Glasilo občine Trzin
letnik XXII - št. 1, januar 2015	Glasilo občine Trzin
odsev
\ v
H?
ti
SR
j l1! ifj;
J
ai

<jW£f N
i
% *
\
« -S®:tSi«v
IT

a«
,f ;
-
i
Zadnje novosti v Trzinu
Ekv. H vlllliuk ! Opozicija nastopila s svojimi predlogi
Razdvojenost ostaja
Strelski praznik v Trzinu

www.vidrgar.si
T: 03 567 51 50


'idrgar/u
pad&ace a fenettoci&ci
-	PESTRA KULINARIČNA PONUDBA
(malice, kosila, alla carte, meniji, domača hrana, postrvi, pice)
-	POROKE, OBLETNICE, ZAKLJUČENE DRUŽBE, CATERING, PIKNIKI
-	PRENOČIŠČA, SAVNA, MASAŽA, TENIS
-	SMUČIŠČE KANDRŠE VIDRGA
SMUČARSKI TEČAJI
E: info@vidrgar.si
Jože Žibert s.p., Vidrga 4,1252 Vače
IZPOSOJA ŠOTOROV 041 557 486
KUPON za 10 % popusta
O
Trm FiLTer
Svet filtracije

Celovite rešitve na področju filtriranja in industrijskega odsesovanja!		
	www.svet-filtracije.com	
Izdelki podjetja TRM Filter predstavljajo vrhunske dosežke na področju industrijskega odsesovanja in filtracije.
Poleg lastnih blagovnih znamk je podjetje TRM Filter zastopnik tudi svetovno uveljavljenih blagovnih znamk s področja filtracije:
MANN FILTER
MEISSNER

OlEP
JX
TE n II L C C CS ^r l/'irlrlu
^Kidcltd stNTROL
.fclrilS-O, ■dli.i-.-.l-L-lJtT,:- . k '
TRM Filter d.o.o., Litijska cesta 233, SI-1261 Ljubljana - Dobrunje, 01 527 22 10
Saj po novem, saj po novem bolje bo!
Veselo, razigrano, ob prasketanju neštetih iskrečih raket smo zakoračili v novo leto. Med penjenjem žlahtne kapljice, med številnimi poljubi, objemi in stiski rok so prekipevale želje. Tisoče, nešteto želja. Majhne, velike, običajne, vsakdanje, žgečkljive, hrepeneče in posebne želje. Bile so želje, ki se bodo uresničile, želje, ki bodo hrepeneče hodile za nami, in neštete želje, ki jih bomo drugo leto lahko spet izrekali. V trenutkih zatišja, ko so se misli umirile in se sprehajale med spomini dosežkov ter skritimi osebnimi željami, pa so v glavah pozvanjale novoletne zaobljube. Nekatere so bile izrečene v naglici, kar tako, druge pa s premislekom, iz srca in stisnjenimi pestmi. Tudi zaobljub je bilo veliko, čeprav manj kot želja, vendar se bodo, podobno kot pri željah, uresničile le izbrane, tiste najbolj trdne in odločne. Kakor koli že, novo leto je prineslo veliko pričakovanj.
Čeprav je novo leto v bistvu povsem navaden dan, smo ga ljudje iz takih in drugačnih razlogov naredili za dan novih začetkov. Življenja ne začenjamo na novo, pa vendar je ta dan mejnik, ko želimo naše bivanje in delovanje zaznamovati z novo oznako. Od te oznake bo šlo življenje za marsikoga utečeno naprej po
znani poti, številni pa bodo začenjali z novimi načrti, pričakovanji, spremembami. V novem letu naj bi življenje zasidrali na dosežkih, izkušnjah in spoznanjih preteklih dob, šli pa naj bi še naprej in vse skupaj naj bi še nadgradili z novimi idejami, pristopi in željami. To je včasih, še zlasti če se država spopada z gospodarsko krizo, podkupovanjem, nepoštenjem in birokratizmom, težka naloga, pa vendar moramo naprej. Včasih je težko prekiniti s starimi navadami, posebno če gre za ugodnosti, ampak če spremembe obljubljajo razvoj in napredek, je treba novostim dati možnosti, da se izkažejo, da pridejo do izraza.
V Trzinu smo novo leto začeli z novim občinskim vodstvom, ki že nakazuje nove pristope in nove načine dela. Razveseljivo je, da za zdaj v občinskem svetu ni take razklanosti, kot je bila v prejšnjem mandatu. Še grozijo čeri starih navad in neuklonljivosti, vendar novi župan kaže precej več posluha za različna mnenja in želje. Upajmo, da mu bo uspelo izkoristiti tisto najboljše, kar ponujajo vsi izbranci trzinskih volivcev. Podobno kot v državi, bi morali stara nesoglasja in stare grehe potisniti na stran. Ne bi smeli biti ovira razvoju. Lahko so svarilo, opomin in dobra šola, nikakor pa ne smejo biti cokla na novih poteh. Občinam za delo ostaja vse manj denarja, pa vendar lahko tudi majhne občine z novimi idejami, s prilagodljivostjo, s povezovanjem z drugimi in tudi z izkoriščanjem svojih
Slika na naslovnici
Zeleni januar v Trzinu! Foto: Miro Štebe
strateških prednosti marsikaj dosežejo. Zdaj bi morali vsi dati novim ljudem na čelu občine možnosti, da se izkažejo in uresničijo vsaj del obljub, ki smo jih slišali pred volitvami in tudi ob novoletnih voščilih.
Ker naša zakonodaja še zdaleč ni popolna, bi se morali kdaj odločati tudi po zdravi pameti in po srcu. Če se po birokratsko sklicujemo na zakone, lahko vedno najdemo razloge za in hkrati prav tako upravičene razloge proti. Koliko taj-kunov, ki so uspešno ropali deželico na sončni strani Alp, pa imajo dobre pravnike, ne bo nikoli odgovarjalo za to, da so uničili naše gospodarstvo!? Nekaj tistih, ki so pritegovali pozornost javnosti se sicer sprehaja v zapore in iz njih, vendar se ob tem lahko posmehujejo pravnikom, ki vedo za njihove grehe, pa jim ne morejo do živega. V takih razmerah je včasih treba priseči tudi na zdravo kmečko pamet, na srčno kulturo in poštenje. Tistim, ki dajejo prednost svojemu egu pred dobrim za vse, bi morali reči ne. Stvari so včasih nekoliko bolj zapletene, pa vendar da lahko pošten, nepristranski premislek dobre dogovore za vse težke odločitve. Nihče ni nenadomestljiv, z novimi časi prihajajo novi ljudje, nove ideje, in zakaj jim ne bi dali možnosti, da se izkažejo? Koliko odličnih športnikov na koncu kariere pokvari vtis, ko se s sanjami o lovorikah še oklepajo tekmovalnih poti, a izgubljajo blesk ob uspehih novih, mladih tekmecev. Tako je tudi na drugih področjih življenja. Stari mojster mora enkrat predati svoje delo naslednikom, ki za njim prihajajo z njegovimi napotki in novimi močmi. Taka so pravila razvoja in življenja. Tisti, ki bi lahko postali ovira, bi se morali nad tem zamisliti. Svoje znanje in izkušnje lahko koristno izrabijo še drugje, tam, kjer bi lahko postali cokla, pa morajo spustiti druge, da gredo po svoje.
Ko na koledarju obračamo liste z letnicami, se moramo zavedati, da so nam pretekla leta prinesla spoznanja, izkušnje in rutino, a so hkrati tudi skrhale našo mladostno moč. Nekje pridobiš, drugje izgubiš. Pravilno moramo znati oceniti, kje smo pridobili in kje izgubili, nato pa moramo svoje cilje naravnati tako, da bomo lahko v večji meri izkoriščali naše pluse, in da tam, kjer izgubljamo svoj polet, ne bomo ovira za rodove, ki prihajajo za nami. Tudi to, da se znamo umakniti, ko je čas, je umetnost.
Urednik
ODSEV
glasilo občine Trzin
Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net
Člani uredništva:
Klemen Hvasti, Zmago Knuplež, Brigita Ložar, Andrej Nemec, Nataša Pavšek, Miha Pavšek, Emil Pevec, Iztok Plevelj, Ana Pirc, Majda Šilar, Dunja Špendal, Jožica Valenčak in Nina Volgemut
Tehnično urejanje in tisk:
grafex agencija | tiskarna
Trženje: Grafex agencija Tel.: 041 617 927
Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan
Naklada: 1.500 izvodov
Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu.
ISSN 1408-4902
V občinskem vodstvu se zdaj precej ukvarjajo z vprašanjem dvojne funkcije občinskega svetnika in državnega sekretarja Antona Peršaka ter s pripravo proračuna za to in prihodnje leto. Ker bomo o tem več poročali v drugih prispevkih, smo se pri tokratnem pogovoru z županom občine Petrom Ložarjem osredotočili predvsem na naložbe in načrte, ki jih na Občini pripravljajo za izboljšanje pogojev življenja v Trzinu.
Med najinim zadnjim pogovorom ste napovedali, da bo dodatni izhod pa tudi uvoz v obrtno-industrijsko cono na Dobravi v kratkem urejen. To se je zgodilo že pred novim letom, vendar pogrešamo nadaljevanje ureditve ceste do križišča na Dobravi. Ker gre za del ceste, ki je v sosednji Mestni občini Ljubljana, nas zanima, ali ste se z Ljubljančani dogovorili, da bodo tudi oni uredili njihov del »nove« ceste med cono in Dobravo? Občane tudi
Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50
Številka faksa: 01/ 564 17 72
Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13.
Elektronski naslov: info@trzin.si
Domača stran na internetu: www.trzin.si
Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30.
zanima, ali boste pripravili uradno odprtje omenjene ceste.
Naš del ureditve dodatnega izhoda iz cone je dokončan, res pa manjka še dokončna ureditev ceste med cono in križiščem na Dobravi, saj bi jo bilo potrebno priključiti na križišče na Dobravi. S predstavniki Mestne občine Ljubljana smo se dogovorili, da bodo tudi oni opravili svoj del naloge, vendar je znano, da MOL urejanju zadev na svojem obrobju ne pripisuje takega pomena kot drugim svojim nalogam. Vseeno smo nekako dogovorjeni, da bodo stvari na Dobravi uredili malo za nami. Pričakujemo, da bodo to izvedli v spomladanskih mesecih, slavnostno odprtje ceste pa bo, ko bodo tudi Ljubljančani uredili svoj del omenjene cestne povezave.
Kolesarji so nas opozorili, da morajo cestišče na novi cesti deliti z avtomobili.
To je žal res. Za zdaj nismo imeli dovolj zemljišča, da bi posebej uredili še kolesarsko stezo. Upam, da nam v prihodnje to uspe. Vsekakor delamo na tem. Je pa žal res, da sta zdaj na tistem odseku združena kolesarski in motorni promet. Za pešce smo vsaj v enem delu lahko naredili pločnik, kolesarji in avtomobilisti pa bodo morali biti previdni in upoštevati drug drugega. Skušali smo s prometno signalizacijo čim bolje označiti, da se mešata obe vrsti prometa, je pa k sreči tudi res, da je tam promet motornih vozil še zlasti gost ob prometnih konicah ob delavnikih, v drugih delih dneva pa tam še ni prav veliko avtomobilov, kolesarjev pa je še zlasti veliko ob koncih tednov, ko pa, k sreči, avtomobilov skorajda ni. Vsekakor pa si bomo prizadevali, da bi tudi ta problem ustrezno rešili.
Nova cesta se je, še zlasti ob konicah, izkazala kot prava rešitev, vendar so kolone za izvoz iz cone ob določenih urah še vedno precej dolge in počasne. Ali pripravljate mogoče še kakšno drugo rešitev? Nekateri občani menijo, da bi bilo dobro, če bi ob štiripasovnici naredili še en vozni pas, ki bi služil kot zavijalni pas v cono in potem za dodatni izvozni pas iz cone.
Direkcija za ceste za zdaj ne načrtuje še enega voznega pasu ob štiripasovnici, imamo pa v načrtih, da bi v letu 2016 uredili dodatni vozni pas od piramide proti križišču s štiripasovnico, ki bi zagotovil tekoče izvoze iz cone proti Ljubljani.
Kaj pa se zdaj dogaja na drugi strani cone, na Brodišču?
Na koncu Brodišča zdaj urejamo cestne in infrastrukturne priključke za zadnje poslovne objekte, ki bodo na tistem delu cone. Problem tam še predstavljajo meteorne vode, ki pritekajo s hriba in lahko povzročajo poplave. Prav zaradi težav z
vremenom je tam gradnja začasno ustavljena, vendar iščemo ustrezne rešitve.
Ali se bo cona tam še širila?
Ne. Tam gre le še za dve zemljišči, ki nista bili komunalno opremljeni, cona pa se zaradi mokrišč in redkih ogroženih rastlin v njih ne bo širila. Tudi nekoliko nižje, bolj vzhodno, kjer je bilo po prvotnih načrtih predvideno, da naj bi zgradili še kakih 30 poslovnih objektov, tako obsežnega širjenja ne bo. Načrte smo več kot prepolovili. Tam naj bi po novem zraslo le še 13 poslovnih objektov, saj večjega širjenja Zavod za varstvo narave ne dovoljuje več. Prostorski načrti za pozidavo so že narejeni, predvidoma pa naj bi z urejanjem infrastrukture in nato gradnjo začeli v letu 2016.
Zaradi postavljanja novih objektov na omenjenem območju bi morali ta predel verjetno izsuševati, zato se varstveniki narave bojijo, da bi gradnja posredno vplivala tudi na izsuševanje mokrišč gorvodno.
Ne, tista zamljišča ležijo še izven mokrišč, tako da gradnja po vsej verjetnosti ne bo vplivala na mokrišča. Moram pa povedati, da so zdaj mokrišča s strani Zavoda za varovanje narave iz Kranja bolj zavarovana, pod strožjim režimom. Skupaj z njimi si bomo prizadevali ozaveščati ljudi in tudi lastnike tistih zemljišč, da bi mokrišča ostajala čim bolj nedotaknjena, taka kot so. Tam bodo dovoljeni le manjši posegi. Med drugim je predvidena tudi učna pot, vendar bo speljana po že obstoječih stezah, tako da bo kar najmanj vplivala na življenje in razmere v mokriščih, seveda pa naj bi takšna pot prispevala k še večjemu osveščanju o pomenu varovanja narave in ohranjanju različnosti biotopov.
Pa se vrnimo k prometu. Na koncu ali začetku Trzina v smeri proti Mengšu so zdaj gradbeni stroji in očitno se začenja urejanje pločnikov ob Mengeški cesti. Napovedovali ste, da se boste tega lotili šele spomladi?
Kot smo v Odsevu že poročali, gradbeno dovoljenje za ureditev tega dela Mengeške ceste že imamo, z mengeško občino smo se dogovorili, da bomo pri tem projektu sodelovali, tako da bo vsaka občina poskrbela za svoj del, se pravi za tisti del, ki leži na njenem območju. O tem, da bomo z deli začeli spomladi, smo se dogovarjali, ker smo se bali zimskega mraza, vendar se je izvajalec odločil, da bo z deli zaradi ugodnih razmer v omejenem obsegu kar začel. To pomeni, da se bodo izvajalci trudili, da bi kar najmanj ovirali promet, ki poteka po cesti. Uredili naj bi pločnike in hkrati vso infrastrukturo, pločnik naj bi na eni strani podaljšali do začetka Testenove ulice v Loki, na drugi strani pa naj bi ga uredili do konca naselja.
	
Novi izvoz iz Cone	
Stroji ob Mengeški cesti že v pripravljenosti
Že konec leta ste pred trzinsko cerkvijo postavili ležečega policaja.
