The Oldest SI ovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni VOLUME XX. — LETO XX. CLEVELAND, OHIO, SATURDAY, (SOBOTA) JULY 3, 1937. ŠTEVILKA (NUMBER) 155 I SI DAN GROZE V CHICAGO Amelia Earhart, ameriška letal-ka, pogrešana Nov načrt za reorganizacijo sodišča Predlogi Nemčije in nemci se norčujejo Italije HONOLULU, 2. julija. — A-melijo Earhart, znano ameriško Ranjene delavce so ko hlode letalko, in Freda J. Noonana. nalagali v policijske vozo- nJenega navigatorja, ki bi mo- za d • • 4. ra*a že prispeti v Honolulu, cla- ve- — Ranjenci na potu 1 „ \ ^ . , ' , , .v . . nes pogrešajo. Na iskanje se je v bolnišnico umirali. — odpravil neki patruljni čoln "ohcija se je obnašala ko ameriške mornarice, ker vlada tolpa krvoločnih sadistov, bojazen, da je moral njiju aero- --j plan najbrž seti na morje, kjer WASHINGTON, 2. julija. — je zdaj izročen na milost in ne-Lupe Perez Marshall, mlada! milost valovom. Aeroplanu je Mehikanka, je danes pričevala j moralo že davi ob sedmih pri-P-ed La Follettejevim senatnim' manjkati gasolina. Ako je mo-odborom v zadevi pobojev nad ralo letalo, ki stane $80,000, se-delavci na Spominski dan v'sti na morje, tedaj vlada upa-Chicagu ter rekla, da je videla,'nje, da bo moglo dolgo časa o-kako je policija natrpala šest- j stati na površini, ker so zdaj llajst ranjenih delavcev druge- prazne shrambe gasolina v tru-ga vrh drugega v policijski voz, pu jn v krilih, kar bo pomaga-tako da je eden ranjencev med lo držati aeroplan nad vodo. vožnjo umrl. j__ Njeno pričevanje je sledilo! Pokojni Rudolph Dulc takoj zatem, ko so se predvedle Rudolph Dulc, o čigar smr lilm. slike, ki kažejo, kako po- WASHINGTON, 2. julija. —! Vodja večine v senatu, Joseph H. Robinson iz Arkansasa, bo predložil zbornici nov admini-stracijski kompromisni načrt reorganizacijo najvišjega sodišča. Predložitev tega načrta, katerega označuje Robinson kot "substitute" ali nadomestek, bo pomenila prvi umik administracije, odkar je predsednik! Roosevelt dne 5. februarja zahteval, da se poveča število članov najvišjega sodišča. Robinson ni hotel ničesar; točnejšega povedati o tem nadomestilu in so glede njega do sedaj vse samo ugibanja. Nemčija in Italija predlagata, naj bi se obe strani v Španiji priznalo za 'vojskujoči se sili.' Ostale države nasprotujejo tej ideji. licaji streljajo za bežečimi stav-karji in kako tolčejo s koli po Padlih možeh in ženah. Mrs. Marshall, ki je bila zaposlena kot socialna delavka, Je izjavila, da so jo policaji pobili na tla, ko je protestirala Proti njihovemu brutalnemu po-' je član društva Ribnica št. 12 ti smo včeraj poročali, je bil star 35 let in je stanoval na 6510 Edna Ave. Tukaj zapušča očeta Matijo, brata Martina, sesri Rose, omoženo Rossman, in Frances, omoženo Sternisha ter več drugih sorodnikov. — Rojen je bil v Clevelandu. Bil stopanju. "Ko sem padla, me je neki Policist brcnil, nato pa štirikrat udaril," je rekla. Nato so jo SDZ. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi, 6502 St. Clair Ave., v cerkev aretirali ter potisnili v policij-i Sv. Vida in na Calvary pokopa-ski voz s tako silo, daje mora-jiišče. Bodi mu ohranien blag la mflPMil*! ^y^^f^'m^pa naše so- ni padla. Nato pa je priče-j žalje! a Policija potiskati in metati ra«jene štrajkarje v policijski voz. Trpali so jih kar enega Vrh drugea. Videla je, da je Posebno eden med njimi težko ranjen. Hotela mu je pomaga-toda ni mogla in umrl je 2 glavo v njenem naročjju. Archibald H. Petterson je iz- Počitnice pri Richmanu Običajne deset-dnevne poletne počitnice so se pričele pri veliki Richmanovi tvrdki v četrtek in na počitnice je odšlo 2,500 delavcev. Tovarna bo o-stala zaprta, dokler se ne vrnejo. Poletne počitnice so ene iz- Javil, da je obvezal nekemu de- med dvojnih plačanih počitnic, lavcu njegovo ranjeno nogo ter ga dvignil na svoj avtomobil. ki jih daje ta firma vsako leto svojim delavcem že od 1. 1919. To(ia policija ga je zgrabila in Druge počitnice dobe delavci za l2vlekla iz avtomobila s tako božič Sl'°> da se mu je obveza odvezala in je kri bruhnila iz rane. 02 je zaradi izkrvavitve na Potu v bolnišnico umrl. Robert V. in George Jolly, ki stanujeta tam zraven, sta izja Troje usmrčenj na električnemu stolu OSSINING, N. Y., 2. julija. Sinoči je moral umreti v Sing Sing jetnišnici na električnem stolu Tony Garlaus, ki se je neštetokrat bahal pred policijo, da nima pred stolom nobenega strahu. V smrt je bil obsojen zaradi umora I. Shaina, 55 let starega lastnika prodajalne z delikatesami. Poleg njega pa sta morala plačati s vojim življenjem za isti umor še dva tovariša —, Harry Eisenberg, 42 let star, in 25-letni Watson Edwards. Omenjeni so umorili Shaina tekom ropa dne 8. nov. 1936. Raymond Norton, star 23 let in še ne predkaznovan, ki je bil tudi udeležen, je bil v zadnjem trenotku od governerja pomiloščen v dosmrtno ječo. LONDON, 2. julja. — Nemčija in Italija sta predlakali sejo odbora za ne intervencijo v Španiji, kateri naj bi priznal o-bema strankama v Španiji značaj "bojujočih se sil," z enakimi mednarodnimi pravicami. Nemčija in Italija sta zavrnili francosko - angleške predloge, da bi ob španski obali poslej patruljirale angleške in francoske bojne ladje ter da bi se odpoklicalo iz Španije vse i-nozemske prostovoljce. Od svoje strani pa sta Anglija in Francija odločno zavrnili nemško - italijanske protipred-loge, ki, poleg vojnega stanja oziroma značaja obeh strank v Španiji, sugerirajo odpravo vse pomorske kontrole, preklic ne-intervencije in kopne kontrole. Hendaye, Francija, 2. julija, Španski fašisti, ki prodirajo proti SantandiU,,-. javljajo, da so tekom 24 ur dobili 2400 ujetnikov. BERLIN, 2. julija. — Angleško diplomatsko in javno mnenje, Id je nazi-jem itak že dokaj gorko, je še bolj ogorčeno, ker je bila v organu Črnega zbora, Hitlerjeve elitne garde, objavljena karikatura, ki silno smeši Anglijo in njeno diplomacijo. Karikatura nosi ime — "Slučaj Leipziga" ter predstavlja Edena, ministra zunanjih zadev, kot inštruktorja, ki je pravkar izpulil torpedo iz nekega podrnornika. Okoli njega-stoje razcapani pomorščaki, "valencijski bandit je." Na torpedni tubi je napis: "Londonski sistem." Anthony Eden pravi pomorščakom: "Vidite, fantje, tako se torpedira fašiste!' — Brit ska vlada namerava poslati berlinski vladi radi te karikature o-ster portest. V stavkovnih okrožjih še vre. Senat preiskuje grozodejstva policije Iz Cantona in Youngstowna je prispelo v jMassillon 800 miličnikov. Delavska tajnica je jedko zavrnila klevete jeklarskih magnatov. JOHN L. LEWiSA IN NJEGOVO DELAVSKO ORGANIZACIJO SMATRA DELAVSKA TAJNICA ZA SKUPINO ODGOVORNIH LJUDI MASSILLON, 2. julija. — Danes je prišlo v Central Steel Dalje je Beck izjavil, da je videl več policistov, ki so nosi- tovarno, ki je last Republic | li toporišča in druge količe, po-Steel korporacije, 350 do 375 i vsem različne od svojih običaj-delavcev, ki so bili pod zaščito j nih krepelcev. Seja Redna seja Progresivnih Slovenk, krožek št. 1, se bo vršila v torek, 6. julija v čitalnici S. D. Doma. Članice naj se udeležijo, ker imamo rešiti več važnih zadev in pripeljati moramo tudi kaj novih članic. — Tajnica. IZ VSAKDANJIH TRAGEDIJ ŽIVLJENJA SIROMAKOV vilai da so policaji po izgredih' Delavska družina, ki se je napotila peš iz Detroita v Ugrabili v nekem "dumpu"' azne drogove in druge predme-e' katere so vzeli s seboj kot da so bili delavci ž njimi 0roženi. NE bo ŠTRAJivA HOTELIRJEV ka =30 PARI. lastniko\ carjev ii zagrozili, _„j«u u<___^v^e prostore, je bila preprečena, ko do delodajalci in delojemalci podpisali medsebojno pogodbo. Podrobnosti te pogodbe še niso bile objavljene. — Lastniki so zagrozili, da bodo danes zaprli vse javne lokale, če se uresniči 40-urni delovni teden njih uslužbencev. Film policijskih po-v Clevelandu V Shaker kino gledišču, na; tek izgredov Spominskega dne v Chicagu, kjer je bilo 10 delavcev ubitih. MORILEC UMRL HUNTSVILLE, Tex., 2. julija. — Clements Matura, 65 let star, ki je pretepel neko 73 -letno ženo do smrti zaradi vrčka piva, je umrl danes v tukajšnji državni jetnišnici na električnem stolu. Dne 6. maja 1936 je ubil Miss Rebecco Coursey. Cleveland, po nesrečnem naključju usode razpršena. Obup ubogega očeta. truke, s katerimi vozi v Cleveland. Upal je, da bo našel ženo Pošta pri Kollandru Dne l. julija je dobil Mr. A. ollander v svoji pisarni v S. . • Domu tudi poštni urad, ki se Je Pr?j nahajal v Kominovi le- ni na St. Clair Ave., in Ad- kar dls°n Rd. Poštni urad v lekar-m na St. Clair Ave., in E. 55. c°sti, pa je Z(jaj odpravljen in 2aPrt. Ker daje stric Sam u-l^avo poštnih uradov v roke Sam° zanesljivih in poštenih o-®eb> zato je Mi'. Kollandru čestitati na tem in upamo, da bo vsem v zadovoljstvo postregel. Bogat plen ( * oročali smo že o ropu, ki so izvršili štirje mladi roparji Central National banki na jU80l Buckeye Rd. Takrat je 'lo Poročano, da so odnesli $6,-o, toda naknadno se poroča, a so odnesli $13,000 in ne $6,-To vsoto so ugotovili, ko k natančno preračunali vse če-® ter ugotovili primanjkljaj. Včeraj je poprosil policijo za svet in pomoč neki 43 letni mož, ki je na potu iz Detroita v Cleveland izgubil ženo in o-troke in se je komaj zadrževal, da ni glasno jokal. Je to pač ena nadaljnih tragedij iz delavskega življenja. — Uboga družina se je peš napotila iz Detroita v Cleveland, in sicer v torek. Kmalu jih je dohitel na cesti neki avtomobi-list, ki jim je ponudil sedež na avtomobilu, kjer pa je bilo prostora samo za štiri osebe. "All right, mati," je dejal oče, Lewis Edmond. "Ti in o-troci se peljite s tem avtomobilom, jaz pa bom prišel za vami s prihodnjim, na katerem dobim prostor, nakar se vidimo v Toledo na železniški postaji." Ko je prispel v Toledo, je odšel Edmond naravnost na postajo. Tam je čakal tri ure, toda njegove družinice ni bilo od nikoder. Nato, po posvetovanju z nekim uradnikom Traveler's Aid družbe, je dobil delo pri neki družbi, ki