UREDNIŠTVO in UPRAVA v Gorici v ulici Riva Piazzutta 18 - Cena oglasom po dogovoru. Od p rt o vsak delavnik od iO. - 12. ure KATOLIŠKI TEDNIK IZIDE VSAKO SREDO PoStni ček. račun 6t. 9-17768 — Poilnina plačana v gotovini — Spediz in Hbbonamcnto postale II Gruppo Leto IV. Stev 52. GORICA DNF 29. DECEMBRA 194S. Cena L. 15 Katoliški glas«« Današnja številka »Slovenskega Primorca« je zadnja. Marsikakega našega bralca, ki ne ve, kako dol-j?o se že trudimo, da bi se bivši tržaški »Teden« in »Slovenski Primorec« združila v večji skupen list za vse katoliške Slovence izven Jugoslavije, bo ta vest presenetila. Marsikdo ki je pa za ta načrt že vedel, nam je ukinitev našega lista odsvetoval, ker da se je »Sl. Pr.« že tako ukoreninil v poštenem ljudstvu, kateremu je tako jasno in pogumno kazal pnvo pot, da ga bo le težko pogrešalo. Zato smo dolžni dati vsem prijateljem in bralcem našega lista in bivšega »Tedna« točno pojasnilo. Predvsem želimo vsem priklicati v spomin, da smo že 19. novembra 1947 v dolgem uvodniku z naslovom: »Gre za najvišje verske in narodne koristi slovenskega ljudstva« izrazili svoje mnenje, da bi se morala naš list iti »Teden« združiti, da borno imeli eno samo skupno glasilo, ki bo večje po obsegu, bogatejše po vsebini in zaradi večjega števila naročnikov tudi gospodarsko močnejše. Za tako majhno število Slovencev, kot nas je v Italiji in na STOju, sta se nam zdela dva verska lista pravi luksus, ki ne bo mogel imeti dolgega obstanka, ker med nami ni bogatašev in tudi nimamo kiltih tajnih fondov, da bi z njimi trili iTrtTtianikija.it. če smo vkljub temu v naši skromni obliki do danes izhajali brez vinarja dolga, se imamo zahvaliti le vzorni požrtvovalnosti vseh naših sotrudnikov in miloščini pravtako požrtvovalnih dobrotnikov, ki so nas vkljub svojemu lastnemu uboštvu le iz ljubezni do Boga in niegovega kraljestva z objavljenimi darovi podpirali. Ko je »Teden« prenehal, smo mislili, da se bodo vsi katoliško misleči Slovenci na Tržaškem oklenili našega lista, katerega uredniški odbor je bil pripravljen, odpreti sotrudnikom »Tedna« vrata na stežaj, da bodo obogatili naš list z vsemi tistimi dobrinami, radi katerih je bil »Teden« za razne ljudi tako vabliiv. Toda naleteli smo na pomisleke, ki so jih izražali tudi nekateri duhovniki in katoliški laiki na Goriškem, kateri so menili, da naj »Slovenski Primorec« preneha, ker se je pri na-huisk;' nem ljudstvu in niegovih Hujskačih zameril s svojo jasno in včasih morda preostro besedo. Na tem mestu moramo priznati, da naše besede niso bile vedno take, da bi resnico tako učile, da ne bi v oči bodla. Toda za to ne nosimo vse odgovornosti sami, kajti v prepričanju, da imamo v svoji sredi katoliške laike in duhovnike, ki bi znali ubirati bolj mile strune, smo jih večkrat vabili k sodelovanju. Vkljub gornjemu priznanju pa moramo ob koncu svojega delovanja izjaviti, da se svojega dela vkljub vsem njegovim nedostat-kom prav nič ne sramujemo. Zavedamo se, da smo v sedanji dobi zmot, zbeganosti, strahopetnosti omahljivosti in pregrešnega podpiranja zla pod krinko neke napač ne previdnosti in.ljubezni, do katere imajo vendar preganjanci vsa.i toliko pravice kot preganjavci, — da srno torej v tej dobi brez strahu, odločno, jasno, z milo in ostro besedo branili resnico in pravico pred lažjo in krivico, naj je prišla od katere koli strani. — Marsikdo, ki je pred tremi leti gledal v nas »neprevidne« in »pro-tinarodne« propagandiste, »lažnivce«, »reakcionarje«, »izdaialce« itd., ima danes povešeno glavo in mora priznati: »Slovenski Primorec je imel prav, le škod :, da ga v prejšnjih časih nismo poslušali« Če bi danes naš list smel nreko »železne zavese«, bi se zanj trgali in bi ga brali kot evangelij. — Iz obzirov do še slabotnih in ker ie naša naloga v glavnem opravljena (saj zdaj odpirajo ljudem oči nrebridke izkušnje same), se naš list umika iz javnosti in zelo rad prepušča delo »Katoliškemu glasu«. Novi list bo izšel, kakor hitro bodo urejene vse formalnosti, ki iih predpisuje novi italijanski tiskovni zakon z dne 8. II. t. 1. Novemu listu želimo, da bi si pridobil srca vseh Slovencev na STOiu, na Goriškem, v Benečiii iti v tujini, kier koli že bivajo. Bog daj vsem njegovim urednikom in sotrudnikom toliko luči, moči in ljubezni, da bodo vneli srca še boli kot mi za vse, kar nam nudi krščanstvo resničnega, dobrega, lepega in svetega. Našim bralcem priporočamo, naj se novega lista oklenein s še večio ljubeznijo, kot so se »Slovenskega Primorca«, in naj postanejo najboljši širitelii ter podporniki »Katoliškega glasu«. Uredniški odbor 9lli smo res blatili Jugoslavijo? Med pisnr našega uredništva, je tudi neka pritožba, da smo o Jugoslaviji Pisali lc slabo, ne pa dobrega. Prodno sc poslovimo od svojih bral* cev, jim moramo šc enkrat priporočTti, *aj ne zamenjuje Jugoslavijo in njenih narodov z njenim režimom. O Jugosla* v'ji in njenem ljudstvu smo vedno I>'Sali le dobro. Radi bi bili pisa* I' dobro tudi o njeni vladi, a kaj, ko fl&m nihče ni znal povedati ničesar dobrega o njej? Ali naj bi hvalili, da tam veliko, tudi udarniško in ob ne« deljah im praznik;h delajo, n. pr. tudi na Božič 1948? Pohvalili bi to delav* n°8t, ako bi pri njej delavcev ne izko* r'šeali in Bogu časti ne kradli! Ali naj bi slavili pogrešvnost, ko so mnoge Posestnike razlastili? Tudi v tem bi 'norda našli kaj hvale vrednega, ako bi nam mogel ikdo povedati, da sedaj kmet im delavec kaj bolje živita itd... O silno žalostnih razmerah v Jugo« slaviji nismo p:sali zato, da bi svoj *arod blatili, ampak zato, da bi vsi Slo* venci vedeli, kako huda