Pravzaprav gre za klančino za umiritev prometa. Na tistem delu ceste so pogosto starejši ljudje in že dolgo so izražali željo, da bi tam uredili vsaj prehod za pešce. Ker opažamo na tisti cesti voznike, ki preveč pritiskajo na plin, je bila klančina še kako potrebna. Razmišljamo tudi o umiritvi prometa na drugih delih cest v starem delu naselja.
Bralci nas tudi sprašujejo, kakšna bo usoda izpraznjenega poslopja, imenovanega farovž, ki zdaj nezadržno propada.
V zvezi s tem naj povem, da smo že začeli prve pogovore, kako bi rešili ta problem. Dejstvo je, da je objekt v lasti občine, zemljišče, na katerem farovž stoji, pa je v lasti župnije. Moja želja je, da bi za tisto območje pridobili sredstva za ureditev starega vaškega jedra. To idejo bo treba še dodelati, je pa dejstvo, da je v Trzinu vse manj območij, ki kažejo tradicionalno podobo, tam pa bi mogoče to še lahko kako uredili.
Bi tam uredili tudi pokopališče?
S Petrom Ložarjem sva se lotila še cele vrste drugih vprašanj, vendar pustimo še kaj za prihodnjo številko Odseva.
Miro Štebe
Slovensko-dalmatinski večer Tanje Zajc Zupan
Citre so lep, milozvočen slovenski instrument, privlačen in skrivnosten, zato jim ljudje vedno znova radi prisluhnemo. V Sloveniji so zelo priljubljene tudi dalmatinske pesmi. Zato vas vabimo na Slovensko-dalmatinski večer, ki bo v domu kulture v Trzinu, in sicer v četrtek, 29. januarja 2015, ob 19. uri.
Menim, da za to ni dovolj prostora in tudi sosednje hiše so preblizu. Zdaj so pogoji za pokopališča vse bolj strogi. Treba je poskrbeti za odmaknjenost od hiš, najti zemljišče, ki ni poplavno ogroženo itn. V igri je še vedno ideja, da naj bi pokopališče uredili na območju med cono in ostalim delom Trzina. Pokopališče bo res treba urediti, čeprav pa je tudi res, da ima večina starih Trzincev svoje družinske grobove v Mengšu in da so zadnja počivališča tam ali v Domžalah za svoje pokojne našli tudi že številni Trzinci, ki so se v naš kraj priselili v zadnjem obdobju.
Bralci nas tudi sprašujejo, če boste začeli s komasacijami zemljišč, kar so v prejšnjih obdobjih pogrešali?
S komasacijami smo pravzaprav že začeli na območju industrijske cone in pa na območju jugovzhodno od železniške proge. V samem naselju in na območju, kjer načrtujemo obvoznico mimo starega dela Trzina, pa še nismo začeli. Na območju južno od železniške proge je eden večjih lastnikov zemljišč država, tako da bodo stvari tam verjetno lažje rešljive, tam, kjer naj bi uredili obvoznico, pa se je treba zavedati, da naj bi bila za zdaj to še državna cesta in se bo s tem morala ukvarjati država. Seveda pa se zavedamo, da bo država na vsak način pri tem pričakovala izdatno pomoč lokalne skupnosti. Zdaj se glede obvoznice še vedno pogovarjamo o sodelovanju s sosednjima občinama, saj naj bi bila obvoznica od Depale vasi naprej speljana kot priključek na avtocesto v Študi. Precej stvari pri tem je še odprtih, vendar upamo, da bomo čim prej dobili tudi ta del obvoznice mimo Trzina.
Nastopili bodo citrarka Tanja Zajc Zupan, Klapa Gallus in pevka Teja Saksida. Večer bo vodila Tanjina hči Ana. Tanja je v letih igranja izoblikovala edinstven, prepoznaven zven. Na koncertu bo skupaj s pevko Tejo Saksida izvedla slovenske popevke, ljudske in narodno-zabavne pesmi. Zaigrala bo tudi melodijo Cvetje v jeseni, ki jo ljudje vedno znova želimo slišati, in je najlepša točka večera. Ana ob glasbi citer interpretira odlomek iz filma, ko Janez zaprosi Meto za roko. Tanja je povedala, da ob tej točki neznansko uživa tudi sama in da ni lepšega kot to, da je na odru skupaj s svojima otrokoma, saj se ji pridruži še sin Domen, ki igra na kitaro.
Tanja je s citrami posnela več instrumentalnih albumov iz priljubljenega repertoarja svetovne glasbene zakladnice, dve zgoščenki pa s slovensko glasbo. Na željo ljubiteljev citer je lani izdala ponatis svoje prve zgoščenke Od tod do večnosti, ki jo bogatijo lepe in privlačne melodije: Pesem ptic trnovk, Mistralova hči, La-rina pesem; nekaj od omenjenega bomo slišali tudi na koncertu
Del programa bo posvečen dalmatinskim pesmim. Klapa Gallus bo izvedla pesmi, ki jih izvajajo najbolj znane klape, na primer: Ne diraj moju ljubav, Oči boje lavande, Ružo moja, Andele moj, Čiribiribela ... Dalmatinskemu melosu se bosta pridružili tudi Tanja in Teja, ki bosta izvedli pesmi Severine in Tereze Kesovije ...
Večer bo raznolik, nostalgičen in nepozaben, zato vsi vljudno vabljeni. Vstopnice so v prodaji v PEKOS PUBU, Društvu upokojencev Trzin, Turističnem društvu Kanja in KUD-u Franca Kotarja.
Poročilo s 3. redne seje Občinskega sveta občine Trzin
Opozicija nastopila s svojimi predlogi
17. decembra je bila 3. redna seja novega občinskega sveta in hkrati njegova zadnja seja v lanskem letu. Na njej so prvič razpravljali ne le o protokolarnih vprašanjih sestave novega občinskega vodstva, ampak so se lotili že tudi nekaterih konkretnih vprašanj o delovanju Občine. Na dnevnem redu seje je bilo 11 točk, pred začetkom razprav pa so z dnevnega reda na predlog predlagatelja umaknili podtočko, pri kateri bi morali določiti predstavnike Trzina v Svet osnovne šole Trzin.
Pri prvi točki je občinski svet potrdil predhodno mnenje k Strateškemu načrtu javnega zavoda Knjižnice Domžale, nato pa so članice in člani občinskega sveta poslušali končno poročilo Nadzornega odbora občine Trzin, ki ga je podala predsednica prejšnjega nadzornega odbora Katarina Kadunc. Nadzorni odbor je dal pozitivno mnenje o delovanju in upravljanju s prostori v Centru Ivana Hribarja, prav tako pa je dal tudi pozitivno mnenje, vendar s pridržkom, glede financiranja občinskega glasila Odsev. Pridržek so izrazili, ker ni jasno opredeljeno, kdo je odgovoren za odločitve o tem, kateri članki bodo honorirani in kateri ne. Nadzorni odbor ocenjuje, da je pravzaprav odgovorni urednik Odseva edini, ki lahko presoja naravo posameznih prispevkov in s tem tudi, kateri od objavljenih prispevkov bodo honorirani. Doslej je namreč odločala o tem predstavnica finančne službe Občine.
Brez posebnih zapletov je Občinski svet nato potrdil rebalans občinskega proračuna za leto 2014. Večji del sprememb na dohodkovni strani proračuna je nastal zaradi zahtev po zvišanju nekaterih proračunskih postavk, nekatere od naložb pa so prestavili v naslednje leto. Večji del sprememb predstavljajo naložbe v obnovo in posodobitev cest in parkirišč, spremembe projekta Oskrba s pitno vodo ter spremembe projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik, kjer so že začeli z nadgradnjo CČN Domžale-Kamnik. V spremenjenem proračunu za prejšnje leto je razvidno, da je imela občina lani 4.104.653 evrov prihodkov in za 3.744.532 evrov odhodkov. Ker so v vseh delovnih telesih predlog rebalansa lanskega proračuna ocenili kot primerno pripravljenega, so ga udeleženci seje potrdili brez posebnih zapletov.
Dokaj gladko so potrdili tudi naslednje tri predloge, ki so se nanašali na višino dotacij političnim strankam v obdobju 2015-2018, na višino vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2015 ter sklep o povprečni gradbeni ceni, povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč in vrednosti nezazidanega stavbnega zemljišča v občini Trzin za letos.
Sledila je najpomembnejša točka dnevnega reda - prva obravnava predlogov občinskega proračuna za leti 2015 in 2016. Proračun in vse spremembe načrtov in dokumente, ki jih je treba sprejeti hkrati s proračunom, je predstavila višja svetovalka za finance in proračun Bojana Lenaršič. Po predlogu naj bi imel letošnji proračun za 3.737.481 evrov prihodkov in 4.083.673 evrov odhodkov, vendar se Občini tudi letos ne bi bilo treba zadolževati. Predlog proračuna so že prej obravnavala vsa delovna telesa Občinskega sveta občine Trzin. Odbor za okolje in prostor je pri tem predlagal, da naj med proračunske postavke uvrstijo tudi izdatek v višini 2.000 evrov, kar naj bi omogočilo, da Občina med občani izvede anketo o potrebah in prednostih naložb, ki naj bi jih izvedla Občina. Tudi Odbor za kulturo, šolstvo, šport in dejavnost društev je predlagal, da Občina pripravi dolgoročno strategijo razvoja občine in vanjo umesti tudi infrastrukturne objekte, ki bi jih bilo potrebno zgraditi, med drugim naj bi bili to kulturni dom, gasilski dom in športna dvorana. Predlagali so tudi, da v proračunu predvidijo stroške za osvetlitev igrišča pri osnovni šoli, povečanje sredstev za športna društva in njihove dejavnosti ter tudi za nakup premične vlečnice za smučišče v Dolgi dolini, za kar se že mnogo let zavzema smučarsko društvo. Med razpravo smo slišali še več drugih predlogov in pomislekov, nato pa je predstavnica »opozicije« (liste Trzinci, Za zeleni Trzin, Lista za združeni Trzin in Trzin je naš dom) predstavila 17 predlogov, ki naj bi jih upoštevali pri pripravi predloga proračuna za drugo branje. Med drugim predlagajo pripravo projekta nove dolgoročne urbanistične in krajinske zasnove občine Trzin, uvrstitev gradnje gasilskega doma Trzin kot prednostne naloge občine v letih 2015 in 2016. Med prednostne naloge naj bi umestili tudi obvoznico ob starem delu Trzina, izvesti bi se morala komasacija in agromelioracija zemljišč na območju občine, poskrbeti za koriščenje vode iz globinskih vrtin, opraviti dodatne analize kakovosti pitne vode, napraviti analizo pogostosti raka v občini Trzin in pripraviti predloge za preventivno dejavnost, spodbujati bi bilo potrebno trajnostno lokalno oskrbo, zagotoviti varne poti proti vrtcu, šoli in proti drugim ciljem, pri tem pa bi morali urediti pločnike in kolesarske steze po občini. Občina naj bi postala starosti prijazna, hkrati pa naj bi bila prijazna tudi do invalidov, predlagajo pa še več naložb in akcij, s katerimi bi občina postala prijaznejša do svojih prebivalcev.
Za razliko od podobnih trenutkov ob pobudah in predlogih opozicije v prejšnjih mandatih tokrat novi trzinski župan Peter Ložar predlogov ni kategorično zavrnil, ampak je dejal, da se mu zdijo nekateri predlogi na vsak način zanimivi, in jih bodo preučili in poskusili tiste, ki so izvedljivi, umestiti v novi proračun. Po razpravi, ki je bila dokaj strpna, so svetnice in svetniki potrdili predlaga-
ne proračunske predloge kot dobro podlago za pripravo občinskega proračuna in spremljevalnih aktov za drugo branje. Vsekakor je ta točka dnevnega reda pokazala, da novi župan v vodenje Občine uvaja nov, spravljivejši in bolj demokratičen pristop.
Brez posebnih zapletov je nato občinski svet sprejel sklep o začasnem financiranju občine v obdobju januar - marec 2015, sklep o odvzemu statusa javnega dobra parceli v lasti občine ter imenoval
člane novega Nadzornega odbora občine. Po novem so člani občinskega Nadzornega odbora Maja Prah, mag. Elda Romac, Katarina Kadunc, Marcel Koprol in Marko Pavlišič. Sledila je še redna točka vseh sej občinskega sveta Pobude in vprašanja občinskih svetnikov, vendar tokrat teh ni bilo toliko, kot smo bili vajeni v preteklosti, odgovore na zastavljena vprašanja pa bodo svetniki prejeli do naslednje seje.
Miro Štebe
Poročilo s prve izredne seje Občinskega sveta občine Trzin
Razdvojenost ostaja
Anton Peršak
Predstavniki opozicije, če jih tako še lahko imenujemo, so že na novembrski seji Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Trzin opozarjali na nezdružljivost sedanjih funkcij prejšnjega župana občine Trzin Antona Peršaka, ki je septembra postal državni sekretar na Ministrstvu za kulturo, hkrati pa je v Trzinu dobil tudi funkcijo občinskega svetnika. Na seji komisije sta Valentin Kolenc (Lista Trzin je naš dom) in Alenka M. Žnider (Lista Trzinci) od župana Petra Ložarja zahtevala, da občinsko vodstvo pridobi pisno mnenje Službe za lokalno samoupravo pri Ministrstvu za javno upravo o združljivosti obeh funkcij Antona Peršaka. Občina je to mnenje pridobila, Služba za lokalno samoupravo pa v njem neobvezujoče ocenjuje, da obe funkciji nista združljivi. Kasneje so pridobili tudi mnenje protikorupcijske komisije, ki tudi neobvezujoče pojasnjuje, v katerih primerih sta funkciji nezdružljivi. To sta še zlasti v primeru, ko državni funkcionar nadzoruje delo občine na področju kulture. Zaradi takih ocen je Valentin Kolenc zahteval sklic izredne seje Občinskega sveta občine Trzin, na kateri bi Antona Peršaka razrešili funkcije občinskega svetnika. Zahtevo so podpisali tudi drugi sve-
tniki opozicijskega bloka. Vodstvo Občine in predstavniki Liste za trajnostni razvoj Trzina pa so v tem času pridobili tudi mnenja vrste vidnih pravnikov, med njimi tudi mnenje našega sokrajana dr. Toneta Jerov-ška. Ti pravijo, da ni niti enega zakona, ki bi govoril o nezdružljivosti obeh funkcij.
Pred izredno sejo, ki je bila sklicana v petek, 8. januarja, so o dilemi razpravljala pristojna delovna telesa občinskega sveta, vendar so si bila mnenja diametralno nasprotna, in stališč niso zbližali. Na izredni seji je najprej vsaka stran pojasnila svoja stališča, svoje mnenje o zapletu pa je pojasnil tudi občinski svetnik Anton Peršak. Ko so se odločali o tem, ali naj bivšemu županu preneha mandat občinskega svetnika, pa je bil rezultat 6 : 6 neodločen, saj Anton Peršak o svoji svetniški usodi ni glasoval. Župan Peter Ložar je ocenil, da so ostali brez odločitve zaradi nedorečenosti zakonodaje, delo pa tudi ne bo ohromljeno, saj glede drugih vprašanj mnenja v občinskem svetu niso tako deljena, in bodo lahko še naprej delovali v korist občine.
Nastali položaj v Trzinu sproža številna vprašanja in pomisleke. Čakanje na odločitev Državnega zbora bi bilo lahko precej dolgotrajno, čeprav bi s tem tudi za druge podobne primere odpravili dvome. Spomnimo samo, da so podoben zaplet imeli pred časom tudi na Ptuju, vendar so v Občinskem svetu potem izglasovali razrešnico svetniku, ki je »sedel na dveh stolčkih«. Dejstvo je, da je Anton Peršak prišel v občinski svet z zelo veliko podporo volivcev. Vprašljivo je, ali bi res vsi še enkrat glasovali zanj, če bi vedeli za dilemo o združljivosti funkcij, nedvomno pa je bivši župan tisti, ki največ ve o dosedanjem delovanju Občine, razmerah, določilih, načrtih itn. S svojim vedenjem je lahko izjemno koristen sedanjemu vodstvu, verjetno pa je tudi zelo malo možnosti, da bi se moral kot državni sekretar ukvarjati z delovanjem Občine Trzin.