operira velike CLEVELAND, O. — Sinoči so v 'Clevelandu prvikrat "predvajali film, ki kaže izgrede in policijske nasilnosti na Spominski dan v Chicagu, ko je bilo ubitih 10 demonstrantov. Film so predvajali v Shaker gledišču v bližini Kinsman rd. in Shaker Heights. Film je bil ponuden tudi Still-man gledišču na Euclid Ave., in University gledišču, 10606 Euclid Ave. Vodstvo Stillman gledišča filma ni hotelo sprejeti, češ, da se vodstvo gledišča drži smernic, da se ne vmešava v take zadeve. M. Polster, ki je manager University gledišča, pa je izjavil, da filma še ni prejel, toda ga bo gledišče predvajalo, čim ga dobi. V Shaker gledišču se bo film še nocoj predvajal. Policaj Higins je dejal, da je imel štrajkar Rothmund revolver v roki in da je skušal poklekniti na tleh ležečemu policaju Oakesu na vrat, nakar ga je slednji ustrelil v trebuh. La Follette pa je predložil na to izjavo koronerjevo spričevalo, iz katerega je razvidno, da je bil štrajkar ustreljen v hrbet. Philip Igore, neki drugi policist, je izjavil, da je bilo, po njegovem mnenju, več štraj-karjev pod vplivom mehikan-skih marihuana cigaret, ki vsebujejo opojno omamilo. "Mnogo pa jih je bilo poe vplivom alkohola," je dejal policist. "Mnogi so monotono po- ugim^^k Ci L q." prave, še nič ne ve, kdaj se bo . "No. in jo to morda* dokaz. i cele vrste miličnikov, i Nobenih izgredov ni bilo, navzlic temu, da so unijski voditelji zagrozili, da se bo tudi miličnike preteplo, če bi se poizkušali vmešavati. Delavci so dospeli v tovarno v 125 avtomobilih. Ko so av-. . tomobili pasirali vrste štrajkar- d0]ev v Clevelandu jev, so slednji sicer vpili in __zmerjali, toda to je bilo vse. — , Vsepovsod je bilo opaziti milič-dj • v | nike z nasajenimi bajoneti. Lee Rd., in Kinsman Rd.,: Možje, ki so prispeli v t.ovar-se predvaja film, posne- no, bodo zakurili v ogromnih pečeh, ki so bile že 37 dni ugasle, da pripravijo vse potrebno za delo nadaljnih 3600 delavcev. Carl Meyers, manager na- in otročiče v tukajšnjem terminalu, kjer se ustavljajo truki. Tam je sedel in čakal v torek vso noč. V sredo je prebil v terminalu zopet ves dan in vso noč, ne da bi se kam ganil. Končno pa je v četrtek prišel na policijo ter jo obvestil o svojih težavah. Pogrešana žena je 41-letna Mrs. Mary Edmond. Njiju trije otroci pa so Lewis Jr., star 13 let, Margaret 11, in George 9 let. Preden so se preselili v Detroit, kar je bilo pred petimi tedni, so veli Edmondovi na 3805 Franklin Boulevard. Edmond je bil zaposlen pri West-inghouse Electric Co., toda ko je vsled pomanjkanja izgubil tam delo, se je rodbina odločila, da poskusi v Detroitu svojo srečo. Toda tudi v Detroitu ni bilo nič boljše in po petih tednih, ko ni tam skoro nič delal, so sklenili, da se vrnejo nazaj v Cleveland. Prestala operacijo Mrs. Mary Orehovec, roj. Pu-cel, 690 East 157th St., je srečno prestala operacijo. Nahaja' se v East End bolnišnici, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Preselila gostilno John in Frances Pole sta preselila svojo gostilno iz 16605 Waterloo Rd., na 649 East 152 Street. Doma iz bolnice S Svetkovo ambulanco je bila pripeljana domov, 708 East 156 St., Mrs. Josephine Yakos, iz Women's bolnišnice pa Mrs. Frances Kovač, 16405 Arcade Ave. Bingo ostane pričelo zopet z delom na večji podlagi. Rečeno je, da je 2800 delavcev prosilo, da bi kaj skoro začeli spet z delom. Iz Canton in Youngstowna je prispelo v Massillon nad 800 miličnikov. Ko so truki z vojaštvom prispeli do največjega mostu v mestu, so se ustavili, ker se je raznesla govorica, da je most podminiran. Vojaki so preiskali most, toda niso ničesar našli. V Cantonu, ki je devet milj oddaljen od tu, je bilo vse mirno nato, ko je bila podminira-na hiša nekega delavca, ki ni hotel štrajkati. WASHINGTON, 2. julija. — La Follettejev odbor za državljanske svoboščine nadaljuje s svojo preiskavo glede krvave- ^ . ............ga Spominskega dne v Chicagu, Prizadevanje policije in raz- b_lo ubitih deget ar_ nih agentov, da se prepove i-| . granje tako zvane bingo igre v . , .. , v . , stilnah in dru ih v ih lo °dbor je poklical sest oseb f , , ® I izmed množice 2000 štrajkar jev kalih,, je ostalo spet brezuspe-|. , ... ..... , . „ r _ , ' katere so napadli policaji, m sno, ko je George E. Eppley! , , , r ■ J? , „ / namerava predvesti cenzuriran od State Liquor Control Boarda, . ,. , . , . film, ki predstavlja spopad m izjavil, da se bo odvzelo licence le v slučaju, če bi State Liquor Control Board prepovedal igro, pa bi lastniki gostilen vseeno dovolili njeno igranje. Vreme Izza leta 1925 je bil letošnji 1. julij najmrzlejši. Ob 7:30 da so bili pod vplivom marihuana cigaret?" ga je pikro vprašal La Follette. WASHINGTON, 2. julja. — Miss Frances Perkins, delavska tajnica, je danes dobro zabelila voditeljem neodvisnih jeklarskih družb, ki so označile John L. Lewisovo delavsko organizacijo za "neodgovorno." "Jaz nimam nobenih dokazov iz katerih bi mogla sklepati, da je vodstvo komiteja za industrijsko organizacijo neodgo • vorno," je rekla delavska tajnica. "S tem seveda ni še rečeno, da ni v gotovih unijah neodgovornih oseb. Zato je potrebna disciplina, da se izloči take elemente." f katerega je posnela neka tr govska filmska družba. Pričevanje policistov je bilo včeraj končano. Slovenski radio Jutri nastopijo na slovenskem radiju na postaji WJAY ob 5:30 popoldne Marcellene Perko, Mary Debelak in Emma Urbančič. Zapele bodo "Dekle v zelenem vrstu," "Ko ptičica sem pevala," "Rože je na vrtu plela," "Tam na ravnem polju," "So ptičice zbrane." Igrala bo godba Johnny gulen. zjutraj je znašala najnižja temperatura 54 stopinj, najbolj toplo pa je bilo ob šestih zvečer, ko je znašala toplota 67 stopinj. Nač clevelandswi vremenski prerok se vzdružuje vsakega prerokovanja glede vremena dne 4. julja. Seja Slovana Pevski zbor Slovan ima redno sejo v nedeljo ob 9. uri zjutraj v Društvenem domu na Recher Ave. Vabijo se tudi podporni člani, ker se bo ukrepalo glede piknika, ki se bo vršil 18. julija. Na obisku V našem uredništvu sta se zglasila danes zjutraj Mr. in Mrs. August Zupančič iz Chi-caga. ž njima je prišel tudi njiju sinček. Mr. Zupančič je naš stari znanec in prijatelj, ker je živel dolgo vrsto let v Clevelandu, pred leti pa se je preselil v Chicago, kjer ima kot dober mehanik stalno delo pri Westinghouse Electric Co. — Želimo, da bi jim bilo prijetno Policist George R. Higins jej bivanje med starimi prijatelji izjavil, da je videl svojega tovariša, policista Walterja Oa-kesa, kako je ustrelil nekega štrajakrja v trebuh. Predsednik odbora, senator Robert M. La Follette i^ Wisconsina pa je predložil koronerjevo spričevalo, ki dokazuje, da je bil dotični štrajkar ustreljen v hrbet. Ralph Beck, časnikar, je izpovedal, da je videl policiste, kako so streljali naravnost v vrste pohodnikov. Beck je izjavil, da je strel, zaradi katerega so se pričeli izgredi, bil izstreljen od policistov. Policija je namreč trdila, da so prvi strel izstrelili štrajkarji. m znanci. Graduiral Pred kratkim je graduiral na Western Reserve univerzi Joseph L. Modic, sin znanega slovenskega grocerista na E. 62 st. Dobil je Bachelor of Arts degree. Mr. Modic namerava nadaljevati študije za zdravnika na isti univerzi. Za tedenske vozovnice Pri sinočnji seji mestne zbornice je osemnajst članov zbornice odločno zahtevalo od družbe poulične železnice, da vpelje zopet tedenske vozovnice, sicer se bodo borili proti družbi, dokler tega ne dosežejo. JUTRI POPOLDNE JE MANIFESTACIJA NAPREDNEGA ŽIVUA V CLEVELANDU ZA CANKARJEVO USTANOVO. VSI NA VRT SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA V EUCLIDU! - GOVORI ETBIN KRISTAN. STKAN 2. " ENAKOPRAVNOST 3. julija, 1937. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays i o raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5-50 Ea 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 za 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto .......................................$^0 za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece .....................$1-50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ....... . .10 4 Dve deklici - svarilo za Fourth of July I ijpsgssaB&S&ssss r! o i/ n a t if Nedeljski piknik Zadruge Vse se pripravlja, vsi si rezervirajo nedeljo 11. julija za VELIKI PIKNIK SLOVENSKE ZADRUGE NA MOČILNIKAR-JEVI FARMI. Kaj bi neki ne, ko bo zopet zbrana skupaj naša i velika družina delničarjev, od- Mladinski zbori Skupni mladinski zbori priredijo dne 19. septembra svoj veliki koncert v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. To bo nekaka velika proslava triletni-ce obstoja mladinskih zborov v Clevelandu. Tri leta so pov MISLI IN DOMNEVE... Tudi A. D. je pričela objavljati svoje misli in domneve. . . Prav! Samo naj nam dotični gospod, ki jih je napisal oziroma ponatisnil, dovoli ponižno pripombo, da to, kar je v A. D. pod tem naslovom objavljeno, niso strelice, za kar so gotovo smatrane, marveč prav neroden bumerang. Evo: Mi smo objavili skelečo lekcijo, ki jo je na naslov Ameriške Domovine napisalo UREDNIŠTVO Amerikan-skega Slovenca, ki je katoliški dnevnik, kar je, ali se vsaj dela da je, tudi A. D. Ameriška Domovina pa pogreva ne od Prosvetinega uredništva napisan članek, marveč dopis docela PRIVATNE osebe, in sicer one in iste osebe, katero je A. D. še pred nedavnim časom krstila za "srovača" in za Juana de Jontezumo, in katera oseba je urednikom A. D. neštetokrat v obraz zabrusila, da ne poznajo niti osnovnih pravil slovenskega pravopisa! — Med avtoriteto uredništva in avtoriteto privatne osebe je pa precej razlike, kar bi morali pri A. D. kot časnikarji vedeti. Da s to "lekcijo" nimajo slovenski "klerikalci" nobenega opravka, prav radi verjamemo, da bi bila ta "lekcija" pa tudi "značilna," glede tega pa prav ponižno prosimo, da nam dovolite nekoliko podvomiti. In prav tako si usojamo prav skromno podvomiti, da "redno in točno plačujete vse svoje dolgove in redno vraču-jete vsako posojeno stvar in še obresti navržete, da bolje drži."