UMNI, t nli 1 mrj XUIL .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavljen v apravništvu prejeman: j celo leto......K 22 - pol leta........H — četrt leta........550 na mesec....... 190 -Jo leto pol leta ,etrt leta na mesec K 24-~ . 12"-. 6 — *>_ Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knafiove ulica it. 5, (I- nadstropje levo), telefon it 34. Inserati veljajo: peteretopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat alt večkrat po lu vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseiati itd. to je administrativne stvari. sterilna "Na pismena naročila brez istodobne \poslatve naročnine se nc ozira. Narodna tiskarna telefon it. SS. , Slovenski Narod- vel J« po poŠti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 25 — . celo leto.......K 28'— c?trtCleta! ! lili*. \ *6 50 j " Ameriko in vse druge dežele: na me*ec I 2*30 ' celo leto.......K 30"— VpraSanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka-Upravaletroi laaflova nlica it 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85 Slovenci! Slovenke! Vabim vas na od Id ga sklicujem dne 13. marca t L ob 10« uri dopoldne * ljubljansk! Jffestn! Bora. Izpričajo naj govorniki iz Primorja, Štajerske in Koroške, kaj in koliko je udejstvila za obmejne Slovence „Družba sv. Cirila in Metoda*'. Zavedni SIfvenci in Slovenke, Vi pa pri&tite, da v mogočnem tevilu ntanileFtajete za našo utbo v trenoiku, ko je narodna ^varnest %a nafto deco največja i «2 v trenutku, ko se kaže najnevarnejši aovrainik lastni brat! V Ljubljani, dne 7. marca 1910. Luka Svetec m. p. sklicatelj. Ho nsfleljjKl shod! Pri -Slovence se odlaša slaba - -t. Menda se že kesa svoje nečuve- gonje zoper družbo sv. Cirla in •toda, menda je začel a videvati, da na vsaka stvar na svetu svoje meje, da slovenski narod še ni tako predel Ld izpriden, da bi smeli kleri-•jlci pljuvati na najvažnejše vseh 'rodnih društev brez vzroka, iz go-hudobije. uničevati edino obramb-■'• organizacijo. Slovenreva« gonja je rodila do-^ad. Ta gonja je užalila v dno du-ti-oče in tisoče narodno mislečih Slovencev, vse- ki vedo, kako potreb-in koristno je delo družbe sv. Čila in Metoda^ vse ki vedo, kako ve-i je nevarnost, ki preti slovenski -idini in kako izdajstvo tiči v tem, - ubijajo to družbo tisti, ki bi jo orali najboij pod pirati že zaradi ^a, ker skrbi v svojih šolah za ver- ;;o nra+no vzgojo slovenskih otrok. »AH zu sob&rf, uiacht schar-fig.« To so klerikalci sedaj izkusili. A naprej se ne upajo, nazaj ne mo-rejo. »Slovenec« je sedaj osredotočil svojo polemiko un to, da bi opravičil svoj napad. Slaba vest se oglaša v njem in potrebno se mu zdi, da se pred javnostjo vsaj opere kakor pač ve in zna. V ta namen se zvija na vse najbolj čudne načine in trolienta v svet najabsurdnejše čenče. Odgovor na vse kar je storil in kar se počvuja. dobi dne 13. marca. Za ta dan je sklical starosta slovenskih narodnih bojevnikov, oče Luka Svetee, eden ustanoviteljev družbe j sv. Cirila in Metoda, v ljubljanski ! »Mestni doni« velik shod, na kaie-I reni bodo «rovorniki \t Primorja, Štajerske in iz Korvske, torej in ti->iih dežel, kjer je slovenska narodnost v največji nevarnosti, pojasnili, kaj je vse storila družba sv. Cirila in Metoda za slovensko stvar, koliko tisoč slovenskih otrok je rešila tista družba, ki jo hoče »Slovence« ubiti, samo zato, ker ne služi njegovi izdajalski stranki. Svoj poziv na udeležbo na tem shodu je zaključil oče Luka Svetce s kratkimi, a tehtnimi Wsedami: »Zavedni Slovenci in Slovenke, prihitite, da v mogočnem Številu mani festnjete za našo družbo v trenot-ku, ko je narodna nevarnost za našo družbo največja, in v tem trenotku, ko se kaže najnevarnejši sovražnik — lastni brat!« Upamo in pričakujemo, ;da iihj-de poziv Luke Svetcea mogočen odmev po vsem Slovenskem in da bodo od v>eh krajev prihiteli zavedni rodoljubi manifestirat za družbo sv. Cirila in Metoda. Naj nikar ljudje ne mislijo, da bodo »Slovenec« in tisti, ki za njim stoje, odnehali od svojega početja, Žal jim je samo njihove nespretnosti, s katero >o začeli vojno proti družbi sv. Cirila in Metoda, perejo, oziroma opravičujejo se samo, da bi javnost premotili in uspavali, da bi naredili Čim prej konec javni polemiki, ra-čunaioč. da bodo potem na tihem, po znanem načinu mogli tu vat i proti družbi, spodkopati pri ljudstvu zaupanje in ljubezen do družbe in ji od-jesti podpore ter jo tako ugonobiti. Kar ne služi klerikalni stranki, to hočejo klerikalci vse pokončali in uničiti. To vidimo pri vseh organizacijah, to vidimo v vsem našem narodnem, kultura, in političnem, kakor gospodarskem življenju. Ce pri toni slovenstvo še toliko trpi, kaj klerikalcem mar za to, saj njim je za klerikalno stranko, ki smatra narodnost za posledico greha, in ki proglaša ljubezen do svoje narodnosti za pogausko malikovalstvo. Taki ljudje so seveda lahkega srca pripravljeni ubiti eolo tako organizacijo, kakor je družim sv.Cirila in Metoda, saj služi slovenski narodnosti in ne klerikalni stranki. Zato ;>a pričakujemo, da bo našel poziv Luke Sveteea mogočen odmev po vt>em Slovenskem in da bo nedelj-ski shod nad vse sijajna manifestacija vseh tistih, ki ljubijo slovenski narod in m a hočejo dobro. IlalRonHogonio proti slo-venskim delavcem v Trdo Iz Trsta, 7. marca. >-'L' invasione Slo vena!« Slovenska invazija! Tako zopet kričita - Pieeoio« in »Indipendente«, ker je sprejetih na delo v novem pristanišču pri Sv. Andreju v Trstu tudi r>4 slovenskih težakov. Ves italijanski Izrael je radi teojrrozne slovenske nevarnosti« ]K>konci. V ponedeljek veča* je sklical znani kamorist, bivši poslanec in so-cialuodemokratični uskok Pagnini, shod »tržaških fakinov« v prostore »Camera dei lavori«, kateremu je predsedoval znani slovenski renegat Scstan. Pagnini in i'* /ugi so na tem shodu klicali na pomoč vse hudiče in biriče, da pahnejo slovenske delavce iz nove luke in da jim zastavijo pot v Trst. Poživljal je vlado, mestni svet tržaški, trgovsko in obrtno zbornico, pred sto jništvo javnih skladiSč in vse, kar italijansko misli, naj bojkotira slovenske delavce in niij zastavi njih invazijo v Trst. In ta kamorist Pagnini se je toliko ca sa so p i r i 1 v sooia 1 d < > m o krat i en i stranki kakor intomacionalec in pri-i jatelj deievstva. Grdi hinavec! Na shodu so povedali, da je šla ! deputacija fakinov pod vodstvom poslanca Pitaeco k županu Valerio s prošnjo, naj on posreduje na mero-dajnem mestu, da s«} slovenske delavce odpusti z dela v prosti luki. — Zupau je obljubil, da stori vse niožne korake, da se to izvrši. Deputacija je bila za ta namen tudi pri policijskem ravnatelju (!!) in pri namestniku, kakor tudi pri predstojniku javnih skladišč. Hujskanje proti Slovencem je torej na vseli koncih in krajih. Irre-dentarji hočejo celo sklicati velik javen shod v protest proti sprejemanju Slovencev. No, tudi ta nastop zagrizenih narodnih nasprotnikov ne bo brez dobrih posledic. Naše ljudstvo — nase delavstvo bo vsaj sprevidelo, kako nasprotniki nas — brez razlike — neizrečeno črtijo in preganjajo, s čemur seveda nas silijo na brezobziren skupen odpor in nastop za naše pravice. b parlamenta. Seja poslanske zbornice. — Finančni zakonf. — Stališče slovenskih klerikalcev. Na dnevnem redu včerajšnje seje poslanske zbornice je bilo predvsem prvo branje finančnih zakonov. Fin. minister je vložil predlogo o novem posojilu. Prvi govori imenom slovenskih klerikalcev poslanec dr. Korošec. Peča se predvsem z vinskim davkom, ki da pomenja katastrofo za vinorodne kraje. Če se vpelje ta davek, bodo mnogi kmetje opustili svoje vinograde. Dr. Koroščeva stranka bo glasovala proti vinskemu davku. — Nato govori nemški agrarec Damm. Tudi on govori proti davkom. Potem pa preide na razmerje Nemcev k Bienerthovemu ministrstvu. Obžaluje demisijo ministra Scbreinerjajd da je silno omajala zaupanje nemških strank v Bienertho-vo objektivnost. Govornik pravi, da bi bili Nemci z ostalimi nasprotniki Bieuerthovimi lahko strmoglavili ministrstvo, tega pa niso storili, ker bi z onimi opozieionalci ne mogli ustvariti večine. Zato so si obdržali popoluoma svobodno roko. — Socialni demokrat Renner izjavlja, da ne vidi političnih predpogojev za te predloge. Tako finančno reformo lahko prevzame samo kompaktna in zanesljiva večina, ne pa samo kompleks različnih frakcij. Govornik nato kritizira finančne predloge. Obsoja boj nemških in čeških narodnih strank in se peča z bojem Nemcev proti grofu Stiirgkhu, ki so ga Nemci toliko časa hvalili, češ, da je svobodomiseln človek — sedaj jim pa roma v Rim. Slednjič govori o novih davkih in izjavlja, da se bodo socialni demokratje toliko časa borili proti novim davkom, dokler ne bodo imeli garancij, da pridejo do primernega zastopstva v deželnih zborih in občinskih za&topih. — Poslanec Redlich kritizira upravo državnih železnic. Treba je, da pridejo sem drugi možje in drug duh. Treba je varčevati. V avstrijski upravi, ki sloni na starodavnih naredbah, je treba korenitih reform. V parlamentu mora biti delo bolj enostavno, za to naj se osnujejo novi odseki. — Poslanec Bielohlawek pravi, da bodo krščanski socialci glasovali za davke, izvzemši davek na vino, na mine ral ne vode in na sodavodo. Njegova stranka je v narodnih 6tvareh solidarna z ostalimi Nemci; vendar v Schreinerjevi demisiji ne vidi nobene važne narodne zadeve. Zahteva, da se uradniki kvalificirajo po zmožnostih, ne pa po narodnostih. Ministri naj bodo izvoljeni na dobo Šestih let, potem bodo prenehale tekme za. ministrske sedeže. — Razprava o finančnih predlogah se nato prekine in zbornica vzame v pretres poslane« Padoura nujni predlog glede nesreče pri Uherskem. — Prihodnja seja danes dopoldne. »Slovanska Enota.« — Nacionalne predloge. — Češki minister-rojak. — Poljaki. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote« ima danes sejo. Na dnevnem redu je poročilo o konferenci z baronom Bienerthom. »Slovanska Enota« bo zahtevala definitivnih sprememb in se ne bo zado voljila s polovičarstvom. Korespondenca »Zentrmn« ve, poročati, da »Slov. Enota« odločno nasprotuje zahtevi Nemcev, da se iz roče nacionalne predloge odseku. V tej zadevi je cela.»Slov. Enota« soli darna in sploh odklanja diskusijo o tem svojem stališču. Ministrski predsednik bo baje zopet pozval »Slov. Enoto«, naj imenuje kandidata za češko ministrstvo. Obenem ž njim bo imenovan poten* tudi nemški minister-rojak. Poljaki so imeli včeraj sejo, v kateri se je poslanec Glombinski za vnema! za to, da bi se Poljaki v de bati o finančnem zakonu postavili na opozicionalno stališče. Po daljšem posvetovanju so pa naročili poslancu Glombinskemu, naj izjavi samo to, da se bo držal »Poljski Klub« ooli-tike proste roke. Balkan« Uspehi potovanja kralja Ferdinanda-— Tnrčija in Srbija* Dunajski diplomatični krogi posnemajo iz oficijelnih poročil o obisku kralja Ferdinanda v Petrogradu samo dobre svete. Rekli so mu baje, da naj Bolgarija skuša ohraniti kar mogoče prijateljsko razmerje s Turčijo, dejali so mu baje tudi, da Ru- LISTEK. Emcnn. (Dalje.) Podatke, kako je bilo to mestno •bzidje grajeno, so dale prezidave ri urejevanju Deheučevega — sedaj 'aichlovega vrta že leta 185*3 in tu- lansko izkopavanje. Našlo se je vojno zidavo, namreč stolpi in del dovja je grajeno po rimskem nači-□ - kamenje mešano z živini ap- m —, kar je dalo v teka stoletij •cela celotno maso, med tem, ko so kateri, in to posebno spodnji zt-»vui deli, grajeni iz rezanega kame-. a. Pri izkopavanju se je našlo v -rornjih plasteh vedno več ali mani -'Ija. Vse to znači, da se je mesto 'krat utrjevalo, da je posebno rirngo zidovje bilo delano v naglici iu bilo zmetano skupaj iz različnih !»redmetov, celo spomnisklh plošč. iVjvod temu so bili pač napadi raz-;» nih barbarskih narodov, ki so v 4. in 5. stoletju po Kr. bili prilično d*kega preseljevanja ob Emono. Mesto samo je pri teh navalih Ijud-\\h mas zelo trpelo, kar pričajo one nožine oglja, ki se dobivajo pri > »akern odkritju in se S tem uteme- ljuje mnenje, da je Emona v ? m času do tal pogorela. Ko je na ta način v glavnih potezah določena lega in velikost naše rimske naselbine, je zanimivo tudi v notranjščino pogledati. Glavne ceste, ki so vezale posamezno mestne dele, imamo še skora.i tudi danes v i^tem vporabljen**. Zelo važna cesta je bila ona, katero imenujemo danes Gradišče, oz. v podaljšku Gorupovo ulico, ^a je tvorila glavno prometno žilo v smeri jug - sever ter je pri »porta prae-toria« (pretonjanska vrata), kakor že omenjeno med nunsko šolo v\ barona \Vurzbacha hišo, izstopila iz \ obzidja in se v smeri današnje Dunajske ceste nadaljevala: mimo znamenitih rimskih grobišč je peljala dalje proti Savi. Navpično je rezala omeigeno cesto druga, ki jo tvori dandanes Hilšarjeva ulica. Ta je šla povprek čez naselbino, ter so bila* na mestu, kjer je stala pozneje Auerepcrgov* palača^ vzhodna vrata. Od tod se je potfm nadaljevala, šla čez sedanjo Gosposko ulico proti Ljubljanici, jo v sredi med sedanjim Hradeckijevirii in Št Jakobskim mostom prestopila ter zavila v našo sedanjo Fiorijan-sko ulico proti Laverci. Na nasorotni zahodni strani mesta se je omenjena cesta združila z našo Tržaško c«sto, katera prejs vodila za nun&kini zidom in je imela zvezo proti Vrhniki ali rimskim Nauportom. Razen teh glavnih cest so drža le vzporedno s Hilšarjevo ulico čez Mi rje če druge, tako ona, ki se je odkrila pri izkopavanju starin v novi Obrtui ulici. Vse glavne ceste je pa vezala zunaj obzidja v širokosti kakih 10 m speljana cesta, katera se je odkrila tudi prilično sedanjih izkopavanj n*i Hirju. Ker so bile ulice v stari Emoni ozke in se je moralo s stavbenim prostorom varčevati, se je civilni promet vršil kolikor možno zunaj mestnega obzidja. V ta namen so bilo vse glavne ceste med seboj v zvezi po označeni prometni cesti, speljani okrog obzidja, kakoršno so imeli pae vse rimske utrjene naselbine. Predmestje Emone se je razprostiralo na severni strani nekako, kjer je sedaj Zvezda in pa na vzhodni