorna vozila nekolkovano prošnjo in navesti v njej natančno vse podatke in naslov družbe, dosedanje delova-■Jrinje in sleherni drugačen podatek, ki opravičuje zaprošeno količino goriva.
''fr 5. Nakazila za avtobuse
V	prošnji je treba navesti razen podatkov o družbi tudi njen naslov, proge, na katerih avtobus vozi, dolžino vsake teh prog, kilometražo v
Prekupčevanje na trgu prepovedano
Ljubljana, 20. avgusta.
Kupovanje večjih množin na živilskem trgu zelo težko gledajo naše gospodinje, zato je pa mestni tržni urad tudi vedno prepovedoval nakupovanje na debelo za preprodajo. Tudi najskrom-nejša ljubljanska gospodinja že ve, kako mestni tržni urad po vsem mestu^ posebno pa na kolodvorih, na mitnicah in na živilskem trgu z vsemi sredstvi preganja prekupčevanje, zato naj pa gospodinje tudi upoštevajo, da imamo v Ljubljani prav mnogo velikih gospodinjstev, ki morajo živila nakupovati kar na debelo. Pomislimo samo na naše javne kuhinje, bolnišnice in sploh socialne zavode, prav tako pa tudi na različne samostane in internate ter druge zavode, predvsem pa seveda tudi na naše restavracije in gostilne, kamor hodi na hrano vsak dan prav mnogo tujcev in vsak dan več domačinov. Gospodinje morajo priznati, da je hrana v javnih kuhinjah in gostilnah znatno cenejša kakor iz lastne kuhinje, če se kuha samo za dvoje ali troje oseb. Posebno prodajanje velikih množin jurčkov bi gospodinje rade preprečile, vendar bi bilo pa v ta namen treba raeionirati tudi gobe. Končno pa moramo privoščiti gobe tudi bolnišnicam in javnim kuhinjam ter našim someščanom in drugim gostom, ki morajo hoditi na hrano v gostilne in javne kuhinje. Z vso strogostjo bo pa mestni tržni urad tudi še nadalje nadzoroval, da se na živilskem trgu ne bi zakladali trgovci z gobami in sploh prekupčevalci.
enem mesecu, tip, tovarniško znamko in tablico, jakost motorja ter posamično porabo bencina ali nafte, ki ga porabi vsak avtobus posebej.
6. Nakazila za urade, javne ustanove, občine,
sanatorije in za gasilce itd.
Napisano prošnjo je treba izročiti Uradu za civilna motorna vozila. Vsebovati mora podatke, za kakšno porabo je bencin namenjen. Tako morajo na_ primer občine navesti posebej količine goriva, ki je potrebno za avtomobile za sanitetne
urade, za občinske ustanove, za mrliške prevoze, za gasilstvo itd.
Nakazovanje za urade in javne ustanove bo brezplačno, za vse druge kategorije pa bodo morali prizadeti plačati, kadar dvignejo nakaznice, pristojbino lir 0.10 za liter bencina kot povračilo stroškov.
Vozne knjižice za tovorne avtomobile se bodo oddajale po lir 7 kos.
Končno se opozarjajo prizadeti, da urad ne bo vzel v pretres tistih prošenj, ki bi presegale najmanjše potrebne količine goriva za tvrdke, kakor tudi ne tistih prošenj, ki ne bodo vsebovale vseh podatkov, ki so potrebni za ugotovitev količine, ki naj se nakaže.
Assegnazioni carbnranti e lubrificanti per il nese
di Settembre 1941
Per sopravvenute esigenze di approvvigiona-mento di carburanti e lubrificanti a partite dal 1° settembre p. v. la distribuzione dei buoni di prelevamento di delte materie verrk effettuala per tuffa la provincia dalTUfficio Moforizzazione Civile dello Alto Commissariato sito in Lubiana, Gledališka ulica 11. I carburanti assegnati po-franno invece e6sere prelevati presso tutti gli alimenfatori A. G. I. P. dislocati nei vari centri della Provincia.
Le richieste di assegnazione dovranno perve-nire al predetto Ufficio (presentato direttamente
o	inviate per mezzo posta) entro il 31 Agosto p. v., ccm le seguenti modalilh:
1.	Autovetture	e inolocicli	privati.
11	quantitativo	massimo di	benzina	assegnato
per il mese di settembre č di litri 20 per le autovetture e litri 5 per i motocicli.
Per ricevere il buono di prelevamento gli in-tereseati dovranno presentare od inviare per posta una domanda in carta seniplice indicando le predse generalitk ed indirizzo del proprietario, l’at-tivitš svolta, la fabbrica, tipo, e targa delTauto-veicolo, cd allegare Tautorizzazione alla circola-! zione, sulla quale verrk traseritto il quantitativo di carburante assegnato.
2.	Autovetture	in servizio pubblico	(taxi).
II	quantitafivo	massimo di	benzina	assegnato
per il mese di settembre č di litri 50 per autovet-tura. Anche in questo caso la richiesta, in carta semplice, deve indicare le generali ta. del proprietario ed indirizzo, fabbrica, tipo e targa delPauto-veicolo e deve allegarsi Tautorizazzione alla cir-colazione,
3. Aufocarri.
A tutti gli autocarri, tanto se appartenentii ad Aziende di trasporti, che a ditte industriali e commerciali, in occasione delTassegnazione dei carburante per il mese di 6ettembre, sarh rilasciato un libro delle percorrenze sul qua!e gli interessati domanda in carta semplice, indicando le generali tk effettuate, le merci trasportate ed i consumi di carburante relativi, facendo vistare le singole an-notazioni al piu vicino comando dei CC. RR. della localitk di arrivo.
Per ricevere i buoni di prelevamento gli interessati dovranno far pervemre a questo Ufficio donianda n carta semplice, indicando le generalih ad indirizzo del proprietario, e, per ciascun auto-caro, la fabbrica, il tipo, se futmotia a benzina od a nafta, la targa, la potenza, la portala ed il genere di transporti prevalcntemente elfettuafo. '	3	•1
4. Assegnazione per uso industriale ed ugri-colo.
Dette assegnazioni oomprendono la benzina e nafta necessaria per le industrie, oome tipografie, tintorie, fabbriche chimiche, concerie ecc. e per azionare motori fissi e motali, macchine agricole ecc.
Per le piccole industrie e per gli artigiani, che sogliono consumare quantitativi fino a 5 litri la benzina necessaria verrk distritouita presso le prin-cipali drogherie, con buono che rilascerk la Camera di Cammercio.
E’escluso quindi da questa categorla il carburante necessario alle Industrie ed agli agricoltori per autovetture, autocarri ecc., per il quale deve farsi richiesta a parte con le modalith di cui al punto 1) e S).
Per ricevere il carburante necessario le ditte dovranno inviare alVUff.icio Motorizzazione Civile la domanda in carta semplice indicando le preoise generalitk ed indirizzo delPAzienda, Pattivith svolta, ed ogni altro elementa atto a giustificare il quantitativo di carburante richiesta.
5. Assegnazione per antoservizi pubblici di linea.
Nella richiesta dovrk essere indicato, oltre alle generalitk della ditta esercente e suo indirizzo, le linee da essa esercltate, con la lunghezza di ognu-na, il chilometraggio mensile effettuato, il tipo, fabbrica, targa, potenza i consumo unitario di benzina o di nafta di ciascun autobus impiegato.
6. Assegnazioni per Uffici pnbblici, roma-nali, sanitarii, vigili al fuoco ecc.
La richiesta dovrk essere rivolta per lettera AlPUfficio Motorizzazione Civile. Essa dovrk indicare 1’uso al quale il carburante č destinato. Cosl ad esempio i Comumi dovranno indicare partita-mente il carburante necessario per automobili, per
ufficio sanitario, per aziende comunali, per trasporti funebri, per pompieri ecc
•
Le assegnazioni per uffici ed enti pubblici ver-
ranno effettuate gratuitamente, mentre per tutte le altre categorie gli interessati dovranno corrispon-dere, alPatto del rltiro dei buoni, un contributo di L. 0,10 per litro di carburante assegnato, a titolo di ritnborso spese.
I libri di percorrenza per gli autocarri verran-no ceduti al prezzo di L. 7 ciascuno.
Avvertesi infine gli interessati che le richieste eccessive rispetto al presumibile slrelto fabbisogno delle ditte, e quelle che non contengono tutti gli elementi necessari per stabilire il quantitativo da assegnare, verranno ritenute corne non prceentate.
V treh vrstah...
Zdravstvena kolona na Uncn na Notranjskem je 14. t. m. izvršila 563 vseh vrst zdravstvenih pregledov. Zdravniško je, bila preiskana vsa šolska mladina.
Vojaška uprava v Prekmurju je 3. t. m. nehala poslovati. Njene posle so prevzele eivilno-poLitiČne oblasti. Soboška garnizija šteje do 300 vojakov, ki so po večini Slovaki in Rusini.
Kmetijska šola v Rakičanu, ustanovljena pred dobrimi šestimi leti, posluje dalje. Novi ravnatelj je sedaj g. J. Šiftar, ki je bil profesor na kmetijski šoli v Mariboru.
Za čisti lirvafski jezik. Izdana je posebna uredba za zaščito hrvatskega jezika, po kateri ni brvatski jezik kako narečje drugega jezika, marveč samonikel in samostojen jezik. Določena je komisija, ki bo sestavila čist hrvatski pravopis.
Vreme. Od 13. t. m. naprej je bilo lepo in toplo. Bil je ugoden čas za kopanje. Pričela se je košnja otave. Davi je bila najnižja jutranja temperatura + 17.5° C, včeraj najvišja + 29° C.
