Ale{ Poga~nik UDK 811.163.6’373.45
DZS d. d., Izobra`evalno zalo`ni{tvo
ales.pogacnik@dzs.si
PREVZEMANJE BESED V SLOVEN[^INI1
V sloven{~ini nimamo ustaljenih pravil za prevzemanje tujih besed. O prevzemanju tujih besed sicer
govorijo pravopisna pravila, toda tako praksa pisne sloven{~ine kot pravila, ki so stara ve~ kot 20 let,
odkrivata {tevilne nedoslednosti. Pri~ujo~e besedilo, nastalo na osnovi ve~letnih izku{enj pri urejanju
leksikografskih knjig, povzema protislovja, nepotrebno zapletenost in pomanjkljivost slovenskih pravopisnih pravil o prevzemanju besed, predvsem lastnih imen, ter ponudi alternativno vodilo.
Slovenski pravopisi in prevzete besede
Pravilo o prevzemanju besed ob lastnih imenih prvi zgolj mimogrede omeni tretji
slovenski pravopis, pravopis Antona Breznika in Frana Ramov{a iz leta 1935. V 15.
~lenu svari pred prisiljenim prevajanjem neslovanskih imen (npr. Frankobrod namesto Franfurt) in izrecno zapi{e, da se tuja lastna imena »pi{ejo v podoma~eni in tuji
obliki«. Avtorja ponudita pravila za doma~enje imen iz slovanskih in staroklasi~nih
jezikov, ki jih glasovno doma~imo, v 18. ~lenu pa preprosto dodata: »lastna imena
drugih jezikov pi{emo v nespremenjeni obliki«. Navodilo ne pove, katera je ta
nespremenjena oblika in katere jezike ima v mislih.
Pravopis iz leta 1950, ki ga je prvega podpisala SAZU, v 28. ~lenu ugotavlja, da tuja
lastna imena v splo{ni rabi »bolj prilagajamo doma~i pisavi (foneti~na pisava), v strokovni (znanstveni) rabi pa ostajamo bli`e prvotni obliki«. Pravila izrecno govorijo o
tem, da »[r]omanska, germanska, angle{ka lastna imena in imena iz tistih jezikov, ki
uporabljajo latinico, pi{emo v imenovalniku v nespremenjeni obliki« (32. ~len). Na
drugi strani pa »[i]mena iz izvenevropskih jezikov, ki se ne pi{ejo z latinico in jih omikani narodi pi{ejo vsak s svojim pravopisom, tudi mi pi{emo foneti~no« (41. ~len).
Dodatno besedilo o tematiki prevzemanja besed govori o dolo~anju obrazil.
1 Osnutek razprave je bil javno prvi~ predstavljen Dru{tvu slovenskih knji`evnih prevajalcev na predavanju 23. 10. 2002. Mnogi primeri so napaberkovani na osnovi pogovorov z razli~nimi sodelavci, {e
posebej pa se zahvaljujem Milanu Oro`nu Adami~u in Zoranu Krstulovi~u za potrditev izpeljav o geografskih in bibliotekarskih na~elih glede lastnih imen.
Jezik in slovstvo, let. 48 (2003), {t. 6
26 Ale{ Poga~nik
Slovenska pravopisna pravila so s temi dolo~ili priporo~ila enostavno in v svetu {e
vedno ustaljeno razlikovanje med latini~nimi in nelatini~nimi pisavami. Uvedla pa
so tudi nepotrebno razlikovanje med strokovnimi in poljudnimi besedili, po katerem
bi lahko menili, da poznamo kaj ve~ kot eno obliko pisne sloven{~ine. Pravila v strokovnih besedilih zapovedujejo pisno prevzemanje latini~ne pisave, z vsemi dodatnimi znaki vred, ki jih za zapisovanje glasov uporabljajo jeziki z latini~no pisavo, tudi
slovanski. Za nelatini~ne izvenevropske pisave v strokovnih besedilih izrecno dopu{~ajo prevzemanje, »bli`e prvotni obliki«. Bli`ina in prvotna oblika nista bili opisani, prav tako ne to, kak{no je foneti~no prevzemanje besed iz razli~nih jezikov v poljudnih besedilih, kar so opredelila naslednja pravopisna pravila.
Razlikovanje med strokovnimi in poljudnimi besedili je ohranjeno v pravopisu iz
leta 1962, ki je pravila precej raz{iril. V 55. ~lenu preberemo, da strokovno besedilo upo{teva izvirne pisave, »pri prepisu pa z vso grafi~no natan~nostjo prena{a ~rke
z vsemi diakriti~nimi znamenji«. Druga~e je v poljudni rabi, kjer »pi{emo lahko
samo osnovne ~rke brez diakriti~nih znamenj« in »zapis pribli`ujemo izgovoru«
(prav tam). V nadaljevanju so nato prvi~ v pravopisnih pravilih zbrane nekatere
glasovne vrednosti razli~nih jezikov, katerih izrazi naj bi se doma~ili. Najprej navajajo tipografske poenostavitve za pisanje izrazov iz jezikov z latini~no pisavo (56.
~len); glasovno doma~enje priporo~ajo le za latin{~ino, pri romunskih, albanskih in
tur{kih imenih predpi{ejo glasovno doma~enje pe{~ice ~rk in dvo~rkovij, pri nekaterih drugih evropskih jezikih pa so na{tete mo`ne tipografske poenostavitve. Za
cirilico pravila predpisujejo foneti~ni zapis, saj »s cirilico pi{ejo foneti~no« (57.
~len). V poglavju Druge pisave (57. ~len) so navodila za prevzemanje staro- in
novogr{ke pisave ter za »arabske in druge afri{ke in azijske pisave«. Pravila nejasno zapi{ejo, da so slednje »v glavnem foneti~ne, zato jih prena{a vsak jezik po svojih foneti~nih zapisih« (prav tam). Zakaj bi bile soglasni{ke, zlogovne ali piktografske pisave po svoji naravi foneti~ne, tj. doma~ijo glede na izgovor (v resnici vse
niso take), pravila ne pojasnjujejo. Zapovedujejo pa »opu{~anje transkripcijskih
ovinkov prek franco{~ine in angle{~ine« (prav tam) in navajajo kratka vodila za
prevzemanje arabskih in indijskih besed; v znanstvenem zapisu vseeno izrecno
dopu{~ajo tudi »nefoneti~no« prevzemanje (npr. Aqaba namesto Akaba).
Pomembna novost pravopisa iz leta 1962 je posredno ena~enje ob~nih besed in lastnih imen. Pravopis iz leta 1950 je o glasovni vrednosti prevzetih besed izrecno
govoril le ob lastnih imenih iz nelatini~nih pisav v poljudni rabi in tujkah (ob~nih
besedah): »tako nam je bila beseda meeting /.../ {e pred 10 leti redka tujka, zdaj je
splo{no znan izraz, zato jo pi{emo po doma~i izgovorjavi« (42. ~len). Pravilo priporo~a, da namesto tujke uporabimo glasovno podoma~eno sposojenko. Ta zahteva
po glasovnem doma~enju tujih ob~nih besed je ostala vro~a tema vseh naslednjih
pravil, celo eden od glavnih branikov sloven{~ine.2
2 Na primer: »Misel o tem, da bomo tujke iz na{ega jezika pregnali s tem, da jim bomo ohranjali tujo
pisno podobo, je tako o~itno naivna, da je sploh ni treba zavra~ati. S tujo pisavo v ve~ini zares dose`emo
le neprimeren izgovor ali nerazumevanje. Ljudje npr. po ~rki govorijo vekend ali celo jaz, dostikrat pa
zaradi tuje pisave ne vedo, za kaj gre. /.../ S tujo pisavo so za~eli odtujevati `e latinska in gr{ka lastna
imena in mno`ico zemljepisnih imen, ki smo jih imeli `e podoma~ena. [Opomba:
]
^e bo {lo tako naprej,
se kmalu ne bomo ve~ smeli voziti v Reko, ampak v Rijeko, ~e ne celo v u Rijeku, kmalu bo napaka tudi
Pariz, ker Francozi vendar pi{ejo Paris« (Topori{i~ 1972: 291).
Prevzemanje besed v sloven{~ini 27
Besedilo o splo{nih na~elih prevzemanja besed je v zadnjih pravopisnih pravilih iz
leta 2001 enako besedilu iz leta 1990 oziroma leta 1981, ko je bil na~rt teh pravil
javno predstavljen.3 Podrobneje si jih bomo ogledali kasneje. Opozorimo le na na~elne spremembe. Besedilo pravil iz leta 1990 je smotrno odpravilo razliko med
strokovnim in poljudnim besedilom iz prej{njih pravopisov, hkrati pa zahtevo po
glasovnem doma~enju, ki je v prej{njih pravilih slonelo prav na tej razliki, {e izraziteje preneslo tudi na lastna imena.
Glavna novost izdaje iz leta 2001 je dodatek o slovaropisnih pravilih in slovarski
del, v katerem je »lastnoimensko besedje nabrano (in izbrano) iz enciklopedij, izdanih v sloven{~ini (Leksikon Cankarjeve zalo`be, Veliki splo{ni leksikon, Enciklopedija Slovenije, Slovenska krajevna imena, Leksikon imen)« (SP 2001: §1141).
Odve~ je dodati, da so omenjena dela nastajale v skladu s prav temi pravopisnimi
pravili oziroma v skladu s tem, kako so bila razumljena, in da so bila lastna imena
v teh knjigah zbrana po druga~nih na~elih, kot jih za svoj geslovnik navaja novi slovenski pravopis: »Vse enote so nekako iz obzorja absolventa srednjih {ol in nekoliko ~ez« (prav tam).
Tako nejasno opredeljen kriterij pove le to, da so bila lastna imena v slovarski del
uvr{~ena na osnovi subjektivne presoje. S tem se zaradi konkretnih primerov niso
strinjali kritiki, ki so od izbire lastnoimenskih gesel pri~akovali vsaj vsebinsko
uravnote`eno izbiro (to je namre~ enciklopedi~no na~elo sestavljanja geslovnika).4
Toda ~e ta o~itek odmislimo in pristanemo na to, da slovar ni enciklopedija, bi lahko
sklenili, da izbiri lastnoimenskih gesel res lahko o~itamo visoko stopnjo naklju~ja
oziroma osebnih sodb, toda to vseeno ne bi smelo vplivati na kakovost slovarskega
dela, saj ta sledi uvodnim pravilom in jih nazorno ponazarja. Zato se raje vpra{ajmo: kak{na na~ela za prevzemanje tujih besed predpisuje zadnja ina~ica pravopisnih pravil, kak{nega tolma~enja pravopisnih na~el so se dr`ali avtorji v slovarskem delu in kak{na pisna raba se je pri prevzemanju tujih besed dejansko ustalila
v sloven{~ini? Preden se lotimo odgovorov, opozorimo na drobno terminolo{ko
te`avo: na pojma transliteracija in transkripcija. Pravila slovenskega pravopisa
namesto tujih izrazov uporabljajo besedi pre~rkovanje in doma~enje.