—Ali res? Čemu se potemtakem ne obrnete s svojim dolgom in obrestmi na naslov svojih katoliških kolegov pri Amerikanskem Slovencu, ki so na Vaš, ne na naš! naslov napisali tisto famozno alegorijo o elastičnem žurnalizmu? — Ali res trpite na megalomaniji časnikarske veličine? 'r Kar se tiče zadnjih misli in domnev, pa se le kar z Amerikanskim Slovencem pobotajte, ker Vas on poziva, da stvar razčistite. Tam gasite, kjer gori! V "Napreju," ki izhaja v Pittsburghu, Pa., smo čita-li med drugimi sledečo vest: "V Zedinjenih državah obstojajo in delujejo med Hrvati tako zvani "Ustaši," katere vodi zloglasni dr. Ante Pavelič, ki se nahaja menda v Južni Ameriki, odkar je zapustil Italijo, kjer se je nahajal njegov sedež. Dokazano je, da so Ustaši v službi italijanskega fašizma in da se poslužuje Ustašev tudi Hitler, kakor je neopore-čeno dejstvo, da ti dve državi financirata ustaško gibanje. Atetntat na kralja Aleksandra in na francoskega ministra Barthou-a v Marseill-u so izvršili Ustaši, ki i majo na svoji vesti celo vrsto terorističnih zločinov. V Ameriki*k> ti "radikalni" gromovniki veliki nasprotniki delavskega gibanja, so proti štrajkom in sploh proti vsemu, kar je delavskega in naprednega. Pričetkom junija t. 1. so Ustaši imeli svoj kongres v Akronu. Prisostvoval je temu kongresu teroristov hrvaški katoliški župnik iz Detroita, ki sliši na ime Oskar Šuster. On je Ustaše cerkveno zaprisegel in bral mašo za njihove teroristične namene. Ustaški kongres je tega cerkvenega funkcionarja izvolil za "duhovnega voditelja" ustaškega gibanja v Zedinjenih državah, kar je imenovani ginjen sprejel. Slovenskim duhovnim sobratom Šusterja v Lemon-tu in drugod posvečamo to notico, katero bodo s pridom čitali in komentirali po svoje pošteni slovenski izseljenci. Vedno bolj težko je biti veren katoličan in obenem zvest pripadnik cerkvene gospode, ki se že čisto odkrito odreka vsega onega, kar je najplemenitejše: človečan-stva." "Bogoljub" objavlja koledar apostolstva molitve za junij 1937. Glavni namen vseh molitev v juniju je bil blagoslovljen od samega svetega očeta in sicer, "da se v Rusiji uvede češčenje Srca Jezusovega" in da bi politični prijatelji slovenske klerikalne stranke "mohamedanci spoznali katoliško vero." Med mesecem pa.so molili med drugim tudi za izpeljavo našega konkordata, za unič? nje brezboštva, za zmago sv. Cerkve, za dijake in viso-košolce, za zakonsko in deviško čistost, za našo katoliško akcijo in pa, kakor sleherni mesec, da bi bila škofa Baraga in Slomšek čim prej spoznana za blažena." — V Zagrebu, kjer se vrše — kakor v Sloveniji — neštete procesije proti ali za dež, sušo, poplavo, neurje in strelo, pa so priredili procesijo proti komunistom, ki jo je vodil sam prevzvišeni nadškof Štepinac. To je bil pričetek tako zvane "katoliške akcije." jemalcev in številnih simpati-1 prečno kratka doba, a pri mla-čarjev. To je izreden dan vj dinskih zborih pomembna, zla-letu, in ako radi pridejo se spet sti za one, ki bolj globoko po- pozabavat med prijatelji je čisto logično. Posebno letos se ni čuditi, kajti na vrsti so izrednosti, kakršnih še nismo imeli. Slučaj je tak, da je obletnica odkar smo praznično oblekli glavno trgo- znajo razvoj in težkoče za obstoj istih. Za one, ki bolj globoko poznajo razvoj in težkoče, sem rekel. Da, saj je ponavadi pri vseh društvih tako, da le eni vlečejo društveni voz. No, Piše Dr. John L. Rice, zdrastveni komisar mesta New York. Ob tem času lanskega leta sta se dve mali deklici — ena v Brooklynu, druga v Manhatta-nu — igrali, kakor se drugi o-troci igrajo sedaj. Dne 4. julija se je brooklynska deklica igrala s "firecrackers" blizu svojega doma. Njena obleka se je vžgala in umrla je dva dni kasneje. Istega dne je druga osemletna deklica stala zunaj skupine o-trok v Manhattanu, ko je nekdo zalučal "firecracker" na njo. Tenka oblečica je zgorela in umrla je prihodnjega dne. Dandanes sta njuna grobova svarilo nevarnosti igranja z umetalni-mi ognji. Naj bosta živo in tragično svarilo za vse starše,,ki to čitajo. Dasi je zažiganje umetalnih ogenj v ulicah New Yorka prepovedano, se mnogo teh nevarnih igrač vtihotaplja vsak Dan ŠKRAT '"jaonoc __________ _ _ _ pa to še ni tako slabo, je pač vino, kar se mora praznovati z tako, da kar zaupajo vodstvu, veliko razprodajo tekom celegajčeš: "Bodo že naredili, da bo iedm Potem se je poskrbelo, prav." A sej bi se vendar mo-darJ&.o tudi koštruni na dnev-jrali udeleževati, nem redu, to je zraven prvo-| Bolj obsojanja je vredno dej-vrstnega Roast Beefa. Ženske stvo, da se starši pri mladin-namigujejo tudi na nekaj dru-Jskih zborih ne zanimajo dovolj gega, pa mi ne zaupajo kaj bo.1 za svoje otroke. Gre na vajo Neodvisnosti. in naslednjega dne Ker je želja Zadruge osrečiti ali ne gre. Večkrat se sliši: nekaj izmed prisotnih, se je, "Sam ne gre, siliti ga pa no-poskrbelo za naslednje izredne ( čem." Vsi vemo, da je treba dobitke: ELECTRIC MIX-MAS- ( otroka k vsaki stvari vzpodbu-TER, ELECTRIC ROASTER, jati. Najbolj žalostno je pa to: NAMIZNA SREBRNINA, IN Otrok želi peti in hoditi na va-IMENITEN TEA SET! Poleg je, pa mu starši, ne vem iz ka-teh glavnih dobitkov pride na kega razloga, ne puste. Čudno, vrsto še 15 ali več drugih, tako Otroci želijo peti slovensko in da jih bo veliko deležnih na ta biti Slovenci, a mi sami ne ma-dan. Da se zavarujete z listki, ramo. se je uredilo, da se jih bo da- Veliko pišejo rojaki širom A-jalo v vseh treh trgovinah te- merike po zadnji konvenciji, kom razprodaje, in sicer po 2 na ker so imeli priliko slišati te vsak dolar nakupa, na pikniku naše mladinske zbore. Eden se bodo tudi dobili! Tcrej, čim i izraža "Deset dinarjev kazni radi pi-imam samo 3 dolarje, čitamo o mnogih nezgodah, za katere so krivi le starši, ki ne držijo otrok stran od takih nevarnih stvari. Zopet polagamo na srce vsake matere in vsake- ga očeta, naj ne dovolijo nika-^| kih umetalnih ognjev v rokah svojih otročičev dne 4. julija, i niti da se igrajo z drugimi o-troci, katerih brezbrižni starši jim to dovodjujejo. Lanskega 4. julija je bilo v! Združenih državah 6,900 ranje-' nih vsled umetalnih ognjev, in od teh je 24 zgubilo življenje.' Mnogi izmed preživelih so izgubili vid, prste ali bili drugače poškodovani. Ali je bilo to j vredno? j . . Independence Day bo zopet janostl- | *' To y 11 tu. Mnogo držav in mest je prepovedalo prodajo in rabo ume-' šosPod sodnik." talnih ognjev, ker se zakono-l "Boste morali Pa sedeti! Vi" dalci zavedajo, kako nevarnost, dite- če ne bi blil denarJa zaPi" tvorijo za življenje in zdravje, n> bi zdaJ lahko plačali." otrok. Ubogajte zakon, glejte,1 da nikaka taka nevarna igrača I CarodeJ: GosPe 111 gospodje, ne pride v roke vaših otrok in imenujte mi kako stvr, katera da se vaš otrok ne pridruži dru- naJ sedaJ takoJ lz?me-" gim, ki se igrajo z umetalnimil GosPa i^ed občinstva: Mo- ognji. Ako ne pazite, utegne'J* kurJa očesa" Vaš otrok biti letos izmed ti-j sočih poškodovancev. Kar je še: Brivec: "No- kako Pa se va™ hujše, vaš otrok utegne umreti. | danes ^ ™Ja britev, gospod? Usoda onih dveh malih deklic' A!l 111 ostra? lanskega leta naj bo v slav-j GosPod: "Kak(f se nostno svarilo vsakemu očetu in Ce ™ briJete nl kaJ Prida> ce materi letos in v bodočnosti,- me Pa režete- Je ^vrstna." FLIS Učitelj: "Katera žival je človeku najbližja?" Učenec: "Stenica." Izjava neodvisnosti in kdo jo je podpisal "Smatramo, da so sledeča dej- Robert R. Livingston iz New stva sama ob sebi dokazana: da Yorka. so vsi ljudje bili ustvarjeni ena- Dokument je bil dejanski špiki; da jih je njihov Ustvaritelj san od Thomasa Jeffersona, ki ^ , obdaril z nekaterimi neodtujlji- je bil tedaj malo čez 33 let star.1 cih isto učij0." ucii vimi pravicami; da izmed teh so "Nisem se poslužil nikake knji- j kot j življenje, svoboda in stremi je- ge ali spisa, ko sem pisal izja-j Te dni je prjšel pred okence Mati: "Zdaj si zadnji v razredu. Ali te ni sram?" Sinko: "Mama, to je vendar vseeno! Saj se na obeh kon- lahko po-i naselbina tudi edina . se ponaša •aladih pev- več boste nakupili tekom razprodaje, tem bolj bo sreča blizu! Direktorji in uslužbenci odklanjajo vsako srečo! se ne Udeležijo srečolova. Za lačne bo oskrboval dobro vam znani Ženski odsek zadruge, za žejne enako s pomočjo j Drugi vedo cenm, a mi? — mladinskega odseka ter direk-. Včasih premalo. Kadar nam torij sam. Za razgiban je in ples zapejo. jih hvalimo, a drugi bo poskrbela Jankovicheva god- dan že pozabimo. Včasih se pa ba, tako da se bomo lahko za- še celo čuje, in to od takega, bavali dolgo zvečer. | od kogar bi človek ne pričako- Direktorij uljudno vabi vse val: — Mladinski zbori nimajo prijatelje zadruge, da pridejo nobenega pomena. — O pomena ta dan na piknik, da boste nu mladinskih zborov je pisal solidno in v popolno zadovolj- že Mr. Šeme, zato meni ni tre-nost postrežem je njegova prva ba. Sicer pa vsi vemo, kolike-in zadnja skrb. V slučaju dežja ga i omena so, zlasti v tem capa se snidemo v Slovenskem su, ko nas je vedno manj onih, Domu na Holmes cesti. ki s no prišli sem kot zavedni Joseph A. Siskovich, taj Slovenci. ___i Pcvovodja nam je na zadnji Delavci v politiki Fisher Body unija lokal 45 UAWA je spoznala, da je važno da se delavstvo aktivno zanima za politično življenje v mestu izraza koi ""j"'^' -------— -----------■ • j ^ — i ,hko ponos- nJe P° sreči- Da v zasiguranje vo," je Jefferson poudaril neko- kinogledišča University Theater Hn£L Euclid Ave., - je spretno naperil na blagajni- 3dS mu je jzro£jia ioo dolar-vico spremeniti ali odpraviti jo nih pravic, socijalne pogodbe, j jeV) nakar je zločinec naglo iz-in ustanoviti novo vlado, ki naj ljudske suverenitete in pravice ginil Blagajničarka je rekla, se osnuje na teh načelih, rti orga- do revolucije proti neznosnemu ( da ni zi0gjnca razen nje nihče nizirati njene oblasti na