Tudi če bi se ministrstvo moralo ukvarjati z vprašanji kulture v Trzinu, bi se lahko Anton Peršak v takem primeru izločil, po drugi strani pa tisti, ki menijo, da gre za nezdružljivi funkciji, ocenjujejo, da so sestavljavci zakonov izpustili izrecno naštevanje vseh funkcij v državni upravi, ki niso združljive s položajem občinskega svetnika, ker naj bi to že smiselno nakazali z nekoliko bolj splošno navedbo, da te funkcije niso združljive, pri tem pa so posebej izpostavili samo položaj ministra in še nekaj drugih administrativnih funkcij. Trzinci, še zlasti tisti, ki so blizu »opoziciji«, se spominjajo, kako so morali pred leti zaradi nezdružljivosti funkcij s položajev svetnikov odstopiti nekateri lastniki oz. vodje trzinskih podjetij, ker bi domnevno lahko prišlo do okoriščanja. Čeprav gre za povsem različne zakone, je primerjava zelo zgovorna. Zaradi morebitnega delovanja v občinskem vodstvu v korist svojih podjetij so takrat morali odstopiti takratni podžupan Valentin Kolenc ter občinski svetnici Nataša Chvatal in Lidija Babnik. Čeprav je bilo zelo malo možnosti, da bi Občina takrat posebej spodbujala proizvodnjo ali kupovala tesnila, ki jih proizvaja podjetje Valentina Kolen-ca, ali da bi Občina postala poslovni partner pri prodaji invalidskih pripomočkov, so morali takratni svetniki brez vidnejših pomislekov odstopiti. Možnost, da bi svoj občinski položaj izrabili v korist svojih podjetij, je bila prav tako majhna, kot je zdaj možnost, da bi se moral Anton Peršak kot državni svetnik konkretno ukvarjati s trzinsko občinsko kulturno politiko. Odločitev o tem, ali bo ostal v občinskem svetu, je zdaj v veliki meri v rokah samega državnega sekretarja. Po enih razlagah bi morali, če bi ga razrešil Občinski svet občine Trzin, razpisati nadomestne volitve, če pa bi po izteku šestih mesecev po volitvah odstopil sam, pa bi Lista za traj-nostni razvoj Trzina ohranila njegov položaj v občinskem svetu in njegovo mesto bi zapolnila kandidatka iz županove liste, ki je na volilni listi naslednja po številu zbranih glasov na volitvah. Dilem je veliko, čas pa bo zagotovo prinesel eno od možnih rešitev.
Miro Štebe
Strelski praznik v Trzinu
Tudi letos je Strelsko društvo Trzin takoj na začetku leta organiziralo eno največjih športnih prireditev, ki jim bomo priče v Trzinu v tem letu. Tokratnega spominskega strelskega tekmovanja, ki ga pripravljajo v počastitev spomina na tragično preminulega prijatelja Borisa Paternosta, se je udeležilo rekordno število najboljših tekmovalcev iz kar devetih držav. Za medalje na tekmovanju za Skirco Borisa Paternosta so se v nedeljo, 11. januarja, tako potegovali strelci in strelke iz Armenije, Salvadorja, Mehike, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Italije in Slovenije. Dan prej, v soboto, 10. januarja, pa so organizatorji, nekako za ogrevanje pripravili mednarodno tekmovanje za Pokal Trzina 2015.
Tekmovanje v streljanju z zračno puško in pištolami je potekalo pod teniškim balonom športnega centra Taubi, finalna streljanja pa so tokrat pripravili v telovadnici OŠ Trzin. Po prvem dnevu tekmovanja smo dobili 5 zmagovalcev in 5 zmagovalk. Pri članih je v streljanju s puško nov finalni državni rekord dosegel Željko Moičevič, ki je nastreljal kar 209,9 kroga. Rezultat je zadostoval tudi za njegovo zmago. Na drugo mesto se je uvrstil Armenec Christian Lauer, tretji pa je bil Bosanec Nedžah Fazlija. Med članicami je zmagala Živa Muhič, druga je bila Klavdija Pufič, Sonja Benčina pa tretja.
Med pionirji je bil najboljši Nik Matek z rezultatom 181 krogov, med pionirkami pa je slavila Sabina Šorn. Pri mladincih s puško je zmagal Jan Nagy, med mladinkami pa Lia Lazar. V isti starostni kategoriji s pištolo je med mladinci zmagal Jože Čeper, med mladinkami pa Jagoda Tkalec.
Pri članih je s pištolo zelo dobro nastopil Slovenec Kevin Venta, saj se je z rezultatom 581 krogov v rednem delu zelo približal državnemu rekordu, ki znaša 584 krogov. Boljši od Vente je bil v tem delu tekmovanja le Srb Damir Mikec. Razveseljivo je, da se je v finale osmih najboljših uvrstilo kar 6 Slovencev, zmagal pa je Madžar Miklos Tatrai, pri članicah pa je bila najboljša Alejandra Zavala.
Naslednji dan, v nedeljo, 11., je potekalo tekmovanje za 19. Skirco Borisa Paternosta. Prva zmagovalka tega dne je bila hrvaška strelka s pištolo Marija Marovič. Druga je bila njena rojakinja Zlatka Hlebec, tretja pa Slovenka Majda Rauši. Kot zanimivost naj povemo, da je že v rednem delu tekmovanja normo za udeležbo na olimpijskih igrah leta 2016 v Rio de Janeiru kot prva Slovenka dosegla strelka iz Železnikov Petra Dobravec, ki je bila na koncu šesta. Med člani s pištolo je spet slavil Madžar Miklos Tatrai, drugi je bil Srb Damir Mikec, tretji pa Slovenec Kevin Venta. Rožle Repič je pristal na 7. mestu, Simonič pa na 8.
Po finalnem streljanju članic s puško je zmagala Snježana Pejčic, med člani pa je slavil Borna Petanjek. Snježana Pejčič je z rezultatom 211,2 kroga dosegla neuradni svetovni rekord. Druga je bila Ana Kobilšek, tretja pa Marta Zeljkovič, edina Slovenka, ki se je uvrstila v finale, Urška Kuharič, je bila na koncu peta.
Slovenci smo pri streljanju z zračno puško imeli v finalu tri tekmovalce, najboljši pa je bil Željko Moičevič, ki je po sobotni zmagi tokrat pristal na tretjem mestu. Boljša od njega sta bila hrvaška reprezentanta Borna Petanjek in Petar Gorša, naš tekmovalec Maj Pirih je bil šesti, Robert Blažke pa sedmi.
Na tekmovanju smo videli dva državna rekorda ter en neuradni finalni svetovni rekord, poleg tega pa veliko mladih strelskih
upov, ki so se lahko kaj naučili od nekaterih prisotnih svetovnih strelskih mojstrov. Posebno pozornost je pritegoval najboljši slovenski strelec Rajmond Debevec, organizatorji pa so poželi veliko pohval, ker so kot prvi v Sloveniji tudi letos omogočili, da so se enakovredno z drugimi strelci za najboljše rezultate merili tudi strelci invalidi. V Trzinu je nastopilo več članov slovenske paraolimpijske reprezentance na čelu s štirikratnim udeležencem paraolimpijade Francem Pinterjem.
Kot že prejšnja leta so se tudi tokrat organizatorji tekmovanja zelo dobro odrezali in slišati je bilo zelo veliko pohval in dobrih ocen, o dobrem delu trzinskih strelcev pa govori tudi vedno boljša udeležba na tekmovanju, ki ga bodo prihodnje leto pripravili že dvaj-setič. Trzinski strelci pa že letos praznujejo častitljiv jubilej, saj bodo letos slavili 60 let delovanja društva.
K. H.
Veseli december za starejše v
December je čarobni mesec, poln dobrih misli in želja, dobrih del in presenečenj za mlade in stare. Vodstvo OŠ Trzin ima za dobre želje vedno posluh. Tokrat se je na njih v tem prazničnem mesecu obrnilo društvo Jesenski cvet z željo, da bi jim pomagali organizirati božično-novoletno srečanje za starejše. Z največjo vnemo so se lotili priprave dogodka, pri katerem so imeli glavno vlogo seveda šolarji.
In tako se je 16. decembra zgodilo presenečenje za starejše občane in člane medgeneracijskega humanitarnega društva Jesenski cvet, za katero so značilni srčnost, povezovanje in veliko prostovoljnega dela.
Na prireditvi je prisotne pozdravila ravnateljica OŠ Helena Mazi Golob in vsem zaželela, da bi nas vedno obkrožali ljudje, ki nas imajo radi. Predsednica društva Jesenski cvet Majda Knehtl je na kratko predstavila delovanje društva. V nadaljevanju so za veselo
trzinski šoli
vzdušje poskrbeli nastopajoči s svojimi točkami. Najprej so občinstvo presenetili najmlajši folkloristi šole, ki pod vodstvom Marjane Petek skrbijo, da med nami še vedno živijo stare otroške igrice. Marsikateri gledalec se je lahko v mislih zopet vrnili v svoja otroška leta, ko so se otroci igrali razne vragolije. V naslednji točki so nam nekaj starih ljudskih plesov ob zvokih harmonike in kitare predstavile poskočne članice folklorne skupine Češminke. Zaplesale so primorski ples »stu ledi« ter gorenjska plesa »štajeriš« in »mrzulin« in dodobra ogrele srca gledalcev. Na dobri predstavi nikoli ne manjka naš največji pesnik France Prešeren. Tudi tokrat ni. Njegovo pesem »Povodni mož« so zaigrali nekateri devetošolci in presenetili gledalce s svojo izvirnostjo. Vse se je začelo nekega popoldneva na Starem trgu, ko »plesale lepote 'z Ljubljane so cele ...« Seveda na nobeni prireditvi tudi brez petja ne gre. Cici pevski zbor pod vodstvom Barbare Karbe, ki jih je spremljala na klavirju, je zapel pesmico o sneženem možu. Pravo božično vzdušje sta pričarali pesmi Božič se bliža in Tisoč iskric, ki so ju zapela dekleta otroškega pevskega zbora. S pesmijo Počasi naletava sneg pa nam je belo pokrajino pričarala še mala pevka s podporo obeh zborov. Prireditev so z živahnim, modernim plesom in pevkama zaključila dekleta 7. b razreda. Predsednica društva se je na koncu iskreno zahvalila ravnateljici, pomočnici ravnateljice Vanji Vogrin in učiteljici Marjani Galjot za vso podporo in odlično izpeljano predstavo. Vsi gledalci, ki so navdušeno spremljali program, so bili ganjeni in hvaležni, da so se spomnili nanje in jim pripravili tako pester program. Po končani prireditvi so prisotni z veseljem še malce posedeli, pokramljali ob čaju in se posladkali z gibanico. Naj bo takih svetlih točk in medgeneracijskega druženja v naslednjih letih še veliko.
TJ
Prednovoletna zabava
Po vstopu v koledarsko zimo, ko belobradi starčki čakajo, da zapustijo naš svet, polepšan z neštetimi lučkami, pisanimi stojnicami in hrupnimi zabavami, smo bili vabljeni na prednovoletno zabavo naše občine. Na žalost pa vsega blišča in prazničnega vzdušja tokrat ni bilo občutiti, niti pri okrasitvi, programu in pogostitvi. Verjamem, da je del krivde tudi utrujenost odgovornih ljudi, kajti, kot vemo, je bilo lansko leto volilno, dobili smo novo vodstvo, ki je zelo delavno in odgovorno prevzelo v roke bogato zapuščino prejšnjega župana, kar je tudi v svojem govoru poudaril župan Peter Ložar. Govoril je tudi o realnih ali pa ambicioznih načrtih v bližnjem ali pa malo oddaljenem obdobju. Na žalost pa je bila prisotnost naših novoizvoljenih predstavnikov tudi tokrat, z izjemo redkih posameznikov, izjemno skromna. Torej je bila obljuba o druženju izrečena s figo v žepu ali pa bo počakala do narejenega drsališča, kar pa ne bo čisto takoj. V skromnem programu so se nam ponovno predstavili učenci Glasbene šole
Lartko, pa tudi njihov izbor, žal, ni bil praznično obarvan. Po končanem uradnem delu je bila sicer manjša zakuska, na katero so prišli kot vedno eni in isti obiskovalci. Kljub igranju skupine D'Plagiators, ki naj bi po želji organizatorja privabila mlajšo populacijo, pa jih na žalost ni. Na sami zabavi torej ni bilo pravega vzdušja, druženja med udeleženci in veselja. Mogoče bi najbogatejša in najpametnejša občina prihodnje prednovoletno darilo zavila v novo dekoracijo in v novi preobleki privabila večji, starostno bolj pisan krog občanov. Po pregovoru, ki pravi da bele snežinke (tokrat jih na žalost ni bilo, ko to pišem, pa ravno naletava prvi sneg) prinašajo mir in prijateljstvo, sončni žarki (v mesecu grudnu so nas bogato obsijali) so znak obilja in poguma in rdeča jabolka pomenijo radost življenja. Naj se v naslednji prireditvi ali zabavi to pomeša in naj bo to nov izziv organizatorju.
Dunja Špendal
OBČINA TRZIN in KUD Franca Kotarja Trzin
vabita na
OBČINSKO PROSLAVO OB DNEVU KULTURE
v soboto, 7. februarja 2015, ob 19.30 v Kulturni dom Trzin, Mengeška 9.
Na tokratni proslavi si boste lahko ogledali komedijo TOKRAT RES REPUBLIKA! v izvedbi KUD-a Štefana Kovača Murska Sobota (finalisti Linhartovega srečanja v Postojni 2014).
Govornik bo župan občine Trzin Peter Ložar. Vstopnine ni! Po predstavi bo skromna zakuska.
Spomin na osamosvojitev Slovenije
V spomin na referendum, s katerim smo se Slovenci pred 24 leti skoraj soglasno odločili za samostojno pot, je Občina Trzin v petek, 26. decembra, v kulturnem domu pripravila proslavo, na kateri je bil slavnostni govornik župan Peter Ložar. Spomnil je na usodne trenutke, ko smo se znašli pred dilemo, kako naprej. Takrat smo se odločno zavzeli za izločitev iz nekdanje skupne države Jugoslavije. Šlo je za zgodovinsko odločitev, po kateri so prejšnji rodovi Slovencev le hrepeneli, župan Peter Ložar pa je opozoril, da so tudi sedanji časi kritični, vsekakor pa težji, kot smo pričakovali ob osamosvajanju. Opozoril je na naloge, ki nas čakajo, da bo naša dežela spet prijazna do svojih ljudi, v krajšem kulturnem nastopu, ki je popestril prireditev, pa so nastopile reci-tatorke društva upokojencev ter pevska skupina, ki jo sestavlja del pevcev znanega pevskega zbora Perpetuum Jazzile. Po proslavi je bilo tudi tokrat družabno srečanje, ki je minilo v prijetnem prednovoletnem vzdušju.
MŠ
Trzinske zgodbe iz leta 2014
Četrti javni natečaj Trzinske zgodbe je k dosedanjim desetim zgodbam dodal še tri nova pričevanja iz trzinske preteklosti. Tako so se na decembrski prireditvi predstavili trije avtorji: Marjeta Trstenjak, Sara Valenčak in Emil Milan Kuferšin. V imenu natečajne komisije TD Kanja Trzin je voditeljica trzinske knjižnice Zdenka Kopač objavila izid natečaja in razglasila, da so prispele zgodbe enakovredne. Ob tem je izpostavila pomen zbiranja ljudskega izročila preko tovrstnih natečajev. Prireditev so poleg prebiranja zgodb popestrile še ljudske pevke Predice.