Transkripcija in transliteracija
Slovar slovenskega knji`nega jezika (SSKJ), ki je do ~rke T pri{el leta 1991, torej
leto po knji`ni objavi zadnjih pravopisnih pravil, izto~nico transliteracija opredeljuje: »zapisati ~rke dolo~ene pisave s ~rkami druge pisave; pre~rkovati: transliterirati cirilico z latinico; transliterirati iz kitajske pisave v pinjin«. Izto~nica transkrip(b)cija je opredeljena kot: »zapisati ~rke, znake s ~rkami, znaki druga~nega
sistema: transkribirati latinski ph v f, s f; transkribirati Shakespeare kot [ekspir;
napa~no transkribirati nejasno mesto starega besedila; zapisati ~rke dolo~ene pisa
3 Ne zdi se, da bi bile nekatere, `e takrat izra`ene pripombe o prevzemanju tujih besed tudi upo{tevane,
kar bi zahtevalo posebno razpravo. Primerjaj npr. Urban~i~ (1978), Gams (1982), Lipovec (1982/83)
,
[prajc (1984), Ro{ker (1989), Had`i (1989)
.
4 Primerjaj predvsem Bajt (2002), Kocjan-Barle (2002), Lenar~i~ (2002a, 2002b in 2002c)
.
28 Ale{ Poga~nik
ve s ~rkami druge pisave; pre~rkovati: transkribirati cirilico z latinico«. Podoben je
tudi opis glagolov transliterirati in transkribirati v slovarskem delu novega pravopisa iz leta 2001. Slovarska dela torej izraza lo~ita, vseeno pa obema dodajata sopomenko pre~rkovanje, ki je opredeljena kot: »zapis ~rk dolo~ene pisave s ~rkami druge pisave«. Domnevamo, da ena~enje izrazov, ki ju jezikoslovci drugje lo~ijo, ni
posledica povr{nosti sestavljalcev, ampak je povezano z rabo, torej s specifi~no
prakso sloven{~ine pri prevzemanju besed, ki se jo navsezadnje da razbrati tudi iz
vseh pravopisnih pravil, objavljenih po drugi svetovni vojni.
Transkripcijo najjasneje opi{e znano reklo Vuka Kara|i}a: »Pi{i kot govori{.«
Transliteracija je malo bolj zapletena. ^e bi parafrazirali omenjeno reklo, potem bi
tranliteracijo lahko opredelili kot: »Pi{i, kot se pi{e.« Pri transliteraciji ho~emo bralcu pribli`ati ~rko oziroma zapis (besedo torej pre~rkujemo), pri transkripciji pa glas
oziroma izgovorjavo (jo podoma~imo). Kadar npr. v angle{~ini govorijo tako o
transliteraciji kot transkripciji, uporabijo izraz romanis(z)ation. V sloven{~ini glagola »romanizirati« ne uporabljamo v takem pomenu, namesto njega je v rabi »pre~rkovanje«. Nerodno je, da je izraz hkrati tudi poslovenjena oblika tujke transliteracija. Stanje bi lahko ponazorili z naslednjo ena~bo: (transliteracija + transkripcija) : »romanizacija« = (pre~rkovanje + doma~enje) : pre~rkovanje.
Iz SSKJ navedena primera – »transkribirati cirilico z latinico« in »transliterirati cirilico z latinico; transliterirati iz kitajske pisave v pinjin« – zato nista ravno natan~na,
saj ne ponujata nedvomljivega opisa. Jasneje bi bilo: »transkribirati cirilico v latinico (na osnovi pravil o slovenskem zapisovanju glasov)« in »transliterirati cirilico z
latinico, kot je v rabi; transliterirati kitajski zapis v latini~no pisavo, v pinjin«.
Slovenska latini~na abeceda je pa~ druga~na od latinice, ki jo npr. uporablja angle{~ina, pinjin pa je (v pogledu, ki nas tukaj zanima) le kitajsko ime za nabor osnovne latini~ne pisave.
O transliteraciji lahko govorimo le, kadar soo~imo dva razli~na sistema pisave, npr.
logografskega in alfabetskega, ali ko zaradi tipografskih razlogov znotraj iste pisave uporabimo druga~en zapis (npr. oe namesto ö). Transkribiramo pa vedno glede
na izgovorjavo in ne pisavo; transkribirane besede vedno pi{emo v naboru znakov,
kot jih pozna pisava jezika, v katerem besede doma~imo. Razumljivo zato je, da je
transkripcijskih pravil ve~ kot transliteracijskih, saj je tudi jezikov ve~ kot pisav.
Tako se npr. doma~enje arab{~ine v franco{~ino razlikuje od tistega, ki ga uporabljajo angle{ki govorci. Transkribiranje je v~asih povezano z zelo druga~nimi rezultati. Npr. ime, ki se po tajvanskih pravilih latini~no zapi{e kot Wang Li Cheng [váng
lí ~éng], po japonskem doma~enju in pre~rkovanju v latinico dobi transkribirano
obliko O Rissei; pribli`no tako [ó rísej]
namre~ izvirne kitajske pismenke izgovorijo Japonci.
V praksi je prevzemanje besed transliteracija ali transkripcija. Obe metodi zahtevata seznam pravil, po katerih zapise pre~rkujemo ali podoma~imo, in ta pravila so
domena jezikoslovja. Vsakodnevno pa se s transliteriranjem oziroma transkribiranjem najve~ ubadata dve drugi vedi: bibliotekarstvo in geografija. Za stroki je najpomembnej{e, da pri {tevilnih imenih, s katerimi se ukvarjata, prepre~ita zmoto;
osebna in zemljepisna imena so razpoznavni element edinstvenih entitet.
Prevzemanje besed v sloven{~ini 29
V svojem osnovnem namenu sta vedi malenkostno razli~ni. Bibliotekarstvo mora
imena zapisati tako, da jih bodo lahko razumeli predvsem doma~i govorci, ko bodo
v katalogih iskali dolo~eno osebno ime, torej mu marsikdaj zado{~a transkripcija.
Geografija pa mora vzeti v zakup dejstvo, da z zemljepisnimi imeni svojo dr`avo
postavlja na svetovni zemljevid in da bodo njihovo obliko zemljepisnih imen uporabljali tudi tujci, zato te`i k transliteraciji.
Standardi pre~rkovanja
Transliteracija je osnovno na~elo leta 1967 ustanovljene komisije OZN za geografska imena. Januarja 2002 so organizirali `e dvajseto mednarodno konferenco o geografskih imenih, na njih `e nekaj ~asa sodeluje tudi Slovenija. Osnovna skrb
UNGEGN je enovit seznam krajevnih in drugih zemljepisnih imen (toponimov) v pisavi, ki jo uporablja najve~ dr`av, v latini~ni. Dejavnost je posredno povezana z vzpostavitvijo univerzalnega translitercijskega sistema,
ki bo v kon~ni obliki omogo~al zamenljivost npr. etiopskega zapisa z latini~nim ali
obratno; razvija ga forum za pretvorbo pisanih jezikov ISO TC/46/SC2 . OZN je v ta namen `e sprejela ve~ resolucij, ki predpisujejo zapisovanje zemljepisnih imen po priporo~ilih in pravilih, kot so jih za latini~ni
zapis zemljepisnih imen sestavile posamezne dr`ave ~lanice. Seznam kot lo~ene
pisave obravnava razli~ne, toda med sabo vendarle zelo podobne nelatini~ne pisave
(lo~i npr. rusko in belorusko cirili~no pisavo), latini~no pisavo pa obravnava glede
na osnovno latini~no pisavo in dodatni nabor znakov posameznega jezika (npr.
dodatni znaki za sloven{~ino so ~, ^, {, [, `, @). Marsikatera dr`ava svojega dela {e
ni opravila (sprejetih je 28 pisav, 17 jih {e ~aka), zato je transliteracijski sistem
zaenkrat {e pomanjkljiv. Seznam, ki ga redno izbolj{ujejo, je najbolj{i pregled
pre~rkovanja razli~nih svetovnih pisav, kot so v uradni in poluradni rabi v razli~nih
dr`avah.
Mednarodni standard transkripcije v najbolj radikalni obliki zastopa mednarodna
foneti~na abeceda, ki si jo lahko ogledate na naslovu http://www2.arts.gla.ac.
uk/IPA/fullchart.html. Kako zelo se razlikuje foneti~na abeceda od abeced jezikov
in kako zapleteni so foneti~ni zapisi, ni treba posebej razlagati. Zato vsi narodi
foneti~no abecedo uporabijo le takrat, ko izrecno ho~ejo zapisati izgovorjavo (npr.
v slovarjih). Pri transkribiranju v splo{ni rabi se vsak jezik opira na znake, ki jih
uporablja za zapis doma~ih glasov (mnogokrat brez naglasnih in lo~evalnih znamenj, ~e tako ne zapisujejo tudi doma~ih besed). ^eprav temeljijo na isti postavki,
torej izgovorjavi, se zato transkripcijska pravila jezikov morajo razlikovati, kar smo
`e omenili. Vsem je skupno tudi to, da glasove nedoma~ega jezika zapi{ejo
pomanjkljivo, poenostavijo jih glede na domnevno izgovorjavo.
Iz transkripcijskega na~ela je iz{el standard, ki je zato izrazito prakti~en in raznolik. Z njim `e nekaj ~asa upravljata ra~unalni{tvo in standarizirana tipkovnica. Vse
od leta 1991 nastajajo ISO standardi na osnovi transkripcijskih pravil posameznih
jezikov, v katerih so zbrani nabori znakov za pisanje teh jezikov. Standardom so prilagojene tipkovnice tako za sloven{~ino kot za cirilico, arabsko, korejsko in druge
pisave. Danes je v standardu UNICODE mo~ zapisati
30 Ale{ Poga~nik
ve~ kot 40.000 znakov, kot jih uporablja vsaj 243 jezikov, katerih govorci so izrazili potrebo, da bi na ra~unalnik pisali v svojem jeziku. V standard so vklju~ene tudi
pisave, ki niso v (pol)uradnih rabah, znaki za `e izumrle pisave, ~rke z vsemi mo`
nimi znamenji, kot tudi znaki za zlogovne in logografske pisave, ki uporabljajo zelo
druga~na pravila kot alfabetske pisave.5
Odve~ je poudariti, da je bil jezik ra~unalni{tva vselej angle{~ina in da za najbolj razvita transkripcijska pravila veljajo angle{ka, ~eprav je tudi v pisni angle{~ini prevzemanje besed precej raznoliko in se mednarodne/lokalne razli~ice pravil od njih lahko
razlikujejo. Prve osebnoimenske kataloge so v ra~unalni{ki format za~eli vna{ati prav
angle{ko-ameri{ki bibliotekarji, ki v svojih knji`nicah hranijo najve~ bibliografskih
enot iz vsega sveta. Leta 1968 sta ameri{ko in angle{ko zdru`enje knji`ni~arjev za~ela
razvijati ra~unalni{ki format MARC, ki je standardiziral vnos bibliotekarskih informacij. Program je kmalu postal funkcionalen. Razli~ico COMARC uporabljajo tudi
slovenski biblotekarji, leta 1991 razviti format UNIMARC pa omogo~a izmenjavo
bibliografskih informacij med razli~nimi knji`nicami.