usoda je za* dela nj;hovo brate onstran moje, in bi zato vodno bolji obsojali krivice in zmote, ki so spravile naš narod v tako veliko nesrečo,, ter bi molili za njegovo pravo osvohojenje. Uredništvu in dopisnikom novega li* sta bi pa priporočili sledeče: Ker poročila iz Jugosl. ponavljajo vodno isto žalostno pesem, čeprav v raznih oblikah, naj bi novi list poročal od tam predvsem o jima* škem trpljenju, o zvestobi do Boga in Cerkve, o spreobrnjenju toliko Sloven* cev, ki so v lepih časih na Boga pozab* ljali, o mučeniškem duhu slovenskega naroda, ki zori v teh preizkušnjah v šc bolj plemenit in veren narod, kakor je bil do zdaj, in podobno. Nadalje prosimo novo dopisnike, da naj nikdar me poročajo nobene stvari, ki ni popolnoma izpričana in gotova. Vemo, da na splošno ni mogoče preti* ravati glede trpljenja, ki je zadelo naš narod, a v podrobnih poročilih sc kaj rade vrinejo tudi pomote, ker krožijo o isti stvari različne vesti. m (Scacrio riooo lato pelina o osem ptijabzlj&i »(§[oDsris£<2.ga 9amocca« in osem tistim; ti se. &odo ofcteniti [istega glasu« tac EE3EEE .. .ga podpirali. Sv. oče krščanskemu svetu za božic 1948 Sv. oče ima vsako leto na dan pred božičem daljši nagovor na kardinale in na ves krščanski svet. Letos je to lepo navado ponovil že desetič. Na bož čni bedenji dan (vigilijo) jc govor i ob 11. uri dopoldne in njegov govor je prina* šala vatikanska radijska postaja. Kma* lu potem ga je ista postaja začela p res našat1 v prevod h na ra/ne jezike, med drugimi tudi na slovenskega, ki smo ga slišali na bož:č ob treh in 3/4. 1/ tega govora prinašamo nekaj misli. Dvojna dolžnost Namestniku Kristusovemu je h!' dana dolžnost, da utrjuje druge vernike v pravi veri, kakor jo Jezus rekel sv. Petru: »Ti pa potrd svoje brate«. Ta« ko čuti tudi sv. oče sam dolžnost, po« trjevati vernike v sedanjih težkh časih duhovnih zmed ter jim klicat v spo* min velike dolžnosti prčujočega tre; nutka. Te dolžnosti so nekako strnjene v dveh nujn:h zahtevah: 1. Neomahljiva zvestoba resnicam, ki jih je Odrešenik pfinefcel na svet. 2. Vestno izpopolnjevanje dolžnosti pravičnosti in ljubezni kot nujnem predpogoju za zmago socialnega reda, ki bi bil vreden božjega Kralja miru. Junaki in mučenci V nadaljnjem govoru je papež obja* snil ti dve zahtev’. Spomnil se je pri tem neštevilnih junakov, ki neustrašeno sred' žrtev, preganjanja in muk vztra* jajo pogumno ;n, zroč smrti v oči, ne upogibajo svoj h kolen pred Baalom na* silja. Velikokrat široke množice zanje niti ne vedo, a zato je naša dolžnost, da poveličujemo te zveste, neutrudne im pogumne junake. Odpadni! i Seveda vsi pa ,n:so taki. Mnogi so med stiskam''* sedanjih dni doživel1 brodolom svoje vere. Cerkev nad taki* mi joče in zanje moli v upanju, da se bodo kdaj vrnili. Pri tem se jc papež ‘■pomnil posebno tistih, ki so jih v Ukrajini, v Caleiji in v Romu* n:ji s silo odtrgali od Cerkve \n jih z državnim dekretom proglasil' za »pravoslavne«. Pri tem se jo zgodilo, da so predstavnik' ruske uradne pravo* slavne cerkve grdo napadi: sv. očeta in Vatikan. »Mi znamo razlikovat1 med narodi, večkrat oropanimi vsake svobo* de, in njihovimi režimi. Mi poznamo suženjsko odvisnost nekaterih predstav* n'kov tako zvanc pravoslavne cerkve do nekega naziranja, ki ima za svoj končni namen, kakor so že večkrat po* movili, izločitev vsake krščanske vero* izpovedi. Tud: nam ni neznano, kako grenko pot hod:jo mnogi naših ljubi je* n'h otrok, ki jih je nasilen državni red prislil k odpadu od sv. matere Cerkve nroti njihovemu preprčanju. Z ginje* mim srcem občudujemo junaštvo en:h ;n z bridko žalostjo gledamo na nesrečo drug;h, k: so klonili pred nasljcm. Katoličan v sodobnem svetu Nato jc sv. oče prešel na drugo dol* žnost, ki jo imajo verniki sedaj, to jc na dolžnost, da se sodobni kristjani za* Naši nasprotniki so namreč kakor tat, ki bi rekel prod sodiščem: Obdol* ž li so me tisoč tatvin in ropov. Doka* zal sem vam, da 999. zločina nisem storil. Torej vsi moji tož lei so lažniv* ci in obrekovalci in vso obtožbe so krivične. Ne jaz, ampak oni so zaslužili kazen. nimajo in po svojih močeh pomagajo pri reševanju težkih vprašanj na polju socialne pravičnosti, mednarodnega re* da in miru. Nikomur ni več dovoljeno, da bi danes stal ob stran s prekrižani* mi rokami in gledal, kako drugi rešuje* jo sodobna vprašanja. Vojna in mir Odkar se je vojna končala, sc člove* štvo šc nikoli ni tako balo, da izbruhne nov konflikt, kakor se boji danes. En’ ponavljajo v tej zaskrbljenosti stari rek: »Si v is pacem, para bellum, t. j. če hočeš 'mcV mir, pripravljaj se na voj* ne«. Drugi pa hočejo imeti mir za vsa* ko ceno. Ne eni ne drugi no ravnajo povsem prav, trdi sv. oče. Oboji ogro* žjtjo mir s svoj m ravnanjem. Prvi, ker vzbujajo nezaupanje, drugi pa, ker osr* čujejo gotovost tistih, ki pr pravljajo napad. Zato pa je sv. očetu njegova skrb za .blagor človeštva narekovala, da jc dal nekaj navodil, kako naj se kri* BtJ8n- uspešno borijo za ohranitev in ulditcv miru. Najprej je treba, da smo vsi prepri* čani.da mir prha ja od Boga. Zato si ga moramo izprositi z molitv jo in si ga pridobiti z ljubeznijo. Kdor tega orožja nc pozna, tak ne dela za mir, temveč pr;pravlja vojno. Drugič mora* mo pomniti, da je resnično željo po miru lahko spoznati, kajti kdor resnič* no ljubi mir, so ne bo spuščal v vojne pustolovščine zaradi narodnega prestiža ali zaradi kTŠen h pravic, če more na miren način dobiti zadoščenje. Prav tako moramo pomn'ti, da je krščanska želja po m:ru praktična in realistična; prakt:čna zato, ker hoče odpraviti vzro* kc vojne, realistična