Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
V.b.b.
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Franjo Ogris, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
Letnik XI.
Celovec, petek, 27. julij 1956
Štev. 30 (744)
Delegacija koroških Slovencev pri Zvezni vladi
Na predhodno prošnjo so zvezni kancler g. inž. Julius Raab, vicekancler g. dr. Adolf Scharf in zunanji minister g. inž. Leopold Figi v soboto, dne 21. julija 1956, v uradu zveznega kanclerja na Dunaju sprejeli hkrati skupno delegacijo Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev.
Delegacija je opozorila predstavnike zvezne vlade, da sta centralni organizaciji koroških Slovencev že pred devetimi meseci predali zvezni vladi skupno spomenico s svojimi predlogi za izvedbo člena 7 Državne pogodbe in ministrstvu za pouk še posebno vlogo za lastno srednjo šolo, ne da bi bili do danes prejeli kakršnega koli odgovora. Zato koroški Slovenci nikakor ne moremo pritrditi pozitivnim izvajanjem glede odnosa Avstrije do njenih manjšin v vladni izjavi z dne 4. julija 1956.
V	odgovoru je gospod zvezni kancler izjavil, da moramo razumeti, da je bilo treba najprej počakati na odhod tujih sil, nato pa zaradi notranjepolitičnih vzrokov, predvsem zaradi državnozborskih volitev, ni bilo mogoče rešiti vseh vprašanj Državne pogodbe, da pa bodo potrebni izvedbeni zakoni za uresničenje člena 7 sklenjeni tekom jeseni.
Na izrecno vprašanje, kako je z zadevo lastne srednje šole za koroško slovensko manjšino, je g. zvezni kancler odgovoril, da spada vprašanje srednje šole v kompetenco zveze, vprašanje osnovnih šol pa v kompetenco dežele. Glede možnosti otvoritve lastne srednje šole že v letošnji jeseni, je g. kancler najprej pripomnil, da to vprašanje presega njegovo vednost, po telefonskem razgovoru z ministrom za pouk g. dr. H. Drimmlom pa je povedal, da bo tudi ta zadeva rešena jeseni v sklopu z ostalimi vprašanji in DA BO AVSTRIJSKA VLADA IZPOLNILA VSE PREVZETE OBVEZNOSTI.
V	teku nadaljnjega razgovora so se v pogledu na določila Državne pogodbe v zaščito manjšin med predstavniki zvezne vlade in med zastopstvom koroških Slovencev pokazale bistvene razlike.
Prav zaradi tega bodo potrebni še nadaljnji razgovori in so zvezni kancler g. inž. Julius Raab, vicekancler g. dr. Adolf Scharf in zunanji minister g. inž. Leopold Figi delegaciji zagotovili, da bosta organizaciji kot zastopstvo koroških Slovencev pred končno uzakonitvijo k vprašanju še ponovno slišani in lahko zavzeli stališče do konkretnega predloga za izvedbo člena 7 Državne pogodbe. V tej zvezi je zunanji minister g. inž. Leopold Figi še posebno poudaril, DA PRIPADA DRŽAVNA POGODBA K MEDNARODNIM POGODBAM, KATERE JE AVSTRIJA VEDNO IZPOLNJEVALA.
Adenauer slep za izboljšanje svetovnega položaja
Po sprejemu pri zvezni vladi
Pri sprejemu zadnjo soboto je g. zvezni kancler delegaciji koroških slovenskih centralnih organizacij dal med drugim tudi razumeti, da moramo koroški Slovenci imeti pač razumevanje, da zaradi notranjepolitičnih vzrokov do zdaj še ni moglo priti do uresničenja člena 7 Državne pogodbe in da moramo v ostalem vzeti tudi v obzir gospodarski položaj Avstrije.
No, koroški Slovenci smo od nekdaj kazali razumevanje za vse težkoče v zvezi z zasedbo naše države po tujih silah in prav iz obzira na gospodarske prilike naše države res nismo več terjali, kot nam je zajamčeno v Državni pogodbi. Prav tako smo tudi radi pripravljeni še malo potrpeti in v miru počakati na obljubljeno rešitev našega vprašanja v bližnji bodočnosti.
Toda kljub vsemu razumevanju in najbolj širokodušnemu upoštevanju obstoječih težkoč ne moremo, da ne bi iznesli upravičenega razočaranja, da v teku devetih mesecev po predaji naše spomenice vse do danes ni bilo storjenega nobenega koraka za uresničitev člena 7 Državne pogodbe; da nismo nikjer našli niti najmanj dobre volje, da bi se upoštevala nam v Državni pogodbi in Ustavi zajamčena zaščitna določila; da ob vladni izjavi, češ, da »je prva življenjska pravica vsakega naroda, da ohrani svoj materni jezik«, slišimo iz istih ust, da za nas ta prvenstvena pravica v pogledu enakopravnosti našega jezika ne velja; da ob svojih vsakodnevnih izkušnjah še vedno ne moremo trditi, da pripada metoda, da se nacionalno manjšino s pomočjo politične moči oropa njenih naravnih pravic, preteklosti! Končno ne moremo prikriti razočaranja, da smo po devetih mesecih čakanja na sprejem tudi to pot slišali le nekaj obljub, ki so se v vsej naši zgodovini pokazale vedno kot jalove!
Toda tokrat nočemo biti skeptiki. Tokrat verujemo slovesnim zagotovilom, ker so prišla iz ust najvišjih predstavnikov vlade in države, in to obeh koalicijskih strank! In verujemo tem zagotovilom tem bolj, ker so vladni predstavniki hkrati vedno spet z nedvoumno jasnostjo poudarjali, da gre pri Državni pogodbi za mednarodno pogodbo, ki jo hoče naša država z vsemi prevzetimi obveznostmi v polni meri izpolnjevati. Kako resno jemlje naša država takšne mednarodne pogodbe posebno tudi glede manjšin, lahko gledamo v dejstvu, da je za uveljavljenje Pariškega sporazuma z Italijo glede Južnega Tirola v novi vladi ustanovila poseben državni sekretariat in mu na čelo postavila mednarodno priznanega pravnika in politika dr. Gschnitzerja.
Koroški Slovenci sicer ne želimo, da bi se morali kakor južni Tirolci obračati za dosego svojih pravic na druge partnerje Državne pogodbe, ker je naša koncepcija manjšinskega vprašanja in manjšinske politike bistveno drugačna in temu nasprotna. Mi smo namreč mnenja, da je prvenstvena naloga manjšine, da tvori naraven most med narodom in državo, v kateri živi, in med narodom, h kateremu pripada po krvi in jeziku, da naj je torej na svojem mestu element, ki združuje, ne pa element, ki loči naroda-soseda. To nalogo pa moremo seveda vršiti le tedaj, če je pripravljenost tudi na drugi strani, da nam prizna osnovne pravice do narodnostnega obstoja in razvoja. Koroški Slovenci z zaupanjem pričakujemo obljubljeno uresničitev letošnjo jesen in polagamo posebno važnost na zagotovilo, da bomo pred končno uzakonitvijo še ponovno slišani in nam bo dana možnost, da do podrobnosti zavzamemo svoje stališče. Že danes pa z vso odločnostjo poudarjamo, da šolsko vprašanje ni edino nerešeno manjšinsko vprašanje, marveč je po našem mnenju baš to vprašanje, vsaj v kolikor zadeva ureditev osnovnih šol, že rešeno in predstavlja tudi z ozirom na nam nasvetovano upoštevanje gospodarskih možnosti naše države stvarno rešitev — treba je veljavno uredbo o dvo-
Še preden je zapadnonemški kancler Adenauer odšel na poletni dopust, je povabil k sebi nemške poslanike v Washing-tonu, Londonu, Parizu in Rimu ter jih pozval, naj pri vladah dotičnih držav iznesejo zaskrbljenost zapadnonemške vlade zaradi nameravanega zmanjšanja števila oboroženih sil. Konferenco je Adenauer sklical na podlagi vesti, da nameravajo ZDA in Velika Britanija zmanjšati svoje vojaške sile, hkrati pa razvijati moderno orožje ter morebiti skrčiti število svojih čet v Zapadni Nemčiji.
Podobne vesti so Adenauerja že ponovno vznemirile in je vedno skušal prepričati Zapad o strašni nevarnosti, ki da grozi z Vzhoda. V tej luči je tudi razumljivo njegovo vztrajanje na polnoštevilni postavitvi zapadnonemške vojske (Predsednik nemških socialnih demokratov Ollenhauer je to trdovratno in nespremenljivo vztrajanje Adenauerja imenoval »zadnje pretiravanje njegove politike«), čeprav zadnje čase tudi pri zapadnih velesilah prevladuje mnenje, da spremenjeni svetovni položaj dovoljuje gotove omejitve v oboroževanju.
To je bilo poudarjeno tudi v zadnji zunanjepolitični razpravi britanske spodnje zbornice, ko sta ministrski predsednik Eden in zunanji minister Lloyd opozarjala na spremembe v sovjetski politiki, pred katerimi da tudi zapadne silne ne smejo zapirati oči, marveč jih je treba sprejeti kot dejstvo, ki v marsičem spreminja dose-
jezičnih šolah le še dosledno izvajati! —, da pa zagotavlja člen 7 Državne pogodbe avstrijskim državljanom slovenske narodnosti še številne druge osnovne pravice, katerim se v interesu v obstoju ogroženega našega ljudstva nikakor ne moremo odpovedati.
Iz izjave tiskovnega urada zveznega kanclerja »Tanjugu« razvidimo, da gre pri zadnjem sprejemu za začetek razgovorov. Zaradi tega se nam zdi potrebno, da takoj
danja stališča. V londonskih krogih povezujejo te izjave z možnostjo, da bo Eden Sovjetski zvezi predlagal nov evropski varnostni načrt, ki bi ga lahko sklenili poleg že obstoječih vojaških zvez tako na Zapadu kot tudi na Vzhodu. Poudarjajo, da v tem primeru Zapad ne bi več vztrajal na vključitvi Nemčije v Atlantski pakt.
O zopetni oborožitvi Nemčije in njeni vključitvi v NATO je nedavno govoril tudi maršal Tito, ko je odgovarjal na vprašanja, ki so mu jih stavili udeleženci ameriškega seminarja. Dejal je, da ga skrbi način, kako so se lotili ustanovitve nove nemške armade, kajti čeprav ljudje tega še ne
V ponedeljek je minilo štiri leta, odkar je bila v Egiptu izvedena revolucija. Dan obletnice so praznovali po vsej državi in so manifestacije in svečanosti trajale več dni. Tudi vse ustanove in poslovalnice so ob priliki Dneva revolucije prekinile z delom in tako proslavile velike dogodke, ki so prinesli egiptskemu ljudstvu nove možnosti razvoja in svobodnega življenja.
Revolucija, katere cilji so bili iztrebiti v Egiptu imperializem in njegove pomagače ter popolnoma izkoreniniti fevdalni sistem, ki se je v tej deželi obdržal vse do današnjih dni, je imela velik uspeh, saj so do danes že razdelili ogromne površine
v začetku jasno določimo in točno omejimo izhodišča. Ob odkritosrčnem upoštevanju le-teh z obeh strani smo lahko prepričani, da bodo rezultati bodočih razgovorov bolj konstruktivni in bo kmalu prišlo — ne da bi bilo potrebno obračati se na ostale partnerje Državne pogodbe za intervencijo — do končne zadovoljive rešitve vseh vprašanj člena 7 Državne pogodbe v korist države in mirnega sožitja vseh narodov.
Parlatnent je šel na počitnice
Z.a ministrskim svetom, ki je imel svojo zadnjo sejo v torek, je v sredo zaključil svoje pomladansko zasedanje tudi parlament, ki je poprej še obravnaval in uredil celo vrsto točk dnevnega reda. Med vprašanji, o katerih je sklepal na zadnji seji, sta nedvomno največjega pomena zakon o zvišanju cen mleka ter tako imenovani prvi izvedbeni zakon k Državni pogodbi.
Zakon o zvišanju cen mleka je bil po ostri debati, med katero je KP-poslanec Honner svaril pred splošnim naraščanjem cen in se je FPD-poslanec Stendebach zavzemal za še večjo zvišanje cene — na račun konzumenta —, končno sprejet z glasovi koalicije in FPO.
Pri izvedbenem zakonu k Državni pogodbi gre predvsem za ureditev vprašanja bivših USIA-podjetij ter tako imenovane nemške imovine. FPO-poslanec Pfeifer je med razpravo zastopal mnenje, da prenos te imovine v last Avstrije potom Državne pogodbe ne odgovarja pravici. Ko je govoril o potrebi po odškodnini za bivše nemške lastnike, so ga z medklici opozorili na leto 1938, ko nacisti niso poznali nobene pravičnosti. Zakon so izglasovali z glasovi SPD in OVP.
umrejo videti, Po bodočnost pokazala, da je to napačno. »Vzlic temu — je dejal — da se mednarodni položaj spreminja in da je vojna nevarnost oddaljena, da je tako rekoč jenjala, vendarle gredo po zakonu vztrajnosti po poti, kakršno so imeli tedaj, ko so sodili, da je Zapad ogrožen. Bilo pa bi mnogo pametneje, če bi vprašanje nemške oborožitve odgodili, dokler se Nemčija ne bo združila.«
Na Vzhodu demobilizirajo
Hkrati ko se zapadnonemški kancler Adenauer z vsemi močmi zoperstavlja slehernemu zmanjšanju vojaških sil na Zapadu, je v vzhodnih deželah v teku splošna demobilizacija. Začela jo je Sovjetska zveza, kateri sledijo zdaj skoraj vse vzhodnoevropske dežele. Češkoslovaška je že lani znižala število vojakov za 34 000 mož, katerim bo zdaj sledilo še nadaljnjih 10 000, ki jih nameravajo zaposliti v industriji in kmetijstvu. Zadnji teden je tudi Madžarska napovedala zmanjšanje oboroženih sil za 15 000 mož in je pričakovati, da bodo v kratkem sledile še druge države.
zemlje med felahe, ki so do revolucije morali delati za fevdalno gospodo. Prav ob četrti obletnici so ponovno razdelili med felahe 1400 ha zemlje. Cilj revolucije pa je tudi bil, iztrebiti iz dežele tuje monopole in vlado kapitalizma, ki je izžemala domače ljudstvo. V novi republiki je ljudstvo socialno zavarovano in zaščiteno, česar v dobi Farukovega absolutizma ni bilo.
O vojski pa je predsednik egiptske republike Naser ob neki priliki dejal, da bo nova egiptska vojska varovala domovino in njene meje, ne bo pa ščitila oblasti posameznikov, temveč načela in vzore revolucije, ki je bila izvedena v korist vsega egiptskega ljudstva. Prav tako pa bo oblast slonela na ljudstvu, na izobražencih, delavcih in kmetih, na večini, za katero je bila revolucija v deželi začeta in izbojevana. Vse to so velikanske pridobitve za Egipt in njegove narode, saj je bilo vzpostavljeno zdravo demokratično življenje. Da je Egipt na pravi poti, je dokaz njegova zdrava zunanja in notranja politika, zaradi katere uživa Egipt v demokratičnem svetu vedno večji ugled.
Štiri leta razvoja v novi egiptovski republiki
Socialni minister Prokscti:
Zdrava in moderna stanovanja za delovne ljudi!
Na Dunaju se je sestal mednarodni kongres za stanovanjska vprašanja in gradnjo mest, ki je obravnaval številne probleme v zvezi s sodobnimi oblikami gradnje in ureditve stanovanj. V okviru tega kongresa je govoril tudi avstrijski minister za socialno upravo Proksch, v katerega delokrog spadajo tudi administrativna in zakonska vprašanja stanovanj ter uprava tako imenovanega zveznega stanovanjskega in naselitvenega sklada.
V svojem pozdravnem govoru ob otvoritvi kongresa je minister Proksch zavzel
Skoro 400 rentnikov na 1000 delavcev
Delavski pokojninski zavod navaja, da je bilo ob koncu meseca marca pri zavodu 1,108.904 obveznih zavarovancev, med temi 388.208 žensk. Poleg teh je bilo še 86.208 oseb prostovoljno zavarovanih. V istem času je zavod izplačeval pokojnine 434.362 osebam, kar znaša povprečno 393 rentnikov na 1000 zavarovancev.