Turistično društvo Kanja naj bi po petem natečaju v priložnostni tiskani brošuri izdalo nabor vseh dosedanjih trzinskih zgodb.
J. Valenčak
NAPOVEDNIK: 28. do. 31. 1. 2015
OT, TD Kanja.......Sejem Turizem in prosti čas
GR Ljubljana
Vrtec na obisku
Na Občini Trzin so v četrtek dobili prisrčen obisk. Župana Petra Ložarja so namreč prišli pozdravit otroci iz vrtca, ki so mu zaželeli lepe praznike ter srečno novo leto. Otroci, stari od dve do šest let iz kar štirih oddelkov, so županu pripravili bogat program. Najprej so mu izročili dokument, v katerega so zapisali - Kdo je župan. Ob tem, ko je župan prebiral njihove misli o njem, so se otroškim predstavam vsi smejali. Župan je namreč glavni v Sloveniji, v cerkvi krsti otroke in vodi maše, je že umrla, ima hišo v Trzinu ipd. Seveda so vsi otroci tudi zapeli in celo deklamirali
zelooo dolgo pesem. Po zapetih pesmih so vzgojiteljice županu izročile darilo in voščilnico, oboje so otroci izdelali sami. Prijazna dekleta iz uprave so poskrbela, da so se otroci posladkali in odžejali. Župan je ob slovesu vsem otrokom naročil, naj doma staršem, bratcem in sestricam v njegovem imenu in imenu celotne občinske uprave zaželijo vesele praznike in srečno novo leto.
Matjaž Erčulj
Predstava Veseli december in
božiček
Društvo prijateljev mladine je pod pokroviteljstvom Občine Trzin v prednovoletnem času razveselilo otroke s predstavo Veseli december in Božiček. V predstavi se je Mojca z vlakom, ki so ga poganjali otroci z različnimi vajami in gibi, odpravila v deželo Vijavaja. Tja je šla na obisk h Kaličopku in mu prinesla prav posebno darilo. To so bile pesmice, ki so jih z Mojco zapeli otroci. Na tokratnem dogodku je bilo res veliko otrok, saj je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Otroci so seveda Mojci in Kaličopku pomagali okrasiti jelko in postaviti sneženega moža. Res so bili pridni, ne samo na predstavi, ampak celo leto, kar je ugotovil tudi Božiček, ki je otroke po predstavi obiskal in obdaril. Polna dvorana otrok je lep dokaz, da so takšni dogodki zelo zaželjeni in potrebni, tako da bi bilo kar prav, da bi predstave za otroke ob prazničnem decembru postale praksa.
DPM Trzin in Občina Trzin
Trzinski ljubiteljski slikarji so razstavljali
Turistično društvo Kanja je v petek, 12. decembra, v Centru Ivana Hribarja pripravilo razstavo trzinskih ljubiteljskih slikarjev.
Navzoče je pozdravila predsednica društva Joži Valenčak, čestitala za dober nabor slik, za trud, da smo poiskali ljubiteljske slikarje, in za dobro postavljeno razstavo. Mentorica slikarske delavnice v Jefačnikovi domačiji Jelka Moravec je čestitala vsem razstavljalcem in rekla, da si želi ob letu osorej podobno razstavo udeležencev slikarske delavnice. Tomo Homan je na izviren, hudomušen način predstavil osnovne barve in nas povabil k bogato obloženi mizi.
Veliko ljudi svoje talente zakoplje v sebi in jih odkrijejo šele v zadnjem življenjskem obdobju. Na delavnicah, slikarskih tečajih pa spoznavajo umetnost prelivanja barv in prenosa lepot na platno. Mnogokrat pod čopiči nastajajo prav vrhunske umetnine. Nekaj pa je tudi takih, ki svoj talent odkrijejo in ga skušajo »piliti« sami.
Večini ljubiteljskih likovnikov je slikanje predvsem konjiček, sprostitev in koristno zapolnjevanje prostega časa. Med ljubiteljskimi slikarji naletimo na zelo različne ustvarjalne domete, od začetniških iskanj pa do solidnih in zrelih likovnih razmišljanj. Navadno se ljubiteljski slikarji naslanjajo na tradicionalne likovne motive, kot so tihožitje, krajina, portret in klasično likovno izrazna sredstva - olje, akvarel, akril, pastel in drugo. Čeprav to slikarstvo ne prinaša motivnih ali formalnih inovacij in ne posega v tokove, ki opredeljujejo aktualen likovni trenutek, pa lahko nosi vse znake nedvoumne kakovosti.
Z veliko predanostjo in vztrajnostjo so se podali na pot likovnega ustvarjanja tudi avtorji pričujoče razstave. Razstava trzinskih ljubiteljskih slikarjev nam predstavlja različne pristope, tehnike in motivno različne nagovore. Rdeča nit, ki povezuje trzinske avtorje, pa sta iskrenost in želja po ustvarjanju.
Največja nagrada za vloženi trud in najučinkovitejša spodbuda za naprej pa je prav pričujoča razstava.
Majda Šilar
Silvestrska telovadba v športnem parku
Na silvestrovo, 31. decembra, smo se trzinski telovadci Šole zdravja zbrali ob 8.30 v športnem parku. Termometer je kazal minus 14 stopinj C, vendar nas nizka temperatura ni ustavila, da ne bi opravili jutranje vadbe. Sklenili smo krog, se pozdravili in Silvo je pričel voditi skupino.
Najprej smo ogreli dlani, sledile so vaje za roke, ramena, glavo, trup, boke, vaje za ravnotežje, raztezanje, vaje za noge in nazadnje stopala. Nato je sledil pozdrav soncu z dobrimi željami in s čestitko »bravo« smo zaključili 30-minutno vadbo.
Zadovoljni, da smo tudi v takih vremenskih razmerah opravili vadbo, smo odšli v zavetje balinarske utice, ki se je v hipu spremenila v priročen bife. Čestitali in zapeli smo našemu vaditelju Silvestru, ki je praznoval god in rojstni dan. Sledila je pogostitev, kot se za praznovanje silvestra spodobil. Poleg groga, »kuhanč-ka«, čaja, kave in drugih napitkov, ki so nas dobro ogreli, smo poskušali mesne in sladke dobrote. Voščili smo si za praznike, zaželeli zdravja v prihodnjem letu in zadovoljni odhiteli domov.
Marsikdo se vpraša, kaj žene te ljudi k jutranji vadbi, pa ob takem mrazu!
Ta vadba je postala del našega vsakdana, po koncu opravljenih vaj smo dobre volje in domov odidemo s pozitivno energijo. Odločili smo se, da želimo nekaj narediti za svoje zdravje, in vsak telovadi po svojih zmožnostih in sposobnostih.
Telovadba ni zahtevna, kar pomeni, da ni potrebna predhodna kondicijska pripravljenost. Vaje so preproste, niso težke. Primerne so za vsakogar, vodijo nas usposobljeni posamezniki: Silvo, Biserka, Vera in Alma. Vse vaje izvajamo stoje. V 30-tih minutah razgibamo vse sklepe in vse mišične skupine. Začnemo pri dlaneh, končamo pri podplatih. S tem ohranjamo funkcionalne sposobnosti in dosežemo boljšo gibljivost, okretnost telesa ter ravnovesje. Jutranja telovadba izboljšuje fizično in psihično stanje posameznika. Zaradi boljše gibljivosti telesa se zmanjšuje telesna teža in druge težave. Gibanje v naravi in prijetno druženje v skupini pa izboljša tudi občutek osamljenosti in socialne izključenosti.
Navsezadnje - ali se ne vidi, kako jutranja telovadba pripomore k izgledu telovadcev? Pridružite se nam, vsak trenutek je lahko nov začetek.
Majda Šilar
PGD novice
18. decembra smo za otroke, ki obiskujejo gasilske vaje, pripravili tekmovanje v vezanju vozlov. Resno tekmovanje smo začinili s krajšo novoletno zabavo. Zaključili smo veselo, saj so otroci dobili Božičkova darila.
13. decembra smo se zbrali upravni odbor, veterani in poveljstvo na večerji ob koncu leta. Pogovarjali smo se o delu v našem društvu v preteklem letu in o načrtih, ki so pred nami. V letošnjem letu bo poleg rednih stroškov in izobraževanj največja investicija nadgradnja gasilskega vozila GVC 24/50. Da bi pridobili dodatna finančna sredstva za to veliko investicijo, smo izdelali 12-listni koledar, na katerem so naši operativni člani. Pri izdelavi tega koledarja sta nam pomagala Klavdija Tretjak, ki je poskrbela za naš izgled, in naš član, fotograf Andrej Nemec. Koledarje prodajamo po enotni ceni 15 evrov in jih še vedno lahko kupite (tel. št. 01 564 46 60).
V preteklem letu smo imeli kar nekaj situacij, kjer se je pokazala upravičenost nakupa novega gasilskega vozila. Zadnja leta se namreč povečuje število izrednih dogodkov. Lani smo imeli skupno 31 intervencij, od tega smo 12-krat črpali vodo, enkrat čistili vodotok, 9 intervencij smo opravili v času žleda, trikrat smo nudili tehnično pomoč, pogasili dva gozdna požara, en požar na objektu in enkrat goreče zabojnike. Posredovali smo še zaradi sproščanja plinov in pomagali v prometni nesreči. Nekatere intervencije, dogodke in izobraževanja si lahko ogledate tudi na naši facebook strani: https://sl-si.facebook.com/PGD.TRZIN.
Tudi leto 2015 smo začeli aktivno. Prve operativne vaje smo imeli 3. januarja. V starem farovžu smo izvedli dve vaji. V prvi smo vadili reševanje oseb, ki so bile poškodovane z nevarnimi snovmi, v drugi pa smo ponovili postopek gašenja dimniškega požara. Tudi otroci so 8. januarja začeli aktivno. Poleg teoretičnega prikaza gasilnih aparatov in gašenja z njimi so otroci to poskusili tudi v praksi. V ta namen smo uprizorili manjši požar v naravi, zato da so otroci pod našim nadzorom gasili v konkretni situaciji.
Dušan Kosirnik
Žerjavčki in Ta veseli dan kulture
Na Prešernov rojstni dan, 3. decembra, smo se žerjavčki tokrat že drugo leto zapored z vlakom odpeljali v Ljubljano, da smo se pridružili še drugim ljudem, ki nekaj dajo na »Ta veseli dan kulture«.
V	nadškofijskem arhivu nam je prijazen gospod Tone razložil vse o matičnih knjigah (videli smo dvojnike matičnih knjig župnije Trzin), razložil nam je, kako se piše rodovnike, pokazal nam je zanimive listine (najstarejša tam hranjena knjiga je Krstna knjiga župnije Mengeš iz leta 1586), ogledali smo si tudi vpis smrti Franceta Prešerna, videli smo 300 let stare urbarje in se seznanili z digitalizacijo matičnih knjig.
V	Slovenskem etnografskem muzeju (v nadaljevanju SEM) smo si v prvem nadstropju ogledali razstavo Vrata, kjer so predstavljene številne zgodbe o ljudeh, ki so vrata izdelali, o tistih, ki so z njimi živeli, o razvoju domov ... V drugem nadstropju je razstava o osebni, skupni in univerzalni dediščini, v tretjem pa je zakladnica slovenske in zunaj evropske dediščine vsakdana in praznika. Enourno vodenje smo imeli tudi po razstavi SEM, in sicer na temo Magija amuletov.
Naš veseli dan kulture smo prijetno utrujeni zaključili z mislijo ene od udeleženk, da se naslednje leto na ta dan zagotovo spet dobimo v še večjem številu.
Milica Erčulj
ZAHVALA
PGD Trzin se zahvaljuje vsem občanom in podjetjem, ki nam ob koncu leta pomagajo s prostovoljnimi prispevki za koledarje in prispevajo 0,5 odstotka dohodnine. Zahvala gre tudi vsem našim podpornim članom. Zavedamo se, da z vašo pomočjo varno, bolj učinkovito in lažje posredujemo, ko je to potrebno.
Z gasilskim pozdravom NA POMOČ!
Hvalnica	internetu
Hvaljen bodi človek,	Ni več treba, da prijat'lja
ki je iznašel internet.	za nasvete prosiš,
Tisti, ki ga nima,	saj imaš v žepu internet.
močno je prizadet.	Ko dragi svoji tarnaš,
Kdor pa z njim rokuje,	da ne moreš spat,
nanovo spoznava svet.	odgovor njen je na dlani:
O vsem pouči te internet:	»Dragi, saj imaš internet!«
o svetu, ki minil je,	Spet drugič, ko ji jamraš,
in o tistem, ki nastaja ...	da budiš ponoči se,
Oh, kako dober je ta inter-	ko moraš večkrat scat:
net!	»Ja, dragi, kaj mene prašaš,
Bogastvo pravo je darilo	saj imaš internet!«
žepni internet.	
Znanje v žepu s sabo nosiš.	Marjan Likar
Kaj prinaša novo leto in drugo polletje v OŠ Trzin
Novo leto marsikje prinaša nove začetke. Čeprav šolsko leto ni tako strogo vezano na koledar, novo leto vseeno postreže z novimi dejavnostmi tudi v šoli; med drugim se že najavlja drugo polletje, zato smo za kratek pogovor v telegrafskem stilu poprosili ravnateljico OŠ Heleno Mazi Golob.
Kulturna dejavnost v 2. polletju
Najprej bomo v februarju obeležili slovenski kulturni praznik, v marcu sledi prireditev Poljubček ti dam, v aprilu dobrodelna prireditev šolskega sklada Zame, zate, za nas ter Francoski večer in v juniju valeta.
Športna dejavnost v 2. polletju (športna vzgoja, tekmovanja v šoli in medšolska tekmovanja)
Sezona področnih in državnih športnih tekmovanj se odpira. Tekmovanje v odbojki je že za nami, naši fantje so nas razveselili z drugim mestom. Trenutno za čim boljši uspeh na državnem nivoju stiskamo pesti za šolsko ekipo košarkaric, saj se jim je uspelo uvrstiti med 27 najboljših ekip v Sloveniji. Na državno tekmovanje so se uvrstili tudi šahisti, sledila pa bodo še tekmovanja v streljanju z zračno puško, namiznem tenisu, košarki za mlajše učence oziroma učenke ter seveda v nogometu.
Pred vrati so zimske počitnice in šola v naravi. Ali gredo vsi učenci v zimsko šolo, če ne gredo, zakaj ne?
Zimske šole v naravi v Kranjski Gori se bodo udeležili vsi šestošolci, tekaškega tabora na Pokljuki pa se ne bo udeležil en učenec. Razloga ne poznam, mislim pa, da ni finančni.
Kakšen bo pust debelih ust v šoli?
Ta dan na šoli vlada nekoliko bolj sproščeno in veselo vzdušje. Otroci iz vrtca ter učenci razredne stopnje pridejo v vrtec oziroma v šolo našemljeni in se v sprevodu sprehodijo po vrtcu oziroma šoli in tudi po Trzinu, če vreme dopušča. Našemijo se tudi vzgojiteljice in nekatere učiteljice. Seveda na jedilniku ne smejo manjkati krofi.
Pa dan žena - kako ga praznujete v šoli?
Sodelavkam in učenkam namenim kakšno spodbudno misel o ženskah, ki jo objavim po šolskem radiu. Sodelavke po navadi dobijo tudi skromno darilce.
Materinski dan - s kakšnimi dogodkom ga obeležite?
Materinski dan bi raje imenovala dan staršev. Obeležimo ga s prireditvijo Poljubček ti dam, ki jo pripravijo učiteljice ter učenke in učenci podaljšanega bivanja. Na prireditev povabimo tudi očete.
Velika noč, cerkveni praznik - koliko ga omenjate v šoli?
Veliko noč obeležimo kot del slovenske kulturne dediščine. Na veliki petek spoštujemo tradicijo strogega posta ter otrokom in zaposlenim ponudimo izključno brezmesne obroke. No, na velikonočni ponedeljek smo pa prosti.
