Poštnina plačana v gotovini* Leto XVm., št. 250 LJubljana, torek 16. oktobra 1937 Cena 2 Din Upravništvo, Ljubljana, Knafljeva ulica 5 — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova ul. 6 — Tel. 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ul. St. 2 Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub« ljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105 241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—» Za Inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica B, telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon St. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St. 65.__ Rokopisi se ne vračajo. Slovani in Nemci Znani češkoslovaški vojaški strokovnjak in publicist, ki piše pod psevdonimom Stanislav Yester in čigar članki vzbujajo upravičeno pozornost tudi izven meja češkoslovaške države, je te dni izdal knjigo z naslovom »Tretje car-stvo na pohodu«. V svojem globoko zasnovanem delu obravnava pisec odnošaje med Slovani in Nemci s posebnim ozirom na program sodobnega nemškega nacizma. O Slovanih se mnogokrat trdi, da so malo bojevito poljedelsko pleme in to teorijo zlasti Nemci širijo, dasi bi jih že površen pogled v zgodovino lahko poučil o nasprotnem. Zgodovina češkega naroda ni nič drugega nego niz odpornih bojev z Nemci. Pred Žižko in njegovimi husiti je nekoč trepetala vsa Nemčija in nemške vojske so se često že razpršile, brž ko so začule siloviti bojni krik Žižkovih bojevnikov. Poljska se je ves čas svojega obstoja bojevala z Nemci. Švedi, Turki in Tatari. Ruski narod je porazil v teku stoletij vse svoje nemške, švedske, tatarske in turške nasprotnike, zasedel pol Evrope in pol Azije ter si ustvaril državo, ki ji v pogledu notranje narodne enotnosti ni para na svetu. Njegove zasedbe nimajo kolonialnega značaja, marveč ruski narod vsako osvojeno zemljo prepoji s svonm živijem. Kaj vedo Nemci o borbah južnih Slovanov z orjaško osmansko silo, o borbah, ki so končno zrušile stoletno turško nadvlado? Za vse to je bilo treba več ko miroljubja i Kljub vsemu temu pa je danes Slovanov v Evropi več ko 200 milijon iv, dočim so nekdanji vodeči in vladajoči narodi že davno izgubili svoje pozicije. Kje je mogočno carstvo silnega Džin-g::skana, vprašuje pisec, kje je ogromna država tatarske Zlate horde, kje so mogočni sultani, kje je nekdanja švedska sila? Vse te tvorbe so se razbile ob Slovanih. ki so s svojo žilavostjo in veliko biološko silo dočakali konec tujega nasilja v vednem boju za svoj obstanek. Turška carevina je propadla kljub *e-mu, da ji je zapadna JEvropa umetno podaljševala življenje. Švedi ne sanjajo več o vzhodni obali Baltskega morja, na Krimu in Povolžju polagoma izumirajo nekoč mogočni Tatari. Avstrija, nekoč ječa slovanskih narodov, je le še po svojem imenu spomin nekdanje velesile. Nemški »Drang nach Osten« je dobil v novih in obnovljenih slovanskih državah zapreke, ob katere se besno. toda brezuspešno zaganja. Bilanca tega razvoja za Slovane ni neugodna. Pod Nemci so ostali le drobci nekdanjih slovanskih milijonov, dočim je nemško jezikovno ozemlje okrnjeno na vseh straneh. Milijoni Nemcev so prišli v sosednje slovanske in romanske države. To je končni uspeh silovitega nemškega napora v svetovni vojni, ko se je organizirana sila Nemcev po vzgledu srednjeveških mongolskih osva-jačev, razmahnila in prodrla globoko v Italijo, v Francijo, na Poljsko, v Podu-navje in na Balkan. Iz Berlina zopet propovedujejo pohod na Ukrajino, kakor da jih ni poučila svetovna vojna. Ubrati hočejo pot, ki sta jo hodila švedski kralj Karol XII. in Napoleon. Nemec je dober vojak, toda fantastičen kombinator. Slovani so v vseh dobah le neradi služili vojake, kadar pa je prišlo do resne potrebe, pa so se vedno znali postaviti sovražniku ter so pri tem pokazali izredno bojevi-tost, združeno z žilavo vztrajnostjo. Slovana le redko najdeš kot najemnika v tujih vojskah, kljub temu je njegova »nesposobnost za vojno« samo bajka, s katero Nemci tako radi varajo sami sebe. Kar pa se tiče njihovega »poljedelskega« značaja, je dovolj znano, kako silno obrambno odpornost imajo ravno poljedelski narodi. Oni so kamenje, ki ostane, ko preko njih odteče povodenj osvajačev. Bodoča vojna bi se ne končala samo s pobojem in pokvečenjem 20 milijonov ljudi, kakor se je končala svetovna vojna. Šlo bi za izstradanie celih narodov: česar bi ne pokončalo letalstvo, bi dovršile bolezni in lakota. Toda najstrašnejša puščava bi nastala ravno tam, kjer je naselitev gosta in kjer je mno^o velikih mest. V vojni, ki bi se vodila proti ženam in otrokom, bi trpel največ ravno narod, ki živi velikih mestih in narod, ki nima dovolj sredstev, da krije svoie najpreprostejše potrebe. To je eno, kar vojni propovedniki tako radi pozabljajo. Drugo pa je to, da morajo Nemci vedeti, da svet noče vojne. Ako pa mu bo vsiljena, se bo morda iztekla drugače, nego si to predstavljajo nekateri nemški krogi. Kdor vidi svojo bodočnost v vojni, tvega mnogo, kakor bi nas morala učiti presenetljiva izkustva svetovne vojne. Yesterjeve besede so resne in jasne. Težko jim je odrekati utemeljenost in resničnost. Ker pa se ne da dvomiti, da hočejo današnji voditelji Nemčije res dobro svojemu narodu, in ker so prožili že mnoge dokaze državniške modrosti, je utemeljena in upravičena sodba, da bodo prej ali slej tudi z dejanji podprli in dokazali voljo po ohranitvi in utrditvi miru, ki ji je njihov vodja že ponovno dal izraza v svojih besedah. NOVI POJAVI GUSARSTVA NA SREDOZEMSKEM MORJU V nedeljo je bila potopljena neka francoska trgovska ladja, napadena pa baje tudi neka nemška vojna ladja Pariz, 25. oktobra, br. Silno ogorčenje v vsej francoski javnosti je izzvala vest, da je bil včeraj v bližini Balearov napaden francoski trgovski parnik »Qued Mil-liah«, ki je bil na poti iz Port Lionte v Marseille. Kakih 50 milj vzhodno od Barcelone je letalo neznane narodnosti, ki je že nekaj časa zasledovalo parnik, vrglo več bomb. Ena bomba je padla na krov in je povzročila tolikšno razdejanje, da je bil parnik onesposobljen za nadaljnjo vožnjo. Ker je začela naglo vdirati voda, je parnik pošhjal SOS-klice. Dva francoska obalna parnika sta takoj prihitela na pomoč. Rešiti pa sta mogla samo posadko, dočim so morali parnik prepustiti njegovi usodi. Kmalu po tem, ko se je posadka preselila na krov drugega parnika, se je napadeni parnik potopil. Vojno ministrstvo je pozno ponoči potrdilo vest o tem napadu in odredilo naj- strožjo preiskavp. Na kraj napada je bilo poslanih več francoskih vojnih ladij. Z zadevo se bo bavila danes tudi vlada. Zatrjuje se, da bo vlada sklenila najodloč-nejše represalije, čim se ugotovi, kdo je napadalec. Dočim je gusarstvo na Sredozemskem morju po nyonski konferenci na mah prenehalo, kaže ta napad, da je sedaj zopet oživelo. To pa tudi dokazuje, da to gusarstvo dirigirajo krogi, ki imajo interes na tem. da preprečijo vsak sporazum glede Španije. Francoska vlada bo ta primer predložila na jutrišnji seji londonskega odbora in zahtevala brezpogojno raz-čiščenje španskega vprašanja. Saint Jean de Luz, 25. oktobra. AA. Trdovratno se širijo glasovi, da je neka nemška ladja postala žrtev napada v okolici Cartagene in da se je potopila. Podrobnejših poročil še ni, zdi se le, da gre za nemški torpedni rušilec »VVilhelm«. v Londonu Angleška vlada pripravlja nove kompromisne predloge London, 25. oktobra, g. Iz verodostojnega, vira doznavajo, da je angleška vlada z ostalimi državami pripravljena rešiti vprašanje umika prostovoljcev iz Španije tudi brez pristanka Sovjetske unije. Pač pa pričakuje angleška vlada, da bo italijanska vlada brez pridržka sprejela angleški načrt o odhodu prostovoljcev in zlasti pristala na pobudo angleškega načrta, naj se priporočila glede Španije smatrajo za obvezna. V tem primeru namerava Eden predlagati odboru za nevmešavanje, katerega sklepi so morali biti dosedaj soglasni, naj se uvede navadni večinski princip, tako da odklonitev načrta s strani Rusije ne bi imela več nobenega pomena. Obstoji še veliki dvom o tem, ali bo francoska delegacija pristala na tak načrt, ki bi izoliral rusko delegacijo. Chautemps zahteva razčiščenje Pariz, 25. oktobra, br. Ministrski predsednik Chautemps je imel včeraj v Cha-taureauxu o priliki svečane otvoritve ta-mošnjega Narodnega doma govor, v kate-lem se je dotaknil tudi zunanje politike FraJMije. V izredno ostrih besedah je kritiziral izigravanje mednarodnih dogovorov in pogodb s strani gotovih držav. Kar se tiče Španije, je poudaril, da je francoska vlada trdno odločena napraviti konec tujemu vmešavanju in kršitvi mednarodnega prava, če se bo to še msdalje dogajalo in če se bo z raznimi manevri onemogočal sporazum v londonskem odboru, potem bosta Francija in Anglija prisiljeni, odreči se politiki nevmešavanja in si pridržati svobodne roke, da moreta z lastnimi sredstvi naprsiviti red. Zakaj je Italija popustila London, 25. oktobra. w. Problem nevmešavanja je bil danes predmet razgovora med zunanjim ministrom Edenom in francoskim poslanikom Corbinom, ki je bil v nedeljo v Parizu, kjer je imel posvetovanja z zunanjim ministrom Delbo-som in drugimi francoskimi ministri. Kakor doznavajo od dobro poučene strani, je Corbin prinesel v London pristanek francoske vlade, da se odreka simboličnemu odhodu manjšega števila prostovoljcev, ako bi to vprašanje prmenilo oviro za sporazum. Kar se tiče stališča Italije, opozarjajo na to, da je odnehala v londonskem pododboru za nevmešavanje šele nekaj ur pred padcem Gijona. To si razlagajo tako, da želi Italija s tem svojim popuščanjem preprečiti otvoritev francosko-španske meje, kar bi se sicer utegnilo zgoditi. Italija je pristala na razgovore, in s tem iz-podnesla Franciji izgovor za odkrito in iz- Svečanosti v Rumuniji Prestolonaslednik je postal oficir — Knez namestnik Pavle častni poveljnik gardnega bataljona Bukarešta, 25. oktobra. AA. Danes, na njegov 16. rojstni dan, so svečano povišali vojvodo Mihaela, rumunskega prestolonaslednika v podporočnika torej v prvi oficirski čin. Svečanostim so prisostvovali mnogoštevilni visoki in odlični gosti iz tujine, med njimi Nj. Vis. knez namestnik Pavle, švedski princ Gustav Adolf, princ Friderik Hohenzollernski, sorodnik kralja Karola, belgijski princ Charles, poljski maršal Rvdz-Smigly, francoski maršal Georges. angleški general Geoffrey, grški general Markcs, češkoslovaški general Sirovy, turški general Muharem in mnogo dragih. Na častni tribuni so zavzeli prostor kralj Karol in kraljevska družina, predvsem nadvojvodi-nja Heana s svojim možem najvojvodo Antonom. visoki gostje iz. tujine, predsednik vlade Tatarescoi z ministri, generali in visoka duhovščina. Vojni mkrster je preči tal odlok o povišanju vojvode Mihaela v po [poročnika. Nato je vojvoda Mihae] prisegel zvestobo, kakor je to predpisano za oficirje. Kralj Kami je v svojem nagovoru poudarjal tradicije kraljevskega doma. da že od mladosti ve- žejo usodo svojih sinov z usodo vojske in vsega naroda. Vladar je dal pr iin a nje oficirskemu poklicu in poudaril, da zahteva veliko požrtvovalnost in zvestobo v 6lužbi domovine. »Bolj kakor kdorkoli tvojih tovarišev«, je na ialjeval kralj svojemu sinu, »se moraš naučiti služiti: tvoja prva dolžnost mora biti. da nikoli ne pozabiš «to-letnih tradicij naše družine, tradicij, ki pravijo: biti moraš zmerom prvi sluga 6voje domovine.« Ko se je vojvoda Mihael prikazal na čelu svoje prve čete prvega lovskega bataljona, so mu množice priredile navdušene viharne ovacije. Takrat se je začela tudi revija čet in je, mladi vojvoda sodeloval pri njej s svojo četo. V defileju je bil tudi Nj. Vis. knez namestnik Pavle, ki je včeraj postal čashni poveljnik gardnega obmejnega bataljona in je ta bataljon danes vodil. Množica ga je viharno pozdravljala. Svečanost se je končala opoldne z nepopisnim navdušenjem vseh prisotnih, ki so po končanih svečanostih burno pozdravljali kralja Karla Ln vojvodo Mihaela. Hudi boji pri šanghaju Po kitajskih poročilih se je tudi najnovejša japonska ofenziva ponesrečila, dočim govore Japonci o velikih uspehih Dunaj, 25. oktobra, br. Po brezžični brzojavki, ki jo je tukajšnje kitajsko poslaništvo nocoj prejelo, ki je bila oddana v nedeljo popoldne v Šanghaju, je doživela velika japonska ofenziva, ki so jo Japonci pričeli na Šanghaj v soboto dopoldne z vsemi razpoložljivimi sredstvi, popolni zlom. Kitajska zračna obramba je bila nepretrgoma 24 ur v boju in je v prvi vrsti zasluga kitajskega letalstva, da je velipo-tezna japonska ofenziva doživela neuspeh. Japonci so imeli silne izgube na mrtvih in ranjenih in so morali Kitajcem prepustiti ogromne zaloge živil, municije, orožja in drugih vojnih potrebščin, ki so jih nakopičili pri šanghaju v prepričanju, da bo ofenziva uspela Izgube Japoncev cenijo na 40.000 mož Tudi Kitajci so imeli velike izgube. Kitajci so tudi porušili nasipe ob reki Tuši, da so na ta način zaustavili prodiranje Japoncev proti Cinanfuju. Japonci so bili v tem času baš v neki nižini, ki se je v manj ko pol ure spremenila v ogromno jezero. Na tisoče Japoucev je utonilo. datno podpiranje zakonite španske vlade. Tako Italija dejansko izkazuje dragoceno pomoč generalu Francu, čigar čete na glavni fronti se bodo pomnožile s četami iz Asturije, med tem ko bo številčno stanje čet zakonite vlade ostalo nespremenjeno. Zaradi tega svare francoski krogi pred preveliko popustljivostjo in zahtevajo, da i zavzela Italija. se v enaki meri varujejo tudi interesi valeneijske vlade. Tako si v Londonu tolmačijo včerajšnji izredno ostri govor Chau-tempsa. Angleška ponudba Italiji London, 25. oktobra, br. V zvezd z nedavno sejo italijanskega ministrskega odbora za zaščito kreditnih ustanov poročajo današnji londonski listi, da so na tej seji razpravljali tudi o ponudbi Anglije, ki je pripravljena dati Italiji posojilo v višini 50 milijonov funtov. Toda Anglija zahteva, da se poprej razčistijo in urede vsa sporna vprašanja med Italijo in Anglijo, zlasti v pogledu odnošajev na Sredozemskem morju in glede Španije. Brez tega Italija ne sme računati na finančno podporo Anglije. V angleških krogih sedaj z napetostjo pričakujejo, kako stališče bo Pr egrupaci ja Francovih čet General Franco hoče najprvo presekati zvezo med Francijo in Valencijo, da bi nato napadel Madrid London, 25. oktobra, o. »Daily Tele-graph« zatrjuje v svojem poročilu iz Španije, da bo general Franco sedaj po likvidaciji asturske fronte, ki je v glavnem že dovršena, z vso silo pritisnil na republikance v Aragoniji, da bi tako čimprej pretrgal vse zveze med Francijo in Valencijo. Tudi informacije drugih listov potrjujejo te napovedi. Po nekaterih vesteh je Franco že pričel pošiljati večje oddelke vojaštva z vso naglico s severne fronte na aragonsko bojišče. Potniški in tovorni vlaki se na severnih španskih progah vrstijo drug za drugim in prevažajo od severo-zapada proti vzhodu na tisoče vojaštva in ogromne množine vojnih potrebščin. Po pariških vesteh bo Franco že v najkrajšem času koncentriral na aragonski fronti novih 100.000 mož. V Asturiji bodo ostali le manjši oddelki vojaštva ter policijske čete, ki bodo do kraja očistile teren ostankov severne republikanske armade. Nacionalisti so te dni z letaki pozvali tudi prebivalstvo na Minorci, naj se jim preda. Republikanci pa so sklenili, da se bo Minorca do kraja borila za republikansko stvar. V odgovor na nacionalistično zahtevo je bila na Minorci proglašena splošna mobilizacija za vse moške od 16. do 50. leta starosti. 20.000 ujetnikov v Asturiji Salamanca. 