101. številka. Ljubljana, v sredo 3. maja. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan *Te*er, izimSi nedelje in praznike, terveljapo posti prejeman za avstrijak o-ogerske dežole za Tse leto 16 gld., la pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za L ju bljano brez pošiljanja na dom za rse leto 13 gld., za četrt let* 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. lO kr. Za pošiljanj« na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. sa Četrt leta. — Za tuje dežele toliko Teč, kolikor po&tnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-rrste po 6 kr., Če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hifti .Gledaliika stolba". D pravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. cvenkajočega uspeha, v tej metropoli, dolgo let za-ščitnici vsega zidova t va, pričelo je proti židovsko (anti-semitsko) gibauje in v kratkem času razširilo se po vsej Nemčiji tako intenzivno, da se povsodi uže govori, sklepa in dela proti Židom in da mora vsak le količkaj odličen možak glede tega vprašanja javno izreči svoje mnenje, da celo dvorni pridigar Stocker sme biti na čelu vsej protižidovskej agitaciji. Raz jarjenje proti Židom postaja čim dalje večje in kot sramota se javno proglasa, da je za rektorja na vseučilišči v Greifswalde potrjen žid, kateri je sicer vse časti vreden mož. Če se to godi mej narodom, ki šteje mej svojimi veleumi može semitskega rodu, kakor so Borne, Heine, Mendelssohn, Meyerbeer itd., kateremu je Lessiug napisal svoje slavno delo nNathan der Wei se", mej narodom, kateremu se denašnji Židi vsekdar prištevajo, poudarjajo svojo nemško narodnost, če tedaj Nemci tako rekoč proti lastnej židovskej krvi tako sovražno in odurno postopajo, je skoro popolnem naravno, da se tUdI drugod, po vseh deželah, kjer začno spoznavati židovske slabe lastnosti, pričenja nekaka mržnja proti njim, da se vrše nemiri, da s kruto silo preganjajo in pode židovsko kri od svojih pokrajin. Poročila brzojavna nam uže naznanjajo vsak-dnevne nerede proti zidom v Rusiji, kjer celo vlada izdaje protižidovske naredbe, na primer, da zidovi ne smejo imeti lekarnic, a če jih imajo, da jih morajo v teku jednega leta prodati. Ker je sovraštvo proti Židom v Rusiji tako silno in ker se nij nadejati, da bode skoro poleglo, temveč je pričakovati, da bode vedno burnejše, zlasti ker Abrahamovi sinovi zbog svoje dobičkarije in družili ne baš prijetnih posebnosti, nikjer ne vzbujajo simpatij, marveč le nasprotne občutke, začeli so se izseljevati iz Rusije in mnogo odpotovalo jih je v svobodno Ameriko, ker mislijo, da je tam dežela, kjer jim bode cvela pšenica, kajti ondi je prosta konkurenca, ondi človek ta toliko velja, kar plača. A niti svobodna Amerika jih ne mara, kajti jeden teh židovskih izseljencev Abraham Pricker piše v ruski list „Raz8vet", da je sovraštvo proti Židom v Ameriki Se močneje nego v Evropi. V tovarni, kjer je službo dobil, Čul je cesto besede „prokleti žid", a ne samo v nemškem, ampak v vseh v zje-dinjenih državah navadnih jezicih. Naposled bil je primoran zapustiti službo in dobil je mesto v dro-gej tovarni, a le na ta način, da se je zatajil, da nij povedal, da je žid. Tudi na Francoskem, kjer je primeroma jako malo, namreč samo 45.000 zidov pojavila so se v zadnjem času protisemitična mnenja na političnem površji in uplivni časopis „France" priobčil je članek, v katerem se energično izreka, da se židovski živelj preveč vsiluje v finančne iu časnikarske kroge, da treba to pretečo nevarnost preprečiti o pravem času. — Mej Madžari je poslanec Istoczy skoro leto za letom ponavljal svoj predlog, da naj se odpravijo zidovi iz vse dežele, kjer raste paprika in se prestavijo v Palestino, v svojo obljubljeno deželo, tam je njih pravi dom. S početka smijali so se temu predlogu in vsi šaljivi madžarski in dunajski listi karikirali so Istoczya, dan denes pa se je javno mnenje celo v Budapešti znatno predrugačilo, akoravno so zviti zidovi na Ogrskem postali najhujši Madžari in pomadžarovali svoja imena. Rumunsko in Srbijo omenili smo uže in vsakdo je uže Čital, da so se i ondi naveličali neljubih in sitnih gostov. Če se ogledamo po našej državi, vidimo takoj, da tudi pri nas nij več tako, kakor nekdaj. Sicer je zidov več, nego kdaj, tudi zavzemajo še skoro vsa važna in uplivna mesta v dunajskih finančnih, trgovinskih in časnikarskih krogin, da celo v parlamentu jih je pošteno krdelo, a tisti laži-liberalizem, Občni zbor »Narodne tiskarne". Dne 2. maja 1882 občni zbor nNarodne tiskarne" v Ljubljani nij mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delnic vloženih in premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se razpisuje drugi občni zbor delniškega društva „Narodne tiskarne" na dan 17. maja 1882 ob 6. uri zvečer s pristavkom, da po §. 