Dobrodelni koncert - kdaj bo in kako bo izveden?
Koncert Zame, zate, za nas bomo izvedli predvidoma v aprilu, pripravlja ga upravni odbor šolskega sklada. Koncert ima dobrodelno noto, večino zbranih sredstev porabimo za to, da otrokom iz socialno ogroženih družin sofinanciramo udeležbo v šolah v naravi in na taborih.
Čeprav smo se dotaknili le nekaterih pomembnejših dejavnosti in dogodkov, ki bodo v prihodnjem obdobju popestrili vsakdan naše osnovne šole, gornji odgovori le potrjujejo že znano dejstvo, da je OŠ Trzin pravi center dogajanja za osnovnošolsko mladino, in to ne le na področju učenja, saj se vrstijo tudi dogodki, ki niso strogo učne narave, saj družijo starše in učence ter so nekakšna sprostitev ob strogem učnem programu.
Tekst in foto: Zmago Knuplež - ZMAK
Mladi šahisti so se spet izkazali
V	sredo, 25. novembra, je bilo na OŠ Rodica področno šahovsko tekmovanje posameznikov. Tokrat je šolo predstavljalo manjše število učencev, ker bo še eno področno posamezno tekmovanje, ki bo namenjeno učencem, ki so stari do devet let. Prejšnja leta so imeli vsi osnovnošolci tekmovanje na isti dan, zato je bilo manjše število tekmovalcev.
V	skupini učencev do 15 let je naš učenec Staš Ahtik dosegel drugo mesto. Ravno tako je drugo mesto dosegel Val Kmetič v konkurenci do 12 let. Zelo dobro se je uvrstil Danijel Grad, dosegel je četrto mesto, in tako pridobil pravico do prijave na državno tekmovanje. Za šolo so se borili še: Amadej Miličevič, David Kovačič, Maks Lajovic in Blaž Kadunc. Pokazali so vztrajnost, odigrali poštene igre in dosegli dobre rezultate, zato lahko vsem sedmim čestitamo.
Simona Pirc Jenko
Talent in trdo delo prineseta
Mlada Nastja se že vrsto let ukvarja s plesom, s svojim talentom in trdim delom pa dosega izvrstne dosežke. Na letošnjem svetovnem prvenstvu je njena skupina osvojila odlično drugo mesto med mnogimi tekmovalci. Na vprašanja o plesnih začetkih in dosežkih je odgovarjala njena mama Mojca Pavlišič.
Kako in kdaj se je začela plesna pot vaše hčerke Nastje (14 let)?
Nastjo smo prvič vpisali v plesno šolo pri komaj štirih letih, ko je z drugimi vrtčevskimi otroki (Vrtec Žabica Trzin) z veseljem ubirala prve plesne korake in so večkrat tudi uprizorili kakšen plesni nastop za starše ali na lokalnih dogodkih. Od takrat do danes je ples njena redna gibalna aktivnost, ki jo je pripeljala tudi na tekmovalni parket. V skupini bolj ali manj stalnih plesalcev so se v teh letih stkale posebne vezi, povezuje jih timski duh, soočanje z boljšimi in slabšimi rezultati. Menim, da so skupaj doživeli že veliko čustvenih trenutkov, kar jih žene naprej v nove plesne izzive. In vsi mladi plesalci so se tudi naučili, da uspeh ne pride zlahka, da je treba znati premagati poraze, se sprijazniti z "nehvaležnimi uvrstitvami", vložiti delo (treningi), (p)ostati discipliniran ter predvsem znati biti del ekipe.
Katero zvrst plesa trenira, kako ste se za to odločili?
Nastja trenira kategorijo modernih tekmovalnih plesov, zvrst hiphop oziroma street dance show. Začela je v pionirski ekipi, nadaljevala z manjšo skupino, danes pa je med mladinci (skupina več kot 20 plesalcev). Gre za skupinski nastop večih plesalcev, ki skozi naučeno koreografijo odplešejo svojo "zgodbo". Letos so odplesali zgodbo dobrih starih časov s primesmi swinga, lani so bili klovni cirkusanti, pred tem pa deklice navihanke in razkuštrani potepuhi. Resno se je plesnih treningov lotila pred štirimi leti, in sicer s povabilom plesnega pedagoga Andraža Mraka, sicer tudi vrhunskega plesalca hiphopa in electric boogieja, ki je domov prinesel že lepo število pokalov iz različnih tekmovanj.
Se je pred tem ukvarjala s katero drugo dejavnostjo?
V letih 2008 in 2009 je trenirala v Gimnastičnem klubu Šiška (GIB), kamor smo jo vpisali na njeno željo in po predhodnem priporočilu šolskega učitelja telovadbe. Nastopala je v skupini deklic od 5 do 8 let, ki so si nadele prikupno ime Miške iz Šiške. Treningi v Ljubljani (4-krat tedensko po 2 uri) in vsakokratni nastopi po celi Sloveniji so bili kar naporni. Je pa dosegla v tem zelo kratkem obdobju kar nekaj odličnih rezultatov posamično in ekipno:
•	Odprto prvenstvo Šiške (okt. 2008): 4. mesto posamično (od 21 tekmovalk)
•	Prvenstvo Šiške Ljubljana (okt. 2008): 14. mesto (od 39 tekmovalk)
•	Malejev memorial v Mariboru (nov. 2008): 17. mesto (od več kot 50 tekmovalk)
dober rezultat
•	18. pokal Šiške (april 2009), 3. mesto posamično in 1. mesto ekipno (GIB)
•	Pokal Studenci Maribor (maj 2009), 8. mesto posamično in 1. mesto ekipno (GIB)
•	Pokal Ruše Maribor (maj 2009), 6. mesto posamično in 1. mesto ekipno (GIB)
•	Odprto prvenstvo Zelene Jame (maj 2009), 3. mesto posamično (od 47 tekmovalk) in 1. mesto ekipno (GIB)
Rada ima živali in od 11. leta tudi jaha v Konjeniškem klubu Gibanje (Pšata pri Depali vasi).
Preostanek časa pa v celoti posveti šoli in svoji ljubljenki Sheili (irski seter), ki je prišla v naš dom konec julija. In mislim, da je to idealna kombinacija, ki jo potrebuje za svoje telo in dušo (gibanje in stik z živalmi).
Kako uskladi čas za treninge, tekmovanja in šolo? Se odreka eni stvari za dobro druge?
Tu ni težav. Nastja se tudi nikoli ne pritožuje in je zelo vztrajna. Zadnji uspehi na plesnih tekmovalnih nastopih so ji dali dodatno motivacijo, da se skupaj s svojimi soplesalci trudi še bolj. Na treninge jo voziva z možem. In vedno se najde čas za stvari, ki jo veselijo.
Tudi nedavno ste se veselili plesnega uspeha. Bi nam lahko povedali kaj več o njem?
Ja, to je bilo edinstveno doživetje za vse nastopajoče otroke, oba plesna trenerja in starše. Na svetovnem prvenstvu v plesnih disciplinah »street dance show«, ki se je tudi letos odvijalo v češkem mestecu Usti, so (izmed 17 plesnih skupin) dosegli 2. mesto in tako pometli s konkurenco iz Estonije, Češke, Slovaške, Nemčije, Poljske in tudi Slovenije. Lani so za eno mesto zgrešili uvrstitev v finalni izbor (13. mesto). Letos pa so zapisali novo zgodbo, ki jo ne bodo nikoli pozabili. Velika zasluga za uspeh naših otrok gre seveda trenerjema Anji Jurič in Andražu Mraku, ki sta tudi sama plesalca z zavidljivimi uspehi. Zelo me veseli, da vztrajno in z veseljem prenašata plesna znanja na naše otroke, čeprav delo z njimi tudi ni vsakokrat enostavno (najstniki).
So na obzorju že naslednja plesna tekmovanja in kakšne imate načrte za prihodnost? Še bolj se posvetiti plesu ali bo (ostal) ob-šolska dejavnost?
Letos mladi plesalci že brusijo pete za novo plesno točko, ki zaenkrat ostaja še skrivnost. Za želen rezultat se bo seveda potrebno dobro pripraviti. Deležni so tudi povabil na razne dogodke, kar je dobro, saj potrebujejo kilometrino v nastopanju, ki zbija tremo in krepi samozavest. Za naprej pa bomo videli. Vstop v srednjo šolo lahko prinese tudi kakšno spremembo, ki jo bom verjetno delila tudi z vami na blogu www.nastja.com/node/1881.
K.H.
Prvi festival košarke navdušil tudi Trzinke
Ženski košarkarski klub Domžale je ob podpori podjetja JUB organiziral prvi festival košarke, ki je bil namenjen predvsem najmlajšim deklicam, ki v šolah košarke spoznavajo prve košarkarske trike.
Festivala se je poleg deklic iz Domžal, Ljubljane in Črnomlja udeležilo tudi veliko deklic iz Trzina, ki košarko trenirajo v okviru interesne dejavnosti na OŠ Trzin.
Festival je združeval košarko in ustvarjalnost, saj so se dekleta pomerila tako v igranju košarke kot v ustvarjalnem navdihu barvanja hišic. Premore je zapolnil bogat spremljevalni program s praktičnimi nagradami za najbolj uspešne. Videli smo najbolj natančnega očka v metanju prostih metov z boksarskimi rokavicami in najštevilnejšo družino, ki se je udeležila dogodka, štela je kar sedem članov.
V ospredju sta bila predvsem druženje in zabava, rezultati pri vsem tem niso pomembni. Vseeno smo lahko videli zavzete boje, spodbujanje s strani staršev, veselje otrok, in to je najbolj pomembno, saj nas navdihuje, da bomo v ŽKK Domžale festival še večkrat ponovili.
Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi dogodka, še posebej glavnemu podporniku podjetju JUB in našim starejšim dekletom, ki so pomagale, kjer koli je bilo potrebno.
S pekarskimi posladki so nam pomagali Žibertovi, Picerija KAKAO Brezovica, s pijačo CocaCola HBC, praktičnimi darili Dnevnik, Telekom Slovenije, Orbico in Filc Mengeš.
Bojan Dremel
Razstava o sodarstvu
V torek, 13. januarja, so predstavniki Turističnega društva Kanja Trzin v avli Centra Ivana Hribarja odprli razstavo o sodarstvu in orodjih, ki jih uporabljajo pri izdelavi sodov. Razstavo so pripravili v sodelovanju s Turističnim društvom iz Moravč, na njej pa so predstavili predmete, povezane z izdelavo in uporabo sodov, ki jih zbira Peter Svetlin, hkrati z razstavljenimi predmeti pa so predstavili tudi razstavo slik Anke Sodec, ki je poslikala številne zanimive predmete, povezane s sodarstvom.
Sodarstvo je prastara obrt, ki so jo poznali povsod, ne le na vinorodnih območjih. V sodih so včasih shranjevali in tovorili tudi druge tekočine in živila, tako da je bilo sodarstvo bolj ali manj prisotno tudi na našem območju. Zdaj ta umetnost počasi izginja. Prav je, da spomin na ta del naše kulturne dediščine ohranjamo vsaj z razstavami in predstavitvami, kakršno je pripravilo Turistično društvo Kanja Trzin.
MŠ
Kratke novičke iz PD
Izleti mladih planincev
Na že tradicionalno drugo soboto v mesecu, ki je namenjena izletu MO (tokrat 13. decembra 2014) so se mladi planinci prelevili majhne jelenčke in se v spremstvu jelenčka Rudolfa sprehodili po Kamniški Bistrici, kjer so iskali dedka Mraza. Ta jim je tudi letos skupaj z babico Zimo po poti nastavljal prav zanimiva sporočila in presenečenja, od piškotov pa do toplega čaja, in jim tako obarvala zimsko potepanje. Med potjo so se mali jelenčki naučili tudi, kaj je to možic in balvan ter si ogledali nekaj najlepših primerkov v Kamniški Bistrici, kot sta Lepi kamen in Žagana peč. Januarski drugi sobotni izlet je mladino odpeljal iz Dola pri Ljubljani proti Korantu. Prvemu cilju (Videmski vrh) je sledilo dodatno razgibavanje na trim stezi čez Korant, na koncu pa je sledil še vzpon na najvišji vrh Koranta, ki se imenuje Ajdovščina (495 m).
Zimovanje na Jančah (7.-8. februarja 2015)
Leto je naokoli in ponovno je prišel čas za zimovanje naših mladih planincev. Morda se spomnite, da nam ga je lani »odneslo« neugodno vreme (žled!), zato smo se odločili, da se februarja ponovno poskusimo odpraviti na Janče. Več informacij najdete v prijavnici, ki je že na voljo na spletni strani www.onger.org.
26. tekmovanje Mladina in gore je za nami
Trzinska ekipa se je letos že tradicionalno udeležila tekmovanja Mladina in gore. Ekipa Bose koze (Jan Jovan, Tim Kraševec, Filip Pavšek in Taja Pezdir) se je lani novembra s 4. mestom na regijskem tekmovanju v Cerkljah ob Krki uvrstila na finalno prireditev, ki je bila 10. januarja 2015 v Idriji, kjer se je zbralo 27 najboljših ekip iz cele Slovenije. Po pisanju testa, ki odpira vrata v finale, so gostitelji udeležence tekmovanja popeljali na sprehod skozi center mesta. Tu so izvedeli nekaj več o rudarski preteklosti Idrije, nato pa so obiskali še Antonijev rov, edini ohranjeni del sedaj zaprtega rudnika živega srebra.
Žal se naši ekipi tokrat ni uspelo uvrstiti med osem ekip v velikem finalu. Dosegli so 15. mesto, kar pa med 80 ekipami, ki so sodelovale na regijskih tekmovanjih, tudi nekaj velja. Zmagali so Gorski petelini, ekipa iz PD Tržič. Naši ekipi Bose koze želimo, da znanje, ki so si ga pridobili v preteklih letih, čim bolje izkoristijo na svojih planinskih poteh.
Izšla je monografija Triglavski ledenik
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU iz Ljubljane je v zbirki Geografija Slovenije izdal novo, obsežno (252 strani) monografijo z naslovom Triglavski ledenik. Med osmimi avtorji, večinoma sodelavci inštituta, nam ni ušlo ime Miha Pavška, načelnika vodniškega odseka našega društva, za katerega lahko mirno rečemo, da je eden od največjih slovenskih poznavalcev ledenikov. Nasploh je imela prireditev ob predstavitvi knjige trzinski pridih (Miro Štebe - avtor TV prispevka, Miha Pavšek - soavtor knjige Triglavski ledenik, Simon Klavžar - nastopajoči umetnik (tolkalist), Toni Bizjak - mojster za kamero na Kredarici). Ko pa že omenjamo Triglavski ledenik: Miha je tudi koordinator projekta Spremljanje Triglavskega ledenika na GIAM ZRC SAZU. Od novega leta naprej so na spletnem naslovu http://ktl.zrc-sazu. si/ na ogled posnetki spletne kamere na Kredarici (spletna kamera je pritrjena na prizidek Triglavskega doma na Kredarici). Slike se praviloma osvežujejo na vsakih 10 minut. Edina kamera, ki je usmerjena proti Triglavu, poleg razgleda na ožje območje Triglavskega ledenika omogoča tudi pogled od vzhoda proti vrhu Triglava (2864 m) in na bližnjo Glavo (2426 m), severno pod najvišjim slovenskim vrhom. Vabljeni k ogledu!
Potopisna predavanja
Skoraj zimski Lofoti - od snežne nevihte do snežnega meteža PD Onger Trzin vas vabi v četrtek, 5. februarja 2015, ob
18.30 (Dvorana Marjance Ručigaj, prost vstop) na zanimivo predavanje, kjer bomo spoznavali oddaljene Lofote (otoki se nahajajo v arktičnem krogu ob obali severne Norveške). O svojem turnosmučarskem uživanju na Lofotih nam bo pripovedovala Janja Majhenc. Lofoti so v zadnjih letih postali ena najbolj znanih in obiskanih turističnih točk v državi, ponašajo se z izjemnimi naravnimi lepotami, s tradicionalno vaško arhitekturo in načinom življenja prebivalcev.