S Hrvaškega
Trije padli ustaši. V Travniku v Bosni so oni. dan slovesno pokopali tri ustaše, ki so bili, kakor poroča zagrebški »Novi list«, ubiti blizu Travnika. To so bili Branko Slijepčič, Rudolf Brkič in Ivan Trogrbič. Pri pogrebu so 6e zbrali razni ustaški funkcionarji ,ki so imeli tudi poslovilne govore, v katerih eo poudarjali, da so te žrtve seme, iz kkterega bo vzklilo še več borcev za hrvaško samostojnost
Pristopanje v vrste Ustašev. Zagrebško časopisje prinaša cele strani pisem, ki so jih na tiste poslance dr. Mačka, ki so bili vstopili v ustaško gibanje, poslali drugi pristaši dr. Mačka. Med temi priglašenci se bero imena mnogih, ki so bili namestniki poslanskih kandidatov. Akcijo za pristop pristašev HSS v ustaško gibanje vodita bivša poslanca Janko Tortič in dr. Berkovič. Prvi je iz Zagreba, drugi pa iz Dalmacije. Oba ta dva 6ta imela poprej odlična mesta in sta veljala za gmotno dobro preskrbljena.
70 prevratnikov ustreljenih v Bosni. Ravnateljstvo za red in varnost v Bosni je objavilo, da sta bila od izrednega ustaškega sodišča obsojena na smrt in ustreljena komunista Mihajlo Popovič in Salom Albahari, ker eta ustanavljala celice komunistične stranke in razdeljevala komunistične letake. Mnogo več smrtnih obsodb pa je izreklo Geslerja. Poročilo pravi, da je pri tej priliki pri-sodišče v Travniku.
Podražitev cigaret in tobaka na Hrvaškem.
Hrvaški finančni minister oziroma »državni rizni-čar«, kakor se uradno imenuje, je podpisal odlok, po katerem se podraži ves tobak in cigarete povprečno za 30 do 50%. Trebinjski tobak bo veljal sedaj kg 1000 kun, prej je pa veljal 700 kun. Cigarete »Morava« so se podražile od 400 na 550 kun za 1000 kosov. Podobno je tudi s cigarami in tobakom za pipe. Odlok utemeljujejo tako, da se je povečala odkupna cena tobaka, po drugi strani pa 60 6e povečali tudi vsi proizvajalni in predelovalni stroški.
| ..a »»Spomini in utrinki«
25
^ XI. Ko »c je Tappio z$ubil |i
Tovariš me je prav prijazno prijel za roko, kar mi je bilo zelo prav, ker nisem prav nič videl pred seboj. Sli smo preko dvorišča in se približali nizki leseni bajtici; pred okenskimi linami je brlela medla lučka. Mislil sem si, da more človek doživeti takih prigodb, kakršna utegne biti tale, samo v Napoliju ali v kakih melodramskih povestih. Prav gotovo bi bil na primer mož, ki nam je prišel naproti in svetil po stopnicah, krasen model za vlomilca. Med njim in mojim tovarišem se jo začel precej dolg pogovor, ki ga kljub mojemu prizadevanju nisem prav nič razumel. Ujel som samo besedo »misericordia« (usmiljenje), ki je večkrat kanila v pogovor in iz katere sem sklepal, da govorita o najinem srečanju v cerkvi. Od Cesareja sem namreč pobral, da pomeni »misericordia« v jeziku napoljske zarotniške družbe nož. Mož je dvignil svetilko prav do mojega obraza in me natanko ogledoval, a nisem mogel zvedeti, kako mu je moja vnanjost kaj všeč, ker ni zinil niti besede.
Zdaj smo stali pred napol odprtimi vrati. Tovariša sta se prekrižala in tiho smo vstopili. Pred seboj sem videl prizor, ki sem ga bil že kar vajen: mati je klečala pred podobo Matere božje in vila roke v obupu, poleg nje pa sta klečali še dve ženski y .vroči molitvi. Zraven ognjišča je
ždela stara ženska, ki Je s čudno pojočim glasom mrmrala pred seboj neke nerazumljive besede, zveneč bolj kot urekovanja kakor pa molitve. Pozneje sem zvedel, da je stara mati in da ni čisto pri pravi pameti.
Nikogar ni bilo v bližini postelje. Napolitanci se zelo neradi dotikajo umirajočega, razen če je res prav potrebno; ostanejo sicer v sobi, toda vedno oddaljeni od njega. Vzel sem svetilko iz rok možu, ki sem ga srečal v cerkvi Santa Maria del Carmine. Svetloba je padla na modrikast btroški obraz na zglavju. Krepki mož, ki je stal poleg mene, se je stresel in čutil sem, da je njegov otrok. Otrok je bil že precej mrzel in na pogled Čisto nezavesten. Na skrivaj pod rjuho sem mu vbrizgal malo etra, kar ga je spet spravilo malo k življenju; čeprav je bil učinek bolj trenoten, je vendar omečil sumljivo ostre poglede okrog mene. Mala deklica je pričela stokati, nakar so se vsi v radovednosti zbrali okrog postelje in opazovali zdaj njo, zdaj mene.. Mati, ki nas v svojem obupu ni slišala prihajati, se je takoj spravila pokouci, ko je otrok začel Ihteti in mi pomagala otroka treti s rjuho.
Drgnjenje se je izkazalo brez haska in otroku se je naglo slabšalo. Odločil sem se za vbrizg v žilo, ki sem ga v zadnjhi časih že večkrat pre-
skusil. Ko sem se pripravljal za majhno operacijo, se je v sobi začelo vneto pričkanje. Mnenja so bila deljena, kolikor sem mogel sklepati; večina je bila za to, da se »vse prepusti božji Materi«,, spor pa je zaključila mati s tem, da mi je pustila popolno svobodo z besedami: »Božja volja in blaženega San Gennara naj se zgodi i« Ko sem vsekal v žilo in se je pokazalo malo krvi, so vsi glasno vzkliknili; v istem hipu pa sem docela prestrašen opazil, da gre z otrokom naglo h koncu. Mati je zakričala z obupnim glasom: »Umira, umira!«
Tedaj je ena izmed ženš pokazala na podobo Matere božje in z grozo v očeh so gledali, kako je lučka jela utripati in ugasnila. Tišina je zavladala v sobi in vsi so se zgrudili na kolena ter so večkrat pokrižali. Samo stara mati je ostala v temnem kotu; zibala je svojo glavo sem pa tja ter stalno mrmrala: »Jeza božja, jeza božja 1« Mati je planila proti sveti podobi, jo prijela z obema rokama in kriknila s skoraj grozečim glasom: »Zakaj si ugasnila lučko, sveta Mati? Mar bi tako hotela ugasniti življenje moje male? Ti, ki deliš milosti? In ti si božja mati? Ne, ne, nimaš srca, nimaš materinskega telesa!« Zlila je olja v svetilko in prižgala dve dušici pred sveto podobo ter proseče rekla: »Zdaj sem ti prinesla dve posvečeni svečki — ali je zdaj prav? Si zdaj zadovoljna, mojš Mati?«
Sedel sem tam s skoraj mrtvim otrokom v rokah in čutil, kako so me vsi opazovali z divjimi in sumljivimi pogledi. Menili so, da pomeni gotovo smrt, ker je sveta lučka ugasnila. Nihče mi ni hotel več pomagati
Ljubljanski drobiž
Smrtna nesreča na oglu Erjavčeve ceste in Levstikove ulice
Ljubljana, 20. avgusta.
Snoči je prišlo do hudega karambola na oglu Erjavčeve ceste in Levstikove ulice. Nesreča je zahtevala smrtno žrtev. Trčila sta namreč neki tovorni avto ter motorno kolo. Na motornem kole6U sta bila šofer ter še en potnik, ki je sedel za šoferjevim sedežem. Pri trku je ipotnik z vso silo odletel vstran ter je obležal nezavesten in s hudimi poškodbami, šofer pa si je pri padcu zlomil nogo. Poklican je bil tako: reševalni avto, ki je oba ranjenca prepeljal v bolnišnico. Kljub takojšnji zdravniški pomoči pa ni bilo nezavestnemu potniku pomoči ter je kmalu po prevozu za poškodbami umrl. O nesreči je uvedena preiskava.
Novi mostiček
čez Gruberjev prekop v podaljšku Streliške ulice še ni odiprt, ker še ni postavlje.na ograja na severni strani, medtem, ko je na južni strani že postavljena. Dograjeno je tudi stopnišče, ki vežq mostiček z višjim vzhodnim bregom, to je s Hradeckega cesto, medtem, ko je Streliška ulica, oziroma ulica Za gradom v isti višini, kakor mostiček. Kljub prepovedi pa marsikdo rad gre čez most, da si tako skrajša pot. Upati je, da bo kmalu izginila tablica, ki prepoveduje prehod čez most ter da bo ta kmalu por^taonm dograjen in izročen prometu.
Brinje je dozorelo
Repičnim sadežem in dobrotam, ki jih v sedanjih časih deli gozd zlasti revnim ljudem, se je sedaj pridružilo še brinje. To je sedaj dozorelo ter ga ljudje pridno nabirajo. Ljubija,nska_ okolica sama v bližini nima dosti brinja, več že gorovje okoli Krima, največ pa seveda Notranjska, vse od Polhovega gradca pa tja do Hrvatske. Ti kraji so od nekdaj sloveli po imenitnem brinju, več pa ga ima samo še Istra. Brinje slovi kot imenitno domače zdravilo zlasti za razne želodčne bolezni, proti slabokrvnosti in podobno. V resnici ima brinje v sebi zelo velik odstotek železa, pa tudi fosforja ter raznih kovinskih elementov, kakor kalcija in kalija. Tudi Čaj iz brinjevih igel nekateri priporočajo, Kneipp pa priporoča celo kopelj v taki vodi, v kateri se je kuhalo brinje ali njegove igle. Glavni pridelek iz brinja pa je seveda žganje, ki je vedno bilo bolj cenjeno, kakor na primer slivovka. Letos je brinje prav dobro obrodilo, ker smo imeli toplo poletje. Pridelek brinja je letos tem bolj cenjen, ker je letos spomladi mnogo sliv pozeblo, tako da bo pridelek češpelj izredno pičel in ne bomo torej imeli skoraj nič pristne slivovke. Bomo pa imele toliko več brinjevca, seveda, če bo po znosni ceni.
