ISSN 0350-5561 za konectedna V petek bo čez dan ponekod bo začelo deževati, meja sneženja pa bo med 500 in 700 metri nadmorske višine. V soboto zjutraj bodo padavine ponehale. številka 48 četrtek, 3. decembra 2009 Praznično preoblačenje mesta Velenje, 1. decembra - V torek, prvi dan v mesecu decembru, kije vsako leto mesec pričakovanja in obdarovanja, so v mestnem središču postavili kar dve novoletni jelki. Tista, ki krasi Titov trg, kjer se bomo tudi letos na prostem poslovili od starega leta, je lepa, kot že dolgo ne. Rasla je ob Efenkovi ulici. Manjša krasi atrij Centra Nova, saj bo tam v decembru veliko dogodkov, ki bodo popestrili praznični čas. Kako bomo živeli? Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica bo v sodelovanju z območno razvojno agencijo in območnima obrtno-podjetniškima zbornicama Velenje in Mozirje pripravila prihodnji četrtek, 10. decembra, v centru Nova razvojno konferenco SAŠA regije. Na konferenci bodo skušali poiskati odgovore na vprašanja o značilnostih družbenoekonomskega okvira, znotraj katerega bomo poslovali in živeli v prihodnje. Na plenarnem delu bodo z referati sodelovali dr. Milan Medved, Andreja Katič, Jasna Klepec, dr.Viljem Pšeničny in Branko Meh. Predstavljena pa bo tudi turistična karta SAŠA regije, kije nastala kot prvi konkreten produkt na podlagi sporazuma o usklajenem razvoju turistične infrastrukture v regiji, ki je bil podpisan na lanski razvojni konferenci. V drugem delu pa bodo skupaj s številnimi uglednimi gosti, med katerimi bo tudi minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik, dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Franjo Bobi-nac, predsednik uprave Gorenja, dr. Milan Medved, direktor Premogovnika Velenje in predsednik Odbora za razvoj SAŠA regije, ter ekonomista dr. Marko Jaklič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani in dr. Peter Kraljic iz svetovalne Deve^HF] desetletij skrbi za zdravje 50 let daljinske energetike 1,30 EVR IIADIO VELENJE V božjih rokah Milena Krstič - Planino Praznično razpoloženje pa bodo poleg številnih dogodkov, kijih bo v mestu pričaral letošnji Čarobni december, zagotovo pomagale pričarati tudi lučke, ki bodo zagorele v ponedeljek ob 17. uri, ko bo v dolino prišel tudi dedek Mraz. Velik sprejem mu pripravljajo na Titovem trgu. Kaj vse se bo v Šaleški dolini dogajalo v decembru, pa boste izvedeli na zadnji strani časopisa. ■ bš, foto: vos V soboto so v Ljubljani delavci množično, kakšnih trideset tisoč jih je bilo, izrazili zahtevo po dvigu minimalne plače nad prag revščine, torej iz 459 evrov, kolikor pri nas danes znaša minimalna plača, na 545 evrov (na 600), kjer se začne prag revščine za enočlansko gospodinjstvo. Med množico protestnikov so bili tudi delavci iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline. Dvanajst avtobusov je od tod peljalo proti prestolnici. Pridružili so se tistim, ki so poleg dviga minimalne plače in tudi dviga ostalih plač terjali še umik predloga o podaljšanju delovne dobe. Ce bo ostalo, kot je predlagano, bomo šli v pokoj šele pri 65 letih. Sindikati pa menijo, da bi bilo to po 38 letih delovne dobe za ženske in 40 letih za moške kar dovolj. Vlada je ponudila pogajanja. Delavci bi višje plače takoj. Gospodarska zbornica je svarila. Enotno zvišanje plač na 600 evrov bi pomenilo smrt za podjetja. Popustiti bi bilo mogoče le v posameznih panogah. Nekaj, kar smo pred časom že videli. Tukaj v bližini. Prej ni bilo mogoče. Ko se je zgodil množični delavski punt, je bilo. Dan po demonstracijah je bila nedelja. Ne čisto navadna. Prva adventna. Naznani priprave, prinese upanje, veselo pričakovanje nekoga, ki prinaša tolažbo, veselje, mir, pravičnost. V krščanstvu se advent (adventus = prihod) nanaša na prihod Jezusa Kristusa. Kaj pa, če nisi ravno kristjan? Advent, oznako za čas pred božičem, uporabljajo tudi neverujoči. Kdo je potem pri njih tisti, ki prihaja? Večjih je lahko. Eden od njih je december. Veseli, čarobni, pravljični. Mesec, ko se otrokom zasvetijo oči, staršem pa naguba čelo. Pa si mislim: mogoče pa letošnji advent - posveten - poleg tolažbe, veselja, miru in pravičnosti prinese tudi tisto, kar si delavec pod vse prej našteto predstavlja. Plačo, dostojno življenja. Mogoče ga kak bog celo usliši. Pri nas jih je kar nekaj. Bogov. Močnih in vsemogočnih. družbe McKinsey na okrogli mizi skušali odgovoriti na vprašanje, ali bo Slovenija po izhodu iz krize zgolj socialna država. Razvojna konferenca je osrednji dogodek tukajšnjega gospodarstva. Letos bo torej usmerjen v identifikacijo razvojnih priložnosti, kijih prinašajo prihodnje investicije v regiji. Vse skupaj seveda z namenom, da odgovorijo na vprašanja, kako zastaviti razvojna snovanja. "Zakon je zakon" je res zakon O Cepljenje možno do 18. ure Velenje - Zaradi velikega zanimanja občanov za cepljenje proti novi gripi so se v zdravstvenem domu odločili, da od danes, 3. decembra, podaljšajo ordi-nacijski čas cepilnega centra za cep lje nje pro ti novi gripi za odraslo populacijo. Cepiti se je možno do 18. ure. Cepilno mesto je poleg dežurne ambulante. mz 9770350556014 Devet desetletij skrbi za zdravje Bolnišnica Topolšica od zavetišča za otroke in odrasle do centra za rehabilitacijo srčnih in pljučnih bolnikov - Možnosti za razvoj so neizmerne TatjanaP odgoršek Velenje, 27. novembra - Bolnišnica Topolšica praznuje 90-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali s priložnostno svečanostjo v veliki dvorani hotela Paka v Velenju, s predstavitvijo obsežnega zbornika avtorja dr. Jožeta Hudalesa ter z dvodnevnim strokovnim simpozijem slovenskih pnevmologov. Na njem so predstavili nekatere redke pljučne bolezni v Sloveniji, raziskavo o vplivih onesnaženega oko- lja na nastanek pljučnega raka, pre-valenco astme in rinitisa v koroški regiji. Pozornost pa so namenili tudi razvoju srčno-žilne diagnostike in zdravljenju v Bolnišnici Topol-ši ca. Svojo zgodovino je ta začela pisati pravzaprav leta 1918, ko je Eugenia Schwarzwald v tem zdraviliškem kraju v Šaleški dolini ustanovila zavetišče za otroke in odrasle. Leto pozneje je tedanja vlada tu ustanovila sanatorij za pljučno tuberkulozo, ki je v tridesetih letih lokalne novice Več kot 1000 krvodajalcev Velenje - Od torka do petka minuli teden je v prostorih restavracije Jakec v Velenju potekala zadnja večja krvodajalska akcija Območnega združenja RK Velenje v tem letu. Z odzivom krvodajalcev so bili organizatorji zelo zadovoljni, saj je darovalo kri za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ljubljana več kot 1000 krvodajalcev iz Šaleške doline. To je sicer malo manj kot na lanski akciji, je pa spodbudno to, da je bilo med krvodajalci tokrat približno 20 odstotkov takih, ki so kri darovali prvič. V decembru bo območno združenje organiziralo le še izredno krvodajalsko akcijo, in sicer na sedežu Zavoda RS za transfuzijsko medicino v Ljubljani. ■ tp Priznanje za krvodajalstvo Celje - Na nedavnem praznovanju 60-letnice Transfuzijskega oddelka Splošne bolnišnice Celje so podelili tudi priznanja nekaterim najprizadevnejšim območnim združenjem RK celjske regije, posameznikom in podjetjem za delovanje na področju humanitarne dejavnosti. Med dobitniki priznanja sta bila Območno združenje RK Velenje, ki je po številu krvodajalcev glede na število prebivalcev že vrsto let najvišje na tem področju v Sloveniji ter Aktiv RK Premogovnika Velenje. V Skupini Premogovnik Velenje je aktivnih 800 krvodajalcev, ki so do sedaj darovali kri že blizu 2000-krat. Lani so zabeležili 2116 odvzemov. tp REKS pod streho Šoštanj, 26. novembra - Rekreacijsko kulturno središče Ravne, krajše REKS, ki ga v Ravnah pri Šoštanju gradi velenjski Esotech, je pod streho. Prejšnji teden sta si gradnjo ogledala župan Šoštanja Darko Menih in direktor Esotecha Marko Škoberne s sodelavci. Večnamenski objekt bo stal 562.000 evrov, občina pa je zanj poleg lastnih proračunskih sredstev zagotovila evropska sredstva v višini 50 odstotkov naložbe. Odobrena so ji bila iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. V tem letu je predvidena še vgradnja zunanjega stavbnega pohištva, center pa naj bi vrata odprl v drugi polovici prihodnjega leta. ■ mkp Za domsko oskrbo 210 tisoč evrov Šoštanj - Občine so po zakonu o socialnem varstvu obvezne do plačila razlike oskrbnin občanom, ki zaradi zdravstvenega stanja bivajo v posebnih socialnovarstvenih zavodih, in starejšim, ki bivajo v domovih za varstvo odraslih, v deležu razlike med višino oskrbnine in lastnimi prispevki občanov. V primerih, ko ti lastnih dohodkov nimajo, je lokalna skupnost dolžna poravnati celotno oskrbnino. V Šoštanju bodo letos za domsko oskrbo odraslih namenili 210.000 evrov, kar je za 50.000 evrov več, kot so sprva računali. ■ mkp Javna zavoda z novimi članicami Šoštanj - Šoštanjski svetniki so na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenovali nove predstavnike v dva sveta javnih zavodov, ker je prejšnjim potekel mandat. V svet zavoda Lekarna Velenje so imenovali Judito Čas Krneža, v svet zavoda Vrtec Šoštanj pa Branko Deurič Kodrun, Metko Jevšenak in Alenko Verbič. ■ mkp prejšnjega stoletja postal najuglednejša jugoslovanska ustanova za zdravljenje tuberkuloze s 300 posteljami v sedmih stavbah. Med drugo svetovno vojno je bila namenjena ranjenim vojakom, po vojni pa je bila vojna bolnišnica za zdravljenje tuberkuloznih bolnikov in je dobila naziv specialna bolnišnica. V letih delovanja je doživljala vzpone in padce. Novo obdobje intenzivnejše strokovne rasti seje zanjo začelo leta 1976 z združitvijo z Zdravstvenim centrom Velenje. Od leta 1993 deluje kot samostojni javni zavod. "Zaposleni bolnišnice nadaljujemo poslanstvo; skrb za zdravje ljudi v tej in širši okolici. Še vedno sodimo med vodilne na področju pulmološke dejavnosti, še vedno je na prvem mestu kakovostna diagnostika, vse pomembnejša je naša ustanova tudi v drugih vejah interne medicine," je v nagovoru zbranim poudaril direktor bolnišnice Damjan Justinek. Justinek je prepričan, da ima ome nje na zdrav stve na usta nova neizmerne možnosti za razvoj. Tako v pulmologiji, internistiki za potrebe regije Saša, predvsem pa v rehabilitaciji srčnih in pljučnih bolnikov. V povezavi s sosednjim naravnim zdraviliščem vidijo mož- nosti za zmanjšanje invalidnosti, večjo preventivo. »S tem namenom od lani dalje vodimo manjši negovalni oddelek v okviru neakutne obravnave. Vse pozitivne izkušnje v negi bomo razvijali tudi v prihodnje. V razvoju rehabilitacije smo naš li skup ne točke s sloven sko voj -sko, skupne destinacije celo za Nato in Evropo. V primeru kriznega dogodka zmoremo Sloveniji ponuditi zavetišče, oskrbo, karanteno. Nenazadnje se je tu po drugi svetovni vojni zdravilo tudi do tisoč bolnikov,« je še dejal Justinek. Po njegovih besedah v bolnišnici pričakujejo, da bo nacionalni projekt preventivnega centra priložnost za bolnišnico v prihodnjem desetletju. Predvsem pa želijo ustvariti odlično regionalno pljučno bolnišnico. Po mnenju velenjskega župana Srečka Meha ni dileme, ali bolnišnico tukajšnje okolje potrebuje ali ne. Želijo si le, da bi jo država čim prej umestila v mrežo slovenskih bolnišnic in da stroka pove, kaj lahko stori lokalna skupnost za to, da bo bolnišnica čim bolje opravljala svoje poslanstvo. ■ REKLI I - Jh Y tli »A i'f t . \ jfcÉ" 1 sM cM'' Zd elovnegap raznovanja9 0-letniced elovanjab olnišnice Primarij Janez Poles, ki je vodil bolnišnico več kot 20 let in je še vedno vodilni zdravnik na kardiologiji: "Želim si, da bi dama pri devet de setih ostala še naprej krepka, čila, vitalna, da še najprej pušča odprta vrata za vse snubce in da v naslednjih 100 letih in več zadovoljuje potrebe prebivalcev te doline pri skrbi za zdravje. Poleg obleke rabi tudi vsebino. V tem trenutku bi bilo dobrodošle še nekaj več tehnologije, kije brez zunanje podpore ne moremo sami nabaviti, rabila bi več kadra, sveže krvi. Sicer pa se je v tem pro sto ru, če pogledam na svojo strokovno plat, dovolj dobro zasidrala in postaja to naša bolnišnica. Pristojno ministrstvo ji je bilo bolj kruš na mati. Trdi, da je v mreži slovenskih bolnišnic, hkrati pa z njo računa in kolobari. Zelo bom vesel, ko bo jasno zapisano, da je to medregijska pljučna in regijska internistična ustanova.« Pravljična dežela brez zgodbe o uspehu So parklji in so Miklavži - Dogodek, kjer ima 'hudiček prste vmes' - Naša škofija še kar brez škofa - Nič novega: nova gripa še kar na pohodu - Bo Mura plavala z evropsko pomočjo? V času krize še predvečer na svetega Miklavža ni, kar je bil nekoč. Zdaj smo že vsega hudega navajeni, pa nas tudi kakšno rožljanje verige ne prestraši več. Parkljev v raznih oblikah pa smo že tudi dodobra navajeni. Eni kot take vidijo nekatere naše politike na raznih ravneh in položajih, drugi tajkune, ki so se polastili premoženja, ki je že tako bilo v dobri certifikatov močno nepravično razdeljeno med Slovence. Eni kot parklje vidijo celo naše policiste, čeprav se pogosto izkaže, da so tisti, ki se v soočenjih z njimi imajo za nedolžne ovčke, mnogo hujši in strašnejši. Ob vsej tej miklavževski prigodi pa res drži, da je parkljev veliko več kot Miklavžev. Več zla kot dobrega. In ob tem še prepogosto zmaga slabo nad dobrim in krivica nad pravico. To pa ni nič več pravljično, pa čeprav smo vstopili v pravljični mesec. Kot v sedanjem času krize ni nič več slišati zgodbe o uspehu mlade slovenske države. Kvečjemu opravičevalsko zgodbo o tem, da smo pač pristopili v svetovno družino, zato delimo skupno usodo globalne krize, pa smo za kaj krivi ali ne. "Smo se za to borili?" bo rekel kdo. Pa karkoli bo že s tem mislil. Se bo pa v Celju kmalu zgodil dogodek, za katerega nekateri preprosto pravijo, da ima »hudiček« prste vmes. Na celjskem sejmišču bodo odprli sejem Erotika 69. Organizatorji obljubljajo, da bo kaj videti in tudi na druge načine doživeti. Pa naj bi tako ta celjska dvorana po svoje postala rdeča dvorana. Kot da bi res veljalo, da bodo med obiskovalci tudi taki, ki bodo zaradi pogleda nad prikazanim zardevali. Naša celjska škofija pa je še vedno brez škofa. Zdaj še pravega upravitelja nimamo več, saj je donedavni celjski škof Anton Stres preveč obremenjen s prevzemanjem osrednje ljubljanske (slovenske) škofije, pa verjetno ne more opravljati več še funkcije upravitelja celjske. To je, kot je znano, postal po tem, ko je postal mariborski nadškof. Verniki v celjski »cerkveni regiji« so upali, da bo sem prišel Celjan Marjan Turnšek, ki je škofoval v Murski Soboti, a je zdaj postal škof v Mariboru. Takšna so pač pota Gospodova. Nekaterim se zdi kar čudno, da ob taki skrbi za ovčice na tem območju ni več primerov nove bolezni, nove gripe. V začetku je sicer udarila v Spodnji Savinjski dolini, zdaj pa je tej regiji v primerjavi z nekaterimi drugimi kar prizaneseno. Vsaj najhujšega primera, takega, ki bi se končal z najhujšo obliko, še tu ni bilo. Pa ne da bi klical nesrečo! Morda je bil »udar« med šolarji dovolj resno opozorilo, da je treba posvečati dovolj pozornosti preventivnim ukrepom. Kar zadeva cepljenja, pa nismo tu v večini nič kaj bolj pridni. Ob tem ko slišimo, da naj bi vendarle tudi pri nas dosegli krizno dno in se počasi pobiramo, je še kar precej sredin, v katerih posledice še močno čutijo. Seveda velja znova spomniti, da za vse težave le ni kriva samo svetovna kriza, ponekod je ta zlom le pospešila. Tudi naša nekdanja »paradna kobila« Mura, ki jo je skušal reševati tudi naš Borut Meh, je med takimi. Zdaj slišimo, da si bo vlada prizadevala, da bi za ureditev razmer v tej družbi zaprosila za pomoč celo Evropo. Doslej se za pomoč iz globalizacijskega sklada ni odločila, zdaj naj bi vendarle se. Očitno je Mura globoko zabredla. In delavci ter celotna pokrajina z njo. So to prehude teme za pravljični mesec? Saj veste, da tudi vse pravljice nimajo povsem srečnega konca. Resnično življenje pa še posebno ne. Čeprav je tudi res, da si ga v mnogih primerih lahko ljudje napišemo srečnega sami. Če že ne povsem srečnega, pa vsaj precej srečnejšega. ■k rT/T^Am NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in MM^klLLj RTV družba, d. o. o., Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,30 € (8,5% odstopni DDV, 0,1 €, cena izvoda brez DDV 1,20 €). Pri plačilu letne naročnine 20 %, polletne 15 %, četrtletne 11 % in mesečne 7 % popust. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti); Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2 a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR- Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.sl Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d., Naklada: 5.400 izvodov Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek po 8,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. DOGODKI Gorenje najvrednejša blagovna znamka Kljub krizi uspelo Gorenju v letošnjem letu povečati vrednost blagovne znamke, ki je vredna 458 milijonov evrov Mira Zakošek Dunajski inštitut European Brand Institute je ocenil, da se je vrednost blagovne znamke Gorenje v primerjavi z lanskim letom povečala za 13 milijonov evrov. Ovrednotili sojo na 458 milijonov evrov. To pomeni, da je Gorenje tudi vtem kriznem letu ostalo najvrednejša slovenska blagovna znamka. V raziskavi o evropskih blagovnih znamkah (Euro Brand) je sodelovalo več kot tri tisoč podjetij iz 24 držav in 16 dejavnosti. Inštitut ugotavlja, da so v letošnjem letu največ vrednosti izgubile blagovne znamke na področju finančnih storitev, skoraj za četrtino, in avtomobilske industrije (za skoraj 10 odstotkov). Blagovne znamke potrošniških izdelkov pa so ohranile ali celo pove čale vrednost tudi v času manjšega povpraševanja. Gorenje je po mnenju dunajskega inštituta najvrednejša slovenska blagovna znamka vse od leta 2007, od kar izvajajo te raziskave. Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja, je ob tem dejal: »Gorenje praznuje naslednje leto svoj 60. rojstni dan in toliko časa je tudi blagovna znamka Gorenje prisotna v Blagovna znamka Gorenja je v zadnjem letu povečala vrednost za 13 milijonov evrov. segmentu izdelkov za dom. Visok jubilej je neizpodbiten dokaz vred-nos ti, ki jo Gore nje ima med potrošniki in ki jo z nenehnim raz- vojem novih okolju prijaznih, tehnološko in oblikovno dovršenih aparatov uspešno povečuje.« Skrajšanje glavnih transportnih poti Težišče razvojnega dela bodo v Premogovniku v prihodnje predstavljali trije projekti, med njimi nov izvozni jašek NOP II Milena Krstič - Planine Velenje - Brez novega, šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, sije težko zamisliti varno in zanesljivo oskrbo Slovenije z električno energijo. Moderen termoenergetski objekt bo imel visoke izkoristke, višja bo njegova ekonomičnost. Objekt bo uporabljal domači vir, premog, ki ga ima Premogovnik Velenje na voljo vsaj še za naslednjih 50 let. »Energija v prihodnosti bo dragocena, to je dejstvo. Pomirja nas lahko, da imamo del energije doma. Lignita je po podatkih bilančnih zalog še preko 200 milijonov ton, v odkopnih zalogah približno 130 milijonov ton. To zadošča za celotno življenjsko dobo šestega bloka,« ocenjuje direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved. Na obdobje do leta 2014, ko bo novi blok začel delovati, se že pripravljajo. Celoten razvojni načrt, ne samo Premogovnika, ampak tudi povezanih družb, izdelan za obdobje 2009-2018, je naravnan v to. »Poleg razvojnih ciljev in projektov, teh je preko trideset in že danes tečejo organizirano, se jasno kažejo zlasti trije, ki bodo v prihodnje predstavljali težišče razvojnega dela. Eden od njih je nadalj nje optimiranje parametrov na odkopih, glavnih proizvodnih enotah. Po uspeš nem zaklju čku pre iz ku sa 210-metrskega odkopa v severozahodnem delu jame Preloge smo dobili potrditev, da smo sposobni obvladovati tako tehnologijo kot način dela na takih odkopih. Načrtujemo že nove, daljše od 230 metrov. Gre za zelo sodob ne odko pe pod okriljem velenjske odkopne metode, kije daleč najbolj produktivna v debelih slojih premoga.« Drugi razvojni sklop se dotika izdelave jamskih prostorov. »Že nekaj krat sem ponovil, pa bom še enkrat. Zelo sem zadovoljen z napredkom - trenutno poteka študijsko delovišče na številki 7 - v jami Pesje, kjer izdelujejo enega ključnih objektov za odkopavanje v naslednjem letu. Na tem delovišču nam je uspelo združiti najsodobnejšo opremo, ki obstaja tudi za potrebe izdelave jamskih prostorov. S tem lovimo razvoji tempo, ki smo ga na odkopih že zdavnaj dosegli, tudi na pripravskih deloviščih. Modernizacija teh delovnih procesov se odraža - in to mi je v posebno zadovoljstvo - tudi v humaniza-ciji dela. Manj bo fizičnega dela in za stopnjo višja varnost pri delu. To je v rudarstvu zelo pomembno.« Tretji sklop, na katerega se zelo intenzivno pripravljajo, je skrajšanje glavnih transportnih poti za pre- voz premoga iz jamskih delovišč na površino, izdelava izvoznega jaška NOP II. »To je jašek, v katerem bi od leta 2015 (zaključen naj bi bil konec leta 2014) premog prevažali z vertikalnim transportom, s tako imenovanimi skipi, iz jamskih delovišč na površino.« Objekt naj bi stal znotraj deponijskega prostora, lociran na točki nad jamskimi deloviš-či. Nadomestil bo sedanji zelo razvejan transportni sistem. Gre za kilometre in kilometre transportnih trakov, ki vodijo premog iz jamskih delovišč preko nadkopa Pesje in skozi Pesje nazaj na deponijo. »Ves premog, ki ga izkopljemo v jami, je na globini 400 metrov pod deponijo. Tega potem po dolgih transportnih poteh vodimo nazaj do Velenja, do Merkurja, in po površini na deponijo.« Projekt NOP II bo poleg skrajšanja transportnih poti pomemben tudi zato, ker bo Premogovnik ponovno skrčil prostor, ki mu je potreben za proizvodnjo. Tako bi v lokalni skupnosti pridobili približno 10 hektarjev novih površin za nadaljnji razvoj. Renault in Avtotehnika Celje za izobraževanje mladih Predstavnik Avtotehnike Celje Nenad Milosavljevič predaja donaeijo ravnateljici Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje Veroniki Kokot Renault ima v Sloveniji največjo servisno-prodajno mrežo. Zato je tako za Renault kot za vsakega trgovca in lastnika servisa Renault izjemnega pomena skrb za izobraževanje mladih. Minulo sredo je v podjetju Avtotehnika Celje potekala predaja originalnih nadomestnih delov Renault Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko v Celju. Dogodka so se udeležili vodilni predstavniki podjetij Renault Nissan Slovenija, Avtotehnike Celje in omenjene srednje šole. Sodelovanje ima pomemben namen izobraževati mlade kadre za različne poklice v avtomobilski panogi. Tako so za izobraževanje novih mehanikov, ličarjev in kleparjev v Avtotehniki Celje ravnateljici šole predali dele, kot so motor, menjalnik, sklop različnih nadomestnih delov, in učne pripomočke. ■ Jure Beričnik Gorenje Desing studio vodi Jasna Petan Velenje, Ljubljana, 25. november - Vodenje Gorenjevega Design Studia, ki so ga v začetku lanskega leta ustanovili Gorenje, Riko, Trimo in Pristop z željo, da združijo vrhunsko oblikovalsko znanje, je prevzela Jasna Petan (dosedanja pomočnica direktorice Gorenje GTI), ki bo nadaljevala uresničevanje vizije in razvoj v vodilnega oblikovalca celostnih rešitev v Sloveniji in Jugovzhodni Evropi. Nadomestila bo Jurija Giacomellija, ki prevzema vodenje časopisne hiše Delo. "Postati vodilni oblikovalec celostnih rešitev za nova bivalna okolja v srednji in jugovzhodni Evropi" je osnovno vodilo nove direktorice, ki poudarja, da bodo njihove strategije usmerjene v iskanja novih sinergij ustanoviteljic in predvsem v aktivno pridobivanje novih naročnikov in projektov v Sloveniji in tujini na področjih oblikovanja izdelkov, vizualnih komunikacij, storitvenega in arhitekturnega oblikovanja ter svetovanja. ■ mz Zapiranje Quelle prizadelo tudi Gorenje Velenje - Zapiranje nemškega kataloškega trgovca Quelle je prizadelo tudi Gorenje, saj mu je ta družba v najboljših letih prodala do 270 tisoč izdelkov, sedaj pa sicer že občutno manj. Čeprav je šlo za enega večjih kupcev, so v Gorenju s hitrim odzivom izpad že nadomestili. Gorenje sicer proda okoli štiri milijone izdelkov bele tehnike na leto. mz Kljub krizi novi produkti Podjetje s področja informacijskih tehnologij Mega M iz Velenja letos še uspešnejše na sejmu v Dubaju - Leto 2009 poleg krize zaznamovala tudi selitev v nove prostore -Prihodnje leto laboratorij za testiranje lastnih produktov in širitev poslov v Veliki Britaniji TatjanaP odgoršek V enem od vodilnih slovenskih podjetij s področja informacijskih tehnologij - v Mega M iz Velenja, ob izteku leta ugotavljajo, da se v gospodarski krizi zanimanje za njihove rešitve sodobnih telekomunikacij, govornih in podatkovnih komunikacij ni zmanjšalo. Se pa odražajo posledice pri podaljševanju plačilnih rokov, finančna nedis- ciplina je prisotna tudi pri podjetjih, ki so se doslej plačilnih rokov držala. »Novim razmeram smo se prilagodili. Namesto prodaje kompletnih rešitev na ključ danes dajemo podjetjem rešitve v najem in jim tako pomagamo do tehnološko naprednih rešitev,« sta povedala lastnika podjetja Matej in Miran Meža in dodala, da so posledice gospodarske krize precej bolj očitne pri poslovanju enote pod- Matej in Milan Meža:" Gospodarskak riza se je naše dejavnosti boljd otaknila vVelikiB ritaniji kot vS loveniji." jetja v Veliki Britaniji kot pa v Sloveniji. Sta pa precej bolj zadovoljna z nastopom na nedavnem sejmu s področja infor macijskih tehnologij v Dubaju. Na njem je Mega M predstavljal dva produkta, in sicer napredni bonitetni sistem in sistem za taksi službe. Oba že uspešno trži v UE. »Na osnovi lanskega nastopa smo že izpeljali nekaj poslov, pridobili nove poslovne partnerje in pričakujemo, da nam bo letošnji sejem »navrgel« še več kot lan ski.« Sicer pa sta Matej in Miran povedala, daje bilo leto 2009 zelo pestro. Najbolj ga je zaznamovala spomladanska selitev v nove prostore. Poleg tega, da so precej večji, so tudi delo 17 zaposlenih organizira li tako, da so na enem mes tu skoncentri rali podobno delo. V novih prostorih urejajo lastni laboratorij, »v katerem bomo lahko naše produkte testirali še kakovost-neje in razvijali nove zanimive rešitve. Veliko smo vložili tudi v naš data center v Ljubljani, kjer je srce vseh naših sis te mov.» V načrtih za leto 2010 lastnika podjetja Mega M predvidevata precejšnjo širitev poslov v Veliki Britaniji, kjer med drugim z njihovim informacijskim sistemom že opremljajo taksi službe. Kot sta dejala Matej in Miran, je možnosti na tem trgu zelo veliko, informacijska podpora, ki je trenutno v rabi, pa relativno slaba. Na slovenskem trgu pa načrtujejo precejšnjo širitev zlasti v operaterstvu govornih telekomunikacij, s katerimi so komercialno že začeli. »Zaradi privlačne ponudbe je zanimanje veli- MEGA M ko, kar je razumljivo, saj prinaša nižje stroške telefonije. Na tem področju smo korak pred konkurenco. Kot edini operater v Sloveniji namreč ponujamo podjetjem bonus na dohodne klice, kar je dobrodošlo zlasti za podjetja s storitveno dejavnostjo, saj lahko tako prihranijo veliko več kot s kakšno drugo rešitvijo. Za nekatere njihove rešitve s področja telekomunikacij so se že »ogreli« poslovni partnerji na Bližnjem vzhodu, konkretni dogovori pa kažejo še na uspeh drugih produktov. »Glede na omenjeno se nam obeta širitev ekipe, izzivi, ki so pred nami, pa dodatno izobraževanje, usposabljanje in iskanje novih rešitev na področju informacijskih tehnologij,« sta še dejala Matej in Milan Meža. AKTUALNO -«ČAS 3. decembra 2009 Pilon center Šoštanj Tako se bo imenoval celoten objekt, v katerem so poleg trgovin, lokalov, banke tudi kegljišče in zelo potrebna parkirna mesta Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 25. novembra - »Danes je lep dan. Sončen. V Šoštanju pa sploh. Na kompleksu starega bazena, od katerega smo se težko poslovili, a druge izbire ni bilo, odpiramo nov trgovski center z garažno hišo, trgovinami, lokali, fitnesom, kegljiščem ... S tem centrom smo uresničili želje prebivalcev, ki so morali doslej po nakupih drugam, predvsem Velenje in Mozirje,« je ob otvoritvi Pilon centra Šoštanj, kot se celoten center imenuje, zanosno pripovedoval župan Dar- Kegljišče odpustek za bazen Bazen, ki se je umaknil centru, je bil zgrajen leta 1964. Zgradila gaje elektrarna. Dolga leta je bil ponos Šoštanja, prebivalci so bili nanj čustveno vezani. »Težko nam je bilo, ko je bilo treba sprejeti odločitev, a druge, kot da ga porušimo, ni bilo. Bilje dotrajan, uničen, obiskoval cev na njem v zadnjih letih skoraj ni bilo,« pravi župan Darko Menih, ki na otvoritvi ni pozabil omeniti nekdaj zelo priljubljenega zbirališča. "Šoštanj je z zaprtjem in rušitvijo bazena izgubil športni objekt. Delo ma smo vrzel, ki je nastala, zapolnili s skoraj 500 kvadratnih metrov velikim modernim kegljiščem. Služilo bo dvema prvoligaški-ma kluboma in seveda številnim rekreativcem." ko Menih. Investitor Pilon centra Šoštanj je družba Toming Consulting, ki je od občine v začetku lanskega leta kupila zemljišče nekdanjega bazenskega kompleksa. Preden so gradnjo lahko začeli, so morali prestaviti toplotno postajo in zgraditi cestni priključek do regionalne ceste. »Graditi smo začeli junija letos in objekt zgradili v dobrih petih mesecih. Res hitro,« je bil zadovoljen tudi direktor Toming Consul-tinga Tomaž Ročnik. Toliko bolj, ker so nekateri v Šoštanju letos, ko jeg ospodarskak rizak azala zobe, resno podvomili, če center bo, če se jim ne bo znova izmuznil. »A smo ohra ni li opti mi zem, tudi finančno konstrukcijo smo izdelali pravi čas.« Kot pravi Ročnik, si priznanje zaslužijo izvajalci, ki so hiteli in lovili roke, med njimi predvsem Kograd IGM Dravograd, ki je bil nosilec, projektanti in podizvajal-ci. »Zahva lil pa bi se tudi našim delavcem in vodji projekta Eriku Hriberniku. To je bil njegov prvi objekt v naši službi, speljal ga je dobro.