Opozoriti pa velja na dve te`avi, s katerima so se in se {e vedno sre~ujejo katalogizatorji, ki, kot re~eno, zapis uporabniku pribli`ajo tudi s transkribiranjem. Prva
te`ava so knjige, ki niso zapisane v latini~ni pisavi, druga te`ava pa so knjige, kjer
je ime istega avtorja zapisano razli~no, npr. Chekov ali ^ehov. Danes so z razvojem
UNICODA bibliografski zapisi v sisteme MARC mo`ni npr. tudi v tajski pisavi ali
v latini~ni pisavi polj{~ine, toda uporabnik, ki pi{e npr. v arab{~ini, si s tem zapisom ne bo mogel kaj prida pomagati; potrebuje podoma~eni zapis.
Ker pa glasovne vrednosti osebnih imen vsak jezik tolma~i po svoje, bibliotekarstvu vlada pravilo o enotni zna~nici. Enotna zna~nica je eno temeljnih, tako imenovanih pari{kih na~el, ki jih je leta 1961 sprejelo mednarodno bibliografsko zdru`enje IFLA . Zato sistem UNIMARC katalogizatorju ne dovoljujejo poljubnega vnosa podatkov v polje zna~nice (kamor sodi tudi ime avtorja),
ampak izbiro iz obse`nega seznama enotnih zna~nic. Postopek imenujejo normativna kontrola. Normativne datoteke zna~nic, predvsem doma~ih avtorjev, sestavljajo
izklju~no nacionalne knji`nice, tudi slovenski NUK. Zapise imen tujih avtorjev
mnogokrat prilagodijo doma~emu zapisu (tako pa~ v skladu z raznolikim razumevanjem pravopisnih pravil z imeni avtorjev delajo slovenski zalo`niki), razli~ico
zna~nice pa zapi{ejo na posebno polje. Avtomatizirani sistem kazalk uporabniku
omogo~a hkratno iskanje. V angle{ki knji`nici npr. uporabnik ob vpisu besede Chekov najde tudi knjigo ^ehova, podobno v slovenski knji`nici uporabnik poi{~e knjige Chekova, kar lahko preverite na spletnih straneh sistema COBISS .
5 Ob tipkanju besedila v ideografskih pisavah mora pisec marsikdaj izbrati pravo pismenko, ~e je sosledje tipk, ki jih je pritisnil na tipkovnici, lahko dvomljivo: pisec vtipka zaporedje tipk, ko udari preslednico, se zaporedje spremeni v pismenko. ^eprav je tovrstnih popravkov lahko precej, je danes zaradi razvoja ra~unalni{kih programov nadome{~anje pismenk v osnovi zelo podobno, kot ~e bi morali npr. na
slovenski tipkovnici poiskati znak ç. Novej{e razli~ice programa Windows uporabniku celo omogo~ajo
namestitev ve~ kot 70 umetnih tipkovnic za razli~ne jezike (z latini~nimi in nelatini~nimi pisavami).
Prevzemanje besed v sloven{~ini 31
Ameri{ka nacionalna knji`nica Library of Congress, kjer je zbranih najve~ normiranih zna~nic (tj. predvsem imen oseb), `e nekaj ~asa sestavlja seznam pravil za pre~rkovanje zapisov iz nelatini~nih pisav. Tako katolog kot pravila so javno dostopni.
V zadnji izdaji njihovih tabel (ALA-LC Romanization Tables: 1997) je zbranih 54
sistemov pisav, tudi lokalnih (npr. balijske) in izumrlih (npr. keltske). Seznam jezikov in pisav je podoben seznamu UNICODA in se pri posameznih pisavah malenkostno razlikuje od transliteracijskih pravil UNGEGN. Prav tako pa izhaja iz osnovne latini~ne pisave in se ne spu{~a v dodatne nabore znakov za posamezne jezike z
latini~no pisavo, prav tako poimensko lo~i dokaj sorodne nelatini~ne pisave. Seznam
slovenskih tabel v priro~niku NUK (ZNA^KA 2001: 47–50) je kraj{i. Vsebuje le
znake cirili~ne pisave za {est jezikov, gr{ko pisavo, metel~ico, dajn~ico in gotico.
Zapise iz na{tetih pisav v Sloveniji pripravijo po transliteracijskih na~elih, zato
zna~nic v normativnem katalogu ne doma~ijo (transkribirajo); slovenska oblika
bibliotekarske izto~nica je npr. Dostojevskij, Dostojevski nastopa le kot ina~ica. Za
druge knjige, ki so napisane v nelatini~nih pisavah oziroma prevedene iz nelatini~nih
pisav in po kakem naklju~ju pristanejo v Sloveniji, se katalogizatorji NUK opirajo
na tuje katalo{ke zapise ali celo poi{~ejo pomo~ strokovnjaka.
Zaradi vse bolj{ega mednarodnega povezovanja se v zadnjem ~asu torej tako kot
geografi tudi slovenski bibliotekarji vse ve~ opirajo na transliteracijo, ~eprav pravila slovenskega pravopisa narekujejo druga~no logiko prevzemanja imen. Pravila
izhajajo iz v vseh novej{ih pravopisnih pravilih izrecno poudarjene potrebe o doma~enju (transkribiranju) prevzetih ob~nih besed.
Prevzemanje ob~nih besed in stvarnih imen
Po priporo~ilih slovenskega pravopisa se ob~ne besede podoma~ijo »tedaj, kadar jih
pre~rkujemo iz nelatini~nih ~rkovnih pisav ali pa jih ~rkovno zapisujemo iz ideogramov« (SP 2001: §164). Splo{no pravilo, ki predpisuje transliteracijo, je {e
podrobneje razdelano, izrazi pa opredeljeni (SP 2001: §165–169). To so glasbeni
izrazi, redki strokovni in posamezni izrazi ter »ve~ina« tehni~nih blagovnih znamk.
Pravila namignejo, da se prevzete ob~ne besede – tako posamezni izrazi kot blagovne znamke – s~asoma podoma~ijo (SP 2001: §168), torej transkribirajo.
^e namig preverimo v referen~nem korpusu slovenskih besedil FIDA , v katerem je zbranih nekaj nad 100 milijonov slovenskih besed, zapisanih v sloven{~ini v 90. letih, ne ka`e, da pisci sloven{~ine omenjenemu vodilu zvesto sledijo.6 Polcitatno prevzemanje je mo~no prisotno tako v besedah, ki so kot pri
6 Pri vseh primerih, ilustrativno navedenih v preglednicah, sem sku{al upo{tevati pomensko enake besede (npr. Luther / Luter le za reformatorja Martina Luthra), lo~evati besede, ki so uporabljene kot del
stvarnega imena ali ob~ne besede (npr. jazz ne tudi za skupino Jazz Messengers, joul pa ne tudi za znanstvenika Joula), v nekaterih primerih pa v rezultate vklju~iti tudi neenotne zapise (npr. coca cola / kokakola vklju~uje tudi coca-cola / koka-kola, cocacola / koka kola, Coca-Cola / Koka-Kola, Coca Cola /
Koka Kola). Pri besedah z velikim {tevilom zadetkov to zelo verjetno vseeno ni povsem natan~no, toda
enako na~elo je bilo uporabljeno tako za besede na levi kot tiste na desni strani. Zato ta nedoslednost ne
bi smela bistveno vplivati na splo{ni vzorec. Nezanesljive poizvedbe so v srednjem stolpcu, ki povzema
32 Ale{ Poga~nik
meri izrecno navedeni v pravilih iz leta 1990 (pravzaprav `e v na~rtih pravil, leta
1978–1981) ali celo prej in bi morali biti pisci z njimi {e bolj seznanjeni kot z drugimi podobnimi besedami, kot tudi za nekaj drugih, naklju~no izbranih ob~nih
besed, ki jih uporabljamo v sloven{~ini in so bile prevzete iz jezikov z latini~no
pisavo. (Primerjaj tabelo 1.)
Tabela 1: doma~enje ob~nih besed in stvarnih imen, pogostnost rabe
Nekateri primeri, navedeni v pravilih (~leni o prevzemanju ob~nih besed)
Prevzemanje besed v sloven{~ini 33
Nekatere izraze Slovenci o~itno brez te`ave sprejmemo v podoma~eni obliki, drugi
so nam v{e~nej{i v izvirni obliki. Mo`no je, da se bo doma~enje zgodilo v prihodnje, vseeno pa si drznem zapisati, da se to ne bo zgodilo po pravilu. Danes res npr.
pi{emo miting, ne pa meeting, toda tudi laser, ne pa lejser, leasing nerazumljivo
doma~imo v lizing (ne pa v bolj logi~ni lising), bluz pa zelo redko uporabimo za
glasbeno zvrst blues, kar bi pokazala natan~nej{a semanti~na analiza.7 Lahko bi rekli, da je v rabi prevzemanje ob~nih besed v sloven{~ino povezano izklju~no z okoli{~inami, kontekstom, v katerem se te besede pojavljajo. Odlo~itev o pisni obliki
tuje ob~ne besede torej vedno temelji na arbitrarni odlo~itvi o stilni ustreznosti.
Prav to pravila izrecno dopu{~ajo pri stvarnih imenih.
Pravila se pri stvarnih imenih ne ukvarjajo z vpra{anjem doma~enja (transkribiranja) besed, prav tako ne z napovedovanjem rabe. Lo~ijo med podoma~enimi imeni
(transkribiranimi iz nelatini~nih pisav), nepodoma~enimi imeni (podjetja in naslovi
serijskih publikacij) in prevedenimi imeni (ustanove in organizacije, gosti{~a, ulice
in drugi javni kraji, naslovi del). Izjema med prevedenimi imeni so ve~besedna
stvarna imena z ob~noimenskimi sestavinami (Downing Street, Giro d’Italia ipd.),
ki se jih »zaradi bolj{ega stilnega u~inka« (SP 2001: §213) lahko navaja tudi polcitatno. »Ob~noimenske sestavine« so dovolj ohlapen izraz, da po njem lahko polcitatno navedemo pravzaprav vsa stvarna imena, ki naj bi se prevajala. Polcitatno
navajanje je npr. dokaj pogosta praksa za glasbena, filmska in druga umetni{ka dela;
prevajanje naslovov pesmi popularne glasbe ali imen podjetij je resni~no redkost.
