Leto LXXV_ št. lo^ LjnMjana, četrtek 7* maj« 194a-XX 40 UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCTNIJEVA ULICA 3 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 6.— lir, za Inozemstvo 15.20 Ur izključno zastopstvo sa o^iase iz Kraljevine Italije in inozemstva Ima Računi pri postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza italiana ed UMOVE PITOBMCITA IT4IJAKA S. 4« MILANO LJubljana Štev. 10-351 estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A.. MILANO. Znova bombe na Malto En „SpitHre" sestreljen nad otokom — Peščeni viharji v Cirenaiki tpsivni f*tan Italijanskih Oboroženih Sil f Italijanski in nemški letalski oddelki «*n je obja\U 6. maj.-* nailcdnje vojno poročilo Št- ?04: Na eir#*naiikcm boji«Vn >*o p<-^«'« ni \ih.irji omejili delovanje na nheh straneh. nndn!y-vali v zaporedni h valovih bombardiranje pomorskih oporlftr in lftaliAč na Malti. \»-:nšKi l«>\ ri so •i'Mrelili letalo tipa Spit- iin\ Bitka nsšiicev v Kanalu Več angleški* rusilcev poškodovanih — Na vzhodu obnovljena zveza z važnim, več mesecev izoliranim oporiščem Iz Hitler j« v« zi* irlnvnejra stana. 7. rr Vrhovno pove'.jni'tvo nemške vojske je objavilo včeraj naslednje poročilo: Na vzhodu **> bili naši najri ii ii«pe*ni. Ver kr:-.jevnih napadov so\ražnik.i je bilo odbitih. V sfernem ndsekn vzhodne fronte so uemškt č. :e v drznem, po načrtu pripravljenem napada vzpostavile zvezo z važnim oporiščem, ki ?a je M>vražtiik obN"|il. r«»-sadk;i *• i ii;iiriM-i pn«| poveljstvom 5«*-neraln«s:i majorja Sehorerja ne je od 21. januarja 19 H v hudih obrambnih bojih upirala t odlično hrabrostjo mnojroštovil nim na;i:i f«»m sovražnikovih sil, ki -0 bil.1 v premoči. V Petrojrradu so nastali med obstreljevanjem oboroževalnih tvornic dolgotrajnr požari. V zaledju vzhodne fronte so bile uničene na raznih mestih oborožene noljše\:ške tolpe. Boji na Laponskem In na fronti ob Mur- mansku se nadaljujejo. Po zavrnitvi itfns-nikoiih napadov ho prešle nase čete \ mno-irih mestih v protinapade. Po j na 1< tata so z dobrim učinkom bom-bardi* i'i vojaške naprav« v Sevastopnlju, na polotoku Koren in v kavkaskom zaledju. V severni Afriki je bila na obeh straneh r.aradi trajnih peščenih viharjev le manjša i/\ rur.išl. a «1» lav nos t. Napadi na La Vallotto in na letališča na otoku Malti so se nadaljevali z dobrim uspehom. V noči na 5. maj so prešle v Kokavskem prelivu nastopajoče lahke pomorske sile v borbo s petimi angleškimi ruftilci. izmed katerih so bili nekateri poškodovani s topniškim ognjem. Lahka nemška bojna letala so včeraj uspešno napadla železniške in tvorniške naprave v angleškem mestu Folkestone. Angleški bombniki so podvzeli v noči na fi. mai breznačrtne motllne polete nad južno Nemčije. Posamezne na manjša mesta in podeželske občine odvržene bombe so povzročile manjšo škodo. Nočni lovci in protiletalski topovi so sestrelili 3 napada-jt»f"e boinbnike. Poročnik Koppen si je priboril včeraj na vzhodni fronti 85. zmago v zraku. Priznanje italijanskim bojevnikom Nemški list o uspehih italijanskih divizij na vzhodnem bojišču Berlin. 7 maja s. »Deutsche ATIncmeine Zeitung* je objavila članek svojega rimskega poročevalca pod naslovom »Italija in vzhodno bojišče« V njem pravi* Naravna bojišča za Ital'jane so taka. kakor na primer Sredozemsko morje in Severna Afrika. Bilo bi pa vendarle napačno meniti, da smatra italijanski narod protiboljševiško fronto za bojišče vzporednega značaja. V I talil: so vsi prepričani, da je borba proti Ru^v odločilnega pomena Poročevalec v članku opozarja da je sodelovanje v borbi proti boljševizmu povsem naravni faktor v deželi, ki se je. kakor je Hitler deial pod vodstvom mc^a. izbranega od usode, kot prva v Evropi dvign la proti komunizmu in se osvobodila boljševizma Clankar nato opozarja na izredno v«»l:k prispevek italijanskih divizij, ki operirajo v Rusin za stvar zmage. Italijanskim silam je bil na vzhodnem bojišču zaupan nad vse važen odsek, na katerem so vztrajale kljub silnemu mrazu ki je segal od 35 do 40 stopenj pod ničlo, kljub hudm nevarnostim in nezaslišanim naporom. Italiiansk-" vofeikfL poudaria poročevalec, so vzdrža'i neprestane i oke napade jakih sovjetskih sil, k so besno navalile na po^toianke na katerih je bila včasih le peščica liudi. Italffanakl voiaki so "im prizadejati celo vel Ve izerube Ber-salieri. oddelki pehote in črnih srair s< ce borili z enako vztrai-iostjo in enskim pogumom, kakor nemški tovariši ter se niso n"koli niti za ned nmakn'Ti Hitler je hotel poudariti to dei<=tvo tud? v svoiem zadnjem govnm. ko ie noOBOfU na sodelovanje bc^pv o«: na bofffti. Z vzhodne fronte. 7 mata. s. Na enem izmed odsekov italijan3keg-a ekspedici;- skega zbora r Rusij!. je sovražna skupina po silni topniški :n mornarski pripravi v noči na 5. t. m. napadla neko italijansko prednjo postojanko in jo skušala premagati. Zanašala se je na temo in presenečenje. Nagla reakcija italijanskih čet. ki so prešle takoj v protinapad, je prisilila Sovjete k umiku. Prizadejane so jim bile znatne izgube. S finskega bojišča Helsinki. 7 maja. s Na fronti v Vzhodni Karekji so boljševiki pri Louhiju ponovno napadli z večjim, silami in jim ie uspelo prodreti med finske pozicije. Pri finskem ■ .napadu je bil del teh čet uničen. Na bojišču je obležalo 300 mrtvih. Istočasno so finske čete izvedle protinapad na vsem odseku :n uničile pratež sovražnika. Od 24. aprila dalje so Finci in Nemci v tem odseku odbil nad 100 napadov, v katerih so boljševik] izgubili več tisoč ljudi Treba je tudi upoštevat: izredno hude izgube, ki so jih prizadejali topništvo in r^rnšk; strmoslavci sovjetskim oddelkom. Finske letalske sile. ki operiralo v južnem delu karelske fronte so povzroč le po/are v sovražnih taboriščih in so pognale v zrak neko municijsko skladi.šče. Potopljen angleški rušilee Rim. 7. maia s. Angleška admiraliteta je obiavila. da je bil potoDlien rušilee -JnftBinr »Jaeusr* 1e bil 1690-tonski rušilee ki je bil oborožen s 6 topovi do 120 mm. s 4 protiletalskimi tooovi po 40 mm. 8 strojnicami in 10 torpednimi cevmi. V mimem času je njegova posadka štela 183 ljudi. Obnova v Dalmaciji Rim. 7. rr.aia. s. Duee je snrejel guvernerja Dalmacije Eksc Bastianinija. "ki mu je obširno poroča! o političnem, upravnem in gospodarskem položaju v vseh treh dalmatinskih pokra^naH- V zadnjem času se je ta položaj razvil odločno v smeri normalizacije življenja in dela na vseh področjih. Japonska diplomata pri Duceju Rim. 7. maja, s. Duce je snreiel brigad- nes\q generala Banzaja japonskega vojaškega BtSeJa in načelnika janonsfce vojaške misi e v Berlini. Sestanku je prisostvoval tudi iar»-n=ki ■ uJ«WM ataše v Rimu polkovnik šimizii. Duce je visoka japonska oficirja pridržal v prisrčnem razgovoru. Smrt fašističnega generala Rim, 7. maja. s. Včeraj je umrl v Rimu general Armijskega zbora Aleksander Trr»d"ti P~k--ri ereneral -e bil v Času od 1925 do 1P35 nodpovelinik Glavnega stana Fašistična milice. Sodeloval je že v vojni 1915—1918. ter se je odlikoval v borbah na visoki planoti Astaeu Po rmael pri Vittoriu Venet« je s prvimi italijanskimi četami nrisnel v Trieste, kier je csta.1 do leta 1920 Tedaj se je umaknil iz aktivn-? vtraške službe. Kot pristaš fašističnega pokreta se je udeležil ekspedicije akcij- ' skih oddelkov »Volkov sv. Justa«. Udele-! žil se je pohoda na Rim Leto dni pozneje j je postal fašistični generalni konzul in poveljnik tretjega okrežja Ornih srajc. Pred sedmimi leti je po vel-"e val 4. diviziji Črnih srajc v vzhodni Afriki. Sodeloval je v borbah pri Ambi Aradamu. v bitki pri En-terti in pri zasedbi Ambe Alagija. Za fašistični pokret in se posebej za milico si je pridobil velikih zaslug. Duce jc poslal njegov; družini izraze svojega globokega 9CŽalja. Zbor Zveznih tajnikov Trieste. 7. maja. s. Včeraj zjutraj se Je Podtajnik Stranke Farnesi sestal z Z ez-: nimi tajniki iz Triesta, (Jorizie, Fiume, Pole :ti Ljubljane Poklonili so se pred spomeniki padlih. Pokrajinski prvaki so obširno poročali o političnem, organizacijskem in gospodarskem položaju in podčrtali zavestno disciplino ln trdno vero prebivalstva. Podtajnik je sporočil posebna navodila tajnika P NT glede pomoči borcem in njih družinam in glede drugega ; delovanja fašističnih organizacij. Zaklju-' čil je z besedami, da mora narod v okvi-I ru teh organizacij živo občutiti edini imperativ stranke- »Vsi in vse za vojno in za zmago!« Podtajn k je naposled ir javil, da ie ponosen na to. da ljudstvo v svojem patriotičnem občutku in v skladu s fa-sističnimi tradicijami ter zvesto Duceju t bolj kakor kedaj prej dokazuje s krvio I svoiih junaških sinov in z odporom na notranji fronti svojo voljo do zmage nad slehenvm sovražnikom. Iz vojne izvira %e večja vnema in še trša neizprosnost da lahko opravlja svo>e dolžnosti po volj: šefa fašistične revolucij* Fašistična kodifikacija italijanskega prava Sprejem pravnikov, ki so sestavili nove zakonike, pri Ducefn Spomenica pravosodnega ministra Grandija Kim, 7. maja. s. Dure je sprejel pravnike, ki so sodelovali pri reformi zakonikov. Sprejema so se udeležili visoki uradniki, vseučiliški profesorji, ač/okati in senator]1 ter Cnifr odličniki, katerih jc bilo ekupaj 156 Pravosodni minister Grandi je Duceju prečital spomenico, v kateri je med drugim poudaril, da je ministrstvo opravilo svojo nalogo po njegovih smernicah za refoimo zakonodaje v duhu fa-šističnli institucij. Po 27 mesecih priprave in studija, je bilo delo opravljeno. Pravosodni minister je na.