« Pilon center Šoštanj je polno zaseden. V pritličju, velikem dobrih 2.700 kvadratnih metrov, največji del zaseda maloprodajna trgovina Tuš. Trak na otvoritvi je županu pomagal prerezati (ali pa obratno) direktor prodaje Engrotuša David Kovačič. »Gre za tipično Tuš trgovino, veliko 1.000 kvadratnih metrov, v kate ri se bo za zadovolj stvo potrošnikov vsak dan trudilo 28 zapos le nih,« je pove dal in dodal, da bo nakupovanje v Tušu v Šoštanju do konca leta dobrodelno. Tuš bo namreč od vsakega nakupa pri- Prva v Tušu: direktor prodaje David Kovačič in župan Darko Menih speval določen delež za ureditev in obratovanje drsališča v Šoštanju. V pritličju je tudi PUP-ova cvetličarna, trgovina Mana, Reiffeisen Krekova banka, trgovina z bifejem pekarne Presta, frizerstvo. V kratkem bodo v Pilon centru dokončno uredili še fitnes, masažni salon ter kegljišče, ki bo v nadstropju objekta, v podzemnem delu pa je Šoš tanj dobil garaž no hišo s 96 garažnimi mesti. Ti ne bodo namenjeni samo kupcem in obiskovalcem lokalov, ampak tudi obiskovalcem zdravstvene postaje v neposredni bližini. Vredno je bilo potrpeti Tudi Štefan Szabo, »sosed« objekta in svetnik Občine Šoštanj, pravi, da odločitev o rušenju bazena ni bila enostavna. »Objekt, ki je zrasel na njegovem mestu, izgleda veličastno. Potrebovali smo ga. Velika pridobitev za Šoštanj je. Ob gradnji nam ni bilo lahko, a je bilo vredno potrpeti.« S slovesne otvoritve. Na sredini Tomaž Ročnik, direktor družbe Toming Consulting Otvoritvena zabava pred Pilon centrom - kot se spodobi. Kdo naj cisti okolico otokov? Ponekod se ekoloških otokov branijo, a brez njih ne bo šlo - V Ravnah so jih zgradili udarniško in na lastno pobudo Milena Krstič - Planinc Šoštanj - » Ne čudim se, da se ljudje ponekod branijo postavitve ekološkega otoka (z njimi in ločenim zbiranjem odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, želijo zmanjšati ostale komunalne odpadke, ki bodo v prihodnje odločilno vplivali na ceno) pred svojo hišo ali blokom. Vidijo, kaj se dogaja tam, kjer ti že stojijo. Okoli njih je marsikje pravo smetišče, zato bi se bilo treba dogovoriti tudi to, kdo je dolžan čistiti tak ekološki otok. Gotovo ne tisti, kije bil prijazen in namenili prostor za otok pred svojim nosom, blokom ali hišo, zdaj pa lahko le nemočno gleda, kaj vse Dobimo tudi rjave posode V strnjenih naseljih in blokovni gradnji bodo uvedli rjave poso de za zbi ra nje bio loških odpadkov. V redko poseljenih naseljih (individualna gradnja) pa bodo morali ljudje za biološke odpadke poskrbeti z lastnimi kompostniki. Ekološki otoki zdaj tudi v Ravnah leži tam,« je na zadnji seji sveta Občine Šoštanj izpostavila mag. Vilma Fece, ko je bilo govora o smeteh. Najbrž je ime la v mislih tudi nedavni primer iz Florjana, morda pa še kakšnega, ki so mu krajani nasprotovali, zato so morali dela začasno ustaviti. Takšne lokacije so nujne. Temu nikjer ne oporekajo. A če so že nujne, naj bodo pri sose du. So se pa prejšnji teden v Ravnah pohvalili, da so uredili ekološke otoke. Gradnje (gradili so udarniš- ko) so se lotili na pobudo občinskega svetnika in predsednika Turističnega društva Pristava Draga Kotnika. Člani tega društva so redni udeleženci vsakoletne očiščevalne akcije, ki jo organizira Občina Šoštanj, zato ne preseneča, daje pobuda prišla prav iz njihovih vrst. Posebne pohvale pa je vredno to, da sta se jim v želji po lepšem in urejenem kraju pridružili kmetiji Jožeta Miklavžine in Franca Kotnika, ki sta za ekološke otoke brezplačno odstopila del svojih zemljišč. Pred vrati 24. obisk Miklavža s spremstvom Na prvo adventno nedeljo so nad Trg bratov Mravljakov dvignili venčke devetih podružničnih cerkva Šoštanj - Turistično olepševalno društvo Šoštanj je v mestu zadolženo za dve največji decembrski prireditvi. Ena je letos segla še v november. Prva adventna nedelja, ko so nad Trg bratov Mravljakov dvignili adventne vence devetih podružničnih cerkva. Druga bo obisk Miklavža, ki bo s spremstvom v Šoštanj prišel v soboto, 5. decembra, ob 18. uri. Da ima Miklavž rad Šoštanj, potrjuje podatek, da prihaja letos tja že šti ri in dvaj setič. Peter Radoja, predsednik Turistične zveze Šoštanj, svetuje, da starši otroke v mesto pripeljejo že nekaj minut prej, da bodo lahko dobili darila, ki jih bo Miklavž prinesel. Na prvo adventno nedeljo so v Šoštanju, na trgu, zbrane nagovo- rili predsednik TZ Šoštanj Peter Radoja, dekan Jože Pribožič in župan Darko Menih. Sled nji je zbrane ob prihajajočih dnevih nakupovalne mrzlice, pričakovanj in krašenja domov spomnil, da topel stisk roke, prijazen nasmeh in lepa beseda lahko pomenijo več kot najdražje darilo, in dodal, da se praznik v našem življenju začne, ko naredimo nekaj dobrega za drugega, ne da bi pri tem mislili nase. ■ mkp V nedeljo je bilo nebo nad Šoštanjem organizatorjem naklonjeno. (foto: B.N.) AKTUALNO Knjižnice na Šaleškem Knjižnica Velenje praznovala svojo 75-letnico in 155-letnico knjižničarstva na Šaleškem Mira Zakošek Velenje, 27. novembra - Knjižnica Velenje je še s tretjim dogodkom zaznamovala 75- letnico tega hrama učenosti. Jubileju so namenili zbornik Knjižnice na Šaleškem. Gre za bogato knjižno delo, ki na tristotih straneh temeljito in poglobljeno opisuje, kako se je knjižničarstvo razvijalo na tukajšnjih tleh. Zbornik je uredil Lado Planko, s prispevki pa so sodelovali dr. Matjaž Kmecl, dr. Dušan Mlinšek, Darinka Bizjak, Aleksandra Gačič, Silvo Grmovšek, Stane Žula in Vlado Vrbič. Posebno mesto je namenjeno Franu Mlinšku, kije že leta 1934 ustanovil v Velenju javno knjižnico in tako postavil temelje knjižničarstvu, ki je korenine v tem okolju pognalo že pred davnimi 155 leti. Avtorji knjige so prebrskali mnoge vire, predvsem pa številne časopise in vse, kar je bilo zanimivega, prenesli v knjižno delo, ki je polno različnih pogledov, kar daje po besedah urednika Lada Planka še jasnejšo sliko, kako se je knjižničarstvo razvijalo v tem okolju. Avtorje je presenetilo, da je bila tukaj že zelo zgodaj široko razvejana bralna kultura, na kar je očitno močno vplivalo tudi to, da je bila knjiga prebivalcem približana z ustanovitvijo javne knjižnice. Seveda so opisani tudi vsi nadaljnji koraki razvoja knjižničarstva v tem okolju, vse do današ njih dni, ko ima Velenje eno najsodobnejših knjižnic, priložene pa so mnoge dokumentarne slike in avtorska besedila. Dr. Matjaž Kmecl sodeluje s prispevkom, ki med drugim razlaga, kako je zaslužni šolski upravitelj Franjo Mlinšek med drugo svetovno vojno ohranil dragocene knjige tako, da jih je skril pri okoliških V letošnjem letu so za svoja uspešna prizadevanja prejeli Čopovo diplomo Obiskovalci radi prihajajo v Knjižnico in tudi predstavitve zbornika so se množično udeležili. Knjižnica Velenje se je iz simpatične mestne knjižnice v dveh desetletjih razvila v eno najsodobnejših in najuspešnejših slovenskih splošnoizobraževalnih knjižnic kmetih, njegov sin dr. Dušan Mlinšek pa razkriva podobo svojega očeta, ki je seve da tudi na njem pus til glo bok pečat in ga tako kot mnoge druge »zastrupil« s knjigo. Darinka Bizjak in Aleksandra Gačič, ki sta prebrskali številne časopise in druge vire, razkrivata druge zanimive zgodbe in bogatita zbornik z mnogimi podrobnostmi, povezanimi z razvojem knjižničarstva in bralne kulture na Šaleškem območju. Na zgodnje začetke in nadaljnji razvoj knjižničarstva smo po besedah avtorjev lah- ko ponosni, vendar je pravi razvoj knjižničarstvo doživelo šele v sedemdesetih oziroma osemdesetih letih. Kot ugotavlja Silvo Grmovšek, je imela knjižnica Velenje še leta 1970 en sam prostor v pritličju Delavske univerze Velenje, registriranih je imela 3000 bralcev in 11000 knjig. Po selitvi v sodobne prostore leta 1971 se začne njen razvoj vse bolj dvigati in novo razsežnost dobi leta 2005, ko na Šaleški 21 združijo vse oddelke, ki so medtem nastali na različnih lokacijah. Tu imajo sedaj Otroška igrišča bodo tematsko urejena Vse enote Vrtca Velenje v teh dneh dobile nova igrala - Od Kekčeve dežele do gusarskega igrišča - Občina zanje odštela skoraj 75 tisoč evrov Velenje, 30. novembra - Mestna občina Velenje je v okviru projekta Velenje - otrokom prijazno Unicefovo mesto v oktobru začela tematsko uredejati otroška igrišča v enotah Vrtca Velenje. Vsako igrišče bo zgodba zase, ki jo bodo gradili tudi v prihodnje. Otroke bodo po igriščih vodili junaki posameznih zgodb in jim zanimivo, njim prilagojeno razlagali obravnavane pojave. Tako pri Vrtcu Najdihojca nastaja Krtkova dežela, pri vrtiljaku igrišče na temo Pedenjped raziskovalec, pri Tinkari bo razveseljevala Kek-čeva dežela, pri enoti Lučka raste gusarsko igrišče. Tema igrišča pri vrtcu Čebelica je Gori, doli, naokoli, pri vrtcu Ciciban se igrišče imenuje Med goricami, pri vrtcu Jakec pa Vrtiljak. V upravi MO Velenje so skupaj z vodstvom Vrtca Velenje za posamičnega igrišča izbrali igrala za vse starostne skupine predšolskih otrok Čez zimo se bodo malčki več zadrževali v igralnicah, vsak lep dan pa bodo zagotovo izkoristili tudi za igranje na novih igralih pred vrtci. in jih umestili v prostor posameznega vrtca. V sedmih enotah Vrtca Velenje v teh dneh po res lepem vremenu v novembru zaključujejo s postavitvijo 15 novih igral. Otroci v vrtcih težko čakajo na lepe dni, ko bodo lahko igrala tudi preizkusili, novih igrišč pa se tako veselijo, da so vsakodnevno spremljali njihovo gradnjo. Tudi v prihodnje bo opremljanje igrišč ob enotah vrtcev sledilo izbrani tematiki, v letu 2010 pa bodo igrišča ob nekaterih vrtcih za obiskovalce odprli tudi v popoldanskem času. ■ bš Tudi svetniki za otroke Za opremo igrišč so bili na javnem razpisu izbrani štirje najugodnejši izvajalci del, in sicer podjetja Lesnina, Eko igrala, Ema-go in Otroški svet. Celotna vrednost investicije brez izkopov in prodnikov znaša 74.938,01 evrov. Do postavitve igral so pomagali tudi mestni svetniki in svetnice, ki so se v korist otrok odrekli delu sejnin v višini 5.154 evrov. Vrtec Velenje pa je ob otvoritvi Nakupovalnega centra Veleja park prejel tudi darilni bon za igrala v vrednosti 5 tisoč evrov. Bo šola vrtec postala? Soštanjski svetniki so seznanjeni z idejnimi rešitvami, o tem, ali jih bodo sprejeli ali ne, pa se bodo izrekli prihodnjič Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Po tistem, ko je objekt nekdanje Osnovne šole Bibe Roec-ka ostal prazen - v mestu pa so na zemljišču, kjer je nekdaj stala Osnovna šola Karla Destovnika -Kajuha, zgradili novo in v njej združili vse osnovnošolce, so v Šoštanju začeli razmišljati o tem, kakšno namembnost dati objektu, ki je ostal prazen. Prišli so do ideje, da bi nekdanjo šolo prenovili in jo namenili Vrt- cu Šoštanj. Ta zaradi prostorske stike in normativne neustreznosti, s katero se javni zavod sooča v vseh enotah (Lučki s šestimi oddelki, Brini s štirimi in Barbki z dvema) ter povečevanjem trenda vpisa (v zadnjih treh letih seje skupno število oddelkov povečalo za štiri), nujno potrebuje nove prostore. V občini Šoštanj deluje sicer pet enot Vrt ca, tri že omenjene v mestu, poleg njih pa Moj ca z dve ma oddel ko ma v Gaberkah in Urška s tremi v Topol- šici. Skupno število vključenih otrok od prvega leta starosti do vsto pa v šolo je v vseh petih eno -tah v tem šolskem letu 294. Poprečna starost stavb, v katerih delujejo sedanje enote, je 65 let. V zadnjih letih občina ni izvedla nobenih investicijskih vlaganj v prenovo prostorov vrtca razen interventne sanacije terase zaradi zama-kanja v enoti Lučka na Koroški cesti. So pa pristopili k izdelavi idejne zasnove prenove šole v vrtec, ki bi imel 14 oddelkov. Idejna zasnova bo služila kot osnova za izdelavo projektne dokumentacije. Po grobih ocenah, v tej fazi o natančnih številkah, koliko bi prenova stala, še ni mogoče govoriti, bi ta veljala blizu 2,5 milijona evrov (brez igral in opre me). Po tistem, ko je bila idejna zasnova že predstavljena strokovnim delavcem Vrt ca Šoš tanj, so jo Svetniki o tej ideji: Marjan Jakob (SLS): »Projekt je navkljub temu, da bo zahteval precejšnja sredstva, treba podpreti.« Peter Radoja (SDS): »Lokacija je izjemna, projekt izvrsten. Tak vrtec bi bil vzorčni primer dobrega vrtca.« Milan Košušar (LDS): »Podpiram idejo, vseeno pa me zanima, zakaj smo potrebovali novo šolo, če pa se na tej lokaciji zdaj da graditi.« sodobne prostore in sodobno tehnologijo, pohvalijo pa se lahko z več kot 160 tisoč enotami gradiva. V teh letih so, kot pravi direktor knjižnice Vlado Vrbič, ustrezno posodobili tudi enoti v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Dosegli so to, da njihove knjižnice niso le svetišča ljubiteljev knjig in informacijska središča, ampak vse bolj tudi sreče-vališča ljudi, ki želijo svoje izkušnje prenesti na druge. Pri tem jim v veliki meri pomagajo zaposleni v teh ustanovah, saj pripravljajo številne kulturne, skoraj kar vsakodnevne dogodke. Velik obisk Lansko leto so v Knjižnici Velenje zabeležili 132.561 uporabnikov, ki so si izposodili kar 340.041 enot. vjpJ MESTNA OBČINA VELENJE obvešča, vse občanke in občane, da je bil na podlagi javnega razpisa za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe rednega vzdrževanja in obnavljanja občinskih javnih cest ter drugih prometnih površin v Mestni občini Velenje za obdobje 15 let izbran nov koncesionar PUP Velenje, d.d. V skladu z razpisom bo koncesionar opravljal naslednja dela: 1. izvajanje nadzora nad stanjem vseh kategoriziranih cest v MO Velenje; 2. redno vzdrževanje vseh kategoriziranih cest v MO Velenje, ki obsega: a. pregledniško službo, redno vzdrževanje prometnih površin, redno vzdrževanje bankin, redno vzdrževanje odvodnjavanja, redno vzdrževanje brežin, redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev, redno vzdrževanje vegetacije, zagotavljanje preglednosti, čiščenje cest, redno vzdrževanje cestnih objektov, nadzor osnih obremenitev, skupnih mas in dimenzij vozi, m. intervencijske ukrepe, n. zimsko službo; 3. obnova, sanacija in asfaltiranje lokalnih cest (LC) in javnih poti (JP); 4. geodetska odmera cest; 5. odvoz in hramba zapuščenih vozil. Koncesionar bo z izvajanjem del pod točko 1., 2., 4. in 5. pričel takoj po podpisu pogodbe, z deli pod točko 3. bo predvidoma pričel aprila 2010. Telefon dežurnega predstavnika koncesionarja je 041 640 206. Seznam, imena, številke in kategorije cest so dostopne na www.geoprostor.net/piso. b. c. d. e. f. g. h. I. j- k. I. obravnavali še šoštanjski svetniki. Njihova odločitev je namreč potrebna, če želijo s prenovo kandidirati za potrebna sredstva. Vendar se za zdaj o tem še niso izrekli, to bodo sklepali prihodnjič. KARBON KARBON d.o.o. Čiste tehnologije Partizanska cesta 78, 3320 VELENJE, SLOVENIJA Telefon: 03 8982 129, Fax: 03 8996 412 E-pošta: ¡nfo@karbon.si Internet: http://www.karbon.si UGODNO! Odpadni les za kurjavo do 31.12. - 20% praznični popust Telefon: 03 8982 129. 6 UTRIP 3. decembra 2009 Od srede do torka - svet in domovina i Sreda, 25.n ovembra Da se v domači politiki dogaja vse mogoče, je dokazala izredna seja, ki jo je zara di ime nova nja Dokuja Zavgajeva za novega ruskega vele pos la ni ka pri nas skli cal SDS. Končala se je namreč prav z obstrukcijo poslancev SDS. Mnogi so z zanimanjem, nekateri pa tudi s privoščljivostjo poslušali, da nekdanjemu prvemu možu Pivovarne Laško Bošku Šrotu grozi, da bo po 15 letih v družbi ostal brez službe kot tehnološki višek. Župan spomenika ne da. Sin umrlega nekdanjega predsednika republike Janeza Drnovška je prek odvetnice zahteval, da občina Zagorje v 15 dneh odstrani Drnovškov kip. Župan mu je že odgovoril, da se to ne bo zgodilo. Državni zbor je sprejel proračun za prihodnji dve leti, z njim pa tudi druge proračunske dokumente. Proračunski primanjkljaj bo znašal pet odstotkov BDP. Pa je ob tem spregovoril še premier Pahor. Dejal je, da nam rezultati, ki smo jih zaradi gospodarske krize dosegli, omogočajo, da Slovenijo popeljemo iz krize bolj konkurenčno, kot je v krizo vstopila. Za muslimane se je začelo vsakoletno romanje v sveto mesto Meka. Zaradi nove gripe je tam okoli 100 tisoč pripadnikom varnostnih sil družbo delalo še okoli 20 tisoč zdravstvenih delavcev. Četrtek, 26.n ovembra SDS z izred ni mi seja mi še ni zaključil. Tako so zahtevali izredno sejo DZ o prikrivanju »podatkov glede posojil, ki jih je NLB odobrila podjetjem skupine Ultra«. Andrej Vizjak, Andrijana Starina Kosem in Tomaž Jeršič so pred komisijo za sporne menedžerske prevzeme zavrnili politično vpletanje pri oblikovanju prevzemne zakonodaje. Vla da je na pred log minis tra Golobiča razrešila direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije Tomaža Simoniča. Nekdanji ministri Demosa ni akterji tedanje vlade. Janez Janša je ob tem dejal, da ga žalosti, da ob tej priložnosti ni bilo nobene uradne proslave. Matična odbora DZ sta izpostavila zahtevo do vlade in Dursa, da se oblikuje mehanizea obveščanja zaposlenih o vplačanih socialnih prispevkih, in sicer zaradi dejstva, da več kot tri tisoč podjetij prispevkov ne plačuje. Vodja Rimskokatoliške cerkve na Irskem kardinal Sean Brady se je opravičil za spolne zlorabe otrok, ki so jih zakrivili duhovniki, in dejal, da gaje močno sram. Tuji mediji so poročali tudi, da bo na Poljskem po novem prepovedano kupovanje ali posedovanje komunističnih simbolov. Zakon predvideva denarno kazen in celo zapor. Ruski premier Vladimir Putin se je po obisku v Franciji, kjer je podpisal niz gospodarskih sporazumov, vrnil v domovino. Nekdanji nemški obrambni minister in zdajšnji minister za delo Franz Josef Jung je odstopil zaradi prikrivanja razsežnosti napada na civiliste v Afganistanu. Sobota, 28.n ovembra Potrjeno je bilo, kar se je govorilo že dan pred tem. Papež je v Cerkvi na Slovenskem odredil nekaj kadrovskih sprememb: novi ljubljanski nadškof in metropolit je postal Anton Stres, na mesto nadškofa - pomočnika v Maribor je bil imenovan Marjan Turnšek, njegovo mesto škofa v Murski Soboti pa bo zasedel dosedanji mariborski pomožni škof Peter Štumpf. Kitajska se je zavezala, da bo zmanjšala izpuste toplogrednih plinov. Kitajska je obljubila, da bo do leta 2020 izpuste toplogrednih plinov zmanjšala do 45 odstotkov v primerjavi z letom 2005. Novica, da v bogatem Dubaju upnike prosijo za odlog odplačila, je odjeknila na evropskih borzah, kjer so se indeksi znižali za skoraj dva odstotka. Petek, 27. novembra Na slavnostni akademiji ob 20. obletnici Demosa so se zbrali glav- Novi ljubljanski metropolit Mediji so poročali tudi, da bodo v večini večjih slovenskih podjetjih delavci letos kljub zaostrenim gospodarskim razmeram prejeli božičnico, da pa bodo končne odločitve še padle. V Ljubljani so potekale demonstracije, ki so jih pripravili sindikati, pridružili pa so se tudi upokojenci in študentje. Zbralo se jih je okoli 30 tisoč, njihova glavna zahteva je bila višja minimalna plača. V nesreči hitrega vlaka, kije vozil med Moskvo in Sankt Peterbur-gom, je umrlo 39 ljudi, okoli sto je bilo ranjenih. Oblasti so potrdile, da je šlo za bombni napad, kasneje pa je eksplodirala še ena bomba. Ameriški mediji so pisali, da naj bi kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger i državi zamolčal skoraj 80 tisoč dolarjev, zato je ameriška finančna uprava proti njemu vložila zahtevo za zaplembo premoženja. Generalni sekretar Združenih naro dov Ban Ki Mun je svetov ne voditelje pozval, naj se potrudijo, da bodo na pod neb nem vrhu v Köbenhavnu dosegli dogovor. Nedelja, 29.n ovembra V slovenjgraški bolnišnici je za posledicami nove gripe umrl 42-letni bolnik v Sloveniji, kmalu zatem pa še 29-letni bolnik v ljubljanskem kliničnem centru. Potrdili so še dve (skupno štiri) žrtve nove gripe. Švicarji so s 57,5 odstotka glasov podprli prepoved gradnje minare-tov. Ruski predsednik Medvedjev je izrazil prepričanje, da se bo »svet končno znebil dediščine hladne voj ne«. Kre melj je namreč potrdil njegov predlog o novi Evropski varnostni pogodbi. Iranska vlada je odobrila načrt za gradnjo desetih novih objektov za bogatitev urana. Odločitev so sprejeli le nekaj dni po tem, ko je IAEA obsodil gradnjo drugega obrata v okolici mesta Kom. Josip Joško Broz (sicer vnuk slavnega Tita in predsednik Komunistične partije) pa je oznanil: »Jugoslavija se bo vrnila. Morda ne pod tem imenom in z nekdanjimi mejami, ampak to se bo zgodilo v okviru gospodarskega in kulturnega sodelovanja.« Ponedeljek, 30.n ovembra V središču je bila nova gripa. Iz Slovenj Gradca, Jesenic in Murske Sobote so poro ča li o treh novih umrlih, ki pa so bolehali za kroničnimi boleznimi. Zaskrbljen. Ministrstvo za delo je sporočilo, da bo vladi v kratkem poslalo predlog družinskega zakonika, ki pa ohranja izenačitev istospolnih skupnosti z drugimi družinskimi skupnostmi. Tako zakonik ohranja prepoved telesnega kaznovanja otrok, dodaja pa tudi prepoved psihičnega nasilja. Janez Janša je napovedal, da namerava zaradi objav v preteklem tednu tožiti časopis Delo. Pojasnil je, da bodo morali na sodišču predložiti dokaze, da je SDS z denarjem iz Patrie financiral nekatere brez-plačnike. Reprezentativni sindikati so predlagali sestanek s premieijem Borutom Pahorjem, na njem bi mu lahko predali in pojasnili zahteve, ki so bile sprejete na sobotnih demonstra cijah. Torek, 1. decembra Domačo politično sceno sta zaznamovala dosedanji vodja poslanske skupine DeSUS Franc Žnidaršič in poslanec Vili Rezman, ki sta izstopila iz poslanske skupine DeSUS-a. Povedala sta, da bosta odslej delovala kot samostojna poslanca in bosta podpirala uresničevanje koalicijskega sporazuma. V uradu predsednika republike so se odzvali na poziv poslancev SDS-a, naj predsednik države Danilo Türk spremeni svojo odločitev v zvezi z odlikovanjem Tomaža Ert-la ali pa odstopi. Seveda se stranki niso dali. Pa v SDS kljub temu ni zmanjkalo idej. Dejali so tudi, da sprememba vinjetnega sistema v Sloveniji ni bila potrebna, da smo popustili Evropski komisiji in da bodo ceno za to plačevali slovenski uporabniki avtocest. Veljati je začela veljati Lizbonska pogodba, ki spreminja in dopolnjuje obstoječe pogodbe Evropske unije. Mediji so poročali, kaj pravzaprav pri na ša. Na Meddržavnem sodišču v Haagu se je zače la razprava o vprašanju zakonitosti enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova februarja lani, ki ga je sodišču na pobudo Srbije zastavila Generalna skupščina Združenih narodov. Kot je dejala Srbija, je bila kosovska razglasitev neodvisnosti očitna kršitev srbske ozemeljske celovitosti. Rdeče mašne so nas spominjale na boj proti aidsu. MESTNA OBČINA VELENJE objavlja javni natečaj za zasedbo treh prostih uradniških delovnih mest OBČINSKI REDAR. Pogoji za zasedbo prostih uradniških delovnih mest so objavljeni na spletnih straneh Mestne občine Velenje (www.velenje.si - Priložnosti; Javni razpisi, natečaji). Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. žabjor perspektiva Kaja Avberšek Zakaj ima Radenska tri srca?Kako to, da Koja iz Discipline kičme prepeva "Zašto je moje srce tako veliko"? (Pa prevedimo: "Kako to, da je moje srce tako veliko?") Ali človeku lahko srce raznese, če je preveliko? Zakaj iz nekaterih oken ob Ljubljanici štrlijo debela napihnjena srca kot nekakšni organski od znotraj osvetljeni baloni z vsemi pripadajočimi vrstami žil? Kako, da sem ravnokar spila začimbni čaj z medom in mlekom iz skodelice, na kateri ob srčevi kraljici tipa Piatnik piše "Queen of my heart"? (Prevedimoponovno: "Kraljica mojega srca". Skodelica ni moja.) Zakaj v virtualni poštni nabiralnik dobim fotografijo keramične lučke portugalske oblikovalke v obliki srčne mišice, za katero je dobila navdih v (portugalskem, pravi) reku: "Mrzle roke, vroče srce" in je narejena tako, da si človek na njej resnično pogreje premražene prste? Kako to, da v nedeljo opoldne iz radia zahrumi: "Podlesnikovi Lojzki, po domače Lešnikovi mami, podarja balado "Žametne vrtnice" snaha Nežka Koprivšek in ji iz vsega srca želi še na mnoga leta!"? Kako je to, iz vsega srca? Zakaj imaš na verižici obešeno srce? Zakaj dorišeš ob svoj podpis srce? Zakaj se prelomi, zakaj je v njem puščica, kako se lahko vname, kako je mogoče, da gori, če je okrog njega vse vlažno in temno? Vse bi bilo lažje, če bi srce lahko nadzorovali. Zdaj delaj, zdaj miruj. Joj, ne bij no tako hitro! Zakaj si mi spet butnilo kri v glavo, nisva se tako dogovorila! Dam ti svoje srce. Izrujem ti srce. Boli me srce. Srce se mi suši. Moje srce gnije. Srce je ritmično utripajoči organ obtočilnega sistema, ki poganja kri oziroma hemolimfo po telesu. Kakšen človek je srčen človek? Naj ima srčasto oblikovane ustnice? Je to lahko čika Brane, ki na bolšjem sejmu proda moderna sončna očala iz osemdesetih za en evro, ponudi še druga, ne toliko moderna, za dodatnega pol evra, nato pa še kavico iz svetlo modre termo steklenice, potem ko ti zaneseno razloži, da ima ob nedeljah srečo pri stavah?Ko se bolšji sejem okrog treh popoldne zapre, se čika Brane namreč odpravi v gostilno Mama Mia v Stepanjskem naselju (pred kratkim je začela obratovati vse do desete večerne, pravi čika Brane) in stavi. Prodaja starine, vendar je njegov najbolj pomemben posel športni menedžment (tj. poslovno upravljanje skupine ali posameznika, ki se udejstvuje v športu). "A tvoj fant igra fuzbal?" "Ne, ne igra." "No, ni važno. Trenira karate, karkoli? Punce, pridite do mene, tut, če vidve kaj trenirata. Jaz vas lahko spravim naprej, pridite v Mama Mio pa rečte za čika Braneta! A bosta kavo, punce?" Takle čika Brane ti polepša dan (in celo v tvoji kolumni se pojavi!). Pa tako malo je treba. Vsak dan en takle čika Brane bi zakrpal še tako prerešetano srce. Malo dobre volje! Joj, uglajena gospa v poznem zrelem obdobju, ki me z nakupovalnim vozičkom z vso silo butne iz vrste. In se potem dela, da ne vidi. In me potem ozmerja z najbolj nizkotnimi besedami. (Drhal študentska, nesramna, brezobrazna! Uporabi še bednejše izraze, ki se jih jaz znotraj pričujočega pisanja ne želim poslužiti. Gospa! Lepo se obnašajte do mene!) Joj, te GOSPE! Koliko jih je. S klobučki in navzdol obrnjenimi ustnicami kot kakšna še posebno zoprna vrsta ujed prežijo na žrtve. Ki so večinoma študentski izmečki na kolesih ali ljudje tipa čika Brane. In je čas, da v srčne skupine sistematično porazdelimo nastopajoče iz besedila, ki ga ravnokar prebiraš, dragi bralec. Za Kojo upajmo, da preveliko srce obdrži v enem kosu. Nežka Koprivšek ima kar nekaj prostora v srcu, če iz njega izvirajo takele velikodušne misli. Čika Brane ima prijazno srce lepe oblike. Uglajeni gospe pa je, kot kaže, tisti majhen zdrobljen košček srca začel povrhu še plesneti. Moje me je zadnjič zaradi (veveričje) gripe stiskalo, vendar imam za vsak slučaj še enega, zlatega. Pa tvoje? Kako stoji? Ga bo dovolj za bližajoče se veselosti v mesecu treh dobrosrčnih (!) obdarovalcev? VEČ SRCA ali vsaj malo nežnosti... To si srčno želiiim! I KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA Tel.: 03/89612 56 PE VODOVOD IN KANALIZACIJA Tel.: 03/88914 20, 03/889 14 00 POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST_ Tel.: 03/896 64 490 GSM: 031/041 390 138, 031 375 041 V primeru reklamacij glede obračuna pokličite: Za individualne hiše: 03/896 11 50 ali 89611 52 Za blokovno gradnjo: 03/896 11 46 ali 89611 48 Za industrijo: 03/896 11 44 AKTUALNO SDS zeli bolj pogumno vlado V velenjskem Hotelu Paka je potekala druga konferenca na temo obvladovanja gospodarske krize - Kritični do počasnih ukrepov vlade Velenje, 25. novembra - Konferenca z naslovom Obvladovanje gospodarske krize v organizaciji strokovnega sveta SDS in gospodarskega foruma SDS v sodelovanju s SME Union Slovenija je v sredo potekala v velenjskem hotelu Paka. Kot nam je povedala predsednica gospodarskega foruma SDS Zofija Mazej Kukovič, je bila to druga konferenca na temo obvladovanj a krize. Prvo so imeli maja na Brdu pri Kranju. »Izjemno si prizadevamo, da bi gospodarsko krizo omilili, kolikor jo je omiliti moč. Ta kriza je šla pri nas predaleč, v povprečju je šla dlje kot v drugih evropskih državah. Če preide v hujšo socialno krizo, bo reševanje mnogo težje. Ko je enkrat več kot 100 tisoč ljudi brez dela, so zadeve težko obvladljive. Zato moramo vsi v tej družbi dati več od sebe, da damo podjet ni kom, gospo darstve ni kom relevant ne informacije, kako do denarja, evropskih sredstev, kje so perspektivni projekti. Vedeti morajo, kako s povezovanjem do novih kupcev, saj se moramo ozreti navzven. Dr. Virant pa je danes predaval o tem, kako bi lahko povečali učinkovitost v javnih službah,« nam je povedala Zofija Mazej Kukovič. In dodala, da so v okviru strokovnega sveta SDS že spomladi oblikovali Svetniki Občine Šmartno ob Paki potrdili drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna - od 1. januarja prihodnje leto 70 odstotkov več za odvoz smeti - Po delitveni bilanci Vrtec Šoštanj šmarški šoli dobrih 31 tisoč evrov Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki, 30. novembra - Na predzadnji seji sveta Občine Šmartno ob Paki so tamkajšnji svetniki obravnavali 14 točk dnevnega reda. "Obdelali" so jih v štirih urah. Glede na predhodne razprave je bilo pričakovati, da se bodo najdlje zadržali pri predlagani dodatni točki dnevnega reda: ponovna obravnava predloga o izdaji soglasja k imenovanju direktorja javne ga zavoda Mladinski center (MC) Šmartno ob Paki. Tako je tudi bilo. DirektorMC Janez Dvornik Živahna razprava o ponovni obravnavi predloga za izdajo soglasja k Janez Dvornik imenovanju direktorja javnega zavoda seje začela že pri glasovanju, ali naj to dodatno točko uvrstijo na dnevni red ali ne. Po mnenju svetnikov SDS so se pri prejšnji obravnavi tega vprašanja na tajnem glasovanju izrekli za ponovni razpis. Ker je župan Alojz Podgoršek ocenil, da zadeva ni v nasprotju s statutom ali pravilnikom, so svetniki o uvrstitvi točke na dnevni red seje glasovali. 