17 društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočnih delničarjev in število od njih zastopanih glasov. Od upravnega odbora. Proti Židom. Neovrgljiva resnica je, da dan danes v političnem življenji doslednosti iskati ne smemo. Mi živimo tako rekoč „iz roke v usta". Kar nam ugaja, to odobrujemoi ker vsakteri čuti, da se v našej dobi bije brezozirni boj za obstanek. Nij čudo tedaj, da se nazori in načela, katera bo se pred desetimi leti proglašala in smatrala jedi no merodajnim in pravičnim, danes zabacujejo in da je zavladalo popolnem nasprotno mnenje zlasti glede sinov Abrahamovega rodu. Kdor se spomina, kako so se velevlasti, na čelu njim Prusija in nje železni kancelar zavzemale za Žide še pred malo leti, kako so prav očetovski skrbele za Žide v Rumuniji in Srbiji, kako so še pri berolinskem dogovoru srbskej in rumunskej vladi narekovale pogoje, kateri naj se uvažajo in izvršujejo nasproti „izvo1jenemu rodu", mora danes zmajevati z glavo, videč preobrat, ki ga poročajo razni listi iz Nemčije, iz Rusije in iz druzih držav. V Berolinu, kjer je Bismarck s svetovno znano firmo Bleiehroderjevo kot „stiller Compagnon" v nuj tesne j še j zvezi in ima tej zvezi pripisovati veliko LISTEK. N O V- (Spisal I. Turgenjev, preložil M. Malovrh.) I > i" ii ^ ii liiijij^i. X. (Dalje.) Žal jej je bilo zopet zanj; tako žaluje mati za bolnim otrokom. Ali Marijani bilo je tako teško ga gledati, tiho odšla je v svojo sobo, a vrata pustila je odprta. Delati se jej nij ljubilo; sela je zopet in nove 'različne misli so jo zopet obšle. — Čntila je, kako čas mine, štela je trenutke in biio jej je ljubo, da je tako; srce jej je močno bilo in čakala je nekaj, Čakala je nekoga. Kde je neki Solomin tako dolgo? Vrata so se zopet odprla in Tatjana je vstopila v sobo. rKaj hočete?" vprašala jo je Marijana nezadovoljno; te nij pogrešala. „Marijana Vikentjevna," začela je Tatjana na pol glasno. „Jaz sem vam le reči hotela, da se preveč ne žalite zavoljo tega, to se vsacemu človeku lehko primeri . . ." „To me nikakor ne žali, Tatjana Josipovna," segla jej je Marijana v besedo. „Aleksej Dmitriču je slabo; to nij velika nesreča! . . ;* „No, lepo, lepo. A jaz sem uže mislila: Kaj je neki mojej Marijani Vikentjevni, da je denes blizu nij V Toda za tega delj nijsem prišla sem; držeč se pregovora : Ne vtikaj se v stvari, ki te ne brigajo. — Ali baš sedaj prišel je nek tuj človek v tovarnico; Bog zna, kdo je! Majhen je in šepast, in na vsak način hoče Alekseja Dmitriča videti! Nij li to čudno, zjutraj tista ženska.....in zdaj ta šepec. Ako mu rečeš: tu nij nobenega Alekseja Dmitriča, pa pravi: pokličite Vazilja Fedotiča. Jaz ne grem od tod, dokler j a ne vidim, stvar, zaradi katere sem prišel, je preveč važna." — Hoteli smo ga spoditi, ko tisto žensko, kajti Vazilja Fedotiča res nij doma, ali ta šepec ne gre in vpije: „Jaz ne grem in ne grem in bodem čakal do noči Zdaj hodi po dvorišči gori in doli. Poj te v hodnik, od tam ga lehko vidite .... znate li morda, kdo je to?" Marijana šla je za Tatjano in mimo Nežda- nova — zopet zapazila je krčevito nabrano potno čelo — in zopet mu je to obrisala s svojim robcem. Skozi okno videla je novoprišlega tujca, o katerem je Tatjana govorila; bil jej je neznan. Vtem hipu prišel je tudi Solomin na dvorišče. Majheni, šepasti Človek približal se mu je hitro in mu roko ponudil, ki jo je Solomin stisnil. Poznana sta torej bila. — Oba odšla sta potem v hišo. Zdaj culi so se koraki po stopnicah. Marijana vrnila se je hitro v svojo sobo in sredi nje obstala. — Teško jej je bilo pri srci . . . zakaj? Tega ni sama znala nij. Solomin odprl je vrata. nJe li, Marijana Vikentjevna, dovoljeno vstopiti ?tf je vprašal. „Tu je nekdo, katerega morate vsekako videti." Marijana je le prikimala in za Solominom vstopil je v sobo — Paklin! XI. nJaz sem prijatelj vašega soproga," rekel je Paklin in se Marijani globoko priklonil, baje