štel vse zakonike od leta 1939. ki urejajo r?lotno pravno življenje Italije. Pravosočni minister se je zahvalil svojim prednikom, ki so skrbeli za kodifikacijo, kakor tudi vsem ustanovam in celotnemu italijanskemu sodništvu, ki je pri tem delu sodelovalo. Minister Grandi je govoril o posameznih fazah reforme. Piva knjiga civilnega zakonika je bila objavljena že za časa njegovega prednika. Grandijeva naloga je bila v glavnem reforma onih delov zakonika, ki so vsebovali ureditev gospodarskih odnosov in pomorskega trgovinskega prava. Zakoniki so se morali prilagoditi novim pogojem italijanskega življenja. Stara zakonodaja se je morala prilagoditi etničnim političnim, socialnim ln gospodarskim načelom, ki urejajo danes novo življenje italijanskega naroda in katerih najvišja sinteza je karta dela. Zveza med karto dela in novim civilnim zakonikom se je uveljavila v celoti. Z združitvijo civilnega zakonika s trgovinskim je bila odpravljena avtonomija poslednjega, ker je bilo vse narodno gospodarstvo uvrščeno v korporacijsko organizacijo. Delo predstavlja zdaj sestavni in bistveni element zakonodaje. Ves zakonik preveva duh solidarnosti, ki spravlja v sklad razne individualne interese za dosego višjih smotrov naroda. Civilno kodifikacijo kakega naroda je smatrati za merilo njegove civilizacije, za zrcalo idealov in petreb naroda v določenem času in v zgodovini. Novi civilni zakonik predstavlja politično zavest italijanskega naroda v novem stoletju. Hoteli smo. osloniti novi zakonik na glavne temelje življenja posameznikov in države. K tradicionalnim poglavjem civilnega prava se pridružuje danes poglavje, ki prevladuje vse druge ln ureja delo. ki je čisti Izraz civilizacije današnje dobe in ki ščiti pravico posameznika, ki dela in proizvaja v interesu naroda. Prvič se je zgodilo, da je bilo delo uvrščeno v civilno zakonodajo naroda kot ognjišče vsega, prava, kot gibalno središče državljanskega življenja. Z novimi zakoniki se je fašistična Italija postavila v prve vrste pred vsemi narodi sveta. Ponovno nakazuje pot in odkar se je povsod pričela revizija moralnih, politič- nih in socialnih vrednot, je Italija prva dala civilno zakonodajo novemu stoletju. >Ta mesto »-državljana v smislu prejšnjih ideologij in doktrin : smo postavili v rimskem smislu aktivnega člana politične skupnosrt z. natančno določenim položajem glede družine in države. Civilni zakonik dobiva s tem zopet pomen, ki ga je imelo v Rimu civilno pravo kot ^jus proprium civitatis:. V m i mi dobi ste Duce utrdili vojaške i kreposti italijanskega naroda in °ra pripravili za borbo, ki je bila blizu in ne- j Izogibna. Ko smo zadnja tri lota v tišini pripravljali nove zakonike, je bila naša misel s'.alm posvečena vojakom Italije. J ki se junaško bore in žrtvujejo življenje i na bojiščih za obrambo domovine in civi-j lizacije. katero so nam dali naši očetje *n I katero smo mi delžni obnovljeno ln povečano izročiti našim sinovom. Ducejev govor Vzakonjene revolucionarne stvaritve — Zakoniki XX. stoletja — Priznanje sodnikom in odvetnikem Duce je nato tako-le odgovoril: Tovariši! Malo imam dodati k izčrpnemu govoru tovariša Grandija. Hotel sem vas sprejeti po končanem delu in vam povedati, da »te bili pod stalnim vodstvom ministra zvesti tolmači mojih navodil. Moja navodila so hila v tem. da sem končno hotol dati italijanskemu narodu nove zakonike, ki naj bi bili najbolj stvarni pravni izraz našega časa v smislu doktrine in akcije. Zakoniki niso novi samo zaradi tejja, ker nadomestijo stare, temveč zaradi t*»g» ker vsebujejo novosti, ki jih zahtevajo 20 let fašistične zgodovine in pogoji sodobnega življenja. Tovariš Grandi je plemenito omenil ministre, ki so delali pred njim in priključujem se njegovi misli. Omenil je tudi vse tiste, ki so z njim tri leta vneto sodelovali. Novi zakoniki so torej [>Iod stalnega dela več tisoč ljudi, ki so delale za skupni smoter. V civilnem zakoniku so vsebovane in hotel bi reči posvečene naše premise tn naše revolucionarne ustvaritve, s katerimi so postali ti zakoniki zakoniki dvejsetega stoletja. Vsi, ki so prispevali svojega duha in svoja izkustva tej veliki zgradb*, ki dela čast Italiji in ki je že vzbudila živo zanimanje preko mej. imajo pravico biti ponosni in imajo pravico do hvaležnosti naroda, ker so dali pravici osnove, norme in orodje za njeno vsakdanje izvajanje. Zdaj, ko so zakoniki ustvarjeni, gre za njih Interpretacijo in izvajanje. Italijansko sodstvo je že pripravljeno na to nalogo. Ponovno in to ne bo zadnjikrat, moram pohvaliti italijansko sodništvo. Italijanski sodniki so za narod zbor neoporečnega prestiža in zaupanja. Nove norme postopka, ki so bile obnovljene in poenostavljene in reforma sodnega reda, bodo po doseženi zmagi, ko se bo vrnilo v urade več sto sodnikov, ki so zdaj na bojišču in od katerih so mnogi posvetili s krvjo svojo ljubezen do domovine, stopili v polno velj:i\o in zagotovili v vsakem pogleču natančno, stroge, človeško in zaradi tega rimsko iz-1 vajanje zakonikov. K temu delu se bo gotovo pridružilo tudi delo odvetnikov. Hili so trenutki, ko ta stalež v splošnem ni bil na dobrem glasu. ; To je bila doba parlamentarnega politikantstva. Tako vrednotenje pa je bilo popravljeno, kajti onib časov ni več in se ne bodo nikoli več povrnili. Odvetniki skoraj v celoti služijo režimu, sodelujejo v vojni in zaradi tega vem gotovo, da bodo italijanski odvetniki, kakor je treba, dragoceni sodelavci sodnikov v poslanstvu, ki ga lahko imenujemo sveto. Podajam, da se morajo zakoniki razkriti in spoznati ter komentirati. Nekateri mislijo, tla čitanje zakonikov nI zabavno. V življenju je treba opravljati predvsem stvari, ki niso zabavne, teda čitanje zakonikov je zelo zanimivo in dobro je, da večina državljanov spozna m«*jo med dovoljenim in nedovoljenim. Potrebno je predvsem, da čitajo zakonike fašisti, da spoznajo, kako je bila v njih naša doktrina Volmačena in kako je v njih v nekem smislu nesmrtna. To je ena Izmeti nalog, ki jo nalagam nacionalnim ustanovam fašistične kulture. Tovariši! Novi zakoniki so Imenovani Mussolinijevi in sprejemam to imenovanje v smislu, da so to zakoniki revolucije fr-nih srajc. Dovršeni so bili v svetovni vojni in so tudi oni pogoj in jamstvo za zmago. Navdušena manifestacija jc sledila Du-cejevem govoru. Duee je nato srrejel v posebni avdijenci '■ v spremstvu pravosodnega ministra prav-j nike, ki so predsedovali pododborom, ki I jim je bila poverjena izdelava načrtov raz-I nih delov nove kodifikacije. Predaja Corregidora Na otoku, ki zapira Manilski zaliv, je bilo 8000 Američanov Šanghaj, 7. maja. d. Iz Melbourna javljajo, da je danes avstralski glavni stan službeno objavil, da se je trdnjava Corre-gidor v Manilskem zalivu predala Japoncem. Buenos Al res, 7. maja. s. Ameriško vojno ministrstvo objavlja, da so se ponoči japonske čete ?t1----Corregidorjo. Buenos Aires, 7. maja s. Iz Washingto~ na poročajo, da je bilo v Corregidoru ob predaji rudi 3500 mornariških strelcev in mornarjev, ki so tja pribežali s polotoka Bataana. Izgube ameriške mornarice Buenos Aires, 7. maja s. Ameriško vojno ministrstvo je objavilo, da sta bili v vodah ob Corregidoru potopljeni dve ameriški topničarki in 3 vlačilci min. Berlinski komentarji Berlin, 7. maja. s. Kapitulacijo Corregidora označuje berlinski tisk kot novo japonsko zmago, ki bo vplivala na razvoj položaja na pacifiškem bojišču, in za novo hudo lekcijo Američanom, ki spoznavajo posledice politike, s katero je Koo-sevelt zavlekel narod v nevarno ali celo smrtno pustolovščino. Prav zadnje dni so se razni ameriški listi zopet trpko in razdraženo izražali o Kapitulaciji Bataana, a so izrazili upanje, da se * žalostna drama € ne bo ponovila v prnaeru Coregidora in da ameriško poveljmštvo vsaj to pot ne bo pustilo tamkaišnjih ameriških čet brez učinkovite pomoči. »Borsen Zeirung« podčrtava, da Je bil Corregidor silna trdnjava, ki je imel* najmodernejše obrambne naprave in trdnjave, tako utrdbe v skalah, čeri, ki so se dvigale iz morja, ogromno število topništva in obširen sistem prehodov in podzemskih skladišč. Bujna tropična vegetacija je vojaške naprave čudovito akrivala. V dni rezervoarji iz krajevnih virov so bili zadostni in so zagotavljali pitno vodo za mnogo mesecev garniziji, ki je štela najmanj 8000 ljudi. Padec zadnje angleške Inke v Birmi 7. maja. (Domet). Japonski glavni sile, ki operirajo na bojišču v Birmi, po zlomn sovražnikovega odpora zavzele leta-llftče Akyab, ki leži na meji med Birmo in Indijo. Mesto je bilo v ponedeljek trdno v japonski nosesti. Akyab je zadnja luka v Birmi, ki je doslej še služila britanskim silam za oskrbo. Tokio, 7. maja. s. Listi pišejo, da je bila z zasedbo Akijaba odpravljena anf»lc;ka oblast v vzhodni Birmi. Operacije o»b mevah Junana ptoti silam čungk!n>ke vlade, k) jih sestavlja 6. armada rz dveh divizij ki sta bili že decimrrani v preHoj:h bitkah, ie treba smatrati za običajne očiščevalne akcije Akijab ie bilo zadnje operišče. ki so ga držali Angleži v tem važnem vojnem sektOT- ju. Od CidgangB ic mesto oddaljeno komaj 30 km in je važno križišče prog v Dako, Asam m Kalkuto. S padcem Akijaba se jc pričela ofenziva proti indijskemu im*»eriju. Japonske letalske operacij e na Kitajskem Tokio, 7. maja. s. Japonska mornariška letala so v zadnjih dneh bombardirala sovražni letalski oporišči Jušan in Cučov. Velike skupine mornai j^ldli bombnikov so posebno hudo razdejale letališče v Čučo-vu. kjer so bombe porušile 'vojaške naprave in skladišča pogonskih sredstev. Japonska letala so bombardirala tudi Li. šui v pokrajini Cekiang Tokio, 7 maja. s. Doznava se. da so japonska letala napadla Jaangčang ki ie za promet s severno Birmo va/n._> železniško kri/išče v pokrajini Junan Japonci so uničili 9 sovražnih letal, od teh 7 na tleh. Odločen odper Francozov na Madagaskarju Vtchy, 7. maja. s. Svoj glavni napad na otok MadafffKkar so Angleži usmerili na pc/marsko oporišče Die izvrših napad na c*porisce z morja, istočasno pa «o se izkrcali v bližini, da bi mestu prišli v hrbet Največje izkrcan;e se je izvršilo v zalivu Cour-rier. Razume se samo po sebi. da angleški napad na Madacaskar ograža tudi Komorsko otočje in otok Reumon ki leži kakib 200 mrl j od angleškega otoka Sv. Mavric i ja Maršal Petam in admiral Darian sta poslala posebno poslanico četam ki branijo otok. v kateri obsojata novi angleški napad in pozivata prebivalstvo k odporu. Vichy% 7. maja s. Po uradnih vesteh so angleške čete. ki so se izkrcale na Mada-gnsfairjn, naletele na odpor francoskih čet in njih nnpredo'vanje je b:lo včeraj zjutraj zadržano p"ed defenzivnimi napravami v bližini Dicgo Suareza. Srdite borbe se nadaljujejo. Potopljeni francoski vojni ladji Viohv, 7. maja. s. Admiraliteta je objavila: Pri prvem napadu na arsenal v Diegn Suarezu sta bili potopljeni podmornica ^Beveziersz in pomožna križarka ^Bou^ainville«. Posadki obeh ladij sta se skoraj v celoti rešili. Smrtne obsodbe na Nizozemskem Berlin, 7. maja. Kakor poroča agencija >Dienst aus Deutschlandr, je bilo obsojenih na smrt te dni 79 Nizozemcev, članov tajne organizacije, ki Je izvrševala zločinska dejanja proti nemškim okupacijskim četam in bila v zvezah s sovražnikom Nemčije. Sedem izmed njih je bilo pomiloSčenih ln jim je bila kazen spremenjena v dosmrtno ječo, ostalih 72 pa je bilo že usmrčenih. Usti v Haagu pišejo, da so ti drakonski ukrepi pristojnih nemških oblasti popolno-wa upravičeni. Na zasedenem ozemlju je dovoljena samo smrtna kazen, kadar skuša kdo delovati v sporazumu s sovražnikom proti življenjskim interesom Nemčije. (Pic-colo). Žid je delovno obvezni Rim, 7. maja. s. Z včerajšnjim dnem se je uveljavila delovna obveznost za vse pripadnike židovskega rodu v starosti od 13. do 55. leta. Prefekti so prejeli navodila, da izvrSe ta ukrep in izdajo potrebne pozive v civilno delovno službo. Kdor se ne bi odzval, bo v smislu zakona izročen vo-. jaškemu sodišču. Stran 2 »SLOVENSKI NA ROD v četrtek, 7. maja 1342-X3L Štev. f05 Lepa je sončna Gorizia Njeno podnebje je izredno milo in prijetno — To se kaže tudi na ljudeh Gorizia. v začetku maja Sloneč* milina gorizianskega podnebja &e je uveljavila rudi v letošnji, četudi drugod prece; oatri z;mi. Živo srebro je sicer zdrk-nik> ob najhujšem prvtisfcu do 15° C pod ničio, vendar pa je v spk/šnern ▼ zimskih mescih I°41/42 pre"v-!adfan' ?o ŠĆ t: ofeoIMfao gnčev'e in hribovje, ki zavrača severne vetrove, ki b* utegnili uničiti pravljice* o gr/nrianski zimski vremenski milini. Ju?na stran ie