Nova obrt v Ljubljani
Iznajdljivi ljudje kljub vsemu še vedno najdejo kakšno možnost za zaslužek. Te dni so oblasti odredile, da morajo biti blatniki vseh koles zadaj pobeljeni ter morajo imeti rdeče mačje oko. To je potrebno zaradi prometa ponoči, tako da je lahko kolesarja videti, da se ne bi drug drugega podirali ter se med seboj zaletaval!; Nekateri ljudje so se takoj lotili takega posla in tako vidimo na živilskem trgu, kjer je največ koles, pa tudi pri drugih zbirališčih koles, može, ki vneto pleskajo kolesa in pritrjujejo mačje oči. Za mal denar ti tak možak uredi kolo, tako da odgovarja predpisom
Sezona za suhe gobe
Druga leta je bil prostor za gozdne 6adeže močno založen s svežimi gobami, jurčki. Letos je zanje huda borba. Kmetice prodajo vsako, še tako staro gobo. Vzrok, da je letos manj gob na trgu, je v bistvu v tem, da gobarji rajši doma lepe jurčke suše in jih potem prodajajo raznim ljubljanskim nakupčevalcem suhih gob. Danes so prinesli od dolenjske strani mnogi ljudje več vreč suhih gob v razne trgovine. Cene suhim gobam so letos od 70 do 75 lir kilogram. Druga leta so bile suhe gobe navadno od 45 do 50 din kilogram. Bili so pa tudi že časi, ko so bile suhe gobe po 90 do 100 din kilogram. Na današnjem trgu je bilo prav malo svežih jurčkov, ki so bili po 6 do 10 lir kilogram. Vse gobe so bile mahoma razprodane.
V ponedeljek fe odšla z doma
Vekoslava Bonta, učenka II. razreda Ženske realne gimnazije na Poljanah v Ljubljani, je brez slovesa v ponedeljek, 18. t. m. proti večeru odšla z doma, ne da bi domačim povedala, kam je na-menjena. Oblekla se je v rdečo obleko z dolgimi rokavi in z belim ovratnikom. S seboj je vzela svetlomoder plašč, pleteno rdečo jopico, ročno mrežo za živila, nahrbtnik, ročno torbico z večjo vsoto denarja in visoke ženske čevlje. Obula je nizke rjave čevlje.
Od ponedeljka naprej domači pogrešajo Vekoslavo. Od nikoder se ni javila. Neki poštni uslužbenec jo je v ponedeljek okoli 18 videl iti proti Večni poti. Pogrešana mladenka je stara 12 let, krepke postave, dolgih, kostanjevih las, okroglega obraza. Za vratom nosi zlato verižico z Marijinim obeskom. Kdor bi mogel dati kaka pojasnila, naj to javi očetu g. Bonti, strojniku pivovarne »Union«, stanujočemu na Vodnikovi cesti št. 9.
Koledar
Danes, sreda, 20. avgusta: Bernard.
Četrtek, 21. avgusta: Ivana, Fr. š.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyrševa c. 6; mr. Hočevar, Celovška c. 62; mr. Gartus, Moste-Zaloska 47.
Javni zavodi (bolnišnice, sanatoriji, javne kuhinje).	°5roff	(kavarne,	restavracije,
gostilne, slaščičarne itd.) ju drugi večji odjemalci naj naznanijo potrebno količino mleka pri Centralni mlekarni v Maistrovi ulici št. 10.
Vpisovanje na šolo Glasbene Matice bo od L do 4. septembra, vsak dan od 9 do 12 in od 15 do 17 v pisarni Glasbene Matice. Vegova ulica 7. Sola je razdeljena na štiri stopnje, na pripravnico, nižjo, srednjo in višjo šolo. Po dovršeni nižji šoli je mogoč prestop v državno srednio glasbeno šolo. Dne 5. septembra bo določen z vpisanimi gojenci urnik, redni ppuk pa se prične dne 6. septembra. Na šoli Glasbene Matice se poučujejo vsi teoretični predmeti, so-lopetje. klavir in orkestralni instrumenti. Podrobnosti v veži zavoda.
Pek z večletno prakso išče zaposlitev. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Potreben in pošten«.
Naše vseučilišče je dobilo moderno interno kliniko
Predvčerajšnjim je bila klinika odprta s skromno proslavo
Ljubljana, 20. avgufta.
Kljub resnim časom in vojnim viharjem izpopolnjuje slovenski narod svoje kulturne ustanove, fla celo svoj najvišji znanstveni zavod, slovensko univerzo Na nešteto zborovanjih in z nešteto resolucijami smo pred leti zahtevali, da mora biti slovensko vseučilišče v Ljubljani popolno in še pred dvema letoma se nam je posrečilo, doseči to, da je bila izpopolnitev slovenske univerze v Ljubljani zakonsko zagotovljena. Politične in državne spremembe v Evropi zadnje mesece pa nikakor niso zavrle razvoja naše univerze, temveč nasprotno celo pospešile. Nekdanja pastorka slovenske univerze, medicinska fakulteta, se nemoteno razvija dalje in vzgaja novi slovenski zdravniški naraščaj.
Včeraj je bil pomemben dan v razvoju slovenske univerze, slovenske medicinske fakultete in slovenske 7)dravniške znanosti. Dobili smo namreč prvo kliniko. Brez hrupa in le v ozkem krogu znanstvenikov, zdravnikov in najvišjih predstavnikov oblasti je bila odprta interna klinika medicinske fakultete. To dejanje, ki se je izvršilo tako na tihem, spada v važno poglavje zgodovine slovenske kulture in slovenske znanosti.
V krogu povabljencev je imel predstojnik te naše nove znanstvene in zdravstvene ustanove univ. prof. dr. Karel Lušicky lep nagovor, v katerem je na kratko podal ves zgodovinski razvoj naših borb za izpopolnitev slovenskega vseučilišča in medicinske fakultete. Nad 20 let smo se Slovenci borili za popolno slovensko vseučilišče, zlasti pa za i»popolnitev do tedaj okrnjene medicinsKe fakultete. Dve leti je tega, kar je ta boj dosegel prve sadove. Interna medicina je v resnici mati vse zdravniške znanosti, saj iz nje izvira vse zdravniško opazovanje in zdravljenje. Pri študiju interne medicine dobiva mladi medicinec prve pojme o zdravljenju in na interni kliniki, ki je prva praktična delavnica bodočega zdravnika, medicinec prvič pride v stik z bolnikom, stoji prvič ob bolniški postelji, se prvič razgovarja s pacientom, prvič spozna bolesti in tegobe človeka, ki mu je zaupan in prvič more proučevati razvoj bolezni. Tu, na interni kliniki, dobiva dijak medicine tudi oni čut odgovornosti in smisla za veliko nalogo, kakor jo zahteva od moža zdravniški stan.
Univ. prbf. dr. Lušicky je v svojem nagovoru poudaril zasluge raznih mož, ki so si pridobili zasluge, da je Ljubljana sedaj dobila svojo prvo kliniko in s tem napravila velik korak do bodoče popolne slovenske medicinske fakultete. — »Inter arnia silent musae« — med vojnimi vihrami počivata znanost in umetnost. Ta pregovot za slovensko kulturo in zlasti za medicinsko fakulteto ne velja. Eksc. Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Emilio Grazioli ter njegov prosvetni sodelavec com. Raimondi sta podala svečano izjavo v imenu italijanske vlade, da Italija ne bo okrnjevala slovenske kulture, temveč nasprotno, da ji bo pomagala izgladiti se in jo bo pospeševala. Tople besede je govornik uporabil na naslov ravnatelja splošne bolnišnice dr. Frlana in njego-■ vpga pomočnika g. Pillerja. Oba sta se mnogo jtcudila za ureditev interne klinike. Prof. dr. Lušicky je nato navedel še imena slavnih znanstvenikov, ki so ustvarjali znanost interne medicine in ki jih krase sedaj posamezne sobe slovenske interne klinike. Ena teh sob je okrašena z imenom upokojenoga primarija dr. Iva-
CORA
TORINO <1835
CORA - CORA
1'aparltlvo dl gusto moderno. Sl prond« con ••iz.
aperitiv modernega okusa. Pije le • sodavico*
na Jenka. Ta ugledni slovenski zdravnik je vse svoje življenje posvetil slovenski interni medicini in ima gluvne zasluge, da je slovenska interna medicinska znano** na tako visoki stopnji.