tak na- zatiranju. Ali dočim so ti in videl To še ni bilo ta_ čin, ki naj se ljudstvu zdi naj- drugi filozofi pisali za nekoliko ^ ko čudn0) čudno pa je to, da bolj primerna za dosego sigur- svojih pristašev in za splošne je imelo gie rlii bo slprfil hoi 7.R ...» , -i x disca se je glasu: ni nihče videl. . Zločin, ki ga zdi potrebno kot predsednik! ljev in knezov, da bi nad njimi mladinskih zborov po poročilu vladali, kakor se njim zdi prav. Zel UUUUCI1U življenje v I1JHJI.U. I ^ , .. . x. ;„,- pevovodje sporočiti starsem, da Du se to čimprej uresniči ima J , . i , ,. , i o bo nrograhi eden najlepših in■ . ... , . .. unija seje vsak ponedeljek ob S ,, ,„ mislilo o neodvisnosti zvečer v starem poštnem poslop se zavedajoč, da bo sledil boj za življenje in smrt z Angleško. Odbor je podal poročilo o Izjavi dne 28. junija. Tekom de- rr .jj "enviotsko bate je bilo uvrščenih malo ne- 11UUUJ Ad »UVjClSIVU znatnih sprememb. Dne 4. juli-j ja 1776 je bila nesmrtna Izjava sprejeta in podpisana od prisot-! - nih 53 članov—trije odsotni de-! LONDON. — V neki brzo- demokracijo" lagatje so jo kasneje podpisali.! javki, naslovljeni na osrednji Kdo so bili člani tega "Dru- izvršilni odbor Sovjetske unije Malo ameriških voditeljev je gega kontinentalnega kongre- in doposlani v London, prosi izmislilo o neodvisnosti v začetni sa," ki so podpisali Izjavo neod- gnani Trockij za podporo nave-najpopolnejših, kar smo jih še; dobi borbe z Anjfieško. Prvi kon- visnosti? Od 56 delegatov tri- denega odbora za ustanovitev ju na 14705 St. Clair Ave. Na inieli; čePrav slab še nob€den | tinentalni kongres, ki se je se- najstorice kolonij dve tretini so "sovjetske demokracije,' češ, da seje so vabljeni vsi, ki se zani- 111 1 lL Gb«egal bo 24 Pesmi''stal 1. 1774, je izjavil pritožbe tvorili pravniki, večinoma radi- samo popolni povratek k demo- klas enih m narodnih iz vseh i ameriških koloni j( ni pa 1)revzel kalci tedanjega kova. Mnogi so k raciji lahko še reši Rusijo, ker /0J krajev. O tem bo še pevovod- ____ „u mu nn^^r^ i».vim sili nnfnm- ie danes že vsakemu iasno. da majo za delavstvo. Namen teh sei je, se pogovu-, . ... . ... ' . . „,„• ! ia poročal v časopisih, riti in napraviti načrt za pri- r 1 hodnjo župansko volitev, tb posebno v vardih 26 in 32, taki), da se obvaruje delavske interese: v mostu. Ker moramo hi'.ro, toda tre- . 4 , • - , t^i-oif ha.!*'11 ledno na vaje. : n ") nastopiti, ker je cas kratek,, aiuti lomil x*.^*^*«*,), i'............ ,nikake eksekutivne ali zakono- bili ponižnega izvira ali potom- je danes že vsakemu jasno, da I daj ne oblasti. Celo "Drugi kon- ci evropskih prognancev, osem je Stalinova politika doživela r>t smi so vse nove in še ni80!gre8" je začetkoma zanikal vsak izmed njih 'je bilo priseljencev, polom tako na znotraj kakor na i bile pete v Ameriki. namen odpadništva. Ko pa so Po narodnosti so seveda večino-1 zunaj. Kot prvi pogoj za ta To bo eden najkrasnejših Britanci začtli napadati, so ma izvirali in Angleške, ali bilo preokret, pa zahteva Trockij koncertov, je rekel pevovodja, kmaJu i/ginile vse na(je do mir- jih je tudi takih, ki so izvirali iz objavo vseh zapiskov vojaškega a le. ako bodo mladi pevci za- a 8porazuma> Knjiga Tho-' Skandinavije, češke ali Italije,; tribunala proti vsem posled-hajfli — — ' - .................JI - - -•------ Torej nam ni treba drugega 1 mas I'aine-a "Common Sense," j Avstrije in Irske. — FLIS. kateri je zastopal naziranje, I c vo vodja je poročal, da so Ameriške kolonije so se začele :odošIi vsi pevci, ki so že organizirati v državne vlade in Novih se pa do 19. sep- vabimo, da pošlje vaša orga-. ...... , , x , nizaiija pet zastopnikov na te stor kot otr°skf. rfedft0 in ;'d a je Amerika nadaljevanje vse! se e. Ako ne morete poslati la vaje pošiljati, in uspeh in „e „ AngleSke> je 1U, SLOVENS! A OPERA V te "zastopnike uradno pred vašo, * Ugotovljen. Vnvila rfobok vtis v Ameriki. | STU IN NA REKI sejo, pa pridite sr.no na ogled. Vemo, da so varde 26 in 32 obljudene po delavcih v velikih ,5 . rv . la^ri,, tembva ne sprejema, tovarnah kot je Fisher Body. V1... . . . ' Starši pošljite zopet svoje o- troke, ki so že peli, da bodo ob 3-ktnic.i spet skupaj peli na odru Slovenskega nar. doma in nam dali poguma za na daljni obstoj in procvit slovenske pesmi. TR- njim obsojencem. Ce so ti organizirani v pravi stranki lahko kontrolirajo volitev da je v njih korist. Zato si mi štejemo v dolžnost kot unionisti in državljani, da brez izgube časa začnemo s tem, delom. Toda vi nam morate pomagati. Ako hočete bomo rado volje poslali govornika na vašo oejo. Joseph Matus, predsednik po-1 luieiKga odbora, št. 45, UAVA,, CIO. SOKOLSKIJUBILEJ Novomeški Sokol je dne 5. junija slovesno praznoval 50-lct-nico svojega narodnega delovanja. Slavnosti so prisostvovs vi i zastopniki civilnih in vojaških oblasti in velike množice občinstva. General Popadle je izročil župnemu starosti krasen prapoi'» dar mladega kralja Petra. Pozdrav! John Terlcp, ^fo^ajte v — "Enakopravnosti' pravila globok vtis v a meritvi. | Ljubljanska opera je i), in 10. v državne vlade in junjjH gostovala v Trstu, 11. in pritisk na kongres, da bi izjavil 12. junija pa na Reki. V obeh neodvisnost, je postal čim dalje | mestih je izvajala operi "Proda-večji. | na nevesta" in "B]fo z onega sve- Dne 7. junija 1776 je Ilichard ta." Tržaško gledališče Politi;a-Henry Lee iz Virginije stavil ma Rosetti, ki ima prostora za predlog, da se "države" izjavijo Okrog 5000 oseb, je bilo že teden neodvisne od Angleške. John dni pred vprizoritvijo omenje^ Adams je podprl predlog in sle-[nih oper razprodano. Na turne-, dila je dvodnevna debata. Izvo-, ji je bilo okrog 150 osel) in je ljen je bil odsek petorice, ki naj skupina vzela s seboj tudi ves tihotapil v ljubljansko škofij pripravi primerno izjavo; v tem scenski material. To je bilo j>r- sko palačo in iz stanovanja ško-odseku so l>11 i Thomas Jefifer-{vikrat po vojni, da so šli sloven- fa dr. Gregorija Rožmana odpe-son iz Virginije, John Adams iz ski umetniki v tako važnem kul- sel kolekcijo srebrnega jedilne* Massachusetts«, K e n j a |n i 11 turnem poslanstvu čez mejo v ga pribora, vrednega 800 dinar* Franklin iz Pennsylvanije, Rog- Julijsko Krajino. jev. ŠE ŠKOF NI VAREN Nedavno se je neznan tat pri* 3. julija, 1937, ENAKOPRAVNOST STRAN S. Naš novi pogrebrtiški dom | torej zamislil tudi vrtnarski na- nikdo več nadlegovati in od- Cenjenemu občinstvu danes podajamo par besed o našem, novem pogrebniškem domu, ki je izdelan v namenu, da bo služil vsem onim, ki se ga bodo hoteli posluževati o prilikah, kadar bo v njih hišah zagospodarila smrt. Ničesar nočemo omenjati, kakšen je ta pogrebniški dom, to prepuščamo publiki, katero vljudno vabimo, da si ga sama ogleda in sodi o njem ter o tistih, ki so si ga zamislili. Kar naj mi pripomnimo je to, da poudarjarmo, da je bil pogrebniški dom tako moderne zamisli potreben in sicer iz tehle razlogov: Kadar zagospodari v hiši smrt, takrat nastane v hiši nered. Ljudje se vsipljejo v hišo, prostora zmanjkuje, hrane ni ob času in nikakega počitka ni za več dni. Stotine in stotine ljudi pa niti v hišo ne more, ker ni hiša in stanovanje narejeno za publiko, pač pa za stanovanje družine same. Mnogokrat se nahaja stanovanje v enem ali drugem nadstropju, kar povzroča še-večje težave za družino in za obiskovalce, najtežje pa za pogrebce ob času pogreba. V Ameriki pa, kjer gremo tako točno za vsem, kar je modernega in za družino komodnega, iznajdejo vse pripomočke, da si olajšajo bremena celo v tugi in žalosti. Celo takrat si znajo Amerikanci pomagati ali vsaj ublažiti tugo in žalost s tem, da ložje prenesejo težke in žalostne dneve. Ko umrje družinski član, ga Po navadi Amerikanci takoj iz-roče pogrebnemu zavodu ali domu za oskrbo vsega nadal jnega. To store iz več vzrokov, prvič, da ostane v njih hiši red in mir, ki sta za uteho najpotrebnejša. V to spada tudi hrana in počitek. Kjer ostane truplo v hiši do pogreba, tam se ne more ohraniti red, se ne more imeti počitka, niti hrane ob času. Vse to je pa za vsakega že itak potrtega človeka naravfcjast bolezen i 'hMka li sami, marveč so jih nam na-svetovali oni, ki se v tem razumejo iz prakse in učenja. Čitatelji vidite slike arhitekta Mr. Geo. Vojnoviča, Mr. Joseph Demsharja in Mr. Vic Su-"nadolnika. Ti so nam dali zamisel kako urediti naš pogrebniški dom, da bo odgovarjel vsej modernosti zunaj in znotraj, pa da ne bo samo moderen, ampak tudi komoden. črt za naš dom, kjer bo vedno nanovo zelenelo in cvetelo, kjer se bodo ob večerih lahko hladili zunaj in se razgovarjali obisko- vrniti od njenega sklepa. Ona je že odpotovala 29. junija. Na željo soproge in po njenemu odloku je Grdinov pogrebni zavod sposloval dovoljenje da se truplo dvigne iz groba (pokopan je bil na pravoslavnemu Ruskemu pokaplišču kamor pokopavajo Srbi) bil je iskopan v četrtek dne 1. julija, to je 4 mesece in še nekaj dni več odkar je bil pokopan. Truplo je bilo pripeljano v Grdinov pogrebni zavod, kjer ga bo do 8. julija ko bo poslano na železnico vsakdo lahko videl. Truplo je popolnoma v takemu stanju, kakor je bilo ob času pogreba,] strijski vohun. Na ulici se nam tega se je že prepričalo stotine ljudi in vsakdo je vabljen da se lahko prepriča da je res če pride pogledati. Prevoz za rajnega bo stal nekaj nad $700.00 dolarjev. Soproga je že ob času smrti kupila za njega tako rakev ki je zasigurana da se truplo v njej lahko ohrani za pošiljatev in sedaj je to prišlo prav, rakev ima steklo skozi katerega se vidi rajnega kakor je bil poprej. Truplo bo poslano v Dalmacijo blizu Dubrovnika osmega julija, do tedaj si ga pa lahko vsaki ogleda v Grdinovemu zavodu. .