11 jih je glasovalo za, 3 so bili proti. Ob koncu razprave, ko so se odločali, ali potrdijo dosedanjega vršilca dolžnosti Janeza Dvornika za direktorja MC ali ne, jih je 10 glasovalo zanj, 3 so bili proti, 1 pa se je vzdržal. Na takšen razplet je v veliki meri vplivalo mnenje sveta javnega zavo da, ki ga je na seji pred stavil njegov predsednik in svetnik Bojan Kladnik. »Komisija in svet javnega zavoda menita, da sta bila postopka izpeljana pravilno in da predlagani kandidat predstavlja kakovostno rešitev, saj je projekt »marof« treba izpe- več kot 68 ukrepov za premagovanje krize. »Trenutno vlada celovit krč v gospodarstvu, zato bi morala vlada biti bolj pogumna. Vse se ne bo dalo reševati le s socialnimi transferji, premalo se naredi za ustvarjanje novih delovnih mest. Potrebujemo bolj varčno državo in hkrati povečano kulturo prevzemanja tveganj in aktiviranja podjetniškega potenciala« je še dodala. Poslanec SDS in nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je menil, da je zdajšnja vlada od prejšnje podedovala "primerno" osnovo za "bolj korajžno gospodarsko politiko in spopad s krizo". Do vladnih ukrepov je bil kritičen, med drugim je menil, da vlada ni bila dovolj uspešna pri soočanju s kreditnim krčem. Poleg tega ji očita tudi premalo "ekonomske logike". Med ukrepi, ki bi jih po mnenju Vizjaka morali sprejeti čim prej, so davčne olajšave za podjetja, administrativne razbremenitve, skrajševanje plačilnih rokov in davčne počitnice za nova podjetja. Dodal je, da je nujno obvladovanje odhodkov državne uprave, kot najpomembnejši dolgoročni ukrep pa izpostavil nujen učinkovitejši tehnološki preboj gospodarstva. Nekdanji minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je glede črpanja evropskih sredstev ocenil, daje trenutno črpanje teh sredstev zaskrbljujoče in da je za to v celoti odgovor na Slovenija sama. Posebej je izpostavil večje projekte v okviru operativnega programa za področje infrastrukture in okolja. ■ bš Podjetniki in predstavniki gospodarstva so imeli veliko vprašanj, nekaj konkretnih primerov uspešnega gospodarjenja pa so spoznali tudi v okviru konference. Konec zapleta glede direktorja Mladinskega centra ljati, rok za dokončanje naložbe pa je vsak dan bližje. MC rabi direktorja, ki ne bo samo čakal na denar iz občine, ampak mora poiskati vire tudi drugje. Dogovorili smo se o transparentnem delova nju, o tem, da direktor ne more dajati dela svetu javnega zavoda ampak obratno, imenovali pa smo še skrbnika projekta - direktorico Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije Jasno Klepec. V teku pa je tudi ureditev lastniškega razmerja v MC.« Svetni ki so oce ni li, da so zadeve načrtovane »iskreno« in da se o rešitvi zapleta razpravljajo odgovorno, zato so Dvornika potrdili za direktorja zavoda za naslednja 4 leta. Dober dogovor, »slika« dokajč ista Od 31. avgusta dalje sta enoti vrtca Kaj a in Maja v Šmartnem ob Paki sestavni del šmarškega javnega zavo da Osnov na šola bra tov Letonja. Svetniki so na seji soglasno potrdili delitveno bilanco med omenjeno šolo in javnim zavodom Vrtec Šoštanj, pod okriljem katerega sta vrsto let delovali omenjeni enoti. Po zagotovilih revizorke Antonije Ločičnik »... smo se o vsem potreb nem dobro zme ni li, »slika« je dokaj čista. Po delitveni bilanci mora Vrtec Šoštanj nakazati šoli dobrih 31 tisoč evrov,« je še pojasnila Ločičnikova. V nadaljevanju seje so potrdili drugi rebalans letošnjega občinskega proračuna, pri katerem gre (po pojasnilu župana Podgorška) bolj za prerazporeditev sredstev med postavkami ter dali soglasje k lastni ceni predelave bioloških odpadkov, k ceni za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v mehansko biološki obdelavi ter za odlaganja preostankov komunalnih odpadkov v Bukovžlaku. Na omenjeno odlagališče jih bodo začeli voziti 1. januarja prihodnje leto, cena odvoza smeti pa bo za obča ne obči ne Šmartno ob Paki od takrat dalje višja za 70 odstotkov. Drugo povišanje cene v zvezi s smetmi so napovedali za marec prihodnje leto. Svetniki so potrdili še program oskrbe s pitno vodo in program odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode za leto 2010; namesto dosedanjega člana in podpredsednika Nadzornega odbora Franca Šmerca so potrdili za člana odbora Alojza Slemenška, večina pa jih je tokrat glasovala tudi za odprodajo bifeja v središču občine. Mazej - Kukovičeva gre v Bruselj Do končne ratifikacije lizbonske pogodbe bo, tako kot še osemnajst novih evropskih poslancev, v evropskem parlamentu »fantomska« poslanka opazovalka Milena Krstič - Planinc Vla da je pred enim ted nom potrdila predlog zakona o volitvah poslancev v evropski parlament. Po novem, z uveljavitvijo lizbonske pogodbe, ko se število evropskih poslancev iz sedanjih 736 povečuje na 754, bo imela Slovenija v njem osem poslancev, enega več kot doslej. Osma bo Zofija Mazej Kukovič. Rada pove, daje rojena v idilični vasici Bele Vode nad Šoštanjem, kjer še danes preživi največ prostega časa. Že vrsto let je Velenjčanka, ki se posveča gospodarstvu. V času Janševe vlade je sprejela izziv, postala ministrica za zdravje in v letu, ko je Slovenija predsedovala EU, predsedovala svetu zdravstvenih ministrov unije. Takrat je bila, kot danes pravi, prvič v evropskem parlamentu in tudi pomislila ni, da bo v Bruslju kmalu njena nova služba. Da boste postali evroposlanka, je znano že od volitev, junija. »Drži. O tem so se volilci izrekli na junijskih volitvah. Ker pa takrat naša zakonodaja še ni bila usklajena z lizbonsko pogodbo, je prišlo do pravne praznine, ki se zdaj zapolnjuje.« Koliko in kakšni koraki vas še ločijo do Bruslja oziroma Strassburga? »V evrop ski parla ment nas iz različnih držav prihaja osemnajst. Ta bo odločil, kdaj naj pride mo. Za tem bo mora lo vseh sede min dvaj set držav unije skladno z lizbonsko pogodbo ratificirati vse postopke. Mi bomo imeli v tem času status opazovalcev.« Kaj ste počeli v tem »vmesnem« času in kaj se v prihodnje utegne spremeniti? »Ukvarjala sem se z gospodarstvom, s podjetji, z gospodarskim forumom. Pika na i je bila konferenca prejšnji teden v Vele- nju, na kateri smo govorili o obvladovanju gospodarske krize. Ves čas delujem v podporo politiki, pripravljala sem se za delo v evropskem parlamentu, se seznanjala z vsem, kar se tam dogaja. Delo bo nadaljevanje mojega dosedanjega. Ne vidim posebnih sprememb, razen morda te, da bom poslej hodila na delo v Bruselj.« Na katerih področjih se vidite tam? »Na področjih, kijih poznam, to pa sta gotovo zdrav stvo in gospodarstvo. Zdravstvo bo, glede na vedno starejšo populacijo v Evropi, s tem pa tudi vedno šib kej šo, vse pomemb nej še; gospodarstvo pa skozi spodbujanje malih in srednjih podjetij, ki jih je še vedno premalo, prav tako. Na tem področju bi bilo treba začeti prevzemati večje rizike, si več upati. Ob tem pa želim narediti kaj tudi za razvoj podeželja. Podeželje je velika oaza, kjer je možen razvoj podjetništva in izkoriščanja priložnosti, ki tukaj so, a jih preslabo opazimo. S tem je tako kot z otroki, ki gredo od hiše. Ponavadi se tiste, ki gredo, bolj opazi kot tiste, ki ostanejo doma. Približno tako se tudi mi obnaša mo do naše ga podeže lja.« Gripa je na pohodu. Ste se cepili? »Ne. Nisem se ne prej ne zdaj. Moj življenj ski slog je tak, da dajem veliko na šport, zdrav način življenja, na ohranjanje kondicije. S tem skušam vplivati na imunski sistem, da bo ta pripravljen tudi na kak večji mraz ali kakšno nalezljivo bolezen. S tem pa ne želim reči, da cepljenje ni pomembno. Mora pa vsak posameznik sam razmisliti in se odločiti, kako bo ravnal. Sama sem povedala zgolj to, kako živim jaz.« 50 let daljinske energetike V našem okolju je kar nekaj dogodkov zaznamo-valoleto, ki se izteka. Med njimi ima posebno mesto 50 let daljinske energetike. Posebno zato, ker so ljudje v Šaleški dolina prvi v Sloveniji in tudi nekdanji skupni državi Jugoslaviji zaznala potrebo po skrbi za večji trajnostni razvoj, za učinkovitejše varstvo okolja in s tem višjo kakovost življenja občanov ter občank. Njihova prizadevanja danes odgovorno nadaljujejo zaposleni na Komunalnem podjetju Velenje, v poslovni enoti Energetika, ki upravljajo sistem daljinske energetike, in lokalne skupnosti. Več o teh prizadevanjih, rezultatih in nadaljnjih usmeritvah smo tokrats trnili vn aslednjihp rispevkih. Grejemo se najceneje Več prednosti daljinske energetike - Vsaka stopinja toplote več zviša porabo za pet do šest odstotkov -Preprosti, a učinkoviti varčevalni ukrepi »Če se ozremo 50 let nazaj in pomislimo na skromne finančne, tehnične in kadrovske možnosti za izgradnjo sistema daljinskega ogrevanja, moramo tedanji stroki ter politiki priznati izjemen pogum in za tedanji čas občudovanja vreden vizionarski pristop,« meni direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki o začetkih delovanja sistema daljinske energetike v Šaleški dolini pred 50 leti in dodaja, da v današnjem Komunalnem podjetju, poslovni enoti Energetika, nadaljujejo vizijo svojih prednikov predvsem s stalnim strokovnim izobraževanjem, vestnim in marljivim delom pri upravljanju ter vzdrževanju naprav za oskrbo prebivalcev in industrije Šaleške doline s toplotno energijo ter toplo vodo. »Vemo, kaj hočemo. To smo zapisali v dolgoročnih razvojnih načrtih poslovne enote Energetika in po najboljših močeh jih zaposleni tudi izvajamo. Uspehi so vidni.« Najsodobnejša centralna energetska postaja ... V zadnjih 10 letih so - kot pravi - zavzeto vlagali v obnovo in posodobitev dotrajane ter zastarele infrastrukture daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Tako so 50-let-nico delovanja sistema pričakali z obnovljenimi najpomembnejšimi objekti in napravami, kot je najsodobnejša centralna energetska postaja v Velenju, rekonstruirano in obnovljeno izolacijo magistralnih toplovodov Velenje-Šoštanj in TE Šoš-tanj-Pohrastnik, precejšnjim številom obnovljenih delov sekundarnih toplovodov in toplotnih predajnih postaj. Oskrba z zemeljskim plinom, od lanskega leta dalje pa tudi oskrba s hladilno energijo za lažje prenašanje vročinskih poletnih dni, sta sicer še v začetni fazi razvoja, a se jima obeta lepa prihodnost. Prednosti daljinskega ogrevanja Slogan Komunalno podjetje Velenje uporabnikom, okolju in zaposlenim prijazno podjetje, po zagotovilih Jedovnick-ega, niso izbrali naključno. Da trditev ni izvita iz trte, dokazujejo med drugim tudi z daljinsko energetiko. »Oskrba s toplotno energijo je velik prispevek k varstvu okolja, prinaša ekonomske učinke, oboje skupaj pa predstavlja višjo kakovost življenja občanov in občank.« Kot je pojasnil, uporabniki, priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, nimajo skr- Direktor Komunalnega podjetja Marijan Jedovnicki: "Nismo po naključju izbrali slogana: Komunalno podjetje uporabnikom, okolju in zaposlenim prijazno podjetje." bi z nakupom goriva, odstranjevanjem ostankov izgorevanja, s čiščenjem in servisiranjem dimnovodnih ter kurilnih naprav. Ker teh nimajo, nimajo stroškov v zvezi z vlaganji za njihovo posodobitev, nakup. »Cena za ogrevanje je v našem okolju najnižja v Sloveniji zaradi naše skrbi za gospodarno ravnanje s sistemom daljinske energetike, pravilnih strokovnih odločitev in tudi bližine in ekonomičnosti TEŠ-a, ki proizvaja toplotno energijo.« O tem, kakšen prispevek k čistemu okolju predstavlja sistem daljinske energetike, meni Jedovnicki, zgovorno pričajo naslednji podatki: sistem na leto porabi od 330 do 350 tisoč megavatnih ur. Za takšno proizvodnjo energije bi bilo potrebnih od 150 do 160 tisoč ton velenjskega lignita, katerega stranski produkt bi bilo blizu 30 do 35 tisoč ton pepela, nekaj tisoč ton žveplovega dioksida. Vse to bi morali odložiti v okolje, česar pa posamezniki nismo sposobni odložiti na okolju sprejemljiv način. Onesnaženost zraka z dimnimi plini in sajami bi bila zelo velika Preprosti, a učinkoviti ukrepi Se prednosti uporabe energije zavedajo tudi uporabniki? "Kupec ima vedno prav. Mislim, za zavest raste, ni pa v našem okolju še na zadovoljivi ravni, kar nazorno kažejo podatki o specifični porabi, ki je v Šaleški dolini trikrat višja kot v EU. Pri tem čaka naše uporabnike še veliko dela. Menim, da bo potrebno stalno opozarjati na pretirano rabo energije in da bo potrebno sprejeti tudi določene ukrepe." Nekateri med njimi so zelo preprosti, a učinkoviti. K varčevanju z energijo zanesljivo prispevajo boljša izolacija sten, streh, dobro tesnenje oken, ustrezen sistem zračenja. »Oken in vrat ni potrebno imeti odprtih cel dan, ampak je dovolj občasno zračenje za kratek čas. Tudi previsoke bivalne temperature neugodno vplivajo na zdravje. Vsaka stopinja čez 20 stopinj v stanovanju predstavlja pet do šest odstotkov višjo porabo energije. Torej, možnosti za varčevanje je veliko,« še dodaja Marijan Jedovnicki. Najhitrejša možna rešitev - izkoriščanje zemeljskega plina »Občina Šmartno ob Paki se v tem trenutku ne ponaša s sistemom daljinskega ogrevanja, je pa »na vlaku« v prizadevanjih za učinkovito rabo energije v Šaleški dolini,« pravi tamkajšnji župan Alojz Podgoršek. Kot je pojasnil, je lokalna / ' I ff i* »Častitljiva obletnica pomembne dejavnosti je pri-lož nost, da se spo mni mo tis -tih, ki so orali ledino na sistemu daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. S svojo vizijo so bili pred časom in so svojim zgledom postavili sisteme ogrevanja na tehnološko zahtevne in hkrati ekonomične ravni. Zato jim iskrena hvala. Hvala tudi vsem, ki nadaljujejo njihovo delo. Želim jim čim več uspeha pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Sistem daljinskega ogrevanja je velika priložnost in hkrati možnost prijaznega izkoriščanja energije za okolje in za ljudi.« skupnost članica Grozda daljinske energetike Slovenije. Tega pa tvorijo podjetja, lokalne skupnosti in strokovne inštitucije, ki znotraj grozda soustvarjajo priložnosti ter vzpodbude za razvoj specifičnih znanj s področja daljinske energetike, ter-moenergetike, storitev in izdelkov z višjo dodano vrednostjo. »Kljub temu da poseljenost na območju spodnjega toka reke Pake za sistem daljinskega ogrevanja ni najprimernejša, resno razmišljamo o možnosti izvedbe katere od njegovih oblik. V bližnji prihodnosti bomo gotovo iskali rešitve predvsem z možnim aktiviranjem zemeljskega plina, saj glavni vod poteka po območjih občine. To se nam v tej fazi zdi tudi najhitrejša možna rešitev.« Na ekološko sprejemljivejši sistem daljinskega ogrevanja bi lahko - po besedah Alojza Podgorška -priključili predvsem gosteje poseljena naselja, kot je središče občine, kjer so skoncentrirane tudi javne ustanove (zdravstvena postaja, trgovski center, kulturni dom, cerkev, osnovna šola, nastajajoča Industri-jsko-poslovna cona). Tudi deli naselij z bolj koncentrirano gradnjo (Rečica ob Paki, Paška vas, Gorenje, Gavce in Mali Vrh) so zanimivi za takšen način ogrevanja. Podgoršek je še povedal, da so prav tako obstajale ideje o uporabi biomase, vendar ponudnikom niso mogli zagotoviti primerne lokacije za izvedbo projekta, po drugi strani pa se pojavljajo dvomi morebitnih partnerjev o ekonomičnosti tega projekta. Veliko skupnih projektov v dobro občanov V občini Šoštanj so na sistem daljinskega ogrevanja v celoti priključena gospodinjstva v mestu Šoštanj, naselju Pohrastnik, strnjenem delu krajevne skupnosti Topolšica; v krajevni skupnosti Lokovica je na sistem toplovodnega omrežja priključenih za zdaj približno 50 odstotkov gospodinj- »Ob jubileju čestitam vsem, ki so uspe li raven oskr be s komunalno dobrino dvigniti na sedanjo raven. Ker pa vsi vemo, da v naši občini deluje eden od največjih proizvajalcev toplotne energije za daljinsko ogrevanje, želim, da se pokritost s tovrst no dob ri no čim prej izboljša. Korak bližje k temu smo s projektom II. faze topli-fikacije v KS Lokovica, pri čemer dajemo velik poudarek še okolju. Prav tako pa v prihodnje načrtujemo širitev tovrstnega ogrevanje tudi v KS Ravne«. stev. V krajevni skupnosti Gaber-ke pa možnost ogrevanja z zemeljskim plinom od predvidenih 170 porabnikov koristi 40 gospodinjstev. Po mnenju šoštanjskega župana Darka Meniha obstoječa raven oskrbe s komunalno dobrino dokazuje skrb lokalne skupnosti za čim višjo kakovost javne infrastrukture in s tem tudi kakovostnejše življenje občanov ter občank. Hkrati pa dodaja, da bi si glede na to, da imajo v svojem okolju edinega in največjega proizvajalca toplotne energije za daljinsko ogrevanje (TEŠ), »želeli še boljšo pokritost. Radi bi izenačili bivalne pogoje tudi za občane, ki živijo bolj na obrobju občine. Vsem seveda tega ne bomo mogli zagotoviti, nekaterim pa vendarle. V tem trenutku usmerjamo v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Velenje pozornost izgradnji druge faze toplifikacije v spodnjem delu krajevne skupnosti Lokovi ca.« Kot je še poudaril, se v občinski upravi zavedajo, da širitev daljinskega ogrevanja pomeni čistejše okolje in višjo raven življenjske ravni, vendar so vsi ti projekti velik finančni zalogaj. Zato se jih lotevajo postopoma. Za Lokovico snujejo pogumne načrte za ekološko sprejemljivejše ogrevanje v krajevni skupnosti Ravne. »Z velenjsko komunalo imamo veliko skupnih projektov. Vsi so v dobro občanov. Verjamem, da nam jih bo s skupnimi močmi in strpnostjo kmalu uspelo tudi uresničiti,« je še dejal Darko Menih. Okolju prihranili dodatne obremenitve Najmlajše slovensko mesto, Velenje, letos praznuje 50-letnico odprtja mestnega središča. Prav toliko let pa mineva tudi od prve priključitve velenjskih gospodinjstev na sistem daljinskega ogrevanja. Župan Mestne občine Velenje Srečko Meh ob tem izraža zadovoljstvo. Ne zaradi obletnice, ampak predvsem zaradi pomena, ki ga ima sodoben način oskrbe s toplotno energijo in zemeljskim plinom. »Njegove prednosti so številne - tako z uporabniškega, ekonomskega kot okoljskega vidika. Za našo lokalno skupnost so zelo pomembne predvsem slednje. Z daljinskim ogrevanjem smo našemu, zaradi energetike in industrije, v zadnjem času pa predvsem zaradi prometa že tako obremenjenemu okolju prihranili dodatne obremenitve. Naš sistem je drugi največji v Sloveniji, najbolj razvejan, občanom pa zagotavlja kakovostno in zanesljivo oskrbo s toplotno energijo po najnižji ceni v državi. Ob tem ne smemo prezreti, da je sistem plod znanja, izkušenj in dela domačih strokovnjakov, prav tako kot rešitve in vlaganja, s katerimi skrbimo za premišljeno, skrbno rabo energije.« Kot še poudarja Srečko Meh, so snovalci in graditelji Velenja mesto zastavili kot projekt trajnostnega razvoja. Njihova prizadevanja v lokalni skupnosti in dolinskih podjetjih nadaljujejo tudi danes, saj so s projekti sanacije in rekultivacije vseh okoljskih elementov začrtali sonaraven trajnostni razvoj, ki ga vgrajujejo v vse načrte, cilje in projekte. Velenje je bilo prvo mesto v takratni skupni državi Jugoslaviji, v katerem so gospodinjstva ogrevala svoje prostore s toplotno energijo, lani je bilo znova prvo glede izkoriščanja toplotne energije za daljinsko hlajenje. »Na projekt smo upravičeno ponosni, saj je tudi ta plod znanja in izkušenj domačih strokovnjakov. Tudi to, da imata v našem mestu sedež Grozd daljinske energetike Slovenije in Zavod Daljinska energetika, je pokazatelj pomena Šaleške doline za slovensko energetiko.« Energetika bo - po mnenju Srečka Meha - tudi v prihodnje izjemno pomemben dejavnik v tukajšnjem okolju. Zato ga še toliko bolj veseli, da so v sodelovanju z Univerzo Maribor ustanovili Fakulteto za energetiko, ki bo izobraževala in usposabljala nove strokovnjake ter omogočala prenos znanja med izobraževalnimi, razvojno-raziskovalnimi ustanovami in gospodarstvom. Meh je prepričan, da so zaposleni v Komunalnem podjetju Velenje, PE Energetika, ki upravljajo sistem daljinskega ogrevanja, pripravljeni na izzive prihodnosti. Ti so povezani predvsem z zmanjšanjem porabe energije na eni ter ohranjanjem visoke kvalitete bivanja in ugodnih cen daljinskega ogrevanja na drugi strani. 50 LET DALJINSKE ENERGETIKE Ogrevamo se ne le poceni, ampak tudi zelo nadstandardno 50 let daljinske energetike v Šaleški dolini navdaja s ponosom in zanosom -Kakovostna in nemotena oskrba po najnižji ceni v Sloveniji - Tehnološke in tehnične posodobitve plod domačega strokovnega znanja - Kako v prihodnje? Šaleška dolina izstopa na mnogih področjih. Med njimi zagotovo ni mogoče prezreti sistema daljinskega ogrevanja, ki letos praznuje 50-letnico obratovanja. Upravlja ga poslovna enota Energetika Komunalnega podjetja Velenje, kjer pravijo, da so na jubilej zelo ponosni, z zanosom pa gledajo v jutrišnji dan. Razlogov za to imajo veliko. O tem smo zastavili nekaj vprašanj Miranu Zagerju, ki vodi poslovno enoto Energetika od junija leta 1991 dalje. Kateri so pomembnejši mejniki v 50- letnem razvoju daljinske energetike v Šaleški dolini? »Ekološki in energetski ozaveščenosti takratnega vodstva velenjskega premogovnika, tvorcu mesta in vizionarju Nestlu Žganku velja zasluga, da smo 29. novembra leta 1959 kot prvi v Sloveniji in takratni skupni državi Jugoslaviji priključili na daljinsko omrežje osem toplotnih postaj v središču mesta Velenje. Dve leti kasneje je to storil tudi TEŠ v mestu Šoštanj. V Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, so idejo, po vzoru Velenja, realizirali leta 1961, prav tako pa tudi v Beogradu, glavnem mestu takratne države Jugoslavije. Najin-tenzivnejši razvoj izgradenj energetskih omrežij in toplotnih postaj se je nadaljeval od leta 1980 do leta 1996, ko je sistem dobil sedanjo »podobo«. Za izvajanje dejavnosti oskrbe s toplotno energijo so decembra leta 1972 takratna Skupščina občine Velenje, Rudnik lignita Velenje, TGO Gorenje Velenje in Termoelektrarna Šoštanj ustanovili delovno organizacijo Toplovod, v katero so skupaj vložili 15.510.116,40 takratnih dinarjev v obliki infrastrukturnega premoženja. Prva direktorica podjetja je bila Valči Žohar. Toplotni oskrbi je leta 1996 sledila še izgradnja plinifikacij na območjih Škale, Hrastovec in Šembric. Lani pa smo na seznam energetskih dejavnosti dodali še novo, in sicer absorpcijsko daljinsko hlajenje s toploto. Znova prvi v Sloveniji. Kakšno je stanje sistema danes? »Če je bilo na omrežje pred 50 leti priključenih 8 toplotnih postaj, jih je danes 455, inštalirana toplotna moč je porasla iz 7 MW na 272 MW, ekološko sprejemljiveje pa se ogreva blizu 35 tisoč občanov občin Velenje in Šoštanj. Naš sistem daljinske energetike je drugi največji v državi. Čeprav je v mnogih predelih star 50 let, smo ga v teh letih s sistemskimi obnovami in posodobitvami, ki so plod domačega strokovnega znanja ter dela, ohranili v zelo dobri kondiciji. Nimamo namreč kakšnih večjih prekinitev ogrevanja, ne reklamacij uporabnikov. Manjše obratovalne motnje uspevamo rešiti že v nekaj urah, večje Sloveniji, kaj bi pokazala primerjava? »Da je naš tehnično in tehnološko najbolj razvejan v državi, da zaradi oskrbe na dislociranih bivalnih območjih dosegamo male gostote odjema toplotne moči, da se v sistemu dogajajo visoke - nadstandardne specifične rabe energije, da moramo pri izredno konkurenčni ceni toplote upravljati tudi skoraj vse toplotne postaje, kar je v mnogih drugih sistemih še dodaten strošek za uporabnike.« Toda na tem področju ste monopolist. »To je zelo relativen pojem. Res smo monopolist, ker trg pri oskrbi s toploto ne more biti tako odprt, kot je pri distribuciji zemeljskega plina ali električne energije. Se pa v vsakodnevnem poslovnem dogajanju nikakor ne počutimo in ne obnašamo kot monopolisti. Obnašamo se kot dobri gospodarji te pomembne dobrine tako za samo podjetje, njegove lastnike in za vse naše uporabnike.« Zagotavljate, da slednjim nudite kakovostno in nemoteno oskrbo za Vodja poslovne enote Energetika Miran Zager: »Za nadaljnji razvoj dejavnosti imamo predvidenih več smeri, se pa že resno ukvarjamo tudi s tem, kako bomo usmerjali korake po letu 2045.« okvare in težave pa rešimo v 2 do 3 dneh, kolikor traja vsakoletni remont. Tudi ta je naša posebnost. V drugih okoljih traja dalj časa, za ta čas uporabnikom odklopijo oskrbo z energijo, mi pa smo zadnjega izvedli skoraj brez prekinitev v 72 urah.« Če bi primerjali sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline s podobnimi sistemi v na prodajna cena toplotne oskrbe 31,55 evra za MWh, povprečna cena za Slovenijo (brez Velenja in Ljubljane) pa je 68,12 evra za MWh. Na osnovi dosežene racionalizacije poslovanja in varčevalnih ukrepov smo se odločili, da cene oskrbe s toploto letos in prihodnje leto ne bomo dvigovali, kar bi morala biti za naše občane zelo razveseljiva novica.« Kakšna pa je poraba energije v Šaleški dolini? »Javne ustanove in stanovanja v Šaleški dolini so tako topla, da so tudi pozimi lahko občani skoraj v poletnih oblačilih. Nikjer drugje ni pozimi toliko odprtih oken kot v Šaleški dolini, kar kaže, da se veliko naših porabnikov obnaša do toplotne energije zelo potratno. Na osnovah izdelanih Energetskih zasnov treh občin podatki kažejo, da znaša specifična poraba toplotne energije v Šaleški dolini od 350 do 360 kWh na kvadratni meter na leto, slovensko povprečje je blizu 150 kWh, v energetsko osveščenih državah Evrope pa dosega specifična poraba toplote le od 80 do 100 kWh na kvadratni meter na leto. Glavni krivec za trikrat večjo potratnost so, menim, prenizke cene. Vse, kar je prepoceni, se ne vrednoti in ne stroške ogrevanja in uporabo tople sanitarne vode glede na dejansko izmerjeno porabo, glede na kvaliteto dobavljene toplote, nadstandardnost koriščene toplote, sezono odjema in podobno. Že pred dvema letoma pa sem na državne ustanove dvakrat naslovil tudi zelo socialno pobudo, in sicer da bi bilo potrebno stopnjo DDV-ja na centraliziranih sistemih daljinskih ogrevanj znižati iz 20 na 8,5 odstotkov, tako kot je že vrsto let pri oskrbi s hladno pitno vodo. S tem bi vsem porabnikom toplote lahko za 11,5 odstotkov znižali bruto letni strošek za to energetsko oskrbo. Ta pobuda se mi zdi še posebej smiselna v teh časih, v katerih se v mnogih slovenskih družinah z velikimi težavami preživljajo iz meseca v mesec. O tej in še mnogih drugih naših pobudah na vlado RS se bomo konkretno pogovarjali tudi na posvetu daljinske energetike Slovenije, ki bo 4. decembra letos v Šaleški dolini pod okriljem Grozda daljinske energetike Slovenije in Inštituta za daljinsko energetiko Velenje.« Jubilej je priložnost za snovanje vizije na področju daljinske energetike v prihodnje. »Nadaljnji razvoj bomo gradili z uresničevanjem že izdelanih strateških pro- najnižjo možno ceno. »Že pol stoletja se trudimo zagotavljati našim občanom izredno ugodne cene energetske oskrbe, najboljšo možno obratovalno razpoložljivost in zanesljivost, vendar ima najnižja cena tudi svojo mejo. Ob vseh stroških za normalno obratovanje je potrebno zagotavljati tudi denar za amortizacijo energetske infrastrukture, torej za nujno posodobitev, obnovo in razvoj sistema.« Kakšna pa je cena daljinske oskrbe v primerjavi s cenami zanjo v Sloveniji? »Naša cena in posledični letni stroški občanov za energetsko oskrbo so že 50 let najnižji v državi. Trenutno znaša povpreč- ANALIZA DOSEŽENE POVPREČNE CENE TOPLOTE v primerjavi z RS (po podatkih GZS-EZ-RS na dan 15 november 2008) 3 £ ž ^- ^-71 Povp. cena Velenje-Šoštanj Povp. cena v RS (z Velenjem in Ljubljano) Povp. cena v RS (brez Velenja in Ljubljane) obravnava realno in varčevalno.« Predvidevate zato kakšne spremembe? »Spremembe so nujne in zanje se zavzemam tudi kot direktor Inštituta za daljinsko energetiko. Mislim, da bo morala najprej v zvezi s tem kaj konkretnejšega postoriti država in sprejeti ustreznejše zakone. Nujno bo treba sprejeti takšen tarifni sistem, po katerem bo uporabnik plačal gramov in projektov. Predvidenih imamo več možnih smeri razvoja za obdobje do leta 2045, ko se bo na tem bivalnem območju še rudarilo in proizvajalo električno energijo ter toplotno energijo v TEŠ. V tem trenutku pa se že ukvarjamo tudi z zelo resnimi vprašanji in iskanji čim realnejših odgovorov, kako bo daljinska energetika Šaleške doline »izgledala« po letu 2045. Na ta - po moje zelo bistvena vprašanja ter vizije - bom skušal našim občanom in njihovim vnukom odgovoriti v svoji naslednji knjigi.« Kako boste praznovali letošnji visok jubilej? »Skromno. Tudi pri tem se obnašamo zelo umno. Zaradi vsem dobro znanih težav, ki nam jih je prinesla gospodarska kriza, sem se odločil, da ne bomo prirejali kakšnih posebnih proslav in pogostitev za povabljence. Ob jubileju smo izdali knjigo ob 50-letnici daljinske energetike, prav tako smo dosedanje dosežke in vizijo predstavili širši javnosti na novinarski konferenci ter v medijih. Menim, da je to povsem dovolj.« Srečko Meh, župan MO Velenje »Čestitam ob vaši in naši 50-letnici. Prihodnost energetike je zagotovo v sodobnih, okolju prijaznih tehnologijah. Daljinsko ogrevanje bomo še racionalizirali, nadaljevali projekt daljinskega hlajenja. Posvetili se bomo možnostim kogeneracije, trige-neracije, uporabe plina. Pravi izziv za našo energetsko prihodnost pa je - po moji presoji - čim uspešnejše izkoriščanje alternativnih in obnovljivih virov energije: vetra, vode, zemlje, sonca, predvsem pa seveda tudi tistih posebnih danosti, kijih v dolini imamo - na primer jamskega zraka in jamskih prostorov.