zato, ker računa z danimi razmerami in potrebami. Ko kr* stjan hoče mir, mora biti to znamenje moč: in ne šibkosti, kajti njegova želja po miru sc mora skladati z božjo voljo. In tu jc sv. oče šc enkrat z najstrožjimi besedami obsodil napadalno vojno in povedal narodom, da pri krivični na* padaln'1 vojni noben narod ne sme ostati nevtralen, kajti tako ravnanje, kot jc pokazala tudi izkušnja preteklih vojn, samo podžiga napadalca k nove* mu nas:Iju. Končno je šc enkrat pozval narode, naj delajo za rnir^in zlasti naj uredijo na pravičen način zadevo v Palestini in usodo svetih kraje” Predsednik italijanske republike pri sv. očeta Dno 15. XII. je sv. oče sprejel v po* sebni avdenci predsednika Italijanske republiko Al. Enaudija. Sv. oče jo g. predsedniku čestital k zaupanju, ki mu ga je izkazal italijanski narod, ko ga je poklical na tako odgovorno mesto. Izrazil je željo, da bi so pod njegovim vodstvom italijanska država kmalu ob* novla in dosegla notranji mir ter da bi veliko stor la za zmago krščanskih na* čel pravičnosti in miru tudi v medna* rodnem življenju. G. predsednik se je sv. očetu zahval i in mu poklonil umet* niško izdelani liturgični predmet »Pax« (Mir) iz 18. stoletja, ki naj priča sv. očetu, da želi Italija delati za mir in da je sv. očetu hvaležna za njegovo delo za pomirjenje in vzajemno pomoč med narodi. OGRSKI PgJMAS ARETIRAN Ogrskega primasa in nadškofa v Budimpešti Mindszentja so dale komu* nivstične oblasti aretirati pod obtožbo, da je veleizdajalec. Sedaj bodo gotovo spet uprizorili proces po vzorcu procesa proti zagreb* škemu nadškofu Stepincu. Kdo ve, ali ni ta aretacija v kaki zvezi s papeževim božičnim pozivom, naj bodo katoličani pogumu’ pri delu za mir po božji volji in ns /it \'sale vsa naša politika. Naša politika ni politika v navadnem pomenu besede, ki pomeni skrb za posvetne zadeve državnega sožitja; naša politika je prav za prav le boj za pravice in svobodo Cerkve, ki ni nejevoljno so strmeli v njo, niso je več poznali. Na mizi v kotu je stala skleda. V nji so se še poznali sledovi močnika. Očetov prostor je bil prazen. Vse naokoli je glasno pričalo, da ga ni več med živimi. Edina tolažliiva slika med toliko revščino so bile jaslice v kotu. Iste kot nekoč .., »In ti, kje si zapravljala svoj denar in svoje moči, medtem ko so tvoji doma stradali in umirali?...« V enem samem hipu, mukapolnem kot smrt sama, je Lenčka vse to doumela. Vrgla se je na kolena sredi sobe in kriknila v silni bolesti : »Mama, odpustite, grešila sem!« Strašen plač ji je stresal telo. Sklanjala se je vedno niže k tlom. Tedaj jo je dvoje žuljavih rok dvignilo kvišku in jo objelo: ' »Lenčka, slutila sem, da se vrneš, vse sem ti že davno odpustila... Pozabi, kar je bilo, ubo-žica...« »Oče je umrl...« »Ni mogel preboleti moje sramote«, je skozi neskončno bolest trudno pomislila Dftj v pliliko!" končno nič drugega kot boj za pravice in svobodo duš. Duhovnik pa je tudi državljan kot vsi drugi, da, državljan, ki je po svojem poslanstvu v službi svojega ljudstva, skupnosti, javnosti. Zato moramo tudi mi duhovniki imeti državljanske pravice, kakor jih imajo vsi drugi državljani. Ne zahtevamo večjih pravic, kakor jih imajo drugi, ampak enaki hočemo biti vsem drugim. Samo cerkvena oblast nam lahko odsvetuje ali za-brani posluževati se nekaterih državljanskih pravic, ki niso v skladu z našim stanom in poklicem, n. pr. vpisati se v politične stranke, sprejemati službe, ki so v zvezi z izvrševanjem civilne oblasti, pasivno volivno pravico itd. Kdor koli drug pa, ki bi nam kratil take državljanske pravice, bi nas hote! ponižati na stopnjo zločincev in nas proglasiti za manj vredne ljudi ter nam tako vzeti ugled pred ‘ostalimi državljani. In ta namen imajo tisti, ki do dolgočasnosti ponavljajo zahtevo: Duhovnik se ne mešaj v politiko! — S tem hočejo duhovnika ovirati v izvrševanju njegovega poslanstva. vsak vpliv Cerkve na javno življenje preprečiti in duhovniku vzeti. ugled enakopravnega državljana. Ali ne diši vse to po brez-boštvu? lt!i si res iraui kat d fian? Sprašuj se, kaj in koliko delaš za to, da bi krščanska načela znova prekvasila naš narod in ves svet. V sedanji veliki borbi med dobrim 'in lom samo tožiti nad slabimi časi, kritizirati tiste, ki delajo in se tru* dijo za kraljestvo božje, in previdno čuvati samo svoje osebne koristi — je za katoličana premalo. Na Portugalskem ni klerikalizma Med svojim zadnjim ob;skoin na Portugalskem — piše dopisn:k london* skega katoliškega tednika »The Tablet« — me je sprejel v avdienco kardinal Ccreje ra, ki ga nisem videl, odkar je izbruhnila vojna. Med najinim pogovorom sem ga pro* sil, naj mi razloži na splošno verske razmere na Portugalskem. Posebno pa sem želel izvedeti, ali je v tej državi resnični klcrikal zem, kot to trdijo so* vražniki »Estado Novo« {Nove države). »Na Portugalskem ni klerikalizma — je odgovoril kardinal — in tudi ne mo* re biti Kako naj bi bil ta režim kle* rikalizem, ko pa sta v naši državi cer* kov in država ločena in Cerkev ne spre* jema od vlade niti najmanjše podpore in ko duhovščina na Portugalskem ni* ma niti političnih predpravic niti po* 1 ličnega vpliva. Portugalska je že po svoji ustavi laična država. Ločitev med njo in Cer* kvijo že sama po sebi določa njune odnose. In kdor reče »ločitev«, avto* matično izključi kakršno koli vrsto kle* rikalizma. Tak režim onemogoča du* hovščini, da bi na kakršen koli način sodelovala pri sedanji vladi. Država je ločena od Cerkve že od leta 1911. Nedvomno so v začetku pre* ganjali Cerkev in duhovnike. Toda po Lenčka... »Materino srce pa je