za to, da nij koj zapazila njega preplašenosti, .,in tudi gOBpoda Solomina. — Kakor vidim, spi Aleksej Dmi- zagutovîja m v ruskih dunajskih kiogih, da bi Rusija tako intervencijo Bij od do a odločno zavrnila, kakor je to storila uže I. 1863. glede poljskega vstanka. Židovski nemiri so notranja /adeva Rusje, v katero m drugim nij vmešavati. V berolinskih ruskih krogih se pripoveduje: Pretečem teden sprejel je car barona Giinz-burga (žiila) v avdijenci. Giinzburg pripovedoval je Cam resnico o preganjanji Židov, in govorečemu o zlodejstvih v Balti prestregel je car besedo rekoč : To nij možno! in pri tem pokazal na uradno sporočilo. A Giinzburg da je na to rekel: Kar sem go voril, to je istina! Ginjen obljubil je car pomoči in dovolil iz lastne šatulje GO.O00 rubljev v podporo zidom, ki sedaj silo trpe. — Ta vest je dobro po-ročana, morda tudi dobro zlagana. Kot naslednik Novikova v Carifrradii imenuje se ruski poslanik v Draždanih g. Nelidov in oni v Teheranu Sinovev. Razmere mej Turčijo in Bolgarsko so se zopet poostrile. Iz Bukarešta se poroča, da je Bratianu odstopil. Iz Nofîjo se piše: Ostavka vojnega bolgarskega ministra Kryl-ova pripisovati je uplivu ruskega diplomatičnega agenta Hitrova. Pred kratkim bil je tu sestamek višjih v blgarskej službi stoječih ruskih častnikov, pri katerej bil je navzočen tudi Ilitrovo in pri katerej se je razpravljalo prašanje, ali naj vsi ruski častniki kolektivno dajo svojo ostavko. Bilo pa je pri sestanku nekoliko glasov, da bi taka demostracija bila proti prisegi, danej knezu, da bi ne ugajala vojaškej časti. Mej bulgar-skimi častniki Širila se je po kneževem pobočniku Marinovu signirana okrožnica, da namerava knez odstraniti vse Ruse iz vojske. Marinov pa je zatr jeval slovesno in odločno, da od te okrožnice, ki nosi njega ime, ne ve ničesa. Na Francoskem bile so preteklo nedeljo volitve maire oy po tistih krajih, kjer je do sedaj vlada imenovala predstojnike. Republikanci izgubili so skoro 300 sedežev. V seji vojaške komisije, ki je bila v 1. dan t. m , dejal je Gtambetta, da obstoji prava demokracija v tem, da delo vlada. Le bojni dogodki leta 1870 prisilili so Francosko, da je premenila svoje nazore. Predno imamo delalnice in tovarne, moramo imeti domovino. V tem hipu, ko vstopi vsakoletni kontingent v kasarne, bi sukenj in jopičev (blouse) rad videl jedaako veliko. Vsi stanovi naj bodo jednako zastopani. V Lyonu je bivše cesarico Evgenijo, ko je šla v voz, zasramovalo nabrano občinstvo. V Rimu pričela se je včeraj debata o trgo-vinskej pogodbi s Francosko, katera bode gotovo v^prijeta, ako se italijanska vlada zaveže, da do leta 1883 razdere dosedanjo Italijaae Škodujočo brodarsko pogodbo ali pa za francoske ladije vpelje „Surtaxe d'entrepôt", to je povišanje pristojbin v pristaniščih. lii^leNka vlada naznanila je spodnjej in gornjej zbornici, da so se zaprti Irci Parnell, Dillon in Ô'Kelly Izpustili. Oslobojenje druzih irskih agitatorjev se skrno pretresuje. Vlada bode predlagala sredstva za varstvo življenja in imetka v Ieskej. Domače stvari. — (Glasbeno-deklamat. akademija) na korist ubogim dijakom c. kr. višje gimnazije in c. kr. višje realke v Ljubljani je v soboto 6. t. m. v deželnem gledališči, pri katerej sodelujejo učenci obeh ustavov pod vodstvom svojih glasbenih učiteljev, gospodov A. Foersterja (petje) in J. Gerstnerja (gosli) s prijazno pomočjo c. kr. vojaške godbe polka vel. kneza Mihaela ruskega. Program. 1. G. Ros-sini: Ouvertura k operi Semiramis; igra c. kr. vojaška godba pod vodstvom svojega kapelnika gospoda K. Caj v glavnih delih. Pri glasovanji po imenih obveljala je carina na kavo, kakor je uže določevala zatvorna postava, s 165 proti 138 glasom. — Ker je pri glasovanji o zatvornej ; ostavi večina iznašala le B glasov, osupnil je levičarje ta znatni naraščaj večine. V ravno istej seji odložil je mandat Dalmatinec dr. Monti, ker je, zagovarjajQ krajevno carinsko politiko, zagazil v protislovje z večino in si nij vedel pomagati drugače, kakor da odstopi kot poslanec V ii mije države. „Hiord«l. III«. Xeituug-* piše, da so izmišljena vsa poročilo londonskih časopisov, ki trde, da je veliki knez Vladimir prinesel in izročil predloge o shodu treh cesarjev. Soglasje vseh treh cesarjev je zagotovljeno brez tacega shoda. Političnega prašanja po sedaj nij tacega, da bi morali vladarji osobno o