Vseeno pa bi lahko trdili, da je pri prevzemanju stvarnih imen najpogostej{e prav
delno ali popolno prevajanje, ~e ima stvarno ime ob~noimensko sestavino (npr. gledali{~e Bol{oj, Stockholmska univerza, chika{ka {ola). Kar je razumljivo, saj v procesu globalizacije prevzemamo neprimerno ve~ ob~nih besed in stvarnih imen kot
pred leti. V nekaterih primerih ob~nih besed prevodna oblika izpodriva polcitatne
ali podoma~ene oblike, kar se zdi pravi, jezikovno samozavesten odgovor globalizaciji. Lahko bi rekli, da v tem po~etju prednja~i prav podro~je, ki mu najve~ o~itajo angle`enje, ra~unalni{tvo. Pogosta raba zloglasne besede zgo{~enka npr. ka`e,
da v sloven{~ini prihodnost prej pripada prevedenim kot pa prevzetim ob~nim besedam – ~etudi te strokovno morda niti niso ustrezne.8 Doma~enje ob~nih besed in
stvarnih imen prevladuje le pri tistih, za katera je jasno, da so iz jezika, ki v slo
skupno {tevilo zadetkov, ozna~ene s ~. Pri nekaterih besedah so upo{tevane tudi zlo`enke in pridevni{ke
izpeljanke, kar ozna~uje znak + (npr. show+ / {ov+ zajemata tudi showbuissines / {ovbiznis, showman /
{ovman ipd.); pri vseh lastnih imenih so bile upo{tevane tudi svojilne izpeljanke. Besede, ozna~ene z *,
niso vklju~ene v slovarski del zadnjega pravopisa, ki priporo~a podoma~eno obliko, navedeno v desnem
stolpcu. Rezultati vseh v ~lanku objavljenih poizvedb v korpusu FIDA so objavljeni s privoljenjem nosilcev avtorskih pravic nad korpusom FIDA.
7 Leta 1996 je Slovenija sprejela Odredbo o merskih enotah (Uradni list 1996/2), po kateri so dovoljeni tako
glasovno podoma~ena (posredno priporo~ljivej{a) oblika (npr. njuten) kot polcitatna (newton). Odredbo so
kasneje popravili (Uradni list 2001/26) in iz nje ~rtali ve~ino podoma~enih oblik, ki pa jim zadnji sloven-
ski pravopis {e vedno daje prednost (tu navedeni primer je v pravopisu sicer v izto~nici njuton).
8 Zadetki v korpusu FIDA: zgo{~enka 1309, cede+ 965, CD ~1474. Videli bomo, ali se bo sporna beseda zgo{~enka, ki jo sicer zelo redko uporabljajo v ra~unalni{tvu, pogosteje pa v glasbi, obdr`ala. Pred
leti predlagani meh~ina in trdina za programje in strojno opremo se namre~ nista.
34 Ale{ Poga~nik
ven{~ini ni splo{no znan. Resnici na ljubo pa marsikatere besede, kot so npr. cunami [’pristani{ki val’], taj~i [’pest Absoluta’], joga [’povezovati’], Al Qaeda [’Mre`a’
]
ipd., vseeno najdemo zapisane v vseh mogo~ih oblikah.
Zakaj jih najdemo tudi v obliki, ki je pravila ne odobravajo, je jasno: v sloven{~ino
so pri{la iz enega od jezikov z latini~no pisavo in bila prevzeta polcitatno, v podoma~eni ali pre~rkovani obliki tega jezika, ne oziraje se na izvor, pomen ali izgovorjavo besede. Tovrstna praksa je {e veliko bolj pogosta pri prevzemanju osebnih in
zemljepisnih imen, ~eprav je prevzemanje teh imen, kot je bilo `e omenjeno, veliko bolj ob~utljivo na napake. Odve~ je dodati, da jih v sloven{~ini prevzemamo
neprimerno ve~ kakor ob~nih besed in stvarnih imen. Pravila jih zato obravnavajo
podrobneje kot ob~ne besede in stvarna imena.
Prevzemanje osebnih in zemljepisnih imen iz latini~ne pisave
Tudi pri osebnih imenih pravila izrecno lo~ijo med imeni, prevzetimi iz latini~nih
pisav in tistimi, ki so prevzeta iz nelatini~nih pisav. Pri imenih iz jezikov z latini~no
pisavo »pisno podobo /.../ na~eloma ohranjamo« (SP 2001: §172), bolj zapleteno
vpra{anje o prevzemanju imen iz nelatini~nih pisav pa si bomo ogledali kasneje.
Imena, izvirno zapisana v latinici, po osnovnem pravopisnem pravilu torej »na~elno« izpisujemo z vsemi ~rkami, ki jih za zapisovanje v latinici uporabljajo govorci jezika, od koder prevzemamo ime, ~etudi jih abeceda sloven{~ine ne pozna.
Dodatek v pravopisnih pravilih, kjer avtorji obravnavajo pisave za evropske jezike,
ki uporabljajo latini~no pisavo (SP 2001: §1072–1105 in §1116–1117), stvari zaplete. Zdi se, da se poglavje pri izbiri jezikov mo~no opira na 9. poglavje (»Foreign
Languages in Type«) v najbolj cenjenem priro~niku za pisanje v angle{~ini (The
Chicago Manual of Style, 141993: 317–353). Poglavje v slovenskem pravopisu je
vpra{ljivo `e v pristopu. Osnovna te`ava je v tem, da izhaja iz jezikov, ne pa pisave. Tako lo~i med angle{kimi, romanskimi in drugimi »latini~nimi pisavami«, ne pa
med osnovno latini~no pisavo (ali vsaj abecedo, ki jo uporabljamo v sloven{~ini) in
dodatnimi znaki, ki so v rabi pri nekaterih jezikih z latini~no pisavo, kot to jasno
pove ameri{ki priro~nik. V slovenskih pravilih dejansko ni »obravnavanih okoli 50
posameznih tujih pisav« (SP 2001: §1071), ampak kve~jemu okoli 50 posameznih
jezikov in njihovih izgovornih posebnosti. To~neje, o tem govori le naslov poglavja: »Pisave za posamezne jezike«. Uvajanje izrazov kot nizozemska, latvijska pisava ipd. je nenatan~no, saj daje ob~utek, da na svetu poznamo ve~ kot eno latini~no
pisavo, to pa usodno vpliva tudi na pravila.
Pravilno in koristno je, da so v pravopisu zbrane izgovorne posebnosti jezikov,
~eprav so bolj pomembne za govorjeno sloven{~ino; na pisno sloven{~ino izjemoma vplivajo pri dolo~anju obrazil in (pridevni{kih ipd.) izpeljank. Ni pa razumljivo,
zakaj naj bi se po teh pravilih ravnali tudi pri pisnem prevzemanju osnove, torej
imenovalni{ke oblike. Pravilo o nespremenjenem prevzemanje osnove izrazov iz
latini~ne pisave namre~ poudari ve~ ~lenov (SP 2001: §164, §170, §172, §216).
Sklepamo, da so razlogi teh poenostavitev lahko le tipografski. @e iz primerov,
navedenih ob pravopisnih tabelah za doma~enje iz evropskih jezikov, ne morem
Prevzemanje besed v sloven{~ini 35
razbrati druge logike kot te, da se doma~ijo nekatera (nikakor ne vsa) osebna imena,
ki jih imamo tudi Slovenci, in nekatera zemljepisna imena.9
Pravila za prevzemanje osebnih imen
Doma~enje (transkribiranje in prevajanje) latini~nih zapisov osebnih imen je po
splo{nem pravilu za prevzemanje osebnih imen dovoljeno izjemoma. Pri imenih
bitij tako velja, da se doma~ijo imena gr{ko-rimskega sveta (SP 2001: §173).10
Nadalje se nedvomno doma~ijo (prevajajo) imena vladarjev in njihova rodovinska
imena (SP 2001: §174) ter imena svetnikov (SP 2001: §176) in pape`ev, ~eprav
predvsem prve v slovenskih besedilih marsikdaj najdemo tudi v izvirni obliki
(pogosto npr. George namesto Jurij). ^e v korpusu FIDA preverimo doma~enje
»nekaterih zgodovinskih imen« (SP 2001: §175), za katera SP predpisuje rabo v
podoma~eni, transkribirani obliki, so stvari `e malo druga~ne. Podoma~ena oblika
je mo~no prisotna, toda o~itno je, da tudi pri imenih, izrecno navedenih v pravilih,
prevladuje izvirna oblika. (Primerjaj tabelo 2.) Pa ~eprav so imena `e zelo dolgo v
rabi in jih zato v podoma~eni rabi ve~krat zapisujejo tudi drugje po svetu. Vpra{anje
je, ali bo podoma~ena raba teh imen {e ope{ala, z ve~jo gotovostjo bi lahko rekli,
da se ne bo pove~ala, saj tudi pri imenih iz zgodovine, izrecno omenjenih v pravopisnih pravilih, prevladuje izvirna oblika.
Kot posebno skupino imen pravila opredeljujejo {e imena pripadnikov zemljepisnih
imen (SP 2001: §179), ki so opredeljena kot podoma~ene izpeljanke zemljepisnega
imena (dr`ave, mesta, pokrajine ipd.). Kot posebnost je ob Var{avec navedeno:
»vendar Newyor~an ipd.«. ^e ta »ipd.« sku{amo razvozlati, pridemo do logi~nega
zaklju~ka, da gre za imena, pri katerih osnove (zemljepisnega imena) v sloven{~ini
Tabela 2: prevzemanje zgodovinskih osebnih imen, pogostnost rabe
9 Na to ka`eta tudi nerodno zapisana ~lena (SP 2001: §177, 178), ki ho~eta povedati, da so se nekateri
slovenski priimki podoma~ili (npr. nem{ki priimek Schmidt v [mid / Schmit), saj bi ju lahko razumeli
tudi tako, da je to zgodovinsko dejstvo treba upo{tevati pri prevzemanju imen iz evropskih jezikov. Prav
tako je vpra{anje, ali je v sloven{~ini res smiselno transkribirati slengovska imena (SP 2001: §177) kot
npr. Mike (v Majk) ali Jimi (v D`imi), ~e izvorno besedilo ni slovensko. Kot urednik bi prevajalcu odsvetoval doma~enje in zaradi stilnega u~inka kve~jemu podprl prevod, kar kot izjemo predpisujejo tudi pravila (SP 2001: §181).
10 Slovenskih pravil za glasovno prevzemanje (transkribiranje) teh imen je ve~, prav tako oblik rabe. Za
najbolj temeljito in priporo~ljivo razli~ico glej Aubelj (1997).
36 Ale{ Poga~nik
niti ne prevajamo ne doma~imo (transkribiramo), ampak jo prevzemamo po izvirni
obliki. Slovenci sveta nismo kaj prida odkrivali, zato imamo v sloven{~ini zelo
malo na{ih besed za zemljepisna lastna imena, ki so ena od najbolj problemati~nih
tem pravil slovenskega pravopisa. Nasprotno kot pri osebnih imenih – ~eprav »zemljepisna lastna imena ve~inoma obravnavamo tako kot osebna« (SP 2001: §182) –
se pravila pri zemljepisnih imenih sicer najve~ ukvarjajo z vpra{anjem, katera zemljepisna imena v sloven{~ini doma~imo, katera pa prevajamo.
Pravila za prevzemanje zemljepisnih imen
Zemljepisna imena so zato {e dodatno razdeljena na enobesedna in ve~besedna.