strani do Ljubljanice. p— Ob Ljubljanici, kjer ležita danes predkraja KraKovo in Trnovo je bila že v T. stolet.iu po Kr. civilna trgovska postojanka, katero so tudi Rimljani uporabljali kakor svojo plovno postajo, kakoršnih so p** imeli ob Ljubljanici in dalje ob Savi veliko število. To dejstvo dokazujejo iaiotako izkopnine, ki so se našle v T&novem lin v obližju Gradasce, tako rimski denar do cesarja Teodosija (485 po Kr.). Ko je na ta način lega Emone označena, nedostaje se, jo zvezali tudi z ostalimi tedanjimi rimljanskimi naselbinami v okolišu naše Kranjske in to tem bolj, ker imajo tudi le naselbine važen zgodovinski pomen in kažejo, kako sistematično so Rimljani izkoriščevali naravne prednosti posameznih krajev v svrho, da so si postavljali ondi utrjene postojanke. Omeniti je pri tem dejstvo, da je uebroj krajev na Kranjskem, ki so nastali v obližju rimskih naselbin bi katerim so Slovenci, ko so zasedli v 7. ali 8. stoletju sedanje ozemlje, v jako ostrem opazovanju lokalnih razmer dali prav značilna imena. Našli so tedaj seveda že rimljanske naselbine v razvalinah hi spoznavajoč, da so bile to rimske ntrdbe, so jih imenovali »gradišča« — nasproti »gradovom« poznejših fraukovskih in nemških gospodarjev. Tako imamo v imenu »Gradišče« najlepši in v živem jeziku ohranjen dokaz, da je stala svoj čas tukaj rim-Ijanska utrjena naselbina; istotako v imenu »Na Mirju« t. j. na zidovju. *~ Ime predkraja Ternovo je pa nastalo pač radi tega, ker je pred gradiščem, torej na vnanji strani mestnega obzidja, ležalo polne kupe kamenja ter porušenega zidovja in kakor znano, raste na takih krajih jako rado trnje — od tod »Ternovo«'. Pa tudi drugih enako značilnih imen eo ie mnogobrojno zaeledi ka- kor: Groblje, Razdrto, Podzid. Prezid, V zideb, Ruše, Rušovlje, Gomile, Cesta itd. Vsa ta imena se najdejo prilično proučavanja cestnih zve« Emone z drugimi rimskimi naselbi nami na Kranjskem. Emona je imela naravno, likt današnji Ljubljani, na tri strani cestne zveze z drugimi kraji ritaskih provincij. Proti severu je peljala cesta » smeri današnje Dunajske ceste, premostila Savo in držala potem dalje čez Podpeč ter Trojane (Atrans) v Celje (Celeia) in Ptuj (Poetovio). Iz vzhodnih vrat Emone je vodila cesta v smeri prejšnega Reduta, kjer je premostila Ljubljanico, ter dalje proti Laverci, čez Babno gorico, mimo Višnje gore k Sv. Vidu pri Zatični, v Trebnje, Grublje, Trnovo pri Krškem in dalje ob Savi proti Sisku (Siscia). Na zabodnji strani je peljala se* danja Tržaška cesta, ki je bila v o-bližju pošte zvezana s prvo imenovano cesto, na Vrhniko ter dalje čez Logatec proti Ajdovščini v Oglej (Aqui-leia). Razen tega je vodila cesta tudi v smeri sedanje Sv. Petra ceste mimo hotela Slona ter za Frančiškani čez Studenec na Kašel in Zalog; istotako je držala druga cesta na desnem bregu Ljubijanioe čez sedanji Glavni trg (grobovi ob stolnici) mirno on-krame proti Zevogljem in Soetremu » sija v slučaj« bolgarsko-turškega konflikta ne bo mogla zastopati skrajno bolgarskega stališča. Kralj Ferdinand je bil baje zelo razočaran. Koliko je na teh dunajskih novicah resnice, se seveda ne da konstatirati. Belgrajski »Dnevni list« poroča, da se je za časa bivanja zunanjega ministra v Carigradu sklenil dogovor glede sezidave arbsko-turškega dela železnice Donava-A d rije. Kralj in prestolonaslednik bosta baje v maju obiskala Carigrad. Dopisi. Iz Mime na Dolenjskem. Pošiljamo vam nekaj novic iz blatne vasi blizu stare skatlje na Dolenjskem. Novice o samih čudakih. Sliši se, da bomo imeli letos v blatni va«i manevre. Radi bi pa vedeli, kdo bo letos po blatni vasi manevri/*i. ali Tone Koejančič, ali njegova kuharica, ali mogoče nam se znani blatni popotnik iz Trebnjega ns Mokronog. Čudno, da se je toliko *asa mudil v blatni vasi. Kaj ga je toliko zanimalo? Ali j° ogledoval mirnske čmlake, ali je gledal samega «ebe v zrcalu, da se vidi, kako je blaten? Pravijo, da mu blato ze iz ušes tee. Povemo mu v obraz, naj drugič raje potuje čez Grintovec, saj za drugam tako ni, da nam ne oblati na*<» lepe Minu. Naj nas v miru pusti in naj raje svojo oblatenost opere. v bedarijo, o kateri trdi. da je slovenski prevod nemške pesmi: »Bel ge-dampfter Trommel«. j>Prevod*« pa ni nič drugega, kakor crrdo zr»^ramova-nje slovenskega jez:ka. Dotični prevajalec« se je učil slovrn-keera jezika v šulfrrajnski šoli. Oglejmo si njegov ?,umotvor«. Je šel pri gadenfta tromije klar.k Kak dolgo je prostor, pot knk lank, Obi pri miru in vse farbei Jas mislim, raztrga moje srce encwei. Jas sem na sretu Te njega ljubil Le njeea, ki smrt glih zdaj delti Pri klingastni gšpil bo naradirt. Nocoj sem jaz tudi prikommandiert. Zdaj glej na relju zadični mol Na b<^žji solnci freindlaehi strol Zdaj bind^io mu guklochi zu O daj mu Bog ebagi ru. Zdaj so deveti bul fein ang-lefirt Osem krogli so vnrbeigafekt. So cittali vse pri jamer pa šmere Jas. pa jas sem treifal na herc. Taka slovenščina «e nčj v neruskih šolah. Kdor torej hoče, da bodo njegovi otroci govorili t?ko krnsno slovenščino, tisti naj jih posije v nemško šolo. UiiMinsKl občinski svet. Ljubljana 8. marca. Ljubljanski občinski avrt je imel danes popoldne pod predsedstvom župana Hribarja redno sejo. Župan imenuje overovatcljema zapisnika obč. <4d. 2. razr. Majer in 1 razr dr. Oražen. Novo Inženirsko mesto, V prihodn.uh letih se bo v Ljub ljani mnogo zidalo: nova tržnica, nove šole, delavske hi^e, rn'>stovi obrežja itd. Z dosedanjim p^r^om*- 1 ■'-J-j ti *~7* H '»^ »i ] jr> ^£j"n<~f» VCC izhajati. Obč. svet sklene sistemizire-ti novo mesto stavb, asistenta v 11. čin. razredn, ozir. stavb, pristava v 10. čin. razredu. Službo bo tr^ba nastopiti s 1. julijem, prošnje bo treba vložiti do 30. aprila. Prodaja zemljišč, Simon Treo ponuja za neko parcelo ob Cesti na R žnik po 4 K za m2; ker je to premalo, obč. *v*et ponudbo odkloni in določi ceuo onih parcel z 12 do 15 K za rrr Zid stare Emone. Svoj čas je obč, svet sklenil, dn naknni od aam. vit. reda neka) svetli na Mirju, d* ohrani del obzidja stare Emon<\ Veliki komtnr reda je pisal obč. svetu, da nai obč. svet stavi primerno ponudbo. Obč. svet sklene-za oni svet. na katerem stoji zid, in ki meri 2310 mJ, ne ponudi ničesar, za oni del pa. ki stoji med t' m svetom in novo obrtno šolo. in ki meri 1201 m*, ponudi 2000 K. t j. 1 K 66 v za m*. »Dež. učiteljskemu društvu« v Ljubljani dovoli obč. svet za vzdrževanje teoretičnega in praktičnega tečaja za vzgojo pevovodij 200 K podpore. ffkontracija mestne bla^aine, ki se je izvršila 13. doc. 1900 • pokazala, da jo vse v redu. Se vzame na znanje. Veliko skladišče na dvorišču prejšnjega voj. 5-krbo-vališča se prenese v mestn > jamo na Poljanah. Ker bo služilo predvsem mestnemu vodovodu, se pokrijejo troski v znesku okoli 20 000 K iz vodovodnega J onda. Za podiranje in zopetno sestavo skladišča se razpiše natečaj. Baraka na Gradu za prodajo živil in tobaka se dovoli Mariji Burjevi do preklica za 20 K letne najemnine od sveta. Cestni kanal od Ljubljanico do Krojaško ulice se popravi, v nltci sami ga popravi V. Souvan sin, ga prepusti potem mestni občini — s«»daj je njegov — proti temo, da ne bo plačeval kanalske pristojbine. Oddaja del. Poslopju višje deki. šole se pozida prizidek. Oddajo se dela najnižjim ponudnikom. In sicer: zidarski T6nn;esn za 27.204; tesarska Zajci za 1977 K; kleparska Lcnčku za 1449 K; krovska Scaguettiju ml. za 621 K; dobava vezi Bremeu, Rebolju in Pu6tu po 20 K za 100 kg: dobava traverz Schnelder & Verovškn po 23 K 25 v ^a 100 kg in naprava betonskih stropov Jane«**hu & Schnei-lu za 0141 K. Ta firma bo naoravlla take strope tndi v kleteh. In sicer za 2029 K. Regulacije la parcelacije Zeechkovim dedičem §e lovoli razdelitev sveta ob Dalmatinovi ali. ci med Regalijevo in Strukljevo hišo na dve parceli. Deželna vlada nasvetuje, naj bi s« pot Na zavrtih v Vodmatu opusti la in mesto tega napravila druga ulica. Taj želji aa ugodi Uve aavt meetf M Seejm, | in aieer eno aa slovenščino in eno sa verouk ae siatemisirata. Pogoji in prejemki kakor navadno za taka mesta« »mu vrtnarju ae dovoli kredita 340 X za napravo 20 oken za gork* grede; so se In potrebne. •entpeterakl mest. OM, svetn. Koaak omenja, da je Šontpateraki moat v zelo slabem stanju. Magistrat naj strogo gleda na to, da bodo vozniki tam res počasi vozili. — Znpan obljubi, da bo dai most Pregledati. Sledi tajna seja. Dnevne vesti. 4- Kar Je narodno, je »eirtlme-toHarsko«. Prihodnjo nedeljo dne 13. t, m. se zbere v »Mestnem domu« v Ljubljani vse, kar narodno čuti, -i a damo zadoščenja nesramno oh reko' »ni naši obrambni družbi sv. Cirila in Metoda, d« se navdušimo za obrambo naših najsvetejših pravic, da pokažemo zaničevanje brezdomo-vincem, ki ruje jo proti slovenstu gorečo ljubezniio oklepamo naše raslužne in prepo-trebne obrambne družbe sv. Cirila in Metoda. Zastopniki Primorske, Štajerske in Koroške bodo na shodu lokazali, koliko je storila obrekova-na družba za rešitev slovenstva ob mejah. -r Dopolni ln» dežel nozb*»eske volitve na Goriškem se bodo vršile prihodnji mesec in 6icer bodo volile kraške kmečke občine enega poslanca dne 10. aprila, event. ožja volitev ie določena na dan 14. aprila; trgi volijo 17. aprila, event, ožja volitev bo 21. Istega meseca; veleposestniki volijo 23. aprila. Kakor že vse kaže, -e vname huda borba za te mandate. Klerikalci ne upajo na zmago na Krasu in trgih, ali na veleposestvo *e hočejo vreči zopet z vso silo. No, na klerikalci so naklepali v minolem zasedanju gorHkega deželnega zbora toliko vse obsodbe vrednega, da se sme pričakovati, da ne prodrejo v veleposestniški kuriji. Tudi je vprašanje, če bodo Lahi, ki so že dosegli, kar so hoteli v deželni hiši, s tako vnemo podpirali klerikalce, kakor zadnjič, -f Iz deželnega odbora, 1 soda -lovenskega gledišča do sedaj še ni »•cšena. Dotična prošnja je šla na deželni zbor, potem se je pa založila tako da se reši šele v bodoči seji. — Vodovod na T žici se odda podjetniku Rudolfu Fišerju iz Ormoža. Podmolniški gozd se prepusti — pa amo les — najvišjemu ponudniku Drobniču. 4- Promocija, Dne 10. t. m. bo na dunajskem vseučilišču promoviran ar. Milko Brezigar doktorjem prava. Čestitamo! 4- PoStna vest. Višji poStni kontrolor v Ljubljani g. Ivan KI ? m e n-č i č je na lastno prošnjo umirovljen in mu je pri ti priliki c. kr. trgovinsko ministrstvo za njegovo mnogoletno zvesto službovanje izreklo popolno priznanje. — O. žnpan Iran Hribar se je danes zjutraj odpeljal na Dunaj k profesorju dr. Holzknechtu v svrho, da ga znova preišče. G. župan se v par dneh zopet vrne v Ljubljano. — Volllskl Imeniki za dopolnilne občinske volitve ljubljanske so razgrnjeni v mestni posvetovalnici vsakomur na vpogled. Prvi razred ima 855 volilcev, drugi 1531 in tretji 3120 volilnih upravičencev, fctevilo volilcev se je torej znatno pomncržilo, kajti lanski volilski imeniki so izkazovali 5050 volilnih upravičencev, letošnji pa 5506. Dopolnilne volitve se vrše meseca aprila in sieer 19. tretji, 20. drugi in 22. prvi razred. — Slovensko deželno gledališče, Iz pisarne: Jutri, v četrtek, se vrši premijera Walther in Steinovc ljudske igre v 3 dejanjih »Gospodje sinovi«. V igri, katero je g. prof. Kobal iavrstno lokalizirat, igrajo glavne vloge g. Verovsek, g. Nočič, «r. Hičie in gdč. Kandlerova. Ta predstava je zadnja za neoar-abonnement na sedeže. — V soboto ee poje zadnjič v sezoni velepriljubljena Jarnova c porota »Logarjeva Krista«, v nedeljo oopldne ob 3 ae igrajo pri znižanih cenah »Gospodje sinovi«, zvečer pa zadnjič Fallovm »Dolarska pnnceea« s gdč. Hadrbolčevo, Lvovo, Thaler-jevo in g. Fialo, Iličioem, Bobnela-vora in Povhetom. ra majke tu ieaamr podružnice §»ntfftcreke Ciril - Metoda, ve v LJubljani sta v svoji plenarni aeji s dne 7. mana 1910 eprejela in odobrila sledečo resolucijo: Odbora najodločneje prostetnje-ta proti nekvalificiranemu napadu na vrlo »Družbo sv. Cirila in Metoda«, obelodanjenem v dnevniku »Slovenec« s dne 7. svečana t L, ter gn najstrožje obsojata; p. n. društvenemu vodstvu pa izražata 6voje neomejeno zaupanje. ,__- — »Cirilmetodarija«. Ljubljen* ske učiteljsko društvo je sklenilo na svojem občnem zboru, dne 6. t. m., da daruje za obrambni sklad Družbe sv. Cirila in Metoda 200 K. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Juro Naglav v Trbovljah 10 K z dostav kom: Dokler priložnost taka dana Naj živi »Slovenčeva« reklama, Cirilmetodarija naj cveti, Za šolsko družbo sad rodi! Družba trboveljskih »Sokolov« pri br. Goropevšku. — Slovenski vi-sokošolci v Pragi so poslali 5 K, nabranih v veseli družbi pri »Pipanu« kot odškodnino za pristojbino, ki jo bo morala plačati družba državi od Kotnikovega pol milijona. Hvala! — Idrijski realci so darovali 'rol družbo sv. Cirila in Metoda .