«umuwwni»;»n:n»wmtt ALEKSANDER LIČAN: Geo. Vojnovič Mr. Vojnovic je naš vrli, še mlad, toda priljubljen in zmožen arhitekt in pri tem navdušen Jugoslovan. Pred leti si je izbral za svojo življensko družico Slovenko, hčerko iz spoštovane družine Bernotove na Holmes ave. On je napravil tudi načrt za prizidek v SND. On je napravil tudi načrt za poslopje pri clevelandskem z r a k o plovnem pristanu in še mnogo drugih važnih načrtov, ki mu vsi delajo čast. Mi se Mr. Vojnoviču zahvaljujemo, ker nam je dal in izdelal tak načrt za nove prostore, katere odobrava in pohvali vsak, ki pride na ogled. Mladega in nadarjenega moža priporočamo vsakemu, ki bi nameraval kaj zidati, ker on vam bo dal vselej dober načrt. Da pa je stavba po načrtih tu- Vic Suhadolnik valci. Vrt pri pogrebniškem domu je v veliko uteho. Saj vsakega umrlega krasijo cvetlice in ta ko bo tudi naš dom vedno okrašen, ker se nahaja sredi vrta. Hvala Mr. Suhadolniku za tako dobro pogodeni načrt; priporočamo ga še drugim. Prostori so sedaj popolnoma urejeni za sprejemanje pogrebov. Publiko vabimo, da si prostore ogleda, da vidi, če je res Vse tako, kakor zograj omenjeno ter da se da priznanje tem, ki so si prostore zamislili. Do-zdaj smo že odpremili tri pogrebe iz teh novih prostoriv in vsak, ki si je še prostore ogledal, je odobraval ta napredek. Lahko pridete vsak čas in si prostore ogledate. Najlepše je pa ob večerih, ko se radi posebne razsvetljave vidi še vse lepše. Priporočamo se v naklonjenost. A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62nd St. opomini i z Sibirije Gospa je postajala vedno pri- ] in naposled dobil skromno slu-jaznejša z menoj. Pri vsaki j žbo pri nekem Sartu, vrtnarju. t^, . , , , v. di dobro narejena, mora to delo da nili6 'r? T naCin;^vršiti sposoben kontraktor z lah£ 1i- ■P u ~ raJnT izkušenimi delavci. To delo je lanko vidi m obisce pri pogreb- niku, jtjer so prostori obširni, nioderni in primerni za razgovor in vasovanje. Slike našega pogrebniškega doma na zadnji strani današnjega- lista prikazujejo, da je tudi naš pogrebniški dom urejen kot nalašč v ta namen, da se bodo Pogrebi od tukaj odpremljali, kot zoraj omenjeno, kar je za družino najbolj ugodno. Vsaka družina, ki bo poverila truplo Umrlega nam v oskrbo, bo družila v dneh do pogreba lahko o-stala doma v svoji hiši v istem redu in brez skrbi. Imela bo lah-ko počitek in vse drugo, ker bo |ruplo ta čas lahko ležalo v naši kapeli, ki je nalašč v ta namen Popravljena, kjer se lahko vrsti stotine ljudi na razgledu in razgovoru. Družina lahko pride in Joseph Demshar oskrbel Mr. Joseph Demshar, med nami že dolgo poznan kon °dide vsak čas, kakor ji drago traktor, ki nedvomno zasluži m bo pri tem vse oskrbljeno tudi I priznanje, da se razume na delo in gospodarstvo pri delu. On no 2a one, ki bodo med tem časom Prišli na obisk. Po končanem Pogrebu bo družina prejela za-j^snik oseb, ki so obiskale trup-0 in mu izkazali zadnjo čast. Tako in na ta način smo ure dili naše nove prostore, da bode služili publiki in prizadetim, da b°do ložje prenesli bridki čas j^ed smrtjo in pogrebom rajnega, in da si bodo pri tem tudi °hranili zdravje, ker bodo imeli Potreben počitek in hrano. Mi se zahvaljujemo Številni naši ljudje so nam zadnje dneve, ko so videli vse Predrugačen naš pogrebniški dom, čestitali in se nam naravnost zahvaljevali, kakor da je to njim v veliko zaslugo in veselje, da smo tako preuredili naš pogrebniški dom. Mi pa vse to °brnemo v kredit onim, ki so to Povzročili, namreč, da je vse tako moderno in prijetno urejeno. Mi smo sicer želeli, da je ureje- če, da bi kdo pozneje s prstom kazal na luknje v stavbi, ali na druge pomanjkljuivosti. Mr. Demshar je znal poiskati najboljše delavce, ker je vedel, da le delavec, ki se razume na delo, bo napravil dobro delo. Pri tem ne moremo prezreti zlasti dveh izurjenih in pridnih delavcev — bratov Mihelich, ki sta stavbin-ska in mizarska dela skoro vse sama tako mojstersko napravila. Ako hočete imeti delo prav dobro narejeno, se obrnite na Mr. Joseph Demsharja. On je pokazal sedaj in že mnogokrat prej, da se razume na svoj stav-binski posel popolnoma. Da pa je dom še krasnejši, je pripomogel še tretji mojster in sicer Mr. Victor Suhadolnik, ki je napravil načrte za zelen in cvetoči vrt. Dom brez tega ne bi bil popoln, četudi bi bil znotraj še tako fino urejen. Mr. Vic Suhadolnik je bil v tem svojem Redek slučaj Pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi sporoča sledečo vest: Dne 17. februarja, je preminul v bolnici Dušan Kalennič, star 42 let oženjen doma iz Dalmacije Jugoslavije, stanoval je na 1694 W. 22nd st. Njegova soproga Anna je želela po njegovi želji poprej da bi truplo poslala v staro domovino. Že takrat je bilo tudi v časopisju omenjeno da bo truplo poslano v domovino, toda, rojaki doma iz onega okraja Dalmacije Jugoslavije so ženo na vsaki način pregovorili da naj tega nikar ne stori, to se je ponavljalo naprej in naprej. Žena je na prigovarjanje domačinov sicer za dan ali dva dni pristala in odjenjala, toda, ona je z nova zahtevala od pogrebnega zavoda da moramo truplo iskopati iz zemlje in po slati v domovino kakor je bila želja moža predno je umrl. Na prošnjo soproge je pogrebni zavod sposloval vse potrebno za odpošiljatev, toda, zopet in zo pet je bilo kakor v prvič vse pregovorjeno in ustavljeno. Končno je soproga pokojnika odločno nastopila in podvzela korake da se mora izvršiti kar ona želi. Prinesla je denar za pošiljatev zapovedala je da nikomur povedati da bo truplo odpeljano dokler ona ne odide sama naprej da je ne bo mogel tako, toda idej pa nismo ime- delu že večkrat odlikovan. On je HIŠE NA PRODAJ 13321 Kuhlman Ave., moderna hiša za eno družino, 6 sob, v mirni, prijazni okolici. 2809 Ross Ave., za dve družini, 10 sob, velik lot, 3 car garage. 2558-60 E. 73 St., dve hiši na enem lotu, 10 sob. Te hiše so last podporne organizacije in morajo biti prodane. Pogoji, kakor tudi cene istih so jako ugodni. MATT PETROVICH 253 EAST 151 »t ST. KEnmore 2641-J priliki je vzdihovala, da ni kos tako razširjeni trgovini, da bi bila srečna edinole, če bi dobila za moža kakega tako zanesljivega človeka, kakor sem jaz. Videl sem, da se kuhajo v njenih možganih čudni načrti. Ko sva bila nekoč, sama, me je začela naravnost snubiti: "Glej, ljubček moj", je rekla, priženiš se lahko na lepo urejeno premoženje brez dolga, a zraven tega dobiš še lepo, mlado ženico. No, kar odloči se, go-lobček moj, srečen in zadovo- je pridružil še pes z vozičkom in s kozaki ob strani smo jo mahali skupno po astrahanskih ulicah do zaporov. Psa so vrnili gospodarju, mene pa so vrgli v malo podzemsko vlažno ječo. Zaslišan sem bil takoj. Povedal sem preiskovalnemu sodniku popolnoma vso resnico, a zdi se mi, da je bil po moji izpovedi še bolj prepričan, da ima pred seboj zvitega avstrijskega vohuna. Profos je dobil strog ukaz, paziti na vse moje početje in ne dovoliti nikomur, da se mi približa. Na dnevnem iz prvo cigareto, sem na mah pozabil trimesečno trpljenje v ječi. V taborišču sem ostal kaka dva meseca, a o doživljajih nisem govoril z nikomur. Magistrat mesta Astrahana je prosil za 50 vojakov s četo-vodjo za čiščenje stranišč po mestu. Prvi sem se ponudil jaz in pod mojim vodstvom je odkorakalo 50 mož po mestu na magistrat. Stanovali smo v precej čednih prostorih, delo smo pa imeli le ponoči. Mesto namreč nima kanalizacije in vsaka hiša ima ve- prehodu med štirimi stenami liko greznico, kamor se stekajo ' vsa stranisca. Z avtomatičnimi me je vedno spremljal vojak z nasajenim bajonetom. Za hrano sem dobil košček kruha in ribjo juho. Zaslišan sem bil večkrat tudi ponoči in preiskovalni sodnik je vedno trdil, da ima v rokah vse moje dokumente in podatke, ter mi svetoval, naj rajši odkrito priznam, da sem vohunil za Avstrijo. Obljubljal mi je veliko znižanje kazni, posebno če izdam svoje sodelo- Z velikim ovčarskim psom, ki je postal moj najboljši prijatelj (razen Katje, ki sem jo valce. Jaz seveda nisem mogel moral zapustiti), vpreženim v, napraviti drugega kakor pono- majhen voziček, sem vozil in prodajal po astrahanskih ulicah krompir, kumarice n paradižnike. V vsaki ulici sem začel viti svojo prvotno izpoved. Potem so me pustili pri miru skoro tri mesece in sem se resno, bal, da v ječi ponorim, povabiti kupce s klicanjem: "Kar- sebno še, ko mi je profos pove- točki, kartočki (krompir). j Kumarice in paradižnike so [ljudje kar sirove jedli. Imel sem stalne odjemalce po hišah, med njimi tudi gospo nekega starega generala. Bila je Nem- lien boz z menoi. Jaz sama u-L , J ,. .v . . . ka in ie s svojo služkinjo vedno redim vse pri županstvu m pri "batjuški" (duhovniku), le dokumente mi izroči in v teku enega meseca bova srečen zakonski par. Vasilij Ivanovič, ne odlašaj, sreča te išče!" "G'ej, Katja, to ne gre tako hitro," sem ji odgovoril. "Moram nekoliko premisliti, saj gre vendar za srečo vsega življenja. Tudi za zdaj še nimam denarja za potrebno obleko, čevlje, perilo." - • Katja mi j- Ineh vse preskrb' v zelo mučnem po i. , lil sem na dom, na / - j dvr.ma otrokoma, na dokumente mrtvega Vasilija Ivanoviča. Katja pa je čedalje bolj silila vame, naj jo osrečim. Ni mi ostalo drugoj kakor pobegniti. i 4 »r . , . , S i * Ko potrebujete | govorila le nemški. Izkazati sem se hotel, da inam tudi jaz nemški, in jima ponudil svoje pridelke v nemškem jeziku. V tistem trenutku je stopil iz sobe general in se začudil nad mojo pravilno nemščino. "Ste vi ruski človek?" me je vprašal. Pokazal sem mu svoje dokumente, misleč, da mu s tem vzamem besedo. A zgodilo se je prav nasprotno; telefoniral je na komando. Kozaki so me odvedli v astrahanske vojaške zapore. Pri odhodu jim je izročil vse moje dokumente z naročilom, naj zelo pazijo name, ker sem skoro gotovo nevaren av- dal, da dobim osem let ječe in da me v kratkem prepeljejo v petropavlovsko trdnjavo. Med tem časom so seveda preiskovali moje izpovedi in se prepričali, da razen tatvine ruske o-bleke in invalidskega dokumenta nisem zakrivil nič kaznivega. Poklican sem bil zadnjič pred sodnika, ki me je pa po dolgem zasliševanju izročil dvema ko-zakoma, naj me povedeta v postajni tabor v Astrahanu. Ko sem