« Občinstvo »oblekli« v zabavo in smeh Ob koncu premiere iskren aplavz ni in ni pojenjal. Poročni šopki pa so, kot se po poroki spodobi, poleteli med občinstvo. Premiera nove komedije Gledališča Velenje navdušila polno dvorano kulturnega doma -Zakon je zakon bo uspešnica - Na ogled tudi na silvestrski večer Velenje, 26. novembra - Ansambel Gledališča Velenje je bil po četrtkovi premieri komedije Zakon je zakon lahko upravičeno zadovoljen. Toliko ustvarjalne energije se je sprostilo v skoraj uro in petdeset minut dolgi enodejanki, da smo prav vsi v dvorani vidno uživali. Gledališčnikom je uspelo, da so nas oblekli v prijetno obleko smeha, odziv polne dvorane pa je bil zagotovo tudi adrenalinska spodbuda za igralce, ki so res dali vse od sebe. Resnici na ljubo so letos izbrali dober tekst, v kate rem ne manj ka komičnih zapletov in razpletov. Tematika - življenje v zakonu ali raje kar na koruzi, »ker je zakon mrtva veja«, je bil prav vsem v dvorani zagotovo blizu. A tekst in komedija nista banalna, niti najmanj 'na prvo žogo'. Čestitke vsem igralcem, vendar je treba priznati, da so štirje, ki so oblikovali najbolj vidne vlo ge, vsaj zame izsto pa li. Karli Čretnik je bil v vlogi matičarja, ki ga njegovo delo utruja tudi zato, ker je prepričan, daje zakonska zveza nemogoče srečna zveza, ne le prepričljiv, ampak naravnost fantastičen. Navduši tudi Irena Sti-plovšek kot teta in lastnica modne trgovine, ki omreži protizakonsko naperjenega matičarja, nič manj mlad par, ki ga zaigrata Petra Hri-bernik in Matej Mraz. Na koncu med štirimi mladoporečenimi pari »pristaneta« tudi matičarjeva tajnica in bivša ljubica ter njen italijanski gostinec. Prepričljivo ju upodobita Cveta Koprivnikar in Roman Vrabič. Prav vesela sem, da se je v gledališče vrnila Božica Cerar. Čeprav je njena vloga dokaj majhna, medicinsko sestro Fato upodobi z neverjetno prepričljivostjo, ki pusti močan vtis ... V komediji Zakon je zakon, ki v originalu nosi naslov Mož, ki si ne upa, igra 11 igralcev. Svoj pečat igri dajo poleg omenjenih še Branka Drk, Drago Seme, Predrag Mitrovic in debi-tantka Valentina Čas. Da je igra sodobna in da jim je posodobitev uspela, pa je zagotovo kriv režiser Jože Kranjc, ki je letos z Gledališčem Velenje sodeloval že tretjo sezono zapored. Po premieri je med sprejemanjem iskrenih čestitk povedal: »Občutek je lep, saj je premiera poseben mejnik v procesu nastajanja gledališke igre. Je prvi stik s publiko, ko se resnično vidi, kaj smo ustvarili. Reakcije publike so dobre in mi smo zelo zadovoljni. Za komedijo smo se ponovno odločili tudi zato, ker je to zvrst, ki je še vedno moderna. Tekst nemškega avtorja Curtha Flatowa smo priredili in po odzivih publike si upam reči, da smo imeli pri tem srečno roko. Ker nisem pristaš odmorov med igrami, je igra tudi zaradi dolžine kar naporna za ansambel. A svojo nalogo je odlično opravil.« Prepričljiva je bila tudi scena. Čeprav je bila minimalistična, je funkcionirala v vseh petih različnih prostorih, kjer se zgodba dogaja. »Ideja za sceno je moja, skrbno pa jo je izdelal Drago Seme. Šiviljska dela je opravila Gabi Hriber-nik. V teh časih se moramo ozirati po minimalističnih scenah tudi zaradi stroškov, predvsem zaradi gostovanj, ko lahko transport predstavlja velik strošek,« nam je še pove dal Jože Krajnc. ■ Bojana Špegel Smeh na silvestrovo? Tudi letos na silvestrski večer bodo velenjski gledališčniki, tokrat že tretj ič zapovrstj o, pripravili predstavo. Seveda bodo zaigrali komedijo Zakon je zakon in ne dvomimo, da bo predstava hitro razprodana. 7. januarja bodo v Velenju pripravili repri-zo igre za izven, računajo pa še na kakšno zaključeno predstavo za šaleško občinstvo. 9. januarja bodo gostovali v Kranjski Gori, marca pa so povabljeni v Novo Gorico... EeH£LLIS(££Z) »Eden drugemu ogenj dajemo« Takoj po premieri smo za komentar dva od glavnih igralcev komedije Zakon je zakon prosili, da strneta vtise. Karli Čretnik: »Občutki so izredno prijetni, saj je publika predstavo sprejela z aplavzom in smehom. Moram reči, da smo se na odru počutili kot kolektiv, nobenih zadržkov nismo čutili. Vse je šlo kot po olju in jaz sem presrečen. Sploh, ker smo res garali, saj je predstava zelo zahtevna, tudi tehnično. Adrenalin je napravil svoje, sicer pa vedno, ko pridem na oder, pod žaromete, postanem drug človek. Enostavno padem v vlogo in potem res ni več zadržkov. Iskreno povedano je včerajšnja generalka izgledala čisto drugače kot premiera. Danes je bilo odlično. Največ težav je bilo, če sem čisto iskren, pravzaprav z mano, ker imam veliko teksta, preoblačenja, tekanja sem in tja. A danes tega ni bilo čutiti.« Irena Stiplovšek: »Nekaj najlepšega je, ko nas publika nagradi z aplavzom, pristnimi čestitkami. To ne velja le za premiero, ampak za vsako našo predstavo. Zaradi tega vztrajamo pri svojem gledališkemu delu, saj drži, da »eden drugemu ogenj dajemo«. Misel ni moja, pove pa vse. Igro smo pripravili v kratkih dveh mesecih in pol. Trikrat tedensko smo imeli triurne vaje, tik pred premiero pa kar vsak dan. Z odzivom publike je naš trud poplačan.« Zborovsko petje s 30-letno tradicijo Mešani pevski zbor Škale praznoval okrogli rojstni dan -V soboto pripravili slovesnost v gasilskem domu -Večer napolnjen z zborovskim petjem Vesna Glinšek Škale, 28. novembra - Stane Tepej je bil tisti, ki je pred 30 leti kot predsednik kulturnega društva v Škalah predlagal, da se v vasi ustanovi pevski zbor. Njegov i^i n JU let # v# -k P ¿ "L Sedanji in nekdanji pevci. Navdušili so. predlog se je zdel odličen Angelci Lipnik, zato je šla med krajane in jih povabila k sodelovanju. Zbrala je 34 pevcev, s čimer je postavila temeljni kamen zborovskega petja v kraju. Tako se je torej začelo. In še vedno traja. Skozi leta so se menjale pevovodje: Pavla Lipnik, Alenka Mlinšek, Jerica Žgeč, Olga Ulokina in Lilijana Dukič Šuklar, ki zbor vodi še danes. Menjali so se tudi predsedniki zbora: Angelca Lipnik, Edo Lipnik starejši, Stane Zagoršek, Tatjana Miklavžina, Edo Hudournik in Peter Iršič, današnji predsednik. »Vsi našteti ljudje so ogromno prispevali k oblikovanju zbora in vsem gre zahvala za to, da zbor lahko praznuje tako visoko obletnico delovanja,« so med drugim poudarili na sobotni prireditvi, namenjeni 30. rojstnemu dnevu Mešanega pevskega zbora Škale. Tudi število članov je nihalo, a tri pevke so ostale zboru zveste vsa tri desetletja: Marija Repnik, Elica Bah in Eva Kumer. Vse sodelujoče je ves čas spremljalo veliko dogodivščin; nekatere so bile lepe, druge manj lepe. Tiste najlepše so na začetku prireditve zbranim prikazali v kratkem filmčku ter mlade povabili, da se jim pridružijo. S pesmijo jim je voščit prišel tudi Lovski pevski zbor Škale. Podelili so še posebna priznanja za dolgoletno delo v zboru, Gallusove značke, čestitala so jim ostala društva v Škalah. Najlepše pa so si prihranili prav za konec. Na odru so se zbrali vsi, tako bivši kot sedanji pevci in skupaj zapeli venček narodnih. Piranesi Urban Novak Medvsakotedenskim brskanjem za novicami povezanimi z arhitekturo, prostorom, urbanizmom in oblikovanjem sem na dosti znani slovenski internetni strani naletel na novico o nagrajencih letošnjih piranskih dni in s tem nagrade Piranesi. In kakšno presenečenje me je čakalo. A o tem kaj več malce kasneje. Najprej kaj sploh Piranski dnevi arhitekture in nagrada Piranesi je. Piranske dneve arhitekture od leta 1983 prirejajo Obalne galerije, in sicer kot razstavo z arhitekturo evropskega prostora povezanih del ter spremljajoče konference s predavanji in podelitvijo nagrad Piranesi. Nagrado Piranesi, ki nosi ime italijanskega grafika in arhitekta Giova-na Battista Piranesija, domnevno piranskega porekla, se podeljuje najboljšim prispelim delom. Z leti so piranski dnevi rasli in pridobivali na svoji pomembnosti ter danes nagrajencem pomenijo pomembno priznanje za njihovo ustvarjanje. Sedaj pa o presenečenju. Presenečenje je sledilo, ko sem prebral, da je letošnjo glavno nagrado Piranesi dobil dokaj neznan grški arhitekturni biro Deca Architecture iz Aten za stanovanjsko hiši na otoku Antiparos v Kikladah. Po ogledu projekta vsekakor zasluženo in niti najmanj sporno. Priznanja Piranesi sta dobila projekta prenove hiše mlinov v Vicenzi Studia Insito ter projekt občinskega centra St. Gerold, arhitektov Cukrowicz Nachbaur. Tudi ta dva projekta si svoji priznanji nedvomno zaslužita. Kar pa je bilo zame presenečenje, poleg odsotnosti projektov slovenskega izvora, je bil prvonagrajeni projekt. Pa ne toliko zaradi projekta samega kot zaradi države, iz katerega prihaja. Boste rekli da konec koncev to ne bi smelo biti nič čudnega, saj je Grčija zibelka modernega zahodnega sveta; ima čudovita svetišča, kup enkratne antične arhitekture itn. Vse to je res, a res je tudi da grška mesta od antike naprej poleg arhitekturnih biserov povečini tvorijo brezimne stavbe, zrasle kot gobe po dežju in brez pametnega premisleka pri njihovem snovanju. Država je ena redkih v Evropi, če ne že kar edina, ki sploh nima urejenega katastra zemljišč in stavb, kar pomeni, da na področju urejanja prostora vlada popolni kaos. Danes so Atene konglomerat sivih in povečini povsem povprečnih stavb, ki so nametane skupaj brez posebnega smisla ali reda. Povsod je viden diktat kapitala, ki si mestno tkivo kroji po lastni želji z izjemo antičnih draguljev, kijih oblasti še uspejo obvarovati pred skrunitvami. Ce si boste kdaj zaželeli videti na enem mestu skupek ponesrečenih arhitekturnih rešitev ali raje napak, potem morate obiskati sodobne Atene. Osupljivo je videti, kaj je sposoben danes sproducirati nekoč z nadarjenimi graditelji obdarjen narod. Po mestu se prepletajo ponesrečeni poskusi lastnih eksperimentiranj ali pa še huje, nerodna posnemanja tujih vzorov. Vsekakor tako laiku kot arhitektu ne bo nikoli zares dolgčas med potepanji po grški prestolnici. In ko vas bo korak zanesel mimo »slavne« šole za arhitekturo, vam bo postalo jasno, zakaj danes mesto izgleda tako, kot izgleda. Fakulteta za arhitekturo je videti kot dom neštetim mladim anarhistom, iz oken visijo politične parole, arhitekture pa je komaj za vzorec, pa še to je možno najti v najbolj oddaljenih predavalnicah. In zato je bilo moje presenečenje toliko večje, ko sem videl, da je bil nagrajen projekt, kije zrasel v takšnih razmerah. Resnici na ljubo so lahko takšne razmere tudi izredno pozitivne za kvalitetno gradnjo, a je prej verjetno, da bodo takšne razmere pomenile kaos in nenadzorovano gradnjo. No, v tem primeru je avtorjem uspelo združiti dobro lokacijo, investitorja s posluhom ter dobro arhitekturno rešitev. Tako je nastala samosvoja rešitev, ki ne posnema sodobnih arhitekturnih tokov, ampak enostavno rešuje probleme objekta in lokacije. In to so stvari, ki manjkajo slovenski arhitekturi ter njenemu odnosu do okolja. Na srečo se lahko pri nas pohvalimo z bolj urejenimi razmerami na področju gradnje ter tudi pokažemo nekaj lepih primerov kvalitetne gradnje iz bližnje zgodovine. Upam, da bom naslednje leto prebral o nagradi slovenskemu projektu, pa ne toliko zaradi tega, ker bi moral biti slovenski, ampak ker takšne nagrade pomenijo, da arhitekti v svojih okoljih migajo in se borijo za svoje vizije ter jih poskušajo uspešno uresničiti. Posledično pa to pomeni, da se počasi, a zanesljivo, izboljšuje naše bivalno okolje. Do naslednjega leta pa naj zasluženo v nagradi uživajo Grki. EEKIIIsiSO Rosvita Vugrinec, predsednica kulturnega društva Škale: »Zgodovina našega zbora je res že kar dolga. 30 let ni tako malo. Imeli smo tako vzpone kot padce. Vsaka zboro-vodkinja mu je dodala nekaj svojega; svoj način vodenja, svoje pesmi ... Zato lahko rečem, da danes pojemo vse, od različnih avtorskih, pa do narodnih in ljudskih pesmi. Če bi hoteli vse, ki jih znamo zapeti, ponoviti naen krat, bi to gotovo tra ja lo ure in ure. Od vsega, kar smo do zdaj doživeli, si bom gotovo najbolj zapomnila tiste dni, ko je zbor pod vodstvom Alenke Mlinšek dosegel svoj vrhunec. Bili smo izbrani za regijsko srečanje v Celju. Imeli smo tudi največ pevcev, 48.« Mari ja Repnik, čla ni ca zbo ra vseh 30 let: »Nostalgija? Da. Danes pa me malo daje. Spominjam se prvih dni od ustanovitve zbora. Takrat si niti malo nisem mislila, da bom vztrajala 30 let. Ato je moja sprostitev. Ko grem na vaje, si naberem pozitivne energije. Pozabim na vse, zato mi petje veliko mi pome ni. Tudi jaz si želim, da bi se nam pri -dru ži lo več mla di ne. Sama bom pela vse, dokler mi bo glas še služil.« 107,8 MHz tâonjSKO IDO CAS©POSDOI M© zA I oz Glasbene novičke Veseli december Človek kar težko verjame, kako hitro beži čas. Vstopili smo že v zadnji mesec letošnjega leta. Pravijo mu čarobni, pravljični, veseli, mesec pričakovanj, a tudi mesec tankih denarnic. Pri nas je vedno bil in bo zelo pester. Almanah je pri »tiskarjih«. Oddahnili si bomo, ko ga bomo vzeli v roke z upanjem, da bo tudi tokrat lepo darilo in da bo tistim, ki ga bodo skrbno prebirali, zanimivo branje. Predstavili ga bomo na priložnostni prireditvi 16. decembra. V današnji številki Našega časa objavljamo imena vseh zmagovalcev mesečnega izbora naj osebnosti. Novih predlogov torej ne sprejemamo več, veseli pa bomo, če boste sedaj z več kuponi glasovali za svojega »favorita«. Kot vedno, bomo naj osebnost leta 2009 razglasili na tradicionalnem silvestrovanju na prostem na Titovem trgu. To pa je še eden od velikih projektov naše časopisne in radijske hiše: zelo zahteven, z obilo skrbi in dela. Ker je letos vse v znamenju 50-letnice mestnega središča, se bo jubilej »dotaknil« tudi silvestrovanja. Zabavala vas bo namreč domačinka Natalija Verboten. Najmlajše bo obiskal dedek Mraz, njegov prihod pa bo popestrila znova »domača« vzhajajoča pevska zvezda - Manca Dre-melj. Vmes bo potrebno pripraviti gradivo še za štiri številke Našega časa, pa še za kakšno prilogo, radijske prispevke,... Veseli december. ■ tp ïïbHD ... na kratko... OLIVER DRAGOJEVIC Jutri, v petek, 4. decembra, bo v Rdeči dvorani v Velenju natopil velikan hrvaške zabavne glasbe Oliver Dragojevic. Koncert se bo pričel ob 20. uri. KONCERTI 26. decembra bo v velenjski Rdeči dvorani potekal tradicionalni božično-novoletni rock žur, na katerem bodo nastopili Šank Rock, Dan D, 6pack Čukur in Društvo mrtvih pesnikov. NUŠKA DRAŠČEK Po izidu albuma na Hrvaškem je ta teden končno tudi na domačih tleh izšel njen album Svet je tvoj. Aktualni singl Odkar te ni skupaj z Nuško prepeva priljubljeni hrvaški pevec Jacques Houdek. VICTORY Skupina Vicotory predstavlja novo skladbo z naslovom Nisem vreden te. Pod skladbo se je podpisal znani avtorski par Matjaž in Urša Vlašič, videospot zanjo pa je režiral Jani Pavec (Atomik harmonik, Ritem planet ...). ALYA Alya je pripravila še remix pesmi Brazil, ki bo po besedah njene ekipe prava plesna različica uspešnice, ki jo je Alya sicer dobila od brazilskih avtorjev in se nahaja na aktualnem albumu Non Stop. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 18.30. 1. TABU - 42 2. WESTLIFE - What About Now 3. ALICIA KEYS - Doesn't Mean Anything Prejšnji četrtek je izšel nov album skupine Tabu z naslovom 42. Izid albuma je napovedal istoimenski singl, ki se je takoj po objavi dobro prijel v etru slovenskih radijskih postaj. Album 42 je sicer četrti studijski album te skupine in prvi, ki so ga posneli z novo pevko Tino Marinšek. Skladbe za ta album so poleti posneli v Mostarju, mestu, ki jih navdihuje, in kjer se počutijo kot doma. LESTVICA mm I ■ I ■ I Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. 1. Ans. Lipovšek - Ne zaradi druge 2. Ans. Minutka - Za dobre stare čase 3. Ans. Šestica - Mlado Velenje 4. Ans. Čar - Polna luna 5. Marjan Zgonc - Prelepa Gorenjska 6. Ans. Harmonija - Lunca je navihanka 7. Ans. Jurčki - Zadnja noč 8. Skupina Bum - V osrčju Šaleške doline 9. Zreška Pomlad - Odšli ste 10. Gorenjski kvintet - V veseli družbi 7 M H Za naročnike kar 8 številk zastonj! Izkoristite ugodnosti, ki jih imajo naročniki tednika Naš čas. Ne vabi le dostava na dom, ampak tudi nižja cena. Plačilo celoletne naročnine vam prinaša kar devet številk zastonj. Za naročnike pa so ugodnejše tudi cene malih oglasov in zahval. Izkoristite dobro ponudbo. In kako se lahko naročite na Naš čas? Škorpijoni še pikajo Legendarni nemški rock band Scorpions bo prihodnje leto odpotoval na svetovno turnejo, ki so jo člani poimenovali Get Your Sting And Blackout World Tour. Začeli jo bodo 7. maja v Leipzigu, zaključni nastop v Nemčiji pa bodo imeli 1. junija v domačem Hannovru. Pevec Klaus Meine je ob tem povedal, da bo band poleg starih uspešnic izvajal tudi pesmi z novega albuma, ki ga nameravajo izdati marca prihodnje leto. Naslova novega albuma Meine še ni želel razkriti. O njem se ve le to, da bo zelo rockovski. Po nastopih v Nemčiji bodo sledili koncerti v ZDA, Južni Ameriki, Aziji, Rusiji in še nekaterih evropskih državah. Svetovno turnejo nameravajo zaključiti v letu 2012. Skupina Scorpions je znana po velikih uspešnicah iz osemdesetih let, še posebej pa je zaslovela z balado Winds Of Change, s katero je pospremila velike politične spremembe v vzhodni Evropi konec osemdesetih let. Vrača se Sade Po dolgem premoru se na glasbeno sceno spet vrača nekoč zelo popularna britanska skupina Sade. Skupino vodi Sade Adu, pevka bri-tansko-nigerijskih korenin, ki je s svojim značilnim glasom in pojavo opozorila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Skupina je takrat z I ■ I ■ I mega uspešnico Smooth Operator in prvencem Diamond Life osvojila številne poslušalce in od leta 1984, ko je album izšel, prodala skupaj kar 50 milijonov albumov. Po več kot desetih letih bo skupina februarja prihodnje leto objavila svoj šesti studijski album z naslovom Soldier Of Love, Sade Adu pa je medtem dopolnila že petdeset let . Tina 70-letnica Slavna ameriška glasbenica Tina Turner je minuli četrtek praznovala svoj 70. rojstni dan. Kljub letom je še vedno živahna in poskočna, kar je dokazala s svojo zadnjo turnejo po Evropi in severni Ameriki. Rodila se je 26. novembra 1939 kot Anna Mae Bullock v mestu Brownsville. Po srednji šoli se je preselila v St. Louis, kjer je spoznala glasbenika in kitarista Ikea Tur-neija, s katerim seje tudi poročila. Skupaj sta izdala album Fool in Love, ki se je nemudoma povzpel na vrh glasbenih lestvic, sama pa je prvo pesem River Deep Mountain High izdala leta 1966. Zakon Tine in Ikea Turnerja je bil zanjo katastrofalen, zato ga je leta 1976 zapustila. Leta 1984 seje z albumom in skladbo Private Dancer vrnila na sceno in osvojila štiri nagrade grammy. Glasbenica je v svoji karieri prodala več kot 200 milijonov plošč, revija Rolling Stone pa jo je razglasila za eno največjih pevk vseh časov. Turnerjeva se je zapisala v zgodovino kot osebnost, kije prodala največ koncertnih vstopnic v zgodovini. Doslej je že petkrat napovedala upokojitev, a se je vedno vrnila na oder ... Zvezdno nebo Marko Vozelj se je po več kot letu dni uspešnega samostojnega dela odločil za novi single z aktualnega albuma Moj svet. Gre za pesem Zvezdno nebo, ki jo je Marko prvič predstavil na nacionalni televiziji v oddaji NLP. Tako kot vse pesmi na albumu Moj svet je tudi to napisal skupaj z dolgoletnim prijateljem in glasbenim kolegom Robertom Smrekar-jem, pod aranžma pa se podpisujejo Denis Beganovič, Matej Mršnik in Dejan Radičevič. Marko sicer počasi že pripravlja material za svoj drugi samo stojni stu dij ski album. Ostajajo skupaj Koreografinja in ustanoviteljica dekliške skupine Pussycat Dolls Robin Antin je v sporočilu za javnost dejala, da v govoricah, da so se članice ameriške glasbene skupine razšle, ni prav nič resnice. Mediji so namreč pisali, da so se odnosi med glavno vokalistko Nicole Scherzinger in preostalimi članicami močno zaostrili. Austi-nova je še dodala, da Nicola predstavlja neprecenljiv člen skupine in da se ostala dekleta z njo dobro razumejo. Šopek lepotic, zbranih v skupini Pussycat Dolls, je začel kot plesna skupina, nato pa so dekleta začela tudi prepevati. Mednarodno slavo so dosegla leta 2005, ko je izšel album PCD. Poleg glavne vokalistke Nicole Scherzinger skupino sestavljajo še Melody Thornton, Jessica Sutta, Ashley Roberts, Kimberly Wyatt in Car-mit Bachar. več na: www.radiovelenje.com j is W^m ŠALEŠKI ŠTUDENTSKI KLUB www.ssk-klub.si S ŠŠK-jem v praznični december Prejšnji vikend je bila v Mladinskem centru Velenje redna letna skupščina Šaleškega študentskega kluba, na kateri seje oblikovala tudi nova ekipa. Predsednik ostaja Janko Urbanc, Luka Avberšek je podpredsednik, Lena Oce-pek tajnica, Jan Skok skrbi za finan ce, Nika Pen šek skrbi za odnose z javnostjo in marketing, Nika Brodnik pa je vodja projektov. Člani upravnega odbora so še Mojca Mačkovšek, Nina Cvirn in Zan Delopst. K sodelovanju so vabljeni vsi, ki jih to delo mika. Ze v preteklem letuje sodelovalo preko štirideset študentov, vzpostavljena pa je bila tudi zdaj že precej okrepljena dijaška sekcija, ki se trudi s svojimi projekti. Za novo ekipo pa je delovni vikend, ki smo ga izkoristili za oblikovanje celoletnega programa. V decembru vam bomo ponudili izobraževanje, zabavo in šport, predvsem pa dobro družbo. V torek smo na Titovem trgu imeli postavljeno stojnico za svetovni dan boja proti aidsu, kjer smo brezplačno delili kondome in čaj, medtem ko smo mlade osve-ščali pred boleznijo. Sledi malce bolj adrenalinski turnir Vasilij Zajcev v soboto ob 18.00 na strelišču Mrož, kjer se boste pomerili v streljanju. Sledilo bo nekaj zabave, ki se bo začela v Ljubljani s Companeros žurom v torek, 8. decembra. V prihodnjih tednih vam bomo ponudili še Knap žur v Mariboru in Š ŠK brucovanje v Velenju, na katerem bomo krstili in sprejeli domače bruce. Proti koncu meseca se bomo družili na tradicionalnem ŠŠK pej(e)-n žuru, ki mu bo sledilo tradicionalno, najbolj noro in odštekano silvestrovanje na Golteh. Za tiste, ki še niste postali člani našega kluba, ki skrbi, da je vaše študentsko ali dijaško življenje bolj razgibano, se nam lahko pridružite in boste s tem deležni tudi vseh ugodnosti. Včlanite se lahko med uradnimi urami v petek med 18.00 in 19.00 ter v soboto med 16.30 in 17.30. Pr> nesti morate potrdilo o šolanju in svojo sliko, če še nimate ŠŠK izkaznice. Potrdilo lahko prinesete prav tako na vse dogodke, ki jih organiziramo. Nika Penšek Poklčlte 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete tudi po e-pošti: press@nascas.si, po faksu 03/ 897 46 43 ali na naslovu, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje. 3. decembra 2009 4 Tanja Kontič je na dobrodelni novoletni bazar v Vilo Mojca prišla z velikim cekarjem. Marini Es, ki v družbi malčkov vedno uživa, saj za njihovo dobro počutje v Vrtcu Velenje res lepo skrbi že dolga leta, je bilo to zelo všeč. »Ga boš napolnila?« jo je vprašala sredi bazarja, ki je ponujal res kup zanimivih darilc. »Brez skrbi, Bojan pridno nabira, mene bodo pa tudi težko zadržali,« je Tanja zaupala Marini, ki tudi ni odšla domov praznih rok. d Prvi mož TUŠ-a Mirko Tuš menda pride na vse otvoritve svojih centrov, da pozdravi zaposlene. To je storil tudi v Šoštanju, a ne na očeh javnosti. Zanj je znano, da izjav ne daje, da se tudi slikati ne pusti. Prav. Mu pa zato v zameno v Šoštanju novinarji niso pustili, da v miru popije kavo. Ko jih je ugledal, jo je urno, z veliko hitrostjo (to pa ima rad) ubral stran. * Za zakonca Knez iz Šmartnega ob Paki je december poseben mesec. Haida, inženirka zobne protetike, je namreč izpolnila pogoje za upokojitev pred dvema dnevoma, mož Marjan, prav tako strokovnjak za zobe, športni navdušenec,velik ljubitelj železnice, ki je pred dnevi praznoval 60. rojstni dan, pa se bo upokojil čez 10 dni. Po fotografiji sodeč se oba dobro držita. Morda Haida še bolje glede na Marjanove številne dejavnosti ali - kot sam pravi -«bluzenja«. Uravnotežena Paka Velenjski Hotel Paka je politično uravnotežen. Nedavno tega je tu zasedal vrh socialnih demokratov, prejšnji teden strokovni vrh slovenske demokratske stranke. Le vsebina razprav je bila precej drugačna. V krizi Gorenje še boljše Kljub težavam, v katere je zašlo tudi Gorenje, se je vrednost njegove blagovne znamke še povečala. To seveda ne pomeni, da v Gorenju želijo, da bi kriza trajala še naprej. Delavci na cesti Slovenski delavci so imeli svojevrstno delovno soboto kar na prostem v Ljubljani. Bili so glasni, pa jih nekateri vseeno še niso dovolj slišali. Veliko pa je tudi takih, ki bi jih radi preslišali. Srečna ni le sedmica Ni le sedmica srečna številka. Za Zofijo Mazej Kukovičevo je srečna osmica. Povečanje števila slovenskih evroposlancev s sedem na osem. Praznične žrtve Za to, da bomo ljudje praznično zadovoljni, bo morali pasti veliko smrek in smrečic. Tuš za Tušem V Šoštanju so pred dnevi odprli muzej usnjarstva. Tudi kot neke vrste žalosten spomin na propadli Tuš - tovarno usnja Šoštanj. Novi Tuš -trgovski center, je nastal iz čisto drugačnih pobud. V upanju na boljše čase. Še je toplo Tudi velenjski toplovod je že star 50 let. Pa se še ni ohladil. Na srečo. Nelogično, a res Delavci, ki delajo za določen čas, imajo dejansko najmanj določeno, kako dolgo bodo sploh delali. Kriza in beda Kljub krizi so tudi letos naši kraji že lepo okrašeni. Ponekod tudi zato, da bi prikrili bedo. Črni petek Ne čudite se, če boste jutri srečali več parkljev kot Miklavžev. To je pri nas običajno. LJUDJE Varčevanje z energijo -večja kakovost življenja Začetek mednarodnega tekmovanja mladih "EYE Manager" v Velenju -Slabe razvade ljudi je potrebno spremeniti v pozitivne - V Mestni občini Velenje kopica ukrepov za izboljšanje trajnostnega razvoja in varstva okolja Tatjana Podgoršek Velenje, od 25. do 27. novembra - Prejšnjo sredo je bila v domu kulture v Velenju svečanost, s katero so uradno začeli dvodnevno mednarodno tekmovanje mladih evropskih energetskih menedžeijev (Euro- obnovljivi viri so zanj izjemno pomembni vseživljenjski projekti, ki se v veliki meri začenjajo z oza-veščanjem ravno v takih ustanovah, kot je njihova. Premišljena in načrtovana raba energije vpliva poleg družinskega proračuna še na celotno gospodarstvo, javni sektor in izboljšanje skrbi za gospodarjenje z naravnimi viri je in bo še naprej pomembna naloga za prihodnost vseh. Skrbnika projekta Martina Eilba pa najbolj razveseljuje dejstvo, da mladi tudi z vključevanjem v take energetske projekte izražajo svojo S svečanosti ob otvoritvi mednarodnega tekmovanja mladih energetskih menedžerjev pean Young Energy Manager Championship). Gostitelj 122 dijakov iz devetih evropskih držav je bil Šolski center Velenje, eden od udeležencev omenjenega mednarodnega projekta. V projektu sodeluje 30 dijakov vseh šol centra. Na svečanosti je direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik, ki je mednarodno tekmovanje tudi odprl, med drugim dejal, da njihovo sodelovanje v projektu ne preseneča, saj se poleg pouka in predavanj vključujejo v različne energetske projekte, s katerimi želijo udeležencem izobraževanja približati trajnostno rabo energije. Varčevanje z energijo in čisti okolje v državi. »Slabe navade ljudi je potrebno spremeniti v pozitivne ter pri tem uporabiti nujne tehnične spremembe v naših bivališčih in poslovnem okolju.« Velenjski župan Srečko Meh je med drugim povedal, da se v Mesni občini Velenje zavedajo posledice neodgovornih dejanj v preteklosti, zato izvajajo vrsto ukrepov: skrbijo za varovanje voda, čiščenje odpadnih voda, ločeno zbirajo odpadke, izvajajo sanacijske programe za vse sestavine okolja, spodbujajo učinkovito, varčno rabo energije ... Z njimi nenazadnje zagotavljajo boljše življenjske pogoje občanov. Nenehno iskanje poti za skrb za dogajanje v okolju, da se vključujejo v iskanje inovativnih pristopov k izobraževanju o energiji in njeni najumnejši rabi. V nadaljevanju srečanja so mladi energetski menedžerji na Med-podjetniškem izobraževalnem centru v Velenju predstavili svojo državo in posebnosti svojih pokrajin. Naslednji dan (v četrtek) so pozornost namenili primerom energetskih pregledov šol in stanovanjskih zgradb, nato pa so izvedli žrebanje šol in stanovanjskih zgradb, ki bodo vključene v nadaljnje tekmovanje. To se bo končalo maja 2011. Otroci znajo z odpadki Okoljevarstvena vzgoja je zelo pomembna, zato ERICo in MZPM Velenje izobraževalne programe izvajata že pri najmlajših Velenje - Leta 2003 so raziskovalci ERICa za učence prvih in drugih razredov osnovnih šol prvič pripravili vzgojno-izobraževalni program »Otroci znamo z odpadki«. Do leta 2007 so ga v celoti organizirali na inštitutu ERICo, letos pa so se povezali z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje in ga tudi tokrat uspešno izvedli. Projekt so izpeljali tako za osnovne šole Mestne občine Velenje kot tudi za osnovni šoli v Šoštanju in Šmart-nem ob Paki. Za svojega so ga sprejeli tako učenci kot tudi učitelji. Učenci spoznajo, s kakšnimi odpadki imajo opravka doma in v šoli, ter se prijazno, s petjem in igro, naučijo ustreznega ravnanja z njimi. 673 otrok je spoznalo način gospodarjenja z odpadki v Šaleški dolini in v spodnjem toku reke Pake. Po njihovih izkušnjah iz prejšnjih let to novo znanje otroci delijo s svojimi družinskimi člani, jih opozarjajo, da je ločevanje odpadkov pomem- bno, kar dodatno poveča vzgojno-izobraževalni učinek projekta. Odpadke bodo od začetka leta 2010 vozili v najsodobnejši regionalni center v Sloveniji za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje in več kot bo ločeno zbranih odpadkov (sekun- darnih surovin), manj materiala bo potrebno odložiti na odlagališče. Rezultati iz držav z višjo okoljsko zavestjo (npr. sosednje Avstrije) kažejo, da je za spremembo odnosa ljudi do odpadkov potrebno veliko vlagati v okoljevarstveno vzgojo. Za korenitejše spremembe je ob številnih in ponavljajočih se informacijah potreben predvsem čas. Na območju treh občin so tako pri gospodarjenju z odpadki kot oza-veščanju občanov že veliko dosegli, kljub temu pa bodo izobraževalni programi še naprej potrebni. ■ Foto: Z. P. »Kar se Janezek, nauči, Janezek, zna.« Slovenski pregovor, ki velja tudi v okoljevarstveni vzgoji pri ravnanju z odpadki. Priprave za evropski trg dela Progam praktičnega usposabljanja študentov Visoke šole za varstvo okolja Velenje kot interdisciplinarnega študija - Želje, pričakovanja: strokovnost in zaposlitev Tatjana Podgoršek Visoka šola za varstvo okolja je od 24. do 26. novembra v okviru evropskega projekta Implementacija bolonjskega procesa izvedla tri delavnice z delovnim naslovom: Izdelava programa praktičnega usposabljanja študentov omenjene šole. Zanj je šola pridobila glavnino denarja (nekaj manj kot 11 tisoč evrov) iz evropskega socialnega sklada. Na novinarski konferenci ob zaključku projekta je dekanica šole dr. Natalija Špeh med drugim povedala, da je oblikovanje programa praktičnega usposabljanja evropski trg dela. Po beseda koordinatorke projekta dr. Marte Veder pomeni vključitev v evropski trg znanj visokošolskih ustanov možnost študentom za pridobitev potrebnih veščin, znanj ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah EU. V delavnice so vključili 50 rednih študentov, blizu 20 izrednih, tretjo delavnico pa je sestavljalo 10 kandidatov za mentorje iz gospodarstva in šole. Kot je še povedala Vedrova, so udeleženci obravnavali iste tematske sklope. Na prvem so pozornost namenili temeljnim usmeritvam bolonjskega procesa in predstavitvi dobrih praks v EU, v drugem pa so izpostavili šole.