odprta, toda tod imajo dostop le tmie Italije, rzvzemsi Benetke s 13° C. pa tudi viSja od p na primer po posebnih opažanjih v Luganu 40. v Meranu 30. v M»>ntreuxu 19. v Gorisa* 35 MUćnih dni. Od novembra do apri!a je v Meranu povprečno 8ne ■■ rili juter več ko v Gorizii. v Luganu celo 10*V V splošnem nam pravi skušn:a. da sta začetek in konec zime v Gori zii milejša ko v Luganu. Meranu rn Moritreuxu. Skoraj brez megle in snega P. '^odejnost gorizianskega podnebja stopnjujejo še nekatere druge vremenske okoliše me. Vetrovnost je namreč tukaj ena-kr-T ■—■< r ;e^.i. Tvzcm* meseca no- vember m december. Najpogostejši je se-verovzhodnik. ki pihlja s planote Tarnova, zlasti v zimskih mesecih. Je čisto lokalen veter in ni prehud. Bu-;a se zAgania čez vrhove Monte Re. Je najmočnejši veter, ki potegne čez Gorizio, vendar pa ne dosega tiste silovitosti, s katero razsaja okoli Trie-sta in F i u me. Tudi glede vi age in vlažnosti je Grv rizia zelo na dobrem. V zimskih mesecih prevladuje umerjeno vlažno podnebje, spomladi, poleti in jeseni pa umerjeno suho. Dežuje razrneroma pogosto, zlasti pozimi, manj spomladi. Zanimivo za Gonzio pa je, da je z dežjem le redko združen rA>čutek hladnejšega ozračja ter da so cestna tla kmalu po dežju spet suha. Sneg se v samem mestu pojavlja zelo redko; kadar pa prispe slučajno do tal. sproti kopni. So pa tudi zime. ko ga prav za prav ni in ko se le v ozračju onažajo drobni, redki snežni kosmiči. Slikovito nesoglasje se ponuja na primer slikarju umetniku ob pogledu na oko1 »ške hribe m vrhove, ki so s snegom pobeljeni, medtem ko ;e spodaj ravnina, ki obkroža mesto, že vsa v pomladnem zelenju in rasti. Pc/sebnost in nedvomno simpatična stran goriz;anskega podnebja ie rudi v tem. da -e zdravju škodljiva megla zeV» redek pojav. So meseci, ko megle sploh ni. Celo v 2TTnskih mesecih so zelo redki dnevi z meglo. 99'« več starčkov in stark Spričo navedenih ugodnih vremenskih prilik so se pokazale blagodejne posledice glede na zdravje m umrljivost prebivalstva- Sicer ne moremo izenačevati ugodnega vpliva, gorizianskega podnebja na člo-•v^ešco telo z zdravilno močio, ki ;o izpri-ftujejo podnebne prilike v Palermu. Men-tonti. Madeiri ali Cairu. Nedvomno p« je. da se v tem okolju očitu jejo prijetni vplivi glede na zrahljano zdravstveno srtanje. Izkazano j«, da izpodbija milina podnebja bolezenske kr.li. ki škodujejo zdravju po »cfleutestih. Zelo poučna so opažanj a pri umrljivosti. V Triesru pride na primer 1 smrtni primer na 20 prebivalcev, v Zari na 2:. v Gor'zii na 34. V tem pogledu prr-kaaa GorizTo le malolcatero mesto, kakor na fekner Innsbruck. kjer pride na 41 prebival- cev po 1 smrtni primer. Umrljivost je tukaj -a z mer orna majhna, prodv&em pri staro* r od 20 do 40 let; po raznh velemestih izkazuje 182^. v Gorizii pa le 145.3. Smotrna . brnni podatki nam razodevajo, da je po blagodejnih podnebnih vplivih v Gorizii .hranjen-h do starosti 9.1 •/• več starčkov in >tark kakor po raznih velemestih. Ob tej pTfliaci naj omenimo Se sodbo /dravn;kov. da e goriziansko podnebje zelo ugfidno pred\-se>m v primer-.h revma t:zma. raznih ne\-roznm poiavov. srčne bo lezni. slabokrvnosti, nagnjenosti k bronh.al-icmu katarju. starcMne oslabelosti itd In sedaj smo v pomladi, k. pa tra:a v Gorizii prav za prav malo časa 2e v za-Jetku maia ie včasih že prehod k poletju. Toplota bo naraščala m bo dosegla svoj konec julij«. Vendar pa ima tudi pet mesecev trajajoče poletje svoje prednosti. Nemalo vročino uoiažujejo namreč redni «'pn: in morski vetrovi v popoldanskih urah. medtem ko pihlja ob nastajajočem mraku z bližnjih hribov hladen vetrič. Blagoslov milega podnebja V navedenih črniteHjih gorizianakega podnebja je skrivnost, blagoslov zgodnje rasti in zorenja. V raisko milem zavetju vremenskih ugodnosti se razvijajo v Gorizii ter pokrajini oolike rasti, ki so onstran Alp. komaj nekaj ur od tod. povsem neznane. Tukaj se veselita kmetovalec in konzument zgodnje zelenjave, zgodnjega krompirja in sadja, ki zori štiri do sest tednov* prej ko v nekoiiko severneje ležečih predelih. Bclnši. grah. cvrtača! Tudi v letošnji izvozni sezoni se obeta živahen eksport prvega pridelka v razne smeri, predvsem v Nemčijo. Kakor v vremen-kcm pogledu, tako bo Gcrizia letos tudi v zgodnji rasti razodela ter izpričala svoj odlični sloves. Hrvatska je izločila židovstvo Protižidovska razstava v Zagrebu — Zakonska ukrepi so odstranili židovski vpliv Zagreb. 5. maja. Poročali smo že. da je bila otvorjena v petek v Zagrebu razstava »2 dje na Hrvatskem«. Razstava nazorno kaže, kako je židovsko razpredeno po vsem svetu in kje so vse njegove korenine. Razvoj in razširjenost židovstva ria Hrvatskem sta na raz,^-*avi točno dokumentirana. Hrvsrtsko židovstvo ?ega 2000 let nazai. Prvi židje so prišli na Hrva*ska tla v prvem stoletju po Kristusu. V poznejš h sto-letjita so prihajali žid je po dveh glavnih poteh na Balkan, prva je vodila preko So-Skoplja in N":ša v Beograd ter d 'ie proti severozapadu na Hrvatsko, druga pa preko hrvatske obale in sicer Dubrovnika fer preko bosan?ko-hercegovinskega primorja Zan miva je ugotovitev, da so prišli preko adrianskih pristanišč šparsk. židje na Balkan in se naselili v Bosni. Razne slike kažejo, kakn se ie Židom posreči o naseliti se na dalmatinski obali. Ker so imeli židje v rokah trgovino z žitom, so lahko z blokado v Dalmaciji povzročili lakoto. Nič boljši niso bili židje v Bosni. Slavoniji ifl ožji Hrvatski. Zato je povsem razumljivo, da se je hrvatski narod opetovano uprl židovskemu jarmu. Zelo zan mi ve so v tej zvezi štiri točke iz zlate bule Andreja IT., čijih smisel je določal nas'ednje anzacijske ukrepe- 1. pre*povei mešanih zakonov med Židi in Hrvati. 2. Izločitev zidov iz državne službe in pobiranje davkov. 3. označba f. dov po njihovi obleki in 4. stalna m budna kontrola nad židi Vidimo, da so bili storjeni že pred 700 leti protižidov^ki ukrepi, soomirijajoči na sedanie protižidovske zakone. Podrobno ie na razstav- pr-^DTsn razvoj židovstva v Bosni in Hercegovini. V Sarajevu |e bil ustanovljen v 16. stoletju ž'-rovsk oftand leta 13R0 pa zgra'ena prva Wf"^*"T prflcaztrje ttftn oHno«; princa Evgena do zidov. V njegovem ospredju sloje židovski problemi hrvatskega življenjskega prostora. Nobenega večjega kraja skoraj ni bilo, kjer bi ne bile ždovske moklnice in židovskega pokopališča, V Zagrebu samem do leta 1781 ni bilo nobenega Žida. Sele s tolerantnim patentom cesarja Jožefa II. so se pojavil; v Zagrebu in leta 1806. je bilo tam že 20 židovskih družin. Sredi preteklega stoletja jih je b:lo že 100. leta 1867 je bila v Zagrebu zgrajena sinagoga. Lani je bilo v Zagrebu 14.000 zidov ali ena tretjina vseh na Hrvatskem biva j oči h. Točne tabele prikazujejo vpliv židovstva na hrvatsko gospodarstvo. V tekstilni industriji so med 15 podjetji štiri največja čisto židovska, v osmih so imeli židje večino delniškega kapitala, v ostalih treh so bili pa v manjšini. Hrvatska ima 196 gradben h podjetij in skoraj vsa so v židovskih rokah. Izmed 19 ravnateljev petih velikih tvrdk je 16 Židov. Usnjarska in kemična industrija ter prevozništvo so večinoma v židovskih rokah, lesna industrija pa povsem. Vseh 426 podjetj je v žiti creskih rokah. Od 56 ravnateljev 23 velikih podjetij lesne industrije je 44 Židov. Tudi obe sladkorni tovarni sta izključno v židovskih rokah. V živilski industriji so med 14 podjetji 4 čisto židovska, v 7 imajo židje večino, v 3 je pa tudi močno udeležen židovski kapital. Filmska in grafična industrija sta tudi večinoma v židovskih rokah. Razstava kaže tudi veliko udeležbo židovstva na hrvatskem tisku in umetnosti E>ržavn; prevrat v aprilu lanskega leta pomeni velik preokret v hrvatskem židovskem vprašanju. Najvažnejši dokument na razstavi je v tej zvezi prikaz protižidov-skega zakona z dne 20. aprila 1941. Ariza-eijski proces v hrvatskem gospcKiarstvu je skoraj zaključen Hrvatska je v en»m letu odstranila dvatisočletno nevarnost ž'-dovstva za hrvatski narod. Pravilnik o poslovanju pokrajinskega odbora CQNI-ja v Ljubljani C'.en 1. Pokrajinski odbor CONI-ja v Ljubljani ima tele naloge: a) sodelovati pri razširjanju in razvoju športa v pokrajini, kolikor gre za organi-zatorično delo; b) sodelovati, da ustreza vsako Športno delovanje zdravim propagandnim vidikom in da se včlanjene organizacije strogo vključijo po odredbah, ki jih izda Visoki komisar, in se podrede osebam, ki so v pravnem pogledu in po strokovni zmožnosti vredne popolnega zaupanja; c) sporočati zaupniku CONI-ja morebitne nedostatke, da se odrede potrebne izmene v vrstah pokrajinskih voditeljev, po zaslišanju strokovnega mnenja prizadetih športnih zvez; d) predlagati ustanovitev novih društev, pri čemer je upoštevati, da se v krajih, kjer so že prikladne športne naprave, ne osnavljajo nova društva, ki ne ustrezajo dejanski potrebi, in da se je treba izogniti ustanavljanju organizacij, katere bi zaradi že obstoječih drugih društev bile obsojene na kratko in bedno životarjenje ali pa bi celo spravljale v nevarnost obstanek ustanov, ki so se že uveljavile, katere je pa nasprotno treba krepiti za njih delovanje in glede opreme: odobri se pa lahko ustanovitev društev, katera ne potrebujejo posebne opreme in ki delujejo športno v posebnih »propagandnih odsekih c; e) izsledovati razloge, ki bi priporočali razpustitev ali spojitev društev; f) odobravati vse javne športne prireditve, potem ko so športna oblastva (športne zveze in športni komisarji) predhodno odobrila spored, preden se radi dovolitve predloži kr. kvesturi; pri tem je vzpore-jati zaporedje prireditev tako, da se prepreči sovpadnost, ki večinoma škoduje športnemu in gmotnemu uspehu posameznih udejstvovanj, in upoštevati prednost, ki jo morajo imeti državne in mednarodne prireditve pred v^enii drugimi; g) pospeševati vse, tudi manj pomembne športne prireditve; h) podpirati pri krajevnih oblastvih pobude za gradnjo športnih naprav, kakršne so vežbališča, telovadnice, plavališča; i) zahtevati na pritožbo prizadetih v sporih glede prireditve ali rabe športnih naprav posredovanje zaupnika CONI-ja raeli odločitve o takih sporih; k) pravočasno obveščati zaupnika CONI-ja o morebitni sovpadnostL ki se pokaže pri sestavljanju raznih Športnih letnih sporedov; 11 v primerih razpusta društev Izročati imovino in darila društev zaupniku CONI-ja. ki jih lahko odda drugemu društvu, če bi se ustanovilo z istimi športnimi namerami kot jih je imelo razpuščeno društvo; m) pošiljati polletno, in to najkasneje do vštetega 15. junija in 15. novembra vsakega leta zaupniku CONI-ja nadrobno poročilo o športnem delovanju v pokrajini, priobčujoč morebitne predloge, da bi se čim bolj razvijali organizacija in športna propaganda. Člen 2. Pokrajinski odbor CONI-ja v Ljubljani deluje in opravlja svoje naloge iz člena 1. po svojih organih, ki so: a) predsedniH b) direktorij, c) tajnik, d) nadzorstveni odbor. Člen 3. Predsednik predstavlja polnove-ljavno Pokrajinski odbor CONI-ja, sklicuje in vodi seje