njem izrekati svoja mnenja in o njem mej soboj razpravljati. h Rusije izselujejo se v očigled ne več ugodnim razmeram zidovi v velikem številu. Iz Orodnega odpotovalo je 500 delavcev. Sedem tisoč židovskih rodbin prijavilo je izseljevalnemu uradu v Jafi, da se bodo preselili v Palestino. Do sedaj je baje 9000 zidov zapustilo rusko državo. To je v primeri z ogromnim številom ruskih zidov, bore malo, kapljica v morje. Sploh se nemiri in škandali proti Židom pretiravajo. Židovski časopisi imajo široko vest, nij jim vsega verovati. Nasproti ponavljajočim se poročilom, da nameravajo evropske vlade diplomatično intervenirati v zadevah ruskih Židov, trič in je, kakor sem čul, bolan. Zalibože, poročati imam neugodne novice; nekoliko sem Vazilju Fedo tiču uže povedal." Paklinov ¿las je bil hripav in vedno je v govoru (prenehava!, kakor človek, ki mu je grlo od žeje povsem posušeno. Novice, ki jih je poročil, bile so res žalostne : Markelova so kmetje zgrabili in v mesto odgnali. Goluškinov bedasto izgledajoči komi ovadil je svojega principal», katerega so vsled tega v zapor deli. „Ta pak,tt tožil je Paklin, „ta pak izdal bode vse, kar vé, on celo obeta, pristopiti pravoslavnej cerkvi in hoče gimnaziju kupiti sliko metropolita Fdareta. Tudi za doslužene vojake daroval je 5000 rubljev. Brez dvojbe denunciral bode tudi Neždanova, in policija pride zdaj ali zdaj v tovarnico. Tudi Vazi! i j Fedotič je v opasnosti. — „Kar se mene tiče," dodal je Paklin, „tako se le čudim, kako je to, da še nijsem zaprt, akopram se prav za prav ne pečam s politiko in se ne udeležujem nobenih zarot. — 1/mobo in pozabljivost policije sera upotrebil, da vam to poročim, ter se z vami posvetujem, kaj je tu storiti." Marijana poslušala je Paklina, da je končal; ona se nij prestrašila in tudi mirna ostala, ali uvi- dela je vender, da je treba tu kaj storiti. Najprej pogledala je Solomina. Tudi ta je bil miien, lo okolo njegovih ustnic nij bilo običnega smehljaja. Solomin razumel je ta pogled Marijanin; čakala je, kaj on poreče, da bi se potem ravnala. „To je res težka stvar," povzel je zdaj on besedo. „Najbolje bi bilo, da izgine Neždanov za nekoliko časa; ali povejte mi vender, gospod Paklin, kako ste vi doznali, da je tu? Paklin odkimal je z glavo. „Neki znanec, ki ga je videl, kako je tu v okolici propovedoval, šel je za njim, ali ne v sla-bej nameri; on je tudi jeden naših. Oprostite," rekel je zdaj obrnivši se k Marijani, „toda prijatelj Neždanov bil je vender preveč nepazljiv." „Očitanja nijso zdaj več umestna," rekel je Solomin. „Žal, da denes ne bode ž njim mogoče govoriti, ko bode zopet zdrav in — naša policija tudi nij tako brzih nog, kakor se vam dozdeva. — Tudi vi Marijana Vikentjevna, morali bodete bežati ž njim." pDakakol" odgovorila je Marijana odločno. „Da, da," rekel je Solomin in se zamislil. -Zdaj treba pomisliti, kam bodeta bežala?" „Dovolite," povzel je Paklin besedo. „Jaz priobčil bi vam rad misel, ki me je obšia, ko sem se semkaj peljal, samo to naj vam prej rečem, da sem pol vrste od todi svoj voz zapustil in peš sem šel. „A kakšna je ta misel?" vprašal je Solomin. — „Sledeča: Dajte mi voz ... in jaz se peljem k Sipjaginu." „K Sipjaginu," upala je Marijana govorniku v besedo „čemu k temu?" „Bodete takoj culi." „Ali ga vi poznate." „Nc! Ali slušajte in premislite dobro kar bodem dejal; meni se to genijalno vidi! Markelov je s Sipjaginom v rodu, in če se ne motim, je njegove žene brat, jeli? Nemogoče je torej, da bi ta gospod za svoje žena brata ne storil čisto nič. Ia — Neždanov! Ako je tudi na tega jezen, tako mu je ta vender v rodu — po svojej ženitvi. Tem po« tom dala bi se opasnost, preteča našemu prijaja-telju .... „Jaz nijsem omožena", — rekla je Marijana. (Befähigungsnachweis), sposobnosti namreč v tem smislu, da mora vsak, kdor hoče izvrševati kak obrt, razen »vedoebe, da se je obrta popolnem priučil, tudi dokazati, da je v ten obrtu delal pri v tem obrtu izučenih obrtnikih. Nikomur, kdor tega postavno dokazati ne more, naj se ne dovoli izvrševati kak obrt. Izjeme bi se smele napravljati le pri vdovah, ali i iste bi se morale zavezati, da sprejme kot obrtnega vodi telja le popolnem sposobnega, v obrtu dobro izuče-nega poslovodja, kot svojega zastopnika. 2. Upe-Ijava obligatoričnih zadrug za samostalne obrtnike. Delavcem naj bi se, da bodo tudi oni zastopani, dovolile njim vstrezajoče zveze, ali pa delavske zbornice (Arbeiterkammern). 