Včeraj so si nekateri povabljenci ogledali prostore interne klinike ter vse naprave v novem poslopju. Interna klinika je zgrajena na prostoru splošne bolnišnice ne Zaloški cesti, tik za kirurgičnima paviljonoma. Poslopje je precej dolgo in enonadstropno. Vsi prostori so urejeni in moderno opremljeni. Vsa tla so par-ketirana, sobe do natančnosti čiste, postelje snežno bele, v vsaki sobi sveže cvetje, okna široka in prostorna, tako da ima sveži zrak neoviran dostop do bolnikov, ki bodo že prihodnje dni tu iskali najbolj dragoceno, to je zdravje. Posebno lepa prostora, hkrati jedilnici, sta določeni prva za zdravnike, druga za bolnike. Dijaki medicinci pa imajo posebni oddelek za oblačilnico. Bolniške sobe, laboratorij in knjiž-
nice pa so označeni z imeni slavnih znanstvenikov, zaslužnih za interno medicino, tako po Naegeliju, ©slerju, Pavlovu, po Hrvatu in Nobelovem nagrajencu Ružički, Weckelbachu, po odkritelju insulina Banting Bertu, Forlaniniju, po slavnem italijanskem učenjaku Bacelliju, po dr. Jenku in drugih. Posebna soba je imenovana po znamenitem Slovencu Plenčiču. Slovenec Plenčič je v slovenski kulturni zgodovini skoraj neznan in interna klinika ga je tako rekoč javnosti odkrila. Živel je v 18. stoletju ter je bil med prvimi zdravniki, ki so preiskovali pojave ietike. Bil je predhodnik Kocha, ki je odkril bacil tuberkuloze. Plenčič je bil vseučiliški profesor v Bologni in na Dunaju.
Interna klinika ima ambulanto, ki sprejema vsak dan od 10—12 bolnike, razen ob nedeljah in praznikih.
Kulturni in zgodovinski pomen te prve slovenske klinike je dovolj pomemben že za sedanji rod našega naroda, še bolj pa ga bodo cenili poznejši rodovi. Znanstveno in zdravstveno delo te klinike bo rodilo blagodejne sadove v bodočih letih še bolj kakor sedaj, ko že prihajajo prvi pacienti vanjo. Prof. dr. Lušickemu in njegovim zdravniškim sodelavcem ter vsej medicinski fakulteti pa moramo le čestitati k napredku, kakor ga pomenja ta klinika!
Še strožje kazni za navijalce cen
Ljubljana, 20. avgusta.
Tolmačenje različnih uredb, ki so bile že lani izdane za zajezitev draginjskega vala, za pobijanje brezvestne špekulacije in za točno določitev cen raznim življenjskim in drugim potrebščinam, je bilo v pravniških krogih kaj različno. Različni 60 bili nazori o določitvi raznih kazni. Mnogi so zavzemali stališče, da je tudi v kazenskih zadevah zoper navijalce cen in verižnike umestna in na mestu pogojna kazen. Tako je prva kazensko-sodna praksa milejše sodila navi-jalce in jim določevala pogojne kazni. Sedaj se je uveljavilo načelo, da pogojna kazen za navijalce in verižnike nikakor ni utemeljena v določilih zadevnih uredb samih in tudi stremljenje uredbodajalca ni šlo za tem, da bi se uveljavljala pogojna kazen, marveč le nepogojna. Zadnji čas so zato bile izdane že strožje sodbe proti vsem brezvestnim špekulantom z živili in eo bile mnoge osebe obsojene na večdnevno zaporne, kakor tudi hkratu na višje denarne kazni. Vse nepogojno.
Prestopki zoper uredbo o cenah ki je bila izdana 12. marca letos, spadajo večjldel pod pristojnost kazenskega sodnika-poedinca okrožnega sodišča. Ta sodnik vodi zadnje tedne že mnogo razprav proti raznim prodajalcem živil in drugega blaga. Tudi za ta teden je razpisanih več raaprav. Včeraj je bilo proti navijalcem določenih 6 zanimivih razprav. Tri je obtoženci so bili oproščeni v smislu § 280 k. p. zaradi pomanjkanja konkretnih in točnih dokazov. Drugi obtoženci so bili obsojeni.
Zanimiva je bila razprava proti mesarju R. Alojziju. Ta je 10. junija letos neki svoji stalni stranki, ki je pri njem, kakor je stranka sama zatrjevala, jemala že tri leta meso, prodal po poprejšnjem naročilu dvakrat po pol kilograma govejega mesa in pol kilograma telečjega. Za to meso je dala stranka 60 din. Kako je prišlo do ovadbe? Na zanimiv način! Stranka je pozneje pogledala meso in 'opazila, da telečje meso sila smrdi. In stvar je prišla na tržno nadzorstvo, ki je nato napravilo ovadbo proti mesarju zaradi prestopka prekoračenja najvišjih cen po čl. 7 ur. o cenah. Obtoženec se je pred sodnikom zagovarjal, da je morala pač nastati glede zneska kaka pomota. Mesar je bil obsojen na 10 dni zapora, 500 lir denarne kazni ali v slučaju neizterljivosti v še nadaljnjih 22 dni zapora ter v plačilo 114 lir povprečnine.
Lastnica mlekarne Marija I., ki doslej še ni imela v svojem življenju opravka s kazenskim paragrafom, je bila ovadena, da je 13. junija pro-
Z Goriške in Krasa
Nesreče. V Gorici je v ponedeljek na cesti Vojvode od Aosta padel s kolesa 32 letni Marij Kovačič ni se precej pobil po roki in plečih. — Irma Pirc iz Dolenje vasi pri Colu pa je hotela pomolzti svojo kravo, toda nenadoma jo je po? padla slabost in je padla vznak. Pobila se je po desni rami in so jo reševalci prepeljali v bolnišnico. — 13 letni Viktor Špacapan je med igranjem padel na domačem dvorišču in si zlomil levo roko. Zelo nevarno pa se ie oparil 28 letni čevljar Ernest Bukovič s Komna. Preblizu je prišel k štedilniku, na katerem je bil lonec vrele vode. Nevede je dregnil ob lonec, ki 6e je prekucnil in se zlil nanj. Fant se je tako močno oparil, da zdravniki dvomijo nad njegovim okrevanjem. — V Trstu pa je doma z lestve padel 45 letni Ivan Mezgec in si pri tem prebil glavo in zlomil desno nadlakt. —' V tovarni wva pa je padel z električnega vozička 29 letni deliva« Sabec in dobil težje notranje poškodbe.
V bolnišnici bo moral ostati več tednov. 56 letni
Ivan Žagar pa je na trgu pred bolnišnico padel s svojega voza in si zlomil desno nogo.
Carboni fossili, lignite, Premog, lignit, lesno	j HIter in *occ“
carbone di legna, compe- oglje kupujemo v velikih ' Pre«,ed domačih
1*1 A1110 rrrnnrli fruontifiiiivi_	ni«	m Antili
riamo grandi quantitativi.	količinah.
Scrivere offrendo a	Ponudbe	poslati	na
S. A. C. A. — Via Aprlca 4 — Milano
in tujih dogodkov Vam nudi »Slovenski dom«!
dajala jajca po 2.25 din komad, ko je bila takrat določena najvišja cena 2 din za jajce. Pred sodnikom se je izgovarjala, da ni vedela, da je vse tako strogo. Bila je obsojena na 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni ali nadaljnjih 5 dni zapora.
Trgovka Ana F. je v svoji trgovini 17. junija prodala četrt kilograma masti za 10 din, drugi četrt kg masti pa za 10.25 din, ko jo bila takrat najvišja cena 37 din za kg masti, izgovarjala se je na svojega dobavitelja, nekega ljubljanskega veletrgovca, češ da ji je ta dobavil mast kg za 37 din in je mast prodala naprej za primeren trgovski dobiček, ki je dopusten po zakonu. Bila je obsojena na 7 dni zapora in 300 lir denarne kazni zaradi prestopka prekoračenja najvišje cene.
Pri okrajnem sodišču je bilo v prvi polovici avgusta izrečenih nekaj sodb v zadevah navijanja cen. Trije obtoženci so bili obsojeni na manjše kazni, več jih je bilo oproščenih.	—d.
Novice iz Države
Nova sladkorna tovarna. Kmetijski minister Tassinari je odprl nedavno novo sladkorno tovarna pri Santa Eufemia v Kalabriji. Nova tovarna je veljala 25,000.000 lir. Glavno udeležbo je pri tem imela Banca di Napol i. Pred gradnjo nove sladkorne tovarne 60 osušili in meliorirali obširna zamočvirjena in za/puščena področja im jih spremenili v rodovitna tla. Na vsem novo pridobljenem področju 60. zasadili sladkorno peso. Računajo, da bodo kmetovalci dali že prvo leto okrog 600.000 stotov sladkorne pese tovarni, da bo začela takoj 6 polnim obratom.
Zgorela v svoji hišit V kraju Vallon Novo se je zvečer kmetica Pasqua Pozzato s svojim možem vlegla spat. Pozabila pa je prej ugasniti acetilen-sko svetilko. Ta pozabljivost je bila zanjo usodna, kajti svetilka se je bogve iz katerega razloga prevrnila in se je vnela zraven ležeča obleka. Sele tedaj, ko se je ogenj že močno razširil, sta se kmet in kmetica prebudila. N[ajUujše je bilo ženi, ki je bila že vsa v plamenih. Oče in sin sta materi naglo priskočila na pomoč, toda trud je bil zaman, ker je nesrečnica kmalu podlegla strašnim opeklinam. Pri tem reševalnem delu pa 6ta se močno ojjekla tudi oče in sin in je njuno življenje v ne-'' varnosti, .. ^
Dvaiisočletmca rojstva rimskega zgodovinarja Tita Livija. Italijanski zavod za raziskavanje rimske zgodovine je prevzel letos organizacijo proslav ob dvatisočletnici rojstva znanega rimskega zgodovinarja Tita Livija. Središče proslave bo v Padovi, kjer je bil rimski zgodovinar rojen. Pado-vansko vseučilišče je razpisalo več nagrad za svoje študente, ki bodo napisali najboljše znanstvene razprave o zgodovinskem delu Tita Lrvija.