Pokrajinskega odbora in direktorija. Je v trajnih stikih z zaupnikom CONI-ja in s svojimi sodelavci, ki pa se morajo predložiti direktoriju v odobritev na prvi naslednji seji. Predsednik Pokrajinskega odbora se sme udeleževati sej upravnih odborov športnih društev. Člen 4. Direktorij sestoji: iz šestih članov, izbran;h izmed predsednikov športnih zvez in športnih komisarjev za tiste športe, ki imajo olimpijski pomen, enega predstavnika službe »Športne naprave«, enega predstavnika službe »Sportniški zdravniki«, enega predstavnika službe »Casomerci«. Člane direktorija izbere zaupnik CONI-ja. Člen 5. Tajnik je podrejen neposredno predsedniku, sestavlja sejne zapisnike Pokrajinskega odbora in direktorija, ki jih morata podpisovati on in predsednik; opravlja dopisovanje in izvršuje sklepe Pokrajinskega odbora, direktorija in predsednika- Člen 6. Pri pokrajinskem odboru posluje odbor treh nadzornikov-preglednikov, ki jih imenuje zaupnik CONI-ja in ki mu je naloga, nadzorovati poslovanje Pokrajinskega odbora, športnih zvez, športnih komisarjev in športnih služb po navodilih, ki mu jih daje zaupnik CONI-ja, Najstarejši med nadzorniki je po svojem položaju predseemik tega odbora. Naeizorstveni odbor mora predložiti zaupniku CONI-ja vsako leto poročilo o upravnem poslovanju Pokrajinskega odbora in po tem nadzorovanih drugih športnih ustanov. Člen 7. Zaupnik CONI-ja je upravičen imenovati enega ali dva podpredsednika Pokrajinskega odbora in enega podtajnika; po svojem položaju se sme udeleževati sej Pokrajinskega odbora in direktorija, kakor tudi upravnih odborov športnih zvez, o katerih sklicu ga je treba pravočasno obveščati. člen 8. Pokrajinski odbor se mora sklicati vsaj dvakrat na lete, direktorij pa najmanj enkrat na mesec Člen 9. Športna društva morajo sklicati vsako leto članski občni zbor radi pretresa računskih zaključkov in odobritve proračuna ter načrta za bodoče delovanje. Občnim zborom prisostvuje vselej predstavnik Pokrajinskega odbora, ki ga določi predsednik in ki predloži vsakokrat odboru nadrobno poročilo o njih poteku. O sklicu občnih zborov je treba poročati Pokrajinskemu odboru vsaj deset dni prej. Člen 10. Pri vsakem športnem društvu posluje odbor treh nadzornikov, ki jih imenuje Pokrajinski odbor in ki mu je naloga, nadzorovati poslovanje. Najstarejši med nadzorniki je po svojem položaju predsednik odbora. Odbor pošilja polletno, in to do vštetega 28. aprila in 28. oktobra vsakega leta Pokrajinskemu odboru poročilo o upravnem poslovanju posameznih društev. Člen 11. Športna društva so strokovno in disciplinsko podrejena svojim športnim zvezam in pokrajinskim športnim komisarjem; športne zveze in športni komisarji pa so strokovno in disciplinsko podrejeni zaupniku CONI-ja. Pokrajinski odbor torej ne more neposredno kaj ukreniti proti zvezam, društvom, voditeljem in športnikom, marveč mora z navedbo razlogov zahtevati posredovanje zaupnika CONI-ja. da odredi potrebno. Člen 12. Zlasti je poverjeno Pokrajinskemu odboru CONI-ja nadzorovati, da se vežbališča. telovadnice. plavališča in športne naprave vobče vzdržuiejo v polnem redu in da se ne uporabljajo za druge namene, nego za kar so zgrajene. Zaupnik CONI-ja sme ustaviti za nedoločen čas vsakršno delovanje društev ali ustanov, ki bi spremenile ali povzročile spremembo športnih naprav kakršne koli vrste. V hujših primerih sme prevzeti CONT neposredno upravljanje športnih naprav. Člen 13. Olede vsega, za kar ni določb v tem pravilniku, veljaio določbe naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 20. febru3ria 1942-XX št. 31. predpisi pravilnika CONI-ja, kolikor se dajo uporabliati. in strokovni pravilniki državnih in mednarodnih zvez. Člen 14. Ta praviln-ik stopi v veljavo nn dan odobritve po Visokem komisarju za Ljubljansko pokrajino. Sprememba cenika zdravilnih specialitet Visoki komisar za Ljubljansko pok»*aiino na podstavi člena 3. Kr. ukaza z dne 3. maia !°41-XIX. št. 2°1. plede na svojo naredbo / dne 2. decembra 1041-XX. št 167. o usta ncvvitvi komisije za revizijo m dopolnjevale cenika zdravil in glede na predlog z dne IO aprila 1Q42-XX, št. 2. te komisije odreja: Čl. 1. Cene sedaj veljavnega cenika za zdraviti ne specialitete se spreminjajo in se il takole: 1. Cene zdravilnim specialitetam. ki jih 'majo trgovci z zdravili na debelo Ljubljanske pokrajine sedaj v zalogi in so izdelane v bivši kraljevini Jugoslaviji ter obsežene v »Ceniku za zdravilne specialitete 1930«. se zvišujejo tako za prodajo lekarnarjem kakor za prodajo občinstvu za 20*Yo sedaj veljavnih cen. Od gornjega poviška so izključene cene za zdravilne specialitete. ki jih v Ljubljanski pokrajini proizvajajo tvrcike Lekarna mir. ph. Bahovec Leon v Ljubljani, mr. ph. Kolaf .T.. kemijsk<^farmacevtični laboratorij v Ljubljani, in »Isis« d. d., veledrogerija v Ljubljani, kolikor so že zvišane z naredbo 7 dne 30. marca 1942-XX. M:. Kolar« po 25 tablet. Renatosa po 250 in 500 g. Renato«^ Arsen po 250 in 500 g. Renatosa Lecithin po 250 in 500 g. proizvodi tvrdke mr. ph. Ko»laf kemijskc.-farmaccv-tični kiboratoTij v Ljubljani, se zvišujejo za 30*/o tako za prodajo lekarnarjem kakor za prodajo občinstvu. 3. Cene za prodajo lekarnarjem naslednjih zdravilnih specialitet. ki jih izdeluje tvrdka ^Isifc-K d. d., veledrogerija v Ljubljani, se določajo takole: Chinin Strepfazol dražeji L. 12. Darmol tabletke L. 5. snrup Efetusin % s-tekl. L. 22. tablete Eucalcin L. 6. zrnca Eucalcin L. 11. snrup Fucaicin L. 21. kapsule Grjpochin L. 9.50. Insulin 100 ME. 5 cm* L. 10.50. Insulin 200 M. E. 5 cmS L. 17. tab-:ete Interphian L. 8. rnjekci'e Interphan 5X5 cms L. 18, Interphan ung 30 g L. 7.10. lekocitrol 165 g L 21 JekocitroJ 1 kg L. 105. Jekovital ung. 40 g L 9.25 tablete Tstoptrin L 2.50. tablete Streptazol 20X0.50 L 7, tablete Streptazo? 100X0.50 L. 30. Sdreptead ung. 33 g L. 8. Streptazol ung. 250 g L. 56.25. •njokcije Streptazol 5X5cm* L. 20. injekcije Tonok.3rdin 5X1 cm* L. 13. Tcnokardin sol. '0 cm3 L. 12, Tcnovin 125 g L. 15. Te cene se zvišujejo za prodajo občinstvu ox> računskem kliuču iz Člena 7. navodil S. št. 30.306 z dne 30. decembra 1940. Cl. 2. Kršitelji določb te naredbe o cenah '-e kaznujejo upravno po pos-tooku iz na--edbe z dne 26. januaria 1942-XX. št. 8. z sporom do dveh mesecev in v denarju do L. 5000. Cl. 3. Ta naredba stopi v veljavo na dan fSloven>kem Narodu* Zanimiva pa je t«di razprava V Novaka o apotropejskih er-inah v slovenskih ženitovanjskih običajih. Nekdanji človek se ni plašil samo nevarnosti, ki mu je pretila od naravnih s:l, prav tako je bil na oprezu pred zlobo soljudi in pred nasprotovanjem zlih duhov. Vera v uroke je bila zelo razširjena in zoper nje so priporočali raznovrstne pripomočke. P:?ec razprave je na pod-l?.gi zbranega gradiva pokazal na tiste že-nitovanjske običaje, ki so z niimi odvračal: od neve?*e in bodočega doma nesrečo. Da jim dožene pravi smisel, ki se je tekom časa že ponekod močno zabrisal, se je pri tem poslužil vzporednih običajev pri drugih narodih. Kopanje neveste in obleka novoporočencev Prekmurski običaj ie. da prinese pred pri četkom cvatovsfcc večerje drug v skle-i: vode ta ;o postav: pred nevesto. Starešina spregovori: »Prinesli so vode. mo- zoče se kdo od svatov ni umil. zato naj to sedaj stori.« Vendar se od svatov nihče ne dotakne vode. Poškropi iih nevesta, td edina Dfiđe V = + :k z vodo Kopanje neveste je v navadi pri raznih narodih in ni imelo samo očiščevalnega namena, *-mveč so z nim želeli odvrniti od nevere tudi uroke Mnogokrat so zato dodati v vodo ogorke. O neve«'ir.em pajčolanu pravijo raz--kovalci. da jo hoče varovati pred hu-Bm pogledom, nieno okolico pa pred zlim vr'ivom njenih oči. Ženin in nevesta morata imeti pri poroki novo obleko. Ce mata kaj stnresa ali celo obleko rajnkega, bo zakon ostal brez otrok ali pa bo- krnalu po rojstvu pomrli. Nevesta mora eno srairo obieč: narobe, sicer ji bodo čarovnice škodovale S seboj k poroki nese dva trakova- pr\ega si bo opasala, če bo težko rodila, drugega pa mora vreči na o!»ar. ko gre iz cerkve in vse nesreče bodo os'r'e *nm. Hrup in streljanje naj odvrneta zle sile Dandanes se tolmači hrup pri poroki Dbafiajnu kot izraz veselja, kakršno je stBS ljudskemu temperamentu. Toda ro-pot, pokanja z b.či. razbijanje posode, hrup in streljanje so tudi sredstva za od-:.-n;an^e z! h sil To izhaja iz drugih posebnih običajev. Na veliki petek pokajo r.a primer fantje z biči zato. da odganjava čarovnice, prihajajoče ponoči dojit krave. Pri godbi je celo izrecno naglašeno, da ne gre morda za lepe melodije, temveč za čim već'i hrup Tudi razne burke ižijo temu namenu, hočejo pa tudi odvrniti pozornost nevoščljivih ljudi od novoporočencev. Kamen obračati pozornost nase in od- - rsčati od ženina in neveste zle sile pri-risujejo tudi prleškim zvačem in prek-mracridal pozvač;nom Ta sicer vabi svate m opravlja še nekafera druga dela. n jeziva obleka pa izda;a. da je njegova funkciji predvsem odvračevalna. Prekmurski pozvnčin ki je v navadi še danda- - es, je pokrit z visokim klobukom, s ka-'erega mu visijo oisani trakovi in za kri-vaja obraz Vr klobuku ima fazanova in parova peresa, ki veljajo ponekod za izredno sredstvo zoper zle poglede Po životu je pokrit s pisanimi rutami, na no-srsh ima privezane zvonce, piha v kravji rog. v roki pa nosi leseno sekiro, prevlečeno z ježevo ko?o. Njegovo vedenje ie nenavadno. V h .* - tako. da uiiakofit prag. predmetov se dotika s sekiro, pred ' ifilii m\ lili sprevodom p!eše in vriska. Me to pozvačinn ^e ponekod v navadi kopjaš ali banderaš, ki ie prav tako pisano oblečen in akaCt in kriči pred gosti. Duhove so hoteli prevariti Zelo rad r-°ra navada ie. da naidejo svatje, ko pridejo pred poroko z ženinom na nevestin dom zaprta vrata. Ta običaj so raziskovalci dolgo tolmačili kot spo-n b na ugrabitve nevest, sedaj so pa pri-s.; do prepričanja, da tud: tu tiči vmes :e zr>rer uroke in odganjanje hudobnih duhov. Isto vel i a za pogajanja za r.evesto. za ponu'anie lažne neveste in skrivanje prave. S tem so hoteli prevar i-o* hudobne duhove in jih usmeriti na nepravo nevesto. Toda Xro'—. m ;e b:.:o varovati tud: pred nevosOjivostJO svatov samih. Nevesta jim ;e zato metala orehov in lešnikov, daja-Ka - m je peciva Tudi voda služi kot ob- o Zan:miv je običaj, zapisan v Kobilju v Prekmurju. Poročen ca gresta zjutraj po svatbeni noči k sosedovemu vodniaku. kjer je v vrču pripravljena voda. Njuna naloga je. da čim prej prideta do rvega in ga brcneta. Tistemu. Id to prei uspe. pravijo, da bo hitrejši. Toda avtor pripominia. da ie to noveiša razlaga in da je verjetno imel običaj drug pomen. Zle duhove odff^niaio ponekod s petelinom. V Bo?n: ea nosi ?en:n pred seboj na sedlu. Tudi znana »šranga« je imela orvotno namen odsanjati in odbijat* zle duhove, ki so sledili svatbenemu sprevodu. Posebni ob:čaji so združeni rudi s prehodi sva*beneea sprevoda Čez mostove, kier se po IjtMbld veri tudi radi zadržujejo hudobni duhovi Na nevestinem domu Znano je. da nevesta ne sme sama stopiti čez domači prag. temveč i o mora čezenj prenesti ženin. *da ii ne bo mogel nihče nič hudega storit:.