25. oktobra, br. Po poročilih glavnega stana generala Franca so nacionalistične čete po padcu Gijona ujele v Asturiji dosedaj okrog 20.000 miličnikov Astur-ski rudarji se še vedno ogorčeno brani;o in so se v manjših skupinah razkropili po gorovju južno od Giiona in Ovieda. Tu se razvija prava gverilska vojna, vendar pa je usoda teh rudarjev že zapečatena, ker so popolnoma odrezani od zaledja, ter se bodo morali prej ali slej uda ti. General Franco je odredil, naj vse vojne ujetnike uporabijo pri obnovitvenih delih, zlasti pri popravilu porušenih hiš, cest in mostov. Del ujetnikov bo poslan v rudnike, kjer bo zopet obnovljeno delo. Vojni plen frankov-cev v Asturiji je zelo velik. Med drugim so zajeli 30 modernih topov, 15 letal in cel vlak pionirskega materiala, cele kolone avtomobilov in velike zaloge municije. Napad na Barcelono Valencija, 25. oktobra. AA. Davi ob 4.30 so opazovalci javili, da je več uporniških letal odletelo iz Palme na Mallorci proti Barceloni. Bombardiranje je zahtevalo več človeških žrtev in je napravilo veliko škodo. Vladnim lovskim letalom se je posrečilo sestreliti dve dvomotorni letali,, eno pa je padlo v morje pri Moncadi. Pet letalcev, ki so utonili, je bilo italijanske narodnosti, kakor se vidi iz listin, ki so jih našli v njihovi obleki. Republikanska poročila Madrid, 25. oktobra. AA. Poročajo, da je včeraj prišlo na fronti južno od Tagra do pomembnega premikanja čet Pred To-ledom in v Estremedaru so uporniki zbrali svoje vojaštvo, vendar niso izvedli še nobenega napada. Republikanske baterije živahno obstreljuje io sovražne oddelke, vladne čete so pa napadle uporniške postojanke, da preprečijo morebitna presenečenja. V odseku Guesta della Reina so uporniki napadli republikance, vendar so se pod navzkrižnim ognjem morali umakniti. Na jugu Madrida so uporniki naskočili postojanke, ki so jih včeraj zasedli republikanci in se jim je ponovno posrečilo zavzeti nekaj oženila. Vladne čete obvladajo še nadalje šest utrjenih poslopij. Napadalci so imeli velike izgube. je pri šanghaju. Odločilna borba se je pričela že včeraj. Celih 24 ur so japonske havbice in topovi z vojnih ladij, kakor tudi letala z bombami bombardirala tamkajšnje kitajske postojanke. J:ponska letala so uporabljala pri tem težke bombe, ki rušijo tudi najtrdnejše betonske utidbe. V pretekli noči so se pričeli napadi japonske pehote, ojačer.a z motoriziranimi oddelka. Japonski vrhovni poveljnik general Macui je poslal pred Tašomg več divizij vojaštva, ki so končno v ponočnih urah predrle kitajsko fronto in zavzele Tašang. Kitajci so se morali v loku umakniei proti Nansijangu, ki leži 20 km severozapad-no od šanghaja in je najpomembnejši prometni vozel na področju med šanghajem in Nankingom. Tik pted Na.nsijan.gOim so si Kitajci zgradili svojo drugo Obrambno črto. Prodor pri Tašangu je izredno velikega voji&kega pomena. Ce Jpaponcem uspe zavzeti Nsmsijamg, bo kitajska vojsika pri šanghaju odrezana od Nankinga. Hkratu bi Japonci lahko pritisnili kitarske oddelke na severozapadnem delu šanghajske fronte proti Jangcegjaaigu in jiih na njegovem desnem obrežju uničili. Kitajci so diaces dopoldne s hudimi protinapadi poskusili zopet zavzeti pred nekaj ur.ta.mi izgubljene postojanke, vendar jim to do poldneva ni uspelo. Hkratu so hudo pritisnili na japonske pošto janike pri f-a-peju, Kiangvaju, Jaragrepuju in Vusungu. Odgoditev bruseljske konference Bruselj, 25. oktobra, g. Na angleško-francosko pobudo se je belgijska vlada obrnila na podpisnice pakta devetorice a vprašanjem, ali naj pred pričetkom konference devetorice pozove Nemčijo in Rusijo, naj se udeležita te konference. Ako bi imenovani državi pristali na to, bi se začetek bruseljske konference odgodil za štiri ali pet dni. Ameriški predlogi za konferenco 9 držav Washington, 25. oktobra. AA. Po pisanju lista >Journal American«, izjavljajo v poučenih krogih, da bo vlada Zedinjenih držav poslala konferenci devetih držav naslednji program: 1) Takojšnja ustavitev sovražnosti. Niti Kitajska niti Japonska se ne označita za zmagovalko. 2) Miroljubna ureditev teritorialnih in gospodarskih vprašanj, ki so rodila spor na Daljnam vzhodu. Podpisniki pakta devetih držav naj ponudijo posredovanje. Zunanji minister Hull je včeraj takoj po vrnitvi iz Kanade konferiral z Rooseveltom o programu, ki naj se predloži bruseljski konferenci- V Palestini še ni miru Vso deželo je zajel nov teroristični val — Strogi ukrepi angleških oblasti nič ne zaležejo Pri včerajšn ih bojih so japonska letala, očividno po pomoti, začela obstreljevati s strojnicami tudi mednarodno koncesijo. Neko japonsko letalo je obstreljevalo angleško stražo na meji mednarodne koncesije. Več angleških vojakov je bilo ranjenih, eden pa je poškodbam podlegel. Angleški poslanik v Tokiju je dobil nalog, naj vloži pri japonski vladi oster protest. Angleške čete so dobile nalog, da v bodoče brez pardona streljajo na letala, ki bi jih napadla. Po vsej Kitajski je zavladalo zaradi poraza Japoncev pri Šanghaju veliko navdušenje. Listi objavljajo obširna poročala o i včerajšnjih bojih, ki so bili izredno krvavi. Japonci so vrgli v boj nad 100 tankov in so skušali ob podpora 300 letal prodreti kitajsko fronto, vendar pa so se vsa njihova prizadevanja zlomila na junaškem odporu kitajskih čet in kitajskega letalstva. šanghaj, 25. oktobra, o. Japonci so danes končno zavzeli Tašang, eno izmed gtavnih točk prve kitajske obrambne lini- Jeruzalem, 25. oktobra, br. Po relativnem zatišju zadnjih dni je včeraj prišlo po vsej Palestini do novih izgredov in atentatov. V noči od sobote na nedeljo je bil v Jeruzalemu ustreljen od neznanih storilcev neki arabski inženjer. To je dalo Arabcem povod za nove izgrede proti Židom. Policija je morala ponovno intervenirati in je prišlo zopet do krvavih spopadov z arabskimi nacionalisti. V Gazi sta včeraj na eni najživahnejših ulic eksplodirali dve bombi v času, ko je bilo na ulici polno ljudi. Nastala je silna panika. Telefonska zveza med Palestino in Egiptom je docela prekinjena, ker so bile telefonske žice na mnogih krajih prerezane. Oblasti so aretirale mnogo ljudi, ki so osumljeni, da so pri tem pomagali. Na kolodvor v Lyddi so izvršili Arabci napad, še le, ko je prišlo na pomoč voiaštvo, so napadalce pognali v beg. Na sirijski meji so morali obmejno stražo potrojiti, ker so oblasti ugotovile, da prihajajo preko sirij-ske meje v Palestino arabski teroristi. Tudi tihotapstvo orožja se je na sirijski meji silno razpaslo. V neki vasi so oblasti danes pognale v zrak osem hiš, v katerih so Arabci skrivali orožje. Nenadna smrt na službenem potovanju Varaždin. 25. oktobra, o- V Varaždinu je danes zadela srčna kap 43-letnega višjega tajnika finančnega ministrstva Luko Potočnika. Mudil se je v Varaždinu, kjer je pregledoval knjige davčne uprav?. Davi so ga našli mrtvega v njegovi postelji. Pokojnik je doma s Koroškega. Škofovska konferenca v Zagrebu Zagreb, 25. oktobra, o. Škofijska konferenca se je danes nadaljevala. Kakor zatrjujejo, se bo že jutri zaključila in je pričakovati, da bo jutri popoldne objavljen napovedani komunike. Drago glasovanje o spomeniku Viteškega kralja Aleksandra v Ljubljani Ljubljana, 25 oktobra. Nocoj( se je vnovič sestal akcijski odbor za pos.tavitev spomenika blagopokojnemu Viteškemu kralju na sejo, ki je imela na dnevnem redu edino vprašanje, ali se odboj izjavi za Plečnikove propileje ali ne. D/ne 1 . t. m. je odbor s 17 glasovi proti 11 izrekel, da prostor na sedanjem kazinskem restavracijskem vrtu ni primeren za spomenik, ker je in bo za dogledno dobo še ostal izven prometa. Takrat je bilo ožjemu odboru naročeno, naj prof. Plečniku sporoči ta sklep in ga poprosi, naj izbere ■ kak pripravnejši prostor. Medtem pa je predsednik senator Hribar prišel do spoznanja, da prof. Plečnika ni mogoče staviti pred dovršeno dejstvo, in se je zato odločil, da konzultira odbor poprej o osnutku propi-lej kot takem, torej brez vezave na prostor. Na pričetku nocojšnje seje je predsednik najprej prosil oproščenja za očitek, ki ga je bil na zadnji seji naslovil na večino odbora, češ da hote zavlačuje delo za postavitev kraljevega spomenika. Izjavil je, da o nobenem izmed članov odbora ne dvomi, da iskreno želi, da bi Ljubljana čimprej dobila dostojen spomenik. Predsednikovo izjavo je odbor z živahnim odobravanjem sprejel na znanje. Nato je odborov tajnik direktor dr. Lokar orisal položaj. ki je po zadnjem glasovanju nastal, in izrazil pripravljenost ožjega odbora, da sprejme tudi kak drug primeren prostor, če se akcijski odbor odloči za propileje in bo mogoče tudi prof. Plečnika pridobiti za tak načrt. V debati je najprej glavni urednik Zupančič na prošnjo slovenskih kiparjev, ki v odboru niso zastopani, zavrnil proti njim naperjene očitke, ki jih je bilo slišati na zadnji seji. Zastopnik Zveze društev zasebnih nameščencev Zemljič je iz formalnih razlogov zavračal umestnost današnje seje, ker vprašanje propilej ne spada v področje odbora za postavitev kraljevega spomenika, temveč je to zadeva mestnega regulacijskega načrta, vprašanje prostora pa je bilo že zadnjič odločeno. Primarij dr. Hebein je vnovič obrazložil stališče dobrovoljcev, nato pa je predsednik JČL dr. Stare z ozirom na verzijo, da namerava zavarovalnica' »Croatia« že v kratkem graditi novo palačo ob bodočem Južnem trgu, sporočil izjavo njenega generalnega direktorja, da zavarovalnica še dolgo ne misli na takšno gradnjo. Globok vtis so napravila na vse prisotne izvajanja predsednika notarske zbornice dr. Kuharja, ki se je iz nacionalnega čuvstvovanja izrekel proti propilejam, ker predstavljajo v naši kulturi povsem tuj element in bi kraljev lik nekako nasilno ločevale od realnega okolja. Govorili so med drugimi še urednik »Slovenca« Ilija, zastopnik NO dr. Cepuder in predsednik zbornice za TOI Jelačin, nato pa je predsednik odredil glasovanje. Glasovalo se je o Plečnikovih propilejah s pridržkom, da je bil prostor na kazinskem vrtu že odklonjen in da prof. Plečnik izbere kak drug prostor. Za propileje je oddalo glasove 17 članov odbora, ]>rav toliko proti. Predsednik je med skrutinjem sporočil, da sta se člana odbora dr. Gradnik in sodni svetnik Lajo-vic pismeno izjavila za Plečnikov načrt in da je torej za propileje oddanih 19 glasov. Tak načrt štetja pa je naletel med prisotnimi na odločen odpor. Predsednik senator Hribar je nato sejo zaključil. Francoski rezervni oficirji na Oplencu Beograd, 25. oktobra, p. Minister vojske in mornarice general Ljubomir Marič je priredil snoči v gardnem domu svečan banket francoskim rezervnim oficirjem in bojevnikom. Po banketu je bila v slavnostni dvorani soareja s koncertom, pri katerem so sodelovali člani beograjske opere, med njimi tudi ga Djundjenac, ter balet beograjske opere. Davi ob 8. so se francoski gostje zbrali v bojevniškem domu in se z avtomobili odpeljali na Avalo, kjer so položili lep venec pred spomenik Neznanega junaka, Kapetan Dragoljub Vukovič je gostom kratko pojasnil položaj, kakršen je bil na Avali za časa svetovne vojne, ko so bile borbe za Beograd najhujše. Z Avale so se francoski oficirji odpeljali na Oplenac. Na grob pokojnega kralja Aleksandra I. so poližili žaro z zemljo iz Verduna. V hotelu na Oplencu so jim priredili obed. Zvečer so se vrnili v Beograd. Tu jih je nocoj sprejel beograjski župan Vlada Ilič. še nocoj so se nekateri izmed njih odpeljali v Sarajevo in dalje proti Dalmaciji, drugi v Skoplje, tretji pa se preko Zagreba in Ljubljane vrnejo nazaj v Francijo. Van Zeeland odstopil Najbrže pa ne bo večjih izprememb Bruselj, 25. oktobra, br. Van Zeelando-va vlada je danes popoldne odstopila. Kralj je ostavko sprejel in takoj začel s konzultacijami. Kdo bo sestavil novo vlado, še ni znano. Do ostavke je prišlo zaradi afer pri belgijski Narodni banki, kjer so bile odkrite velike poneverbe. Zadevo preiskuje sedaj sodišče. Guverner Narodne banke je bil poslan na dopust, s katerega se najbrže ne bo več vrnil, čeravno ministrski predsednik Van Zeeland osebno s to afero ni prizadet, mu vendar očitajo, da je bil premalo energičen. Stvar so izkoristili poli- tični nasprotniki ministrskega predsednika, ki so v njegovi odsotnosti v inozemstvu vprizorili proti njemu ljuto kampanjo. Včeraj se je Van Zeeland vrnil s svojega dopusta. Po posvetu s svojimi političnimi prijatelji je danes sklical sejo ministrskega sveta, na kateri je svoje ministrske tovariše obvestil, da bo podal ostavko. Dasi so se temu protivili, je Van Zeeland vztrajal pri svojem stališču. Popoldne je po sklepu ministrskega sveta podal ostavko cele vlade. Verjetno pa je, da bo kralj zopet Zeelandu poveril sestavo nove vlade. Fašliem na Madžarskem Včeraj so v Budimpešti ustanovili narodno socialistično stranko — Hud odpor v političnih krogih Budimpešta, 25. oktobra, br. Včeraj je bilo v madžarski prestolnici veliko manife-eacijsko zborovanje novo osnovane madžarske narodno socialistične etranke, v kateri so se združile vse desničarsko ekistremne skupine. Na zborovanju je bil objavljen politični program nove stranke, ki je podoben hiitlerjevskemu in fašističnemu programu. Zavzemajo ge za uvedbo avtoritativnega režima brez parlamenta in druge slične demokratične navlake, uvedbo pravega krščanstva, odločno borbo proti ži lom in brezpogojno vojno napoved boljševizmu. Zborovanje, ki se ga je udeležilo okrog 20.000 ljudi, je bilo zaključeno s prisego zvestobe regentu Horthvju. na katerega je bila naslovljena poslanica s pozivom, da se postavi na čelo tega novega madžarskega nacionalnega pokreta. Po zborovanju so udeleženci demonstrirali po mestu, posebno na Margaretsk€m vencu ter na Szenovem trgu.. Tam se je razvil hud spopad med policijskimi stražniki in demonstranti, ki so bi'i spočetka v veliki premoči. Demonstranti so bili med tem že razbili šipe na oknih židovskih hiš in zlasti na izložbah židovskih trgovin. Policija demonstrantom na Szenovem trgu ni bila kos in so ekstremieti maloštevilne stražnike obkolili ter jih razorožili. V zadnjem trenutku so stražnikom prihiteli na pomoč jetniškj pazniki iz bližnje vojaške kaznilnice. ki so z bajoneti na puškah demonstrante po kratkem boju pregnali. Na trgu je oble- žalo večje število ranjencev, med njimi tudi vodja narodno socialističnih študentov Kemery Nagv, ki ga je neki policijski podčastnik udaril s sabljo po glavi. Hitlerjevsko-fašistieni pokret je izzval ostro reakcijo pri ostalih političnih strankah, pa tudi v tisku. Tibor Eokhardt, ki je v nemali meri prav zaradi tega prešel v legitimistični talbor. kei je videl v legi tirni« t ičnih idejah edini haskovLti protiutež narodno socialističnim idejam, je na svojih zadnjih dveh 6hodih v Felegvhaziju in v Vas-zarhelu ostro napadel madžarske narodne socialiste. Očita jim. da so izdajalci madžarske stvari, kei so se dali podkupiti 6 tujim denarjem in se v svoji politični borbi poslužujejo tudi tujih metod in propagandnih sredstev. Eckhardt je poudaril, da Madžarska ne sme z nikomer skleniti pogodbe, po kateri bi morala zaradi tujih interesov vnovič v vojno. Madžarska ne sme izgubiti nobene vojng več za to, da bi na račun tujih interesov škodila sama sebi. Kakor zatrjujejo dobro poučeni politični krogi, je vlada glede na te demonstracije davi že sklenila, da poslanski zbornici ne ho .predložila načrta novega volilnega zakona. po katerem naj bi se priznala tajna volilna pravica, ker bi se lahko zgodilo, da bi narodni sociaPsti izvabili sedanji mednarodno politični položaj, hkratu pa s tujo pomočjo razvili velikansko vodilno propagando, ki bi jih mogla dovesti do volilne zmage. „€§R ne potrebuje naukov iz Berlina" Praga, 25. oktobra, o. V Kramericah je imel pravosodni minister dr. Derer včeraj pomemben govor, v katerem je obeležil sedanje stališče med Nemčijo in Češkoslovaško, posebno pa še stališče, ki ga morajo češkoslovaški Nemci zavzeti do češkoslovaške države na eni in Nemčije na drugi strani. Nočemo, je dejal, nobenega spora z Nemci. Na Češkoslovaškem ni nobene stranke, ki si ne bi želela dobrih odnošajev z Nemčijo, vendar pa ne bomo nikoli dopustili, da bi se Nemčija vmešavala v naše notranje zadeve ali pa da bi pri po- gajanjih s češkoslovaškimi Nemci zavzela vlogo nekakega partnerja, katerega zahteve bi morala češkoslovaška vlada z vso resnostjo upoštevati. Sudetsko-nemške ire-dente ni. Razvoj Češkoslovaške gre v tisočletje in v vseh teh stoletjih se tak problem ni pojavil. Po osvoboditvi so se češkoslovaški Nemci izrekli za Češkoslovaško in ne za Nemčijo. Kakor politično, tako so tudi gospodarsko usmerjeni proti Podunavju. Vsaka druga orientacija bi bila zanje tudi neumestna. Starosta bolgarske duhovščine umrl Sofija, 25. oktobra, d. Snoči je preminul starosta pravoslavne bolgarske duhovščine mitropolit Simeon, ki je bii mitropolit Varne. Doživel je visoko starost 97 let. Rodil se je leta 1940 v Burgosu in je aktivno sodeloval v borbi za neodvisnost Bolgarije. Leta 1862 je postal mitropolit Varne, pozneje pa je bil izvoljen za predsednika usta- votvorne skupščine v Trnovu, ki je sprejela bolgarsko ustavo. Napisal je tuli več zgodovinskih del in je bil član akademije znanosti. Pokojni mitropolit Simeon je lani junija knstil tudi bolgarskega prestolonaslednika Simeona. Bil je eden najbolj popularnih bolgarskih duhovnikov in je zato njegova 6mrt izzvala splošno sožalje. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo šti za gol stoletja l Beležke Novi mladi borci za jugoslovensko idejo V pomedeljskem »Jutru« smo obširneje poročali o državnem kongresu omladine JRZ, ki je bil ▼ nedeljo v Raogradu. Na ma-nifestacijskem zborovanju je govoril predsednik vlade in JRZ g. dr. Stojadinovič. Zlasti je odločno podčrtal Jugoslovensko usmerjenost programa JRZ. »Naša stranka (JRZ) je za narodno in državno edinstvo!