čulo nad menoj in me čakalo ... «, Materino srce, sedemkrat na smrt ranjeno in užaljeno, ki sedemkrat znova zaživi, samo da more še izreči besede odpuščenja. Lenčka je pomočila prste v kropilnik pri vratih in se pokrižala. Nato je zdrknila na tla in počasi poljubila cerkveni tlak. Marsikdo jo je opazil, se začudil in se zgrozil... Moj Bog, Boštjanova Lenčka... pa kakšna? Ne meneč se za začudene poglede ie šla dalje prav do spovednice na levi strani in se uvrstila med ljudi, ki so čakali na spoved. Završalo je krog in krog nje, ljudje so se začeli odmikati kot od garjave ovce. Ni jim zamerila. »Pa če bi me tudi s kamni pobili, prav bi imeli«, tako je kričalo v njeni skrušeni notranjosti. Ko so se odprla vratca spovednice, jo je nenadoma popadla strašna groza in ji zapečatila usta. »Lenčka, otrok moj, čakal sem te in molil zate. Povej, kod si hodil, moj ubogi otrok.« Lenčka je zajo- letu 1918. je zavladala politika pomir* jenja in verske strpnosti. Ta se je poz* neje vedno bolj stopnjevala. Še poseb* no jo je izvajala »Estado Novo«, ki je leta 1940 sklenila konkordat z Vati* kanom«. V zvez' s tem je kardinal izjavil, da konkordat ni v ničemer spremenil že obstoječih načel, temveč se je omejil na ureditev njihovega izvajanja. »Država« — je nadaljeval kardinal —■ »■priznava s konkordatom Cerkev kot je ter ji jamči izvrševanje 'njenega verskega in moralnega poslanstva. Ka* kor država kot taka lahko opusti vsako versko in moralno opredelitev, tako Cerkev po svoji strani lahko opusti politično opredelitev. In prav zato, ker smo se strogo dr* žali tega stabšča, sc nam je posrečilo urvčiti antiklerikalizem. Rad bi pouda* rL da nas je pri tem vodilo osnovno načelo, da se'ne vmešavamo v to, kar je bistveno stvar države. V svojih mno* g h govorih sem jasno orisal položaj Cerkve. Mi spoštujemo ustavno oblast in sodelujemo z njo pri vzgoji Portu* galcev, ne podpiramo pa je s svojo avtoriteto kot kakšnega zaveznika ali kakor če bi bila ta oblast za nas vir navdihnjcnja.« Kardinal Cereje ra je nato podčrtal, da nova država ni nikdar skušala izva* jati prit:ska na vest svojih državljanov ter je priznala veri in morali mesto, ki jima gre. »Nova država« — je nadaljeval skuša samo .izboljšati pogoje, v katerih Cerkev vrši svoje poslanstvo. Ničesar ne prepoveduje in ne vsiljuje. Dovo* ljuje, da si družma sama izbere, kot najbolje ve in zna, staPšče do Cerkve in glede verske in moralne vzgoje, ker ie to pač izključno le njena stvar. Tudi v državnih šolah starši nadzoru* jejo verski pouk. Konkordat, ki ga je sklenila nova država, temelji na na* čel h enakosti in pravičnosti ter jamči versko svobodo.« Ko je kardinal govoril o bodočnosti Cerkve, je dodal: »Moramo pa priznati, da je v gotovih krog:h do neke mere še vedno nekaj antiklerikalizma in ne* zaupanja do duhovščine. Opazil sem, da je takega razpoloženja največ med delavci, ki so pod vplivom komunistič* ne propagande ter med tako imenova* mm »liberalnim« meščanstvom. Vseka* kor pa sem prepričan, da je ta antikle* rkalizem samo površen. Portugalski narod je namreč ostal v bistvu katoli* š-ki, in to. tudi tisti njegov del, ki prak* tično ni krščanski. Na vsak način v ve* liki meri odstranjujejo vsako antikler’* kalno zadržanje duhovniki, ki žive kot apostoli in evangelisti med delavci. O bodočnosti Cerkve smemo imeti najboljše upanje, kajti razen nekaj podtalnih nasprotnih listov, ki trdijo, da podpiramo politični klerikalizem, je ogromna večina našega ljudstva z nami. Naša edina želja je torej, da nam bi država pust la svobodno izvrševati naše božje poslanstvo, prinašati luč v člo* veške duše ter milost in mir v človeško vest.« «•»--- Naši bralci so že poučeni, da Cerkev in njena duhovščina nimata prav nobe* ne želje po političnem delovanju in vplivu nikjčr, če se države in nj:h vla* de ne vtikajo v njeno poslanstvo in ga ne skušajo ovirati. Nad »klerikali* zrnom« se pritožujejo- le tam, kjer bi radi Cerkev spremenili v čisto navadno sužnjo njej sovražnih držav in vlad. kala iti s strašno muko odkrila svojemu nekdanjemu voditelju vse razdejanje, ki ga je v njeni duši povzročil greh. Poitem je mir božjega Deteta počasi napolnil njeno srce do zadnje gube. »Pojdi v miru. odpuščeni so -ti-tvoji grehi, ker si mnogo ljubila...« Prerila se je do jaslic in tam pre-klečala vso polnočnico nizko sklonjena. Svetonočne pesmi so v njeni duši sladko boleče odmevale. Zabrnel je zvonček za sv. obhajilo. Dvignila je glavo in videla, kako so družbenice z belim pajčolanom in modrim trakom okoli vratu prve pokleknile k obhajilni mizi. Videla je rajski mir na njihovih obrazih, mir čistih duš ... In ona? »Tudi Magdalena ie postala velika svetnica ... Vse se še lahko popravi, dokler nas Bog pusti pri življenju«, so spovednikove besede tiho tolažile njeno razburkano notranjost. Počasi je vstala in se približala obhajilni mizi. Morala je iti mimo družbenic. Malka, -njena najljubša prijateljica, je skoro glasno kriknila. Nato je Indija in katoličani Kakor je znano, je postala Indija zadnje čase popolnoma samostojna. Razdeljena je v dve državi, v Pakistan in Hindustan. V Pakistanu, ki je pre* težno mohamedanski in ima nad 60 mi* Lijonov prebivalcev, jo le 160 tisoč ka* toličanov in še ti imajo le malo duhov* nikov na razpolago. Do sedaj nam ni znano, ali je dobila ta država svojo u» stavo, ki bo skoro gotovo slonela na nauk:h korana in ki radi tega ne bo za katoličane Bog ve kako ugodna. V Hindustanu, ki šteje kakih 280 mi* lijonov prebivalcev in med njimi 4 mi« lijone katobčanov, so razmere za kato* ličane veliko bolj ugodne Nova indij* ska ustava