si na prostem prižgal sesalkami smo črpali fekalije v velike sode, ki jih je moral vsak hišni gospodar pred jutrom odpeljati in izprazniti na določenem prostoru izven mesta. Zaslužili smo dnevno borih 10 kopejk, ki so pa vendarle dobro služile za priboljšek, da smo si kupili kruha in cigaret. Iskati sem si začel postranskega zaslužka. To mi je uspelo s pomočjo služinčadi. Obvestiti sem namreč moral vse stranke v hišah, kjer smo ponoči delali, da so lahko mirno spali in ne bi morda mislili, da so tatovi na delu. Kjer pa po naključju nisem dobil gospodinje doma,- sem od služkinje lahko s spretnostjo zvedel vse, kar sem hotel! Ob neki priliki sem neki slu-kinji povedal, da znam prerokovati bodočnost in uganiti sedanjost iz potez na roki. "No, pa povej," je rekla. (Dalje prihodnjič) Oglašajte v — "Enakopravnosti mmmmmmmr* LIFE'S BYWAYS V Astrahanu. — Ječe in straže. — Pred sodnikom. — Na svo' bodi. — Uspehi vedeževanja. — Ujetniki. — Zidarji. — V tvornici za Icavijar. — Prožni mojster. Lahko bi bil zaljubljeno žensko izkoristil tudi v denarnem oziru, a nisem hotel, vest mi tega ni dovolila. Prišel sem torej v Astrahan skoraj popolnoma suh. Prisiljen sem bil prodati svojo novo obleko, da sem prišel vsaj do nekaj drobiža. Iskal sem dela po vsem mestu Soba Front soba za fanta ali dekleta se odda v najem. Vprašajte na 1083 East 67 Street. Proda se ali da v najem Zidano poslopje, se odda del ali celo poslopje; tudi hiša 9 sob na prodaj; blizu Fisher Body, se proda poceni. Poizve se na 13408 St. Clair Ave. lpss= seas aeatar- Zavarovalnino proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 Schade Ave. Pokličite: ENdicott 0718 I ŽELEZNINO $ SEMENA I STEKLENO POSODO | ELEKTRIČNE 1 PREDMETE | itd. ♦j 3 zglasite se v | SUPERIOR f HOME I SUPPLY i 6401-03 Superior Ave. £ •S i Six. RXJllS offeaTuke Film-- starrinc-maiiie. ano daisy-- r>aisf saw this -picture once before and is relating- the Plot - So we will not suffer with SUSPENSE ------ maizie th inks the leading- man looks a lot jlike mer joe» wh£w he has a shave and u4ircut-- - Sis PPoKTED by the CENT WHO SNORES IN a deep nasal. basso, throughout the hilar.iou.s . comedy--ahd «-ays h\S mead on Your Shoulder, a.1 k£ a "pet St: Bernard surelf youve. met this chap -he's the Dodo that keleps time onthe back of Your SeaT-amd ■whistles the: accom pan iment to the orchestra - such dumbness-To Sit down on ANYONE S GOOD MAT AND BEHD THE P»M Point -- WEILL, v WE M AVE: our FEELINGS ABOUT THIS-ALSO J -AMDvlH CASE VOU Haven't had Much school!ng — here's the faktythat will oblige."by reading the sub tltlxs out loud- an' okigosh ! How^HE CAN pronounce ..Sour OF the real. tricky ■WO IDS cute, little Herman mulwunk - who was the seat behind you and Sucks his Butter.-Scotch Straight— men-meh it's so funny the way he slaps those sticky hands cm your neck--gr-r ! Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke \n enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vasem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 3. julija, 1937. M. Zevaco: FAVSTA ZGODOVINSKI ROMAN llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllH^ i.- Claudova široka ramena je stresel nenaden drget. Začutil se je na mah tako majhnega in bednega! In z bolestnim glasom je pričel strašno zgodbo svojega krvništva, naštevaj e umore, ki so težili njegovo vest. Bila je grozna povest. Kardinalu se je zdelo, da vidi, kako teče kri, ter sliši pokanje človeških kosti in jeke umirajočih žrtev ... Še Claudu samemu so se ježili lasje. Znoj mu je lil po obrazu in njegove oči so obupno strmele v svečenika ... "Ali so to vsi vaši umori?" je vprašal Farnese, ko je krvnik končal. "Vsi, Prevzišeni," je ponižno odvrnil Claude. "Nobenega nisem pozabil." Farnese je bil zatisnil oči. Ko jih je odprl, je bil njih pogled oster kakor bodalo. Clauda je iz-preletelo kakor slutnja bližnje nesreča. In že je kardinal vstal in ga je zgrabil za roko. "Tvoj zločin," je zahropel z glasom, v akterem ni bilo ničesar človeškega več, "tvoj najhujši zločin je drugje, ne v teh umorih, pri katerih si bil samo glupo orodje! Tvoj zločin je to, da si ubil človeško srce . . ." Claude je hotel nekaj odgovoriti; a že je Farnese nadaljeval : "Ukral si mojo hčer! Pustil si jo, da je umrla . . . nemara si jo celo umoril, kaj ? . . . In jaz naj bi te odvezal! . . . Poslušaj, ti, ki imaš tudi hčer ... ti, ki imaš tudi očetovsko srcel ..." Claude je pobledel kakor mrlič. Njegove oči so se razširile od brezdanje groze. "Tudi ti imaš hčer," je ponovil kardinal; "tudi ti ljubiš svoje dete! Vedi, pošast: jaz sem tisti, ki je peljal tvojo hčer v krvavo sobo! ... O, vem, otel si jo. Skočil si ž njo v Sekvano . . . in . . "Mar veste, kaj se je zgodilo sinoči?" je zavpil mojster Claude. i "Da, vem ... In zato . .. znaj ! . . v tem trenutku je tvoja hči spet prijeta! V Favstinih rokah 'je ... Prav zdajle jo ubijajo ... in vse to je moje delo! ..." Farnese je z besno kretnjo pahnil Clauda od sebe in je obstal pred njim križemrok, kakor |bi čakal, da se zgrudi mrtev . . . Mojster Claude je res omahnil. Skrčil se je vase ter skril obraz med dlani: Dolgo ni bilo čuti glasu iz njega . .. Nato je pobesil roke. Zdel se je ves izpremenjen ... nič več ga ni bilo spoznati . . . Njegovo lice !je drgetalo v krču obupne maščevalnosti. Besede, ki jih je govoril, niso bile več podobne glasu živega bitja ... j "Res si storil to, svečenik V .. . i Res si storil ? ..." "Da, krvnik! Storil sem! . . ." "Predal si jim otroka, jeli? Predal si jo? ..." "Predal sem jo ..." "In praviš, da jo ubijajo? . . . Ubijajo, jeli? Morda je to minuto že mrtva? . . ." "Mrtva je!" j Čudno žaloben jek se je izvil iz Claudovih prs in zamrl pod visokimi oboki. Takoj nato pa je zazvenel krvnikov glas drugače. | "Ali veš, kdo je bilo to dete?" i je zagrmel. "Veš li, kdo je bil o-trok, ki si ga dal umoriti?" | "Kdo neki?" je mrzlo zamr-I mral Farnese, čeprav mu je že 'zastajalo srce. "Bila je tvoja hči . . ." "Motiš se!" je zarjul mojster ; Claude. "Motiš se!... Bila je ... j tvoj a!..." "Moja hči?" Kardinal je o-mahnil, kakor da ga je* zadela I strela. "Moja hči, praviš? ..." "Tvoj a hči!..." To rekši je krvnik odšel, opo-tekaje' se ob steni in ihteč na ves glas, ne da bi se zmenil za kardinala . . . Farnese se je zgrudil ; nalik živali, kadar ji klavec po-| rine nož v srce . . . Mlad menih, ki je klečal ne daleč od izpoved- 'nice, je videl njegov padec. Vstal je, priskočil k njemu ter mu jel streči, videč, da še živi. Ta menih je bil Jacques Clement. j XI. Pogodba Claude je ostavil cerkev Naše Gospe. Nehote je zavil okoli stolnice, krenil proti Favstinemu dvorcu in besno udaril s pestjo po železnih vratih, ne da bi se spomnil trkala. Toda vrata se niso odprla. Pročelje hiše je o-stalo nemo in turobno, kakor je bilo prej. "Morajo odpreti!" je hropel Claude. "Vedeti hočem, kaj so storili z mojim otrokom ... Pro-kleti! . . . Odprite, pravim! . . ." Razbijal je na vso moč. Grmenje njegovih udarcev je odmevalo v notranjosti hiše kakor glas mrtvaškega zvona. "Kaj pa hočete, gospod?" jel rekel glas zraven njega. "Ali rnar ne veste, da je ta hiša zapuščena?" "Svojo hčer hočem!" je tulil Claude. "Odpreti mi morajo!" Preprosta ženska, ki ga je bila ogovorila, je prestrašena odšla svojo pot. Mojster Claude pa je razbijal kakor iz uma. Njegov o-braz ni bil več človeški. Oči so mu buljile iz jam, žile na čelu so se napenjale kakor vrvi, na ustnicah mu je visla pena, členki rok in konci prstov so mu krvaveli . . . nočila Violetta, je razločno kazala sledove borbe. Stoli so bili prevrnjeni, zavesa na oknu odtrgana. Tudi o gospe Gilberti ni bilo duha ne sluha ... Claude je dolgo taval po opu-stošenem domu, postavljal stole na njihova mesta, božal in stiskal predmte, katerih se je utegnila dotakniti Violetta, ter počenjal tisoč stvari, ne da bi se zavedal, kaj dela ... Šele čez nekaj ur se je zdajci okrenil, vzravnal, dal obešenega mojstra Clauda. Izdrl je bodalo in mu je odrezal vrv nad glavo . . . Claude se je zrušil ob zidu . . . Prišlec se je sklonil, raztegnil zanko in jel drgniti krvnika, dokler ni čez nekaj minut odprl oči ter pogledal svojega rešitelja. Bil je kardinal, knez Farneški!.., Kri je udarila nesrečnežu v glavo. Pobral se je, besno pahnil kardinala od sebe, planil k steni in snel z žreblja težko sekiro. prijel se za glavo in stekel v nje- Farnese se ni ganil. Nepremič- no sobo. Vsa strašna jasnost ga je prevzela na mah. Vrgel se je v tisti naslanjač, kjer je sedela še davi, zakril si obraz z rokami in jel premišljevati. "Da," je zamrmral naposled z brezupnim nasmeškom, "n i č drugega mi ne ostane . . Umreti je zame edina pot . . . Oh, dobra misel! Kako da se je nisem spomnil že prej ? ..." Malone veselo je vstal in hitel v oddaljeno sobo, ki je že dolgo ni nihče odklepal. Nestrpno je odprl okno in oknico. Svetla pol-danska luč se je razlila po stenah ter obsijala celo orožarno zarjavelih sekir, kijev, lesenih batov in nož, ki so skrbno razvrščeni viseli vsak na svojem žeblju ... Ta soba je bila Claudova shramba . . shramba za orodje njegove strašne obrti! . . . V kotu so ležali svežnji novih vrvi vseh debelosti. Claude se je sklonil k njim, izbral tisto ki se mu je zdela naj pripravne j ša, ter Polagoma se je zbrala okoli [odrezal kos, kakršnega je potre-njega velika gruča ljudi. Le ma- boval . .. Skrbno in vešče, kakor IV VLOGE POPOLNOMA VARNE ZAVAROVANE DO $5,000 lokateri je spoznal bivšega krvnika; imenovati se ga ni upal nihče, zakaj vsak se je bal jeze takega človeka . . . "Blazen je," se je oglasil nekdo. "Blazen, kakopak!" je potrdil drugi. "Treba bo poklicati stražo," je menil tretji. Paglavci so se mu smejali in so skakali okoli njega ... Prav tedaj se je preril skozi množico kavalir v črni obleki. S pobešeno glavo, kakor da ne vidi in ne sliši ničesar, je šel mimo nesrečneža ter stopil v gostilno pri "Dobri nadi". Ne on ni opazil Clauda, ne