St. 190 Mfoin platana ? utovim (inta imm cm k» nr ^oto 9, avgusta 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX Izhaja, izvzemSl pondeljek. d«1 «)«traj AsfSfcega Št 20. t nađstrotfe. DopW naj se platna se ne sprefeimfe, »koptel se n Prof. F. Peric. — L«tofk tMcarna Edin t n afia za mesec L 7.—, 3 mesece L IS Ža inozemstvo meseCno 5 Hr več. — Telefbii "ijtedntj&a •S flormalizocDfl tn omejitev lastnin ste pravice Tudi glasilo nemške narodne manjšine v Italiji «Der Landsmann» podaja razlago o svojem razumevanju pojma «normalizacija^, torej cilja, o katerem se toliko govori dan na dan, ne pa da bi čuii besedo ali videii dejanje, ki bi ga mogli ceniti vsaj kot majhen korak na poti k teran cilju. Te dni je dunajska cArbeiter-Zeitung* to napovedovanje cilja in nebližanja k njemu kaj primerno označila. Vsak govor in vsaka razprava o normalizaciji v Italiji je — pravi — kakor kamen ob cesti, ki označa razdaljo; ko pa smo šli mimo, ne vemo, kaker nismo vedeli poprej: ne ali smo res že na pravi poti, ne kako daleč je še do cilja. Ta beseda (normalizacija) ni morda — pravi bolgarska vlada sama širi te alarmantne vesti v evropsko časopisje, d« bi dosegla dovoljenje za povečanje armade, katere število je po mirovni pogodbi (enako kot v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem) omejena na minimum. To dovoljenje pa bi lahko boI-(_ garska vlada povabila ko* nekake krinka j co-ck - -bsigiiski vojaški strokovnjaki dr »ti ako o bi to stanje stvari hotelo še nadalje Italijanski prestolonaslednik — častni doktor BUENOS AIRES, 8. Med slavnostrai, ki so bile prirejene na čast italijanskemu pro-i stoilonasledniku tekom njegovega obiska v» Argentinniji, se je izvršil včeraj tudi sprejem prestolonaslednika na univerzi. Pri tej priliki mu je bila izročena doktorska di* ploma «honoris causa ». Odpust letnika 1903 RIM, 8. Uradni vojaški list vojnega ministrstva objavlja okrožnico štev. 493, ki predpisuje, da se mora s 1. septembra t. 1. začeti z odpuščanjem na trajen dopust vojakov letnika 1903, ki so se odzvali pozivu lanjskega marca. Do 19. septembra morajo biti vsi ti vojaki na dopustu. Zaplenjeni tisti MILAN. 8. Milanski prefekt je dal včeraj zapleniti list «BattagIie Sindacali» radi tendencijoznih vesti, ki bi znale vznemiriti prebivalstvo ter motiti javni red. Po nalogu istega prefekta je bila zaple njena « U pita» radi hujskanja k razrednemu boju, zlodej-stvoin in k nepokorščini napram zakonu. Žrebanje zakladnih obveznic RIM, 8. Pri glavnem ravnateljstvu za državne dolgove se je nadaljevalo dar.es žrebanje sedemletnih zakladnih obveznic četrte serije. Dobitek 1 milijon lir je zadela obveznica štev. 404.563, 100 tisoč lir obveznica štev. 591.500, 50 tisoč lir ste v. 12.749, 10 tisoč lir Štev. 36.241 in 4 dobitke po 5.000 lir obveznice štev. 757.286, 1,774.706, 1,237.706 in 820.187. Poljski protest radi boljševiškega vpada VARŠAVA, 8. Zunanji minister Skrzyn-ski je poslal poslaniku Zveze sovjetskih republik sledečo noto: V noči od 3. na 4. avgusta so vdrle tri oborožene tolpe, obstoječe iz približno sto mož z 8 strojnimi puškami ter napadle mesto Stolpce, kjer so oplenili blagajno poštne uprave ter umorili več oseb, med temi 7 policijskih agentov in enega uradnika. Kakih 15 teh banditov je ubežalo čez rusko mejo ter pustilo na poljskem ozemlju 3 rešujejo sklepi med zavezniki vseh vpra- > slrojne puške in mnogo drugega orožja, šanj, ki so v tesni zvezi z izvrševanjem Ostaii člani tolp so bili ujeti. Banditi so Dawesovega načrta. Posebno --ažnost pri- prignali, da je bil napad pripravljen od popisuje nemška delegacija razpravi o vpra- sebne organizacije. Radi tega protestira Šanju vojaške izpraznitve pokrajin, ki so poljska vlada proti temu napadu na ozemlje bile zasedene brez dovoljenja versaiUeske poljske s strani organiziranih boljševiskih mirovne pogodbe. Z druge strani načna^ia tolp ter opozarja vlado Zveze sovjetskih preii.