GOSPODARSKI DROBIŽ
Rekorden izvoz makedonskega tobaka
V	prvih šestih mesecih tega leta so iz Makedonije izvozili nad 6500 ton tobaka v vrednosti okoli
8.500.000	dolarjev. Tobak so kupile številne evropske in izvenevropske države, največ med njimi pa Sovjetska zveza, Italija, Amerika in Francija. Predvidevajo, da bodo do konca leta izvozili iz Makedonije okrog
14.000	ton tobaka in s tem dosegli rekord v povojnih letih, ker je v vseh deželah vedno večje povpraševanje po makedonskem tobaku.
Agrarna reforma končana
Severnovietnamska vlada je objavila poročilo, da je malone po vsej državi že končana agrarna reforma. Agrarno reformo so začeli aprila
1954	in jo končali v petih etapah na ozemlju z 10 milijoni prebivalcev. Približno 1,800.000 kmetov je dobilo zemljo, vprežno živino in najnujnejše kmetijsko orodje.
Francoska vlada določila cene
V	boju proti inflaciji je francoska vlada objavila odlok, s katerim so določene cene večine proizvodov, da bi tako preprečila njih nenehno naraščanje. S tem odlokom, ob katerem je bil objavljen tudi vladni seznam proizvodov, katerih se tiče odlok, so cene ustaljene.
Proizvodnja podržavljene železarske in jeklarske industrije
Proizvodnja podržavljene železarske in jeklarske industrije je od začetka letošnjega leta znatno napredovala. V prvem polletju je proizvedla 1,5 milijona ton rude, kar je za 9 °/o več kakor v prvem polletju lani. Proizvodnja surovega železa je narasla od 732.000 t v prvem polletju
1955	na 796.000 ton v prvem polletju letos, proizvodnja surovega jekla pa od 887.000 ton na 957.000 ton. Narasla je tudi proizvodnja valjanega železa in pločevine. Delež proizvodnje avstrijske podržavljene jeklarske industrije je znašal v letošnjem prvem polletju skoraj 95 odstotkov od celotne proizvodnje.
Raiffeisnovke v Švici
V	Švici obstoja 1007 denarnih zavodov sistema Raiffeisen. Skupno štejejo tovrstne zadruge 111.040 članov, število vlagateljev pa znaša 482.306. Leta 1955 je denarni promet švicarskih Raiffeisnovk dosegel vsoto 2.991,399.842 švicarskih frankov. Hranilne vloge so znašale 879,242.070 švicarskih frankov, rezerva pa 61,414.427 švicarskih frankov. Ker šteje Švica 4,7 milijona prebivalcev, je torej povprečno vsak deseti Švicar vlagatelj pri kakšni Raiffeis-novki.
stališče do raznih aktualnih vprašanj v zvezi s stanovanjskim problemom v Avstriji. Med drugim je dejal, da je rešitev vprašanja oskrbe s stanovanjskim prostorom posebno v Avstriji zelo težavna in nujna, ker je stanovanjsko stanje utrpelo izredno veliko škodo v zadnji vojni ter v prvih povojnih letih. Vsled vojnih vplivov je bilo uničenih ali težko poškodovanih
182.000	stanovanj, medtem ko so bili vzdrževanje ostalih stanovanj ter izgradnja novega stanovanjskega prostora najtežje ovirani.
Ko je minister govoril o prizadevanjih Avstrije za odpravo pomanjkanja stanovanj, je dejal, da je prišlo kljub vsem tež-kočam po letu 1947 do obširne gradbene
dejavnosti in je bilo samo v času od 1. junija 1951 do konca leta 1955 na novo zgrajenih 176.000 stanovanj. Izmed teh je bilo
30.000	stanovanj zgrajenih s pomočjo zveznega stanovanjskega in naselitvenega sklada.
Govoreč o nalogah, ki jih bo morala Avstrija na tem področju izpolniti v bodoče, je minister Proksch poudaril, da je koncem leta 1955 kljub vsem dosedanjim prizadevanjem še edno manjkalo okoli
220.000	stanovanj. Treba se bo še bolj potruditi, da bodo v zadostnem številu izgrajena zdrava, moderno opremljena in družinskim potrebam odgovarjajoča stanovanja, katerih najemnina bo znosna tudi za delovno ljudstvo.
Liberalizacija pospešuje trgovino
Dne 17. in 18. t. m. je bilo v Parizu pomembno posvetovanje ministrskega sveta organizacije za gospodarsko sodelovanje Evrope, kjer so napravili važne in daleko-sežne sklepe glede liberalizacije evropske trgovine. Hkrati z zvišanjem liberalizacije na 90 odstotkov je bilo sklenjeno tudi nadaljnje znižanje carin za evropsko blago, ki naj bi začelo veljati najkasneje začetkom julija 1957.
V Avstriji je liberalizacija doslej zelo ugodno vplivala na razvoj zunanje trgovine. V zadnjih treh letih se je izvoz avstrijskega blaga zvišal od 13 milijard šilingov na 18 milijard, kar pomeni, da znaša zvišani promet zunanje trgovine povprečno okoli 50 milijonov šilingov dnevno. Primanjkljaj v zunanji trgovini je znašal leta 1955 4,9 milijarde šilingov, letošnji razvoj pa kaže, da ga bo v tem letu mogoče znižati na 3 milijarde. V okviru plačilne bilance pa so ga popolnoma odstranili tudi že lani, kar bo letos še laže, ker pričakujejo že iz samega tujskega prometa za blizu 3 milijarde šilingov deviz.
Razvoj zunanje trgovine v prvih petih mesecih tega leta kaže, da se zlasti razveseljivo odvija izvoz avstrijskega blaga. V primerjavi z istim obdobjem leta 1955 se je letos uvoz tujega blaga zvišal za 936 milijonov šilingov ali za 10,4 %, medtem ko je izvoz narasel kar za 1573 milijonov šilingov odnosno za 22,8 °/o. To je tudi ugodno vplivalo na še vedno pasivno trgovin-
sko bilanco, kajti primanjkljaj, ki je znašal v prvih petih mesecih leta 1955 2087 milijonov šilingov, se je v istem obdobju letos znižal na 1450 milijonov.
Prvo mesto v avstrijski zunanji trgovini zavzema Zapadna Nemčija, katere udeležba na izvozu avstrijskega blaga je znašala 22,75 °7o, udeležba na avstrijskem uvozu pa celo 34 odstotkov, kar je nedvomno tudi najbolj vplivalo na pasivnost bilance. Se bolj potrjujejo to podatki o vrednosti uvoza odnosno izvoza, kajti izvozila je Avstrija v Zapadno Nemčijo le za 1,94 milijarde šilingov blaga, uvozila pa je nemškega blaga za 3,38 milijarde šilingov.
Med uvozniki avstrijskega blaga je bila na drugem mestu Italija, katere uvoz je znašal 1384,5 milijona šilingov; sledile so ji Švica s 431 milijoni in Združene države Amerike s 415,56 milijona šilingov. Pri uvozu tujega blaga pa je zavzela drugo mesto Amerika, od katere je Avstrija odkupila blaga za 11,7 milijarde šilingov in od Italije za 784 milijonov šilingov.
V prvih petih mesecih tega leta je bila blagovna izmenjava za Avstrijo aktivno zaključena med drugim z naslednjimi deželami; Jugoslavijo, Indijo, Kitajsko, Argentino, Holandsko, Vzhodno Nemčijo, Finsko itd., medtem ko so zabeležili večji primanjkljaj pri trgovini z Anglijo, Francijo, Malajo, Norveško, Madžarsko in drugimi državami.
Podpora za brezposelne končno tudi za gospodinjske pomočnice
Gospodinjske pomočnice so bile doslej izključene od pravice do podpore, če so postale brezposelne. Pritožbe, da žene in dekleta nerade sprejemajo zaposlitev v tujih gospodinjstvih, so razumljive, ker so bile take delojemalke brez vsake zaščite. Z izgubo zaposlitve, pogosto brez lastne krivde, je prišla gospodinjska pomočnica ob zaslužek, streho in prehrano, v stisko, ki se je vsaka boji. V mnogih primerih služkinje, posebno starejše, nimajo nobenih svojcev, kamor bi se v stiski lahko zatekle.
Sindikat gospodinjskih pomočnic je že leta zahteval, da bi tudi za to poklicno skupino uzakonili pravico do brezposelne podpore. Pogosto so se zastopnice gospodinjskih pomočnic oglašale pri socialnem ministru ter se prizadevale za uresničenje upravičene zahteve. Končno so imele akcije uspeh, ko je socialni minister dne 14. julija izdal odredbo, po kateri so tudi gospodinjske pomočnice vseh kategorij upravičene do podpore za brezposelne.
Obveznost brezposelnega zavarovanja za gospodinjske pomočnice se prične s
1.avgustom 1956. Če je bila delojemalka zaposlena doslej samo v tem poklicu, mora, če hoče doseči brezposelno podporo, od 1. avgusta 1956 dalje dokazati 52 tednov trajajočo zaposlenost kot gospodinjska pomočnica. Praktično se bo gospodinjska pomočnica s to odredbo lahko okoristila šele po enem letu. V primeru pa, da je bila delojemalka že kedaj zaposlena v kakšnem drugem poklicu ter je že prejemala brezposelno podporo, ji je treba dokazati samo 20-tedensko zaposlitev kot gospodinjska pomočnica.
V vsej Avstriji je danes zaposlenih okoli 40.000 gospodinjskih pomočnic, dočim jih je bilo pred dvemi desetletji še okoli 175.000. Sindikat delavcev za osebne usluž-nosti se prizadeva za izvedbo novega zakona o gospodinjskih pomočnicah, ki naj bi tej poklicni skupini zagotovil tudi urejen delovni čas.
Uvoz in izvoz električne energije
Med Avstrijo na eni in njenimi sosedami na drugi strani se je v zadnjih letih razvila živahna izmenjava električne energije. Posebno se je v letu 1955 stopnjeval izvoz avstrijskega električnega toka v Zapadno Nemčijo. Skupno je Avstrija dobavila lani sosednjim deželam 1,497.746 MKh, od njih pa prevzela 445.716 MKh električnega toka.
Prvo mesto tako kot uvoznik kakor tudi kot izvoznik zavzema Zapadna Nemčija, v katero je Avstrija lani dobavila 1,406.286
MKh in iz katere je prejela 366.634 MKh električnega toka, kar znaša 81,5 % celotnega avstrijskega uvoza odnosno 94 odstotkov celotnega avstrijskega izvoza. Nemčiji sledi Italija, nato Češkoslovaška, Švica in Jugoslavija. Med dobavitelji je bila za Nemčijo prva Jugoslavija, iz katere je Avstrija odnosno Koroška prejela 44.231 MKh električne energije. Jugoslaviji sta sledili Švica in Italija, meseca decembra pa so prvič dobavili električni tok tudi iz Češkoslovaške.
New York. — Pretekli teden je Varnostni svet priporočil Generalni skupščini OZN sprejem Maroka v članstvo Organizacije združenih narodov. O dokončnem sprejemu v članstvo OZN bo sklepala Generalna skupščina na novembrskem zasedanju.
Washington. — Zahodnonemški veleposlanik v Washingtonu Krekeler je po kratkem sestanku z zunanjim ministrom ZDA Dullesom izjavil, da obstoja med obema deželama popolno soglasje glede stališča do kolektivne varnosti. Sestanek je bil na željo Krekelerja, ki je hotel dobiti informacije o eventualnem zmanjšanju oboroženih sil ZDA v zahodni Evropi.
London. — Velika Britanija je ostro protestirala proti zahtevi Etiopije, da bi le-ta prevzela od Britancev nadzorstvo nad somaliskimi plemeni, ki so še vedno pod britansko zaščito. Podsekretar v Fore’gn Officeu je dejal, da je vlada poslala oster protest v Adis Abebo in je obtožil etiopsko vlado, da skuša pridobiti Somalce za sprejem etiopskega državljanstva.
Madrid. — Predstavniki ameriških, španskih in portugalskih oboroženih sil so zaključili svoje delo in ob tej priliki izdali skupno poročilo. V poročilu je rečeno, da so se razgovarjali o problemih, »vezanih na obrambo Pirenejskega polotoka ter o vlogi tega polotoka pri obrambi zapadne Evrope.« V sporočilu je rečeno, da bodo imeli podobne sestanke tudi v prihodnje.
Rio de .Taneiro. — Brazilsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Brazilija priznala neodvisnost Tunisa.
Bonn. -—- Zahodnonemški zunanji minister je v odgovoru nekemu poslancu v Bundestagu dejal, da je v Zahodni Nemčiji še 124 nemških vojnih zločincev v primerjavi s 3000, kolikor jih je bilo leta 1950. Dejal je, da bonnska vlada sprejema številna pisma, v katerih se zahteva osvoboditev preostalih zločincev. Vlada je sklenila, da jih bo izpustila iz zaporov še pred potekom kazni.
Pariz. — Poročajo, da so nekateri člani vodstva degolovske stranke pod vodstvom bivšega ministra za narodno obrambo generala Koniga zahtevali, da vsi ministri te stranke izstopijo iz vlade Guya Molleta. Resna nasprotja med socialisti in degolovci, ki skupno sodelujejo v koajiciji republikanske fronte, so nastala v zvezi z razpravo o »evro-atomu«.
New York. — Novembra, ko se bo ponovno sestala Generalna skupščina OZN, bodo razpravljali tudi o japonski prošnji za sprejem v OZN. Ko je Japonska februarja letos vložila prošnjo, se je Sovjetska zveza postavila na negativno stališče vse dotlej, dokler ne bo v OZN sprejeta tudi Mongolija.
Moskva. — V Kairu je bil podpisan sovjetsko-egiptski sporazum o sodelovanju in uporabi atomske energije v miroljubne namene. Sporazum določa izmenjavo strokovnjakov in znanstvenikov, zgraditev laboratorija v Egiptu in sodelovanje v atomskih raziskavah. Večino naprav za raziskave bo Sovjetska zveza dobavila Egiptu do srede leta 1958; med njimi je tudi atomski reaktor.
Moskva. — Vladi Sovjetske zveze in Nepala sta sklenili vzpostaviti redne diplomatske stike med obema deželama. V kratkem bosta izmenjali diplomatski predstavništvi na stopnji veleposlaništev.
Buenos Aires. — Argentinski predsednik Aramburu je odpotoval v Panamo, kjer sodeluje na konferenci ameriških držav. Pred odhodom je izrazil prepričanje, da bodo praktični rezultati pan-ameriške konference veliki, »kajti osebna znanstva državnikov prispevajo k izboljšanju odnošajev med narodi.«
Tokio. — Sovjetsko-japonska mirovna pogajanja, ki so se v Londonu popolnoma izjalovila, se bodo nadaljevala v Moskvi. Japonska delegacija, ki jo bo vodil zunanji minister Šigemicu, bo prispela v Moskvo danes ali jutri. Japonci upajo, da bodo na teh pogajanjih prišli do uspehov in tako končno uredili od-nošaje med obema deželama.

Salzburg v znamenju Mozarta
Bogastvo in revščina jezika
Angleščina spada menda med najbogatejše jezike, saj sestoji iz cele vrste jezikov, ki so se v zgodovini nalagali eden na drugega, kot plasti ob poplavah: na prvotno keltščino se je vsedla latinščina rimskih vojakov, ki so zasedli jugovzhodni del današnje Anglije, nato so pridrveli Angli, Sasi, Juti in vsilili prebivalstvu angleški jezik. V enajstem stoletju so osvojili deželo Normani in francoščina je postala za tri stoletja uradni jezik. Pa tudi novi vek je zanesel z vseh koncev mnogo novih besed. Ali se potem čudite, da obsega besedni zaklad današnje angleščine z vsemi temi sestavinami celih pol milijona besed. Za primerjavo naj navedemo, da cenijo besedni zaklad današnjega slovenskega jezika na kakih 120.000 besed.
Seveda ni živega človeka, ki bi obvladal toliko kopico besed. Sam Shakespeare, ki je pokazal toliko bogato izrazje, je v vseh svojih delih rabil le 22.000 različnih besed. Računajo, da izhaja srednje izobražen človek že s 5000 besedami in da z njimi lahko pove vse, kar hoče.