°0 K? mesto venca na grob g. Karlu Kotni4 ku z geslom: »Uničil nakane s| črne«. — Več tržaških slovenskih železničarjev nam piše iz Trsta: Nekateri železničarji, člani zveze jugoslov. železničarjev, so zbrali za Cirilme-todarijo deset kron. Ko je v »Slovencu« izšel znani nesramni napad na C. M. družbo, se je marsikdo ji zil; a zdaj se vidi, da je s tem napadom družbi samo neizmerno koristil. Tisti napadalci okrog »Slovenca<; naj t»e pridejo v Trst prepričat, kaj pomeni Cirilmetodarija. Tu v Trstu bi videl, keko so solo družbe sv. Cirila in MetoHa obiskujoči otroci dobro vzgojeni in kako lepo govore slovensko. Kar veselje jih je gledati in poslušati. Ako bi »SI oven če vc i« te otroke videli, bi se jim gotovo sr~e ota-jalo, skesano bi si potrkali na rrsa in rekli: resnično, ml smo tisti slovenski strup, ki ga očitamo Cirilmeto-dariji, mi smo izdajalci svojega naroda. Vsi šolo družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu obiskujoči otroci bi bili izgubljeni, postali bi sami renegat je in janiearji, da ni Cirilmetoda-rije in njenih navdušenih in požrtvo-valnil podpornikov. — »Politično in Izobraževalno društvo za dvorski okraj« priredi jutri, (r četrtek, 10. L m. ob 8. zvečer v gostilniških prostorih g. Novaka »Pri JnrČku« na Rimski esti št. 11 društveni sestanek, h kateremu se vljudno vabijo vsi člani in somišljeniki z svojimi rodbinami. — Odbor »Napredno političnega in izobraževalnega društva za Koli-zejski okraj« naznanja svojim članom, da se redni občni zbor ne bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. radi shoda Ciril Metodove družbe v »Mestnem domu«, ampak dne 19 t. m. ob istem času in v istem lokalu. — Telovadno društvo Sokol v Ljubljani priredi letos IV. kresno veselico na dirkališču in sicer v nedeljo dne 19. junija, v slučaju slabega vremena pa na kresni večer v četrtek 23. junija. — Dobrodelne predstave ra »Domovino«. Za ti zanimivi predstavi, pri katerih bodo sodelovale tri ljubljanske gospodične, je odbor društva »Domovina« izbral dve opereti, ki nista bili še nikdar v Ljubljani predstavljeni. Obe opereti je zložil eden najznamenitejših vseh operetnih komponistov, Jacoues Offenbach, skladatelj svetovnoslavnih operet »Lepa Helena« in »Orfej v peklu« ter v Ljubljani tolikrat občudovano opero »Hofftnannove pripovedke«. Obe opereti, ki se vprizorita sedaj, sta enodejanki. Prva je »Zaroka pri svetilki« druga je »Mož pred durmi«. Obe se odlikujeta po izredno pikantni glasbi in ljubih interesantnih spevih. Svetovna kritika šteje ti opereti med najboljša in najzanimivejša dela Offenbachova. Po velikih gledališčih sta ti opereti pogostoma na repertoarju in prepričani smo, da bo-deta tudi v Ljubljani prav posebno ugajali in da bodeta torej dobrodelni predstavi nekaj izrednega. w — »Slovenska Matica« ima v petek, dne 11. t. m. ob polu 6. zvečer v društveni pisarni od borovo sejo. Na dnevnem redu so med drugimi točkami tudi priprave za glavno skupščino, imenovanje novega tajnika in tisk knjig za 1. 1910. — »Radogoju« so darovali: Mostno županstvo Kranj 50 K, »Kmetska posojilnica na Vrhniki« 20 K, napredni člani profesorskega zbora II. državne gimnazije polovico prebitka pri nabiranju za obrambni sklad »Ciril-Metoda« 20 K, »Ljub-ljanaka kreditna banka« 400 K. Odbor »Badogoja« ee vsem darovalcem najiskreneje zahvaljuje in ee obrača tndi na druge denarne zavode, občinske zaatope in člane društva z nujno prošnjo za podporo. — Člani slovenskega deželnega gledališča v LJubljani raztegnejo prekratko glad. sezono — ki se zaključi že 31. marca t. 1. — z običajnim vsakoletnim gostovanjem v Gorici v veliki dvorani »Trgovskega doma« pod protektoratom »Narodae proavete«. Število predstav bo enako lanskemu. Reper toar bo obsegal najnovejša in najmodernejša dela v dramski literaturi: Roberto Bracco »Izgubljenci«, So-phua Michaefis »Revolucijska svatba«, Avgust Strmdberg »Oče«. Ga-briela Zapolska »Morala ge. Duiske<. R. de Flers in A. G. de Cadlavet »Ljubezen bdi«, W. Somerset Mang-ham »Sebastijan« (Jack Straw), P. Gavault in R. Charvev »Gdč. Josette — moja žena«, G. Kadelburg in E. Presber »Cmi madež«, O. Walther in L. Stein »Gospodje sinovi« in A. Engel in J. Horst />Svet brez moških«. Umetniško vodstvo vseh predstav bo v rokah režiserja g. Hinko Nučiča. Otvoritvena predstava bo v soboto 2. apriJa: »Morala ge. Dul-ske«. V nedeljo 3. in na praznik 4, aprila se predstave vrše zaj>orednr> r^d* praznika, ki pade na ponedeljek. Vse ostale predstave se vrše po prt -sledkih enega aii dva dni v nastop nem redu: četrtek, sobota, nedelja, torek, četrtek, sobota, nedelja in torek. Slavna društva v Gorici in ok' lici prosimo vljudno, da blagohotna uvažujejo naše gostovanje, ki se zaključi v torek 19. aprila. V prostih goriških dneh prirede se gostovanji tudi v Tolminu in Ajdovščini. Slav no goriško občinstvo opozarjamo že danes na ta izredni dogodek v pri že slišal, da bi največ koristilo, ako bi se ga postavilo na vogalu Prul. kjer se odcepi Grubarjev prekop od Ljubljanice. Na sredi naj bi se opiral na vogal Prul in imel tudi odor-tino tako, da bi se lahko prišlo s Trnovskega pristana po mostu v Prule, ali pa na Ižansko cesto in nasprotno. Tako bi en most zalegel za dva, dasi bi bili stroški skoro isti kot pri enem. Vstreženo pa bi bilo Trnovčanom, posestnikom s Prul in z Ižanske ceste oziroma z Barja in bi tudi zem-\iisca dobila J.od veliko večjo vrednost. Povzročil bi pa tudi ta novi most, da bi se v tem koncu šinio me-<*to hitreje kot dosedaj in bil bi pa hidi velike važnosti glede doleijske-Ta kolodvora, ker bi se tu po ^iižnji ci lahko prišlo v mesto ali iz mest t na kolodvor. Lahko bi tod vozili vsi težji vozovi, ker po Karlovski cesti "e je vedno tr.^ba umikavati tramva-iu ,poleg tega pa še cesta visi in je nosebno še v zimskem času nevarno voziti težke vozove. Vsega tecn bi oa tukaj ne bilo. Ce se s podaljšanjem dolenjske železnice tudi kolodvor raz-xiri, bode tndi veliko več prometa. Torej prav potrebno, da se tu most oostavi in se spelje cesta, če že uc L*koj do kolodvora, vsaj do Ižanske ^este. Most na Opekerski cesti pa bi ne imel teh prednosti in bi kvečjemu Voristil Prulam vendar pa ne v toliki meri kot most na koncu Pmi. Omenim naj le Se,.koliko bližje bi ;meli delavci in delavk** s Karolinške -•emljc z Ilovice In z Darja v tobačno in dmsre tovarne. — C kr. botanični vrt :?e ljub-flanskim meščanom teko malo znan-kakor da bi ga sploh »o bilo. To pa največ valed tega, ker je tako visoko ograjen s zidom kot kak star grad, ter ima zidu primerna vrata, kakor pri kakem hlevu. Nihče ne more vedeti, kaj da so skriva za tem zidom, ker so tudi vrata vedno zaprta (čeravno nezaklenjena). Tudi nobenegu napisa ni dasi bi bilo prav, da bi bil, na primer napis: C. kr. botanični vrt. Vstop prost vsakemu. Vrata na i bi bila železna, da bi se lahko skozi videlo. Tudi bi bilo veliko topla za mesto, kakor za predkraj, če bi bila, mesto starinskega zidu, lopa železna ograja, skozi katero bi se lahko videlo ]>o vrtu, ki je res lepo urejen in bi ga ol>einstvo kaj rado obiskovalo ob lepih popoldnevih, kajti peuufeee v spomladi je vse polno vsakovrstnih cvetlic, domačih, kakor tudi tujih itd., itd. Tako bi bil c. kr. botanični vrt mnogim, posebno dijakom in mladini v pouk, mnogim pa v razvedrilo in zabavo, v korist celemu mesto, posebno pa Šentjakobskemu okraju, ker bi privabil tujce v ta konec me--ta. Sedaj pa nima od njega koristi mkdo. Uslužbencem je vzlic tunu le treba plačevati zasluženo plačo. Tako gre vsako leto precej stotakov iz blagajn, koristi pa od vrta nima nihče. — Ljubitelj lepoto v korist okraja v imenu več drugih. Pevsko društvo »Moste« vabi vse člane k rednemu občnemu zboru, ki -e vrši v nedeljo, dne 13. marca t. 1. v Novem Vodmatu v gostilni pri g. Heuffelnu točno ob polu 6. uri zvečer. Ker so na dnevnem redu prav važne točke, se prosi za polnoŠtevil-uo udeležbo. Ako bi občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen. >e vrši drugi občni zbor pol uro kasneje brez oztra na število prisotnih •lan o v. Konjerejske zadruge na Igu, v Lescah in v ht. Jerneju imenovale >o na občnih zborih častnim članom gospoda Antona Čopa, c. kr. dvornega svetnika v pol jedel skem miui-rtrtvu na Dunaju, m g. Josipa A h 1 e i t i n g e r j a . c. kr. podpolkovnika in načelnika žrebčarskega ddelka v Gradcu. Narodna čitalnica v Novem mestu vprizori v soboto. 12. t. m., na 3jem odru Tihotapce . igrokaz : irejen po Jurčiču od Fr. Ks, Str-iaja. Izbrala si je to igro, da bi pri-\ abila v svoje prostore najširje ^loje a šega mesta, česar se tudi nadeja, ker nastopijo v igri, ki je že po svoji snovi za naše kraje ob Gorianeih zanimiva, naše najboljše igralske i oči. Njega ni in ga najbrž ne bo. ino so sledila v »Slovencu« poročila o porotnih obravnavah, ki se ršile nedavno v Novem mestu, udno in ne se mi pa zdi. zakaj ni •ila natisnjena zadnja obravnava, v ateri je igral glavnega junaka 1'rane Prah. Fant je v oni slavni inadi junaških »Čukov«, ki tako >ledno ravnajo in delujejo v smislu klerikalnih naukov. Vs^k.ikor se "itelji sramujejo slabega dejanja vojega učenca in rajši moleč. Da ta slučaj porotnih obravnav ne bode ■ ♦elodanjeu, se mi je sanjalo že med razpravo. Dobro mnenje. Pretečem teden Vozil sem se po opravkih po državni eleznici iz Trsta na Jesenice. V že-•^zniškem vozu bilo je več trgovce*-' Dunaja. Ja^ sem imel pripet znak ružbe sv. Cirila in Mer oda. Med pogovorom, ko se peljemo mimo Bo-:nje jim kaj ne pripetilo. l>ojasnil sem in povedal tudi, da ako i slovenski zemlji Nemec ne izziva, mn ni potreba bati najmanje Be-!a je dala besedo in končno en bili majski Nemci tako potolaženi. da so izjavili, da se ne boje iti med Slovence. Eden izmed navzočih Nemcev pa izjavil, da graški Nemci naježe radi teea opisujejo Slovence na ik način, da bi odvrnili zunanje tr-• »vee in njih notnike, da ne bi hodili na kranjsko, in da bi Gradeani ažje delali Kupčije mej njimi. — !>•-•a sodba! 1'čiteljsko mesto na okoliški deli isk i soli v Celju je razpisano v de-initivno namesčenje do 16. aprila ] To je ono službeno me*>to, ki je je avzemal g. J. Schmoranzer, ki je •il kot okrajni šolski nadzornik na dopustu in je sedaj imenovan za učiteljišče v Mariboru. Iz celjske okolice se nam piše: r m^ki list piše, da je V Košnici pri r>lju mrjasec pri posestniku Planin-eku, po dom. Veberju, otroku glavo Ijedel. V vsej Košnici nikdo o tem nič ne več. Niti pri Veberju, niti v » -čini nimajo mrjaeca, Veber pa vse otroke zdrave, — Resničnost nemškega poročanja! Učitelja ne morejo dobit!. Pri Sv. Lenartu nad Laškim je bila razpisa- na naduoiteljeka služba. Ker je pa vaem štajerskim učiteljem znano, kako je ljudstvo nahujskano po klerikalnem časopisju in po tamkajšnjih klerikalcih proti učiteljstvu in proti šoli vobče, ni hotel nihče prosi-ti za razpisano mesto. Služba se je zdaj drugič razpisala. Izpred porotnega sodišča v Mariboru. Poneverjenje. Josip Pessek, davčni iztirjevalec za mariborsko občino, je poneveril lansko leto 429 K 84 v. Denar so mu izročile stranke, da ga odda mestni blagajni. Pessek je bil oproščen. — Detomor. 31 let stara dekla Marija Sardinšck iz Gornjega Plete rja je 19. decembia m. !. porodila nezakonskega otroka, kateremu je takoj po rojstvu porinila v grlo neko trdo stvar, da se je otrok zadušil. Obsojena je bila na tri in pol leta ječe. Poskusen umor z zastrupi jenjem. V noči 3. svečana je dal bajtarjev sin Peter Friihmann v Pirchenbergu na štajerskem v usta svojega 7mesečnega nezakonskega otroka tri zelo strupene fosforove krogljice. Fruh-mann je nameraval otroka zastrupiti, da bi mu ne bilo treba plačevati alimentacij. Otrokova stara mati jo krogljice pravočasno opazila ter jih odstranila iz ust. Fuhrmann ie bil v ponedeljek pred graŠko poroto obsojen na tri in pol leta j**če. A kad c uiieiio tehnično društvo »Triglav« v Gradcu. Na občnem zboru dne 5. marca se je izvolil za letni tečaj sledeči odbor: predsednik: tov. Fran Zupančič, cand. ing.; podpredsednik: tov. Josip Majcen, stud. med.; tajnik: tov. Stanko Novak, stud. ing.; blagajnik: tov. Frane Hrašovee, stud. iur.; knjižničar: tov. Frane Trnikans. stud. iur.: gospo dar: tov. Ernest Krulej, stud. geod.; odbor, namestnik: tov. Josip Šmid. stud. iur.; revizorja: tov. Leopold Vičar. cand. iur., in Ljudevit Jager, cand. geod. Umrl je dne 6. marca t. L zjutraj v deželni Mamil i Feldhof pri Gradcu po dolgem boleha nju dr. Rudolf Lautner, bivši distriktui zdravnik v Vitanju na Spodnjem Štajerskem v 6*1. letu svoje starosti.— Rajnik si je svoj čas stekel mnogo zaslug za nemštvo v tem kraju na slovenskem ozemlju. Akademično društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju ima IV. redni občni zbor dne 11. marca t. 1. ob 7. zvečer v III. okr., Haupi^tr. 45 z običajnim vsporedom. Slovanski gostje dobrodošli! Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi. IV. redni občni zbor se vrši dne 12. marca t. 1. ob S. zvečer v društvenih prostorih. Slovanski gostje dobrodošli! Živnostenska banka pro Čceliv a Moravu v Prag!. Dne marca vršeča se redna glavna skupščina lega zavoda je sklenila., da se počen-?i s 7. marcem t. 1. izplačuje za 1^-to 1900 7r# dvidenda po U K (proti 13 K v preteklem letu*). Predavanje. V soboto, dne 12. marca ob 8. zvečer bo v prostorih Delavskega izobraževalnega društva v Gorici, Via tre Re št. 16 predaval gosp. profesor dr. Ivan Merhar o najnovejši slovenski književnosti in socijalni ideji. Pevsko in glasbeno društvo v Trstu, podružnica »Glasbene Mati-ee« priredi v soboto, dne 12. marca koncert v gledališki dvorani »Narodnega doma«'. Pri koncertu sodelujejo gospa Mira Costaperaria, gospod Oskar De v, popolni vojaški ork» ter c. kr. pešpolka št. 97 pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika P. Tep-lega in društveni moški in mešani zbor. Suspendiran policist. Polica.), o katerem smo poročali, da je v nedeljo v pijanosti hotel v neki krčmi v Trstu aretirati nekega gosta, ga udaril s sablja in šest k re t ustrelil v strop iz službenega revolverja, se imenuje Anton Gril. — Dotienik je. bil od policijskega ravnateljstva takoj v ponedeljek zjutraj od službe suspendiran in je proti njemu uvedena stroga preiskava. Poskušen samomor. 