čdmk drugega odbora, da želijo (ran- republik na posledice, ki bi znale nastati, kršitev mirovne pogodbe, kajti že toliko časa na dnevnem redu, namreč ali smo en narod ali trije, da je on Jugosloven in da zanj obstoja le en narod. Med Srbi in Hr- i, , . * . . - . , , , vati ni meje. Misli da bo čas najbolje izgladil bolČa!"sk.1 ^!jtev! tehtne pomisleke m da vsa nesoglasja. Govor posl. Divca je razočaral Raidičevce, ki so na koncu njegovih izvajanj napadH in motili govornika. Za njim je prevzel besedo notranji minister Nastas Petrovič. Noče braniti vladne deklaracije, da pa se bo kaeneje povrnil k njej. Hoće le govoriti na izvajanja dr. Grisogona, ki mu je napravil s svojimi očitki veliko krivico. — Razdraženje med prebivalstvom je posledica govora bivšega ministrskega predsednika Pa-šiča v Bjelini. Ćuti se srečnega, da ni prišlo do novih volitev v tem sedanjem težkem položaju. Prvi čin novega notranjega ministra je bil, da je opozoril oblastva po vsej državi, naj pazijo na vse eLemente, ki bi iz kateregakoli vzroka hoteli motiti jaivni red in mir. Minister polemizira proti «Reči» in ostalim ostalim listom, ki napadajo vlado. Kljub raz-draženosti prebivalstva ni bilo pri nas še nikoli takega miru in reda kakor sedaj. Kar se tiče Stare Srbije in Makedonije, mora priznati, da tamkaj niso take razmere, kakor bi morale biti. Vsakdo ve, da so tamkaj kačaki, in minister bo zastavil ves svoj vpliv, da se zatre ta zalega. (Sreten Vukosavljevič; «Vi ste opora Fezada bega Dragei Vse Kosovo ve, kaj ste!») Nato je dobil besedo posl. Svetozar Pribi-čević ki uvodoma pravi, da se hoče i on udeležiti te zelo zanimive debate. Zakon je najvišja volja in njemu se ima pokoravati vsak državljan. Ako je res, da je nekaj privilegiranih ljudi, kakor pravi notranji minister, potem bi moral odgovoriti tudi na druge pripombe g. Grisogona. Glede dolžitve. da se ne kaznujejo gotovi novinarji, hoče tudi sam navesti izve-sten primer. Na seji občinskega sveta zagrebškega je napadel govornika preiskovalni sod-n ik v veielzdajniškem procesu v Zagrebu dr. Stožir, ki je napadal Srbe, češ, da so veleiz-dajalci. Pribičevič je vložil tožbo proti njemu in dr. Ste žir je bil obsojan na šest mesecev zaprla. Na podlagi zdravniškega izpričevala je o'oso;enec zavlačeval nastop kazni poldrugo leto, toliko časa, dokler ni bil amnestiran povodom rojstva prestolonaslednika. So še nadalje /rr.ncosko-belgijskih žfuzz- /zehž^vati. _ ničarjev na gotovih progah na leve m bire^u, _ . ... , . t . Rena. Nemška delegacija sloj« na staUšću, Un,ans vabl*° ^ko delavsko zvezo da je ta namera v nasprotstvu z načrtom MOSKVA, 8. Osrednji svet angleških izvedencev.® Trades Unions je povabil zastopnike sploš- se upirajo njihovi ugoditvi. Todor Todorov umrl SOFIJA, 7. V Sotifi je umri bivši bolpar-; ^ ne -r^sli Francija ski ministrski predsednik Todor Todor'.v. kotline, dokler ne bo eden najbolj znanih in nadarjenih boloar- * " " ------515 skih politikov. Todorov je hH -- mladih letih izvoljen od takratne aarodne stranke, ki se je pozneje združila s rt ran ko pro-greaistov, kot poslanec v sobranje, kjer ne delavske zveze ruske na kongres Tra-Frafieoski pridržki k izpraznitvi Poruria de.; (Jnions, ki se bo vršil septembra v PARIZ, 8. *jfvatin» poroča iz Londona, Hullu Na ta kongres so bili povabljeni ludi Izprazniti ruhrske delegati iz Amsterdama in ameriške delav-Nemčija dokazala, da ske zveze, Albert Thornas in drugi, je v resnici razorožila. O tem vorašanju je danes razpravljal Herriot z MacDonal-dcm. Predlog je tudi odobril francoski pred'og za sestanek zavezniških Knar»" .... , , . . .... orrtrtn. A Ministrov v Parizu po zaključku london,ke, llJ°_n?v pudov, t j. 1 milijon 350.000 pudov . _ * - > Iv i Irnr i r 70nnii>m itintin Proizvodnja nafte v Rusiji MOSKVA, 8. Produkcija nafte v okraju Baku je iznesla v mesecu juliju t. 1. 