«, je poudaril. Predsednikova izvajanja eo bila sprejeta s soglasnim odobravanjem in na koncu so se udeleženci svečano zaobljubili, da se todo borili za načela in cilje strankinega programa. Po poročilu ponedeljskega »Slovenca« je bilo na kongresu mladine JRZ tudi 250 delegatov iz Slovenije. Z drugimi vred »o se tudi oni zaobljubili, da se bodo borili in delali za jugoslovensko idejo, za narodno in državno edinstvo. »Slovenac« Se posebej poudarja, da je slovenska mladina, organizirana v JRŽ, prirejala dr. Stojadinoviču kot vodji JRZ navdušene ovacije. Na žalost »Slovenec« ne pove, odkod vse so bili slovenski ©mladinci JRZ- Vsekakor pa smemo računati, da so jih zbrali iz vseh srezov Slovenije. Ker so na dolgo pot v Beograd brez dvoma poslali najvplivnejše omla-dince, smemo z vso upravičenostjo pričakovati, da bo odslej tudi slovenčevska mladina s prepričanjem in navdušenjem zagovarjala in propovedovala vodilno načslo ju-gosiovenska politike: narodno in državno edinstvo. Naknadno zadoščenje Naši čitatelji se bodo morda še spominjali, kakšen vik in krik so zagnala slovenska glasila JRZ, ko Je »Jutro« Ob ba-novinski Skupščini slovenske napredne mladine po pomoti prineslo drugo ob drugo dve fotografiji brez vmesne črte. Očitale so nam goljufijo in bog ve kaj še. Tudi ko smo pojasnili, kako Se je pomota zgodila, so nadaljevala svojo gonjo. Utihnila so šele, ko smo ugotovili, kako so ravno v dlovenčevskilh listih res izhajale slike, sestavljene iz več fotografij, a to ne po pomoti, temveč z očavidmian namenom, da bi izgledalo število udeležencev čim' večje. Pravilno smo mogli njihov molk tolmačiti tako, da so vsaj naknadno uvideli svojo neprevidno pogreško in vsaj sebi priznali, da so nann delali krivico, ker so prišli do prepričanja, da sestavljanje več fotografij v eno sliko nI vedno nedopustna stvar. Da je bilo temu res talko, vicfimo tudi iz včerajšnjega »Vremena«, beograjskega glasila JRZ. Tudi ono je namreč prineslo o nedeljskem kongresu omladine JRZ sliko, ki predstavlja udeležence, ki pa se ji pozna, da je tudi sestavljena iz dveh fotografij. Upamo, da si bo »Slovenec« to lekcijo zapomnil in da bo dirugič bolj previden, kadar bo hotel zopet nam deliti moralne nauke. Hrvatske telovadne organizacije Kakor v raznih hrvatskih mestih so ustanovili tudi v Travniku hrvatsko telovadno organizacijo »Junak«, ki se ]e prijavila sreskemu načelstvu po določbah zakona o društvih. Nedavno pa je prejel predsednik travniškega »Junaka« odlok o razpustitvi društva na podlagi načelnega sklepa ministrstva za telesno vzgojo, da telovadne organizacije »Junaka« niso dopustne. Predsednik »Junaka« v Travniku se je pritožil na bansko upravo v Sarajevu, ki pa je pritožbo odbila in napotila pritožnike na državni svet Zanimiva so v tej zvezi poročila hrvatskih listov o raznih prireditvah hrvatskih Križarjev, ki so nekaka polcerkvena organizacija. Iz teh poročil je razvidno, da so v zadnjem času začeli tudi Križarji sistematično gojiti telovadbo. V nedeljo so porabili ugodno priliko, ko so v Zagrebu zbrani na škofovski konferenci vsi nadškofi in škofi iz države, da so jih povabili na svojo prireditev in pred njimi telovadili. Zbor HSS v Karlovcu V nedeljo je bil v Karlovcu velik mani-festacijski shod bivše HSS. Glavna govornika sta bila inž. Košutič, ki je zastopal dr. Mačka, in pa predstavnik bivše SDS dr. Srdjan Budisavljevič. Za njima je govorilo še več radičevskih narodnih poslancev. Po poročilih zagrebških listov je bilo na shodu 15.000 do 20.000 ljudi iz karlov-škega in iz sosednih srezov. Vsi govorniki so seveda pred vsem razpravljali o sporazumu med zagrebško in beograjsko združeno opozicijo. Razpuščeni mestni sveti na Koroškem Deželna vlada v Celovcu je razpustila občinska zastopstva. V Celovcu, Beljaku in v Borovljah, ki pa so bila seveda že tudi imenovana. Vzrok razpusta iz poročil v avstrijskih listih ni razviden. Za komisarja sta v Celovcu in Beljaku do imenovanja novih mestnih svetov imenovana dosedanja župana, za Borovlje p? je bil poverjen z vodstvom občinskih poslov sodnik Novak. V sosvet je bil med drugimi kot zastopnik Slovencev imenovan trgovec Kometter. Žrtev hitlerjevskega kodeksa o*časti »Volikischer Beobachter«, glavni dnev-nilk hitler j evske Nemčije, je imel za vojnega poročevalca Rolanda Strunika. Pošiljal ga je v zadnjih letih povsod, kjer so se odigravali vojni spopadi, s svojimi poročili iz abesinske in španske vojne je zaslovel tudi preko nemških mej. v izvrševanju svoje službe je bil večkrat ranjen, precej hudo pred tremi leti v vojni med Japonci in Kitajci in pa lani v Španiji, kjer ga je zasula granata v rovih pred Madridom. Pred tedni je Roland Strank kot poročevalec prisostvoval velikirft nemškim manevrom. Ko se je vrnil v Berlin, je zvedel, da so nekateri za časa njegove odsotnosti omadeževali čast njegove rodbine. Po določbah posebnega častnega kodeksa za funkcionarje hitlerjevskih organizacij se ni smel zadovoljiti s tem, da bi si poiskal zadoščenja pri sodišču, temveč je moral pozvati glavnega povzročitelja govoric na dvoboj. Dvoboj ie bil v petek popoldne. Strunk je bil zaidet od krogle svojega nasprotnika in je obležal mrtev. Beograd, 25. oktobra, p. H gozdarskemu odseku banske uprave v Ljubljani je iz Zagreba premeščen višji šumski pristav inž. Janko Seljak. Sodniki pri novem pravosodnem ministru Beograd, 25. oktobra. AA. Danes ob 12. Ja pravosodni minister Milan Simonovič sprejel v svojem kabinetu odbor društva sodnikov s predsednikom Rusomirjem Jan-kovičem na čelu. Minister je izjavil, da rad sprejme sodelovanje društva sodnikov pri urejanju vseh sodnih vprašanj, in dodal, da si bo prizadeval, da se čimprej izda zakon o sodnikih. Dalje je izjavil, da bo vse storil, kar je v njegovi moči, da se ugodi upravičenim sodniškim zahtevam. AKO CENITE SVOJE ZDRAVJE, a trpite na tem, da st« nagnjani k iMjdlifV na revmatičnih bolečinah in protln«. Jemljite KRUŠEN-soL Kajti KRUŠEN SOL pomaga pri preosnovi, urejuje prsbavt^ prepreči, da se tvorijo usedline to gošča v telesu, ki so poglavitni vzroki tako sa de-belltev, kakor tudi za revmatična ln pro-tinska obolenja. Originalna steklenica KRUŠEN-soH m dobi v lekarnah, stane samo Din — ta je tako izdatna za uporabo, da sadortuje za 3 mesece, mala steklenica p* stane Din 27.—n Ogtao rog. S. br. Dve seji banovinskega odbora OJNS V nedeljo popoldne 'Je bdla ▼ ljirt>ljen-dkth strankinih prostorih r Kazini prva redna seja pred poldrugim mesecem izvoljenega banovinskega odbora OJNS. Prišli so predstavniki vseh sreskih mladinskih organizacij, tako da se je zbralo 54 članov banovinskega odlbora. Sejo je ob 10. dopoldne otvoril predsednik inž. Jože Rus. Toplo Je pozdravil vse odbornike in nato sporočil, da je proti dosedanji praksi, odnosno proti dosedanjemu tolmačenju zakona o društvih navzoč tudi zastopnik policijske oblasti, čeprav je odborova seja totema zadeva strankine organizacije. Protestiral je proti temu, vendar pa je policijski komisar ostal v dvorani. Predsednik je nato podal splošno politično poročilo, ld ga pa ni mogel dokončati, ker je moral sejo okrog 11. zaključiti. Sklicana Je bfla nato druga seja banovinskega odbora OJNS. Vršila Se Je na drugem krajlu in v redu potekla po dnevnem redu. Predsednik je končal svoje poročilo, razen njega pa so govorili še tajnik banovinske OJNS Andrej Uršič, ba-novinski tajnik JNS dr. Marian Zajec, navzoči nar. poslanec Milan Mravlje, in še | nekateri drugi. Ztrahoa defoata Jb nato pokazala poipo&no sog-ladanjs mtartlne u stališčem, ki ga je glede na najrwvej&o politično situacijo y državi sprejelo gtev-no vodstvo stranke. Tajniško poročilo Andreja T7r9»Ba >» ugotovilo razveseljiv napredek po&tJOmegia. pokreta nacionalne mladine. Z oaferom na. ta, vsa pričakovanja presegajoči ramnah so bili sprejeti primerni sklepi o boetočem de lu. Ustanovljeni so bili potrebni odseki, med njimi organizacijski, kulturni ki cialno-gospodarski. Ko Je pocM svojo poročilo še blagajnik Dušan Verbič, se Je razvila debata o organizacijskih zadevah. Poleg drugih so govociM Albert Edvard, Andreje Arko, Ivan Grešak, Jože Vetoie, Bojan Podfbreigar, Milan Majcen. Mirko Kopslč bi Dušan Vargazon. Sprožene in sprejete so kile mnoge koristne misH- Z zahvalo vsem odbornikom Je predsednik končno zaključil sejo, ki Je potekla v znamenju iskrenega tovarištva in mladostne živahnosti. Potrjeni v svoji borbenosti za nacionalno stvar, x> se odborniki z večernimi vlaki zopet razšli v svoje »reze, iz srca hvaležni vsem, ki so prispervaSl k ustvaritvi teko zdravega ozračja. »Slovenec« in senator Sanjani n »Slovenec« od 20. oktobra je objavil daljše poročilo o zaključni seji senata, na kateri je stavil senator Jovan Banjanin na predsednika senata dr. Mažuraniča znano vprašanje glede sporazuma združene opozicije z dr. Mačkom V svojem poročilu je »Slovenec« vedel povedati, da je »senator Banjanin v svojem govoru dokazoval, da je tako zvanega zagrebškega sporazuma kriva Jugoslovenska radikalna za-jednica, ki ni že meseca marca, ko se je baje začelo govoriti o tako zvanem sporazumu, nastopila z močno roko ter onemogočila vse sestanke tako zvane združene opozicije z dr. Mačkom. Od vlade je g. Banjanin zahteval močno roko, sam pa se je zavaroval z ugotovitvami »Slovenca« da on in JNS mislita na močno roko.« V nedeljski številki pa je objavil »Slovenec« sledeče pismo gospoda senatorja Banjanina: »Ni res, da sem v svojem govoru na seji senata dne 19. oktobra dokazoval, da je za zagrebški sporazum kriva Jugoslove?*- ska radikalna zajednioa zato, ker ni Se marca meseca »nastopila z močno roko ter onemogočila vse sestanke tako zvane združene opozicije z dr. Mačkom« in da sem »zahteval močno roko.« Res pa je, da sem izjavil, da kategorično in z indignacijo zavračam podtikanja tiska Jugoslovenske radikalne zajednice (»Vremena« in »Slovenca«), da Jugoslovenska nacionalna stranka zahteva močno roko in polne sankcije. Res je, da sem napadel režim Jugoslovenske radikalne zajed-niče zato, ker je s svojo konkurenco in s svojimi ponudbami g. dr. Mačku tiral združeno opozici;o k vse večjemu popuščanju. Beograd, dne 21. oktobra 1937. Senator Jovo Banjanin. Prepuščamo čltateljem, da primerjajo poročilo glavnega glasila slovenske katoliške akcije s pismom g. senatorja Banjanina in da si potem sami ustvarijo sodbo o njegovi objektivnosti in resnicoljubnosti. Skupščina zveze šahovskih klubov Bosanski Brod, 25. oktobra, o. Tu se je vršil danes občni zbor Zveze šahovskih klubov, ki so se ga udeležili tudi zastopniki klubov iz Ljubljane in Maribora. Občna zbor je vodil ljubljanski vseučiliški profesor dr. Kasal. Za predsednika zveze je bil ponovno izvoljen predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič. Dr. Kasal je izvoljen za podpredsednika. Sklenjeno je bilo med drugim, da se bo prihodnji amaterski turnir prireiil v Cteijeku. Uveljavljene medna* rodne konvencije Beograd, 25. oktobra, p. »Službene novi-ne« so danes objavile v svoji prilogi vrsto zakonov o mednarodnih konvencijah, ki se z današnjim dnevom uveljavijo. Ti zakoni so: konvencija s Češkoslovaško, glede pre-prečenja dvojnega obdavčenja dediščin, sklenjena 24 februarja 1936; konvencija o letalskem prometu z Nemčijo, podpisana 3. septembra 1936; pogodba o konvenciji, arbitraži in sodnem postopanju s kraljevino Dansko, podpisana 4. decembra 1935; dopolnilni protokol k trgovinski in plovbe-ni pogodbi z Italijo, podpisan 26. septembra 1936; dopolnilni sporazum k trgovinski in plovbeni pogodbi z Albanijo, podpisan 5. maja 1934; sporazum o pomorskih signalih, sklenjen v Lizboni 30. oktobra 1930 leta. Huda neurja v Bosni Sarajevo, 25. oktobra, o. V poslednjih dneh so divjale v Bosni in Hercegovini strašne nevihte, ki so napravile ogromno škodo, zlasti po Hercegovini, kjer eo ceste in železniške proge najbolj prizadete. Proga med Bradinom in Mostarom je bila na več krajih poplavljena. Voda je naplavila na progo tolike množine peska, da je prekinjen ves promet. Razni potniški in tovorni vlaki so se morali ustaviti na posameznih postajah aH kar na odprti progi. Železniški promet med Sarajevom in Mostarom je bil tudi danes še ves dan prekinjen. Vse kaže. da bodo šele nocoj lahko uvedli delni promet, tako da bodo potniki prestopali iz ene?a vlaka na drucrega Redni promet bo obnovljen bržkone šele v 5 ali 6 dneh. Tudi v Bugojnem se je utrgal oblak. Glostara domovina« ne briga dovolj zanje in se nam odtujujejo. Pri takem stanju je treba še mnogo več požrtvovalnosti in mnogo več dela kakor doslej. Upravnik izseljenskega muzeja in urednik »Novega Izseljenika« g. Milostislav Bartulica je obširne poročal o delu za izse- ljence. V teku zadnjih dveh let se je zveza v Zagrebu trudila, kolikor je le mogla, da naveže čimboljše stike z izseljenci. Podpredsednik pater Kazimir Zakrajšek je opisal razmere izseljencev povratnikov v Sloveniji. Poudaril je, da tudi v Sloveniji ni pravega zanimanja za brate v tujini. O izseljencih bi morali mladino poučevati po vseh naših osnovnih in srednjih šolah, kakor tudi na univerzi; učitelji in župniki naj bi med narodom širili zavest o važnosti naših izseljencev. V vsej Jugoslaviji je treba ustvariti izseljenske zbornice. P. Zakrajšek je govoril o zanemarjenosti našega delavstva v Franciji. Naposled je trdil, da se je potrošilo 20 milijonov iz našega izseljenskega fonda za druge namene. Predsednik Marjanovič je poročal o zemljišču in poslopjih Zveze izseljencev v Jelši na otoku Hvaru. Ta posest je bila kupljena pred 10 leti in je bila izročena v vpo-rabo Jadranski Straži, ki je poslopja obnovila za svoje okrevališče. To posestvo bo treba prodati in potem s kupnino zgraditi na primernejšem mestu dom izseljencev, ki bo v pravi meri koristen. Vprašanje predaje pa je bilo odloženo, ker za enkrat še ni aktualno. Naposled je še p. Zakrajšek predlagal, naj vlada v vsaki naselbini izseljencev namesti učitelja z mesečno plačo in s pravico do pokojnine. Učitelje naj bi predlagale banske uprave, katerim bi bili potem tudi odgovorni. Najidealnejše pa bi bilo, če bi se osnovalo posebno ministrstvo za izseljenstvo. Izvoljena je bila v glavnem dosedanja uprava s predsednikom senatorjem Milanom Marjanovičem. Poslane so bile udanostne in pozdravne brzojavke kralju, namestništvu. predsedniku vlade, ministru za socialno politiko in šefu odseka za zaščito izseljencev. Zapadno Pohorje ima mm dom Slovesna otvoritev Koee pod Kopo bo 7* novembra Slovenjgradec. 25 oktobra. Med Veliko Kopo (1542 m) in Črnim vrhom f 1543 m) kot najvišjima vrhovoma Po-horia je sedio Pung-art (1377 m), ki tvori znamenit prehod iz Mislinjske v Dravsko dolino in preko katerega vodi 60 km dolga smuška proga po vrhovih Pohorja od Maribora do Slovenjgradca. Že pred vojno so nameravali zgraditi na Pungartu planinsko postojanko, toda svetovna voina je preprečila načrt. Ko se ie po prevratu ustanovila leta 1919. Mislinjska podružnica SPD s sedežem v Slovenigrad-cu ter prevzela v oskrbo turistovski dom na Plešivem (Uršlji gori), je prav kmalu sprejela v svoj delovni program tudi gradnjo koče pod Veliko Kopo na Pungartu. Zadevni sklep jc bil sprejet na podružničnem občnem zboru leta 1922. Kljub dobri volji takratnega in poznejših podružničnih odborov sc ni premaknila zadeva z mrtve točke vse do lanskega leta. To pač v glavnem iz razloga, ker ni bil prejšnji lastnik gozdnega veleposestva voljan odstopiti potrebno stavbišče. Preokrct je nastal šele potem, ko je prišlo posestvo v last veleposestnika g. Časa iz Dovž. Ta je radevolje rn brezplačno odstopil krasen prostor. Sedanji podružnični odbor se je resno lotil dela, da bi se tako čimprej uresničila mnogoletna želj-a planincev in prijateljev planinstva ter oboževateljev zelenega Pohorja. Največ skrbi je prizadejalo odboru denarno vprašanje. Ker je uvidel, da podružnica ne razpolaga z zadostnimi denarnimi sredstvi, se je ustanovila junija 1936 zadruga z nazivom: »Koča pod Kopo«. Takoj po registraciji je pričela zadruga z zbiranjem gradbenega fonda v obliki deležev, darov in podpor. Priskrbela si jc gradbeni načrt, za katerega jc izdelal idejne osnut- ke gradbeni odbor SPD v Ljubljani. V pretekli zimi in pomladi se je pripravljalo gradivo in do letošnjega poletja so uspele priprave v toliko, da so se mogla konec julija oddati gradbena deia Koncem avgusta je bila zgradba že pod streho, nakar so se izvršila razna dela v pospešenem tempu, tako da se bo mogla izvršiti blagoslovitev nove koče v nedeljo, dne 7. novembra. V primeru zelo neugodnega vremena se preloži prireditev na dan 21. novembra. Koča bo ustrezala sodobnim zahtevam planinstva, zimskega športa in tujskega prometa vobče. Imela bo 10 sob. 24 postelj, 2 skupni ležišči, dve jedilnici, vodovod. prhe wc, v načrtu je pa tudi n-:ioelja-va elektrike. Odprta in oskrbovana bo vse leto. Smuški tereni so idealni. Sneg leži do pozne pomladi. Sploh jc to svojevrsten pohorski svet. pravljičen pozimi, očarujoč poleti Koča bo še posebno primerna za daljše bivanje. Dohodi so od vseh strani lahki in ugodni. Iz Mislinjske doline so najvažnejši: Sloven jgradec — Lcgcn — Mala in Velika Kopa 4 ure; Šmartno — grad Gallcnhofcn — Plesnik 3 ure; najkrajši in najboljši vzpon je od železniške postaje Dovže po markirani poti 2 uri 15 min. Iz Mislinja pride čez Krivca v 3 urah. Iz Dravske doline: Vuzenica — Sv. Anton 5 ur, Vuzenica — Sv. Primož na Pohorju — Malo sedlo — Kope 5 ur. iz Vuhreda (markirana pot) 4 ure. Od žel. postaje Brezno — Ribnica do Ribnice (avtobusni promet do Ribnicc U km, 13 din) preko Ko-pnika in Sv. Bolfenka 2 uri. Od Scnjorje-vega doma prideš preko Črnega vrha (razgledna točka) v I uri 30 min. Koča pod Kopo vabi planinke in planince ter vse prijatelje, da jo pogosto posečajo, posebe pa še, da jo obiščejo dne 7. novembra. — k. Do smrti je pobi! ženo Žalostno početje očeta enajstih otrok Brežice, 24. oktobra. Na Krškem polju stoji prav tam, kjer je bilo v rimskih časih znano mesto Ne-viodunum, prijazna vasica Drnovo. Moška mladina te vasi je kaj vročekrvna, zlasti pomladi, ko se vrača ob večerih okajena od vina s kopanja vinogradov. Takrat imata brežiška in krška bolnišnica največ obiska, takrat vidiš največ obvezanih glav po Krškem polju. Te dni pa je zabeležilo Drnovo hujši kriminalni dogodek: Na domu posestnika Jožeta Dornika in njegove 48-letne žene Marije, rojene Ve-netove, že nekaj let sem ni bilo prave družinske iskrenosti. Čeprav sta imela zakonca že 11 otrok, od katerih jih še živi 9, je bil mož na svojo ženo začuda ljubosumen. Očital ji je nezvestobo in jo tako grdo preganjal, da je morala zadnja leta po izjavi njenih sorodnikov kakih 40 krat iskati zavetja pri drugih hišah. Dornik je namreč mož nagle jeze in neznosen, zlasti če je vinjen. V prav poslednjem času pa sta se zakonca sprla često zaradi odraslih otrok. Dorniku ni bilo všeč, da se je odrasli sin zanimal za dekleta in je očital ženi. da je slabo vzgojila otroke. Preteklo soboto je Dornik že preko dne divjal nad sinom Vinkom s stolom in vilami Pri večerni molitvi je zopet izbruhnil nad svojo ženo, češ vlačuga ne bo naprej molila, nakar je gospodar res namesto gospodinje končal z rodbino vred molitve. Pokorna žena se je umaknila za peč kakor tujka v hiši, dočim je ostala rodbina pove-čerjala. Mož je že medtem pretil, da mora nekaj narediti. Čim je