251etna Ana Kerševan, stanujoča pri svoji sestri v uliei Saii Marco v Trstu, je v ponedeljek popoldne s samomorilnim namenom izpila steklenico karbolo-ve kisline. Na njeno vzdihovanje so prihiteli domačini in videči kaj se je zgodilo, so takoj poklicali zdravnika., ki je deklici za silo izpral želodec in jo dal odpeljati v mestno bolnišnico. Stanje dekličine* je jako nevarno. — Kakor se govori, je vzrok samomoru iskati v tem, ker je bila Kerševan že del j časa brez zaslužka: Nasilen regnieolo. V ponedeljek zvečer je hodil neki človek potuhnjeno ob Llovdovi palači v Trstu in ko so bili enkrat zaprti Llovdovi uradi, je šel dotičnik k vratariei in od nje šiloma zahteval, naj mu da večerje. — Vratarica se je neznanca prestrašila in pričela klicati na pomoč. — V bližini stoječi redar je priskočil in neznanca ustavil, ali ta je še tedaj pretil vratariei in obenem se žaljivo izrazil o našem cesarju. — Nato ga je redar proglasil aretira- nem in ga gnal n* policijo, kjer so v njem spoznali Mletaega regnieola Giaeoma Cappelarija iz Tolmezza v Italiji. Nasilneža so vtaknili v luknjo. I Ispred tržaške porote, Včeraj je : sedel na zatožni klopi 41 let ni Anton Surina iz Pasjaka, občina Jelšane, radi hudodelstva umora in izsiljevanja. Surina je pred dvema letoma služil pri posestniku Rutarju, ki je i imel 15 let staro hčer Ivano. Surina I se jc v Ivano tako zaljubil, da jo je ! hotel po vsi sili imeti za ženo. Starši in hči so se sprva odločno uprli, pozneje pa hO se s Surino dogovorili, da dobi Ivano, če do določenega Časa izkaže 4000 K premoženja. Surina je šel takoj nad svojega premožnega nezakonskega očeta, ter je zahteval, da mu izplača 4000 K. Ker ga je oče zapodil, mu je Surina zagrozil, da mu požene hišo z dinamitom v zrak. Nekega dne je Surina zahteval, naj mu da Ivana nekoliko kave. Mesto kave, mu je pokazala vrata. To je Surino tako ujezilo, da je potegnil dolgo bodalo ter ga porinil Ivani v život. Nesrečno dekle je čez nekaj dni v bolnišnici na Reki umrlo. Surina je bil obsojen na sedem let poostrene ječe. Dveletni otrok živ zgorel. V nedeljo so »e igrali otroci posestnika Ivana Krevatina v Krevatinih pri Miljah na domačem vrtu. — Mej domače otroke je prišel tudi neki petletni sosedov otrok Anton K revat in, ki je po nesreči prinesel seboj užiga-lice. Otroci so si na vrtu zapalili ogenj in so se okoln njega vrtili. Ni trajalo dolgo, ko se je užgalo krilce dveletnemu A vreliju, ki je bil ua mah ves v plamenu. Dečko je kmalu ]K>tem izdihnil. Umrl je v Aleksandriji v Egip-! tu vpokojeni major srbske armade in častni tajnik srbskega konzulata v Aleksandriji gospod Milutin Milo c e v i č. Kaj je Vsenemecf >Le Mat in« je priobčil dne 5. marca 1910 članek pod naslovom »»Zločin« grofice We-i del« in jasno dokazal z njim, kako j podla in nesramna je že postala vse-j nemška gonja. Poglejmo si, kaj po-I roča »Matin« o tem zločinu! »Pred j nekaj leti je došla v Strassburg gro-1 fica YY*edel, soproga še sedanjega namestnika v Alzaciji - Lotaringiji; gospa jako sočutnega značaja, si je prizadevala, da ublaži kolikor mogoče narodna nasprotsiva in zaceli J rane, katere so Še krvavele izza časa i nesrečne bitke pri Sedanu. Naklonila si je s svojim blagim in prijaznim . vedenjem srca vseh Alzačanov, a sovražiti so jo začeli vsled tega Vse-I nemci. Veste li, kaj je Vsenemec? ' Predočite si pohabljenega tepca brez možgau, ki v svojem zlobnem in prostaškem srcu vedno le kuje naklepe, kako bi svojega bližnjega najlažje razžalil, ki je ozkosrčen in omejen v svojem duhu, kakor kak pedantski i šolnik. Da, to jo Vsenemec! Tudi I grofico so kmalu začeli ti dični potomci nekdanjih Tevtonov po nedolžnem blatiti; črnili so jo povsod in ji pošiljali grozilna pisma. Toda vse to jim še ni zadostovalo. Nedavno so namreč ti patentirani ovaduhi obja-[ vili v svojih renskih in vestfalskih ! časnikih celi seznsnaek njenih »zlo-[ činov«, kakor se to pri hudodelcu \ zgodi. Čujte in strmite sedaj, kake 1 »zločine«? naštevajo ti listi: 1. Si je dala grofica napraviti francoske vizitke: 2. kadarkoli priredi grofica oficijelne slavnosti, skrbi tudi za to, da se predavajo in pojejo francoski komadi; 3. vabi grofica k svojim fi-j ve o' cloock celo Francoze; 4. je gro-I lica povabila k svojim javnim svečanostim tudi grofieo Pourtales, koje I soprog je bil leta 1870 ujet od Pru-sov; 5. je grofica duhovni i ku VVetter-J le ravno med tem Časom poslala ne-! ko pušico za užigalice, ko je ta sedel pod pljučem in dva meseca poko-j ro delal za svoje grehe; 6. je grofica * m a teri obsojenca podarila neki roč- I nik za dežnik. — List zahteva zaradi I tega odločno od cesarja Viljema,, da takoj odstavi sedanjega na mestni-i k»!!«c — Niso se li tem časnikarjem že zmešali možgani? Skoro bi lahko trdili to; sicer pa si tudi somišljeniki v Avstriji pridno prizadevajo, da j ne zaostane jo za svojimi brati v bla-' ženi Nemčiji. Toda poglejmo si še, kako zaključuje »Matin« svoje poročilo! »Če presojamo celo zadevo s francoskega stališča, moremo ei samo, iz dna srca želeti, da zmagajo ti neotesanci in vohuni Vsenemštva!« — Tako torej sodi ugleden francoski dnevnik o svojih sosednjih državljanih. Nas Slovence učijo še žalostne jše izkušnje, kako brezobzirno postopajo Nemci proti svojim sodržavljanom. Tudi ni mogoče drugače; kajti, če so že Prosi kot učitelji taki fanatiki, kaj neki naj pričakujemo od naših Vse nem cev, ki so njihovi učenci, pa se še niso otresli avoje prirojene podivjanosti, ki ae Še niso navzeli splošne olike? M. — Slovensko gledališče, Sinoči so peli opero »Trubadur« s istim vspehom, kakor pri predidočih predstavah, t jlah h o • »aalsgiaf »Meel«, hotel uri »Malina*, avtvesi gUvme poŠte ima od srede, dne 9. marca do petka, dne 11. marca 1910 sledeči spored: Kilogram ledu. (Komično.) III. serija povodnji v Parizu. (Po naravi.) Nelsonov sin. (Zgodovinska slika.) Obdelovanje in industrija tobaka v Maleziji. (Setev, trganje, odbiranje, sušenje in vrenje, izdelovanje smotk in odpošilja nje.) Lov za robcem. (Komično.) — Dodatek k predstavi ob 8. zvečer: Reka in Opatija. (Po naravi.) Dogodki izza Napoleonove vojske na Španskem. (Projekcija v 30 slikah.) Strežnica gledališke igralke. (Komično.) Razpisana ustanova. C. in kr. III. komo poveljstvo je za leto 1910 razpisalo ustanovo fml. Karla pl.T^1-gettbofa, za katero je prošnjo vložiti do 10. aprila t, 1. Pravico do te ustanove imajo vojaki, ki so služili pri 7., 17., 27., 47. in 87. pešpolku, odnosno pri teh lovskih bataljonih, in sicer oni, ki so postali v vojski za delo nezmožni; oni, ki so se pod ustanovite-ljevim poveljstvom udeležili lota 1878. okupacije v Bosni. Prošnje je opremiti z vojaško odslovnico, z družinskim in domovinskim listom in z zdravniškim spričevalom. Vlagati jih je pri pristojnih okrajnih dopol-nitvenih poveljništvih. Prijet nasilnež. Včeraj je policijski stražnik na Dolenjski cesti aretoval nekega bosonogega neznanca. Ko je bil že v zaščiti, je prišel za njim orožnik s Studenca in povedal, da je aretoviinec 1. 1861. na Studencu rojeni samski Martin Rozman, katerega že od doma zasleduje zaradi poškodbe tujega imetja, Rozman je bil pred dvema dnevoma zaradi ena-kega delikta še-Ie iz zapora izpuščen iu je moral domov s prisilnim potnim listom. Komaj pa je dospel v domačo vas, se je zopet polotil oken posestnice Križmanove in tako bode moral nazaj v celico. Na policiji jc simuliral blaznost. Sumljiva najdba. Predsinočnjem je našel hlapec Jožef Požar v prazni Westrovi hiši na Golovcu prazen samokres, klešče, francoz, povečevalno steklo, nož, svečnik, razne žeblje in igle, sukanec in vrvico, Kc je poslopje pozneje še enkrai preiskal je našel v podstrešju več močnih pfl, žagico, ključavničarsko orodje, ponarejene ključe, uteže, vrv, prazne vojaške patrone in predpasnik. V navedeni hiši so našli tudi podrto peč. Čigar je to orodje, naj se zglasi pri policiji. Zatvomico v Gruberjevem prekopu so včeraj zaprli in začno že v kratkem z nadaljevanjem pogloble-nja. Delavci /c prihajajo in jiii tvrd-ka sprejme, kolikor jih pride. Če bode vreme tako, kakor je sedaj, bode delo naglo napredovalo. Jajca jc kradla včeraj po trgu neka ženska :n bila pri tem po tržnem organu zasačena. Da bi jo izpustil, ga je hot^ia podkupiti, ker pa to ni šlo, mu ^e uapovedala napačno ime. Po predstavi ne osrednji policijski stražnici so jo šele agnoseirali. Tri raee so ujeli sinoči za deželno bolnišnico trije dečki. Lastnik se naj zglasi zanje v II. policijski stražnici pri Sv. Petru. Delavsko gibanje. Včeraj se je ~ južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 117 Hrvatov. V Heb jih je šlo 100, v Radgono pa 100. Izgubljeno in najdeno. Nek gospod je izgubil črno sprehajalno palico iz ebenovega lesa, srebrnim ročajem in lavorjevim vencem. Imebi je m on ograni N. F. Najditelj naj jo izvoli oddati proti dobri nagradi pri policiji. — Na južnem kolodvoru sta bila izgubljena, odnosno najdena dva dežnika in palica. — Gdč. Marija Gromesov4 le izgubila denarnico s srednjo vsot-j denarja. — Hlapec Fran Pestotnik je našel zlato zapestnico. — G. dr. Fran Poček je naše! nekaj kolekov. katere dobi lastnik pri najditelju. Razne stvari. • Kruh iz bombaževega semena prično peči v Ameriki. Obrtna zbornica v Chikagi je te dni preiskovala iz bombaževega semena pečen kruh, in se prepričala, da je bil po desetih dnevih še vedno svež in sladak. Bombaževa moka se bo prodajala po V/2 centa funt; torej bo zelo poceni. • 150 let ječe in 7600 dolarjev denarne kazni. Nedavno se je v New Yorku završila obravnava proti osmim italijanskim ponarejalcem denarja. Obsojeni so bili od 13 do 30 let ječe in v denarno globo vsak po 1000 dolarjev. Ko so Italijanom razglasili sodbo, so vsi, razen enega začeli jokati. Trije so se celo onesvestili. • Ujel ae je, V neko hamburško čevljarsko trgovino je prišel prod dnevi mlad človek, ki je hotel tupiti par čevljev. V trenotku, ko je obul čevlje, da jih pomeri, je vstopil v trgovino drug čovek, ki je zahteval mašila aa čevljev Mimogrede omeni, da je nekdo eedel na kolo, ki je bilo naeloevjesKj pred trgovino. Ko to ku- povale« čevljev zasliši jo ubere is trgovine, kričeč: »Moje kolo! Meje kolo!« Kupovalec mazila jo je tudi hotel počasi odkuriti, toda trgovec ga je pridržal ter poklical stražnika, da dožene »dejanski stan«. Ker je kupovalec kot »stara hiša« iz prisilne delavnice uvidel ,da tajenje nič ne pomaga, je priznal, da sta z onim. ki je oddirjal z novimi čevlji, skupne napravila načrt. * Zanimiv roman italijanskega trapista. Iz samostana Falconieri je utekel — to je v kratkem času že drugi slučaj — pater Mocer. imel je neko francosko damo za ljubico. Sedaj se je marsikaj lepega izvedelo iz samostanskih zidov. Da bi prior za-branil nakup vile Falconieri od strani nemškega cesarja, je dal patru Moceru pisati v Berolin anonimna, pisma z očitnimi lažmi, da je vila stara in le za bivališče podgan sposobna. Povedal je pa tudi pater Mocer, kako so ei izmislili trapisti pravljico o treh studencih. Ko so namreč obglavili na mestu, kjer je sedaj samostanska cerkev, sv. Pavla, ie glava trikrat odskočila in vselej je nastal studenec pod dotiki jajem glave. Seveda, toda zvečer jih menihi napolnijo in zjutraj pa delujejo za lahkoverno ljudstvo. * Kako so v starih časih sodili o pijanstvu. Zgodovina nam najbolje svedoči, kako so stari narodi sodili o pijanstvu. Pri starih Grkih je bilo po zakonu strogo prepovedano piti vino brez vode. Bolniki so mogli ^dobiti čistega vina samo po zdravnikovi odredbi. Mitileuski poglavar Pitak je izdal zakon, da se ima s podvojenu kaznijo kazniti tistega, ki je v pijanem stanju izvršil kak zločin. Veliki modrijani tedanjega časa, Plator, Aristotel in Flutarh tudi niso uvi-devali v pijanstvu kako olajšujoča okolnost ter so rekli, da je umovanje Pitaka prava in resnična zakonodajna modrost. Egipčani in Spartanei so določili stroge točne meje, koliko je joedinec smel popiti vina povodom kakega praznika ali kake slavnosti. Ta mera je bila zelo zmerna. Med tem so pa vsako leto po enkrat opija nili svoje sužnje in jih kazali svojim otrokom, da vidijo, kako da pijanstvo ponižuje človeka. Rimski cenzor je imel pravico izključiti senatorja iz seje, ako je bil vinjen. Pri Egipčanih so smatrali za največi zločin, ko se je opil uradnik. Kartažaiii so strogo predpisovali svojim uradni kom, vojakom in slugam, da pijejo malo vina. Likurg, poglavar Tracijc. je šel tako daleč, da je odredil, da so po vsej njegovi državi s koreniko iz-ruvajo in sežgo vse vinske trte. Pr Misilijevcih ni smela ženska ni poku siti vina. To isto je bilo tudi pri sta rih Rimljanih. Ti so šli še dalje ir* niso dovoljevali piti vino niti mla dim ljudem. Vsak, kdor ni spolnii tridesetega leta, ni smel pokusiti vin?j. Nasproti svojim ženam in hčeram so bili v tem oziru neusmiljeni. Ako je katera pokusila vino, obsodili so jo takoj na šibanje. Kazen je moral izvršiti mož. oče ali kateri drug bližnji sorodnik. Mohamed je, kakor 7nant-, svojim vernikom prepovedal piti vino. Ako se je kdo proti temu pregrešil, so ga morali kaznovati z osemdeset udarci po hrbtu. — Anglosasi pod kraljem Edgardom so se silno zgrs? žali nad tedanjimi Danci, ki so preko merao pili. Nemški cesar Karel Veliki je izdal zakon, da morajo biti sodniki in branitelji na razpravam trezni. Da bi jih ne sejalo, jim je prepovedal jesti ob takih dnevih. Tak dan razprav je bil za njih strogo postni dan. Tako je bilo nekdaj, a kako je dandanes? In še se potem čudimo, kako so bili naši stari tako močni in razviti, trdni in zdravi, a mi sme tako slabi, mehkužni in bolehni. v * Ubogi možje! Neka Američanka piše o možu sledeče: Mož uči iu zapoveduje strastem, ki v njem gospodarijo in človeška kri njegovo oc-na^itljivost plačuje! Mož je poglavar hudičev, ki vso s smehom in lažjo začne in s hudičem neha! Mož .ie sama oblastna kazen hudičeva in začetek sužnosti. S pomočjo moža so Judje Jezusa kupili in ga gnali v smrt! Mož ne more ničesar; on je brez Boga in ne more resnico učiti! Mož je glava zločinov in tat življenja! Ako imaš srečati moža, ne hodi dalje in vrni se! On je sam hudič v človeški podobi, brez Boga, glava sprednje straže hudičev, grozen Črv in začetek pekla! On je zaprisežena kača, sovražnik miru. Kaj drugega je mož, kot kazen od Boga, nesreča v življenju in maščevalni duh v nena-sitljivi mesenosti! On je kakor rjoveč lev, kateri vedno hodi ok^lu in išče, koga bi požrl! Ako poslušam moža, mi strah in groza kosti in mc-zek (jej. jej!) pretrese in si mislim, da stojim v sredi pekla! Njegova usta so grša kot najhujša kuga! Moz je nevkrotljiv osel, sovražnik resnice-, glava pohujšanja in sin hudičev! Doslej kaj takega še nismo čuli Čitali smo pač podobne izreke raznih svetnikov o ženi, o možeh pa kaj takega še nI doslej nihče namea!. * Turška zahvala. Pred meseci je prtšel v Segedin bogat turški trgovec Kisa beg is Trapecunta. Policij' U načelnik Matija Feremri je Ml selo prijazen * turskim gostom; razkazal mu je mesto in mu storil tudi več drugih uslug. Pri slovesu je Turek obljubil, da se bo ie iskasal hvaležnega tako, da bo Ferencsi »adovoljen. Te dni se je pripeljala od kolodvora sem kočija in iz nje sta izstopili dve z gostim pajčolanom zakriti Turkinji z evnuhom. Ena izmed njih izroči policijskemu načelniku pismo sledeče vsebine. »Kot zahvala *a tvojo gostoljubnost, bi bilo to za te najprimernejše darilo.