23. mi- je izkazal za izbornega finančnega stro- konference. Na tem sestanku se bo zadušena. Enakost vseh državljanov ^pred | prlvTlcfin'ancV!" (Ploskrnirin^^brav^je^pri nacionalni opoziciji.) zakonom, nedotakljivost lastnine, hišna pravica: vse te slovesno zagotovljene ustavne pravice so kršene na najhujši način. Mi ne moremo verjeti, da bi se ta dekret ne podredil ponovnemu proučevanju in preosnevi od prvega do zadnjega člena. Tudi ne mislimo, da so bile vse te določbe v resnici izdane le v. interesu vojaške obmejne obrambe. Dekret je stopil v veljavo. Toda, kolikor je znano nam, ni še izdana nikaka izvršilna naredba. Pomanjkanje take naredbe bo povzročalo povsem nerazrešljiv nered v razvoju vsega zemljiškega prometa. Gospodarske škode, ki jih bo ta dekret dona-šal že sam na sebi, se bodo vsled tega nedostatka še večale v prometu z nepremičninami, v stavbarstvu itd. Ponavljamo, kar je že rekel dr. Tinzl v svojem članku: «Dekret ne bo imel večne- Minister Nastas Petrovič je odgovarjal tudi Pribičeviču, nakar je povzel besedo zopet dr. Grisogcno za kratko pojasnilo. Seja se je zaključila ob pol 19. Prihdnja seja bo danes dopoldne z dnevnim redom: Nadaljevanje debate o vladni izjavi. V imenu radikalskega kluba bo govoril Mtrko Trifković. Zemljoradnik! so določili za govornika Jova Popoviča in Vojo La/iča Današnja seja BEOGRAD, 8. (Izv.) Narodna skupščina je imela danes dopoldne in popoldne sejo, v kateri se je nadaljevala razprava o vladni izjavi. V imenu narodne radikalne stranke je govoril bivši večkratni minister Marko Trifković, ki je v stvarnem, tehtno utemeljenem govoru kritiziral politiko federalističnega bloka ter rotil potslance, naj storijo vse, da zaradi tega eksperimenta, da je prišel namreč federalistični blok na »a življenja. Prej ali slej pride tudi v Italiji vlado, ne bo trpela država kot taka. iopet dan, ko bo ustava v resnici veliala Nadalie ie še govoril v imenu radikal- kovnjaka. Ko je po padcu Stambulova narodna stranka prevzela sestavo vlade, ^ prevzel Todorov finančni portfelj, pozneje pa je stopil sam na čelo vlade. Pod režimom StambuKjskega je bil aretiran, po revoluciji v preteklem letu pa zopet izpuščen. _ usoden potek londonske konference Nemški delegati pri Herriotn . Nemčija za sklenitev trgovinske pogodbe LONDON, 8. Najvažnejši dogodek včerajšnjega dneva so tvorili obiski med voditelji nemške delegacije in vodilnimi državniki Francozov, Italijanov in Belgijcev. Ob pol 4. popoldne sta se pripeljala državni kancelar dr. Marx in zunanji minister dr. Stresemann pred Hydepaik-hotel, da obiščeta tam bivajočega francoskega ministrskega predsednika Herricta. Tričetrt ure pozneje je prišel Herriot v hotel Riz, da vrne dr. Marxu in Strese-mannu obisk. Pri ministrskem predsedniku Theunisu in finančnem ministru De Stefa-niju sta voditelja nemške delegacije pustila vizitke. Obiski so bili zgolj akti uljudnosti, ker se povsod govori le par uljudnih fraz. Kljub temu je smatrati obiske za pomembne politične dogodke. Ta način družabne uljudnosti znači popoln prelom z dosedanjim običajem, da so nemške delegate, kjer se je dalo, tudi družabno bojkotirali. Še na genovski konferenci se je šef francoske delegacije Barthou mučno ogibal vsakega osebnega ali družabnega stika dr. Wirthom in dr. Rathenauom, ker bi bil sicer v francoskem političnem življenju najbrže nemogoč. Sedaj je ta družabni bojkot ukinjen. Politični pomen medsebojnih obiskov leži v tem, da bodo tvorili izhod za poga- . • • . * ___i« . n • Tt pravljalo v prvi vrsti o vprašanju medzavezniških dolgov. Tajfan porušil 2000 hB o Tokiju Številne človeške žrtve NAGASAKI, 8. Tajfun je razsajal po južni Japonski. Železniške, brzojavne in telefonske zveze so pretrgane. V Tokiju je bilo porušenih 2000 hiš, v Taihoku je izginilo mnogo ljudi. več kakor v zadnjem juniju. General De Rivera ostane PARIZ, 8. «Journal» poroča iz Madrida, da je general Primo De Rivera