p>ovečerjal, je stopil iz hiše. Otroci so nagovarjali mater, naj se nocoj umakne očetu. Res se je skrila najprej v kuhinjo, nato pa je utekla iz hiše, čirn se je mož povrnil v sobo. Razjarjeni Dornik je kakor iz uma pričel iskati ženo po hiši, okoli hiše in pri sosedih. Mimogrede je pograbil doma še ročico voza in oborožen ž njo res našel zbegano ženo pri sosedi Anžurjevi. Tu jo je najprej nespodobno nahruli! in jo v tem že udaril z vso silo z ročico preko trebuha. Nato jo je kakor kako živino vlačil po sobi in jo potisnil na prosto, goneč jo proti domu. Med tem jo je še nekajkrat z ročico udaril, dokler nista prihitela sinova Lojze in Jože, ki sta, uporabljajoč podobna sredstva nad očetom, rešila svojo mater. Domikova je odšla takoj k sosedu Račiču, kjer je za nekaj časa zaspala. Semkaj si namreč Dornik ni upal za njo, ker se je bilo v tem zbralo pri hiši že mnogo ljudi, ki bi bili vsi ščitili preganjano ženo. Kmalu pa se je po-škodovanka zbudila v strašnih bolečinah v trebuhu, nakar so jo njeni sorodniki pre- peljali v krško bolnišnico. Tu je reva kljub operaciji umrla. Sodna obdukcija je ugotovila, da je bila poškodba z ročico absolutno smrtna, ker je bilo pretrgano črevo. Tudi takojšnja operacija na kraju samem ne bi bila rešila življenja. Zaslišujočim orožnikom je Dornik dejanje odkrito priznal, trdeč, da je udaril ženo v jezi. ker je pričelo posestvo propadati, ko niso ne otroci ne žena več hoteli ubogati njega, gospodarja. Razbojnik Urbanč spet na Krškem polju Črtajoče Občinstvo se še spominja dolenjskega razbojnika Jožeta Urbanča, ki je bij v družbi znanega Omerze strah in VAŠE PERILO BO ^^ SNEŽNOBELO IN DIŠEČE OD trepet mašah 'krajev pred dobrima dvema letoma. To sta bila dva tipa, pred katerima ni bila varna nobena imovina in prav tako ne človeško življenje. Dočim Omerza oblastva niso mogla dobiti živega, je bil Urbanč obsojen na 25 let robije im se je najprej pokoril v mariborski kaznilnici, nakar je bil premeščen v niš ko kaznilnico. Kakor je izza mariborskih zapahov baje pošiljal grozilna p srna raznim ljudem, tako tudi daleč od svojega rodnega kraja, v Nišu ni miroval. Piavijo, da je že naprej sporočil, da pride domov. Letos dne 2. oktobra se mu je ras posrečilo uiti iz kaznilnice v Nišu im sedaj straši po Krškem polju Okoli Mrtvic, kjer je doma im kjer je njegov brat ugleden posestnik. Že nsfitaj krirninaJknih deganj zadnjih dni pripisujejo ljiudje temu zločincu. Občinstvo naj gre oblastvom vsestransko na roko pri zasledovanju bamdi-ta. Dobro bi bilo poučiti ljudi tudi z leče, da bo kaznovan z robi jo do petih let vsak, ki prikriva zločinca Novi poslanik USA Skrivaj izkopan zaklad bankovcev Staremu lovskemu čuvaju je izginilo 30 tisočakov Zalog, 24. oktobra. Zalog in Davica Marija v Polju imata svojo senzacijo, o kateri govore ljudje mnogo. V storijo je zapleten popularni vpoko-jeni lovski čuvaj Princ, ki doinuje na stare dni v Zalogu v samotni hišici pri tujih ljudeh, dolgo vrsto let pa je služboval v So-strem, kjer je bil gozdni in ribiški paznik. Mož je znan kot sila Marčan in čudaških lastnosti. V teku dolgoletnega službovanja si je prištedil lOO.OCO dinarjev- Nedavno so ga znanci zbadali, da si vse življenje ni prištedil niti belača in mora zdaj na stara leta stanovati pod tujim krovom. Princa je ro-ganje močno ujezilo, odšal je, pa se je vrnil z neobičajnim tovorom. Pred svoje znance je postavil tri pločevinaste škatle. Odprl jih je in jim jx>kazal bogato vsebino, češ: »Glejte, to je moj zaklad ...« In res. Princ ja imel v večii škatlii tiO jurjev, v srednji 30.000 dinarjev, v najmanjši pa je bilo deset tisočakov- Prosili so moža za denar. Seveda se ni dal omehčati. Lepo je zložil bankovce na-v ška le is lih trdno zaprl. Naio je škatle stisnil pod pazduho in z njimi zginil sosedom izpred oči. Ta dni pa je dvignil Princ velik hrup. Tiste škallje, v kateri je imel 30 jurčkov, ni bilo nikjer. Mož je tedaj tekal od soseda do soseda in v joku prosil, na mu vrnejo denar, ti pa niso o njegovih pogrešanih novcih vedeli ničasar. Princ trdi, da ga je moral nekdo opazovati, ko je skriva i zakopal svoje tri škatlje, vsako na drugem Kraju. Opazovalec si je pač dobro zapomnil kraj, kamor je zakopal stari čudak svojo srednjo škatljo, pa se je je kajpa lahko po-lastiL 1 Krčevito plače zdaj za njimi možak in dolži soseda, da so mu to oni zaigrali. Bilo je izvršenih že več uradnih preiskav, a zaman, biez uspeha. Za Prinčevim zaklalom ni sledu. Zato je zdaj Princ sredi govoric. Moža je nesreča zelo potrla, čeprav ja bil zadnje čase. kljub visokim letom, še precej trden-j Pied leti ga je bolezen močno potrla in je tedaj manil. da se ne bo več izlizal. Iz svoje zakladnice je vzel nekaj stotakov in jih je nesel bližnjim godcem z naročilom: >Ču-tim. da me bo to leto stisnilo. Ko me bodo nesli k posrrebu. pojdite pred mojo krsto in mi zaigrajte nekaj komadov, zato vam dam že v naprej nekaj are za vašo ljubez-njivost. Godbeniki so seveda sprejeli darilo. Pa se je obrnilo Princu na bolje. Ozdravil je in tedaj ga je jezilo, da ja dal iz rok denar. Stopil je spet k godbenikom. povedal jim je, da je zdrav in ne bo potreboval žalostink za pogrebom, zato je zahteval denar nazaj. Taga mu seveda niso dali, ki»r so smatrali njegov zne^oR za darilo, a so mu obljubili, da se ga bodo spomnili takiat. kadar bo mrtev, prav gotovo in mu bodo za slovo zaigrali naročene komade. Stari Princ vneto poizveduje, kdo neki je našel pot do njegovega zaklada in mu odnesel denar. Ljudje uganejo zdaj na račun zakopanega in odnešenega denarja to in ono im menijo. da je zdaj denar prav gotovo našel pot v svet. Znalo bi se zgoditi, da bi star lovac na hitro preminil, njegov zaplad pa bi postal žrtev vlage in podgan, saj ni zaupal nobeni živi duši, niti najbližjim svojcem, kje ima zakladnico svojih tisočakov. Zdravniki spominu T. G. Masaryka Osrednja Enota češkoslovaških zdravnikov v Pragi Je dne 14. X. 1937 sklenila v spomin na prezidlemta Osvoboditelja T. G. Masa~ytka izdati knjigo »MaSaxyk v spominih zdravnikov In njegovo razmerje do javnega zdravstva in telesne vzgoje«. K sodelovanju so pozvani vsi zdrav -mM, s katerimi je db raznih dobah svoje-ga življenja prišel v ožje stike rajni pre-zbdemt Osvoboditelj. To so zdravniki, osebni prijatelji, sodelavci, sobojevniki ki le-čečl zdrguvmiiki visokega pokojnika Osred-njja enota č. z. je {pozvala za prispevke dr. Bomčeka, dr. Breskya, dr. Bukovskega, dr. Fisdherja, dr. Poustko, dr. Girso, dr. Haertoga; dr. Haleka, prof. Horbaczew-skega, dr. Hrfibetja, prof. Hyneka, prof. jiraska, dr. KaJatovo In dr. KraicOTvo, dr. MaooureOaa, dr. M&tanerja, dr. Malčka, dr. Pamyreka, dr. Felca, prof. Petaafa^ prof. Frocfaasko, dir. RaSo, dr. Reddsla, dr. Rodbača, dr. Skacdileka, dr. Tureka, pnof. Webera, dr. Dangera ki prof. We4-gnerja. Pozvan pa Je tudi docent dr. Ivan Matko, ki Je leta 1920- tri mesece vršil zdravniško službo na Hradčanih oi> postetjl težko botoega prezidenta Osvoboditelja, ki Je bolehal na pdjučnicd leve dolnje pljučne krp© m na sekundarni tromboed obeh veznih bedmih ven (do-vodndc). Razen navedenih zdravnikov sodelujejo pri sestarvi gornje knjige še bivši ministri javnega zdravja in telesne vzgoje zdravniki: dr. Prochaska. dr. Scshieszel, dr. Spina, dr. Šramek dT. šrobar, dr. Tisa, dr. Tui6ny in dr. Vrbensky, kakor tudi zdravniki predsta/vitelji Češkoslovaškega Rdečega križa: dr. Hae-rimg, dr. Schulz in dr. Schimajkai. Naloga predmetne knjig« je seznaniti javnost z raznimi značilnimi spomini zdravnikov na svojega največjega vrstnika in z odnosi, ki so rajnega T. G. Masa-ryka vezali z javnim zdravstvom, telesno vzgojo in sploh z zdravniStvom. Prisrčna počastitev vzgojeslovca Maribor, 25. oktobra Kakor smo poročali že v ponedeljskem »Jutru« sta Slovenska šolska Matica in Pedagoška centrala v Mariboru priredili v nedeljo ob pol 11. v slavnostni dvorani drž. učiteljišča, okrašeni s slikami velikih slovenskih pedagogov Slomška, Schreinerja in Bežka, prisrčno proslavo 70-letnice uglednega slovenskegaš olnika in vzgoje-slovnega pisatelja, obl. šol. nadzornika g. Matije Senkoviča. Obe društvi, pri katerih je slavljenec mnogo let sodeloval kot odbornik in kot predsednik, sta mu izročili lepi diplomi o častnem članstvu, odnosno o častnem priznanju za njegovo plo- Gosp. Arthnr Bfice Line, novi poslanik Zedinjenih držav Severne Amerike je bil v belem dvoru sprejet v svečani avdi-jenci pri knezu-namestniku, kateremu je izročil svoja poverilna pisma dovito vzgojevalno delo, s katerim je kar najmarljiveje in s požrtvovalno ljubeznijo stal na braniku slovenske pedagoške kulture. Predsednik Slovenske šolske Matice, g. urtiv. prof. dr. Karel Ozvald in predsednik Pedagoške centrale g. prof. Gustav Šilih sta poudarjala v svojem slavnostnem nagovoru v slavljencu človeka, ki je bil mož, ki ni delal le to, kar veleval mu je stam, ampak je vse svoje moči jx>daril vzgoji mladine in učiteljstva. Storil je to kot vzoren učitelj v Rušah, kjer je deloval čez 30 let in odkoder je bil kot odločen narodnjak, Slovenec in Jugoslovan odveden z drugimi zavednimi Rušani v graške zapore, dalje kot odbornik zgoraj imenovanih društev, kot vedno objektivni bivši mestni, okrajni in oblastni šolski nadzornik, kot referent oblastnega šolskega odbora in kot pisec mnogih aktualnih knjčg in člankov v publikacijah SfM in »Popotnika«. Povsod se je kazal človeka sinteze, ki je izglajeval preostra nasprotja in izmirjal v vzgoji pre-sikrajna načela. To je bilo potrebno posebno v burni razvojni dobi prvih let slovenske pedagogike po vojni. Bil je odločen pobornik aktivne, produktivne, miselne, delovne in življenjske šole, izhajajoče v prvi vrsti iz domače grude za domačo grudo. Pozdravili so slavljenca. želeč mu kot človeku, očetu m šolniku še mnogo prijetnih let, v vznesenih besedah, še g. Ernest Vrane učitelj in ped. pisatelj v imenu JUU kot uredniku »Popotnika««, g. mestni šolski nadzornik Alt Aleksander v imenu okrajne prosvetne oprave m navzočih upokojenih in aktivnih šolskih nadzornikov gg. Demovšeka, Tomažiča, Cepudra Bobi-ča, g. Gobec v imerra članov SŠM celjskega okrožja in g. Hočevar v imen« mariborskega očiteljstva. Ot> koncu »e je mladeniško čiH sedemdesetletnik g. M. Senkovič v ganljivih, pol resnih in pol šaljivih besedah zahvali! za čestitke. Njegove besede so izzvenele v želji: da bi vse šole naše ljube Jugoslavije bile kakor steklene palače, polne sončne svetlobe, lepega petja in pestrih cvetic, v njih srečni, zdravi in veseli otroci, med njimi pa učitelji in učiteljice, ki naj bi vsi delali tako, kakor da so rojeni za učiteljski poklic. Proslavi so prisostvovali mnogi odličnij ubilantovi prijatelji, tovariši m šolniki vseh kategorij šol, ki so slavljencu iskreno aplavdirali. Odličnemu šolniku želimo vsi: Na mnoga leta! PRAZNO UPANJE »Gospodična Elza, ath imate za nedeljo zvečer kakšne posetoe namene?« je vprašal v soboto ravnatelj' svojo tajnica. »Ne, gospod ravnatelj,« je odvrnilo dekle v srečnem pričakovanju. »Ne ? Potem pa pojdite zgodaj spat, da boste lahko prišli v ponedeljek boij točno v pisarno kakor danes-« *7UTR0« It 250 t Torek: 2B. X. TM.^ Domače vesti * Razdelitev nagrad za načrte novega denarja. Avala poroča: Po natečaju za izdelavo načrtov (modelov) za nove kovance je bil skrajni rok za predložitev teh načrtov 15. oktober t. 1. Ocenjevalna komisija se je sestala že 18. t. m. v zavodu za izdelavo denarja v Narodni banki in je odprla vse poslane ponudbe. Tekmovalo je 70 konkurentov iz vseh krajev naše države. Po predlogu strokovne komisije je finančno ministrstvo izdalo 23. oktobra odlok, po katerem se imajo podeliti tele nagrade: za izdelavo lika Nj. Vel. kralja Pravilno nego kože Vam pokaže brezplačno v dneh 2., 3. in 4. novembra asistentka Elise Bock, London. Prijave v Parfumeriji »Venus«, Ljubljana, Cene Bock preparatov znatno znižaneI Petra II. prva nagrada 10.000 din Franu Dimčiču, v Beogradu, druga nagrada 6.000 d:n Ivanu Paleku v Beogradu, in tretja nagrada 4.000 din Vladimirju Stovičku v Leskovcu pri Krškem. Tri nagrade po 1.500 din se podele Stanku Dremelju, akademskemu kiparju v Ljubljani, Ivanu Mir-koviču v Splitu in Antonu črviču v Zagrebu. Za izdelavo stiliziranega grba kraljevine Jugoslavije se prva nagrada ne podeli nobenemu načrtu, drugo nagrado 4.000 din dobi E. Ravnikar, arhitekt iz Ljubljane, tretjo nagrado v znesku 2.000 din pa g. Vasiljev Aleksej, arhitekt, in Milan Du-hač, kipar iz Beograda. Dve nagradi po 500 din dobita Aleksej Vasiljev iz Beograda, in Borut Hribar iz Maribora. Za izdelavo krone s številko in napisom ter z okvirnim stiliziranim vencem za nikljasti de- _ . _' V* " MANUFAKTURA / MESTNI TRG 24. na.r ni prve nagrade 10.000 din dobil noben načrt, drugo nagrado 4.000 din je dobil Fran čič iz Beograda, tretja nagrada v zne3ku 2.000 din pojde pa v Ljubljano (?). Za izdelavo alegoričnih slik za denar po 10, 2, 1 din in 50 par se podeli prva nagrada 15.000 din Franu Cotu, arhitektu in kiparju v Zagrebu, druga nagrada 8.000 din Ivanu Mirkoviču v Splitu, tretja nagrada 5.000 din se pa razdeli v dve nagradi po 2.500 din. in sicer jo dobita Lojze Dolinar iz Beograda in Ivo Kerdič iz Zagreba. Pet nagrad po 1.200 din dobe Jožo Turkalj iz Zagreba, Viktor Bernfest iz Petrinje, Pera Palavicini iz Beograda, Tone Kralj iz Ljubljane in Robert Ivanovič Najboljša hranilnica kuriva Lutz-peč, Ljubljana VII., Beljaška 4. iz Zagreba. Razen tega je komisija predlagala finančnemu ministru in je minister odobril, da se odkupijo osnutki, ki so jih poslali Ivo Kerdič iz Zagreba (1.000 din), Duško J^"an°vič, kipar iz Beograda (500 din), Stane Dremelj iz Ljubljane (500 din), Tone Kralj iz Ljubljane (500 din), Josip žarnica iz Maribora (500 din), Jože Mladen iz Zagreba (500 din), Viktor Bernfest iz Petrinje (500 din), Dragutin Spašič iz Bitolja za dva osnutka po (500 din), skupaj (1000 din), vsega skup torej 5.000 din. V celoti se bo izplačalo umetnikom 75.500 din, ki jih bo plačala Narodna banka kraljevine Jugoslavije. Nagrajeni umetniki iz Beograda se vabijo, da se javijo v Narodni banki v Beogradu, da jim izplača nagrado, vsi drugi pa pri najbližji podružnici Narodne banke. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi cesto naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! Ogl reg s »T 15 485/35 * Diplomske izpite so v oktobrskem terminu na filozofski fakulteti v Ljubljani dovršili ti-le kandidatje in k:indidati-nje: Braz Val ter (germanska skupina); Dolenc Nada (germanska skupina); Fran-kič Oskar (skupina za občo zgodovino); Hyhlik Ada (geografska skupina); Jsuh Frančiška (geografska skupina); Juvan Klemen (germanska skupina); Kalan Oti-lija (germanska skupina); Ličen Vladimir (praiktično-keinijska skupina); Lipo-glavšek Franc (biološka skupina); Oman Janez (pedagoška skupina); Pavšič Vladimir (skupina za nar. jezik in književnost); Pire Helena (germanska skupina); Pleterski Jakobina (skupina za nar. jezik in književnost); Pogačnik Lavrencija (germanska skupina); Seifert Herta (germanska skupina); Strašeik Jožef ina (matematična skupina); Tomšič Ivam (pedagoška skupina); Vidic Eleonora (germanska skupina). * Matere in očetje! Pri vzgoji in negi vaših otrok vam bo najboljši svetovalce mesečnik »Roditeljski list«. Celoletna naročnina je 24 din. NaroČite ga pri pedagoška centrali v Mariboru- Eno srce — ena RADENSKA. * Pouk knjigovodstva, korespondence, pisarniških del, stenografije i. t. d.: Večerni tečaji na trgovskem učilišču »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Pojasnila in prijave dnevno, tudi zvečer do 8. * Pričetek proslave osvoboditve Južne Srbije je bil v nedeljo v Kumanovem. Vse mesto je svečano proslavilo 251etnico zmagovitega vkorakanja srbske vojske. Svečanemu bogoslužju so prisostvovali vsi predstavniki, vse šole in bojevniki iz prostrane okolice. Bila j? zadušnica za junaškim polkovnikom Aleksandrom Glišieem in ostalimi častniki, ki 6o padli na kumanovskem bojišču. Domači pešpolk je imel svojo slavo- Zvečer je bila bakljada. Sokolstvo je imelo v svojem domu akademijo. Tako ee je pričela proslava 251etnice svobode, ki bo dosegla višek 30. oktobra, ko bo blagoslovljena grobnica na Zebrenjaku. * Dve milijardi za gradbena dela t Južni Srbiji. Beograjski dnevniki prikazujejo v raznih člankih napredek Južne Srbije v teku 25 let po osvoboditvi. V »Pravdi« poroča Ljuba Dobričanin, da je bila v tem času za nove zgradbe v Južni Srbiji potrošena ena milijarda in 200 milijonov dinarjev, za popravilo 6taršh in za zgradbo novih cest pa 884.000 din. Izmed vseh mest je Skoplje najbolj napredovalo, dobilo je popolnoma novo, moderno lice- Palače in druge hiše, ki so bile v Skoplju zgrajene od osvoboje-nja pa do danes, so vredne na 200 milijonov dinarjev. « * Reklama črne zvezde- V Mostarju so imeli v nedeljo svojevrstno senzacijo. Precej znana pevka sevdalink Mica Milenko-vičeva, ki je prejšnja leta prepevala po Beogradu in je slovela kot »črna zvezda«, se je v nedeljo z neko svojo tovarišico kopala popolnoma naga v narasli Neretvi. Seveda se je zbralo ogromno ljudi, ki niso prav vedeli, katero predrznost naj boli občudujejo: da se koplje naga ali ker je skočila v deročo Neretvo, kamor se ne upajo niti najpogum-neiši mostarski mladeniči. Vroči ciganski krvi obeh kopalk pa Neretva ni mogla do živega. Obe sta se lepo splazili iz vode in se naglo oblekli. Napravili sta si izvrstno reklamo. »Vreme« poroča obširnejše o dogodku. * Pouk nemščine (začetniški večerni tečaj). Pojasnila in prijave: Trgovsko