« Zaključki delavnic rednih in izrednih študentov so, sta dejali Barbara Kehler, predstavnica rednih študentov, in Eva Simonič, predstavnica izrednih študentov, podobni. Tako eni kot drugi so izrazili bojazen, da po opravljeni praksi ne bodo dobili službe tudi zaradi tega, ker poklici s področja varstva okolja in ekotehnologij še niso dovolj prepoznavni, opozorili so na morebitno nepovezanost prakse s študijem. Med njihovimi željami prednjači pridobitev potrebnega znanja in sposobnosti za samostojno delo ter delna povrnitev stroškov prakse. Oboji pa si želijo Z novinarske konference (z leve proti desni): Marta Veder, Natalija Špeh, Milena Ževart, Barbara Kehler in Eva Simonič študentov narekovala želja po večjem približanju izobraževalnega programa šole bolonjskemu procesu. Hkrati pa želijo s tem specifičnim programomv varstvu okolja in ekotehnologij izboljšati kakovost študija in zagotoviti ustrezno usposobljenost svojih diplomantov kot strokovnjakov za specifiko ključnih učnih predmetov visoke šole in pomen njihovega povezovanja. »Zaključki delavnic so osnova za pripravo programa praktičnega usposabljanja iz varstva okolja in ekotehnologije kot interdisciplinarnega študija. Mislim, da smo v sodelovanju s predstavniki gospodarstva naredili zanimiv program pomoči šole pri iskanju prakse ter pošten dogovor med podjetji in šolo glede priprave standardov za prakso. Mentorji pa so med drugim predlagali izdelavo zbornika s povzetki praks študentov šole in izpostavili potrebo po zaposlitvi koordinatorja prakse. Sterilizacija vaše psičke in muce Vsako leto se zaradi nekontroliranega parjenja skoti več pasjih in mačjih mladičkov, kot pa se potem za male nebogljene kosmatinčke najde skrbnih lastnikov. Zato bi želeli opozoriti na pomembnost same sterilizacije tako psičk kot muck. Sterilizacija je rutinski kirurški poseg, s katerim trajno preprečimo gonitvene cikluse in neželjene brejosti pri psičkah in muckah. Zdravstveni razlogi, zaradi katerih priporočamo zgodnjo sterilizacijo pri psičkah in mucah, so preprečitev neželjenih brejosti, vnetij maternice, rakavih tvorb na jajčnikih in maternici ter mlečni žlezi predvsem pri psičkah. Ko govorimo o zgodnji sterilizaciji, imamo v mislih starost pred prvo gonitvijo, to je starost približno 6 mesecev. Gonečih se psičk in muck ne steriliziramo. Takrat so žile okoli jajčnikov in maternice dosti bolj razvite in je s tem možnost pooperativnih komplikacij večja. Seveda pa si marsikateri lastnik štirinožnih prijateljic želi imeti legla in se zaveda odgovornosti ob prihajajočem naraščaju. V takšnih primerih lahko pride strerilizacija v poštev šele, ko so mladički že odstavljeni in samostojni. Pri psičkah počakamo na čas anestrusa (najmanjša aktivnost spolnih hormonov), to je približno 2 do 3 mesece po gonitvi oziroma po kotitvi. Pri mucah je ujeti čas med gonitvami včasih zelo težko, ker so zaradi ugodnih življenjskih pogojev in obilice hrane le-te zelo pogoste. Pojavljajo se vprašanja o tem, ali se samičke po sterilizaciji spremenijo. Opažamo, da so psičke še bolj navezane na lastnika, muce pa se raje držijo doma. Pri psičkah se zelo redko pojavi inkontinenca, to je nekontrolirano uhajanje urina, ki pa se lahko kontrolira z zdravili. Po sterilizaciji morajo lastniki paziti na količino hrane, da njihove samičke ne pridobijo preveč telesne teže. Svetuje se, da jih hranijo s hrano, ki je prilagojena steriliziranim psičkam ali mucam, ter da skrbijo za njihovo fizično kondicijo. Sam poseg sterilizacije poteka v splošni anesteziji in ponavadi se odstranijo samo jajčniki. Pred operacijo morajo biti samičke tešče vsaj 8 ur, vodo pa naj imajo na razpolago do prihoda v ambulanto. Veterinar opravi natančen klinični pregled ZVITOREPKA vtl*rinar£ki ambulanta in Erg »vina h male ilvilf Trnoveljska 2, Celje, 04490 31 93, www.zvitorepka.si ZVITOREPKINA AKCIJA V DECEMBRU 15% popust na sterilizacije in kastracije psov in mačk! za uveljavitev akcijske ugodnosti decembra prinesite v Zvitorepko ta oglas! in ob sumu na določena odstopanja v zdravstvenem stanju svetuje tudi dodatne preiskave (najpogosteje krvne preiskave, da se preveri delovanje ledvic in jeter). Ob pregledu srca in ožilja se glede na starost pacientke anesteziolog odloči za ustrezen anestezijski protokol. Ponavadi lastniki počakajo s psičko 15 do 30 minut, da se pomiri po aplikaciji pomirjevala. Pacientko nato sprejmemo v predkirurško ambulanto, kjer jo pripravimo na operacijo. Psičke dobijo kanilo v žilo na tački za prejem infuzije, anestetikov in zdravil. Psičke intubiramo, ker prejemajo inhalacijsko narkozo. Muce anesteziramo z aplikacijo anestetika v mišico. Operacijsko polje na trebuhu se obrije, očisti in razkuži. Življenjske funkcije nadzorujemo z »monitoring opremo«. Pri sterilizaciji kirurg odpre trebušno steno v dolžini do nekaj centimetrov. Pregleda stanje rodil, in če ni sprememb, odstrani samo jajčnike. Če so opazne ciste, morebitni tumorji ali druga patološka dogajanja na maternici, se odstranijo jajčniki in maternica skupaj. Kirurg nato zašije trebušno steno in podkožje. Kožo zašije z notranjimi kožnimi šivi, ki se razgradijo, ter jih tako ni potrebno kasneje odstranjevati. Operacijska rana se zaščiti s sprejem, ki naredi obliž preko rane. Po operaciji pacientko namestimo v bolniško kletko v hospital, kjer nadzorujemo njeno prebujanje. Pacientka dobi tudi zaščitni ovratnik, da se prepreči lizanje rane in omogoči hitro celjenje. Ovratnik naj nosi vsaj 5 dni po operaciji. Lastnik samičko prevzame v oskrbo, ko je dovolj budna in lahko že samostojno hodi. Zaradi vplivov narkotikov bo ta dan še malo omotična, bolj zaspana, nekoliko nesigurna pri hoji, lahko se pojavita slinjenje in bruhanje, a vse to hitro mine. Še kakšen dan po posegu je lahko manj živahna in ješča, kot je lastnik vajen. Naše štirinožne prijateljice nas zelo presenetijo s svojim neverjetno hitrim okrevanjem po sterilizaciji. ■ Viktorija Lončar, dr. vet. med. VI PISETE 3. decembra 2009 Izvedli atraktiven grajski program ŠOISKICEHIER VELENJE mavnca znanja (¡958) Velenje sodeluje v mednarodnem projektu CUSTODES - Cultural Sites and Tourism, katerega namen je promoviranje turističnih desti-nacij, bogatih z objekti kulturne in gramskega dela grajske pojedine. V ponedeljek, 23. novembra, smo na gradu Velenje zavrteli čas za stoletja nazaj. Skupina dijakov je za gospodo Wagne in njihove goste iz Italije, Poljske in Slovenije, partnerje MO Velenje pri projektu CUSTODES, izvedla bogat grajski program. Gostje niso skrivali nav- plesalcev, lokostrelcev, glumačev, trubadurjev in grajskih dam. Medtem ko je dvorni akrobat z vratolomnimi preskoki gledalcem jemal sapo in je lokostrelec učil goste napenjati lok, sta berač in tatič poskušala iztržiti kakšen srebrnik. Le dva od gostov pa je doletela prav posebna čast, saj jima zgodovinske dediščine. V sklopu projekta bodo predvidoma vzpostavili tudi nove turistične točke. Šola za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje je sodelovala kot partner Mestni občini Velenje pri pripravi in izvedbi pro- »Ni nam vseeno« Dijaki 2. u smo se v petek, 20. novembra, udeležili prireditve ob zaključku natečaja Unicefa "NI NAM VSEENO" v Ljubljani. Sodelovali smo s skladbo Ni nam vseeno, za katero je za besedilo in dušenja nad prikazanimi spretnos- je bilo podeljeno gospostvo nad tmi dijakov. Temačno in hladno arkadno dvorišče gradu je v uvodu razsvetlila in dodobra razgrela skupina pihalcev ognja Magic Fire, razpoloženje pa so stopnjevali dijaki v vlogah dvornih glasbenikov, glasbo poskrbela Staška Zakonjšek, za aranžma pa Tilen Slakan. Pri projektu je sodelovala vsa glasbena polovica razreda, tako da smo vključili vse inštrumente - godala, tolkala, klavir, kitaro, klarinet in violončelo. Solistka je bila Staška, spremljal pa jo je zbor, ki so ga Šaleško dolino. Ob zaključku programa so zvoki harfe izpod prstov mlade Brine Zamrnik raznežili srca obiskovalcev. ■ Marko Gams sestavljali Eva, Karmen, Zan, Tilen in obe Evi. Priprave so potekale v GŠ Velenje. Dijaki smo zelo veseli, da nas je mentorica mag. Alenka Gortan spodbudila k sodelovanju, za prijekt pa smo prejeli nagrado za posebne dosežke. ■ 2. U, umetniška gimnazija ŠCV Nosecnica pri zobozdravniku Med nosečnostjo se v ženskem organizmu dogajajo velike spremembe. Gre za normalna fiziološka in anatomska dogajanja, ki imajo nalogo pripraviti telo za primeren potek celotne nosečnosti, pravilen razvoj zarodka in kasneje sam porod. Prav tako se v tem obdobju dogajajo na eni strani spremembe v sami ustni votlini nosečnice, na drugi strani pa razvoj zarodka v maternici, k čemur spada tudi razvoj njegovih zob. Nikakor pa ni več na mestu pregovor, da "stane" vsaka nosečnost mater en zob. Razvoj zarodka poteka neprekinjeno od spočetja naprej, razvoj človekovega zobovja pa okvirno traja od šestega tedna nosečnosti do približno tretjega desetletja življenja, ko postane dejaven še mod-rostni zob. V drugem trimesečju nosečnosti se začne mineralizacija zametkov mlečnih zob, ob rojstvu pa so praviloma že skoraj povsem zgrajene zobne krone mlečnih sekalcev, zobne krone ostalih mlečnih zob pa vsaj v manjšem delu. Mlečni zobje se tako pri novorojenčku skrivajo pod dlesnijo v kosti zgornje in spodnje čeljusti in so v pripravljenosti, da ob pravem času začno prodirati v ustno votlino. Trda zobna tkiva se ne obnavljajo, zato razvojne napake ostanejo za vedno v njih, kar lahko pomaga določiti vrsto in čas delovanja zunajmaterničnih in zgodnje otroških škodljivih vplivov. Zato se skrb za zdravje zob otroka začne že v zgodnji nosečnosti. Na kvaliteto vseh mlečnih in prvih stalnih zob ("šestice") vpliva materina prehrana med nosečnostjo. Bodoči materi nikakor ni treba jesti za dva. Njena prehrana naj bo raznovrstna, bogata z beljakovinami, minerali in vitamini. Za pravilen razvoj zob sta še posebej pomembna vitamina A in D ter minerali kalcij, fosfor in fluor. V devetih mesecih nosečnosti je v zdravih in čistih ustih bodoče mamice malo možnosti za nastanek novega kariesa. Hormonske spremembe v telesu lahko povzročijo vnetje dlesni (nosečniš-ki gingivitis), še večkrat pa poslabšajo stanje že prisotnega vnetja. Vnetje dlesni se običajno pojavi v drugem mesecu nosečnosti in se skozi nosečnost stopnjuje. Vrh nato nekako doseže v osmem mesecu. Dlesni v ustih nosečnice so značilno pordele, nabrekle in krvaveče, so občutljive in včasih boleče. Stanje poslabšuje še neustrezna in neredna ustna higiena, prisotnost mehkih in trdih zobnih oblog, nezdravljen karies ... Podobna stanja lahko opazimo tudi pri drugih obdobjih hormonskega neravnovesja: puberteta, menstruacija, klimakterij, občasno tudi pri rednem jemanju oralnih kontraceptivov. Ko bodoča mamica izve za nosečnost, naj čim prej obišče svojega zobozdravnika, kar bo koris- i CO ca tilo njej in otroku. Zobozdravnik bo tako lahko ustrezno ravnal, odredil pravilno terapijo in je ne bo izpostavljal nepotrebnim in stresnim postopkom. Pri posegih v ustih noseče žene se lahko uporablja lokalni anestetik, seveda pa je pred njegovo uporabo potrebno poznati celotno zdravstveno stanje nosečnice. Velika mera pozornosti je potrebna v prvem trimesečju. Vendar so koncentracije lokalnih anestetikov, ki se uporabljajo v zobnih ordinacijah, nizke in po številnih študijah naj ne bi kvarno vplivale na zarodek. Zobozdravnik bo tako tudi opustil rentgensko snemanje zob pri nosečnici. Seveda pa je najbolje če je nosečnica že pred zanositvijo redno obiskovala svojega zobozdravnika in poskrbela, da je njeno zobovje popravljeno in zdravo. Ukrepi, ki pozitivno vplivajo na zdravje zob nosečnice, so seveda ustrezna in redna ustna higiena, skrbno ščetkanje zob, dnevno nitkanje obzobnih prostorov, zdrava in raznolika prehrana, manj uživanja sladkorjev, več sadja in zelenjave, zmernega gibanja in seveda mirna in srečna nosečnost. ■ Renata Lamot, dr. dent. med Po kulturo v Ljubljano Ze tradicionalno na velenjski gimnaziji za nižje letnike vsako leto izvedemo poleg številnih ekskurzij tudi kulturni dan v Ljubljani. Ta je vedno obarvan glasbeno in likovno. Tako je bilo tudi letos. Dijaki 1. letnika splošne gimnazije ter dijaki 2. letnika umetniške gimnazije in športnega oddelka so v sredo, 18. novembra, poslušali koncert v Cankarjevem domu z naslovom Ples v simfonični preobleki. Filharmoniki so izvajali glasbo Južne, Srednje in Centralne Amerike, ki je mlade navdušila. Predstavila se je tudi nadarjena violinistka Tanja Sonc. Solistični nastop te 17-letne študentke akademije za glasbo in dobitnice najboljših priznanj na naših in tujih tekmovanjih je bil presežek tega koncerta. Dijaki so si ogledali še različne likovne razstave. Umetniški razred si je v Narodni galeriji ogledal stalno zbirko slovenskega slikarstva in kiparstva, športni pa razstavo Ris- ba na Slovenskem, prav tako v Narodni galeriji. Dijaki 1. letnika so se v Etnografskem muzeju seznanjali s sodobnim stripom na razstavi po temeljiti prenovi, ki so jo izvedli številni domači in tuji umetniki. Dijaki so lahko ves program temeljiteje spremljali in doživljali, saj smo jih profesorji že pri pouku pripravili tako na koncert kot na razstave. Zadovoljni smo bili na Striponija in spoznavali finsko modno oblikovanje. Za zaključek so obiskali še mladinski hotel Celica, ki se je iz nekdanjega zapora spremenil v sobe za popotnike, seveda koncu vsi - tako dijaki kot profesorji, ki smo v Ljubljani preživeli lep jesenski dan. ■ Marjana G. Korošec, Danica Pirečnik Izdelovali novoletne okraske Prejšnji petek je bila v šoli Škale prva v nizu delavnic društva Revivas Škale, društva za ohranitev in promocijo vasi Škale. Delavnico je vodila domačinka Marija Glinšek, udeležilo pa se je preko 30 krajank iz Škal in Hrastovca. Izdelovale so novoletno dekoracijo, predvsem adventne venčke. Tako marsikateri dom v Škalah že krasi doma izdelano okrasje, kar je bil tudi namen te delavnice. Skupaj zmoremo več! OŠ Antona Aškerca in učenci OŠ Gustava Šiliha smo pred nedavnim združili moči in skupaj očistili park ob Vodnikovi cesti v Velenju. S svojim dejanjem smo želeli čistim okolje in zdelo se mi je zelo dobro, da smo počistili park. Nismo samo čistili, tudi listje smo grabili. Naša vreča za smeti je bila zelo polna.« Tjaša Slemenšek, 5. a, OŠ AA. vo. Všeč mi je bilo tudi, ker sem srečala prijatelja z druge šole.« Neja Pučnik, 5. a OŠ AA. »Bilo mi je zelo lepo. S svojima prijateljicama sem z veseljem pometala. Zal mi je, da je bilo tako kratko. Veselim se nove čistilne akcije.« Doris Cosic, 5. a OŠ GŠ. »Bilo i'. mUÊNT! - ¿y'WjftjLiJ 7 v ,MI (in pokazati, da nam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Res smo še mladi in ne moremo storiti velikih sprememb, a vemo, da tudi majhne štejejo! Izjave učencev po akciji: »Rada Mnenja in odmevi Saj ni res, pa je ... Glede na članek v Našem času z dne 26. 11. 2009 pod naslovom Saj ni res, pa je ... želimo staršem učencev Osnovne Šoštanj in bralcem tednika Naš Čas podati naslednje pojasnilo: V članku je bilo navedeno, da je Osnovna šola Šoštanj porabila manj sredstev, namenjenih socialno šibkim učencem, kot pa bi jih lahko glede na razpoložljiva sredstva, dodeljena iz Občine Šoštanj. Prav tako je bilo navedeno, da je Občina Šoštanj Osnovni šoli Šoštanj »Zdelo se mi je super. To delajo ljudje, ki imajo radi svoje okolje oz. naravo okoli sebe. To bi lahko delali večkrat.« Tina Knez, 5. b OŠ GŠ. »Všeč mi je bilo, da smo čistili okolico in pravilno ravnali z nara- je super. Dobro je bilo, ker nas je bilo veliko v skupini, zato je šlo delo hitreje.« Mojca Slemenšek, 5. a Mentorice ekošole: Katja Oman, Nataša Pšeničnik, Irena Sušec, Blanka Lesjak »vzela« 8.000,00 EUR neporabljenih sredstev za pomoč socialno šibkim učencem. Te navedbe ne držijo. Občina Šoštanj namenja Osnovni šoli Šoštanj od njene ustanovitve dalje določen znesek namenskih sredstev za pomoč socialno šibkim učencem, ki jih šola vsako leto za ta namen tudi v celoti porabi. Omenjena proračunska postavka Občine Šoštanj za pomoč socialno šibkim učencem je višja od sredstev, ki jih prejme Osnovna šola Šoštanj, saj del teh sredstev občina namenja še neposredno za druge oblike pomoči šolajoči mladini. Občina Šoštanj šoli teh sredstev ni vzela, ampak so bila že predhodno prerazporejena znotraj ostalih proračunskih postavk, ki se prav tako nanašajo na področje sociale. Poudariti želimo, da so starši, ki so za tekoče šolsko leto zaprosili za pomoč pri nakupu šolskih potrebščin bodisi na šoli ali na občini in so bili upravičeni do pomoči pri nakupu šolskih potrebščin, to denarno pomoč prejeli ali na šoli ali pa na Občini Šoštanj. ■ Mag. Majda Zaveršnik Puc, ravnateljica Osnovne šole Šoštanj, župan Občine Šoštanj Darko Menih. KAŽIPOT Praznični kažipot Praznični december je mesec, ko želimo razveseliti, obdariti in razvajati tako svoje bližnje kakor tudi sebe. Ščepec nasvetov, idej in možnosti si lahko ogledate v našem prazničnem kažipotu ... Prepričani smo, da Vam bomo pomagali s kakšno izvirno idejo! Mini wellness Potočka zijalka Robanov Kot 5, Solčava info@pod-macesnovo-streho.si 041 287 742 • pri najemu zagotavljamo popolno zasebnost • razvajanje, rehabilitacija, regeneracija • podarite izbrani osebi DARILNI BON t Jgl . ij n ■-4 • " " j J Solni tempelj - center za izboljšanje zdravja na področju dihal, alergij in kožnih oboljenj Naš vsakdan j e pogosto prežet z napornim in stresnimi delom, občasno nas dodatno izčrpaj o nezaželjene informacij e in še dodatno oslabij o imunski sistem. Vse to prenašamo nekaj časa in ko j e vsega preveč nas telo opozori, smo utruj eni in brez energij e. To so informacij e, ki j ih ne smemo prezreti. Prisluhniti lastnemu telesu i n se zdraviti z narvo j e največ kar lahko naredimo zase. Zdravilno moč soli so poznali že naši predniki. Ugotovili so, da zrak v rudnikih soli zdravilno deluje na ljudi s pljučnimi in dihalnimi težavami. Zdravljenje bolezni dihal in kožnih bolezni v naravnih solnih jamah in rudnikih je bila in je učinkovita ter poceni metoda zdravljenja lju di povsod po svetu. Prvo solno sobo so odprli tudi v Sloveniji in sicer v Novi Štifti pri Gornjem Gradu, v decembru pa se odpira nov center Solnih terapij tudi v Ljubljani, kjer bodo poleg zdravljenja z medicinsko čisto soljo, uporabnike razvajali še z aromoterapijo in kromoterapijo. Solna terapija je način zdravljenja dihalnih in kožnih bolezni s pomočjo vdihavanja in izpostavljanja telesa suhemu aero-solu naravne kamene soli v posebej prirejenih prostorih - solnih sobah. Solne terapije se izvajajo v posebnih sobah imenovane solne sobe, ki so v celoti obdane z plastjo soli. Terapija se izvaja s pomočjo posebne naprave, ki v terapevtski prostor sistematično vpihava suh aerosol naravne kamene soli, ki v prostoru ustvari posebno atmosfero in je po vsebnosti soli v zraku močnejša od atmosfere v naravnih solnih jamah, rudnikih nica je prvi korak do zdravih dihalnih poti. Sol ima močan protivnetni učinek in pozitiven vpliv na čiščenje bronhijev, zato se solne terapije posebej priporočajo ljudem z bronhialno astmo, nagnjenost- doživetje, kjer boste poleg zdravilnega učinka soli doživeli še pravo sprostitev. Čarobnost solne sobe in moč soli je najboljše darilo utrujenemu telesu. Terapijo lahko podarite sebi ali najdražjim. ali ob morju (1 solna terapija traja 40 minut in je enakovredna štirim dnem bivanja na morju). Suh aerosol soli nastaja v Halogenera-toiju z močnim mehanskim vplivom na solne kristale in se z vdihavanjem učinkovito razporedi po vseh dihalnih poteh in pronica skozi kožno površino telesa in okrepi sluznico telesa, ki naše telo ščiti pred vdori virusov in bakterij. Zdrava sluz- jo k dihalnim infekcijam, za zdravljenje alergij nosu in grla ter ljudem z nizko imunsko sposobnostjo telesa. To pa še ni vse, solne terapije se priporočajo vsem, ki ste kronično utrujeni, v stresu, imate alergijo na seneni nahod, pogoste gripozne in virozne infekcije ali kronična vnetna stanja ušes. Solne terapije so primerne tudi za otroke in v Solnem templju so poskr-be li tudi za naj mlaj še. Obisk solne sobe je lahko tudi posebno V centru solnih terapij v Novi Štifti z zadovoljstvom trdijo, da je bila njihova odločitev po izgradnji solnih sob prava in so zaradi velikega povpraševanja po učinkovitih terapijah iz cele Slovenije sprejeli odločitev, da ponudbo razširijo še na osrednjo Slovenijo. Več preberite na www.solni-tempelj.com Tokrat to ni bil derbi Rokometaši Gorenja zlahka do točk proti Preventu - V soboto v Rdeči dvorani z Merkurjem Rokometaši Gorenja so v 11. krogu prve MIK lige v šaleško-koroškem derbiju po pričakovanju premagali v tej tekmovalni sezoni zelo oslabljeno moštvo Pre- konca, v pravem pomenu besede derbiji. Tokrat ni bilo tako, saj je moštvo Preventa letos zaradi finančnih težav zelo oslabljeno. V takšnih težavah so tudi Velenjčani. venta. Vso tekmo so dajali ritem igri ter s čvrsto obrambo preprečevali domačim, da bi prišli do lahkih zadetkov. Zmagali so kar z 12-goli razlike (38 : 26). Obračuni teh dveh moštev so bili v glavnem vedno zelo zanimivi, zmagovalec neznan skorajda do Po bolečem porazu v 6. krogu lige prvakov in po 'zahtevi' navijačev 'Dajte jim plače' je vodstvo kluba prejšnje teden začelo pospešeno reševati nastale težave. Ker nekateri igralci menda že kar nekaj mesecev niso dobili plače, so se začeli z njimi pogajati o zman- jšanju pogodbenih obveznosti. Teh ni sprejel Bojaštjan Kavaš, s katerim so se medtem že sporazumno razšli, razšli pa so se tudi z Gruz-ijcem Sergom Datukašvilijem. Kdo bo ostal v klubu in kdo odšel, naj bi bilo znano po sporočilu iz kluba te dni. Branko Tamše, pomočnik trenerja: »Fantje so odigrali tako, kot smo se zmenili. V polčasu smo si priigrali visoko prednost in jo nato brez težav zadržali. Priložnost za igro so si porazdeli vsi igralci in tudi upravičili vstop v igro. V soboto se prvenstvo nadaljuje. V Rdečo dvorano prihaja Merkur, s katerim smo v prvem krogu v njegovi dvorani izgubili točko. Škof-jeločani se prebujajo, igrajo vse bolje. V tem delu so se okrepili z dobrim strelcem Markom Duj-movičem, tako da so še močnejši. V prejšnjem krogu so zmagali v Mariboru in gotovo ne bodo lahek nasprotnik. Odigrati moramo borbeno in čvrsto in se jim oddolžiti za izgubljeno točko v Škofji Loki. Zmaga mora ostani v Velenju.« ■ vos Klonili proti TCG Mercatorju Letošnje tekme Elektre Esotecha kažejo, kako je v športu: sreča se včasih nasmehne enemu, drugič drugemu Potem ko so Šoštanjčani nekaj tekem tudi nekoliko presenetljivo dobili v sami končnici, v zadnjih tekmah te sreče nimajo. V soboto so tako v svoji športni dvorani morali čestitati škofjeloškemu TCG Mercatorju. Gostje so slavili z rezultatom 72 : 68. Nobena od ekip si v tem zanimivem in izenačenem obračunu ni uspela priigrati kakšne bistvene prednosti. Košarkarji Elektre Esotecha si proti čvrsti in izkušeni ekipi Mercatorja niso uspeli priigrati večje prednost od štirih točk, na drugi strani pa so košarkarji iz Škofje Loke vodili za največ šest točk. Kar nekajkrat sta se tekmeca izmenjala v vodstvu, rezultat pa je bil kar petkrat poravnan; še zadnjič v 29. minuti pri izidu 47 : 47. Gledalci so ob takem razpletu zagotovo prišli na svoj račun, saj so na obeh straneh videli veliko dobrih akcij in atraktivnih potez. Na koncu so bili zadovoljnejši gostje. Košarkarje Elektre Esotecha so v pričakovanju pete letošnje prvenstvene zmage in s tem nadaljevanja dobrih rezultatov tokrat zaustavili košarkarji Mercatorja, ki so se z uspešnim nastopom v Šoštanju izenačili z domačini na prvenstveni lestvici. Ob izenačenih statistikah so gostitelji nekaj uspešneje zadevali z razdalje in naredili kar deset oseb- nih napak več kot gostje. Škofjeločani so predvsem po zaslugi Juleviča, Jokiča in Finž-garja dobivali skok, kljub višinski prevladi domačih centrov Čupa, Sjekloče in Feeleya. Prva dva sta s Podvršnikom in Biličem ves teden manjkala trenerju Cerarju na treningih zaradi bolezni, pri gostih pa je zbolel le trener Damjanovič, ki ga je na treningih, kot se je pokazalo v Šoštanju, uspešno prednost na tekmi - 66 : 60 - štiri minute pred koncem. Odločitev o zmagovalcu pa je padla v zadnjih trenutkih tekme. Ekipo Mercatorja je v odločilnih minutah tekme - tako kot ves čas -odlično vodil Finžgar ob dobri asistenci skakalcev Juleviča in Jokiča. Pri domačih je sijajno zaigral Koštomaj, ki pa v soigralcih ni imel pravega in razigranega košarkarja za uspeh ob koncu. zamenjal pomočnik Gruden. Pred zadnjo četrtino so košarkarji Elektre Esotecha zaostajali za tri točke (56 : 53), ki so jo gostje malo za tem povišali na šest točk razlike, kar je bila tudi najvišja Ze v soboto bodo imeli šoštan-jski košarkarji težak popravni izpit. V sosedskem derbiju bodo na Polzeli igrali s Hopsi. ■ Tjaša Rehar, foto. D. Tonkli Še vedno v okrnjeni zasedbi Nogometaši Rudarja z Nafto doživeli četrti poraz po vrsti - Ob jezeru nazadnje zmagali v 8. krogu v tekmi z Interblockom - Včeraj z Olimpijo, v nedeljo ob jezeru Maribor, v sredo Domžale Za moštva v prvi ligi je bil včeraj nogometni dan. Pod streho so spravili tekme prvega spomladanskega ali 21. kroga. Nogometaši Rudarja so gostovali dar ga v strahu, da se mu ne bi obnovila poškodba, (še) ni poslal na igrišče. Kot da se težave nikakor nočejo obrniti vstran od njih. Po prvem delu je v slačilnici zaradi bor Volaš in žogo preusmeril v mrežo. Po nekaj minutah igre v drugem polčasu so gostje zadeli še okvir vrat. Na nasprotni strani pa domači niso znali premagati gos- V nedeljo, 5. decembra (15.45), bodo nogometaši Rudarja v 20. krogu na svojem igrišču gostili Maribor. V zadnji letošnji ali drugi spomladanski tekmi (22. krog) pa bodo v sredo, 9. decembra, ob jezeru gostovale še Domžale. pri Olimpiji, ki jih je po sobotnem 19. krogu s točko več zamenjala na drugem mestu na prvenstveni lestvici ter jih potisnila na četrto. Rudarji so v soboto gostili Nafto. Trener Marijan Pušnik tudi na tej tekmi ni imel na voljo vseh igralcev. Vrnili so se Alem Mujakovic, Miha Golob in kapetan Almir Sulej-manovič, ki so zaradi kartonov počivali tekmo oziroma dve, Fabi-jan Cipot, Renato De Moraes, Marko Kolsi, Aleš Jeseničnik, Luka Prašnikar in Damjan Trifkovic pa po poškodbah še vedno ne morejo igrati. Trener je med oseman-jsterico uvrstil tudi mladega reprezentanta Nika Omladiča, ven- visoke temperature ostal David Šeruga Tomažič. Prav zaradi vrnitve trojice so ljubitelji nogometa pričakovali, da bodo proti Lendavčanom končno le prekinili niz porazov. Podobno kot na nekaterih prejšnjih tekmah so bili rudarji tudi v soboto zelo nespretni pred gostujočim vratarjem. To še posebej velja za njihovega najboljšega strelca Mirza Mešica. Toda gostje so jih presenetili z napadalno igro. Vse tri točke so si zagotovili že v 21. minuti. Po prostem strelu z leve strani je bil v gneči pred vratarjem Bobanom Savičem najspretnejši njihov najnevarnejši igralec Dali- tujočega vratarja Tomaža Murka tudi s takšnih priložnosti, s katerih je bilo celo težje zgrešiti (Mujakovic, Mirza Meršic) kot zadeti. Po novem porazu je trener fantom sporočil: »Glave gor. Če boste na naslednjih tekmah igrali tako, kot ste današnji drugi polčas, potem mora biti konec porazov.« K temu bi dodali le še to, da morajo biti igralci pred nasprotnikovimi vratarji tudi bolj zbrani. So včeraj bili? Bodo v nedeljo, sredo? ■ vos Jesen veliko slabša od pričakovanj Nogometaši Šoštanja so jesenski del prvenstva Štajerske lige, ki se je končal sredi novembra, končali na 11. mestu. Pred sezono so pričakovali precej več. Začenjali so namreč z visokimi cilji - željo po uvrstitvi med prve štiri ekipe. V klubu namreč prihodnje leto praznujejo 90. obletnico delovanja, ob kateri so želeli doseči tudi dober rezultat članske ekipe. Vsaj jesenski del pa se Šoštanjčanom ni izšel po pričakovanjih. V štirinajstih krogih so le trikrat zmagali, štirikrat so igrali neodločeno, kar sedemkrat pa so izgubili; temu primerno je tudi stanje na lestvici, saj so enajsti med štirinajstimi ekipami. Začetek prvenstva je bil veliko bolj obetaven, nato pa je sledil zdrs po lestvici navzdol. Zadnjo zmago so šoštanjski nogometaši dosegli v sedmem krogu, 26. septembra, ko so premagali ekipo Frama in bili še na petem mestu. Dobre igre na začetku sezone so bile posledica dobrih treningov, saj je lahko trener Fajik Koca na treningih računal na vse igralce. V nadaljevanju so imeli igralci vedno več službenih in študijskih obveznosti, tako da je bila prisot- s iT: L« Fajik Koca nost na treningih veliko slabša. Nekaj težav so imeli tudi s poškodbami. Koca je po koncu jesenskega dela prvenstva razočaran: »Pričakovanja pred sezono so bila veliko večja. Do padca v igri je prišlo zara- di določenih težav, ki so se pojavile med samim prvenstvom. Nismo zadovoljni, saj smo pričakovali veliko več, temu primerno pa je sedaj tudi razočaranje.