Še zanimivejša je ugotovitev jezikoslovcev, da je 25 % vsakdanje angleščine sestavljenih le iz borih 9 besed: I, the, and, to, a, you, of, in, we. Dognali so, da je 50 % vsakdanjega govora sestavljenih iz komaj 69 besed in da se 732 besedi najde v 75 °/0 govora v vsakdanjem življenju.
Vsekakor presenetljivo odkritje: kako bogat je jezik v celoti in kako reven je jezik vsakdanjega govora.
Nad mestecem Strassburg v dolini Krke se mogočno dviga grad »Strassburg«, katerega začetek sega že v leto 1147, ko je bil tu nekoč sedež krških škofov. Tekom stoletij je bil grad močno razširjen, a danes žal ta veličastni kulturni spomenik razpada. Grad je začel razpadati že pred sto leti, ko je zaradi strele pogorela streha. Streho so le delno obnovili, tako da so bili Biogočni zidovi izpostavljeni stalnemu pre-perevanju vsled najrazličnejših vremenskih vplivov. Škoda, ki se leto za letom veča, je postala v zadnjem času celo grozeča. Mestecu, ki šteje nekaj čez 3000 prebivalcev, grozi, da se bodo zrušile debele stene, ako ne bodo čimprej nekaj ukrenili ter zaščitili ljudi, ki jim grozi smrtna nevarnost.
Pred kratkim je bilo ustanovljeno »društvo prijateljev Strassburga«. To društvo si je zadalo nalogo, da ukrene vse potrebno, ali da odstranijo zidove ali pa da grad obnovijo.
Odločili so se za drugo, ker je v gradu še veliko uporabnih prostorov — dvoran, kleti in vež. Nameravajo urediti restavracijo in podobno ter tako privabljati števil-
Sicer je že na vseh dosedanjih salzburških festivalih Mozart dajal ton in profil celotnemu programu, toda v letošnjih petih festivalskih tednih od 21. julija do 30. avgusta bo prišel Mozart še posebno do izraza. Zato bi letošnji festival v Salzburgu lahko preimenovali v »Mozartove slavnostne igre«, saj vsebuje kar 6 Mozartovih oper in 11 koncertov, ki so izključno posvečeni njegovi glasbi.
Zasedba v operah je običajna. Kot vedno, se bo tudi tokrat večina solistov dunajske Državne opere preselila v Salzburg. Najbolj zaposlen koncertni dirigent bo vsekakor Mitroupolos, največ poudarka pa bo na uvodnem koncertu in na zaključnem koncertu z Rafaelom Kubelikom za dirigentskim pultom. Vse opere in koncerte bo izvedel dunajski filharmonični orkester, ki je v svetu znan pod imenom »Dunajski filharmoniki«, kajti ta orkester si je festivalsko vodstvo vzelo tako rekoč
Številne slovenske družine in posameznike je doletela usoda, da so se morali zaradi pomanjkanja dela v domovini in drugih razlogov izseliti iz svoje prvotne domovine in si v svetu iskati zaslužka in kruha. Prav gotovo to ni lahka stvar, privaditi se tujini in tujim navadam. Vendar pa so se Slovenci v vseh časih nekako
ne tujce, ki pridejo v dolino Krke, da si ogledajo stolnico v Krku. Strassburg nameravajo obnoviti na način kot je Ostro-vica, Landskron in podobno, s tem pa obenem rešiti kulturni spomenik Koroške.
Vendar pa so za to obsežno delo potrebna precejšna denarna sredstva. Društvo si hoče pomagati na ta način, da se preko časopisov in radia ter podobnega obrača na vse Korošce in tudi druge državljane, da po svojih možnostih prispevajo kak šiling in tako podprejo veliko kulturno delo in pomagajo rešiti, kar se še rešiti da. Razen tega pa bo obnovljeni grad pomembna postojanka oddiha in tudi razvedrila za številne turiste od doma in drugod.
Prispevke za obnovo graščine so obljubile različne gospodarske ustanove na Koroškem, pa tudi ljudje na odgovornih mestih pri deželni vladi. In tudi na Dunaju so obljubili podporo. Zaenkrat imajo na razpolago 50.000 šilingov, kar pa je še premalo za kritje stroškov, ki bodo nastali v zvezi s streho, ki jo nameravajo napraviti še to leto ter tako zaščititi zidove pred na-daljnim propadanjem.
v zakup in si brez njega salzburških slavnostnih iger že skoraj misliti ne moremo.
Solistični instrumentalni koncerti letos ne bleščijo s posebno slavnimi imeni, pač pa je med komornimi orkestri nekaj vrhunskih ansamblov: Virtuosi di Roma, Wiener Konzerthausquartet i. dr.
Tudi za atrakcijo je poskrbljeno. Ob koncu festivala bo gostoval »New York City Ballet«, ki uživa v svetu velik sloves, saj je pred leti žel na gostovanjih po Evropi velikanske uspehe. Program doslej še ni znan.
Dramski del festivala nujno stopa v ozadje spričo tako velikega poudarka na glasbene prireditve. Vendar pa se obeta z uprizoritvijo Goethejevega »Egmonta«, 8. avgusta, velika senzacija in premik težišča zanimanja.
Nekaj družabnih prireditev, modne revije, očarljivi lokali v ozkih ulicah Salzburga in zgodovinske znamenitosti Mo-
znašli in tudi daleč od domovine skušali obdržati svoje navade, gojiti svoj jezik in ga posredovati tudi potomcem.
Tudi v najrazličnejših krajih Amerike so osnovali svoja prosvetna društva, ki imajo že danes svojo dolgoletno zgodovino. Tako so aprila proslavili clevelandski pevci štiridesetletnico obstoja svojega pevskega zbora »Zarja«. V maju pa so v Springfieldu proslavljali Slovenci 50-letni-co svojega prosvetnega društva. Poleg tega obstoja v Clevelandu že nad 25 let klub Ljubljana, ki si je izbral za svojo himno pesem »Stoji, stoji Ljubljanca«, katero pojejo pred vsako društveno sejo, ki jih imajo vsak teden. V Chikagu pa so Slovenci že 45 let združeni v društvu »Francisco Ferrer«, ki je izrazito socialistično usmerjeno, saj ima tudi njihovo društvo ime po znanem španskem revolucionarju, ki so ga leta 1909 umorili španski reakcionarji. V društvu se je vedno zbiral cvet chikaških svobodomiselnih Slovencev.
Slovenci po svetu pa so vedno tudi Slovencem v domovini mnogo koristili in to še posebno v težkih dneh po vojni s tem, da so za svojo domovino zbirali prispevke, opremljali različne bolnice predvsem za otroke. Tako so na primer leta 1954 ob 700-letnici mesta Kostanjevica darovali mestu opremo za zobno ambulanto.
Narodne pesmi in ljudske igre ter stalni stiki z domovino ohranjajo Slovence po svetu vedno trdne in zveste čuvarje svoje narodnosti, različna društva, ki jih Slovenci ustanovijo povsod, kjer koli se nahajajo, pa so tisto gibalo, ki jih združuje in izkristalizira iz ostale ljudske mase, ki jih na tujih tleh obdaja.
zartovega mesta bodo skrbele za oddih od visoke umetnosti utrujenim gostom.
Meščani mesta pa se bodo tolažili z zlatim dežjem, ki bo skozi pet tednov deže-val na mesto. Značilno je, da so vstopnine na vse prireditve izredno ali skoraj nesramno drage, tako da si morejo privoščiti vse te kulturne dobrine le tisti, ki jim je usoda naklonila večje premoženje. In neredko bodo polnili dvorane, kjer se bodo odigravale velike stvari, ljudje, ki tega ne zaslužijo, ker jim je več za to, da razkažejo svoje premoženje na toaleti kot pa zanimanje in razumevanje za resnično umetnost.
KULTURNE DROBTINE |||
Ciklus oddaj slovenske poezije v avstrijskem radiu
Slovenska pesnica Lili Novy, znana prevajalka slovenske poezije v nemščino, pripravlja za avstrijski radio ciklus oddaj sodobne slovenske poezije. V načrtu so štiri samostojne literarne oddaje in sicer naslednjih pesnikov: Bora, Kajuha, Vipotnika, Udoviča, Levca, Minattija, Koviča, Zlobca, Menarta in Pavčka. Prav tako Lili Novy pripravlja širši izbor slovenske in jugoslovanske poezije za švicarski in nemški radio.
Petdeseta knjiga slovenskih pesnikov in pisateljev
Pretekli petek je bila v prostorih Državne založbe Slovenije v Ljubljani skromna svečanost ob priliki izdaje petdesete knjige največje knjižne zbirke Državne založbe Slovenije pod naslovom »Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev«. Kot petdeseta knjiga je pri založbi pred nedavnim izšel VI. zvezek Zbranega dela Frana Levstika.
Spomenik Andersenu v New Yorku
Šolski otroci mesta New York so organizirali nabiralno akcijo in zbrali okrog
10.000	dolarjev za postavitev spomenika danskemu pisatelju Hansu Christianu Andersenu, katerega pravljice so poznane in razširjene po vsem svetu in izhajajo v najrazličnejših ilustriranih izdajah, ki navdušujejo otroke. Spomenik znamenitemu pisatelju bo stal v newyorškem Centralnem parku in bo še letos postavljen ter svečano odkrit.
Zgodovina slovenskega slovstva v nemščini
Univerzitetni profesor na ljubljanski univerzi dr. Anton Slodnjak pripravlja za berlinsko založbo Greuter Zgodovino slovenske književnosti. Delo bo izšlo v nemščini in bo obsegalo dvajset tiskovnih pol.
Grad „Strassburg” se ruši
Ameriški Slovenci so čvrsto povezani v svojih organizacijah
Marija Janežič:
Doprinos koroških Slovencev
k občeslovenski književnosti in kulturi
(Iz. gradiva za seminarsko nalogo)
Kakor smo v tem poglavju videli, so dela teh mož, katerim ni bilo dano, da bi živeli in delali med svojim ljudstvom, nastajala izven koroške domovine, deloma v tujini, deloma pa na slovenski zemlji med matičnim narodom. Toda na Koroškem kljub temu, da je bila izgnana skorajda vsa slovenska inteligenca in da so bili s šol izrinjeni tudi zadnji ostanki slovenščine, slovensko kulturno življenje ni povsem zamrlo. Čeprav je s prihodom nacističnega nasilja prišel čas za uresničitev desetletnih velenemških načrtov in s tem čas Za dokončno iztrebljenje vsega slovenskega življa, so koroški Slovenci ohranili zvestobo svojemu slovenskemu narodu in svoji materni besedi.
O tem govori njihov prispevek v borbi proti fašizmu, prav tako pa tudi obnovljeno kul-turno-prosvetno izživljanje po končani vojni. Spet se je pokazala neugnana življenjska sila koroškega človeka, ki je — prekaljen v času najhujšega nasilja — tudi na kulturnem polju ponovno zastavil plug in zaoral nove brazde.
Res je, da Koroška po zadnji vojni še ni dala posebnega prispevka k občeslovenski kulturi. Vendar že dosedanji podvigi jasno dokazujejo, da na tem ozemlju še ni izumrla slo-
venska beseda in da tukaj še živi slovensko ljudstvo, ki hoče živeti svoje narodno življenje. Če so ostala vsa prizadevanja kljub temu brez večjega uspeha, so temu v pretežni meri krive razmere, v katerih so se mogle razvijati le skromne ustvarjalne sile. Da pa je koroški človek zmožen tudi večjih dejanj, nam je dokazal koroški rojak Lovro Kuhar — Prežihov Voranc, ki je, ustvarjajoč pod svobodnim soncem, slovensko kulturo in literaturo obogatil z neminljivim zakladom.
VI.
ZAKLJUČNE BESEDE
Tak je bil doprinos Korošcev k občeslovenski književnosti in kulturi. Skromen, a po svoje velik. Mnogoštevilni so bili sotrudniki, marljivi kulturni delavci, vendar ni bilo med njimi Prešernov in Cankarjev, ki bi s čisto, visoko umetniško besedo obogatili slovenski književni zaklad. Samo Prežihov Voranc se je visoko povzdignil nad vse druge, ki so več ali manj izčrpali svoje sile drugod, v politiki, publicistiki, narodno-vzgojnem in podobnem delu.
Iskalcu čistih estetskih vrednosti se zdijo prispevki Korošcev le primitivni poizkusi,
literarni zgodovinar pa utegne najti v njih marsikaj, kar je pozitivno vplivalo na razvoj slovenske književnosti in kulture. Če upoštevamo pri ocenjevanju dela posameznikov tudi čac, okolje, vzrok in namen, v katerem in s katerim so ustvarjali, potem lahko trdimo, da so bile pobude za pisanje pri večini tu omenjenih avtorjev le zunanjega značaja. Brez tako imenovanega notranjega imperativa, kakršnega čuti pravi umetnik, so omenjeni segli po peresu. Pobude za pisanje so jim dajale razmere, v kakršnih so živeli, razmere pa so bile take, da je bil vedno primaren politični oziroma nacionalni moment. Zato je večinoma njihovo literarno prizadevanje izviralo iz skrbi, ljubezni in dela za narod. Tudi prizadevanje Janežiča in Einspielerja, ki sta s svojim delom izmed vseh največ prispevala k razvoju občeslovenske kulture, je izhajalo iz njune želje, ohraniti slovenstvo na Koroškem. Z malimi izjemami so vsi, celo Janežič, ki je pravzaprav vodil slovensko književno delovanje v 50- in 60-tih letih 19. stoletja, presojali literaturo bolj z narodnostnega kot umetniškega stališča.
Čeprav koroški Slovenci, izvzemši Prežihovega Voranca, niso dali slovenski književnosti niti velikega romana, niti umetniške drame, niti odlične novele, črtice in povesti, in čeprav tudi koroški pesniki niso dosegli čistega, pristno umetniškega izraza, so vendar prispevali k občeslovenskemu kulturnemu razvoju precejšen delež, preko katerega literarni zgodovinar ne more iti brezbrižno.
V kratkem bi povzeli iz vsega tega naslednje:
1.	Zasluge Janežiča in Einspielerja so zapisane z zlatimi črkami v slovenski kulturni zgodovini in nikakor ne pretiravamo z ugotovitvijo, da je Janežič eden naših največjih slovstvenih organizatorjev.
2.	Če se zavedamo tega, da je res naše, pristno slovensko samo tisto, kar sami ustvarimo, pa če so to tudi z estetsko-umetniškega vidika manjvredne sfvari, moramo priznati skromen pomen in ceno tudi literarnim prispevkom koroških avtorjev.
3.	Ob upoštevanju, da je naš slovenski koroški človek vztrajno stal na braniku in v stoletnem boju branil to ozemlje, potem moramo posameznikom, ki niso zašli v nemški
Od prihodnje številke naprej boste na tem mestu brali razpravo
„Teorija o vindišarjih”
tabor in se tam v boljših kulturnih razmerah razvili v dobre umetnike, temveč so ostali med svojim ljudstvom in se izčrpali v delu zanj, priznati velike zasluge. Tem posameznikom smo dolžni zahvalo, zakaj oni so v najtežjih razmerah s slovensko besedo, pisano, peto in govorjeno z odra, ohranjevali slovenski živelj tam, kjer se najbolj izgublja v globini nemškega morja.
(Konec)

Janežičevemu očetu v spomin
Razne Testi iz Koroške
Obisk na beljaški slavnosti je letos presegel vsa pričakovanja. Na osem dni trajajoči prireditvi so našteli okoli 150.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Posebno množičen obisk je bil v nedeljo, ko so bile zaključne prireditve, med temi tudi velika tombola z mnogimi vrednostnimi dobitki. Tudi podjetniki, ki so bili udeleženi na razstavi, zatrjujejo, da so s kupčijami zadovoljni.
Med vožnjo z avtobusom iz Borovelj v Sele je preteklo soboto smrt dohitela 57-letnega delavca Janeza Lipuša iz Frajbaca. Pokojni je preminul za srčno kapjo.