Miro Štebe - Južna Amerika
PD Onger Trzin in TD Kanja Trzin vas v ponedeljek, 23. februarja 2015, ob 18.00 (Dvorana Marjance Ručigaj, prost vstop) vabita na zanimivo predavanje »našega« Mira Štebeta, ki se je poleti 2014 potepal po deželah Južne Amerike. Obiskal je Peru, Bolivijo in Čile, med potepanjem pa si je ogledoval živali na otokih Balestras, se s puščavskimi bugiji in bordom vozil po sipinah puščave pri Ici, si ogledoval skrivnostne like v puščavi Nazca, se spustil v Colco, enega najglobljih kanjonov na Zemlji, s kolesom drvel po zloglasni cesti smrti, obiskal inko-vske spomenike v Cuzcu, Moraju, Marasu in na Machu Pichu-ju, se vozil med vulkani Altiplana, obiskal največje suho slano jezero, jahal konje po Dolini smrti in počel še marsikaj, domov pa je prinesel nekaj lepih slik in kopico zanimivih spominov.
Napovedujemo ...
... predavanja in zanimive izlete, ki jih vodijo registrirani vodniki PZS našega društva. Natančne podatke (ure odhoda, oprema, posebna opozorila, prijave na izlet ...) preberite na spletni strani www.onger.org.
•	5. 2. 201 5 Predavanje: Janja Majhenc - Skoraj zimski Lofoti
•	7.-8. 2. 2015 Zimovanje na Jančah (MO)
•	14. 2. 2015 Sankanje
•	23. 2. 2015 Predavanje: Miro Štebe - Južna Amerika
Emil Pevec
V Dolgi dolini tudi letos dobri pogoji za smučarske začetnike in tudi druge
Delo z mladimi nadobudneži
Predsednik društva Roman Habjan
Zima se, vsaj na koledarjih, že nekaj časa šopiri, svojega pravega, predvsem sneženega obraza pa nam še ni povsem razkrila. Številni Trzinci iščejo možnosti za smučanje na redkih visokogorskih smučiščih, kjer so še naredili dovolj umetnega snega, ali pa hodijo daleč v tujino. Ob zeleni podobi Trzina pa marsikomu ne pride na misel, da imamo Trzinci vseeno tudi svoje smučišče, na katerem je že mogoče smučati. Smučišče je sicer v katastrski občini Loka, se pravi v sosednji mengeški občini, ampak vsak »stari« Trzinec vam bo povedal, da so tiste predele Trzinci že od nekdaj imeli za trzinske. Meje pravzaprav niso pomembne, važno je, da je v Dolgi dolini, ki se nahaja nedaleč od gradu Jable, vsak konec tedna, pa tudi ob drugih dnevih, živahno, saj tam tudi letos prizadevno delujejo člani trzinskega smučarskega društva, ki se trudijo, da bi mlade smučarje navdušili za smučanje, njihove starše pa spodbudili, da pripeljejo na smučišče svoje otroke in jih prepustijo užitkom na snegu s kvalitetno tehnično ekipo in kvalitetnimi smučarskimi učitelji. Za boljše podatke smo se obrnili na predsednika smučarskega društva Romana Habjana.
Čeprav smo o vašem društvu v Odsevu že večkrat pisali, vas vseeno prosim, da za tiste bralce, ki dela vašega društva še ne poznajo, poveste, kdaj je bilo društvo ustanovljeno in kako delujete?
Smučarsko društvo Trzin je bilo ustanovljeno leta 1999. Delujemo na smučišču v Dolgi dolini. Trudimo se, da mladim nadobudnim smučarjem pokažemo prve »korake« smučanja, želimo tudi doseči čim višjo stopnjo psihičnih, fizičnih in motoričnih sposobnosti smučarjev, opozarjamo in usposabljamo jih za varno smučanje in kakovostno športno življenje. Starejši otroci se lahko smučanja učijo pri nas individualno.
Organizirani smo dobro, saj imamo ekipo za izdelovanje umetnega snega, ekipo smučarskih učiteljev z licencami in tehnično ekipo z vsemi seminarji in izpiti. Poudariti moram, da si izobraževanje in licence večinoma plačujemo sami, nekaj pa plačamo iz društvenega denarja, ki ga večinoma dobimo od Občine Trzin. Licence za smučarske učitelje za delo z otroki morajo biti vsako leto obnovljene in zato je naše delo z mladimi varno in strokovno.
Ste za delo v društvu plačani ali delujete kako drugače?
Delo našega smučarskega društva je neprofitno, vse delamo prostovoljno, v našem prostem času. S takimi sodelavci je užitek so-
delovati, zato moram vse tri ekipe fantov pohvaliti za njihovo prizadevnost pri izvajanju nalog.
Kako je letos s snegom?
Letos smo se potrudili in v štirih hladnih dneh pred novim letom dan in noč izdelovali umetni sneg, ki se tudi ob toplih dnevih obdrži dalj časa kot naravni.
Omenili ste delo z mladimi smučarji. Nam to delo lahko podrobneje predstavite?
Trenutno izvajamo tečaj za najmlajše, to je stare od 3 - 7 let, in to 2-krat dnevno ob sobotah in 2-krat dnevno ob nedeljah. Imamo lepo število prijavljenih (v povprečju je prijavljenih približno 20 tečajnikov na en tečaj), zato je delo prijetno in tudi tečajniki in njihovi starši se dobro počutijo. Po tečaju imajo mladi smučarji dovolj osnovnega znanja smučanja, da lahko smučajo tudi na velikih smučiščih.
Zakaj je delo z mladimi tako pomembno?
Smučarska zveza Slovenije spodbuja takšno delo z mladimi, saj lahko tako vzgojimo bodoče vrhunske smučarje. Lep zgled je pri podobnem delu s smučarji skakalci, kjer so dosegli odlične rezultate, in upamo, da bo tako v bodoče tudi pri alpskem smučanju.
Boste imeli v letošnjem letu kakšno tekmovanje?
V	februarju, točneje 7. februarja, bomo imeli odprto prvenstvo Trzina v smučanju, in sicer v veleslalomu. Tekmovanje bo prirejeno za vseh 16 kategorij smučark in smučarjev. Na koncu bomo podelili priznanja, tako kot vsako leto doslej. Vabimo vse smučarje, da se čim prej prijavijo. Če slučajno ne bo snega, bomo objavili rezervni termin na naši spletni strani www:smd-trzin.si, kjer si lahko ogledate tudi vse aktualne dogodke v zvezi z našim smučarskim društvom.
V	Trzinu imamo srečo, da je med nami veliko ljudi, ki ne gledajo samo na dobiček, ampak so pripravljeni marsikaj narediti prostovoljno v dobrobit občanom in še pomembneje - v dobrobit našega največjega bogastva - OTROK.
Tekst in foto: Zmak
Vrata odprl kreativni center PingPong
Trzin, 14. januarja - V prostorih Mladinskega kluba v Trzinu se zbira več pisanih druščin, ena bolj novih je skupina kreativnega centra PingPong, odprtje katerega smo pred kratkim obiskali.
Ob petkih med 9. in 17. uro se mladinski klub prelevi v prostor sodelovanja oziroma s tujko coworkinga, ki različnim kreativnim profilom ponuja možnost tako neformalnega kot formalnega sodelovanja in povezovanja. Ob odprtju je potekalo tudi predavanje o množičnem financiranju, ki ga je vodil Luka Piškorič iz iniciative Slovenia Crowdfunding. Množično financiranje predstavlja enega od pomembnih načinov pridobivanja zagonskih finančnih sredstev za razvoj novih izdelkov, storitev ter drugih (inovativnih) projektov s področja kreativnih industrij. V tujini to ni nobena noviteta, vse bolj pa je uveljavljen tudi pri nas. Na pobudo Regionalnega centra kreativne ekonomije, ki v partnerstvu z iniciativo Slovenia Coworking in Slovenia Crowdfunding v podporo nadobudnim kreativcem že organizira brezplačna svetovanja s področja crowdfundinga, je bil ob odprtju kreativnega centra PingPong na voljo tudi poseben termin brezplačnih svetovanj v Trzinu. Podoben center v Mariboru je že zaživel pod imenom Tkalka. Pred kratkim ga je v višini preko 170.000 evrov sofinanciralo Ministrstvo za gospodarstvo. »V zadnjem letu se je v Sloveniji razvilo kar nekaj coworking prostorov - Poligon v Ljubljani, Riiba v Izoli, Punkt v Trbovljah in drugi,« je pojasnil
Aidan Cerar z RRA LUR. Od samega začetka je v PingPongu dejavna Metka Pravst, tudi sama ustvarjalka, ki je povedala: »V pol leta intenzivnega sestankovanja, premlevanja idej in usklajevanja možnosti je lokalni kreativni skupnosti v partnerstvu z Regionalnim centrom kreativne ekonomije in Občino Trzin uspelo odpreti prostor soustvarjanja za kreativne posameznike iz Trzina in okolice. Ker je Trzin občina z izredno visokim deležem ustvarjalnih poklicev, upamo, da nam bo uspelo pritegniti posa-
meznike, samozaposlene in tudi gospodarske družbe, navsezadnje smo locirani v neposredni bližini obrtno-industrijske cone Trzin, in verjamemo, da ima delo po metodi t. i. coworkinga velik potencial.« S tovrstnimi centri želijo ustanovitelji tudi spodbujati možnosti samozaposlovanja ter mreženja idej. Če izhajate iz kreativnih poklicev in delate od doma ali pa imate inovativno idejo, ki bi jo radi prezentirali, obiščite PingPong ob petkih!
(bl)
ICUJIP TOREK, 27.01. ob 20h Kulturni dom Trzin
cena 2,00 €
FRANC KOTAR TRZIN
Vabljeni na resnično zgodbo iz mongolskega sedla: jahanje, rokoborbe, kobilje mleko, srečanje s šamani, druženje s severni jeleni, sibirska tajga, pravljični macesnovi gozdovi, kampiranje v divjini, prečenje deročih rek, puščava Gobi, vožnje z ruskimi kombiji, glavno mesto Ulan Baatar, budizem... Ena redkih pravih avantur in
www.kud-trzin.si/rezervacija-vstopnic/
POTOPISNO PREDAUANJE
v
Tomaž Šalamun - in memoriam
Tokratna tema kulturnega večera, ki bo v četrtek, 22. januarja 2015, ob 19. uri v Kulturnem domu Trzin, je življenje in delo nedavno preminulega slovenskega pesnika Tomaža Šalamuna, morda prvega po dr. Francetu Prešernu, ki se je uspel uveljaviti kot pesnik svetovnega slovesa.
Tomaž Šalamun je bil izredno plodovit pesnik, ki je vzbudil pozornost in tudi zgražanje ter odpor že s svojimi prvimi objavami in zbirkami v drugi polovici šestdesetih let (zlasti z zbirko Poker) in je bil deležen številnih obsodb tedaj še vedno zelo vplivnih pesnikov partizanske generacije, hkrati pa je nemudoma pritegnil pozornost in tudi pridobil naklonjenost kritike in zlasti mladih generacij bralcev poezije. Bil je neverjetno produktiven pesnik, saj je v petdesetih letih napisal in izdal več kot petdeset (50) pesniških zbirk in zelo zgodaj vzbudil tudi naklonjeno pozornost v tujini, zlasti v ZDA, kjer ga danes štejejo za tako rekoč ameriškega pesnika. Številne njegove zbirke ali izbori njegovih pesmi so izšli tudi v ZDA, zelo pogosto je bil vabljen na ameriške univerze, kjer je vodil tečaje kreativnega pisanja oziroma predaval o poeziji, se udeleževal t. i. taborov ameriških pesnikov ipd.
Danes velja za pesnika, ki je v zadnjih desetletjih najbolj vplival na ameriško poezijo, tako da cela vrsta odličnih ameriških pesnikov ustvarja v veliki meri pod njegovim vplivom. Njegove pesmi so izhajale tudi v številnih drugih jezikih, vse do kitajščine,
in mnogi pomembni pesniki iz različnih držav se radi sklicujejo nanj; mnogi pa so tudi obiskali Slovenijo prav zato, da so se lahko neposredno srečali s Tomažem Šalamunom.
Bil je izredno spreten raziskovalec zmožnosti slovenskega jezika in bo tako zaradi te svoje spretnosti kakor tudi z vsebinami in sporočili svojih pesmi še dolgo buril duhove doma in po svetu.
Kulturni večer bo vodil Tone Peršak. Vstop je prost, vabljeni!
(bl)
Prvič blagoslov konj na štefanovo tudi v Trzinu
Na god sv. Štefana, 26. decembra, so se pred cerkvijo sv. Florija-na v Trzinu zbrali konjeniki. Konje je blagoslovil župnik Boštjan Guček.
Na pobudo našega farana in konjerejca, tudi člana ŽPS, Matica Mušiča, smo imeli letos v župniji prvič blagoslov konj, ki je privabil kar nekaj lastnikov konj in ljubiteljev teh plemenitih živali, predvsem pa najmlajših.
Med nami smo imeli poleg dveh domačih konj še osem gostujočih iz okolice župnije, ki so tako popestrili sam dogodek in nam obljubili, da se bodo tudi v naslednjem letu udeležili blagoslova v še večjem številu.
Po kratki molitvi in blagoslovu je sledilo še prijetno druženje in pogostitev. Seveda ni manjkalo niti priložnosti za lepo fotografijo in nastanek galerije slik, ki si jih lahko ogledate na spletni strani župnije, saj nam je bilo tudi vreme naklonjeno.
Že sedaj pa vabimo vse konjerejce in ljubitelje konj, da se udeležijo blagoslova tudi v naslednjem letu, na soboto, 26. decembra.
Zapisal: Miha Bevk Foto: Miha Gradišek
Trzinsko domoljubje
Domoljubja v Sloveniji ni toliko, kot bi ga moralo biti. V mladi državi bi pričakovali domoljubje v vseh porah življenja.
In kako je v Trzinu?
Ko sem leta 1992 preverjal, koliko slovenskih zastav ob državnem prazniku samostojnosti visi na zgradbah, jih je bilo malo. Tolažil sem se, da jih nimajo. Danes, po 22 letih, sem ponovno preveril, kako je z zastavami in domoljubjem. Ugotovitev
V celem Trzinu je bilo 26. decembra 2014 ob 10. uri dopoldan razobešenih 52 zastav na zasebnih hišah.
Od tega sta imela slovenske zastave samo dva občinska funkcionarja - svetnika. Na vseh blokih, ki jih premore Trzin, niti ene. Če je to stanje povzročila gospodarska kriza, naj občinski svetniki za prvo, že prejeto sejnino kupijo sebi in svojim podpornikom slovenske zastave, da bodo ob naslednjem prazniku polepšale Trzin. Naslednji pokazatelj je proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti. Kot vemo, so občine podaljšana roka države, in udeležba svetnika na občinski proslavi je domoljubje in obveznost. Od trinajstih svetnikov jih je bilo prisotnih šest. Glede na odlično sodelovanje svetnikov sem pričakoval, da bodo prisotni vsi. Tudi generacija svetnikov se je pomladila, obiskovalci so se samo za leto postarali.