« V Beli Krajini prenesejo tudi ženina čez prag. če se priženi k hiš; Ce se komu pripeti, da se spotakne ob prag. pomeni to. da mu bodo še istega leta umrli starši. Pravo tolmačenje teh običajev je v zvezi z dejstvom, da so nekoč pod hisn.m pragom pokopavali mrliče, ljudje so verovali, da pod njimi bivajo duhovi. Ob prihodu n^ novi dom si nevesta skuša tudi pridobiti domače duhove. Njim je na ognjišču posvečena posebna daritev. Ko pride na dom. teče nevesta v kuhinio. tem nekoliko pomoli in vrže v peč denar pa zopet odide v hišo. V Prekmurju ponudijo nevesti, ko pride k hiši pisker, da seže vanj. Le tako bo vedno dovolj masti pri hiši. Novejšega izvora je običaj v Beli Krajini, kjer sprejmejo nevesto v druž-rtsko skupnost s tem, da ji napije že-ninova mati. nevesta pa ji spusti v svoj kozarec dva srebrna goldinar ja. Ker se na strehi radi zbirajo hudobni duhovi, mečejo nanjo sito, s katerim je nevesta sejala, žito. jabolka in kruh. Iz tega se je bržkone razvil običaj, da spravijo med gostijo fan*je na streho kolesa, razlože voz in ga na strehi zopet zlože in podobno. Vpliv magičnih krogov Pred vplivom zlih sil varuieio tudi magični krogi, ki so znan: zlasti v belokranjskih ženitovanisk.h običajih. Zvečer po poroki izprosijo nevesto in ko se prikaže na pragu, godci zagodejo, nevestin stare- *ina pa jo za roko vodi pred ženina, da mu poda robec, potem ga pa trikrat obide ta. Nato pokusi nevesta vino in da kozarec ženinu, ki izpije vino in kozarec trešči ob zid- Na štajerskem gredo svatje p« gostovanju vsi še enkrat okoli mize. V Beli Krajini gredo svatje k poroki vsi oo leve proti desni, da bi bili srečni na poti, če bi jim čarovnice kaj napravile. Običaj „ petega kolesa44 Zanimiv je gorenjski običaj pri prevozu bale. ki se imenuje »peto kolo«. Ko je voz naložen in pripravljen za odhod, ga ne morejo spraviti z mesta. Po daljšem premišljevanju in iskanju ugotovijo, da manjka »peto kolo«. K vozu prinašaj« razne okrogle predmete, ki pa jih seved;. brez uspeha primerjajo. Sele ko prinese mati velik hleb pšeničnega kruha, ki ga dene na sredo skrinje, na vrh pa velik ponevnjak in oboje prihode z nožem k skrinji, konji potegnejo. Dolžnost starešine je, da pazi na »peto kolo« in bila b velika sramota, če bi mu ga ukradli, ali če bi ga izgubil. Ko gresta novoporočenca spat. drug drugega sezujeta in se s čevljem udarita, da bosta v miru živela. Ce pa samo nevesta ženina udari, bo imela prvo besedo pri hiši. Tudi običaj, da ženin tolče nevesto na poročni večer, kar je razširjeno med Južnimi Slovani, ima namen preganjati duhove. V Prekmurju je navada, da starešina ženinu in nevesti v spalnici naroča, naj se eden obrne proti vzhodu, drugi pa proti zahodu m naj molita Boga. Spominja ta običaj na vzdržnost v začetku zakona. Podoben pomen ima v zakonsko posteljo položena eno leto stara leskova šiba. V Beli Krajini je ženin zabodel nevestin venec s sabljo in ga pripel na strop poročne sobe Tudi povzročanje hrupa v spalnici poročencev je v navadi. V Beli Krajini godci zagodejo pred vrati »Jutrnico« in jima za poj o. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. in 18.15. ob nedeljah ln praznikih ob 10.30 14.30 16 30 tn 18.30 KINO M -\ I It a rt:i efon es-ii Film krvnega prt i a to rlofeokr poezije. Življenj« ifl ({ubran velikeca peviika najlepših pravljic. H C Anderena Švedski slavček JaacMnt Cfomctnfk. Ifee Wemer. Kart LotKIf Diehl - Glasha W Zelter. < IMON • TFI EFON '«-21 Izredno napet zgodovinski film Maxa Cesarja Borgia O. Valenti, Gloii ln Elza B. Georgi KINO SI XX. A • TELEFON tT-M Veličasten tiNtrnijski Uhn v retiji Carorna GaMom Manon Lescaut Vittorio de Sra. Alida Valit. Glasba: Puceini DNEVNE VESTI Kralj in Cesar o tvoril umetnostno razstavo Rim, 6. maja Kralj in Cesar Viktor Emanuel III. je otvoril deseto umetnostno razstavo, ki jo je organiziral sindikat lepih umetnosti v Laciju. Razstava je nameščena v lepih dvoranah galerije nacionalne sodobne umetnost; v uhci Giulia v Rimu ter podaja izčrpen pregled o umetniški tvornosti la-cijskih umetnikov. Razstavljenih umetnin je več ko 500. Med temi jih je precej takšnih, ki predstavljajo umetniško stvaritelj-sko moč mladJh ter najmlajših likovnih umetnikov. Posebno pozornost zaslužita tuli priključeni retrospektivni in z zdravim umetniškim okusom prireerd umetniški razstavi Aleksandra. Batt-igiie in Domenica Quatrociocchija. Otvoritvi pomembne umetnostne razstave je vtisnila posebno slovesen pečat navzočnost Kraija in Cesarja, ki se je zanimal za vsa razstavljena dela in ki se je po otvoritveni svečanosti del j časa mudil v razstavnih dvoranah. V njegovem spremstvu so bili med drugim minister nacionalne vzgoje, podtajnik P. N. F., predsednik sindikata lepih umetnosti ter druge odlične osebnosti. Zbrani odličniki so izražali toplo priznanje za zrele, dognane, dovršeno oblikovane umetnine lactjskih likovn h umetnikov. — S5mrt najrlnšne starke na tračnicah. S4-letna Lucija BeviUcqua iz Mestra je bila nekoliko naglušna. Ko se je vracaia proti večeru domov, je morala čez Želez-niko progo. Sklonila se je pod zapornice in nadaljevala počasi svojo pot preko tračnic. Ker je bila nekoliko naglušna, je očividno preslišala bližajoče se sopihanje vlaka, ki je prihajal iz Triesta. Kolesje vlaka je nosrečno starko zagrabilo tn ji presekalo glavo od trupla. Ubog-a starka. ;e bila pri priči mrtva. — Nov nad&kof. Papež Pij XII. je imenoval za nadškofa v Colonii bogoslovnega rektorja dr. Josipa Fnnga, ki stopa na mesto kardinala Schulteja, ki je pred nekaj meseci umrl. — Italijani v svetu. Dne 17. maja bodo po vsej Italiji proslave »III. dneva Italijanov v svet u c. Organizacijo proslav pripravljajo društva >Dante AlighierU. — žensko glavo je zajel v mrežo. Nenavaden doživljaj je imel navdušeni ribič, upokojeni mornariški kapitan Franc Lino-vich iz Abbazie Sedel je na svoji ribiški ladji in držal z rokama mrežo, ki jo je dvigal lz morja. Zdola se mu je zelo težka. Veselil se je že Izrednega plena, kj ae oo z njim lahko ponaSal pred ribiškim? prijatelji Ko pa je spravil mrežo preko ladjinega roba' je kriknil. Med številnimi manjšimi ribami je bila modrikasta ženska glava, ki je ni niti prav donro pogledal. Brž je zavrela! proti o*>ali. ker je sklical skupaj svoje ribiške tovariše, da sredo pog-ledat. kai je zajel v mrežo. Nekaj časa §o etrmeli v žensko grlaro. Ko pa se je neki radovednež ojunačll ter 1b bližine ogledal glavo in jo potipal, je prasnil v glasen krohot. Ženska glava je bila kamnita: bila ie nekoč najbrie okras kakšne »hbazijAke vile. pa so jo pri prenovitvi vile vrgli v morje, od keder je sedaj po dolgih letih po čudnem ribiškem naključju spet prišla na kopno. Vneti ribic Linovi<~h jo brani sedaj v spomin na nenavadni ribiški doživljaj. — Iz »Slniheneea lurta«. >SluŽb«ni ttst za Ljubljansko pokrajino it. 36. z dne 6. maja 1W2-XX E F. objavlja dostavek ut_ nega razporeda na tehnični fakulteti kr. univerze v Ljubljani, spremembe cenika zdravilnih specialitet' odobritev pravilnika o poslovanju Pokrajinskega odbora CONI-ja ln zadevni pravilnik, zameno sekvestra Zanatske banke kraljevine Jn-goslavre in cenik za zelenjavo, in sadje štev. 13. — 400 jrojencev ct)7.dne milice bo Spre-jetlh v smisln natečaja, ki ga je objavilo povelistvo nflriv-vrmine gozdne milice. — Zaključek VTI. evhartetirne*m kongresa so proslavili v Parmi z veliko procesijo. Svečanostim so prisostvovali nadškof kardinal iz Palerma ter Škofje te Bertlncra, Cesene. Monferata tn Parme, — Novi podpredsednik tehnično agrarnega zavoda. Za novega podpredsednika tehnično agrarnega zavoda v Rimu Je bil imenovan sen. prof. Franceaco Todaia. — Oh 30-lptnlei smrt! pesnika G. Pa *oo]a. V Apuani i so dc«tojno proslavili spomin pesnika G. Pascola ob 30-letnjci njegove smrti. Minister Bottai je naslovil na udeležence spominskega zbora prisrčno brzojavko. V na\-zočnosti odličnih predstavnikov oblasti ter pesništva in učencev pokojnega pesnika sta bili odkriti spominski plošči v poslopju liceja »Pellegrino Rossi«, kjer je poučeval G. Pascoli. in v hiši. v kateri je stanoval umetniški tvorec nesmrtne pesnitve >Miricae<. — Umrla v kopalni kadi. 21Ietna Ivana Patelli iz Modene so je pripeljala domov s kolesarskega izleta. Najprej je obedovala, po kosilu pa se je sla kopat r kopalnico. Ker je dolgo ni bilo ven, ao zaskrbljeni starši s sik) odprli zaklenjena vrata v kopalnico. Našli so svojo nesrečno hčerko negibno v kopalni kadi. Revica je bila mrtva. Vzrok je najbrž srčna kap. — Prizad in vojna Skoda. Komiaarski vodja Privilegirane d. d. za izvoz kmetijskih pridelkov bivše kraljevine Jugoslavije (Prizad) zdaj Srbski agrarni produkti, eL d, (Sada) Beograd je imela te dru občni zbor, na katerem je bilo prečvtano poročilo o delovanju družbe od 1. julija 1940 do 30. junija 1941. V to razdobje spadajo vojni dogodki, ki so zelo vplivali tudi na Pri-zad, kar se kaže v njeni bilanci. Vojna na Balkanu je povzročila Prizadu mnogo škode. V prv; vrsti gre tu za Privilegirano d. d. Silos Beograd, ki ima Prizad znatno množino njenih deln-C, in sicer za 22,134.000 din. Nji po vojni povzročena Skoda znaša 25,450.231 din. Dalje gre za bone finančnega ministrstva v vrednosti 17.1 mi lij. din, ki jih za enkrat ne mogoče realizirati, pa tudi za dvomljive terjatve in bančno dobro imetje. Sicer pa gre vojna škoda na račun rezervnih fondov, ki so omogočili s 3o. junijem 1941 izravnanje bilance aktiv in pasiv s 318.464.4S2 din. Račun dobička in izgube je bil izravnan. — Likvidacija bivše jugoslavenske Narodne banke, V okviru pogajanj o razdelitvi premoženja in dolgov bivše Jugoslavije bo urejeno tudi vprašanje Narodne banke. Cm bodo sklenjene tozadevne pogodbe z državami, ki so jim pripadle po-edine pokrajine bivše Jugoslavije, bodo zaradi vojnih dogodkov zastali plačilni nalogi takoj izročeni ▼ poštev prihajajočim zavodom za obračunavanje. Le ta bodo odredili izplačilo terjatev. Vse kaže, da bodo tozadevna pogaianja s prevzemnimi državami v d oglednem času uspešno zaključena — Odobritev pravilnika e poslovanju pokrajinskega odbora CONI-a. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril pravilnik o poslovanju pokrajinskega odbora italijanskega narodnega olimpijskega odbora v Ljubljani. — Hrvatska sladkorna tovarna. V Zagrebu je bilo ustanovljeno novo Industrijsko podjetje >Hrvatska, šećerana d. d.