3. Prodajanje po hišah ali košarija (Hausirhandel) naj se dovoli le na deželi, po mestih in trgih pa se naj popolnem prepove. Po dolgej j ako obširnej razpravi sprejel je odbor vsa navedena in važna določila. O načrtu te obrtnijske postave se bode še nadalje razgovarjal odbor, in to vBak Četrtek zvečer ob Va8. uri, v posebnej sobi gostilnice „pri Lozarji" na sv. Jakoba trgu Poleg odbornikov so k tem shodu povabljeni tudi vsi društveniki, da se teh za obrtnike jako važnih obravnav udeleže. V kranjsko-obrtnijsko društvo se more vpisati vsak obrtnik pri odbornikih društva. Vpisnina iznaša le 1 gld. Obrtniki na deželi, kateri žele ustanoviti podružnice, naj se obrnejo do J. N. Horaka, keteri njim radovoljo pošlje brezplačno pravila obrtnijškega društva. Mi domačim obrtnikom prav gorko priporočamo vse hvale vredno društvo, katero bode, ako zadobi vsestransko podporo, lehko delovalo prav uspešno oa korist domačej obrtniji. — (Akad. društvo „S love nij a") na Dunaji napravi v soboto 6. maja občni zbor s sledečim dnevnim redom : Prečita se zapisnik. 2. Poročilo predsednikovo. 3. Poročilo odborovo o preteklem semestri a) tajnikovo b) blagajnikovo c) knji-žničarjevo. 4. Poročilo revizorov. 5. Volitve: a) predsednika b) 6 odbornikov c) 3 revizorov. 6. Slučajnosti. Locale: Schneider's Zipferbierhalle I. Wollzeile 38 Souterrain. Začetek točno ob 8. zvečer. Ude in prijatelje društva uljudno vabi. odbor. — (Občni zbor katoliškega rokodelskega društva) bil je zadnjo nedeljo. Predsednik gosp. Anton Gnezda pozdravil je došle in opisoval delovanje društva v pretečenem letu. Poučevali so se rokodelski pomočniki po g. kaplanu A. KržiČu in po g. inženerju Czermaku v lepopisji, risanji in petji. Tudi za zabavo se je skrbelo in bilo je po zimi nekaj prav veselih večerov, po leti pa izlet na Dobrovo. Premoženje društva iznaša 1574 gld. 42 kr. v gotovini naloženej pri obrtnijskej pomočnej družbi, 450 gld. pa v obligacijah in pol srečke od 1. 1864. Za nakup lastne hiše izročila je osoba, ki pa neče biti imenovana, hranilnično knjižico, na katero je vloženih 1035 gldi-30 kr. Gosp. monsignore Jeran pa je pričel po „Dani':;u nabiro prostovoljnih darov, in prvo zbirko v znesku 68 gld. uže izročd. Tako ima društvo najboljšo n i lo, da pride do last nega doma. Dohodhov je imelo društvo 28'J gld. 92 kr., stroškov pa 213 gld. 34 kr., tako da je ostalo v bi i tajnici 77 gld. 58 kr. Na novo vpisalo se je 35 udov in društvo šteje zdaj 72 pravih, 24 pa častnih udov. Od ustanovljenja društva 1. 1855 pristopilo je 1343 rokodelskih pomočnikov. Konečno se spomina g. predsednik umrlih častnih udov: dr. Janeza Blei-weisa viteza Trsteniškega in g. Freiberg*rju. — (V mestnej klavnici.) je bilo meseca aprila t. 1. pobitih 244 volov, 21b prašičev, 850 telet, 127 koštrunov, 807 kozličkov; štiri ikraste prašiče pokončal je konjač. — (Mesto Brežice) tik hrvatske meje je tudi za potrebno spoznalo, oglasiti se proti slovenskim trjatvam. Koliko dobitčka in kupčije imijo Bre-žičani od Nemcev, bi radi vedeli. Da pa breško in bizelj-sko vino le gornjesavinjski in kranjski Slovenci pij o in z- drago ceno kupujejo, nam je dobro znano. Čemu tedaj tako sovruštvo proti Slovencem? U. A. W g. nemškutarska breška gospoda! — (V Mariboru) prvega t. m. zjutraj nij so imeli, kakor do sedaj vsako leto, muzike, in to, kakor poroča „Siidst. Post" iz štedilnih uzrokov. Ubogi Mariborčani, res huda mora biti če si niti godbe ne smejo privoščiti. — (Prvi majnik)je navadno dan, katerega se vsakdo veseli in hiti ga uživat v prostej naravi. Dunajčanje imajo svoj „Prater", v katerem se po številu kočij in popitih sodčekih piva meri živahnost dneva in število obiskovalcev. Pri nas bodemo odslej imeli drugo merilo. Kakor se nam namreč zagotovlja, porabili so na spodnjem Rožniku preteklo nedeljo in ponedeljek vsega vkup 200, čitaj: dve sto bokalov mleka in smetane. Koliko je tedaj bilo obiskovalcev, naj si izračuni blagovoljni čitatelj sam. — (Svilarstvo na Primorskem) se prav lepo razvija V zadnjih petih letih, to je od 1877 do 1881 se je v Istri poprek na leto pridelalo dvakrat več svilnih mešičkov, nego poprek v po prejšnjih sedmih letih, to je od leta 1870 do 1876. Enako se je povzdignolo svilarstvo tudi na Goriškem. Našim razumnim gospodarjem to stvar