Jožef Erčulj, SDS
Dražba v dobrodelne namene
V večernih urah nekaj dni pred božičem - natančneje v soboto, 20. decembra, ste lahko v dvorani kulturnega doma v Trzinu dražili slike v dobrodelne namene. Organizator KUD Franca Kotarja Trzin je zbiral denar za nakup novo tehnično opremo, ki jo je tekom let načel zob časa. Slike oziroma akrile na plošči ter platnu je Kulturnemu društvu Franca Kotarja poklonila Jelka Moravec - Ela, trzinska slikarka, ki se med drugim lahko pohvali s številnimi razstavami, saj slika že 15 let. Poleg komisije, ki je budno spremljala vsak dvig roke, je dražbo vodil Osmir Ružnic - Ružko. Kljub nizki udeležbi je bil izkupiček presenetljiv. S prodajo enajstih slik od petintridesetih so zbrali 385 evrov. Predsednica Brigita Ložar je ob koncu dodala: »Z izkupičkom dražbe bo KUD prišel do dveh novih reflektorjev, kar je dobro, in za to možnost se dražiteljem in darovalki Eli Moravec iskreno zahvaljujemo. Res da bi bila udeležba lahko boljša, vendar je stanje glede na krizne čase nekako pričakovano. Vseeno pa bi se do tovrstnih projektov lahko bolj odprle gospodarske družbe v Trzinu, katerih predstavnikov na dražbi, kljub številnim vabilom, žal nismo videli.«
AP
Pol stoletja Aleša Kodre, od tega skoraj polovica v temačnem predoru, ki mu ga nudi življenje
Sredi decembra je praznoval svoj petdeseti rojstni dan Aleš Kodra, veteran vojne za Slovenijo, ranjenec v trzinski bitki.
Aleš je 27. junija 1991 kot pripadnik Zaščitne čete štaba TO Domžale sodeloval v trzinski bitki. Med samim spopadom so ga poškodovali delci tankovskega izstrelka, ki so se odbili od vogala hiše, ki mu je nudila zavetje.
Po dolgotrajnem zdravljenju v bolnišnici je preživel, a ostal slep. S pomočjo bioenergetikov mu je uspelo zapustiti bolnišnico in preiti v domačo oskrbo. A žal mu je kruta usoda življenja kmalu po vojni vzela ženo Karmen. Zdaj še vedno živi s svojimi domačimi, hčerko in materjo. Njegov vsakdan je dokaj monoton, vendar je kljub temu pravi upornik, kot je z orožjem v roki dokazal že leta 1991. Z neizmerno voljo do življenja se mu je uspelo vrniti v življenje do te mere, da skoraj v popolnosti obvlada prostor in delno okolje, v katerem živi.
V temačnem predoru, ki mu ga nudi življenje, je vendarle nekaj luči, ki jih zaznava s srcem in zavedanjem, da ga spremlja njego-
va širša družina, mama, sestra, hčerka Anja in najmlajša Katja, ki še živi doma.
J. Gregorič
Nova prestopna točka »parkiraj in se pelji« (P + R) na Ježici
Trzinci imamo s prestolnico zelo dobre avtobusne in železniške povezave (pozor - nismo zapisali - hitre!), od 1. decembra 2014 pa lahko uporabljamo še eno novo prometno pridobitev - P + R (parkiraj in se pelji) na Ježici. Na nekdanjem parkirišču za tovornjake na Ježici so vzpostavili novo prestopno točko za potnike mestnega potniškega prometa in voznike osebnih vozil, ki pripotujejo v Ljubljano iz Domžal, Kamnika ali Trzina. Na parkirišču je po novem urejenih 80 parkirnih
prostorov za osebna vozila. Cena parkiranja je - tako kot na drugih tovrstnih parkiriščih - 1,20 evra na dan. S plačilom parkirnine pa imajo potniki med delovnikom pravico do parkiranja od 6. do 20. ure in do dveh voženj z mestnim avtobusom za dan, ko je bila plačana parkirnina. Novemu parkirišču so se prilagodile tudi tri avtobusne proge ljubljanskega potniškega prometa. Za Trzince oziroma v smeri središča Ljubljane sta najpomembnejši dve od teh - progi št. 8 in 11, ki po novem
na tem parkirišču tudi obračata. Le nekaj minut stran pa je ob Dunajski cesti tudi postajališče proge št. 6.
V Ljubljani bodo zgradili še dve parkirišči P + R, in sicer ob južni obvoznici (P + R Barje), povečali pa bodo tudi parkirišče P+R na Dolgem mostu, in to za več kot 200 parkirnih mest. Sčasoma naj bi zrasla še nova tovrstna parkirišča v okolici Ljubljane. S pomočjo evropskih sredstev, ki jih je razdelilo ministrstvo za infrastrukturo, naj bi tako do konca tega leta v skladu z razpisnimi pogoji med drugim dokončali parkirišče P+R v Domžalah. Nekoliko manjšega naj bi dobili tudi ob železniški postaji Trzin, in sicer vzhodno od Kmetičeve ulice in na severni strani železniškega tira. Do izgradnje tega bo prišlo v naslednji finančni perspektivi 2014-2020, saj je na območju ljubljanske urbane regije načrtovanih še 12 parkirišč P + R. Lokacije so opredeljene v prometni študiji, ki vsebuje tudi idejne in podrobne izvedbene načrte. Še prej pa mora evropska komisija potrditi operativni program, ki mu sledi izvedba javnega razpisa. To pomeni, da se bodo po najbolj optimistični različici začele aktivnosti letos spomladi. Za razvoj parkirišč P + R naj bi bilo pomembno tudi to, da bodo dobila skupnega upravljavca, kar posledično pomeni tudi skupno promocijo.
Miha Pavšek
V Trzin na predvečer kulturnega praznika prihaja gledališka skupina iz Murske Sobote
Tokrat res republika!
Krstna uprizoritev in svetovna premiera besedila Aleša Nadaia »Tokrat res republika!« je veseloigra na prvo žogo v vzhodnem dialektu, je farsa na trenutno politično situacijo širšega območja in na mentalno stanje Evrope, s prenosom na lokalno (v smislu geografije in dialekta) raven. Gre za odcepitev »Panonske« od Slovenije, predvsem izpod Ljubljane, po vzoru odcepitve Slovenije od Jugoslavije in s tem Ljubljane izpod Beograda. Čeprav struktura teksta spominja na začetek slovenske dramatike z Linhartom na čelu, pa so dialogi zelo sodobni in duhoviti. Predstava je v celoti odigrana v prekmurskem dialektu, polna je duhovitosti in preciznih uprizoritev realnosti, katerim se boste nedvomno nasmejali. Brez skrbi, prekmurščine se uho hitro navadi, za poskušnjo pa tale dialog:
Župan Rudolf: »Oskar, idi rajši po šampanjec! ... No, v glavnon ... Tak san srečen, ka je možna odcepijtef, ka bi te najrajši od sreče gor zdigno ... samo me malo v krijži rejže, pa nemren ... Oskar, ges san dosta premišlavo ... Ges nas vijdin kak eno malo Švico!« Tajnik Oskar: »... Švico ...?« Župan Rudolf: »Ja, man plan! Najprlej se odcejpimo, pa se pridrujžimo Švici, kak njuf zunanji avtonomni kanton ... Ka praviš?!«
Želje in načrti so eno, realnost pa drugo ... Bo deželi Panonski uspelo? ... Živela Republika Panonska!
Igralci gledališke skupine KUD-a Štefana Kovača Murska Sobota so v preteklosti že večkrat dokazali, da so sposobni odlične dramske interpretacije, kar dokazuje tudi njihova uvrstitev na državno Linhartovo srečanje v letu 2014, zato njihove predstave v okviru proslave ob kulturnem prazniku, v soboto, 7. februarja 2015, ob 20. uri nikakor ne smete zamuditi. Prost vstop in glasen smeh zagotovljena, morda pa ne bi škodila še rezervacija sedeža (www.kud-trzin.si).
(bl)
Kulturoskop - Koledarčke iz žepov!				
DATUM	KAJ?	ZVRST	CENA	KJE?
sobota, 17.1.2015, ob 11. uri	KUD Franca Kotarja Trzin/DS Miki miška: PEPELKA (6. ponovitev)	družinski muzikal	5 evrov	KD Trzin
nedelja, 18.1.2015, ob 17. uri	KUD Franca Kotarja Trzin/DS Miki miška: PEPELKA (7. ponovitev)	družinski muzikal	5 evrov	KD Trzin
četrtek, 22.1.2015, ob 19. uri	Kulturni večer TOMAŽ ŠALAMUN - in memoriam	kulturni večer	prost vstop	KD Trzin
torek, 27.1.2015, ob 20. uri	Jan Marincelj: MONGOLIJA S KONJI	potopisno predavanje	2 evra	KD Trzin
sreda, 28.1.2015, ob 17. uri	KUD Franca Kotarja, Mini dramska šola 1 in 2: ANA IN MAČJI STRAH; ŽIVI KIPI	polletna produkcija/ premierno	prostovoljni prispevki; vstop z vabilom	KD Trzin
četrtek, 29.1.2015, ob 19. uri	SLOVENSKO-DALMATINSKI VEČER: Tanja Zajc Zupan, Klapa Gallus, Teja Saksida	koncert	15 evrov za člane KUD 13 evrov	KD Trzin
petek, 13.1.2015, ob 20. uri	KUD Franca Kotarja: SMISU SMISLA (1. ponovitev)	filozofska nadaljevanka	5 evrov	KD Trzin
sobota, 7.2.2015, ob 20. uri	Proslava ob kulturnem prazniku; KUD Štefana Kovača Murska Sobota: Tokrat res republika!	proslava; komedija	prost vstop	KD Trzin
petek, 20.2.2015, ob 20. uri	KUD Franca Kotarja Trzin: ORKESTRACIJA	predpremiera	prostovoljni prispevki	KD Trzin
sobota, 21.2.2015, ob 20. uri	KUD Franca Kotarja Trzin: ORKESTRACIJA	premiera	vstop z vabilom; 8 evrov	KD Trzin
Nakup vstopnic za Slovensko-dalmatinski večer je možen v Pekos pubu, rezervacij zanj NE sprejemamo.
Rezervacija vstopnic za prireditve v Trzinu, ki so v organizaciji KUD Franca Kotarja, je možna preko spletne strani društva: www.kud-trzin.si ali preko elektronske pošte: rezervacije@kud-trzin.si.	bl
Namišljena ORKESTRACIJA
Novi mentor dramske skupine: ŽIVLJENJE!
Leta tečejo in ljudje se velikokrat ozrejo nazaj ter uvidijo, kaj vse so dosegli in naredili. S časom se spreminjajo želje, cilji, zasedbe. Z leti pridobivajo izkušnje, znanje, se izpopolnjuje v vseh pogledih. Vse to se dogaja tudi v jedru domače gledališke skupine.
V sedmih letih človek marsikaj doživi, prav tako kot trzinska dramska skupina, ki raste in raste. Zadnja štiri leta so si izbirali zelo sodobne tematike za predstave in jih odlično udejanili ter interpretirali na odru. Lanskoletna predstava pa je bila s svojo temo brezposelnega človeka prav posebej aktualna. Igralci vsako leto sistematično nadgrajujejo sposobnosti vsakega posameznika, kot tudi generalni princip složnega sodelovanja. Vse to so resnično dokazali v pretekli sezoni z odlično predstavo Samomorilec in uvrstitvijo na državno Linhartovo tekmovanje v Postojni.
Igralska zasedba je s tem seveda dobila potrditev in dodatni zagon, da gre novim izzivom naproti. Vsako leto se je namreč izkazalo, da za njih noben izziv ni pretežak. Želja po napredku
je vzrok, da so letos pokukali še globje kot zadnjih šest let. Ne samo v probleme okoliščin, v katerih živijo liki, ampak v samo jedro človeka, njegove biti, razmišljanja in dejanj. Postavi se vprašanje o ustvarjanju lastnega življenja človeka kot ultimativ-no kreativnega bitja. Tako so se lotili ustvarjalno kompleksnejše zadeve.
V	pripravi, in to z vedno pogostejšimi vajami, je nova predstava Orkestracija, narejena po motivih Jeana Anouilha »Orkester«, Roberta Thomasa »Osem žensk« in avtorskih prizorov igralk ter igralcev v predstavi, v režiji Tatjane Peršuh.
V	predstavi gledalec spremlja deset žensk. Deset popolnoma različnih osebnosti, ki so vse umetnice, ki si ustvarjajo neko namišljeno realnost, v kateri živijo. Pa naj bo zaradi lastne nesreče, problemov, žalosti, kompleksov ali frustracije. Iluzija v obliki sanj, želja, igre vlog ... je kot taka edinstvena človeška lastnost. Seveda pa vse to ne velja samo za ženski spol, saj je tukaj še poželjivi pianist.
Premierna uprizoritev bo v soboto, 21. februarja 2015, ob 20. uri v Kulturnem domu Trzin. Vstopnina bo 8 evrov, obvezna je predhodna rezervacija kart, možna na www.kud-trzin.si. Toplo vabljeni v skromen domači teater z dušo na premiero in ponovitve!
AP
Trzinski rezbarji v letu 2014
Ko prestopimo v novo leto, človek nehote v mislih zaključuje obdobje doživetij minulega leta.
Če izločimo lansko vreme, smo rezbarji povsem normalno preživeli konec sezone srečanj ob torkih in začetek druženja iz 2014 v 2015. Prijetno smo se počutili pod okriljem Turističnega društva Kanja Trzin in z veseljem uživali darilo, to je brezplačno gostoljubje v učilnici tehničnega pouka Osnovne šole Trzin, kamor seveda radi hodimo.
Minulo leto smo uspešno začeli s predstavitvijo na sejmu Turizem in prosti čas na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Po sezonskih druženjih aprila smo, kot doslej že kar veliko let poprej, sodelovali na raznih dogodkih v različnih krajih po Sloveniji z začetkom na Florijanovem sejmu v Trzinu, skupnem vsakoletnem srečanju s slikarji in veziljami v gradu Jable in drugod, kamor smo bili povabljeni. Sam sem se v tem letu na razstavah in predstavitvah družil z ljudmi na 34 lokacijah in s tem odpiral nove možnosti za sodelovanje tudi ostalim trzinskim udeležencem. Morda bi omenil tradicionalno srečanje Pod lipami in Dan rezbarjev v Kamniku, ki se dobro udomačuje. Leto je tako, moram reči, minilo neverjetno hitro. Šolska učilnica tehničnega pouka v šoli Trzin, kjer nas vsako leto z veseljem sprejmejo, se je kot vsako leto napolnila v začetku oktobra s stalnimi in novimi udeleženci, in vsak torek se že na šolskem hodniku zazna, da nam ni dolgčas in da vsi radi hodimo v šolo.
Vsako leto običajno sezono zaključujemo s sodelovanjem na razstavah v božičnem času. Omeniti moram tudi vedno bolj pogosto sodelovanje na velikonočnih razstavah. Ob božičnem
času smo z jaslicami sodelovali na razstavah po vsej Sloveniji /na 17 lokacijah/. Naj jih naštejem vsaj nekaj: Sveta Gora nad Gorico, Jurklošter, Veržej, Sveta Trojica pri Mariboru, Komenda, Črenšovci ... Osebno sem imel v tem letu tri večje razstave v Grobljah, Boštanju ob Savi in Železnikih in sodeloval še na dvajsetih lokacijah. Vedno več imam tudi sorazstavljalcev iz trzinskega kroga, kar je pohvalno. Omenjeni so s svojimi deli vabljeni na razstave tudi v njihovih domačih okoljih.
Ob zaključku starega leta pa se je zgodil še poseben dogodek, za katerega se moramo zahvaliti matičnemu Turističnemu društvu Kanja Trzin in predsednici Jožici Valenčak, ki tako rekoč vse leto živi z nami. Tako smo skupaj v obliki prijetnega izleta obiskali štiri kraje tradicionalnih božičnih razstav, kjer smo bili sorazstavljalci in se prijetno družili na praznik svetih treh kraljev. Tako smo se seznanili z razstavami v Jurkloštru, Sveti Trojici, Veržeju in Črenšovcih. Moram reči, da sem z veseljem opazoval obraze razstavljalcev, ko so na razstavah zagledali svoje stvaritve. Pohvalno je, da smo bili na vseh omenjenih lokacijah prisrčno sprejeti, in tako so se spletle še trdnejše in prijateljske vezi za nadaljnja sodelovanja.