uči-lišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. * Tihotapstvo s tobakom. Te dni sta preglednik finančne kontrole Ivan Cotič in podpreglednik Martin Velnar iz Št. Vida, ki se zdaj nahajata v kontroli trgatve tobaka v primorski banovini, zaplenila celih 173 kg finega hercegovinskega tobaka v listju, tobak je bil seveda namenjen za tihotapstvo. * Predavanje ZKD. Sokolsko društvo Škofja Loka priredi jutri, v sredo 36. t. m. ob ipol 21. uri v svojem domu predavanje »Češkoslovaškaf s slikami. Predaval ho predavatelj ZKD g. dr. Fran Bradač ml. * Hrvatski socialni teden. Po francoskem zgledu so tudi v Zagrebu uvedli socialni teden, ki traja od včeraj do prihodnje nedelje. Priče! se je s prizivanjem svetega duha v cerkvi sv- Katarine. * Tečaj za italijanščino (začetniški) se otvori na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Pojasnila in prijave vsak čas. * Zadnja pot rudarja trpina. Iz Šaleka pri Velenju nam pišejo: V torek ob 15. smo spremili od hiše žalosti k večnemu počitku splošno priljubljenega rudarja Vinka Janežiča, ki se je ponesrečil v velenjskem rudniku 19. januarja, ko ga je podsula debela plast premoga in ga tako strašno poškodovala, da ni bilo upanja na trajno okrevanje. Osem mesecev je prebil v celjski bolnišnici, poslednji mesec pa na svojem domu, kjer je naiposled mirno zaspal v starosti 48 let. Pogrebni zavod je vodil dekanijski upravitelj Gregor Potokar ob asistenci treh duhovnikov. V žalnem sprevodu so šli uradniki rudnika, rudarji z zastavo, sorodniki in ostalo občinstvo. Pevci so zapeli ob grobu žalostinko. Zahvala velia vsem, ki so z največjim sočutjem^ nudili trpečemu možu svojo pomoč, da je lažje prenašal grozne muke. Naj mu to ohranjen lop spomin! Ni vsaka krema za lice prava za Vas, Vsaka koža zahteva individualno nego. — Pri izbiri Vam svetuje: »NADA«, Frančiškanska ulica. u— Konzul češkoslovaške republike v Ljubljani priredi letos v proslavo češkoslovaškega narodnega praznika namesto običajne recepcije slavnostno predstavo v opernem gledališču dne 28. oktobra ob 20. uri. častne vstopnice, so na razpolago prijateljem češkoslovaške republike in češkoslovaškim držtivljanom na Čsl. konzulatu, Erjavčeva 21, najkasneje do 12. ure 27. oktobra. Posebna vabila bodo prejeli samo predstavniki oblasti in korpora-cij. u— Možica pcgrebeev sa je zbrala včeraj ob pol 15. uri na Bleiv/eisovi cesti, da spremi k Sv. Križu enajstletnega Zvonka, edinega sina znanega ljubljanskega industrije a g. Ivana Avseneka. Prišli so: ban dr. Natlačen s podbanom dr. Majcenom, predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jela-čin z vsemi tremi tajniki, predsedinik Narodne galerije dr. Fran Windischer, generalni ravnatelj TPD Rjikaird Skubec z generalnim tajnikom Josipom Pogačnikom, več profesorjev teološke fakultete in članov višjega klera, župan dr. Adlešič, ravnatelj Narodne banke v pokoju g. Grego-iič, pa še vrsta predstavnikov našega javnega in gospodarskega življenja ter zlasti v velfeim številu tudi ljubljanske dame. Ko so pevci pred vilo zsjpeii s> Vi gred se povrne«, je p. Tominec ob asistenci dveh sobratov opravil molitve, nakar so prenesli belo kovinasto krsto v mrtvaški voz, ki je bil obložen s številnimi dragocenimi belimi venci in šopki. Vse pogreb-ce in še zlasti matere je ganila tragična usoda mnogo obetajočega edinca, ki je po enem samem teetau bolezni podlegel pljučnici. Njegovi tovziriši šolarčki bo nesli šopke, enako tudi delegacije delavstva iz tovarn, pii katerih je udeležen g. Avse-nek. Razvil se je dolg žalni sprevod, ki je pričal o priljubljenosti malega mrlička in o res iskrenem sočustvovanju z bridko prizadeto družino. u— Primorski akademiki prirede v soboto 6. novembra svoj tradicionalni družabni večer v Trgovskem domu. Pridite vsi! Koncert. — Ples. — Ruffet. u— Obleke in klobuke kemično čisti barva. olisira in lika tovarna Jos. Relch. 2 m i..... .....A-" BS'n.- ^n,,,, ,. , ..... | - '-V Samoprodaja: za Ljubljano: FRANC GOLOB, za Maribor: PINTER in LENARD. u— Sestanek »UJMA«, članstvo dravske sekcije Udruženja jugoslovenskih glasbenih avtorjev je imelo svoj sestanek 21. t. m- v gostilni pri Lovšinu. Po otvoritvi sestanka po prof. Ostercu so sledila poročila o sedanjem ustroju »UJMA«, zaračunanju in evidenci vseh vplačil na avtorskih tanti-]emah in o načinu končne razdelitve avtorskih tantijem. (reparticiji). Vse poslovanje »UJMA« je pod strogim nadzorstvom posebnega delegata ministrstva pro^vele. Številni navzoči člani so vzeli poročila z odobravanjem na znanje. Kot tretji član slovenske delegacije v upravni odbor »UJMA« je bil izvoljen kapelnik N'ko Štri-tof. od poprej sta pa v odboru prof. Slavko Osterc in skladatelj Zorko Prelovec. Člani so prestresali tudi sedanjo tarifo in izrazili razne želje, ki jih bodo člani odbora, kakor tudi poslovnica za dravsko banovino tolmačili upravnemu olhoru. Predsedstvo dravske sikcije »UJMA« poziva vse doslej ori »UJMA« še neudružene skladatelje in druge avtorje, da čimprej pristopijo kot člani, ker je od 26. maja dalje le »UJMA« upravičena pobirati zanie avtorske tantijeme. Takoj s pristopom bodo udeleženi na re-particiji avtorskih tantijem v razmerju izvajanja njihovih del- — Hkrati pa tudi pozivamo vsa sreska načelstva in uprave občin, da se strogo držijo naredbe z zakonsko močjo o avtorslo-pravnem oosredništvu in navodil ministrstva notranjih poslov, ki so jih prejela po kr. banski uoravi. Po-dov-nica »UJMA' za bivšo ljubljansko oblast je v Ljubljani. Livada 29, za bivšo mariborsko oblast pa v Ljubljani, Resljeva cesla 13. llttillU»MIWIIM>l4l«BMiaiaMtllKHKil*liHi»UIBi;tJHIIIIiauilM:»l Jiililiikklllliilii,ii.llliiilllllllllililii!MUiiiillll Jesenski čas je najbolj primeren, da si napolnite album s fotografijami, ki ste jih napravili v poletnih mesecih. Iz mnogih Vaših negativov bi se dale napraviti lepe povečave, ki bi krasile zbirko fotografij iz Vašega življenja. Ako želite res dovršene povečave za kompletiranje albuma, Vam bo po znatno znižanih cenah izdelal vse povečave Foto Tourist — Lojze Šmuc. Ljubljana. Aleksandrova cesta št 8. u — Nedolžna žrtev rabutanja. Ali veste, kaj je rabutanje? Le vprašajte kakšnega drobnega Ljubljančana, pa sc vam bo poredno nasmehnil. A marsikateri starejši Ljubljančan z nekakim svojevrstnim zadovoljstvom ali celo s ponosom pripoveduje, kako je v mladih letih hodil ra-butat v okolico. Skratka: prepovedan sad je najslajši in rabutanje je najljubše jesensko pravilo marsikaterega Ljubljančana. Kjer pa se eden veseli, je navadno drugi nejevoljen. In tako se je zadnji čas primerilo, da so že marsikod odnesli izletniki iz Ljubljane neprijetne praske in bunke. Na žalost se tudi pri teh spopadih dogaja, da spretni rabutarji odnesejo zdravo kožo in zadosten plen, nedolžni pa »gor plačajo«. Tako je bilo tudi preteklo nedeljo. 8-letni delavčev sin Franc Orlini iz Ljubljane je bil v Gameljnih pod Šmarno goro. S svojo družbo je šel čez neko dvorišče. Nič hudega sluteč je naenkrat občutil na sebi trdo pest ondotnega kmeta in mlinarja, ki je fanta udaril po glavi in ga odbil s tako silo od sebe, da je France padel na bližnji štor, in dobil hudo rano na trebuhu. Kakor se je pozneje izkazalo, je kmet bil prepričan, da si hoče fant nabrati jabolk, zato je z njim kar hitro obračunal. Fantovi tovariši pa trdijo, da nikakor niso imeli namena rabutati. A če bi tudi bilo res, je prav verjetno, da bi se bili dali fantje odpodiit z resnim svarilom, ne pa s trdo pestjo. 3 VELEZANIMIVA SKAVTSKA RAZSTAVA KAKO ŽIVE IN KAJ DELAJO SKAVTI: VELESEJEM, GLAVNI VHOD. — VSAK DAN OD 2. DO 6. POPOLDNE. VSTOP DIN 3.—, DIJAKI DIN 2.—. u— »Biološki temelj nacionalnega socializma« je naslov predavanja g- primarija dr. A. Zalokarja, s katerim začenja Priro-doslovno društvo svojo letošnjo predavateljsko sezono. Predavatelj nam bo pokazal razvoj bioloških spoznani o dednosti, ki &o bila do preteklih pedesetih letih v glavnem last ožjega kroga zdravnikov, ki 60 pa počasi prodirala tudi v širše plasti, dokler jih ni naciolnalni socializem porabil kot osnovo svojega političnega nazora. Gotovo je za nas, ki smo prav za prav neposredni sosedje Nemčije zelo važno, da spoznamo brez predsodkov, kakšni so motivi, ki vplivajo danes na politiko nemškega naroda. Predavanje bo samo informativnega značaja, to je, pokaže naj e čisto strokovnega stališča, kakšno veljavo imajo posamezne biološke teze in kako je do njih prišlo. Predava je bo danes v torek, natančno ob 20. uri v mali filharmonični dvorani (kino Matica). Vstopnina 6. 4 in 2 din. u— Za »Novinarski dom« v Ljubl jani je podaril Ante Beg nezaslužono nsgrado 100 din. u— Za slepe 50 din in za šentjakobsko-trnovsko CMD 50 din poklania tvrdka V. A- Janeš iz neke terjatve. u—NemSka stenografija m pouflu> na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Pojasnila in prijave vsak dan. a— Udruženje jugoslovenskih inieajer- jev in arhitektov, sekcija Ljubljana vabi člane k ogledu gradbenih del na modernizirani državni cesti v odseku od Št. Vida nad Ljubl jano do Jeperce, ki bo v sredo 27. oktobra. Udeleženci naj se zberejo do pol 15. ure pri končnem postajališču cestne železnice v Št- Vidu, odkoder bo skupen odhod k cestnim zgradbam. u— Tečaj češčine Sokola Ljubljana—Šiška. Obveščamo brate in sestre, da bosta odslej v Sokolskem domu dva češka tečaja in sicer eden ob torkih ob 18. do 19- ure ter drugi ob petkih ob 19. do 20. ure. Tečaj bo brezplačen ter ga bo vodil strokovni učitelj g. E. Polak. Prijave se še sprejemajo ob navedenih dneh pred poukom v prosvetni sobi nad odrom. u— JNAD Jadran. Na svojem 34. rednem občnem zboru, ki je bil 22. oktobra, si je članstvo izvolilo za zimski semester 193738 naslednji odbor: predsednik Zun Anton, cand- iur., podpredsednik I. Raič Dragan, cand. iur., podpredsednik II. La-panje Roris, cand. iur., tajnik I. Švajgar Rasto, stud. techn., tajnik II. Arrigler Vo-jeslav, cand. iur., tajnik III- Tavzes Slavka. stud. iur., blagajnik Janša Barica, stud. iur.. gos-rodar Finderle Mirko, stud. iur., knjižničar Pavlic Dušan, stud. iur., odborniki: Grohar Ervin, stud. techn-, Marušic Franjo. cand. ing.. Zidarič Boris, stud. iur., Gole Jože, stud. iur- u— Mozartov godalni kvartet tvorijo 4 mladi glasbeniki, ki so izšli iz Salzburga in se od leta 1931. dalje uveljavljajo na koncertnih deskah. Njihovi pogosti nastopi v Nemčiji in Angliji, dalje na Češkoslovaškem in drusrod so jim prinesli velik sloves. Po ljubljanskem koncertu jih vodi umetniška pot v severne evropske države. Vse svetovno ča.-opisje jim priznava visoko glasbeno kakovost in mojstrsko igro. V Ljubljani itrrajo po en Mozartov, Beethovnov in Schubertov kvartet. Koncert bo v petek 29. t. m. v mali Filharmonični dvorani Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice. . u_ »Lfubljanski godalni kvartet« bo koncertiral 5. novembra v frančiškanski dvorani. n— Dve hudi nesreči. Včeraj popoldne so morali mestni reševalci prepeljati na kirurški oddelek občinskega reveža Jakoba Dečmana iz Male vasi pri Ježici, ki je doma padel tako nerodno po stopnicah, da je dobil hude poškodbe po glavi in se mu j? kri vlila skozi u-"esa in ros- Prav tako je moral v bolnišnico 4S-letni zvaničnik poštne direkcije Martin Širme, ki se je pri delu nevarno ranil z dletom v levico. u— Večerni trgovski tečaj: Sprejme se še nekaj slušateijev. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. n— Aretacija specialista za kolek©. V nedeljo zvečer je policija aretirala trgovskega potnika Leona Beniča, ki je nekje v okolici Crikvenice doma. Malo prej je pri-ŠM v trafiko na Sv. Jakoba trgu in kupil nekaj malenkosti. Medtem ko ga je trafi-kantka stregla, ji je iz mane ukradel za 1400 din kolekov. šele nekaj časa po njegovem odhodu je opazila tatvino in v slutnji, da je neznanec krenil proti kolodvoru, je s tramvajem pohitela za njim. Dohitela ga je pri kavarni Evropi, kjer je stražnika opozorila nanj. Pri njem so našli več ukradenih kolekov. nekaj pa jih je Benič že spotoma spravil v denar. n — Tatovi koles, oprežujejo spet vsepovsod. Razočaran je doživel snoči ob 18, uri znani avlopodjetnik g. Anton Pečnikar. Postavil je bil svoje kolo v vežo Klemen-fičeve gostilne, prišel pogledat avtobuse, ki parkirajo na Mestnem trgu. Kratko priložnost pa ie že izkoristil neki drzen tat, ki je brž izginil s kolesom. Kolo je znamke Durkopp št. 111.755, še malo rabljeno. Kdor izsledi tatu, dobi nagrado. •I lz Celja e— članski sestanek JNS v Celju. Jutri, v sredo ob 20 bo v Celjskem domu sestanek članstva mestne organizacije JNS in mladinske organizacije JNS za mesto Celje. Na dnevnem redu je politično poročilo narodnega poslanca g. Ivana Prekorška. članstvo obeh organizacij je vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večij.m številu. e_ Taks je podlegel poškodbam. Redov Janez Taks (ne Tcksa, kakor je bilo navedeno v vojaški objavi) iz PoižJinske gorce pri Šmarju pri Jelšah, ki Je skočil v petek zjutraj blizu poljčanske postaje iz vlaka in si pri padcu zdrobil lobanjo, je včeraj dopoldne ob 9.15 v celjski bolnišnici podlegel poškodbam. Taksu je bilo šele 23 let. e— Dve nesreči. V črtrtek zvečer je neznan «ivto"oil na cesti pri št. Juriju ob juž. žel. podrl 34-letnega delavca brez posla in stalnega bivališča na tla im ga močno poškodoval po obrazu. V petek je oje voza udarilo 24-letnega hlapca Jakoba Kugovška iz Gornjega g^ada in mu zlomilo spodnjo čeljust. Ponesrečenca se zd ranita v cel jok i bolnišnici. ■ e— Društvo za dekoracijo In reklamo v Celjn bo priredilo od 10. do 27. novembra večerni teč?ij »Praktične novodobne dekoracije iz^žb« pod strokovnim vodstvom štirih članov, ki so se v ta namen letos šolali v inozemstvu. Načrti, pojasnila in prijave pri g. F:anju Olipu, aranžerju tv. Stermecki v Ccdju. Ker je tečaj omejen samo na 25 o?eb, si je treba čimprej rezervirati mesto. Iz Maribora a— Nova uprava Ipavfev® pevske žup«. Na nedeljskem, občnem zboru Ipavceve pevske župe, o katerem smo včeraj že deloma poročali, je bila izvoljena sledeča uprava: predsednik; nrof. Vasilij Mirk, podpredsednik: Dru«ovič Martin, tajnik: Trstenjak Matija, blacajnik: Živko Vinko, arhivar: Jagodič Anton, zborovodja: Horvat Albin, odborniki: Šerona Vinko Ptuj, prof- Bizjak Lojze ter Valič Ivan, v nadzorstvo pa: Mor-dej Franjo, Volavšek Franc in Kovačič Ivan. a— Muhasta Drava. 2e menda več let ni bila Drava tako muhasta kakor je letos. V par mesecih je štirikrat temeljito naras'b in preplavila bregove. V nedeljo zvečer je moralo v gornjem dravskem toku močno deževati, kar kaže nadnormalna višina vode v dravski strugi. Včerajšnje ponedeljkovo Jutro pa ie zbudilo upanie Mariborčanov, da loinn še uživali lepe oktorbske dneve. a— Akcija za meljski most še ni zaspala Na sobotni si>ji pob^žkega občinskega odbora je poročal predsednik občine, da zadeva nteljgkecra mostu Se ni zaspala in da 1k> še ta 'eden važen sestanek vseh v po-stev prihajajočih činiteljev. K tej anketi se bodo povabili tudi predstavniki precej pri- KINO ™ MATICA Danes poslednji«! Veliki ljubezenski tlim po nesmrtnem romanu AL Dumaaa DAMA S KAMELIJAMJ Greta Garbo Robert Tajrtot Rezervirajte vstopnica v predprodajl! rfa. , SLOGA SIMFONIJA LJUBEZNI Liebeserwacben Karin Hardt VValther Rilla Glasba: Čajkovski TEl. 22-21 UNION Izredno aktualni film lz japonsko-kitajakega konflikta ZADNJI VLAK IZ HARBINA V glavnih vlogah K&the Nagy, Hana Albers, Ida VViist ln E A. Schlettow. Predstave danes ob 16., 19.15 ln 21.15 uit. Ivan Potrč )e dobil nagrada za novo dramo Maribor, 25. oktobra. Umetniški klub v Mariboru priredi od! 21. do 27 novembra v Mariboru umetnostni teden, ki naj kot prva prireditev tm vrste pokaže celotno umetniško ustvarjanje naše severne slovenske sredine in sicer na vseh popriščih umetnosti. V ta namen bo 21. novembra otvorjen teden z razstavo kiparske in slikarske umetnosti v tako-zvani beli unionski dvorani. V sredo 24. novembra bo velik koncert, na katerem bodo izvajali zboro\>ska, komorno glasbena in orkestralna dela, ki Se niso bila nikjer predvajana. V soboto 27. novembra bo v gledališču krstna predstava nove iri-dejanske »Kreflove kmetije«. ki jo je napisal mladi pisatelj Ivan Potrč. Prejel je prvo knjižno nagrado med mnogimi drugimi tekmovalci, ki so vložili svoja dela. Drama je izredno močna in riše koristi bogatega kmeta. Potrčeva povest »Sin« izide v kratkem med knjigami Vodnikove družbe. zadete tekstilne Industrije, predvsem tvoril ic Huter in drug ter Thoma. Na tem sestanku se bodo skušale ugotoviti možnosti za uspešno rešitev tega perečega problema. a— Mariborski mesarski pomočniki se organizirajo- V nedelio je bilo pri »Zlatem konju« zborovanje mesarskih in prekaje-valskih pomočnikov, na katerem so sklenili ustanoviti svojo organizacijo. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni Maks Jelšak,. Mijo Pelljak, Andro Baruškin, Ivica Sobota in Slavko Tome. a— Lovski blagor. Na Pohorju Je ustrelil trgovec Caf iz Slovenske Bistrice krasnega al ruskega fazana. a— Stanje gospe Sclieidbachore »e je is-boljšalo. Kakor smo včeraj poročali so gospo Scheidbacbovo odpremili po usodnem ka-rambolu pri Hajdini v tukajšnji dr. Černi-čev sanatorij, kjer so ugotovili, da ee ji j« radi silnega sunka pri karambolu napailla lobanja in da se ji je nalomilo nekaj reber. Preko noči se je njeno stanje izboljšalo- Precej resnejše so poškodbe njene kuharice Kratzerjeve, ki je dobila hude notranje poškodbe in ki ima tudi strto ključnico in zlomljena tri rebra, dočim je dT. Gmei-ner odnesel lažje poškodbe na obrazu. a— Spomenik padlim vojakom. Na Vseh vernih duš bodo odkrili na mestnem pokopališču na Pobrežju spomenik našim v svetovni vojni padlim vojakom, ki so se borili na vseh mogočih frontah in ki so našli zadnje domovanje na mariborskem pokopališču. Letos so te vojaške grobove iz svetovne vojne prekopali, zemski ostanki padlih vojakov pa bodo imeli svoj dom v skupni grobnici. Nova grobnica bo spomenik v obliki masivnega stebra z nipisom: »Padlim vojakom — mesto Maribor«. — Kamenite stopnice nas povedejo v grobnico, ki ima 100 metrov prostornine in kjer bo shranjenih 935 skrinjic s kostmi padlih vojakov. Na skrinjicah lodo evidenčne šteivilke. Na levi zunanji strani grobnice bo predalček za krsto neznanesa vojaka, ki bo okrašen s fresko, v kateri je simbolizirana pot življe-nja-____ Vremenska poročita Dozdevno vreme v oktobru po stoletnem koledarju. Dan je dolg od 11 ur 43 minut do 10 ur in se do konca meseca skrči za 1 uro 43 minut- T. 26. Evarist Z. krajec ob 14.26 S. 27. Frumencij č. 28. Sim. Juda P. 29. Ida, Narc. S. 30. Alfonz R. N. 31. Volbenk večinoma oblaCno, brez slane nagla ohladitev jutranje megle, zelo mrzle noči, vetrovno kakor pozimi Poročilo Meteorološkega zavoda na anlverfl 24. oktobra Ljubljana 7. 751.1, 12.5, 90, SE1, 9, de«, 14.5; Maribor 7. 759.2, 13.0. SSE3. 8. dež, 1.0; Zagreb 7. 751 9, 13.0, 90. Wl. 8, dež, 0.6; Beograd 7. 756.9, 12.0, 70, SE5, 8, —; Sarajevo 7. 757.3, 17.0. 80. SE2, 10, —, —; Skoplje 7. 763.2, 9.0, 90. 0, 10. dež, 9.0; Kumbor 7- 763.6, 18.0, 70. O, 10, dež, 19.0; Split 7. 758.0, 17.0. 80, SE2, 10. dež, 36.0. Temperature: Ljubljana 14.8. 11.6; Maribor 1C.0, 12.0; Zagreb 18.0, 13.0; Beograd 1S0. 11.0; Sarajevo 19.0, 6.0; Skoplje 17.0, 3.0; Kumbor —. 15.0; Split 18.0, 15.0. 25. oktobra Ljubljana 7. 756.2. 10.8. 90. W1, 7, dež, 9.5; Maribor 7. 754 8, 9.0. 80. NNVV1. 0. dež. 1.0: Zagreb 7. 7o6.5, 11.0, 70, WNW1, 3. dež, 13.0; Beograd 7. 757.8. 13.0. 80. Fv2, 10, dež, 10.0; Sara:evo 7. 7o«9, 13 0. 95. O, 4. dpž, 13.0; Kumbor 7. 7"V7.0 17 0. 90. SE5. 10, dež, 66.0; Split 7. 756.9, 16.0, 70. NE2, 7, —, —. Temperature: Ljubljana 17.0. 10.4; Maribor 18 0, 8 0: Zasreb 22.0. 10 0; Beograd 18.0, 12.0: Sarajevo 22.0, 12.0; Skoplje 15.0, —; Kumbor —, 16.0; Sp!:t 200, 15.0. Postani in ostani član Vodnikovo Urni bel =» »JUTRO« St. 250 m ToraE. 25. X. 1537. a— Narodno gledaJlife proslavi čeho-alovaški narodni praznik, v četrtek 28. t. m. na dan čehoslov. narodnega praznika se vprizori v gledališču OapCtova »Bela bolezen« v Malčevi režiji. Pred predstavo zaigra vojaška godba pod vodstvom vojaškega kapelnika kap. Jiranka, himno, ravnatelju tuk. češke šole g. Drly pa bo reci tiral pesem »28. fijem««. Iz Trbovelj t— Jadranski večer Jadranska straža priredi 29. L m. ob pol 20. v dvorani Sokolskega doma običajni jadranski večer. Na sporedu bo zanimivo predavanje publicista Alberta Široka o »Morju v slovenskem pesništvu«- Predavanju bodo sledile recitacije podmladkarjev tukajšnjih šol, v katerih bodo prednašali naše najlepše pesmi, ki opevajo Jadransko morje. JS praznuje s tem večerom obletnico zgodovinsko pomembnega dneva, ko so zastopniki Narodnega sveta prevzeli avstroogrsko mornarico v svojo oblast. Jadranski večer nas bo spet približal našemu morju, k! nam ga JS v svojih manifestacijah odkriva v vsej svoji važnosti za jugoslovensko narodno gospodarsko. Vljudno je vabljena naša javnost, da se čim številnejše udeleži jadranskega večera in 6 tem pokaže svoje zanimanje za naš lepi Jadran. Vstop pro6t. t— Občinske trošarine. Občina Trbovlje, ki se je iz znanih gospodarskih razlogov morala zateči k lastni organizaciji troša-rinske službe, je, kakor čujemo, opustila namero, da vrši še dalje trošarinsko kontrolo v dosedanji obliki. Pobiranje trošarine po mitniskih postajah s 3 je pokazalo za neprikladno in predrago. Po rešenju občinske uiprave bodo imenovani posebni tro-šarinski organi, ki bodo nadzorovali promet trošarinskih predmetov v samih poslovalnicah in trgovinah. S tem se bo občina izognila nepotrebni nevolji otčinstva in kritikam, ki vidno spremljajo vsako novost v občinskem gospodarstvu ter eii ob sodelovanju zainteresiranih pridobitnih slojev zagotovila trošarinske dohodke iz pravičnih vi rov trboveljskega trgovskega prometa. Kongres sadjarjev uspešno zaključen Sadje na razstavi bo kmalu razprodano pov< ba z banovinsiko naredbo termin, pre] katerim se poedine v banovini razširjene sor- Maribor, 25. oktobra, i sadjarstva, da se zmanjšajo proizvodni stro- Zanimanje za I. banovinsko sadjarsko g^j ;n ge poveča čisti donos. Določiti je tre-razstavo in sadni sejem je bilo tudi danes izredno veliko. Računa se, da je doslej obiskalo razstavo in sejem okoli 15.000 ljudi. Tudi so se napravile že številne JtupCije ta je pričakovati, da bo vse raz stavljemo sadje v najkrajšem času razprodano. Pod predsedstvom prof. dr. Mlad ena Josifoviča iz Beograda se je danes dopoldne ob 9.30 v veliki kazinski dvorani nadaljeval m. vsedižavni sadjarski kongres in je kot prvi poročal inšpektor poljedelskega ministrstva Milutin Nilcetič o pre-usmerjenju sedanjih banovinskih drevesnic in osebja v smeri praktičnega sadjarstva. Nsito sta referiraJa referent polje-deskega oddelka dunavske banovine Ste-va.ii Luki č in referent poljedelskega oddelka drinske banovine Franc Mežan o vprašanju plodoreda (kolobarjenja) v drevesnicah. O možnostih in organizaciji sadrfeirefcva na bamovinskih kmetijskih ustanovah je poročal višji svetnik polj. oddelka savske banovine Milan Marsič. Kratko zgodovino slovenskega sadjarstva je podal učitelj polj. šole pri Sv. Juriju ob j. ž. Franc Vardjan. Zaključni referat je imel clrevesniteir Ivan Dolinšek iz Kam-niče pri Mariboru o temi: Drevesnice v Sloveniji, sedanje stan j e in njihov pomen na napredek sadjarstva. Resolucija Ob zaključku je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija: Naloga naše produkcije je standardizacija in tipizacija pridelka. V ta namen so potrebni sledeči ukrepi: ra-joniranje sadjarstva ter določitev krajevnega sadnega izbora za posamezni pridelovalni okoliš v vsej državi v smislu sklepa na dnčavnem sadjarskem kongresu leta 1034. v Sarajevu. Znižanje številnih sadnih sort na nekatere maloštevilne, ki morajo biti neoporečne kakovosti ter i>mefi primerno tržno vr-etliiost. Pri tem ne kaže pretiravati, ■da ne bo trpela rodovitnost zaradi pomanjkljive oplodile cvetja. Omejitev šte\ila drevesnic v onih banovinah, kjer jih je preveč in sicer na podlagi pre lhodne objektivne strokovne kontrole. Poleg fitopatološke je uvesti nad drevesnicami tudi strokovno kontrolo. da se zagotovi brezhibna kvaliteta drevesničarskih proizvodov. Spričo nevarnosti, ki preti celotni naši produkciji od ka-parja San Jose, bo fre'">a izdati čimprej poseben zakon o zatiranju tega škodljivca. Zakon naj vsebuje določbe o vsakoletnem o veznem zimskem škropljenji! sadnega naraščaja v drevesnicah z drevesnim karboli-nejem odnosno kalifornijsko brozgo. Uvedba načrtanega gospodaistva in rajoniranje dre-v esnic. v okviru banovin je v in.teiesu sadjarskih prod učen tov in drevesniča-rjev. Na posebni anketi zastopnikov banovine, sadjarskih veščakov in zastopnikov drevesnica rje v naj bi se to obratovanje proučilo ter za vsako daljšo dobo v naprej določilo. 01 časa do časa naj bo revizija odobrenih načrtov v smislu novo nastalih potreb produkcije in drevesničaretva. Določiti je treba minimalne in maksimalne cene za prvo kakovost drevesničarskih proizvodov, ki morajo biti v skladu s proizvodnimi stroški v dotični pokrajini. Obenem je treba določiti in izdati norme za prvo kakovost drevesničarskih proizvodov. Krošnjarjenje g sadnim drevjem in porilagami je treba 7.a vsako ceno zatreti. Proizvodnjo sadnih podlog naj prevzamejo banovine v hstno re/.ijo ter krijejo potre''o svojih in privatnih drevesnic. V vsaki banovini je treba organizirati pre-izkuševališče za nekatere najvažnejše vrste podlog peškastega in koščičastega sa-ja, ki jih je treba naročiti pri Easr Malingu v Angliji. Izdati je treba zakon, odnesno banovinsko nare lbo. da mora imeti vsaka drevesnica matičnjak v obsegu, ki ustieza velikosti drevesničarskih obratov. Ptecepljanje starejših nasadov je treba onraniziiati smotrno in velikopotezno v vseh okoliših, k j°r se prodaja sadje za izvoz. Izvesti je treba organizacijo in napravo skupnih sadovnjakov v okoliših, kjer se vrši produkcija za izvoz, s čimer bi se približali navzlic malo-kmetijski stroki našega kmetijstva do neke mere plantažnemu sadjarstvu z njegovimi prednostmi in vrlinami. V okoliših, kjer se prideluje sadje pretežno za izvoz, bo trer'"a preiti k intenzivni smeri proizvodnje, ki mora biti prikrojena našim gospo 'a:skim in produkcijsko-političnim prilikam. Vso pažnjo bo treba posvečati oskrbi izdatnega in pravilnega gnojenja ter intenzivno zatirati škodljivce in bolezni. Na posebni državni anketi fitopa-tologov. sadjarskih veščakov in praktikov bo treba določiti nekatera maloštevilna zatiralna sredstva, ki so se obnesla kot učinkovita, ter ho treba poskrbeti, da bodo produeentu po zmernih cenah na razpolago. Delati je treba za racionalizacijo te po posameznih »rezih Be smejo obirati Delati je treba na izboljšanju načina in tehnike oMranja, zlasti pa prevoza sadja do skladišč (železniške postaje), pri čemer se največ sadja pokvari. Pospeševati je treba z vsemi 6redstvi gradnjo primernih skladišč za sadje, da se jeseni razbremeni sadni trg ter se omogoči vnoveenje pridelkov kasneje v dobi ugodnejše konjunkture. V glavnih sadjarskih conah bo treba pokreniti organizacijo večjih skladišč z modernimi hladilnimi napravami, ki bodo kot regulator cen ter važno produkcijsko in trgovsko praktično sredstvo ugodno vplivale na nadaljnji razvoj sadjarstva. Izvozno kontrolo za sadje je treba izvajati in poostriti v smislu zahtev moderne trgovine. Poostritev kontrole je treba smatrati kot nujen ukrep za ohranitev naše konkurenčne sposobnosti na inozemskih tržiščih. Kontrolni organi, ki se morajo postaviti po vsej državi po stroco urejenih načrtih, naj se za svojo odgovorno in deli-katno službo usposobijo v posameznih tečajih. V pridelovalnih conah bo trebi organizirati sušenje pridelkov na zadružni osnovi s pomočjo modernih in tehničnih sušilnih naprav. Poleg tega bo treba pospeševati v bodoč« sušen i? sadja v sadnih kra jih s preprostimi domačimi sušilnicami. Vse upoštevanje zasluži brezalkoholna sadna produkcija, ki naj postane vir dohodkov 7.a našeodar-ska konjunktura šele prve začetke vzgona, (zlasti v Franciji) in tudi nikjer ni videti prekomernih investicij. Prav tako ne opažamo napetosti med upniškim5 in dolžniškimi državami, kakršna je vladala pred nastopom svetovne gospodarske krize. Predvsem pa je treba upoštevati dejstvo, da živimo danes v času svetovne poplave z zlatom- Anglija in Amerika sta pred leti v zvezi z devalvacijo dolarja in funta dvignili ceno zlatu za dve tretjini prejšnje cene. Ker se produkcijski stroški niso mnogo spremenili, omogoča sedanja cena pridobivanje zlata tudi iz manj rentabilnih rud. Tako je produkcija zlata dosegla še nikoli zabeleženo višino. V Zedinjenih državah so 6e letos čuli celo glasovi, da je treba na kupno ceno za zlato znižati (zvižati vred nost dolarja), da se zaustavi ta poplava s zlatom. Zedin jene države so nekaj časa ste relizirale pritekajoče zlato, sedaj pa so to prakso zopfrt opustile. Prekomerna produkcija zlata se bo šele tedaj ustavila, poplava z zlatom pa bo šele tedaj prenehala, kadar se bo svetovni nivo cen primerno dvignil, kakor je pred nastopom svetovne gospodarske krize pomanjkanje zlata za monetarne potrebe izzvalo pritisk na cene. Preden se ne bodo zaradi splošnega povišanja cen in mezd produkcijski stroški pri pridobivanju zlata povečali, ne more svetovna produkcija zlata pasti na pametno in normalno višino: Zgodovina nam pove, da je obilica zlata vedno izzvala nov razmah svetovnega gospodarstva. Odkritje novih ležišč zlata je v prejšnjem stoletju vedno povzročilo veliko gospodarsko aktivnost. Tudi danes nam obilica zlata obeta dvig svetovnega nivoja cen in nov vzgon, kajti ne moremo si zamisliti naraščanje cen pri padajoči konjunkturi. Seveda pa moramo računati s tem, da tempo dviganja svetovne gospodarske konjunkture zaenkrat ne bo tako viharen kakor v letošnjem prvem polletju; morda bo aktivnost gospodarskega življenja ostala nekaj časa na doseženi višini, ali pa bo tudi začasno in deloma popustila, vse to pa ne more spremeniti osnovne tendence, ki je usmerjena navzgor- Taka pavza v konjunk-turnem razvoju končno tudi ni nezaželjena, kajti vsako pretiravanje in vsako prena-gljenje se v gospodarstvu vedno maščuje. Kakor doslej pa bo tudi v bodoče razvoj svetovno politične situacije važen faktor, kajti zavedati se moramo, da eo v tem pogledu danes razmere mnogo manj ugodne, kakor v letu 1929. Vsaka nadaljnja poostritev političnega položaja, zlasti pa vsaka nova vojna nevarnost, lahko zrahlja temelje, na katerih sloni danes svetovni gospodarski vzgon. Jugočeška Jugoslovensko-oeška tekstilna industrija d. d. Kranj je imela dne 22. oktobc a 1937 svoj redni občni zbor, ki ga je vodil predsednik gospod Oton Detela. Cisti dobiček družbe za 1.1936 izkazuje znesek Din 4,827.030.40 od katerega se je preodkazal rezervnemu zakladu III delni znesek Din 3,200.000 ostanek Din 1,627.030.40 pa je bil stavljen na razpolago občnemu zboru. Občni zbor je Sklenil, da se Din 100.000 preodkaže rednemu rezervnemu zakladu I., ostanek Din 1,527.030.40 pa rezervnemu zakladu in., ki se na ta način poviša na vsoto Din 6,113.999.15. Na vprašanje delničarjev je uprava na občnem zboru pojasnila, da je Jugočeška v poslovnem letu 1936. med drugim izplačala sledeče zneske: na družbenem davku z dokladami vred, na prometnem in luksuznem davku, na taksah, banovinskih davščinah, trošarini za, uporabo električnega toka in na uslfužbeaskem davku Din 11,905.337.50 na pokojninski zavarovalnini Din 437.348.— na prispevkih za bolniško blagajno Din 884.110.50 na mezdah (vkljub 5 tedenski stavki) Din 11.062.356.90 na uradniških plačah Din 2,188.727.75. To pojasnilo go delničarji odobrili in vzeli na znanje. Vsi predlogi uprave so bili sprejeti soglasno. Gospodarske vesti =■ Gospodarske zbornice in veleblagovnice. Včeraj dopoldne so obiskali predsednika vlade dr. Stojadinoviča v njegovem kabinetu zastopniki trgovinskih in industrijskih zbornic iz vse države, in sicer gg. Miljutin Stanojevič, predsednik zbornice v Beogradu, dr. Stjepan Krasnik, predsednik zbornice iz Zagreba, dr. Toma Zuru-nič, predsednik zbornice v Banjaluki, Mi-hajlo Žurič, senator in podpredsednik zbornice v Beogradu, Kosta Mirosavljevič, predsednik zbornice v Novem Sadu, Ne- deljko Savič, svetovalce Zbornic« f Beogradu, Mirko Stojkanovič, svetovalec zbornice v Beogradu in Svetislav Marodič, glavni tajnik zbornice v Beogradu. Predložili so mu svojo vlogo v zvezi z delovanjem in ustanavljanjem veleblagovnic. Predsednik vlade je pozorno poslušal izvajanja zastopnikov trgovinskih in industrijskih zbornic in jim obljubil, da bo upošteval interese trgovine (AA). = Avstrijska trgovinska pogajanja z Italijo. Z Dunaja poročajo, da se bodo 5. novembra pričela v Rimu trgovinska pogajanja med Italijo in Avstrijo. Priprave za ta pogajanja so se vršile vse zadnje tedne, ker gre za važna vprašanja v zvezi z italijanskim prizadevanjem, da se na novo uredi preferenčni režim v okviru rimskega bloka, zlasti pa da se preference, ki veljajo sedaj za avstrijsko in madžarsko blago pri uvozu v Italijo, primerno reducirajo, in sicer ne samo zaradi tega, ker je italijanska trgovinska bilanca z obema državama hudo pasivna, temveč zaradi tega, ker mora po letošnjem aprilskem sporazumu Italija v bodoče tudi naši državi priznati enake ugodnosti, kakor jih priznava Avstriji in Madžarski. Avstrijsko delegacijo šestih članov bo vodil minister dr. Schvil-ler. Pogajanja bodo najbrž dolgotrajna, ker bodo obsegala ves kompleks vprašanj v zvezi z avstrijsko-italijanskim trgovinskim prometom. = Omejitev hmeljske produkcije v Češkoslovaški. Češka sekcija žateškega hmeljarskega združenia poroča, da je bil kmetijskemu ministrstvu predložen načrt zaradi redukcije hmeljskih nasadov, o katerem bodo v kratkem razpravljali na posebni konferenci interesiranih organizacij. Načrt uredbe predvideva posebne ozire nasproti onim hmeljpriem. ki so že od leta 1P32. zm^njš^li npsade. kakor tudi nasproti manjšim in srednj:m hmeMariem. Upošteva tudi razmerje med površino hmeljskih nasadov posameznega hmeljaria in njegovo celotno orno površino, nadalje premoženiske razmere in 7aktione pogodbe. V načrtu je končno predvidena neka odškodnina hmeljarjem za opuščene nasade. Ostanki jedil med zobmi povzročajo pogosto neprijeten duh iz ust; še mnogo huje pa je, če začno ostanki jedil gniti. Pri tem se tvori mlečna kislina, ki razkraja dragoceno zobno sklenino. Zato zvečer kot zadnje, odstranite predno greste spat ostanke hrane izmed zob, s tem da jih temeljito očistite z zobno pasto Chlorodont. Zjutraj kot prvo, očistite si zobe z zobno pasto Chlorodont, katere prijeten okus po meti, zapušča še dolgo po uporabi v ustih občutek svežosti in čistoče. Peneči ali ne peneči se Chlorodont, obe kvaliteti sta enako dobri. Domači proizvod. Zadostuje ako le trikrat vbrizgnemo ustno vodo Chlorodont v kozarec ln že se poveča osvežujoči učinek redne zobne in ustne nege 8 Chlorodontom. Do zaključkov pa je priSo t 7% Blairovem posojilu po 86 (v Beogradu po 85.50 — 86), v 8% Blairovem posojilu ipo 94 in v delnicah Dubrovačke po 440. DEVIZE Ljnbljana. Amsterdam 2392.07 — 2407.98, Berlin 1786.08 — 1749.91, Bruselj 729.19 — 734.26, Ourifa 996.45 _ 1003.52. London 213.81 — 215.86. Newvork 4292.25 — 4328.57. Parh 146.11 — 147.55, Praga 151.83 — 152.43. Tist 226.75 — 229.83. Curih. Beograd 10, Pa*riz 14.6650, London 21.4775, Newyork 433.75, Bruselj 73.1750, Milan 22.83, Amsterdam 239.85, Berlin 174.30, Dumaj 80.30, Stockhobn 110 75, Oslo 107.95, Kobenhavn 95.87, Prriga 15.19, Vamšava 82, Budimpešta 86.25, Atene 3.95. Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote; Vorfna Skoda 416.50 — 417, 4«/. agrarne 52 50—54* Jaz Vam varujem kožo.9 Rdeča, hrapava in spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NTVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NTVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna kljub vlažnemu in hladnemu vremenu! = Znatno povečanje italijanske trgovine s kolonijami. Po najnovejših uradnih podatkih je Italija v prvih osmih mesecih izvozila v svoje kolonije blaga za 1843 milijonov lir (lani v istem razdobju za 1223 milijonov), uvoz iz kolonij pa se je dvignil na 206 milijonov lir (lani 95). Kakor kažejo gornje številke je italijanski uvoz iz kolonij še prav majhen v primeri z izvozom, kar je v zvezi z okolnostjo, da žrtvuje Italija znatna sredstva za financiranje javnih del v kolonijah, kar ima za posledico znaten izvoz blaga v kolonije. To nam nazorno kaže razvoj trgovine z Abe-sinijo. Italija je letos v prvih osmih mesecih izvozila v Abesinijo za 1565 milijonov lir blaga (lani za 893) uvoz iz Abesinije pa je še majhen in je letos dosegel 140 milijonov lir (lani 60). = Tečaj za avtogeno varenje v Ljubljani Zavo i za pospeševanje obrti pri - Zbornici za TOI priredi v Ljubljani ob koncu novembra t. 1. tečaj za avtogeno varenje. ki bo trajal 13 dni. Namenjen bo piedvsem varilcem. ki so že izvežbani. da se v tej stroki še izpopolnijo. Praktične vežbe in predavanja ob spremljevanju slik v filmu in diapozitivih bodo ves dan. — V primeru, da hi interesenti želeli začetniški tečaj, jim bo zavod ustregel in ga prireiil namesto dopolnilnega. Za nabavne stroške varilnega materijala se bo pobirala ustrezajoča odškodnina. VaMjeni go mojstri in pomočniki kovinarske stroke, ki bi želeli obiskovati tečaj, da se prijavijo g točnim naslovom pismeno na Zavod za posoešcanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Navedejo naj ali žele posečati dopolnilni ali začetniški tečaj. Borze 25. oktobra Na ljubljanski borzi so 6e danes avstrijski šilingi za malenkost ipodraždli in stanejo 8.84. V zagrebškem privatnem klirin0gg« 267.50 — 277.50; »2« 247.50 — 257.50: »5c 227.50 — 237.50; »6« 207 50 — 217.50; »7« 167.50 — 177.50; »8« 127.50 — 132.50. Otrobi: bašM. sremski in banatsfci v vrečah 95 — 99. Fižol: baški beli. brez vreč 202 _ 204. + Bndimpeštanska termin^ka borza (25. t. m.) Tendenca prijazna. Koruza; za maj 12.80 — 12.81. VLJUDNA POSTREŽBA Avtomobil obstoji pred trgovino z bencinom. »Liter bencina in osminko litra olja, prosim/Konja plemenite pasme ne moreš postaviti v isti hlev % mezgi.« Sedaj je predse ini-ško mesto iste akademije sprejeL Druga komplikacija: Predsednik se mora predstaviti papežu. Toda vsa d'Annunzieva dela so na indeksu .. . Zdaj si Italijani be^ lijo glave, dali ga bo papež sprejel ali. ne. Letalec Jim Broadsent je te dni na leta« lišču L.vmphe treščil na zemljo. Hotel se je dvigniti v zrak, da bi potolkel rekord Joane Battenove v samotnem poletu i* Anglijo v Avstralijo ANEKDOTA Ga. Staelova je bila do svoje starosti strastna narava in je povsod iskala priznanja. Nekega dne se je peljala s svojo hčerjo in z vojvodo Tallevrandom s čolnom po Ženevskem jezeru. Vojvoda je preočitno flirtal z njeno hčerjo. Nenadno ga je mati presenetila z vprašanjem, katero bi v primeru kakšme nesreče s čolnom prej rešil, mateT ali hčer. Talleyrand se je hitro zbral: »0,« je dejal, »pri ženski, ki ima toliko talentov in ki je tako slavna, kakor vi, bi niti za trenutek ne podvomil, da zna sama plavati. Rešil bi zato najprvo vašo gospodično hčer!« VSAK DAN ENA p* »Oprostite, pozabil s.em čopič za britje!« i»Eolitik£n«) Windsorski vojvoda v Niirnhergu VVindsorski vojvoda je v spremstvu svoje soproge obiskal tudi mesto kongresov Hitlerjeve stranke, Nurnberg Vojaška organizacija arabskih upornikov Vodja arabskih uporniških oddelkov Fauzi Kavadži ob mimohodu svojih oddelkov Duhovno središče arabskega gibanja Bagdad, mesto Haruna al Rašida, obnavlja nekdanji sloves — Dve duši panarabskega gibanja: Američan in Nemec »JUTRO« 5f. 250 *ftadE. X, X. 1937. K nI f orni Dr. Simon Dolar Danes praznuje v Kranju šestdesetletni-«o direktor ta mošnje gimnazije* naš zaslužni kulturni delavec dr. Simon Dolar. Rodil ee je 26. oktobra 1877 v Hotinji vasi pri Mariboru in se je po dovršeni gimnaziji v Mariboru posvetil študiju matematike in fizike. Po visokošolskih letih na Dunaju in v Gradcu je dobil službo na I. državni gimnaziji v Ljubljani, od leta 1909 pa službuje v Kranju, kjer je postal L 1932 direktor zavoda, kateremu je toliko let posvečal svoje visoke sposobnosti in ki se je po pravici ponašal s svojim profesorjem dr. Dolarjem. V Kranju Be je dr. Simon Dolar zakore-Mfaril ne le sSužbeno, marveč tudi rodbinsko ±n družabna Postal je središčna osebnost tamošnjega kulturnega Svljeaija, neumoren, tih in požrtvovalen delavec in vzoren vod-|a ;povBod, kjer potrebujejo njegovih spo- pregled šestdesetletnik sobnosti in širokega znanja. Predale? ti šli, če bi hoteli v okviru tega skromnega članka podati bilanco dela in zaslug dr. Simona Dolarja ,tembolj, ker je današnji šestdesetletnik še vedno mož na svojem mestu povsod, kamor se postavi, še vedno tih in neumoren delavec obenem pa vzoren vodja zavoda, ki je poverjen njegovemu vodstvu. »Jutro« je ob priliki njegovega imenovanja za direktorja kranjske gimnazije obširno prikazalo dr. Dolarja strokovne in vzgojiteljske vrline. Danes ni mogoče dostaviti temu nič drugega nego ugotovitev, da so se vsa pričakovanja izpolnila Pregled njegovega družabnega udejstvovanja pa naj izpopolnimo še s podatkom, da je ravnatelj dr. Simon Dolar že dolga leta predsednik Jugosl.-češkoslovaške lige v Kranju in je bil lani za svoje zasluge odlikovan s češkoslovaškim redom. Dr. Simon Dolar je spisal e svojega strokovnega področja (matematika, fizika, kemija, filozofija) več temeljnih razprav. Pokazal je prodorno zanimanje za probleme moderne filozofije, zlasti v zvezi z naravoslovnimi problemi- Prav tako ga je zanimalo modroslovje v zvezi s pedagogiko. V strokovnih listih in v raznih kulturnih obzornikih je objavil večje število ocen raznih filozofskih in strokovnih knjig. Te ocene, kakor tudi vse ostalo, kar je dr. Simon Dolar priobčil v raznih revijah (Veda, Ljub. Zvon, Popotnik, Naši zapiski, Njiva, Demokracija itd) in v dnevnikih, zlasti v »Slovenskem Narodu« in »Jutru«, priča o temeljitem znanju in široki razgledanosti tega moderno progresivno usmerjenega kritika in člankarja. Ravnatelju dr. Simonu Dolarju, ki doživlja šestdeseti etnico v polni sili svojih moških let, želimo še mnogo zdravih in srečnih let, prepričani, da bo tudii nadalje posvečal svoje sposobnosti in znanje povzdigi našega kulturnega življenja! Petrovičev »Vozel* > v ljubljanski drami V nedeljo smo v Skrbinskovi režiji pred polno hišo doživeli v drami novo uprizoritev vaške šale Pecije Petroviča »Vozel«, ki naj b' sredi resnejšega repertoarja prinesla občinstvu nekaj vedrega nasmeha in razvedrila. Pecija Petrovič je dober znanec naše gledališke publike in ob njegovih komedijah, polnih folklorno, sočnosti in pestrih, lahkotno risanih ;jnačajev iz južnega kmečkega miljeja, se je naša drama, zlasti oni izmed njenih obiskovalcev, ki jim je manj do težje umetniške drame, že mnogokrat nasmejali i-jt vsega srca. »Vozel« nam je gledališče da],o tokrat v Skrbinškovi priredbi, ki je ži.vahno razgibano burko, katere jedro tv=ori zgodba o namišljeni nezvestobi mod mladima zakoncema na vasi z vsemi "^apletljaji, ki se rode iz te pomote, presadil na slovenska tla. Toda Petrovičev^ kmetje, žene, svakinje, tasti in zapelji.vci so tako vezani na okolje, iz katerih jih je pisatelj povzel, da si jih težko predstavljamo v kakršnikoli drugi kakor v izvirni obleki. V slovenski vasi so nam zagate in konflikti, kakršne obravnava »Vozel«, pač povsem neznani in zato se nam tuji zdijo tudi obrazi na odru, ki te zagate in konflikte preživljajo pred nami. Problem uprizoritve je ostal problem kmečke igre na našem umetniškem odru: preveč je snovanje našega Narodnega gledališča oddaljeno od prvobitne preproščine province, da bi jo mogio v celoti podo-življati v neskaljeni, nepotvorjeni obliki. Izmed igralcev so realistične kmečke tipe prikazali samo Potokar (tast), P. Juvano-va (tašča) in Jerman (Štefan). Drenovec, Mil eva Boltarjeva in posebej še Levarjeva, so podali zanimive obraze zrelih, smeha in življenja polnih ljudi, v jedru pa se je njih igra komaj od daleč približevala podobi naie kmečke stvarnosti. L. M. Zapiski MISEL IN DLLO prinaša v pravkar izišli 9. —10. številki namesto uvodnika žalno besedo v spomin T. G- Masaryku. Pisatelj dr. Ivan Lah je prispeval o velikem prezidentu članek »In me-moriam T G. Masaryk«, ki združuje osebne vtise in spomine s podrobno karakteristiko njegove osebnosti in življenjskega dela. Dr. Lavo Čermelj v razpravi «Julijska krajina« obravnava na podlagi najnovejše (večidel italijanske) literature posamezne pokrajine in svoj kritični oris izdatno podpiral s statističnim podatki. Razprava se bo nadaljevala. V Obzorniku piše J. A. o dobrovoljcu inž. Ivanu Gosarju. ki je postal žrtev avstrijske vojaške justice. dr- Branko Vrčon razglablja v članku »V pričakovanju reakcij« zunanje politični položaj. Verko pa v daljšem notranjepolitičnem pregledu glosira dogodke in pojave zadnjih tednov. L. Č. piše o tridesetletnici ustanovitve tržaškega akademskega društva iBalkan% G. Š. pa o poteku in rezultatih II. slovenskega pedološkega kongresa v Ljubljani. O vzgoji kopaškega naraščaja razpravlja H. medtem ko se — drjk bavi z vprašanji razširjenja nameščenskega pokojninskega zavarovanja. Iz te rubrike je treba omeniti še prispevek dr. I. Laha »V tednu Rdečega križaš. Izmed obilnih Poročil sta vredni posebne pozornosti: »Masaryk in Hitler po Steedovi označitvi« (Verko) in prva stvarnokritična zavrnitev »Naših pogledov«. ki jih ie izdala skupina naših akademikov. zbrana v »Slovenskem klubu na un: verzi«. Razna krajša poročila in — kakor v?dno — užitne »Drobtine« zaključujejo to številko našega priznanega obzornika, ki krepko zastopa v slovenski javnosti napredno usmerjeno inteligenco. Pavle Kernjak, Slovenske boroške narodne pesmi iz Roža. Pevovodja celovškega pevskega okrožja Pavle Kernjak je zbral in harmoniziral osem koroških narodnih na-rolnih pesmi iz Roža. ki jih je v ličnem zvezku (z Gasparijevo podobo gosposvetske-ga prestola na naslovni strani) izdal klub koroških Slovencev v Ljubljani. Pesmarico, 8 katero dobivajo naši pevci doslej neznane narodne popevke, je uredi! Luka Kra-molc. založnik pa je namenil čisti dobiček za kulturne potrebe koroških Slovencev. »Proteu««, ilustriran časopis za poljudno prirodoznansfvo. ki ga izdaja Prirodoslovno društvo v Ljubljani v redakciji dr Pavla Grošlja. prinaša v oravkaj izišlem zvezku članek dr. Pavla Orošija »Dvojčki in njihova življenjska usoda« (s 7 slikami), ki razpravlja o postanku in razvoju dvojajč-nih in enojajčnih dvojčkov. Botanik Viktor Petkovšek se v Članku »Zimzelen za klobuk« bavi z rastlino, ki je po svojem bitju in žitjfu posebno zanimiva in ki se večkrat omenja tudi v kulturni zgodovini. Minera-loginja L. Dolar-Mantuanijeva piše o zanimivostih oirkona. V rubriki Drobne vesti čitamo zapiske o možni najvišji brzini letala, o autosintetskih stanicah, o dr. Iv. Regnu. o akvariju in uničevan,ju bakterij s ipritiskom. o reji rastlinskega tkiva, o napakah prirod oslov. poročanja v dnevnik:h. o velikih skupinah sončnih peg, o narančah in limonah, o nebu v mesecu oktobru. O jngoslov. pedagogu dr. Slobodanu Po-poviču in njegovem delu piše v pravkar izišlem 1-2 zvezku novega letnika »Popotnika«, Gustav Šilih. Izmed ostalih člankov v tej številki omenjamo še dr. Stanka Go-gale prispevek »Šola v eelotneui sestavu R. E. Pel**fcwf» y umetnosti« ki Alberta Žerjava »Problemi gospodarske geografije v skdSbi temlje-pienega pouka«. NIkola Žic, Istra IL Pravkar je feffla v izdaji biblioteke »Hrid« (Zagreb) 2. knjiga geografske študije prof. Nikole Žica »Istra«. Ta knjiga podrobno chravnava entropogeo-grafsko stanje Istre do konca svetovne vojne (ozemlje Istre, preteklost prebivalstva, daaašnje narodnosti, gospodarske razmere, demografske razmere in selišča). Spis priznanega strokovnjaka ima strogo znanstven značaj, vendar je po slogu hi jezik« dovolj poljuden in zaradi tega dostopen vsem, ki jih iz teh ali onih razlogov zanima ta pokrajina. Knjiga .je primerno ilustrirana in opremljena e posebnim etnografskim zemljevidom Istre. Oba dela prof. Zičeve »Tstre« staneta dni 60. Naroča &e pri biblioteki Hrid, Zagreb 6, pošt. pret. 53. »Matica Rada«, beograjski časopis za znanstveno organizacijo deda. prinaša v 3. do 4. številki uvodni članek o stoletnici rojstva očeta slovenskega zadružništva Mihaela Vošnjaka, prispevek Milana Marjano-viča o ameriškem klasiku znanstvene organizacije dela Franku B. Gilbrethu in dr. Bogumila Vošnjaka članek »Šta je Kraft durch Freude«? Aktualen in zanimiv je tudi prispevek A. Hribarja »Autarkija i politika ekonomskog liberalizma«. O bolgarskem zadružništvu piše v daljšem članku dr. A. Jevremovič. Vrsta člankov se končuje z biografijo slo vensko-češk etra sociologa dr. Ivana Zmavoa. Meti dokumenti komentira in kritizira dr. Bogumil Vošnjak osnutek uredbe o ustanavljanju organizacij delovnem krogu in dolžnostih kmetijskih zbornic. Med ocenami novih knjig je treba posebej opozoriti na dr. Vošnjaka referat o novi knjigi znanega filozofa in esejista dr. Vladiimirja Dvornikoviča »Borba ideja«. Zagrebška založba »Binoza« ee je v zadnjem času reorganizirala in prebolela krizo, ki je otežkočala njeno redno poslovanje. Iz programa, ki ga je pravkar izdala, posnemamo. da bo v bodoče izdajala e Bvojimi rednimi edicijami po enega slovenskega in srbskega pisatelja. Slovenski 6pisi bodo izhajali v hrvatskem prevodu. Za tretje »kolo« Binozinih izdaj je napovedan roman delavca — samouka Jakova Sekuliča »Naše dietinstvo«. Binoza jc že prej izdala roman »Trakavica«, ki ga je spisal kmet Pavlek —Miškina in knjigo »Na cesti«, čije avtor je brezposelni delavec Ivan Softa. Nadalje obeta Binoza v tej zbirki roman Williama Somereeta Manghnma »Pisan pajčolan«. nov roman Gjura Viloviča »Zvono je oplnknlo djevieu«, zbirko novel Milana Begoviča »Česanje«, knjigo humoresk Kre širni ni Kovačija »Konji jašu ljude« in antologijo sovjetskih humoristov. Binoza bo izdala februarja pri h. leta pesniško zbirko med vojno padlega Franca Galoviča kot 1. zvezek njegovih Zbranih spisov. literarni koledar »Hrvatska knjiga« in zbirko Pavi^vi-čevih anekdot o č nogn>rskeim kralju Nikoli I.. Tsta. založba je pravkar i-zdala četrto kniigo zbranili spisov A- G. Matoma. O tej nomemfmi knjigi objavimo v kratkem izčrpne i še nornčilo. Ziložbo Binozo vodi sedaj dr. G. Pavlakovič. T Kde naj vodi plavalni šport? Nič več v Zagrebu, temveč rajši v Splitu, najrajši pa v LJubljani Bolj ko se bliža dan rednega občnega zbora jugoslovenskega plavalnega saveza, ki bo 14. novembra v Zagrebu, bolj se oglašajo razni poklicani in nepoklicani po naših listih in premlevajo pereče vprašanje, kdo naj v bodoče vodi naš plavalni šport. Saj nas prihodnje leto čakajo v njem še posebno težke naloge, ker smo se na veliko prijavili za tekmovanja za evropsko prvenstvo, ki bodo avgusta meseca v Londonu. Izmed gradiva s tega poglavja je vsekakor najbolj zanimiv članek v enem izmed zagrebških listov, v katerem je pisec proglasil vprašanje prenosa saveza iz Zagreba za hrvatsko narodno vprašanje in hudo napadel vse hrvatske klube, češ da s podpiranjem takih načrtov škodujejo hrvatskim interesom. Posebno značilen je pa oni odstavek tega članka, ki ugotavlja, da je pač najbolje, da ostane JPS v Zagrebu in tudi v bodoče nadaljuje s svojim »plodonosnim« delom za naš plavalni šport. V Zagreb je prišel JPS pred približno 6 leti iz Beograda, kjer zaradi pomanjkanja delavcev in premajhnega interesa ni mogel delovati. V novem sedežu je savez nekaj let deloval še dovolj uspešno, toda vrste delavcev so se počasi začele redčiti in ljudje, ki so mu še ostali zvesti, so se spustili v »politiko« raznih blokov, kar je najbolj prišlo do izraza na lanskem občnem zboru, kjer sta se v savezu kar očitno pojavila dva tabora, in sicer za sistem državnega prvenstva po ligah in pa proti temu sistemu. Savez je glede tega vprašanja zavzel odločno fronto proti trem glavnim predstavnikom našega plavalnega športa. Iz »plodonosnega« saveznega delovanja smo mnogo poročali že med letom. Na dolgo in široko smo razpravljali o onem fa-moznem državnem prvenstvu v Dubrovniku, iz katerega se je savez nazadnje izmotal tako, da je nekatere aktivne plavalce kaznoval, ostale lovorike pa je — deloma tudi na račun svojih nasprotnikov (treh ligaških klubov) — kar mirne duše vtaknil sebi za klobuk. Največ koristi za razvoj plavalnega športa pa je dosegel s tem, da je iz prestižnih razlogov prepovedal gostovanje odlične češke plavalne reprezentance v Splitu, na Sušaku in v Ljubljani, kgr je pomenilo za klube veliko športno in tudi finančno škodo. Tudi kaznovanje sušaške Viktorije zaradi neprijavljenega nastopa