garantira spoštovanje manj* š n, priznava svobodo vere in njenega širjenja. Te temeljne človeške pravice so izbojevali indijski demokrati po mnogih razpravah, ki se j;h je udeleži* lo tudi šest protestantov in pet katoli* čanov in katerim je uspelo doseči, da se je črtal iz ustave 17. člen, ki je razgla* šal kot nepostavne vso spreobrnitve, ki so izvršijo pred 18. letom, ki je torej praktično zanikal oziroma omejaval to, kar jo 13. člen dovoljeval. Centralna indijska vlada je na splošno katol ški Cerkvi in njenim mi* sijonarjem precej naklonjena, Zaveda se namreč, koliko dobrega so napravili misijonarji pri pomirjevanju raznih in* dijskih plemen in kako so potrebni, da se ind jsko ljudstvo socialno in kultur* no dvigne. Tudi ljudstvo samo spoštu* je katoliške duhovnice in misijonarje, vendar bi se motili, čc bi mislii, da ni* majo katoličani v Hindustanu nobenih težav. Pri vsej naklonjenosti centralne vlade so nekatere pokrajinske vlade do katoličanov naravnost sovražne. Tako smo čitali na ,pr. zadnjo čase, da je na* učni minister provin^ Madras izdal glede privatnih šol nekatere ukrepe, ki bodo tudi katolišk m šolam občutno škodovali. Med temi ukrepi sta med drugimi tudi naslednja: L Prepovedano je poučevati krščanski nauk med šolskim poukom; to poučevanje se mora vršiti pred ali pa po šolskem pouku. 2. Vsaka visoka šola mora deponirati kot garan* cijo za stabilnost šolo 30 t:soč rupij (skoro tri milijone itaPjanskih lir), vsa* ka srednja šola pa 20 tisoč rupij. — Te določbe so vzbudile splošno nezadovolj* stvo in upravičeno nevoljo pri katoli* čanih in nekatoličanih. Toda medtem je naučni minister sklenil še nekaj huj* šega: nameraval je spraviti pred obe zbornici načrt postave, na podlagi ka* tere bi mogla vlada zapleniti zemljišču, poslopja in šolsko opremo tistih privat* nlh šol, ki bi jih država radi njihove slabo uprave ali kakega drugega vzroka ne odobrila. Tudi ta načrt naučnega mi* mstra je izzval splošno kr;tiko in mno* ga protestna zborovanja. Ker je tudi v postavodajni zbornici naletel ta načrt na močno nasprotsvo, je verjetno, da ta postava ne bo sprejeta. Tudi katoli* ški škofje so napravili pri naučnem mi« nistru potrebno korake ter mu predo* č'li nevarnost, v katero je spravil kato* liške šole. Samo kat. srednjih šol je 110 s približno 65 tisoč dijaki, med kateri* mi jo dve tretjin: takih, ki niso katoli* ško vere. Koliko bodo ti protesti do* segli, je težko reči. Tudi zapostavljanje katoliških parijcev (nedotakljivih) od strani vlade glede podpor ubožn:m di* jakom ni v duhu ustave, ki garantira enakost vsem verskim in narodnim manjšinam. za seboj zasliši'la pritajeno ihtenje. Pokleknila je k obhajilni mizi. Solze so ji neprestano tekle po shujšanih licih. Božje Dete jih je sprejelo kot najlepši dar svete noči. .. Ko se je vračala od obhajilne mize, je k njej tiho pristopila Malka. »Lenčka, tvoje mesto je še vedno med nami!« »Malka, nisem vredna«, je s strahom zajecljala Lenčka. »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen ...« Malka jo je pred vso cerkvijo objela in poljubila. »Pridi«, jo je s sladko vsiljivostjo prijela za roko in ji naredila prostor zraven sebe. Vsi v cerkvi so to videli. Tedaj so še zadnji odvrgli kamen, ki so ga že bili pripravili v svojih srcih, da bi ga zagnali v izgubljeno ovčico. Božje Detece se ie iz jasljc milo smehljalo in objemalo vse v svoji brezmejni ljubezni odpuščenja. Marijanka pnistrski predsednik kot predsednik vla* jv tujino, da si je sal knjigo z našlo* Tom: »Borba za železno zaveso«. Pravi, da so komunizem ne more več ustaviti Tia poti za zavojevanje sveta. Pravi tu* di, da bi bila na Madžarskem po vojni lahko še zmagala demokracija, če bi sc zahodne silo podvizale z mirovno po* godbo in če bi ji nudile večjo moralno m gmotno pomoč. Bivši jugoslovanski veleposlanik v Washingtonu Konstantin Fotič pa je napisal knjigo: »Vojna, ki smo jo izgus bili«. Fotič v svoji knjigi opozarja svet, da zahodna civilizacija no bo obstala, čo narodi Vzhodne Evrope ne bodo re* šeni sovjetskega nasdstva. Pravi tudi, da sta naredila Roosevelt in Churchill med vojno usodno napako, ko sta od* rekla podporo Mihajloviču in jo dala Titu. Sho 1 Skalnice bo v nedeljo 2. januarja ob 4h pop. pri Sv. Ivanu. oči. Opogumljena ie nadaljevala pot. Že je zavila z glavne poti v hrib. Vse ie bilo kot nekoč, grmičje in drevje ob poti, Marijino znamenje tam na ovinku. Le ona se vrača spremenjena, uničena, kot izgubljeni sin v rodno hišo ... Odpahnila je lesena vrata, ki so vodila na dvorišče, in tiho pristopila k medlo razsvetljenemu oknu ... Spodnje šipe je nadomesto-val trd bel papir... »Kot v hiši bajtarjev«, je grenko pomislila. Počasi je odprla vežna vrata. V izbi so molili in ,ie niso slišali, ko je vstopila. Na klopi za pečjo je sedela mama, bleda in upognjena. Ramena je imela ogrnjena z ruto, ki ji jo je ona bila spletla še kot otrok. Vsa razcefrana in preluknjana jc že bila. Izpod rute na čelu so ji uhajali že čisto osiveli lasje. Gledala je s široko razprtimi očmi, kot da vidi prikazen. Na peči so sedeli otroci, pogrešala je najmlaj-šega. Shujšana telesca so pokrivale stokrat zakrpane obleke, ki jih je še ona dobro poznala. Skoro Čujte, Slovenci v Ameriki i Čujte zlasti t:sti, ki ne morete pre* hvaliti nove svobodo v Jugoslaviji. Mi imamo izkušnjo s to »svobodo«. — Kaj razumete tam pod svobodo govora? Pač to, da smete povedati glasno svoje mnenje pri odprtem oknu in vpričo vsakega človeka. Smete tudi glasno po* vedati svojo kritiko proti ministrom iri celo proti predsedniku samemu. »Svoboda« govora v Jugoslaviji