Tudi sam sem hvaležen, da sem takrat na začetku moje javne poti po letu 2000 na izrecno željo TD Kanja in njegove predsednice z veseljem obljubil mentorsko sodelovanje, ki se tako zelo uspešno nadaljuje in ohranja umetnost vrezovanja in vkle-savanja v les, ki je bilo v Sloveniji že od nekdaj prisotno.
Marijan Vodnik mentor
p.s.
Na spletni strani TD Kanja si lahko ogledate fotogalerijo razstav trzinskih rezbarjev v božičnem času.
Kritično oko trzinsko
VARNOST
Kdor živi v Trzinu, lahko opazi marsikaj. Kar nekaj stvari lahko pohvalimo, žal pa moramo tudi marsikaj pograjati. Začnimo najprej s pohvalo. Ob zadnjem sneženju, ki je bilo kar obilno, so bile ceste lepo in dokaj hitro splužene in očiščene, torej je zimska služba v Trzinu delovala zelo dobro. Zdaj pa nekaj cvetk, ki jih mimogrede opaziš, če greš po Trzinu peš. Prva je ob šolskem igrišču, kjer je nekdo podrl kovinsko oviro na pešpoti, ki jo uporabljajo predvsem šolarji in kolesarji. Zdaj so otroci v nevarnosti, saj se najdejo nekulturni vozniki avtomobilov, ki vozijo kar po pešpoti. Roko na srce - večina s svojim avtomobilom ne bi peljala tam že zato, ker so kulturni občani in ker so ležeče ovire neprimerne za vožnjo z avtomobilom. Nekaterim voznikom pa je seveda kulturno vedenje tuje, kar se na ležečih ovirah že pozna, saj so opraskane od avtomobilskih karterjev. Odgovorni morajo kovinsko oviro takoj popraviti in postaviti nazaj. Ob isti poti je nekdo polomil tudi pokrov na lično izdelanem in skoraj novem smetnjaku. Ne vem, kaj ljudi žene k objestnemu vedenju, zagotovo pa ne razmišljajo, kako bi čim prej prišli iz krize. Ob križišču Ulice pod gozdom in Ljubljanske ceste je nekdo podrl prometni znak, ki že nekaj časa leži kar na pločniku. Pozivam odgovorne, da ga čim prej postavijo nazaj za dobrobit najranlji-vejših udeležencev v prometu - pešcev in kolesarjev.
SMETI, SMETI IN ŠE SMETI
Na koncu Kidričeve je nek »vesten občan« odložil smeti ob robu pešpoti, ki vodi v industrijsko cono. Najbrž mu ne bi bilo všeč, če bi te smeti kdo drug odložil na njegovo dvorišče. Kup nesnage je v posmeh nekaj metrov naprej postavljeni tabli, na kateri piše, da Tr-zinci ne smetimo okolja. Prav tako je v kanalu na koncu Kidričeve pred rešetko polno smeti in vej, ki bodo kanal ob močnejšem dežju zamašile. Zato pozivam pristojne, da to čim prej očistijo. Na vseh pločnikih je tudi polno ogorkov, ki jih nevestni kadilci mečejo kar po tleh in s tem dajejo »odličen« zgled mladim na-dobudnežem. V Švici je za tako dejanje kazen 500 evrov, če pa nimaš njihovega državljanstva, pa ga želiš pridobiti, lahko zaradi tega zavrnejo prošnjo. Tudi pri nas bi morala redarska služba nekaj narediti na tem področju, ne pa samo nadzirati mirujoči promet.
Na pločnikih pa ne najdeš samo ogorkov, ampak tudi precej pasjih iztrebkov, ki jih nevestni lastniki za svojimi ljubljenčki ne počistijo. Tudi tu bi se morda našla »tržna priložnost« za redarsko službo, mogoče bi tako lahko celo nekaj denarja za svoje plače dodatno »pridelali«.
V Trzinu bi lahko z malo dobre volje vsi prispevali k lepšemu in čistejšemu okolju. Živimo v tem kraju, čim manj ga bomo zasvi-njali in čim bolj bomo poskrbeli za svojo lastno varnost in varnost soobčanov, tem lepše nam bo.
Tekst in foto: ZMAK
Čistoča je tudi pomembna
V	novembrskem Odsevu sem zapisal nekaj pomembnih vprašanj, ki jih bo v prihodnosti potrebno v Trzinu reševati. Ne pozabljam tudi na vsa preostala vprašanja, ki sem jih že zastavljal v več drugih Odsevih poprej. Ena od teh je varnost, h kateri spada tudi naša urejena okolica, med drugim ekologija. Njenega pomen se zaveda vse več občanov, ki so zgroženi nad posamezniki, ki jim je vseeno, kako se vedejo in kakšna so njihova ravnanja.
V	torek, 3. decembra 2014, sta me poklica dva zaskrbljena občana, da je pred njihovimi domovi v zabojnik za embalažo in ob njem neosveščen občan odložil smeti in kosovne odpadke (talna obloga, filc), kar v ta zabojnik resnično ne spada. Ne glede na to, da nisem zadolžen za reševanje podobnih problemov, sem vesel, da so me ljudje prepoznali kot človeka, ki se zavzema za red in pravico v našem kraju; zato sem se odzval in se odšel prepričat, kaj je klicatelja tako razburilo.
Ob Lobodovi ulici 8 v Trzinu so nameščeni večji zabojniki, namenjeni stanovalcem petih stanovanjskih enot za odlaganje od-
padkov, vendar se v njih znajdejo tudi odpadki, ki jih prinesejo od drugod. To se je zgodilo tudi tokrat, in resnično je bilo dokaj grozljivo videti vso nesnago ob zabojnikih. Razburjena stanovalca sta poklicala tudi Komunalno podjetje Prodnik, naj kaj ukrenejo, da se podobni primeri ne bi več dogajali. Zagotovili so, da bi z veseljem pripeljali še več zabojnikov, vendar stanovalci, ki jim bodo poslali račun z višjim zneskom, verjetno ne bodo s tem zadovoljni. Mogoče bi bilo smiselno ob zabojnikih izobesiti ob-vestilno tablo, katerim stanovanjskim enotam so zabojniki namenjeni, saj tako ne bo dvomov za nevedne, da to ni ekološki otok za vse stanovalce Trzina.
Komunalno podjetje Prodnik je že naslednjega dne odpeljalo nesnago, za kar jih moramo pohvaliti. Ob pohvali pa moram tudi omeniti, da občane in občanke Trzina večkrat slišimo, da bi morali delavci komunalnega podjetja Prodnik s seboj voziti tudi metle in smetišnice ter po praznitvi zabojnikov za seboj tudi pospraviti. No, za čistočo ob svojih domovih pa moramo poskrbeti predvsem sami občani in občanke Trzina. Ta dobronamerni nasvet vsem, podjetju Prodnik in nam, je zagotovilo za še lepši Trzin, ki je naš dom.
Zoran Rink
Novoletna zimska pravljica na dveh stolih
-:m
Sprehod po trzinskem gozdu med novoletnimi prazniki je bil povsem zimski. (Foto: T.M.)
Hopla, pa smo noter, kje drugje kot v novem, 2015-tem letu. Prehod iz starega v novo leto je bil v znamenju zime, začelo se je s snegom in nadaljevalo z mrazom, po enoletnem premoru je proti koncu praznikov na veliko veselje trzinskih drsalcev in hokejistov pomrznil tudi Frnihtov bajer. A še preden smo vsi spočiti in zbrani sedli v šolske klopi in na službene stole (nekaj tudi v fotelje ...), je karavanški fen v manj kot dnevu odpihnil vse, kar je dišalo po snegu ali bilo videti zimsko. Začetek letošnje zime je bil enak spodaj in zgoraj, saj so bile snežne padavine hkrati na obeh nivojih, ker je polarni mraz preplavil celotno prizemno plast ozračja. Zdi se, kot bi hotela tudi letošnja zima sedeti hkrati na dveh stolih, vendar se ne more odločiti med belim in zelenim. S tem pa nima prav nobenih težav naš nekdanji župan, ki bi želel biti po novem tako državni sekretar kot tudi občinski svetnik. Ker pa imamo tudi na tem področju zakonodajo, kjer ne piše črno na belem kaj, kako, kdaj in kdo, si je moč posamezne člene tudi v tem primeru razlagati na različne načine ali pa pomagati z ustreznim pravnim mnenjem. Če smo bolj natančni s tistim, ki najbolj ustreza, v kolikor pa takega ni, pa nam še vedno ostanejo glasovi občinskega »parlamenta«. V skrajni sili tudi še ustavno sodišče; vse za ljubi kruhek ...
Še dobro, da sedenje in posledično gretje dveh stolov ne vpliva na globalne podnebne spremembe, katerih vplive smo lahko občutili tudi zadnji mesec minulega leta in vse leto 2014. Za hip se pomu-dimo pri prvem: december je bil v stilu celotnega lanskega leta spet opazno pretopel, na širšem območju Ljubljanske kotline tretji najtoplejši od sredine minulega stoletja. Pretopel je bil kar za do 3 stopinje Celzija, zato so prevladovali nadpovprečno topli dnevi. Prva ohladitev nas je zajela ob koncu prve tretjine meseca, a se je povprečna dnevna temperatura spustila pod dolgoletno povprečje le v visokogorju. Izrazitejša in močnejša je bila »pobožična« ohladitev, ki
nam je prinesla tudi 26 cm snega (28. decembra zjutraj). Padavinsko nismo dosegli dolgoletnega povprečje, kar pa ni motilo, saj je večina predhodnih mesecev poskrbela za obilne vodne zaloge. Za desetino podhranjeno je bilo tudi trajanje sončnega obsevanja. Bolj zanimiva pa je seveda vremenska statistika za leto 2014, ki je bilo leto vremenskih rekordov. Izmerjene temperature so bile najtoplejše v zgodovini merjenja (preglednica), posebej opazen je dvig temperatur od konca 80-ih let 20. stoletja. Zahvala gre zlasti januarju, ki je bil za skoraj 5 stopinj Celzija toplejši od povprečja. Visoke povprečne temperature so bile predvsem posledica razmeroma toplih noči, saj so bile te bolj oblačne in se zato ozračje ni tako ohlajalo.
Lani je padlo tudi veliko padavin, v Ljubljani kar 1850 litrov na kvadratni meter (skoraj 500 litrov več od dolgoletnega povprečja), nekaj malega več padavin je bilo le leta 1965, največ pa 1937 (kar 2379 l/ m2). V Domžalah je bilo kar 181 ali skoraj polovica dni v letu s padavinami nad 0,1 mm! Velika količina padavin je povzročila škodo tudi v kmetijstvu in gozdarstvu. Začelo se je v gozdovih s februarskim žledom, nadaljevalo pa na poljih in v vinogradih. Vinogradniki so imeli zaradi gnitja grozdja visoke stroške pridelave in manj pridelka; slednji je bil tudi manj kakovosten. Pridelek poljščin je bil zaradi na-močenosti tal marsikje slabši. O poplavah smo pisali že med letom, Trzin so na srečo le »oplazile«, bomo pa čutili njihove posledice še najmanj vse letošnje leto. Ker je v tleh voda namesto zraka, rastline v takšnih razmerah ne morejo uspevati. Prek zime pa je majhna verjetnost za osušitev njiv. Tako vinogradniki kot hmeljarji so imeli visoke stroške pridelave zaradi preprečevanja bolezni. Suh je bil le marec (itak, saj mu pravimo sušec ...), zelo mokri pa januar, februar in september. Veliko moče je bilo tudi v poletnih mesecih in novembra. Na širšem območju Ljubljane so bili pretopli prav vsi meseci: januar za več kot 6, marec in november za več kot 4, februar, april, oktober in december pa za več kot 3 stopinje Celzija. Poplavam konec oktobra in v začetku novembra je botrovalo tudi toplo morje, in ko smo že ravno na Obali, omenimo, da je obilno deževje odplaknilo tudi vso tamkajšnjo sol (leta 2012 prek 5000 ton). Lansko leto je prineslo rekordno visoke temperature tudi več evropskim državam. Za Francijo je bilo leto 2014 najtoplejše od leta 1900, v Veliki Britaniji pa od leta 1910, najtoplejše je bilo tudi v Nemčiji. Osem let z najvišjimi temperaturami se je v Veliki Britaniji zgodilo po letu 2002, 15 najtoplejših let v Franciji od začetka 20. stoletja pa najdemo med zadnjimi 25 leti. Še pred dokončnimi uradnimi podatki je Svetovna meteorološka organizacija že ob koncu lanskega leta sporočila, da se bo leto 2014 v meteorološko zgodovino najverjetneje zapisalo kot eno najbolj vročih, če ne kar najbolj vroče doslej. A ni vrag, da ne bomo vsega tega preživeli tudi trdokožni Trzinci in še naprej občudovali prav vse dni v letu, ko se postopoma prav vsak dan proti večeru stemni vse do nižin.
Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik
POSTAJA
Padavine december 2014
(v mm oz. l/m2)
Padavine leto 2014
(v mm oz. l/m2)
Povprečna letna temperature zraka v Ljubljani med letoma 1876 in 2014 (v °C)
Trzin
67
1834
Grosuplje
68
1714
Domžale
69
1704
Radomlje
69
1612
Ljubljana Bežigrad
88
1850
Moste pri Komendi
97
1907
Topol pri Medvodah
103
2402
Brezje pri Tržiču
110
2137
Letališče Brnik
116
1894
Vrhnika
152
2047
Preglednica: Mesečna količina padavin decembra in v letu 2014 na širšem območju Ljubljanske kotline (Viri: ARSO, Slovenski meteorološki forum, Vremenski forum ZEVS, trzinski Vremenko).
_i
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA
www.gssrm.si
!VrvtHym z modrostjo, v sCogi z mladostjo.
Gimnazija Ekonomski tehnik
(novo: Športni management)
Predšolska vzgoja Izobraževanje odraslih
......-
GIMNAZIJA IN SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK
Vabljeni na informativne dneve v petek, 13.2.2015, ob 9.00 in 15.00 uri ter v soboto, 14.2.2015, ob 9.00.
jar ! i»«.*-"	Biiaf
Ste kdaj razmišljali d ^^
- ali je tiskovina, ' - <n>- ki jo držite v rokah j^JT -M»
okolju prijazna?
S sodelovanjem z nami je odgovor na to vprašanje zagotovo (lahko) pritrdilen.
Grafex agencija | tiskarna se zaveda pomembnosti skrbi za okolje, zato smo pred kratkim pridobili certifikat FSC.
Ustanova Forest Stewardship Council (FSC) je neodvisna, nevladna, neprofitna organizacija, ustanovljena za spodbujanje odgovornega gospodarjenja z gozdovi po vsem svetu. S to pridobitvijo želimo sporočiti, da se zavzemamo za varovanje okolja in ta načela želimo posredovati tudi vam dragi naši kupci in partnerji...
Torej na kratko - izdelki (tiskovine), ki so nastali v našem podjetju in nosijo oznako FSC zagotavljajo, da prihajajo iz gozdov, kjer so izpolnili socialne, gospodarske in ekološke potrebe sedanjih in prihodnjih generacij.
Samo nekaj razlogov ZAKAJ sodelovati z nami:
•	izdelki s certifikatom pridobijo na dodani vrednosti in kakovosti
•	zvišanje dobrega imena (goodwill) podjetja
•	mednarodno prepoznavnost
•	prispevek k zaščiti gozdov, ki je merljiv itd.
Pokličite nas ali nam pišite na spodnji kontakt in pripravimo vam konkretno ponudbo ali vam odgovorimo na morebitna vprašanja!
# grafex
agencija | tiskarna prijazni s časom
041617927 www.grafex.si