Claude njega ... Claude je še dolgo razbijal po J brezčutnem železu Favstinih vrat. Naposled je odšel, hropeč kakor zver, ki jo skeli v drobov-; ju nezaceljiva rana. VrJiil se je domov. Po hiši je bilo vse narobe. Vsa vrata so bi-' la odprta in soba, v kateri je pre- le more bivši krvnik, je napravil zanko in namazal vrv. Ko je dr-čala dovolj gladko, si je podsta-vil stolec, zabil v steno velik žre bel j, pri vezal vrv ter si položil zanko okoli vratu . . Še enkrat je pogledal okoli sebe; globok vzdih se mu je, izvil in njegove ustnice so ti ho ^zamrmral e Vio-lettino ime... Nato je odbil stolec z nogo in je obvisel. Samomorilec se ie še zibal, ko je stopil r ' 1 no je stal ob zidu, tam kjer je malo prej visel Claude ... V takih usodnih trenutkih se podeseterijo vsi čuti, zlasti pa vid. Claude je mahoma opazil nekaj, česar ni videl na prvi mah. Zjutraj v cerkvi so bili kardinalovi lasje in brada še črni. Zdaj je bilo oboje belo kakor sneg . . . Knez Farneški se je v nekaj urah postaral za dvajset let . . . Claude se ni zmenil za to iz-premembo. Rohneč je zavihtil sekiro: "Prav, svečenik, da si me prišel opomnit! Pozabil sem, da imam še nekaj opraviti, preden odidem s tega sveta . . ." "Ubij me," je mirno odvrnil Farnese. "Samo daj mi prej, da te vprašam: ali naj dete ne bo maščevano? . . ." Sekira je omahnila ... "Dete?" je zaječi j al Claude in mahoma vztrepetal od glave do nog. "Maščevano? . . . Kaj hočeš reči?" "Ta ženska," je dejal Farnese z mrtvaškim glasom, "ona, ki se je okoristila s tvojo odsotnostjo, ona, ki me je zlorabila v to, da sem pripomogel k umoru otroka . . . ona, ki sem jo imenoval Svetost in ki si jo ti imenoval Vladarico: morilka moje hčere . .. ali naj ta ženska živi? ..." Claude je vrgel sekiro od sebe in je pograbil kardinala z vso silo za komolec. "Vprašam te, ali mi hočeš pomagati, da jo ugonobiva?" je nadaljeval Farnese. "Njena oblast >V zagle- je strašna, njena moč brez me- BEROS STUDIO BO ZAPRT OB NEDELJAH SKOZI JULIJ IN K KUŽNE JESTVINE! l>redno, strokovno in politično organizirano delavstvo spada v vrste clevelandskih zadru-garjev. Ker imamo zadruge v Newburgu, na zapadni strani in v Collinwoodu, poslužujte se najbližjih. Zadruge so 100% ob strani delavstva, žene in matere, pomagajte svojim soprogom, sebi in otrokom s tem, durslc odjcmalke zadrug. V vsaki bodoči strokovni borbi računajte na aktivno simpatijo in pomoč zadrug da čimpreje dosežete svoj cilj! SLOVENSKA ZADRUŽNA ZVEZA 667 EAST 152nd ST. — GLenville 6316 16721 Waterloo Road 712-14 E. 200th St. KEnmore 1248 KEnmore 3562 ja. Najmanjši mig njene roke lahko pomeni najino smrt.. Ali je bila tvoja ljubezen do otroka dovolj velika, da hočeš biti zaradi nje moj pomočnik ... ne, moj suženj za leto dni? . . . Kadar bo Favsta mrtva, prestaneš biti suženj in lahko spet postaneš krvnik . . . Tedaj me lahko ubiješ, če hočeš! . . . Hočeš li?" Claude je divje buljil vanj z očmi. Nozdrvi so mu utripale kakor tigru. Zaškrtal je z zobmi in odgovoril komaj slišno: "Od te minute, Svetlost, sem z dušo in telesom vaš . . kakor boste vi z dušo in telesom moji, ko bo opravljeno! Najprej ona . . . prav imate ... in za njo vi! ..." "Dobro!" je hladno rekel Farnese. "Evo moje roke. Podaj tudi ti meni svojo!" Claude se je nekaj trenutkov obotavljal. Besno sovraštvo do tega človeka mu je gorelo v o-čeh. Nato je skomignil z rameni in njegova desnica je pala v kar-dinalovo. Nekaj trenutkov sta se gledala iz obraza v obraz, bleda kakor dva mrliča. Nato se je kardinal obrnil in je odšel brez slovesa nalik strahu, ki se utrne, da ne veš kdaj ne kam ... "Najprej vladarico!" je mrmral krvnik, gledaje za njim. "In za njo .. tebe! ..." XII. Favsta! Videli smo strah in zmedo, ki sta zavladala med udeležniki orgije pri "železni stiskalnici," ko se je pojavil vojvoda Guiški. Videli smo, kako je menih Jacques Clement, ki je zjutraj pri Naši Gospe pomagal onesveščenemu kardinalu, osramočen pobegnil iz razuzdane družbe. Videli smo, kako so odnesli grofa de Loignes umirajočega k Ruggieriju na dom. Videli smo, kako je Marija Lorenska, vojvodinja de Montpensier, skozi spojna vrata ušla v Favstin dvorec in kako je Klavdina de Beauvilliers u-brala isto pot, med tem ko je Margerita, kraljica navarska ali kraljica Margot, kakor so jo imenovali, zbežala na ulico ter izginila neznano kam. Videli smo končno, kako je Guise nezavesten obležal v pivski izbi, kako je vojvodinja Guiška v svojem smrtnem strahu pala v Pardail-lanovo naročje in kako je Par-daillan potrkal na železna vrata Favstine hiše. Favsta se je po svojem razgovoru z Ruggjerijem vrnila domov, u ver j ena, da je grof de Loigns zapisan smrti. Zakaj ji je bil ta opasni pristaš Henrika III. tolikanj na poti, bomo videli v nadaljnem razvoju naše povesti. Ustavila se je v tisti sobi, kjer je malo prej sprejela Henrika Guiškega. Myrthis in Lea, njeni najljubši strežnici, sta jo stra-homa opazovali, čelo skrivnostne princese je bilo pokrito z oblaki in njene črne obrvi so se krčile v gubo, ki ni obetala dobrega. "Slabič! je mrmrala sama pri sebi. "človek, ki trepeče pred njim vsa Francija, zagleda svojo ženo na kolenih drugega moža in pade v nezavest! Tak vojak in omedli kakor kaka dekli-„„ »» na . . . Toda zamislila se je. "Kdo ve," si je dejala, "ali ni bolje zame, da je bodoči francoski kralj tako šibak? . . . Toda kaj bo z njegovo ženo, s Katarino de Cleves? Kako naj jo spravim v mrežo, ki sem jo razpela zanjo? ..." (Dalje prihodnjič) oaoi I v l Knjige:- Da preženemo dolgčas se največkrat zatečemo k čitan ju knjig. NasleanjeKnjige imamo' še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE —TARZAN IN SVET — ZLOČIN ORCIVALU Te knjige razprodajamo dokler so v zalogi, po vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za poštnino je pridejati 10c za vsako knjigo. Pošljete lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite po knjige dokler so še v zalogi. ENAKOPRAVNOST INVESTMENT SURE j o r 1 LAKE E F \ 1 m PRIPISANE OBRESTI 30. JUNIJA 1937 PO 3% Nove vloge pred 15. julijem bodo vlekle obresti od 1. julija ST. CLAIR SAVINGS & LOAN 1 COMPANY 1 6233 ST. CLAIR AVENUE | Posojila za nove zgradbe — Refinanciranje — j|| Nizke obresti na vsa posojila r.illllllllllllllllllllllllllllllllllllH JUNE 12th to SEPT. 6th i Visit this beautiful peninsular resort which extends seven miles out into the cool waters of Lake Eric... Plan for a day, a week or your entire vacation... NEW FACILITIES NEW IMPROVEMENTS * BATHE on the "World's Finest Beach" if HIDE over the new scenic bridle path. * PLAY TENNIS on our fast courts. if I)AN(IE in the new Cocktail Terrace. it THRILL to the many other new facilities, bports and amusements. HOTEL BREAKERS AND BON AIR - COOL - COMFOR-TABLE-ALL OUTSIDE ROOMS AT MODERATE PRICES Located on Ohio No. 2, U. S. fi, just 53 miles west of Cleveland.. .also accessible by rail, bus and interurban to Sandusky; Ohio, and by steamer from Cleveland, Ohio. Mail this Coupon for further details KAJ SEJE ZGODILO ■j. ■]■ "J" !p ■|« "j" "J" iti M i m it« ite iti sti ste -t; m iti liti iti Iti iti ;t; rt- itš iti §t! CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKY, OHIO. Send, without obligation to me, your latest literature. NAME....................................... ADDRESS................................... Novice o dogodkih doma in po sve+u do- m bite dnevno v Enakopravnosti 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311-5312 5353485353484848532348484853 0201010002010201000200000201010000000101010001010001010101010101000100010000020100 "PROBLEM CHILDREN" - - (A talk delivered at a symposium by PRANK SODNIKAR, Editor, English Section of "Enakopravnost") ENAKOPRAVNOST • 6231 St. Clair Avenue IIEndcrson 5311 - 5312 ENGLISH SECTION PRANK SODNIKAR, Editor Carries AH OHMal News of Inter-Lodge League JULY 3, 1937 (Continued from last week.) Lodges were organized for something more than socials and sports. Their goal should be to organize their members into groups which will be powerful in community and civic endeavors. They should educate and help their members. They should put their money to work in civic and cultural lines and not leave it accumulate in some bank book which may later be worth half of what it was intended to be. They should bring out the fact that they are a vital force in community life and ; not just an insurance agency. They should be the center of community life—the pioneers in building national homes did j this, so why shouldn't our lodges continue in that direction. With this in mind, they will still attract the younger crop which today is spending its good energies on social clubs, which are here today and gone tomorrow. Show them that you have the power of the community, and they will respect you. Take this power from the politicians and you will be doing yoeman work. But this decline in the English speaking movement should not be despaired in. The movement is still plenty strong and will gain strength. Today more members of English-conducted lodges sit on supreme boards than ever before. Their promotional activities are far from dead. Take the yearly SSPZ National Athletic Meets, the SNPJ Idora Park affair last year, in Cleveland take the Inter-Lodge league which regularly breaks attendance records at the Slovene Home and with the money made, carries on a civic program second to none, take the movement of the Croatian Fraternal Union — "To have one ESL in every community." Take the annual Serb basketball tournament which is sponsored by the Serbian National Federation. Even the fact that the ESL movement is only 10% of the total should not alarm one. It is to be expected that the younger People will not join the lodges in as great numbers as their fathers. To the old-timers it was a necessity and the only place they could turn for protection was the lodge. Today you have scores of insurance companies bidding against the