je pa taka 3 le. Predvsem se mož, ki ti kaj zaupa, ozre okrog sebe, če so vsa vra» ta in okna dobro zaprta, nadalje te vpraša, ali ni kdo v sosednji sobi, ki bi prisluškoval, in ko je absolutno go* tov, da je varen, ti bo šepetaje potožil čez razmero, v katerih živi. • In tisti, ki si to upajo, so že pogumni junaki, ker večina niti tega ne zmore, ampak le molči ali ti le na splošno od* govori, da gre dobro, da se da živeti. Iz njih oči pa bereš, da so v silni za« dregi, kor so le bojijo, da je pod oknom kak poslušalec, kar je reden in čisto vsakdanji način špijonaže po vaseh in mestih. Ako si želite tako »svobodo« govora, kar delajto na to, da zmaga komuni« zem tudi v Ameriki. Ne bosta pretekla dva meseca in zapirali boste tudi vi okna in vrata, šepetaje boste govorili, nikomur v lastn; druž:ni ne boste zau* pali, boste pač »svobodni«. Jamčim vam, da ni v tem dopisu niti ena bese« da pretirana. Čujte še to! Pa tudi to vam jamčim, da boste strogo nadzorovani, s kom govorite na cesti, v katere hiše zahajate, kdo so vaši prijatelji. ^ če boste hodili v župnišča in cerkve, bodite gotovi, da vas bodo zaznamovali za reakcionarje. Če si n. pr. šahist in pojdeš v žup= nišče zvečer s par tovariši na partijo šaha, boš cb svojem času zaslišan in vprašan, po kaj si šel tja. Ko poveš, da ste igrali šah, boš vprašan: »Kaj sto sc pa med igro pogovarjali?« (Vse do besede resnična zgodba, ki dovolj pove, kako daleč gre nadzorstvo nad »svobodo« govora.) Vašim otrokom sc bodo po šolah »oči odprle«, zavrgli bodo vero svojih očetov, zapustili cerkcv jn molitev, zgubili vse spoštovanja do staršev in častili bodo poleg komunističnih vo* diteljev le še udarniško nedeljsko delo ter komunistično partijo, ki jih je osvobodila vseh naravnih in moralnih obveznosti. « Ako si želite tako »svobodo«, le kar pridno podpirajte komuniste in jim po= magajte do vlade. Vse to boste lahko na ta način pridobili in imeli. To je samo ena plat raja, ki si ga odpirajo tisti, ki komunističnim pro» pagand stom verjamejo. Gospodarskega raja vam tudi no prinesejo. Na stolu zasebnih kapitalistov sedi država, — ki ima na razpolago vsa sredstva, da delavca še bolj usužnji in izžema kot privatnik. Pritožba ni nobena mogoča. Uiti ne smeš, pomagati si ne moreš. Ako ne verujete, boste poskusili — in se kesali. Eden, ki vse to gleda in posluša Resnica in legenda o prazni kanglici »Vsi otroci pridite danes v šolo, da bomo spremljali k pogrobu sinka to« variša okrajnega predsednika malega Bojana, ki je, kot veste, včeraj umrl.« Tako se je glasilo povelje tov. uči« teljice pri jutranjem pouku. Popoldne so res prišli vsi otroci iz vseh razredov. Prinesli so cvetje in venec z belim trakom, na katerem je bil napis v rdečih črkah: »Malemu Bo« janu pionirji«. Uvrstili so se v sprevod po dva in dva, ob nj:h pa so korakale tov. učiteljice. Spredaj so nesli rdečo za« stavo, ki je vihrala v vetru. Za zastavo so šli najmlajši iz prvega razreda, po« tem ostali po razredih. Sprevod se je zganil. Pionirji so za« pel1: »Pesem mladih pionirjev«. Zadaj se je pozibavala majhna bela krsta. Za krsto so stopali starši, tov. predsednik s tov. soprogo, dolga vrsta tovarišev in tovarišic, uradnikov in uslužbencev pri KNOO, PNOOju itd. Prišli so partij« ci, somišljeniki in prav veliko ljudstva, kajti to ni bil le pogreb, ampak prava »manifestacija«. Da, manifestacija, saj ni bilo zraven nobenega duhovnika. Po« greb se je vršil brez duhovnika. Nesli so malo krsto, peli pesem pio« n:rjev, zapeli so še »Gozdič je že ze» len«. Nato so ob grobu zaklicali še trikratni: »Slava!« in pogreb se je kon« čal, pogrcbci pa so so razšli. —«»— Ko je šel pogreb po vasi, je raz ok« no gledala triletna Katica s svojo ma« mico. Katica je živahno in razumno dekletce. Gledala je pogrebni sprevod in vprašala: »Mama, koga nesejo v oni beli škatli? In zakaj tako veselo pojejo?« »Vidiš, tam v oni beli krsti nesejo sosedovega Bojančka, ki si ga imela tako rada. Ubožček je umrl.« »O, šel je v nebesa, kaj ne, mama?« Sedaj je tam gori med angelci!« Mami so je milo storilo, a jo ven« darlo odgovorila: »Ne, dragica, Bojanček ni mogel v nebesa, ni smel k angelcem, ker ni bil krščen.« »Kako, ali ga niso nesli h krstu, ka« kor smo mi nesli našo Anico?« »Ne, ker njegov oče tega ni pustil.« »O, ubogi Bojanček, nič ne bo videl Jezusa.« —«»— Mamica je pozabila na razgovor s Katico. Dekletcu pa le ni hotelo iz glave, da Bojanček ni šel v nebesa, da ni pri angelčkih. Zvečer je pri ve« černi molitvi še rekla: »Sv. angel, varuh moj,... varuj me in vodi me in Bo« jančka usmili se. Amen.« Naslednji dan je prišla k njim po sol soseda, Bojančkova mama. Žalost se ji je videla na obrazu. Vendar jo je skušala prikriti, da bi soseda ne brala, kaj jo grize v srcu še bolj kot otroko« va smrt. Mala Katica ugleda ženo in se ji kakor mačica privije k nogam. Soseda jo dvigne k sebi v naročje in srčno po« ljubi. Kdo ne bi ljubil tako srčkanega otroka! Tedaj pogleda Katica ženo v oči. In kakor da bi se nečesa spomnila, hitro reče: »0, nunca, vaš Bojanček ne bo videl Jezuščka in angelcev, ker ga niso nesli h krstu kakor našo Anico!« Bojančkovo mamo je zabolelo v srcu, kakor da bi jo zabodli z nožem. Na glas je zaihtela in ulile so se ji solze. »Oh, Bojanček moj, kaj sem jaz ne« srečna storila, da sem te pustila tako umreti.« Zaman jo je tolažila Katičina mama, zaman ji prigovarjala, naj se pomiri, češ da je bil te nesreče le mož kriv. Neiprestano je ponavljala: »Bojanček moj, kaj sem jaz nesrečna storila.