po pogovoru s kraljem izjavil novinarjenv da bo direktorij ostal na svojem mestu ter še nadalje vršil svojo dolžnost. MADRID, 8. De Rivera je odposlal na vse korne poveljnike okrožnico, kjer zavrača vesti, da je njegov položaj omajan in da je vojska razdvojena. DNEVNE VESTI Poslanec dr. Wilfait srečanju dr. Marxa s Herriotom bodo sledila nadaijna, na katerih se bo razpravljalo o resnejših in važnejših stvareh. Domneva se, da se bodo pričela med Francijo, Nemčijo in Belgijo in eventuelno ob soudeležbi Anglije pogajanja o vojaški izpraznitvi ozemlja, ki je bilo zasedeno preko določb versailleske mirovne pogodbe. je bil včeraj brzojavno pozvan v Rim radi skupne akcije z nemškimi poslanci v stvari omejitve lastninske pravice. Dr. Willan je moral nemudoma odpotovati. Zato se ne more udeležiti slavnosti v Bazovici kakor je nameraval. _ Spomenico proti dekretu o omejitvi lastninske pravice Poslanca dr. Tinzl in baron Sternbach sta predložila ministrskemu predsedniku Mussoliniju obširno spomenico, v kateri dokazujeta stvarno in na podlagi neoporečnih ugotovitev, kake usodne posledice bo imel dekret o omejitvi lastninske pravice v naših obmejnih ookrajinah za prizadeto prebivalstvo. Določbe dekreta je naše časopisje v Julijski Krajini že označilo, tako da je naše ljudstvo že dovolj poučeno. Pridodajemo le še ugotovitev v spomenici, da bo hudo trpel tudi promet z lesom, torej zelo važna panoga trgovine naše pokrajine, ker se ne bo smelo sekati brez dovoljenja vojaške oblasti. Lastnik gozda ne bo imel nikdar gotovosti, da bo mogel pravočasno pripraviti les za kupčijo. Spomenica pravi, da ta izjemna naredba nima primera v vsem kulturnem svetu. janja o vojaški izpraznitvi Porurja. Prvemu, Ena cela skupina državljanov je s tem de- kretom na slabšem, nego sovražnik, ki bi se vojeval proti državi. Ne moremo se — naglasa spomenica — nadejati niti tega, da bo izvajanje blago in obzirno, ker nam izkustva iz zadnjih časov posebno na polju javnega prava dokazujejo, da smo brez moči izloženi umetnosti razlaganja od strani posameznih organov. Utoku bo tudi odvzet vsak učinek s tem, da ne odlaga izvrševanja določb dekreta. Take določbe zvenijo — naglaša spotmenica — ušesu oškodovanca kakor zasmehovanje od strani zakonite oblasti. Nadalje pravi, da bodo posledice tega dekreta neogibno neugodno občutili tudi državni dohodki in valuta, da se v svobodni državi svobodnim državljanom v najglobokejšem miru odtegajo ustavne temeljne pravice. Spomenica zahteva v imenu tiste pravice, ki so jo dali državi modri državniki in ki je Še danes v veljavi v vsej državi, potem pa tudi v imenu morale in nravstvenosti, da se veljavnost tega dekreta odloži, dokler ie ustvari kakega sklepa pristojni parlament, potem ko zasliši «slovesne proteste, ki jih hočemo predložiti vsej deželi!« Spomenica je prikrojena v ostrih besedah, kakor je pač upravičeno in razumljivo, ko gre za obrambo takih življenskih interesov, nikdo pa ji ne more veljavno oporekati. Uvaja borbo proti dekretu-zakonu, toda borbo na zakoniti poti, s strogo zakonitimi sredstvi. Ne misli na nezakonit odpor ali kazniv upor, marveč hoče le, da imej odločno besedo parlament, zakonodajna oblast, torej vrhni kompetentni forum v stvari zakonodaje. Ravno zato pa je tem boilj upravičena zahteva v spomenici, naj se izvajanje dekreta odloži, dokler ne izreče besedo zakonodajna zbornica. Zborovanje faflstooske stranke kS je bilo atvorjeno v Rimu dne 2. t. m., je bilo včeraj popoldne zaključeno. Na popoldanski seji je bilo izvoljeno novo vodstvo stranke, ki je tako-le sestavljeno: Arpinati, Forges-Davan-z&ti, M »si, Maraviglia, Melchiorri, Felicioai. D* Caeco, Cocco. Caprino, Igttori, Gnf, Ciaranimi, Bmab«, Sardi, De Matrsico, CoIisi-čLorsai, Booclli, Me nečim, Rioci, in Maz-iolioL Po sddjučku razprav je imel miwitrilri peedsedofik Mnssolmi sklepen govor, v kale-ram j« rab valil udeLežatkotn zborovanja. Rok«! je daJje, da bo ena prvih nalog novega vodstva »tračke tA, da pripravi delegacij s ko iborovanja, na katerem bo zastopanih vseh 8000 fašjev. MussoJini je nadalje izjavil, da pripisuje zborovanju veliko važnost predvsem zato, ker je dokazalo, da so premagan« v fašizmu rse stroje, toliko revizijonizem kolikor ekstremisem. Zdelo se m« je nemogoče, da bi Boitai, ki je fasosi iz 1. 