« Policijski načelnik je namreč še samec. »To sta najlepši Čerkezinji v Trapecuntu, in upam da bodeta z nebeškim veseljem napolnili tvoj zapuščeni samotni dom.« Ker pa policijskim načelnikom tudi na Ogrskem ni dovoljen harem, je moral Ferenczi poslati Cerkezinji laza.i v Tran^cnnt. * Nesreča na morju. Na parni k u vMartha Washington«, ki je te dni priplul po petnajstdnevni vožnji iz New - Torka v Trst, je med vožnjo zblaznel 301etni Bus Aleksij Semen-ko. Po trdovratnem bo-m v 1iw*v1s»I»*j| uslužbenci je skočil v morje. Spustili so takoj za njim rešnen co*u s častnikom in osmimi možmi. Prišel je pa velikanski val, ki je pograbil tri mornarje ter jih odnesel iz čolna. Ker ni bilo mogoče nikogar rešiti, so ostali mornarji zlezli nazaj na parnik. * Preprečena gledališka predstava. V »Rezidenčnem gledališčua v Frankobrodu je bila ukradena vsa gledališka garderoba. Tatvino so opazili šele pred predstavo. Da bi je ne bilo treba odpovedati, so si igralci izposodili, kar so pač mogli dobiti. Tflrra pa je bila kljub temu pretrgana, ker se je glavna igralka vsled razburjenja onesvestila. Z garderobo ji je bila namreč ukradena kras na biserna zavratnica, vredna več tisoč mark. Zlnta r?sn!ci Fran plem. Šukljc, nekdr.nji svobodomislec, danes klerikalni deželni glavar kranjski, je v »Letopisu Slovenske Matice« v letniku 1877 n* »trani 54. zapisal naslednje besede: »Celo pri najbolj izobraženih ljudeh je to kaj prav navadnega, da izprerafnjajo svoja načela (politična), da zapustijo s r o j e prijatelje in somišljenik e ter sramotno pobegnejo v nasprotni tabor. To se godi Iz dvojnega vzroka: Ali ni bilo pri njih onega pravega prepričanja, katero izvira le iz resnega premišljevanja in preudarjanja, katero je nasledek temeljitih studij in mnogovrstnih skušenj, in potem je begunstvo nasledek duševne plitvosti in površnosti; al! pa so ti u s k o k i predrugačili svoje mnenje le iz materijalnih razlogov, iz grde sebičnosti, iz nizke častilakomnosti, in potem Izvira njihov odpad iz podlosti in nemoral* u o s t i.« Tako je Fran plem. Snklje — obsodil samega sebe. Slovanski Jug — Stavka na belgradskern vseučilišču. Na tehnični fakulteti bel-gradskega vseučilišča so slušatelji stopili v stavko in sicer zaradi profesorja Svetozara Zoriča, ki je med dijaki skrajno nepriljubljen. Dijaki so zahtevali od akademičnega sena ta, naj Zoriča oddalji s fakultete ter na njegovo mesto zopet pokliče prejšnjega diiakom priljubljenega profesorja Joco Stankoviča. Ker akademski senat ni ugodil tej zahtevi, so dijaki jeli stavkati. — Dolgovi jugoslovanskih mest. Najbolj zadolženo, a nemara tudi najmodernejše jugoslovansko mesto je Sofija, prestolnica Bolgarske. Sofija je najela 1. 1896. posojilo v znesku 4 milijonov. L. 1906. je najela novo posojilo v znesku 35 milijonov, letos pa posojilo v znesku 15 milijonov kron. Sofija, katere letni proračun znaša 4 milijone, ima torej 54 milijonov dolga. Vsa ta posojila so St porabila za regulacijo mesta, za kanalizacijo, tlakovanje, vodovodne in druge zgradbe. Belgrad, glavno mesto kraljevine Srbije, ima dolga 10 milijonov. Lanske jeseni se je sprožilo vprnćanje, ako bi ne kazalo mestni občini najeti posojilo v znesku 60 milijonov, toda to vprnfianje še docedaj ni dozorelo. Letni proračun Belgrada znaša 3 V« milijona dinarjev. Zfltrrertška mestna občina namerava v kratkem najeti posojilo ▼ marka 8 milijon** krom, Idubljaaa pa js lami vselama peeoan 17, milijona krom. Ljubljana ja tore; najmanj zadolženo mesto na Slovanskem jugu, a je vendar eno najmodernejših in najbolje urejenih jugoslovanskih mest. — »Jngpalova ja«. O tej stvari smo ie poročali med brzojavkami ter naglašali, da je dal iniciativo za to veliko idejo hrvatski poslanec pod maršal v pokoju Tomičić. V srbskih listih sedaj čitamo o jugoslovanski enciklopediji to - le: Jugoslovanska akademija v Zagrebu je poslala srbski akademiji v Belgrad ta - le predlog: Obe akademiji naj bi skupno izdali v latinici in cirilici v enakem pravopisju in narečju »Jugoslovanski encklope-'ličen besednjak«, ki bi naj obsegal s**danje stanje znanosti v jugoslo-vanstvu. Besednjak bi naj obsegal -'emljepis, statistiko, zgodovino, in sicer politično, cerkveno, kulturno in književno, potem etnografiio, jezik in narečja, arheologijo, folklor, življenjepise odličnih oseb med Jugoslovani in opis jugoslovanskih dežela. O ostalih balkanskih narodih bi se omenilo Farno toliko, kolikor so v stiku z Jugoslovani. Knjiga bi izšla v treh letih, a stroške bi pokrile obe akademiji skupno. — Zagrebška akademija je za pripravljalna dela in za ureditev vsega materijala voljna žrtvovati 20 000 K, ki jih je dal v to svrho na razpolago neki general. Srbska akademija je ta predlog v načelu soglasno sprejela in naročila nredsedstvu, raj do prve prihodnje skupščine predlog temeljito prouči in sestavi referat, da bi se moglo čim preje pričeti z delom. — Predlogr • zacrrebSke akademije je dalekosežne-tra kulturnega pomena. Ako se ideja nresniči. bo to značilo velik korak k jugoslovanskemu kulturnemu edin-stvu. Po shvuns em siru — Francoski parlamentarci o ovojem Izletu na Rusko. Senator D* Estoumeiles. ki je vodil francosko oarlamentarve v Petrograd, priobčn-ie sedaj v »Tempsu« svoje vtiske z izlnta na Rusko. Med drugim piše: R klo se je nam, da nas bodo na Ruskem hladno sprejeli, naglasalo se je, da nas bodo zlorabljali proti gosu-darstveni dumi; govorilo se je tudi, da nas car ne bo sprejel, da bo nas vlada ignorirala, javnost pa nas smatrala za nevarne agitatorje. A nismo se dali ustrašiti. In prav smo ravnali, zakaj ko smo prišli na Ru-«ko bo nastopila Moskva? A Moskva je nas sprejela nič manj slovesno kakor Petrograd, da, nosila je nas celo na rokah v besede pravem pomenu. Nečem niti poskusiti, da bi (»pisal ovacije, ki so jih nam priredili Mo-^kovčani: prpbivalstvo, deset tisoč akademikov in njih profesori i. Tisoč in tisoč rok, ki so se dviirale k nam, vse to je bil en edini stisk roke. izražajoč ljubezen do Francije. *'sc Rusija je pozdravljala Francijo! Kak razloček, kakšen propad med temi radostnimi dogodki in med pesimističnimi prorokovanji, ki smo jih morali poslušati doma pred spojim odhodom! Vrnili smo se domov srečni, da smo napravili veliko uslugo s svojim pos°tom svoji domovini in svoji zaveznici Rusiji.« — Jubilej poljskega časnikarja. Preteklo nedeljo je slavil 25letnico časnikarskega delovanja uradnik »Dziennika Polskesra« v Lvovu dr. Kazimir Ostaszewski-Baranski. V proslavo njeirovega jubileja so mu priredili njegovi prijatelji svečan banket, ki se ga ie vdelefilo 80 oseb. Dr. Ostaszewski-Baranski je zaveden Slovan in odbornik »Vseslovenske časnikarske zveze«. L. 1908. se je vdeležil tudi časnikarskega kongresa v Ljubljani. Vrlemu poljskemu tovarišu izreka ob jubileju plodonos-nega niegovega 251etnega delovanja svoje iskrene čestitke tudi naš '.ist. — Slovanske in protislovenske težnje na Poljskem. V poljskem časopisju se je vnela ljuta borba o vprašanju, ali se naj Poljaki vdeleic slovanskih prireditev v Sofiji ali ne? Na Čelu protivnikov vdeležbe je »Dziennik Kijourski«. V članku »Poljaki in neoslavizem« «e sklicuje na besede nekdanjega velikega miljenea cesarja Viljema II. Koscielskega, da se »pri nas (Poljskih) Slovan pričenja tam, kjer se končuje Poljak« ter ms g uma oaločnostje tsrekm proti temu, da bi as Poljaki vdeleiiH vseslo-vanmke konference v Sofiji Temu nasproti pa pomiva voditelj poljskih realistov +n član poljsko ruske komisije, izvoljene na sadnjem slovanskem sestanka v Petrogradu, Ljudevit 8traesewics, Poljake v »Kuryru Polskem«, naj u duše vse pomisleke in naj se v interesu poljske in skupne slovanske stvari priglase kot vdele-senci slovanskih prireditev v Sofiji. Kako bo ta borba končala, se še ne ds presoditi. A skoro gotovo je, da bodo v Sofiji zastopani tudi Poljaki. — Za drugI milijon češki »Matici školski«. Za obrambni sklad češke šolske družbe so 5. t. m. nabrali prvi milijon. Za drugi milijon so že v treh dneh nabrali 19 765 kron. To češko narodno požrtvovalnost bi s( naj vzeli za vzor Slovenci! Književnost — »Lovec«, list za lov in ribištvo, je jel izhajati v Ljubljani. Lisi izhaja enkrat na mesec in sta dose daj izšli dve številki. Naročnina zi vse leto znaša 6 K. Kdor je član »Slovenskega lovskega društva« in plača letno članarino 5 kron, dobiva list brezplačno. 2. številka ima to-ie vsebino: »Za kunami« (Podgorski) ; »Iz lovskega nahrbtnika« (Ju^aj Lu-bič) ; »Influenca psov ali pasja bolezen«; »Raznotero o lovu«; »Lovce in lovci« (R >do Mumiki ; »Nekoliko besedi o umetnih muhah, navitih na trnke - dvojčke« (Fr. Gorjanc); »Raznotero o ribištvu«. — »Narodni mnč^niki« !*> na slov knjigi, ki jo izda založništvo F. Roba h v Milwanke, Wis. 229 I. st. Ave. Značilno jc, da založn;štvo v svojem vabilo na naročbo nap~ej naznanja, da bo knjiga v Avstriji prepovedana. — »Moderna biblioteka«. Kot 14. snopič hrvatske moderne biblioteke so izšle humora polne novel« znamenitega češkega pesnika in pisatelja Svatopluka fVha. Celoletna naročba na »Mod. b'bl.« (12 snopiče v) zm*12 K, posamični snopič velja 1 K 20 v. Telefonska h brzojavna poročila. Poslanska zbornica« Dunaj, 0. marca. Zbornica nadaljuje prvo čitanje finančnih predlog. Prvi je govoril finančni minister vitez Bilinski. Njegov govor je bil izredno dolg. Naglašal je, da vztraja pri vseh finančnih predlogah, za to obžaluje, da ni obveljal zakonski načrt o zvišanju davka na pivo. Ta davek bi bil na korist deželam, ki se nahajajo v obupnem finančnem položaju. Zarled r oziru je Češka. Finančni polom na Češkem je moral priti, za to njega — ministra — ni čisto nič presenečil. Agitacije proti davku na vino, ne razume; saj je vendar znano, da *e namerava vpeljati samo splošni davek mesto sedanjega speci alnega, ki je večinoma slonel na ramah manj premožnejših slojev. Minister še govori. Kdaj bo prihodnja seja, še ni določeno. »Slovanska Enota« In vlada Dunaj, 9. marca. Napram poskusom Bienerthovfga kabineta, čiin najoroje spraviti pod streho novo posojilo, je »Slovanska Enota« povsem hladna. V krogih slovanskih poslan eev zatrjujejo, da bo »Slo^ensk** Enota« nastopila z vso odločnostjo proti temu, da bi se v zbornici sam > površno razpravljalo o zakonski predlogi glede novega državnega posojila. Dr. Lueger umira. Dunaj, 9. fmarca. Ob 10. dopoldne je bil Izdan ta-le bnletin: Bolnik je popolnoma izgubi! zavest, po-iavilo se je vnetje plnč. Opoldne so zdravniki konstatirajo vanoso. Novo posojilo. Dunaj, 9. marca. Vlada delni* na čim najhitrejšo rešitev zakonskega načrta o novem posojilu. Kada bi dosegla, da bi obe zbornici rešili dotični zakonski načrt ie pred Veliko nočjo. V to svrho je za jutri sklicala sejo načelnikov posameznih klubov. Parlamentarne počitnice. Dunaj, 0. marca. Iz krščansko-socislnega vira javljajo, da bo poslanska zbornica ie 18 t m. šla na velikonočne počitnice, ki pa bodo to pot izredno kratke. Zbornica se namreč snide že v sredo 6. aprila Ceikl deselni zbor. Dunaj, 0. marca Ako se posreči sasismrati redno delovanje češke« deželnem zbora, bo le - ta sklican na kratko zasedanja v prvi polovici aprila. posojilo. 0. marca. Finančni minister dr. Lukacs se pogaja z Rothschildom radi najetja posojila v znesku 115 milijonov kron. Dr. Milovana viceva misija. Belgrad, 9. marca. Listi javljajo, da se je ministru dr. Milovano viču posrečilo Turčijo pridobiti za takojšnjo zgradbo donavsko - iariran-ske železnice in da je poleg tega še izposloval, da sprejme suuan aioua-med v kratkem kralja Petra in prestolonaslednika Aleksandra v Carigradu. Potovanje kralja Petra v Petrograd. Petrograd, 9. marca. Program za pose t srbskega kralja Petra je že postavljen. Kralj Peter bo ostal v Petrogradu in Carskem selu 5 dni. Ob prihodu se bo takoj napotil v Carsko 6elo, kjer se sestane s carjem Nikolajem. Drugi dan bo dvorni obed. Tretji dan bo svečan banket, ki ga priredita kralju na Čast njegova svaka velika kneza Nikolaj in Peter. Nato poseti diplomatskega kora. Četrti dan se kralj poslovi in odpotuje preko Moskve v Belgrad. Slovenci in SlovenUe! (Zaplembo tega sestavka je razve J ja rilo višje deželno sodišče v Gradcu.) Češki državni poslanec Vaclav K 1 o f a č je v seji avstrijske delega •ije dne 30. oktobra 1908. govoril do ♦esedno tako-le: »Uporabljam, zavedajoč se tegs «vojo Imuniteto v to, da s te delegs •ijske tribune naravnost z gromovi-tim glasom kličem vsemn narodu, da *e naj ravna po načelo »Svoji k svojim«, posebno sedaj strogo In konsekventno, da ne razbija nemških oken < nt pa k da ne obiskuje nemških i? teniško - židovskih trgovin, da ne kupuje tujih izdelkov In tako mogočni ■veljavi svojo moč kot konsument, ki 'amore v odločilnem trenotkn vprizo -iti čndeže, če je organiziran in četn H na nas pošiljajo orožnike in voja ke! Ti nas sicer zamore jo razganjati norda tudi raniti, toda niti z artllje rijo, niti s celimi divizijami konjeni *e nas ne more nihče prisiliti, dn h nahajali v prodajalne naših sovražni kov, katerih sini nas provocirajo, te jim nosili težko zaslužene groše. Zlo ■inec proti češki stvari je sedaj vsak kdor bi ravnal drugače. Nftl yinarj; ie več onim, ki nas zasra m u je jo it talijo! Ponavljam: Niti ena češka nogj* ne sme več v trgovine onih, ki pljuje io na vse, kar je nam sveto in drago Ceh mora podpirati Ceha, Ceh mort kupovati pri Cehu!« Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pastoslcmšjk. Vabilo na naročbo. Slavno a. r. ebčiostvo vljudno vabimo ta nova aaročbo. stare p. a. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo • pravem času ponove, da pošiljanje ne preselit hi da dobe vse številke. I 14 velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vse leto. . . B 14«— I Četrt leta... K o>~ Pol leta . . . n IS*— I Ea mesec . . . m 2.— V ■pravaiStvn prejeman aa mesec E 1*M. S poslanjem po posti v Avstriji velja: Vse leto... B 29*— | Četrt leta . . B t-50 Pol leta . . . „ 19*— I ea mesec . . „ 1-30 Za Nemčijo vse leto ta E. Za Ameriko ia drage dežele vse leto SO K. gauv* Naroča se lahko a vsakim dnevom, a bratu se mora poslati ta d i aarotniaa, dragice se ne oiJramo aa doticao naročilo. Pri reklamacijah saj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine, ganr Ust se astavlja 16. daa po potekli naročnini brez ozira vsakemn, kdor Je ne vposjje o pravem časa. Dpranfitn Jonchoa Harola". Darila. TJpravnlitvu našega lista so poslali: Za Družbo sv. Cirila In Metoda : Rodbina do Oleiia ▼ DoL Ix>gatcu 10 K. mesto vence na krsto blage gospe Poleno lovo: g. Skot, Ilirska Bistrica 11 K 04 t, katere Je nabrrJa neimenovana gospodična, kot odgovor na »Slovencevo« Cirilmeto-dartjo; g. Ferdo Spilar t št. Petra 24 X GO v. katero so darovali: g. Ludovi* Spilar 4 K tO v, f. Pavel Poiar 1 K. g. Matija to-fred 1 Ki i L Bratci 1 K. g. Mihael Kalan l K, g. Andrej Habljan l K, g. Jakob BUsman 1 K. g. J. Sever S K. ar Gerlina 1 K gen. Delfl SpiUr 1 K. ga. Amalija Koemur 1 K. g. Josip Medica t K; g. Ivan Vra. Trst it B» aasralo med členi svane Jugoslovan* afkfh telesnttarjev dr. tel. v odgovor »Slovence vi« Ciriun^todariji; gg. Peter Verci-on in Janko Primožič. Reka po 10 K = 20 kron. namesto venca v blag spomin velikodušnega mecena g. Karla Kotnika, Idrij ski resici 80 K z geslom: »Uničil nakane si črne«. Mesto \enca na grob največjem a slovenskemu rodoljuba in očetu cbmejno doce g. Karlu Kotniku: Slov. pod p. izobr. društvo »Domovina« v Gradcu 8 K, nabrali r veseli družbi druStvenikl; gospa Moro 9 kron. nabrala v veseli družbi; gospa Antonij* Janša, Krt ko 5 K 20 v, nabrala mel veselo družbo v Leskovcu; g. Kristijan Taurer v Srednjah pri Ročinju 3 K, nabral v veseli družbi, kot odgovor na »STovenč« • vo« Cirilmetodarijo; g. A. Potočnik, posta-jenačelnik, Podbrdo 5 K 26 v. Namesto re-foska v odgovor Cirilmetodariji Stravsovo omizje v Podbrdu; g. Ivan Mesesoel mL v Vipavi 7 K 20 t% nabral pri ustreljenem dlv jem mačku z gejlom: »Divji maček ustreljen prežal zadnjič je na plen tele kronce se nalovil naši družbi jih je volil. Skupaj 143 K 30 v. — SrCnn hvala vsem! — Na zdar! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljuljani je imela meseca februarja 1910 alf deče prispevke in s. I. Prispevki iz družbinih nabiralnikov. Podružnica Metlika in s. Konda 10 K 27 v, Widenik 3 K, Malešič 22 v, FliscL-man 97 v. Kopimč 2 K. skupaj 16 k 46 v; I. Stalič, Godovič 4 K; dr. V. Hudelifct, Ve-likovec. Narodni dom 32 K 24 v; V. Dolenc Vrhnika 19 K; M. Pipan, Kral. Vino gradi 16 K; A. Klemenčič, D. Trebuhe 4 K; 6L Bergant, tu 21 K 32 v in 4 K, hkupnj 25 K 32 v; S. Gregorčičeva knjižnica, tu 7 K; podružnica Ljutomer i. s. Sever 2 K. Seršen 3 krone 45 vinarjev, skupaj 5 K 45 vinarjev; I. Pečnlk, Kapele 6 kron: Tončka Hrastnik, Raka 3 K 44 v: M. Lončar, Tržič 30 K 18 v; Ig. Lajžel;, Kamnagorica 2 K 54 v; A. pl. Kapus Kamnagorica 4 K 30 v; gost. ^Jelen*, Kropa 3 K 74 v; A. Pogačnik, Podnari 20 K 78 v; Fr. Pogačnik. S. Dobrava 3 K 25 v; gost. Pavlin. Podbrezje 43 K 43 v; M. Ko renčan, Vrhnika 4 K 20 v; I. Modic, Far,; 9 K 65 v; F. Schmidt, St. Jernej L s. Ro-celj 8 K 22 v, Polanc 8 K, skupaj 16 K 22 vin.; podružnica Cerklje • Čatež ». b. M. Golob 15 K, Vahčič 3 K, skupaj IS K; E. Pevec, Mozirje 20 K; trafika češark, tu 2 K 83 v; J. Verbič, D. Logatec 1 K. 10 v; omizje gostilne Mrak pri »Novem svetu^. tu 150 K; Iv. Stalič, Godovič 2 K 40 v; I Spreicer, Črnomelj 10 K; P. Strel. Moki > nog 4 K 78 v; gost. Sever, Sv. Tomaž, 4 K, nodmžnica št. Pavel - Prebold i. g. Vodnik 68 v, trg. Zanier 6 K 40 v, Piki 1 K> podr. Zanier 33 v, šlander 30 v, Cukota 1 K, skupaj 9 K 71 v; Seb. Zablačan, Gli-nje 13 K; gost. Dauman, St. Ilj 4 K 26 v, gost. pri »Golobčku«, tu 1 K 61 v; A. Sever. Semič, Drganc 50 v. Sepaher 3 K 40 v, Bj-bovec 2 K 50 \ Zurc 2 K, skupaj 8 K 40 v; I Javornik, žalna 4 K; A. štepic, črne melj 4 K 50 v; 7. Stare na cesti, Ajdovščina 10 K; trno^-so župnišče, tu 12 K; Fr. Šusteršič, Zapuže pri Ljubljani 40 K; A. J. Vatovec, Tolmin 16 K; gost. R^mic, Ui 7 K; gost. na Dienikovem vrhu, tu 5 K 54 v; trg. Leskovic in Medon. tu 28 K; tre:. J. Podkraj&ek, tu 8 K; G. Koželj, Olševk 1 K 74 v; Jerica Dolenec, tu 3 K 87 v; podr. Lokev, \z nab. Muha 11 K: Drai česnik, Knežik 22 K 50 v; gost. Robi«-. Lembah 10 K; gost. pri rFajmoštru«, +u 12 K 16 v; I. Košuta, Sv. Križ o K; goir.. pri *Llpi«r, tu 1C K; I. VrSčaj, Trt: i. -Košič 37 K 15 v, N. D. O. 7 K 27 kavarna Balkan 17 K 23 v, restavracija Balkan 2 K 97 v, pri Francu 2 K, gospa Biček 47 K 43 v. Gorenjec 1 K 76 v, Babnik 5 K 17 v, kavarna Comercio 17 K 40 v, čitalnica 66 v. skupaj 139 K 04 v; Val. Flle, Srejs 2 K 38 v; A. Križaj, Rakek 5 K 40 v; M. Gom bačeva, Matovun 6 K: I. Soklič, tu 4 K ; t vin.; gost- pri ^Sodčku.-, tu 13 K; Peter Majer, Podgrad 4 K 12 v; moška pod. Ptuj i. s. čitalnica 13 K 19 v, pri Mahore; ču 11 K 68 v, pri Muršecu 3 K 84 v. Bred-Cič Zupančič 1 K 92 v, Grahor na Hajdi- 10 K 24 v, Senekovič 5 K 72 v, pri Kure u 1 K 73 v, skupaj 18 K 32 v; botel pri »Zla tem levu«, Kanal 10 K; podr. Gabrje, nab. Fazarinca na Ostrožnem 12 K; A pat, Kaple 5 K; C. Hrast, Sušak 5 K 50 v I. Žumer, Cerknica 15 K; Terezina Svetec Litija 4 K 50 v; Sršen, Ljutomer 10 K; gost. Robič, Lembah 10 K; Žemljic, nabi ralnik v Bočni 4 K 34 v; gosL »Sokol«, tu 41 v; gost. pri »Kroni«, tu 3 K 30 \ ; -,Ili rija«. Praga 13 K 11 v; moška pod:* Idri;a i. s. Kobal 8 K -tO v, *črni orel« 2 K 40 <*, Gruden 5 K, Lipovsek 2 K 70 v, p:. Pr -merstein 8 K, Bačner 60 v, Božiček 2 a 10 v, skupaj 29 K 20 v; rest. Zupan. Dovje 7 K 30 v; gost. Hkavc, Javornik P K, L Cvetnič. tu 4 K 60 v; Narodni dom. Celje 10 K; I. Ganut ar, Kobarid 8 K 60 v; U. 2etale 8 K 68 v; V. Berce, št. Jan2 i. s. Prijatelj 25 K 67 v, Majceu 6 K 67 v, Repovi 6 K 80 v, skupaj 39 K 14 v; >jr7iikar. tu 2 K 51 v; omizje pri »Belem volku«, tu 200 K; gost. Jegliča dediči, Selo 3 K 54 v gost. A. Pogačnik, tu 13 K 34 v; podr. So dražica i. s. Fajdiga 40 K, Mikolič 1 K 10 v, Krte 1 K 10 v, Drobnič 2 K 30 v, hn, pretila jen in kaj nakopali I Poskusite s boleli se toUietirn, cdratilnini, krepčnjočti? Feherjetim fluidom s snema* »ELanuMe. To ni temo feUenia. Tacat sa ntnssiyšn>i S km« polurna prosta Igastafilor snaso Isnnrnnr FaUar v Stntnel Runa trg itn*. 238 na Hrvaškem Vransko M K; Ptuj- motka < K M t; Ot- brje prt Celjo 10 K; Breiico, molka 1 K; skupaj 1063 K 15 ▼. Primorsko: Gorica, ženska 200 K; Komen 27 K >0 v: Tolmin, ženska 130 K; Rihenberg 60 K; Sv. Lucija 230 K; sKupivj 647 K 80 v. III. Prispevki kot odgovor Slovencu na 7. februarja 1910. J. Vrhovnik. Ljubljana 10 K; V. Her-xel, A. Musch. Kostanjevica, nabrali 5 K 07 v: L. Bučar. Kostanjevica, nabral 10 K, T. J. 5 K; G. Pi**L Postojna 53 K. Jakob Božič. Gorica, »abial 3 K 50 v; Jos 3epi»-tavec. Idrija, zbirka pri Ornem orlu 7 K; Anica Petrovec, Jarše 2 K; v Ps\linovi gostilni v Podbre^jah, nabrali Kranjci m Trtičani 41 K; Ciril Hrast. Susak. nabral med reškimi Slovenci Iti K; Tabonani v Gradcu 11 K 50 v; Valentin Repinc, Pren 10 K: FY. Ros Hrastnik 10 K; Angela R*> Rar. Jesenice, i abrala 22 K 94 v, zbirki Ljubljanskih občinskih svetnikov 310 K; Ruža £ant*-l. Pa^in, nabrala So K Anton Sirk. Višnjevik. nabral Z K, Mih* Mahor. Metlika, nabral 5 K, dr. K. JaneŽić. Volo-sko - hrvaški Cirilmetodarji v Iki 10 K: Anton Mežan. Ig. veselo omizje 7 K; delavke v tobačni tovarni, Ljubljana 10 K; Anica Poljanšek. Brežice, nabrala 30 K: B. M., nabral 12 K; Tilka Cešarkev.i, Kostanjevica, nabrala 45 K; dr. F. La>ic Ptuj iz sodne porar:i;\e 10 K: Jn'ij Lev.;.ssi, u Logatec, nabral n K; krožek mestnih ura^-aikov. Ljubljana 400 K, kot dve pokrov: '.eljnini. IV. Obrambeni sklad: J. štoran. Za^-eb 5 K; A. Sturm, M:-r*hor 3 K: M. Lešnik. Sv. Lovrenc 10 K: L. Cvetnič. Ljubljana 5 K; J. Br-»gant. Mm rlbor 3 K 40 v. a. Vahtar. Volosko 10 K E. Merk. Sanoh 40 K; A. Žib*rna. Trst 5 K: čr. K. Vrečar. Grelec 2A0 K; A. žante!. Cortca 20 K; Janko vitez Bleiweis. Ljub-T ana 5 K; A. Premrov. Kobarid 2*0 K; po ::!ov. Narodu L. Petovar. Ivankovc* 5 K: A. Karba, Maribor 40 K; Efem.. Gradec '0 K: E. Kristan. Ljubljana 10 K; H. Grl-ec, Ormož 2;> K: K. Eičanec. Gradec 200 ron; narodna ku.iarica, Ljubljana 40 K: Pr. Stupica, Sv. Lenart 13 K: mestna o>> ilna, Kamnik 2C0 K: Pavlina Seiii, Gorica 2"0 K. kot odgovor -Slovencu*; Neim« trovan. Ljubljana, panirao r**nto 2VW K. kot • i <-*• >\ or Slov Trst 200 K, ot odgovor »Slovencu*; Ot-mar Skale. Novo mesto 100 K: R. ^ahoro \!č. Split 5 K: A. Martelanc. Barkovlje 5 kron: Neimenovgn, Ljubljana 200 K; Pr. Kaimus, Ljubljara 50 K; Josip Ved ved Gorica 50 K; 2 ipanstve Miren pri Gorici r<"»'» K. kot odgovor ^Slovencu,; Fran Ore-ek, Moravče '. K; Avgust Praprotnik st-. Lokev 200 K. kot odgovor -Sloveu-u* na 7. februarja 1910; Andrej Godina, Skedenj, nabral 100 K. kot odgovor »Slovt ncu«: Mih. Malik, Ajdo.ščina 40 K: Pavla Omul-reva, Ormož 20 K: AnL Hržle, Velika ne lelja 20 K: Iv^n Žemljic. Ormož 10 K; ni rnina dekleta, Ormož 4 K; narodni kvar tet, Ormož 6 :C: E-iza Donerto. Za^~eb 50 kron; vese!a družba pri Rošu. Hra-lnik 200 kron; pogrebno dtuštvo pri Mariji Magd.i-leni, Sp. Trst V» K; Anton Mrha, Lokov J00 K: neimenovana .Ljubljana 40 K: Janko Voglar. Maribor 20 K: dr. Ernest Dero-ani, Gorica 60 K, slovensko om*ije v riradci. .".) X: kmetska porioiilnfca r.;: Vrhniki i'OO K: J. Zigan, Žalec 2«0 K: posojilnica v Ribnici 50 K; dr. Iv. Jenko. Ljub a 50 K; posojilnica žuženberk 200 K" tna občina Liubljanska 200 K; A. Wl-»in. Kamnik 20 h Fr. Matejčič, Trst 890 kron; J. P., Trst 50 K; Anton Zurc. črno melj 40 K; Josip Zelenlk, Ptuj 200 K; An-arej Jurtela, profesor v Moskvi 200 K; podružnica Unec 50 K; Ed. Pogačnik, Cerknica (po »Slov. Narodu*) 200 K; rienrik vitf-z Pretchern, Gradec 200 K; Fr. Oset, Rajhenburg 5 K; omizje klet. gostilne, Ormož 6 K. V. Zbirka slov. časopisov: Slovenski Narod*, Ljubljana 601 K *5 vin. VI. Rarni prispevki: Stana Ciz. lj. Polzela 3 4 K; Fran Koša k, Grosuplje, nabrano v parodj.i družbi K; Avg. Loschniz. Sv. Lovrenc 1 K 20 v. • ško Fiovenska jednota v Plznji !0 K; -vatba Fr. Stupica, Ljubljana G K 20 v; Ariton Mladič, Šmarje 5 K; M. Mithaus, £i lij, nahra'a 11 '\; J. M. Kranjc, Sv. Čarkara, nabral na gostiji 7 K SO v: dva gospo- i, ki sta šla plesat 5 K; Iv. Lah, Clev«--'in<\, nabral v iistu »Clevelandska \meri-Kav 14 K 71 v; A. Kozlevčar, Rakek, nabral narodnega davka 15 K; Adoil Aleks. J« robi, Dunaj, prifctp*'vek od cig .papirji 101 K 29 v; Alberta Rakova, LjuolJaDa. nabraja na planinskem plesu 55 K 16 v: G P. iz Ljubljane, dobitek 2 K; Dora Ber^ man, Žalec, nabrala na m;iskaradi IG K 6o vin.; okrajna pOFOjilnica, Litija 30 K; Loj-zlka Pust, Ribnica, naorala 7 K 30 v; V. Lavrenčič, St. Peter, nabral 30 K: prva Hov. zaloga Aaja in ruma 50 K; sIovensk.d omizje v Beljaku, drugo polovico pokrovj-toljnine 100 K; nabralo na pustni u»rek 15 Kron 10 v, skupaj 115 K 10 v; D. Bolt?, Lož, nabrano v Ložu 14 K; Josip Berce. epovan, nabrano na ženltovanju v Dorn-h^rgu 6 K 52 v Fr. Marinic, Sv. Bolfank, nabral 5 K; J. Drofenik, At. Juril, nabr?l svatbi 13 K 28 v; Jos. ZidanSek, fit. ] : rij, nabral na gostiji 5 K; Pavla Brv čelnik. Sv. Jakob v Slov. Gorkah, nabrala r,a j-vat-bi 30 K; občina Kamnik 50 K; M. Mariu-Tržič 10 K; oddelek Prvaška fcodba. rvačina 2 K: volilo umrlega Fran Rant. Msl:a 100 K; K. Dolenc, Modling 4 K; županstvo Topi?ce 20 K; Povodom naroke Vladimira Serneca, z Julko Staretovo je nabralo K, J. Dežman, Ljubljana . K 28 v; podružnica v Ameriki 400 K; volilo umrlega Viljema Martioata v Ljubija- i 900 K; Tilka Fink, 6t. Peter, nabrala na - r i j i 3 K; K. F. Vončina, Ljubljano, meto venca umrlemu L. Grilca 10 K; Anton "iladic, Šmarje 2 K; Golob in Volk, Ljubljana, prispevek od mazila za čevlje in kovine za I. polletje 10 = 125 K; Pt. Ks. Me&ko na Zilji 3 K; Fr. Bracič, Nova va3, nabral na gostiji 5 K 50 v; županstvo Zz. a 20 K; Annon Aškerc, Ljubljana 10 K; gisffso druStvo, Vipava 10 K; Anton Mla-nič, Šmarje 6 K; možje iz Kicora pri Ptuju 3 K 50 v; Ir. Jože VoSnjak. Slovenska Bistrica 10 K; Živko Vesel, Ljubljar.a 6 K; Juro Naglav, Trbovlje, nabral 1 K 40 v. Mih. Seme, Ruše, nabral 12 K 40 v; Dav. Lesjak, Ru?e, nabral 30 K >6 v; OSftSS pomožno društvo, • jubljana 40 K; Miha Sernc, Rušo. nabral 9 K; posojilnica, Vojnik 15 K; Darinka Jezeršek, Križe, odklonjeni prispevek k srebrni palici 2 K; Josip Božič, Stope, mesto venca umrli Jožefi Vrtač-nlk 4 K 28 »-; kvartopirci pri Josipu Hočevarju v Celju 5 K 60 v; Al. Huaovernik, Ljubljana, nabral narodnega davka 53 K; posojilnica Velike Lašče 20 K; po.ojilnira v Ribnici, podpora 60 K; Anton Mladič. Šmarje, darovali na zaključnom streljanju, Bl°- UskUssa 51 K 34 v; posojilnica žužennerk. podpora IS K: Fr. Kends, Dvor v veseli družbi, nabral 8 K 30 v; Ancela 1'etrtc, K ne tak, nabrala na alati poroki 12 K 87 napredam vciteljti-nik 8 K; J. Dotle. Zidan most 8 K 88 v; Gote j. Tolmin, nabrali pokuhanci 8 K; Oar-vas J., Krmin. od veselice v Medan i u 21 K 60 v; Marija Fatur. Prem & K 32 r; J. Korošec. Bled, dar, neimenovanega 10 K. Za uravsavoi n ohranitev dobrega prebavijanja se priporoča raba mnogo desetletji dobro znanega, pristnega „MoHovega Seldllts-praakaM, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno ra vse težkoče prcbavljenja. Originalna škatljica I I. Po poštnem povzetji razpošilja ta prašek vsak dan lek rn-r A. MolL c in kr. dvorni zalaga tel j na Brnaslm, TmSMSSSSsl S. V lekarnah na deželi je izrecro zahtevati Mollov preparat, zaznamovan z varstveno znamko in podpisom. 