« —«y>— Na sveti večer so v vasi priredili polnočnico kakor še vedno do sedaj. Ljudi so je natrlo, da je bila cerkev polna do zadnjega kotička. Lepo so donele orgle, ubrano je b;lo petje. Se« veda so peli včasih bolj umetno, kor je bilo več časa za vaje in tudi več glasov na razpolago. Sedaj pa je b lo tembolj prisrčno, zakaj vsi, ki so na koru peli, so dobro vedeli, da imajo v črnih bukvah črno piko. Zato pa «* peli bolj od srca. Prav pri jaslicah v stranski kapeli p klečala tovariš ca predsednikova žen*. Odkar jo prišla v vas, je še niso vi deti v cerkvi. Govor li so sicer, da je dobi* žena, a da ima hudtga moža. Tot. predsednik je bil duša partije v vse* okraju. Po letih je bil še mlad, a pok '-zkušenj iz partijskih bojev in goreč f navdušenju za marks:st'čna načela. Pr** jo bil študent, sedaj pa je bil kot o* krajni predsednik steber komuniziu*. Poročil se je pri odboru. Se isti dan j» ženi zapretil: »Moji otroci ne bodo kr* ščeni!« Ko je dobil prvorojenca Bojan«, ga ni dal krstiti. Ko je otrok obolet, ga ni pustil krstiti. Ko je umrl, so g* sami zakopali. »Farji ne bodo mojih otrok pokopaval !« — Vedel je pat, kaj zahteva komunistična stranka od svojih polnokrvnih pristašev. Nocoj pa je njegova žena klečala oi> jaslicah. Kaj je občutilo srce matere i» kristjanke ob misli na Dete Jezusa in na svojega lastnega otroka? Ko so pevci zapeli ob koncu polnoč** n’ce: »Tam v jaslih to Dete na slaract leži ...«, se je njej zdelo, da. vidi svo« jega Bojančka, kako hiti proti njej, div žeč v roki svetlo, prazno kanglico, ki mu je ona ne more napolniti. — T omatr. DAROVI ZA »SLOVENSKO SIROTTšCE«: Preč. g. župnik Ivan Kretič 200; gdč. Humar 500; N. N., uradnik v Goric« 500; N. N. iz Milana 1000; g. Rudi Bratuž hlebčkov in piškotov za 3» otrok; tvrdka. Hribar (gg. Martellani & Z’ttcr) več metrov blaga; neimenov#* na gdč. par čevljev; Dobrodelna pisar« na 1500 za miklavževanje v sirotišču. Srčna hvala in hvaležno zagotovil molitve naših sirot. Odgovorni urernik Dr. BONAVENTURA MAHNIČ Katoliška tiskarna — Goric* V vsako katoliško hišo Koledar za leto 1949 k at on s ki ustr Januar - Prosinec Februar - Svečan * Marec - Sušeč April - Mali traven Maj - Veliki traven Junij - Rožnik Dnevi God ovi in prazniki 1 S Novo leto. Obr. Gosp. 2 N Ime Jezus. M«karij o 3 P Genovefa d, Anter p 4 T Tit š, Angola Fol. v 5 S Telesfor p, Emilijana 6 t R.Gosp.S^.T i (t* Kralj 7 P Valentin (Zdravko) ]) 8 S Severin o, Teofil m 9 N 1. po R. 0., Sv. Družina 10 P Viljem š, Agaton p 11 T Higin p, Pavlin Ogl. 1 i S Alfred o, Arkadij m 13 t Veronika Mil. d, Juta 14 P Hilarij u, Feliks m ® 15 S Pavel pu, Maver o 16 N 2. po R. G., Marcel p 17 P Anton pu, Marijan m 18 T Sv. Petra atol v R. 19 S Marij m, Kanut k 20 C Fabijan, Sebastijan m 21 P Neža (Janja) d m ( 22 S Vincencij in Anast. m 23 N 3. p<> R. G., Zaroka D. M. 24 P Timotej š, Evgenij m '25 T Spreobr. sv. Pavla 2H S Polikarp š, Pavla v •27 t Jantz Zl., Elvira d m '..'N P Peter Nolasko s 29 S Frančišek Sail. u © 30 N 4. po R. G., Mart na d 31 P Janez Boško s, Marc. Dnevi Godovi in praznuj Dnevi Godovi in prazniki 1 T Ignacij (Ognjeglav) š 1 T Pust. Albin š 2 S Svečnica. Dar. Gosp. 2 S Pepelnica. Simplicij p 3 Č Blaž šm, Oskar š 3 Č Kun gunda č, Marin m 4 P Andrej K. š, Janez 4 P Kazimir s, Lucij p 5 S Agata d m, Albin š 5 S Janez Jožef od Kr. s 6 N 5. po R.G., D i roti ja j) 6 N 1. post., P p. in Fel, 7 P Romuald o, Julijana v 7 P Tomaž Akvinski u 8 T Janez Maitajskj s 8 T Janez od Boga s J) 9 S Apolonija d m, Ciril š 9l S Kvatre. Frančiška R. 10 t Sholastika d m, Sotera 10 Č 40 muč., Makarij š M P Lurška M. B., Adolf š 11 P Kvatre. Sofronij š 12 S 7 ustanovit., Malecij š 12 S Kvatre. Gregorij Vel. 13 N 1. o edp. Katarina R.@ 13 N 2 r>"st.. Ki i-t dp. Sadoi š t 20 N 3. jiost., Aleksandra m 1 P Feliks (Srečko), Irena 21 P Benedikt o. Serap ( > ) *” “ T Slo, >,v P v A , Vl-irjvta 22 T Katarina Gon. d, Lea 23 S Peter Dam. u, Romana 23 S Jožof Oriol, Pelagija 24 Č Matija (Bogdan) a 24 Č Gabrijel nad., Simon 25 P Valburga d, Feliks •25 P Oznanjenje Al. D. 2f5| S Matilua d, Viktor 26 S Emanuel m, Maksima 27 N 3. predp. Gabrnel © 27 N 4. p.ist., Jane/ D«ni. u 28 P Roman o, Antonija 28 P Janez Kapistran 29 T Ciril m, Bertold s © 30 S J.iiii-z »\i ma* 1 S Fortun at V klmo 2 S Frančišek Pav., Leop. 2 P Atanazij š, Sekund m 2 Č Marcelin m, Peter m 3 N 5. pust. (liha), Riharu š 3 T Najdenje sv. kfiža 3 P Klotilda k, Pavla d 4 P Izidor Sev. u 4 S Florijan (Cveitko) m 4 S Franc šek Kar. ]> 5 T Vincencij (Vinko) fi Č Pij V. p, Irenej š j) 5 N Binkošti, Bonifacil Š 6 S Sikst p, Krescencija J) 6 P Janez Ev. prod L. vr. 6 P Bin. poned. Norbert š 7 e Herman Jožef s 7 S Stonisav š m, Uuela 7 T Robert o, Baptista V. 8 p Mar. 7 žal. Albert šm 8 N 3. povei., P. Mihaela n 8 S Kvatre. Medard š 9 s Marija Kleof., Tomaž 9 P Gregor Nacianški u 9 Č Primož in Felicijan m 10 11 N 6. pust, (c etna), Mark< 10 T Antonin š, Janez A. Frančišek Hier. 10 P Kvatre, Ma.jita kr @ P Leon Veliki p u 11 S 11 S Kvatre, Barnaba a 12 T Julij I p, Angelus s •2 Č Pankracij in Nerej (5f 12 N 1. pob., Presv Trojica 13 Hermenegild m @ 13 14 P Servacij š, Robert B. 13 P Anton Pad. s, Akvit, 14 Č Vel. četr. Justin m S Bonifacij m, Pa>hal p 4. novel.. Zof,ja m 14 T Bazilij u, Elizej pr Vid m, Germana d 15 P Vel. pet. Helena k 15 N 15 S 16 S Vel sob. Benedikt s 16 P Janez Nep. Ubald š 16 t S-'. Rešuje Telo 17 N Ve ika noč. Rud f 111 17 T Bruno š, Pashal B. 17 P Acolf š, Nikand r 18 P Vel. poned. Ant:a m 18 S Erik k, Aleksandra d 18 S Efrcm S. u, Marko ( 19 T Leon IX. p, Konrad 19 Č Peter Celestin 19 N 2. pob., Julijana, d .'0 S Noža Montepulč. d ( 20 P Bernardin Sietiski s 