Formalisti~na razdelitev, ki se je ohranila {e od najzgodnej{ih ina~ic slovenskih pravopisnih pravil, temelji na dveh predpostavkah. Prva je ta, da sloven{~ina za nekaj
enobesednih zemljepisnih imen uporablja slovensko obliko. Pravila zapi{ejo, da
enobesednih zemljepisnih imen »na~eloma ne prevajamo, izjema so nekateri tipi
zlo`enk« (SP 2001: §198), kot je npr. Bodensko jezero za Bodensee. Sorazmerno
obse`no besedilo, v katerem so enobesedna zemljepisna imena, ki se v sloven{~ini
doma~ijo, razdeljena v skupine sorodnih ob~nih sestavin (ali je ime dr`ava, morje,
kraj ipd.) ne ponudi nobene na~elne re{itve, saj si prav v vsakem ~lenu pomaga z
vsebinsko praznimi besedami: »dostikrat pa tudi« (SP 2001: §185), »nekaterih« (SP
2001: §187, §188, §190; »bolj znanih«, SP 2001: §186, §189), »ve~jih« (SP 2001:
§187, §188). Pravila nadalje podrobno raz~lenijo, kdaj pri tisti pe{~ici enobesednih
imen, za katere je slovenski beseda, uporabimo slovensko, kdaj tujo obliko. Mednarodno obliko tako uporabimo »zlasti v mednarodnem ob~evanju« (SP 2001:
§192), »na ka`ipotih« (prav tam), »v po{tnem prometu« (SP 2001: §193), »na
narodnostno me{anih ozemljih« (SP 2001: §194); starej{e prevedene oblike zemljepisnih imen kot Solnograd za Salzburg so »stilno zaznamovane« (SP 2001: §195)
ali pokrajinsko-nare~no obarvane (SP 2001: §196).
Druga predpostavka je ta, da je pri ve~besednih zemljepisnih imenih tako ali tako
prisotna vsaj ena ob~na geografska sestavina kot jezero, dolina ipd. (SP 2001: §199)
in jih zato lahko tolma~imo podobno kot stvarna, ne pa osebna imena. Kriterij pa
kakopak ni tako enostaven. Ve~besednih geografskih imen, kjer niti ena beseda ni
ob~ezemljepisna, namre~ ni tako malo (npr. New York, ’Novi York’, Irian Jaya,
’Zmagoviti Irian’, Burkina Fasso, ’De`ela pokon~nih ljudi’). ^e bi brskali za izvorom kateregakoli imena, tudi enobesednega, bi navsezadnje slej ko prej pri{li do
ob~ne besede. Zato pravilo previdno dodaja, da ve~besedna zemljepisna imena
»ve~inoma« prevajamo oziroma da prevajamo le tiste dele imena, ki so ob~ni (SP
2001: §199). V nadaljevanju pa celo to, da »v nekaterih ve~besednih zemljepisnih
imenih ob~noimenskih sestavin navadno ne prevajamo« (SP 2001: §208). Tako pravilo o prevajanju ve~besednih zemljepisnih imen, ki so prav tako skrbno obravnavana lo~eno po ob~noimenskih sestavinah in s pogostim dostavkom »nekateri« (SP
2001: §200–207), povsem zrelativizira oziroma odpravi.
^etudi bi bilo res, da je del ve~besednih zemljepisnih imen ob~na zemljepisna beseda (gorovje ipd.) in ne kaka druga ob~na beseda (npr. veliki ipd.), je pravilo resni~no
Prevzemanje besed v sloven{~ini 37
preambiciozno. V imensko najbogatej{em atlasu v sloven{~ini, kjer so opisane tudi
te`ave o prevzemanju zemljepisnih imen (Veliki atlas sveta 1996: 280), je katalogiziranih okoli 3000 ob~nih zemljepisnih besed, kot je npr. angle{ki mountain za gora
ali portugalsko-{panski pico za vrh, iz domala sto jezikov. Seznam kakopak ni
popoln, kar lahko ponazorimo s preprostim matemati~nim izra~unom. Na svetu
poznamo okoli 6900 jezikov, v (pol)uradni rabi jih je pribli`no 320. ^e upo{tevamo
dejstvo, da legenda indeksa v omenjenem atlasu navaja okoli 180 slovenskih
ob~nozemljepisnih besed kot jama, reka ipd. (~eprav to seveda niso vse) in {tevilko
pomno`imo s 320 (~eprav bi v resnici morali mno`iti s 6900), dobimo zavidljivo
{tevilko 57.600. Kolikor bi se torej pisci sloven{~ine pri ve~besednih zemljepisnih
imenih hoteli dr`ati formalnega navodila o prevajanju ob~nih sestavin v geografskem imenu, potem bi pri po~etju morali uporabljati slovar, ki bi bil pribli`no pol
tako obse`en, kot je slovarski del novega pravopisa; popolna izdaja takega slovarja
pa bi br`kone morala obsegati krepko ve~ kot milijon gesel. Takega slovarja zemljepisnih imen seveda nimajo niti druge na leksikografskem podro~ju razvitej{e dr`ave. Povrhu se problema prevzemanja zemljepisnih imen stroka loteva druga~e.
S poimenovanjem zemljepisnih imen, tudi s prevzemanjem zemljepisnih imen v
sloven{~ino, se ukvarja Komisija za standarizacijo zemljepisnih imen . Komisija je, podobno kot enaka zdru`enja drugih dr`av,
ki sodelujejo z omenjeno komisijo za toponime UNGEGN, sestavila seznam slovenskih zemljepisnih imen, pa tudi eksonimov. Eksonimi so besede za krajevna
imena, ki jih ne uporabljajo na obmo~ju, kjer topografski objekt je (npr. Pariz za
Paris v sloven{~ini ali Slawonien za Slavonijo v nem{~ini). Ena njenih prvih nalog
je bila opredelitev slovenskih imen za dr`ave sveta, ki je leta 1995 postala standard
ISO 3166. Pod okriljem Geodetske uprave Republike Slovenije je leta 2001 nastal
»Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku« in je v obliki .pdf javno
dostopen na spletnih straneh omenjene komisije. Seznam eksonime v sloven{~ini
razdeli na 13 kategorij. Sku{ajmo jih zdru`iti v skupini prevedenih in neprevedenih
imen, o katerih ob zemljepisnih imenih govorijo pravopisna pravila. Za prevedena
imena bi lahko imeli: imena z izvorom v sloven{~ini, pomensko prevedena ali prirejena imena (tudi kolonialna) ter sestavljena in umetna (opisno prevedena) imena.
Med neprevedena imena pa lahko {tejemo: delno, minimalno ali povsem
podoma~ena (transkribirana) imena (tudi kolonialna, ki izvirajo iz enega od slovanskih jezikov) in prevzeta imena (~e je ime ve~jezi~no ali je bolj znano kolonialno
ime).
Poimenski seznam zemljepisnih imen je razdeljen na dva dela: v prvem delu je
zbranih okoli 650 imen, za katera je raba slovenske oblike nujna, v drugem delu pa
je {e okoli 2500 imen, kjer je slovenska oblika priporo~ljiva. Ob vsakem imenu je
tudi navedeno, za kak{no vrsto imena gre (dr`ava, naselje ipd.). Kaj ti {tevilki
pomenita, ~e ju primerjamo z najve~jim javno dostopnim seznamom zemljepisnih
imen, za katerega skrbi ameri{ko zdru`enje za zemljepisna imena BGN?11 Zdru`e
11 Od januarja 2002 je njihov katalog GeoNet javno dostopen .
Podatki so iz oktobra 2003.
38 Ale{ Poga~nik
nje mese~no obdela okoli 20.000 zemljepisnih imen, ob vsakem zemljepisnem
imenu pa so navedene natan~ne koordinate o zemljepisni dol`ini in {irini kraja; v
seznam so vklju~eni tudi eksonimi. V katalogu je 3,95 milijona zemljepisnih imen
(~e bi jim pri{teli razli~ne oblike, 5,42 milijona). Samo zemljepisnih imen iz
Slovenije je npr. 6697, resda vklju~no z eksonimi (namre~ angle{kimi, nem{kimi,
srbsko-hrva{kimi). [tevilko navajam zgolj zaradi pribli`ne predstave in primerjave
o tem, kako obse`no je podro~je zemljepisnih imen in kako izjemna je v sloven{~ini
prevedena oblika zemljepisnih imen.
Sicer ne verjamem, da so sestavljalci seznama slovenskih eksonimov preverili vsa
katalogizirana zemljepisna imena, zagotovo pa so jih preverili ve~ kot sestavljalci
slovarskega dela novega slovenskega pravopisa. Na seznam eksonimov – mimogrede, sestavili so ga zdaj{nji sodelavci prav tiste institucije, ki je izdala novi pravopis,
ZRC SAZU – gledam z ve~jim zaupanjem kot na seznam zemljepisnih imen v slovarskem delu slovenskega pravopisa. Hiter pregled slovarskega dela pravopisa
namre~ poka`e, da v njem ni nekaterih zemljepisnih imen, ki naj bi se po mnenju
geografov vedno slovenila (resnici na ljubo jih je malo, ve~inoma so le hidronimi
in ortonimi kot npr. Amundsenovo morje, Celebe{ko morje, Dunajska kotlina), kot
tudi ne nekaterih, katerih rabo geografi priporo~ajo (teh je ve~ in so vseh vrst, npr.
Abha{ka ASSR, Abu Dhabi, Alandsko oto~je, Alep). Zato pa so sestavljalci v slovarski del, podobno kot pri ob~nih besedah in drugih lastnih imenih, kot manjvredne
sopomenke vklju~ili tudi nekatera imena, za katera geografi `e tako ali tako priporo~ajo le slovensko obliko (npr. Abid`an < Abidjan, Asuan < Assuan, Macao <
Macau).
K temu bi lahko pri{teli {e drobno sistemsko nerodnost, na katero so opozorili `e
drugi kritiki zadnjega slovenskega pravopisa (Kocjan-Barle 2002, 22–24) in velja
tudi za osebna imena: naglasna znamenja pri imenih, ki jih po pravilih ustaljene
rabe pi{emo brez naglasa. Ta lahko zavedejo marsikaterega uporabnika, saj osnovno pravilo prevzemanja imen iz jezikov z latini~no pisavo zapoveduje pisno prevzemanje, v poglavju o slovarskih pravilih pa je izrecno navedeno, da »v izto~nici ne
smemo pisati {e na{ih naglasnih znamenj« (SP 2001: §1222). Primerov ni niti najmanj te`ko najti. Tako so v slovarskem delu pravopisa npr. tudi zemljepisna imena
Arizóna, pravilno Arizona; Avignón, pravilno Avignon; Ázori, pravilno Azori, kot
tudi osebna imena GomúJka, pravilno GomuJka, transkribirano Gomulka; Beaufórt,
pravilno Beaufort; Krémser Schmídt, pravilno Kremser-Schmidt; Lágerlöf, pravilno
Lagerlöf itd. Te`ko verjamem, da gre le za povr{nost, saj je lastnim imenom po neki
samodejni logiki dodanih veliko le izgovornih naglasov.