« ki namerava že v kratkem zgraditi sladkorno tovarno v Slavoniji, kjer sladkorna pesa najbolje uspeva. Letna kapaciteta tovarne bo znašala 30 ooo ton sladkorja, tako da bo Hrvatska lahko krila ves svoj domaČi kon-zum z lastnim sladkorjem. T>elniska glavnica novega industrijskega podjetja znaSa 30 milijonov kul. Ustanovni občni zbor bo 16. t. m. v Zagrebu. — Vzorno vasi v Srbiji. Narodna oono- vitvena služba v Srbija je dobila nalogo zgraditi dve vzorni vasi. Gre za dve stari kmečki naselbini ob progi Beograd—Laza-revac. ki bosta po načrtih gradbenega ministrstva in Higljenskega zavoda na novo zgrajeno. Vasi se imenujeta MeJjafc tn Ba- čevac. — Izžrebane nagrade. Serija Z: nagradi po 100.000 Ur prejmeta lastnika zakladnih bonov št. 452 763 in 1.638.625. Štiri nagrade po 50.000 lir Štev. 27.208; 136.907; 1.211.361; 1.699.874. Serija AA: dve nagradi po 100.000 Ur st. 1,105.340 in 1.696 692; štiri nagrade po 50.000 lir it. 333.909: 1.086.955: 1.244 009; 1,573.939. — Maksi mame cene inema vanju. Korporacijski minister je i poaebou okrožnico prefektom tn predsednikom pokrajinskih korporacijskih svetov določil sledeče cene črnemu usnu srn uporabo v sedlarski stroki: črno nanje v debelini 3—3 mm po 38 Ur kg. debeline 3—4 mm po 32 Ur kg, debeline 4—6 mm po 27 Dr kg. — 20 trgovin zaprtih. Livorn-ski prefekt je odredil, da se začasno zapre 20 trgovin, ker se je izkazalo, da imajo lastniki na vesti razne kršitve odredb o prodaji racio-:iiranih živil. — Novi bolivijski poslanik prt Vatikanu. Barion Merchado je izročil papežu Piju XII. svoje poverilnice. Slovesen sprejem je bil v prestolni dvorani. Nato *e posetil novi bolivijski poslanik papeževe-sra drž. tajnika generala Maglicna, ki jc poslaniku vrnil obisk. — Nemški goslač po italijanskih mestih. V Comu je koncertiral pod okriljem pokrajinskega Dopolavora znani nemški goslač Karol Parma. Izvajal je Bachove, Paganinljeve, Riesove in Sara^atove skladbe ter skladbe Cajkovskega. Njegovi koncerti gredo v prid dobrodelnim namenom. — Nesreče. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico na zdravljenje v kirurški oddelek naslednje ponesrečence. Ladislav Zaviršek, 8-letni sin posestnika iz Šmarja, si je pri padcu zlomil desno nogo. — Ana Cmar, 19-letna hči uslužbenca cestne železnice iz Ljubljane, se je ponesrečila v draveljskem gozdu; na njo se je zvrnilo drevo in ji zlomilo levico. — Karol Prosen, 3-letni sin delavca iz št. Vida pri Stični, je stopil v žareč pepel. Opekel se je močno na desni nogi skoraj do koiena. — Friderika Grajlan. 52-letna vdova po učitelju v Ljubljani, se je pri padcu na stopnicah zlomila levico. — Včeraj bi se na Celovški cesti kmalu pripetila hujša nesreča. Blizu tramvajske proge so se lovili otroci. Anica žužek, 4-letna hči krojača, je stekla na progo, ko je privozil tramvaj, ki jo je podrl, a na srečo odbil. Deklica je pa vendar precej močno ranjena na glavi. — Ivana Tomca. 35-letnega železniškega kurjača je pa včeraj na Sv. Petra cesti pred tovarno >Indusr< podrl avtomobil. Tome je ranjen na glavi. Iz Lfubljane —lj Vreme, kakršnega si želimo. Končno smo le dočakali lepega in toplega vremena. Predvčerajšnjim solnce še ni imelo moči, včeraj je pa že grelo, kakor se spodobi za ta čas. Drevje je Sele zdaj začelo hitreje zeleneti. Lepega vremnea se vesele tudi sadjarji, ker so zdaj Črešnje v najlepšem cvetju. Odpirati se je pa začelo tudi cvetje hrušk, če bo ostalo vreme Še tako lepo nekaj časa, bodo prihodnje dni cvetele tudi že jablane. Kmetje in meščani hite, da bi dohiteli na \Trtovih ln poljib, kar so zamudili prejšnje hladne tedne. Meščani te dni sade predvsem fižol. Krompir so mnogi že posadili; lani so ga po večini sadili bolj pozno. —lj Komisije za sprejemanje radijskih aparatov bodo današnji četrtek 7. t m. v II. nadstropju stare cukrame na Poljanskem nasipu št. 40 začele prevzemati aparate že ob 8. uri zjutraj ter bodo brez opoldanskega odmora poslovale do 20. ure zvečer. Tako bodo komisije poslovale vse delavnike, zadnji dan za oddajo, v nedeljo 10. t. m. bodo pa prevzemale aparate samo od 8. do 14. ure. Lastnikom radijskih aparatov je že znano, da je nedelja zadnji dan za oddajo aparatov, na kar jih Še posebno opozarjamo. Kdor torej še nima dovoljenja, da sme aparat obdržati, ga mora oddati do nedelje ob 14 uri. saj ga bo takoj dobil nazaj, kadar predloži dovoljenje Kr. Kvesture in potrdilo, ki mu ga mestna občana da za sprejeti aparat. —lj Danes za Moste - Zeleno jamo, Jarše - Tomačevo fn Bežigrad - S tožeče, jutri pa asa Barje in S t epa njo vas bodo zdravniki mestnega fizikata cepili otroke zoper koze po naslednjem razporedu: današnji četrtek 7. t m. bo že ob 16. uri cepljenje v ljudski Soli na Smartinsk: cesti za okraj Jarše - Tomačevo. ob IT. un se pa začne cepljenje v bežigrajski šoli za okraj Bežigrad - Stožice, posebno pa opozarjamo starše, ker jih nismo včeraj opozorili, da je današnji četrtek 7. t. m. ob 17. uri cepljenje tudi v meŽČansk.: Soli v Mostah za otroke iz Most in Zelene jame. Jutrišnji petek š. maja se pa že ob 16. uri račne cepi jen ie v barjanski ljudski šoli za Barje, ob 17. *ri pa v salonu Kregarjeve gostilne za S tepa njo vas. Mestni fizika t je staršem sicer razposlal 3e posebna vabila, vendar se pa lahko pripeti, da j?a ta al- oni ni dobil, toda to nikakor ne more biti opravičilo, da bi ne dal svojega otroka cepiti. Zato pa spet opozarjamo na lepake, nalepljene na občinskih oglasnih deskah, na cerkvenih vratih itd. Z lepakov so razvidne vse podrobnosti obveznega cepljenja, zlasti pa rudi posledice, če bi kdo neopravičeno ne dal svojega otroka cepiti. Razen tega je pa na lepakih rudi oblavljeno. katere dneve morajo starši sedaj cepljene otroke spet pripeljati na pregled, če so se koze priie*« Javno cepljenje je brezplačno. —lj Skupinsko potovanje ▼ Flrenze pri redj Tujskoprometna zveza, zastops*v CTT. Prijave do 13. maja. 249 N-> Nase gledališče DRAMA Četrtek, 7. maja: ob 17.30: Zaljubljena žena. Red Četrtek Petek. 8. maja: zaprto t; io van n i Cenzato: »Zaljubljena žena«. Igra o zakonskem trikotniku, v katerem se borita žena in ljubica za ljubezen zakonskega moža, ki neodločen koleba med obema. Delo je življenjska komedija umerjenega značaja. Njen cilj je. da pokaže, kako lahko reši sodobna, čustvena žena na pameten način zakonsko krizo. IgraU bodo: Sereno — Severjeva. Fabrizia — Nakrst. Eleno — V. Juvanova, Ano — Nablocka. Agna — Gregorin. Alico — J. Boltarjeva. Cortinija — Peček. Antonellija — Brezigar. Režiser: prof. šest, inscena-tor: inž. E. Franz. O r E K A Četrtek. 7. maja: ob 17.: Don Pasquale. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol Petek. 8. maja: ob 15.: Indija Koroman-dija. Mladinska predstava. Zelo znižane cene od 12 lir navzdol Gaetano Donizetti: »Don Pasquale«. Komična opera. Peli bodo: Pasquala — Be-tetto. Mala testa — Janko. Ernesta — Sla-doljev. Norino — Mlejnikova. notarja — Jelnikar. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič, zborovodja: R. Simoniti. Lehar: »Indija Koromandija«. Opereta za velike in male. Z glasbo, petjem in plesom povezane dogodivščine dveh lenih čevljarskih vajencev v deželi požeruhov. Indiji Koromandiji. Delo obsega osem slik, ki se godijo: v neznanem, pri čevljarju Kneftraču, v krčmi, na poti v Koroman-dijo. v Koromandiji. na vrtu, na poti nazaj in doma Opera pripravlja letošnjo upri/.oritev Bi-zetove opere »Caroien« t. gostom Flzo Kar-lovčevo v naslovni purtiji. Pela jo je že z velikim uspehom na našem odru. Lik njene Carmen je bil pevsko in igralsko enovit, z njim je ustvarila po mnenju kritike in občinstva novo. polnokrvno kreacijo. ^Plavanje" v gledališču V nekem gledališču so pripravljali veseloigro p Kozarec vode«. Pri generalki se je pa izkazalo, da nekateri igralci besedila sploh ne znajo. Običajni izraz za to je »plavati«. Dotični igralci so torej splavali« po vseh pravilih. Ves besen je; skakal ravnatelj po gle Tališču in si pulil že itak redke lase. Slednjič je pa nahrulil malomarne igralce: — Ce bi ne videl na lastne oči. bi ne verjel, da lahko plava v majhnem kozarcu toliko ljudi. Ti:DI VEČERNA MOLITEV Jurček zelo rad posluša radio. Mamo je že stokrat vprašal kako je prav za prav to, da zvečer prenehajo od laje. Mama mu je to točno pojasnila. Nekega večera, ko je končal svojo večerno molitev je nadaljeval: S tem je naša večerna oddaja končana. Amen, lahko noč. Kazni za prestopke obrtnih predpisov Kr. Kvestura je e>d 16. do 30. aprila t L kaznovala zaradi prestopkov veljavnih določil glede povišanja cen in nedovoljene spekulacije naslednje trgovce in obrtnike: Zaradi navijanja cen: Poljšak Elizabeta, gostilručarka, Smartmska 18, 500 lir globe; Zaplatil Angela, trgovka, Galjevica 9, 500 lir globe; Zaplatil Viljem, stavec, Galjevica 9, 200 lir globe; Pogačnik Ivan, trgovec, Poljanska 13. 200 lir globe! Martine Josip, posestnik. Rudnik 53, 2000 Ur globe in 10 dni zapora; Marinko Marija, posest-n-ca, Vevče štev. 2, 200 lir globe, 2 dni zapora; Trtnik Ivana, prodajalka. Zg. Kašelj, 200 lir globe 7 dni zapora; Čerin Ivana, prodajalka. Stepanja vas 32, 500 lir globe, 2 dni zapora; Tomšič Franc, gostilničar. Bleivveisova 15. 100 lir globe. 2 dni zapora; Uršič Julija, trgovka, Frančiškanska 3. 1000 Vr globe, 2 dnj zapora in 30 dni prekinitev poslovanja: Gačnik Uršula, trgovka. Zadružna 9. 500 lir globe, 5 dn: zapora; Palma Marija, zasebnica. Zadružna 9. 200 lir globe, 2 dni zpora; Snoj Terezija, trgovka, Verdijeva 2, 500 lir globe. Ker ni imel javno označenib cen: Černe Jernej, gostilničar, Dalmatinova 15, 200 lir globe. Ker je kuhal meso v prepovedanih dneh: Kovačič Rudolf gostilničar, Ambrožev trg 1, 500 lir globe. 2 dni zapora in 10 dni prekinitve obrata. Ker je opustila prijavo nakupa prašičev' Hrastar Alojzija, hišnica. Tavčarjeva 1, 500 ur globe in 10 dn: zapora. Ker je prodaja] kruh brez živilskih izkaznic: Polajnar Leopold, kavarnar, Sv. Petra 2, 20o lir globe. Ker je tihotapil presno maslo" Petkov-šek Franc, mehanik, Florjanska 31, na 500 lir globe. 5 dni zapora, blago se mu je zaplenilo in oddalo Prevodu. Zaradi nedovoljenega nakupa in prodaje masti: Kavčič Marija, služkinja, Dalmatinova 15, 200 lir globe; Cerne Frančiška, gostilničarka, Dalmatinova 500 lir globe. Ker je neopravičeno preiela živilske na-kaznice: Resman Marja. šivilja, Galjevica 7, bila je aretirana in oddana sodišču; Božič Alojzija, gospodinja. Galjevica 72, bila je aretirana in predana sodišču. Zaradi skrivnega zakola enega teleta in zarad: naviiania cen Dobnikar Franc, mesar. Jezica 27, bil je aretiran in predan sodišču. Zaradj samolastnega zmanjševanja količine mleka pri prodaji na drobno, ker je takisto samolastno z namenom spekulacije i2^remenil način prodaje mleka in zaradi navijanja cen mleku Robežnik Ivan, posestnik. Vič 401. Bil je aretiran in predan sodišču. kazen za kupčevanf s zlatom Službeni list v Atenah objavlja naredi• ki določa smrtno kazen za vse one, ki t na fcatosenkoli način mesetarili ali pre kuDČevali z zlatom. SKLEPČNOST n hemeroidih ublaži-c. Če pijete dnevno Vmbroftevo medico, ki i dobite le v Medar- Ljubljana, židovska ulica 6. KUPIM ZNAMKE eno ali več serij R. Comm., Co-Cl ln avl-jonske. Kokalj, Ljubljana — Beethovnova i4-n. ČUDEŽNO MOĆ zdravljenja proti napenjanju, revmatizmu, ohromitvah in božja-sti ima medica. Pijte Ambroževo medico, kt jo dobite le v Medar-ni, Ljubljana, židovska ul. 6. Stran 4 »SLOVENSKI NARODc, četrtek, 7. maja 1*42-XX. Sta*. 105 28 ljubljanskih mostov — koliko je vseh? Od najstarejših ljubljanskih mostov do najnovejših — Ko je Ljubljana imela en sam most Ljubljana. 