20 P Silverij p, Flormtina 21 Č Anzclm u, Simeon š 21 S Feliks (Srečko) Kant. 21 T- Alojzij (Vcikoslav) s 22 P Soitor in Gaj p 22 N 5. povel., Emu (Milan) 22 S Ai acii m, Pavlin Nol. ■3 S Vojteh (Adalbert) š 23 P > = ( Andrej Butu |a m '= 'S I M- D. Pomoč kr. p t Agripina d m 24 N 1. po . (beiii). Jurn m 24 T '4 P Srce Jezusovo, Jati. K. 25 P Marko e, Ermin m 25 S * “ 1 Gregorij VII. p 25 S Viljem o, Henrik š 26 T Mati b. dobrega sv. 26 Č Vneboli u, Filip Neri 26 N 3. oob., Janez in P. & 27 S C t,' d, Poter Km. u. 27 P Beda Čast. u, Janez © Avguštin š, Viljem o 27 P Hema (Ema) v 28 Č Pavel od Kr. s., © 28 S >8 T Irenej šm 29 P Robert o, Peter m 29 N 6 povel., Manja Magd. 29 S Peter In Pavel a 30 S Katarina Sienska d, 30 P Ivana Orkanska d 30 Č Spomin sv. Pavla Jožef Ko lok-n go s 31 T Angela d, Marija Sred. Julij - Mali srpan Avgust - Veliki srpan September - Kimavec Oktober - Vinotok November - Listopad December - Gruden Dnevi Godovi in prazniki 1 P Presv. R. Kri Jez. 2 S Obisk. Mar. Dev. 3 N 4. pob., Leon II. p J) 4 P Urh š, Berta d 5 T Ciril in Metod sl. a 6 S Izaija pr, Bogomila 7 t Vilibald š, Pulherija s P Elizabeta k, Evgenij p 9 S Nikolaj in tov. ni 10 N 5. pob., Amalija d @ 11 P Pij I. p, Olga, Savin 12 T Mohor in Fort. m 13 S Marjeta d 111 14 t Bonaventura š u, 15 P Henrik k, Vladimir k 16 S Dcvica Marija Karm. 17 N 6. pob., Aleš m 18 P Friderik (Miroslav) ( , T Vincencij P., Avrea d 20 S Marjeta d, Hijeron-m 21 Č Danijel pr, Prakseda 22 P Marija Magdalena 23 S Apolinarij š, Liborij š 21 N 7. pob., Kistina m ■5 P Jakob (Rado) a © 21. T Ana, mati M. D. 27 S Rudolf m, Pantaleon Viktor (Zmagoslav) p 28 Č :i'.i P Marta d, Beatrika m 30 8 Abdon in Senen m 31 N 8. pob., Ignacij Lojola Dnevi Godovi in prazniki 1 P Vozi Sv. Petra 2 T Porcijunkula, Alfonz 3 S Najdenje s Štefana 4 Č > Dominik (Vladimil) s 5 P Marija Snežniea 6 S Gospodovo sprem. 7 N 9. pob., Kajetan s 8 P C rijak, Larg (g) 9 T Janez Vianncy s 10 S Lavrencij m, Pavla d 11 Č Tiburcij m, Suzana d m 12 P Hilarija m. Klara d 13 S Janez Berlmiaus 14 N 10. pob, Evztbi] s 15 P Vnebovzetje M. D. 10 T Jnah m, oče M I). < 17 S Hiacint s, Julijana d 18 t Helena (Jelena) c lli P Ludvik Tol. š, Janez 20 S Bernard o, Samuel pr 2i N 11. pob., 1 ana Šant. J P Srce Marijino h T Filip Benic. (Zd nko) >■ 24 S Jernej a, Ptolomej © 25 Č Ludvik k, Patricija d P Cofi'm p. Bernard s r, S Jožef Kal. g, Antuza 2* N 12.^iob., Avguštin u P Obglav. Jan. Krstnika T Roza Limanska d D 31 S Rajmund (Rajko) a Dnevi Godovi in prazniki 1 Č Egid j (Tilen) o 2 P Štefan k, Maksima m 3 S Evfemija in Doroteja 4 N 13. poli., Ro/’., lija d 5 P Lavrencij J š 6 T Caharija pr, Peregrin 7 S Marko j 11 tov. m @ 8 Č Rojstvo M.D., Adrijan H P • Peter Kla\ er s 10 S Nikolaj Tol. s 11 N 14. pot)., Milan š 12 P Ime Marijino 13 T Frančišek ‘š N itbnrga d 14 S Poviš. sv. Križa 15 Č Marija 7 ž. ( 16 P Kornelij p, Ljudmila v 17 S Lambent š 18 N 15. rob., J žef Kup. s 19 t' lanuarij š in tov. ■o T Evstahij in tov. m 21 S Kvatre, Matej a Jona 22 Č Tomaž Vil. š' © 23 p Kvatre, Tekla 'i m L i 1 24 s Kvatre, M.D. reš. ujet. 25 N 16. t»'b., K«nni m 6 P Ci pri jan i.11 Justina m 7 T Kozma in Damijan m 2S S Venceslav k, Lioba 0 2» e M hael nad. ]) 30 p Hieronim (Jerko) u Dnevi Godovi in prazniki Dnevi Godovi in prazniki Dnevi Godovi in prazniki 1 S Remigij š, Janez s 1 T Praznik vseh svetnikov 1 C Edmund, Natalija 2 N 17. pob., Angeli varuh' 2 S Spomin vernih duš 2 p Bibijana d m 3 P Terezija Deteta Jez. 3 Č Just trž. m, Viktorin š 3 s Frančišek Ksaiverij 4 4 T Frančišek Seraf, s 4 P Karol Bor. š, Vital 4 N 2. adv., Barbara d m 5 S 1'laeid in tov. m 5 S Caharija in Elizab. @ 5 P Saba 0. Krispin m ® 0 Č Brunon s, Frančiška d 6 N 22. pob., (zahv ), Lenart 6 T Miklavž (Nikolaj) š 7 P M. kralj. sv. Rož. v. @ 7 P Jan z Gabrnel Perli. ni 7 S Ambrozij u, Urban i 8 S Brigita v, St. Simeon N T Bogomir š, Klavdij 8 Č Brezmad. sooč. M. D. 9 N 18. 'nb., D onizii m. 9 S Teodor (Božidar) m 9 P Peter Fourier š 10 P Frančišek B Tg'ja 10 Č Andrej Avelin s 10 S Lavreitanska M. B. 11 T Materi,nstvo M. b. 11 P Martin (Davorin) š 11 N 3. adv., Dantaz p 12 S Maksimilijan š 12 S Martin p m, Avrclij š 12 P Aleksander ni 13 Č Edvard (Slavoljub) k 13 N 23. pob., Stanislav K. ( Jo/afat Kirnč. š 13 T Lucija d m, Otilij« ( 1 l P Kalist p m, Just š 14 P 14 S Kvatre, Dušan 0 15 S Terezija d, Avrelija 15 T Jedent d, Leopold 15 Č Kristina dekla 16 N 19. p<'0,, Gal 0, Ge »111 Iti S Otmar 0, Neža A. d 16 p Kvatre, Evzchij i 17 P Marjeta Alaknk d 17 Č Gregorij Čudod. š 17 s Kvatre, Lazar š 18 T Luka e, JuFjan pu 18 P Odon 0, Roman 18 N 4. adv., Gracijan š Urban V, p, Favsta® 19 S Peter Alkant. s Edbin 19 S Elizabeta k. Poncijan p 19 P 20 Č Janez Kan. s 20 n 24. oob., Feli s s (J 20 T Evgenij in Makarij m 21 P Uršula in lov m © 21 22 p Darovanje M. D. 21 S Tomaž (Tomislav) * 22 S Kordula m, Fides m T Ceclija d, Filomon m 22 Č Demetrij rn, Flor m. 23 N P 20. pub., Ki‘ t lua rn 3 S Klement (Milivoj) p 23 P Viktorija d 24 Rafael nadang. 24 Č Janez od Križa 24 S Adam in Eva .'5 T Krizantiti, Darija m 25 26 P Katarina d m, Mozes Silvester 0, Leonard s 1. adventna, Virgllll J) 25 N Božič - Rojstvo Gosp. 26 S Evarist p, Bonavent. S 26 P Štefan prvi m, Marin 27 Č Frumoncij š, Antonija 27 N 27 T Janez Evang. a J '8 P Simon n Juda a D 28 P Gregorij III. p, Jakob 28 S Nedolžni otročiči 20 S Narcis š, Ida d, Dona,t 29 T Safirnin šm, Gelazij 29 Č Tomaž š m, David k 30 N 21. i, b., Kri lus Kral 30 T Andrej (Hrabroslav) 30 P Evgenij š, Liberij š ,1 P Volbenk 3, Krištof m 31 S Silvester p, Melanij*