Pravopis pri zemljepisnih imenih odstopa tako od geografskih norm, kot tudi od
lastnih na~el. Podobno kot pravopis so od geografskih normativov za slovensko poimenovanje dr`av odstopili `e avtorji nekaterih enciklopedi~nih knjig, ki jih za vir
lastnih imena navaja slovenski pravopis.12 Toda osnovnemu na~elu o prevzemanju
12 Pogosta so npr. odstopanja pri imenih dr`av. ^eprav standard ISO 3166 predpisuje oblike Ju`na Afrika,
Mauritius, Saint Lucia, Saint Vincent in Grenadine, Saudova Arabija, v nekaterih knjigah najdemo oblike Ju`noafri{ka republika, Mavricij, Sveta Lucija, Sveti Vincenc in Grenadini, Savdska/Saudska/Savdova Arabija.
Prevzemanje besed v sloven{~ini 39
imen glede na izvirni latini~ni zapis in seznam slovenskih eksonimov se doslej ni
izognila nobena slovenska slovarsko-leksikografska knjiga, saj so geografi `e nekaj
~asa redni sodelavci vseh resnih slovenskih zalo`b. Vpra{anje pa je, ali zaradi tega
pisna sloven{~ina tudi v splo{ni, predvsem novinarski rabi pri zapisovanju zemljepisnih imen, ki se izvirno zapisujejo v latini~ni pisavi, sledi stroki. ^e `e kaj, pregled rabe ka`e predvsem to, da zemljepisna imena iz dr`av z latini~no abecedo v
sloven{~ini raje zapisujemo v izvirni obliki.13 (Primerjaj tabelo 3.)
Podobno velja tudi za osebna imena, ki so najbolj negotovo podro~je prevzetih
besed. Ve~ino prevzetih osebnih imen namre~ ne dobimo prek knji`ni~arjev, ampak
iz splo{ne rabe. To so predvsem imena politikov, {portnikov, umetnikov in drugih
javnih oseb. In ljudje so bolj zapleteni kot kraji: selijo se iz dr`ave v dr`avo, svoje
ime pa zapisujejo v razli~nih pisavah. Zato se vrnimo na nestvarno postavko slovenskega pravopisa pri prevzemanju besed, na lo~evanje med besedami, prevzetimi iz
latini~nih ali nelatini~nih pisav.
Tabela 3: nekatera zemljepisna imena, ki se izvirno pi{ejo (zgolj) v latini~ni pisavi,
pogostnost rabe
13 Oblike v krepki pisavi priporo~ajo slovenski geografi. Posebej opozarjamo na slovenjenje zemljepisnega imena Sulawesi, saj slovarski del zadnjega pravopisa predlaga druga~no obliko, kot jo svetuje v
poglavjih o doma~enju indonezijskih izrazov. (Podobno je npr. z imenoma Kyoto in Nanjing, navedenima v tabeli 4.) Kot je razvidno, slovenski geografi za ime Sulawesi priporo~ajo kolonialno slovenjenje
Celebes. Izto~nica Celebes je uvr{~ena v slovarski del pravopisa in navaja sopomenko Sulavezi, pri izto~
nici Sulavezi sopomenke Celebes ni. Podobno, lo~eno in brez navedbe razli~ic, sta obravnavani imeni
Filadelfija – Philadelphia in {e nekatera druga, ki pa ju npr. vklju~ujeta izto~nici Cvingli – Zwingli.
40 Ale{ Poga~nik
Prevzemanje iz nelatini~nih pisav
Pravila (SP 2001: §217–221) govorijo o premo{~anju tipografskih te`av ter opredeljujejo prevzemanje glasov in naglasa iz drugih jezikov (SP 2001: §222–225).
Slednje v pisni sloven{~ini podrobneje obravnava `e omenjeno poglavje »Pisave za
posamezne jezike« (SP 2001: §1071–1134), ki navaja navodila za pre~rkovanje
jezikov z latini~no pisavo, kot tudi tistih z nelatini~no pisavo.
Kot smo videli, pravopisna pravila ob poglavjih o prevzemanju besed (razen pri
stvarnih imenih) poudarijo razliko o prevzemanju besed iz latini~nih in nelatini~nih
pisav. Toda ko to na~elo podrobno preu~imo, vidimo, da nelatini~no pisavo razumejo zelo na sebi lasten na~in. V vodilih o prevzemanju osebnih imenih pod razdelkom nelatini~ne pisave pi{e: »Podoma~eno pi{emo imena vseh vrst iz gr{kih in cirili~nih pisav (izjema je srbsko-hrva{ka), azijskih (izjema je tur{ka), afri{kih, polinezijskih in drugih ...« (SP 2001: §180). ^emu torej zgoraj na{tete »pisave« (z izjemo
tur{ke) – to~neje: indonezijska (SP 2001: §1124), malajska (SP 2001: §1125), vietnamska (SP 2001: §1126), svahilijska (SP 2001: §1133) in hav{ka (SP 2001:
§1134) – zaslu`ijo druga~no obravnavo kot drugi jeziki z latini~no pisavo? Vsi ti
jeziki namre~ `e vsaj pol stoletja uporabljajo izklju~no latini~no pisavo.
Edini logi~ni zaklju~ek je, da slovenski pravopis lo~i med pisavami evropskih in
pisavami neevropskih jezikov, kot so »arabske in druge afri{ke in azijske pisave«
nerodno obravnavala `e pravopisna pravila iz leta 1950. Iz navedenega priporo~ila
v zadnjih ina~icah pravopisnih pravil (SP 2001: §180) sledi, da neevropske jezike v
sloven{~ini glasovno doma~imo, transkribiramo. Pravilo je protislovno z osnovnim
na~elom o pisnem prevzemanju vseh oblik latini~ne pisave v nespremenjeni obliki.
Povrhu je {e hudo pomanjkljivo, ~e upo{tevamo le jezike, v katerih dr`ave svoja
zemljepisna imena izvorno pi{ejo z latinico, kot jih je zabele`ila komisija za zemljepisna imena pri OZN (Report 1998). Takih jezikov je v razli~nih dr`avah, tudi
evropskih, vsaj {e 36; o malte{~ini, malga{~ini, ir{~ini, bislami in drugih (pol)uradnih jezikih nekaterih dr`av v slovenskih pravopisnih pravilih ne izvemo ni~esar.
Prakti~na posledica te zmede v pravilih je, da se pri prevzemanju imen sloven{~ini
pogosto vsiljuje transkripcijsko na~elo »pi{i kot govori{«. Predvsem v novinarskem
pisanju lahko mnogokrat naletimo na vsevpre~no doma~enje imen, ki prihajajo iz
jezika, ki v pravopisnih pravilih ni omenjen, {e posebej iz neevropskih delov sveta,
~etudi tam ne uporabljajo nelatini~nih pisav (to je npr. pogosto za afri{ka imena).
Kot da bi med dvomilijonskimi Slovenci prevladalo kolonialisti~no prepri~anje, da
so ljudstva v tem delu sveta nepismena ... Pa ~eprav mnoga poznajo le latini~no
pisavo, imajo razvitej{e jezikoslovje od slovenskega in njihovi prebivalci veliko
bolje govorijo katerega od evropskih jezikov kot ve~ina Slovencev, saj je v njihovi
dr`avi npr. franco{~ina uradni jezik. ^e k temu pri{tejete tolikokrat poudarjeno tezo
o samoponi`ujo~em statusu sloven{~ine v primerjavi z angle{~ino, potem ste lahko
prepri~ani, da bodo slovenski pisci/lektorji v pretirani skrbi za jezik ta imena transkribirali (tj. podoma~ili glede na domnevno angle{ko izgovorjavo). Zanimivo pri
tem je, da jih ne moti, da ima prav angle{~ina eno od najbolj zapletenih izgovorjav,
povezanih s kopico izjem, ali da izvirna izgovorjava ni angle{ka. V resnici prav s
takim po~etjem pridemo do prisiljenega angle`enja sloven{~ine.
Prevzemanje besed v sloven{~ini 41
To je {e o~itneje, ~e si pogledamo slovenska pravopisna vodila za doma~enje nelatini~nih neevropskih pisav. ^e odmislimo `e omenjeno, neto~no tezo o mno{tvu
latini~nih pisav, ki naj bi jih uporabljali razli~ni jeziki, ugotovimo, da pravila obravnavajo natan~no 8 pisav. To so latini~na, cirili~na, hebrejska, gr{ka, arabska, hindijska, kitajska in japonska pisava. Na svetu je v (pol)uradni rabi vsaj 20, znakovno
precej razli~nih pisav, tudi ~e odmislimo izumrle in neuradne pisave. The Chicago
Manual of Style na koncu poglavja o pisavah (§ 9.146) zahtevnej{ega uporabnika
napoti na tabele Kongresne knji`nice, slovenski pravopis pa za ostale pisave obvisi
v zraku. Resnici na ljubo pa je `e tako ali tako preambiciozen. Ni namre~ razloga,
da ne bi verjeli sestavljalcem slovenskega knji`ni~arskega priro~nika za katalogizatorje, ki pravila za pre~rkovanje skromno navedejo le za najbolj pogoste oblike cirili~nih pisav (in {tiri svojske, toda izumrle). Zelo samoumevno se mi zdi, da je cirilica edina `iva nelatini~na pisava, s katero imamo neposredno opraviti Slovenci.
Cirili~na pisava je povrhu zelo sorodna latini~ni pisavi, kar na nek na~in izpri~uje
tudi `e opisana, posplo{ena raba pojma pre~rkovanje v sloven{~ini, ki ena~i transliteracijo in transkripcijo. Prav zaradi cirilice se morda zdi, da je proces pre~rkovanja (tako transkripcije kot transliteracije) v kateremkoli jeziku enak doma~enju, saj
so glasovne vrednosti cirili~nih ~rk sloven{~ini po pravilu bli`e, kot so npr. glasovne vrednosti latini~nih ~rk angle{~ine. Zato pri zapisih, o~itno prevzetih iz nelatini~nih pisav, {e ve~krat lahko naletimo na trditev: »^e besedo `e pre~rkujemo,
potem moramo uporabiti tudi slovensko abecedo z znaki ~, {, `, ne pa ch, q, w in
podobnimi.« Za to pa ni razvidnega razloga, saj iz evropskih jezikov besede v sloven{~ino nedvomno prevzemamo z vsemi »neslovenskimi« ~rkami in dvo~rkovji
vred. Povr{ne skrbnike za sloven{~ino zavede nepoznavanje pravopisnih pravil tujega jezika in morda tudi omenjena, s cirilico povezana zgodovinska okoli{~ina. Tudi
za izvorno nelatini~ne zapise pove~ini namre~ sploh ne dr`i, da npr. v angle{kih
besedilih naletimo izklju~no na angle{ko podoma~eno obliko nelatini~nih zapisov.
Zelo verjetno je, da tako v latinici znajo pisati tudi doma~i govorci in da angle{ki
zapis povzema njihovo obliko.