Sprejemi pri sv. Očetu. Skoraj sleherno nedeljo ali praznik, dostikrat pa tudi ob delavnikih, sprejme sv. oče številne romarje in obiskovalce. Preteklo nedeljo je sprejel več kakor 1500 ljudi, katerim je podelil svoj blagoslov. Posebno velike so skupine novoporočencev in vojakov, ki prihajajo z bojišč na svoje domove, pa se mimogrede oglasijo v Vatikanu, da prejmejo papežev blagoslov.
Šest novih nemških filmov na beneški ras-
stavi. Nemški delegat pri prireditvenem odboru za filmsko razstavo in tekmovanje v Benetkah, ki bo letos odprt,o 30. avgusta, je prijavil šest popolnoma novih nemških filmov, in sicer sledeče:1 »Ohm Kriieger«, »Vrnitev«, v kateri bo imela glavno vlogo Paula Wessely v družbi Atti-ta Horbigerja, dalje »Opereta«, ki jo je zrežiral Willy Forst, igrata pa glavni vlogi Leon Slezak in Paul Hdrbiger, »AmifcHe«, v katerem igra glavno vlogo Luise Ullrich, »Koncert po želji« in končno film »Komedianti«, ki ga je zrežiral O. V. r9bst, glavno vlogo W ima Kaethe Dorsch.
Iz kinematografske luže padel, pa se ni niš pobil. Nenavadno srečo v nesreči je imel 14-letni dijak Leonidas ScOtton iz Verone, ki je Sel s svojimi tovariši v kinematograf. Dobil je sedež v loži drugega nadstropja in zaverovan gledal v ■platno. Nenadoma pa je izgubil ravnotežje in te-. lobnil iz lože v dvorano. Ob njegovem padcu so se ljudje ,jazburj6ni začeli zgrinjati okrog njega, misleč, da se je nesrečnik ubil, ko je padel več metrov globoko na trda tla. Toda fant se je naglo pobral, medtem pa je Že pridrvel reševalni avtomobil, ki so ga poklicali preskrbni zaskrbljenci. Fant Sd je bil le natahno pobil |>o nogi, drugega pa nič.	•'	•»	■
šolska obvestila
Na II. ženski realni gimnaziji v Ljubljun {Resljeva cesta 10, v poslopju Učiteljske šole) se bodo vršili naknadni sprejemni izpiti za I. razred dne 28. avgusta ob 8 zjutraj. Prijaviti se smejo do 26. avgusta one učenke, ki v juniju niso delale izpita. — Popravni izpiti za I.—IV. razred bodo od 25. do 27. avgusta, vsakikrat ob 8 zjutraj. Razpored bo objavljen na razglasni deski. Privati6tke delajo popravni izpit 28. avgusta. — Vpisovanje učenk za novo šolsko leto se bo vršilo od 1. do 5. septembra po sledečem redu: i. septembra: vpisovanje učenk v I. razred (od A—M) dojooldne od 8 do 11, popoldne od 15 do 18 (N—2). — 2. sep tembra od 8 do II vpisovanje učenk za II., III. in IV. razred. — 8. septembra od 8 do 11 vpisovanje učenk za V, VI. in yil. razred. — 4. septembra vpisovanje učenk z drugih zavodov. Pogoji in natančni razpored 60 objavljeni na oglasni deski v veži šolskega poslopja.
Potrdila o velikost} neposrednega davka zaradi odmere šolnine. Državni uslužbenci in upokojenci, ki bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi odmere šolnine potrdila o velikosti neposrednega davka, naj zanje takoj vlože prošnjo. — Državni uslužbenci in upokojenci, ki plačujejo poleg uslužbenskega davka na svoje prejemke tudi davek po kateri drugi obliki, za katerega so obremenjeni pri eni ali pa pri več davčnih upravah, naj naslove svoje prošnje na pristojno davčno upravo, predlože- pa naj jo po uradni poti oziroma neposredno oblastvu, ki jim likvidira prejemke. Ti uradi bodo prošnjo s podatki o višini uskižben-skega davka na prejemke poslali pristojni davčni upravi. Prošnjam, kolkovamm s kolkom za L. 3.80 je treba priložiti za potrdilo kolek za L. 7.60, za vsak zaprošeni prepis potrdila pa še kolek za L. 3.80. — Kjer kolkov ni več na razpolago, naj stranke plačajo takso pristojni davčni upravi ali upravnemu oblastvu, ki bo na prošnji potrdilo, da je taksa za vlogo in potrdila plačana.
Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani neznanja: Popravni izpiti za redne učence in privatiste od T.—Vlil. razreda bodo od 25. avgusta popoldne do 27. avgusta dopoldne. Natančni razpored izpitov je na oglasni deski v pritlični avli. Pismeni poprjvni višji tečajni izpit za privotiste bo 28. avgusta ob 8, ustni pa 20. avgusta ob 8. Snrejemni izpiti bodo v soboto 30. avgusta ob 8. Prijave za sprejemni i7ipit v jesenskem roku se bodo sprejemale do petka 29. avgusta do (2. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev odno«no njih namestnikov in prineso s seboj prošnjo, kolkovano s kolkom za 3.80 lire in opremljeno z rojstnim listom in spričevalom o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Vpisovan je učencev v I. razred bo 2. septembra od 8—12 za začetne črke A—L, od t1) dalje za začetne črke M—'7. v ravnateljevi pjsarni, za učence II.—Vlil razreda 3. septembra od 8 do tl v njihovil dosedanjih učilnicah, zn učence tujih zavodov pa 4. septembra od 8—tl v ravnateljevi pisarni. Naknadno vpisovanje ho 5. septembra od 8—11 v ravnateljevi pisarni, šolsko leto se bo pričelo s službo božjo v cerkvi sv. Cirila in Metoda 22. septembra ob 9. Po službi božji naj se učenci zberejo v svojih učilnicah. Naslednji dan bo pričetek rednega pouka.
III. moška realna gimnazija v Ljubljani1. Vse vrste popravni izpiti bodo od 2'). avgusta dalje po razporedu, ki visi v šolski veži. Vpisovanje bo v rednem roku. in sicer: 2. septembra od 8 do 11 vpis lanskih rednih učencev od 2. do 8. razreda po Tazporcdu, ki visi v iJolski veži; 3. septembra vpis v prvi razred, dopoldne od 8 dalje za črke A—L, popoldne ob 15 za črke od M—Z; 4. septembra dojsoldne ob 8 vpis učencev s tujih zavodov; 5. septembra dopoldne naknadni vpis zamudnikov. Zadnji trije vpisi bodo vsi v ravnateljevi pisarni. Začetna služba božja bo dne 22. septembra, po službi božji se zberejo vsi učenci v gimnaziji, naslednji dan se začne redni pouk. Prošnjo za popravni izpit je treba nasloviti na ravnateljstvo in jo obenem z letnim izpričevalom prinesti razredniku k izpitu. Kolkovana mora biti y L 3.80 in še po L 3.80 za vsak predmet. Za vpis pa mora vsak učenec prinesti zadnje šolsko izpričevalo in davčno potrdilo. Šolnina se plača po dosedanjih predpisih. Prvošolci morajo prinesti k vpisu rojstni list, zadnje izpričevalo s potrdilom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu in tu-dipotrdilo davčnega oblastva. Tudi učenci s tujih zavodov morajo poleg zadnjega iz.priče-vala prinesti rojstni Ust. V prvi razred se bodo vpisovali samo učenci, ki so rojeni v letih 1928., 1929., 1930. in 1931. — V peti razred se morejo vpisati le učenci, ki niso starejši od 17 let, v sedmi ne starejši od 19 let. O izjemah odloča Visoki komisariat, IV. oddelek, ako nima učenec več kot dve leti nad predpisano starostjo. Kdor od prizadetih te prošnje še ni vložil, naj jo nemudoma prinese na ravnateljstvo! Seznam šolskih knjig bo nabit v šolski veži. Sprejemni Jzpiti za vpis v prvi razred bodo 30. avgusta ob 8. uri. Prošnje, kolkovane z lO din in s prilogami: rojstni list in zadnje izpričevalo je treba vložiti v ravnateljevi pisarni 29. avgusta dopoldne. Ravnateljstvo.
0 Ižanski cesti smo zadnjič brali željo, naj bi postala gladka tudi od mesta do Sole na Barju, kot je že dalje proti Igu. Mestno cestno nadzorstvo nam pa sedaj poroča, da bo to željo prav kmalu izpolnilo, saj jo imelo že prej namen, da cesto popravi, kakor bo primerno vreme za taka dela. To se bo pa zgodilo ob vlažnem jesenskem vremenu, ko se gradivo lažje uvalja. Da pa vozniki in kolesarji ne bodo dvomili v ta dobri na-tnen, naj se sami preprHSajo. saj so ob Ižanski cesti že navoženi kupi gramoza prav na gosto. Ukrenjeno je pa tudi že vse potrebno, da bodo kotanje takoj zasute z drobnim gramozom, a jeseni bo mestno cestno nadzorstvo uredilo vso površino ceste, jo posulo in uvaljalo.
Liam OTlaherty:
Pretep
Kmet Črni Tomo je slonel ob pultu v Mulliganovi krčmi. Čeprav je velika usta imel odprta, mu je vendarle sapa, ki mu ki mu je prihajala in odhajala skozi nosnice, sikala glasno kakor para, dvigajoča se iz kotla. Zgornji zobje so mu štrleli jz ust. Koder las mu je jx>d okroglo volneno čepico visel čez čelo. Kosti in udje so mu bili nerodni; videti je bil skoraj vitek, tako je bil velik. Nihče ni vedel, kako je bil prav za prav visok, a moral je meriti vsaj šest čevljev in tri palce.