v italijanskem Pesaru, kjer je tako odlično zastopala naš plavalni šport, je poglavje za sebe. Ako bo ta kazen ostala v veljavi, bo imela za posledico propast najstarejšega plavalnega kluba v državi. Zdi se, da JPS, ko je izrekal to kazen, niti najmanj ni mislil na to, da so udeleženci tekmovanja za Jadranski pokal vezani na visoke globe, če ne bi nastopili na eni izmed dogovorjenih tekem. Sušaška Viktorija pa zaradi prepovedi starta v inozemstvu ne bo mogla ob določenem terminu nastopiti v Trstu in na Reki. Ce bo kazen ostala! še cela gora je neveselih dogodkov iz poslovanja JPS, ki vsi govorijo za to, da Zagreb ni več sposoben prevzemati odgovornosti za razvoj tega našega športa, če kdaj, potem je letos res najboljši čas, da se sedež tega saveza prenese v drugo me- sto, kjer bodo vodstvo plavalnega športa prevzeli drugi ljudje. Med interesenti za novi sedež prideta v poštev — samo Split in Ljubljana kajti Beograd za to športno panogo še vedno ne kaže dovolj razumevanja m tudi nima dovolj izvežbanih delavcev. Split bi bil v tem pogledu vsekakor boljši, vendar pa je tamkaj situacija nepovoljna zaradi rivalitete med Splitom in Dubrovnikom odn. med njegovima plavalnima kluboma Jadranom in Jugom. Športna borba med tema obmorskima mestoma bi gotovo škodljivo segla tudi v savez in Dubrovnik bi se najbrže že a priori abstiniral od vsakega aktivnega sodelovanja, če bi JPS imeli v Splitu. Za naloge, ki nas čakajo baš prihodnje leto, pa je sodelovanje športnih delavcev in aktivnih športnikov iz Dubrovnika (waterpolo!) neobhodno potrebno. Dokler se torej razmere med Jadranom in Jugom ne bodo izgladile, sedež JPS ne bo mogel biti v Splitu. Preostane torej samo še naša Ljubljana! Ali bo mogel JPS uspevati v Ljubljani? Na to vprašanje si bodo morali predvsem odgovoriti oni, ki menijo ta predlog zagovarjati na občnem zboru v Zagrebu, mi bi mu posvetili samo nekaj splošnih misli. Znano je, da so baš športni delavci v Ljubljani ustvarili najboljši in največji plavalni klub v državi. Izven mej naše domovine se je že razvedelo, kako odlično znajo v Ljubljani skupno z edinim pravim plavalnim bazenom v državi organizirati plavalne prireditve. Obisk na ljubljanskih plavalnih prireditvah je že ponovno pokazal, da je tukaj za plavalni šport mnogo več zanimanja kakor kjerkoli drugod v državi. Edinstvena pa je slednjič plavalna naprava, ki jo ima Ljubljana in brez katere je smotreno delo na plavalnem polju sploh nemogoče. To je nekaj argumentov, ki govorijo za to, da bi JPS lahko uspešno deloval v Ljubljani; ker je položaj za plavanje tako ugoden, je v Ljubljani tudi dovolj ljudi, ki bi bili sposobni prevzeti odgovorne funkcije v tem savezu. Kolikor smo informirani, so se športni delavci s tega področja že nekajkrat sestali in pripravili vse potrebno, da bodo na omenjenem občnem zboru z vso odločnostjo zahtevali prenos saveza iz Zagreba, in sicer glede na vse prej omenjeno, samo in naravnost v Ljubljano. Pregled po I. razredu LNP Celje in Maribor krepko v vodstva — V ljubljanski skupini je na vrhu Kranj. Razen Atletikov, ki so po žrebu pavzi-rali, so tokrat nastopili vsi prvorazredni klubi v borbi za podsavezne točke. Devet parov jih je bilo! Trenutno sta Maribor in Celje dobro v vodstvu, v ljubljanski tablici pa je precej prerivanja, ki ga menda ne bo konec tja do prvih nedelj spomladi. V celjski skupini so imeli na sporedu dve tekmi. Celje je postavilo razultat že do polčasa, z 2:0 je moral Olimp zapustiti igrišče in prepustiti točki lokalnemu rivalu, ki ga bo težko več spraviti s prvega mesta. V Trbovljah so U prt M vredno tega imena. SK Trbovlje je menda najšibkejši izmed vseh 19 prvorazrednih klubov in je krajevnemu tovarišu pustil ne sazno obe točki, temveč tudi količnik prav v slogu vseh dosedanjih rezultatov. Vrstni red se v tablici ni spremenil, zabeležiti je treba le oba rezultata: Celje 5 5 0 0 12: 5 10 Amater 5 3 1 1 29: 8 7 Atletiki 3 1 1 1 14: 7 3 Olimp 4 1 0 3 7:12 2 Trbovlje 5 0 0 5 3:38 0 Prihodnjo nedeljo bo igral samo par Celje—Atletiki. Ljubljanska skupina je bila to nedeljo zelo burna. Dva neodločena rezultata in izdatna zmaga Kranjčanov so bistveno vplivali na stanje tablice. Dopoldne so se v Trnovem pomerili Poljane! z Jadranaši in so jim odvzeli po zelo lepi tekmi na nemogočem terenu eno, svojo pivo piko. Z njo si je Mars, ki menda še ni napravil križa preko svoje usode, prvič pomagal s poslednjega mesta, na katero so ga tovariši prikovali že od začetka tekmovanja. V šiški se je Svoboda dolgo držala dobro in le neverjetni taktiki svojega napada se ima zahvaliti, da si ni zagotovila že do polčasa obeh točk. Domačin je sicer nastopil v precej okrnjeni postavi, tembolj bi se bili morali Svobodaši potruditi in se okoristiti s priliko. Delitev točk jih je stala prvo mesto, Hermežanom pa je prinesla padec s tretjega na peto mesto. Na viškem igrišču so Rečani s precejšnjim naporom tesno odpravili Jeseničane. Po odmoru so z boljšo taktiko v napadu prišli v vodstvo 2:0, toda pred koncem so Jeseničani utegnili zmanjšati na 2:1 in kar dobro se je Rečanom zdelo, ko je sodnik odpiskal. Tako so Rečani našli tesen priključek k vodilnim moštvom, le slabši količnik jih drži na četrtem mestu. Bratstvo je kljub porazu ohranilo svojo pozicijo. In naposled majhna Slova-nova tragedija v Kranju. Prva polovica tekmovanja je pri kraju, a Slovan ni prišel še do nobene točke. Ce se kmalu kaj ne spremeni v tem moštvu, bo neizprosno prešlo v drugi razred. 8:0 je lep rezultat, količnik se je Kranju toliko zboljšal, da je presegel vse ostale desetice. Evo: Kranj 7 4 2 1 17: 5 10 Svoboda 7 4 2 1 22:10 10 Jadran 7 4 2 1 12: 8 10 Reka 7 5 0 2 13: 9 10 Hermes 7 4 12 15:10 9 Bratstvo 7 2 0 5 13:18 4 Mars 6 0 15 5:18 1 Slovan 6 0 0 6 6:25 0 Za prihodnjo nedeljo je tej skupini določen ta spored: Slovan—Reka, Jadran— Bratstvo. Mars—Hermes, Kranj—Svoboda. V mariborski skupini sta bili dve zanimivi srečanji. Maribor je imel proti Rapidu neporavnan račun v obliki 3:6 iz prvega srečanja in se mu je revanša z 2:0 popolnoma posrečila Tako so črno-beli odstavili svojega lokalnega rivala in so sedaj čvrsto in gladko v vodstvu. Rapida je poraz stal dobro pozicijo, z boljšim količnikom ga je Železničar prehitel. Ta je drugemu čakovškemu klubu odvzel tudi v povratni tekmi obe točki, tokrat še bolj izdatno, 6:1. Tako je Gradjanski po vsej priliki obsojen na zadnje mesto, ker ima samo teoretične možnosti, da bi se dvignil z njega. Drugo zanimivo srečanje je bilo v Murski Soboti. CSK si lahko čestita, da je odnesel eno točko, kajti razen Maribora se to še ni posrečilo nikomur. Z delitvijo točk je Mura padla za eno mesto, dočim se ji je CSK približal do dosegljivosti. Do prihodnje nedelje je torej stanje tablice Maribor 7 5 0 železničar 7 4 0 Rapid 7 4 0 Mura 6 3 1 C.S.K. 5 2 1 Gradjanski 6 0 0 Spored prihodnje nedelje v tej skupini je: Gradjanski—Maribor, Mura—Rapid, Železničar—CSK O. C. 23:12 22:18 13:16 15:10 16:11 4:26 10 8 8 7 5 0 Moto-Ilirija v Trstu Preteklo soboto je velika skupina moto-ciklistov, čla-nov MK Ilirije pod vodstvom gg. Borštnarja in Pollaka izvedla klubski i7.1ot v Trst. Kljub slabemu vremenu se je izleta udeležilo skoraj 40 motocikiov z vsega 70 izletniki. Tržaški motooiklisti so priredili Iliri ja-noim prav prisrčen sprejem, zvečer pa so bili njihovi gostje v razkošnih klubskih prostorih. Pri tej priliki je bilo dogovorjeno, da bodo Tržačani v kratkem vrnili izlet Ljubljančanom, prav gotovo pa se bodo udeležili tudi prihodnjt leto 25-letnice MK Ilirije. Nedeljo dopoldne so izletniki izkoristili za ogled pTekooceanske motorne ladje »Saturnie«, popoldne pa za izlete v tržaško okolico. Kljub prijaznemu vremenu je MK Birija izvedla svoj klubski izlet v polnem obsegu in najlepšem rečlu. Pri tem so ji razen požrtvovalnih klulbovih funkcionarjev v v< »liki meri pomagali tudi naši in italijanski obmejni organi, ki so jim šli vsestransko na roko. — Na seji odbora za srednje-evropski pokal, ki je bila preteklo nedeljo v Rimu in na kateri je naš nogomet zastopal tajnik JNS dr. Andrejevič, je bilo sprejetih le nekaj manj važnih sklepov glede te konkurence. Najvažnejše vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu, to je izpopolnitev tekmovanja z dvema kluboma iz Jugoslavije in Rumunije, je bilo — bržkone iz taktičnih razlogov — odgodeno na prihodnjo sejo. Ta seja bo po prizadevanju dr. An-drejeviča dne 18. januarja 1938 v Beogradu, kar je vsekakor za ugodno rešitev gornjega vprašanja bolj ugodno. Predlog pa bo menda takšen, da bo eden izmed manjkajočih tekmecev bodisi drugo jugoslovensko ali rumunsko moštvo, drugi pa spet udeleženec iz držav, ki so ustanovile to tekmovanja. Ljubljanski zimsko-sportni podsavez: Službeno. Seja upireivnega odbora se vrši v sredo Ob 7. uri zvečer v prostorih posebne sobe kavarne »Uniona«. Vhod z Frančiškanske ul. skozi kavarno. Seja je zia vse odbornike obvezna. • Smučarski klub Ljubljana. Letošnji redni občni ztor bo v sredo dne 10. novembra L L ob 20. z običajnim vsakoletnim dnevnim redom. Kraj bomo pravočasno objavili v Časopisju. Posebnih vabil klub ne bo razposlal* Zato vabi vse Članstvo tako, da se občnega zbora udeleži v častnem številu. Smuk! ASK Primorje. Seja klubovega odbora v sredo v restavraciji Slamič ob 20.30. Zaradi važnosti dnevnega reda prisotnost vseh odbornikov obvezna. Predsednik. Lah-koatletska sekcija. Sestanek sekcije, obvezen za vse atlete v četrtek ob 19. v hotelu Miklič. Vsi in točno Načelnik. ' SK Ljubljana. Danes ob 15. obvezen tre- J ning liginega moštva. Točnost! 1 tekma ptičarjev r Ljubljani Društvo ljubiteljev ptičarjev v Ljuoljani je priredilo v dneh 17. in 18. oktobra v loviščih Ježica in Mengeš prvo tekmovanje o uporabnosti psov-ptičarjev, ki imajo i*- redne zmožnosti in ki najbolje služijo VI pomoč lovcu. Tekme so bile za naše lovstvo velikega pomena, ke so pokazale vse vrline psov ptičarjev. S skrbno in pravilno vzrejo se ptičar usposobi za vsa dela ▼ pomoč lovcu — tako pri izvrševanju lova na polju, v gozdu pa tudi v vodi tn napram roparicam. Prvo oceno so dosegli: »Artos vam wil-den Forstc, nem. Žimavec — lastnik in vodnik Bernhard Engelke Marchegg, (Au-stria), 315 točk, »Gazelle van Schornbusch«, nem. kdl. — lastnik in vodnik Franc Urbane, Ljubljana 290 točk; »Ali Kirški (Pluto)«, nem. kdl., lastnik in vodnik Valtee Stuzzi, Kamnik 275 točk. Drugo oceno: »Moj Siidwest«, nem. kdl. lastnik inž. Ciril Dimnik, Beograd — vodnik Bruno Falkovski, Lichtenworth, (Au-stria) 248 točk. Tretjo oceno: »Sonja ran Fuchspassc, nem. kdL — psica, lastnik in vodnik Franc Urbane, Ljubljana, 245 točk; »Arbo vom Thalmannshof nem. žimavec, lastnik Rado Hribar, grad Strmol — vodnik Bogdan Sežun. Ljubljana 241 točk. Tekme je vodil g. dr. Hubert Sotrvan, Ljubljana. Njegov namestnik je bdi g. Oskar Kosler, Ortnek. Sodili so: Nadgo-zdar Leopold Haim, Avstrija; svetnik Ev-gen Križaj; dr. Vilko Pfeifer in inž. Friderik Weinberger — vsi iz Ljubljane. Po tekmi so bile razdeljene dragocene nagrade. Da so te tekme dosegle tako lepe uspehe in to prvič v Jugoslaviji, gre vse priznanje prirediteljem, ki so dokazali velik pomen uporabnosti psov ptičarjev v razmahu našega lovstva. Naše gledališče DRAMA Torek, 26. oktobra: zaprto-Sreda, 27. oktobra: Beraška opera. Red A_ Četrtek, 28. oktobra: ViničarjL Red Četrtek. Proslava pisateljskega jubileja Pecije Petroviča, avtorja vaške šale »Vozel«, ki j« bila določena za torek 26. t m. je preložena na poznejši čas in ostane dramsko gledališče drevi zaprto. Za red A se bo igrala ▼ sredo »Beraška opera« v običajna zasedbi. Občinstvo opozarjamo, da se odigrata ta teden zadnji dve predstavi tega dela, zato naj vsi, ki se zanimajo zanjo ne zamude obiska. Songe spremlja Adamičev orkester. »Firma« je naslov naslednje premiere, ki jo pripravlja drama. Komedija je delo nam doslej nepoznanega poljskega pisatelja Hemarja, ki se uveljavlja z njo kot simpatičen dramatik in izvrsten psiholog, ki zna na lahkoten, toda učinkovit način pokazati mišljenje in čustvovanje igralke-zvezdnice, ki je z dušo in telesom zakoreninjena v teaterskem svetu, in kot njeno nasprotje predstavnika patricijskega trgov skega sveta, ki prav tako živi samo svojemu poklicu. Simpatije, M se tako med njima, približujejo oba svetova drug drugemu, toda pri dokončni odločitvi zmaga nad drugimi željami ljubezen do poklica. Igro pripravlja g. Ciril Debevec, v glavnih vlogah: Mira Danilova in Emil Kralj, nadalje ga. Nablocka, Debevec, Pianecky, Sever, Plut, Sancin in Presetnik. * OPERA Torek, 26. oktobra: La Boheme. Red B. Sreda, 27. oktobra: Amaconke. Red Sreda. Četrtek. 28. oktobra: Prodana nevesta. Slavnostna predstava v proslavo češkoslovaškega državnega praznika. Izven. * Parma-Balatftova opereta »Amaconke« se vprizorijo v sredo za red Sreda. V slikovito insceniranem okvirju se razvija prikupno dejanje izza časa Katarine Velike ruske carice, ter kaže postanek caričine ženske garde, Patjomkinove »vasi«, in še številne zabavne prizore, ki jih poživljajo baleti in živa popularna glasba. Dirigent A. Neffat. V proslavo češkoslovaškega državnega praznika se poje v četrtek zvečer kot predstava izven abonmana češka opera »Prodana nevesta« v naši že znani odlični zasedbi. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Torek, 26. oktobra: »Sodnik Zalamejskic Red B. Sreda, 27. oktobra: zaprto. Četrtek, 28. oktobra: »Bela bolezen«. Za proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Red B. r ATTIO Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Sreda 27. oktobra Ljubljana 12: Za kosilO—razvedrilo. — 12.45: Vreme, .poročila. — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Koncert slovenske glasbe (Radio orkester). — 14: Vreme, borza. -18: Mladin&ka ura: Med Laponci (dr. V. Bohinec). — Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič). — 18.40: Kolektivizacija življenja in njeLincolna« še nobeni ni bilo dano, da pride na od^r, Ivanu Mrasu kajpak ni ir.o-glo uspeti, da izčrpa Lincoln motiv do dna. V najglobljih temeljih nam ostane nejasna igra in protiigra Lincolnove idejne in moralne zasnove in volje njemu nasprotne stranke, premalo dosledne, v psiholoških odtenkih prepovršno izgrajene se nam zde osebe, ki ožiivljajo svet njegove borbe in poraza. Neprijetno se dojini človeka zlasti prelahkotna skrb za lepoto slovenske besede, ki je prvi pogoj vsakega literarnega in odrskega uspeha. V 6plošnem pa smemo Mrakovtga «Lincolna< označiti za igro, ob kateri bi se lahko naša kulturna in umetniška mladina učila, kako je treba idejno vrednotiti velike dogodke iz preteklih dni. Čeprav je bila drama na krstni predstava prav toplo sprejeta pri občinstvu, je treba vendarle poudariti, da bi bila brez dvoma deležna mnogo toplejšega sprejema, če uprizoritve ne bi bil posredoval pisatelj sam. Avtor kot režiser to najbrž zmerom ostal nerešeno vprašanje, razen tam, kjer gre za vprizoritev tekstov, ki eo pisani lo za določen prostor in za določen čas. Režiser Mrak pač ni mogel dovolj kritično občutiti šibkejših in problematifnih mest, ki jih je zagrešil pisatelj Mrak, in tako je uprizoritev ronov la in skoraj da še podčrtala vse umetniške in logične napake dela- Zato je sleherni objektiven gledalec na krstni predstavi v resnici občutil iskreno željo, videti Mrakovo dramo v uDrizoritvi kakega diUtiera režiserja in s poklicnim igralskini ansamblom. S tem kajpak nočemo reč>i, Šentjakobčani s svojo igro niso dosegli do» volj lepega uspeha. To velja v enaki meri za starejše igralce (Hanžič—Lincoln, Bučarjeva—Douglasova) in za igralce, ki smo jfb tokrat prvikrat videli na Šentjakobskem odru (Mlekuževa—Mary, Plevelj—Douglaa, Kardelj—iragedov brat). Za ponazoritev veli čast ja, kakršno pritiče takšnemu zgodo-vinskemu miiljeju, je za ostale vloge kajpak primanjkovalo dovolj enakovrednih igralskih moči, dobršen del krivde pa je ostal tudi na avtorju, da vseh oseb umetniško ni do vrha izoblikoval. Kljub vsema pa moramo pisatelju in odru izreči iskreno zahvalo, da sta izvirno umetnost ljubečemu občinstvu nudila tako zanimiv večer. ____L. M. Uredba o SilozoSskih fakultetah Ljubljana, 25. oktobra Opolnomočeni delegati filozofskih fakultet iz Beograda. Zagrelba, Ljubljane in Skoplja so sprejeli na skupni konferenci, ki se je vršila v Ljubljani, dne 23. oktobra t. 1. sledečo resolucijo. 1. Danes smo siprejeli enoten predlog uredbe o filozofskih fakultetah, ki ga bomo 8. novembra t. 1. izročili dekanatom, vseh filozofskih fakultet. 2. Prepričani smo, da je ta predlog izdelan v največjem interesu znanosti in študentov. 3. O tem obveščamo študente in javnost in hkrati povlarjamo. da smo sprejeli predlog soglasno in da bomo v borbi za njegovo uzakonitev vztrajali do konca. V Ljubljani, dne 23. oktobra 1937. DSSF V hladnih dneh Vas kozarček BERMET-vina obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le Bermet B. Marinkova iz Sremakih Karlovcev, Fruška gora. ZAHVALA Za vse izraze sočustva od sorodnikov, prijateljev in znancev, ki sva jih bila deležna sprejeti ob bridki smrti naše nepozabne VERICE SODJA se iskreno zahvaljujeva; duhovščini za podelitev zadnje verske tolažbe in sv. zakramentov, za blažilno lajšanje težkih telesnih bolečin g. dr. Degleriji, pevcem, darovalcem cvetja, nosilcem in vsem udeležencem pogreba. Mrzli Studenec, dne 25. oktobra 1937. VENCESLAV HANZLOVSKY in JERICA SODJA ticejlti* fiazoriu Bajljen* Izdaja sa konzorcij &Ju£rat Adolf Ribnikar,Za Narodno tiskarno & d. kot tiskarna rja Fran Jeranu Za Inseratni del j« odgovoren AJpjf Npvafc* — 3feL g I4uMjani»