lodge, and you have to take it—some of the seed will be lost. This smaller number of the younger people in the lodges will tend some day to an amalgamation of the various Yugoslav fraternal organizations. This will strengthen the movement, when it does come, to exist just as easily as the Moose, Elks and Maccabees of today. Another bright light on the horizon is the organization of strong junior lodges. These will tend to bring in the coming generation. Perhaps it should have been done before with us and this would make our ESL stronger today. But it will do its work even if it is late in starting. In conclusion I need not stress too much the importance of creating about the lodges the impression that they are more than insurance agencies which have sports and socials as attractions. They should become strong bodies of people, that can use their strength to better their members in civic, cultural and labor ranks. They should educate their members in the problems of toda^T&fc •ftlfel TJggQififr-atrfrn^-lfi the labor'field. Incidentally one or two of our organizations have developed a strong labor consciousness, but somehow it seems that the individual ESL units have failed to catch 011 to this. They should promote other activities, if members want it, as dramatics, choral groups like the Serbian National Federation does. Make savings clubs, earmarked for trips, scholarships, start libraries, etc. Any number of activities that are vital for a community and arc of a civic nature, even if these don't follow the old Slovene line. The old problem of members not attempting to come to Meetings could be ironed out by following the example set by the Inter-Lodge League. This organization is the most irregular meetings, yet when it does hold them things are accomplished. like the municipal government—hold board meetings and committee meetings when necessary. Do not call a business meet-Ul£ just because its the second Monday of the month. Have a reason for it and a program with it. Hold less meetings, but ftiake them so darn interesting and accomplish so much that everyone will get interested and come. SNPJ'S SCORE WIN OYER ORELS Trade School „ All boys of 10B grade under p years of age who desire to 'earn a trade will be interested J*> know that the Cleveland , >'ade School is offering all day I raining in pattern making i Wood, metal, plaster) foundry,; _ e'ding, automotive motor work I nan who supported the Roosevelt administration wholeheartedly in the last election was Walter G. j O'Donnell," Boyd said. "I'll do my best to get my friends to support him." 1 Boyd's indorsement of O'Donnell shows that the Democratic stronghold in the 23rd and 32nd wards will not be solidly behind the machine candidate despite the handshake of the two opposing leaders, Burr Gongwer and Martin L. Sweeney, who jointly; agreed on McWilliams for the Democratic mayorality candi-: date. Runs for Council Frank Somrak, 996 East 74 i street, has filed' as a candidate i for City Council in the 23rd Ward. Hi's petitions are among friends now. Mr. Somrak is an active lodge worker and Slovene S leader. He was president of the St. Clair National Home for many years and until the last convention was a long time supreme officer of the SNPJ. Mr. Somrak did not reveal his platform or his affiliation to any party. Wins Popularity Contest At the joint picnic of the Woodmen Circle and the Woodmen of the World held last Sunday at Geauga Lake Park, the drill team of St. Clair Grove, 98, was awarded first prize in the popularity contest. The team is captained by Sophie Posch. Komidar - Steigerwald St. Joseph's church was the scene last Saturday of the marriage of William Komidar, son of Mr. and Mrs. Komidar, Sar-anac road and Eleanor Steigerwald, East 148 street. Visiting Caroline Novak, visited here from DePue, Illinois, during the past week. She was the guest of her uncles, Tony Novak, 5204 St. Clair avenue and Joe Novak, 14916 Hale avenue. Pioneer News CFU Pioneers reached the 200 mark in membership, to come close to their record of 220 they had in 1931. Katherine Vranich resigned as treasurer and Johnny Habi-an, 1207 East 60 street was elected in her place. Betty Habian succeeded Ann Yurkovich as girls' athletic director after the latter resigned. Visitors Visiting Cleveland this week were Mr. and Mrs. Andy O'Bo-sla and Joseph Potsch from Ber-wyn, Illinois. In Scout Cafnp Raymond Svetek, son of the funeral director, left to spend five weeks in the Seven Mountain Camp, Spring Mills, Pa. Graduates from Reserve Joseph L. Modic received his Bachelor of Arts degree from Western Reserve University last week. Mr. Modic plans to continue I his studies at the School of Med-i ieine at Western Reserve next fall. Modic is a graduate of St. Ignatius High school. While at Reserve he starred on the boxing team and was also a member of the football squad. Vacationing Dr. and Mrs. F. J. Kern are vacationing in the Northwest. 1 They are expected back by July 10. Convalescing Miss Mary Mrsnik, 16014 Sar-anae road, is convalescing in Lakeside hospital where friends may visit her. Shneller - Černelič Victor Shneller, 1127 East 66 street and Sylvia Černelič, daughter of Mr. and Mrs. John Černelič, 18105 Marcella road were married last Saturday. They spent this week in Detroit oil their honeymoon. By Theodore Andrica, Cleveland Press In view of the steadily accumulating mass of evidence to the contrary, it is hard to understand today why anyone should maintain that the foreign-born are really responsible for the high criminal record in the United States. The Federal Bureau of Investigation once more has made public information indicating clearly that the foreign-born are not responsible for the high crime rate in this country. According to the bureau, out of 461,589 persons arrested in 1936 only 26,018 were of foreign birth. The figuffes show that j while 435.4 persona were arrested for every 100,000 native white inhabitants, the corresponding figure for foreign-born whites was only 199.2. 1 The report further states that i of the 62,251 prisoners commit-i ted tO states and federal prisons and reformatories in 1934, the last year on which such a report was made 45,091 persons belonged to the white race. Of this number only 2846 were foreign born. j That is, although foreign-born constituted 12.3 percent of the white population of the United States, as a whole, they constituted only 6.3 per cent of the white prison population. I Molly's Hair Shoppe hr new location 6724 St. Clair Ave. Tel.: HEnderson 4181 TUXEDO RENTAL For Weddings and other Formal Occasions ©ornife ^6217 ST CLAIR AVE famtms:mttn:ttt You can be sure of GOOD BEER from DISPENSERS that are sterilized CHESNIK & SKULLEY Registered Union Men in Business since 1933. FOR SERVICE CALL DIAMOND 9703 STRAN 6. ENAKOPRAVNOST DAVE KAHN AIR CONDITIONING & TINNING 10067 St. Clair Ave. GLenville 9379 TONY DELIA ORNAMENTAL PLASTERING 3741 E. 118th St. WAshington 0270 THE HOMER-SEELBACH CO. TILE 6519 Euclid Ave. HEnderson 7131 ART IN BRONZE CO. 1621 E. 41st St. HEnderson G200 VICTOR SUHADOLNIK LANDSCAPE ARCHITECT DEMSHAR BUILDING CO.. INC GENERAL BUILDING CONTRACTORS 436 EAST 124TH STREET Liberty 5627 John Ellis & Son CEMENT WORK 3552 W. 62d St. WOodbine 3361 The Lake Erie Building Material Co. LUMBER 5459 Hamilton Ave. HEnderson 5080 Collinwood Shale Brick & Supply Co. 16220 Saranac Rd. KEnmore 2200 Anion Pluth , PAINTING & DECORATING 21101 Recher Ave. KEnmore 3934-R Geo. Lorenlz Co. PLUMBING & HEATING 6203 Superior Ave. HEnderson 5224 Lewis Electric Co. WIRING 14408 Elm Ave. GLenville 1034 Levo: Pogrebniški parlor, izgotovljen v svetlih, prijetnih barvah. Prezračevalni sistem y tej sobi jo napravi hladno in udobno tudi v najbolj vročem vremenu. Desno: Ena izmed obeh družinskih sob. Vsaka ima prezračevalni sistem ter je opremljena z vsem potrebnim, da se doda k udobnosti žalujočih. Builders Structural Stee! (o. IRON STEEL PRODUCTS 2880 E. 34th St. Michigan 8310 PRIDITE POGLEDAT ta najlepši pogrebniški dom Ambicije—želja—sanje, stare pet in trideset let, so se uresničile ta teden. V pondeljek, torek in sredo smo imeli "odprto hišo" v našem nanovo prenovljenem pogrebniškem domu — take vrste dom, ki sem ga imel v mislih od dneva, ko sem dobil svojo licenco za pogrebnika. Da bi rekel, da je ta novi pogrebniški dom krasen, bi podal samo vaše mnenje. Jaz, seveda, mislim, daje najfinejši, naj-krasnejši v Clevelandu. Toda to ni samo moje mnenje, ampak je tudi mnenje tisočerih ljudi, ki so ga obiskali ta teden. Njih mnenje je, več ko moje, ki šteje. Sicer pa ta pogrebniški dom ni bil zidan nam v zadoščenje in udobnost, ampak v vašo. Pri delu se ni gledalo na stroške— stroški izgotovitve so bili skoro trikrat toliko kot originalni proračun, zultat, ki se je dosegel, je vrec več kot potrošeni denar. Samo besede ne morejo pra\ o opisati tega doma. Slike tukaj so v Ramenu, da vam dajo idejo o njega ureditvi in krasoti. Namesto mrkih, temnih barv, predolgo v družbi z našim delom, so žive barve, simbolične novemu življenju. Zgornja slika kaže zunanjost s per-fektnim načrtom vrtnarstva. Spodaj je velik, zračen parlor. Tukaj je največ za-popaden pogrebniški dom. Nič ni električnih pihal! Mesto teh je prezračevalni sistem in inzulirane stene spremenijo vro#^, zatohle poletne dneve v hladne in udobne. Lahko bi pisal naprej in naprej, da L: I z besedami naslikal krasoto tega novega oogrebniškega doma. Toda besede ne zadostujejo. Morate ga sami videti. Če ga še niste obiskali, vas vljudno vabim, da to storite vsak čas, kadar ste v tej okolici. Potem, samo potem boste vedeli, zakaj si štejem v tako čast, da pišem to poslanico. Končno se hočem zahvaliti vsem firmam, katerih material ali izkušnje se je rabilo v zidavi tega doma. Njih material, delo in nasveti, so potrdilo njih visoke kakovosti. ANTON GRDINA, L r.