Ko se je naslanjal na pult, mu je bilo telo videti kakor kopneči sneg; tako rahlo zgneteno se je zdelo. Venomer je prestavlja! svojo težo z noge na nogo. Z motnosinjimi in široko razprtimi očmi je bebasto strmel v pult. Bjl ie močno pijan,
lo	je bilo v šestih mesecih prvikrat, da
se je napil. Na sejmu je bil za prodane-?a P,. , ®?tuPi-l pet funtov. Stari funte je dal ženi in ji velel, naj gre domov. Prosila ga je še za petega, pa ji je pri-solil zaušnico, da se je je odkrizal. Nato je izpil v tisti krčmi šest pintov gvinejskega piva.
»Se en pint!* je zaklical točajki. Kolcnilo se mu je, ko je govoril. Nato je slišal, da se je za njegovim hrbtom nekdo zasmejal. Nerodno se je zasukal, kakor konj, ki vleče težak tovor, in je zagledat svojega zoprnika Bartlyja Sweeneya. ki je z dvema prijateljema stopil v bar. — Tomo se je skušal domisliti, zakaj mu je Sweeney prav za prav sovražnik, a nikakor se ni mogel tega spomniti. Navzlic temu pa je bil prepričan, da je tako. Zaklical je torej: »Hej, Bartly, hej, tovariši, kaj bi pa radi?«
Vsi trije možakarji so si obrisali usta in odvrnili: »Meni en pint!« — Bart!y Sweeney, plečat mlad možak v smh na-
gubanih dokolenkah, v modrem platnenem jopiču in s konjskim bičem za pasom, pa si je pljunil v dlan in prijel Toma za roko.
»Kako je kaj s teboj, Tomo?« je vprašal.
»Dobro, a s teboj?« je odvrnil Tomo in 6e skušal nasmehniti. To pa se mm je le toliko posrečilo, da je bil videti neumen kakor otrok, ko gleda tujca pred 6eboj.
Točajka je prinesla Tomu naročeni pint piva, na kar je možak naročil še tri za Sweeneya in njegova dva tovariša. Sweeney se je jel pomenkovati s točajko in se ji dobrikati. Tomo pa je pri tem tako krepko potegnil sapo vase, da eo mu nosnice nabreknile, da bi mu bile skoraj počile. Iznenada se mu je v tem trenutku posvetilo, zakaj mu je Sweeney sovražnik. Ljubosumen je bil na Swee-neya, ker je bil ta čeden človek in zelo priljubljen pri ženskah. Saj je bilo vobče
j znano, da je Kitty Cooney, Tomova žena, pred svojo poroko ljubila Sweeneya. Bog ve, ali ga nima še zdaj rada, 6i je mislil Tomo m 6trmel v svoj pint. Na svojo ženo je sicer z viška gledal, ampak nekaj drugega je to, če ona res ljubi Swee-neya in ima morda celo otroke z njim, , kakor je Tomo slišal govoriti o ženskah , v Zedinjenih državah. Jn Sweefley je bil svoj čas v Zedinjenih državah, j Prj priči ga je zaskelela žilica, da bi | udaril Sweeneya po glavi, toda prav tedaj se je ta obrnil proti njemu, smejoč se spričo nečesa, kar je pravkar rekel. In tudi Tomo se je zasmejal, prestavil težo svojega telesa na drugo nogo ter glasno in globoko iz grla pljunil. Zdaj mu je prišlo na um, da je Sweeney bržkone šel ! za niim v krčmo zato, da bi ga pretepe!, i »Na zdravje! Na dobro zdravje! Na mnoga leta!«
) Vsi so pili. Ko je Tomo držal svoj pint na U6tih, ga je nenadoma zgrabila j«za pa ga je v dušku izpraznil. Pokazal
bo temu ničvrednemu Sweeneyu, da je korenjak in zna pošteno piti, čeprav je grd in mu dva zoba štrlita čez ustnice. Glasno je odložil pint na pult, si z roko vmic obrisal ustnice in si krepkeje zadrgnil pas. Toda nihče se ni zmenil zanj. | Sweeney je še vedno kramljal 6 točajko in njegova dva tovariša sta ga poslušala. Tomo se je čutil užaljenega, ker j se nihče ni zmenil zanj. Ozrl se je na I točajko. Ta se je s komolci naslanjala na pult in napeto iztezala glavo. Prei so se I ji malone videle izpod bluze, ko se je i pritiskala z njimi ob pult in komolce. | Nakodrani lasje so ji bili prijetno nabrani na temenu glave in zardela je bila v lica, ko je poslušala Sweeneyeve dov-■ tipe. Tomo je nenadoma začutil hrepene-|nje po njej. Zakaj, za hudiča, ni vzel nje namesto svoje Kitty? No, Sweeney ima j vse ženske na tistem otoku in ni niti
I	oženjen. Ta pes. Tomo se je ozrl proti . Sweeneyu.
Dalj«.
i'A^i
Urnik ob 18
Prednik: Mirk« Javornik - Rokopisov ne vrafomo — »Slovenski dom« IthaJ«>
»>» ulica 6/III — UprM»i Kopitarje*« ulica«, Ljubljana m Telaloa it®?. < Illllltl Vm« mesta
» LJnMJsni: Jože Kramar« - lidajatell: «nl. Jote Sodje » 6 lir, M inoiemstjo »Ut« Urert»Uti»l Kopi
Kaspiško iozero - največje celinsko morje - izginja
Ogromne vode iz Volge in drugih rek ne morejo ustaviti izsuševanja
V	južnem mejnem področju med Evropo in Azijo se pcleg vojne dogaja ta čas ogromna sprememba v naravi. Kaspiško morje, ki je s svojimi 439.000 štirijaškimi kilometri največje celinsko morje na svetu, 6e polagoma suši.
Že davno so ugotovili, da se njegova gladina od leta do leta niža, najnovejša raziskovanja pa so tudi znanstveno dokazala, da bo to morje nekoč izginilo s površja zemlje.
Stare brežne ploščadi in stopnice Kaspiškega morja dokazujejo, da je bila njegova višina nekoč daleč nad sedanjo višino, ki zaostaja danes skoraj za 30 m za normalno morsko višino. V sto-
letjih se je Kaspiško morje znižalo za več nego
00	m, in sicer v zadnjem stoletju s posebno naglico, kajti leta 1840 je bila njegova gladina še 15 m nad sedanjo.
Najbolj čudno pa je pri vsem tem, da se izteka v to morje 800 večjih in manjših rek, med njimi sama Volga in Ural. Navzlic temu ne morejo te ogromne množice dotekajoče vode zadržati njegove izsušitve. Sicer je lansko visoko vodovje začasno dvignilo gladino Kaspiškega morja za 4 m, toda vroča doba, ki je potem prišla, ga je znižala spet za 7 m. V novi zimi pričakujejo, da bo njegova gladina tako nizka, kakor še nikoli.
Konec sveta - v desetih milijonih let
V tem času bo sonce po domnevah ameriških učenjakov pokurilo svojo
zalogo vodika
Konec sveita bo po napovedih znanstvenikov prišel, ko sonce ne bo dajalo več toplote. Ameriški profesor Augustus Fox s vseučilišča Union College je izračunal, da se bo to zgodilo šele čez deset milijonov let. Po njegovem vsi znanstveniki soglašajo v sodbi, da bo sonce v takem razdobju pokurilo vso svojo zalogo goriva, plina vodika. Vodik je tisti, ki daje bistveno silo za izžarevanje luči in toplote, tako potrebnih naši obli. Sonce je v preteklih dveh milijonih letih požgalo samo en odstotek svoje zaloge vodika.
V	nasprotju z običajnim mišljenjem se sonce z minevanjem let ne oblaja, temveč še povečuje svojo toploto, zakaj s tem, ko se manjša količina vodika, se zvečuje količina porabljenega plina in z njo tudi sončna toplota. Zaradi tega menijo učenjaki, da bo sonce ugasnilo že v desetih milijonih letih, čeprav je v preteklih dveh milijonih letih porabilo le en odstotek svojega vodika. Količina vodika, ki se spreminja v plin helij neprenehoma raste, zaradi česar bo sonce ostalih 90% vodika pokurilo že v bližnjih desetih milijonih letih.
Iz Bosne in Hercegovine bodo izvažali strupene kače
Kakor poročajo iz Bosne in Hercegovine, bosta ti deželi v kratkem dobili možnosti za izvoz malo nenavadnega blaga. To blago so žive strupene kače, katerih prodajo bodo na debelo organizirali in jih pošiljali v Nemčijo. To se bo začelo že prav v kratkem. Te posebne vrste izvozno blago je določeno za pridobivanje enotnega cepiva, katero bodo v Nemčiji uporabljali za preprečevanje posledic strupenih pikov vseh vret. Za pripravo takega cepiva je potreben strup kar najhujših kač in takih je, kakor so nemški znanstveniki ugotovili, veliko zlasti v Bosni in Hercegovini.
Nacionaiizemf ki sega do Adama in Eve
Malo komu bo znano, da so najhujši nacionalisti na svetu Bretonci. Seveda samo tisti, ki skušajo obnavljati skoraj pozabljeno bretonščino in ee zavzemajo za bretonsko neodvisnost v okviru Francije. Neki voditelj teh nacionalistov je šel pri svojem utemeljevanju bretonske samobitnosti tako daleč, da trdi, da sta naša prva starša, Adam in Eva, govorila v raju bretonščino, odnosno keltščino, kakor ee bretonščina znanstveno imenuje. Po tej razlagi naj bi ime Adama in Eve izviralo iz keltskih besedi, ki so v zvezi z zgodbo o jabolku. Po trditvi omenjenega nacionalista je Eva Adama prosila, naj vgrizne v jabolko, kar pa je storil le nejevoljno, tako nejevoljno, da mu je kos jabolka d|/tjčal v grlu. Tedaj je prestrašen vzkliknil: »A lamt, kar pomeni »Joj, kos!«. Zena pa mu je sve-tSvkla naj si pomaga z besedo »Evelc, kar 6e pravi po keltsko »Pij!«.