Pretekli teden je smrt imela na prometnih cestah spet bogato žetev. Na Koroškem se je primerilo 212 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 6 oseb mrtvih, 189 pa poškodovanih, med temi 68 težko. V vsej državi je bilo 1547 prometnih nezgod in pri teh 1256 oseb poškodovanih, 45 pa usmrčenih. V 52 primerih so brezvestni vozniki spet pobegnili, v 46 primerih pa so ugotovili, da so bili vozniki pijani.
Zvezni kancler bo otToril koroški velesejem
Zvezni kancler ing. Raab je v začetku tedna sprejel prezidenta koroškega velesejma mestnega svetnika Novaka in vele-sejmskega direktorja Gutschmarja, ki sta mu v daljšem razgovoru poročala o razvoju koroškega velesejma. Po razgovoru je kancler izjavil, da bo koroški velesejem — avstrijski lesni velesejem — v Celovcu tudi letos osebno otvoril.
Priznano in edino v Avstriji obstoječo strokovno puškarsko šolo v Borovljah je minulo šolsko leto obiskovalo 140 fantov in deklet. Devetnajst učencev in učenk je šolo končalo ter napravilo zaključne izpite. Puškarska obrt je poklic, ki še vedno išče strokovne moči, zato si ti absolventi niso v skrbeh za zaposlitev, kakor je to pogosto primer pri absolventih mnogih drugih šol. Več mladih strokovnih mo-
či bo sprejela puškarska obrt v Borovljah, mnogi drugi pa bodo našli zaposlitev v drugih avstrijskih tovarnah za lovsko orožje.
Mezde puškarskih delavcev pa vsekakor niso najboljše, kakor je sklepati iz stavke boroveljskih puškarjev, ki je bila pred nedavnim. Boljši pogoji za puškarske strokovne delavce v inozemstvu so za marsikaterega mladega puškarja vaba, da po nekaj letih dela v tuzemstvu krenejo v druge države in celo v Ameriko.
Kotmara ves
Iz matičnega urada naše občine podajamo v naslednjem nekaj družbenih dogodkov, ki so se primerili v zadnjih tednih v naši okolici. Rojstva, smrti in poroke se dogajajo v življenju, nastanek in konec je krogotok vsega žitja in bitja.
Pred nedavnim se je rodil Mariji in Petru Rogel sinček, ki so mu dali ime Teodor. Prav tako sta dobila Katarina in Peter Polesnik sinčka, kateremu so izbrali ime Peter. Taki dogodki povzročajo v družini veselje, kateremu se pridružujemo tudi mi in čestitamo.
Toda tudi smrt je posegla v naše vrste ter je pobrala Marijo Harich, ženo šolskega ravnatelja v pokoju. Pokojnica je po daljši bolezni umrla v bolnišnici. Pri Mo-tiju na Vesavi je po daljši bolezni umrla Barbi Bolovic, p. d. Matevžinja. Ob odprtem grobu so ji domači pevci zapeli žalo-stinke v slovo. Pokojna zapušča moža in nedorasle otroke. Umrl pa je tudi Jožef Medija, kmet p. d. Vrtnik v Ilovju. Pokopali so ga dne 10. julija 1956. Žalujočim preostalim velja odkrito sožalje!
Dtop pri Pliberku
Minulo soboto popoldne so položili na šmihelskem pokopališču k trajnemu počitku delavca-trpina Pavla Pruteja, p. d. Vižarja v Dvoru. Pokojni je bil zaposlen v pivovarni Sorgendorf dokler ni moral zaradi težke invalidnosti prenehati z delom. Že med vojno je začel bolehati in trpel na
Leše pri Št. Jakobu v Rožu. — Bil je
eden tistih, ki si v in s svojim življenjem pridobijo splošno priljubljenost, spoštovanje in ljubezen, tak, kot bi jih naši domovi, naše družine in naš narod potrebovali še in še.
Da, tako smemo upravičeno spregovoriti tudi o pravkar preminulem Janežičevem očetu iz Leš, katerega smo v ponedeljek ob izredno veliki udeležbi sorodnikov, prijateljev, sosedov in drugih znancev pospremili na njegovi poslednji poti na šentjakobsko pokopališče. V grobu, kjer že skoraj trideset let počiva njegova žena, je našel svoj večni počitek, da se odpočije od truda in skrbi polnega življenja, v katerem so ga že od mladih dni spremljale številne bridkosti in težave.
Vse življenje mu je bilo en sam delovni dan! Ce imajo te besede svojo upravičeno veljavnost, potem vsekakor veljajo za rajnega Jožeta Janežiča. Komaj 19 let je bil star, ko je prevzel gospodarstvo svojih staršev in s tem skrb in odgovornost za procvit obsežne Janežičeve domačije. Ko si je pozneje pripeljal na dom tudi življenjsko družico, ni mogel vedeti, kakšen udarec mu pripravlja kruta usoda. Kajti le tri leta je trajalo družinsko življenje, ko mu je bolezen ugrabila skrbno ženo in gospodinjo, otrokom pa ljubečo mater. Tako je moral poleg skrbi za gospodarstvo prevzeti nase tudi še skrb za vzgojo otrok.
Upravljanju svojega posestva je pokojni Janežičev oče posvetil veliko ljubezen
poapnenju žil. Seve, da tudi delo v hladnih prostorih pivovarne ni bilo v prid njegovemu zdravstvenemu stanju in se je stalno slabšalo. Pred okoli dvema letoma so mu morali amputirati obe nogi. Svojo bridko usodo je prenašal junaško in potrpežljivo ter je do zadnjega ohranil vedrino duha. Vedno se je živo zanimal za de-lavsko-socialno gibanje.
Pri svojih delovnih tovariših je bil pokojni Pavel zelo priljubljen. Zato so tudi odredili, da je bil pogreb v soboto popol-
dne, ko v pivovarni ne delajo, da so se mogli pogreba vsi udeležiti. In zares, poleg mnogih drugih žalnih gostov so skoraj vsi uslužbenci pivovarne spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Med njimi je bil tudi ravnatelj pivovarne gospod Čas, ki se je od njega tudi z v srce segajočimi besedami poslovil. Tolažilne besede je spregovoril tudi gospod župnik Picej. Številni venci, med temi tudi domači s slovenskim napisom v zadnji pozdrav, so pokrili svežo gomilo pokojnika.
Pavel Prutej zapušča ženo in troje otrok. Vsem preostalim svojcem velja naše odkrito sožalje!
Spodnje Kibuce
Čeprav je bil v nedeljo lep poletni dan ter je vabil na izlete in na razne semnje, se je kljub temu zbrala na libuškem pokopališču izredno številna množica žalnih gostov, vaščanov, kmetov in gospodinj ter mladine, pa tudi številni gostje iz daljne okolice in sorodniki iz Mežiške doline, da izkažejo Jeri Podričnik, Močilnikovi v Libu-čah, še enkrat ljubezen in spoštovanje, ko so jo položili v grob k zadnjemu počitku.
Življenjska pot pokojne Jere je bila skromna in posvečena delu in skrbi za druge. Sama, brez lastne družine je mnoga leta darovala svoje delovne sile znani Močilnikovi družini v Libučah. Tudi med časom, ko je bila Močilnikova družina izseljena, ji je bila močna opora. Prav tako pa je z veseljem izkazovala uslužnosti mnogim drugim ter si na ta način osvojila tako vsesplošno priljubljenost in spoštovanje. Pri svojem kmetijsko-poklicnem delu je pokojno pred leti prizadejala huda delovna nezgoda, ko jo je zgrabilo jerme-nje motorja in je izgubila nogo. Na posledici te nesreče je veliko trpela, toda vse trpljenje je krepko prenašala z občudovanja vrednim samozatajevanjem.
V nedeljo pa je našla na mirodvoru svoj trajni mir in počitek. Domači pevci so ji pod vodstvom Francija Linharta zapeli ža-lostinko v slovo, duhovnik, ki je opravil
in obširno strokovno znanje. Ni slučaj, da mu je deželni kulturni svet nekaj let pred zadnjo vojno podelil diplomo in mu tako dal tudi javno priznanje za vzorno gospodarjenje, s katerim je bil lahko v zgled vsem bližnjim in daljnim sosedom. Pa saj so bila njegova prizadevanja tudi mnogo-stranska: ne le v napredno poljedelstvo, marveč tudi v vzorno živinorejo in sadjarstvo je vložil premnogo skrbi in dela, čebelarstvo pa mu je vse do zadnjih dni življenja pomenilo posebno veselje. Mnogo se je bavil tudi z živinozdravstvom in so njegove nasvete in pomoč vedno radi iskali poleg sosedov tudi v oddaljenih krajih. Vedno in vsakomur je rad pomagal, kakor je bil Janežičev dom sploh znan po svoji pristno rožanski gostoljubnosti. Vrata njegove hiše so bila vsakčas na stežaj odprta, tukaj je našel pomoč vsak, bodisi reven ali imovit. Našel pa si pri njem vedno tudi tolažilno in veselo besedo, saj je bil Janežičev oče kljub neštetim skrbem zelo rad'vesel.
Največji zaklad pa mu je pomenila slovenska pesem, katero je neizmerno ljubil, kakor je ohranil trajno zvestobo svojemu slovenskemu pokolenju. Ni bil zaman potomec velikih Janežičev in se je že od rane mladosti v polni meri zavedal dolžnosti, ki jih ima do svojega naroda. Če je bil med prvimi igralci šentjakobskega izobraževalnega društva in je kot odbornik domače Hranilnice in posojilnice, kot član mlekarske zadruge in slovenske požarne
pogrebne obrede, je spregovoril tolažilne besede in očrtal njene vrline. Nato pa je domača zemlja pokrila njene telesne ostanke. Vsem sorodnikom naše iskreno sožalje!
Vogeee
Petletni sinček kmeta Franca Gorbiča v Vogrčah je pred nedavnim doživel hudo nesrečo. Oče se je vračal s polja s konjsko vprego, na vozu pa je imel naloženo brano. Nenadoma je konj zdirjal in pri teku je brana padla na cesto. Na veliko nesrečo je zadela sinčka Francija in ga hudo poškodovala. Zob brane se mu je zapičil pod levim očesom v glavo. Fanta so z nevarno poškodbo nemudoma prepeljali v bolnišnico v Celovec. Oče je sicer ob času nesreče držal za vajeti in krepko potegnil zanje, vendar na žalost ni več mogel preprečiti nesreče.
CeloTec
Po odhodu generalnega konzula svetnika veleposlaništva gospoda Dušana Bravničarja je gospod konzul Mladen Devide poverjen z vodstvom generalnega konzulata. Gospodu atašeju Boštjanu Barboriču pa so poverjene agende konzula. S tem obvestilom ustrezamo mnogim, ki vprašujejo in se zanimajo za spremembe na jugoslovanskem konzulatu v Celovcu.
V okviru beljaške slavnosti je bila tudi prireditev, na kateri so izvolili najlepšo Korošico, nadalje najlepšo turistko ter dan pozneje najlepšo Avstrijko. Mnenja o takšnih konkurencah so različna. Po večini jih pametni ljudje obsojajo in menijo, da niso v skladu s človeškim dostojanstvom. Podobno premiranje je bolj prikladno za tehnične in umetne izdelke ter za plemenske živali. Tudi dobršen del ženskega sveta odklanja tovrstne prireditve. Zaradi tega se k tekmovanjem tudi ne priglaša mnogo konkurentk, ker se vse krasotice ne marajo predstaviti radovedni ocenjevalni komisiji, ki ugotavlja in ocenjuje njihove telesne mere in brezhibnosti ter njih nasmešek in nastop.
Zanimanje publike, posebno moških, pa je za takšne prireditve vendar veliko. Tudi v Beljaku je bilo zbranega mnogo občinstva poleg izvedencev, katerim se je predstavilo dvanajst krasotic. V večerni modi in nato v kopalnih oblekah so tekmovalke paradirale pred razsodiščem in občinstvom. Izbira seve ni bila lahka, ker dekleta, ki se odločijo za konkurenco, res niso slabe kakovosti po formi in lepoti. Vse konkurentke so bile v starosti od 17 do 19 let. Kmalu pa se je začela že publika posebno navduševati za 17-letno Lisbeth Sieberer iz Seebodna ob Milstattskem jezeru. Navdušenje publike je brez dvoma
SPD Borovlje bo priredilo izlet
SPD Borovlje hoče v kratkem ustreči željam mnogih, ki bi si spet radi privoščili prijeten izlet za konec tedna.
V ta namen pripravlja SPD dvodneven izlet preko Ljubelja v Ljubljano, na Bled in Bohinjsko jezero ter k romantičnemu slapu Savice.
Odpeljali se bomo v soboto, 18. avgusta 1956 najprej v Ljubljano, kjer si bomo znova lahko ogledali zanimivosti slovenskega središča in kjer bomo tudi prenočevali. Drugi dan pa bomo prepotovali ostale kraje, ki jih imamo v načrtu.
Prijaviti se je treba do 4. avgusta pri SPD v Borovljah. Stroški, v katere so vključeni prispevki za potno dovoljenje, voznina in prenočnina so preračunani na okoli 100 šilingov.
brambe deloval za koristi skupnosti in narodne družine, potem je vse to le del njegovega požrtvovalnega narodnega dela; še večji je bil njegov delež pri tihem nesebičnem prizadevanju in žrtvovanju za ohranitev slovenskega življa na Koroškem.
Svojo narodno zavest je Janežičev oče še prav posebno pokazal v letih, ko je bil slovenski koroški človek zapisan smrti in so številni narodnjaki svojo zvestobo slovenskemu narodu plačali s tem, da so jih odvedli v zapor, v koncentracijsko taborišče, v negotovo usodo izseljeništva in premnoge dejansko tudi v smrt. Kljub nasilju svoje narodne pripadnosti ni zatajil nikdar; čeprav so na domovih zapovedovali napisi »Karntner, sprich deutsch!«, je bil on med tistimi, ki so pogumno še dalje prepevali slovenske pesmi, čeprav so se po vasi sprehajali oboroženi SS-policaji, je bil njegov dom zatočišče za mnoge, ki so se zatekli v gozdove in napovedali neizprosen boj nacističnim oblastnikom. Oskrbe in pomoči, ki so je bili partizanski borci skozi več let deležni na Janežičevem domu, le-ti nikdar ne bodo pozabili ter se bodo Janežičevega očeta vedno radi spominjali kot svojega velikega dobrotnika.
V 76. letu starosti je za vedno zatisnil oči oče, gospodar in Slovenec, katerega poslednji odhod zapušča veliko praznino. Posebno bomo občutili to izgubo v Št. Jakobu, za katerega je Janežičev oče pomenil enega izmed velikih in trdnih opornikov, vzor, po katerem se bodo lahko zgledovali še daljni rodovi.
Ker pokojni Janežičev oče ni bil med tistimi, ki samovoljno delijo zasluge in časti, marveč mu je bilo delo za narod vedno prva dolžnost, za svoj trud tudi ni zahteval priznanja in zahvale. Zato pa si je prav s svojim življenjem in delom postavil tem lepši spomenik v spominu vseh poštenih in zavednih slovenskih družin, kjer bo živel dalje kot svetel lik naprednega in socialno čutečega gospodarja ter požrtvovalnega in nesebičnega narodnega delavca.
vplivalo tudi na jury, da so Lisbeth končno proklamirali za »miss Koroške«. Izvoljenka poklicno obiskuje neko modno šolo. Za najlepšo turistko pa je padla odločitev na Kristo Falter iz Miinchena, ki se nahaja na dopustu v Porečah. Obe lepotici sta se udeležili tudi konkurence za najlepšo Avstrijko, ki je bila minuli četrtek zvečer. »Miss Austria« je postala 18-letna Helga Sorer iz Dunaja.
Izvoljene krasotice imajo seve mnoge prednosti in ugodnosti ter možnosti za dobro kariero. Poleg dragocenih daril in brezplačnih letovanj jim je bolje odprta pot za manekene in tudi k filmu. Dejstvo pa je, da k svoji lepoti in popolnosti telesa same niso dosti doprinesle, temveč da je to igra narave, ki je nekaterim razsipna, za mnoge pa manj darežljiva.
ilOBDUEMSi
Petek, 27. julij: Rudolf Sobota, 28. julij: Viktor Nedelja, 29. julij: Marta Ponedeljek, 30. julij: Abdon Torek, 31. julij: Ignacij Sreda, 1. avgust: V. sv. P.