prav živo priporočamo, ker navadno daje lep dobiček. .Kdinost." skega posojila mej dob.tki št. 2197(1 — '2 V.Hi ti. po 30 gold, naraestu Telegram »Slovenskemu Narodu". Dunaj 3. maja. Lulek v Šent-Leuartu imenovan je za tajnika v Celji, pristav Wokaun za Kozje, Morokuti za Gornjigrad, Meixner za Rogatec. I.iwtulrti iipruvEilHtvn. (Josp. A. F. v Kepeutahru. Sedaj imate plačano naročnino do 30. junija 1H82. Meteorologičiio poročilo, (l^ro^jfl«mI <•*»*'. |>i-«-tteden«) Barometer: Stanje baroinetrovo je bilo pretočeni teden nizko in sploh za 5*50 unn. nižje kot srednje stanje vsega leta; znašalo je namreč 721» HO min. iu je bilo sano nedeljo iiadnunna no Z o/.irom na srednjo stanje vsega tedna je bilo stanje v ponedeljek, vtorek, soboto in nedeljo nadnorinalno ; v sredo, četrek in potek pa podnormalno. Najvišje srednje stanje, za 7-13 mm. nad normalom, je imela nedelja; najnižje, za 5*55 mm. pod normalom, petek; največji razloček v srednjem stanji znaša torej 12 138 mm. Naj-\išje v vsem tednu sploh, 788*19 mm. visoko, je stal barometer v nedeljo zvečer; najnižje, 798*64 mm. visoko, v petek zjutraj; razloček mej maksimum in minimum barometrovega stanja sploh znaša torej 14T>8 mm. Največji razloček v stanji j finega dne, za 5 94 mm., jo imela sobota; najmanjši, za 0 10 mm., ponedeljek. Termometer: Srednja temperatura vsega tedna jo znašala -f- 11-9° C, to jo za 13° ('. nad normalom in jo bila le v petek podnonnalna, v soboto normalna, sicer pa vselej nadnormalna. Najvišjo srednjo temperaturo, -j- 13*3° C., sta imela ponedeljek in vtorek; najnižjo, -f- 99° C., petek; največji razloček v srednjem stanji znaša torej samo 8 1° ('. Najvišja temperatura vsega tedna sploh, -\- 19w C, je bila v nedeljo opoludne; najni/ja, + 7 4° C, v nedeljo zjutraj; največji razloček v temperaturi jednega dne, za 12*2° ('., jo imela nedelja; najmanjši, za ii 4" (.'., petek. Vetrovi pretočenega tedna so bili večinoma slabotni, k večjemu zmerui in precej preiuenljivi. Z največ, namreč, s 43°/0, je bil zastopan ^jugozahod", z 28,j°/o „goroiijec*, s po 9-5°/0 „vzhod" in „zahodu, b po 4-75 „burja" iu „broz-vetrije". Nebo je bilo precej premenljivo; s 43°/ft jasno, z 38% popolnem, z 19°/0 pa deloma oblačno. Mokrlna: Vsled nizkega stanja barometrovega jo bilo vreme pretočeni todon zelo nestanovitno in je palo tudi Erimeroma precej dežja. Teden je imel Štiri deževno dni, v aterih je palo 60*50 mm. dežja: največ, namreč dve tretjini, v četrtek; najmenj v ponedeljek. Tržne cene v IJuhljaiii dno 3. maja t. I. Popravek. V včerajšnjoj številki „ Slovenskega Naroda' mora biti v razglasu o srečkanji mestnega ljubljan Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . . Ovos, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, a . . . Koruza, „ . . . Leča n ... Grah „ . . . Fižol , . . . Kiompir, 100 kilogramov . Maslu, kilogram. Mast, „ . . Speh frifien „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jeilno ...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko , „ Koštrunovo „ „ Kokoš........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metro . mehka, - . . gld. kr. 9 26 li 01 5 04 3 90 4 87 5 ao 0 — 9 — 9 — 10 — S 94 1 — — 84 — 74 — 78 — . 82 — 2 — 8 — 56 — 50 — 63 — 30 — 35 — 18 2 40 1 78 f) 80 4 Paklin skočil je začuden s svojega stola. „Kaj ? Vi nijste omoženi?---No, nič zato, toli se človek lehko zlaže. — Ali poročiti se morata čim prej možno; druzega pota jaz ne vem! Ako se Sipja-gin do zdaj nij odločil vaji po policiji iskati, to je to znamenje, da je v njem zavladalo nekako — ve- likodušje.--Vidim, da se vam ta izraz ne do- pada, recimo torej: ponos ali prevzetnost. Zakaj bi te slabosti ne upotrebili ? Sodite sami! Marijana vzdignila je nekako ponosno svojo glavo in si z roko lase pogladila. „Za Markelova, ali za so, delajte gospod Paklin, kakor vas je volja. Aleksej pa tudi jaz ne trebava niti priporočila niti protekcije Sipjaginove. Zato nijsva njegove hiše zapustila, da bi potem kot prosjaka zopet na njegova vrata tikala. Jaz in Aleksej ni na njegovo ni njegove žene velikodušnost ne računava." „ Takšna čuvstva vrlo so lepa in hvalevredna", dejal je Paklin, a sam pri sebi je mislil, „kakor da me je z mrzlo vodo polila, tako me je obrisala." — Glasno je pa zopet rekel: „Ali vender, premislite si stvar .... Vaša naj volja velja. Jaz bodem govoril za Markelova, samo