Ni znano, koliko pristašev je mož s to daljnosežno razlago pridobil za evojo politiko.
Nemčija nima ravno veliko strupenih kač, ker ni skalovita in vroča dežela. Najnevarnejši od vseh je modras, kjer pač je. Toda tudi modrasov strup je lahko močnejši ali šibkejši. Njegova moč se ravna po pokrajini in po pogojih, v katerih živi. Zdaj škodi strup krvi, zdaj spet živcem. Poleg modrasa je v Nemčiji nevarna kača poseben gad, ki živi v pogorju Jura in v Črnem lesu. Ta nosi namesto rižaste črte temno povprečno progo na svetlem dnu. Za poeebno nevarnega so spoznali modrasa, ki živi na Koroškem in na Štajerskem. Drži se v peščenih krajih in ima na glavi rožiček. Toda čez vse te strupenjake je hud bosanski gad, ki so ga našli tudi že ob mejah Avstrije.
Velika naloga zdravniške znanosti je zdaj, najti sredstvo, ki bo varovalo pred pikom vsefi kač, ki ee nahajajo v Nemčiji. To zaradi tega, ker človek, ki ga je pičila kača, po navadi ne ve točno povedati, katere vrsta kača ga je ravno ujedla. Zato so v Nemčiji najprej sestavili cepivo, ki pomaga zoper gada in zoper modrasa, ki živi v pogorju Jura, zdaj bodo pa iz pravih bosanskih gadov skušali narediti splošno cepivo, ki bo pomagalo tudi proti samim bosanskim gadom.
\
Smeh in značaj
V	Amsterdamu je leta 1768 izšla »Razprava o telesnih in moralnih vzrokih »meha s posebnim
I	ozirom na umetnost kako smeh povzročati«. V tej razpravi trdi pisec, da smeh izraža tudi značaj.
Melanholiki, otožneži se smejejo »hi, hi, HI .. .!c. Jezljivi se smejejo »he, he, he...«, flegmatiki »ha, ha, ha .. .«, vročekrvneži pa »ho, ho, bo ...'«. Kakšen značaj izraža sme"h »hu, hu, hu...« pa razprava ne omenja.
sj Pogled na del novega fabavi-» šča v Rimu, imenovanega »Vojaška vas«
Določbe za statistiko o gibanju prebivalstva v Ljublj. pokrajini
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino,
smatrajoč za potrebno, da se uredi statistična služba o gibanju prebivalstva v zvezi z anagrafično službo, odreja:
Poglavje I.
Statistično delo verskih in civilnih oblasti, ki opravljalo funkcije vodij civilne matice.
ČL 1. Verske oblasti raznih veroizpovedi, ki opravljajo posle vodje civilne matice, in civilne oblasti (okrajni načelniki in komisarji, oziroma za mesto Ljubljano župan), ki opravljajo iste posle, morajo istočasno z vpisom v matico izpolniti:
a) za vsak sklenjeni zakon statistični listek obrazec Po, črn tisk na roza papirju in anagrafično sporočilo, obrazec Po bis, črn tisk na roza papirju (v primeru sklenitve zakona, ko zakonca stanujeta v različnih občinah, je treba izpolniti dve anagra-lični sporočili po obrazcu Po bis);
b) za vsako prijavo rojstva dečka statistični listek po obrazcu Rm, črn tisk na modrem papirju, in anagrafično sporočilo po obrazcu Rm bis, črn tisk na modrem papirju;	...
c) za vsako prijavo rojstva deklice statistični listek po obrazcu Rž, rdeč tisk na modrem papirju, in anagrafično sporočilo po obrazcu Rž bis, rdeč tisk na modrem papirju;	. .	,
d) za vsako prijavo smrti moškega statistični listek po obrazcu Um, črn tisk na belem papirju, in anagrafično sporočilo po obrazcu Um bis, črn tisk na belem papirju;
e) za vsako prijavo smrti ženske statistični listek po obrazcu Už, rdeč tisk na belem papirju, in anagrafično sporočilo po obrazcu Už bis, rdeč tisk na belem papirju.
Statistični listki po obrazcu Po se morajo glasiti na ime občine, v kateri so bili zakoni sklenjeni; statistični listki po obrazcih Rm in Rž se morajo glasiti na ime občine, v kateri so bili rojeni otroci; statistični listki po obrazcih Um in Už se morajo glasiti na ime občine, v kateri so se dogodili smrtni primeri.
Člen 2. Drugi del statističnih listkov po obrazcu Um in Už mora biti izpolnjen na podlagi podatkov:
a) zahtevanih ali od zdravnika, ki je zdravil, ali od mrliškega oglednika;
b) ali posnetih iz mrtvaškega lista, ki ga je izdal zdravnik, ki je zdravil;
c) ali zahtevanih od članov družine, če jih ni mogoče dobiti niti od zdravnika, ki je zdravil, niti od mrliškega oglednika.
V	vsakem primeru mora biti na statističnih listkih, obrazcih Um in Už, razviden izvor dptičnih podatkov.
Člen 3. Obrazec Po bis je treba poslati ana-grafičnemu uradu občine stalnega bivališča zakoncev; obrazec Um bis in Už bis je treba poslati anagrafičnemu uradu občine stalnega bivališča umrlih oseb; obrazca Rm bis in Rž bis pa anagrafičnemu uradu občine stalnega bivališča staršev rojenega ali rojenih v roku 48 ur od dneva izvedbe zadevnih matičnih zapisov.
Pod občino stalnega bivališča osebe se razume občina, kjer oseba navadno biva.
Člen 4. Verske in civilne oblasti iz člena 1. morajo sestaviti mesečno (ločeno za vsako posamično poročno, rojstno in smrtno občino) dopisni" co po obrazcu 1 (Provizorični podatki o naravnem mesečnem gibanju prisotnega prebivalstva)^ kjer se zabeleži število sklenjenih porok ter rojstev in smrti, ki so bile prijavljene v teku meseca. Zato morajo biti upoštevana v tem številu tudi rojstva in smrti, ki so bile prijavljene v teku meseca, ki pa so se dogodile v preteklem mesecu.
Te dopisnice po obrazcu l je treba poslati pristojnim okrajnim načelstvom, in sicer okrajnim načelstvom, pod katerih upravno oblast spadajo poročne, rojstne in smrtne občine in na ime katerih se glase te dopisnice, do 3. dne v mesecu, ki sledi tistemu, na katerega se podatki nanašajo. Dopisnico, ki se glasi na ime ljubljanske občine, je treba poslati županu mesta Ljubljane.
Člen 5. Podatki o porokah, živorojenih, mrtvorojenih in umrlih morajo biti zbrani in navedeni mesečno (od verskih in civilnih oblasti, navedenih v členu 1.), ločeno za vsako posamezno poročno, rojstno in smrtno občino, na pregledu po obrazcu 2 (Definitivni podatki o mesečnem naravnem gibanju prisotnega prebivalstva). Ti pregledi po obrazcu 2 morajo biti poslani skupno z zadevnimi statističnimi listki po obrazcih Po, Rm, Rž, Um in Už najdalj do 20. v mesecu, ki sledi tistemu, na katerega se podatki nanašajo, pristojnim okrajnim načelstvom, in sicer okrajnim načelstvom, pod katerih upravno oblast spadajo poročne, rojstne in smrtne občine in na ime katerih se glase ti pregledi. Pregled, ki se glasi na ime ljubljanske občine, je treba poslati županu mesta Ljubljane.
Kolikor se tiče rojstev in smrti, je število, ki ga je vpisati v označene preglede po obrazcu 2, število rojstev in smrti, ki so se resnično dogodile v teku meseca, in ne število rojstev in smrti, pri-
javljenih v teku meseca, kakor je sicer predpisano za provizorične mesečne ugotovitve iz predhodnega člena. Zato se ne smejo upoštevati v pregledu po obrazcu 2 rojstva in smrti, prijavljene v mesecu, na katerega se omenjeni podatki nanašajo, ki pa so se dogodile v mesecu, predidočem tistemu, na katerega se nanašajo podatki tega pregleda.
Poglavje II.
Statistično delo občinskih anagraličnih uradov.
Člen 6. V smislu člena 24. »Določb za uvedbo in voditev registra prebivalstva«, odobrenih z na-redbo z dne 12. avgusta 1941-XlX, it. 84, morajo občinski anagrafični uradi poslati okrajnemu načelstvu oziroma za mesto Ljubljano županu:
a) do 3. dne vsakega meseca: dopisnico po obrazcu R bis (Izvleček drugega dela obrazca K) s podatki, ki se nanašajo na selitveno gibanje predhodnega meseca;
b) do 20. januarja vsakega leta: pregled po obrazcu R (Letni pregled o gibanju stalnega prebivalstva), pravilno izpolnjen v celoti in seštet.
Poglavje III,
Statistično delo okrajnih načelstev in župana Ljubljane.
Člen 7. Okrajna načelstva in župan Ljubljane za občino Ljubljano so dolžni na osnovi podatkov, ki so jim došli v smislu predidočega člena 4. in črke a) člena 6., sestaviti za vsako posamezno občino zbiralni pregled po obrazcu 3 (Provizorični zbiralni podatki o mesečnem naravnem in selitvenem gibanju pristojnega prebivalstva). Te preglede je treba sestaviti do 5. dne vsakega meseca ter jih poslati v istem roku. urejene po abecednem redu občin, Visokemu komisariatu.