Četrtek, 2. avgust: Porcij.
Borovlje
Na beljaški slavnosti so izvolili tri krasotice
iSelvcz ima kratek rep
(KREOLSKA PRAVLJICA)
V starih starih časih so bili zajčki tako zelo pametni, da so imeli za norca vse ostale živali. Pripovedka nam pripoveduje, kako je zajček pretental hijeno in želvo.
Nekoč je bil zajček zelo lačen. Ničesar hi imel za pod zob. Podal se je k hijenini bajtici in potrkal.
Tudi hijena je bila lačna, glodala je staro suho kost in je bila zelo slabe volje.
»Prišel sem, da te vprašam, če poj deš z hienoj iskat želvina jajca. Vem za skrivališče.«
»Gotovo pojdem, pa še prav rada, le počakaj, da se opravim!«, je odvrnila hijena.
Prišla je, v eni roki je imela motkvico, v drugi pa košarico. Nato sta se odpravila ha pot. Veselo je poskakoval zajček za svojo veliko tovarišico.
Dospela sta v gozd. Hijena ni rekla ničesar, ker jo je bilo sram povedati, da sploh ne sluti, kje naj bi bila želva skrila jajca. Končno se je le opogumila in rekla: »Dragi zajček, kje neki bova našla želvina jajca, saj ne vidim nikjer nobenega Ifnezda!«
Zajček se je po tihem sladko smejal za hjenim hrbtom, vendar je odvrnil nadvse Prijazno: »Le počakaj, takoj ti bom pokazal. Želva misli, da je pametnejša od nas. Zato jih zagrebe v zemljo in naloži polno listja na kupček. Misli, da tako ne more-hio najti, ta goska! A teh njenih navad smo se že vsi naveličali! Le zagrebi malo v zemljo, glej, tam je takle kupček, gotovo so jajčka pod njim!«
Hijena je izkopala zemljo in našla precej jajčk. Bratovsko sta si jih razdelila, zajček je svoj del takoj snedel, hijena pa 9a je spravila v košarico.
»Le zakaj jih ne poješ?«, je vprašal zajček.
»Odnesla jih bom domov in jih skuhata, ne maram surovih jajc. Skupaj z možem bova imela potem dober obed.«
Odšla sta dalje v gozd in našla še več želvinih gnezdec. Vedno sta pravično delila. Zajček je pojedel svoj delež, hijena Pa je spravljala jajca v košarico.
Ko sta ugotovila, da je lov pri kraju, sta se podala domov. Hijenina košarica je bila polna, zajček pa je skakljal praznih tačk. To mu ni bilo všeč. Pravzaprav pripadajo vsa jajčka meni, si je dejal. Sam sem jih našel. Ugibati je začel, kako bi prišel do hijeninih jajčk.
»Poslušaj, botrca hijena, ali bova šla jutri zopet po jajca?« je začel zajček pogo-
vor. »Gotovo da, saj vidiš, kako hitro jih najdem. Veš, čisto sem pozabil, da bi jih moral prinesti nekaj domov svoji stari materi, drugače bo prav huda name. Posodi mi do jutri deset jajčk!«
»Ah, seveda, prav rada, saj sem videla, kako hitro jih najdeš!«
Hijena je podarila zajčku deset jajčec, ta jih je pa hitro odnesel v svoj brlog, jih shranil v globokem, temnem kotu.
Brž je stekel spet nazaj pred brlog hijene. Vlegel se je ter pričel stokati in na ves glas jadikovati. »Oh, botrca hijena, pridi mi na pomoč, umiram! Preveč sem se najedel.«
Hijena je takoj stekla po zdravnika. Komaj je odšla, že je smuknil zajček v njeno hišico in začel slastno jesti jajčka, ki jih je hijena poskrila pri sebi. Mislil si je, da je tako ne bo tako hitro nazaj, saj do zdravnika je daleč.
Komaj pa je bil pojedel deset jajc, že je zaslišal hijenin glas: »Kako dobro, doktorček, da sva se srečala, hitro vstopite, morda še lahko rešite življenje našemu zajčku. Tako zelo vzdihuje, ves je bolan!«
A komaj je izrekla hijena te besede, že je zapazila, da bolnika ni nikjer. Ugotovila je tudi, da manjka polovica jajc. Ta nazarenski tat! Pokazati mu je hotela, kako se zna maščevati za zločin!
Skočila je za njim, a zajček je tekel le počasi, saj se je bil preveč najedel, hijena pa ima dolge noge.
Ko so v Atenah še veljali pravični zakoni, je sproščena svoboda zmešala red v državi in nebrzdanost je sprostila prej napete vajeti. Ljudstvo se je razcepilo na stranke. Pizistrat pa se je kot tiran polastil oblasti. Atenci so se pritoževali nad žalostno usodo suženjstva. Pa ne zato, ker je bil Pizistrat morda krut, temveč zato, ker je pač nevajenim vsako breme težko. Tako so začeli godrnjati. Tedaj pa jim je znameniti grški basnopisec (pisec živalskih zgodb) povedal sledečo zgodbo:
Žabe, ki so se doslej svobodno klatile po močvirjih, so z velikim vpitjem prosile Jupitra, naj jim pošlje kralja, ki bi s silo ukrotil podivjane nravi. Oče bogov Jupiter se je nasmehnil in jim vrgel poleno, ki je z nenadnim padcem in sunkom preplašilo boječi močvirni rod. Ko je poleno le-
Hijena je kar hitro ugledala zajčka, ta pa si ni mogel drugače pomagati, pa je skočil v neko luknjo v deblu in mislil, da bo tam na varnem. Tedaj je hijeni prekrižala pot želva.
»Poslušaj, sestrična želva! Zajček ti je pokradel vsa jajca! Pravkar je skočil v
luknjo v deblu, ker sem mu jih hotela vzeti. Prosim te lepo, pazi tukaj, da mi ne uide. Domov skočim po debelo palico, da ga pretepem.«
Želva je bila takoj pripravljena za to. Komaj pa je hijena izginila, je zaklical zajček. »Sestrična želva, hijena se laže, le poglej tu k meni, niti enega jajca ni tu v duplu.«
Želva se je vzpela, da bi pogledala, v istem trenutku pa je zajček zgrabil drobne
zalo dalj časa v blatu, je neka žaba dvignila glavo iz močvirja ter sklicala vse druge žabe, češ da je našla kralja. Minil jih je strah in kakor za stavo je priplavala vsa množica ter poskakala na poleno. Ko so ga tako povsem osramotile, so prosile Jupitra, naj jim pošlje novega kralja, češ da jim ta, ki ga jim je dal, ničesar ne koristi. Poslal jim je kačo, ki je začela s svojimi ostrimi zobmi vse vprek grabiti. Bile so brez moči, zaman so se umikale morjenju in strah jim je zapiral gobce. Na skrivaj so spet po Merkurju prosile Jupitra, naj jim pride v nesreči na pomoč. Bog pa jim je odgovoril:
»Le prenašajte zlo, ker niste bile zadovoljne z dobroto!«
Po Ezopu
smeti in jih vsul želvi v oči. Ta je odhitela brž k potoku, da si umije oči.
Zajček je skočil seveda takoj iz skrivališča in zbežal. Ko se je vrnila hijena, se je zelo razjezila. Ozmerjala je želvo, češ da je slabo pazila na tata. V jezi je udarila po njenem repu in ga odbila. Od takrat imajo vse želve kratek rep.
Kmet skopuh
Živel je nekoč kmet, ki je bil tak skopuh, da mu ni bilo enakega.
Vsak klas na njegovi njivi je bil preštet Niti eno zrno ni ostalo za ptice, kaj šele za ljudi. Nekega večera je šel kmet v svoje žitnice, da pregleda ključavnice. Naenkrat začuje, da v hlevu nekdo govori. Postal je in prisluškoval.
Krave so se pogovarjale. Ena od njih pripoveduje:
— Pozimi bomo dobro jedle. Le poglejte, koliko žita je ostalo v slami.
Druga ji odgovarja:
— Res je, dobro in izdatno hrano bomo imele. V slami je ostalo nič manj kot deset pesti žita.
Ko je kmet to slišal, je naglo odhitel po hlapce. Najprej jih je pošteno premlatil, potem pa jim je ukazal, da slamo še enkrat mlatijo.
Hlapci so slamo omlatili. Zbrali so zrnje in ga izmerili. Bilo ga je ravno deset pesti.
Kmet se razveseli.
»Kakšna sreča«, si misli, »koliko zrnja bi mi skoraj propadlo.«
Živina pa je žvečila, žvečila samo prazno slamo — a do pomladi je vsa poginila.
Tako je kmet groše prištedil, šilinge pa izgubil.
Ta letonska narodna pravljica nas uči, da je treba štediti tam, kjer je na mestu.
ž a dl ob v c volje
»Trenutek, prosim, samo pogledal bi rad, kako bi mi pristojala dolga brada.«
O žabah, ki so hotele kralja
Najteže pa je bilo z zrakom. Kopač je bil vedno dalj od jaška in zraka je bilo vedno manj. Malokdo je še vzdržal kot kopač. Odpadali so drug za drugiih. Na-^dnje so ostali samo trije: Štefan, Črt in ''tato. Dogovorili so se, da bodo to noč pokusili z dvema rudarjema iz kočevskega Premogovnika, ki ju je Štefan od zunaj ^obro poznal. Delo bi napredovalo hitreje, č® bi lahko pogosteje izmenjali kopače, ^ušan se je bal, kaj bo zadnje dni, ko bo rov še globlji in bo zraka še manj.
Ošilil si je svinčnik in pripravil mapo. Pričel je prerisavati specialko: železnico, ceste, potoke, reko, vasi, Gonars, Palmanovo ... Sklenili so, naj bodo specialke Prerisane za primer, da bi se skupina na begu razbila. Toda zbran ni bil pri delu. Nocoj je bila po daljšem času prva noč, ko so mu misli trdovratno uhajale k svojcem in k Eli. S transportom iz Ljubljane je hamreč prišel znanec iz njegove ulice. Povedal je, da so mu aretirali sestro in mamo, Ela pa se je zadnji hip umaknila v Partizane. Vedel je tudi, da so doma do-
bili njegov listič, ki jim ga je poslal po nekem izpuščenem internirancu. Na lističu sta bili dve besedi: »Pozdrav Dušan«. Zakaj so jih iskali in aretirali, znanec ni vedel povedati. »Izdajstvo, bela garda,« je rekel. Dušan je o Eli vedel, da je bila kurirka, sestra pa je delala v tehniki. »Vaša mama je dajala stanovanje za sestanke,« je še povedal znanec. To je bilo popolnoma novo. Poprej tega mama ni dovoljevala. Tudi svoj odhod v partizane ji je bil prikrival. Toda našla mu je nahrbtnik in pometala iz njega perilo, deko, zemljevide, kompas, daljnogled, žlico, porcijo. Ostro ga je vprašala: »Kam greš?« »V hribe,« je odgovoril brez obotavljanja. »Kdaj prideš nazaj?« »Kmalu ali pa nikoli!« Izbruhnila je v jok: »Toliko noči si prečul pri knjigah. In koliko si risal! Kaj pa, če padeš?« »Bodo pa drugi živeli!« ... In zdaj dopušča mama v stanovanju sestanke ...
Nenadno začuje iz jaška močne šume. Odplazi se k Petru in Voju. »Voju ropotajo kamni... saj sem mu že rekel!« Dušan sam prenese vrečo, jo počasi spusti na tla in jo z rokami prazni.
»Tako delaj! Ne meči vreč na tla, polagaj jih! Kaj vendar misliš? Kamen je izdajalec!«
»Samo ena je padla... roka mi je omahnila!«
Dušan se je spet vrnil k zemljevidom: Zastrmel se je med podpornike in izkopa-
ne stene. Pred očmi mu je vstala Ela: s puško in partizanko na osvobojenem ozemlju. Začel je sanjariti. Bile so lepe, prijetne sanje: Ela... kje je zdaj in kaj dela? Nenadno pa je postal nestrpen: že davno bi bil moral urediti z njo vse, kar je vroče želel in kar je vedno odlašal. Zmerom je samo garal in študiral. Nikdar ni bilo pravega časa za ljubezen. Bilo mu je žal vsake minute, ki bi bila zapravljena. Še pogovoril se ni z nikomer o njej. Pač, s Črtom. Pa vendar ni šlo samo za čas. Ta bi se bil že našel, si je očital. Ovira je bila v njegovi zaprtosti in pa v nekem nedoločnem strahu. »Ne bo zdaj prepozno? Morda jo zamami kdo v partizanih. Lahko se meni kaj zgodi, lahko se njej...« Sklonil se je nad zemljevid, toda videl ni ne reke, ne cest ne vasi... Kaj bi dal, če bi lahko takoj popravil zamujeno ...
Iz jaška zasliši bobneče korake. Splazi se k dvigaču. Peter je nagnil glavo in negibno prisluškuje. »Pssst pssst!« šepeče in izteza roko proti Voju, češ naj bo miren. Koraki zgoraj strahotno odmevajo v kleti. Prav nad njimi so. Potem se začno oddaljevati. »Nočna patrulja,« šepne Peter. Nenadno vse utihne: vojaki so obstali. Morda je dežurni tenente strgal zaveso s kakega pograda. Morda je sunil s paličico v kako negibno, čez glavo pokrito telo in hotel izzvati v njem znak življenja. »Madona, da se ne bi ustavil ob Ljubovem pogradu, sunil v deko in prevrgel — kitaro ...«
zagomazi v Dušanu, ki krčevito stisne signalno vrvco.
Koraki spet oživijo. Bobnijo vedno bolj. »Aha, zdaj se vračajo skozi barako!« Dušan zapre oči, da bi bolje slišal: »So nemirni? Govorijo? Kričijo?« — Nič. Koraki so enakomerni. Drugih šumov in glasov ni. Spet zabobnijo nad jaškom. Nato jih sliši vedno manj. Nekdo hrupno zaloputne vrata barake. »Šli so, slepci,« si oddahne Vojo. »Hudiči!« sikne Dušan. Spreleti ga občutek mržnje.
Malo pred polnočjo se je Dušan odplazil pod Polov pograd. Štefan ga je že čakal z rudarjema.
Signalne vrvce so vztrepetale kakor žice v vetru.
Prvi se je priplazil ven Ljubo:
»Kaj je?«
»Počitek. Malica! Menjava kopačev!«
»Oh!«
Dušan mu je dal pol panjote in antipa-sto. Ljubo jo je na mah tidušil.
»Na koncu dobiš še breskev!«
»O, imenitna gostija!« se je razveselil Ljubo.
Gato se vrne zadnji.
»Čemu ste me klicali?« nejevoljno zagodrnja.
»Saj si nakopal že čez dvajset vreč!« ga zavrne Dušan.
»Petindvajset,« ga popravi Peter.
ZA GOSPODINJO IN DOM
Olajšajmo si delo v gospodinjstvu
V današnjih dneh dela mnogo žena v raznih poklicih, razen tega pa opravljajo vsa gospodinjska dela. Zelo važno je, da si gospodinjska dela čimbolj olajšamo in z manjšimi napori opravijo vse, kar je potrebno.
Objavljamo nekaj nasvetov, kako si lahko olajšate delo.
Vsaka žena gre v trgovino, da si kupi vse potrebno za gospodinjstvo. Nošenje težke košarice lahko olajšate. Ista težina je za nošenje lahko »težja« ali lažja. Široka in plitva košara, ki ima težišče daleč od telesa, je mnogo težja, kot pa ozka in globoka torba. Tako si na poti prihranite polovico moči.
Važno je tudi, kako hodite. Če hodite počasi, dalj časa nosite košaro. To je vsakomur jasno, manj znano pa je, da počasna hoja ob taki priliki človeka bolj utrudi kot hitra. Seveda pa tudi prevelika naglica ni priporočljiva.
Vrnimo se v kuhinjo. Pri kuhinjskem delu se morate od časa do časa odpočiti. Poizkusite tiste dele telesa, ki največ delajo, večkrat odpočiti. Predvsem roke in hrbtne mišice. Zato vsa dela, ki jih delate s prsti in rokami, kakor n. pr. čiščenje krompirja, graha, riža ipd., delajte sede. Roke pri tem naslonite na mizo, da se čim manj utrudijo. Noge držite na prečki mize, ker s tem razbremenite mišice nog in vene, kar je za žene posebno važno.