1 29 Suscev zrak in suicev prah sta enako nevarna za vrat *n pljuča, in zlasti starejši ljuti je, ki mnogo delajo v zaprti sobi in otroci naj se varujejo njih vpliva. Gotovo bo hvaležen marsikateri bralec ob opozo ritvi na Faveve oristne sodenske mineralne pastilje, ki so tako preizkušene, da jim ni treba posebnega priporočila. Zlata svelinja Berolin, Pariz, Rim itd. Dr. J. Z., zobozdravnik, Morarsks Ostrova. Natančno in temeljito sem preiz \ ašo ustno vodo in Vas zobni prašek, ki ju že doigo rabim sam kakor ;udi moji boln ki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje LVtnih vod in zobnih praškov se na! a a veliko, toda v r< snici dobrih je zelo malo Bolniki naj se torej poslužujejo le oneea sredstva, o katerem je pre zkušnja in rna raba »zpričala, da je v resnici dobro. In to je: Sevćlic". Preti prabaiem, luskinam in izpadacju las litije t»3jtijtljee prlKiiS'is TaK-clBiii tutora ■a i -»trra okre >Cu|« »aa««c*. 9ds^ran|u|e n pffii-ećue ip«đa j. »na. • m eu Ir ititr t n• 4*sl»«isa 1 krtin« 'azposilja se i obratno p< sto ne manj kot dve steklenici £•1 gs *seh pre zkus^n h zdrs H. ■■ . w ml. medici ai v« , speo •»!» S' rsjf r.e s»h pa^fu^^* ki u gi'fc n J v«**, s^i-ž'^ rr erainih ved itd 1 (cH» ro hum UusteKc « L'ub )an R i a-s ista v I. poleg no^oijj-ajrnega Fr«m jo£»*fovega »M»%d most«. 7 Pa feaj se (o pravi, Č3 treliKli boli? Pri pametni glavi: za i»?it i l Krepčilo želodca, potrebno v vsaki skrbni hiši! Llndsks kakovost liter K 2-40, Sablaetna kakovost m „ 4'80. Naslov za naročila: „rLORIAIfM, Ljubljaaa. Postavno v»r* vano. Umrli so v Ljubljani: Dne 4. marca: Jera Sotler, cOvljsrjevm žena, 50 let, Japljeva ulica Št. 3. — Friderik Kinkelj, krojač, 76 let. Na Prulaii it 6. — Marija Schmid, gostija, 94 let Kapiteljska ulica 8t. 11. — Karollua Po*enel, za-sebnica, 59 let, Poljtfn»ks cesta št lh. Dne 5. marca: Tomaž hedej, ribič, 88 let. Kladezna ulica it 16. Dne 6. marca: Marija Trojar, delavka, 59 let. Crna vas St. 42. V deželni bolalcl: Dne 4. marca: Martin Napast, kamnosek, 26 let — Ivaa Haberle, kavam ar, 48 let — Fran Strajhar. gostac, 80 let — Simon Marinko, delavec, 17 let. Dao i. marca: Urban Dollaar, 71 lat. 1 « Staajel *& •fias- i2t trn "5 S * Nebo i p t. pop. 742 2 9. xv. 7zj. 742 S 7433 111 al jug del oblač. 5*21 ar. azak. 1 6 al. sever megla Srednja včerajšnja temperatura 5'I*, norm. 2 4 . Padavina v 24 urah 00 mm. t Tuznim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, oziroma brat in stric, gos od Vinko Sos včeraj ob pol 9 zvečer, po dolgotrajni mučni bolezni, previden s tolažili sv vere v starosti 29 let mirno in vdano preminil Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri v četrtek, dne 10 marca t I. ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. 867 Bodi mu bi g spomini Idrija, dne 9 marca 910. Henrik in Uršula Kes, starši — Iv&aka Kogovaek roj Stoa, sestra. Josip Kogovaek, svak — Vsi osla J sorodniki. Mesto vsakega posebnega obvestila. I Zahvala. 852 Za vse dokaze sožalja in za časteče spremstvo na zadnjem potu nase dobre matere, go.spe Uršule Kajdiž izrekajo najsrčnejšo zahvalo. Ljubljana, 8. marca 1910. Žalujoči ostali. Zahvala. Za vse izkazano srčno sožalje povodom bolezni in smrti našega predobrega soproga ozir. očeta in starega očeta, gospoda franca jamica vrtnarja, kakor tudi za časteče spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in udeležnikom sploh našo najiskre-nejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo gg. vrtnarjem za častno spremstvo in gospodu patru Ernestu za tolažilne obiske. Spodnja Šiška, 9 marca 1910. 866 Žalujoči ostali. z boljšo fcolsko izoKra7ho, kat' ra /ra mS srati, as sprejme v boljšo modno trgovino. 868 p. r ud' e naj se pojejo poH if o »pridna 2000", poste reetante. LJublJ; Lepa meblovana, eventualno tudi nemeblovana 531 a posebnih vhodom M takoj Odda« v« č pove fr. BonUo, Sodna ulica stev. 4, H. nadstropje. j Ždcznato vino lekarja Meenllfa ▼ LJaMJani, c. in kr. dvorni založnik, papežev dvooni založnik, vsebuje ] In lahko prebavljiv ieleaoat izdelek. Polovična str> kieaies K 2 —. Postal zavoj (4 steklenice) fraako zavoj in poštnina, stane K 840 Naročila po povzetja. Mizarski vajenec isa se proda. v**- sr pn Maii|i Maačio, it 105 na Raketa. 853 Zaradi opustitve mlinarske obrti se proda vsa 856 is kakor kamni (6 trdih, 5 mehkih) trr r>e zraven spadaiočV potrebščine, vsr v prav d<>! rem na u »n pn nir>i ceni. Vp^ašmja na Alojzija Jakelja v Kranju gori, Gorcni>ii >. Poskusita enkrat naročiti obleko pri Josipu ^ihčinu krofaskem mojstra w Ljubljani| sfegova ulica 12. Jamči se vam, da bodete pra zadovoljni s p^stn-žbo. 706 Neprimerno dobre slasti je zrnata kava do polovice zme»ai;a s ft Hl li M\ U želijo B4S Fantki iriniikni njene prijateljice. Sodar zs aode, ki se v njih odpošilja blago se , išče za akordno delo. Waldemar KJ51bye Cie. Š^aierska tvornica za mineralne barvi 859 in lake v Leobnu. 861 se mw pri ■eslnl gofDii v Kamnik! Ponudbe do 15. aprila 1910 na odbor Mestne godbe. — Plača po dogovoru. Sbstza illalal Talik prTjriazZl 5 kg ržene kare za K 4-— pošilja franko po povzetju Mihael Valentin Schik Dunaj vn 3, Lerchenlelderstrasse itev. 87. 3847 Špiritovi sodi od finega špitita od 600 dO 800 litrov n IS prav močni in zanesljivi, SO dobe po Dirki ceni pri trrdki 593 M. Rosner & drag i UiHijaiii, islei Rosleiim limine. zajamčeno pristne pasme in sicer 1 pes in 1 psica stara po 2 leti, 1 psca stara pol leta * 864 se prodajo po jako zmerni ceni. Naslov v upravništvu »Slovenskega Naroda«. Pristno brnsko blago Spnmladainia in poletna seUja. metrot 310 dolg ndn 1 kapoa 7 kroa 1 knpoa 16 kroa 1 kapoa 12 kroa 1 kapoa 15 kroa 1 kapoa 17 kroa 1 kapoa 18 kroa 1 kapoa 20 kroa Kupon za črno salonsko obleko K 20—f dalje blago za površnike, turtstovski loden, svilnate kamgame itd. razpošilja po tvsrniikih cenah kot solidna in poštena vrlo znana a (suknja,hlače,telovnik) stane Sfefjtsl - Imhoff v Brnu Od tega. da dlroktao naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvoramzea kraja, imajo prtvatai sejemski velika sftdstat Zaradi obi lega prometa ftsss aalrotja Itaka popolnoma svetega blaga. Stamo UJa časa. TssU najmanjša naročila izvrta ssjsosorneje in naUnčno po OSI vzorcu. jtBnounnle s 3 sobami in potrebnimi pritiklinami v modernem poslopju, najljubše zunaj mesta z vrtom. 857 Ponudbe na: F. Mulec, Gradac, Naglergasse 73. ntorlst oziroma kontoristinja z daljšo prakso, vešč perfektno slovenske in nemške korespondence so) sprejme preti dobri piači. Ponudbe na unrav« iitvo »Slov. Naroda« pod šifro „1000". 866 a koncesijo, v sredini mesta se odda takoj v najem. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 854 Kožarska tovarna sprejme za takojšnji nastop spretnega knjigovodjo ki je tudi korespondent, mora govoriti razen nemškega jez ka slovenski aH hrvatski, event. italijanski, in vešč stro-lepisia in stenografije. Prednost imajo samci in oni, ki poznajo kožarsko stroko. 858 Ponudbe na upravništvo »Slov Naroda« pod šifro „KnjlgOVOđja". Izjava. Podpisani preklicujem in obžalujem vse, kar sem neresničnega sredi meseca februarja t 1. govoril o trgovca Avgustu Čeme iz Vosslana in o Idi Čeme, učenki trgovske šole v Ljubljani in jemljem s zahvalo na znanje njiju odstop od zasebne tožbe. V LJubljani, dne 8. marca 1910. Avgust Mate, 863 čevljar, Prečna ulica št 2« Lepo POSeStVO dobro uro od Maribora, obstoječe is 62 oralov in sicer: 7 oralov deloma novo nasajenega vinograda. 15 oralov njiv, 20 oralov kosme in 20 oralov focda: poslopja zidana, hlevi obokani. s vsemi pritikltnsmi pod ug dnimi pogoji zaradi družinskih razmer; agenti uključeni. oai Narsnčrtejto se izve pri lastniku ftssfcsk, Fssta sVstfos, 99 4947 8777 39 77 Prodajalka strok«, zmožna obeh deželnih jezikov ter z vefl-tno prakso, Želi svoje sedanje mesto premeniti. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod pjSrota* upravn. »Slov. Naroda« Gostilno v mestu ali še raje na deželi, nas i oajem, ie mba takoj. Ponudbe z navedenimi pogoji na upravn»Štvo »Slovenskega Naroda« pod „goatilna". 744 Knjigovodja oz. korespondent za slov. in nemški jezik, vešč steno grafije in strojepirja se sprejme s 15. aprilom t.1. Laščine zmožni in ajo prednost. Ponudbe nai se nas'n^jo na tvrdko Janko Popovič, LJubljana. 792 Trgovina z vinom, ž anjem in deželnimi pridelki na veliko, išče spretne potnike za Kranjsko, Štajersko in Koroško. Samo prve moći naj pošljejo p< nudbe / ratančno označbo zahtev na pozneje dO 10« t« m« na upravništvo rS oven- 813 škrga zaroda«. V hiši Šelenburgove ulice št, 4, se odda s 1. majnikom t.1. lepa, grolalalna 761 stainuie obstoječe iz 4 sob in prit^klin. Več se poizve pri h snem lastniku v I. nadstropju. il. Milil Ljubljana, ]Kes!ni trg nasproti rotovža. Priporoča svojo bogato zalogo najfinejših in najnovejših žepnia, kakor salonskih ur, javd, zlatnine in srebrnine, raznih prpravnih daril iz kina srebra ilaso ti'Mi irste. teae najnižje. jVIočni salon J Častitim damam priporoča : klobuke k najfinejšega okusa 35a SkoJ-Vanek n pod Iranko, n Žalni klobnki vedno pripravljat, tako Mi vod s trakovi n nam cvetlice, z asa izHtovtjcK. z 3 Gosoodična vešča slovenskega in nemškega jezika. Snfce na razpo >i-udhe p« »d naslovom: -JL at Pater 822 TDbiili famales Sig. cigarete iz indijske konoplje. S tem receptom se dobi v vsaki lekarni sasis proti salravN I kov/emu p resi p Isu škatljico za 1 krono. Obenem sredstvo proti naduhi, deluje pomirjevalno in bolezni tolažeče na vsa sopila. 711 Edini izdelovalec lekarnar Trnk6czy . i LjBliijaDi na RraBjskeiB. 1 v LMilfrai Triaika cesta It. 33, s stanovanji za 4 stranke, velikim vrtom in pripodki • • proda. Resni kupe nai -e < glasijo pri Mihaela Pitt, na Cofa pri Vipavi. 32 letni dr savni uslužbenec 3 lepo prihodnostjo, simpatične rnanjosti, se žeU poročiti. Pogoj naj nt fin/ 20O0 K dote. Samo resne ponudbe s shko pod „Srečna bodočnost" na upravmštvo ,,Slovenskega Naroda". — Za diskretnost in vrnit* v slike se jamči. 807 liče priletno dekle ali vdova, ki bi oskrbovala gospoda in vodila gospodinjstvo za slutinčad, obstoječo iz 5 glav. Ponudbe na upravn i* t vo »Slov. Naroda« pod „OoapOlUnJa". 814 j J. i I tevltarafcl aMfater j t Unoinl Kongresni trg tlet. 13 | se priporoča za vsa v svojo stroko j 3« spadajoča dela. i Izdeluje prave gorske In J telovaoske čevlje. Izolira™ podil v javni službi, se ieli tem potom -~ vsled pomanjkanja znanja — seznaniti z inteligentnim gospodom. 826 Le resne ponudbe do 19. maja 1910 poste roatanto, Ljubljana, pod nZnata|M« — Tajnost zajamčena. proda se prav dobro ohranjeno (znamka Peugeot 3 HP) po zelo nizki ceni. Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 771 Opr. št. C I 27/10 Oklic. 855 Podružnice v: Brnu, Budjevicah, Iglavi, Krakovu, Lwowuf Mor. Ostravici, Olomucu, Pardubicah, PlznjUs Prostejovenis Taboru, Trstu In na Dunaju, L Herrengasse 12. Dne 6. marca t. 1. zborujoča 42. glavna skupščina delničarjev je odločila, da se za leto 1909 izplača 8r0 7° o na dividenda, t j. K 14#— na delnico ki se izplača na prineseni kupon št. 35 začenši od 7. marca 11. v poslovnih dneh od 9. do 12. ure dopoldne pri blagajnici centrale v Pragi in pri podružnicah v Brnu, Budjevicah, Iglavi, Krakovu. Lwowu, Mor. Ostravici, Olomucu, Pardubicah, Plznju Prostejovem, Taboru, Trstu in na Dunaju, I. Herrengasse 12. V Pragi, dne 6. marca 1910. Upravni odbor. Zoper Marilo Hrlboršek, atanovnico v Podsevčniku pri Št AnđraŽH| katere bivališč« je n* znano, se i- podala pri c kr. sodni 11 v S'»stanju po Štefana Sušen, posestnika v Št Andraža tožba zaradi 2920 K a pri*. Na podstavi tožbe se je razpisala ustna razprava dne 26. marca 1910 dopoldne ob 9. uri. V obrambo pravic Marije Hn^eršck se postavlja za skrbnika gospod občinski predstojnik v nt. Andraža. Ta skrbnik bo zastopal Marijo Hriberšek v o-dnumenjem pravni stvari na njen nevarnost in stroške, dokler sc ali ne oglasi pri sodniji ali ne imenuje pooblaščenca. C. kr. okrajna sodnija v Šoštanju, odd. I.v dne 5. marca 1910. Prodaja %m Ponati Ponatis se ne plačuje. iz proste roke se vrši dne 17. marca ob 10. dop. na lici mesta v Spod. Šiški- Predmet prodaje je: 1.) zemljišče vi. št 345 k. o. Spod. Šiška s hišo štev. 150. gospodarskimi in obrtnijskimi poslopj', izvzernši premičnine. V hiši se nahaia gostilna, prodajalna in mesarija. 2) Stavbna parcela štev. 458 1 ca, 2000- m nasproti državnemu kolo* dvoru, v celoti ali po delih. Ta prostor je zbog lege tik kolodvora posebno ugoden za kako industrijsko podjetje. Del kupnin se po dogovoru poravna s prevzetjem terjatev. — Prodajni pogoji i. t. d. so na vpogled v pisarni dr« Irana Vok. c. kr. notarja v Ljubljani in pri prodaj: na licu mesta. §t31 Št. 116/pr. S48 Razpis natečala. Za nadzorstvo počitniške naselbine v »Zatišji« pri Orkliab na Gorenjskem v 1 1910 se razpisuje mesto voditelja in treh nadzorova« tel je v, oziroma voditeljice in treh nadzoro vatel jic iz učiteljskega stanu. Najprej odrinejo tjekaj 2a štiri tedne dečki pod nadzorstvom moškega osobja, njim slede za enako dobo deklice pod nadzorstvom ženskega osobja. Nadzorstveno osebje bode imelo v »Zatišji« brezplačno stanovanje in hrano Voditelj oziroma voditeljica prejmeta vrhu tejja Še nagrado po 100 S j nadzorovateljt oziroma nadzorovateljice pa nagrado po 75 K« Prosilci in prosilke, ki ref ektujejo na to ali eno izmed zgoraj označenih mest, naj vlože svoje prošnje pri podpisanem predsedstvu mestnega magistrata najkasneje 3JV do 31. marca t L **WBL Predsednik: Ivan Hribar 1. r. BERI ove sejDltn-pimste nopr:ue ju osam kurivo, Več nego 3800 v prometu. 628 -ovl mstf Bi no surovo oi]e, bencin m razsvetli, plin -Dejelmetom nojnovelJe in preurejene konstruhclje -hkomoMle. Avstr. Benz-motorna družba na Dunaju X. —— Sla.nl ...topnih m Kranjsko: ——— G. Brinšek in*. tokn. agentura za stroje v Ljubljani, st. 26. isa na Glavnom trgu v Kamniku z dolgo let upeljano železninsko trgovino, branjarijo, mokariio. izkuhom in ključavničarstvom ao takoj odda v na« jom z vsemi prostori ah razdeljeno Eventualno se tudi proda. Proda 0O tudi po ugodni ceni pfiiii avtomat Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 793 .Zagrebška, tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, v vsakem ožim novodobno urejena, izdeluje svojo proizvode izključno ie iz najboljših sirovin. f-fe* V VaŠ prid bode, bodete R pH nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu ■ 1 t ■ pravemu .Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom. iz zagrebške tovarne.__ Tovarniška zuaavsA. •L Za** V. Y 1162. 5:91. V. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Doinikko glavnic, k SjtSSSSSj Stritarjsaa ulio« Msv. 2. Pssraiaies v Spljsta, Cstsvsa, Trsta na Sarajevu. Sprcjcaa vkft ti kajBct a u tusfi rana ter * JL}^\ "t _ Jhpji . maji snBu ■ nHailn nbje na mt 30U 1734 3347 sjaani ■Ml mx« > ' ^"w"mm%uuuuTmM m* ■■jj^HI^HH I t (pri z obče znanim prijaznim vrtom za goste »Pod skalo«, se vsled bolezui sedamega najemnika odda na račun .". s L Aprilom ali tudi preje, Po-a-mia rw hotelir Matija Waameyr v Vipavi. 825 rt sv Prva anončna pisarna v IJnbljMi, Urstiktrt alka 2. Mm ii sntnOi raliiiiiK toaile k«U*arl« Ms. Učenca ia MjnčaviMarsko okrt »preime lalcoi •t ta. 79i Podplctonle nostvlc par po 50. 60 in 70 vinar ev po vr«ti in kakovosti prevzema iji M Udom. Sv. Pena testa M. Krasti« BLUZE največja izbera v svili in drugem modnem blagu tudi po meri. Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblokco .-. priporoča po ■■frtS.lti cenafc M. KRISTOFIČ s por. Iitar S? Start trg iL 28. Otvoritev konjske mesnice. D<»vr1iuirm si slarnerru « heH<~«twi v uidno naz nv*vt«. Ha s .•• % f?nfi?Tt 4. snšcem otvoril v Metelkovi ulici št. 4, >o d<>n ar> pri „Šinalhelnn" ©sifslie mesnico združeno s sušilnico konjskega mesa. V>l*-d večletnega delotanja v tu- m ino/.t-m>k 11 podjetjih, »t-ni si prid« »Ml TJan^e, da morem cenjenim <»d|fn a!ci m i-ar najbolje pt strt či ; pt ebuo šv opozarjam Da svoje specialitetne Klobase. Vljudno se priporočam 2>asc Polil. NB Cenjene tavejftelje klavu h koni v okol d in po d z \ o^zagatn, naj st ?a adi prodaje nane^io na ?-ž ske prek u • čt-\a c« na-avm .st ■ ; m- «>br faj . 729 w Bi ima Izvršuje načrće. pre-f jenia stavbna vodstva mg. Ig. StemOOV jj in nadzorstva ter od-avtorizirani stavbni inženir j daja strok, mnenja. o v Ljubljani \ Subičeva uZšca 5. „ V. u. št. 1026 i 81 o glavnom nabora L 1SI0. Prdp'*an' magistrat nazrania: i Slavni nabor za deželna stolno mesto Ljubljano se vrši los 7., 8., in 9. aprila v „friestnam domu", na Cesarja Joiela trgu, MCet 7 apriia za 1 in II. ia rta domaćih, v Lutljrn • prta*« »psih, 8 apr a .a lil. razred domačih in I. razred tuj h. 9. aprila za II in III razred tujih nabornikov, katerim se je dovolilo priti k naboru v Lju Ijani Začetek vseiel oli 8. uopoluđne. 2. Nabornikom, odno>n<» tuH» n 'h'*v?m n o i^im svojC- m, ki se poZ'-V'jo : naboru, je priti o pravem času t?DZn£m in £n^ŽQ!21 na nab-ral:>če, ter naj leže o pravem ča~u potrebne dokaa-, te se oglas*- za ug«dn<>st: a) kot kandidatie duhovskejja stanu, kot posvećeni duhovniki in ko ••■ameščeni du^ni pastirji (§ 31, voj. 2 a k ) ; b) kot podučitelji, učitelji in učiteljski kandidatje (§ 32 voj. zak.); c) k<»t p«iSesmiki podedovanih kmetij (§ 33. voj. zakona); 6) iz rodHin-kih razmer (§ 31 voj. zaU.); i enoletnega pro-tovoljstva g§ 25.—29. voj. z^k) 3. Naborn ki, kateri že e u^oanosn po 31. d > 34. voj. zak in imajo tudi prav co do ugodnosti enoletnega prosrovolj va. m »rejo se zglasiti, ako bi se jim odklonila pro«nia za kako prej omenjenih ugodnosti, za ugodnost enoletnega prostevoljstva pri glavnem naboru. 4 Kdor zanemari naborno dolžnost ali vobče kaero iz vojnega zakona Tzvirajočih dolžnosti, se ne more izgovarjati, da n u ni bil znan ta ra/.glas. Ka iebtbfo In Ar o k no po eskih oeuah pripor-..čam avojo bogato saloi no rtovlno z tclontErUsKlm in vseh vrst Kr morskim etosom <* In plEtenlnGinl. Dsvocionslije in Trste blago st baifa p.t>- TvtrniiKe zaloga Kron. glovnlkoi. fin ton Snof % Ereaat isvmtkarlsv saaUSntS .% I tRB- Jt»a t. f *!« ao '-mae Ji 8' masivi magistrat ljubljanski, due 27. iebruarja 19iU. Zu.au: Ivan Hribar. ve«iDD ii va Humpolec $la; *uknar\sko$ {rada k Najbolje ju^no i pomodnu robuA mL nudi tvrdtka ANT-TOMEI izvoz iukna kuHumpclcu (Čeika) Uzora Poziv! V konlrurmo mase Ivana Miklnvcn, prot. trgovca v Ljubljani, Lf g* rje v a ulica »Pri sv. Cirilu in Metodu« spadajoča, dobro opremljena B^BDlsatarna zaloga dobrega modnega blaga, tonske In moško obleke, sakna, perila, platna itd je v celoti naprodaj proti gotovemu plačilu in takojšnjemu odvtetju. Inventurna cena /naša 18404 K 69 h, ftkturna cena pa 32677 K 66 h In ven tu-ni zapisnik se lahko pregleda pri podpisanem upravitelju ali v konktirzmh spis h c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani. V-ak ponudnik mora položiti vad j v znesku 1500 K pri upravitelju konkurse mase ter je vezan na svojo ponudbo, dokler je upravitelj konkurznt maac ne odkloni. Ponudbe a priloženim vadijem je predložiti podpisanemu upravitelju do dne 20. marca 1910. V Ljubljani, dne 3. marca 1910 8oo Dr. Anton Švlgelf odvetnik v LJubljani kot upravitelj konkvrao maso Ivana Mi klavca. Prvi najboljši in najcenejši nakup prekatnega In svežega prašičjega mesa 356 fini i kranjskih klCbaa 'n ramovrstnih salam. Dvrkrat na d-n sveže, točna i Lrenovke, aafalado ^ italianl. v^k torek in potok sveže jetmice r» krvav£cef večerj« kuhano mlado suho svi|n- SkO inCSO pr p-ruaa I Šunke j išfimilt ia mm Kraniskem. Glialapnik & Pređović LJubljana, Stari trg 19. ' 5g gosi nlurjero in preproiajaicsm dajeva znaten popnst. C. kr avstrijske jfff državne železnioe> Izvleček i2 voznega reda. Odkod ta L|sS1|«m (»nt. IsL) '•03 zjutraj. O^ebm vlak v smeri: Triič, lesenice, Trb;ž, Beljak, jni žel., Gonco, dri. žel.. Trst, c. kr. dri. iel., Beljak (čex PodrošCieo), Celovec /-SS zjutraj. Osebni vlak v smeh: Grosuplje, Rndolfovo, Straio-Toplice, Kočevje. *»ae Sasotdnsj. Osebni viak v smeri: feso-•ce. Be)|ak, ičes Podre ščico;, Celovec, Prago, L>raŠdane, Berlin I *0 eo^oldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž. Beljak, juŽ. žel, Gorico, dri žel.. Trst. e. kr. drž Uk\ Beljak, (čes Podrcščico), Celovec i sa aapoidna Osebni vlak v smeri: Gro* tapije, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. a*20 popoldne. Osebni vlak v smeri: Triič, Jesenice, Trbiž, beljak, jui žel., Gorico, ir*. iel. Trst. c kr dri. iel.. Beljak, (čes PodroŽico), Celovec S*SS xv©o*r. Osebni vlak v smeri: Tržič, jcsenice, Trbiž, Beljak, (čet PodroŠčicO), Celovec, Prago, Draidane, Berlin. f*40 ivao*r. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straia-Toplice, Kočevje. 19 pon©61. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. iel., Gorico, dri. iel., Trat, c. kr. dri. žel., Beljak, jui. žel,, čet Podrcščico) Prago, Draidane, Berlin. Odkod ts Lfakltaae (drsavae sslesnloo)t fa*i zjutraj* Osebni vlak v Kamnik. rOO popoldne: Osebni vlak v Kamnik. •10 zveeer: Osebni vlak v Kamnik. P*-tkod v Liabliaao (luina ialeratoa 7"I2 zjutmi i Osebni vlak iz Berlina, Draždan Prage, Beljaka, jut. žel, Trbiža, Jesenic. Gorice. Trsta, Tržiča, a-S a z Jutra l: Osebni vlak is Kočevja, Stxaie~ Toplic, kudolfovega, Groauplja. 11*23 doaolone: Osebni vlak is Berlina, Draždan, Prage, Celovca, Beljaka, juž že , čes Podrošč co in Trbii, Gorice, dii. žel, Jesenic, Tržiča. a-SO po po dna: Osebni vlak is Kočevja« Straie-Toplic, Kudolfovega, Grosuplja. SMO popoldne: Osebni vlak iz Beljaka, jui-Žel., Trbiža, Celovca, Beljaka, (čez Podre* žico), Gorice, drž. žel., Trsta c kr. dri' Žel., Jesenic Tržiča. e-49 zveoer: Osebni vlak iz Berlina, Drai-Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podro ščiCO;, Jesesic S**a zveOar: Osebni vlak is Beljaka, jui žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podro-ičico). Trsta, c kr. drž. žel. Gorice, dri žel., Jesenic, Tržiča. 0*07 zveoer: Osebni vlak iz Kočevja, Straie-Toplic Kudolfovega, Grosuplja. II-08 ponoći: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaza (čet Podroščico), Trsta, c kr. dri. iel, Gorice, dri. žel., Jesenic Prihod v Lfnbllaao (driavas ielsulss? 0*40 zjutraj: Osebni vlak is Kamnika, lO'OO dopoldne i Osebni vlak is Kamnini O'IO z veder: Osebni vlak is Kamnika. Časi prihoda in odhoda so navedeni v sreda}« cvropejskem času. C. kr. državno-železDiiko ravnateljstvo v Trsta. lačić ravnokar dospele v velikanskem številu najnovi Sušak-Reka pnroroča poleg svojega % dobi o znanoga skladišča vina tudi svoj« na novo • moderno urejeno m m pa i v io nra V roKlje, sDnde. konjaka, na Iti. V Osobito priporoča svoje specijalitete „URer Bnč ć W m ..Jadran" CenaPosteljno Perje kg sivega skubljenega perja K 2, polbelega K 2*80, belega K 4, finega K f, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K a, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 k g na alj poštnine prosto. krtine penije 5sc«asW nega rdečega, modrega, belega a Ji rmenega inlet-nanking-blar«, i pernica velika : 80 x 16 cm z2blazirama, velikost 80 x 58, napolnjena z jako kplm mehkim perjem K 10, s polpuhom K 21, s puhom K M: posamezne pernice K l& 14» 10; vzglavnica K 3, 3-50, 4. — Pernice 100x140 cm velike K 15, 18. 20; vzglavnica 90x70 ali 80x80 cm K 440, S, 5-50. Spodnja pernica iz gradla 180 x 116 cm K 11 Ia, razpošilja proti povzetju poštnine prosto pri naro-čila odlO K dalje. Za ocagajaiocc zamenja. Ceniki vlekah in vsem nazaj ali ss Mano o Ustnicah, odejah postelji obleke, površniki, raglani .*. in športne obleke .*. za gospode in dečke. Moja za dat io dekli kakor tudi paril ki in berolinski modeli. Cono priznano nizke. »Angleško skladišče oblek" 0. BERNAT0VIČ Ljubi jama. Mestni trg sttev. O. 92 29955681 01 1905 Prvi slovenski pogrebni zovod v UuNlonl, Prešernovo nI. Prirela pogrebe od natpriproatetao ima bogato aalaga aoao krsto, oovtlo, ■■lologMPioHo vrate v odprtih kakor tndl s kristalom zaprtih vozovih. ■oSfOoMia aa aarlloo, kakor i kOTlaaata tat lopo okrašene lo-saiotBO ovomoo, kovine, porcelana is peri. Najnižjo cene. Za slućaj potrebe se vljudno priporočajo 186 Tnrk In brata Roilna. je trpstnelfa in teosjla kot vsaka Unca seka. V z&logi jo ima vedno v poljubnih množinah izdelovatelj 3van jdačisi, £jubijana. Zahtevajte cenik. 760 Ravnotani vedno veliko acaSoga Poptlssid cementa. Podjetje betonskih stavb I Ml? Hi i P Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. Kiparstvo in ^c*; i.^^^a kamna. Različna kamnoseška dc!a U urrerr.cga kamna, izvrševanje cementnih cevi. stopnic, postamentov, balustrad. strežnih plošč, raznovrstnih p\ošč z j tiakanje tcr3s. vodometov, iorit in vodovodnih snAjev, korit za konje in govedo, ornsmentov, kipov, fasad, plošv* in desk iz mavca za stene in strope, - Zaloga kameninasie^ri b.jga in samotne c.p?!:e Vso dela so solidno in strokovnjaško izvođena. Ctna najnižja. Jar:stvo. Zastopnik svocov patent fjThr«i" Šl 7j20 S31 V smislu § 15. obćin«ikeg: volilnega reda za deželno stolno m^sto Ljubl:ano fzak01 z dne 5. av. 1887 L 22. dei. zak.) naznanja se javno, da so Imeniki volIMli upravičencev za letošnjo depolnstee volitve v občinski svet sestavljeni in da so od srede dres 9. marca skozi 14 dni V mostni posvetovalnici cb navadnih uradnih urah razgrnietii vsakomur na vpogled :n s»e srr.ejo tamkaj med tem časom vlagati ugovori proti njim. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski sv«*l Mestni m^^M^iA v Ljubljani, dne 8. marca 1910. Župan: Ivaa Eilbar 1 r. aznamio. P. n. davnemu cbč.n=tvu vljudno naznanjamo, da sn o radi velike zal« ge cene svc*e*mi keksa, ki Je poznan kot izborno kartao. izdafeo znižaii o ter ga odslej prodajan:o v tovarni po teh cenah: ako se ga vzame naenkrat 10 000 kg ali vtč" vsakih ioo kg s ............E 3-SOj ako se ga vzame 1000 kg ali pa manj kot 10 000 kg, vsakih 100 kg a....... - - K 4m~l ako se ga vzame manj kot 1000 kg vsakih 100 kg a K 4"3w Za dovažanje koksa na dom v Lmbljani računamo 30 vinarjev od vsakih 100 kg V Ljubljani, 2. marca 1910. 789 ljubljanska Delniška plinarna. HZKtja si. p. n. itt1ft5tfi. di a ntaji Rtom vrtnarija na Karlovski cesti 2, cvetlični salon pa pod TranSo. Isdelossfe Šopkov, vencev, trakov lid. " Okusno delo fn smerne cene. - Velika zaloga suhih venec;. Zunanja naročila teta?. fristni kranjski lanenocljnaii Jirnež f Oljnate barve v pe'> znano nizkih cenah. SprejBBjaiG se poprava k a tstno ume. Žalni MalsM vedno v zalogi. —"-»r= dE i 4r jc tisti, o kat rern ^ravi znani in odlični kemik milne industrije, gospod dr. G. DnlTE v Berlinu, da ima veliko pralno moč večjo nego milo ali milo in soda ne da bi se lotil perila. pntGS" pralni prašek je torej najboljše kar se more rabiti za pranje perila, varuje perilo !ar se najbolj da misliti, je poceni in daje 152 blisčečo beloto in je popolnoma brez duha. Zaviti : . kg stane mJV samo 39 vin. Dobiva se v trgovinah z drogerijami. kolonijalnim blagom in milom. Na debelo L. Mžnloa, Daaaj, L Mdlkerbaatei 3. Popalea ramradaja zaloge s pohištvom pri Puc & drus t lie! Slavno občinstvo se vljudno opozarja, da se je pričela nH opustitve trgovine razprodaja zaloge po zelo zraili cenah. Zaloga obsega kompletne oprave za spalne in jedilne sobe v različnih slogih, različne kredence, otroške vozičke, Ukane in fladrane omare, postelje, nečne omarice, salonske mizice, košarice za cvetlice, raznovrstne Ukane in z usnjem preoblečene stole, gugalne stole, stojala za cvetlice in knjige, otroške posteljce, ter razno drugo leseno in žeerno opremo. Krasni predmeti, pripravni m darila kakor: slike v okvirjih, preproge, fina zagrinjala, stori, salonske garniture, predposteljne preproge itd, Ne zamudite prilike! m Modna trgovina ANTON SCHUSTER Ljubljana, Stritarjev/a ulio« ftt« 7. i Novosti konfekcije j za dame in deklice, j bluz, modnega blaga za dame in gospode, delena, cefirja, ! platna in batista. Najboljše belo blago, različne garniture in j ■ vsakovrstne preproge. = Vmrei mm z«M«vanj« poštnin« prosto.