Člen 8. Okrajna načelstva in župan Ljubljane za občino Ljubljano morajo na osnovi podatkov, o katerih je govora v predidočem členu 5. in pod črko a) člena 6., sestaviti v dvojniku (do 25. dne vsakega meseca) za vsako posamezno občino zbiralni pregled po obrazcu 4 (Definitivni zbiralni podatki o mesečnem naravnem in selitvenem gibanju prisotnega prebivalstva). En izvod teh seznamov, urejenih po abecednem redu občin, ki so jim priključeni zadevni statistični listki po obrazcih Po, Rm, Rž, Um in IJž, je treba poslati Visokemu komisariatu v gori omenjenem roku.
Drugi izvod se mora hraniti zaradi prenosa podatka, ki se nanaša na prisotno prebivalstvo ob koncu meseca, v pregled za prihodnji mesec (kot prisotno prebivalstvo _ 1. dne v tem mesecu).
Člen 9. Do 25. januarja vsakega leta morajo poslati okrajna načelstva in župan Ljubljane za občino Ljubljano (s spremnim dopisom) Visokemu komisariatu Letne preglede o gibanju stalnega prebivalstva (po obrazcu R anagrafa), ki so jih prejeli od posameznih občin okraja v smislu črke b) člena 6.
Poglavje IV.
Statistično delo Visokega komisariata.
Člen 10. Visoki komisariat pošlje Osrednjemu statističnemu zavodu Kraljevine Italije: <
a) najdalj do 10. vsakega meseca Zbiralni pregled provizoričnih podatkov o mesečnem _ naravnem in. selitvenem gibanju prisotnega prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine (obrazec 5). Ta
Cregled mora biti izpolnjen na podlagi podatkov,
i	jih dostavljajo za vsako posamezno občino okrajna načelstva in župan Ljubljane na obrazcih 3;
b) najdalj do zadnjega dne vsakega meseca preglede po obrazcu 4 skupno z zadevnimi statističnimi listki po obrazcih Po, Rm, Rž, Um in Už (ki jih pošiljajo okrajna načelstva in župan Ljubljane) in ki morajo biti urejeni po abecednem redu občin;
c) najdalj do 31. januarja vsakega leta s sprem« nim dopisom preglede po obrazcu R (prejete od okrajnih načelstev in župana Ljubljane), urejene po abecednem redu občin.
Poglavje V.
Določbe splošnega značaja.
Člen 11. Visoki komisariat poskrbi, da se pošlje civilnim in verskim oblastem, ki opravljajo funkcije vodij civilne matice, zadostno število tiskovin, ki so jim potrebne.
Tiskovine morajo biti skrbno shranjene in je treba paziti, da se ne trošijo po nepotrebnem. Visoki komisariat se bo mogel 0 tem vedno prepričati po številu izpolnjenih tiskovin, ki jih bodo prejele mesečno občine in okrajna načelstva.
Imenovane oblasti morajo javiti Visokemu komisariatu vsaj en mesec pred popolno porabo obrazcev nadaljnjo predvideno polletno potrebo tiskovin za vsako posamezno vrsto obrazca.
Člen 12. Razveljavlja se vsak predpis, ki nasprotuje tem določbam.
Člen 13. Te določbe stopijo v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Najkasneje do 31. avgusta 1941-XIX so dolžni vsi prizadeti poskrbeti za izvršitev po teh določbah predvidenih obvez glede sprememb, ki izvirajo iz naravnega gibanja prebivalstva in ki so nastale od 1. avgusta 1941-XIX pa do dneva, ko so te določbe stopile v veljavo.
Vis. komisar za Ljublj. pokrajino: Emilio Grazioli.
G. L. Bonelli:		‘26
Črni križar	M	_
Zgodovinski roman		r
»Gospod moj, svojemu tovarišu sem obljubil, da če mi pomaga zbežati iz trdnjave, da morem pravočasno priti do tebe in te obvestiti o nevarnosti, ki ti grozi, nama boš dovolil polastiti se bogastev Mabruk-el-Gadija, ko zavzameš njegovo trdnjava Toda sedaj...«	.	.
»Razumem. Brez napada tudi plena ne bo. Ali m tako?«
»Tako misli moj tovariš, sidi.«
Križarjev obraz je preletel porogljiv nasmeh.
»Ali ne misliš tudi ti isto?«
Mohamed ni imel poguma, da bi tajil.
Sledila je dolga tišina^ katero je čez nekaj casa prekinil
Andrej.	„
»Če bi nam ne bili v napoto ljudje onega ničvrednega Hasana, bi se podjetja lahko lotili, čeprav je precej nevarno. Toda, ker nam grozi nevarnost, da nam njegove tolpe vsak trenutek padejo v hrbet, je boljše, da zaenkrat pustimo v miru Mabruka
in njegovo posadko.«
Črni križar ni odgovoril ničesar. Zamišljen je stal ob drogn, na katerem sta bila obešena ščit in meč in se je zdelo, da sploh ni slišal Andrejevih besed.
Toda čez nekaj minut je dvignil glavo m dejal;
»Prav imaš, Andrej. Res bi bilo nespametno, če bi napadli Mabrukovo trdnjavo, če imamo za hrbtom šejkovo armado. Toda, če se iznebimo te...«
Andrej ga je začudeno pogledal.
5Ne vem, kako bi bilo to mogoče,« je
»Kmalu boš
vorita z vso natančnostjo na vprašanja, katera vama bom stavil.« »Pripravljena sva, sidL«	.	,
»Koliko ljudi je sedaj na gradu? Mislim namreč na vojščake,
ne na služabnike.«	,	.
»Ne več kot sto petdeset, sidi,« je dejal po kratkem premisleku Ferous.
»Ali more osrednja trdnjava zdržati neposredni napad?« »Brez dvoma. Mnogo lažje je zrušiti ves grad, kakor pa na-rediti le majhno luknjo skoiz debelo zidovje stolpa. Vrata so zelo trdna in popolnoma pokrita z železnimi ploščami. V primeru napada jo je mogoče zavarovati z železno mrežo, ki je zunaj vrat vdelana v zid. Brezuspešen pa bi bil trud tistega, ki bi hotel preplezati zid. Izpostavil bi se nevarnosti, brez najmanjšega upanja na uspeh.«	....
»Izvrstnol Ali mislite, da nam to olajšuje nase delo?«
Andrej je od začudenja odprl usta.
»Izrvstno?! Ali mislite, da nam to olajšuje naše delo?«
»Brez dvoma, dragi Andrej! čim bolj je stolp trden, bolje se bomo počutili v njem!«
Oproda je neverno zmajal z glavo.
»Pri moji veri!« je vzkliknil in si v zadregi popraskal po glavi, »ničesar ne razumem! Rad bi vedel, kako mislite prodreti v stolp, ki je tako dobro zavarovan.«
»Nič lažjega kot to, prijatelj! Po isti poti, po kateri je Mohamed prišel iz njega.«
Andrej je obstal, kakor okamenel.
»Zlomka! Na to sem pa pozabil!«
»Dobro,« je povzel Črni križar, »ta zadeva je torej v redu. Sedaj pa preidimo na drugo. Mohamed, ali poznaš dobro pot, ki vodi v Udo?«
»Brez dvoma, sidi!«
»Koliko dni bi rabil, da dospeš v to mesto?«
 ~A {“ -lr-i trenutkov razmišljal.
če imam na razpolago dobre konje.«
k armadi križarjev, ki, kolikor morem presoditi, še ni dospela do Lide. Nesel bo moje pismo Tankrediu in prepričan sem, da nam bo vrli poveljnik takoj prihitel na pomoč z najmanj tisoč vojščaki. Jutri pa si boš ti, Andrej, nadel obleko, podobno moji in si pokril obraz s črnim suknom. Vzel boš polovico naših ljudi in boš skušal pritegniti na svojo sled Hasanove _ ljudi. Toda dobro si zapomni: niti najmanjšega boja! Moraš jih le zvabiti daleč proč od Mabrukovega gradn in jih spraviti v roke Tankre-dovih ljudi, na katere boš gotovo naletel, če kreneš po cesti proti Lidi. Tvoja naloga je zelo težavna in nevarna; nikomur drugemu bi je ne mogel zaupati, kakor tebi. Le toliko prednosti boste imeli pred sovražniki, da bodo vaši konji odpočiti, medtem ko so njihovi že utrujeni, ker so od daleč pr*sli v to pokrajino in vas zato ne bodo mogli tako lahko dohiteti. Na vsak način bi bilo dobro, da si ne nadenete oklepe, čelada, meč in usnjat jopič vam zadoščata in tudi konjska oprema naj bo lahka. Kakor že rečeno, vaša naloga obstaja v tem, da se pokažete sovražniku to ga zvabite za seboj po cesti, ki vodi proti Lidi. Morate pa ostati tako blizu, da ne izgubi sledi za vami.«
»Popolnoma vas razumem,« se je nasmehnil Andrej; »jaz bom divjačina, za katero bodo drveli volkovi, dokler ne naletijo na lovce.«
črni križar je prikimal.
»A kaj boste med tem delali vi?« je vprašal Andrej.
»Počakal bom, da boš ti s tvojimi odvedel za seboj Hasanovo tolpo, nato se bom v okrilju noči z ostalimi ljudmi približal Mabrukovemu gradu in s pomočjo Mohamedovega prijatelja prodrl po skrivni poti v trdnjavski stolp. Ne bo mi težko premagati stražo in strahovati posadko toliko časa, da nam pridete vi s Tankredovimi vojaki na pomoč. Mislim, da nam ne bo treba čakati več kakor pet do šest dni. Na ta način se iznebimo Hasa-novih vojakov, si privoščimo starega Mabruka in... uresničimo želje teh dveh prijateljev.«
Mohamed je hotel nekaj pristaviti, toda Črni križar mu je