« Pred pomladanskim delom prvenstva, ki se bo pričel 13. marca, imajo v Šoštanju kar nekaj časa, da strnejo svoje vrste, čaka pa jih tudi veliko dela. »Narediti moramo temeljito analizo trenutnega stanja v ekipi in v klubu, nato pa narediti določene korake za izboljšanje rezultatov. Spremembe bodo potrebne v smislu igre, organizacije in kvalitete igralcev. Konkretno kakšne spremembe bodo, pa se bomo odločili po analizi,« dodaja Koca. V Nogometnem klubu Šoštanj sicer veliko pozornosti posvečajo tudi mlajšim kategorijam, s katerimi dobro delajo. Prihodnje leto, ob 90. obletnici kluba, si želijo z mladinsko in kadetsko ekipo ponovno napredovati v 2. slovensko ligo. ■ Tjaša Rehar SPORT Odbojkarice brez sreče v Škofji Loki ... Šoštanj - Odbojkarice Kajuha Šoštanja so v soboto v Škofji Loki izgubile še osmo letošnjo tekmo. Kot na številnih prejšnjih tekmah, ki so jih Šoštanjčanke izgubile tesno - z 2 : 3 ali v sami končnici nizov, jim je tudi tokrat za uspeh zmanjkalo nekaj športne sreče. Igralke Kajuha Šoštanja so sicer izgubile z 0 : 3, vendar so nize izgubile na 19, 25 in 23. Odbojkarice Partizana Škofje Loke so vodile že za osem točk, nato so jih Šoštanjčanke ujele, obrnile rezultat sebi v prid, v sami končnici pa zaradi nekaj nepotrebnih napak niso uspele iztržiti ugodnejšega izida. Trener Boris Plamberger vidi razlog za slabše rezultate predvsem v tem, da je 80 odstotkov prve postave med tednom odsotne, saj dekleta študirajo, tako da je na treningih ekipa popolna le ob petkih. Kljub temu pa bi z več športne sreče lahko bile nekaj višje na lestvici, sedaj so namreč na zadnjem, 12. mestu. V soboto, 5. decembra, se bodo odbojkarice Kajuha Šoštanja v Športni dvorani OŠ Šoštanj ob 18. uri pomerile z Benediktom. ■ T. Rehar ... odbojkarjem dve točki Odbojkarji Šoštanja Topolšice so v soboto gostovali v Škofji Loki pri ekipi Lubnik. Srečali sta se ekipi, ki sta pred to tekmo zabeležili tri zaporedne poraze, zato sta na parketu bili oster boj za vsako točko. Prvi niz je pripadel gostom iz Šoštanja, tudi v drugem so bili Šoštan-jčani že zelo blizu uspeha, saj so vodili že s 23 : 20, vendar v zaključku niso bili dovolj zbrani, naredili so nekaj nepotrebnih napak, odbojkarji Lubnika pa so z delnim izidom 5 : 0 dobili niz. Drugi niz je bil prelahko zapravljen, kar se je odražalo na igri odbojkaijev Šoštanja Topolšice tudi v tretjem nizu, ki so ga gladko izgubili s 25 : 16. Sledila je disciplinirana igra v napadu in obrambi v zadnjih dveh nizih, ki so ju dobili šoštanjski odbo-jkarji in se tako veselili zmage s 3 : 2. Obrestovala se jim je lepa in bojevita igra v zaključku tekme. Trener odbojkarjev Šoštanja Topolšice Maks Kotnik: »S samo igro v določenem trenutku nisem bil povsem zadovoljen, saj nismo igrali tako, kot znamo. Vesel pa sem, da smo se na koncu zbrali in dobili tekmo. Če bomo odigrali, kot znamo, bomo igrali na zmago tudi na srečanju s Črno.« Srečanje s Črno bo v soboto v šoštanjski športni dvorani ob 19. uri. ■ T. Rehar Najuspešnejši v zgodovini kluba Velenjski plavalci znova blesteli, tokrat na Dunaju - Po dvakrat prvi in drugi, enkrat tretji - Izboljšali nekaj rekordov Od petka do nedelje je bil na Dunaju mednarodni plavalni miting, ki je bil zadnja priložnost za preverjanje forme pred decembrskim evropskim prvenstvom, ki bo od 10. do 13. v Carigradu v Turčiji. Na tekmovanju, ki je potekalo v absolutni kategoriji po sistemu dopoldanskih predtek-movanj in popoldanskih A in B finalov, je med 550 plavalci iz 12 držav nastopilo 13 najboljših plavalcev Plavalnega kluba Velenje. Njihov nastop je bil najuspešnejši v zgodovini kluba. Skupno so osvojili 2 prvi (Tina Meža), 2 drugi (Tina Meža in Nina Drolc) in 1 tretje mesto (Tamara Govejšek). Veliko pomembnejši od uvrstitev so bili njihovi doseženi rezultati. Tina Meža je dosegla kar tri nove absolutne rekorde Slovenije v disciplinah 50 m prsno (31,47), 100 m prsno (1:08,05) in 200 m prsno 2:23,93. Slednjega je popravila kar za 2,50 sekunde. Po rekordu je povedala: "Sama ne vem, zakaj sem bila tako hitra. Pred tekmo sem se le želela približati osebnemu rekordu, ki sem ga prejšnji teden plavala v Zagrebu, torej okrog 2.28, potem pa sem se tukaj borila z Avstrijko in tudi zato verjetno dosegla ta izid. Ko sem videla semafor, sama nisem mogla verjeti, da sem svoj osebni rekord popravila za pet sekund." Svoj prvi državni rekord je v disciplini 50 m prsno (33,32) za kadetinje dosegla Kaja Breznik. Stari rekord Trboveljčanke Tjaše Vozel je popravila za 32 stotink sekunde. Skoraj ne mine tekmovanje, da ne bi rekorda za deklice odplavala Nastja Govejšek. Na Dunaju ji je to uspelo v disciplini 50 m delfin (29,84) in 100 m delfin (1:05,50). Nastja je za 95 stotink izboljšala rezultat Radovljičanke Anje Klinar, dosežen že leta 2000. Zelo blizu Kaja Breznik. državnega rekorda sta bili Nina Drolc (10 stotink na 50 m prosto) in Žiga Cerkovnik (15 stotink na 100 m mešano). Doseženi rezultati so rezultat marljivosti in nadarjenosti plavalcev ter strokovnosti dela trenerke Vere Pandža in trenerja Jureta Primožiča. ■ Marko Primožič » Skalčki« ponovno najboljši Rdeča dvorana je bila minulo soboto prizorišče 5. Skala - Unior skupnega turnirja v ITF Taek-wondoju. Na borišču se je pomerilo preko 270 tekmovalcev iz 21 klubov iz Slovaške, Češke, Madžarske, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije. Vsi sodelujoči so bili enotni, da je bilo tekmovanje ponovno vrhunsko pripravljeno in se bodo radi nanj vračali. Kljub zelo močni konkurenci so domači tekmovalci, člani Taekwon-do kluba Skala, pokazali, da so izredno dobro pripravljeni. V skupnem seštevku so za nekaj več kot trideset točk prehiteli drugo uvrščeni klub Metalac Zagreb in sedaj že tradicionalno osvojili pokal za najboljši klub tekmovanja. Na tretje mesto se je povzpel Taekwondo klub Sun Braslovče, ki pa je za Skalčki zaostajal že za preko petdeset točk. Tudi eden od pokalov za najboljšega posameznika je ostal doma - Aljaž Žvikart je postal najboljši mladinec turnirja. Velenjčani so osvojili 16 zlatih, 28 srebrnih in 22 bronastih medalj. Na najvišjo stopničko so se povzpeli: Renato Vogler (dečki, forme zeleni pas), Laura Volk (mladinke, forme rumeni pas), Dean Vukančič (dečki, forme rumeni pas), Staša Lipnik (mladinke, forme črni pas II. dan in borbe -70kg), Miha Šojat (mladinci, forme rumeni pas), Žan Polc (mladinci, forme zeleni pas in člani, forme zeleni pas), Sabina Javornik (članice, forme črni pas Ill.dan), Rok Miklavžina (člani, forme rumeni pas), Luka Rednjak (člani, forme rdeči pas), Borut Sobota (mladinci, borbe -57 kg), Aljaž Žvikart (mladinci, borbe -63 kg), Uroš Rupreht (mladinci borbe -69 kg in člani, borbe -71 kg), Gašper Rek (člani, borbe -78kg). NA KRATKO Velenjski judoisti na turnirju Nagaoka Na 46. mednarodnem judo turnirju v spomin na učitelja juda, ki je pred petdesetimi leti prenašal znanje juda v Slovenijo, japonskega učitelja Nagaoko se je zbralo več kot 300 mladih judoistov od 10 do 13 let. Prišli so iz vseh slovenskih klubov in sosednjih držav. Turnirja se je udeležilo tudi deset judoistov iz Velenja. Nastopali so zelo uspešno in borbeno zastopali barve velenjskega judo kluba. Na oder za zmagovalce so se povzpeli z zlato medaljo Veronika Mohorič, s srebrnimi medaljami pa Aljaž in Miha Slatnar, Anže Pušnik in Nik Lemež. Z bronasto je komplet medalj dopolnil še Rok Podpečan. Kam na izlet? Petek, 4. 12.: POHOD MESEČNIKOV (PD Vinska Gora); sobota, 5. 12.: REPENTABOR (PD Velenje); nedelja, 6. 12.: srečanje vodnikov PZS Šaleške doline (PD Vinska Gora). Tek sv. Barbare Velenje - Športno društvo Poslovnega sistema Premogovnik Velenje bo v nedeljo, 6. decembra, pripravilo 5. štafetni tek sv. Barbare (mešane ekipe, štirje krogi po 3,3 kilometra, trasa - velika sprehajalna pot okoli Škalskega jezera). Začetek teka bo ob 10. uri, prijave pa organizatorji sprejemajo na dan tekmovanja od 8. ure dalje v Ribiškem domu. V torek otvoritev drsališča Šoštanj - V Šoštanju bodo v torek, 8. decembra, ob 17. uri na prenovljenem rokometnem igrišču v mestu pripravili slovesno otvoritev drsališča. Tudi letos bodo poskrbeli za pravi led. Na otvoritvi bodo nastopili Čuki, uvod v šoštanjsko drsanje pa bo drsalna revija. Tako so igrali Prva SNL - 18. krog Rudar Velenje - Nafta Lendava 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Volaš (25.). Rudar: Savič, Pokleka, Dedič (od 78. Mahmutovič), Stojnic, Sulejmanovič, Tolimir, Golob, Tomažič-Šeruga (od 46. Kreft), Mešič, Grbič (od 64. Lo Duca), Mujakovič. Drugi izidi: Olimpija - Interblock 2:0, Maribor - Gorica 31, Domžale - Nafta 2:0, Koper - CM Celje (preloženo). Vrstni red po 19. krogu: 1. Luka Koper 35 točk (tekma manj), 2. Olimpija (-2) 30, 3. Maribor 29 (-1), 2. Rudar Velenje 29, 5. CM Celje (-1) 26, 6. Domžale 26, 7. Nafta 25, 8. Interblock (-1) 21, 9. Hit Gorica 20, 10. Labod Drava 17. MIK 1. liga, 11. krog Prevent - Gorenje 26:38 (12:20) Gorenje: Gajič, Skok (13 obramb), Bezjak, Sovič, Cehte 2, Natek 5, Mlakar, Rnič 3, Žvižej 5, Štefanič 4, Golčar 5, Harmandič 1 (1), Čupič 5 (1) Bajram 1, Nosan 2, Šimič 5. Trener: Ivica Obrvan, Sedemmetrovke: Gorenje 3(2), Prevenr: 6(3), Izključitve: Gorenje 12 minut, Prevent 2 minuti. Drugi Izidi 11. kroga: Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper 28:24 (16:8), Jeruzalem Ormož - Slovan 35:32 (16:18), Trimo Trebnje - Krško 39:27 (18:11), Klima Petek - Merkur 27:29 (17:16). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško 20 2. Gorenje15, 3. Cimos Koper 14, 4. Trimo Trebnje 12, 5. Slovan 12, 6. Jeruzalem Ormož 11, 7. Merkur 7, 8. Klima Petek Maribor 6, 9. Ribnica Riko hiše 6, 10. Krško 4, 11. Prevent 3. Liga Telemach, 8. krog Elektra Esotech - TCG Mercator 68 : 72 (53 : 56, 35 : 36,17 : 16) Elektra Esotech: Golež 6, Horvat 10 (33), Koštomaj 24 (6-9), Podvršnik 3, Bilič 4, Sjekloča 6 (0-2), Cup 7, Feeley 8 (4-6) Vrstni red: 1. Krka, 2. Geoplin Slovan oba 14, 3. Helios, 4. Šentjur, 5. PRO-TEK Zasavje vsi 13, 6. Parklji, 7. Elektra Esotech, 8. TCG Mercator vsi 12, 9. Luka Koper, 10. Hopsi Polzela, 11. Zlatorog Laško vsi 11, 12. Šenčur CP KR 8 2. DOL moški, 6. krog Lubnik - Šoštanj Topolšica 2 : 3 (21 : 25, 25 : 23, 25 : 16, 18 : 25, 10 : 15) Šoštanj Topolšica: Ačimovič, Nastič, Pokleka, Globačnik, Sovinek, Krajnc, Žnider, Kugonič, Lipovac, Menih, Klobučar, Golob, Sečki Vrstni red: 1. Fram 17, 2. Hoče 13, 3. Salonit Anhovo II 12, 4. Kekooprema Žužemberk, 5. Fužinar Metal Ravne oba 11, 6. Šoštanj Topolšica, 7. Črna oba 8, 8. Lubnik 7, 9. TAB Mežica 3, 10. MOK Kočevje 0 2. DOL ženske, 8. krog ŽOK Partizan Škofja Loka : Kajuh Šoštanj 3 : 0 (25 : 19, 27 : 25, 25 : 23) Kajuh Šoštanj: Jovičič Dijana, Jovičič Danica, Globačnik Manja, Globačnik Maruša, Strniša, Breznik, Tajnik, Baron, Jalušič, Razboršek, Šumnik Vrstni red: 1. Prevalje, 2. Formis Bell oba 19, 3. ŽOK Partizan Škofja Loka 17, 4. MZG Grosuplje 14, 5. Nova KBM Branik II, 6. Kostak - Elmong, 7. ŽOK Kema Puconci vsi 13, 8. Comet Zreče 10, 9. ŽOK Kočevje 8, 10. Lakolit Ankaran, 11. Benedikt oba 7, 12. Kajuh Šoštanj 4 Tudi odvisnikom od alkohola lahko pomagamo! Prejšnji ponedeljek je bila okrogla miza o problematiki alkoholizma - Z njo so želeli obeležiti letošnji mesec preprečevanja zasvojenosti Alkoholizem je kronična bolezen, ki je med ljudmi zelo razširjena. V Sloveniji zaradi te oblike zasvojenosti trpi okrog 200.000 ljudi Vesna Glinšek Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti z drogami Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki je prejšnji ponedeljek v dvorani Centra Nova pripravila okroglo mizo o alkoholizmu. Z njo so zaznamovali letošnji mesec preprečevanja zasvojenosti. Pogovor z gostoma omizja, Radovanom Zupan- Mesec preprečevanja zasvojenosti je letos namenjen problematiki alkoholizma čičem, univ. dipl. psih., spec. klin. psih. iz Psihiatrične bolnišnice Voj-nik, in Jovanom Stuparjem, dr. med., spec. spl. med. iz Kluba zdravljenih alkoholikov Šoštanj, je vodila Sonja Bercko, članica Medobčinske LAS. Razpravo so razdelili na tri sklope: problematika alkoholizma, programi, klubi in skupine za samopomoč ter preventiva. Posebej so izpostavili dejstvo, daje med odvisniki vedno več mladih. »Na žalost je starostna meja z leti vse nižja. To pomeni, da so zasvojeni tudi nekateri mladostniki. Porast tega problema opažam v zadnjih desetih letih. Najmlajši zasvojenec v našem klubu, ki je odšel na zdravljenje, je bil 17-let-ni fant,« je poudaril Jovan Stupar, ki je k povedanemu še dodal: »Pri mlajših je alkohol velikokrat povezan tudi s prepovedanimi drogami.« Mejo med zmernim pitjem in odvisnostjo pa je težko postaviti. »Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije zmerno pijemo, če zaužijemo 1 dl vina, 0,3 dl žganja ali pa eno pivo na dan. Če se tega držimo Usodno trčenje v drevo Morija na cestah se nadaljuje Mozirje, 24. novembra - V torek ob 22.35 se je na regionalni cesti Moziije-Ljubno zgodila tragična prometna nesreča. V njej je življenje izgubil 21-letni voznik osebnega avtomobila, doma z območja Mozirja. Mladi voznik je vozil iz smeri Radmirja proti Grušovljam. Ko je pripeljal iz blagega levega ovinka na ravni del ceste, je iz neznanega razloga zapeljal desno ven z vozišča in s prednjim levim delom vozila silovito trčil v drevo. Po trčenju se je vozilo obrnilo in se s streho naslonilo na drugo drevo. 21-letni fant je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Bik poškodoval gasilca Žalec, 24. novembra - V torek dopoldne je zagorelo na gospodarskem poslopju v kraju Brnica na območju Zalca. Ogenj je uničil objekt, velik dvajset krat deset metrov, z ostrešjem, krmo in večino kmetijske opreme ter strojev. Živali so na srečo rešili. Pri reševanju živine iz hleva se je lažje poškodoval gasilec. Poškodoval ga je eden od bikov, ki ga je z rogovi udaril po prsnem košu in rami. Požar naj bi zakrivil odvržen cigaretni ogorek, zaradi česar naj bi ovadili 52-letnega moškega, ki je občasno pomagal na kmetiji. Ogenj naj bi povzročil za okoli 50.000 evrov gmotne škode. Alkotest na avtocesti Celje, 29. novembra - Konec tedna so policisti na Celjskem poostreno nadzirali promet na avtocesti, kjer so z alkotesti preizkusili 812 voznikov. 7 preizkusov je bilo pozitivnih. Voznik, ki mu je alkotest pokazal 0,76 miligramov alkohola v litru izdihanega zraka, je bil pridr- celo življenje, lahko rečemo, da smo zmerni pivci. Č to mejo prestopimo, potem se moramo že vprašati, kje smo. Ali pijemo, da bi doživeli nekaj lepega, posebno ugodje? Če je odgovor da, potem imamo problem. Med alkoholiki je 1/3 žensk Smo še zmerni pivci ali smo odvisniki?« Kaj pa preventiva? Gosta omizja jo vidita vsak na svoj način. Dr. Stupar je prepričan, da je preventiva v družini. »Starši bi morali biti svojim otrokom vzor in jim predstaviti prave vrednote. Seveda obstajajo tudi drugi ukrepi, kijih poznamo že iz medijev: šole, zdravstvene ustanove... A družina je na prvem mestu, saj otrok v njej preživi največ časa.« Dr. Radovan Žerjav daje poudarek družbi. »Preventivo vidim predvsem v tem, da družba pripiše zdravemu načinu življenja, brez alkohola, večji pomen. Ljudje na najvišjih nivojih in vsi, ki v naših očeh kaj pomenijo, bi morali znati zdravo živeti. A pri Slovencih težko verjamem, da je kaj takšnega mogoče. Zato bo naša največja dejavnost usmerjena v množico programov, s katerimi bomo skušali odpravljati predvsem posledice, manj iskati preventivne ukrepe.« V razpravi ob koncu pa so se zbranim gotovo v spomin vtisnile besede Zlate Golja, terapevtke kluba zdravljenih alkoholikov iz Velenja: »Pomagati moramo vsakemu posamezniku, kije zasvojen, ne da bi se spraševali, ali se nam to zdi vredno. Odgovor je namreč samo en: Vredno je!« Iz policistove beležke žan. Policisti so eno vozilo tudi zasegli. Med nadzorom so izrekli 10 glob tujcem in napisali 9 plačilnih nalogov. Sicer pa je bilo minuli vikend na Celjskem pridržanih 19 voznikov. Sum zastrupitve jele nov Velenje - Policisti so prejšnji teden obravnavali sum zastrupitve jelenov v obori za gojenje divjadi. Poginili so jelen in štiri košute. Sum zastrupitve bo potrjen (ali ovržen) po opravljenih analizah. Odtujil kompresor Polzela, 27. november - V petek so bili policisti obveščeni o tatvini več kot 10.000 evrov vrednega kompresorja. Izginil je z Brega pri Polzeli. Menjal ni denar menjal last ni ka Luče, 28. novembra - V noči na soboto je bilo vlomljeno v trgovino v Lučah. Vlomilec je odnesel menjalni denar. Isto noč so vlome zabeležili v Novi Štifti, kjer je vlomilec iz lokala odnesel večjo količino cigaret, Teža alkohola ga je položila V četrtek, 26. novembra, popoldan, je pri Sončnem parku v Velenju ob glavni cesti obležal moški. Za ležanje na javnem kraju je bil kriv alkohol. V zdravstvenem domu so ugotovili, da poškodb nima, policisti pa so mu zaradi kršitve javnega reda in miru napisali plačilni nalog. Spor zaradi parkirišča V četrtek, 26. novembra, sta se v večernem času na Šercerjevi v Velenju sprla soseda. Srž spora je bilo parkiranje pred blokom. Ker sta se prepirala tudi potem, ko so tja prišli policisti, sta dobila vsak svoj plačilni nalog. Prepiranje v trgovini V petek, 27. novembra, je policiste poklical varnostnik ene od trgovin v Velenju in povedal, da je prišel v spor z enim od delavcev. Zahteval je posredovanje policistov. Ti so kršitelju izdali plačilni nalog. Ženska prišla na dom V nedeljo, 29. novembra, so šli policisti v Črnovo. Tja jih je povabil lastnik domačije, do katere je prišla precej okajena neznana ženska in kršila javni red in mir. Da bi odšla, ji ni padlo na pamet. Policisti so identiteto kršiteljice, ki je delala nered, ugotovili. Ni pa se jim z njo uspelo pogoditi, da bi odšla. Policisti so zato ob 7.10 zoper njo odredili pridržanje in ji izročili plačilni nalog v znesku preko 800 evrov. En pijan pridržan Velenjski policisti so prejšnji teden zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali eno osebo. in v Črnovi, kjer je bilo vlomljeno v gradbeni zabojnik. Pogrešajo dve motorni žagi in kotno brusilko. Neznani vlomilec se je v njih oskrbel z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. Vlom v novogradnjo Alkohol in mamila Žalec, 30. novembra - Med vikendom je bilo na Aškerčevi cesti v Žalcu vlomljeno v novogradnjo. Lastnica pogreša indukcijsko kuhalno ploščo, vredno okoli 2.000 evrov. Privlačni gradbeni zaboj ni ki Gornji Grad, 30. novembra - V ponedeljek je bilo na Kocbekovi ulici v Gornjem Gradu vlomljeno v gradbeni zabojnik. Pogrešajo motorno žago, udarni in pnevmatski vrtal-nik, kompresor, kotno brusilko ter dva dimniška zaključna elementa. Povzročeno škodo ocenjujejo na 2.500 evrov. Žejen ne bo Velenje, 30. novembra - V noči na ponedeljek je bilo v Velenju vlomljeno v prostore balinarskega kluba. Vstopili smo v december, najbolj vseli mesec v letu, v čas zaključkov in zabav. Naj se ne konča tragično. Policisti bodo v decembru poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov po vseh državi. Akcija, ki poteka pod okriljem generalne policijske uprave, nosi naslov Alkohol in mamila. Več trkov Velenje - Prejšnji teden so policisti obravnavali pet prometnih nesreč, ena se je končala z lažjo telesno poškodbo udeleženca, ostale z materialno škodo. V dveh primerih sta povzročitelja pobegnila s kraja nesreče. V eni od nesreč je bil udeležen pešec, ki je v nesreči utrpel telesne poškodbe. Prejšnji teden je bilo policistom prijavljeno tudi večje število poškodovanj vozil na parkiriščih. _piyp_ PODJETJE ZA RAVNANJE Z ODPADKI, d.o.o. Koroška cesta 37/b, 3320 Velenje OBVESTILO NAROČNIKOM ODVOZA GOSPODINJSKIH ODPADKOV! Obveščamo vas, da bomo v mesecu decembru 2009, januarju in februarju 2010 pričeli z opremljanjem gospodinjstev s posodami za biološke odpadke (kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad). Zbiranje in odvoz tovrstnih odpadkov mora izvajalec v okviru javne službe zagotoviti v skladu z operativnim programom varstva okolja in uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki. V okviru te uredbe je zbiranje in prevzemanje biološko razgradljiv odpadkov obvezno na zemljepisno zaokroženih območjih gostejše poselitve. Za odvoz bioloških odpadkov so v posameznih občinah določena naslednja območja: • Mestna občina Velenje: KS Konovo, KS Šmartno, KS Stara vas, KS Gorica, KS Staro Velenje, KS Šalek, MČ Desni in Levi breg, KS Pesje, KSPodkraj- Kavče • Občina Šoštanj: Mesto Šoštanj, Pohrastnik, Metleče • Občina Šmartno ob Paki: Blokovna gradnja TERMINSKI PLAN OPREMLJANJA GOSPODINJSTEV S POSODAMI ZA BIOLOŠKE ODPADKE MESTNA OBČINA VELENJE: Individualna gospodinjstva • KS Konovo - • KS Šmartno - • KS Stara vas- • KS Gorica- 23.12. • KS Šalek, MČ Desni in Levi breg - • KS Staro Velenje - • KS Podkraj - Kavče - 7. • KS Pesje -Blokovna gradnja -Zbiralnice - OBČINA ŠOŠTANJ: Individualna gospodinjstva • Mesto Šoštanj - • Metleče, Pohrastnik -Blokovna gradnja -Zbiralnice - OBČINA ŠMARTNO OB PAKI Blokovna gradnja - 9.12.-11.12.2009 14.12.-18.12.2009 21.12.-22.12.2009 -24.12 in 28.-30.12.2009 31.12,4.1.2010 5.1.-6.1.2010 1.-8.1. in 11.1.-12.1.2010 13.1.-18.1.2010 28.1.-10.2.2010 18.2.-23.2.2010 19.1.-22.1.2010 25.1.-27.1.2010 11.2.-17.2.2010 24.2.-26.2.2010 28.1.2010 Z ODVOZOM BIOLOŠKIH ODPADKOV BOMO PRIČELI S 1.3. 2010, ZATO VAS NAPROŠAMO, DA POSOD NE PRIČNETE UPORABLJATI PRED NAVEDENIM DATUMOM. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 23. nov. 2009 do 29. nov. 2009 niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MESTNA OBČINA VELENJE - URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 23. nov. 2009 do 29. nov. 2009 (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Ji» »i-JIB—-Jtlw»jflfl-j-Jln— 'fcuJUljLllnnijfBjL^ □ 23.nov □ 24. nov s25.nov □ 26. nov n27.nov □28.nov n29.nov UTRIP m oroskoo Oven od 21.3.do21.4. Tihi boste, kar ni vaša značilnost. Skoraj čisto vse, kar se bo dogajalo okoli vas, vam bo šlo na živce. Želeli si boste samote in miru, pa tega vse do Božiča nikakor ne boste dočakali. Sicer ste to pričakovali, kaj veliko pa ne bo pomagalo, saj se boste vsak dan bolj jezili na vse, kar se vam dogaja. Spoznali boste, kako dolge so lahko noči, saj boste v teh dneh tudi spali bolj slabo. Morda bi bilo dobro, namesto da se premetavate, vzeti v roke kakšno dobro knjigo ali pa si sredi noči ogledati film. A težko je verjeti, da bi vse to ublažilo vašo bolečino, ki jo je povzročilo razočaranje v ljubezni. Bik od 22.4. do 20.5. Veseli boste, ker boste končali neko veliko delo, a pravega razloga za proslavljanje ne boste imeli. Predvsem zato, ker nimate toliko denarja, da bi si lahko privoščili tisto, kar si najbolj želite. Vsaka napakica na denarnem področju vas bo drago stala, zato bodite pozorni in pazljivi. Zna se zgoditi, da se boste tolkli po glavi, ker niste bili bolj disciplinirani, vendar je vedno prepozno, ko je mimo. Naj vam bo to dober nauk za prihodnost. Marsikdo bo molčal, nekateri pa boste to, kar boste ušpičili, zaupali partnerju. In naredili čisto prav, saj vam bo prav posvet odprl oči, da bo pot do rešitve lažja. Zdravje bo krhko. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Pozna jesen, ki ponavadi v decembru že zadiši po zimi, vam bo tokrat resnično všeč tudi zato, ker snega še ni. Tega si letos prav nič ne želite, saj ste se že sprijaznili, da boste zimske športe kar preskočili. Znali pa si boste vzeti čas zase in za svoje telo, s tem pa se bo umirila tudi duša. Pa čeprav veste, da bo na delovnem mestu v naslednjih dneh veliko dela in zelo napeto, vas tega ni strah. In tudi zato vam nič ne bo pretežko, edina težava zna biti manjša zdravstvena težava, ki jo boste končno odpravili v nekaj naslednjih dneh. Partner se je spremenil. Na bolje. In to se zelo pozna v vajinem odnosu, ki ■ bo v naslednjih dneh zavidanja vreden. Rak od 22.6. do 22.7. Zadovoljni ste zakorakali v zadnji mesec leta, novemu letu nasproti. Čeprav niste pristaš velikih in bučnih praznovanj, se jim letos ne boste mogli izogniti. Če boste pametni, boste na njih poiskali ljudi, ki na to samo čakajo, saj se vam marsikdo sploh ne upa približati. Hladno delujete, pa taki sploh niste. Družina bo v teh dneh od vas pričakovala veliko, vi pa ji boste želje izpolnili. Morda še več kot so upali pomisliti. V teh dneh ste res lahko zadovoljni, saj bo odziv na vaše delo, opravljeno pred kratkim, več kot pozitiven, kar vas bo celo malo presenetilo. Pohvale boste iskrene. Pa še finančno se bo poznalo. Lev od 23.7. do 23.8. Večina se že veseli praznikov, hiti po nakupih, izdeluje darila. Vi pa boste vsaj še do sredine meseca z mislimi čisto nekje drugje. Težave, ki jih imate že nekaj časa, niso zanemarljive. Nikar jih ne potiskajte pod preprogo. Čeprav čas res ni primeren, se reševanja lotite takoj. Če bo potrebno, prosite tudi za pomoč, kar vam je bilo doslej vedno precej težko. Tokrat nimate kaj razmišljati. Pa tudi izgubiti ne. Lahko le veliko pridobite. Morali se boste dokopati do odgovora na vprašanje, komu sploh še lahko resnično zaupate. To se namreč v krizah najbolj izkaže in pokaže. Devica od 24.8. do 23.9. Nori december je res tu, si boste rekli prav vsak dan posebej. Toliko dela boste imeli, da ne boste okoli se sebe opazili nič drugega kot tiste, ki bodo delali z vami. Kar je škoda, saj bi se lahko spoznali z nekom, ki bi vam lahko v življenju še veliko pomagal. Z njim bi lahko preživeli tudi praznike, ki se jih letos po svoje kar bojite. Tako pa je veliko vprašanje, če boste v naslednjih tednih, tudi, ko bo najhujše delo in gneča mimo, sploh opazili tiste, ki vam iskreno hočejo dobro. In ki vas želijo povabiti v svojo družbo zato, ker vas cenijo in imajo radi in ne zato, ker bi morda v tem videli kakšne koristi. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Vaš partner posta rahlo nestrpen, ker še nista uspela uresničiti velike želje, pa čeprav sta se oba trudila. Zato bodo očitki, pa tudi slaba volja, kar na dnevnem redu. Prav bali se boste trenutkov, ko bosta čisto sama. Zato ne bo nič čudno, če bo vaša partnerska zveza zašla v resno krizo. Tudi predpraznični čas, ki zna biti stresen, lahko to še pospeši. Sicer pa ste to že nekaj časa pričakovali, zato pravega šoka ne morete več doživeti. Počutje žal ne bo najboljše, saj ste energijo, ki ste jo pridobili v prejšnjem mesecu, prehitro pokurili. Zakaj je tako, veste le vi. Večina tega tako ne razume. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Decembra se bodo mnogi ozirali nazaj in delali obračune leta. Tudi vi. Zadovoljni boste, kot že dolgo ne. Poleg tega boste polni idej, uspešno izpeljane pa vam bodo tudi vračale energijo, ki jo potrebujete za njihovo uresničitev. Največja težava bo v tem, da vam bodo sodelavci kar težko sledili, saj sami nimajo toliko energije kot vi. Predvsem pa večina že misli na božične in novoletne praznike in proste dni, vi pa še kar kalkulirate in računate. Ker vam vsak poslovni uspeh pomeni izziv, ki vam da nov elan, tudi o prostih trenutkih še ne boste kaj veliko razmišljali. Planiranje za le dan ali dva vnaprej je dobra odločitev. Strelec od 23.11. do 21.12. Dnevi se vam zdijo precej enaki, čeprav veste, da se približuje obdobje, ki zna biti precej naporno tudi za vas. Tolažili se boste na različne načine, še največ pa s tem, da se boste ukvarjali s sabo in svojim zdravjem. V pozitivnem smislu, saj boste po dolgem času zase naredili veliko. Rekreacija, pa čeprav v ne najlepšem vremenu, vam bo pomagala pregnati težke misli in težave, ki so se nakopičile v zadnjih dneh. Čas bo, da potegnete črto pod leto, ki odhaja in si naredite načrte za leto, ki prihaja. Letošnje je bilo uspešno, zato boste ostali optimistični. Takih pa je danes malo. V prihodnjih dneh bodite partnerju v oporo. _ Kozorog od 22.12. do 20.1. Kislo vreme, ki se obeta konec tega tedna, vam bo kar po godu. Tudi zato ker bo v celoti sodilo k vašemu trenutnemu počutju. Več kot na prostem boste v teh dneh sicer doma, na suhem in toplem, kar ste si želeli že nekaj časa. Pa vendarle ne boste rekli ne niti enemu vabilu, ki bodo še kar deževala. Od leta se bo pač treba posloviti in dobro veste, da nekaterih vabil ne morete zavrniti. Ker ne bi bilo modro, saj bo udeležba tudi naložba za prihodnost. Pa še uživali boste, zato vam ne bo žal.Zdravje? Morda si boste morali brisati nos, a kaj hujšega ne bo. J Vodnar od 21.1. do 19.2. Vsi okoli vas bodo govorili le o zabavah, ki se jih bodo udeležili v tem mesecu. Vi pa boste previdno tiho, saj sploh niste prepričani, da vam bo pasalo rajati in uživati. Vsak dan manj bo stvari, ki bi vas resnično spravile v dobro voljo. Kljub temu, da ste nekaj takega pričakovali, vam ne bo lahko. Še darila, ki vas vedno spravijo v dobro voljo, tokrat ne bodo dosegla svojega namena. Pa čeprav boste zelo verjetno že konec tega tedna, za Miklavža, dobili neko stvar, ki ste si jo že nekaj časa močno želeli. Od rok vam bo šlo predvsem delo, ki ne bo zahtevalo prav veliko razmišljanja. Ribi od 20.2. do 20.3. Čeprav tudi naslednji dnevi ne bodo čisto brezskrbni, predvsem zato, ker niste končali vsega, kar ste želeli, boste med tistimi, ki vas bodo zvezde najbolj razvajale. Če se boste za kaj resnično odločili, vam bo to tudi uspelo. In to hitreje kot trenutno še računate. Nikakor pa ne boste razumeli, zakaj se vam je čez noč nekdo, ki ga imate radi, tako močno odtujil. Ste morda pomislili, da se je ustrašil tega, kar se je v zadnjih tednih pletlo med vama? Posledice bi lahko bile ali zelo lepe in romantične ali pa prava katastrofa. Morda je prav, da pustite času čas. Če so čustva pristna, ne bodo kar tako ugasnila. Nagradna križanka Champion reka na hrvaškem angleška igralka- diana (1931-1984) zlatenica (med.) tognazzi ugo j^e. SOVJETS. POLITI K-ALEKSEJ IVANOVIČ (1881-1938) MORSKI SESALEC, ODLIČEN PLAVALEC VERA ACEVA PosEB. ZLITINA ZA ELEKTR. GRELNIKE RADIOTE-LEVIZIJA GORA V SAVINJSKIH ALPAH NEKDANJA EVROP. DENAR ENOTA MEDANROD. ORGAN IZAC ZA CIVILNO LETALSTVO TRŠA, DALJŠA DLAKA KONJ RJAVE BARVE POPUST PRI PRODAJNI CENI AVSTRIJSKI SLIKAR-CARL u ČETRTINA ČESA NIELS ABELL ČUT ZA LASTNOST JEDI JAPONSKA IGRALKA-MAČIKO O skupina žuželk PODZEMELJS- slovens-kl arhitekt-saša ČE ledena sveča (star.) kar koga opredelj. da je jaz (filoz.) (Jj il^i |vl-trtv AUi^mr.-r *TmfTic ir^mp , Trgovina Champion Nakupovalni center Velenje -kletna etaža Kidričeva 2 T: 03 898 46 20 www.champion.si Delovni čas: Od ponedeljka do petka: 9 - 19 Sobota: 9 - 13 Obiščite nas v trgovini za športnike vseh generacij! 