za ubozega nešega Mar-lova. Le to naj še povem, da je on le po ženi Sipjaginovej s tem v rodu, vi pa da . . . »Prosim vas, gospod Paklin, pustite to!" „Dobro . . . dobro ! Ali samo to naj še spomnim, da je Sipjagin vrlo upliven mož ..." „Azase se nič ne bojite?" vprašal je Solomin. Paklin odgovoril je ponosno: „Pri tacih priložnostih, ne sme človek sam nase misliti!" — Ali baš nase mislil je največ; on, slabotni ta človek hotel je dve muhi najedeukrat ubiti; za to ljubav bi Sipjagin, to je za gotovo vedel, tudi zanj svojo besedo vložil. — Saj je bil on tudi, naj se stvar, od katere koli strani gleda, vender tudi nekoliko kriv ... on je znal za vse — — iu je časih tudi sam katero črhnil! „Meni se vidi", oglasil se je naposled Solomin, „da vaša misel nij slaba, in, akopram se nobenega učinka ne nadejjm, je vender to jedini pot. Poskusite s tein svojo srečo, skaziti ničesar ne morete." „Dakako! Najhuje kar se mi more /goditi je to, da me vržejo iz hiše . . . a to še nij nobena takšna nesreča!" „Ne, nesreča nij to nobena .... (Morci! mislil je Paklin — Solomin pa je nadaljeval:) Koliko je zdaj ura V Pet bode skoro. Jaz bodem koj ukazal upreči. — Pivel!" Namesto Pavla pak prišel je Neždanov. Noge so se mu še tresle in z jedno roko držal se je za vrata, usta je imel odprta in gledal je debelo nevede o čem se govori. Paklin pristopil je prvi k njemu. „Aleoša!" ga je ogovoril, „ali me še poznaš." Neždanov gledal ga je nekoliko hipov. „ Paklin?' rekel je naposled. „Da, Paklin. Si li ti bolan ?tt „Da, da . . . bolan. Kaj . . , hočeš tu V „Kaj hočem?" ... V tem hipu sunila je Marijana malo Paklina; ta se je obrnil in videl, kako mu je odkimala .... „A, da !" je zamnnral in obr-nivši se k Neždanovu glasno začel; .,,Glej AleoAa, jaz sem prišel v nekej imenitnej zadevi — in se zdaj koj :/ . 89 „ papirna renta 5*/,..... 87 r>* „ štajersko zemljišč, odvez, oblig. , . 104 Dunava rog. srečke 5«/, . . 100 gld. 113 Zemlj. obč. avstr. 41/!*/« zlati zast. Usti . 119 Pnor. oblig Elizabeti ne ispad. Železnice 99 Prior. oblig. Ferdinandove sov. ieleznice 106 Kreditne srečke.....100 gld. 176 Rudolfove srečk«..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 B 132 Trammway-drust. volj. 170 gld. a. v. . . 228 Poslano. (54—15) gld. 65 kr 55 „ 45 7."; 53»/, 63 70 75 50 40 85 10 45 75 60 20 50 50 50 25 50 Naznanilo preselim. Imam čast naznanjati cestitemu občinstvu, da bodem svojo zalogo 8. niMJt* z Mestnega trga v Špitalske ulice v Schreyerjevo hišo preložila. Prosim čestito občinstvo, da me tudi v novej zalogi pogosto (mirtče. jaz bodem natančno skrbela, da bode vse po volji pos trezen o. Spoštovanjem (272—2) Marija Podkrajšek. TJ MIO t ti «3 (55—23) zobe in zobovja postavlja po najnovejšem a me ri kanskeni zistemu v d t* tu, vnlkanitu ali celulojfdu brez bolečin. Plombira a Blatom itd. Zobno operacije izvršuje popolnem brez bolečin s prijetnim mamilom f zobni zdravnik A. Paichel, \ poleg Hr&deckcga mostu, v I. nadstropji. e> GLAVNO SKLADI STE najčistije lužne K1SEL1NE poznate kas najbolje okrepljujuče piče, I kat I/kuian liek proti trajnom kaliju plučevlne I ItladM belMtl prkljaia I proti meh urnim kataru, *" )P2ff " (pasti llen) -a^Hinke Mattonija Zalivala. moške starosti 30—40 let, neoženjen, dobro izurjen in o potrebnimi lastnostmi za vodstvo večje prodajalnice z mešanim blagom večjega kraja na Notranjskem se sprejme pod dobrimi pogoji. Ponudbe sprejema iz prijaznosti J. W. Stedry, v LJubljani. (278—2) V noči od 22. na 23. t. m. okolo 11. ure nastal je v Dobličah, v vasi od mesta Onomlja jedno uro oddaljenej, velik požar. Pogorelo je osem gospodarjev, a gotovo bila bi pogorela vsa vas, da nij prišla nagloma na pomoč prostovoljna poža>na straža črnomaljska, katerej jedinej gre zasluga, da se nij ogenj dalje širil. Vso noč delali so gasilci neprenehoma in krotili grozoviti ogenj z dvema brizgal-nieama in s tem v prvej resnej poskušnjt hvalevredno pokazali svojo zmožnoBt. Podpisano županstvo čuti se torej dolžno, slavnej požarnej brainbi črnomeljskej za toliki trud in toliko požrtovalnost izreči najtoplejšo zahvalo. Županstvo v 1 >< * 1 >1 i< -;i 1i, dne 29. aprila 1882. (288) Vrtin L r., župan. Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, feber, Ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, Če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčisti. V bramorjih razpusti bolezensko tvarino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobnost in vročino, če se zavživajo po žličke vsako uro, ter varujejo »aluziji vosti. Človeku diši zopet jed, če jo imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. J. §v«boda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—85) ALBIN C ACHTSCM, stavbeni ključavničar, v Ljubljani, Krojaške ulice št. 8 (nova), priporoča svojo veliko, dobro asortirano zalogo sledilnih in stavbenih okov v vseh vrstah in velikostih po najnižjih cenah pod garancijo. C. kr. patentirane sledilnih ognjišč plošče, katere vsled vročine ne počijo. Obetajoč natanko in reelno postrežbo sprejemajo se vsake vrste stavbena dela in poprave. (259—2) llustrovani cenil ni k i na zahtevanje zastonj in franko. Tujci s 2. maja. Pri Slona: Wite z Dunaja. — pl. Dorotka z Gorenjskega. — Stieger iz Celja. — Kauniher iz št, Martina. Pri HVMtrljMlteiu cesarji: Wallner li Trsta. Umrli so v Ijiil>lj«ini: 29. aprila: Janez Skubic, gostač, 70 let, Kravja dolina Št. 11. 30. aprila: Marija Kos, kuharica, 41 let, Kravja dolina št 11. — Jakob Frid-rich, bivši trgovec, 80 let, Mestni trg št. 13, za vodenico. II v Ljubljani. Udano podpisani daje na znanje, da je omenjeno sta rožna no gostilno prevzel ter da bode skrbel za dobro in okusno kubinjo in za dobro nepopačeno pijačo. Ob jednem prosi podpisaui za mnogo-brojno obiskovanje z zagotovilom, da bode svojim p. n. gostom ceno in pazljivo postregel. Spoštovanjem (290—1) Naznanilo. P. n. gospem naznanja podpisani, da jo odprl š t a- c ii ii o z blagom za gospe ter jim nudi priložnost, dobro blago po prav nizkoj ceni kupiti, ker ga po znižanej ceni prodaja in sicer: plašče za dež po gld. 480 do 16 gld., poprej po gld. 8 do 24 gld., gospejne jopiče „ „ 2-80 , 10 „ „ „ „ 550 „ 18 „ vsakovrstne mantlete „ „ 7.— „ 45 , „ „ „ 10-— „ 60 „ Dalje ima veliko zalogo IMF španskih zobeev Cšpie) ~9Sk črnih, belih in crčm; modercev itd., veliko zalogo vsakovrstne pripravo za obleko za gospode in gospe; lino traltovje in frauže iid. itd. po najnižjih cenah. P. n. gospem in gospodom se v obilen obisk najuljudneje priporoča Večeslav Bilek, (279—2) v Ljubljani, Mestni trg St. 9. Kranjsko stavbeno društvo. Začetkom stavbene sezone priporoča se kranjsko stavbeno društvo v sprejemanje novih stavb in prezidavanj, kakor tudi v napravo načrtnih del in v preračun stroškov. Ima tudi vedno v zalogi suho stavbeno lesovje, dalje stavbene materi-j al i je, kakor tudi železniške sine, cement in vlite stvari iz cementa, plošče za tlak itd. (267—2) OJSrfi THEATRE MEQAN)0JU£. Arena ima, cesarja IT"rana Josipa trgu. Danes sredo W briljantna predstava. "VI Začetek ob 772. ur* zvečer. Četrtek dve predstavi. Začetek prve ob 4*/,. uri popoludne, druge ob 7'/a. uri zvečer. Na mnogovrstno zahtevanje: Agra, stolnica Indije, Weierburg na Tirolskem, novi avtomati in premikajoče se piorame. Slavno p. n. občinstvo opozorujem, da se pri teh predstavah ne bode streljalo. Spoštovanjem IV. C-ierke. mlajši. (292) Velike izgube, katere je velika londonska tovarna /a /.ele/m> hišno opravo OocLderid.gr© Brotliere suzid. Oomp. imela pri zadnjem falimentu GIasgowske banke, so jo tako pretresle, da je sklenila svojo delavnico zapreti in v množini v zalogi ležečo, izvrstno, pri vseh razstavah z zlatimi medaljami odlikovano hišno opravo za četrti del fabriške cene popolnem prodati. Jaz oteriram torej od gorenje prodajalnice pri meni komisijoniranih 2000 železnih postelj za odrastene (istinito lepo delo in nedosežen kinč vsakega stanovanja in vsake sobe po čudovito nizkej ceni jedon po gld. 8.—, prej gld. 32.50). 1750 finih železnih, zelo lepih, lakiranih umivalnih miz velike trpežnosti, jedna po gld. 6.— (prej gld. 24.—). 1449 zelo masivnih, lepo bronsiranih, s 6 držaji, obešalnikov za obleko, a gld. 8.— (prej gld. 32.—). 1850 zelo lepo dvobarveno koBtanjasto lakiranih, 130 cm. dolgih in 60 cm. širokih pol kositrenih postelj za otroke z zelo finimi zelenimi svilenimi mrežami, jedna po gld. 13.— (prej gld. 40.—). Pismena naroČila izvršujem tudi po jedino v izvrstnih eksemplarih proti poštnej nakaznici. (190—6) (Postelje so blizu take, kakor ta podoba.) F. BUGANYI, els:s;po:rtn.cl lalšsu, Landstrasese, LS-wengasse, T7š7"iexi.. Izdatelj in odgovorni urednik Maksu A r m i Č. Lastnina in tisk .Narodne tiskar ne". 71