Pranje majhnih kosov perila je lažje,
Sadje je lahko tudi zdravilo
Nega s sadjem ne pomeni, da moramo določeno dobo uživati samo sadje. Zelo koristno za naše telo pa bo, če boste en do tri tedne zjutraj in zvečer uživali sadje. Kosilo naj ostane tako, kakor ste ga vajeni. Le zjutraj in zvečer pojejte prvi dan 1 kg različnega sadja, naslednji dan nekoliko več, dokler ne povečate obroka na dva in pol kilograma. Ko ste dosegli največjo količino, pa redne dnevne obroke sadja zopet zmanjšujete. Zvečer lahko po-užijete zraven sadja košček dobro prepečenega kruha.
Zdravljenje s sadjem vam bo dalo moč, telesni sokovi bodo očiščeni raznih nezdravih snovi, urejena bo prebava, izginil bo občutek utrujenosti, teže in zaspanosti. Skratka, vaš organizem bo pomlajen, vaša koža bo sveža.
Da boste pa to dosegli, je važno, da jeste le zelo zrelo sadje in da ga ne lupite, ker vsebujejo prav olupki največ vitaminov. Če niste sadja sami odtrgali, temveč kupili, ga dobro operite, preden ga jeste. Sadje morate dobro žvečiti.
Če imate sadje blizu hiše, stopite zjutraj zgodaj pod sadno drevo, preden sonce razgreje sadje in pojejte kar tam svoj prvi obrok. Negi s sadjem boste tako dodali še nego zore, kar je zelo priporočljivo zlasti za nervozne ljudi.
ako ga operete na mizi in ne na stolu, toda samo takrat, ko ni treba močneje pritiskati. Ako je treba močneje drgniti, je bolje prati na stolu, ker pri tem uporabljamo tudi težo telesa. Večje količine perila je treba prati hitro, seveda pa so zato med pranjem potrebni daljši odmori. S počasnim pranjem postane delo enolično in se hitreje utrudite. Vzemimo n. pr. še nošenje drv in premoga iz drvarnice. Najbolje je, če drva in premog nosimo v dveh enakih posodah. Preden jih napolnite, jih postavite na dve kl^di, tako da jih polne ni treba dvigniti. Nato vzemite trak, ki naj bo dosti močan in 6 cm širok, dolg pa ne-
To tekočino ostrega in neprijetnega vonja verjetno pozna že vsaka gospodinja. Steklenička s salmiakom je v hiši nujno potrebna, saj je neprestano treba čistiti številne madeže, ki se pojavijo kljub pazljivosti tako na tkaninah, kakor tudi na drugih predmetih.
Tokrat bomo navedli nekaj izmed številnih primerov, kako ga lahko uspešno uporabljamo v gospodinjstvu.
Madeže na pletenih stvareh in perilu dobro odstranimo, če jih peremo v mlačni milnici, v katero smo dali žlico ali dve salmiaka.
Madeže od sadja na volnenih tkaninah odstranimo, če jih potopimo v raztopino salmiaka v milnici in jih pustimo stati nekaj minut. Potem jih je treba zmencati in izprati z vodo.
Tudi s svilenih tkanin lahko madeže od sadja odstranimo z raztopino salmiaka, seveda le, če je svila bele barve ali če se barva ne razkraja.
Tkanine, zamazane z likerjem, je treba prati v vodi, kateri smo dodali malo salmiaka.
Madeže od petroleja odstranimo s tkanine, če jo potopimo v salmiakovo vodo (v kozarec vode damo dve žlici salmiaka) in če nato tkanino operemo kakor običajno s toplo vodo.
Oguljena mesta na blagu se nehajo svetiti, če jih ščetkamo z raztopino salmiaka, soli in vode.
Za odstranitev madežev od katrana in smole ga lahko prav tako uporabljamo, seveda samo pod pogojem, da je barva tkanine dobra. To pa lahko preizkusimo tako, da rob tkanine podrgnemo s krpico ali vato, namočeno v salmiak.
Madeže od joda na belih tkaninah je treba odstraniti tako, da jih potopimo v raztopino salmiaka (ena skodelica salmiaka in dve skodelici vode). Da bi čim bolje odstranili madeže, je treba tkanino, potem ko smo jo potopile v raztopino, izprati z razredčeno solno kislino.
Tudi volnena pregrinjala, preproge, zavese ipd. lahko očistite in osvežite s salmi-
kaj več kakor znaša dolžina raztegnjenih rok. Trak dajte preko ramen kakor šal in konce ovijte okoli ročaja obeh posod. S tem olajšamo delo rokam, ker se del bremena prenese na ramena. Po stopnicah hodite s polnimi stopali in ne s konci prstov. V vsakem nadstropju se malo odpočite. Vseeno pa je vzpenjanje po stopnicah zelo naporno. Izračunano je, da človek v 4 sekundah zelo hitre hoje po stopnicah porabi 1.5 PS.
Obleka za delo naj ne bo pretežka in ne sme ovirati pri gibanju. Sicer pa to prepuščamo raje modi, vi pa se ravnajte po gornjih nasvetih.
akom. Potem ko ste jih dobro oščetkale in izteple, jih posujte z žagovino, ki ste jo ovlažile z raztopino salmiaka. Nato preprogo dobro odrgnete s suho ščetko ali čisto metlico in iztresete s prave strani. Mastne madeže lahko odstranite iz preprog, če jih zdrgnete s kosom vate, ki ste jo namočile v salmiaku.
Pri barvanju tkanin rastlinskega izvora (bombaževinastih, lanenih, konopljinih, iz jute) dodajte vodi za barvanje in izpiranje malo salmiaka (na tri litre vode dve do tri žlice salmiaka).
Porcelansko ali stekleno posodo, ki je mastna in umazana (steklenice za olje) lahko operete z vodo, kateri ste dddali malo salmiaka. Umazane glavnike potopite v raztopino salmiaka, ki naj bo mlačna. Potem ko ste pustili glavnik nekaj časa v tej raztopini, ga ščetkajte pod močnim curkom vode.
Ena izmed najvažnejših zahtev je, da so roke snažne in čiste. Z rokami se človek dotika vsega, zatorej je umevno, da z rokami lahko prenašamo vsakršno nesnago. Sem spada tudi stalno čiščenje nohtov, kajti za neosnaženimi nohti je celo skladišče kužnih kali. Z umazanimi rokami in nohti prenašajo ljudje nase največ nalezljivih bolezni, ker se praskajo po koži, nosijo hrano v usta in podobno. Vsakdo naj si po večkrat na dan umije roke, tako da mu preide ta navada v kri in meso.
Nadaljna zahteva splošne snage je, da si redno snažimo in razkužujemo usta in nos. Zlasti v ustih in predvsem še v gnilih in nesnažnih zobeh gnezdijo cele kolonije bakterij, ki v neugodnih primerih preidejo nositelju v telo ter ga okužijo, lahko pa se s slino prenašajo tudi na druge. Negovanje ustne dupline in zob je neizogibna potreba, ne samo glede na splošno zdrav-
Kuhavshi rcceph'
Rdeče jagode za zimo brez kuhanja. Zrelim, očiščenim rdečim jagodam dodamo enako težo sladkorja. V porcelanasti in emajlirani skledi mešamo jagode najmanj 3 ure, tako, da dobimo gosto tekočo kremo. Mešati moramo namreč tako dolgo, da postaja krema belkasta in izrazito penasta ter se prične gostiti. Tako zmes natlačimo potem v kozarce, ki pa jih ne smemo napolniti do vrha, ker se jagode nekoliko dvignejo. Nič zato, če se po nekaj dneh dvigne papir (celofan), s katerim smo zavezali kozarec. Taka marmelada obdrži svoj naravni okus vso zimo, le pred uporabo postavimo kozarec za 24 ur v mrzlo vodo.
Na ta način lahko napravimo tudi marelice, maline in robidnice.
Nekuhan ribezov sok. Zrelemu ribezu z vilicami odločite jagode, ki jih dobro operite in pustite na rešetu, da se temeljito odtečejo. Nato jagode pretlačite. Vzemite na vsak kilogram čistega soka poldrag kilogram sladkorne moke in mešajte sok okoli 2 uri. Tako pripravljen sok nalijte v čiste in suhe steklenice, ki jih dobro zamašite z novimi zamaški, povrhu pa zalijte s parafinom.
Skuta s češnjami. V skledi zmešajte dva rumenjaka in 2 žlici sladkorja, primešajte potem pol kg skute, žlico smetane, nastrgane limonine lupine, nekaj žlic drobtin, malo soli, ščepec cimeta. Nazadnje pa še sneg dveh beljakov in polovico pecilnega praška. Vse dobro premešajte in stresite na namazan pekač, povrhu pa potresite krožnik češenj, katerim ste odstranili koščice. Pecite v vroči pečici 1 uro. Pečeno potresite s sladkorjem. Je zelo dobro toplo ali mrzlo.
stveno stanje dotične osebe, ampak tudi glede na prenašanje morebitnih nalezljivih bolezni.
Poleg splošne telesne snage je ena izmed glavnih zahtev tudi utrjevanje telesa bodisi z gimnastiko, športom ali kako drugače. Zakaj čim bolj utrjen in krepkejši je človek, tem večjo odporno silo ima in tem uspešneje se brani njegovo telo zoper vsako okužitev.
Poleg telesne snage in utrjevanja telesa pa je treba za uspešen boj zoper nalezljive bolezni tudi zahtevati, da so stanovanja, delavnice in sploh vsi zaprti prostori, kjer ljudje prebivajo in delajo, zgrajeni po vseh modernih higienskih načelih. Taki prostori morajo biti zračni, svetli in vedno snažni. Stranišča, greznice, kanalizacija, vse to mora biti brezhibno zgrajeno in vedno v dobrem stanju. Ljudje morajo biti preskrbljeni z neoporečno vodo.
Salmiak kot čistilno sredstvo
__Z D RAVSTVE N I KOTIČEK
Kako se obvarujemo okužb
»Petdeset jih mora biti to noč!« reče Ga-to bolj zase ko za druge.
»Komaj skoleham eno deko na vrh, že me čaka druga!« zastoka Peter in se prijema za križ.
»Še hitreje bo!« Gato ga gleda mirno in dolgo.
»Gato, ti si hudič; samo Črt ti je kos!« zine Peter.
»Ne več. črt je nakopal največ dvainštirideset vreč!«
Obmolknili so. Peter jim je delil breskve. Ljubo pa je spet začel:
»Najbolj me veseli, kadar romajo deke sem, tja, naprej, nazaj! Kakor dunajski tramvaj!«
»Mene pa najbolj veseli, če zvem, koliko metrov smo spet prekopali,« se postavi Voio.
»Mene pa to, da me ne razburi kak apel. Ponoči je lepo delo. Apelov ni. .. Do malice pa mi sploh ni. Samo zmoti me. Kaj boš jedel med delom!« se razgovori Gato.
»Meni je pa najbolj všeč, kadar slišim: .Prekinitev, malica!'« Ljubo se zasmeje, jih pogleda izpod čela in znova vgrizne v veliko sočno breskev.
Dušan jih miri in maha z odprto dlanjo k tlom, kakor da bi hotel udušiti njihov smeh.
»Vojo pa je najbolj srečen, kadar je konec dela,« uščipne Peter Voja.
Vojo se zresni, a ne odgovori nič, dragi pa se delajo, kakor da tega niso slišali.
Nato spet Gato počasi, dobre volje:
»Slišijo nas pa ponoči laže ko podnevi. Mene lahko sliši stražar iz ute, ker kopljem že izven kampa. Prej sem ga slišal, kako je pred stražarnico prestavljal noge.«
Nekoliko se zamislijo, Peter pa vpade z drugo stvarjo:
»Koliko metrov je že za nami?«
»Štiriintrideset!«
»Ne! Šestintrideset!«
»Z ovinki ali brez teh?«
»Brez. Vem točno.«
»Ne verjamem!«
»Špago noter, pa bomo zmerili,« odloči Ljubo.
Gato je izginil z vrvco in se naglo vrnil. Merili so: »šestintrideset metrov!«
»Rijemo pod travnikom!«
»Gato je svoboden!«
»Če bi se dvignil, bi bil še kak skok do koruze!«
»Jutri smo v koruzi... hura ...« Peter je prevrgel kozolec.
»Še deset, petnajst metrov v koruzi —«
»Potem, pa: kolonelo Vicedomini, hvala za kvartir! Smrt fašizmu!« se je postavil Vojo.
Petru ni dalo več miru. Hip premora je spet izkoristil, da je butnil na dan s tem, kar bi bilo drugim nemožato:
»Dušan, koliko dni še računaš?«
»Dušan je gledal v tla. Čez čas je preudarno in skromno rekel:
»še pet dni.«
O ti dnevi do bega! Vedno znova so jih določali in preštevali, pa so se vedno znova urezali. Zdaj še — pet dni! Tako daleč še niso bili. Doslej so govorili o štirinajstih, desetih, devetih dneh. Vendar so jim te napovedi mnogo pomagale. Cilj jim je bil stvaren, skoraj bi ga z rokami prijeli. Kaj za to, če se jim je pozneje izmuznil, moči pa jim je le dajal, da so se vztrajno pehali zanj. Vojo je potihoma začel recitirati:
»Še bo kdaj pomlad, še bo napočil zor; takrat volčji zbor pojde lovce klat:
plani čez Savo, plavaj čez Dravo — zob za zob in glavo za glavo!«
Obmolknili so in poslušali. Bila je popolna tišina, napolnjena z Vojovimi tihimi besedami. »Še bo kdaj pomlad —« Vstaja v Sloveniji, v Srbiji, v Bosni. Streli na ulicah Pariza in Prage. Severna Afrika. Stalingrad. Dušan se je ves zapredel v misli o borbi:
»Nikdar nismo za las podvomili v zmago, samo prestavljali smo jo od datuma do datuma. Lani — 1941 — smo napovedovali konec najkasneje decembra, decembra smo ga odložili na pomlad 1942, spomladi smo ga porinili na pozno jesen. Zadnjič je Štefan rekel: .Najkasneje januarja 1943!’ In vedno jemljemo vsak novi datum popol-
noma resno, pa četudi je Igor večkrat ponavljal: .Vojna bo dolga!" Bi si Vojo, Peter, Gato in jaz upali lani v boj, če bi bilo nekje zapisano, kako daleč je še do konca? . . . Zdaj rijemo po tem furlanskem grušču! Najhujše je za nami. Samo da bi uspeli! Ko so zadnjič dvigači in kretniki tožili, da je delo težko, je Vojo vzkliknil: ,Kai je to proti Stalingradu!'... Kakšna sreča živeti v takšnem času! In kakšna sreča bo šele za tistega, ki bo to preživel!«
Iz rova sta se priplazila rudarja in Štefan. Rudarja sta bila zamišljena, Štefan je bil mrk. Rudarja sta sedla na rob jaška. Eden je zašepetal:
»Slabo mi je postalo. Zraka ni.«
In drugi:
»Samemu sebi se mi zdi za malo. Rudar sem, pa ...«
Povedala sta, da prvi sploh ni vzdržal pri kopanju, ker ga je preveč dušilo, drugi pa je omedlel: ležal je kakor ubit v konici rova . .. strgalnik je izpustil iz rok. S Štefanom sta ga zvlekla na okljuke. Dolgo ga nista mogla spraviti k zavesti. Lovil je sapo, kakor da bi bil z višine padel na hrbet.
Podali so si roke. Starejši rudar je rekel:
»Občudujem vas, jaz ne morem!«
Odplazila sta se proti izhodu, ekipa Pa se je vračala na delo. »Norci, samo čas tratite s temi ljudmi! Bomo že sami opra vili,« je mrmral Gato.
(Se nadaljuje)
NAPREDNIH GOSPODARJEV
UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE
Sejme več oljarici
Mlekarne prevzemajo klavne perutnino
Oljna repica in ogrščica sta oljni rastli-ni. ki sta v naših krajih še dokaj novi. Obe pa sta preizkušnjo dobro prestali in dokazali, da sta med najbolj donosnimi kmetijskimi rastlinami, zaradi česar ju priporočamo za večino naših krajev.