1919,, izgubljal svojo pamet s teorijami, katere so skoraj demokratsko-liberalne, in da bi botel na drugi strani Farinacci. ki je tudi fašist iz 1. 1919., zahtevati nekaj, kar je nemogoče se-daj, ko drži fašizem v svojih rokah vlado in oboroženo silo države. Potem je Mussolini varjal na očitanje opozicije, če« da je v;l u iv svoje soldateske. Predvsem— je rekel — niste vi nikaka soldateska. Ce pa bi bili, potem izjavlfam, da sem raje jetnik svoje nego nasprotne soldateske. V nadaljevanju je svaril Mussodini pristaše stranke. naj se ne bavjjo s kupčijami. Kjer je to neizogibno, ako se zastopniki fašizma morajo iz narodnih potreb baviti tudi s kupčijami, naj delajo to javno in pred vsemi. Svetoval je—dalje fašistom, naj se ne poganjajo za razna odličja. Vlada jih raje podeljuje nefašistom. Nato je -Mu-seolin obširno govoril o « načrtih opozicije». Borba opozicije — je rekel — gre 7* tem, ds se fašizem osami. Fašizem n« bi bil osamljen v parlamentu in v dežel;. )z parlamentarne večine naj bi se izlo- čiB liberalci, katerim bi sledili tudi nekateri bojevniki In vojni pohabljenci. Propoveduje se tu-i: fizična osa*rJjenost fašizma: fašistov naj bi se vsakdo izogibal, kakor da bi bili gobavi. Proti fašizmu pa ni mogoče vladati, kajti vedno bi mu ostalo zveslih 250 poslancev, ki bi glasoval proti vsaki drugi vladi. Ako bi se pa šle i*- .toč, potem je ravnotako vsak uspeh ©pozicije izključen, ker bi fašisti gotovo bili močnejši tudi na ulici. Vendar pa se mora fašizem braniti proti poskusom osamljenja. Ta njegova bramba bo obstojala v tem. da se bo potom zdravega sindikalizrra skušal čim bolj približati množicam, ki delajo. Na naslov opozicije je Mussolin: dalje rekel: Zakaj bi si zakrivali oči pred realnostjo, zakaj bi ne priznali, da je v okiobru 1922. bil strmoglavljen gotov režim, zaka^ bi ne priznali fašistevske vstaje < In zakaj bi ne sprejeli sodelovanja na podlagi ! lojalnega priznanja tega gotovega dejstva?® ( Takoj pa je Musolisn: dodal, da ne verjame, da bo opozicija to storila, temveč da hoče po- j staviti režim pod sodbo. Na take poskuse odgo- I varja: «Režimu se ne bo sodilo?^ — Nato se je I govornik -J .eVnil svoistev fašistovskega zbo-rovania, on oni! najvažnejše naloge, ki čakajo I fašizem, ter je zaključil svoj gcwor s sledečimi besedami: Nočejo voč, da bi rekli, da smo pri- . pravljeni ubijati in umirati. Dobro, namesto i te^a bomo rekli: pripravljeni »:uo samo umreti, j samo da napravimo )talij- veliko.« Ves Mussolmijev govor je bil nekaka poli-tično-moralna pridiga na naslov iašistov in opozicije. Ni dvoma, da bo vsled tega povzročil nove silne polemike. o**o*ici]is V Četrtek je ivnrl odbor strank protifašistov-ske opozicije v poslopju rimske poslanske fcbornice sejo, na kateri je sklenil resolucijo, opozicijonalnih strank. Celokupna opozicija ! v kateri se vnovič odobruje dosedanja taktika se bo kakor doslej vzdrževala vsakega sodelo- j vanja na sejah poslanske zbornice. Za izseljence! Prejeli smo iz Francije sledeče pismo, ki ga »poročamo v znanje tistim našim rojakom, ki , se mislijo izseliti v Francijo: Cenjeno uredništvo! Prosim Vas. da blagovolite razglasiti slede- j če v Vašem cenjenem listu: • Sv. Križ pri Trsta. Strind-bergova drama v 3. dej. «Oče» se v nedeljo 10. L m. na splošno željo ponovi. Igrala se je že prvikrat z najboljšim uspehom in ob obilni udeležbi. Upamo — ker je zanimanje precejšnje, da bo tudi ponovitev dobro posečena. Začetek ob 17. uri, na kar se opozarjajo posebno okoličani, ki se