Za to so kriva tudi slovenska pravopisna pravila. Ta ob nekaterih znakih nelatini~nih
pisav (to~neje: hebrejske in arabske) navajajo latini~ni (transliteracijski) ustreznik.
Enako obravnavajo tudi hindijsko pisavo, kitajsko latini~no pisavo (pinjin) in latini~no pre~rkovanje japonske pisave; pri zadnjih dveh omenijo, da je latini~no pre~rkovanje tudi v lokalni rabi. Pravila transliteracijski znak (ob katerem zavajajo~e
napi{ejo npr. hebr., hind. ipd.) »popravijo« (transkribirajo) v slovenskega, pa~ glede
na izgovorjavo, ki je razumljivo povezana s kopico izjem. Pregled rabe jasno izpri~uje, da tudi za lastna imena iz nelatini~nih pisav ne moremo trditi, da jih sodobna
pisna sloven{~ina najve~ sprejema v glasovno podoma~eni obliki. (Primerjaj tabelo 4.)
42 Ale{ Poga~nik
Tabela 4: nekatera osebna in zemljepisna imena, ki se izvirno pi{ejo (tudi) v nelatini~ni pisavi, pogostnost rabe
Poudarjam: glasovna vrednost nepodoma~enih oblik, ki so transliterirana po mednarodnih ali lokalno sprejetih pravilih, ni tako samoumevna, kot se mnogokrat zdi.
Tako transkripcija kot transliteracija sta le pribli`ek izgovorjave, ki se skriva za
posameznim imenom. Toda pribli`ek, ki bi ga lahko pojasnili le z neprakti~no
obse`nimi tabelami, izjemami in primeri. Nastal je namre~ na osnovi dogovora, ne
pa splo{nega prepri~anja, ki pisavi nalaga poslanstvo govorjene besede. Ali nam je
to v{e~ ali ne: pisava ni isto kot govorjena beseda. Slovenski bralec npr. brez poznavanja pravil o izgovorjavi portugal{~ine pa~ ne bo mogel pravilno na glas prebrati imena iz Brazilije ali Portugalske ali Mozambika. Prav tako npr. ne tibetanskega ali eritrejskega. Zakaj naj bi se mu torej {e v pisavi »pribli`eval« s podoma~eno
obliko, prek kopice izgovornih posebnosti posameznih jezikov, ki jih velika ve~ina
slovenskih piscev niti pribli`no ne pozna?!14
14 Na vsevpre~no doma~enje »eksoti~nih« imen, ki prihajajo iz jezikov z latini~no ali nelatini~no pisavo,
morda vpliva tudi sociolo{ka okoli{~ina. Lektorji, ki vsakodnevno pregledajo najve~ slovenskega pisnega besedila, delajo tudi na radiu in televiziji. Zaradi narave medijev morajo skrbeti tudi za pravilno izgovorjavo in za ta namen je podoma~ena oblika nedvomno bolj priro~na.
Prevzemanje besed v sloven{~ini 43
V praksi pisne sloven{~ine so napake pri glasovnem doma~enju (transkribiranju)
zelo pogoste, sploh za izraze, za katere pisci vedo, da prihajajo iz katere od nelatini~nih pisav. Pogosta povr{nost v sloven{~ini je npr. doma~enje q v k(v) in x v ks
pri kitajskih imenih, ~eprav pravila jasno povedo, da iz pinjinskega zapisa te ~rke
doma~imo v ~ in {, kakr{na je tudi njuna pribli`na glasovna vrednost (SP 2001:
§1128). Tako smo v sloven{~ino npr. dobili izraz »energija ki« (pinjinsko: qi), ime
nekdanje svetovne {ahovske prvakinje Xie Jun pa je podatkih v korpusu FIDA v
sloven{~ini dobilo zelo svojske oblike (primer je v tabeli 4).
Druga napaka ni povezana s pi{~evo ali lektorsko malomarnostjo, ampak z razvojem pravil za pre~rkovanje nelatini~nih pisav. Ne le, da mnoge nelatini~ne pisave
razli~no pre~rkujejo v katerega od svetovnih jezikov, tudi mednarodno/lokalno
uveljavljenih pre~rkovalnih sistemov je ve~. To je brez dvoma mote~e, toda tudi
jeziki z latini~no pisavo spreminjajo pravopisna pravila.15 Slovenska pravopisna
pravila npr. pri arabski pisavi navajajo nekatere druga~ne latini~ne ustreznike, kot
jih navajajo angle{ko-francoske pre~rkovalne tabele (npr. th za ~rko sa, v SP je s).
V pravilih navedeno pre~rkovanje (transliteriranje), iz katerega je izpeljano »slovenjenje« (transkribiranje), bi pri arabski, hindijski, hebrejski in perzijski pisavi
moralo navesti, iz katerega transliteracijskega/transkripcijskega sistema izhaja. Le
tako bi uporabnik lahko z gotovostjo podoma~il npr. arabski zapis, na katerega je
naletel v angle{kem besedilu.
Pravopis takega prevzemanja iz nelatini~nih pisav sicer ne svetuje. ^eprav ne navaja kitajskih, japonskih in hindijskih pismenk, kot tudi ne znakov iz pisav, ki jih je
preprosto izpustil. Vrhunec pravopisnih pravil je vodilo, zapisano `e v pravilih iz
leta 1962, da v sloven{~ini pri prevzemanju izrazov iz nelatini~nih pisav »opu{~amo
pre~rkovalne ovinke prek drugih jezikov, npr. angle{~ine /.../« (SP 2001: §1118).
Res me zanima, koliko slovenskih piscev, ki so npr. tako leta 1962 kot leta 1990 ali
leta 2001 pisali o Afganistanu, je lastna imena preverjalo po arabskih zapisih ... Ne
da bi se trudili z dokazovanjem, lahko z gotovostjo re~emo, da sodobna sloven{~ina
iz nelatini~nih pisav veliko ve~ino besed prevzema le iz jezikov z latini~no ali (manj
pogosto) cirili~no pisavo.
Prevzemanje izrazov nelatini~nih pisav prek latini~ne pisave je vse prej kot posebnost, kot to menijo pravopisna pravila: »Posebnost so imena, ki so na ta podro~ja
/op. A. P.: tipov lastnih imen/ pri{la iz evropskih jezikov, pisanih latini~no; ta
pi{emo v skladu s pravili za pisavo ustreznih jezikov, npr. New Delhi, Salisbury«
(SP 2001: §1118). Na osnovi te, povsem obrobno navedene »posebnosti«, ob kateri so avtorji pozabili dodati, da gre za kolonialne oblike zemljepisnih imen, lahko
celo v duhu obstoje~ih slovenskih pravopisnih pravil re~emo, da tuje besede v sloven{~ini preprosto prevzemamo v polcitatni obliki in prek pre~rkovalnih ovinkov. A
proti temu izrecno govori ve~ ~lenov in pravila so pri slovenskih piscih razumljena
druga~e.
15 Slovenski pravopis iz leta 2001 teh sprememb ne upo{teva, saj je dodatek »Pisave za posamezne jezike« ostal nespremenjen. Tako npr. v romun{~ini od leta 1995 polglasnika ne zapisujejo z î, ampak z â
(ne ve~ Vîlcea, ampak Vâlcea).
44 Ale{ Poga~nik
Zaklju~ek
Obstoje~a pravila slovenskega pravopisa so prehitro poenostavila nekatere stvari in
iz izjem skovala pravilo, ki je v prvi vrsti neprakti~no in zato v pisni sloven{~ini
posledi~no tudi ni dosledno uporabljano. Zgoraj opisane o~itke bi lahko strnil v naslednje skope ugotovitve:
(a) nobenega splo{nega potrdila ni, po katerem lahko trdimo, da podoma~ene (izgovoru prilagojene) oblike tujih besed prevladujejo nad nepodoma~enimi, {e posebej
pri osebnih in zemljepisnih imenih;
(b) prevzemanje osebnih in zemljepisnih imen je bistveno druga~no od prevzemanja ob~nih besed in stvarnih imen;
(c) sodobne tuje besede v sloven{~ini vedno prevzemamo prek latini~ne pisave,
izjemoma {e cirilice; tudi tiste, ki so izvorno napisane v kak{ni od drugih nelatini~
nih pisav;
(~) razli~no pisanje glasov v posameznih jezikih ne pomeni, da imamo na svetu ve~
kot eno latini~no pisavo;
(d) govorci jezikov, ki uporabljajo nelatini~no pisavo, so sami razvili pravila za
pre~rkovanje svojih izrazov v latini~no pisavo, mnoga so tudi mednarodno uveljavljena.
Dovolite, da za zaklju~ek misli strnem v predlog za prevzemanje besed v sloven{~ini (namesto obstoje~ega, obravnavanega v SP 2001: §161–225 in ve~jem delu
§1071–1134), ki naj, ~e ne drugega, spro`i premislek o tematiki.
1 Splo{no
Prevzeti izrazi so ob~ne besede ali lastna imena. Lastna imena delimo na stvarna,
zemljepisna in osebna imena.
2 Vir prevzetih besed
V sloven{~ini besede iz vseh tujih jezikov prevzemamo prek oziroma iz latini~ne in
cirili~ne pisave ter nekaterih izumrlih pisav (starogr{ke, starohebrejske, danj~ice,
metel~ice in gotice). Iz latini~ne pisave osnovo besed prevzemamo v oblikovno
nespremenjeni obliki, tudi takrat, ko ne moremo ugotoviti, ali je osnova pre~rkovana po trenutno veljavni mednarodni, lokalni ali kateri drugi, ne tako priporo~ljivi
obliki.
Opomba. Razli~ni svetovni jeziki tuje besede sprejemajo v skladu s svojimi pravopisnimi pravili, ki so lahko neenotna tudi znotraj istega jezika, vklju~no z rabo velike za~etnice ali dolo~itvijo besednih enot pri nelatini~nih pisavah. Spremembe
povzro~ijo menjave pravopisnih pravil, ki jih moramo pri prevzemanju upo{tevati.
Prevzemanje besed v sloven{~ini 45
2.1 Izjema 1: tipografske poenostavitve
Izklju~no zaradi tipografskih razlogov lahko izjemoma in v skladu z dolo~ili nadome{~amo latini~ne ~rke, ki jih osnovna latini~na abeceda ne pozna, in sicer tako, da
izpu{~amo (neslovenska ali redko uporabljana) lo~evalna oziroma naglasna znamenja: Kobenhaven [Kobenhaven], Strauss [Strauß], Quebec [Québec].
2.1.1 Posebnost 1: tipografske poenostavitve iz azijskih in arabskih jezikov
Tipografske poenostavitve so {e posebej pogoste pri azijskih in arabskih jezikih, saj
pogosto uporabljajo redka znamenja: Le Duc Anh [Le \ú’c Anh], Kitabistan
[Kio+biso+n], An Nasiriyah [An N+AirÄyah].
2.1.2 Posebnost 2: tipografske poenostavitve iz slovanskih jezikov
Pri slovanskih jezikih je (redka) tipografska poenostavitev lahko tudi glasovna, toda
pisec mora z gotovostjo povzeti izgovor: Dvor`ak [DvoVak]
(in ne Dvorak), Demenova [Demänová]
(in ne Demanova), ^enstohova [Czastochowa]
(in ne Czestochowa).