Oljna repica ima drobna zrna temnorja-Vo-modrikaste barve, zrnje ogrščice pa je uiodrikastočrne barve in debelejše od repičnega. Tudi po listju se razlikuje ogrščica od repice: Ogrščica ima modrikastoze-lene liste, ki so gladki, goli in podobni ko-lerabnim; zgornji listi objemajo stebelca le na pol. Repični listi so svetlejši in zgornji objemajo stebelca popolnoma. Ogrš-čični cveti so sončnorumeni, repični pa so temnejši.
Repica je odpornejša proti mrazu kot ogrščica in uspeva tudi na suhi, pusti peščeni zemlji, ogrščico pa morhmo sejati na dobro pognojeni zemlji in uspeva le v krajih z neprehudo zimo.
Smo tik pred setvijo teh tako važnih in donosnih oljnih rastlin, zato se nam zdi Potrebno, da njuno gojitev podrobneje opišemo:
Ogrščico sejemo od 1. do 25. avgusta, oljno repico pa od 15. avgusta do najkasneje 15. septembra. Sejemo ju bodisi z roko, »na široko« ali v vrste, ali pa s se-jalnikom v vTste.
Setev s sejalnikom je vsekakor bolj priporočljiva, ker omogoči okopavanje z okopalnikom, s čimer prihranimo na delu, a rastlini še posebej koristimo, ker sta obe rastlini prav hvaležni za večkratno okopavanje. Sejemo tako, da bodo vrste oddaljene med seboj po 40 do 50 cm, na slabih zemljah pa približno 30 cm. V vrsti naj rastline ne bodo pregoste, ker da gosta setev visoke rastline s tenkimi stebli, ki niso odporne in zato rade pozebejo, a razen tega ne morejo dati tako obilnega pridelka kot pri redki setvi. Nadaljna prednost strojne setve je tudi v tem, da pride seme v zemljo enakomerno globoko in je kali-tev oziroma rast enakomerna. Tudi pride seme nekoliko globlje v zemljo, zato se boljše razvija ter boljše prezimi.
Kjer nimamo sejalnih strojev, sejemo z r°ko, bodisi v vrste, lahko pa tudi »na ši-r°ko«. »Na široko« vsejano setev lahko usposobimo za okopavanje z okopalnikom enostavno tako, da napravimo ob prvem okopavanju z okopalnikom vrste. Res je, da pri tem uničimo nekaj rastlin, oziroma porabijo zaradi tega nekoliko več semena, vendar to v primerjavi z lažjim okopavanjem hi bistveno, ker porabimo pri teh dveh rastlinah pravzaprav zelo malo semena.
Pri strojni setvi potrebujemo približno 8 do 12 kg semena na hektar, pri ročni setvi v vrste približno 15 kg, pri ročni
Še c prezračevanju sena na skednju
O prezračevanju sena na skednju, o ure ditvi prezračevališča in o praksi sušenj, Sena s prezračevanjem smo pisali mesec, maja v St. 19—21 našega lista. Kakor pr vsaki novi stvari, tako prihaja tudi pr Prezračevanju sena na skednju praksa di hovih izkušenj pri zboljšanju sušenja. Po skusni zavod za gospodarstvo na travna tem svetu in pridelovanju krme v Aulen dorfu na Bavarskem je dosegel boljše su Senje oz. prezračevanje sena s tem, da j ^ kamricah med seno postavil v razdalj ~ 5—3 metrov štirioglate (40 X 40 cm) cč , m dolge, spodaj in zgoraj zaprte zaboj lz zbitih desk. Ko se je prva plast sen P°sušila in so jo stlačili ter na njo nala 9sli drugo plast, so te zaboje v seniku ' Potrebni meri dvigali. Pod njimi pa je ' tlačenem senu ostala luknja, po kateri j Zrak lažje prihajal do sušečega se sena 1 29°mji plasti. S to enostavno napravo s, °hiogočili, da so seno uspešno prezrače vali tudi na 10 m visokem seniku. Puhal n,k je po teh preprostih kanalih lahko ne hioteno pihal zrak skozi stlačeno seno ■ Sen°, ki ga je bilo treba posušiti.
Kar tiče zapornih vrat med glavnim ii ? ranskimi sapniki, priporočajo, da bod, a nameščena tako, da jih je mogoče odpi ati od zunaj. Pri sušenju sena se namre azvija ogljikova kislina, ki se rada nabe Ze v sapniku. Ta kislina pa je v sapnik' Prezračevališča že pri nizkem odstotki lvljenjsko nevarna.
setvi »na široko« pa še nekoliko več. V vlažno in težko zemljo sejemo 1.5 do 2 cm, v suho in rahlo zemljo pa od 3 do 4 cm globoko.
Za setev oljne repice ali ogrščice navadno uporabimo ječmenovo strnišče, pšenično ali rženo, ali pa krompirišče ranega krompirja. Najboljše pa je, če moremo posejati oljno repico na ledino črne detelje ali lucerne.
Seveda moramo njivo, na katero smo posejali ogrščico in repico, pred setvijo dobro pripraviti. Priporočljivo je, če opravimo nekaj tednov pred setvijo poletno praho, tik pred setvijo pa zemljo primerno pognojimo in s ponovnim oranjem očistimo plevela.
Kot že rečeno, je treba zlasti oljno repico dovolj zgodaj sejati, predvsem zato, da se že pred mrazom dodobra okorenini, postane odpornejša proti mrazu in pozimi ne pozebe.
V krajih s slabim podnebjem ogrščico in repico tik pred zimo osipamo in s tem zavarujemo stebelca pred pozebo.
Ogrščico in repico po pravici prištevamo med olcopavine, kajti prav okopavanje da večji pridelek. Prvič okopavamo že v jeseni, brž ko se vrste dobro vidijo in se
Ker je bil letošnji januar izredno topel, je začelo sadno drevje odganjati in prihajati v sok. Najbolj so šli v sok košči-čarji, ki tudi normalno spomladi prej odganjajo. V tem stanju je zalotil sadno drevje hudi mraz proti koncu januarja in v februarju. Kakšne posledice na sadnem drevju je imela neobičajna zima?
Kakor razžene mraz z vodo napolnjeno steklenico, tako je razganjal tudi kožo na drevju, ki je bilo že v soku. Zmrzel drevesni sok potrebuje več prostora. Ker je s sokom najbolj napolnjena kambijalna plast debla (od koder raste navznotraj les, navzven pa koža), je bila ta pri drevju, ki ga je mraz koncem januarja našel že v soku, poškodovana, v veliko predelih pa je pozebla. Zaradi poškodovanega ali pozeb-lega kambija sčasom pogine ali se prične sušiti tudi les in koža. Kjer je kambij samo poškodovan, veje ali deblo po pozebi lahko še dalj časa živijo. Spomladi tako drevje še požene listje, ki pa je slabo razvito in bledo.
Največ je letos pozeblo koščičarjev (češnje, višnje, marelice, breskve, slive, češplje) in orehov. Po naših krajih menda celih dreves ni dosti pozeblo. Večinoma so pozebla le očesca, rodni les in cvetno pop-je. V toplejših krajih, kjer je drevje v januarju že močneje odganjalo, pa je poginilo zelo veliko koščičarjev.
Zanimive so posledice letošnje pozebe pri jabolčnih drevesih. Opazoval sem jih sicer samo na domačem vrtu, vendar mislim, da so po vseh naših krajih podobne. Posebno pri mlajšem sadnem drevju so pri občutljivejših sortah pozeble cele veje. Zgodilo se je to pri mladem belflerju, čeravno ga prištevamo še k sortam, ki so proti pozebi dosti odporne. Od Koksove oranževke je popolnoma pozeblo že starejše drevo, kar je utrdilo moje prepričanje, da ne spada v naš deželni sadni izbor. Na pozebi so trpela tudi pred enim ali dvema letoma precepljena drevesa, ki so v močni rasti poganjkov posebno občutljiva. Konci vej so pozebli pri kanadki in drugih občutljivih sortah.
Precej splošna — a težje vidna — je bila pri jablanah pozeba rodnega lesa, listnih očesc in cvetnega popja. V splošnem so imele jablane letos močne nastavke popja, vendar je bilo to pri nekaterih sortah pozeblo in suho in ni več razcvetelo. Nekatere sorte pa so sicer razcvetele, vendar je bilo cvetje zakrnelo in je že med cvetenjem odpadlo. Na drevesu ni ostalo skoraj nič zarodka. Tedaj še nismo mogli za gotovo trditi, da je bila vzrok temu neobičajnemu pojavu zimska pozeba rodnega lesa. Potrdilo, da je bila vzrok temu pojavu zimska pozeba, smo dobili šele, ko se je rodni les, na katerem je odpadel cvet, posušil ali ostal brez listja, ker so listni popki pozebli.
Ob svojih opazovanjih pa sem tudi vi-
med njimi pojavi plevel. Drugič okopavamo tudi še v jeseni, malo pred nastopom mraza. Z okopavanjem uničimo plevel; zrahljamo zemljo, da lažje in bolje zadržuje vlago; rastlini dovedemo zraka, ki ga potrebuje za močno rast. Oljno repico takoj spomladi prebranamo z lahko brano, če je pregosta, drugače pa jo samo okopljemo.
Oljna repica zori že v drugi polovici maja in v začetku junija, ogrščica pa približno 14 dni pozneje.
Pri količkaj skrbno pripravljeni setvi in vestnem obdelovanju lahko računamo pri oljni repici ali ogrščici na pridelek vsaj 1500 do 2000 kg na hektar. Ni pa nikaka izjema, če pridelamo na hektar tudi 3000 kg semena in še več.
Ker dozori oljna repica že pred koncem maja, lahko posejemo oziroma posadimo za njo še krompir, koruzo »hitrico«, koruzo za krmo, peso in podobne krmne rastline. Tako nam da njiva letno poleg repice še enega izmed prej navedenih pridelkov. Pridelek krompirja, ki je posejan za oljno repico, po količini ne zaostaja prav nič za onim, ki je bil posajen v marcu in aprilu, je pa celo boljši za seme in iz-držljivejši za vskladiščenje.
del, da ima dosti jablanovih sort zelo dober zarodek. Med njimi so tudi sorte, ki so drugače za pozebo občutljive. Kljub temu, da imajo nekaj pozeblih vej, so na zdravem lesu nastavile zarodke sadu. (Ontarijo in Kanadka.)
Kakor izgleda, smemo letos po naših krajih od jabolk pričakovati slabo ali srednje dobro letino. Gotovo bo tudi po drugih deželah letina samo slaba do srednjedo-bra. Zato smemo upati, da bomo letos sadje lažje prodali kot lani. To upanje je upravičeno toliko bolj, ker bo prišlo v prihodnji zimi gotovo manj pomaranč na naš trg, kot jih je prišlo v pretekli zimi. V južnih krajih je namreč napravil mraz na sadju veliko več škode, kakor pa pri nas.
V nasprotju z jablanami pa so moštne hruške obilo zarodile in obetajo dosti, mogoče še preveč sadnega mošta.
Ing. Marko Polcer
Vrtna ali rdeča jagoda je zelo razširjena po vsem svetu. V ZDA jo pridelujejo na
100.000	ha, v Angliji na 30.000 ha, na Nizozemskem na 10.000 ha itd.; močno so razširili le 4 do pet sort. Prednost te jagode je zlasti v tem, da da poleg češnje prvi pridelek svežega sadja.
Značilno za. to jagodo je, da ima 90 %> korenin v globini do 15 cm. Zaradi tega je zelo občutljiva za sušo. Težave nastajajo tudi pri presajanju sadik. Tiste, ki imajo samo debele korenine, brez sesalnih koreninic, se pri presajanju največkrat posuše. Pri razširjanju jagod moramo zlasti upoštevati, ali na trgu povprašujejo po njih; ali so blizu prometna sredstva in delovne moči in če sta zemlja in podnebje primerna za rast. En delavec lahko obdeluje 1.5 do 2 ha jagodovega nasada, vštevši namakanje. Ob trgatvi je treba za 1 ha velik nasad 10 obiralcev. Če teh takrat ni, ima pridelovalec lahko občutno izgubo. Za cvetenje in dozorevanje jagodi najbolj prija temperatura od 20 do 22° C. Pozen pomladanski mraz ji lahko močno škoduje. Zato zaprte doline, kjer mraz najhuje pritisne, za sajenje niso tako primerne.
Vrtna jagoda uspeva najbolj v srednje-težki, tudi v peščeni, najslabše pa v težki zemlji. Zlasti je važno, da je v zemlji dovolj prstenine, to je organskih snovi. Raziskave so celo pokazale, da je dala na ne-gnojeni s prstenino bolj založeni zemlji več pridelka kot na zemlji, pognojeni z gnojili. Uspeva tudi v manj kisli zemlji; najbolj pri 5.7 do 6 pH (stopenj kislosti). Pridelek je tedaj seveda odvisen od količine organskih snovi. Kolikor več je v zemlji teh snovi, toliko manj učinkuje na
Vsak petek in vsako soboto prevzemajo koroške mlekarne poleg jajc tudi klavno perutnino, če se jim prej sporoči število, vrsta in starost te perutnine.
Mlade kokoši od 90 dkg do 1.5 kg teže plačujejo po 18 do 22 šil. za kg, starejše kokoši od 1.5 kg naprej pa po 12 do 15 šil. za kg.
Živali morajo biti mesnate in ob prevzemu brez krme v sebi. Od žive teže odtegnejo 10 dkg za izravnanje kala.
Eventualno prodajo je treba mlekarnam sporočiti teden dni pred nameravano prodajo.
Podor
S podorom zelenih rastlin, ki jih sejemo nalašč za gnojenje ali s takoimenovanim zelenim gnojenjem spravimo v zemljo organske snovi, tako da zemljo zrahljamo in ji nudimo kar največ dušika. Uporabljamo samo rastline, ki morejo črpati dušik iz zraka — stročnice (metuljnice). Za naše razmere so uporabne predvsem grašica, črna detelja in deloma tudi lupina. Te vrste rastlin imajo na koreninicah v posebnih gomoljčkih (bradavicah) dušičnate bakterije, ki sprejemajo dušik iz zraka in ga posredujejo rastlini. Ko je posevek za podor dovolj velik (preden začne zoreti), ga pokosimo in podorjemo, vendar ne globlje kakor 15 cm. Če dodamo še primerne količine umetnih gnojil, je zemlja dobro pognojena — nadomestili smo hlevski gnoj.
Koliko ztfuhi žival na teži pri prevozu
Kalo, izguba na teži živine, je različen glede na pasme in seveda tudi na daljavo prevoza. Računamo, da kalo znaša 2.04 do 12.5 %>. Povprečno znaša po 3.04 do 4 % na 100 km, po 4.5 do 5 °/o na 100 do 200 km, po 4.48 do 5.6 % na 200 do 300 km prevoza po železnici ali s tovornim avtomobilom. Tako izgubijo teleta, če jih prevažamo 24 ur, tudi do 6 °/o teže. Leto dni stara žival zgubi na 24-urnem prevozu 6.48 %’, 4 do 5 let stari voli pa 3.5°/o. Račun pokaže, da zgubi tele 1 kg teže pa vsakih 38 km prevoza, starejša goveja živina pa na 8 km.
rastline kislost zemlje. Nadvse pomembno pa je pravilno kolobarjenje, tako da se preveč ne zmanjša količina prstenine, da se ne razširjajo škodljivci itd. Ti se radi pojavijo predvsem v zemlji, na kateri so poprej rasli grah, korenčnice, rdeča detelja in koruza. Veliko manj škodljivcev je na zemljišču, kjer smo prej pridelovali sojo, fižol, radič, čebulo in zgodnje vrste zelja.
V osrednjih in severnih delih Slovenije sadijo jagode zgodaj spomladi, v južnih krajih pa jeseni. Na ar površine potrebujemo 100 do 300 sadik. Lahko jih sadimo tudi v vrtnih nasadih hrušk in jablan kot vmesni pridelek. Pridelek jagod nam tu že v enem letu povrne stroške za napravo nasada. Razmnožujejo se zelo hitro z viticami; če zasadimo na pomlad 100 sadik, dobimo čez leto dni že 3600 sadik. Pripomnimo pa naj, da je treba sadike iskati v krajih z vlažnim podnebjem.