prve predstave niso mogli udeležiti, ker se je igralo pozno zvečer. Cisti dobiček je namenjen tuk. podružnici «Prosveten za opremo knjižnice. — Odbor.» Iz tržaškega iivlienia Aretacija sleparja. Natakar Herman Marini, star 25 let, je iztuhtal način, kako bi na lahek način prišel do denarja. Njegov načrt je bil zelo enostaven. Mladenič si je preskrbel polo papirja ter šel kar na svojo pest nabirat prispevke za tukajšnji odsek udruženja bivših borcev, ki so v vojni oboleli na jetiki. Denar, ki ga je pri tem nabral, je seveda spravlja-l v svoj žep. «Kčeft» se je dobro obnesel in natakar je sčasoma nabral že okroglo svotico denarja. Toda lepega, pravzaprav grdega dne, mu je sreča nenadoma obrnila hrbet. Varnostni organi so prišli na sled njegovemu sleparskemu delovanju in predvčerajšnjim je bil podjetni natakar aretiran. Sedaj sedi za omreženim oknom ter si mogoče preganja dolgčas s tuhtanjem novih in boljših načrtov. Vendar pa ne bo imel tako kmalu zopet prilike pokazati svojo podjetnost, kajti ko se bo spokoril za svoj greh, bo predan varnostnemu oblastvu v Ferrari, kjer bo moral poravnati par starih računov. Kjer se dva prepirate, tretji«... Predpreteklo noč se je delavec Edvard Cobau, stanujoč v ul. Montecchi št. 15, spri s svojo sestro Amalijo. Tekom prepira je Cobau, ves razkačen, skušal pahniti sestro iz stanovanja. Tedaj je stopila med prepira?joča njuna mati Maria, stara 72 let, da bi ju pomirila. Uboga starka je slabo naletela; sin jo je s tako silo pahnil v stran. da je padla po stopnicah ter se pri tem pobila, k sreči ne nevarno, po raznih delih telesa. Včeraj zjutraj je bila uboga starka prepeljana v mestno bolnišnico. Okrevala bo v 6 dneh. Otrokova nezgoda. Včeraj popoldne se je 4-letni Ferrucio Rudes, stanujoč v Škorklji — Romagna št. 586, igral pri vodnjaku na dvorišču; vlekel je verigo pri škripcu, ki služi za zajemanje vode iz vodnjaka. Nesreča je hotela, da se je težki železni škripec odtrgal ter pri padcu zadel dečka s tako silo v desno stegno, da mu je zlomil ud. Ubogi otrok je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil poklican na lice mesta, nato so ga prepeljali v mestno bolnišnico. Poskusen samomor. Radi nesrečnih družinskih razmer si je sinoči skušala vzeti življenje zasebnica Amedea Velicogna, stara 35 let, stanujoča v ulici Commerciale št. 18. 2eno, ki y mati četvero otrok, je gnalo v obup pomanjkanje, ki ga j« radi moževe brezposelnosti t--oela njena c'ružina. Vrhutega se tudi nista razumela z možem. Sinoči je prišlo med zakoncema do prepira, kar je žensko še bolj potrlo ;o prignalo k obupnemu koraku. Sla je v svojo sobo ter zavžila precejšnjo količino hiperman-ganata. Kc so pozneje njeni domači ugotovili, kaj se je zgodilo, so poklicali na pomoč zdravnika rešilne postaje, ki je nesrečni ženski iz-pral želodec ter jo dal nato prepeljati v mestno bolnišnico. Njeno stanje je nevarno._ Ob priliki 25-!etniee m. društvo „Lipa" se bo vršila v Bazovici v nedeljo ob 2 popoldne revanšna tekma med M. D. P. Opčine in S. K. Nanos — Vipava. Ta priznano najboljša naša nogometaška kluba sta najsrečnejše rešila vprašanje kraja, kjer naj se je letos odloči med njima sreča letošnjega prvenstva. Ob tako »lavnostni priliki, ko se bo lahko velikansko število našega ljudstva vseh slojev udeležilo igre. je gotovo Bazovica povsem srečno izbran kraj. Nase ljudstvo, ki še ni podrobno poučeno o velikem pomenu tega sporta za mladino in ki še ni imelo prilike videti tako dobrih igralcev, se bo gotovo vdelcžilo v velikem številu le zanimive tekme Kluboma pa so Bazovci hvaležni, da sta se odločila za Bazovico in s tem pokazala bratsko solidarnost s kulturnim delom *Lipe*. Na svidenje v Bazovici! Boršt. Odbor pevskega društva < Slovenec® vabi vse svoje člane kakor tudi druge vaščane, da se v čim večjem Številu udeleže proslave bratskega društva «Lipa» v Bazovici v nedeljo 10. t. m. Zbirališče pri gostilni Petaros 60 ob 3 popoldne! Zdravo! — Predsednik. Slavnost v Bistrici Ob priliki 60-letnice bistriške «Čitalnice», ki se praznuje jutri, priredi pevsko društvo «Kolo» iz Trsta izlet v Bistrico. Odhod izpred kavarne F«bris s korjero ob 12.30. Dolžnost Tsakega «Kol asa« je, da se udeleži te izvanredne slavnosti! « • • Za slavnost 60-letnice «Čitalnice» v Bistrici odide posebna korjera nedeljo ob pol eni popoldne izpred kavarne Fabris. Kct je v koTjeri le nekaj mest prostih sprejema društvo -Pro-sveta» v ulici Fabio Filzi štev. 10 tekom današnjega dne prijave za to vožnjo, katera stane tja in nazaj 20 lir za osebo. Opasilo v Skednja. Iz Skednja smo prejeli: V nedeljo dne 10. t. m. obhaja škedenjska župnija praznik cerkvenega patrona sv. Lovrenca. Ob tej priliki bo ob 9. uri velik« sv. maša, pri kateri bo izvajal škedenjski cerkveni zbor mašo sv. Gregorija, skladatelja G. Kota s spremljevanjem orkestra. Na orgijah bo igrala 15-letna domačinka, gospodična Violeta Godina- Po sv. maši bo slovesna procesija. SPORT Hazena S. D. Adria proti bazeni M. D. Prosvetni Jutri v nedeljo dne 10. t. m. se bo vršil na športnem igrišču društva «Adr^e» pri Sv. Andreju hazenažka tekma med S. D. «Adrijo» in M. D. «Prosve'to», ki prične točno ob 17.30. Ker je to prva tekma te vrste, pričakujemo obilne udeležbe s strani naše športne mladine. Obenem obveščamo občinstvo, da sta hazena-ški vrsti obeh društev v najboljši formaciji in bo vsled tega tekma kar najzanimivejša ter bo nudila ljubiteljem sporta kar največ užitka. Hazenaški odsek enega kot drugega društva se je ustanovil šele približno pred trem* meseci. Naše ženske, seznanjene z lepimi uspehi in zmergami, ki so jih dosegle hazenaike vrste v Jugoslaviji, kjer se je ta spori neverjetno hitro razširil in priljubil, so se oprijele te v"te športne panoge z vsem navdušenjem m občudovanja vredno energijo. Pričele so se z veliko vztrajnostjo trenirati in uriti v tej vrsti ženskega sporta, tako da bodo že v kratka dob* poka-zale našemu občinstvu sad trudapolnega dela. ______ ~~ Vesti z Goriškega Iz Idrije. Poreša se že 8 dni 15-letni Franc Miklavčič iz Idrije hšt. 572, čevljarski vajenec. Visok je 1.50 m, svetlih las, višnjevih oči, oblečen v zelenkasto suknjo in temne hlače. Kdor bi kaj vedel o njem, se naproša, da bi blagovolil takoj sporočiti njegovi materi Manji vd. Miklavčič v Idriji hšt. 572. — Ker je tudi mogoče, da je odšel preko meje, se naproša časopisje v Ljubljani, da bi blagovolilo to vest ponatisniti, za kar bo obupana mati J ako hvaležna. __ Ur ao dobila nafte te ▼ krone, ki v času, med zadruž- Naše imele do te zamenjave ni videti IPteko 12 drtafe T so bale ie pmd X ko m ie tekla Tnton nih ceaumaa v zadruge ao tedaj popolno pravico m v in ni škafe posebne naklonjenosti z nobene strani, kajti ako je ie naredba o zamenjavi kron v tire iz leta 1919 naložila zadrugam dolžnost, da morajo izplačevati vlagateljem vloge v lirah po 60%, je morala priti druga naredba, ki je zadrugam, katere so imele svoj denar naiožen v Jugoslaviji in katerega uvoz je bi! pred sploino zamenjavo kategorično in pod kaznimi prepovedan, dala možnost, tudi te obveze izpolnjevati. In to je bilo mogoče edino le z zamenjavo zadružnega denarja, ki je čakal kakor zaklet zaklad rešitve ono stran meje. Tu tedaj ni šlo za milost, ampak za pravico, in boj, ki se je za izvojevanje te pravice naših zadrug bil dodgih pet let — četudi ni bil krvav, bil je težak. In ako ne bi bilo rečeno med obema državama reško vprašanje na ta način, kakor se je rešilo minulega januarja, ne bi bilo zamenjave. Priznati pa moramo, da je naša rimska vlada točno držala svojo besedo glede roka, v katerem se je imela zamenjava izvršiti. Četudi si je pridržala za to za vsak slučaj čas do konca leta 1924, je poslala že v maju iz Rima v Julijsko Krajino višjega zaklad nega nadzornika kom. de Cap- Selio z nalogom, da zsunenjavo izvede, ►ala mu je ob stran dva podkomisarja, dr. Zupana za Trst in Istro, in Peternela za furlansko pokrajino. Komendaior Cappello je šel na delo s strokovnjaško izvedenostjo in v kratkem času je na licu mesta pregledal knjige naših zadrug. Da ga ni vlada pozvala v maju iz Trsta v Rim, bi bfla že v maju zamenjava končana. Vrnil se je v prvi polovici junija in v nekaj dneh je imel za seboj ves ogromni materijal, ki se je na izmenjavo nanašal. Da se ni zamenjava vlekla mesece in mesece, kakor se je to prvotno mislilo storiti, kar bi bilo šlo le na; škodo naših zadrug, se je zahvaliti le spretnosti in odločnosti kom. Cappella, ki -je bil v izvrševanju svoje težke in □ □ ' n a □ □ □ □ □ a o podlistek BREZ IMENA (97) Gospodarstvo Dr. Agneletto Josip: Zamen j ara zadružnega denarja — končana Kakor da bi se bil odvalil težek kamen raz rame naših zadrug in našega ljudstva sploh, tako blagodejno je že v prvih trenutkih vplival glas o doseženi zamenjavi Ko m je preoblačila, se je uverila, da je za dnevno svetlobo premalo pretvorjena. Zato je vzela ie pajčolaa in da bi ji ne bilo treba odkriti obraza, ■ je trepalnice rdeče pobarvala. Nato se je vadila v hoji, obnaianju in govorjenju gospodične Garth. ki dosegla je dovršeno podobnost. Le kdor bi jo pogledal prav blizu pri solnčni svetlobi, bi morda po-dvomil, da ima pred seboj petdesetletno, grdo in bolelmo žensko. - Predao je odprla zapah svoje sobe, se je ozrla, ali ni pustila zona) kaj taktnega, kar bi jo utegnilo izdati pred gospodinjo. Dobila je samo sveženj Normfli pisem, ki jih je prejšnji večer brala. Ko jih je zapita, si je mislila: Ali bi me Nora spoznala, če bi se srečali na ulici? » Pogledala se je v ogledalo in rdda s trpkim nasmehom: «Ne, niti Nora.» Točno- opoldne je odprla duri in poslnftala. Vse }e bilo tiho. Zmuznila je po stopnicah navzdol in ven na ulico, ne da bi koga srečala. Potrkala je na vrata Noela Vanstooeja. Vrata je odprla ista dekla, ki jo je Magdalena prejšnji večer zasledovala. Ko je premagala trenotni strah, ki ji je priklical v spomin njen prvi nastop pred občinstvom, je vprašala z glasom in obnašanjem gospodične Garth po gospe Lecount. «Gospa Lecount je zunaj, gospa.* Zopet zapreka! Človek mehke narave bi se umaknil, toda Magdalena se je upirala zaprekam. «Kdaj se vrne gospa Lecount ?» ie vprašala dalje. «Okoii ene, gospa.* «Recite ji, prosim, da pridem kmalu po eni. 2elim govoriti z gospo Leootmt. Moje ime je gospodična Garth.» , Nato je o<&la. V stanovanje se ni smela vrniti Dekla je zrla za njo (zakaj Magdalena ni friifaJn. da bi se vrata za njo zaprla) in poleg tega so bili gospodin pni otroci ob eni doma. MehjmiČtto fs obrnila na desno, obstala je pri vodi la zrla doti v reko. Kako naj prebije uro- dokler se ne vrne gospa Lecount domov? Pri tem vprašanju se ji je povrnila mistl, ki je v njej vzklila, ko je zagledala Norina pisma. Želja, da bi se prepričala o dovršenosti svoje preoblečene zunanjosti v zvezi v višjimi in manj sebičnimi čustvi jo je gnala v bližino sestre. Hotela jo je videti, tudi £e se -fi ni smela odkriti. Norina poslednja pisma so opisovala natančno njeno življenje vzgojiteljica, opisala jI je tudi svoje učne ure, prosti čas, ko hodi s svojimi gojenci na izprebod. Ct bi vzela voz, bi utegnila priti pred hišo sestrin-h gospodarjev nekaj minut, predno bi sestra veo prišla. «Es pogled mi bo več povedal kakor 9t* pisem!» Vsa polna te misli je hitela čez most na severni breg Themse. Najela je prvi prazni voz, ki ga je srečala in obljubila kočijaža dvojno plačilo, če jo pripelje pravočasno v Nevr-Street, Spring Gardens. In resnično ni bila 9e napravila deset korakov po New Street v smeri James Parita, ko »o s« odprla nekaj pred njo bližnja vrata m je izstopila dama v črnem v spremstvu dveh malih deklic in se napotila proti parku. Ni se ozrla, toda Ma»-gdalenino srce je gledalo skozi nien* oči in ji povedalo, da ie to Nora