7. maja Zdaj ima Ljubljana že toliko mostov, da je težko našteti vse. Tudi v najnovejš ;r. načrtu mesta ne najdete vseh. Meje mestne občine so zdaj tako razširjene, da je težko našteti celo vse vode. ki tečejo na ozemlju mestne občine. Veleti morate, da spada pod mestno občino tudi velik del porečja Ljubljanice na Barju. Na vsem Barju ima Ljubljanica mencia okrog 200 pritokov. Zdaj pa pošiejte vse mostove na področju ljubljanske občine! V načrtu, izdelanem na mestnem gradbenem uradu Ljubljana., most pod Tranto lenjske ceste, karlovški ali dolenjski most. Tudi ta most nima več prvotne oblike, ker so ga pred leti razširili: pribetontrali so mostišče za holnik. Mostove so zidali Iz kamna že v najstarejših časih. Po svetu slovi več rlm-ljanskih kamnitih mostov. Toda srednjeveška Ljubljana se je zadovoljila z lesen, m st voma. Menda so v lesenih mo- stovih videli celo prednost. Ljubljanica je bila namreč obrambna črta ali ooramuni jarek* Mesto se je počutilo tem bolj varno, čim bolj je bilo odrezano od svoje okolice. Trdni mostovi bi ta občutek varnosti precej zmanjšali. Leseni most mnogo lažje podro ah ga pa zazgo. če je potreba. Kam-nitega mostu bi nedvomno ne pod;rah. Vendar ne moremo reci, da so bili naši srednjeveški mostovi leseni predvsem iz tega lazloga. Ni bilo prave potrebe. Ja bi zidali drage kamnite mostove. Za kammte mostove bi morali dovažati mnogo kamenja sorazmerno daleč. Les je bil nedvomno mnogo cenejše gradivo. Lesen most je bil tudi prej gotov kakor bi bil zidan. Lesen; mostovi so zlahka zmagovali težo srednjeveških vozov. r>a niso bili preobremenjeni s prometom, spre vidim o tud-; iz tega. da so se na njih naseljevali obrtniki, mesarji, čevljarji in pozneje tudi kramarji. Dolgo le dva mostova Ljubljana je imela dolgo le dva mostova. Sicer je imela že v prejšnjem stoletju £c en most, ki je pa menda služil le pešcem, m sicer prvotni mesarski most. Pri nas nekateri imenujejo mostiče. ki služijo le osebnemu prometu, brv, kar je pa jezikovno povsem napačno. Brv je le mostič iz enega samega debla, iz i brvna-. Zlato imamo brvi le čez potoke. Te brvi so tako ozke, :a se dva pešca ne moreta srečati. Nekateri govore tudi o starem, lesenem mesarskem mostu kot o brvi. razumljivo pa je, da tam ni mogla biti brv v p: a vem pomenu besede, temveč ožji leseni most, sestavljen seveda iz številnih kosov lesa, Se bolj čudno zvem, ko nekateri govore o železobet-^nski brvi, kajti žeiezotetonska brv je prav takšen nesm.se! kakor že.ezen slamnik ali jeklena steklenica. Zato pišemo ob tej priliki le o mostov Ji, ne da bi jih delili v ^brvi« in mostove. — V prejšnjem stoletju je mela Ljubljana še dolgo le tri mostove, če prištevamo tudi prvotni mesarski most. Tudi šentjakobski most je novejši. V tehničnem pogledu ga smemo celo prišLevati med najbolj moderne, čeprav je že nekaj desetletij star. Tako vidimo, da je bila Ljubljanica v prejšnjem stoletju premoščena v mestu le na treh krajih. To pa ne pomeni, la je b:lo mostov premalo. Glede na obseg mesta in tedanji promet so bili trije mostovi dovolj. Mostovi čez Ljubljanico Ljubljanico premošča v mestu deset mostov. Ce jih naštejemo od zgoraj navzdol, moramo najprej omeniti prulski most. Preuredili so ga pred leti, izmenjali lesene mostnice z železobetonsko ploščo, ki so jo asfaltirali. Na tem kraju bo v bližnji prihodnosti potreben trden, širši mest, ker drži tam čez Ljubljanico pomembna prometna smer: po Opekarski cesti je zvezano z desnim bregom Ljubljanice Trnovo z MestJiim logom, tja pa tudi teži okolica Tržaške ceste. Morda dobimo kdaj tu li tramvaj na Opekarski cesti in trajnvajsko zvezo med Vičem in dolenjskim kolodvorom. — Med prulsk'm in Sentjakobsk'm mostom je okrog 300 m razdalje. To je vsekakor preveč, zlasti še, ker je zdaj Trnovo že gosto zazidano. Novi most med tema mostovoma je projektiran, namenjen le za osebni promet, pri ustju Gradaščice (na desni strani). — Med šentjakobskim m čevljarski mostom je okrog 130 m razdalje. Me i njima, vsaj v dolgledni prihodnosti ne bo treba še enega mostu, zlasti ne, ker v tem odseku ne drži k Ljubljanici nobena širša ulica. Med čevljarskim mostom in trimostjem je še krajša razdalja (okrog 120 m), vendar se kaže potreba še po enem mostu, ki je projektiran pri Ger-berjevem sotpnišču, o pomenu tega mo- Most rez Gruberjev prekop, Id veže StreUSko nlleo s Hradeckega cesto stu, ki bo služil samo osebnemu prometu, smo že p sali. V smeri piojektiranega mo-sta leži najkrajša prometna zveza med magistratom, Zvezdo in Tivoujem. — Obširno bi lahko govorili o prometnih zaoe-vah v zvezi s trimostjem. Ven i ar so vam še dovolj v spominu modrovanja o trimost-ju iz let regulacije Marijinega trga, ko so betonirali nova mostova, i čudno, da tudi teh mostov niso začeli imenovati >brvi«>. Vsekakor sam frančiškanski most ni več zmagoval prometa. Bil je preozek za osebni in vozni promet. Bili sta Ive rešitvi: razširitev starega m^stu s ploščami na konzoinih nosilc'h ali betoniranje dveh ali vsaj enega mostu ob starem. Odločili so se za drugo rešitev. Pri tem pa niso odločali le prometni, temveč tudi arhitektonski razlogi. — Med trimostjem in mesarskjn mostom je okrog 130 m razdalje. Skoraj tik ob mesarskem mostu nameravajo zbe-tonirati še most med novo tržnico in Sv. Petra nasipom. Tudi o tem mestu in o njegovem pomenu smo že pisali. — Precej večja je razdalja med mesarskim in šent-pe trski m mostom, znaša okrog 250 m. Zato je pa tem lažje zagovarjati novi most, ki je tud-i projektiran ob L'snjarski ulici in mestnih stanovanj st ih hišah. Se večja je razdalja med šentp-itrskim mostom in mostom na Kodeljevem (ki je za Inji izmed desetih onienjenih mostov čez Ljubljanico), če ne upoštevamo železnega mostu pri bolnišnici (ta most je prejšnji čevljarski), zna^a okrog 600 m. Med mostom pri bolnišnici ln šentpetrškim je že okrog 400 m razda.lje. Novi most je projektiran pri Ži- vinozd ravni šivi ulici, približno 160 m nižje pod šentpetrskim mostom. Drugi večji mostovi Drugi večji niosiovi, ki jih je treba posebej omeniti, drže v Ljubljaai čez Gradaščico in Gruberjev preKop. Večji no\\jš. most je treba še omeniti na koncu Opekarske ceste; drži čez Maj i graben, cez Gruberjev prekop drže štirje starejši mostovi; kariovški, železniški nasproti klavnice., poljanski na koncu Poljanske ceste in štepanjski v Stepanji vasi (zejij tudi v mejah mestne občine). Nov je most pri Streliški ulici. Projektirana sta še dva mostova čez prekop. cKinosno Ljubljanico: na Prulah (čez prekop) v smeri tranzitne ceste ob Ljubljanici, in mostič ob Kamenča-novem štra Ionu * čez Ljubljanico > na Barju. Cez Gradaščico drži v meatu en sam starejši večji most. vsi drugi so novejši ali le začasni. Vendar je tudi najstarejši pri ustju Gradaščice temeljito preurejen, tako da lahko govorimo o povsem novem mostu. Nov je mostič pri Ten%nteju. Najlepši je novi most pred trnovsko cerkvijo. Sodobnim prometnim zahtevam ustreza tudi novi betonski most ob koncu Groharjeve ceste. Čezenj bo držala v prihodnosti tranzitna cesta čez Barje proti jugu. Star je most pri kolezijskem kopališču, a je lesen, ozek in le začasen. Nov je lesen, tudi začasen most med Kolczijo in zahodnim delom Mirja. Omcn:ti je treba še starejši most čez Gradaščico na Viču. Diugi mostovi so manjši in manj znani. Omeniti je treba še novejši most čez Glinščico na Tržaški cesti na Viču. Glinščico še premošča jo v Rožni dolini še trije mostovi. Večji trdnejši most čez Glinščico je še pod Brdom, tudi na ozemlju ljubljanske občine Gradaščico še premošča jo do Bokatc trije starejši mostovi. že iz tega naštevanja je razvidno, da ima Ljubljana številne mostove — čeprav nismo omenili še barjanskih mostičev. !^a-g-lasiti je treba, da je mesto dobilo mnogo mostov v novejšem času, in sicer 11 večjih, razen tega so pa bili preurejeni še mnegi starejši. njeno kmečkemu prebivalstvu, ki bo dalo mestom v zameno živila. Pričela se je tudi že predelava bombaža. Vlada je storila Se aruge ukrepe, da se obnjvi inuu~tnjs*a proizvodnja ui da dobi država na razpolago dovolj proizvodov za zamenjavo za živiia, Ugoone posledice ten ukrepov se bodo kmaiu pokazale. Grčija je že pic^krbljena s kruhom. Siromašno mestno preb.valstvo dobiva dnevno 57.000 brezplačnih ooedov. Poleg tega se pa bližamo novi letini, ki obeta biti dobra. Napredek romunskega kmetijstva Rumunski kmetijski minister je Izjavil, da kaže ozimina kljub ostri zimi dobio. Za ponlladna dela je bilo dovolj časa, čeprav je bila zima iolga. Letina v Rumuniii je v glavnem odvisna od zadostnih padavin v maju in juniju. Rumunija ima letos en milijon oralov več obdelanega polja kakor prejšnja leta. število vprežne živine se je znižalo, zato se je pa znatno povečalo število traktorjev. Rumunija je letos uvozila iz Nemč:je pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji nad 2.000 traktorjev. Kmetijstvo se je prilag«xiilo vojnemu času. Dveletni vrstni red pšenica-koruza je bil nadomeščen s triletnim a priključitvijo stročnic. Kmetijsko ministrstvo je pripravilo obsežen načrt preložitve romunskega kmetijstva m povečanja proizvOvlnje. Zagotovljene so bile zadostne količine semenskega žita. ki je bilo razdeljeno v vrednosti 6.7 miljard lej mel male kmete. V karpat-skih krajih se je zlasti povečala površina s krompirjem zasajenega polja. Rumunija bo pridelala letos tudi več oljaric, lanu in konoplje. Moderna naprava ni vsdno dobra V Milanu je tnalo manjkalo, da ni razdrla zakonske zveze V listih čitnmo mjčno zgodbo, ki bi tvorila izborno snov za veseloigro, polno za-pletljajev ln zmede. Kaže nam. kako lahko tudi najboljša ustanova povzroči nemir, če je ljudje še ne poznajo. Mioda žena nekega milanskega Inženjsr-ja se jc odpeljala iz Milana k svojim staršem v provinco. Tam je čez nekaj dni io-bila pismo prijateljice, ki ji je sporočaia, da jo morda njen mož goljufa. Napisala jc, da jc klicala irženjerja po telefonu in da se je oglasila očividno mlada dama z zelo melodioznim glasom. Ker ji je znano, da inženjer nima tajnice, se ji zdi vsekakor sumljivo, da se v odsotnosti soproge oglaša iz stanovanja mlad ženski glas. Inženjerjeva soproga je bila po pismu svoje prijateljice seveda precej vznemirjena. Njen mož ni Imel tajnice in čudno S2 ji je zdelo, da bi si jo bil omislil ravno v času njene odsotnosti. Odpeljala se je nazaj v Milan, da bi se sama prepričala, kaj je na stvari. Takoj s kolodvora je telefonirala v stanovanje svojega moža. Njena vznemirjenost je narasla, ko se je po telefonu res oglasil svež ženski glas in jo vprašal, kaj želi. Ko je povedala, da bi rada govorila z inženjerjem, je dobila odgovor: »Gospoda inženjerja na žalost ni doma. Naj mu kaj sporočim ?c Razburjena žena je kratko odvrnila, da ne in vprašala: ^Je pri telefonu njegova tajnica?« Odgovor je bil skrivnosten: »Da in ne. Ml nočete povedati svojega imena, da bom lahko obvestila gospoda inženjerja?