3 Ob~ne besede in stvarna imena
Prevzemanja ob~nih besed in stvarnih imen se v sloven{~ini izogibamo ter jih raje
prevajamo: obritoglavec, medmre`je, Kongresna knji`nica, Pri treh klobukih.
Opomba: imen podjetij (ali projektov) in naslove skladb sodobne zabavne glasbe
redko prevajamo: (podjetje) General Motors, (sonda) Pioneer, (skladba) Yesterday.
3.1 Izjema: podoma~eni izrazi
Zaradi stilnega u~inka ali pi{~evega mnenja, da je prevod izraza vpra{ljiv, ob~ne
besede lahko prevzemamo tako v podoma~eni (izgovoru prilagojeni) kot polcitatni
obliki, stvarna imena pa le v polcitatni obliki: skinhed / skinhead, cede / CD, joga /
yoga, internet / Internet, (knji`nica) Library of Congress, (gostilna) Kod tri {e{ira.
4 Zemljepisna in osebna imena
Ve~ine zemljepisnih in osebnih imen ne prevajamo in doma~imo glede na izgovor,
ampak v skladu z dolo~ili ~lena »Viri prevzetih besed« prevzamemo polcitatno (po
mo`nosti z vsemi dodatnimi ~rkovnimi znamenji): Kaurismäki, Mao Zedong,
Gyatso, U Thant, Kawabata, Yi Ch’ang-ho, Kenyatta, Sharon, Osama Bin Laden,
Jordan; Köln, Chongqing, Da Nang, Bhop+l, Chiba, Inch’on, Conakry, Be’er
Sheva, Maz+r-e SharÄf, Washington.
4.1 Izjema 1: podoma~ena osebna in zemljepisna imena
Glede na izgovor doma~imo nekaj redkih zemljepisnih in starih osebnih imen, za
katera se je v sloven{~ini `e ustalila svojska, izgovoru prilagojena oblika: Pariz
[Paris], Peking [Bejing], D`akarta [Jakarta], Ni`ni Novogorod [Ni`nij Novogorod];
Kolumb [Columbus, Colombo], Homeini [Khomeini, Khomeyni], [aka Zulu [Shaka
Zulu], ^angkaj{ek [Chiang Chieh-Shih].
46 Ale{ Poga~nik
Enako ravnamo tudi z ve~ino imen iz anti~nih jezikov (latin{~ine, starogr{~ine, starohebrej{~ine): Plavt, Parmenid, Izak; Hispanija, Evboja, Sidon. Pri drugih starih
imenih, tako evropskih kot neevropskih, podoma~eno obliko uporabimo le takrat,
ko s precej{no gotovostjo lahko povzamemo izgovorjavo: [iva [Shiva], Yggdrasil,
Kecalkoatl [Quetzalcóatl], Ngarinyin.
4.1.1 Posebnost 1: prevedena zgodovinska osebna imena
Nekatera zgodovinska osebna imena vedno prevajamo. To so imena in vzdevki
evropskih vladarjev (tudi njihova rodovinska imena) in srednjeve{ka imena, imena
kr{~anskih svetnikov in imena pape`ev: Ivan I. Brez de`ele, Katarina Aragonska,
Erazem Rotterdamski, bratje iz Limburga, Toma` Akvinski, Janez Pavel II.
4.1.2 Posebnost 2: prevedena zemljepisna imena
Krajevna imena, ki so del slovenskega narodnostnega ozemlja, vedno navajamo v
slovenski obliki: Trst, Celovec, Trdinov vrh (Trieste, Klagenfurt, Sveta Gera).
Ob~nozemljepisne izraze pri znanih zemljepisnih imenih (ali zaradi stilnega u~inka
tudi pri ne tako znanih) lahko tudi delno prevajamo: Amundsenovo morje, Javanski
jarek, otok Phi Phi. Svojilno ali pridevni{ko obliko tvorimo glede na to, ali je izvor
imena osebno ali zemljepisno ime): Beringov preliv, Celebe{ko morje.
Opomba. Kolikor je ob~nozemljepisni izraz del zemljepisnega imena (zemljepisno
ime je enobesedno oziroma ne vemo, ali ima ali ne tudi ob~ezemljepisno ime) ali
pa izvora geografskega imena ne poznamo, se pridevni{ki obliki ali delnemu prevodu ob~nozemljepisnega pojma izognemo: (otok) Ko Phi Phi [Ko Phi Phi], (jezero)
Great Bear Lake [Great Bear Lake], gorovje Ozark [Ozark Mountains], (mesto)
Leopoldesville [Leopoldesville].
4.2 Izjema: izmi{ljena osebna in zemljepisna imena
Z izmi{ljenimi osebnimi in zemljepisnimi imeni ravnamo podobno kot z ob~nimi
besedami in stvarnimi imeni, lahko jih prevzemamo polcitatno, glasovno doma~imo
ali prevajamo: Sickboy / Sikboj / Tabolan, Shire / Grofija / [ajerska, K-Paks / K-Pax.
Ostaneta {e dve te`avi. Prva je vpra{anje, kak{ne so tipografske poenostavitve in
kako vedeti, da je beseda zapisana po lokalnih/mednarodnih pre~rkovalnih pravilih,
druga pa, za katera osebna in zemljepisna imena se je v sloven{~ini `e ustalila svojska raba. Odgovor na prvo vpra{anje je treba poiskati v seznamih tipografskih
ustreznic in pravopisnih pravilih tujih jezikov (pri nelatini~nih pisavah jih moramo
primerjati z drugimi standardi za transliteracijo/transkripcijo). To vpra{anje se pravzaprav ne ti~e slovenskega pravopisa, ampak je povezano s pravopisnimi pravili
jezikov z latini~no ali cirili~no pisavo, od koder prevzemamo tuje besede. Na drugo
vpra{anje, o imenih z ustaljeno podoma~eno obliko, lahko odgovori le korpusna
lingvistika, in sicer z normativno ugotovitvijo, katera lastna imena je sloven{~ina
nedvomno posvojila v podoma~eni ali (delno) prevedeni obliki. Tu pa je slovarski
del novega slovenskega pravopisa prilo`nost normativne kontrole `al prepoceni
zapravil, tako z neznanstvenim pristopom do (lastnoimenskega) geslovnika kot s
Prevzemanje besed v sloven{~ini 47
spornimi pravopisnimi na~eli o prevzemanju besed. [e ve~: obdr`al je zastarelo
spodbudo za njihovo glasovno doma~enje. Zmeda pri prevzemanju tujih besed,
posebej lastnih imen, se bo v sloven{~ini torej zagotovo nadaljevala.
Izbrana literatura
ALA-LC Romanization Tables, 1997. Transliteration schemes for non-Roman scripts.
Washington D.C.: Library of Congress. Na spletu http://www.loc.gov/catdir/cpso/roman.
html.
Aubelj, Bronislava, 1997. Anti~na imena po slovensko. Ljubljana: Modrijan.
Bajt, Drago, 2002. Zadnji pravopis – poslednji pravopis?. Nova revija 21. 239–240. 2–10.
Breznik, A. in Ramov{, F., 1938. Slovenski pravopis. Mala izdaja. Ljubljana: Jugoslovanska
knjigarna R.Z.Z.O.
Z
Coulmas, Florian, 1999. Encyclopedia of writing systems. Oxford: Blackwell.
Gams, Ivan, 1981: Zemljepisna naselbinska imena v Na~rtu pravil za novi slovenski pravo
pis: predlog za spremembe. Spoznanja in pripombe javne razprave o na~rtu pravil za novi
slovenski pravopis. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete. 24–26.
Had`i, Sa{, 1989. [e enkrat o pisanju kitajskih besed. Na{i razgledi 38. 1. 31.
Kocjan-Barle, Marta, 2002. Slovenski pravopis 2001 med znanostjo in (ne)uporabnostjo.
Nova revija 21. 239–240. 11–25.
Lipovec, Albinca, 1982/83. Pre~rkovanje ~e{kih lastnih imen. Jezik in slovstvo 28. 2. 53–54.
Slovenski pravopis, 1950. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana:
Dr`avna zalo`ba Slovenije.
Slovenski pravopis, 1962. Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ljubljana:
Dr`avna zalo`ba Slovenije.
Slovenski pravopis (SP), 2001. Ljubljana: Zalo`ba ZRC.
Lenar~i~, Simon, 2002a. ^eri v slovenskem pravopisnem morju. Sodobnost 66. 1. 31–48.
Lenar~i~, Simon, 2002b. ^eri v slovenskem pravopisnem morju (2). Sodobnost 66. 3.
301–314.
Lenar~i~, Simon, 2002c. Pojasnila (k odgovoru Simona Lenar~i~a »^eri v slovenskem pravopisnem morju«). Sodobnost 66. 7–8. 884–898.
Report, 1998. Report of the UN Group of Experts on Geographical Names Working Group
on »Toponymic Data Exchange Formats and Standards« to the Seventh United Nations
Conference on the Standardization of Geographical Names. New York: skripta.
Ro{ker, Jana, 1989. Pinyin ali »pinjin{~ina«. O pravilnem pisanju kitajskih imen. Na{i raz
gledi 38. 1. 31.
[prajc, Ivan, 1984: Nekaj misli o transkribiranju tujih imen v na{i literaturi. Glasnik
Slovenskega etnolo{kega dru{tva 24. 3. 56–59.
Slovar slovenskega knji`nega jezika (SSKJ), 1997 (1970–1991). Ljubljana: DZS.
48 Ale{ Poga~nik
The Chicago Manual of Style, 141993. Chicago, London: The Chicago University Press.
Topori{i~, Jo`e, 1972. Prevzete prvine slovenskega knji`nega jezika. Slavisti~na revija 20. 3.
285–318.
Topori{i~, Jo`e, 2000. Slovenska slovnica. Maribor: Zalo`ba Obzorja.
Urban~i~, Boris, 1978. Nekaj pripomb k na~rtu pravil slovenskega pravopisa. Slavisti~na
revija 26. 1. 79–95.
Veliki atlas sveta, 1996. Ljubljana: DZS. (Prvi~ objavljen 1992 kot Veliki dru`inski atlas.
)
Veliki splo{ni leksikon, 1996–1997. Ljubljana: DZS.
Verona, Eva, 1970. Pravilnik i priru~nik za izradbu abecednih kataloga. Zagreb: Dru{tvo
bibliotekara Hrvatske.
ZNA^KA, 2001. Priro~nik za dolo~anje zna~nic pri katalogizaciji. Ljubljana: NUK.
Izbrane spletne strani
COBISS
FIDA
GeoNet
IFLA
IPA
ISO TC/46/SC2
KOMISIJA ZA STANDARIZACIJO ZEMLJEPISNIH IMEN
LECLERC, Jacques. L’aménagement linguistique dans le monde
LIBRARY OF CONGRESS
UNGEGN
UNICODE