10 % PRAZNIČNI POPUST V DECEMBRU! DO 50 % NIŽJE CENE STAREJŠIH KOLEKCIJ! V Championu še vedno najdete širok izbor športnih in udobnih oblačil . Ne spreglejte dodatkov, ki popestrijo garderobo in vas grejejo v zimskih dneh! Ob prvem nakupu si zagotovite tudi Cham-pionovo člansko kartico, s katero boste kupovali ceneje! Ko pa boste ostali brez ideje za darilo, podarite Championov bon, ki ga je mogoče vnovčiti v vseh Champi-onovih trgovinah v Sloveniji. Se vidimo v Championu! Izrezano geslo pošljite najkasneje do ponedeljka, 14. decembra , na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva cesta 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Champion«. Izžrebali bomo tri nagrade, bon Champion v vrednosti 25 €, komplet- kapa in šal Champion in nahrbtnik Champion. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE ZAVAROVALNICA TILIA,d.d.poslovna enota Šaleška 19, Velenje, objavljene v tedniku Naš čas 19.11.so: 1. NAGRADA: popust pri avtomobilskem zavarovanju v vrednosti 150 prejme: ZDRAVKO PREDOVNIK, Kardeljev trg 3, Velenje 2. NAGRADA:popust pri avtomobilskem zavraovanju v vrednosti 100 prejme: TOMAŽ OSTERVUH, Florjan 168, Šoštanj 3. NAGRADA:popust pri avtomobiskem zavarovanju v vrednosti 50 prejme: LJUDMILA KRIŽNAR, Reteče 127, Škofja Loka Nagrajenci uveljavijo nagrade s potrdilom, ki ga bodo prejeli po pošti v poslovalnici ZAVAROVALNICE TILIA, d.d. v Velenju na Šaleški 19. NAGRAJENKE KRIŽANKE "ERICO", objavljeni v prilogi "Narava - zdravje" tednika Naš čas dne 19.11.2009, so: - Daniela Dervarič, Jerihova 6, 3320 Velenje; - Silvestrina Grudnik, Ravne 15, 3325 Šoštanj; - Anica Kozole, Cesta I / 24, 3320 Velenje. Nagrajenke bodo prejele potrdilo o nagradi priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: OKOLJSKA VZGOJA ni ko l ""107,8; Zgodilo se je od 4. do lO. decembra • • • - 4. decembra je god sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Na ta dan so rudarji do konca 2. svetovne vojne tudi pri nas praznovali svoj stanovski praznik. Na god sv. Barbare so že pred 1. svetovno vojno imeli velenjski rudarji dela prost dan, ki se je začel z mašo v dekanijski cerkvi sv. Jurija v Škalah (namesto orgel je pri maši igrala rudarska godba na pihala), nadaljeval s slavnostno povorko rudarjev, od katerih so nekateri že bili oblečeni v slavnostne rudarske uniforme, in končal na velenjskem osrednjem trgu s slavnostnim zborovanjem. Prazničen dan so v Velenju zaključili s plesom v Rakovem hotelu. Na zvonu škalske cerkve, ki so ga kupili velenjski rudarji, je bil napisan naslednji verz: »Sv. Jurij varuj škalske te župljane, in sv. Barbara rudarje tebi vdane«; - 4. decembra 1994 so bile prve lokalne volitve v občinske svete in volitve županov. V občini Šoštanj je že v prvem krogu volitev za župana zmagal dr. Bogdan Menih, v mestni občini Velenje sta se v drugi krog volitev za župana uvrstila Srečko Meh in Anton de Costa, v občini Šmartno ob Paki pa dr. Jože Robida in Ivo Rakun. V Zgornji Savinjski dolini je nov župan občine Mozirje postal Jakob Pre-sečnik, Nazarij Ivan Purnat, Ljubnega ob Savinji Anka Rakun, Gornjega Gradu Toni Rifelj, v Lučah pa sta se v drugi krog uvrstila Albin Zamernik in Mirko Zamernik. V Velenju je v drugem krogu zmagal Srečko Meh, v Šmartnem ob Paki Ivo Rakun, v Lučah pa Mirko Zamernik; ■ 6. decembra je god sv. Miklavža (Nikolaja), ki med ljudmi velja za najbolj priljubljenega zimskega svetnika. Še zlasti se ga veselijo otroci, saj je sv. Miklavž tisti svetnik, ki jih obdaruje, jih Cerkev sv. Jurija v Škalah (arhiv Muzeja Velenje) nagradi za njihovo pridnost, a jih tudi prepusti kaznim svojih spremljevalcev parkeljnov, če niso pridni. Na Slovenskem je temu svetniku posvečeno največ cerkva (okoli 200), v Šaleški dolini pa sta mu posvečeni cerkvi v Bevčah in na Plešivcu; - v Škalah je 6. decembra 1855 umrl pesnik Andrej Urek, ki je kot kaplan, dekan in okrajni šolski nadzornik služboval v Škalah. Leta 1839 je tu zgradil novo šolo ter se kot šolski nadzornik zavzemal za pouk slovenščine in izobrazbo narodnih učiteljev. Bil je prijatelj škofa Antona Martina Slomška, širitelj njegovih idej in sodelavec pri šolskem delu. Leta 1848 je kandidiral tudi za takratni državni zbor na Dunaju; - 6. decembra 1992 so bile v Sloveniji volitve predsednika države ter volitve v državni svet in državni zbor. Že v prvem krogu volitev za predsednika države je zmagal Milan Kučan, v 6. volilni enoti za Velenje in Mozirje je bil v državni svet izvoljen dr. Jože Zupančič, iz 7. oziroma 8. volilnega okraja 5. volilne enote pa so bili v državni zbor izvoljeni mag. Herman Rigelnik, mag. Franc Avberšek in Ivan Verzolak. Pripravlja: Damijan Kljajič S ČETRTEK, 3.de cembra Tv slo rr 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Telebajski, 5. del 10.35 Male sive celice, kviz 11.20 Berlin, Berlin, 12/27 11.40 Omizje 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Danes dol jutri gor, nan. 13.50 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Animalija, 36/40 16.10 Moj dom je na otoku, dok. film 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Jasno in glasno 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Simfonorije, risanka 18.45 Pujsa Pepa, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Tednik 21.00 20 let po padcu železne zavese: Beg v svobodo, 1/2 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Osmi dan 23.35 Globus 00.05 Strasti, 25. del 00.35 Tv dnevnik 3.12.1991 01.00 Dnevnik 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.00 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 10.00 Tv p 10.30 To bo moj poklic: polagalec talnih oblog, 1. del 10.55 Turbulenca: hrana 11.45 Tv dnevnik 3.12.1991 12.15 Globus 12.45 Po travnikih ... s Stanetom Sušnikom 13.10 Na lepše 13.35 Slovenska jazz scena 14.25 20. obletnica združenja sever, posnetek iz CD 15.35 Tv prodaja 16.05 Evropski magazin 16.36 Lynx magazin 17.00 Mostovi 17.30 To bo moj poklic: čevljar, 1. del 18.00 Cerkniščica, dok. nan. 18.25 Potepanja: Letenje 19.00 Družinske zgodbe: družina Turk, ponov. 20.00 Bernie models 2009 21.00 Notomet, evrop Galatasaray -prenos 23.00 Tranzistor, 6. oddaja 23.35 Nogomet, evrop. liga, vrhunci dneva 00.05 Govori z mano, 4/4 00.50 Dresden, 1/2 02.25 Zabavni infokanal pop Oov. oddaja , nad. 06.45 Tv 07.15 Ricki Lake, 08.10 Angeli brez . 09.05 Jutri je za večno, nad, 10.00 Tv prodaja 10.30 Do zadnjega diha, nad. 11.35 Kupčija, am. film 13.30 Tv prodaja 14.00 Ricki Lake 14.55 Ukradeno srce, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Jutri je za večno, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kmetija slavnih 21.00 Na kraju zločina, nan. 21.55 Zakon in red, nan. 22.50 24ur zvečer 23.10 Krvavi sladkor, nan. 00.05 Šest modelov, nan. 00.40 24 ur, ponovitev 01.40 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja - 19. rojstni dan VTV Vaše televizije 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Pop corn, glasbena oddaja, Gostje: Wild Step 11.25 Videospot dneva 11.30 Odprta tema, pogovor 12.30 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (267) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 268. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Drugačen svet 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Naša Evropa, izobraževalna oddaja, ponovitev 21.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža, gostje: Slovenski zvoki, Trio Pogladič in Jože Šalej 22.45 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.15 Vabimo k ogledu 00.20 Videospot dneva 00.25 Videostrani, obvestila tv slo rr 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro Dobro ju Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Srebrnogrivi konjič, 29/39 10.35 Risanka 10.45 Moj dom je na otoku, dok. film 11.00 Enajsta šola 11.30 To bo moj poklic: mesar, 2. del 11.55 To bo moj poklic: čevljar, 1. del 12.20 Osmi dan 13.00 Poročila, šport, vreme 13.30 Srečanje dveh oceanov, 5/6 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Doktor pes, 27/52 16.00 Spela marela, 10. del 16.05 Iz popotne torbe: mojstrovine iz papirja 16.25 Slovenski vodni krog: Piranski zaliv 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Posebna ponudba, potrošniška odd. 17.40 Gledamo naprej 17.50 Duhovni utrip 18.05 Anica in velike skrbi, 8/10 18.35 Vipo, risanka 18.45 Zakaj?, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Danes dol, jutri gor, 2. del 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Polnočni klub: humor brez cenzure 00.15 Duhovni utrip 00.30 Strasti, 26. del 01.00 Tv dnevnik 4.12.1991 01.25 Dnevnik, pon. 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.20 Infokanal TV SLO f? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.05 Tv prodaja 09.35 To bo moj poklic: polagalec talnih oblog, 2. del 10.00 Glasnik 10.25 Evropski magazin 10.55 Tv dnevnik, 4.12.1991 11.20 Črno beli časi 11.40 Umetni raj 12.05 Jasno in glasno 13.05 Kranj, 1/5 13.30 City folk: M 14.00 Tv prodaja 14.30 Mozaik 15.00 Circum regional, tv Maribor 15.30 Minute za ., tv Koper 16.00 Migaj raje z nami!, odd. za razg. življenje 16.25 Magazin v alp. smučanju 16.50 Brat bratu, 9. del 17.30 Zreb za SP v nogometu 2010, prenos 20.00 SP v alp. smuč., smuk (M) za superkomb., posnetek 20.25 SP v alp. smuč., smuk (Z), prenos 21.50 Nogomet, evrop. liga, vrhunci dneva, ponov. 22.25 SP v alp. smuč., SL (M) za superkomb., prenos 23.15 Državljan Cohn, am. film 01.00 Jasnovidka, 4/22 01.45 Zabavni infokanal POP 06.45 Tv prodaja 07.15 Ricki Lake, pog. oddaja 08.10 Angeli brez kril, nad. 09.05 Jutri je za večno, nad. 10.00 Tv prodaja 10.30 Do zadnjega diha, nad. 11.30 Srce poletja, am. film 13.30 Tv prodaja 14.00 Ricki Lake 14.55 Ukradeno srce, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Jutri je za večno, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kmetija slavnih 21.00 Cmok, cmok, bang bang, am. film 22.50 24ur zvečer 23.10 Nina, am. film 01.10 24ur 02.10 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Drugačen svet 11.30 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, """*": Slovenski zvoki, Trio Pogladič in Jože Salej 12.45 Videospot dneva 12.50 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (268) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Asova gibanica, inf.oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Hrana in vino, kuharski nasveti, 269. oddaja 19.50 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Lokalni utrip Celja in okolice, informativna oddaja 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža 21.30 Jesen življenja, oddaja za tretje življenjsko obdobje 22.15 Iz oddaje Dobro jutro, pon. 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Videospot dneva 23.55 Videostrani, obvestila SOBOTA, 5.de cembra tv slo rr 06.15 Kultura 06.20 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke 07.25 Križ kraž sledi Zajček Bine sledi Mihec in Maja sledi Čarobno jabolko sledi Ribič Pepe, nad. 09.10 Kje je Miklavžev konj?, nizoz. film 10.45 Polnočni klub, ponov. 12.00 Tednik 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.10 Princesa nevesta, am. film 15.55 Sobotno p sledi O živalih in l 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Alternativa 17.00 Poročila, šport, vreme Ozare Sobotno popoldne Zakaj pa ne Na vrtu 17.15 17.25 sledi 17.40 18.05 18.10 18.40 Nagradna igra Z Damjanom Pozabljeni igrači, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport Gledamo naprej iklavžev koncert 19.50 19.55 21.10 Pesem zvonov, dok. feljton 21.35 ARS 360 22.00 Poročila, vreme, šport 22.30 Hri-bar 23.35 Usodna nesreča, 4/13 00.35 Strasti, 27. del 01.05 Tv dnevnik 5.12.1991 01.30 Dnevnik, pon. 01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.15 Infokanal TV SLO H 06.30 Zabavni infokanal 08.00 Tv prodaja 08.30 Skozi čas 08.40 Tv dnevnik 5.12.1991 09.05 Tarča 10.20 Posebna ponudba, potroš. odd. 10.40 Circom regional, tv Maribor 11.10 Minute za ..., tv Koper 11.40 Slovenski vodni krog: Piranski zaliv 12.05 Tv prodaja 12.40 SP v nord. smuč., teki sprint, prenos 14.00 ZGNZ, big father/2, 12. oddaja 14.30 Samo bedaki in konji, 43/45 15.20 Tv prodaja 15.55 SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos 17.45 Olimpijski magazin 18.25 Nogomet, ang. liga, Manchster city - Chelsea, prenos 20.25 SP v alp. smuč., smuk (Z), renos P v alp. smuč., smuk (M), osnetek leščica, odd. o modi 23.00 Alpe, Donava, Jadran 23.30 Popolnih sto, srbsko črnogorski 21.45 22.30 01.05 Številke, 23/24 01.45 Tranzistor, 6. oddaja 02.25 Zabavni infokanal POP 07.15 Tv prodaja 07.30 Slonček Benjamin, ris. ser. 08.00 Art Attack, izob. odd. 08.25 Brata Koalček, ris. serija 08.35 Mojster Miha, ris. serija 08.45 Winx klub, ris. serija 09.15 Ben 10, ris. serija 09.40 Ed in Eppa, ris. serija 10.20 Stanko, ris. serija 10.45 Medved Paddington, ris. serija 11.15 Dirkalni pujsek Rudi, nan. 11.50 Moč neurja, dok. serija 12.55 Ljubezen skozi želodec, ponov. 13.30 As ti tud not padu?!, ponov. 15.20 Lepi ljudje, nan. 16.15 Moški v krošnjah, nan. 17.10 Vrnitev domov, ang. film 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kmetija slavnih 21.00 Začaran, am. film 22.40 Tanka rdeča črta, am. film 01.45 24ur, ponovitev 02.45 Nočna panorama © 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Drugače svet : Kralji ulice, Gost: brezdomec Marko Nakrič 10.40 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (269) 11.10 Videospot dneva 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mladi upi, otroška oddaja, ponovitev 18.40 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji Sv. Marija, Velenje 18.50 Videospot dneva 18.55 Asova gibanica, informativna 19.25 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1793. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Vabimo k ogledu 20.35 Veliki Miklavžev koncert: Anita Kralj z gosti, posnetek 1. dela 22.05 19. rojstni dan VTV Vaše televizije 23.35 Velenje v oddaji Na zdravje, reportaža 00.00 Videospot dneva 00.05 Videostrani, obvestila NEDELJA, 6.de cembra tv slo rr 07.00 Živ žav sledi Telebajski, 35/90 sledi Marči Hlaček, 26/39 09.20 Mulčki, 2/5 09.55 Nedeljska maša, prenos iz Postojne 11.00 Izvir(n)i 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, tv Maribor 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Na zdravje! 14.30 Prvi in drugi 15.00 NLP s Tjašo Železnik sledi Glasbeni troboj 15.15 Športne novice 15.20 Glasbeni troboj 15.35 Glasbeni troboj 15.40 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.50 Šport 16.00 Družabna 16.25 Za prste obliznit, 32. del 17.00 Poročila, šport, vreme 17.15 NLP 17.30 Fokus 18.25 Žrebanje lota 18.35 Prihaja Nodi, risanka 18.45 Pokukajmo na zemljo, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Spet doma 21.45 Intervju: Jurij Gustinčič 22.40 Poročila, vreme, šport 23.05 Diamanti, 2/2 00.35 Strasti, 28. del 01.05 Tv dnevnik 6.12.1991 01.35 Dnevnik, ponovitev 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal TV SLO & 06.30 Zabavni infokanal 07.10 Tv prodaja 07.40 Skozi čas 07.50 Tv dnevnik 6.12.1991 08.20 Globus 09.25 Lynx magazin 09.50 Alpe, Donava, Jadran 10.20 Turbulenca: hrana 11.10 Klic dobrote, posnetek iz Celja 13.10 Migaj raje z nami!, odd. za razg. živjenje 13.40 SP v nord. smuč., smuč. skoki, prenos 15.30 Velenje, nogomet prva liga, Rudar - Maribor, prenos 17.40 SP v alp. smuč., VSL (M), 1. vožnja 18.55 SP v alp. smuč., SVSL (Ž), prenos 20.40 SP v alp. smuč., VSL (M), 2. vožnja 21.30 Eksodus, Adine sanje, 1/4 22.25 Na utrip srca 23.00 Deadwood, 12/12 23.50 Nepremagljiva sila, am. film 01.30 Zabavni infokanal POP 07.15 Tv prodaja 07.30 Slonček Benjamin, ris. serija 08.00 Art Attack, izob. odd. 08.25 Brata Koalček, ris. serija 08.35 Medved Rupert, ris. serija 08.50 Mojster Miha, ris. serija 09.00 Winx klub, ris. serija 09.30 Ben 10, ris. serija 09.55 Bakuganski bojevniki, ris. serija 10.20 Ed in Eppa, ris. serija 10.35 Stanko, ris. serija 11.05 ŠKL, mlad. odd. 12.05 Preverjeno, ponov. 13.05 Rio Bravo, am. film 15.40 Lepi ljudje, nan. 16.35 Opičje norčije, am. film 18.20 Ljubezen skozi želodec 18.55 24 ur vreme 19.00 24ur 20.00 As ti tud not padu?!, gosti Danny, Maruča in Karin 21.45 Življenje ni šala, nan. 22.40 Kinsey, am. film 00.50 24 ur, ponovitev 01.50 Nočna panorama © PONO VI TEV ODDAJ TEDEN SKE GA SPO RE DA 09.00 Miš maš, otroška oddaja, ponovitev 09.40 1792. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.30 1793. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Duhovni vrelec: Luka Mihevc, župnik v župniji Sv. Marija, Velenje 11.10 Drugačnost - razlog za strpnost. Gosta: Vojko Gašperut Gašper in Benjamin Žnidaršič 12.00 Vabimo k ogledu 12.05 Naj viža, oddaja z narodnozabavno glasbo, 3. TV mreža. Gostje: Slovenski zvoki, Trio Pogladič in Jože Šalej 13.20 Hrana in vino, kuharski nasveti - tedenski izbor 14.20 Videostrani, obvestila 18.00 Vabimo k ogledu 18.05 Nanovo, mladinska oddaja 18.45 Pop corn, glasbena oddaja 19.35 Veliki Miklavžev koncert: Anita Kralj z gosti, posnetek 2. dela 21.05 19. rojstni dan VTV Vaše televizije 22.35 Vabimo k ogledu PONEDELJEK, 7.de cembra tv slo rr 06.30 Utrip 06.40 Zrcalo tedna 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Smrkci, 21/30 10.35 Animalija, 36/40 11.00 Risanka 11.10 Mulčki, 2/5 11.40 Iz popotne torbe: mojstrovine iz papirja Ljudje in zemlja Poročil 12 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 Koncert slovenske skupine Jararaja 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Nazaj domov, ris. nan. 15.55 Feliksova pisma, ris. nan. 16.10 Ajkec pri restavratorjih, 8/10 16.30 Ribič Pepe, 11/26 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Hupko, trobilka in pihec, risanka 18.45 Toni in Boni, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Polemika 21.00 Umazani ples, 11/13 21.20 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.00 Opus 23.25 Glasbeni večer: Podoba Slovenije 00.25 Strasti, 29. del 00.55 Tv dnevnik 7.12.1991 01.20 Dnevnik, ponovitev 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal TV SLO £ 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.00 Zabavni infokanal 09.50 Tv prodaja 10.20 To bo moj poklic: oblikovalec kovin, 1. del 11.45 Sobotno popoldne 14.30 Slovenski utrinki 14.55 Posebna ponudba, potr. odd. 15.15 Tv dnevnik 7.12.1991 15.40 Osmi dan 16.10 ARS 360 16.30 Alpe, Donava, Jadran 17.00 Prvi in drugi 17.30 To bo moi poklic: čevljar, 2. del 18.00 Jesenin, 5/11 18.50 Derren Brown, miselni triki 19.00 Zdravje, usoda, alternativa 19.40 Skozi čas 20.00 Južni tihi ocean, 3/6 21.00 Studio city 22.00 Pozdrav Afriki 22.30 Knjiga mene briga 22.50 Cityfolk: Barcelona 23.15 Gia, am. film 01.15 Južni tihi ocean, 3/6 02.05 Zabavni infokanal POP .25 Tv prodaja 55 Ricki Lake Angeli brez kril, nad. 45 Jutri je za večno, nad. 09.40 Tv prodaja "n,n Do zadnjega diha, nad. Dom na koncu sveta, am. film Medicina za vsakogar, nan. Tv prodaja 14.00 Ricki Lake 14.55 Ukradeno srce, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Jutri je za večno, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Lepo je biti sosed, nad. 20.55 Kmetija slavnih, veliki finale v živo 22.55 24ur zvečer Krvavi sladkor, nan. Šest modelov, nan. 00.45 24ur, ponovitev 01.45 Nočna panorama 07.50 10.10 11.15 13.00 13.30 23.15 00.10 © 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1793. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Veliki Miklavžev koncert: Anita Kralj z gosti, posnetek 1. dela 12.40 Videospot dneva 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Mojca in medvedek Jaka, otroška oddaja za najmlajše. Ptičja jedilnica in uokvirjena jesen 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 270. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Župan z vami, pogovor. Gost: Martin Mikolič, župan Občine Rogatec 21.00 Regionalne novice 2 21.05 Posnetek tekme 22.35 Videospot dneva 22.40 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.10 Vabimo k ogledu 00.15 Videospot dneva 00.20 Videostrani, obvestila TOREK, 8.de cembra tv slo rr 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Na potep po spominu 10.20 Zlati prah: o dveh sosedih 10.25 Velika knjiga o praznikih - Miklavž 10.45 Ribič Pepe, 11/26 11.05 Ajkec pri restavratorjih, 8/10 11.25 Zgodbe iz školjke 12.00 Intervju: Jurij Gustinčič 13.00 Poročila, šport, vreme 13.25 ARS 360 13.40 Opus 14.05 Duhovni utrip 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Marči Hlaček, 29/34 16.05 Čarobno jabolko, 1/10 16.25 Na krilih pustolovščine, 12/25 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Zbiralci, dok odd. 18.00 ZGNZ - Big father/2, 13/15 18.30 Žrebanje Astra 18.40 Fletni gaji, risanka 18.45 Pokukajmo na zemljo, risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.50 Gledamo naprej 19.55 Piramida 21.00 Planet prihodnosti, dok. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.00 Nadomestne maternice, dok. odd. 00.05 Prava ideja!, poslovna oddaja 00.30 Zbiralci, dok. odd. 01.00 Strasti, 30. del 01.30 Tv dnevnik 8.12.1991 01.55 Dnevnik, ponovitev 02.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.55 Infokanal TV SLO 06.30 Zabavni infokanal 07.15 Tv prodaja 07.45 To bo moj poklic: oblikovalec kovin, 2. del 08.10 Dober dan, Koroška 08.40 Na lepše 09.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 10.00 NLP 13.05 Bleščica, odd. o modi 13.40 Studio city 14.35 Tv dnevnik 8.12.1991 15.00 Pozdrav Afriki, nogom. odd. 15.30 Izvir(n)i 16.00 Koš, magazinska odd. 16.25 Glasnik, tv Maribor 16.50 Mostovi 17.20 Brat bratu, 10. del 18.00 V dobri družbi s Smiljanom 19.00 Večerni gost: Gilberto Civardi, sin Aleksandrinke 20.00 Muzikajeto: citre 20.30 Globus 21.00 Prava ideja!, poslovna oddaja 21.30 Veliki Charles, 2/2 23.15 Ljubimci in drugi neznanci, am. film 00.55 Derren Brown, miselni triki 01.10 Zabavni infokanal POP 06.25 Tv prodaja 06.55 Ricki Lake 07.50 Angeli brez kril, nad. 08.45 Jutri je za večno, nad. 09.40 Tv prodaja 10.10 Do zadnjega diha 11.15 Navsezgodaj zjutraj, am. film 13.00 Medicina za vsakogar, dok. nan. 13.30 Tv prodaja 14.00 Ricki Lake 14.55 Ukradeno srce, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24 ur popoldne 17.05 Jutri je za večno, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Zdravnikova vest, nan. 22.00 Zakon in red, nan. 22.55 24ur zvečer 23.15 Krvavi sladkor, nan. 00.10 Šest modelov, nan. 00.45 24 ur, ponovitev 01.45 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, inf. oddaja 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 Župan z vami, pogovor. Gost: Martin Mikolič, župan Občine Rogatec 11.35 Posnetek tekme 13.05 Videospot dneva 13.10 Hrana in vino, kuharski nasveti, 270. oddaja 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Dorijev večer, posnetek 2. dela, ponovitev 18.40 Videospot dneva 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti, 271. oddaja 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 1794. VTV magazin 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Športni torek, športna informativna oddaja 20.50 Hočem živeti, dokumentarna oddaja (Karitas) 21.25 Videospot dneva 21.30 Asova gibanica, inf. odd. 22.00 Sodobna umetnost, oddaja o kulturi, 3. TV mreža 22.30 Iz oddaje Dobro jutro, inf. odd. 00.00 Vabimo k ogledu 00.05 Videospot dneva 00.10 Videostrani, obvestila SRE DA, 9.de cembra tv slo rr 06.10 Kultura 06.15 Odmevi 07.00 Poročila 07.05 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.05 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.05 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Marči Hlaček, 16/34 10.35 Risanka 10.40 Čarobno jabolko, 1/10 11.00 ZGNZ - Big father/2, 13/15 11.30 Zbiralci, dok. odd. 12.00 Planet prihodnosti, dok. film 13.00 Poročila, šport, vreme 13.15 Polemika 14.25 Izvir(n)i 15.00 Poročila 15.10 Mostovi 15.45 Skrivni svet medvedka Benjamina, 7/13 16.10 Pod klobukom 17.00 Novice, šport, vreme 17.20 Gledamo naprej 17.30 Turbulenca: lutke 18.25 Žrebanje lota 18.40 Robotki, risanka 19.00 Dnevnik, vreme, šport 19.55 Gledamo naprej 20.05 Bela masajka, nem. film 22.15 Odmevi, šport, vreme 23.20 Omizje 00.35 Turbulenca: lutke 01.25 Strasti, 31. del 01.55 Tv dnevnik 9.12.1991 02.25 Dnevnik, ponovitev 03.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 03.25 Infokanal TV SLO C? 06.30 Zabavni infokanal 07.00 Infokanal 08.00 Otroški infokanal 09.15 Tv prodaja 09.45 To bo moj poklic: cvetličar, 1. del 10.10 Spet doma 11.55 Hri-bar 12.55 Prava ideja! 13.20 Tv dnevnik 9.12.1991 13.45 Knjiga mene briga 14.35 Črno beli časi 14.50 Slovenci po svetu 15.20 Dobrodelni Miklavžev koncert 2009 16.45 Maribor, nogomet prva liga, Maribor - Olimpija, prenos 19.00 Na vrtu, tv Maribor 19.25 Z Damijanom 20.00 Odbojka, tekma lige prvakov, ACH Volley Bled - Istanbul, prenos 22.00 Veliki brijantni valček, sng drama 00.40 Slovenska jazz scena 01.15 Zabavni infokanal POP 06.25 Tv prodaja 06.55 Ricki Lake 07.50 Angeli brez kril, nad. 08.45 Jutri je za večno, nad. 09.40 Tv prodaja 10.10 Do zadnjega diha, nad. 11.15 Junak, hong. film 13.00 Medicina za vsakogar, nan. 13.30 Tv prodaja 14.00 Ricki Lake 14.55 Ukradeno srce, nad. 15.55 Do zadnjega diha, nad. 16.55 24ur popoldne 17.05 Jutri je za večno, nad. 18.00 Angeli brez kril, nad. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Moja obilna grška poroka, am. film 21.45 Miami, nan. 22.40 24ur zvečer 23.00 Krvavi sladkor, nan. 23.55 Sest modelov, nan. 00.30 24ur, ponovitev 01.30 Nočna panorama © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Vabimo k ogledu 10.35 1794. VTV magazin, regionalni - informativni program 11.05 Kultura, informativna oddaja 11.10 Videospot dneva 11.15 Športni torek, športna informativna oddaja 11.35 Hrana in vino, kuharski nasveti, ponovitev (271) 14.00 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Čas za nas, mladinska oddaja, 3. TV mreža. Skromno darilo -znak recesije ali inovativnosti? 18.40 Regionalne novice 1 18.45 Hrana in vino, kuharski nasveti , 272. oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pop corn, kontaktna glasbena oddaja. Gostje: Skupina Anavrin 20.55 Regionalne novice 2 21.00 Odprta tema, 3. TV mreža 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Vabimo k ogledu 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila PRIREDITVE Knjižnik otiček Dorotej, Menih: Duhovitost duhovnih: zgodbe puščavskih očetov Knjižica kratkih duhovitosti, ki jih je zbral benediktinski menih Dorotej, je prava izbira, če si želite malo popestriti dan. Kratki aforizmi so več kot samo šale, saj ponavadi vsebujejo zrno resnice in so nam lahko tudi v razmislek. Za pokušino: V naselbini Čelije sta živela dva meniha. Eden je bil dober delavec, drugi pa je rad mirno razmišljal. Nekega dne reče prvi: "Brat, delo sladi življenje." Drugi pa mu odvrne: "Ampak vsem niso všeč sladkarije." Knjižico lahko preberemo na dušek, še bolje pa bo, če si jo odmerjamo bolj skopo, saj se nam bo 77 strani na koncu zdelo čisto premalo. Ziglar, Zig: Dvorjenje po poroki: romanca naj traja vse življenje V današnjih časih, ko je dolgoleten srečen zakon prava redkost, bi morda morali to - ali kakšno podobno - knjigo dajati mladoporočencem že kar na matičnem uradu skupaj s poročnim listom. Avtor govori iz izkušenj, saj je srečno poročen že 37 let. Dobršen del knjige predstavlja dvorjenje - malenkosti, s katerimi lahko partnerju povemo, koliko nam pomeni; večina načinov dvorjenja nam je sicer že znanih, vendar v vsakdanjiku zlahka pozabimo, kako pomembni so za rast odnosa med partnerjema. V knjigi je razen tega predstavljenih še šest načinov, kako začeti znova, precej nasvetov, kako se bolje sporazumevati (avtor sam priznava, da imata z ženo tu največ problemov), predlogi, kako ohraniti vznemirljivo spolnost, pravila poštenega prepira, na koncu pa tudi vprašalnik, s katerim lahko ocenimo stanje naše zveze. Cunxin, Li: Maov zadnji plesalec Avtobiografska pripoved nam predstavi življenje na Kitajskem v času vladanja Mao Tse Tunga, kot ga je doživljal avtor, danes priznan baletnik. Iz izoliranosti, kakršno si danes težko predstavljamo (v osemdesetih letih je bilo tam prepovedano celo brati knjige z romantično vsebino) in bede (razen njega sta starša morala preživljati še šest otrok) ga je rešila njegova odločenost, da osreči svojo mamo, in po mučni avdiciji je bil izbran za šolanje na Pekinški plesni akademiji gospe Mao. Z veliko truda mu je uspelo postati v baletu zelo dober, ko pa so mu dovolili nastopiti v ZDA, se je odločil prebegniti, zaradi česar se dolga leta ni smel vrniti v domovino. Pripoved je zelo berljiva in izvrstno napisana, dodanih je tudi nekaj avtorjevih fotografij. Silverstein, Shel: Drevo ima srce Knjigo najdemo na mladinskem oddelku knjižnice, vendar je s svojim sporočilom zelo primerna tudi za odrasle bralce. Govori o prijateljstvu med dečkom in drevesom, in očara tudi s posrečenimi ilustracijami. Besedila je bolj malo, vendar je sporočilo - pomen darovanja sebe za drugega - zato še toliko močnejše. Knjiga, ki jo prebereš v petih minutah, a te prevzame - tudi, ko jo bereš drugič, tretjič ... Marina Lewycka: Kratka zgodovina traktorjev v ukrajinščini Roman z nenavadnim naslovom je nasmejal že kar nekaj bralcev. Zgodba se odvija v Angliji, kjer se štiriinosemdesetletni vdovec z ukrajinskimi koreninami poroči s pol mlajšo Ukrajinko, ki poroko seveda potrebuje zato, da lahko ostane v Angliji. Zvezi zelo nasprotujeta vdovčevi hčeri, ki si na vso moč prizadevata, da bi jo razdrli, kasneje pa se izkaže še, da sta si tudi "mladoporočenca" v svojem zakonu želela vse kaj drugega kot to, kar sta dobila ... Zelo duhovito napisana knjiga, prepletena s krajšimi odlomki zgodovine traktorjev v ukrajinščini, ki jo vseskozi sestavlja mladoporočeni vdovec, je še posebej zabavna zaradi jezika -ukrajinsko zvenečih izrazov "tak", "absoljutno" ipd. ■ Pripravila: Rajka Mohar VELENJE Četrtek, 3. decembra 10.00 Knjigarna Kulturnica Predstavitev knjige za otroke Kokoška, ki je želela videti morje 10.00 - 18.00 Velenjski grad Ta veseli dan kulture (brezplačni ogled) Muzej Velenje odpira svoja vrata 16.00 Knjižnica Šoštanj Ura pravljic 18.00 Velenjski grad Predstavitev knjige Velenje - stoletje na razglednicah 19.00 Galerija Velenje Odprtje razstave - 20 let likovne kolonije absolventov ALUO 19.19 Knjižnica Velenje Pogovor iz cikla Velenje - humano mesto, gost: Bojan Glavač Petek, 4. decembra 8. 30 - 15.00 Muzej premogovništva Slovenije Dan odprtih vrat (brezplačen ogled muzeja) Potrebna je najava obiska. 18.00 Mladinski center Velenje Gledališka predstava Klinika Kozarcky 20.00 Rdeča dvorana Velenje - Koncert. Oliver Dragojevic Sobota, 5. decembra 8.00 - 13.00 Atrij pri Centru Nova Kmečka tržnica 10.00 - 12.00 Knjigarna Kulturnica Kdaj - kje - kaj Adventni vrtiček s prebiranjem pravljic - Predstavitev waldorfske pedagogike WalVel. 10.30 Galerija Velenje Sobotne lutkarije - Jaz sem glavni, glasbena pravljica 11.00 - 12.30 Galerija Velenje - Praznična skrinjica Zabavno druženje s prijaznimi palčki ob prazničnem decembrskem ustvarjanju in igrah. 17.00 Prosvetni dom Šentilj Miklavževanje in obdarovanje otrok 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma RK Gorenje : RK Merkur 21.00 Mladinski center Velenje Miklavžev metal koncert Gonoba in Eternity Nedelja, 6. decembra 10.00 Velenjski grad Babica pripoveduje 15.45 Mestni stadion Velenje Nogometna tekma NK Rudar Velenje - NK Maribor Ponedeljek, 7. dec. 17.00 Titov trg Velenje Čarobni december 2009 - Prihod dedka Mraza in prižiganje praznične razsvetljave 19.30 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert trobilcev Glasbene šole Velenje Sreda, 9. decembra 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 18.00 Glasbena šola Velenje, velika dvorana Koncert pihalcev Glasbene šola Velenje 19.00 Dom kulture Velenje Projekcija filma: Velenjska rudarska zGodba -Dokumentarni film ob 90-letnici Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Predstavitev knjige Zakon privlačnosti ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 3. decembra 16.30 Prireditveni prostor ob Hiši mladih Miklavžev sejem OŠ Bratov Letonja 19.00 Hiša mladih Ta veseli dan kulture Petek, 4. decembra 19.00 Hiša mladih Občni zbor KŠŠF 21.00 Hiša mladih Miklavžev koncert s skupinama Up N'downs, De Luks Sobota, 5. decembra X Kleti odprtih vrat; Alojz Podgoršek, Mali vrh 56/a - Špančeva zidanica Marjan Primožič, Mali vrh 51 10.30 Hiša mladih Otroška Ustvarjalna Delavnica Nedelja, 6. decembra Kleti odprtih vrat; Alojz Podgoršek, Mali vrh 56/a - Špančeva zidanica; Marjan Primožič, Mali vrh 51 Torek, 8. decembra 18.00 Hiša mladih Joga Koledar imen December/gruden 3. četrtek - Franc, Tjaša 4. petek - Barbara, Darka, 5. sobota - Sav(o)in, Zina 6. nedelja - Miklavž, Polonca druga avdentna nedelja 7. ponedeljek - Ambrož 8. torek - Marija, Ljerka 9. sreda - Valerija, Abel Katarina je letos prala Šoštanj, 28. novembra - Katarinin sejem, potekal jev soboto dopoldne v prostoru pred muzejem usnjarstva, je letos občasno pral dež. Še vseeno bolje kot lani, ko ga je dež pregnal. Navkljub neprijaznemu vremenu pa je sejem obiskala zavidljiva množica ljudi, ki so sejemski dan lahko izkoristili tudi za ogled muzeja. Tega so v Šoštanju odprli le dober teden pred tem. Usnjenih izdelkov Katarina ni ponujala prav veliko, so ji pa s svojo ponudbo dobro konkurirala šoštanjska turistična društva in drugi razstavljalci, ki so ponujali izdelke domače in umetnostne obrti. ■ mkp, foto: Andreja Moškon Zavetnica rudarjev vabi v muzej Velenje - Jutri, 4. decembra, na dan zavetnice rudarjevsvete Barbare, bodo imeli v muzeju premogovništva od 8.30 do 17. ure dan odprtih vrat s prirejenim ogledom muzeja. Zadnji vhod v jamski del muzeja bo ob 15. uri. Želeni termin ogleda si je treba rezervirati. ■ mkp Pesmi iz klobuka Na »ta veseli dan kulture« se bo Sonja Bercko danes, 3. decembra, ob 19.19, v preddverju Mestne knjižnice Velenje, v zadnjem pogovoru cikla Humano mesto, pogovarjala z Bojanom Glavačem, gobarjem, čarodejem, nekdanjim ravnateljem velenjske gimnazije, pesnikom ... Predstavitev četrte knjige iz zbirke Droben list z naslovom Pesmi iz klobuka. 90 let Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje Letos mineva uradnih 90 let od ustanovitve Rudarske godbe, saj so iz leta 1919 ohranjeni dokumenti o imenovanju pripravljalnega odbora za ustanovitev godbe na pihala. Glavni organizatorje bil znan glasbeni delavec, skladatelj, kapel- / f VdtnjiJiaft h i Ii ■■ -milil r^ii .-, 1 . I. i" IL I M. nik in uči telj Fran Korun Koželj ski, po katerem se danes imenuje velenjska glasbena šola. Pri orkestru so prepričani, da šteje njihova zgodovina precej več let, kajti splošno je znano, da so povsod tam, kjer so bili rudarji, bile tudi »pleh muzike«, spremljevalke življenja rudarjev ob veselih in žalostnih dogodkih. In ker velenjski premogovnikv letu 2010 zaznamuje 135-letnico delovanja, lahko upravičeno sodimo, da segajo začetki rudarske godbe tudi tako daleč nazaj. Z ustanovitvijo Rudarske godbe se začenja ena najlepših zgodb našega mesta. V Pihalnem orkestru Premogovnika Velenje so se zato ob svoji visoki obletnici odločili posneti film, ki to zgodbo prikazuje, in ga naslovili VELENJSKA RUDARSKA zGODBA. Jubilej bodo godbeniki praznovali v decembru. V sredo, 9. decembra, ob 19. uri bo v Domu kulture projekcija omenjenega filma, ki je nastal v sodelovanju z generalnim pokroviteljem orkestra Premogovnikom Velenje. Poleg povabljenih gostov je na ogled filma vabljen vsakdo, ki bo skupaj z orkestrom praznoval njegovih 90 let. Vstop bo prost. Osrednje praznovanje bo slavnostni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, ki bo v soboto, 12. decembra, ob 19.30 v Domu kulture. Koncert je prvi izmed štirih v sklopu 4. sezone godbeniškega abonmaja 2009/10. Drugi koncert bo v soboto, 23. januarja 2010, v Domu kulture, in sicer tradicionalni novoletni koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje. Na tretjem koncertu v torek, 3. marca 2010, se bo predstavil Pihalni orkester Glasbene šole, s pomladanskim koncertom v sredo, 19. maja 2010, pa bo abonmajsko sezono sklenil Pihalni orkester Premogovnika Velenje. Abonmajske karte po 20 so naprodaj do 11. decembra pri blagajni Glasbene šole Fran Korun Koželjski v Velenju, lahko pa si jih tudi rezervirate po telefonu (041) 921 816. ■ DianaJ anežič KI NOVELEN J E:: SPORED VELIKA DVORANA HOTELA PAKA: 9:06 (9:06), Drama, triler, 71 minut. Režija: Igor Šterk. Igrajo: Igor Samobor, Labina Mitevska, Silva Čušin, Pavle Ravnohrib, Gregor Bakovic, Jana Zupančič, Iva Markovič idr. Petek, 4.12. ob 20.00 (predstavil se bo režiser filma Igor Šterk in igralka Jana Zupančič) Sobota, 5.12. ob 18.00 Nedelja, 6.12. ob 20.30 MLADA LUNA (The Twilight Saga: New Moon) Romantični triler, 130 minut, režija: Chris Weitz. Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Ashley Greene, Peter Facinelli, Elizabeth Reaser, Kellan Lutz idr. Petek, 4.12. ob 17.30 in ob 22.00 Sobota, 5.12. ob 20.00 in ob 22.20 Nedelja, 6.12. ob 18.00 Svetovni hit ! V prvem vikendu v Sloveniji že 28.000 obiskovalcev ! MALI PIŠČEK (Chicken Little) Animirana družinska komedija sinhronizirana v slovenščino, 80 minut. Režija: Dominique Monfery. Glasovi: Ivo Ban, Srečko Kermavner, Marko Derganc, Iva Babič, Vid Valič, Mojca Fatur, Kondi Pižorn, Sebastjan Cavazza, Maja Končar idr. Nedelja, 6.12. ob 16.00 - otroška matineja RUDARSKA ZGODBA - Dokumentarni film ob 90-letnici Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, 45 minut. Režija: Tomo Čonkaš. Izdal: Pihalni orkester Premogovnika Velenje Sreda, 9.12. ob 19.00 v Domu kulture Velenje Zgodba o velenjski rudarski godbi se začenja v 19. stoletju, ko še ni bilo mesta Velenja. Bili pa so velenjski godci. Prvi podatki o teh muzikantih v Šaleški dolini so stari 150 let. Bil je tudi premogovnik in splošno je znano, da so povsod tam, kjer so bili rudarji, bile tudi »pleh muzike«. In ker velenjski premogovnik v letu 2010 zaznamuje 135-letnico delovanja, lahko upravičeno sodimo, da segajo začetki rudarske godbe tudi tako daleč nazaj. Za uradni začetek delovanja Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje oziroma Rudarske godbe štejemo šele leto 1919, saj so iz tistega leta ohranjeni prvi dokumenti o ustanovitvi godbe. Prvi dirigent in glavni organizator je bil znan glasbeni delavec, skladatelj, kapelnik in učitelj Fran Korun Koželjski. Naslednji vikend od 11.12. do 13.12. napovedujemo: ZF akcijski spektakel 2012, romantično komedijo JULIE & JULIA, grozljivko ŽAGA VI, igrano-animirano družinsko komedijo ALVIN IN VEVERIČKI (sinhronizirano) 89.1 MHz 98.3 MHz 105.0 MHz mali OGLASI RADI O V ELEN J E DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom gsm: 031/443-365 (AA) NUDIM KMETIJSKE stroje, staro železo, razne peči brezplačno odpeljemo. Elektromotorje plačamo. Golijan Miladin, s.p., Velenje. Gsm: 040/465-214.Ž STIKI-POZNANSTVA ŽENITNA posredovalnica Zaupanje ima ponudbe na vseh starostnih obdobjih, od vsepovsod, brezplačno za mlajše ženske. Gsm: 031/836-378. 19 EVROV date - neomejeno moških od vsepovsod spoznate. Zaupanje, p.p. 40, Prebold, Gsm: 031/836-378. 66 EVROV date - krepko preko petnajst žensk spoznate. Zaupenje, p.p. 40, Prebold. Gsm: 031/305-495. VELIKO posredovalnic, obljub, oglasov, pri nas tudi ogromno ponudb iz domovine, tujine. Tel.: 03/5726-319. SIMPATIČNA 39-letna ženska iz Velenja želi spoznati prijatelja do 56 let. V dvoje je lepše. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si ZDRAVNICA, 50-letna, vitka, želi spoznati prijatelja do 64 let za silvestrovanje in resno vezo. Ag. Alan, gsm: 041/248-647, www.superalan.si do 4/2010, 104.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041/904-971. AUDI A4 tdi 2000, karavan, quattro, prodam. Tel.: 03/5868-077 PRIDELKI VOZILA ŠKODO fabio 1,4 karavan, l. 2001, reg. KROMPIR, bel in rumen, okusa, prodam. Tudi pripeljem. Tel.: 03/5702-048, gsm: 031/523-748. CEPLJENA bukova drva in teleta, čb pasme, prodam. Gsm: 031/774-520, tel.: 03/5885-938 JABOLČNIK, medenovec, borovničevec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041/344-883. VINOTOČ Furlan, Kidričeva 57, Velenje nudi ugodne cena za vino soauvignon (0,99 evr), cabernet soauvignon (1,10 evr), malvazija (1,25 evr) ter še brezplačna pokušina refoška, merlota in mladega vina. Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Vabljeni! VINO (soauvignon, pinela in refošk) prodam. Vinska klet Čehovin Bogdan Štanjel - Velenje Konovo. Gsm: 031/749-671. ŽIVALI ODOJKE, težke od 25 do 50 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041/577-305, tel.: 03/5886-267. VEČ bikcev, mesne in mlečne pasme, stare od 1 tedna do 1 meseca, prodam. Možnost dostave. Gsm: 031/606-147. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke 50-letnico skupnega zakonskega življenja sta praznovala zakonca Jožefa in Jožef Štuhec iz Velenja, Bevkova ul.15. Smrti: Eva Prešiček, roj. 1920, Polzela 205/ a; Jožefa Zager, roj. 1944, Lokovica 119; Frančišek Bizjak, roj. 1934, Letuš 110/a; Sonja Dražnik, roj. 1953, Šoštanj, Cesta heroja Gašperja 13; Ida Vidner, roj. 1926, Ulica ob Potoku 18, Loče pri Poljčanah; Zorka Kojc, roj. 1957, Spodnje Roje 10; Marija Lipnikar, roj. 1933, Velenje, Čufarjeva c. 2; Janez Kotnik, roj. 1933, Gaberke 289; Ana Gorišek, roj. 1946, Kavče 42/c. TRGOTUR Agencija za posredovanje zaposlitve TRGOTUR, d.o.o., Kadrovski inženiring Ljubljanska cesta 13b, 3320 Velenje Tel.: 03/ 808 62 56, E-mail: zaposlitev@trgotur.si habit nepremičnine HabM.o.o.,Kmnlkow ll.Velsnje tel.: 03/ 897 5130. gsm: 041/ 665 223 1. ARANŽER: izkušnje na podobnih delovnih mestih (aranžiranje studijskih prostorov). 2. KOMERCIALIST: končana vsaj V. stopnja ekonomsko komercialne smeri ter 3 leta izkušenj na podobnih delovnih mestih (v komerciali, prodaji, trženju). 3. VODJA PROIZVODNJE: želimo kandidate iz Slovenj Gradca in bližnje okolice z izkušnjami na podobnih delovnih mestih in končano vsaj V. stopnjo strokovne izobrazbe strojne smeri. Zaželeno poznavanje strojev za brizganje plastike. 4. KOMERCIALIST: izkušnje na področju metalurgije, zelo dobro znanje angleškega 5. PRODAJALEC: veselje do dela v (prodaja pijač in prehrambnih izdelkov). 6. SKLADIŠČNIK: v skladišču pijače in prehrambnih izdelkov. Zaželen izpit za viličarista in izkušnje v prodaji. Podrobnejie informacije so Vam na vo|jo na www.trgotur.si ali na tel. štev. 03/898-62-56 (Danijel). AKCIJA NOVOGRADNJE -PO ZELO UGODNI CENI ZA VSAK ŽEP! PRODAMO: 10 stanovanj v Gorenju pri Šmartnem ob Paki, mirna okolica, od 30 do 87 m2, v treh etažah, s pripadajočimi kletmi v kletni etaži v novi, popolnoma adaptirani večstanovanjski stavbi. Možnost nakupa in vselitve do konca leta 2009.3 km do Šmartnega ob Paki, do Velenja, Šoštanja in Mozirja 5 km. Cenaod900do 1.100€zam2 Prodamo 3-sobno stanovanje na Goriški cesti, 4. nadstropje, 90 m2, letnik 1977, cena 83.000€ Prodamo &obno stanovanje, desni breg Velenje, visokopritllčje, 78 m2, stavba obnovljena 1990, cena 100.000 € več na ■ i ■ ■ ■ ■ www.habit.si ČETRTEK, 3. decembra 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 4. decembra: 16.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 5. decembra: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rock šok; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 6. decembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 7. decembra: 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 8. decembra: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 9. decembra: 16.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Tuš odprl nov supermarket v Šoštanju V supermarketu Šoštanj Tuš odprl 28 novih delovnih mest Za zabavo so poskrbeli člani skupine Mambo Kings Šoštanj - Minulo sredo je v Šoštanju odprl vrata nov Tušev supermarket. Podjetje Tuš je v njem odprlo kar 28 novih delovnih mest. Na dobrih 1000 m2 prodajnih površin ponuja trgovina bogat izbor več kot 14.000 živilskih in neživilskih izdelkov. Do konca decembra pa bodo od vsakega nakupa v Tušu del kupnine namenili za otroško drsališče Občine Šoštanj v Šoštanju. Gre za sodobno trgovino, prilagojeno modernim trgovskim smernicam in najnovejšim nakupovalnim trendom. Največji poudarek trgovske ponudbe je zasnovan na bogati ponudbi svežega programa - v oddelku sadja in zelenjave, mesnice, ribarnice, kruha in pekovskega peciva ter delikatese. Ponudbo dopolnjuje širok nabor ekološko pridelanih produktov, suhega programa ter ponudba neživil. Za ureditev in opremo najemniš-kega lokala v poslovno- trgovskem objektu Pilon center so v Tušu porabili kar 600.000 evrov. Najvišjo raven trgovske storitve zagotavljajo v Tušu predvsem s prijaznostjo in strokovnostjo svojih zaposlenih, saj se zavedajo, da je oseben pristop garancija za zadovoljstvo kupcev. V trgovini v Šoštanju so zato zaposlili kar 28 novih sodelavcev. A prijaznost ter bogata, kakovostna in cenovno ugodna ponudba ni vse, kar vam ponujajo v trgovinah Tuš. "Zadovoljni? Sicer vam vrnemo denar!" je zave- za, ki so jo v Tušu dali svojim kupcem. Za kakovost in svežino ponudbe jamčijo z vračilom denarja. Če torej z izdelkom, kupljenim v trgovini Tuš, niste zadovolj ni, ga lahko prinesete nazaj in na blagajni vam, ne da bi vam bilo treba podajati razloge, vrnejo kupnino za izdelek. Trgovina je od ponedeljka do petka odprta od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 17. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure. Njeno otvoritev je pospremilo pestro dogajanje, ki se je pričelo ob 11. uri in je traj alo vse do poznih popoldanskih ur. Obiskovalce so zabavali godba na pihala, orkester Roberta Goličnika, animacije balo-narja in čarodeja ter številne degus-tacije. Po 16. uri pa so za noro zabavo s koncertom poskrbeli člani skupine Mambo Kings. Od otvoritve pa do konca letošnjega leta bodo v Tušu sodelovali tudi v dobrodelni akciji, saj bodo del kupnine vsakega nakupa, opravljenega v njihovi trgovini, namenili za ureditev in obratovanje otroškega drsališča Občine Šoštanj v Šoštanju. OBVESCEVALEC NA POKOPALIŠČU PODKRAJ IN ŠKALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CELOTI: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ŽALNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREOITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, babice, tašče in sestre MARIJE LEŠNIK Cesta pod parkom 25, Velenje 23. 2. 1935 - 17. 11. 2009 se zahvaljujemo vsem, ki sočustvujete z nami in ste ji ob slovesu podarili cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala duhovniku g. Mirkotu za opravljen obred, pevcem in g. Semetu za ganljive besede ob slovesu. Iskrena zahvala zdravnikom ZD Velenje, še posebno ge. Dobnikovi, dr. med., ki ji je bila v veliko pomoč v njenih izjemno težkih trenutkih. Odšla je, v naših srcih pa ostaja vedno z nami. Vsi njeni Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje eki pe za nuj no me di cin sko po moč. Pogovore na tej številki snemamo. Za in- DEŽURSTVA formacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995478, dežurno službo pa na 8995-445. Lekarna v Velenju: Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in držav nih praz ni kih je orga ni zi ran od -mor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. Zobozdravniki: 5. in 6. 12. - MAJDA BUDNA, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta, Vodnikova 1, ZD Velenje, od 8. do 12. ure). Veterinarska postaja Šoštanj: Dežurni veterinar - 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek - petek od 7. do 14. ure; Ambulanta za male živali in izdaja zdravil - ponedeljek, sreda in petek od 8. do 12. ure ter torek in četrtek od 13. do 17. ure. Skromno tiho si živel za nas si delal, skrbel. Na dolgo pot si se podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. V SPOMIN Minevata dve leti, odkar nas je zapustil dragi sin, oče in dedi MARJAN KUMER iz Skornega pri Šoštanju 1951 - 2007 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Mama in vsi njegovi SONJA DRAZNIK Vedno boš z nami. Bolečina ob veliki izgubi se nikoli ne bo izbrisala -naučili se bomo živeti z njo. Miha, Gašper, Uroš, Cvetka Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več ni. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, brat, dedek in pradedek JOŽEMIKLAV, st. Konovska 12, Velenje 17. 2. 1924 - 26. 11. 2009 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Hvala Premogovniku Velenje, rudarski godbi in častni straži, praporščakom, g. Kolarju za govor in g. kaplanu Rezarju za opravljen obred ter Pogrebni službi Usar. Žalujoči: žena Ana, hči Ana in sin Jože z družino, vnuki, pravnuki ter ostali sorodniki Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Tiho je odšla naša mama in stara mama MARIJA LIPNIKAR 13. 8. 1933 - 29. 11. 2009 Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali. Žalujoči vsi njeni Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in brat ALOJZ SEŠEL Lipje 44, Velenje 9. 5. 1944 - 20. 11. 2009 Ob nenadomestljivi izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili sožalje ter darovali sveče, rože in za svete maše. Posebna zahvala ZŠAM za opravljeno stražo in poslovilni govor, govorniku Dragu Kolarju za poslovilne besede, reševalni postaji za hitro pomoč, pevskemu zboru Flamingo za odpete pesmi, podjetju HTZ in PGD Vinska Gora za darovano cvetje, gospodu župniku Tonetu Kraševcu za molitev in opravljen cerkveni obred ter Pogrebni službi Usar. Hvala tudi vsem sosedom in sorodnikom za prijazne in vzpodbudne besede. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi mož, sin in brat NIKOLA DIVKOVIC Kidričeva 57, Velenje 25. 3. 1960 - 25. 11. 2009 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala Premogovniku Velenje, rudarski godbi in častni straži, praporščakom, govorniku g. Kolarju, duhovniku za opravljen obred ter Pogrebni službi Komunalno podjetje Velenje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Behija, mama Manda, bratje Branko, Matija in Zoran z družinama ter sestra Dragica z družino Zmagovalec oktobra je Srečko Meh HA Pf VP OVA L C CUT t F VEtStt ^vltprf lr TMrtpmj* UUmnt) BmPlAtHi OmiSTltHl PREGLEDI töSft V NA jmOBHEtàÎ OtESHl AmiAHV V VELENJU iMipMiif «IWIllfil I feIs 03.55 6 f m I Brll^lH Ml nHiH ri*rlh Mi^itlh wiA1. Sklenili smo še zadnji mesečni izbor osebnosti. Izbirali ste med županom Mestne občine Velenje Srečkom Mehom in literatom Petrom Rezmanom. Tako poslušal- ci Radia Velenje kot bralci Našega časa ste več glasov namenili županu Mestne občine Velenje Srečku Mehu, med obrazložitve pa ste najpogosteje zapisali, da uspešno vodi Velenje, ki letos praznuje 50-letnico. Zdaj pa smo že pri velikem finalu. Izmed zmagovalcev posameznih mesecev boste izbrali osebnost, ki je po vašem mnenju najbolj zaznamovala iztekajoče leto. V naslednjih tednih bodo z lestvice izpadali tisti, ki bodo dobili manj vaših glasov, tako da se bosta na koncu za ta laskavi naslov borila le še dva kandidata. Glasujete lahko na kuponih Našega časa (upoštevali bomo vse kupone številka 1, ki bodo v naše uredništvo prispeli do torka, 8. decembra, do 10. ure) ali pa vsak delovni dan malo pred 17. uro v živo na Radiu Velenje (107,8 in 88,9 MHz) po telefonu 897 5003 in 897 5004. k jj Bernard Vajdič, odličen smučar, ki je letos prvič nastopil na svetovnem prvenstvu Robert Hrgota, smučarski skakalec, ki je navdušil s svojimi skoki v Planici Branka Drk, prizadevna predsednica društva za boj proti raku Matjaž Vehovec, uspešen glasbeni pedagog in pevovodja Sebastjan Sovič, dober kapetan rokometnega kluba Gorenje in odličen rokometaš Breda Tamše, dobra medicinska sestra Vaše sodelovanje tudi nagrajujemo Med tistimi, ki boste glasovali na kuponu številka 1, bomo izžrebali dve toaletni torbici Addidas. Darili bosta lahko nagrajenca dvignila v poslovalnici Droger-ije parfumerije Beauty World v Standardu v Velenju. Izžrebali bomo tudi sončna očal a po izbiri iz posebne ponudbe Optike minus 50. Nagrajenci prejšnjega tedna pokrovitelja Drogerije parfumerije Beauty World -glosa za nego ustnic Revlon prejmeta Marija Debeljak, Šaleška 16, Velenje in Marta Golob, Zavodnje 26, Šoštanj. * sklad h božična darila za otroke socialno ogroženih družin v sodelovanju s Karftasom! Vclcnlc. Standard in Center Nova SaUkacetiia, tel.! SM 57 M Šakškatl, tel.: Ml 57 91 Celle, Planet Tus ín Celtiapark Mariboiika c. IIS Aiktrčna c. 14, tal.) 03/4151115 td.t 03/ 4(511N Dimitrij Amon, naj prostovoljec in odličen vodja mladinske delovne brigade Branko Tamše, športnik z dušo in srcem Zan Zeba, sindikalist Gorenja, ki deluje umirjeno in v korist delavcev Gorenja Srečko Meh, župan Mestne občine Velenje, ki dobro vodi Velenje, ki praznuje 50-letnico Dve jelki, lučke in bogat program V torek postavili novoletni jelki, lučke bodo prižgali v ponedeljek -Čarobni in veseli december prinašata niz dogodkov za vse Šalečane Obdarjenih bo 1700 malčkov Na Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje se že pripravljajo na številne prireditve v okviru Veselega decembra. Tinca Kovač pravi, da bo dedek Mraz takoj po prihodu v dolino od 9. do 19. decembra obiskal vrtce, od 20. decembra dalje pa še vse šole v Velenju, Šoštanju in Šmartnem ob Paki. »17. decembra bomo začeli tudi niz 20 prireditev po krajevnih skupnostih v Šaleški dolini. Na njih bomo obdarili 1700 predšolskih otrok od tretjega do šestega leta starosti, ki bodo dobili posebno vabilo. Vsi bodo pred srečanjem z dedkom Mrazom uživali tudi v predstavi. Imamo tri igrice: »O čarovnici Mici in severni zvezdi« v izvedbi lutkovne skupine Vrtca Šoštanj, Zmaj-čkov rojstni dan v izvedbi Lutkovne skupine As iz Vrtca Velenje in »Bajsi, Rozi in Čunki« v izvedbi KUD Škale. Velenje, 1. decembra - V torek popoldne so v središču Velenja postavili novoletni jelki. Krasita Titov trg in atrij pri Centru Nova. Jelko, ki stoji v atriju, je prispevala družina Lemež iz Cirkovc. Pri postavitvi jelk so tudi letos sodelovali krajani KS Šentilj, ki to tradicijo ohranjajo že vrsto let. Za prijetno delo in počutje vseh, ki so spremljali dogodek, je poskrbela godba na pihala Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, za preganjanje mraza pa kuhano županovo vino in čaj. A to je bil le prvi v nizu dogodkov, ki bodo Velenjčanom in Šalečanom pričarali lep, vesel mesec pričakovanj in obdarovanj. Dedek Mraz pri de prej Miklavž se še ne bo dobro poslovil, ko bo v dolino tudi uradno že pri šel dedek Mraz. Velik sprejem mu pripravljajo na Titovem trgu v ponedeljek ob 17. uri. Takrat bo župan Srečko Meh tudi slavnostno prižgal letošnjo praznično razsvetljavo, ki bo mesto zagotovo oblekla v čarobno obleko. Direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny, ki skupaj z MO Velenje in številnimi zavodi, društvi in drugimi organizatorji k temu dodaja: »Letos bo v Velenju prazničen ves december, dedek Mraz pa bo med nas prišel prej kot prejšnja leta. Z njegovim prihodom bomo napovedali tudi sklop dogodkov letošnjega čarobnega decembra. Na Titovem trgu bo živahno tudi 30. decembra, ko že tradicionalno pripravimo velik kon cert na pro stem. Tokrat v goste prihaja skupina Soulfingers. Dan kasneje, 31. decembra, pa bomo na Titovem trgu skupaj z Našim časom, Radiom Velenje in MO Velenje pripravili tradicionalno, že 20. silvestrovanje na prostem z Natalijo Verboten. Ta dan ob 18. uri se bodo na trgu poslovili tudi od dedka Mraza, nastopila pa bo mlada obetavna pevka Manca Dremel.« Bogata koncertna bera Decembra bo koncertna dejavnost zelo pestra. Barbara Pokorny pravi: »4. decembra bo v Rdeči dvorani nastopil Oliver Dragojevič, 11. decembra v veliki dvorani doma kulture pevka Neisha, 26. decembra pa bo v Rdeči dvorani tudi tradicionalni prednovoletni koncert sku pin Šank Rock, Dan D in 6 Pack Čukurja.« Zagotovo pa bodo zadovolj ni tudi ljubitelji klasične glasbe, saj bo Glasbena šola Velenje cel mesec pripravljala koncerte učencev in dijakov. »Obetata pa se še dva večja projekta: 15. decembra bo v glasbeni šoli v okviru abonmaja Klasika nastopil priznani pevski zbor Toneta Tomšiča iz Ljubljane. V ponedeljek, 21. decembra, pa v domu kulture skupaj s Hišo kulture iz Celja pripravljamo slavnostni koncert ob obletnicah smrti dveh velikanov klasične glasbe Josepha Haydna in Georga Fried-richa Handla. To bo poseben koncertni dogodek, ki bo zagotovo navdušil ljubitelje resne glasbe.« Čarobni atrij, lut ka rije in praz nič na skri nji ca Tudi letos bodo del dogajanj postavili v središče mesta.»17. decembra bo spet zaživel Čarobni atrij, to je atrij pri Centru Nova. Tam bodo vsak dan med 16. in 18. uro nastopi društev iz vse Šaleške doline, predstavile se bodo vse velenjske osnovne šole, vrtci in Šolski center Velenje. 18. -n 19. decembra bo v središču mesta tudi praznični sejem, na katerem bomo ponudili praznične dobrote in drobna darila. V decembrskem programu prireditev bo zagotovo vsak našel kaj zase. Otroci bodo zagotovo uživali v dogodkih v Čarobnem atriju, za njih pa pripravljajo še veliko več. Vsako soboto v decembru bodo v Galeriji Velenje Lutkovne predstave. Tudi letos jih bodo nadgradili s Praznično skrinjico, ki bo zaživela takoj po lutkovni predstavi. Vsaj še dve uri bodo lahko otroci in njihovi starši ustvarjali v kreativnih delavnicah. Pravljični teden pripravljajo tudi v velenjski Knjižnici, veliko dogodkov pa bodo pripravili tudi v Muzeju Velenje, kjer bodo vsako nedeljo pripravili pravljično dopoldne. V Kinu Velenje bodo med 25. in 30. decembrom pripravili niz filmskih predstav pod nazivom Novoletne filmske iskrice za otroke, za ljubitelje romantike pa tudi letos cikel filmov Decembrska romantika v kinu. ■ bš Obleka iz lučk MO Velenje bo letos za novoletno okrasitev namenila 58.800 evrov. Za izvajalca del so na javnem razpisu izbrali velenjsko podjetje Elektro Jezernik. Obseg okrasitev bo enak lanskemu, bodo pa tudi letos zamenjali 20 odstotkov svetil, ki jih nadomestijo z varčnejšimi in trajnejšimi led svetili. Okrašeni bodo Titov trg, trg mladosti ter trga v Starem Šaleku in Starem Velenju, vsa križišča in krožišča v centru mesta ter številne ulice v sredjšču mesta in na Gorici. Osvetlili bodo tudi upravno stavbo Mestne občine Velenje, Šaleški grad, Velenjski grad... Z lučkami bosta okrašeni tudi jelki na Titovem trgu in v atriju pri Centru Nova ter drevesa ob Titovem trgu. Praznično razsvetljavo bodo ugasnili 15. januarja. Darilca, kii majozgo dbo Velenje, 28. novembra - Vila Mojca se je v soboto že odela v pred-praznični podobo, saj je v njej potekal že 10. jubilejni Novoletni darilni bazar. Na njem so tudi letos res številnim obiskovalcem - nemalo je bilo med njimi tudi politikov - v nakup ponudili tisoč in eno darilce, ki med letom nastajajo v ustvarjalnih delavnicah Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje. Da v njih kreativnost res dobi krila, je bilo videti na vsakem koraku, saj smo lahko na bazarju izbrali cel niz zani- Obisk na sobotnem dobrodelnem bazarju, že 10. po vrsti, je bil bogat. Izbira darilc tudi. mivih daril, kijih bomo v prihajajočih prazničnih dneh podarili našim najdražjim. Številni prostovoljci iz kluba Mladi za mlade so se v soboto preizkusili tudi kot prodajalci na dobrodelnem bazarju. Izdelki, ki so jih izdelali med letom, pri tem pa je sodelovalo kar 47 prostovoljcev in prostovoljk, od nakita do uporabnih predmetov za okrasitev doma ter igrač, so hitro dobivali nove lastnike. Zagotovo je vsak, kije prišel na bazar, prišel z namenom pomagati k pestrejši dejavnosti MZPM Velenje, ki se res vse leto trudi, daje otrokom v Šaleški dolini lepo, daje njihov prosti čas kreativen. Tokrat so ob 11. uri pripravili tudi mini koncert zborčka iz Vrtca Velenje, enote Najdihojca, pod vodstvom Leje Schmid. Ker so na pomoč pri izvedbi bazarja tudi letos priskočili številni sponzorji in donatorji, ki se jim zveza iskreno zahvaljuje, so pripravili tudi srečelov z bogatimi nagradami. Čeprav cene na bazarju niso bile visoke, za marsikateri izdelek skorajda simbolične, so zbrali dobrih 1250 evrov. Kot vedno bodo ves izkupiček namenili bogatenju aktivno sti za mla de. ■ bš