Jagode zastiramo pred zimskim mrazom, sušo in močnimi nalivi. V zimi brez snega nam rastlina pri temperaturi —18° C pozebe. Za zastirko lahko uporabljamo pšenično ali rženo slamo ali barsko kislo seno. Pri zastiranju zoper mraz porabimo na ar površine 37 do 50 kg slame. Koristnost za-stirke je precejšnja; varuje rastline pred mrazom, onesnaženjem, vnaša v zemljo organske snovi in razen obdelave omogoča tudi obiranje jagod neposredno po dežju.
Verjetno se bo pri nas v območju jezer marsikateri mali kmet odločil in pričel v večjem obsegu pridelovati vrtno jagodo, saj je odkupna cena dokaj privlačna.
f*©sleclice zndzi/e zime v sadcvuinfeili
V vina jagoda dajo lepe dohodhe
Stran 8
Celovec, petek, 27. julij 1956	Štev. 30 (744)
Parlament za popravo škode žrtvam fašizma
Na svoji seji dne 18. julija je parlament med drugim obravnaval tudi vprašanje rehabilitacije za bivše naciste. Ob tej priložnosti je bila poudarjena potreba po predhodni popravi škode žrtvam fašizma in je parlament pozval zvezno vlado, da izdela potrebne predloge, ki naj bi obsegali popravo škode protifašističnim borcem in žrtvam fašizma.
Zveza protifašističnih borcev in žrtev fašizma je v zvezi s tem sklepom objavila svoje stališče, v katerem pozdravlja korak parlamenta ter izraža upanje, da bo vlada prav kmalu ugodila zahtevi parlamenta in predložila ustrezni osnutek zakona. Zveza nadalje zahteva, da morajo biti poprave škode deležne vse osebe, ki so v času med 6. marcem 1933 in 8. majem
1945 bile izpostavljene zasledovanju iz političnih vzrokov ali vzrokov veroizpovedi, porekla ali narodnosti, odnosno ki so vsled fašističnih oziroma nacionalsocialističnih nasilnih ukrepov utrpele gospodarsko škodo, ki jim doslej še ni bila popravljena.
Med drugim naj bi po zahtevi Zveze protifašističnih borcev in žrtev fašizma priznali kot gospodarsko škodo izgubo premoženja, stanovanja, trgovskega prostora, oprave, nadalje izpodrinjenje ali omejevanje v izvajanju samostojnega ali svobodnega poklica, razpust službenega razmerja, brezposelnost, življenje v emigraciji ali ilegali, prekinitev šolske in strokovne izobrazbe kakor tudi škodo, utrpelo vsled izselitve — kot pri koroških Slovencih — in drugo.
Prvi vojaki bodo vpoklicani 15. oktobra
V torek je imel ministrski svet zadnjo sejo pred poletnimi počitnicami. Na seji je minister za državno obrambo Graf poročal o zaključenih novačenjih ter o pripravah za vpoklic prvega letnika. Izjavil je, da bodo prvi pri letošnjem novačenju za sposobne spoznani novinci vpoklicani dne 15. oktobra, in sicer le do takega števila, v kolikor so dane možnosti za njih nastanitev in vežbanje.
Razen tega je na seji poročal zunanji minister ing. Figi, da je stopila v veljavo
avstrijsko-ameriška pogodba o miroljubni uporabi atomske energije, na predlog pravosodnega ministra dr. Tschadeka pa je ministrski svet odobril zakonski osnutek za spremembo sodnijskih pristojbin. Prav tako je bil odobren avstrijsko-angleški letalski sporazum ter na predlog ministra za kmetijstvo in gozdarstvo Thome avstrij-sko-madžarski osnutek pogodbe za ureditev vodnogospodarskih vprašanj na obmejnem ozemlju.
Slovenski narod je praznoval Dan vstaje
Zadnjo nedeljo je ves slovenski narod slavnostno obhajal Dan vstaje ter se spominjal tistega dneva pred 15 leti, ko je na slovenski zemlji počila prva partizanska puška. S tem dnem se je tudi slovensko ljudstvo aktivno vključilo v oboroženo borbo vseh jugoslovanskih narodov proti fašističnim osvajalcem, v borbo, ki so jo bili na življenje in smrt vsedotlej, dokler ni bil 'pregnan zadnji okupatorski vojak in je oblast v državi prevzelo ljudstvo, da si samo vlada na svoji zemlji.
Po vsej Sloveniji so bile za ta dan velike proslave in številne spominske prireditve, na katerih so govorili znani borci in junaki iz slavnih dni narodnoosvobodilne vojne, prav tako pa so v mnogih krajih odkrili spomenike in spominske plošče, ki
bodo še pozne rodove spominjali na slavno dobo slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov
Jugoslovanska industrijska proizvodnja narašča
Zvezni urad za statistiko v Beogradu je objavil, da se je proizvodnja jugoslovanske industrije v mesecu juniju zvišala za 9 °/o v primerjavi s prejšnjim mesecem, medtem ko se je v prvem polletju zvišala za 5 % napram istemu razdobju lani.
V prvem polletju se je najbolj povečala proizvodnja v industriji papirja, namreč za 35 %, kemična industrija sledi s 17 °/o, proizvodnja električne energije z 11 °/o, proizvodnja premoga in izdelkov črne metalurgije pa z 9 odstotki. Nadpovprečno zvišanje proizvodnje so dosegli tudi v elektroindustriji ter v proizvodnji usnja in obutve.
Turizem z Jugoslavijo
Ker v zadnjem času posebno po Koroškem širijo mnogo netočnih informacij in napačnih vesti o potniških formalnostih in tujskem prometu z Jugoslavijo, sporoča generalni konzulat FLRJ v Celovcu nekatera tozadevna pojasnila, ki jih prinašamo v izvlečku.
Letos so v Jugoslaviji na splošno dvignili cene v penzijonih, kar pa sloni na istočasnem zboljšanju dinarskega menjalnega kurza. Za inozemske potnike so dinarski tečaj zvišali za 35 odstotkov. Če so nekateri hoteli v Jugoslaviji na tej podlagi previsoko dvignili cene za svoje uslužnosti, so take primere v zadnjih tednih popravili in izravnali cene, ki so v primeri z lanskimi za 20 do 30 odstotkov višje. Gostom tudi ni več treba vplačati pavšaliranih zneskov pri avstrijskih potovalnih uradih (potovalne čeke). Vplačilo se zahteva samo še za skupinska potovanja na podlagi skupne vize, toda tudi potovalne čeke zamenjavajo vse jugoslovanske menjalnice kakor gotovino s 35 odstotnim pribitkom.
Sprememba pristojbin za vize je mogoča le v medsebojnem sporazumu med vladami. (Kakor pa slišimo, bodo v kratkem znižane tudi vize.) Slike so potrebne samo za prvo potovanje. V Jugoslaviji ne obstoja nikakšno omejevanje svobodnega gibanja za inozemske goste. Na podlagi reciprocitete je za avstrijske in druge državljane odpadlo tudi pobiranje cestne-
ga davka za vozila, ki so uvožena v Jugoslavijo leta 1956.
O masovnem pobegu inozemskih gostov iz Jugoslavije ni govora. Predvsem zaradi neugodnega vremena in deloma tudi zaradi neurejenih hotelskih cen je bil v predsezoni obisk inozemskih gostov v primeri z lanskim letom slabši. Takšen pojav pa je bil na primer tudi v Avstriji, ko so v predsezoni samo na Tirolskem našteli letos do 50 odstotkov letoviščarjev manj, kakor lani. Položaj pa se je v prvih dneh glavne sezone bistveno zboljšal.
V oddelku za potne liste pri generalnem konzulatu v Celovcu je obrat tako narastel, da so morali pomnožiti delovne sile. Letos izstavljene vize presegajo za nekaj odstotkov število viz, ki so bile izstavljene v istem časovnem razdobju lani. Zaradi obilice dela priporoča Urad, da potniki ne bi prihajali po vize šele zadnji trenutek. Nikakor tudi ne drži, da bi jugoslovanske oblasti skušale ovirati potniški promet v Jugoslavijo iz zapadnih držav, nasprotno je res, da konzulat izstavlja vize tudi za družinske obiske in sicer takoj.
Za olajšanje in hitrejšo odpravo carinskih formalnosti na meji prejmejo potniki že pri jugoslovanskih zastopstvih v inozemstvu tiskovine za carinsko prijavo, da jih izpolnijo in na meji oddajo. Umevno pa je, da tihotapci z devizami in blagom, kakor nikjer drugod, tudi v Jugoslaviji niso zaželjeni.
Gasherbrum II osvojen
Avstrijska Karakorumska odprava je dne 7. julija premagala 8.035 metrov visoki Gasherbrum II, enega izmed štirinajstih osem tisoč metrov visokih gorskih orjakov na svetu. Velikana so premagali vodja ekspedicije ing. Fric Moravec iz Dunaja, 25-letni Jožef Larch iz Nižje Avstrije in 28-letni Hans Willenpart iz Zgornje Avstrije.
Tretjič je s tem avstrijskim alpinistom uspelo splezati na najvišje vrhove sveta. Hermann Buhi je s svojo ekspedicijo premagal Nanga Parbat, dr. Herbert Tihy in Sepp Jochler pa Čo Oju. Odprava je napredovala z velikanskimi napori. S skrajnimi silami je morala zmagovati nenadne in pogoste vremenske spremembe in silne snežne zamete. Alpinistom je primanjkovalo tudi nosačev. Tem večja pa je bila sreča in notranje zadoščenje po doseženem ogromnem uspehu. Odprava je zasadila
Pohod televizije
Statistika kaže, da televizija osvaja svet. V Združenih državah Amerike imajo že
37,500.000	sprejemnikov, v Angliji
5.538.000,	v Kanadi 1,986.675, v Franciji 313.932, v Sovjetski zvezi 250.000, v Italiji
247.000,	v Braziliji 150.000 in v Argentini
70.000,	Oddajnikov imajo v ZDA 459, v Zahodni Nemčiji 27, v Sovjetski zvezi 19, v Angliji 16 in v Franciji 11.
rdeče-belo-rdečo zastavo na najvišjem slemenu »svetlikajoče se stene«, kakor se imenuje skupni masiv Gasherbruma s svojimi markantnimi štirimi vrhovi.
Tudi pri tem podjetju je bila odločilna do skrajnosti izkoriščena človeška zmogljivost in neuklonljiva volja, ki je ekspediciji omogočila, da je vztrajno prodirala od višinskega taborišča do taborišča, dokler ni dosegla svojega cilja, ko je priplezala na vrh, na katerega pred njo še ni stopila človeška noga.
Družinski proračun pariških delavcev in nameščencev
Nacionalni statistični institut je med pariškimi delavci in nameščenci izvedel anketo, ki je ugotovila naslednje izdatke v družinskem proračunu: Od vseh prejemkov potrošijo za hrano 40,3 °/o, za stanovanje 15,8 °/o, za razvedrilo 11,4 %, za obleko in perilo 10 %, za pijačo 9,9 °/o, za higienske potrebščine 6,7 °/o in za prevoz 5,9 odstotka.
Hotelsko podjetje »Korotan« v Sekiri ob Vrbskem jezeru išče
POMIVALKO ZA POSODO Nastop službe takoj, plača po kolektivni pogodbi.
I RADIO IPROGRAM
RADIO CELOVEC
Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00,
20.00, 22.00.
Sobota, 28. julij:
5.35	Kmečka godba — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro —
8.45	Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Podeželj-ski zvoki — 16.15 Odlični izbor — 20.15 Suppčjeva opereta „Pensionat“.
Nedelja, 29. julij:
6.15 Vesela godba na citre — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Dobro razpoloženi v nedeljo dopoldne — 11.05 Veselo petje, veselo igranje — 13.45 Veselo v petju in narečju
—	14.30 Pozdrav nate — 16.30 Muzikalično srečanje dežel — 19.00 Športna poročila —
19.45	Z zagonom in dobro voljo — 20.15 Glasbena oddaja.
Ponedeljek, 30. julij:
6.00	Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro —- 8.45 Zapiski iz domovine
—	9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila, objave — Solospevi (slov.) — 15.30 Venček podeželjskih zvokov — 16.50 Humoreske — 18.45 Za našo vas (slov.) — 20.15 Oddaja vedrih melodij.
Torek, 31. julij:
5.35	Glasbena budnica — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro —
8.45	Mala zgodovina medicine — 9.00 Po-
zdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin —
11.00	Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež: Tifus (slov.) — 15.30 Vedra popoldanska oddaja — 20.15 Zabavna glasba avstrijskih komponistov.
Sreda, 1. avgust:
5.35	Glasbena budnica — 6.00 Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro —
8.45	Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate
—	10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Pisan spored ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila, objave. Delo je pesem — polno gumno blagoslov (slov.) —
18.45	Za ženo in dom (slov.) — 20.15 Poletno potovanje.
Četrtek, 2. avgust:
5.35	Glasba spravi v dobro voljo — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Avstrijci v inozemstvu —
9.00	Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih
—	11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila, objave. Slovenske narodne pesmi (slov.)
—	15.30 Z glasbo gre vse bolje — 20.15 Lovska ura.
Petek, 3. avgust:
5.35	Kmečka godba — 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro —
8.45	Domovina in čas — 9.00 Pozdrav nate
—	10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila objave. Trdi orehi (slov.) — 15.30 Zabavna glasba — 18.45 Za delopust (slov.) — 20.15 „Morala“ komedija od Ludviga Thomana.
I
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00,
17.00.	22.00.
Sobota, 28. julij:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Malo od včeraj in malo od danes — 12.00 Pesmi jugoslovanskih narodov
—	12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo štirje flosarii — 13.35 Operni solisti vam pojo
—	14.40 Želeli ste — poslušajte! — 16.20 Koncert po željah — 18.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 18.10 Poje kvintet in moški zbor — 20.00 Veseli večer.
Nedelja, 29. julij:
6.00	Nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Operetne melodije — 8.30 Prijetno nedeljo vam želijo izvajalci slovenske narodne glasbe
—	11.35 Mala revija lahke glasbe — 13.30 Za našo vas — 14.15 Želeli ste — poslušajte!
—	18.52 Veseli zvoki — 20.00 Večerni operni koncert — 21.00 Športna poročila — 21.15 Popevke in ritmi.
Ponedeljek, 30. julij:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 Opoldanski koncertni spored — 11.50 Za dom in žene — 12.00 Slovenske narodne pesmi — 12.30 Kmetijski nasveti
—	12.40 Godba na pihala — 14.40 Želeli ste
—	poslušajte! — 16.20 V svetu opernih melodij — 17.15 Zabavna in plesna glasba — 18.10 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov — 20.00 Simfonični koncert.
Torek, 31. julij:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 V pesmi in plesu po Jugoslaviji — 8.50 Iz filmov in glasbenih revij 11.05 Revija slovenskih zabavnih ansamblov
—	12.30 Kmetijski nasveti — 13.35 Pester operni spored — 14.30 Za žene in dom
14.40	Želeli ste — poslušajte! — 15.35 Slovenske narodne — 18.00 Športni tednik
20.00	Narodne pesmi.
Sreda, 1. avgust:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 11.05 45 minut simfoničnih ple' sov — 11.50 Za dom in žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Kmečka godba in Štirje fantje — 14.30 Zanimivosti iz znanosti m tehnike — 14.40 Želeli ste — poslušajte! 16.20 Opera v treh dejanjih: „Porgy in Bess •
Četrtek, 2. avgust:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 12.00 Popularne melodije iz orkestralne glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti
12.40	Koncertni valčki —- 13.15 Igra kvintet Kampič — 14.40 Želeli ste — poslušajte! — 15.35 Slovenske narodne poje Planinski okK1
—	16.20 Domači in tuji solisti — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov.
Petek, 3. avgust:
5.00	Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.00 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi — 9.30 Stara kitajska modrost y
10.00	Koncert po željah — 11.50 Za dom *n žene — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.40 Ze^ leli ste — poslušajte! — 18.50 Družinski p° govori — 20.00 Glasba narodov sveta 20.45 Iz modernega glasbenega sveta.