« »Hvala.c je kratko odvrnila inženjerjeva žena in odložila slušalko. Bila pa je vsa obupana, ker se ji je zdelo, da jo mož res vara. Saj drugače ne bi vzel v njeni odsotnosti v stanovanje tuje ženske. Zbegana se je zatekla k svoji prijateljici, od katere je bila dobila svarilno pismo. Skupaj sti še enkrat telefonirali na inženjerjevo stanovanje, in spet se je oglasilo neznano dekle in vprašalo, ali naj kaj naroči. »Ste njegova soproga?« se je hotela infoi-mi-rati prijateljica. V odgovor se je začul po telefonu vesel smeh: »Ne, to ravno ne . . .« Prijateljici sta odhiteli na inženjerjevo stanovanje. V njem nista našli žive duše. Tudi hišnik ni vedel drugega, kakor da je inženjer odsoten. Ni opazil, da bi bil kdorkoli v tem času v stanovanju. Vsa zbegana in nesrečna je inženjerjeva žena ostala doma. Proti večeru se je res \Tnil njen mož in jo hotel vzradosčen pozdravnu. Začuden je bil, ko ga je vsa v solzah pahnila od sebe ln mu začela očitati nezvestobo. Ko pa jo je poslušal dalje, se je njegov obraz razvedril in končno se je začel glasno smejati. Povedal je ženi, da je milanska telefonska centrala uvedla novo ugodnost za telefonske naročnike. Ce je naročnik odsoten in ni nikogar, ki bi se mu lahko javil na telefonu, sprejema ta čas telefonske pogovore poseben oddelek centrale, jih beleži in jih nato sporoči naročniku, ko se vrne. Vpričo žene je inženjer poklical novi oddelek telefonske centrale in vprašal, če ima zanj kaka naročila. Javil se je isti glas, ki je bil ženo poprej tako vznemiril ter naštel vrsto poslovnih poročil Nato je pripomnil: »Ob dvanajstih vas je klicala neka dama, ki ni hotela povedati imena, pol ure kasneje se je oglasila neka druga dama, ki se je hotela samo informirati, če sem vaša žena«. Grozeči oblaki na nebu zakonske sreče mlade dvojice so se seveda v hipu razpršili in se umaknili osrečujočim solnčnini žarkom. Položaj v Grčiji Neskladnost med dohodki tn cenami vsakdanjih potrebščin je povzročila zadnje čase v Grčiji razne nevšečnosti. To je dalo finančnemu ministru Gotsmanisu povod za daljšo izjavo, ki je vzbudila v javnosti veliko pozornost. Minister je izjavil, da vlada dobro pozna položaj uradnikov in nameščencev. Prilagoditev plač cenam pa m mogoča, kajti vsako zvišanje plač ima za posledico nov porast cen. Zato se je vlala odločila za maksimiranje cen na višini, odgovarjajoči plačam. V ta namen je bil sestavljen načrt, ki se že uresničuje. Za splošni gospodarski položaj je važna tudi proizvodnja in razdelitev mila, gnojil, tekstilnega blaga, kmetijskih strojev in orodja, Ce bo stopila Hl falta pred kmečko prebivalstvo z vsemi potrebščinami, je dejal minister, ne pa s papirnatimi tisočak:, bo lahko dosegla od njega vse. če ima pa država v rokah olje. stročnice in žito, lahko pomaga tudi prebivalstvu z boljšimi sredstvi, kakor so bankovci in zvišanje plač. Na Peloponez je poslala država 250 ton pšenice in tekstilnda blaga v zamenjavo za olje. Z domačo tekstilno industrijo je bila sklenjena pogodba, po kateri dobi slednja 2.000 ton bombaža in 15.000 pik (ena pika — 64 cm) tekstilnih proizvodov za na-daljno predelavo. Tekstilno blago je name- Razstava nemške tehnike v Lisabonl V soboto popoldne je bila v slavnostni dvorani nove tehnične visoke šole v Lisa-boni svečano otvor jena razstava nemške tehnike, prirejena pod pokroviteljstvom Portugalskega zavoda za visoko kulturo in lisabonske tehnične visoke šole Razstavo je otvoril nemški poslanik baron von Hey-ningen-Hiine. Svečam otvoritvi so prisostvovali v zastopstvu državnega predsednika, njegov osebni adjutant general Car-mona. diplomatski zbor držav Osi in zavezniških držav ter več portugalskih ministrov. - Smrt francoskega pisatelja In zgodovinarja Iz Pariza poročajo, da je tam umrl grof Gabrijel de la Rochefoucauld, star 67 let. Pokojni je slovel kot esejist, zgodovinar in pisatelj. Irska dobi svojo Narodno banko Iz Dublina poročajo, da je sklenila irska vlada ustanoviti lastno Narodno banko. Doslej je bilo na Irskem v obtoku dobre dve tretjini bankovcev in kovancev posebne valutne komisije. Ostali denar so pa "'ajale na razpolago zasebne banke. Kap'tal nove Narolne banke v znesku 40.000 fun1 Sterling-ov. bo dala na razpolagro v <~eloti vlada, finančni minister bo pa imenoval vodstvo banke. Delokrog nove Narodne banke bo odgovarjal v glavnem onermi drugih takih denarnih zavodov. Zasebnim bankam bo omogočena prilagoditev novemu položaju. Pravica zaseb^-"* 1---*" 'z^^ti novčanice ugasne šele po 12 letih. Njihove novčanice bodo pa vzete iz prometa že prej. Koncentrirana hrana za vojake Kakor nemška, uporablja Ludi japonska j vojska posebno vrsto močno končenirira-! nih živil, ki imajo to prednost, da zavz< majo zelo malo prostora, in da jih lani: o nosijo vojaki seboj, ne da bi bili s toni preobremenjeni. Najprej so dobivali koncentrirana živila v obliki pilul letalci in padalci. Japonska vojska so mora zahvaliti za koncentrirana živila polkovniku Kavašimi. ki je 17 let delal na tem. Japonski vojaki dobivajo riž in pšenico v praških ter suho sadje. Noznatne količine teh preparatov zadostujejo za obed. Koncentrirana živila se ne pokvarijo, tudi če dolgo leže v skladiščih. 3000 pinij zgorelo Ne nepojasnjen način je nastal požar v gozdu pinij na hribi] Valdemolina pri mestu Sos del Rey v pokrajini Saragosa. Ogenj je uničil 3000 pinij. Škoda je precejšnja. Pojedine v Bolgarlfi prepovedane V smislu odredbe trgovinskega ministra So v Bolgariji do nadaljnjega prepovedane vse pojedine in slične piireditve. B. Peroivne: 55 Dr. Torridon igra za vse Roman r>obršno minuto je Rov poslušal, nato je vrgel noge iz posteje. po prstih stopil k zidu na levi, pritisnil uho na steni in zadržal dih. Glas je še vedno mrmral, in Rov je zdajci razločil škripanje posteljnih vzmeti. Ni se bil zmotil. Mrmranje je prihajalo prav iz te sobe. Kdo govori v spanju?« se je vprašal Roy in še bolj napel uho. nadejaje se. da ujame kako besedo. Pa je ni mogel ujeti. Niti za hipec ni glas dobil močnejšega poudarka. Postelja je spet zaškripala, in Roy se je umaknil od zidu. Bil je zdravnik. Glavo bi bil stavil, da človek v sosednji sobi ne govori v navadnem spanju. To je bilo zmedeno, pridušeno, enolično mrmranje delirija, ki se je utegnil nadaljevati še mnogo ur. Ko je stal tako sredi sobe ter živčno krčil in razklenal pesti, se je mahoma vprašal, kdo bi utegnil biti človek, ki se mu blede v sosednji sobi. Spet je sedel na rob postelje in si prižgal cigareto. Mrmranje ni prenehalo niti za trenutek; kar obsedalo ca je že Od nr.petega poslušanja se mu je bilo grlo or-usilo in razbolelo ... i Ne, vraga'<' si je zdajci rekel Rov. > Takole kri- žem rok ne morem ostati. Ta človek morebiti umira.. .< In že se je oglasila druga, še bolj vsiljiva in nujna misel: >K d o j e ?« Cigareta mu je padla na opečnati tlak; iskre so briznile iz nje. Roy je jo pohodil in krenil k oknu. Odprl je oknice. Noč je bila postala še temnejša. Mesec je bil zašel. Mrzle sape so dihale po ozračju. Zora je bila blizu. Rov je stopil na balkon in pogledal ca levo. Noben svetlobni žarek ni prediral oknic sobe, v kateri sta bila govorila z Gouvernom. Ozrl se je po balkonu sobe na svoji desnici: tudi ta je bila temna. Mrmranje se ni več slišalo, a balkon te sobe ni bil daleč od njegovega. Čeprav je bilo zelo tema, je mladi človek vendar nejasno razločil obris ograje. S svojo težo je preskusil nosilnost ograje na balkonu kjer je stal. Bila je čvrsta kakor skala. Zaja-hal jo je torej, se je oklenil z eno roko. p«»ftavil nogo na vnanji rob balkona in iztegnil drugo roko in drugo nogo proti sosednjemu balkonu. Toda ni ga dosegel. Temno dvorišče je zevalo pod njim. Roy se je o hrabril. Previdno se je obrnil, tako da je stal z obema petama na robu svojega balkona, za čigar ograjo se je držal z roko. Nato je skočil. Roke so se mu ujele za ograjo sosednjega balkona. V naslednjem trenutku jo je zajahal in stopil na balkon. >Zdaj ni treba drugega« je pomislil, >kakor da stopi Gouveme v mojo sobo. pa me bo imel.« Oknice sosedove sobe so bile zaprte. Roy je prislonil uho in spet začul sosedovo •nolično, pridu- šeno mrmranje. Glas je bil za las razločnejši, in mladi človek je iz tega sklepal, da mora biti notranje okno odprto. Segel je s prsti skozi reže oknic, a te se niso dale odpreti. Še Ie s pomočjo žepnega nožička mu je uspelo, da je vzdignil zapah, in oknice so se podale. Notranje okno je bilo res odprto. Previdno je zlezel v sobo. Tema je bila kakor v rogu. Mrmranje je prihajalo z leve. Očitno je stala postelja enako kakor v njegovi sobi. Rov je slišal škripanje vzmeti, ko se je človek obračal in mrmral nerazumljive besede. Tipaje se je približal, dosegel rob postelje in vzel iz žepa škatlico vžigalic. Prižgal je eno, držeč jo zaslonjeno v dlani. Trepečoči plamenček je osvetlil shujšani, od vročice razgreti, že več dni neobriti obraz moža, ki je ležal v postelji; potni lasje so mu lepeli na čelu: ustnice so se mu neugnano pregibale in sipale nerazločne besede. Ta mah je odprl oči ter zamežiknil v nepričakovano svetlobo. Bil je Jožef Fahy. Tudi v »Soleil et Ombre« se je bilo ta večer nekaj zgodilo. Marija je imela z Jolando in Juno ves dan opravka v Nizzi, največ pri šivilji, kajti nove obleke so morale biti nared za prihodnji ponedeljek, ki je bil dan otvoritve. Vse tri so obedovale v Nizzi in se nekaj pred deseto vrnile domov. Anton je bil povedal Mariji, da sta se Irena in Lkmel vrnila, nato pa spet odšla, vsak po svojem opravku. Omenil je tudi, da je prišel doktor Torridon in da je pozneje telefoniral, da pa Brookbyja ne prvič ne drugič ni na?e1 doma. »Je doktor Torridon vprašal, ali je gospod Brookby dobil njegovo pismo?« »Da, gospodična. Vprašal je, ali pismo še leži na pisalni mizi, in jaz sem mu ga prinesel.« »Prinesli ste mu ga?« Marija je vznemirjeno prisluhnila. »In kaj je storil z njim?« »Pogledal ga je, gospodična, nato pa rekel, naj ga položim nazaj na pisalno mizo gospoda Brook-bvja. Kasneje je gospod dobil pismo... kot sem povedal že doktorju Torridonu, ko je telofoniral.« »In kaj je rekel doktor Torridon?« »Menda mu je bilo veliko do tega, da bi zvedel, ali se je gospodična Steuartova odpeljala z gospodom Brookbyjem. Rekel sem mu, da je gospod sam odšel z doma.« V svoji sobi je Marija še enkrat premislila vse, kar ji je bil Anton povedal. Stvar jo je skrbela. Vpraševala se je, ali Torridon kaj sluti o tem, da je pred Lionelom že nekdo drug odprl njegovo pismo; še bolj zaskrbljeno pa je ugibala, kaj zakaj je tolikanj radoveden, ali je bila Irena z Lionelom, ko je ta odhajal. Marija bi bila tudi rada vedela,, kam je šel Lionel \tčz Jrere Niena vznemirjenost je p'stojala čedalje večja. Na spanje ni bilo niti misliti, 1 »tmila je *uč — da vzela ko uarjem pogum — fenr *e v pidžami in svileni nočni halji stisnila v K'iček divana pri oknu, prižgala cigareto in se, z o5mi blodeč po \*Jl~ mračnem parku, predala domišljiji. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno usaarno Fran Jeraa Za inaeratai del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljaai