163
Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja
(sli ka 2) 20 km ju govz hod no od Ve le sa, Na rod ni park Pe li ster, ki je s 172 km2 dru gi naj večji v Ma kedo -
ni ji, Pres pan sko je ze ro (slika 3) in Bi to lo, ki je bila še na začetku 20. sto let ja tret je naj večje me sto na
Bal ka nu, za Ca ri gra dom in So lu nom.
Vse in for ma ci je o kon fe ren ci naj de te na splet nem na slo vu: http://www.geo bal ca ni ca.org.
Po končani kon fe ren ci smo v po ne de ljek na po va bi lo vods tva obi ska li Na ra vo slov no-ma te ma tično
fa kul te to Uni ver ze Ci ri la in Me to da v Skop ju. Dra go Per ko se je se stal z de ka nom, pro de ka nom in dru -
gi mi vo dil ni mi de lavci fa kul te te ter pred sta vil pro jekt no delo v  Slo ve ni ji, pred vsem iz kušnje pri
med na rod nih pro jek tih, Rok Ci glič in Ma ti ja Zorn pa sta iz ved la vab lje ni pre da va nji na Od del ku za
geo gra fi jo te fa kul te te. Upa mo, da bo to pri po mo glo k na dalj nji kre pi tvi so delova nja med ma ke don -
ski mi in slo ven ski mi geo gra fi.
Dra go Per ko, Rok Ci glič, Ma ti ja Zorn
Četr ti sve tov ni fo rum o ze melj skih pla zo vih
Ljub lja na, 30. 5.–2. 6. 2017
Ko nec maja in v  začetku ju ni ja je v  Can kar je vem domu v  Ljub lja ni po te kal Četr ti sve tov ni
forum o ze melj skih pla zo vih (4thWorldLandslideForum). To vrst na srečanja po te ka jo pod okri ljem
Mednarodnega kon zor ci ja za ze melj ske pla zo ve (International Consortium on Landslides – ICL;
http://icl.iplhq.org/ca te gory/home-icl/), ki je bil us ta nov ljen leta 2002 v Kjo tu (Ja pon ska). Tema fo ru -
ma niso zgolj pro ce si pla ze nja, pač pa vsi večji po bočni pro ce si, to rej tudi skal ni po do ri in dro bir ski
to ko vi. Prvi fo rum je bil v To kiu leta 2008, dru gi v Rimu leta 2011 in tret ji v Pe kin gu leta 2014. Po leg
ICL so tokrat no srečanje soor ga ni zi ra li še Med na rod ni pro gram za ze melj ske pla zo ve (Internatio-
nal ProgrammeonLandslides – IPL; http://iplhq.org/) pod okri ljem UNESCA, Uni ver za v Ljub lja ni in
Geološki za vod Slo ve ni je. Srečanja se je ude ležilo prek 600 ude ležencev iz več kot pet de set držav. Fo -
rum je po te kal v ob li ki vab lje nih pre da vanj, pre da vanj ude ležen cev, pred sta vi tev po ster jev, raz prav raz ličnih
Slika3:SlovenskiudeleženciRokCiglič,DragoPerkoinMatijaZornobnekdajnajboljjužnitočki
Jugoslavije;južnoodvasiDolnoDupeniobvzhodniobaliPrespanskegajezera.
M
AT
IJA
Z
O
RN
deležnikov, okro gle mize, fo to graf ske ga na tečaja, or ga ni zi ra na pa je bila tudi po kon fe renčna ek skur -
zi ja v za hod no Slove ni jo, Ka nal sko in Zilj sko do li no. Čla nek o vse bi ni po kon fe renčne ek skur zi je (DOI:
https://doi.org/10.1007/s10346-017-0848-1) je izšel v re vi ji Landslides (https://link.sprin ger.com/jour -
nal/10346), re vi ji Med na rod ne ga kon zor ci ja za ze melj ske pla zo ve in eni osred njih re vij na po dročju
geo mor fo loških ne sreč. Sko raj šti ri sto pris pev kov ude ležen cev je ob jav lje nih v pe tih mo no gra fi jah z na -
slo vom AdvancingCultureofLivingwithLandslides, ki so hkra ti s fo ru mov izšle pri za ložbi Sprin ger
in sku paj ob se gajo prek 3600 stra ni:
• prva knji ga, ki je v ce lo ti pro sto do stop na, je na me nje na Sen daj ske mu part ners tvu 2015–2025
(ISDR-ICL SendaiPartnerships2015-2025; ISBN 978-3-319-53500-5 (za ti ska no raz ličico); DOI:
https://doi.org/10.1007/978-3-319-59469-9),
• druga knji ga je na me nje na na pred ku v zna no sti (Advancesinlandslidescience; ISBN 978-3-319-53497-8;
DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-53498-5),
• tret ja knji ga je na me nje na na pred ku v  teh no lo gi jah (Advances in landslide technology; ISBN
978-3-319-53486-2; DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-53487-9) po ve za nih s preučeva njem in
sprem lja njem ze melj skih pla zov,
• četr ta knji ga obrav na va raz no li kost pla zov nih po ja vov (Diversity of landslide forms; ISBN
978-3-319-53484-8; DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-53485-5),
• peta pa obrav na va ze melj ske pla zo ve v raz ličnih oko ljih (Landslidesindifferentenvironments; ISBN
978-3-319-53482-4; DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-53483-1).
Na fo ru mu je bila spre je ta »Ljub ljan ska iz ja va« (LjubljanaDeclarationonLandslideRiskReduction),
ki je v ce lo ti ob jav lja na v reviji Landslides (DOI: https://doi.org/10.1007/s10346-017-0857-0) in pov -
ze ma us me ri tve kon zor ci ja. Te so sklad ne s Sen daj skim ok vi rom za zmanjševa nje ogroženo sti za ra di
ne sreč (SendaiframeworkforDisasterRiskReduction) in skušajo sle di ti ci ljem traj nostne ga raz vo ja.
Ome ni mo še, da je na fo ru mu dvaj set or ga ni za cij pre je lo na ziv sve tov ne ga cen tra od lično sti na
področju zmanjšanja ne var no sti za ra di ze melj skih pla zov (WorldCentreofExcellenceinLandslideDi-
sasterReduction2017–2020), tudi dve slo ven ski – Fa kul te ta za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze
v Ljub lja ni in Geo loški za vod Slo ve ni je. De kan Fa kul te te za grad be ništvo in geo de zi jo je ob fo ru mu na
vprašanje o možno stih sa na ci je ze melj skih pla zov v Slo ve nji de jal: »V Slovenijibilahkoaktivna plazišča
saniraliv desetihdo15letih,zakarbinaletopotrebovaliokolipetmilijonovevrov«, iz po sta vil pa je tudi
po manj ka nje si stem skih rešitev na tem po dročju (Fi nan ce.si, 29. 5. 2017), saj po bočni pro ce si ni ma jo
po seb ne ga za ko na, pač pa so od leta 2002 zaob je ti v Za ko nu o vo dah. Ob tem do daj mo, da je bilo po
po dat kih Sta ti stičnega ura da Re pub li ke Slo ve ni je škode za ra di pla zov v Slo ve nji med le to ma 1991 in
2008 za prek 100 mi li jo nov evrov (http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2015/135_148.pdf).
Več in for ma cij o fo ru mu je mo goče naj ti na splet ni stra ni srečanja: https://www.wlf4.org/ ozi ro ma
v po ročilih več stro kov nih re vij (na pri mer Grad be ni vest nik 66-7 (2017), Land sli des 14-4 ,14-5 (2017),
In ter na tio nal Jour nal of Di sa ster Risk Scien ce (2017)). Na sled nji fo rum bo or ga ni zi ran no vem bra 2020
v Kjo tu (Ja pon ska; http://wlf5.iplhq.org/).
Ma ti ja Zorn
164
Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017